m PRIMORSKI DNEVNIK leto IH GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA SLOVENSKO PRIMORJE Cena 8 lir - S jugolir ~ 2.50 din UREDNIŠTVO IN UPRAVA trg GOLDONI 1, I. NAD. Telefoni: Uredništvo 93-806 in 93-808 — Uprava 93-807 Rokopisi se ne vračajo. OGLASI pri Upravi od 8.30 do 12 in od 15 do 18 - Tel. 93-807 CENE OGLASOV: Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski 20 lir, finančni in pravni 35 lir, osmrtnice 30 lir. NAROČNINA Cona A: mesečna 172, četrtletna 510, polletna 1000, celoletna 1980 lir; Cona B: 120, 350, 700, 138C jugolir; FLRJ: 55,165, 330, 650 din. Čekovni račun na ime «Ljudska založba*: Trst 11-5156; Reka 45-301; Ljubljana 20-016. TRST sreda, 4. junija 1947 Poštnina plačana y gotovini ?, Ano edizione in abbon. postale D te v. OUo Spe Tito o Slovenski Koroški 0 Trstu in drugih važnih vprašanjih v razgovoru z bolgarskimi novinarji 3. — "* Joain' c' — Marsal Jugosla-P Broz-Tdo je sprejel te Mv0.0 bolSarskih novinarjev, iv«.. 18^i Jui?OSlfl.vi in V rs 7. Jugoslavijo. V raz '^1 mJ?°V'nar^ ^ maršal Tito 4 drugim tudi sledeče: ® mladinski progi S nn!!ia??0.?ove kadre in gra- pplo jjf.. ■ ~AtlUll 1 'ni in Gradnja proge v •'■-a aeve^ercegovin* lani nam ie 'lt»aH«..;|etno veliko na področju e -'^rijiii * —-—— ..... * .WjU i':' ljudi mladih delov- pa P°menllo mno-aa 4trditev enotnost; med .Letos bomo zgradili £ Sšft«- e na mladinski pro- #i. P°iaeinw cev‘ Vendar za nss **®ioev .L611 samo ta materialni ^Itat jji Prav tako tudi re-®°ve 'gj. Be izraža v form ‘.ran ju J**Pa » p:”°sti. Prj nas je vsak Svsj določena individualnost, °K)Bni'EUpa:' Idrijo neko krep-skupnost.* o Ljudski fronti, ' 0 Ljudski fronti k marL ,g0voril ial: 11 kot Pr* nas ^ Ljudsko Inlt h- J?* zed:njenje različnih fe>or me^ bl]0 napačno. To ni do-’ Vodg^ . posameznimi strar kami N dl,8trank. da se zidinijo ie b;)„°Penil1 cill'ev — formal- «5110 ^ urejeno po vojni — n°zice so stopile v to , -u 0p , - — stopile v ™ l ** bortfaniZac’i° Ljudske fron-Prot; ? Proti fašizmu, za bor- >^Ttorj'u'* tttčilt>a iudska fronta poseb-To je obče-ljudska ^va°^jfhen0tnim Programom nasprotstev imamo pred idne narode je glede seboj. zlasti važno, da smo na znotraj enotni ne samo narodno, ampak t.udi politično.* O enotnosti na Balkanu «Zelo važno je prav tako, da so naši slovanski narodi na Balkanu enotni. Znano vam je, da hočejo vaše množice v Bolgariji to zbli-žanje, enako, kakor hočejo tudi naše množice. Pri nas ljudstvo stalno vprašuje, kakšni bomo z bolgarskim ljudstvom, pa tudi pri vas postavljajo enako vprašanje. Ce je tako, potem nima nihče pravne«, da nas ovira, in to moramo storiti. Prav tako je tudi z Albanijo. Albanci niso Slovani, toda z nami Žive več stoletij. V preteklosti so jih vedno izkoriščali za ustvarjanje razdorov na Balkanu. Sedaj je to minilo. Sedaj je tam takšen notranji družbeni sistem, ki omogoča uvedbo najtesnejših vezi. Torej moramo mi okrepiti to balkansko enotnost. Hočemo očuvati svojo neodvisnost, svoj mirni gospodarski razvoj, da se ne bo govorilo kakor doslej o «zaostalih državah kakor na Balkanu*. O Koroški in Trstu Neki bolgarski novinar je postavil maršalu vprašanje o Slovenski Koroški. Maršal je odgovoril: . Slabe so okoliščine, da bi dob M vse, kar zahtevamo. Da bomo verjetno nekaj dobili in da bo nekaj storjeno, sem prepričan, vendar pa to ne pomeni, da bi bila to rešitev za večhe čase. Izjavil sem že, da to vprašanje za nas ni rešeno, ne glede na, to, kakšna bi bila rešitev. Pokoravati se moramo odločitvam, ker smo člani ZN, vendar pa to ne pomeni dvigniti roke in pristati za večne čase na takšen sklep. Res je, da so tam Slovenci, res je, da SPEKULACIJE "STNEMORE ŽIVETI fe'*4 ne da bi ti bilo tre- ?a kompliciranimi sta- S*- da je v tržaškem n življenju v teku 'hut " “ptjen7u v teku raz-^polnoma izpodko- IS*?* Trsta kot solidnega industrijskega “6 h* oro ne mine dan, da k '0vZ\Predelani veii ne pri' tfian.. SOvinica, recimo kar S >n°’ ^oteSin» ^topet sres^.’5 daljne dežele, kjer ^ ^ liuhp?ni n i nr n p na drugem kakšen bar z zvene- ljubezni nikdar ne t Vsai Jca1^na napol ,%k n raH(ica. Da postaneš Pr'mer «POdjetja za 'M»čnf/e ti ni treba * -“'■'-'UH, V 4 /tt Ik/C-VU l °9r0rnne odškodnine za $?ie Odpravnino za (e.2e ^stoječega lokala na lCti tj zadostuje svod % zadostuje svod Palačo ali stebrišče borzno palačo. Tako se Tc0’Ster polni z imeni Ji y barih nastajajo ''■*! is ?Ve borze, kjer kotirajo S, .. h držav. u!0 ki rodi iive,i od C t>0tu’ ne So t,t tlim bilo tre-5 £v°iega obraza pro- im, nagl° raMe- V 1,-Ar , alcev in špekulan- C-raffin^o velike solidne v 110 ^ ,e podoben tiste-ti ^ ha Italijanov v Trst, Wlesžtt velikih izvoznih j> trnr,P°dletii m solidnih lo-L !' o ki niso mogle več >c W7lebi ozračju, od za- prihajali htrZTč’9a Trsta■ W a<,enti 2 fy9a' da %relenem* Trstu postavili 3«?°^ ne danes vso po- & ll£San,° zaradi tega, ker •ti,,!1 ten ro1(0v stalnega nara^ lj„ ‘taiiC ^miki trdijo, da so v- <;»•»» proizvodov v k> tej y vitje kakor v Italiji ** globljih razlogov Cll- zaa^aia,a- Gre prnv ea ■'tbo PS^°S0. za bolezen, ki uprav kirurško S°®Prf se bo Trst kmalu mešetarsko 0(}p“ navadno vteb ? na stežaj špekulan-4 ttirih " 'ulTllt strani sveta. pasno, zakaj je y*hi Pasivna r * več, vse kaže, da je *V *d n(,yiu oalo naklonjena. ?. vrsto modernega *k..J ' Omogoča v mestu napram te- te ntH0girn ljudem, ki bi V/«9a t*r'1,eni m bi St*.'. Pole,, r,’este italianissimqi> ima ta živelj '\,'^lilL tt9a -<* »***> hrbtenico kakor \ K‘ ki se *aveda Sikhov trde°a dela *° i!°-Niti * , L ... .............. b /ikt..,,,..., . ...._______. ' D:.G; nO .ti.... A m - a: . .. j / t ,/ '* ■ v/ *La'. Ln ' .v V- ti i- turU ti % 0csa>* |:*x >:&.>»' d ■.:! %■ \lhvU. Itvjica; 4el vsa.uu« .C fri- Uo docitit? b. i0 oase, Biti - ;$<• di £*■$ \.;;a -iU';; vveu<*5b\ :. a v.i & »• -g. fruUon« U Chiioti £ pbo M L- pc jhrtAL« tSIdlot. 's V L? fj-fi. + .: m v VV-.V;* «■ • ' 4 - ' "2 w\\.v ■ —r—•i rsc«ki' etjL >.• iiiržae fcfedsltd' d T.:dls tsl td -k, dd 1 - d' ie 1- ±k 'St&sio- Attilio Risarri, prefektov komisar za občino Prem javlja dne 5. junija 1942 ekscelenci reškemu prefektu: «Dne 4. junija 1942 — XX so skvadristi II. bataljona iz Kozale ob 13.80 požgali sledeče vasi premske občine: Spodnje Bitnje razen 10 hiš. Gornje Bitnje razen osnovne šole in dveh kmetij last Ente Rinascita Agraria per le Tre Venezie. Kilovče razen cerkve, železničarskih hiš in 4 hiš ob pokrajinski cesti. Ratečevo brdo razen crkve; na samen Premu, sedežu občine, je bila požgana še ena hiša. V teku operacij uničevanja omenjenih hiš so bile ustreljene v Spodnjih Bitnjah 4 osebe, od katerih dva občana drugih občin, v Kilovčah pa je bilo izvršeno množično streljanje 24 oseb iz vasi Kilovče in Ratečevo brdo. Istočasno so žene, otroke in starce s kamioni odpeljali v Dirsko Bistrico. V omenjenih vaseh se je poskrbelo za izpraznitev vse živine, ki so jo odpeljali v Ilirsko Bistrico. Danes popoldne je bilo poskrbljeno za prevoz in pokop nekaj mrtvih na prem- skem pokopališču. Drugi mrtveci so najbrž razmetani po polju, toda ker ne poznamo točno kraja in zaradi pomanjkanja ljudi, ne moremo izvršiti pravega čiščenja, zato treba pustiti stvari kakor so, dokler ne bo poslano ojačanje. Obenem javljamo, da razpolaga poveljstvo postaje kraljevih karabinjerjev samo z okrog 50 mož, ltarabinerjev in vojakov, ki morajo skrbeti za nadzorstvo železnice in za javni red. Ker se je bati takojšnjega maščevanja, med tem živo naprošamo, da pošljete ojačanje z vso naglico«. Prefektov komisar (Attilio Risarri) Tisto pa, kar gospod prefektov premski komisar ni javni svojemu gospodarju, ker ni spadalo v njegovo občino, je sledeče: Istega dne, na praznik Sv. Rešnjega Telesa so isti skvadristi skupaj s karabinerji iz Ilirske Bistrice, vojaški oddelki obmejne straže in karabinerske postaje v Bitnjah požgali še vasi Podstenje, Podstenjšek in eno hišo v Nadanjem selu. Istega dne se je vračal domov z dela kmet Pecman Jakob iz vasi Smrje. Pograbili so ga, ga do onemoglosti izmučili in vrgli na kamion. Enako so napravili s Ciligojem. Ves dan in vso noč so ju pretepali, naslednjega dne pa privedli v Ilirsko Bistrico pod kostanje na trgu. Znesli so skupaj nekaj stolov in vrvi ter ju obesili. Istega dne so obesili še tri druge moške v Bukovici pri Ilirski Bistrici. Medtem pa so po gmajnah in vaseh ležale kopice mrtvecev. Matere, žene in otroci, so jokali nad trupli svojih dragih. Nato so jih odgnali v internacijo v Italijo. VEČEN SPOMIN IN SLAVA NAŠIM MUČENIKOM! Tovarna smolnatih izdelkov v Dobrinjah Sarajevo, 3. (Tanjug) — Ob začetku letošnjega leta je začela obratovati tovarna terpentinskih olj, kolofoni ja in drugih smolnatih izdelkov v Dobrinjah pr! Višegradu. Tovarna je moderno opremljena in petletni načrt predvideva znatno zvišanje njene zmogljivosti ter njeno spopolnitev za proizvodnjo drugih izdelkov iste vrste. BEOGRAD. — V Beograd je prišla delegacija žena, ki se bc ude-lež’la manifestacij v Tednu matere in otroka in bo obiskala ostalo Jugoslavijo. Dimitrov o sodelovanju z Jugoslavijo Sofija, 3. (Tanjug) — Danes so objavili izjave, ki jih je bolgarski ministrski predsednik Dimitrov podal dop sniku lista «Daily Mail*. Dimitrov je poudaril, da želi bolgarsko ljudstvo čimprejšnje ratifikacije mirovne pogodbe. O Trumanovem govoru je izjavil, da ta hrabri bivše fašiste. Bolgarija se ne more odpovedati pravici do izhoda na Egejsko morje in bo zahtevala rešitev tega vprašanja pred OZN. Dejal je dalje, da obstojajo z Jugoslavijo prisrčni bratski odnošaji. Zelja bolgarskega ljudstva je. da se čim prej sklene pogodba o pri jatelj-Ijestvu in vzajemni pomoči z FLRJ, Beblerjev članek o Nemčiji Beograd. 3. (Tanjuga. — Namestnik zunanjega ministra Aleš Bebler cbjavlja članek pod naslovom: «Nekaj misli o Nemčiji in Slovanih*. V članku obravnava nemško vprašanje v zvezi z zadnjo konferenco v Moskvi. Dr. Bebler poudarja, da je za Slovane velike važnosti, da se razume važnost nemškega vprašanja, ker je bila Nemčija njihov stoletni zatiralec In njhov veliki sovražnik v zadnjih desetletjih. Ce se bodo morali S,o-vani ponovno braniti pred nemškim napadom, je odvisno od tega, ali se bo reakcionarnim silam posrečilo uresničiti njihoye načrte. Primorski dnevnik — * — 4. junija^ Za “ Giornale di Trieste“ je Italija pri Renentaboru uGiornale di Triesten še ne ve, da v okolici Repentabora ni Italija in je tudi nikoli več ne bo.. Ce imajo v uredništvu še star zemljevid fašistične Italije in novinarje, M,so takrat pisali, potem razumemo, da so objavili notico iz Repentabora pod naslovom: , da so vaščani nezadovoljni s francosko črto, ki seče vas Repentabor. Pišejo tudi o nekih kolcih, katere so postavljali nekaki občinski organi. Ti kolči pa ponoči izginjajo. Na tem sektorju je nemogoče govoriti o meji med Jugoslavijo in Italijo, če tudi. bi vzeli v obzir bodočo razmejitev. Tu lahko govorimo o razmejitvi med Jugoslavijo in Sto-jem, kar pa je seveda velika razlika. O razmejitvi pri Velikem Repnu med Jugoslavijo in Italijo lahko, piše le nekdo, ki ne pozna zemljepisja (poglejte zemljevid, do kje segajo meje Italije!) ali pa nekdo, ki ima zopet kaj za bregom. uGior-nale di Trieste» je šovinistično glasilo v službi tujega imperializma in prav zato lahko sumimo, da gotovo niso objavili te notice z dobrim namenom. Repentabor je še vedno v coni A in do danes še ni nobena mednarodna razmejitvena komisija delala na tem ozemlju. Va-čani so nam povedali, da so postavljali te količke Angloameri-čani, sGiornalen pa piše, da neki Občinski organi. Kakor pa piše *Giornale», so ti količki v nekaki itvezi z bodočo razmejitvijo. Kdo so ti občinski organi, oziroma kdo je poslal te. Angloameričane postavljat količke? Kakšen namen imajo? Ali je o tem obveščena mešana jugoslovanska-italijanska razmejitvena komisija? Prav-za prav samo jugoslovanske delegacija komisije, ker na tem sektorju nima italijanska delegacija kaj iskati. Kakšen smisel ima potem postavljati na ta, način neke količke v zvezi z razmejitvijo. Kakšen namen ima obdolzitev vaščanov, da odnašajo te količke? Ali je o tem obveščena ZVU? Naše ljudstvo hoče pojasnila. TRŽAŠKI DNEVNIK Mladina hoče enotno mladinsko organizacijo 2e večkrat je tržaška demokratična mladina poudarila potrebo, da se združijo vs; mladinci 'katere koli politične stranke y Trstu z antifašistično mladino v enotno fronto. Pri tem pa je mlad.na naletela na nerazumevanje nekaterih mladinskih krogov italijanskih političnih strank, ki v svojem nacionalnem šovinizmu nočejo ničesar slišati o enotni mladmsk; organizaciji, v kateri bi bila združena vsa mladina STO-ja. Voditelji teh nazadnjaških krogov so prišli tako daleč, da sq celo odklonili skupno sodelovanje pri pripravah za mladinski festival v Pragi. Te dni pa je to nasprotovanje prišlo tako dpleč, da so mladinski voditelji italijanskih političnih strank v Vidmu ustanovili v Trstu pododsek Italijanske, mladinske federacije. Ta dejstya in dogodki 1. maja so tržaško demokratično mladino opozorili, da mora temu početju napravili konec. Zato se oglašajo mladinci iz različnih mestnih okrajev in podjetij z resolucijami, v katerih izražajo željo, da se rpladina- STO-ja čimpreje združi v enotno organizacijo, ker bo le tako kos svoji nalogi v današnjem času. Tudi mladi delavci v tovarni strojev Sy. Andreja so nam poslali spomenico, v kateri izražajo željo, da pride do mirnega sožitja mladincev obeh narodov, ker le tako bo zagotovljena zmaga v borbi za popolno demokratizacijo življenja «Aprilio» so ukradli Tržaška radijska postaja je sporočila, da so v ponedeljek okrcg 12.30 ukradli na cesti Cervignanc — Pieris »Aprilio* z evidenčno tablico TS 1511. Policija se trudi, da bi dobila sled za ukradenim avtom. F/ZKULTURA Uspeli jugoslovanskih plavalcev v Češkoslovaški v STO-ju. Istočasno poudarjajo, da se bedo boril; naprej proti ostankom fašizma. Spomenico je podpisalo 219 mladih delavcev, med njimi 6 socialistov, 1 krščanski demokrat in 1 član akcijske stranke. Tem mladincem tovarne strojev bodo sledili še drugi ne glede na politično prepričanje, kajti mladina, ki je preživela strahote te vojne je prepričana, da je samo v mirnem sožitju zagotovljeno uresničenje njenih zahtev. Kljub temu da je naša mladina dovolj zrela in sposobna, da si sama ustvari lastno organizacijo, jo skušajo nekateri špekulant je iz Vidma ločiti in jo podrediti svojim interesom. Zato je dolžnost vseh iskrenih demokratov, da podpirajo demokratično mladino pri ustanovitvi in izgradnji enotne mladinske organizacije na svobodnem tržaškem ozemlju. Pevci in pevke V nedeljo, 8. junija, boste pokazali na Opčinah svoje uspehe, svojo moč in disciplino. Vsak discipliniran pevec in pevka mora v nedeljo na Opčine. Oddaljenejši kraji bodo imeli na razpolago kamione, bližnji bodo lahko prišli s tramvajem ali pa peš. V nedeljo bo na Opčinah nastopilo 38 pevskih zborov s približno 2000 pevci. Vsi, ki ljubijo našo lepo pesem in se hočejo razvedriti pod milim nebom, morajo priti v nedeljo na Opčine. Vsaka pretveza je dobra Za vodstvo kopališča «Savoia» je vsaka pretveza dobra, če se lahko zviša kopališčna tarifa. Tako je zvišalo v ponedeljek že itak visoko normalno tarifo 40 lir na petdeset, češ da je bil 2. junija praznik in Slovenske šole smo si priborili sami O dopolnilnem pouku na naših šolah Zapuščina fašistične tiranije na našem ozemlju je odprla vrsto težkih vprašanj zlasti v prosveti. Fašistična šola je razkrojila duševnost naše mladine. To se je izražalo zlasti v popolni nediscipliniranosti in v zanemarjanju študija. Zato je moralo slovensko učiteljstvo začeti z najosnovnejšim poukom tudi v višjih razredih. Tako je spoznalo, da je čas, odmerjen v urniku, prekratek, da bi vodil do uspehov. Na lastno pobudo se je odločilo za dopolnilni pouk, to je, za pouk preko predpisanih učnih ur. Včasih je zajel dopolnilni pouk ves razred, včasih pa samo najslabše učence. Tako so vzpodbudili slovenski učitelji tudi najbolj pasivnega otroka. Le z dodatnim poukom je zato treba plačati nedeljsko ta-1 so dosegli skladnost znanja vseh rifo. I učencev v razredu. To je bil pravi T L J A HRASTOVLJE Predaja pionirske zastave. Mladina iz Hrastovelj in Dola je kupila zastavo in jo podarila za Titov rojstni dan pionirčkom iz Hrastovelj; njihov odred nosi ime padlega borca Može niča Danila. Na kulturni prireditvi je spregovorila poleg drugih govornikov tudi mati padlega borca. Njeno preprosto pripovedovanje o trpljenju pod fašizmom je vse prepričalo. Za g. junij, zaključni dan »Tedna matere in otroka®, se pionirji pripravljajo za nastop v Rižani, kjer bodo nastopile tudi ostale vasi. ANKARAN Svoj krst v letošnji plavalni sezoni ao imeli jugoslovanski plavalci v Teplicah Samovih, kjer so se pomerili s češkoslovaškimi plavalci in dosegli prodoren uspeh. Bazen, kjer se je vršil plavalni dvoboj, je bil okrašen z jugoslovanskimi in češkoslovaškimi zastavami. Pred pričetkom je predsednik mestnega odbora Vencour v pozdravnem govoru poudaril, da to ni samo športna prireditev, temveč tudi manifestacija dveh bratskih narodov. Sledil je de file vseh plavalcev, nakar so sledile posamezne plavalne točke, ki so dale tele rezultate; 1,00 m prosto: 1. Bartušek (CSR) v času 5.07.5; 2, Kurtini (Jug.) v času 5.10.7; 3. Landkammer (CSR); 4. Skanata (Jug.). 100 m prsno: 1. Cerer (Jug.) v času 1.12,7; 2. Linhart (CSR); 3. Barbieri (Jug.). 100 m prosto: 1. MUoslavič (Jug.) v času 1.00.2; 2. Pelhan (Jug.) v času 1.00.6; 3. Maržlk (CSR) v času 1.02.2. Watterpolo tekma pa se je končala neodločno 5:5. Drugi nastop jugoslovanski plavalcev pa je bil v Pragi, kjer je dvoboju prisostvovalo 5000 gledalcev. Rezultati drugega dne so: 100 m prosto: 1. Miloslavič ijug.) v času 1.00.6; 2. Maržik (CSR) v času 1.00.8; 3. Pelhan (Jug.) v času 1.01.0; 4. Landkammer (Jug.) Štafeta 4 x 200 m: 1. Jugoslavija v postavi Klemen, Kurtini, Pelhan, Miloslavič v času 9.35.4; 2. CSR v času 9.59.8. 200 m prsno: 1. Barbieri (Jug.) v času 2.58.3; 2. Linhart (CSR). Športne tekme v Ajdovščini V okviru fizkulturnega dneva v Ajdovščini so bili doseženi sledeči rezultati: V kolesarski dirki je zmagal Za-vadlal Ivan iz Ajdovščine, pri motociklistih pa je privozil prvi na cilj Stefe Matevž. V tej disciplini je tekmoval tudj 55-letni Gaigek Jože. V teku med moškimi na 3000 m je zmagal Član celjskega Kladivarja Grafcer Franc. Biljčanka Silič Metoda pa je med mladinkami v teku na 800 m prispela prva na dlj pred članico Kladivarja, prvakinjo Slovenije, Repovževo. Nogometna tekma med reprezentanco goriškega okraja in enajsterico celjskega Kladivarja se je končala z zmago reprezentance 3:1; v košarki pa je petorica ED Enotnosti iz Ljubljane premagala peterico sindikalne podružnice PAP z rezultatom 57:15. V peteroboju pa sta zmagali moška ekipa iz Bilj in ženska ekipa iz Cepovana. Športni program jutrišnjega praznika Za pokrajinsko prvenstvo bosta jutri odigrani dve tekmi. V prvi se bosta v Gradiški srečali enajsterici Gradiške in Pulja, v drugi pa se bosta na mirenskem igrišču pomerili enajstorice Gorice in Ronk. Obe tekmi se bosta pričeli ob 16. uri. V nogometnem turnirju za pokal »Vatovec Zvesti* pa so na programu štiri tekme. Najzanimivejša bo nedvomno med enajst orlco Nabrežine in svetokriško Vesno. Ta bo po dolgem premoru prva tekma med nabrežinskimi in sve-tokriškimi nogometaši in se obeta huda in zagrizena borba. Prognoze so na strani Nabrežincev, ki imajo več rutine, vendar pa, kakor pravijo v Sv. Križu, njihov; nogometaši n« mislijo poceni prodati »voje kože. Bomo videli! V ostalih tekmah se bodo srečale enajsterice Kolonje in Montebella, Rojana B in Primorja D ter Rozmana in Sv. Marka, Spored: V Nabrežini ob 17. uri: Nabrežlna-Vesna. V Trstu na igrišču Ponziane: ob 14.15 Kozman-Sv. Marko; ob 16. uri Rojan- B-Primorje D; ob 18. uri Kolonja-Montebello. Danes in jutri pa bodo v Trstu tekmovali drsale; na koleščkih, in sicer bodo nocoj ob 20. uri tekmovali v hitrostnem drsanju po ulicah Tesa in Sonnino' jutrišnji program, ki se bo pričel ob 19.30 na igrišču DSZ v ul. Oonti pa je sledeč: 1. Umetno drsanje; 2. razdelitev nagrad; 3. šale drsalcev; 4. razno. Po programu bo sledila prosta zabava s plesom. Kvalifikacijska lestvica jugoslovanskega prvenstva Partizan 23 20 1 2 63 16 41 Dinamo 23 17 3 3 69 22 37 Rdeča zvezda 23 17 1 5 63 19 35 Hajduk 23 13 3 7 39 27 29 Spartak 24 10 6 8 37 33 26 Pobeda 25 8 6 11 40 46 22 Lokomotiva 25 9 4 12 33 43 22 Budučnost 25 7 6 12 44 53 20 Kvarner 25 6 7 12 24 42 19 Lj. Ponziane 24 8 2 14 30 44 18 Železničar 24 6 4 14 29 52 16 14. oktober 24 4 5 15 25 63 13 Nafta 24 3 0 21 13 82 5 Sadna zbiralnica. Ustanovili smo zadružno zbiralnico za sadje in zelenjavo. Veliko zanimanje kmetov dokazuje, da je bila ta ustanova v rasnic; potrebna. Kmetje oddajajo blago na mestu, med tem ko so prejezamujali po cele dneve. Skupno so do sedaj nabrali skoraj 20.000 kg češenj, 8.000 kg graha, itd.; dnevno do 50 stotov sadja in zelenjave. Vrednost oddanega blaga znaša 1.000.000 lir. Pretekli teden so naše Zene ze dvakrat obiskale bolnike tukajšnjega zdravilišča ter jih pri tej priliki obdarovale z raznimi dobrotami. Bolniki so bili hvaležni za obisk in darila. Sindikalni pevski Kranja v Ilirski Bistrici Dne 25. t. m. je pri nas gostoval sindikalni pevsk; zbor «Preščren» iz Kranja. Nabito polna dvorana ljudi je pozdravila naše brate z Gorenjske z burnim ploskanjem, v imenu prosvetnih delavcev in ljudskih oblasti tov. Podkrižnik. Med odmorom pa je tov. Baša pozdravila pevce v imenu prebivalstva mesta Ilirske Bistrice-Tmovo m jim podarila šopek rož. Kot zaklju- ček sporeda so nam kranjski pevci zapeli rusko partizansko pesem «V boj za rodni dom®, ki je navdušila poslušalce. Pesmi, ki so nam jih zapeli gostje, so bile zbrani iz raznih krajev naše prelepe domovine m nam tako v petju prikazali vso njeno krasoto. Prebivalstvo mesta Ilirska Bistrica-Trnovo se pevcem iskreno zahvaljuje Mladina sežanskega okraja bo sodelovala pri regulaciji Lijaka Za regulacijo Lijaka bodo prišle v najkrajšem času mladinske delovne brigade iz Slovenije, predvsem pa študentje z ljubljanske univerze. Sedaj že dela na Lijaku nad 500 mladincev iz vseh krajev Primorske. Mladina našega okraja ne sme in ne bo stala ob strani pri tem delu. Zato bo tudi sežansk’ okraj poslal v tem mesecu najmanj 89 mladincev in mladink na delo. Življenje v brigadi je podobno življenju mladincev na progi Sa-mac-Sarajevo; vsak mladinec, ki se udeleži tega dela, bo prav tako upoštevan kot oni ha mladinsk, progi. Delo pri regulaciji hudournika traja od enega do dva meseca. Mladinci in mladinke, ki se bodo prijavili za to delo, bodo imeli 10. junija ob 9. zjutraj zdravniški pregled v Hrpeljaih-Kozini, kjer bodo tudi dokončno sestavili delovne čete. Dne 14. junija pa morajo biti vsi mladinci z vso potrebno opremo že na Lijaku, kjer se bo vršila brigadna konferenca. PROSEK-KONTOVEL Zaključek večernega tečaja 29. maja t. 1. so zaključili večerni tečaj proseško-kontovelske mladine, ki je trajal od početka februarja t. 1. Tečaj je na veliko zadovoljstvo vaščanov prav dobro uspel, saj ga je obiskovalo 130 tečajnikov. Slo-vensko-hrvatska prosvetna zveza Drobne vesti Mednarodni troboj v namiznem tenisu v Zagrebu se je končal z zmago Madžarske pred Jugoslavijo in Romunijo. V Komnu so obnovili 76 hiš drugih 141 pa še vedno čaka na obnovo Zahvala ASIZZ Mestni odbor ASIZZ se zahvaljuje vsem tovarišem in tovarišicam, ki so s svojim požrtvovalnim delom pripomogli, da je prvi Tabor žena v Lipici tako dobro uspel. Zlasti se zahvaljuje mizarjem, ki so neutrudno delali pri gradnji veseličnih prostorov in stojnic. ASIZZ pozdravlja vse udele žence Tabora z željo, da bi ostal vsem v živem spominu lepi dan, ki je minul v ozračju iskrenega bratstva in enotnosti Poleg tega obveščamo, da so bile v Lipici izžrebane naslednje loterijske številke: rumeni listek št. 30, listek roza barve 11,0 in svetlo modri listek št. 239. Lastniki teh listkov lahko dvignejo dobitke. Včeraj dopoldne je polk. Bow-man izročil y Komnu 76 obnovljenih hiš njihovim lastnikom, od katerih jih je 56 iz Komna in 20 iz bližnjega Malega dola. Slavnost Se je začela pred cerkvijo, kjer je imel župnik Viktor Kos kratek nagovor na polk. Bow-mana in mu predlagal, da b: se pobrigal za popravilo onih hiš, ki so še vedno porušene. Polk Bow-man se mu je zahvalil in potem razdelil ključe hišnim lastnikom. Skupaj z ostalimi častniki in novinarji smo si potem ogledali nekatere obnovljene hiše. «Kako ste zadovoljni z novim domom, mati?® smo vprašali staro ženico. <(Prav je, da je vsaj nekaj. Vendar bi lahko napravili boljše. Prej smo imeli vsa okna dvojna in še lesena oknice, sedaj pa so napravili samo eno vrsto šip. Pozimi nas bo zeblo® Ponekod smo videl; po sobah pod, v drugih ga ni bilo. Povedali so nam, da je moral za pod plačati vsak sam. V neki drugi hiši so nam po'ožili, da so stopnice iz sveže in slabe smrekovine. »Drugo leto bo vse v špranjah®, je modroval br- kat možak. V neki hiši sem videl stopnice, po katerih ni varno hoditi, ker je opornik že ves razjede^. Ko so Nemci organizirali kazenske pohode, so prihrumeli 15. februarja 1944. tudi v Komen. Požgali so 165 hiš v Komnu in drugih 73 v bližnjih vaseh. Obnovitvena dela je začelo podjetje Betunium iz Trsta lani maja meseca in do danes obnovilo 97 izmed 238 porušenih hiš. S tem je obnovitveno delo v tej coni po izjavi polk. Bowman končano, ker bodo zavezniki v kratkem zapustili te kraje. Za obnovo 97 hiš, brez gospodarskih poslopij so potrošili 150 Milijonov lir, pa so kljub temu pustili še mnogo hiš brez žlebov za vodo. Pri delu je bilo zaposlenih 250 do 300 delavcev. Nekateri vaščani so izjavili, da bi se s tistim denarjem napravilo lahko mnogo več in boljše, aka bi dovolili ljudski oblasti, da bi ona vodila obnovo. «Kaj pa one hiše, ki so še porušene?® «Te bomo pa obnovili v svobodi, ko bomo tud; domačini imeli več besede pri obnoviš, so odgovarjali ljudje. Slavnost se je zaključila z majhno zakusko, ki jo je pripravilo gradbeno podjetje. v Trstu je nagradila pridne tečajnike in tečajnice s 15 mladinskimi knjigami. Ker pa število naj-pridnejših prekaša število podarjenih knjig, so tečajniki darovali te knjige knjižnicama obeh vasi. SLOVENSKO - HRVATSKA PROSVETNA ZVEZA in CENTRO di CULTURA POPOLARE priredita 8. junija ob 16. uri največji pevski koncert v letošnjem letu. Koncert se bo vršil v zelo akustičnem Merčedolu. Na koncertu bodo združeni slovenski in italijanski pevski zbori izvajali obširen in zanimiv program. Na ta glasbeni dogodek opozarjamo vse ljubitelje petja. namen dopolnilnega pouka, ki ga je zavezniška oblast s svojimi novimi odredbami napadla. Odredba pravi da ne bodo priznane šole, kjer se yrši dopolnilni pouk brez posebnega dovoljenja prosvetnega oddelka ZVU. Starši so občudovali veliko požrtvovalnost in predanost naših učiteljev in so onemeli ob tako očitni krivici zavezniške oblasti. Vprašajo se, le čemu ne bi smeli učitelji poučevati izve.n okvira šolskega urnika? Res je, da so še vedno nekatera šolska poslopja zasedena od vojaštva in so zato šole utesnjene. Zalo se je dogodilo, da so imeli učitelji dopolnilni pouk na hodniku, v prostorih ljudskega doma, da celo v gostilni. Prav dobro vemo, da je le šola edini primeren prostor za pouk. Zato je dolžnost oblasti, da dajo šole na razpolago za izobraževanje ljudstva, ne pa da ovirajo ljudsko izobrazbo. Le s pospešenim delom na kulturno-prosvetnem polju bomo čimprej izbrisali vse zločinske sledove fašistov. Odredbe ZVU so v živo zadele svobodo kulturnega razvoja slovenskega ljudstva. Vznemirile so vse poštene ljudi na STO-ju, še prav posebno pa nas Slovence. Se več! Spregledali so celo nekateri naši rojaki, ki niso v naših vrstah, in ogorčeni obsojajo šolske ukrepe ZVU. Vedite, gospodje v prosvetnem oddelku, da je. za nas. doba hlapčevstva minila. Računati morate s samozavestjo ljudstva, ki pozna svoje dolžnosti, a zna terjati tudi svoje pravice. Nove odredbe ZVU so očiten napad na kulturni razvoj našega na» roda. Dobivali smo podobne odredbe, ko je fašistična zver zasadila svoje zločinske kremplje v naše narodno telo. ZVU je pozabila, da smo si s krvjo priborili svobodo kulturnega razmaha ZVU je pozabila, da je slovenska šola last naroda, ki je plačal krvavo odkupnino za svoje šole. Tu ne bomo popustili niti za las, ker vemo, da so šole naše narodne svetinje. Kdor jih skruni, žali ves narod. 4Coi&cL Sreda, 4. junij OX Frančišek, Dika. Sonce vzhaja ob 5.11, -20.46. Dolžina dneva: «•** Spominski dnevi: 1942: Skvadristi, karabinjerji in kraljevski italijanski vojaki požgali popolnoma prve primorske slovenske vasi: Kilovče, Spodnje Bitnje, Gornje Bitnje, Ratečevo brdo, Mereče, Podstenje in Podstenjšek. Postreljali so na današnji dan 28 nedolžnih ljudi in v II. Bistrici ter Bukovici pet obesili. 191,1 je bila seja na nemškem poslaništvu t> Zagrebu o preseljevanju Slovencev. 191,3 težki boji partizanov z Nemci pri Crngrobu. Gibanje lune: Polna luna: 3. t. m. ob 20. uri. Zadnji krajec: 11. t. m. ob 23. uri. Mlaj: 18. t. m. ob 22. uri. Prvi krajec: 25. t. m. ob 13. uri. Reki in pregovori: Lepa beseda nikomur ne preseda Zlata veriga ne da svobode. Preskrba KULTU <-5 A Ob stoletnici »Gorskega venca11 Dne 7. in" 8. junij j bodo' Sirom Jugoslavije 'velike kulturne slavnosti za stotenico Njegoševega ((Gorskega venca®. Glavna proslava bo v pesnikovi ožji domovini Cmi gori na Cetinju, kjer se bodo ob lej priliki zbrali odposlanci vseh ljudskih republik Jugoslavije ter delegati iz inozemstva. Ljudsko izdanje Njegoševe pesnitve je v tisku in bo prve dni junija na razpolago. Pesnitvi bo dodan kratek k komentar poleg spominske knjige in Njegoševega albuma s posnetki in risbami Njegoševe sobe, kjer je ustvarjal ((Gorski venec®. Ljudsko izdanje bo natisnjeno v 20.000 izvodih. Nar. gledališče na Cetinju pripravlja predstavo, na kateri bodo podali glasbeno ilustracijo iz VI. kola Njegoševe pesnitve. Po slavnostih na Cetinju bo skupen obisk Njegoševe grobnice na Lovčenu ter ogled pesnikove rojstne hiše v Njeguših. Podobno kakor v Crni gori bodo proslavili znamenito kulturno stoletnico črnogorskega ljudstva tudi v drugih republikah Jugoslavije. V Srbiji bo organizirala slavnosti «Prosveta», ki je že izdala posebna številko ((Književnosti®, posvečeno v celoti in podrobnostih Njegoševemu spominu. V LR Makedoniji je izšel ((Gorski venec* prvič v ma-kedonščini. Priredil ga je Blaž Ko-neski. Državna založba Slovenije pripravlja izdanje ((Gorskega venca® y novem prevodu Alojza Gradnika. Prevod Rajka Peruška, ki ga je pred prvo svetovno vojno izdala ((Slovenska Matica® Je zastarel. Gradnikov prevod Njegoševe pesnitve bo ilustriran ter bo ilustracije napravil slikar Riko Debenjak. Knjigi bo napisal uvod znani slovenist dr. Mirko Rupel. Slovenski prevod «Gorskega venca® izide v seriji ((Mojstri ;n vzorniki®. Revija ((Nova svet* pa bo posietila življe- nju in delu P. P. Njegoša po$eljhP številko. Tako bo Njegošev kulturni jubilej praznovala vsa Jugoslavija. Tatjana Pavlova gostuje ALEKSANDER BECK, 122 VOLOKOLAMSKA CESTA Ponovno sem pozval k telefonu komandirja baterije: — Kaj je s Švabi? Ali so zajavkali? Se eno salvo! Po hišah, z rušilnimi granatami! Stopil sem iz zaklonišča. V bližini so zarigali topovi. Na nebu se je prikazal belkasti odblesk. Udari jih! Udari! V gozdu je bil »pet mrak, apet je bila tišina... In naenkrat so prodrli do nas, kot počasen odmev zamolkli udarci nekih (irugh tepov. Stegnil sem vrat in željno prisluškoval. Spet so se slišali topuvi. Klokotali so z daljave desetih kilometrov, z desne strani, in kot da je bilo težko točno določiti, kot da Je bilo to na črti bataljona. na obali Ruze. Od zadaj, iz globine, je prodrl do nas zelo oddaljen, toda dolg in močan zvok. Zdelo se mi je, kot da bi se bil nekdo v tej smeri dotaknil nevidnih basovskih strun, ki so bile rapete na nebu. To je «katjuša»! S stotinami granat, ki so bile izbljuvane istočasno in ki so v poletu ustvarjale tako bobnenje, so bili n»kje daleč, daleč zasuti Nemci v prenočišču. Bobnenje je minilo... V gozdu je bilo spet tiho, mračno. je že bila postavljena tudi telefonska zveza, so se zbrali komandirji in politruki, ki sem jih bil poklical. Dejal sem: — Poslušajte moje povelje. Prvič. Bataljon je Obkoljen. Moja odločitev je: borit; se v obroču, dokler ne dobimo povelja za umik. Sektorji obrambe so označeni komandirjem čet. Preko noči delat; tako, da bo do zore vsak borec izkopal jarek s polnim profilom. Drugič. Nihče naj se ne preda. Ne delati ujetnikov. Vsem starešinam dajem pravico, da pobijejo strahopetce na mestu. Tretjič. Varčevati z municijo. Prepovedujem ogenj iz pušk in mitraljezov na več£: razdalje. Ogenj odpreti samo na gotovo. Ranjencem in padlim vzeti puške in municijo. Orožje padlih uničiti, municijo uporabiti. Streljati do predzadnje patrone. Zadnjo prihraniti zase. Četrtič. Artilerija naj tolče izključno z neposrednim merjenjem, samo po živih ciljih. Streljati do predzadnje granate. Z zadnjo uničitj top. Petič. Ukazujem, da se vse to sporoči borcem. 2. V gozdarjevi koči Velika predsoba Iz obtesanih brun je delila gozdarjevo kočo v dva dela. V prvo polovico so prinesli vse ranjence. V drugi, kjer Nihče ni postavil nobenega vprašanja. Politruku mitraljezke čete, Bozžanovu sem ukazal, da ostane. Ostali so odšli. — Bozžanov, kje so tvoji sokoli? — Tu so, tovariš kombat, poleg štaba- — Koliko jih je? — Osmero. To so bili nekaj ordonansov in upravljalci mitraljezkega oddelka Blohe — peščica mož, ki je v nedavni borbi udarila s kind-žalsklm ognjem po sovražni vrsti, ko jo je pustila, da se ji je približala. — Odšel boš s tem oddelkom med Nemce, — sem dejal. Nato sem razgrnil zemljevid in pokazal obeležbo, ki jo je bil s svinčnikom začrtal kapetan Silov. (Se nadaljuje) «Čudno. Tatjana Pavlova ima čisto svojo publiko», sta se pogovarjala dva starejša obiskovalca pred prvim nastopom njene skupine v ^Verdiju». «JVfirra Efros», drama, ki jo je napisal Jakob Gordin. Baje je iz življenja litvanskih Zidov. Nisem je poznal. Mora biti zelo «stara», tudi po duhu, ki jo no vda ja. Vsa pravila dobre dramatske tehnike so postavljena na glavo. Medtem ko prvo dejanje nakazuje komedijo, se drama v drugem dejanju močno zaostri. Misliš, da se bo razvila v tragedijo. Glavna junhkinja je večkrat tik pred tem, da jo zadene kap. Vsa njena okolica, sinovi, snaha, tast in tašča, rdizen upravitelja in stare služabnice, so sami podleži, grabljivci za denarjem, suroveži in brezsrčneži. V prvi sliki tretjega dejanja naženeta sin in snaha staro Mirro Efros iz lastne hiše. A v zadnjem prizoru so naenkrat vsi izpremenjeni, dobri in plemeniti so in celo skupno zaplešejo. Ves ta konglomerat psiholoških nesmislov je skušala Tatjana Pav lova kot režiser spraviti v neki red. (Ne glede na to, da je v drami staro pravilo, da naj bodo značaji v drami že «dani» in naj se na odru ne razvijajo, vrženo čez plot). Toda neenotnost avtorjeve zamisli je segla tudi v režijo: prvo dejanje — komedija, drugo in prva slika tretjega — drama, zadnja slika — happjj-end. Tatjana Pavlova je z velikim znanjem in talentom odigrala naslovno vlogo. V zadnji sliki je kot izvrstno podana skrušena starka celo — zaplesala. Mučna scena (videti je bilo, da je tudi publika pravilno reagirala), o kateri je dejala neka igralka: sNobene izmed nas bi ne mogli prisiliti, da bi po tako težki tragediji pa odru še — plesala,* Resnično se čudim nesporni umetnici Tatjani Pavlovi, da se je spustila v to sceno ali da ni našla avtorja, ki bi bil začeto dramo vsaj kolikor toliko logično in psihološko Po 250 gr riža za vse potrošnike v mestu delijo od danes do 30. t. m. na odrezek X za testenine. Cena 74 lir. Po 1 dl semenskega olja delijo potrošnikom v mestu in podeželju (razen trž.ške občine) na odrezek VII. od danes do 30. t. m. Cena 440 lir liter. Delitev papeževega sladkorja bo od jutri 5. t. m. do 30. t. m. za vse potrošnike v mestu in podeželju (razen tržiške občine) na odrezek VII in VTII za sladkor. In sicer dobijo potrošniki do 9 let po 400 gr, potrošniki od 9 do 65 let po 300 gr in nad 65 let po 400 gr. Cena 210 lir kg. Sladkor na dodatne nakaznice za bolnike na domu, noseče in dojilje v mestu in podeželju (razen trži-škega oko!ša), ki imajo* dodatne nakaznice, bodo delil; v pooblaščenih trgovinah na odrezek za mesec junij t. 1. Delitev traja od 4. do 30. t. m. Cena 140 lir kg. Odrezke za testenine in koruzno moko za prvo polovico t. m. za menze naj dvignejo vodje podpornih in civilnih menz na občinskem prehranjevalnem uradu. ni vrednosti preko 5 milil01?*. Obenem je ljudska oblat lila, da lahko vsak posm#** se brez vsakršnega dovoljenfi ko bloka v Trst po 5 joj0’ mleka in 2 litra vma. Izlet na Učko in v Op»# priredi Športni klub pri * ■ ; v nedeljo dne 8. t. m. za člane in 330 za nečlane; ob 6. uri izpred cerkve, L nit . Vpis°'* in pojasnila v društvu i® v karni Kocjančič. Rocolski pionirčki ri VT*C*0;J imelj pri Lovcu dne 5. t. B*j uri svojo prvo prireditev. f... — . ,- WL redu so krajši prizorčki ■ r\ Vabljeni vsi! ,-lL Sestanek SIAU V. sekto] kraja bo danes 4. t. m-Domu pristaniških delavcev. tov. Zidar o »Trumanovi a V kulturnem krožku bo danes ob 20.30 predaval'“b -o «Potovanju P° “ risevic ski». Izlet na Snežnik prired’ j ^ planinsko društvo v nede'P, Podpora za določene vrste brezposelnih ZVU je izdala odlok št. 392, ki je stopil v veljavo 31. maja t. 1. Po tem odloku se s 1. junijem’t. 1. dodatna odškodnina za brezposelnost zviša od 50 na 80 lir dnevno. Izredno podporo za brezposelne bodo dobili na tem področju. bivajoči nezaposleni delavci pod posebnimi pogloji, ki so v zakonu navedeni. Podporo bodo plačevali 180 dni od dneva vložitve prošnje. Plačeval jo bo Državni zavod za socialno skrbstvo. Delavci, ki so prejemali povojno podporo za brezposelnost do 31. maja t. 1., bodo imeli pravico do izredne brezposelne podpore, ako bodo imeli po zakonu določene pogoje. ■ erjetno izpeljal. Nekaj je Tatjana Pavlova prinesla s seboj iz spoje domovine: realistično tehniko podajanja in — izgovor vokalov. Toda nekdo je dobro pripomnil ob koncu igre: «2e zato, če so v carski Rusiji igrali take komade, je bila revolucija potrebna.» Nekaj dramatičnih prizorov. nekaj cenene človečnosti, a na koncu — zlagana, osladna, poou-krana vsesplošna zadovoljnost. Saj je vse sharašo». V skupini je tudi nekaj drugih dobrih, talentiranih igralcev: Aldo pierantoni, Giulio Stival, Andreina Paul, Gina Paoli in drugi. NadCljnih uprizoritev te skupine nisem videl. Menda nimajo intendanti tržaških teatrov sicer po vsem svetu razširjene dobre navade, pošiljati kritikom vseh časopisov vstopnic. A toliko sem izvedel, da je Tatjana Pavlova ob ganljivem slovesu izrekla nekaj besed, zn katere bo veljal stari latinski izrek: «Si tacuisses, philosophus niansi sses;» B Enotni sindikati Mestni odbor. V petek, 6. t. m. ob 19.30, bo v ulici Imbriani 5 sestanek strokovnih tajnikov Enotnih sindikatov............ Hoteli ih menze. Vsi člani naj se javijo v ulici Imbriani 5 soba 13 zaradi važnih sporočil. Zadružna sekcija. Vsem strokovnim s ndikatom, odborom in tovarniškim odborom javljamo, da ima sindikalna zadruga v ulici Zonta 2. na razpolago omejeno število čevljev, moških, ženskih in otroških sandalov. Opozorilo invalidom NOV, POJ in JA Vsi invalidi in pohabljenci NOV, POJ in JA, Ifi so potrebni zdravi je-nja, naj se zglasijo na zvezi pohabljencev, invalidov in padlih s STO-ja na trgu Sansovino (pri Marella) od 15. do 19. vsak dan. S seboj naj prinesejo invalidsko potrdilo ali pa vojaško odpustnico. Ce teh dokumentov nimajo, lahko prineso u-radno potrdilo (poveljstva edinic, pri katerih so služili, da so bili poškodovani v vojni. Mestno paroplovno podjetje v Miljah Mestno paroplovno podjetje v Miljah, ki vzdrzuje zvezo s Trstom, javlja, da bo šlo na roko pri prevozu otrok in ustanov v Trstu, ki se bodo v kopališki sezoni kopali v Miljah. Da se bo ta prevoz v redu vršil, naj vse organizac je prineso prošnje na pokrajinski urad, via Gep-pa, 21 I. nadstropje soba 27, kjer bedo dobili natančnejša pojasnila. Prošnje se bodo sprejemale le do 7. t. m. m. Odhod iz ul. Fabio S3J* 5.30. Prijave pri čevljarn; ^ Settefontane 3 in v trgovi®1 v ul. Roma 15. Ljudsko slavje v Milj«1 V nedeljo je. krajev114 sef*, U ZPP priredila veliko Upds^E|jt V Miljah. Lepo nedeljsko k. •; 'Bi Ih privabilo veliko ljudstva t in tržaške okolice. Prisrf. poživele godbene ;n Pev Cisti dobiček bodo P0? h k( h zgradnjo partizanskega JX> Na tomboli so bile izžret številke: št. 291, I. nagrada $ št. 213, — drsalke na št. 251 kozliček. pr, Vsem, ki so pomagal! uspeli prireditvi, se phP- ^, odbor v imenu ZPP iz Mul zahvaljuje. CENE NA ŽIVILSKE*1 ^ > 'st Trst 3. junija ______________—— k Živila kg Krompir . . . Grah .......... Fižol ...... Stročji fižol . Radič ..... Špinača .... Solata . . . . . Pesa ...... Jedilne buče . Kumare (kom.) Paradižnik . . Čebula .... Korenje Beluši......... Češnje ..... Marelice . . . Grozdičje . . . Jagode Pomaranče , ■ Limone . • . ■ Artičoki (kom.) Jajca (kom.) 40-4* 80-90 150-16° 70-80 70-80 40-45 35-40 6-10 13-15 J30-160 17-19 80-80 SO-79 130-15° 160-15° 45-50 4-12 29-30 J li ih S'1 ! .!'l lb|fc $ ■'«1 jjlhl rit »j-1? tu Radijski sP°te v sredo, 4. jn^’® TRST H 11.30. Reproducirana * erj)9 Po vsem svetu. 12.15. ba. 13.00. Plesna g'aSba',,. ta» gUed tiska. 13.48. P'*:31 rzakOt*? __________ 14.15. Novi svet. 14.30. -d v 17.15 Simfonična glasba, 4 tovna književnost, l^jj' skladbe. 19.00. Belogl^, t; Oddaja odreda J. A-. EricE glasba. 20.45. Pevski ^0^ fL, šana Pertota. 21.00. G* 1 j ah. 22.00. Pester ve^[n,a 1 kester pod vodstvom Sa (Prenos iz Ljubljane), ^ nje sporeda za prihodnJ ) l junija t. 1. št. 4710. S tem jo pf0* ✓a veljavno. —“ HfSO s fremi IN VRTOM rVŽ S. Maria Madd. 1 ŠIVALNIH S % VELIKA Izpl!:. A |( ,"1 BOT h in znamke «SINGEP* (p fe znamk z ohištvO'«1 j , dobU« P |t|^ ljive MARGONI - ulica Se’ P OTO A P* in prizmatične jemo in prodajamo > cenah. TRST, UL. °