D-Per
III 19/1982
ŠTEVILKA 6 — LETO II — JUNIJ 1982
GLASILO DELAVCEV SOZD MERX
r
Samoupravna,
Titova pot — naš kažipot
V Beogradu je bil 12. kongres Zveze komunistov Jugoslavije. Delegati iz vseh republik in pokrajin so na njem obravnavali najaktualnejše probleme naše stvarnosti. Brez olepšavanj, brez nestrpnosti so se lotili problemov, ki so med nami danes prisotni.
Oči vse naše javnosti kot tudi ostalega naprednega sveta so bile tiste dni uprte v Beograd, kjer so misli delegatov izzvenele v prepričanju in obljubi, da nikomur ne bomo dQvolili odmika s samoupravne, Titove poti, ki je naš kažipot. Enako trdno je bilo sprejeto tudi stališče, da se bomo v bodoče ostreje spoprijemali z različnimi idejami o nacionalnih in drugih pojavih, ki nimajo in ne morejo imeti svojega mesta v našem samoupravnem socializmu.
Kritična obravnava sedanjih gospodarskih težav je dobila širok prostor na kongresu. Tako kot na drugih področjih je tudi na tem področju 12. kongres Zveze komunistov Jugoslavije s svojimi sklepi uokviril smernice za naš nadaljnji gospodarski razvoj, ki mora temeljiti na resničnih dohodkovnih odnosih, na domači pameti, pridnosti in znanju. Na drugi strani objavljamo povzetke nekaterih misli komunistov, ki so bile izrečene na ak- *~ cijski konferenci Zaveze komunistov sozda še pred 12. kongresom ZKJ.
Nekdanje borke gostje Merxa
V Zdravilišču Dobrna je bilo četrto srečanje nekdanjih bork legendarne XIV. divizije. Gostje, nekdanje partizanke, so po tovariškem srečanju in za njih pripravljenem kulturnem programu obiskale bližnje kraje hudih bojev te divizije ter položile cvetje na grobove soborcev.
Z obiska v žitorodnih pokrajinah
Merx utrjuje vezi s Somborom in Kanjižo
ŠPIli
mm-.

mm
					Pr*
■			lljii®	/;/ -	
Prvi kilogrami letošnjega zrnja. Kdo seje, kdo žanje in kdo trguje?
Ob nedavnem obisku predstavnikov sozda Merx in vodstev družbenopolitičnih organizacij občine Celje v občinah Sombor in Kanjiža je znova prišla do izraza ideja, da je treba bratstvo pojmovati kot del naše samoupravne in socialistične prakse, ne samo na papirju temveč tudi v praksi. Poleg različnih po- ■ govorov s tamkajšnjimi predstavniki gospodarskega in družbenopolitičnega življenja je bila cela vrsta pogovorov namenjena konkretnemu sodelovanju našega sozda s tamkajšnjimi kmetijsko predelovalnimi in drugimi delovnimi organizacijami ter nave-. zovanju stikov celjskega gospodarstva s tamkajšnjim gospodarstvom.
»Mi v sozdu ocenjujemo, da je sodelovanje z Vojvodino, Hrvaško, Srbijo in Makedonijo prišlo do takšne ravni, na kateri se lahko ie mnogo konkretneje pogovarjamo o skupnem vlaganju, načrtovanju in gospodarjenju,« nam je po vrnitvi iz Sombora in Kanjiže povedal Franc Ban, predsednik kolegijskega poslovodnega organa sozda Merx.
» V našem sozdu prav tako ocenjujemo, da mora takšno sodelovanje temeljiti na dolgoročnih načrtovanjih, saj menimo, da v Sloveniji tudi v prihodnjih
dvajsetih letih ne bomo uspeli sami pridelati vse hrane. Sorazmerno zgodaj, če ne že pravočasno, smo se zavedli, da ta sodelovanja ne morejo temeljiti samo na papirnatih sporazumih, zato podpiramo napore, ideje in politiko izvršnega sveta naše republike, da se z dolgoročnim povezovanjem v obliki kreditiranja in sovlaganja v tamkajšnjo proizvodnjo hrane trdno povezujemo na ekonomskih osnovah po načelu pravičnih dohodkovnih odnosov.
Druga resnica je tudi v lem, da s tovrstnim sodelovanjem izločaš nepotrebne posrednike in naš trg bogatiš s proizvodi, ki jih aoslej pri nas ni bilo dobiti. Tu mislim na celo vrsto odličnih izdelkov mlečne industrije, na njihova na pol pripravljena gotova jedila, na vlaganja v pospeševanje prašičereje v občini Čuprija, kjer imajo za to izredne pogoje, na vlaganja v razvoj obmejnega in tujskega prometa v Kanjiži, na sovlaganja v občini Titov Veles, torej na območja, kjer ima celjska občina že vrsto let izredno dobre slike in s katerimi je že pobratena. Prav ob sedanjem obisku so tovariši iz vodstev celjske občine s predstavniki Sombora govorili tudi o pobratenju s to občino. Torej se te vezi prepletajo na vseh ravneh...«
Več o obisku na 3. strani
V tej številki ne prezrite:
Na kaj so lahko po 20 letih ponosni v KK Šentjur	(stran	4)
Okrogla miza mladih	v
M Pl	(stran	5)
Kaj je sklenil delavski svet sozda	(stran	6)
Ljudje, tu med nami
(stran 7)
Kaj bi radi v Tkanini?
(stran 8)
Se želite usposabljati ob delu?	(stran 10)
Problemska konferenca komunistov sozda Merx
Na realnih osnovah in z jasnimi pogledi
V drugi polovici junija so se delegati komunistov —delavcev v sozdu Merx, v sestavljeni organizaciji je v 48 osnovnih organizacijah povezanih 580 članov zveze komunistov, zbrali na redni problemski konferenci, na kateri so spregovorili o najbolj nujnih nalogah v procesu gospodarske stabilizacije, o utrjevanju notranjih družbenoekonomskih odnosov, o spoštovanju dogovorjenih partijskih odločitev. Izpostavili so več odprtih vprašanj, ki terjajo čim hitrejšo rešitev. Na prvem mestu je tu izvoz, kot ga moramo podpreti z učinkovitim sistemom dohodkovne povezanosti, nato vzpostavljanje blagovnih tokov, ki postajajo malodane osrednji problem sozda, iskanje poti za učinkovitejšo organizacijo dela in ne nazadnje tudi smotrna selekcionirana naložbena politika.
Problemske konference komunistov sozda Merx sta se udeležila tudi Emil Rojc, predsednik medobčinskega sveta ZKS Celje, in Dušan Burnik, predsednik občinske konference ZKS Celje.
Iz uvodnega govora Franca Bana, predsednika KPO sozda
Merx
Jasne usmeritve in smele rešitve
Franc Ban, predsednik KPO 'sozda Mero, j e. v svojem uvodnem govoru na problemski konferenci komunistov sozda na samem začetku poudaril odgovornost in dolžnost komunistov pri nadaljnji učvrstitvi, notranji konsolidaciji iti izgradnji prave podobe ter dolgoročne usmeritve sozda Mero, pri čemer je kot imperativ tega trenutka postavil povečano odgovornost. Opozoril je na usedline tozdovske miselnosti, na primere, ko posamezne temeljne organizacije želijo poslovati kot samostojna podjetja, združevati čim manj funkcij in sredstev. »Gre preprosto za to, da moramo predvsem komunisti streti, in to učinkovito, vrsto od-• porov, ki se kažejo v že omenjeni dohodkovni zaprtosti in v podjetniškem obnašanju nekaterih temeljnih organizacij. Jačati moramo razvejano in medsebojno povezano delitev dela, ki povezuje vedno več udeležencev v dohodkovnem povezovanju,« je dejal Franc Ban.
Nadalje je spregovoril o spoštovanju določil sprejetih samoupravnih aktov, o nevzdržnosti sebičnih grupno-lastniških interesov, o organiziranju skupnih služb in slednjič prešel na srednjeročni program sozda, izhajajoč iz temeljnih opredelitev o panožno organizirani sestavljeni organizaciji, kar pomeni, da moramo, upoštevajoč družbeno prioriteto, jačati vse tri panoge tako, da bi vsi dosegali kolikor toliko usklajen razvoj v tem in prihodnjem obdobju.
»Znano je, da je sedanja družbena naravnanost usmerjena predvsem na področje proizvodnje hrane, kvalitetne oskrbe ljudi, na področje izvoza in nadomeščanje uvoza, kar vse pa pomeni, da je skoraj vsa naša dejavnost na nek način na prioritetnem seznamu. Pomeni torej, da moramo tudi z današnje konference nasloviti odločen poziv vsem, ki kakorkoli lahko prispevajo v naši sestavljeni organizaciji za to, da bi storili več, darbi se boljše organizirali, da bi povečali kvaliteto in produktivnost dela, predvsem pa odgovornost za opravljanje delovnih nalog. Zveza komunistov v vseh sestavnih delih sozda Mero mora sproti ocenjevati, skupno z vsemi subjektivnimi silami in organi upravljanja, kje in zakaj prihaja do odstopanj, pri tem pa maksimalno izostriti odnos do odgovornosti in to pri vseh strukturah zaposlenih. To je sicer imperativ današnjega časa in če smo vsi prav razumeli in sprejeli obveze zadnjega kongresa, potem ni in ne more biti nikakršne dileme.«
Nato je predsednik Ban orisal osnovne usmeritve na področju proizvodnje hrane, kjer je treba izkoristiti vse naravne danosti, dvigniti produktivnost in vložiti velike napore v povečanje izvoza. Na področju blagovnega prometa je spomnil na našo naj-' večjo skupno obvezo izgradnje Regijskega prehrambeno-pre -skrbovalnega centra in seveda na
ustrezno dogovorjeno politiko blagovnih pretokov znotraj sozda kot celote. Morali se bomo dogovoriti, tako maksimalno izkoristiti vse možnosti na relaciji maloprodaja — proizvodnja, pri tem pa upoštevati dejstvo, da pokrivamo območje s skoraj 300 tisoč prebivalci. Opozoril je na nujo dohodkovnega-povezovanja, specializacije ponudbe, predvsem v samem Celju in na dejstvo, da se bo treba dokončno opredeliti, ali povezovanje tek-stilno-galanterijskega kompleksa v Celju pomeni napredek za vse, ali je tak, kakršen je, najracionalneje organiziran. Tudi gostinsko-turistična dejavnost sodi med prioritete, posebej še v tistih primerih, ko prinaša devize, pa tudi, ko gre za zmanjševanje odliva deviznih sredstev. »Če kje,« je dejal Franc Ban, »potem na tem področju odpade vsakršno razmišljanje o razdrobljenosti, parcialnih interesih. Povezati moramo interese, predvsem pa ponudbo širšega celjsko-koroškega območja tam, kjer smo že .prisotni.« Omenil je razmišljanja, ki zadevajo Koroško in tamkajšnje temeljne oziroma delovne organizacije, ki bi jih povezali in ustanovili močno gostinsko turistično organizacijo, s čimer bi lahko uspešneje uresničili razvojni program, posebej še na področju Ribniškega Pohorja in Kop. Podobno je na območju celjske regije, kjer bi naj gostinsko-turistične delovne organizacije, razen Zdravilišča Dobrna, povezali v enovito delovno organizacijo.
»Skupna razvojna usmeritev pa v veliki meri zavisi od dosledne realizacije določb sporazumov, kjer smo opredelili združevanje 40 odstotkov sredstev za skupen razvoj,» 'je nadaljeval Franc Ban. »Za dosego tega cilja je bilo opravljenega veliko trdega dela. Bila so prisotna, predvsem v začetni fazi, različna razmišljanja o umestnosti in koristnosti takšnega združevanja. Še zdaj v posameznih primerih razmišljajo <3 tem, kako zmanjšati odstotek združevanja, pri tem pa pozabljajo, dani noben tozd, niti delovna organizacija sama, brez združenih naporov sposobna realizirati začrtani naložbeni program. Za takšnimi tendencami se skriva tudi zapiranje v ozke lokalistične interese. Imamo pa tudi primere neizpolnjevanja določil samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev z različnimi izgovori, ki nimajo nikakršne osnove. Prav tem vprašanjem moramo v naslednjem obdobju posvečati osrednjo pozornost in izpostaviti odgovornost vseh, ki delujejo drugače. Ker gre za izredno pomembne stvari, morajo osnovne organizacije zveze komunistov na vseh ravneh kritično spregovoriti o tem.«
Zaključil je z naslednjimi mislimi: »Sozd Mero si je v tem kratkem obdobju izboril mesto, ki mu gre v SR Sloveniji. V Sloveniji pokrivamo 13,5 odstotka vseh potreb po oskrbi prebivalstva in smo torej na tretjem mestu za Mercatorjem in Emono. Bitka za zagotavljanje redne oskrbe pa ne bo majhna, niti lahka. Usmeritve, ki smo jih sprejeli in jih v praksi že izva-
Kako delati, gospodariti in živeti je bil moto razprav ob obisku predsednika Viktorja A vblja v Celju. Med razpravo na skupščini občine je tekla beseda tudi o naporih in načrtovanjih našega sozda, kot tretje največ je tovrstne e ovne organizacije v Sloveniji, o zdajšnjih težavah za čimboljšo oskrbo prebivalstva, o uspehih prt povezovanju in načrtovanju bodočega razvoja naše dejavnosti.
Dušan Burnik, predsednik občinske konference ZKS Celje
Preverjanje
lastnega
položaja
Dušan Burnik, predsednik občinske konference ZKS Celje, je na problemski konferenci komunistov sozda Mera predvsem podčrtal odgovorno stabilizacijsko obnašanje, da nas ne bi znova prehiteli še novi in novi administrativni ukrepi. Govoril je o bitki za vse večji in večji izvoz, kjer sozd Mera sicer še ne zavzema v celjskem gospodarstvu vidnejšega mesta, vendar je vsaka deviza dragocena. Poudaril je, da je skrajni čas, ko morajo v vsaki temeljni in delovni organizaciji, v vsakem okolju oceniti lasten položaj in možnosti svojega nadaljnega razvoja. Notranja konsolidacija, je podčrtal Dušan Burnik, je tisto, kar v tem trenutku najbolj potrebujemo in od koder se kaže pot naprej.
jamo s pomočjo bank, to je sovlaganja in kreditiranje proizvodnje, že dajejo prve rezultate. Pomembne so tudi vse oblike poslovnega sodelovanja s sozdi in delovnimi organizacijami v regiji in širše, kar moramo intenzivno razvijati tudi v bodoče. Gre preprosto za to, da se odpiramo, da smoprisotni povsod tam,kjer se kažejo naši skupni interesi, pri čemer pa moramo enotno zavračati vsako črnobelo slikanje o tem, kako veliki želimo biti. Odločili smo se za prodorno in ambiciozno razvojno politiko in takšna usmeritev nam kljub mnogim težavam lahko, dolgoročno gledano, samo koristi.«
Stane Bizjak, Zdravilišče Dobrna
Možnosti
zdraviliškega turizma
Dobrna se uvršča med najstarejše zdraviliške kraje, vendar je stopila na pot modernizacije zdraviliških kapacitet med zadnjim'1 slovenskimi zdravilišči. Posledice se kažejo predvsem v tem, da je preobremenjena z anuitetami, ker je morala graditi nove zdraviliške kapacitete v času težkih gospodarskih razmer, v
času pomanjkanja investicijskih sredstev in velikega porasta stroškov. Zaradi zastarelosti zdraviliških kapacitet in neurejenosti kraja kot celote je bila Dobrna vse manj prisotna na jugoslovanskem in zlasti še na tujem tržišču ter ostaja v okvirih ozke zdraviliške rehabilitacijske dejavnosti.
Z izgradnjo novega hotelsko zdraviliškega objekta so dane nove možnosti hitrejšega razvoja, seveda ob predpostavki, da se dopolni z vsemi objekti in dejavnostmi, ki so neobhodno potrebni za nemoten razvoj zdraviliškega turizma.
Doseženi rezultati Zdravilišča Dobrna v preteklih dveh letih, odkar posluje npvi hotel, so prav gotovo želo spodbudni. V primerjavi z dinamiko rasti sloven--skih naravnih zdravilišč je potrebno ugotoviti, da kazalci poslovanja v Zdravilišču Dobrna kažejo hitrejšo dinamiko rasti, kot je to primer drugod.
Najpomembnejši kazalci rasti so nočnine in medicinske storitve. Nočnine so v slovenskih zdraviliščih realizirali v povprečju z indeksom 95, kar pomeni, da je bilo v letu 1981 v slovenskih zdraviliščih nekaj manj gostov kot leto poprej, medtem ko je znašal indeks nočnin v Zdravilišču Dobrna 108,8. V absolutnem znesku to pomeni v letu
1980	118.000 nočnin in leta
1981	128.000nočnin. Celotni prihodek je znašal v letu 1981 114,6 milijonov dinarjev ali za 41,8 odstotka več kot leta 1980, dohodek je porasel za 53,3 odstotka, neto osebni dohodki na . zaposlenega pa za 29,3 odstotka,
Seveda doseženi rezultati ne zadoščajo, da bi delovna organizacija lahko pokrivala svoje obveznosti, zato smo lani izdelali sanacijski program za celotno srednjeročno obdobje, v katerem smo prikazali najnujnejše ukrepe za odpravo negativnega poslovanja.
Sanacija poteka v treh najpomembnejših smereh, v smislu konsolidacije in racionalizacije poslovanja ter iskanja optimalne organizacije dela znotraj kolektiva, nadalje v smeri iskanja možnosti za razbremenitev kolektiva pri poravnavanju družbenih obveznosti in vračanja najetih kreditov ter ne nezadnje v smeri iskanja možnosti za dopolnitev zdraviliške ponudbe z rekreacijsko in zabaviščno infrastrukturo in pestrejšo gostinsko ponudbo.
Emil Rojc, predsednik medobčinskega sveta ZKS Celje:
Ob upravičenosti tudi selektivnost
Emil Rojc, predsednik medobčinskega sveta ZKS Celje, ki se je udeležil problemske konference komunistov sozda Mera, je udeležence predvsem opozoril, da morajo komunisti v današnjih težkih razmerah ohraniti treznost, se ne prepuščati malodušju zaradi nejasnih razvojnih možnosti, a še manj optimizmu, da so sedanje težave kratkotrajne in da bo moč' kaj hitro kreniti na stare uhojene tirnice lagodja. Komunisti se morajo sprijazniti z vsakdanjo stvarnostjo in dosledno izpeljevati sprejete naloge, če hočejo biti dejanska avantgarda. To je bitka za novo kvaliteto življenja in dela. Pripravljeni moramo biti na omejitve.
Tudi, je nadaljeval Emil Rojc, ko se srečujemo z razvojnimi ambicijami, ko jemljemo v pretres srednjeročne načrte. Zdaj ne moremo več govoriti o upravičenosti naložb, ampak je treba znotraj te upravičenosti uveljaviti nov kriterij, kriterij selektivnosti. To je tisto kislo jabolko, je poudaril Emil Rojc, v katerega moramo komunisti najprej vgrizniti.
Jože Kolar, Mlinsko predelovalna industrija
Primanjkovanje žita
Žel letošnjega plana 45.000 ton pšenice v Sloveniji ne bomo uresničili, prav tako pa tudi ne načrtovale pridelave pšenice na jugoslovanskih tleh, saj je bomo namesto 5 milijonov ton pridelali le približno 4,3 milijona. Tega ne bo čutila le naša delovna organizacija, temveč vse sorodne delovne organizacije v Sloveniji.
Kljub temu, da naša delovna organizacija v prizadevanjih za pridobitev čimvečjih količin žita ni osamljena, saj nastopamo enotno v okviru Žitne skupnosti Slovenije in seveda sozda, pa vendale ostaja bojazen, da ne bomo uspeli dobiti potrebnih količin žit, to je minimalno 25.000 ton, kar pa bo, če se položaj ne bo izboljšal, težko uresničiti.
Pri tem ne gre samo za težave pri zagotavljanju količin žit,
temveč tudi za neusklajenost cen in zagotavljanje finančnih sredstev, ki nam jih prav tako primanjkuje.
Da je stvar še slabša, prihaja takorekoč do izsiljevanja in diktiranja cen mimo vseh republiških oziroma medrepubliških dogovorov.
Kljub temu, da je naša delovna organizacija v okviru Žitne skupnosti Slovenije sklenila dolgoročne družbene dogovore oziroma sporazume pri sovlaganju in zagotavljanju potrebnih količin pšenice, želijo nekateri dobaviteljev Vojvodini te dogovore razveljaviti.
Vsa ta dejstva in okoliščine, v katerih se nahaja naša delovna organizacija, s tem tudi sozd Mera, kakor tudi širša družbenopolitična skupnost, kažejo, da bo treba problem zagotovitve potrebnih količin žit čimprej rešiti s skupnimi napori, kajti zgodi se lahko, da bomo danes ali jutri ostali brez kruha. Da nam žita res primanjkuje, kaže dejstvo, da smo za dva meseca morali ustaviti mline, nekatere delavce poslati na dopust, ostale pa vključiti v remontna in druga dela.
Ivo Brenčič, Tkanina
Prilagajanje zaostrenim razmeram
Aktualni trenutek danes zahteva, da čimprej in čimbolj poglobljeno proučimo izhodišča dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije, ki predstavljajo idejno-teoretično zasnovo in opredelitve našega nadaljnjega razvoja v jugoslovanski družbeni skupnosti, zlasti pa vseh sedemnajst programov,’ ki # so jih pripravili zvezni družbeni', sveti in jih bodo objavljali postopoma do letošnje jeseni, v katerih konkretizirajo usmeritve gospodarske stabilizacije na vseh ključnih področjih našega ekonomskega sistema in opredeljujejo celoto bodočega utripa gospodarjenja vseh družbenih subjektov na vseh ravneh.
Ti ukrepi in instrumenti nujno zahtevajo od vseh članic sozda pa tudi od skupnih služb sozda, da takoj pripravijo programe za povečanje gospodarske učinkovitosti sozda in vseh članic; da oblikujejo napadalno strategijo svojega prilagajanja novim zaostrenim gospodarskim razmeram doma in v svetu; s široko akcijo osveščanja vseh delavcev pojasnijo slehernemu delovnemu kolektivu, kaj novi instrumenti in ukrepi ekonomske politike p>o-menijo za gospodarjenje teh kolektivov, tako v dolgoročnem kot tudi v kratkoročnem pogledu, da bi na ta način spodbudili motivacijo vseh temeljnih subjektov gospodarjenja; da najodgovornejše strokovne službe v sozdu ob aktivnem sodelovanju odgovornih strokovnih služb v delovnih organizacijah oziroma članicah ovrednotijo čimprej posledice novih ukrepov in instrumentov ter skupno predlagajo nujno potrebne spremembe v vseh v okviru sozda opredeljenih tako materialnih odnosih kot odnosih živega dela, predlagajo spremembe in dopolnitev samoupravnih splošnih aktov.
V razpravi so poleg navedenih, katerih povzetke objavljamo, sodelovali še: Aleksander Gričnik iz DO Potrošnik, Jože Gračner, podpredsednik KPO sozda, Valentin Vidmar iz DO Blagovni center, Jože Rajh, Kmetijska zadruga Laško, Rado Tržan, DO Tkanina Celje, Vjenčeslav Zalezi-na, Blagovni center, Franc Senica iz Interne banke sozda, delegata iz Nazarij in celjskega gostinstva pa sta predložila pisne prispevke k razpravi.
Po obisku v Vojvodini so dejali
Dolgoročni temelji sodelovanja
Pobuda vodstva našega sozda o konkretnem in dolgoročnem sodelovanju z občino Sombor in Kanjižo je imela širok odmev. Na posnetku predstavniki našega sozda in celjske občine na sprejemu pri najvišjih predstavnikih družbenopolitičnega življenja občine Sombor.
---------------.	N
Od sodelovanja do pobratenja
Sodelovanje med Kombinatom in sozdom Merx iz Celja traja že več let, vendar je slonelo bolj na trenutnih potrebah in slučaju. Končno so v obeh organizacijah ugotovili, da bi bilo mnogo bolje, če bi se uspeli trdneje in trajneje povezati, tako da so na pomlad podpisali samoupravni sporazum o osnovah skupnega plana za obdobje od 1981 do 1985.
Sporazum kot osnovo za uspešno sodelovanje so vsi skupaj ugodno ocenili, predstavniki družbenopolitičnih organizacij iz Celja pa so predlagali še širše povezovanje celotnega gospodarstva obeh občin in pobratenje obeh mest.
S tem namenom je 20. maja v Sombor pripotovala delegacija iz Celja. V delegaciji so bili Edvard Stepišnik, predsednik skupščine občine Celje, Zvone Hudej, predsednik izvršnega sveta skupščine občine Celje, Aleš Ilc, sekretar občinske konference ZK in presednik kolegijskega poslovodnega organa sozda Merx - Franc Ban s sodelavci.
V razgovorih z delegacijo iz Celja so sodelovali Sreten Vukovič, predsednik skupščine občine Sombor, Josip Kulič, predsednik občinske konference Z K, Slobodan Baša, sekretar občinske konference ZK, Josip Švare, predsednik poslovnega odbora Kombinata, in Obrad Čvokič, direktor RO Somborpromet.
Sprejeli so pobudo, da sodelovanje razširijo in tudi zamisel o pobratenju. Sklenili so, spričo tega, da sodelovanje med Kombinatom in Merxom že teče in da so podpisali samoupravni sporazum, da bodo do 5. junija izmenjali izčrpne podatke o ostalem gospodarstvu obeh občin in na osnovi tega ugotovili, kje obstajajo možnosti in zanimanje za sodelovanje. Predlagali so, da bi ob gospodarstvu raziskali možnosti sodelovanja na področju kulture, športa, družbenopolitičnih aktivnosti. Nato bi stekel postopek sprejemanja in podpisovanja listine o pobratenfu.
Ob obisku v Somboru je delegacija iz Celja obiskala tudi Kombinat, kjer so jih natančno seznanili z delom vseh kapacitet, vključno s tovarno hrane v izgradnji.
Edi Stepišnik, predsednik skupščine občine Celje:
»Ocenjujemo, da. je bil naš obisk v Vojvodini v občinah Sombor in Kanjiža zelo uspešen, tako v smislu poglabljanja poslovnih odnosov kot tudi širše, saj smo poleg gospodarskih navezali tudi druge vrste sodelovanje. S tem nadaljujemo začrtana občinska prizadevanja, se odpiramo širše v jugoslovanski prostor.
V Somboru in Kanjiži smo se konkretno pogovarjali o širokem sodelovanju med občinami, o konkretnih gospodarskih in družbenih interesih, ki povezujejo našo in njihove družbenopolitične skupnosti. Po vrnitvi smo doma formirali posebne skupine, v katerih nadalje razgrajujejo usmeritve, dogovore in predloge, ki naj bi jih začeli že takoj v začetku prihodnjega leta v vsej širini uresničevati. Delegacijo Sombora smo povabili na obisk v Celje, udeležili naj bi se tudi praznovanja našega občinskega praznika, sledila pa bi listina o pobratenju med obema občinama, tako da bomo končno uresničili celjski namen o pobratenju z občino v Vojvodini.
Osnovni cilj našega obiska je bil seveda navezovanje trajnih gospodarskih stikov, predstavniki družbenopolitičnega življenja Celja pa smo odšli z vodstvom Merxa zato, da bi te stike poglobili in razširili še na druge gospodarske panoge. To sodelovanje ne bo enostransko, saj smo se dogovorili o izmenjavi njim in nam potrebnih proizvodov. Zavezali smo se, da jim bomo pomagali z izdelki naše celjske industrije, izdelki Cinkarne, Aera, Železarne Štore, velenjskim lignitom, oni pa nam bodo omogočili boljšo oskrbo z osnovnimi življenjskimi artikli.«
Zvone Hudej, predsednik izvršnega sveta skupščine občine Celje:
»Po obisku v Vojvodini ocenjujemo, da smo z razgovori v občinah Sombor in Kanjiža lahko zadovoljni. Pogovori so bili uspešni, saj so se končali s konkretnimi usmeritvami in sklepi o globokem, trajnem, dolgoročnem sodelovanju. Podpis samoupravnega sporazuma med Kmetijskim kombinatom Som-
bor in našo sestavljeno organizacijo združenega dela Merx je pomemben korak medrepubliškega sodelovanja, za našo občino in področje preskrbe, ki ga pokriva sozd Merx, pa pomeni tudi boljšo preskrbljenost tržišča z nekaterimi pridelki kot so pšenica, olje, zelenjava in podobno. Na drugi strani pa bomo mi delavcem in občanom Sombora in Kanjiže zagotovili nekatere potrebne proizvode, ki jih proizvajamo v Celju.
Menim, da je takšno povezovanje Celja in celjske regije pri zadovoljevanju potreb preskrbe edina prava pot, po kateri si lahko zagotovimo vse potrebne količine osnovnih življenjskih potrebščin. Povezovanje našega mesta v" Sloveniji in širše v Jugoslaviji je edina možna dolgoročna smer, v kateri lahko pričakujemo tudi dolgoročno boljšo preskrbo Celja in zagotovimo potrebno, hrano.«
Aleš Ilc, sekretar predsedstva občinske konference ZKS Celje:
»To je ena izmed možnosti, da si zagotovimo tiste količine prehrambenih izdelkov, ki jih doma ne bomo mogli pridelati in to tudi ne bi bilo smotrno. Na našem obisku smo postavili širše temelje sodelovanja z občino Sombor kot središčem velikega pol jedel-sko-živinorejskega kompleksa, kjer imajo tudi zadosti dobro razvito industrijo in je mogoče povezati več interesov. Da bi točneje opredelili te oblike sodelovanja na področju gospodarstva, malega gospodarstva, turizma in še kje, smo formirali koordinacijske odbore, v katere vključujemo čimveč faktorjev, od sozda Merx preko bank, Razvojnega centra do še nekaterih delovnih organizacij. Podobno smo se pogovarjali v občini Kanjiža, to je manjša občina s skoraj izključno usmeritvijo v kmetijstvo, kjer se povezujemo na področju preskrbe s hrano na eni strani in z zagotavljanjem nekaterih njim potrebnih industrijskih izdelkov in surovin na drugi.
Še vedno je zadosti zapletov in težav, ki nastajajo iz znanih razmer republiškega zapiranja, a v skupnem naporu njihovih in naše družbenopolitične skupnosti verjamem, da bomo uspeli te ovire odstraniti in postaviti naše odnose na zdrave temelje, kajti
tako široko, na dohodkovnem povezovanju utemeljeno sodelovanje je prava dolgoročno
opredeljena pot odpiranja Celja v slovenski in jugoslovanski prostor.«
V
Prevod uvodnega sestavka s prve strani njihovega glasila » Brazde«
J
Organizirana prodaja gostinsko-turističnih zmogljivosti
Vojvodinci želijo v naše gore
Ob hitrem razvoju gostinstva in turizma v sozdu Merx, po pri-ljučitvi Zdravilišča Dobrna razpolaga sozd s desetimi hoteli in dvema depandansama, motelom (skupaj 1.100 ležišč), osemnajstimi restavracijami, petimi gostišči, sedemnajstimi gostilnami, tremi pivnicami, osemnajstimi bifeji, šestimi slaščičarnami, počitniškim domom, se je pokazala potreba po formiranju službe za organizirano prodajo vseh obstoječih kapacitet, ki je začela delovati v okviru marketinga meseca marca letos.
Ena izmed njenih nalog je poiskati vsa potencialna tržišča v Jugoslaviji in na tujem, kamor bi bilo mogoče plasirati naše go-stinsko-turistične proizvode in zagotoviti stalno dolgoročno prodajo obstoječih kapacitet. Ker je omenjena služba začela delovati v okviru Marketing sektorja, ki ima v Vojvodini svojega predstavnika in navezane zelo dobre poslovne stike ž največjimi organizacijami na tem področju in ker se je že večkrat v razgovorih z njimi pokazalo, kako velik je pri njih interes za naše kraje, smo odšli od 8. do 11. junija na poslovni obisk v Vojvodino.
Obiskali smo PK Sombor — delovno organizacijo Družbeni standard, Zdravilišče Kanjiža ter največje turistične agencije v Vojvodini — turistično agencijo Severturist v Somboru in v Novem Sadu Putnik, Vojvodi-natours in Kompas Jugoslavija. Ugotovili smo, da vlada tod največje zanimanje za gorski turizem. Agencije so pripravljene zakupiti za zimsko sezono celotne kapacitete na Golteh. Zanimajo se za zdraviliški turizem (posebni aranžmaji v pred m po sezoni), za strokovne izlete poljedelcev in živinorejcev z ogledi farm, plantaž, gojenja čebel, na katerih bi se seznanili z organiziranjem kmetijcev v Sloveniji,
zavarovanjem kmetov. Še posebno zanimanje je za organizacijo obrtne kooperacije in organizacijo obrtnikov v pozde.
Vojvodinatours organizira vsako leto tromesečni seminar -za kmetovalce pod pokroviteljstvom OZN. Ker bi bilo možno organizirati del tega seminarja tudi pri nas, si prizadevamo izdelati dovolj kvaliteten kmetijski program, v katerega bomo vključili kombinat v Šentjurju in nekaj zasebnih kmetovalcev »rekorderjev« v Zgornji Savinjski in v Logarski dolini.
Nadalje je obisk v Vojvodini pokazal, da se tam precej zanimajo za kmečki turizem. Ker sozd Merx zaenkrat še ne razpolaga z lastnimi kapacitetami na kmetijah, smo se povezali z Zgornjesavinjskojonetijsko zadrugo, si ogledali nekaj kmetij in se odločili za zakup določenega števila ležišč na treh kmetijah v Zgornji Savinjski in Logarski dolini. Omenjene kapacitete smo ponudili Vojvodincem in kot posredniki pri tem seveda dobili določeno provizijo. Zanimanje vlada tudi za mladinski turizem (šola v naravi) in letovanje upokojencev. Za oboje imamo v obstoječih kapacitetah dovolj velike možnosti. Naj omenimo le to, da že pripravljamo programe mladinskega turizma predvsem v Zgornji Savinjski dolini, za upokojence pa v Zdravilišču Dobrna. Oba programa sta za nas precej zanimiva. V Vojvodini Samoupravna interesna skupnost namenja precejšnja sredstva za oddih upokojencev. Upokojenci pa so zanimivi gostje tako po finančni plati kot po času letovanja, letujejo v glavnem pred in po sezoni, kar je zelo pomembno.
Menimo, da lahko glede na naše zmogljivosti in zanimanja v Vojvodini realno razmišljamo, kako s potencialnimi kupci iz Vojvodine zapolniti del
kapacitet Zgornje Savinjske doline, v Zdravilišču Dobrna in v Šentjurju. Seveda le pod pogojem, da bomo našli skupni jezik in rešili vprašanje cen, kar je v trenutnih gospodarskih razmerah bistveno.
Na obisku v Zdravilišču Kanjiža smo izvedeli, da so v njihovo zelo konkurenčno pen-zionsko ceno 800 dinarjev vračunane tudi vse zdravstvene storitve. Zanimiv je'podatek, ki potrjuje trditev kupcev iz drugih republik, da slovenska zdravilišča niso konkurenčna ostalim jugoslovanskim.
V Zdravilišču Kanjiža zdravijo s pomočjo zdravilne vode in zdravilnega blata. Na ozemlju Kanjiže se nahajajo tri horizontalne arteške vode. Na globini od 70 do 95 metrov s temperaturo vode nad 16 stopinj Celzija, na globini od 150 do 185 metrov s temperaturo vode 17 stopinj Celzija in na_ globini nad 200 metrov s temperaturo vode 27 stopinj Celzija. Nosilec zdraviliškega turizma v Kanjiži je Center za rehabilitacijo in rekreacijo Banja. Center so zgradili v letih 1976 do 1979. V gradnji so z združenimi sredstvi sodelovali SIS za invalidsko in starostno zavarovanje Vojvodine, SIS za zdravstvo Vojvodine, gospodarske organizacije iz Kanjiže in Investicijska banka iz Novega Sada.
Center sestavljajo štirje deli. Hotelski del B kategorije ima 140 ležišč, sobe so bile najprej eno in dvoposteljne, a morali so jih preurediti v večposteljne. Razpolagajo tudi s tremi apartmaji. V pritličju sta dve restavraciji s specialitetami vojvodinske kuhinje. Poleg recepcije je prodajalna spominkov, aperitiv bar in frizer. Zdravstveno rehabilitacijski del je sodobno opremljen. Razpolagajo z dvema zaprtima bazenoma, savno in dvorano za male športe.
Na tribuni dvorane je prostor za 560 obiskovalcev.
Za konec bibpisali še način letovanja in izrabo prostega časa v PK Sombor. Za letovanje, rekreacijo in organizirano koriščenje prostega časa skrbijo v delovni organizaciji Družbeni standard. Za preventivna letovanja delavcev združujejo na-' mensko del regresa. Preventiva je nasploh geslo, zato je tudi največ zanimanja za zdravilišča in morje, manj pa za planine, ker so jih doslej reklamirali zgolj za čisto smučanje. Ker se letovanje v PK Sombor odvija na osnovi redne zdravniške kontrole in ker je celoten sistem dela in organizacije dobro zastavljen, se za tak način zanimajo tudi drugi vojvodinski kombinati, tako da je delovna organizacija Družbeni standard uspela podpisati že nekaj samoupravnih sporazumov. Zdaj tam razpolagajo z zelo velikim potencialom, poleg 8000 delavcev PK Sombor usmerjajo na letovanje tudi delavce iz drugih kombinatov.
Z delovno organizacijo Družbeni standard smo se dogovorili, da bodo takoj po zaključenih delih na poljih goste z avtobusom popeljali na enotedensko potovanje s postajo v Zdravilišču Dobrna. Program, ki ga v ta namen pripravljamo, bo obsegal predstavitev naših najlepših objektov in celjskega turističnega območja. Ta aranžma naj bi bil uvod v sklenitev dolgoročnega sodelovanja na področju delavskega turizma.
Menimo, da je bil poslovni obisk v avtonomni pokrajini Vojvodini uspešen in koristen, vendar pa ne bi smelo ostati le pri tem. V najkrajšem času bi veljalo obiskati tudi druga področja Jugoslavije, predvsem Istro in Dalmacijo.
Darja Kandorfer
Med vodilnimi slovenskimi kombinati
Milan Kneževič, predsednik republiškega komiteja za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je na slovesnosti v Šentjurju poudaril, da sodi Kmetijski kombinat iz Šentjurja med vodilne slovenske kombinate, med tiste, ki so kljub skopo odmerjeni zemlji postavili temelje visoko produktivni kmetijski proizvodnji, uspešno razvili kooperantske odnose in orali ledino pri ustanavljanju hlevskih skupnosti.
Zatem je nanizal nekaj najbolj aktualnih nalog, ki stojijo pred delavci v kmetijstvu. Ti bi morali zagotoviti učvrstitev ustavnega položaja delavcev in kmetov, krepiti
družbeno proizvodnjo in družbeno organizirano zasebno kmetijstvo ter medsebojno sodelovanje, saj je spričo dejstva, da je na Slovenskem 86 odstotkov vseh zemljišč v zasebni lasti, združevanje in povezovanje na ekonomskem interesu edina možna pot. Opozoril je na pomen melioracij in komasacij, ki imajo v Sloveniji prioriteto; v tem srednjeročnem obdobju naj bi meliorirali 18.000 hektarov in komasirali 19.000 hektarov zemljišč. Govoril je o nuji, da doma pridelamo čim več hrane, saj vsak kvadratni meter neobdelane zemlje pomeni odliv dragocenih deviz.
Stanko Lesnika, direktor KK Šentjur:
»Jasno in glasno pravimo, da ima pridelava in predelava hrane prednostno mesto. Zato je že čas, da družbena podpora dobi tudi konkretne oblike. Trenuten način reševanja kmetijstva je bolj začasen. Z odloki in kriznimi štabi bitke za hrano ne bomo dolgoročno rešili. Dolgoročna rešitev so ekonomske zakonitosti, stabilno tržišče in povezovanje. Vse ostalo je akcijskega značaja.
Kmetijstvo samo sebi ne more zadosti hitro zagotoviti ustreznega napredka.
Naša osnovna naloga zato je, da poskušamo zainteresirati potrošna središča, saj pridelamo mesa, mleka in drugih proizvodov mnogo več, kot doma potrošimo. Obračamo se na sklade, interesno skupnost za preskrbo v regiji, iščemo stike z dobavitelji in potrošniki in se dohodkovno povezujemo v sozdu. Denar, ki ga za pospeševanje kmetijstva lahko zberemo v šentjurskem gospodarstvu, ne zadostuje, žal pa večja potrošna središča, še zlasti Celje, nočejo nič slišati o tem našem povezovanju.«
Priznanja za dobro delo
V Kmetijskem kombinatu Šentjur se zavedamo, da so v času dvajsetih let ustanovitve dela in razvoja Kmetijskega kombinata številni delavci in kmetje'vložili mnoge napore in prizadevanja za uveljavitev in razvoj delovne organizacije, za večjo proizvodnjo, za doseganje boljših rezultatov.
Da bi se najbolj zaslužnim delavcem in kmetom, ki so v teh dvajsetih letih ustvarjali, dosegali nadpovprečne rezultate, s svojo doslednostjo prispevali k izboljšanju družbenopolitičnega dela, zahvalili za delo, so osnovne organizacije sindikata po temeljnih organizacijah sprejele odločitev, da jim podelijo delovna priznanja.
Jože Kolar, Slavko Golež, Jože Rajh, aktiv mladih zadružnikov iz Dramelj, v tozdu Trgovske dejavnosti Gregor Kroflič, Janko Plemenitaš, Erika Pisanec, Franc Oprešrtik, Božo Robič, v tozdu Lastna kmetijska proizvodnja Nežika Fidler, ing. Franc Marolt, ing. Oto Prebil, Jožica Erlih, Franc Knez, v Transportu Albin Rožanc, Janko Smeh, Marjan Potočnik, Ivan Vodopivec, Roman Leskovar, v delovni skupnosti skupnih služb Terezija Zdolšek, Liljana Puser, Tilčka Rečnik, Ciril Žmahar, Dragica Klakočer in v tozdu Klavnica Martin Padežnik, Marija Puser, Anton Podrepšek in Franc Vovk.
Delovna priznanja so prejeli v Temeljni organizaciji kooperantov Janko Zdolšek, Peter Knez, Stanko Lesjak, Stanko Mihelčič,
Vse sile v izvoz
Glavni izvozni proizvod je bila lani v sozdu Merx pitana živina, nato pa sadje in v manjši meri hmelj. Meso zvečine v Italijo, sadje v Nemčijo in Holandijo. Od 58 milijonov dinarjev izvoza mesa so Šentjurčani ustvarili okrog 43 milijonov deviznih dinarjev izvoza.
V letošnjem letu nameravajo v okviru sozda izvoziti 3.200 pitancev, od tega Kmetijski kombinat Šentjur 1.500 glav pitane živine, za izvoz načrtujejo 60 do 70 vagonov sadja, deloma jajca ter 20 do 30 ton hmelja.
Precejšnje možnosti se kažejo zlasti v sadjarstvu, kolikor bi se z izborom sort uspeli približati potrebam tujega tržišča. Menijo, da bi s pravilnim sortnim izborom od 400 v sozdu pridelanih vagonov sadja lahko na tuje prodali od 200 do 250 vagonov.
»Nepriljubljeno«
sadjarstvo?
Sliši se kot anekdota, a to ni. Precejšen delež v kmetijski proizvodnji šentjurskega kombinata ima sadjarstvo, s svojim sadjem pa so deloma že osvojili tudi tuja tržišča. Tu bi se s posodobitvijo in pravilnim sortnim izborom izvozne možnosti lahko še precej povečale. V banko so vložili prošnjo za kredit, s katerim bi kupili dva mulčerja, sadjarska stroja. Odgovor je bil, ne, tega ne bomo kreditirali. In zdaj šentjurski kme-tijci čisto dobro ne vedo, kaj je narobe s sadjarstvom in zakaj prav panoge, kjer bi lahko iztržili največ deviz, ne morejo hitreje razvijati s pomočjo kreditov.
Dvajset let Kmetijskega kombinata Šentjur
Bitka za hrano — za več in bolje
/ 9. junija se je v Kulturnem domu y Gorici pri Slivnici zbralo lepo število izmed 390 delavcev in kooperantov Kmetijskega kombinata Šentjur, ki so proslavili 20 let obstoja in razvoja svoje delovne organizacije. Slovesnosti so se udeležili tudi številni gostje iz drugih članic in delovne skupnosti sozda Merx ter Milan Kneževič, predsednik republiškega komiteja za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
Po uvodnih besedah Stanka Lesnike, direktorja Kmetijskega kombinata Šentjur, je o deležu, vlogi in pomenu kmetijstva v sestavljeni organizaciji združenega dela Merx spregovoril Franc Ban, predsednik kolegijskega poslovodnega organa sozda, in nato prepustil besedo slavnostnemu govorniku Milanu' Kneževiču.
Povezani s kombinatom in med seboj
Sledil je bogat kulturni program z recitalom O zemlji in kruhu, podelili so priznanja najzaslužnejšim delavcem in plakete poslovnim partnerjem, da bi zatem zaploskali nastopu folklorne skupine in se nasmejali skečem dramskih navdušencev. Kljub neprijaznemu vremenu so domačini v Gorici pri Slivnici pripravili pestro in živopisno povorko kmečkih običajev, še poseben mik pa je imela razstava in prodaja kulinaričnih jedil žensk iz petih področnih aktivov kmečkih žena šentjurske občine.
Spričo dejstva, da je večina kmetijskih površin v rokah zasebnih kmetovalcev, je jasno, da napredka v pridelavi hrane ne bomo dosegli brez večjega angažiranja kmetov samih. V kmetijskem kombinatu v Šentjurju so uvideli vse prednosti neposrednega povezovanja kmetov v okviru materialno krepkih organizacij, v katerih znajo kmete motivirati za boljše gospodarjenje, tudi tako, da ponujajo področ-
materialnem položaju TOK, v neustrezni organiziranosti in predvsem aktivnosti vseh struktur, ki bi morale prispevati k uresničevanju zastavljenih ciljev.
Osrednja naloga v tem trenutku je, kako zagotoviti boljšo materialno osnovo za delovanje TOK. To pa bi dosegli s čimvečjo tržno proizvodnjo, bodisi v tradicionalnih tržnih viških mesa, mleka in jagodičevja, bodisi z uvajanjem novih kultur in proizvodnje. Bistveni korak naprej bi napravili, če bi se uspeli dogovarjati z delavci v predelavi in potrošnji o ustvarjanju in delitvi skupno ustvarjenega dohodka glede na vloženo delo
Precej kmetovalčevih zadreg bi izginilo z večjo produktivnostjo. V tej bitki za večjo produktivnost, lažje delo in višji standard kmeta je velik manevrski prostor. V ta sklop sodijo različne oblike skupne proizvodnje, strojne in druge skupnosti, arondacije in komasacije, povečanje kmetijskih površin na tržnih kmetijah. Seveda pa si uspešne proizvodnje ni mogoče zamišljati brez ustreznih proizvodnih programov. Ti programi morajo izhajati iz slehernega hektara zemlje, upoštevati morajo vse proizvodne kapacitete.
Doma pridelan kruh ni samo najboljši, najokusnejši — je tudi najcenejši. Posnetek z razstave in pokušine v Gorici pri Slivnici.
Prav tako smo ob 20-letnici Kmetijskega kombinata Šentjur podelili v znak hvaležnosti in kot spodbudo za nadaljnje sodelovanje in dobre odnose priznanja z zlato plaketo oseminštiridesetim poslovnim partnerjem.
Pred dvema desetletjema so v šentjurski občini uspeli do takrat razdrobljeno kmetovanje do neke meje povezati v enotno obliko in v enotno delovno organizacijo. Bil je to pomemben prehod v družbeno in organizirano kmetijsko proizvodnjo. V Kmetijskem kombinatu so se specializirali na pridelavo mesa, jajc, mleka, sadja in jagodičevja. Zdaj pridelajo količine, ki niso majhne in marsikje dosegajo nadpovprečno produktivnost. Z vstopom v sestavljeno organizacijo Mene so se vključili v povezovanje proizvodnje, predelave in potrošnje hrane.
stagnacije pitanja povečevala to proizvodnjo.
nim enotam samostojnost v pridobivanju in delitvi dohodka.
Rezultati dosedanjih vlaganj in dela so se kazali tudi v tem, da so v teh letih izvažali letno med 300 do 400 ton mesa. Ta izvoz jim je posebno v zadnjem času omogočal nabavo uvoženih sestavin krmil in gnojil ter s tem nemoteno proizvodnjo oziroma preskrbo domačega potrošnika.
Sedanja tržna kmetijska proizvodnja v zasebnem Sektorju kljub napredku še bistveno zaostaja za realnimi možnostmi. Vzroki so v družbenoekonomskem položaju kmetijstva (nestabilni pogoji, neurejeni dohodkovni odnosi...), v slabem
Pomembno vlogo pri programiranju proizvodnje morajo prevzeti kmetje, organizirani v področnih enotah, torej v oblikah, ki kmetu približujejo orga-, nizacijo. V TOK Kmetijskega kombinata Šentjur že deluje pet področnih enot, kj pa še niso v celoti zaživele, čeprav naj bi bile prav one osnovna celica povezovanja kmetov. Da bi jih s papirja spravili v življenje, točno opredeljujejo njihove pravice in dolžnosti, med katerimi je tudi pravica do razpolaganja z dohodkom. Pričakujejo, da bo s tem povezovanje kmetov dobilo novo kvaliteto, saj bodo za ustvarjeni dohodek ali manjko kmetje odgovorni drug drugemu.
V petih temeljnih organizacijah in delovni skupnosti skupnih služb združuje delo 389 delavcev. Celotni prihodek delovne organizacije je lani znašal milijardo in 160 milijonov dinarjev. Proizvedli so 2350 ton pitanega goveda, čez 45 tisoč hektolitrov mleka, 24 milijonov jajc, čez 1.700 ton jabolk...
V tem srednjeročnem obdobju so si zastavili smele naloge. Načrtujejo nakup 100 hektarov zemljišč za lastno proizvodnjo (zdaj je v družbeni lasti približno 600 hektarov), 175 hektarov naj bi meliorirali, zgradili dva hleva za pitance, hleve za kokoši nesni-ce, uredili mešalnico krmil, dokončno rekonstruirali klavno linijo ter postopno zgradili obrat za predelavo mesa, poskrbeli za trgovino in transport ter v zasebni sektor vložili približno 360 milijonov dinarjev.
Skupni programi
V občini imajo sedaj 650 stalnih in 950 občasnih kooperantov. 370 kmetij je tržno usmerjenih, imajo 77 novih govejih hlevov, 102 adaptirana hleva, 196 silosov, 30 strojnih skupnosti, 45 mlečnih zbiralnic ter veliko število traktorjev, kosilnic, molznih strojev ter druge kmetijske mehanizacije pri posameznikih.
Skupna vrednost predvidenih naložb znaša po sedanjih cenah 856 milijonov dinarjev. Računajo, da bodo za financiranje pridobili tudi potrošna središča, bodisi, da gre za združevanje v okviru sozda Merx, v Ljubljanski banki ali z vključevanjem zainteresiranih organizacij združenega dela in drugih centrov v Sloveniji in Jugoslaviji.
Da bi uskladili in pospešili razvoj kmetijstva in kmetijske predelave v občinah Šmarje pri Jelšah, Šentjur in v treh kozjanskih krajevnih skupnostih Laškega, so delavci in kmetje na tem območju pred tremi leti sklenili samoupravni sporazum o skupnem programiranju in usklajevanju razvoja kmetijstva in kmetijske predelave na Kozjanskem. Dogovorili so se, da bodo izdelali študijo o dolgoročnem razvoju za obdobje 1981—2000.
nje, program sadjarstva, vinogradništva, zelenjadarstva, govedoreje, prašičereje, ribištva, čebelarstva, perutninarstva, program predelave mleka, pridelave mesa in grozdja, sadja in jagodičevja, program družbene prehrane, program proizvodnje močnih krmil in program razvoja kmečkega turizma.
Omenjena vlaganja (sem sodijo tudi 'precejšnje naložbe v TOZD Lastna proizvodnja, Trgovina, Klavnica in Transport) so predstavljala za kolektiv pogosta odrekanja, saj je znano, da je kmetijstvo kot panoga slabo akumulativno. Kljub temu se opredeljujejo za smele razvojne programe, ki že dajejo rezultate. Posebno je to veljalo za proizvodnjo mesa, saj so bili v preteklem obdobju ena redkih delovnih organizacij, ki je v času
Ta pričakovanja so utemeljena, če vemo, da od vse prirejene živine v občini potrošijo le 25 odstotkov, mleka šestkrat manj od proizvedenih količin. Podobno je tudi pri nekaterih drugih proizvodih.
Omenjena vlaganja naj bi v letu 1985 zagotovila bistveno večji obseg proizvodnje. Proizvedli naj bi 3.125 ton pitanega goveda, 68,5 tisoč hektolitrov mleka, 35 milijonov jajc, 600 ton prašičev, 2.200 ton mesnih izdelkov in ustrezno količino drugih proizvodov.
Želeli so ugotoviti, katere so optimalne možnosti koriščenja tega območja za kmetijsko proizvodnjo in predelavo. Študijo je pripravil HP Univit iz Ljubljane.
Pri snovanju in pripravi so sodelovali Živinorejsko-veterinarski zavod Celje, Nivo Celje, Kmetijski inštitut Slovenije, Biotehnična fakulteta, Kmetijski zavod Maribor in Mlekarski šolski center iz Kranja, ob njih pa tudi strokovni delavci organizacij združenega dela s’tega območja.
Programi primarne kmetijske proizvodnje kažejo, da je mogoče z intenzifikacijo in nekaterimi drugimi tehnološkimi ukrepi bistveno povečati proizvodnjo. Na osnovi povečane poljedelske proizvodnje so napravili tudi krmno bilanco, ob kateri je možno precej 'povečati živinorejsko, še zlasti govedorejsko proizvodnjo, ki še naprej ostaja glavna panoga kmetijstva na tem področju.
Študijo sestavlja 17 programov. Program hidromelioracij, program poljedelske proizvod-
Po teh programih naj bi že leta t 1985 v omenjenih treh občinah pridobili 21 milijonov litrov mleka, 15.400 govejih pitancev, 24.700 prašičev, 4.690 ton broj-lerjev, 57 milijonov jajc, 5.870 ton jabolk, 2.300 ton grozdja, 550 ton ribeza...
Mladinci v Mlinsko predelovalni industriji za okroglo mizo
O problemih, ki tarejo mlade
Mladinci v delovni organizaciji Mlinsko predelovalna industrija Celje so sredi junija organizirali okroglo mizo, za katero so se pogovarjali o nekaterih najbolj žgočih vprašanjih, dilemah in problemih, s katerimi se srečujemo v svojem vsakodnevnem življenju in delu. Največ pozornosti so namenili zaposlovanju in prekvalifikaciji, ob tem pa tudi stanovanjski problematiki.
V delovni organizaciji je zaposlenih 450 delavcev. Imajo petnajst štipendistov, od tega jih je šest v usmerjenem izobraževanju
čeli reševati tudi z internim izobraževanjem tistih delavcev, ki nimajo zahtevane strokovne izobrazbe, seveda, če bodo za to določeni interesi. V ta namen nameravamo v jeseni pripraviti anketo in preveriti zanimanje za interno izobraževanje. Kandidatom, ki bi s tem izobraževanjem pridobili interno kvalifikacijo, bi le-ta veljala samo v naši delovni organizaciji. Seveda pa se zastavlja vprašanje, kolikšno zanimanje bi delavci dejansko pokazali za tovrstno izobraževanje. Delavec, ki bi z internim izobraževa-
Tu mislimo predvsem na delo samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij, na gospodarski položaj in podobno. Le tako bomo dosegli, da se bo bodoči delavec nemoteno vključil v delovno okolje in v njem zaživel kot aktivni samoupravlja-lec.
Ugotavljamo namreč, da so mladi premalo vključeni in aktivni v samoupravnih organih in družbenopolitičnih organizacijah in izredno malo je takih, ki so člani zveze komunistov.
Prosilcev za stanovanjske kredite in za stanovanja je v naši delovni organizaciji razmeroma veliko, več kot je na razpolago sredstev. Zato ta problem rešujemo s prioritetno listo, ki jo imajo v vsakem tozdu. Osnove in merila za dodeljevanje družbenih stanovanj so določena v samoupravnem splošnem aktu.
Prioritetno listo na tej osmovi potem pripravijo v kadrovsko socialni službi in sicer za vsak tozd posebej. O njej razpravljajo vsi delavci posameznega tozda,


(smer pek in slaščičar), "ostalih devet pa se izobražuje na ekonomski, kmetijski šoli, na VEKŠ in biotehnični fakulteti. Dvanajst delavcev se izobražuje ob delu.
Največji problem v delovni organizaciji predstavlja kadrovanje. Z ozirom na to, da se naša delovna organizacija ukvarja z dejavnostjo, ki je posebnega družbenega pomena (preskrba prebivalstva s kruhom in drugimi pekovskimi izdelki), je potrebno, da v tozdu zaposlujemo čim-več kvalificirane delovne sile, predvsem peke in slaščičarje. Na žalost pa te kvalificirane delovne sile pri nas še močno primanjkuje, kar se kaže v podatku, da je v naših tozdih zaposlenih skoraj petdeset odstotkov delavcev, ki so nekvalificirani oziroma nimajo ustrezne strokovne izobrazbe. Ta problem skušamo rešiti z načrtnim štipendiranjem in na tak način doseči, da se čim več učencev po končanem izobraževanju zaposli v naši delovni organizaciji kot kvalificirana delovna sila.
Učenci, ki se izobražujejo na Živilskem šolskem centru v Mariboru, predvsem za poklice pek in slaščičar, te v naši dejavnosti najbolj potrebujemo, imajo zagotovljeno bivanje v domu, prehrano, redno mesečno prejemajo štipendijo, poleg tega pa jim delovna organizacija krije tudi stroške malice, nabavo učbenikov, prevoz ter ostale stroške šolanja, na primer razne ekskurzije in podobno. Razvidno je, da naša delovna organizacija daje svojim učencem zelo ugodne pogoje za šolanje. Zato ne bi smela obstajati bojazen, da bi v prihodnje začelo zanimanje za te vrste poklicev upadati.
Interno izobraževanje
Problem nekvalificirane delovne sile bomo v prihodnje za-
»Naši narodi so lahko ponosni, ker imajo takšno mladino, kajti narodu, ki ima takšno mladino, se ni treba bati za svojo bodočnost.«
TITO
njem pridobil interno kvalifikacijo, bi bil prikrajšan pri ocenitvi del in nalog, ki jih opravlja, Saj bi bil enako nagrajen kot prej, ko te kvalifikacije ni imel. Lahko pa bi z interno kvalifikacijo pridobil možnost za napredovanje v tem smislu, da bi ga razporedili na zahtevnejša dela in naloge, ki so bolje ocenjene. Možnosti za pridobitev interne kvalifikacije v naši delovni organizaciji sicer obstajajo, vprašanje je le, kaj bo pokazala jesenska anketa.
S tem načinom pridobivanja kvalifikacij bi na nek način tudi preprečili preveliko fluktuacijo, ki prav tako predstavlja enega velikih problemov na področju kadrovanja. Vzrokov zanjo je več, predvsem pa izmensko in nočno delo, fizični napor in neugodne delovne razmere. Zato je značilno, da se velika fluktuacija kaže še posebno na tistih delih in nalogah, ki zajemajo vse naštete vzroke in sicer v večini pri nekvalificiranih delavcih.
Prav zaradi tega je še bolj potrebno, da posvečamo vso pozornost našim bodočim delavcem — učencem v gospodarstvu in pripravnikom. Poleg tega, da jim delovna organizacija nudi izredno ugodne pogoje za šolanje, tudi stalno sodelujemo z izobraževalnimi organizacijami, v katerih se izobražujejo. Skupno rešujemo vse probleme, ki nastanejo v času šolanja. Ker se učenci seznanjajo s prakso že v času izobraževanja, je potrebno, da jih seznanimo tudi s samim življenjem v delovni organizaciji.
Veliko prosilcev — malo stanovanj
Seveda nastajajo v delovni organizaciji tudi drugi številni problemi, med katerim je eden najbolj perečih pomanjkanje stanovanj. Stanovanjska problematika je urejena tako, da ima vsak tozd v delovni organizaciji svoj stanovanjski sklad. Višina sredstev, namenjenih za stanovanjski sklad, je odvisna od uspešnosti poslovanja temeljne organizacije.
Sredstva so namenjena za dodeljevanje stanovanjskih kreditov za individualno gradnjo? adaptacije in družbena stanovanja. Ker ima vsak tozd svoj stanovanjski sklad, tudi vse stanovanjske probleme rešuje vsak zase.
sprejme pa jo delavski svet tozda.
Ker stanovanjsko problematiko rešujemo v posameznih temeljnih organizacijah, je čakalna doba za stanovanja in stanovanjske kredite precej dolga. Posebej je ta problem pereč v delovni skupnosti skupnih služb delovne organizacije, kjer je odstotek mladih prosilcev največji. Razmišljamo o obveznem namenskem varčevanju prosilcev, da bi si na ta način zagotovili boljše pogoje ob dodelitvi stanovanja. V izdelavi pa je tudi že nov pravilnik o reševanju stanovanjskih vprašanj, ki bo usklajen s samoupravnim sporazumom o skupnih osnovah in merilih za dodeljevanje družbenih stanovanj.
Obratna ambulanta
avgusta
V eni prejšnjih številk glasila Vestnik smo napisali, da bodo delavci sozda Merx na celjskem območju dobili svojo obratno ambulanto. Danes sporočamo, da so aktivnosti v zvezi z njenim ustanavljanjem v zaključni fazi.
K samoupravnemu sporazumu o ustanovitvi in delovanju Obratne ambulante sozda Mera je pristopilo 16 organizacij združenega dela in 8 delovnih skupnosti skupnih služb sozda Mera, torej vse organizacije in delovne skupnosti na celjskem območju, razen TEKA Celje.
Ali drugače povedano, v naši obratni ambulanti bo iskalo pomoč okrog 2.600 delavcev.
Obratna ambulanta bo nared v začetku julija, vendar pa bo zaradi letnih dopustov zdravnikov' začela redno obratovati s l. av- , gustom. V njej bosta ordinirala'
dva zdravnika, Nada Sterle in Anton Mikac, ki bo opravljal tudi vse, z zakonom predpisane preventivne preglede delavcev. Oba zdravnika bosta ordinirala vsak dan, razen sobote in nedelje, od ,7. do 13. ure ter enkrat na teden do pol petih popoldne.
Z ustanovitvijo obratne ambulante sozda Mera želimo vsem delavcem zagotoviti enake pogoje pri ugotavljanju zadržanosti z dela zaradi bolezni, poklicnega obolenja, nesreče pri delu, nege družinskega člana in podobnega. Želimo bolj učinkovito in usklajeno ocenjevanje delazmožnosti delavcev, večjo disciplino in red na tem področju, krajšo čakalno dobo ob iskanju zdravniške pomoči in ne nazadnje to, da bodo zdravniki temeljiteje spoznali delovne pogoje in tehnološke procese v našem sozdu,
A. Peperko
~Xdb navezovanju tesnejših stikov za sodelovanje med našo sozd in sorodnimi delovnimi organizacijami občine Sombor in Kanjiia so gostitelji v Somboru delegaciji iz Celja razkazali tudi novogradnjo najsodobnejšo tovarno za predelavo hrane.
Sedanje gospodarske in tržne razmere so tudi Celjane prisilile, da so se usedli za mizo vsi skupaj —politiki, bančniki in gospodarstveniki, da bi skupno analizirali, kaj imamo, kaj zmoremo in kako v bodoče gospodariti in načrtovati.
Niti dež niti »prosta sobota« nista motila predstavnikov vodstva našega sozda in Kmetijskega kombinata iz Šentjurja, da ne bi s predsednikom republiškega komiteja za kmetijstvo in drugimi gospodarstveniki v Gorici pretresali vročih tem.
Z dobro voljo in delom se da še tako trde stabilizacijske razmere omiliti — so menile članice društev kmečkih žtna in za praznovanje svojega kombinata v Gorici pri Slivnici pripravile gore dobrot. Izkupiček so namenile za svoj izlet.
Dež je sicer dodobra namočil in premočil udeležence povorke v Gorici pri Slivnici, vendar se udeleženci niso vdali. Pokazali so, kako je bilo včeraj na Kozjanskem in kako danes. In res: v povorki je sodelovalo devet znamk traktorjev! Servisi, servisi —
i
( ' ' ;----------------------;----
Razprave,
sklepi, stališča in odločitve
Desetega junija je bila deveta redna seja delavskega sveta sozda, na kateri so delegati sprejeli vrsto izredno pomembnih sklepov. Med njimi so bili tudi tile:
Zmanjšati razkorak
Glede na rezultate dosedanjega gospodarjenja moramo takoj analizirati strukturo proizvodnje, prodaje ter uslug in sprejeti ustrezne ukrepe, da se zmanjša razkorak med rastjo celotnega prihodka, dohodka in čistega dohodka.
Pomoč izgubašem
Vsi tozdi, ki so lani in v letošnjem prvem tromesečju poslovali z izgubo, morajo pripraviti konkretne predsanacijske in sanacijske programe s podobnimi nalogami, ki jih bodo delavci v sektorju za plan in analize preučili, da bi v sodelovanju z marketingom lahko predlagali morebitne dopolnilne ukrepe.
Naskok na zaloge
Zaradi kritičnega povečanja zalog morajo vsi tozdi takoj analizirati lastne razmere in strukturo zalog ter proučiti možnosti večjega pretoka blaga med svojimi enotami, kot tudi med tozdi in delovnimi organizacijami v sozdu.
Ponovno preglejmo novogradnje
Zaradi že znanih gospodarskih razmer, bistveno poslabšanih investicijskih sposobnosti, zvišanih obrestnih mer in pomanjkanja denarja za investicije morajo tozdi takoj analizirati svoja načrtovanja in ugotoviti, če še obstajajo ekonomsko upravičeni razlogi za vse investicije, ki so jih predvidevali v srednjeročnem programu razvoja.
'v :	x
Kako je s pretokom blaga
Marketing mora do kolegija direktorjev sozda in razširjenega kolegija direktorjev tozd pripraviti analizo članic z dobavitelji izven našega sozda zaradi ocen notranjih tokov blaga. Tozdi morajo sproti posredovati podatke o tem marketingu, da lahko ta pravočasno zadeve analizira.
Izboljšati poslovanje
Zaradi novonastalih razmer, ki se že kažejo po sprejetju novih odlokov zakonodaje, ta bistveno zmanjšuje dohodek trgovini s tekstilom in galanterijo, je potrebno nemudoma analizirati smotrnost sedanje organiziranosti. Strokovne službe delovnih organizacij in delovne skupnosti skupnih služb sozda morajo do septembra pripraviti elaborat o reorganizaciji in učinkovitejšem notranjem povezovanju.
Še več v izvoz
Vse članice sozda, ki imajo možnosti izvoza svojih proizvodov ali storitev, so dolžne izkoristiti vse za povečanje izvoza. Kolektivni poslovodni organ, marketing in interna banka bodo poiskali primerne rešitve za kompenzacijo izpadlega dohodka.
Obveščanje navzven
Zaradi nevzdržnih razmer 5 preskrbo mesa morajo marketing in direktorji delovnih organizacij sproti obveščati izvršne svete občin o trenutnih razmerah na tem področju.
Dva nova člana
v. Na omenjeni seji so delegati delavskega sveta sozda tudi odločili, da sta z desetim junijem postala nova člana sozda Zdravilišče Dobrna ter Reklama Celje.
---------;-----------:— ----------x
Adaptacija
restavracije »NA-NA«
S 1. junijem 1982 smo zaradi adaptacije zaprli znano gostišče »NA-NA« v Stanetovi ulici v Celju.
Gostišče je nujno potrebno adaptirati zaradi dotrajanja in iztrošene opreme ter neustreznosti kuhinje in sanitarij.
Gostišče bo zaprto do 31. avgusta 1982. Otvoritev posodobljenega gostišča s samopostrežno linijo bo 1. septembra.
S prenovljenim gostiščem bomo bistveno povečali kapaciteto, prav tako pa popestrili gostinsko ponudbo s hitro postrežbo in ceneno prehrano.
V_________________________________________________________J
Vaja »Zaščita 82« odlično uspela
Strokovnost in izurjenost so pokazali tudi člani civilne zaščite in pripadniki narodne zaščite tozda NA-NA in sicer v hitrem ukrepanju pri izvajanju praktičnih vaj reševanja izpod ruševin, nudenju prve pomoči ponesrečencem ter pri gašenju požarov različnega izvora (vžig maščob,
Na osnovi izdelanega elaborata smo v Gostinskem podjetju Celje pripravili vajo »Zaščita 82«. Vseh 110 delavcev, ki so bili neposredno vključeni v akcijo, je skupaj z ostalimi zaposlenimi pokazalo, da so pripravljeni in sposobni, hitri in strokovno usposobljeni za ravnanje v primeru izrednih razmer.
Priprave na vajo so bile temeljite. Mobilizirali smo tudi vse družbenopolitične organizacije v delovni organizaciji in tozdu. Po-
sebno pozornost smo posvetili odpravljanju napak in pomanjkljivosti, ki smo jih opazili v preteklem obdobju. Mobilizacijska moč družbenopolitičnih organizacij v delovni organizaciji je bila uspešna, saj so v pripravah na vajo sodelovali vsi delavci — člani civilne zaščite in pripadniki narodne zaščite. V teku priprav smo opravili preizkus znanja vseh enot in članov štaba ter preverili vse kurirske zveze. Vzporedno s pripravami na vajo so v
vseh tozdih odstranjevali ognja nevarne predmete iz kletnih in podstrešnih prostorov.
Vaja je potrdila dobro organizirano kurirsko službo, saj je od tretje ure, ko je bil dan znak za mobilizacijo pa do sklica komitejev LO pretekla le ena ura in 42 minut, kar je zelo .uspešno, če upoštevamo, da so nekateri člani zelo oddaljeni od sedeža delovne organizacije, denimo, iz Šentjurja, Slovenskih Konjic, Ponikve in tako dalje.
bencina, električne napeljave in opreme).
Z izvedbo vaje »Zaščita 82« smo v delovni organizaciji Gostinsko podjetje Celje dosegli zastavljeni cilj, da v široki politični mobilizaciji, osveščanju in aktiviranju vseh delavcev v delovni organizaciji zagotovimo večjo požarno varnost, preizkusimo usposobljenost pripadnikov narodne zaščite in učinkovitost delovanja civilne zaščite.
Solidarnost pomeni nekaj izjemnega
Ko smo v tednu solidarnosti ocenjevali, kaj smo vsakodnevno, skozi vse leto storili v medsebojnih odnosih med delavci, občani, ob naravnih katastrofah, smo ugotovili, da smo v delovni organizaciji Blagovni center lahko ponosni.
Zakonca Tacer sta v naši delovni organizaciji zaposlena od leta 1970. Marija, rojena 1939, je delavka pri pakiranju blaga v tozdu Pražarna, Edi, rojen leta 1941, je upravljalec viličarja v tozdu Agropromet. V zakonu imata dve hčerki, Zdenko, staro 17 let, in Ireno, staro 16 let. S svojimi skromnimi sredstvi sta se odločila, da v Cerovcu 5 v Šentjurju pri Celju zgradita hišico.
Počasi, a vztrajno, sta varčevala denar in zidala. Toda prišla je nesreča, takrat, ko sta jo najmanj pričakovala. Požar jima je 24. maja uničil spalnico z vso opremo.
Kaj storiti? Zavarovalna skupnost Triglav je ocenila škodo, vendar ta denar ne bo zadostoval za obnovo.
Med sodelavci smo začeli razmišljati, kako bi jim pomagali, kako bi pokazali svojo solidarnost v njuni nesreči. Zbrati bi morali denar, smo si rekli, in družini Tacer kupiti novo spalnico z najnujnejšo opremo.
Prizadevni sindikalni delavci so kar najhitreje to pobudo prenesli med vse zaposlene in akcija zbiranja prostovoljnih prispevkov v vseh tozdih je stekla. Izjemno so se izkazali v tozdu Pražarna in v skladišču Slovenj Gradec. Zbrali smo okrog 25 tisočakov.
S posredovanjem poslovodnih organov v posameznih delovnih organizacijah smo lahkp kupili najnujnejšo opremo pod izjemno ugodnimi pogoji in v znak solidarnosti so nam je tudi nekaj podarili. Kupili smo novo spalnico, dve postelji ter ustrezno posteljnino. V akcijo so se vključili še delavci delovne organizacije Garant s Polzele, Tovarne volnenih odej iz Škofje vasi in Metke.
Konferenca osnovnih organizacij sindikata je zakonca Tacer
Edi Tacer ob prevzemu solidarnostno zbrane in kupljene opreme.
povabila na sejo, kjer jima je predsednik Ivan Kidrič sporočil, da njihova družina v tej nesreči n: ostala samar osamljena, temveč da z njimi čutimo mi vsi. Povedal jima je, kakšna je naša oblika pomoči ter da si bomo v delovni organizaciji prizadevali in jima pomagali pri gradnji hišice.
Edi in Marija Tacer, pretresena in srečna, ob tej pozornosti
nista našla besed zahvale, one-mela sta v spoznanju, da v nesreči sodelavci nismo pozabili na njiju, na njuno družino. »Iskrena hvala za pomoč,« so bile njune besede.
V naših srcih sta zapustila misel, da smo storili nekaj do-brega, velikega, kar bo naša naloga tudi v prihodnjp.
Zdenka Zimšek
Pokoj —
velika prelomnica
Delo. To je širok pojem, ki se nikoli in nikjer ne konča. Človek dela od rojstva do svoje smrti. Kakšno je njegovo delo, je odvisno od človeka samega in njegovih sposobnosti. Trdim pa, da ni tako lepe zabave in prireditve, ki bi lahko zamenjala delo, kajti najlepše v življenju je vendarle delati. Kadar človek dela oziroma je zaposlen, čuti in ve, da je odvisen od samega sebe in od tistega, kar zmore. Rezultati človekovega dela krojijo njegovo življenje,' njegov standard in mesto v naši družbi. Skratka, delo bi naj za človeka pomenilo srečo in osebno zadovoljstvo. Vendar obstaja še druga resnica.
Fanika Glaiar
D>om na Gričku je prijetno in lepo urejeno gostišče sredi zelenih rekreacijskih površin, streljaj od mesta na desnem bregu Savinje. Obrat ima sodobno urejeno kuhinjo, točilnico, jedilnico in dva klubska prostora z vsemi pripadajočimi pomožnimi prostori ter sanitarijami. Primeren je za organiziranje raznih sestankov kot tudi pogostitev zaključenih družb z neomejeno možnostjo za organiziranje piknikov in zabavnih prireditev.
Z objektom zdaj upravlja GPC — tozd Savinja Laško, kjer so poskrbeli za zanimivo ponudbo, saj med drugim poleg poseb-
Delo se tudi konča in to tisto obvezno delo, ki ga imenujemo služba. Ko človek napolni svoje življenje s plemenitostjo in dobrimi deli, si zasluži tudi počitek in mir. Takrat naj bi imel človek čas zase, za tisoč drobnih stvari, ki jih je skozi življenje zanemarjal, ker spet ni imel časa zanje. V tem hitrem tempu življenja in v tej naglici je skoraj pozabil, da je živo bitje in ne stroj, da je v njem duša in srce, ki pa rabita tudi malo razvedrila, duševne hrane in sprostitve.
Ko se človek loči od vsakodnevnega obveznega delavnika, se šele zaveda, da je mladost minila in da je končno le napočil trenu-
Ludvik Kopriva
nih aranžmajev vsakodnevno ponujajo svežo golaževo juho, domače krače, meso iz tunke in druge jedi. ■
V dogovoru z Zvezo telesno-kulturnih organizacij Celje, ki skrbi za vse športne naprave, trim stezo in širšo okolico, je možno na Gričku organizirati tudi razna športna srečanja. Med drugimi športnimi napravami je potrebno še posebej omeniti smučarsko skakalnico, ki bo v bližnji prihodnosti dobila plastično prevleko, na kateri bo možno tudi preko poletja prirejati atraktivne skakalne tekme in treninge.
tek, ko lahko počiva in ga ne preganjajo več razni opravki. Takrat se ljudje pomladijo, spočijejo svoje telo in srce, vendar jim je kljub vsemu hudo, ker bi še radi delali. Še vedno bi radi hodili vsako jutro v službo in se vračali pozno popoldne, čeprav je naporno, je vendarle prijetno. Težko se je privaditi na mirovanje, na veliko časa, ki pa ga je tudi treba koristno izrabiti, vendar kako?
Nekaj manjka, vse je prazno in žalostno. Manjka delo, skrb za druge in odgovornost. Da, to manjka. Toda s časom bo tudi to minilo. Našli boste druge čare, ki jih prinaša jesen življenja. Svet je odet v druge barve, bolj sveže, sadovi tega življenja so namenjeni vam, ljudem, ki ste garali, pomagali graditi našo domovino, razvijali prijateljske odnose med ljudmi in vzgajali mladi rod, da je treba ljubiti sočloveka, svojo zemljo in spoštovati tudi samega sebe. Kaj niste opravili dovolj? Dovolj je bilo in veliko je vaše delo. Zdaj si odpočijte, uživajte in živite tako, kot ste si nekoč želeli. Želim vam veliko prijetnih uric in veliko zdravja, da boste lahko srečni.
Ne vem zakaj, toda hudo mi je sedaj, ko pišem te vrstice. Zdi se mi, kakor da sem sama na tem križpotju, morda zato, ker ste mi vi, dragi sodelavci, ki odhajate v pokoj, bili tako blizu, eden bolj drugi manj, vendar nekaj let smo prebili skupaj v istem podjetju, tako rekoč pod isto streho. Dolgčas bo za vami. Pogrešala bom vaš-topel pogled in kritične besede, ki so bile vedno koristne in na pravem mestu. Mi mlajši smo se prav od vas naučili delati, spoštovati delo in delavca. Vsi odraš-
- V želji po pogostejših stikih in čvrstitvi prijateljskih vezi vabimo vse člane sozda Mera, da se v čimvečjem številu poslužujejo gostinskih uslug, poslovnih srečanj kot tudi možnosti rekreacije, ki jih nudi gostišče Dom na Gričku z okolico.
Dom je odprt vsak dan, razen ponedeljka, od 9. do 21. ure. Za zaključene družbe je poslovni čas stvar dogovora.
Informacije in rezervacije lahko dobite po telefonu 23-577 (Dom na Gričku) ali 730-097 (tozd Savinja Laško).
čarno, se staramo in na nas je, da življenjske izkušnje prenašamo naprej, na mlajše rodove. Vem, da je to tudi vaša želja, da bi nauki, ki ste nam jih dali, ne šli v pozabo, ampak da bi se krepili in obnavljali z vsakim dnem.
Letos 1. julija smo se poslovili od dveh naših delavcev, ki sta odšla v pokoj.
Fanika Glažar je bila naša dolgoletna sodelavka. Zaposlena je bila na oddelku moške konfekcije kot pomočnica poslovodje. Prijazna ženska je, vedno nasmejana in rada je hodila v hribe, kjer je bila vedno vesela družba. Zaradi dela, tovarišica Fanika, ste verjetno izpustili marsikateri vrh, ki pa vas še čaka in vabi, da pridete, da se sprostite in naužijete lepot, ki jih nudi naša domovina. Vse, kar ste pa storili, ostaja v naših srcih in hvaležni smo vam.
Majhen mož, a velikega in dobrega srca, to'je bil naš Ludvik Kopriva, kontrolor poslovanja v naši delovni organizaciji. Vsa leta, odkar ga poznam, sva se dobro razumela. Pomenila sva se marsikaj, tudi o ljubezni sva včasih katero rekla. Žaupala sem mu kakor očetu in vedno je našel prijazne besede in šalo za nas mlade. Tovariš Ludvik, vem, da vam ni lahlfo, da boste pogrešali to živahnost, delo in nas sodelavce. Prepričana sem, da boste večkrat prišli naokoli in povprašali, kako je, je kaj novega? Toda skriti morate drobne solzice, ki tako silijo na obraz. Tudi meni je težko, komu bom sedaj povedala, da me boli srce, s kom bom sedaj pokadila cigareto, ki sva jo midva imenovala »pipa miru«. Pa saj vem, da boste prišli, ker morate priti, saj vas vleče srce in ljubezen do nas.
Kakšna misel se mi poraja zdaj? Sprašujem se, ali bom tudi jaz kdaj tako srečna, kot sta ta naša delavca? Lahko upam, da bom tudi jaz prišla do pokoja po redni poti? Toda, ali mi bo to dopustilo zdravje in življenje? Ne vem. Želim pa, da bi čez mnogo let bila prav tako srečna, dobrega zdravja in- še vedno pri močeh. To si želim sedaj, če bom dočakala njihova leta, bom morda mislila drugače...
Zdenka Detiček
Obisk kuharjev iz Doboja
V okviru 4. turističnega tedna je od 16. do 19. junija gostovala v hotelu Mera v Celju ekipa kuharjev iz pobratenega Doboja. Skupina treh kuharjev iz delovne organizacije Ozrenturist Doboj je v hotelu Mera pripravljala dobojske ter bosansko-her-cegovske specialitete.
Poudariti velja, da so specialisti iz Doboja, tokrat so se v Celju predstavili že drugič, bili lepo sprejeti, saj smo bili priče velikemu zanimanju Celjanov, da v teh dneh preizkusijo vse dobrote bosanskih specialitet, kot so: bosanski lonec, tagarica, šarena dolma, šiš čevap in druge.
Kot zanimivost naj omenimo še to, da je vodja skupine Tomo Petkovič sodeloval s svojim kulinaričnim izdelkom tudi na gostinsko-tu-ristični razstavi v celjskem Narodnem domu in za svoj izdelek »Tvrdkova zakuska« prejel zlato plaketo, kar je gotovo pohvalno.
Pred povratkom v Doboj so gostje iz Doboja povabili kuharje iz hotela Mera, naj jim še letos vrnejo obisk in v hotelu Bosna v Doboju pred-stvijo slovenske narodne jedi.
M. Verdnik
Dom na Gričku ni več na »ražnju«
Tu, poleg nas
Trideset let v prvih vrstah
Majda Padežnik se je leta 1932 rodila v delavski družini v Oplotnici. Tam je obiskovala osnovno šolo in že enajstletna po očetovem naročilu, ta je v NOB sodeloval od leta 1943, prenašala pošto na javke. Mestni odbor Maribora ji je leta 1950 odelil člansko izkaznico zveze orcev NOV.
Mati ji je umrla že 1943, oče leta 1967. Po končani vojni je nadaljevala šolanje na Zadružnem tehnikumu v Ljubljani in Kmetijskem tehnikumu v Mariboru, kjer so jo po predhodni kandidaturi leta 1949 sprejeli v zvezo komunistov.
Že v času šolanja se je udeležila številnih delovnih akcij, tako
Majda Padeinik-
je bila na Pohorju leta 1947 sprejeta v vrste SKOJA, bila je bri-gadna sekretarka na delovni akciji avtoceste Ljubljana — Zagreb, v Kočevju je prejela udarniški znak, redno so jo hvalili. Zelo aktivna je bila doma na Poljčanah, saj je sodelovala v kulturni skupini mladinske organizacije.
Leta 1953 se je zaposlila pri Trgovskem podjetju Agropro-' met, kjer je bila tudi sekretarka aktiva komunistov. Po preselitvi v Celje je bila blagajničarka ko-
munistov na terenu. V delovni organizaciji večkrat članica delavskega sveta in aktivna v sindikalni organizaciji. Za svoje prizadevno sindikalno delo je 1976. leta prejela srebrni znak sindikata, saj je ves čas sodelovala pri razvoju samoupravljanja in pri delovanju družbenopolitičnih organizacij.
Leta 1959 je prevzela delo računovodkinje, neposredno ni mogla več opravljati samouprav-ljalskih funkcij, še vedno pa je bila aktivna na družbenopolitičnem, kulturnem in športnem področju. Postala je stroškovna računovodkinja in članica sekretariata osnovne organizacije zveze komunistov ter odgovorna za družbenoekonomske odnose. Po vključitvi v sozd Dobrina je bila tudi namestnica predsednika SDK.
V	obdobju 1974 do 1978 je bila delegatka delegacije za zvezo borcev in v času 1978 do 1982 delegatka delegacije za zbor krajevnih skupnosti.
Po reorganizaciji delovne organizacije Mera je prevzela naloge in dela računovodkinje tozda Pražame in tozda Transport in obrtne storitve. Pri svojem delu je izredno prizadevna, spodbuja mlade pri delu, pri družbenopolitični in samopravni aktivnosti, skratka, uresničuje stališča dogovorjenega razvoja celotne delovne organizacije.
V	Delovni skupnosti skupnih služb je namestnica sekretarja osnovne organizacije ZK, namestnica predsednika odbora za splošni ljudski odpor in družbeno samozaščito ter računovodkinja konference osnovnih organizacij zveze sindikatov ter blagajničarka osnovne organizacije ZK.
Leta 1980 je ob 30-letnici samoupravljanja in 20-letnici delovne organizacije Mera prejela za svoje delo zlato plaketo. Ponosni smo na njeno dolgoletno prizadevno delo in pričakujemo, da bo tudi vnaprej z enako, vnetho, prizadevnostjo in znanjem zgled mlajšim.
Z. Zimšek
-----------------TB------------------------------‘
Razvojne naloge v kmetijstvu in predelavi
V	predlogu razvojnih nalog dejavnosti, povezanih v sozdu Mera, glede na vse večje družbene, potrebe po pridelavi in predelavi hrane,pomembno mestojripada prav področju kmetijstva in predelovalni industrija ,
Do konca tega srednjeročnega obdobja naj bi za pospeševanje kmetijstva zgradili več farm za pitance, vlagali v razvoj prašičereje, pospeševali proizvodnjo mleka (od sedanjih 12 na 19 milijonov litrov leta 1985), za proizvodnjo rib izkoristili vse vodne potenciale, v pripravi je program kunčjereje, program kožuharjev in tudi konjereja. V poljedelstvu se usmerjajo v proizvodnjo osnovne krme in v proizvodnjo zelenjadarstva za trg, v sadjarstvu naj bi obnovili sadovnjake s sortami, zanimivimi za izvoz. Če naj bi zagotovili nepretrgano oskrbo z močnimi krmili, bi potrebovali mešalnico, ob kateri se odpirata dve možnosti: ali'skupna mešalnica v Žalcu ali lastna mešalnica v okviru sozda.
V	predelavi imajo v načrtu sušenje in kandiranje sadja, tovarno pol dodelane hrane in morebitno izgradnjo regijske klavnice za kokoši in kunce. Med naložbami za predelovalno industrijo so letos že uresničili silose za žito v Celju, v prihodnjih dveh letih pa naj bi zgradili tudi v Celju Industrijsko pekarno.
Dvajset let Kmetijskega kombinata Šentjur
Žalostna klavna bilanca
Težko je verjeti, a je res. Kljub temu, da v šentjurski občini spitajo zadostno količino živine, stojijo delavci v klavnici marsikdaj s prekrižanimi rokami. Poznamo zaradi cenovnih nesorazmerij uhajanje živine preko Sotle, vemo, da v klavništvu obeh velikih sozdov na celjskem območju ne morejo najti skupne besede, a podatek je kljub vsemu osupljiv. Danes v šentjurski klavnici zakoljejo le četrtino tiste živine, kot so jo še pred dvema, tremi leti.
Celjani so se poskusili iti turizem
Kramarska kramarija
»Razen v poročilu Turističnega društva v Celju nas-' ploh že leta ugotavljajo, da jim vse bolj pojenjuje korak, kako mestu ob Savinji povrniti nekdanji gospodarski in politični pomen regijskega mesta. Med neuspele poskuse v tej smeri vsekakor sodi spet oživljeni kramarski sejem, ki ga tokrat ni dotolkel samo dež.
Človek ne bi verjel, kako v teh gospodarskih razmerah, ko starši otrokom v prid varčevanja že odtegujejo dese-tak za vstopnino ob ogledu kakšne razstave ali obisk kopališča, vest o kramarskem sejmu spravi na ulice tolikšno-množico občinstva, kot je bilo to te deževne sobote.
Težko se je sicer opredeliti, kaj je to kramarski sejem, mnogo lažje je povedati, da to, kar je kramarski sejem Celjanom in ostalemu občinstvu ponujal — to ni. Devet, deset stojnic, s streljaj oddaljene tržnice prenesena in žal najbolje založena miza z ra-prodajo najbednejšega kiča iz plastike, ponudba krznene galanterije — zdaj sredi leta — to bi bilo v bistvu, kar naj bi ta sejem kupcu ponujal. Seveda če odštejemo stojnico s prodajo knjig, ki pa so bile pred dežjem pokrite s elastično folijo in dva, tri rokodelce, ki svoje izdelke tovorijo z avtomobili od žegnanj do obhajil, s sejma na sejem.
In vendar je bil kramarski sejem v tednu turizma in gostinstva, ki naj bi v Celje s Hudinje in avto ceste privabil
vsaj kapljico reke turistov, ki v milijonskem številu vse leto brzijo mimo.
Kramarski sejem ali tisto, kar bi naj to bilo, občinskim očetom in organizatorjem očitno še ni povsem, jasna zadeva. Še manj jasno je vrlim gostincem, ki niti roke niso stegnili ob ponujeni priložnosti. Zato škoda, da moramo zadevo primerjati z grdimi kapitalisti — na sejmu ni bilo niti ene stojnice bodisi s toplo hrenovko bodisi s sendvičem in vsem tistim, kar znajo ponuditi v resnično turističnih mestih. Ni bilo niti prodajalcev slaščic, sladoledov, drob-n j arij, ki otrokom razpro oči, staršem pa denarnico. Sejem je bil tako okleščen in ubog, da ga tudi s stabilizacijo ne bi mogli opravičiti. Vsaj glede obiskovalcev ne, kaj šele, če bi si želeli kupiti lesene grablje ali lonec iz EMA.
Zadeva pa je zanimiva z druge plati. Tako trgovci kot gostinci tožijo, da jim upada promet. Ne finančni, ta je zaradi vse višjih cen lahko primerljiv z lanskim, upada jim fizični promet, kopičijo se zaloge. Toda tega na sejmu ni bilo ne videti ne čutiti. Mogoče bi se morali Celjani še kaj naučiti, denimo od krajanov Gorice pri Slivnici, kjer je v tem času potekalo praznovanje ob obletnici kombinata. Z domačimi dobrotami tako obložene mize, da so se šibile, sprevod, v katerem je sodelovalo staro in mlado, in ponudba, ki osupne še tako razvajene in site obiskovalce,« meni M. Premšak v Večeru.
Jagode — kdor jih hoče!
»Od minule sobote so vsakomur odprta vrata v plantažne nasade jagod v Savcih. Vstopnina je 20 dinarjev. Vsakdo se jih lahko naje po mili volji, kar nabere v posode in odnese, pa mora plačati po 50 dinarjev za kilogram. Glas o jagodah se je po turističnih agencijah razširil po vsej Sloveniji, zato je obisk precejšen. Kot smo izvedeli, so se pri Kmetijskem kombinatu v Ormožu za takšen način obiranja jagod odločili zato, ker za to delo ne dobijo dovolj ■
ljudi. Pri skupnosti za zaposlovale pa je menda prijavljenih kar 500 nezaposlenih!« piše v največjem popoldnev-niku J. R.
Človek onemi: Savci so v nerazvitih Slovenskih goricah, na tržnici pa prodajajo od tovorjenja iz Makedonije in Dalmacije dodobra pregnetene jagode po 100 dinarjev za kilogram in tako onih 500 brezposelnih kot prekupčevalci očitno — vsi dobro živijo.
Obeti pred turistično sezono
Slobodna Dalmacija je v skrbeh za letošnjo turistično sezono:
»V Evropi ni več rezerv popotnikov. Prirastek prebivalstva je majhen, narašča nezaposlenost... Velike turistične organizacije so se sprijaznile z 0,5-odstotno rastjo. Dogajalo se bo torej samo to, da se bodo gostje »prelivali« iz ene v drugo državo.
Na letošnji mednarodni turistični borzi v Berlinu so vsi opazili, da je zanimanje za Italijo in Španijo v primerjavi z lani narastlo za 30 odstotkov. Gostov bo drugje za toliko manj.«
Kako smo na borzi uspevali Jugoslovani? Različno:
»Najmočnejša turistična agencija TUI iz Hannovra pošilja v Pulj 25 in v Split odstotek manj gostov. Dubrovnik se je nasploh odrezal bolje za 3 odstotke. Do konca februarja je omenjena agencija prodala 52 rezervacij za potovanje v Jugoslavijo, kar je za 11 odstotkov manj kot lani. Frankfurtski Neckermann je za 14 odstotkov uspešnejši in tudi naš Vugotours je šel za 5 odstotkov navzgor.«
Ranko Vilič nato piše, da skupne napovedi niso ugodne in po vsej verjetnosti ne bomo uspeli ponoviti lanskega turističnega rekorda, kajti za Zahodne Nemce je Jugoslavija postala draga.
Nova Tkaninina prodajalna v Titovem Velenju
Oblačila za otroke
Konec maja je Tkanina, njen tozd Maloprodaja v novem modernem središču Titovega Velenja na Kardeljevi ploščadi odprla prodajalno Mojco, ki se pridružuje prodajalni Marta v starem delu mesta. Z novo prodajalno, ki je specializirana za otroka do šestih let, na voljo so otroško perilo, pletenine, konfekcija, igrače in ostali dopolnjujoči izdelki, v tej novi stanovanjski soseski, v katero se pretežno vseljujejo mlade družine z otroki, omogoča kolektiv Tkanine tem družinam, da se oskrbujejo znotraj same stanovanjske soseske Šalek II, z izgradnjo celotne soseske in njeno aktivno in poslovno vključitvijo v ožje mestno središče pa bo prodajalna pritegnila tudi širši krog potrošnikov mesta in okolice Titovega Velenja.
Ureditev prodajalne v letošnjem jubilejnem letu, v letu 30-letnice obstoja delovne organizacije Tkanina, je rezultat nenehnih delovnih, materialnih in organizacijskih naporov, ki jih vlagajo delavci vseh delov delovne organizacije v zadnjih letih v razširitev materialnih osnov svojega in s tem tudi širšega družbenega dela, vse pa s ciljem, da bolje in hitreje zadovoljujejo potrebe potrošnikov in prispevajo k nenehni 'in stabilnejši rasti vseh delov delovne organizacije.
Prodajalna Mojca je že enajsta specializirana prodajalna tozda Maloprodaja, ki je v zadnjih letih
ob spoznanju, da je nujno deliti prodajni program, vso svojo pozornost v razvoju usmeril v poglabljanje prodajnega asortimenta znotraj ožjih blagovnih skupin tako, da te specializirane prodajalne letos zagotavljajo 40 odstotkov celotnega blagovnega prometa temeljne organizacije. Takšna usmeritev je spričo rasti mnogih novih blagovnic v zad-
njih letih v širši celjski regiji nujna, saj le te ponujajo izdelke številnih blagovnih skupin, pri tem pa ne poglabljajo mnogokrat v zadostni meri asortimenta ožjih blagovnih skupin, ki bi kupcu omogočale večjo izbiro.
Celotna prodajalna s skladiščnimi in ostalimi prostori meri 105 kvadratnih metrov. V pro-
dajalno je kolektiv vložil blizu 4 milijone dinarjev, ne da bi pri tem računali obratna sredstva. Prodajalna Mojca bo do celovite izgradnje celotne soseske Šalek II odprta samo v dopoldanskem času, po celotni dograditvi soseske pa bomo v kolektivu organizirali deljen prodajni čas, torej dopoldne in popoldne.
Prejeli smo
Tkanina in odločanje
V delovni organizaciji Tkanina Celje so družbenopolitične organizacije, delegati in člani samoupravnih organov obravnavali in zavzeli stališče do članka, ki je bil objavljen v Vestniku pod naslovom »Zakaj je to potrebno? — Kdo odloča v imenu delavcev?« Iz zapisnika s te seje, ki je bila dne 20. aprila 1982, povzemamo bistveno, s poudarki na tistih točkah članka, ki bi s poznavanjem zakonov oziroma interne zakonodaje udeležencev združevanja v sozdu Merx po predhodnem preverjanju podatkov v celoti lahko izostali.
Če naj udeleženci v sozdu pomagamo pri »gradnji« obveščanja in to preko internega glasila, moramo najprej vedeti in tudi delati tako, da je to naša pravica in dolžnost. Avtorji članka se, sklicujejo celo na družbenopolitične organizacije in samoupravne organe, ki so obravnavali področje obveščanja in mu dali
njamo z njimi, tudi v Tkanini, vendar smo le »odporniki«. Zakaj?
Če izgrajujemo, dograjujemo oziroma izpopolnjujemo novo organizacijsko in integracijsko tvorbo, sozd in določeno področje dejavnosti v njem, ne smemo mimo čim kvalitetnejšega pristopa in strokovnega obdelovanja nalog področja, s katerimi smo se soočili.
Delavci v Tkanini smo sodelovali pri oblikovanju skupnih samoupravnih splošnih aktov in jih tudi sprejeli. Da bomo natančnejši: na referendumu smo sprejeli Samoupravni sporazum o združevanju v sozd Merx in statut in nanju se sklicujemo, ker sta obvezujoča.
zelo pomembno vlogo v funkcio niranju sozda. V celoti se stri
Najprej statut. Ta samoupravni splošni akt v poglavju VII. Obveščanje zelo natančno določa
pravice in dolžnosti s tega področja in ker ne moremo mimo citiranja določenih členov, naj jih navedemo:
56.	člen — Organi sozda morajo zagotoviti redno, pravočasno, resnično, popolno ter po vsebini in obliki dostopno obveščanje delavcev o celotnem poslovanju sozda in njegovem materialno finančnem stanju, o pridobivanju in delitvi dohodka ter sredstev, o rezultatih, doseženih z združevanjem sredstev, kakor tudi o drugih vprašanjih, ki so pomembna za upravljanje, odločanje in uresničevanje samoupravne delavske kontrole, o pripravah na ljudsko obrambo in o uresničevanju družbene samozaščite.
Delavci združenih delovnih organizacij imajo pravico in dolžnost zahtevati, da so obveščeni o delu in izvrševanju sklepov delavskega sveta sozda ter o delu poslovodnega organa in delu delovne skupnosti sozda o poslovanju in razvoju sozda.
57.	člen — Informacije po prejšnjem členu posreduje sozd glede na naravo in zaupnost 'posamezne informacije preko internih poročil, ki se pošljejo organom upravljanja oziroma delegatom organizacij, preko neposrednih obvestil organizacij, preko publikacij, ki so neposredno dostopne delavcem združenih delovnih organizacij ter z mesečnim glasilom sozda. 59. člen — Sistem obveščanja v sozdu mora zagotoviti tako medsebojno obveščanje, da bodo delavci odločali neposredno in preko svojih delegatov o vseh samoupravnih odločitvah, sprejetih v sozdu in da bo delavcem omogočeno uresničevati svojo pravico odločanja v sozdu.
61. člen — Za organizirano obveščanje se uporabljajo nasled-
nja sredstva: interne informacije, glasila združenih delovnih organizacij, mesečno glasilo sozda, oglasne deske, okrožnice in obvestila in druga sredstva.
62. člen — Za organiziran potek obveščanja delavcev so odgovorni predsednik delavskega sveta sozda, poslovodni organ sozda in delavci delovne skupnosti skupnih služb s posebnimi pooblastili in odgovornostmi za svoje delovno področje.
- Iz prvega odstavka 56. člena zgoraj omenjenega akta je razvidno, o čem bi morali biti obveščeni (verjetno preko našega skupnega glasila), pa smo do danes žal samo čakajoči ostali... Kje je redna, pravočasna, popolna in resnična informacija o zaključnem računu sozda in delovne skupnosti skupnih služb za leto 1981, o materialno finančnem stanju delovne skupnosti in gibanju ter višini osebnih dohodkov v delovni skupnosti sozda oziroma udeležencev, o rezultatih združevanja dela in sredstev, o izvrševanju določil samoupravnih splošnih aktov in še o drugih pomembnih zadevah za odločanje pri udeležencih sozda.
Delavci Tkanine se zavedamo te pravice, ki jo imamo po drugem odstavku 56. členain se večkrat na nedvoumen način sklicujemo na to pravico, toda žal je obveznost, ki jo opredeljuje 62. člen statuta, nepoznana ali slabo poznana predsedniku delavskega sveta sozda, poslovodnemu organu sozda in delavcem delovne skupnosti sozda, ki so odgovorni za svoje delovno področje.
Ko smo se delavci Tkanine po samoupravni poti odločali ali sprejeli predlog o razširitvi upravičencev do glasila oziroma številu izvodov glasila, ki bi jih naj prejeli, smo imeli na razpolago za odločanje naslednje bistvene elemente: nobenega jamstva iz 61. člena statuta, da bo glasilo
spoštovalo »organizirano obveš Čanje« (ne moremo si predstav ljati, da se lahko realizira obveš Čanje brez sprejetega program dela, ki ga sprejmejo in potrdij udeleženci); izredno visoka cen glasila, stabilizacijske ukrepe delovni organizaciji in tozdi način lastnega obveščanja v de lovni organizaciji in tozdu.
Danes še lahko kot »odporu ki« zaključimo, da so predlogi i samoupravni sklepi bili umesti in pravilni. Glasilo ni krivo, da j takšno, kot je; da je predstav ljeno z visoko ceno, da ga nes: stematično, neorganizirano, ne strokovno obravnavamo pre samoupravnimi organi, d zmanjšujemo njegovo naklade glasilo tudi ni krivo, da je roje vano v stabilizacijskih časih in n nazadnje tudi tega, da je p udeležencih v sozdu obveščani različno organizirano.
Nekaj pa je bistveno: ko bod delavci, predstavniki in pos: mezniki iz 62. člena statuta soze kvalitetno in odgovorno in r pravi način predstavili glasil •Vestnik, potem se bodo delavci Tkanini imeli o čem odločat Takrat se tudi nihče preko jav nega glasila ne bo vprašal: kd odloča v imenu delavcev v Tka nini in tudi družbenopolitični organizacije in delegati ne bodi spraševali, zakaj je to potrebno ker je vendar jasno, da določitve od 67. do 72. člena Samoupravnega sporazuma o združevanju v sozd Merx ne določajo, da sprejema sklepe oziroma odločitve delavski svet sozda o pravicah, ki se obvezno obravnavajo in sprejemajo v tozdih.
Trkanje na delegatsko in sa-moupravljalsko zavest delavcev v Tkanini pa bo tudi izostalo, ker je iz našega odgovora vidno, da brez strokovnosti in opravljene kvalitete dela ne more biti dobrega obveščanja.
Po pooblastilu DPO in delegatov Janez Krbavac
Strani
Krajša pot do izobrazbe
Republiški komite za tržišče in cene je 13. oktobra 1978 izdal Pravilnik o izobrazbi in drugih pogojih za osebe, ki opravljajo blagovni promet in storitve v blagovnem prometu. Ta pravilnik določa minimalno izobrazbo oseb, ki v organizacijah združenega dela opravljajo blagovni promet in storitve v blagovnem prometu ter zahteva, da morajo imeti delavci, ki opravljajo dela in naloge trgovinskega poslovodje, dokončano štiriletno srednjo šolo ali pa zaključeno šolo za trgovinskega poslovodjo. Nadalje pravilnik postavlja zahtevo, da si tisti delavci, ki sedaj opravljajo omenjena dela, pa nimajo ustrezne izobrazbe, morajo le-to pridobiti do 1. januarja 1981.
V	lanskem letu je Republiški komite za tržišče in splošne gospodarske zadeve sprejel dopolnitve k omenjenemu pravilniku, v katerih je podaljšan rok za pridobitev minimalne izobrazbe do 1. januarja 1983. leta. Poleg tega je v dopolnitvah določilo, da delavcem, ki že najmanj 15 let opravljajo, dela in naloge trgovinskega poslovodje, ni treba izpolnjevati pogoja predpisane izobrazbe. Njim naj bi organizacije združenega dela priznale strokovno- usposobljenost za d$la in naloge trgovinskega poslovodje.
V	sozdu Merx smo, iz objektivnih vzrokov malo pozno, pa vendarle še pravočasno, pristopili k uresničevanju omenjenega pravilnika. Ugotovitve kažejo, da takih delavcev k sreči v sozdu Merx ni veliko, zato smo šli v konkretne razgovore s PIS za ekonomsko usmeritev, kjer so nas seznanili, da so program za izobraževanje delavcev, glede na zahteve pravilnika, že verificirali v lanskem letu, in sicer ob ustanavljanju oddelka v Emona Merkurju, in da le-ta velja tudi za oddelek, ki bi ga organizirali v sozd Mera.
Nato smo se razgovarjali s Srednjo šolo za trgovinsko dejavnost v Celju, kjer smo takoj našli skupni interes. Dogovorili smo se za organiziranje intenzivnega oddelka sozda MERX za izobraževanje delavcev za poklic trgovinski poslovodja. To pomeni, da skrajšujemo čas izobraževanja v šoli, zato pa dajemo večji poudarek samoizobraževanju.
Pripravili smo Samoupravni sporazum o združevanju sredstev za ustanovitev in delovanje omenjenega oddelka, h kateremu so pristopile naslednje članice: Dravinjski dom, Tkanina, Potrošnik, Teko, Savinja, Kmetijski kombinat, Kmetijska zadruga Laško. Da bi zmanjšali stroške izobraževanja, smo ponudili možnost izobraževanja v našem oddelku tudi Kovinotehni Celje, ki je z navdušenjem sprejela našo ponudbo.
Oddelek sozda MERK je ustanovljen in bo deloval pri Srednji šoli za trgovinsko dejavnost v Celju. Pouk se bo pričel 6. septembra 1982, trajal pa bo eno leto oziroma do 30. novembra 1983 za tiste, ki ne bodo mogli
sproti opravljati izpitnih obveznosti.
Neposredni pouk bo obsegal 810 predmetnih ur, oziroma 880 predmetnih ur, v kolikor bo potrebno pouk tujega jezika deliti na nemški in angleški jezik.
Pouk bo potekal 4-krat na teden in sicer vsak ponedeljek, torek, četrtek in petek v popoldanskem času, s pričetkom ob 14.40,uri in bo trajal do 19. ure. Tako bo tedensko organiziranih 18 do 20 ur pouka. Na urniku bo hkrati 4 do 6 predmetov. Po končanih predavanjih bo praviloma, v enem do dveh tednih, organiziran pisani oziroma ustni izpit za vsak predmet.
Predmetnik je prilagojen delovnim izkušnjam in bo obsegal naslednje število ur: slovenski jezik	100	ur
nemški jezik	70	ur
angleški jezik	70	ur
računalništvo	40	ur
statistika	35	ur
samoupravljanje s temelji marksizma	20 ur
ekonomika SFRJ	40	ur
geografija	35	ur
psihologija	50	ur
knjigovodstvo	40	ur
pravo in
obligacijska razmerja	80 ur
poznavanje blaga	40	ur
organizacija trgovinskega
poslovanja	120	ur
varstvo pri delu	20	ur
matematika	60	ur
trgovinsko računstvo	60 ur
Slušatelje bodo poučevali in preizkušali na izpitih profesorji iz Srednje šole za trgovinsko dejavnost v Celju, ki poučujejo tudi v rednih oddelkih za poslovodje. Poleg teh profesorjev bodo poučevali tudi strokovnjaki iz sozda Mera, ki imajo visoko strokovno izobrazbo zahtevane smeri.
Organizirali smo oddelek za 30 slušateljev. Največ svojih delavcev so v izobraževanje napotile naslednje članice: Dravinjski dom Slovenske Konjice kar 8, Potrošnik Celje 6 in Tkanina Celje 5, pa Kmetijska zadruga Laško 4. Ostale tri delovne organizacije so napotile v izobraževanje po enega slušatelja. To nedvomno dokazuje, da omenjene organizacije bdijo nad izobraževanjem svojih delavcev. Upajmo še, da jim bodo tudi omogočili čimboljše pogoje za
izobraževanje, če že ne v celoti izobraževanja iz dela.
Ob koncu predavanj oziroma ob koncu izobraževalnega programa bodo slušatelji opravljali izpit na enaki zahtevnostni ravni, kot velja za vse druge učence enakega izobraževalnega programa, ki pa za razliko od našega, obsega 1.295 predmetnih ur.
Oddelek je v okviru razpisanega števila letošnjih oddelkov
SRS morale več ukvarjati s posebnostmi izobraževanja ob delu in iz dela tako, da bi oblike izobraževanja bolj prilagodili zaposlenim delavcem ter bi v programih izobraževanja bolj upoštevali pridobljene delovne izkušnje delavcev. V nasprotnem primeru se lahko zgodi, da bo pri delavcih upadlo zanimanje za izobraževanje ob delu in iz dela, kar pa zagotovo ne bi koristilo združenemu delu.
STOPINJE V USTVARJALNOST
Odbor za kulturno dejavnost načrtuje izdajo literarne priloge. Zatorej pogumno ošilite peresa, obrišite prah s svojih zapiskov, zatrite strah in sram ter nam čimprej pošljite svoj prispevek.
Uredništvo
Zdenka Detiček
SREČA
Kolesa vagona neutrudno ropočejo, motiti hočejo razpršene misli, neenakomerno udarja srce, pa vendar vem, vem da grem v naročje matere svoje, v njen topli objem.
Tako pogrešam te, mama,
tako se bojim, da bi kdajkoli
ostala sama in daleč od tebe,
preveč te imam rada, zato ljubezen tvojo iščem,
Želim si nazaj staro in skromno ognjišče,
samo tam, pri tebi sem popolnoma srečna.
LJUBITI NJEGA
Kadar se človeku nenadno zazdi,
kot da umirajo sanje,
v globini duše le zanje živiš,
nasmeh je le maska, ki z njo skrivaš obraz,
nočeš verjeti ne drugim ne samemu sebi,
ker hočeš ljubiti...
1 Ljubiti nekoga zato, da najdeš svoj mir in zvezdo svetlo na brezkončnem nebu, obzorje se zavije v pajčolan teme, a v prsih vre in vre, notranjosti glas šepeta, da, ljubiti prav njega.
NEMOČ
Vidiš,
vse barve blesteče, vidiš
oči, njih sij, vidiš
predmete mrtve,
med njimi ljudi, ljudi,
njih duše ne vidiš NIKOLI.
SŠTD Celje, financirale pa ga bodo organizacije združenega dela, ki so pristopile k samoupravnemu sporazumu o ustanovitvi in delovanju oddelka sozda Mera.
Ob vodenju aktivnosti za ustanovitev tega oddelka smo prišli do spoznanja, da bi se strokovne službe Zavoda za šolstvo
Turizem ni samo žlica in klobasa
Kultura in mi
Ob nedavnem turističnem tednu, ki je žal minil brez večjega vzburjenja občinstva, smo lahko ugotovili, da celjski turizem še vedno boleha na stari gostilniški miselnosti, da je gostišče za to, da vanj vstopi gost in ne za to, da bi gosta privabilo — gostišče.
Organizatorji turističnega tedna so tokrat termine uspeli uskladiti tudi s kulturniki in za to priložnost v Celju organizirati vrsto kvalitetnih kulturnih prireditev.
Tako je bila otvoritev na Tomšičevem trgu okinčana s kulturnim programom, ki so ga izvedli gojenci celjske Glasbene šole. Istega dne, žal že manj opazno, je bila tudi otvoritev razstave akvarelov akademske slikarke Darinke Lorenčak-Pavletič. V tednu dni se je zvrstil nastop cele
vrste kulturnikov od najeminentnejših- imen do nam neznanih, toda zato nič manj kvalitetnih skupin. Tako, denimo, nastop Slovenskega okteta ob spremljavi Huberta Berganta na orglah v farni cerkvi, celjski godalni orkester se je znova uspešno predstavil, presenetil je tudi gostujoči pevski zbor Ma-drigalchor iz Singena, ZR Nemčija, kulturni del prireditve so lepo bogatili tudi nastopi folklornih skupin, ki so se strnili v povorko po mestu.
In kaj smo prispevali mi? Kje so bile naše kulturne skupine, kjer naši animatorji kulture, likovni amaterji, kako so naši go-stin^i znali izkoristiti ponujeno priložnost, da bi v svoje lokale z lastnim kančkom kulturnega utripa privabili goste? Denimo, s
kakšno likovno razstavo, Dobrna se je v tem smislu že prebudila, s pevskim zborom, z nastopom kakšnega harmonikarja, s povabilom kateri od folklornih skupin?
Samo s tem, da za kakšen teden ta ali oni lokal povabi te ali one mojstre kuhinje iz sosednje republike, še ni poravnan dolg kulturi in gostu, na koncu koncev tudi mestu.
Ob tem je nerazumljivo dvoje: na eni strani se ne moremo prehvaliti, kako izreden odmev, tudi-finančni, je imel katerikoli tovrsten poskus, kako je bilo na voljo v tistih dneh premalo sedežev v gostišču, po drugi strani pa naši vrli amaterji ne morejo preložiti dejstva, da se nimajo kje in pred kom pokazati.
/O
ljubljanska banka
Splošna banka Celje
VIŠJE OBRESTNE MERE ZA VEZANE DINARSKE VLOGE
Da je dobro imeti nekaj rezerve, bo pritrdil vsakdo. Večje obrestne mere pa varčevalcu omogočajo, da nadomesti manjšo vrednost hranilne vloge tudi po daljši dobi varčevanja.
Nove letne obrestne mere za vezane dinarske hranilne vloge so:
—	15% za sredstva, vezana na 37 mesecev,
—	13% za sredstva, vezana na 24 mesecev,
—	11% za sredstva, vezana na 13 mesecev.
Kaj to pomeni v absolutnem znesku, si oglejmo na primeru vezave 50.000 din na 37 mesecev:
—	po 37 mesecih bo vloga skupaj z obrestmi narasla na 76.933,00 din,
—	po petih letih se bo vloga podvojila ha 100.568,00 din. .
Bolj smotrno je, da vam banka na hranilno vlogo pripiše 15% obresti letno.
Pravna posvetovalnica
Odgovori na vprašanja
V našem glasilu smo že imeli rubriko, ki je bila namenjena odgovorom na vprašanja pravne narave. Pobudo zanjo ste nam dali vi. Vprašanja naslavljajte na uredništvo Vestnika, mi pa bomo poskrbeli za ustrezne odgovore, ki vam bodo pomagali pri razreševanju težav pri delu in doma.
Dvakrat pomaga, kdor takoj pomaga. Tokrat je to spet Boris Kmet.
Lastna udeležba
Vprašanje: Ali je delavec dolžan prispevati lastno udeležbo, če je organizacija združenega dela sofinancirala nakup stanovanja, na katerem pridobi stanovanjsko pravico njegov zakonec?
Odgovor: Ne glede na to, da v konkretnem primeru delavec ni podpisal posojilne pogodbe v skladu z določili samoupravnega akta o dodeljevanju stanovanj, je dolžan plačati sorazmerni del lastne udeležbe, ker ta obveznost temelji na določilih samoupravnega splošnega akta in ne na posojilni pogodbi, ki je le izvedbeni akt. Pri tem ni odločilno, da je stanodajalec ozd, kjer je zaposlen delavčev zakonec, ker sta obe organizaciji združenega dela ob nastanku obveznosti solastnici stanovanja.
Odškodninska odgovornost
Vprašanje: Ali obstaja odškodninska odgovornost vinjenega voznika za nesrečo, nastalo po izključni krivdi drugega udeleženca (mopedista)
Odgovor: Med nastalo škodo in vinjenostjo mora obstajati vzročna zveza, da bi imel oškodovanec pravico do odškodnine. V kolikor je nesreča nastala po izključni krivdi drugega udeleženca, pomeni, da vinjeni voznik ne bi mogel preprečiti nesreče, tudi če ne bi bil vinjen. V tem primeru torej vzročna zveza ne obstaja in na tej podlagi tudi ne odškodninska odgovornost.
Delovno razmerje pripravnika
Vprašanje: Ali se lahko s sklepom samoupravnega organa ali s samoupravnim aktom določi pri sklenitvi delovnega razmerja pripravnika predhodni preizkus znanja?
Odgovor: Smatramo, da takšen sklep ali določilo nima pravne podlage z ozirom na to, da pripravnik praviloma nima nikakršnih delovnih sposobnosti in se usposablja ravno zato, da bi te sposobnosti pridobil. Prav tako pa se s takšnim predhodnim preizkusom znanja ne more ugotavljati izključno strokovne izobrazbe, saj je ta dokazana s spričevalom ali diplomo ustrezne šolske ustanove.
Nadomeščanje delavca
Vprašanje: Ali ima delavec, sprejet na delo za določen čar, zaradi nadomeščanja odsotnega delavca, pravico avtomatično nadaljevati z delom za nedoločen čas, če so se ta dela in naloge med delom za določen čas sprostile?
Odgovor: Tak avtomatizem nima nobene pravne podlage, nasprotno, tako pravno stališče je povsem v nasprotju z določili zakona o delovnih razmerjih ter zakona o združenem delu o obvezni javni objavi prostih del in nalog ter dajanju možnosti vsem zainteresiranim kandidatom za sklenitev delovnega razmerja, kot to opredeljujeta člena 22 in 23 zakona o delovnih razmerjih.
j
z	.	;	n
Zahvala
Iskreno se zahvaljujeva vsem sodelavcem delovne organizacije Blagovni center za solidarno zbrana sredstva in nesebično pomoč v najhujših trenutkih, ko sva zaradi požara ostala brez najnujnejših bivalnih prostorov in opreme.
Marija in Edi Tacer
13. gostinsko-turistična razstava v sklopu 4. turističnega tedna v Celju
Paša za oči in priznana kakovost
Turistično društvo Celje je letos že četrtič zapored pripravilo v Celju turistični teden. V tej prireditvi so sodelovale razne kulturne organizacije in društva, ki so popestrila gostinsko ponudbo in privabila v Celje večje število obiskovalcev, kar je za gostinsko gospodarstvo izrednega pomena, še posebno v predsezonskem času.
V sklopu 4. turističnega tedna so gostinski delavci celjskega območja pripravili trinajsto go-stinsko-turistično razstavo. Slavnostna otvoritev razstave je bila 16. junija ob 11. uri v Narodnem domu v Celju. Pokrovitelj razstave je bil sozd Mera in delovne organizacije Pivovarna Laško, EMO Celje, TTG Celje. Otvoritvi razstave so poleg organizatorjev — Poslovne skupnosti za turizem in gostinskih delovnih organizacij prisostvovali še družbenopolitični delavci občine Celje in predstavniki delovnih organizacij Fructal-Alko, Vinag, Celjske mesne industrije,' celjskih mlekarn in Mlinsko predelovalne industrije, ki so s svojimi proizvodi popestrili razstavni prostor.
Namen te prireditve je bil, da širšemu krogu prebivalstva pokažejo dosežke strokovnosti gostinske dejavnosti. Razstava je imela tudi tekmovalni značaj. Ocenjevalno komisijo, ki je ocenjevala razstavljene eksponate, so sestavljali priznani strokovnjaki iz vse Slovenije, s čimer so zagotovili objektivno ocenjevanje izdelkov.
V lepem okolju velike dvorane Narodnega doma ie bilo razstavljenih osem pogrinjkov, petnajst kulinaričnih in šestnajst slaščičarskih izdelkov. Ob tem še enaintrideset cvetličnih aranžmajev. Sodelovalo je enaindvajset temeljnih in drugih organizacij združenega dela iz celjske regije. Na tej razstavi so s svojimi izdelki prvič sodelovali tudi gostinski delavci iz pobratene občine Doboj.
Ocenjevalna komisija je razstavljenim eksponatom podelila devet plaket za slaščičarske izdelke, deset plaket za kuharske izdelke, pet plaket za pogrinjke ter sedem plaket za cvetlične aranžmaje. Številne izdelke so za razstavo pripravili tudi gostinski delavci sozda Mera in zanje prejeli številna priznanja.
Med devetimi podeljenimi priznanji za slaščičarske izdelke so kar šest plaket sprejeli v Gostinskem podjetju Celje in sicer tozd NA-NA eno zlato, dve srebrni in dve bronasti plaketi ter tozd Majolka eno bronasto plaketo.
Za kuharske izdelke st& prejela po eno srebrno plaketo hotel Mera Celje in motel Mera Šentjur, dve bronasti pa so podelili GPC tozdu NA-NA.
Tozd NA-NA dobil tudi zlato plaketo za pogrinjek, hotel Mera pa za pogrinjek srebrno plaketo.
Doseženi uspehi so velika spodbuda za nadaljnje delo,
obenem pa tudi obveza, da pridobljeno znanje in sposobnost, kot smo ju pokazali na razstavi, še nadalje krepimo in uveljavimo tudi v praksi redne gostinske ponudbe.
Vzporedno s pripravo eksponatov za razstavo so gostinsko-turistični delavci celjskega .območja organizirali tudi številna strokovna srečanjain po razstavi sklicali sestanek »za okroglo mizo« v restavraciji Majolka, kjer so razpravljali o problema-
tiki gostinsko-turistične dejavnosti v sedanjem gospodarskem položaju ter o izobraževanju in izobraževalnem programu Gostinske šole Celje v usmerjenem izobraževanju.
Prav je, da ob tej priliki čestitamo gostinskim delavcem za, dosežene uspehe in se jim zahvalimo za trud, ki so ga vložili v svoje izdelke in dokazali širokemu krogu obiskovalcev razstave, da je gostinstvo v sozdu Mera na visoki ravni.
V naše glasilo smo uvrstili tri posnetke, ki zgovorno pričajo, kaj znamo in kaj imamo. Tako okusno in kulturno ponujenih stvari je bilo še cela vrsta, za kar so naši sodelavci upravičeno dobili na razstavi celo vrsto najvišjih odličij in priznanj. Zdaj je samo še vprašanje, kako te stvari spraviti v naš gostinski vsakdan...


: K ■ '
				
				
			ipl	
				

*
Nagrajena uspela predstavitev. To, da so naši gostinci, peki, kuharji in slaščičarji sposobni strokovnjaki in dobri delavci, je že dolgo znano. Zato tudi nagrade in priznanja niso presenečenje posebne vrste. Letošnje presenečenje je po našem mnenju v tem, da se je sozd na razstavi pojavil s kompletno ponudbo— od lastnih vin do lastnih jedi...
Gostinci že dolgo vedo, da gosta v lokal ne privabi samo okusno pripravljena in dobra jed. Mnogo je odvisno od tega, kako to jed ponudimo, kako predstavimo. Žal se še vedno prepogosto dogaja, da na razstavah pobiramo odličja, v lastnem gostišču pa kritiko.
Vse foto: Dominko
Za razvedrilo
SESTAVIL: R. N.
ZNAČILNOST VIS. GORA, PREDVSEM APNENIH
IZPLJUNEK
(medic.)
KROGELNI
ODSEK
INDUSKO
GOROVJE
AM. FILM. IGRALKA TURNER
STAROSL.
PIJAČA
SLOV. CELOVEČERNI FILM, REŽISER ČAP
NASLOV NEKD. VLADARJEV V BAGDADU
TRENJE
JEGULJA
RIBJE
KOŠČICE
NEUMNOST,
BEDARIJA
ZVIŠANA NOTA »g«
STAR
SLOVAN
VRSTA GEOMETRIJSKEGA LIKA
NEKD. KONJENIK S SULICO
ZAVOZLA-
NOST
BIKOVSKO
OGLAŠANJE
INDUSTRIJSKI OBJEKT
VRTNA
SENČNICA
IDOL
REKA
PREPROSTA JED
PRIPADNIK
SEMITOV
EDVARD
BENEŠ
PISATEU
FLEMING
U. DRAMSKI IGRALEC (BRANE)
JOHN ' OSBORNE
KNJIGA
ZEMLJE-
VIDOV
LUČAJ
PRITOK
SAVE
ZEMELJ. OŽINA NA MALAKI
FINO-
MEHANIK
RTV
ŠPANUI
CANKARJEVO DELO
DEL PARTITURE
KOMUNALNA BANKA
GORA NA KOROŠKEM
VRSTA
PAPIGE
REKA V AVSTRIJI
SLADKORNA
RASTLINA
LANENI
IZDELKI
KRANJ
NOTRANJE IZLOČANJE (pri žlezah)
ORIENT. BARVILO ZA LASE
TALISOVA
ORANŽADA
SRBSKO MOŠ. IME
ANTIČNO
RAČUNALO
EMILIJAN
CEVC
VRSTA
DROZGA
NEBESNI DIAMANT
Pred petimi leti je na Anktark-tiko padel 11 kilogramov težak meteorit, ki ga sestavljajo drobni diamanti. Ob najdbi so zato meteorit poimenovali v nebesni diamant.
ŠTIRIRINOŽNI BOGATAŠI
Oseminpetdesetletna Američanka Eleonor Ricci je v oporoki zapustila vse svoje premoženje
—	okrog 11 milijonov dolarjev
—	svojim psom. Štirinožni bogataši žive zdaj na posebni farmi ob budni skrbi in negi veterinarjev ter posebnih paznikov.
DRAGA GARAŽA
Verjetno niste vedeli, da je Walt Disney začel svojo slavno in bogato kariero leta 1925 v neki garaži. Zdaj so to garažo, v njej je nastal tudi slavni Miki, na licitaciji prodali. Za 85 tisoč dolarjev jo je kupil »Studio Walta Di-sneya«, ki jo bo restavriral in ohranil v spomin poznejšim rodovom.
PAJKOVE MOJSTROVINE
Pajkove niti so izredno tanke in lahke, toda zato nič manj močne. Nit, ki bi bila dovolj dolga, da bi z njo opasali zemljo, bi tehtala komaj 170 gramov.
OSOLJENI ŠEF
Uslužbenci nekega urada za prodajo nepremičnin v Barceloni so jo dobro zasolili svojemu šefu, ki jim je, kot so izjavili kasneje, nekaj let govoril, da »nimajo v glavi niti zrna soli«, jih žalil in z njimi grdo ravnal. Ne samo, da so mu nekega dne posolili vse spise, natresli sol v predale in tudi v žepe plašča, ko ga je odložil, ampak sta se dva delavca splazila še v njegovo hišo in jo posolila od vrha do tal.
PRVI ZAVRGEL TOBAK
Prvi primer, ko se je nekdo odvadil kajenja, so zabeležili 5. aprila 1679. Tega dne je Johan Kastu, župan mesta Turku na Finskem napisal v svoj dnevnik: »Danes sem zavrgel tobak«. Verjeli ali ne — mož je umrl mesec dni za tem.
MORJE 82
— Bitte schoen, kar izvolite, za domače imamo šotore!
KRATKOVIDNI DIREKTOR
Pred stopetdesetimi leti je direktor vvashingtonskega patentnega urada predlagal vladi, naj zapre to pisarno, češ da so »vse -že iznašli in da hi več kaj iznajti...«
NISMO NAJVEČJI PIVCI KAVE
Po skrbnih statistikah so ugotovili, da največ kave popijejo Danci. Na leto kupi vsak Danec, v povprečju seveda, 13 kilogramov pražene kave. Za Danci so Švicarji z desetimi kilogrami in Nizozemci z 8,5... Ta sila važna statistika ne govori o nas, še manj pa o tem, kako bo zaradi nas poskočila potrošnja, v očeh statistikov seveda, v Avstriji in Italiji.
JAPONCI
NAJBOLJ DELAVNI
Po podatkih nekega nemškega inštituta izpred dveh let so bili najdelavnejši Japonci. Vsak Japonec, kajpak v povprečju, je v tistem letu delal 2132 ur. Na drugem mestu so bili Britanci s 1895 urami, na tretjem Američani s 1882 urami, na četrtem Francozi s 1860 urami, Italijani so delali pet ur manj, Belgijci 1835 ur, Avstrijci 1751, Zahodni Nemci 1747 ur, Nizozemci 1655 ur in Švedi 1506 ur. Poskusite uganiti, koliko ur smo pred dvema letoma delali Jugoslovani...
ZA BESEDO 15 DOLARJEV
Najvišji honorar, če vzamemo za merilo število besed, ki ga je kdajkoli dobil kakšen avtor, znaša 30 tisoč dolarjev. Dobil ga je Ernest Hemingway za članek z dva tisoč besedami (osem tipkanih strani) o bikoborbi, ki so ga objavili januarjaT960 v newyor-škem tedniku Sports Illustrated. Za vsako besedo so mu plačali 15 dolarjev.
NAJHITREJŠI POLŽ
Najhitrejši kopenski polž je verjetno navadni vrtni polž. Poskusi v ZDA so pokazali, da je največja hitrost tega polža 50,3 centimetra na uro, nekateri »dirkači« pa dosežejo tudi 58 centimetrov na uro. Drugače povedano, vrtni polž bi pod pogojem, da ne počiva, za kilometer potreboval deset — tednov.
ZDRAVILA IN ZDRAVILA
Med osem tisoč novimi zdravili, ki jih strokovnjaki predložijo, je kar 7999 lakih, da jih izvedenci zavrnejo, ker so tako ali drugače zdravju škodljiva. Za izdelavo posameznega zdravila potrebujejo strokovnjaki od 4 do 12 let. Od 1961. leta pa do 1977. so po vsem svetu dovolili prodajo le 1330 novih zdravil.
PROTI PROSTITUCIJI
Pred filipinsko skupščino je 600" žensk demonstriralo proti zakonu, s katerim nameravajo dovoliti prostitucijo. Demonstrantke so vdrle v skupščino in izjavile, da bo sporni zakon še povečal družbene in gospodarske težave. Poslanci v skupščini še niso glasovali o zakonu.
NAJVEČJA KITARA
na kateri se je lahko igralo, je bila visoka 260 centimetrov in težka 36 kilogramov. Imela je volumen 262.000 kubičnih centimetrov, medtem ko ima standardna kitara volumen 17.000 kubičnih centimetrov. To kitaro je aprila 1970 napravila firma »Harmony Company« iz Chicaga.
je baje kavaaaaaa!
NOVA POMOČ DEBELUHOM
Neki munchenski zdravnik je iznašel učinkovito metodo za hujšanje. Pacientom, ki se želijo znebiti odvečnih kilogramov, potisnejo v želodec poseben balon iz plastične snovi, v katerem je ponavadi voda, lahko pa tudi zrak. Čez nekaj tednov želodčni sokovi »prebavijo« balon in diete je — konec.
SRCE NI BILO TRI URE
Najdaljši čas, ko je srce popolnoma prenehalo biti in je pacient potem vendarle ostal pri življenju, znaša tri ure. Za toliko časa se je popolnoma ustavilo srce malega Norvežana Rogera Amt-zena aprila 1962. leta. Potegnili so ga na videz utopljenega iz reke Nideelvae, nedaleč od Tron-dheima, potem ko je bil pod površino 22 minuf.
Rešitev križanke iz 5. številke Vestnika
Vodoravno:	START,
JORDAENS, KOTA, KAREL DESTOVNIK KAJUH, ONEK, RAS, STOG, ATENE, PATARE-NI, KOMENDA, IR, ONI,
anna, Omara, riko,
LARAK, ENAČAJ, TK, SAN, ARARAT, KIT, TOREK, MINORITI, ŠILO, ALAIN, IVES, POTOČKA ZIJALKA, NECA, ANDR E/ S, DANOST
MIRNO LETO
V zadnjem desetletju je bilo lani najmanj vulkanskih izbruhov, poroča ameriški geološki bilten. Našteli so 41 vulkanskih izbruhov, kar je veliko manj od letnega povprečja (60). Edini smrtni primer so zabeležili na Javi, kjer je vulkan bruhal vrelo kamenje. Vulkanskih izbruhov, ne gre zamenjavati s premika^ njem tal, sestavljenih iz vulkanskega prahu. To se je namreč zgodilo na Filipinih in v Indoneziji po hudem deževju in takrat je " umrlo več sto ljudi.
OHROMELI HOTEL
Uprava tokijske občine in r icstna protipožarna služba sta s posebnim varnostnim ukrepom zaprli osem nadstropij hotela New Japan, v katerem je 8. februarja izbruhnil požar (umrlo je 33 gostov). Tako so se odločili po natančni preiskavi, ko so ugotovili, da hotelska uprava ni upoštevala vseh protipožarnih predpisov.
MODRI LJUDJE
Berbere iz Severne Afrike imenujejo tudi »modri ljudje«. To ljudstvo, ki živi v dolini Draa, si barva oblačila z indigom, ki počasi obarva njihovo kožo in ga ni moč več odstraniti.
v
Šport in rekreacija tudi v skladišču Slovenj Gradec
Ni potrebno posebej predstavljati predsednika osnovne organizacije ZS skladišča v Slovenj Gradcu Antona Matvosa. To funkcijo je sprejel z vso odgovornostjo letos marca, ko so ga sodelavci izvolili na občnem zboru. Je prizadeven na vseh področjih — samoupravnem, družbenopolitičnem in športnem. Skupaj s svojimi sodelavci se lahko pohvali z izrednimi uspehi poslovanja in prav zaradi tega je menil, da je potrebno poskrbeti tudi za razvedrilo.
Porodila se je ideja, da organizirajo športna srečanja in prav tu se je ponovno dokazal predsednik osnovne organizacije ZS. Tu in tam je zastavil dobro besedo, pridobil zemljišče, ki je kmalu dobilo obliko nogometnega igrišča, posejal travico, s prostovoljnim delom so izdelali tudi že gole, manjkala je le še nogometna žoga in tekmovanja se lahko prično.
Konferenca osnovnih organizacij sindikata Blagovnega centra je z veseljem sprejela vest o prizadevanjih naših delavcev in jim odobrila sredstva za nakup tako pričakovane nogometne žoge. Želimo in pričakujemo čimprejšnje vabilo, da se srečamo, odpremo igrišče in pozdravimo njihovo marljivost. Ponosni smo na naše sodelavce, ki ugotavljajo, da sta šport in rekreacija tista oblika oziroma metoda dela, ki lahko mnogo prispeva k še boljšim poslovnim uspehom, dvigu produktivnosti, zdravju.
Z. Zimšek
Rekreacija
na
Gričku
Z veseljem smo sprejeli vest, na ta način odprla nove možnosti da je Dom na Gričku prevzela rekreacije, oddiha in športa' za temeljna organizacija združe- zaposlene delavce članic sozda nega dela Savinja iz Laškega in Mera.
Derbi v malem nogometu
V okviru sindikalnih športnih iger se zaključujejo tudi tekmovanja v malem nogometu. Zanesljivo je bilo za nas najbolj zanimivo sedmo kolo, ko sta se srečali ekipi delovne skupnosti služb sozda Mera in Blagovnega centra.
Obe ekipi imata v svoji sredi priznane celjske nogometaše, ki že vrsto let sodelujejo v občinski ligi in pričakovati je bilo hud medsebojni boj. V ekipi skupnih služb je sodeloval Dušan Mijato-vič, sicer udarna moč in najboljši strelec, saj je nasprotniku zabil kar pet golov, Zlatko Priv-šek je dodal še dva, seveda ob dobrih podajah soigralcev Dušana Ilovarja, Mirjama Bevca, Dareta Kastelica in drugih.
Ekipa Blagovnega centra je sicer povedla z golom Braneta Florjančiča in nato še z golom Konrada Breznikarja, pri čemer je ostalo, ker je vendarle bila
pomoč ostalih igralcev Friderika Mežnariča, Vilija Stroka, Francija Breznika in drugih preslaba.
Gledalci, čeprav nas je bilo malo, smo bili razočarani, kajti v ekipi ni bilo Borisa Tamšeta in Milenka Adjušiča. Nikakor ne moremo razumeti, da je njima IV. liga v sindikalnih športnih igrah nezanimiva in da nočeta razumeti, da bi bila njuna pomoč še kako potrebna, da bi se uvrstili v višjo ligo, kar je mogoče doseči le z zmagami, pa tudi sama tekma bi bila mnogo bolj zanimiva.
Omeniti velja tudi, da* je gol skupnih služb branil nekdanji rokometaš Žare Presinger. Bil je izredno uspešen, kajti nasprotniki so imeli vrsto lepih priložnosti, ki pa jih žal niso uspeli uresničiti.
Toda, kaj bi se jezili, tudi na svetovnem prvenstvu v Španiji ni vse tako, kot bi si želeli, pa tekmovanja tečejo dalje.
Z. Zimšek
.
Zmagovalci v nogometu
Griček, izletniška točka v neposredni bližini mesta, je Celjanom zelo pri srcu. Že sam sprehod ob Savinji je pravo razkošje, v okolici doma pa so številni športni objekti — letno in zimsko strelišče, asfaltirano nogometno igrišče, igrišča, kjer se lahko organizirajo turnirji v malem nogometu, vlečenju vrvi, igranju odbojke, badmintona, zelene površine pa nudijo prav prijetne kotičke za piknike, tovariška in družinska srečanja, ples, zabavo.
V bližnjem gozdu je odlično pripravljena trim steza, ki omo-
goča mladim in starejšim razgibavanje in poživitev krvnega obtoka, saj prav s tekom preverjamo svoje lastne sposobnosti. Urejena je tudi vlečnica, ki omogoča zimsko rekreacijo in ob kateri je moč organizirati smučarsko šolo za otroke in odrasle.
Prepričani smo, da bodo športni referenti pozvali svoje zaposlene in njihove družinske člane, da obiščejo naš Dom na Gričku in izkoristijo njegovo bližnjo okolico za prijeten izlet, rekreacijo in oddih.
Z. Zimšek
Namizni tenis in kegljanje
Tudi namizni tenis je prijetna oblika rekreacije in razvedrila. Zaključilo se je tekmovanje spomladanskega dela sindikalnih športnih iger, v katerem so sodelovale ženske ekipe in ekipe starejših članov, starih 40 in Več let. Ženska ekipa Blagovnega centra je bila druga v III. ligi in moška ekipa tretja. Vse tekme so se odvijale v dvorani Golovec. Prijavljene so bile tudi ekipe TEKO in
Tkanine, vendar v samem tekmovanju niso sodelovale.
Zaključeno je tudi že tekmovanje v kegljanju, kjer so enako sodelovale ženske in moške ekipe. Tekmovalo se je ekipno in posamično na desetsteznem prekrasnem kegljišču v Golovcu. Dekleta Blagovnega centra so prave začetnice, vendar so pogumno stopile v korak s pravimi izkušenimi tekmovalkami.
mm
Moška ekipa Blagovnega centra je bila štirinajsta z 2258 podrtimi keglji, Tkanina je bila sedemnajsta z 2217 keglji in TEKO šestindvajseti z 681 podrtimi keglji; Blagovni center je bil deseti s 617 keglji in TEKO devetnajsti s 485 keglji. Najboljši posameznik je bil na dvajsetem mestu Jože Mlakar iz Blagovnega centra s 416 podrtimi keglji, med posameznicami pa Majda Vrtačnik iz Tkanine na drugem mestu in Zdenka Zimšek iz Blagovnega centra na petem mestu z 205 oziroma 203 podrtimi keglji.
Z redno vadbo v avgustu in septembru, julija so namreč zaprta vsa kegljišča, bomo v oktobru nadaljevali z jesenskim
delom tekmovanja in prepričani smo, da bodo rezultati še boljši.
Predlagamo pa, da se v sindikalne športne igre vključijo še vse ostale članice sozda in s tem čim večje število delavcev, saj je to osnova za preverjanje sposobnosti in športnega znanja ter podlaga za naše letne igre. Sprašujemo se, kje so športni referenti, ki so odgovorni za organizacijo rekreacije, oddiha in športa v posameznih delovnih okoljih, v internih in skupnih tekmovanjih, saj vemo, da se na ta način krepi tovarištvo in prijateljstvo, rekreacija pa lahko veliko prispeva k bogatenju človeške osebnosti, zdravju, produktivnosti, boljšemu in srečnejšemu počutju in življenju.	f
Z. Zimšek
Glasilo delavcev SOZD Mera Celje izdajajo delovne organizacije Kmetijska mesečno. Ureja uredniški odbor s kolektivno odgovornostjo' Zdenka ZIMŠEK zadruga Celje, Kmetijska zadruga Laško, Kmetijska zadruga Slov. Konjice, Karmen MAGVAR, Rado TERŽAN, Zdenka DETIČEK. Danica DOSEDLa’ Kmetijski kombinat Šentjur, Mlinsko predelovalna industrija Celje, Blagovni Boris KMET, Mirjam BEVC. Tehnični urednik: Marjan IVANUŠ — DELO — center Celje, Dravinjski dom Slov. Konjice, Moda Celje, Potrošnik Celje, Savinja TOZD Delavska enotnost. Naslov uredništva: SOZD Mera, Ul 29 novembra 16 Mozirje, Teko Celje.TkaninaCelje, Gostinsko podjetje Celje, Hoteli in gostinstvo 63000 Celje — telefon (063) 21-352. Rokopisov in slik ne vračamo. Po sklepu Celje/Turist Mozirje, Košenjak Dravograd, Zdravilišče Dobrna, Reklama Celje republiškega komiteja za informiranje je glasilo SOZD Mera Celje oproščeno in delovna skupnost skupnih služb sozda. Naklada 7.200 izvodov. Izhaja enkrat plačevanja davka, sklep št. 421-1/72. Tisk: Tiskarna Ljudska pravica, Ljubljana.
festnik