Najvsiji alorottki dnevnik v Združenih državah Velia sa nm leto • • • leta w York cdo leto • leto .00 .00 .00 .00 GLAS NARODA ! list slovenskih delavcev v Ameriki. The largest Slovenian DmBj b the United States. famed every day except Sundays and legal Hofidays. 75,000 TEUTON: CHelsea 3—3873 Entered as Second Glass Matter September 21, 1903, at the Post Office at Mew York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON: CHelsea 3—3871 No. 131. — Stev. 131. NEW YORK, FRIDAY, JUNE 5, 1936 — PETEK, 5. JUNIJA, 1936 Volume XL1V. — Letnik XLIV. PRODIRANJE NEMŠKE TRGOVINE NA BALKAM Glede surovin Balkan za Nemčijo zelo važen NEZADOVOLJIVE POGODBE BODO SEDAJ NADOMEŠČENE Z NOVIMI Pogajanja bo vodil dr. Schacht. — Promet med Nemčijo in južnovzhodnimi pol jedel jskimi državami se je zelo povečal. ELLIS PARKER __ARETIRAN Detektiv je bil zapleten v Wendelovo odvedbo. — Se bo boril proti izročitvi državi New York. BERLIN, Nemčija, 4. junija.—Najvažnejši program nemškega gospodarskega diktatorja generala Goeringa so tesnejši gospodarski odnošaji z različnimi balkanskami državami. Da nemški industriji zagotovi stalno dobavo surovin in da obenem dobi stalni trg za nemške izdelke, se bo odpravil na obisk glavnih mest na Balkanu najspretnejši pogajatelj tretjega cesarstva — dr. Hjalmar Schacht. Schacht bo nastopil pot V južno-vzhodno Evropo, kjer bo obiskal vse države, razun Romunske. Četudi o tem potovanju, ki se prične še ta teden, vlada spjošen molk, vendar ni nikakega dvoma o njegovem namenu. Najprej bo dr. Schacht skušal urediti dosedanje, ne popolnoma zadovoljive razmere o izmenjavanju blaga in o obračunu. Pred vsem je Nemčija vedno bolj navezana na surovine, katere ji more dobavljati Balkan. Ker so mnoge države, iz katerih je Nemčija pokrivala svoje potrebe, večinoma zahtevale plačevanje v gotovini, je za nemško industrijo postalo življenjske važnosti, da si na Balkanu zagotovi dobavne vire. Na drugi strani pa se balkan. države glede industrije še nahajajo na zelo šibkih nogah in morejo v večji meji odjemati nemške industrijske izdelke, kot pa zapadne države in še zlasti Amerika. f Iz tega razloga so dani vsi povodi za medsebojno | složno delovanje. Trgovski promet med Nemčijo in južnovzhodnimi evropskimi poljedeljskimi državami se je v nasprotju s celotno nemško vnanjo trgovino v zadnjih dveh letih zelo poživil. Od leta 1933, ko je trgovina med temi deželami dosegla svojo največjo nižino, pa do 1. 1935, je nemški izvoz v južnovzhodno Evropo poskočil za 64 odstotkov, nemški uvoz iz teh držav pa za 61 odstotkov. S tem je pomen južnovhodne Evrope, kar se tiče nemške vnanje trgovine, znatno nara-stel, medtem ko je pomen drugih držav padel. — Uradno tudi Nemčija priznava, da je južnovzho-dna Evropa najvažnejše polje za izvoz nemškega blaga in za uvoz njenih suro^iii. Za Nemčijo je trgovina z južnovzhodno Evropo že zaradi surovin največjega pomena. Toda od te trgovine pa nima dobička samo Nemčija. Leta 1935 je Nemčija prevzela od celokupnega balkanskega izvoza skoro polovico bolgarskega, skoro tretjino grškega, četrtino madžarskega, skoro petino jugoslovanskega in romunskega izvoza. Za nadaljni razvoj trgovine med Nemčijo in južnovzhodno Evropo, bo treba odstraniti marsikatero oviro glede izplačila. Leta 1935 je bil uvoz blaga iz balkanskih držav večji kot pa izvoz v te države, vsled česar je kredit balkanskih izvoznih tvrdk zelo narastel, to je, da vseh izplačil niso pre-jele. Dr. Schacht je sedaj prevzel važno nalogo, da poveča trgovski promet z balkanskimi državami in za obe stranki doseže zadovoljive pogoje glede meclsebojnih izplačil. TRENTON, N. J., 4. junija. — Dobro znani detektiv Ellis Parker, sta., ki se je posebno "proslavil" s prei«ka>vo od-vedbe Liiulberghovega sina, je bil aretiran, ko je stal na stopnicah Elks tkluba v Mt. Hollev, N. J. Aretiran je bil na zahtevo velike porote v New Yorku, ki preiskuje odvedbo in mučenje Paula H. Wendela. Kot znano je Wendel med mučenjem priznal, da je odvedel Lindberghovega sina, toda je pozneje to priznanje preklical. Na podlagi njegovega priznanja je govdrner lloffman tudi preložil Hauptmannovo usmrtitev za tri dni. Parker je vodil preiskavo, ki je imela za posledico, da je bil Wendel na ulici v New Yorku odveden in prepeljan v neko hišo v Br*oo.klynu, kjer so ga njegovi odvajalci mučili toliko časa, da je podal priznanje. V zvezi s tem so že bili prijeti odvajalci Murray Bleefeld, Harry Weiss in Martin Sliloss-mann. Parkerjev sin Ellis Parker, ml., pod čegar ivodstvom je bil Wendel odveden, se skri-1 va m se je do sedaj znal izogibati aretaciji. Svoječasno je bil tudi prijet Bleefeldov oče, Hary Bleefeld, v čegar hiši je bil Wendel zaprt in mučen, ki pa je med tem časom že umrl. Mirovni sodnik Throckmorton je Parkerja postavil pod $500 varščine, nakar je bil izpuščen. Sedaj se bodo vršila pogajanja za njegovo izročitev državi New York. Med tem časom ,pa se mora Parker ivsak dan zglasiti pri sodniku Trock-mortonu. Kot je naznanil generalni pravdnik Wilentz, bo del odkupnine $14,860, kateri znesek je bil najden pri Hauptmannu, v kratkem izplačan Lind'ber-ghu. KANTONZA ZVEZO PROTI JAPONSKI V provinco Honan je dospelo 250,000 vojakov. Južna kitajska vlada je poslala v Nanking posebnega odposlanca. ŠANG1IAJ, Kitajska, 4. ju-j nija. — Posebni odposlanci kitajske vlade v Kantonu so bili poslani proti sevru, da z narodno vlado v Nankingu razpravljajo o skupni kitajski vojni proti Japonski. Poveljnik kitajske armade in diktator general Ojang Kaj šek čaka na predloge kanton-ske vlade. Japonsko včerajšnje poročilo, da se hočete dve kitajski vladi združiti proti Japonski, je zbudilo ves kitajski narod. Iz več krajev prihajajo poročila, da je v provinco Honan dospelo 250,000 vojakov kantonske armade. Japonski viri zatrjujejo, da je južna kitajska armada bila poslana proti narodni vladi v Nankingu in ne proti Japonski in da se bo na Kitajskem pričela državljanska vojna. Obe kitajski 'vladi pa se bolj zavzemate za notranji red in skušate vstaviti avtonomno gibanje v severnih provincah, kar podpira Japonska. POSLEDICA RAZSODBE NAJV, SODIŠČA ZAVLAČEVANJE I PREHRANA ODLOČITVE 1 GLEDE ABESINIJE PARIZA JE OGROŽENA ROCKEFELLER SE JE VRNIL SPEAKER BYRNS JE UMRL WASHINGTON, D. C1., 4. junija. — Joseph Wellington Byrns, speaker (predsednik) poslanske zbornice je nenadoma umrl ponoči ob 1.15 za srenjo kapjo. Njegqva smrt je bila nepričakovana. Njegovi prijatelji zatrjujejo, da je bila smrt posledica velikega napora zadnjih dni kongresna. Speaker Byrns je neumorno deloval ža program Roosevel-tove administracije. Stopil je v politično službo v letu 1917. Bil je splošno priljubljen in je zapastil mnogo prijateljev ne samo med demokrati pač tudi med republikanci. Stari Rockefeller se je spretno izognil časnikarjem* — Sedaj je v poletnem bivališču. LAKE WOO D, N. J., 4. junija. — Stari John D. Rockefeller se je vrnil s sivojega zimskega doma v Ormond Beach v Floridi na svoje poletno bivališče v Golf House v Lakewood.„ Da se izogne časnikarskim poročevalcem in fotografom, je Rockefeller izstopil iz svojega poselbnega vlaka v gozdu ob samotni cesti tri milje od Lakewooda, od koder se je naglo z avtomobilom odpeljal na svoj dom. Na postaji je čakalo na vlak okoli 100 meščanov in kakih 25 časnikarskih poročevalcev. Vlak pa se ni vstavil na postaji, temveč je še peljal par sto čevljev dalje in se vstavil. Iz vlaka pa je izstopil njegofv tajnik Ward Madison s sedmimi uslužbenci. Pozneje, pozno zvečer je prišla Rockefellerjeva prtljaga, obstoječa iz 12 kovčegov. Med prtljago pa so ljudje tudi opazili en tank s kisikom, kar je potrdilo resničnost govoric, da s£ mora stari milijonar več krat posluževati kisiia. Brezsrčni lastnik pralnice je povišal število delovnih ur. — Tedenska plača bo ostala ista. NEW YORK, N. Y., 4. junija. — Posledice razsodbe najvišjega sodišča, ki je raz velja vilo postavo države New York glede minimalnih plač v pralnicah, je takoj občutilo nad dvajset deklet, ki delajo pri Bright Laundry Service, Inc., v Broklynu. Lastiitk te pralnice je Joseph Tipaldo, ki je bil obsojen zaradi kršitve državne postave, ki pa se je pritožil na najvišje zvezno sodišče. Kot znano, je najvišje sodišče postavo raz-j veljavilo in Tipaldo se je 4ega takoj po služil v svoj prid. Tipaldo je po razsodbi najvišjega sodišča takoj naznanil svojim delavkam, da bodo morale za isto tedensko plačo — $12.40 delati na teden r'-ur, mesto samo 40 ur. " Navadno smo delali 40 ur na teden," je rekel Tipaldo, ".včasih tudi 42 in tudi 44 ur po 31 centov na uro. Sedaj pa, ko nas država ne 'bo več nadlegovala s svojimi nadzorniki, moreni prevzeti več dela, ko bodo delale delavke po 49 ur na teden. Plača bo ista, namreč $12.40 na teden." Tipaldovi odvetniki so na glo pričeli trditi, da z 49-urnim delom na teden Tipaldo ne bo kršil postave o 48-urnem delu, ker bo dekletom plačal nadurno delo, seveda nekaj centorv. Tipaldo je bil nedavno priznan kriv falsifieiranje knjig. Obdolžili so ga, da je jjlačal delavkam mnogo manj, kot je bilo zapisano v njegovih knjigah. Vložil je priziv na najvišje sodišče, ker je menil, da postava države New York glede minimalnih plač je neustavna. Njegov slučaj so prereše-tali modri sodniki ;v Washing -tonu in Tipaldo je zmagal. Ta slučaj je dovedel do splošnega razveljavljenja postave o minimalnih plačah delavk. Sedaj je Tipaldo postavil v svoji pralnici nove stroje, ker bo irnel mnogo več dela. Rekel je tudi, da je takoj, ko je o njegovem slučaju razsodilo naj višje sodišče, prejel mnogo več dela. ' Anglija in Francija za Li-j V Franciji stavka 350 ti-gino sejo koncem junija.; soč delavcev.—Nad 300 Slovesen sprejem maršala Badoglia v Rimu. PARIZ, Francija, 4. junija. — Anglija in Francija ste se sporazumeli, da boste podpirali preložitelv seje sveta Lige narodov do konca junija. S tem hočete obe državi dobiti dovolj Časa, da sestavite predloge za ureditev italijanske aneksije Abesinije. Ligin svet se je 12. maja od- tovarn je zaprtih. — "Ljudska fronto ne sme biti anarhija.1 99 PARIZ, Francija, 4. junija. — Obsežna stavka, ki je že skoro slična splošni stavki, kajti na stavki je že 350,000 delavcev vseh poklicov, povzroča Parizu velike skrbi, ker bo pričelo primanjkovati živeža, vode in plina. Uradna Francija, ki koplje godil do 16. junija, katerega I yv°je k°nje sre4L razburkane dne je nameraval razpravi jati delavske reke, gleda na vec kot o Abesiniji. Argentina pa je predlagala, da je proti koncu junija sklicana seja celega zbora Lige narodov. Diplomatski krogi so mne- 300 tovarn, ki so zaprt in se mnoge med njimi nahajajo v posesti delavcev s "prekriža-ni-rni rokami". Število stavkarjev naglo na- nja, da bodo sankcije protilta- rašča, medtem ko se priprav JUGOSLOVANSKI NAZUI SO ZOPET AKTIVNI ZAGREB, Jugoslavija, 4. junija. — Nemško gibanje v Vojvodini je zopet oživelo. <— Med Nemci so splošno pričeli nabirati sklad za nemške šole, kjer hočejo vzgajati mladino v nemškem duhu. llji preklicane. Nekateri krogi so mnenja, da se boste Anglija in Francija zdržale glasovanja glede preklica sankcij. Obe vladi se nameravate pogajati z Musso-linijem glede zveze Anglije, Francije in Italije proti "nemški nevarnosti ". Ako se Angliji in Franciji ne bo posrečilo pridobiti Musolinija za to zvezo, tedaj boste obe državi zahtevali proti Italiji še strožje sankcije za osvojitev Abesinije. RIM, Italija, 4. * , — Malo ur prej, pred 110 je %ruA cesar Haile Selassie slovesno sprejet na angleški zemlji, je Italija izkazala čast možu, k i je s svojo strategijo uničil abe-sinsko cesarstvo. Povratek maršala Badoglia je dal povod za tako veliko pa-triotično naivdušenje, kakoršne-ga Rim še ni bil priča od časa cesarjev. Ko je dospel v Na-polj s parnikom Arborea, ga je pozdravil in mu izročil zahval o naroda Piedmontski princ. # Ko se je z vlakom ob eni popoldne pripeljal v Rim, ga je na postaji sprejel Mussolini s tem, da ga je poljubil na obe lici. Maršal je zagorelega obraza in izgleda mlajši kot Pa 65 let. Navdušeno pozdravljanje ga je ganilo, da je iz navadnega salutiranja prešel na mahanje z rokami, kar je množico že bolj prevzelo. Njegovo ženo, hčer in dva .sinofva je ljudstvo obsipalo s cvetjem. Po slovesu od Mussolinija, se je Badoglio s svojo družino odpeljal na svoj dom poleg glavnega vhoda v palačo vojnega ministrstva. Veliko zmagoslavno slavje pa bodo obhajali »v nedeljo, ob obletnici italijanske ustave. V veliki vojaški paradi bodo poleg maršala Badoglia kralj Ija Leon Blum, da prevzame vajeti socijalistične vlade. Poslanci so celo izvedeli, da bodo zastavkali tudi železničarji in poštni uslužbenci. Roger Solengro, ki je v BIu-movem kabinetu določen za notranjega ministra, je pozval komuniste, da prekličejo stavko in odpokličejo svoje pristaše iz tovarn, katere so zasedli. "Ta agitacija ni dovoljena," je rekel Salengro. "Ljudska fronta ne sme pomeniti anarhije. Ljudska fronta stoji za red." 1 > vseh pariških predmestjih policija straži tovarne, v katerih 100,000 staivkarjev spi pri strojih. Po provincah stražijo tovarne orožniki, zlasti v severnih industrijskih krajih. Zastavkali so celo vozniki policijskih avtomobilov in oblasti so bile prisiljene najeti taksije za prevoz kaznjencev. Izven Pariza je središče stavk v mestih Lille, Rouen, Nantes, Toulouse, Lyon in pa Marseilles. PARIZ, Francija, 4. junija. — Kot poroča list "Le Capi tal", je kancler Hitler takoj pripravljen s Francijo pričeti pogajanja na političnem in gospodarskem polju, kakorhitro nastopi svoj urad BI umova vlada. Viktor Emanuel in maršal de Bono. Zatem bo šel Badoglio za dva tedna v zdravilišče Fiuggi, nato pa se bo vrnil v Addis Ababo, kjer bo nastopil mesto podkralja. Nekateri pa so tudi mnenja, da bo kot šef generalnega štaba za stalno ostal v Rimu in bo njegovo mesto kot abesinski podkralj zavzel maršal Rodolfo Graziani. ^ "QL'AB "NARODU™ New York, Friday, June 5, 1936 THE LARGEST SLOVENE DAILY IN U.SX. U Glas Naroda" (A Corporation) Owned and Published by 8LOVENICT PUBLISHING COMPANY .V Frank Sakaer. President L Benedlk, Tre&s. Place of boatnesa of the corporation and add; m West lath Street, Bawah ef Manhattan of abore officers: New York aty, N. I. GLAS NARODA" (Voice of the People) Issued Every Except Sundays and Holidays a cele leto velja sa Ameriko In Kanado..................... $6.00 a pol leta....................$3.00 a četrt leta .................. $1.50 Za New York za celo leto......$7.00 Za pol leta....................|3.60 Za. Inozemstvo za celo leto......$7.00 Za pol leta....................$3.50 Subscription Yearly $6.00 Dopisi brez podpisa in osebnosti se ne priobčujejo. Denar naj se blagovoli pottljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi preJSnje bivališče naznani, da bitreje najdemo naslovnika. Advertisement on Agreement "Glas Naroda" izhaja vsaki dan izvzemSl nedelj in praznikov "GLAS NARODA". 216 W. 18tfa Street, New York, N. Y. Telephone: CHelsea 3—3878 SOCIJALISTI NA RAZPOTJU Iz Slovenije. SKRIVNOSTEN NA- preti smrtjo povedala dali ovni- PAD V Prosen'jaku je bil lani 17. novembra napaden kmečki fant Julij Krčmar, ki so ga napadalci s kolom pobili na tla, ter mu zlomili desno senčnico in temenico. Ljudje, ki so ga na_ šli, so ga- spravili v bolnišnico kjer se je zdravnikom posrečilo Krčmarju rešiti življenje. Epilog1 tega napada je bil pred okrožnim sodiščem in so sedeli na zatožni klopi 24-letni delavec Ludvik Sočak, 26-letni delavec Ladislav Voros in 24-letni čevljarski pomočnik Mihael Voros, obtoženi, da so napadli Krčmarja. Pri razpravi sta ku, kako je pred več leti našla znatno vsoto denarja, s katerim si je potem kupila hišico, nekaJj denarja pa je imela še shranjenega. Celotna zadeva je zdcij pojasnjena. Pred 12 leti je gnal posestnik Janez Ali-lin iz Rožnika na sejem v Višnjo goro lepe vole. Prodal jih je za S.000 Din. Po kupčiji so popivali v gostilni in je seveda plačeval Alilin. Ko j«' bil že vinjen, je namesto v žep vtaknil denarnico nekam postrani in jo izgubil. Zaman je bilo vse iskanje, tudi orožniki so se trudili brezuspešno. Janezu Ahlinu je bilo tako hudo za denarjem, da je začel bolehati 111 je leto dni Iz Jugoslavije. TRUE KMETI OBSO- S SMRTJO PLAČANA Voroševa izpovedala, da Krč-}nato umrl od žalosti. Na konvenciji v Cfevelandu se je preteklo soboto 750 so-cijalistov mučilo s težkimi notami "Internaejonalc". V ožirati deročega hudournika in tako je nastala poplava. Pri Lanriču je podrla voda veliko škarpo ob Dra-vinji. Cesta pri Konjiški vasi je bila neprehodna. Z velikim 11aporom so delavci popravili cesto v toliko, da se je mogel v torek ban peljati v Žice. Po vrtovih je vse zbito; kar ni napravil škode dež, je dopolnila toča. Liani je v našem srezu uničil mraz nad polovico p ridelka, lotos je pa ta nevihta napravila innnpo škode po istih krajih v srezu. Narod, ki je že tako obubožan, 'jo skoro obupal. Pričakujejo pa pomoči, ki mu je bila obljubljena od oblast va. PO 12 LETIH NAJDEN DENAR Te fini je bilo porocano iz Višnje gore, da je neka ženska ('iin so jo zdaj raz vedelo, da se je ona ženska pred smrtjo skesala zaradi najdenega denarja, ki si ga je bila po krivici prilastila, je bilo kmalu pojasnjeno, da je to bil Alilnov denar. Seveda bo zda»j zapuščina pokoju ice razdeljena mod Ahlinovo otroke in vdovo, kakor je bila želja pokojnega AIi-lina. ki je pred smrtjo dejal: "Kadar bo prišlo na dan, kje je moj denar, si ga pošteno razdeli te!" Po 12 letih bo denar prišel pravično v rok** Ali-linoviim svojcem, pokojni go?5-podar pa naj se v večnosti pobota z ženico, ki mu je prezgodaj pomagala v grob. JENI UBOJA Pred okrožnim sodiščem v Zagrebu so bili trije kmePjc v ponedeljek obsojeni zaradi brutalnega zločina, ki je bil izvršen lani v aprilu v vasi »Ježevu. Kmetje Mijo Kosa k, 'Stjepan NEZVESTOBA Fat ima, žena Azema Dibra-noviča, kmeta v Kosovski Mit-rovici je kljub temu da je porodila svojemu možu kopico otrok, ljuhimkovala z albanskim emigrantom Mononi Kadrijom, Basar in Josip Vincek so izma-j ki se je nastanil v M it rovici. mili z gasilske veselice svojega}NaposleiI pa je celo zapustila starega nasprotnika Tomaža j moža in pobnicgniia k ljubim-Frigana, ga pričakali v zasedi: cu. Ker pa le-ta ni hotel, da bi pri cerkvi iu za neusmiljeno po- bili pri njen tudi njeni otroci, bili. Dobil je dva strela iz sa- jih j<» Fatima hotela vrniti mo-mokresa in ko je padel, so pla- žn. Storiti pa je hotela to nili nanj z noži, 11111 prerezali skrivaj. Toda jo je opazil mož, grlo, razrezali lice in zadali vse-- ko 'je prihajala k njegovi hiši. ga'kakih 3(1 ran. Vzrok niržnje pa je vzel sekiro 111 jo pričako-je bil v tem, ker je Tomo Fri-J val za vrati. Ko je odprla vra-gan nasprotoval divjemu zako-jta, jo je s sekiro udaril po gla-1111 svoje sestre z Mijom Kosa- vi. je poštar Kosta Pajkovič pred mesecem poročil z lepotico Marijo. Dokler sta bila zaročena sta bila ni posrečilo. Orožniki so ga •hitro zasledili, prijeli in oddali sodišču. ŽENSKE JE MOR 1L Brooklyn, A*. 1 . K dopisu glede piknika pevskega društva "iSlovan" je treba dodati nekoliko pojasnila. 1tozadevnega dopisa, ki je bil objavljen v sredo v tem listu, bi vsakdo mogel sklepati, da so bili vabljeni v avtomobilsko parado saimo oni, ki imajo svolje avtomobile. Temu pa ni tako, "Slovan" želi, da bi bila ta parada kar najbolj številna, za to naj se rojaki zberejo v nedeljo, 7. junija v Slovenskem Domu. 253 Irving Ave., od koder jih bodo avtomobili odpeljali na piknik. Razumljivo je, da bodo oni. "V -i "j" ........ , . . .•'•' . , iod sile zal iitbl iona, takoj po p« ki imaio od svojega stanova- , • • - » - • jo ori svoje; nja bližje do piknika, kot pa do Slovenskega Doma, rajše šli naravnost na piknik. Kdor pa pride v Slovenski Dom, se bo peljal z avtomobilom v Emerald Park. | ČLANARINA ZA VODNIKOVO DRUŽBO ZNAŠA I -91 — I ZA MOHORJEVO DRFIŽBO PA 1 —$1.25 — roki fki so se pričeli prey/ri in posledica jo bila, da se je Marija vrgla pod vlak. Z odrezano nogo so jo p ripeljali v bolnišnico v Meljinah, kjer je kmalu izdihnila. V Hondnicah oh Lahi, blizu F.itomeric, se je |Mi>kusil te dni obesiti neki 24- letni Dobroslav Stepanek, pa so ga v zadnjem trenutku rešili. Stepanek, ki izvira iz dobre družine je prvotno odklonil vsaki* iz|>oved. Ko so pozneje izvršili preiskavo v njegovem stanovanju., so odkrili tam strašno razme-* sarjeno truplo njegove sestrice, lS-letne Ružene Štartne. Stepanek jo je bil ustrelil in natoi razkosal z nožem. Priznal je, da je deklo umoril, ko mu je prinesla kosilo. Iz kesa nad svojim dejanjem se jo hotel potem obesiti. Po tem priznanju so ga prijeli š»» bolj trdo in je izpovedal, da je že v začetku aprila na sli-""ii način v svojem stanovanju nfinoril neko d ni go dekle ]*> »menu Triška. V resnici so potem našli tudi rijene ostan-k«', ki jih je bil zakopal v vrtu. Nadalje je priznal se dva skrivnostna napada na dve mladi dekleti nekaj časa pre i. Xaf»a-del ju je v gozdu in obstrolil. pa sta mu ušli. Orožništvo si sedaj prizade va odkriti .ali ima Stepanek, ki je vršil svoja grozodejstva, kn-kor vst* kaže kot seksualni zlo-činee. šj« kakšne druge zločine na vesti. Naročite a mu pa ne bo predolgo-časno, bodo elevelandski rojaki bodočemu slovenskem svetniku dali primerno t ova riši ju: poleg Baragovega bo stal tud: Gregorčičeiv in Cankarjev kip. Na tedenski vozovnici cestne -železnice je bih« pred d ver nia"tednoma Baragova slika. . . Prihodnji tdeii boet cerkva. Šest ali sedem Narodnih domov, ne-nešteto privatnih dvoran, trgovin in gostiln pa nič koliko in štirinajst policistov... Prijatelj Louis J. Pire, u-rednik 4Ameriške Domovine', ki je izvedenec v takih rečeh, ceni število elevelandski h Slo-veneev nad petdeset tisoč. Raj" več nego manj. V to št m ilo -•» všteti seveda tudi tukaj rojeni, ki pa z malimi izjemami vsi slovensko govore. . . Večkrat sem imel priložnost slišati vnličke, ki >o s staro materjo po naše čebljali. . . . Primorski rojak Božcglav me je odvede! v svojo prost rano klet, kjer je i>oleg -t uteri h sodv po petdeset galon tudi deset orjakov, ki drže po devetsto galon. Po lestvi je zlezel pod strop ter po cevi natočil čašo peneče se pijače. "Štiri leta je staro. Pokusi. kakšno je, jaz ga še nisem pokusil." In reči moram: Kar sem pokusil, je delalo ča>t svoji starosti in Božjeglavovemu umnemu kletarstvu. 'Na sod«-," je nadaljeval gospodar, "mi lio pa slikar Pc-rušek nekaj lepega naslikal. Na pročelju vseli velikih so-doiv." In tako bosta v njegovi kleti v prijetnem hladu združeni dobrota in umetnost, slikar Pc-rušek bo pa tudi nekaj zaslužil ... Božjeglavov sosed je Ribni čan Lušin. Zelo ulj m len fant. Gazolinsko postajo ima. Računa "z logaritmi in je za eleve landske razmere ueprekosljiv šaliist... Narodni doni na St. Clair je veličastna stavba. Zdaj so še nekaj dozidali. V veliki dvora ni je prostora za par tisoč lju «li. V pritličju so moderne trgo vine, v prvem nadstropju m> pi sarne in uradi. Nedavno so na dvorišču še nekaj dozidali... Kegljišča, prostori za balin cauje. . . Dosedaj sem naštel v Domu tri bare. Danes grem zo|K*t pogledat i" morda izvoham še četrto in peto. Slovenski dom je spomenik slovenski požrtvovalnosti. Slovensko kulturno življenje, ki je v Cletvelandu poleti in pozimi v bujnem cvetju, je v njem koncentrirano. Na o-' gromu i .-tavbi je še nekaj dolga. Približno toliko kot ga je na Slovenskem domu v New Yorku. . . Tisti, ki poznajo razmere, lahko preudarijo, presodijo in obsodijo. . . (Pride se.) " G LrA S X A ROBA " New York, Friday, June 5, 1936 THE LARGEST SLOVENE DAILY IN UJ33 J. VOMBERGAB: nir in junak, Matjaž ]>o imenu. Imel je ilobro mater in srečne j<- živel z njo, na svojem visokem gradu. Nekoč pa je mati hudo zbolela. Vsi zdravniki v deželi so jo obiskali in noben ji ni mogel vrniti zdravja. Ves obupan je hodil Matjaž po gradu, končno pa mu je šinila v glavo svetla misel: šel bo na božjo pot k Mariji Pomočnici na Sveto troro. Brž je odprl svojo zakladnico in vzel iz nje posodo, napolnjeno s suhim zlatom. Usedla I je konja in s to posodo v roki «>d-dirjal na božjo pol, na Sveto goro ter se ves goreč in zaupno vrgel na kolena pred oltar Marijin. " Izprosi zdrav je m«nji imate-ri, Marija! Kaj mi pamnir.-i vse zlato, ki ga imam v svoji zakladnici, eo pa izgubim najdražje, kar imam na »svetu, zlato materino srce! Zato glej, sem Ti prinesel v dur to posodo. polno suhega zlala." In Marija v oltarju ><• j»> zirn nila in mu odvrnila: "('emu bo meni zlato, mlml«'-nie? Bogat«'jša sem od vsoh Zeml janov in vsi zakladi zemlje li" odtehtajo enega bisera v moji nebeški kroni! Daruj mi sv<»-jo čisto srce, to jp najdražje^1 kar imaš!'' "Tvoje naj bo, Marija, ■»■•m vreden te neizmerni' čuti," je goreče odvrnil mladenič. "Dobro," je rekla Marija. *4zdaj vstani in prijrii, kamor ti bom velela. V daljni deželi tam za gorami živi v revni koči vdova s sedmimi troki. I,n<"-iii so in bolni in nimajo grižljaja kruha, da bi s«> okn»jnv-ali. Na cerkvenem stolpu sedi bel ^o-lob in ta te bo povedel tja. Srečal bos ubogo deklico, ki bo nesla v roki sveženj >mranic. Daruj posodo z zlatnini deklici, ki hčerka revne vdove, ti pa vzemi Miiarnice in jih j>onesi materi. Kakor hitro bo začutila njih vonj, bo ozdravela." Mladenič so je goreče zahvalil Mariji, hitro osedlal svojega konja in se pripravil za pot. V tem hipu je zletel s cerkvenega stolpa golob, bel kakor sm-ir in letel proti daljnim goram. Vitez je v diru jezdil za njim. Tri dni j e dirjal tako od zore do mraka, četrtega dne pa je dospel v deželo, kjer se jo sredi IKiljan dvigala gora in na gori bela cerkev, svetišče Matere božje. SMARNICE (Legenda.) V tej cerkvi je klečala pred iltarjem revna deklica. V ro-,vi je držala sveženj šmarnic, ki jih je natrgala po gozdu in gor«*če prosila Marijo; "Marija Pomočnica, pomagaj nam ubogim sirotam! Mati, ;est bratov in sester leži bolnih loma in nimajo koščka kruha, da bi okrepčali. Glej, ninnam di ugeira. šopek šmarnic sem Ti nabrala in Ti ga prinesla v dar — izprosi mi pomoč!" In Marija je prikimala ubogi deklici in rekla: "Ceimi mi bo ta šopek Šmarnic? Ves dol je z njimi posejan in vse cveto v mojo čast. Daruj mi svoje čisto srce, to je najlepšo kar imaš! Vstani in pojdi ven. na belo ee-fo. Tam boš m očala jezdeca s posodo zlata. Izroči um ta šopek šmarnic in on ti ho dal zlato, s katerim bo vaša družina rešona." Tn iztegnila je Marija svojo -veto roko nad deklico in Šopek -mamic ter ju hJairoslo-vila. Iti irlej. š»marnice, do-lej brez vonja, -n čudovito za !<*li-tole. da je njih vonj napolnil vso cerkev. Vsa srečna se je gim otrokom o dogodkih, ki se odigravajo v tem gnezdu zablod in orgij. Skoraj vsaka rtjegova beseda je polna iima-zanosti ill so se 1 juti je že safltii hoteli maščevati nad stanovalci te hiše, če bi orožniki pravočasno ne posegli vmes in vse tolpe ne vtaknili v za|>orc, kamor edino še spada. Vsi člani 20 po številu, so spolno okuženi in k dove, koliko žrtev je zahtevala ta hiša v (iu tiče vi ulici. Vest o razkrinkanju pravcato Sodome in Gomore na Pobrežju se je z bliskovito naglico razširila po Mariboru in je nastopilo zlasti na Pobrežju sedaj pomirenje, ko so se rešili človeški družbi tako nevarne nemoralne zalege. ATENTATI V ŽENSKI DOMIŠLJAJI. Ko jo dospel to dni pariško-bukareštanski brzovlak na Wil-sonovo |X)stajo v Pragi, so odkrili železniški uslužbenci v stranišču nekega Pullmanove-ga voza drugega razredu mlado žensko, ki je bila povezana z vrvmi in je imela s cunjami a vonj šma7nVc>ama^tia ll*ta;>,n n'0rla In ko jo deklica ;t,aa JM,m'>,\ ki je bila videti zelo izerpana. so takoj I 'obrežje pri Mariboru slovi po lažnih goroslasiiili pustolovščinah. Ni še lninijo par mesecev, odkar smo poročali o sen-zaeijonalni aferi, v katero jo bilo zapletenih več fantov in ml adih deklet iz uglednih rodbin, ko so to dni tezenski orožniki zopet odkrili pravcato gnezdo orgij in nemorale. Pokvarjenci pridejo preti sodišče. Morda je iskati vzrok zločinskim podvigom in pustolovščinam v dejstvu, da leži Pobrežje ob zloglasnih stražunskih gozdovih, kjer kar mrgoli zločincev in najrazličnejših temnili elementov. Na Pobrežju sta zlasti dve ulici, kjer se dan za dnom kujejo senzacije in ki delata oblastem največ preglavice. (iozdna in (»ubčova ulica. Xa koncu Gubčeve ulice stoji tik ob gozflu samotna hišica, ki, dasi majhna, ima preko 20 stanovalcev. Že dalje časa so ljudje, ki so to koče - studom ogibajo, šušfjali, da .-o v njej shajajo prostitutke, okužene in iz-lii ožgane, ki so pajdaši jo s tol- deklica zahvalila Mariji in odhitela ven, na belo cesto. Komaj pa je stopila nekaj korakov navzdol po klancu, že'je zagledala daleč pred seboj oblak prahu, ki se je hitro bližal. Kmalu je iz prahu razločila jezdeca in čez nekaj minut je že stal pred njo. Kakor prikazen iz nebes se ji je zdel mladenič in vsa plaha mu je poklonila šopek. Mladeniču pa se jo deklica zdela kakor Marija na Gori. S svetim strahom ji je poklonil posodo z zlatom, se zahvalil za šopek in spet v oblaku prahu oddirjal proti domu. Ko so je vrnil Mafjaž na svoj grad, je našel svojo mater še vedno bolno. Toda v hipu, ko jo mati začutil jo ozdravela. prišla domov, so ji bratci in , ..... 1. Trunk. 60S strani. Tnla vez. »"ena......5.— Opis jnjsameznih držav; priseljevanje Slo-veneev; njihova društva in dnr?« narodne ustanove. Bogato ilustrirano. ANGLEŠKO SLOVENSKO BERILO. Sestavil dr. F. J. Kern. Vezano. Cena ................2.— BIKSKA VOJSKA. 05 strani. Cena...........10 BALKANSKO TURŠKA VOJNA. 1S1 str. Cena .80 RONTON. 2S0 strani. Cena ....................1.50 Knjiga o lefiem vedenju, govorjenju In oblačenju v zasebnem življenju. BODOČI DRŽAVLJANI naj naroče knjižico — ' "How to become a citizen of the United States". STATES. V tej knjigi so vsa pojasniin in zakoni za naseljence. Cena .................. .50 .80 BREZPOSELNOSTI IN PROBLEMI SKRBSTVA ZA BREZPOSELNE. 75 strani. Cena.....33 CERKNIŠKO JEZERO IN OKOLICA. Spisal M. K:ibaj. Trda vez. 75 strani. Ona ......1JS) V knjigi je 21 slik in en zemljevid. Z-o«lovi-na in pripovedke o naravnem čudu, fcakršnib je le malo na svetu. IIENAR. Spisal ilr. Kari Engliš. 236 strani. Cena ........................ I»ennrni problem je zelo zapleten in težaven in }ia nI ninuuft1 storili vsakomur jasnem«. Pisatelj, ki je znan ft-ški n:iroiln«»-«os|>oto|>is s slikami *'stin krajev nai^e ®tare domovine, ki s« Slovencem le malo znani. GOVEDOREJA. Spisal It. LeKvart. 14.T strani. S slikami. Cena .......................... GOSPODINJSTVO. Spisala S. SI. iMircaj. S slikami. Lfi« strani. Cena .................... Knjiga se «Kllikiije i»o svoji izbrani vsebini ln veliki korist:, ki jo nudi ženam in dekletom v vseh vprašanjih gospodinjstva. GOSTILNE V STARI LJUBLJANI 51 strani. Cena .......................... Podroben opis starih ljubljanskih gostiln, s katerimi je v gotovi meri zvezana zgodovina slovenske prestoliee. GRŠKA MITOLOGIJA.' 311 strani. Cena ...... <>pis božanstev, v katera So verovali stari Grki. .50 .60 .80 .75 .«5 .70 dr. Ivan Prijatelj. 1.50 1.20 .70 1.50 l.?0 .60 1.— .90 1.10 .80 .30 30 .50 .75 .70 .70 .30 IZ TAJNOSTI PRIRODE. Ki str:.ni. Cena ____ Poljudni spisi o naravoslovju in zvezdoznau-»tvii IZBRANI SPISI ZA MLADINO. Spisal Franc Levstik. 221» strani. Cena ................ Levstik. 220 strani. Csna brus. ...90 ve*. JUGOSLAVIJA. Spisal Anton Melik. Prvi in dni gi del obsegata "-i strani. Cena: I. Del.....80----II. Del Zemljepisni pregled: natančni podatki n prebivalstvu. gorah, rekah, poljedelstvu. KRATKA SRBSKA GRAMATIKA. 68 strani... KRATKA ZGODOVINA SLOVENCEV. HRVA TOV IN SRBOV. '.»5 strani. Cena ........ KNJIGA O LEPEM VEDENJU. (rrbani.» Vez. 1.25 KNJIGA O DOSTOJNEM VEDENJU. Ill »tr. KUBIČNA RAČUNICA. Trda vez. 144 str. Cena Navodila za izračuuanje okroglega, rezanega in tesanega lesa. LEVSTIKOVI IZBRANI SPISI, poezije. :506 str. Cena...... LEVSTIKOVI IZBRANI SPISI. 332 strani. Cena V teb treb knjigah je zbrano vse književno delo našega velikega kritika, pesnika, pisatelja in jezikoslovca. LIBERA I jIZEM. Spisal V. Hobbouse. 126 str. Politična Študija, ki nazorno prikazuje smernice nekoč tako važne angleške politične stranke. MISTERIJ l)I;ŠE. Spisal dr. Tranc Goestl. — 275 strani. Cena ........................I*~~ Razprava o blaznosti in posledf—'b pijančevanja. MATERIJA in ENERGIJA. Spisal dr. Lavo Čer- melj. S slikami. 1!*> strani. Cena ..........1.25 Nauk o atomih, molekulih ln elektronih. Poljudno pisana razprava o izsieuklh moderne znanosti. MLEKARSTVO. Spisal Anton Peve. S slikami. 168 strani. Cena ........................L— Knjiga za mlekarje in ljubitelje mlekarstva sploh. NASVETI ZA HIŠO IN DOM. 410 strani. Cena 1.— Ta knjiga nudi nasvete, kako ravnat! v raznih vprašanjih in neprilikah. ki se dnevno pojavljajo v delokrogu gosi>odaria in gospodinje in je torej vest sveV,waIec v vsakem domu. NAROD. KI IZUMIRA. 101 strani. Cena .... .40 Poljuden opis najsevernejšega naroda na svetu. niegove šege in navade. NAJVEČJI SPISOVMK. 130 strani. Cena.....75 Knjiga vsebnje veliko zbirko ljubavnlh in ženitnih pisem. NAŠA PRVA KNJIGA. Spisal Pavel Vlere. 60 strani. Trda vez. Cena ...................75 To je nekak slovenski abecednik, sestavljen po uzorcu ameriških učnih knjig. S slikami. Primerno & otroke, katere hočete omočiti slovenskega pravopisa. NOVA VELIKA ARABSKA SANJSKA KNJIGA 308 strani. Cena ..........................L5® To je na ji« »polne j-a sanjska knjiga, sestavljena po najl>oljšiIi arabskih tb enii»tov*kih virih. S slikaini. VELIKA SANJSKA KNJIGA. S slik..mi. 25«. strani. Cena ............................ -9® SANJSKA KNJIGA. S slikami, loo strani. Cena .60 OB 50-LETNI CI I)R. JANEZA EV. KREKA — !M strani. Cena .......................... «25 Napisano v spomin možu. ki je prvi med nami uspešno propagiral veliko idejo jugo-slovansiva. OBRTNO KNJIGOVODSTVO. *J38 strani. Vez... 2.30 Knjiga je namenjena v prvi vrsti za stavbno, umetno in strojno ključavničarstvo ler žele-zoli varstvo. ODKRITJE AMERIKE, spiral H. MAJ Ali. Trije deli: 162, HI, 133 strani. Cenn mehko vez. Cena vezane Poljuden in natančen opis odkritja uovega svetji. Spis s«' rita kakor zanimiva povest ter je sestavljen po najboljših virih. PO GORAH IN DOLINAH. Spisal Pavel Kunaver 107 strani. Cena ........................ v knjigi so opisane lepote naše slovenske domovine. Krnse jo krasne slik«« naPsn najlepših krajev. PRAKTIČNI R.tf t NAR. Trda vez. 251 sfr___ Priročna knjižiea. ki vsebuje vse. k:ir Je pri nakupu in prodaji ootrebno PRAVILA ZA OLIKO. 142 strani. Cena ...... Nasveti in navodila kako se je treba ohna&a-ti v družbi. PROBLEMI SODOBNE FII.OZOrlJE Spisal dr. F. Veher. .'Ml strani. Cen« .... Knjigo toplo priporiH-uno vsakomur, k! s* b'»če seznaniti z glavnimi črtami sodobna fi b »Zofije. RUSKI REALIZEM. Spisal 413 strani. Cena ............. V knjigi so opisani predhodniki In i.iejnl ute melj-telji te svojevrstne rusk<* struje. RADIO. 244 strani. Cena ....................1.7ft Kdor se zanima za radio aparate, ne more te knjige pogrešati. Spisal j0 je strokovnjak, profesor Andree. s slikami. RAČUNAR. 2fW5 stmni. Vezano. Cena .........75 S p«.močjo te knjige vam je mogoče naglo Izračunati <»bresti od pol odstotka do dvanajstih »Mistikov. Vsebuje tudi dodatek o me- r ri In teži. SLOVENSKA KUHARICA. S JI T Kallnšek. OS Al A POMNOŽENA IZHAJA. -trani. I"Im» trdo vezana. o- ' tovanja. SVETO PISMO STAREGA IN NOVEGA ZAKONA. TOO in 23:1 strani. Trda vez. Cena 3.-» SLOV.-ANGLEŠKI IN ANGLEŠKO SLOVEN- SLOVAR. 148 strani, »'ena .............. M SLOVENSKO NEMŠKI SLOVAR. 14:! sir Cena .40 1'ruira polovii-a knjige vesmic k godovom, novemu letu In drugim prilikam. VOJNA Z JUGUROTO. 123 stran!. Cena...... M VALENTINA VODNIKA IZBRANI SPISI. — 100 Strani. Cena ........................ M VALENTIN VODNIK SVOJEMU NARODU. — 48 strani. Cena .......................... «25 V prvi knjigi so |>esmi in basni, dočim ga nam je v drugi knjigi predstavil Vodnika dr. Ivan Pregelj kot r»esnika. zgodovinarja, govornika, glasbenika in časnikarja. VODNIKOVA PRATIKA za leta 1927. 128 str. Cena........JO Zbirka zanimivih spisov, ki so trajnega pomena. VODNIKI IN PREROKI. 128 strani. Cena____ M Knjiga je izšla v založbi Vodnikove družbe ter vsebuje življenjepise mož. ki so s svojim delom privedli slovenski narod iz suženjstva v svobodo. ZNANSTVENA KNJIŽNICA. 78 strani. Cena.. 45 Zanimivosti iz ruske zgodovine tn natančen opis vojaške republike zaporofiklh kozakov. ZDRAVILNA ŽELIŠČA. «2 strani. Cena ...... M V knjižici najdeš v lepem redu omenjeno v9e, kar potrebuješ, da si obraniš in popravig svoje zdravje. ZGODOVINA UMETNOSTI PRI RliOVENCIH, SRBIH IN HRVATIH. l.TT strani. Cena.... LM Znamenito delo našega znanega umetnostnega zgodovinarja Josipa Mala. V kejigi je 07 krasnih slik. ZDRAVJE MLADIH. 147 strani. Cena........L» Iligijena doma in v šoli. Opis bolezni prl mladini. ZDRAVJE IN BOLEZNI V DOMAČI HIŠI, spisal dr. Just BnČar. Cena...................... Sestav, delovanje in nega človeškega telesa. _^ JL -&LAB NAROD?" Srčna stiska ■ New York, Friday, June 5, 1936 TEE LARGEST 8ttVENE DAILY IN VS3. 18 ROMAN IZ ŽIVLJENJA ZA "GLAS NARODA" PRIREDIL: I. H. KONEC ADDIS ABABE - GLAVNO MESTO ABESINUE Dnevi poteeejo, etlen kot drugi. Vreme'je bilo vedno lepo in košnja je bila že končana. Kraft se je že davno popolnoma vživil v svoje jxisle. Jedel je vedno z gospodo, drugače baronice sploh ni videl, večkrat pa Gerto, ker je vedno uredila tako, da ga je srečala. Proti njej se je obnašal vedno enako viteško in uljudno in pri njeni razposajeni hudomušnosti, katero je smatral za otroško razvajenost, «je ostal hladen. Gerta se je hudovala nanj in sama ni vedela, zakaj. Rada bi ga bila kdaj zasačila, da bi se v kaki stvari spozabil, toda lii mu mogla do živega. In pri njenem očetu je imel trdno za-slombo; vedno je govoril, da je srečen, da je izbral ravno Krafta. • Gerta je bila sedaj pogosto okoli gospodarskih poslopij in kadar je bila dobre volje, se 'je igrala s kočjaževimi otroci. Drugače bi se dolgočasila, ako ne bi vedno imela kaj drugega. Njeno sedanje življenje je bilo tako zelo različno od prejšnjega, ki ji je vsak dan prineslo kako izpremem-bo. Pa vendar sta bila za njo dobra mir in red; njena lica so v solncu zagorela in čez nje je bila razlita zdrava rdečica, da je bil njen oče vesel. Pogosto je jahala ž njimi čez polja; včasih sta srečala tudi Krafta, ki se jima je, ako je slučajno utegnil, pridružil. Xe da bi Gerta hotela priznati, je bila tega vesela in ako ni šel 7. njima, je postala nejevoljna. Tako 'je bilo tudi, kadar je bila Katarina na Brezenu in se je Kraft s Katarino živahno zabaval in mnogo živahnejše kot z njo. S Katarino se je razgovarjal kot s kakim dobrim tovarišem, ž njo pa vedno kot z baroneso, kar je posebno povdarjal, ker je Gerta tudi dobro opazila. Sicer ni mogla biti brez klanjanja in občudovanja, da je pa bil tako hladen proti njeni osebi, jo je jezilo, niti enkrat ga ni zalotila, da bi se obrnil na rtjo s kakim občudujočim, gorkejšim pogledom, medlem ko so mu oči zažarele, kadar je videl Katarino. Ali ni to bila ljubosumnost ? Neumnost! Popolnoma naravno: Gerta se je čutila zapostavljeno, užaljena v svoji oholosti in tedaj prične z drugo taktiko. Postala je ljubezniva, koketna. Enkrat jo hotela videti, ako se ji posreči, da bi njegove lepe oči tudi proti njej tako žarele kot proti Katarini. Kadar bi ga enkrat videla ležati pred svojimi nogami, potem je mogel iti. Pa bo tudi moral, ka'jti do sedaj se je ni šo nikdo ubranil, ako jo v resnici hotela. Tn tudi tukaj j<» hotela. Kajti bil ji j<» tako všeč. «la je poleg njegii Helmutovh podoba popolnoma obledela. Ugajal ji jo v svoji utrjeni možatosti: ugajal ji je v svoji stasiti lepoti, s svoljini glasom, da je nehote morala poslušati, kadar je govoril in če je govoril tudi samo o navadnih stvareh, o katerih je govoril s posli. Gerta je s svojo ljubeznivostjo znala zmešati glave. Kot ,gorka roka je prihajala iz. nje. Kadar se je igrala s kočjaževimi otroci, tedaj je nudila krasno sliko. Pustila jim je, da so ijo vlekli za krilo in celo za lase. tedaj jo bila ž njimi popolni otrok. Nekega dne. ko je imela na svojih rokah najmlajšega eno leto starega otroka v srajčki, pride Kraft. Presenečen obstane. Tega pri Gerti ni pričakoval, ker se mu jo 7dela mrzla in brezsrčna. Kako ljubezniva slika se je nudila njegovim očetm, no upa se niti ganiti, da jo ne bi motil. Toda Gerta ga opazi in zardi ter otroka postavi na tla. Toda otrok kriči, da ga mora zopet vzeti v svoje naročje. "Zdi se mi, da imam zopet enkrat to nesrečo, da vas motim, baronesa." prične Kraft; "iskal som Franca, njegova žena me je poslala som." "Ravnokar je odšel," odvrne Gerta. Pri tem pa se jezi, da jo je Kraft tukaj našel. Res se ni hotela pokazati kot pestunja; še tega bi manjkalo! Samo ko bi že hotel iti! Toda ne gre, temveč ostane, kot bi nekaj čakal. "Kako otrok kriči," pravi Kraft. "Ne morem nič za to," odgovori Gerta kratko, "ne 1110-1 ctai ga pomiriti." Tedaj pa se Kraft pripogne in poboža otroka po obrazu. "Bodi tiho, fantek!" Otrok ga pogleda s svojimi velikimi očmi, nato prime za njegovo brke in jih veselo vleče. "Fantek, to me boli!" Toda otrok ne sliši. Gerta se smeje, ko vidi, da se Kraft zastonj trudi, da bi se rešil otrokovih rok. In pri tem je bil Kraft zelo nespreten. Tedaj pristopi Gerta. "Pojdi, fantek, pojdi. Pridi k teti." In ko otrok sliši znani glas, izpusti brke in iztegne proti njej svoje roke in Gerta ga zopet dvigne v svotje naročje. "Tako, sedaj vidite* gospod oskrbnik, kako znajo otroci mučiti!" Kraft jo pogleda, in v tem pogledu jo bilo nekaj, česar še nikdar ni ojmzila in v svojem ženskem nagonu čuti: zanimanje do nje. Otroka pritisne k sebi 111 mu na njej začelo goreti v enem samem orjaškem ognjenem morju in tulenjo izpuščenih roparjev je bilo slišati kilometre daleč. Tega tretjega dne sem bil sam priča z dru giani oboroženimi Evropci v gorečem tržnem delu mesta in sem blizu opazoval potepajoče se pijano zveri, ki so se klatile kakor roparske živali v celih tolpah. Obraze teh bitij, ki so imeli komaj še kaj človeškega na sebi. bom ohranil v svojem spominu, kakor strašno sanje. Nikdar ne bom pozabil njihovega krvoločnega hi'jenskega pogleda. Kadarkoli so nas srečali, so namerili puško na nas. Tn s temi plenilci in moreč i mi psi smo morali prijazno govt)riti, da smo so izognili breznu solnemu klaniu. Toga dno je najbrže marsikak Evropejec našel svo-io smrt. ko >0 je zabarikadira! kje v mostu. Popoldne četrtega dne plenit ve so prišle motorizirane italijanske kolone in zasedle severni rob mesta. Še malo po-prej je bilo rta trgu ustreljenih mnogo ljudi. Od krvi in plenjenja docela zblazneli razbojniki so si drug drugemu oti-mali plen ter so se v pravih bitkah med seboj pobijali. Ko pa se je zaslišalo težko bučanje italijanskih motorjev, so se nenadno streznili in goste gruče človeških zveri so težko obloženo naglih korakov na vse strani začele zapnščati mesto. Tz kleti in skrivališč vseh vrst -i jo sedaj upal na dan tisti dol prebivalstva, ki se plen i t ve in moritve ni udeležil. Italijani so prihajali skozi evkaliptove "•ozdove v mesto, ki pa jo v glavnem ležalo v razvalinah in pepelu. Neguš so 'jo maščeval. Toda to maščevanje je z uničujočo silo zadelo liifjmv narod, njegovo deželo. Sel o sod;i i. ko si človek lahko Addis Ababo mirno ogleduio ter ti ni treba po mostu dirjati z napoto stroino pištolo v roki. šolo seda j lahko pro-glodaš vso sliko strašnega nni- VAŽNO ZA NAROČNIKE Poles naslova Je razvidno do !-daj imate plačano naročnino. Prva številka pomeni mesec, druga dan in tretja pc leto. I>a nam prihranite neitotrehncgn dela in stroškov, Vas prosimo, da skuSate naročnino prav<»časno poravnati. PoSljite naročnino naravnost Dim ali jo pa plačajte našemu zastopniku v Vašem kraju ali pa kateremu izmed zastopikov. kojib imena so tiskana z debelimi črkami, ker so upravičeni obiskati tudi druge naselbine, kjer je kaj naših rojakov naseljenih. CALIFORNIA: San Francisco. Jacob Laushin ''CU-ORADO: Pueblo, Peter Culig, A. SaftIC Walsenburg, M. J. Bayuk INDIANA: Indianapolis, Fr. Zupančič. "LLINOIS: Chit-ago, J. Bevčič, J. Lukanlch Cicero. J. Fabian (Chicago, Cicero in Illinois) Joliet, Mary Bambich La Salle, J. SpeUch Mascoutah, Frank Augustln North Chicago, Joe Zelene KANSAS: Girard. Agnes Močnik Kansas City, Frank Žagar MARYLAND: Kitzmiller. Fr. Vodoplvec Steyer, J. Černe (Za Pennsylvania, W. Va. in Maryland) MICHIGAN: Detroit. Frank Stalar MINNESOTA: Chisbolm. Frank Goufe Ely. Jos. J. Peshel Eveleth. Louis Goute Gilbert, Louis Vessel Hibbing, John Povfie Virgina. Frank Hrvaticb MONTANA: Roundup. M. M. Panlan Washoe, L. Champa NEBRASKA: Omaha. P. Brodertek NEW YORK: Gowanda, Karl Stmiiin Little Falls, Cleveland. Anton Bobek, Cbu. Karl-linger, Jacob Resnik, John Slapnik OHIO: Girard, Anton Nagode . Lorain. Louis Balant, Joim Kuiw Youngsto**n, Anton Kikelj OREGON: Oregon City, Ore., J. Koblar PENNSYLVANIA: Broughton, Anton Ipavec Conemaugli, J. Brezove« Coverdale in okolica, M. Ropnik Export, Louis Supantit Farrel, Jerry Okorn Forest City, Math Kanin Greensburg; Frank Novak Barberton, Frank Troha Johnstown. John Polants Krayn, Ant. TauZelJ Luzerne, Frank Balloch Midway. John 2ust Pittsburgh. J. Pogačar Steel ton. A. Hren Turtle Creek, Fr. Sehifrer West Newton. Joseph Jovan WISCONSIN: Milwaukee. West Allls, Fr. Skek Sheboygan, Joseph Kakei WYOMING: Rock Springs, Louis Tauekar Diamondville. Joe RoUch INDIJSKE 2ENE ISCEJO SVOBODO Na parnikih. id so debelo tiskani, se Trie v domovino izleti D*d vdatna izkušenega spremljevalca. Nedavno so imele indijske žene naeijonalni kongres in >0 ob tej priliki priredile velike manifestacije po ulicah mesta Lueknow v Indiji. Xa sliki vidimo del povorke žena, ki zahtevajo svobodo za svoj narod. eevanja, katero so dovršili razbojniki. Kazbojniški srd jo bil zlasti naperjen zoper lastnino Kvropejeev, katero so v vseli delili mesta skoraj doeela uničili. Sadovi napornega do^ot-letnega delovanja so v štirih dnoh izginili. Povsod najdo> enake razvalino. Cesar tolpe niso hotele odnosti, so z neznansko dovršenostjo uničile. Pri tem se io odigrala marši kaka žaloigra, katere >0 no |>oznanio. Blizu nekoga skladišča je ležalo truplo Kvropejea, ki je 1»>! zvezan na nogah. Tega moža. či«rar imena -o ne vemo. so morilci najprvi zvezali, nato pa zaklali. Za nji ndeži na neki deski truplo mrtve služkinje. Se danes, k *» jo že desettiso-00 Italijanov zasedlo posamezne dele mosta, vidiš tolpe -lttll-ljivega ljudstva, ki ni doma z Addis Ababe. V oddaljenih o-krafjih še vodno pokajo pu~ke. Ko ogledujemo ves obseg o-pravljenega zločina, z mešanimi občutki mislimo, na noči. ko smo poslušali rjovenie pijanih tolp ter so z gora v dolino odmevale njihovo pijane pe^mi. Pravkar prihaja poročilo, da so plenilci napadli posestvo no-koga Švicarja, kateri jo kakih 30 km od Addis Ababe imel tam svojo farmo. Posestvo je docela razdejano. Švicarski lastnik se jo baje rešil v grmovje. Oboroženi Evropejci bodo sedaj v družbi italijanskih vojakov pojezdili tja, če se da še kaj {»omagati. GOSENICE NA HOLANDSKEM V liolaiidsko-nemškom mejnem ozemlju mod Xymwego-110111 in Iferzogoiishuiisch^m so se pojavile gosenice v tako o-gromnem številu, kakor že dolga leta ne. Na razdaljo 2o km s«» skora'j vsa drevesa in polja ifola. (Joseiiice vdirajo skozi vrata, okna in dimnike v stanovanje. Mnogo vodnjakov pitne vode jo }>o goseničjih truplih okuženih, tako da proti ljudskemu zdravju velika nevarnost. V ozemlju, kjer vlada t;» nadloga, vozijo osebni vozovi lo z zaprtimi okni. V letošnjem Koledarju je par lepih kratkih povesti, ki bodo zanimale ljubitelje leposlovtiL. Poleg poučnih knjig, muzikalij, iger, pesmi itd., imamo ▼ zalogi precej nabožnih knjig, predvsem Molitvenike Vsak zastopnik izda potrdilo za svete, katere Je prejet 7aa»' ^pnike teple priperefaaie. UPRAVA "GLAS NARODA" v krasni vezi, importiranih iz starega kraja. Slovenski molitveniki: SVETA URA t plat do rez...............90 t fino usnje voz ..........1.50 * najfinejše usnje vez ....1.80 v najfinejše usnje trda rez 1.80 SKRBI ZA DUŠO v platno vez.............. .90 ▼ fino usnje vez ..........1.50 v najfinejše usnje vez ....1.80 KVIŠKU SRCA ^ v imitirano usnje vez.......60 v usnje vez ...............80 ▼ fino usnje \ez..........1.— v najfinejše usnje vez . ...1J20 v najfinejše usnje trda vez 1.50 v bel celluloid vez. ........1.20 NEBESA NAŠ DOM v i k »narejeno .............1.— v najfinejše usnje vez. ....1.50 v najfinejše usnje trda vez. 1.60 Hrvatski molitveniki: Utjehaj starosti, fina vez.....1.— Slava Bepi, a mir ljudem fina vez. ............ .130 najfinejša vez.............1.60 Zvoniee nebeški, v platno.......80 fina vez. .................1.— Vienae, najfinejša vez.........1.60 Angleški molitveniki: (ZA MLADINO) Child's Prayerbook: v barvaste platnice vezano .30 v belo kost vezano ........1.10 Come Unto Me v platnice vezano .........30 v belo kost vezano........ J5 Key of Heaven fino vezano ...............35 v usnje vezano.............70 ▼ najfinejše usnje vezano 1.20 Angleški molitveniki: (ZA ODRASLE) Key of flea v en v celluloid rezano.........1.20 v celluloid najfinejša verz. ..1.50 V fino usnje vezano.......lil Catholic Poeket Manual: ▼ fino usnje vezano ......1JI Ave Maria: v fino usnje vezano ......1.40 KNJIGARNA "GLAS NARODA' 6. Jurija: Paris v Havre Satnrnia v Trn 11. junija: I le de France v Havre Aquitanla v Cher bo« rs 13. junija: Bremen v Bremen Conte di Savola v Genoa 17. junija: Berengaria v Cherbourg Manhattan v Havre Normandie v Havre 20. junija: Kuro|»a t Bremen Vu!cania v Trst Champlain v Havre 24. junija: Queen Mary v Cherbourg 27. junija: l.arayettr v Havre Hex v Genoa Aquitanla v Cherbourg 30 Junija: ' Bremen v Bremen 1. julija: Washington ▼ Havre Normamlle ▼ Hirr 2. julija: Berenjcaria w Cheroourg 3. julija: lie de France v Havre Conte dl Savola f Genoa 7. julija: Europa v Bremen 8. julija: Queen Mary ▼ Cherbourg 11. julija: I Maturnla v Trat ' Cham plain t Havre 15. julija: Manhattan v Havre Normandle v Havre 16. Julija : Aquitanla v Cherbourg Bremen v Bremen 18. julija: Rex v Genoa V>- julija: Kuropa v Bremen I le de France v Havre Berengarla v Cherbourg i25. julija: Vulcan la v Tra* 29. julija: Queen Mary v Cherbourg Waahlnxton v Havre 1. avgusta: Chiiniplain v Havre Bremen v Bremen 3. avgusta: Aquitanla v Cherbourg Normandle v Havre S. avgusta: Kuropa v Bremeu Ilex v Genoa 12. avgusta: Manhattan v Havre Queen Mary v Cherbourg 13. avgusta : lie de France v Havre 15. a\-gusta : 1'aris v Havre 19. avgusta : Aquitania v Cherbourg Norniaiidie v Havre JO. avgusta: Vulcania v Trst 21. avgusta: Bremen v Bremen Champiain v Havre Conte di Savooia v Genoa J6. avgusta: Queon Mary v Cherbourg Washington v Havre 28. avgusta: lie de France v Havre Kuropa v Bremen PiSite nam ca cene vocnlh U- SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (Travel Haremu) 21« W. 18th St, New York *tov. reservacijo kabin In pojasnila za potovanje. woe oooooooooonoooo«