Poštnina plačana v gotovini. KRALJEVINA iffil JUGOSLAVIJA SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE Izhaja vsako sredo in soboto. — Naročnina: mesečno Din 16'—, četrtletno Din 48'—, polletno Din 96'—, celoletno Din 192'—. Cena posamezne številke po obsegu. — Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ul. 23. — Tel. štev. 25-52. 41. kos. V LJUBLJANI, dne 20. maja 1936. Letnik VIL VSEBINA: 274. Uredba o obsegu in razmejitvi elektrotehničnih obrtov. I 276. Odredba o postavitvi izpitne komisije za izpite elektrotehnikov. 275. Pravilnik o obsegu in razmejitvi gradbenih obrtov. 1 277. Objave banske uprave o pobiranju občinskih davščin. Uredbe osrednje vlade. 274. Na podstavi § 59. zakona o obrtih in sporazumno z ministrom za gradbe predpisujem naslednjo uredbo o obsegu in razmejitvi elektrotehničnih obrtov.* Splošne določbe. Clen 1. (') Elektrotehnični obrti v smislu § 50. zakona o obrtih obsegajo vse vrste elektrotehničnih del za izvajanje elektrotehničnih naprav in instalacij za jaki in šibki tok, strokovno posluževanje teh naprav in instalacij in elektrotehnična dela za popravo in obnovo električnih strojev, električnih razklopnih naprav, aparatov in ostalih elektrotehničnih naprav kakor tudi opravljanje potrebnih pomožnih del v zvezi z izvajanjem elektrotehničnih del. (2) Elektrotehnični obrti obsegajo pravico, napravljati načrte, kolikor je to v določbah petega oddelka II. poglavja v prvem delu zakona o obrtih in v tej uredbi izrečno odrejeno. Člen 2. (') Elektrotehnične obrte smejo opravljati po določbah §§ 51. in 53. zakona o obrtih in v mejah področja, določenega s to uredbo, pooblaščeni elektrotehnični inženirji, elektrotehniki in elektroinstalaterji. (s) Elektrotehnična dela smejo opravljati tudi pravne osebe, če postavijo poslovodjo, ki ima po zakonu predpisano izobrazbo za opravljanje te vrste elektrotehnič- * »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 21. marca 1936, št. 66y X111/139. — Upoštevani so tudi popravki, objavljeni v »Službenih novinah« z dne 8. apri-1936, št. 81/XyiII/201. 1 nega obrta, na katere se glasi pooblastitev; ne smejo jih pa opravljati v obsegu rokodelskega obrta niti po poslovodji. Postavljeni poslovodja ne sme biti nameščen v enaki lastnosti pri drugem elektrotehničnem podjetju in tudi ne sme opravljati elektrotehnični obrt samostojno ali v družbi z drugimi. (3) Fizične osebe, ki ne izpolnjujejo pa zakonu predpisanih pogojev, ne smejo opravljati elektrotehnična dela po poslovodji. To velja tudi za javne trgovinske in ko-manditne družbe, če niti en član družbe ne izpolnjuje zakonskih pogojev o strokovni izobrazbi za dotični elektrotehnični obrt. Obsog počili n ih elektrotehničnih obrtov. I. Pooblaščeni elektrotehnični inženirji. Člen 3. (') Pooblaščeni elektrotehnični inženir, ki dobi pooblastitev za opravljanje elektrotehničnega obrta, sme projektirati in izvrševati vsa elektrotehnična in elektro-instalaterska dela brez utesnitve. (*) Poslovanje pooblaščenih elektrostrojnih inženirjev kot projektantov, tehničnih izvedencev in tehničnih zastopnikov ne spada pod določbe zakona o obrtih in te uredbe, marveč je urejeno s posebnimi zakonskimi predpisi. II. Elektrotehniki. Člen 4. (•) Elektrotehnik je upravičen: 1. projektirati in izvajati elektrostrojni del električnih central vsake vrste do 100 kW skupnega projektiranega učinka in 250 V napetosti kateregakoli voda proti zemlji; 2. izvajati električne vode (omrežja) do učinka in napetosti, omenjenih pod 1.; 3. upravljati postavljene centrale in omrežja do 300 kW učinka in 3000 V napetosti obenem z rezervami; 4. projektirati in izvrševati vsa dela, ki spadajo v področje elektroinstalaterjev, in to v obsegu, določenem z zakonom o obrtih in s to uredbo; 5. izvrševati instalacije in popravila elektromedicin-skih aparatov in neonskih naprav, ki imajo sekundarno napetost nad 250 V ali ki primarno ne trošijo več ko 10 kW; 6. izdelovati električne aparate, instrumente, transformatorje in stroje za šibki in jaki tok za hišno, obrtno in industrijsko rabo do 100 kW nizke napetosti; 7. izdelovati radijske aparate, za predem in ojačanje za radio, kino in druge namene kakor tudi njih sestavne dele in pribor. (2) Elektrotehnik se ne sme baviti s projektiranjem kot samostojnim poklicem. V mejah področja po prednjem odstavku sme sestavljati načrte, proračune in obračune samo za tista dela, ki jih dejansko izvaja; njegovi načrti pa ne smejo rabiti drugim imetnikom elektrotehničnih obrtov za izvajanje elektrotehničnih del. Clen 5. Glede izračuna učinka in napetosti je treba uvaževati naslednja pojasnila: 1. Trofazni sistem 380/220 V s stalno ozemljenim nevtralnim vodom ima napetost proti zemlji pod 250 V; če nevtralna točka ni ozemljena, presega napetost 250 V. 2. Ce je označen učinek strojev s KVA, se šteje, da so to obenem kW (cos (p — 1). 3. Pri omrežjih s transformatorji se določa učinek iz skupnega učinka teh transformatorjev. III. Elektroinstalaterji. Člen 6. (*) Elektroinstalater je upravičen izvrševati: 1. instalacije električne razsvetljave in električnih motornih in generatorskih pogonskih naprav do 250 V napetosti kateregakoli voda proti zemlji, v obsegu instalacije do največ 100 izvodov na 1 tokomer, vendar v skupnem znesku na zgradbo do 15 kW, pri čemer se računi na izvodno mesto po 40 wattov ali pri več zgradbah na skupnem priključku, do 15 kW na priključeni progi, ki mora biti vsaj na dve fazi in z ničlo; 2. postavljati motorje do 250 V napetosti kateregakoli voda proti zemlji in do skupaj 30 kW učinka na en samostalni konsumni objekt; 3. instalacije, poprave in vzdrževanje hišne telegrafije in instalacije prenosa signalnih priprav v tehničnih pogonskih napravah do 250 V napetosti kateregakoli voda proti zemlji; 4. instalacije, poprave in vzdrževanje zasebnih žičnih telefonskih naprav do največ 100 projektiranih udeležencev, kolikor ni pravica za izvrševanje telefonskih instalacij utesnjena s posebnimi zakonskimi predpisi; 5. instalacije in poprave aparatov za radijski prejem in radijsko ojačanje, vštevši postavljanje antenskih naprav in odstranjevanje radijskih motenj na vseh električnih napravah kakor tudi instalacije kinematografskih aparatov in naprav zvočnega filma; 6. instalacije nizko in visoko frekvenčnih elektro-medicinskih naprav do 250 V napetosti kateregakoli voda primarnega toka proti zemlji; 7. hišne instalacije, poprave in vzdrževanje električnih naprav za zavarovanje varnosti življenja, prometa in imovine, za označanje časa, za prenosne meritve in za toplotne meritve] 8. instalacije blokovnih telegrafskih, laboratorijskih naprav in naprav za tehnične meritve do 250 V napetosti kateregakoli voda proti zemlji; 9. instalacije hišnih strelovodov; 10. elektromehanična dela, kakor poprave in obnove električnih strojev, razklopnih naprav in njih poedinih delov, električnih aparatov za hišno gospodinjstvo, do 250 V napetosti kateregakoli voda proti zemlji in do učinka 30 kW, kakor tudi instalacije in poprave naprav za električno trakcijo (dvigala) do učinka 30 kW in poprave električnih vžigalnikov (svečic) za eksplozijske motorje. (2) Elektroinstalater sme vsa v prejšnjem odstavku omenjena dela samo izvajati, ni pa tudi upravičen napravljati projekte za ta dela. Posluževalci (strokovni poslovodje) električnih central. Člen 7. O Podjetja, ki imajo svoje električne centrale za proizvodnjo električnega toka visoke napetosti, morajo ne glede na to, ali se bavijo s prodajo toka ali pa proizvajajo tok samo za lastno potrebo, postaviti za svojo centralo upravnika (posluževalca, strokovnega poslovodjo), ki ima izobrazbo, predpisano s to uredbo. (2) Z električno centralo po prednjem odstavku se razumejo takč naprave za proizvodnjo kakor tudi naprave za prenos in transformacijo električne energije. Za hišne centrale do 250 V napetosti kateregakoli voda proti zemlji in do 10 kW učinka kljub predpisom prednjega odstavka ni da bi se moral postaviti strokovni upravnik (posluževalec). Člen 8. Za samostojno upravljanje električnih central in omrežja so upravičene tele osebe; 1. pooblaščeni elektrotehnični inženirji brez utesnitve na napetost in učinek; 2. elektrotehniki, ki so opravili elektrotehnični izpit za elektrotehnike v smislu § 52. zakona o obrtih, ki so pa utesnjeni na učinek do 300 kW in napetost do 3000 V; 3. posluževalci električnih naprav, ki so opravili v smislu pravilnika o opravljanju izpita za posluževalce električnih naprav z dne 16. junija 1933, III. št. 22.649/33, izpit za posluževalce električnih naprav, in sicer: a) posluževalci električnih naprav visoke napetosti, ki smejo posluževati vse centrale in omrežja visoke napetosti do 300 kW efektivne sile in do 3000 V napetosti istosmernega in izmeničnega toka obenem z rezervami; b) posluževalci električnih naprav nizke napetosti, ki smejo posluževati centrale in omrežja do 300 kVV efektivne sile in do 300 V napetosti izmeničnega ali do 440 V istosmernega toka obenem z rezervami; c) pomočniki posluževalca električnih naprav, ki smejo posluževati električne poedine naprave nizke napetosti ali električne stroje, pretvornike na živo srebro, aparate in temu pod. do 30 kW. Člen 9. Osebe, ki so vršile na dan, ko je zadobil moč zakon o obrtih z dne 5. novembra 1931, v električnih centralah dolžnost poslovalca električnih central, smejo vršiti to dolžnost še nadalje, čeprav nimajo predpisane strokovne izobrazbe, toda samo pri podjetju, pri katerem so ta dan služili. Vsaka postavitev druge osebe za poslovalca mora biti v. skladu z določbami zakona o obrtih in te uredbe. Dela v lastni režiji. Clen 10. (») Državna in javna samoupravna telesa smejo opravljati elektrotehnična dela v svoji režiji, če vodijo ta dela državni oziroma samoupravni strokovni organi, ki so opravili državni strokovni izpit ali izpit za pooblaščenega inženirja elektrotehnične stroke. Ta dela obsegajo tudi dela, ki so potrebna za popravo in vzdrževanje električnih naprav. (?) Podjetja za proizvodnjo in prenos električne energije, ki oddajajo električni tok drugim za razsvetljavo in pogonske namene, smejo opravljati na podstavi dovolitve za ustanovitev podjetja vsa elektrotehnična dela na lastnih napravah. Ta podjetja smejo opravljati hišne instalacije v hišah svojih potrošnikov samo, če ni v srezu, kjer se instalacije izvajajo, elektroinstalaterskega obrta in če zaposlujejo pri opravljanju teh del strokovno osebje. Ta podjetja si smejo pridržati izključno pravico, postaviti priključni vod do tokomera in svoje kontrolne števce za meritev toka. (3) Podjetja, ki majo svoje naprave za proizvodnjo ali prenos električnega toka za lastno porabo in imajo za svojo električno napravo strokovnega upravnika (po-služevalca), ki ima po zakonu predpisano izobrazbo, smejo opravljati na svojih napravah za proizvodnjo, prenos in potrošek v lastni režiji vsa potrebna elektrotehnična dela. (*) V vseh ostalih primerih ni dopustno opravljati elektrotehnična dela v lastni režiji. Kazenske določbe. Člen 11. Prekrški zoper določbe te uredbe se kaznujejo po določbah § 403. v zvezi z določbami § 398. zakona o obr-tih v denarju od 50 do 6000 dinarjev, kolikor ni določena za poedina dejanja z zakonom o obrtih strožja kazen. Prehodne in končne določbe. Člen 12. (‘) Tistim fizičnim ali pravnim osebam, ki so pridobile na podstavi predpisov, ki so veljali preden je zadobil moč zakon o obrtih iz 1. 1931., pravico do opravljanja elektrotehničnih ali elektroinstalaterskih obrtov in ki so jim bile dozvole, odobrenja, obrtnice, obrtni listi ali obrtna ovlaščenja po določenem obsegu poslovanja zamenjana s pooblastitvijo v smislu zakona o obrtih, je določen obseg poslovanja s predpisi te uredbe. Kolikor so prijavile te osebe v smislu § 450. zakona o obrtih večji obseg poslovanja, ki so ga opravljale na podstavi pravice, dobljene po predpisih do uveljavitve zakona o obrtih z dne 5. novembra 1931, jim gre tista pravica, ki je označena v pooblastilu. (2) Dela, ki spadajo po tej uredbi v področje imetnikov elektrotehničnih in elektroinstalaterskih obrtov, ne smejo opravljati imetniki drugih obrtov. S tem se ne posega v pravice obrtov, ki se bavijo s prodajo radijskih aparatov in ki smejo tudi po uveljavitvi te uredbe po svojem strokovnem osebju montirati in popravljati radijske aparate in postavljati antene radi kar moči dobrega sprejemanja. Člen 13. (*) Naziv elektrotehničnega obrata se sme uporabljati samo za obrat, ki ima pravico opravljati elektrotehnične posle v smislu te uredbe. Ta naziv ne smejo imeti trgovinski obrati za prodajo elektrotehničnega materiala. (2) Trgovinski obrati, ki nosijo naziv zoper določbe tega člena, ga morajo izpremeniti in spraviti v sklad v 6 mesecih od dne uveljavitve te uredbe. Pooblastilo imetnikov dotičnih obratov popravijo oblastva po uradni dolžnosti. Imetniki obratov, ki se ne bi ravnali po določbah tega člena, se kaznujejo po členu 11. te uredbe. Člen 14. Vse pravice, ki se dajejo z zakonom o obrtih in s to uredbo elektrotehničnim inženirjem in osebam, ki so dovršile elektrotehnični odsek srednje tehniške šole, se priznavajo ob enakih pogojih tudi pooblaščenim elektro-strojnim inženirjem in osebam, ki so dovršile elektro-strojni odsek srednje tehniške šole ali druge njej enake šole. Člen 15. Z uveljavitvijo te uredbe prestanejo veljati predpisi vseh uredb ali naredb, ki so veljali do uveljavitve te uredbe in se nanašajo na obseg in razmejitev elektrotehničnih obrtov. Člen 16. Ta uredba stopi v veljavo z dnem razglasitve v »Službenih novinah«. V Beogradu, dne 16. marca 1936; II št 9531/u. Minister za trgovino in industrijo Vrbanič s. r. 275. Na podstavi § 49. zakona o obrtih predpisujem sporazumno z ministrom za gradbe naslednji pravilnik o obsegu in razmejitvi gradbenih obrtov.* Splošne določbe. Člen 1. (J) Gradbeni obrti obsegajo vse vrste izvajanja gradbenih del. (*) Z izvajanjem gradbenih del se umeje: gradnja z uporabo vseh vrst gradiva; potrebna predelava in obdelava gradiva; oprava potrebnih pomožnih in pripravljalnih administrativnih in tehničnih del, kakor: izdelava barak, postavljanje odrov, poprava orodja, izdelava opaža za betonska dela, priprava in obdelava armature in temu pod.; rušenje; zemeljska dela (izkopi kleti, izkopi in izenačevanje terena); vzidava obrtniških in industrijskih proizvodov; opravljanje nadzora na gradbah ob njih izvajanju. (3) Gradbeni obrti obsegajo pravico, napravljati načrte, kolikor je to v določbah četrtega oddelka II. poglavja v prvem delu zakona o obrtih in v tem pravilniku izrečno odrejeno. • »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 21. marca 1936, št. 66/XIII/140. — Upoštevani so tudi popravki, objavljeni v »Službenih novinah« z dne 8. aprila 1936, št. 81/XVIII/201. Člen 2. (*) Gradbene obrte smejo opravljati samo osebe, navedene v § 36. zakona o obrtih. (2) Pravne osebe morajo postaviti za opravljanje gradbenih obrtov poslovodjo, ki ima po zakonu predpisano izobrazbo za opravljanje tiste vrste gradbenega obrta, na katero se glasi pooblastilo; ne smejo jih pa opravljati v obsegu rokodelskega obrta niti po poslovodji. Postavljeni poslovodja ne sme biti nameščen v isti lastnosti v drugem gradbenem podjetju in tudi ne sme opravljati gradbeni obrt samostojno ali v družbi z drugimi. . (3) Fizične osebe, ki ne izpolnjujejo po zakonu predpisanih pogojev, ne morejo opravljati gradbene obrte niti po poslovodji. To velja tudi za javne trgovinske in komanditne družbe, če ne izpolnjuje niti en član zakonskih pogojev o strokovni izobrazbi za dotični gradbeni obrt. (*) Osebe, ki same nimajo izobrazbe in ki po prednjih odstavkih ne smejo opravljati gradbeni obrt niti po poslovodji, ne smejo prevzemati za svoj račun gradbena dela niti sklepati pogodbe o gradnji zgradb in izročitvi dodelane zgradbe po pogodbi. Obseg poedinih gradbenih obrtov. I. Pooblaščeni gradbeni inženirji in arhitekti. Člen 3. (') Pooblaščeni inženirji in arhitekti, ki dobijo pooblastitev za opravljanje gradbenega obrta, smejo izvrševati vsa gradbena dela, izvzemši primere, določene s pravilnikom o izvajanju tesarskih, kamnoseških in vod-njakarskih del, izdanim na podstavi odstavka (•) § 41. zakona o obrtih, kadarkoli so ta dela sestavni del prevzetega posla. (2) Izvajanje tistih del, ki spadajo v področje kakega rokodelskega obrta, kakor mizarskega, ključavničarskega, steklarskega, inštalaterskega, pečarskega, kleparskega, kiparskega, sobnoslikarskega obrta itd., morajo tudi pooblaščeni inženirji, imetniki gradbenih obrtov, povenjati pooblaščenim mojstrom teh obrtov, izvzemši dela ob izdelavi in obdelavi predmetov iz cementa in umetnega kamna (fasade, stopnice itd.), ki jih smejo izvrševati pooblaščeni inženirji in arhitekti sami na gradbah, ki jih izvajajo. (3) Poslovanje pooblaščenih inženirjev in arhitektov in akademskih arhitektov kot samostojnih projektantov, tehničnih izvedencev in tehničnih zastopnikov ne spada pod določbe tega pravilnika, marveč je urejeno s posebnimi zakonskimi predpisi. II. Graditelji visokih zgradb. Člen 4. (') Graditelj visokih zgradb je upravičen izvajati samostojno vse vrste gradb iz območja visokih zgradb kakor tudi vse druge gradbe, ki so v zvezi z njimi in za njih izvedbo potrebne, kolikor niso po določbah odstavka (2) tega člena izvzete. (*) Iz samostojnega področja graditelja visokih zgradb so izvzete naslednje vrste gradb: 1. gradbe s statično več ko enkratno nedoločenimi konstrukcijami; 2. gradbe s težjimi konstrukcijami, za katere se smatrajo zlasti: zgradbe z armiranobetonskim ali. želez- nim ogrodjem, kupole in oboki razprtine nad 20 m, armiranobetonski silosi, armiranobetonski rezervoarji, razen če so v zemlji, z nad 10.000 m3, železne in kombinirane konstrukcije nad 25 m maksimalne razprtine, lesene in tesarske visoke zgradbe, katerih poedini prostori imajo več ko 20 m čiste razprtine ali za katere je glede na njih posebni značaj potreben poseben statični račun. Za statično težje konstrukcije se smatrajo tudi vse gradbe, ki jih je treba med delom statično ocenjati in računsko izpreminjati, zlasti pa izvajanje armiranobetonske konstrukcije pri adaptacijah industrijskih zgradb med obratom; 3. gradbe posebnega značaja glede na arhitekturo, monumentalnost in izrednost, kakor: gledališča, koncertne dvorane, kinematografi, razstavne zgradbe, muzeji, cerkve, molilnice in podobne zgradbe. Če so dvorane sestavni del glavne zgradbe, kakor: dvorane v bolnicah, hotelih, sanatorijih, šolah, društvenih domovih in pod., se ne morejo smatrati za izvzete. Člen 5. Graditelj visokih zgradb sme izvrševati po projektu pooblaščenega inženirja ali arhitekta tudi vse gradbe, ki so izvzete iz njegovega področja po odstavku (2) člena 4. tega pravilnika, če si zagotovi za izvajanje teh gradb sodelovanje pooblaščenega inženirja ali arhitekta, ki ga mora prijaviti pristojnemu gradbenemu oblastvu. Prijavljeni pooblaščeni inženir ali arhitekt mora gradnjo dotične konstrukcije sam dejansko in neposredno nadzirati ali gradnjo dejansko in neposredno voditi. Člen 6. (*) Izvzemši primere, označene s pravilnikom o izvajanju tesarskih, klesarskih in vodnjakarskih del, izdanim na podstavi odstavka (*) § 41. zakona o obrtih, sme izvajati graditelj visokih zgradb s svojim pomožnim osebjem tudi vsa dela tesarskih, kamnoseških in vodnjakarskih mojstrov, kadarkoli so ta dela sestavni del prevzetega posla. (2) Za izvajanje teh del, ki spadajo v področje rokodelskega obrta, velja tudi za graditelja visokih zgradb določba odstavka (3) člena 3. tega pravilnika. III. Graditelji nizkih zgradb. Člen 7. (‘) Graditelj nizkih zgradb je upravičen samostojno graditi privatne in občinske ceste, manjše industrijske železnice, če ni na njih objektov z razprtino, večjo od 6 m, niti železnih, kamenih ali armiranobetonskih pre-pustov in mostov, ki statično niso določeni ali ki so rešetkasti, in mostove v teh mejah. Upravičen je izvajati tudi globoka in visoka fundiranja, fundiranja in betoniranja v vodi, železne, betonske in armiranobetonske kaležnice, vodovodna in kanalizacijska dela, naprave za oskrbo z vodo, melioracije manjšega obsega. (’) Graditelj nizkih zgradb je upravičen izvajati po projektih pooblaščenih inženirjev vse nizke gradbe, kolikor ne zahteva pristojno oblastvo pri posebno kompliciranih gradbah, da mora sodelovati z graditeljem pooblaščeni inženir, ki mora biti prijavljen pristojnemu oblastvu in ki mora te posle dejansko in neposredno nadzirati ali jih dejansko in neposredno voditi. (3) Za posebno komplicirana dela iz območja nizkih zgradb, ki jih ima v mislih prednji odstavek, se smatrajo zlasti dela, pri katerih so potrebna posebna preiskovanja geološke in hidrotehnične narave, zemeljska dela, ki jih je treba med izvajanjem geološko ocenjati, zemeljska in ostala tehnična dela večjega obsega v izmičnem, spolzkem in od plazov ogroženem terenu, specialna dela večjega obsega v močvirnem terenu, za katera je radi izvajanja potrebna posebna tehnična oprema, podzemeljska dela rudniškega značaja, če so večjega obsega in je zanje potrebno na mestu samem in med delom geološko in statično ocenjanje, armiranobetonsko pilotiranje in kesonsko fundiranje, kompliciranejše fundiranje v zelo izmičnem, spolzkem in od plazov ogroženem ali močvirnem terenu, tunelske gradnje čez maksimalno čisto odprtino 15 m2 ali maksimalne dolžine 500 m, če ne zahteva terenski značaj posebnih podpiral; industrijske železnice nad maksimalno tirno širino 760 mm, mostovi, katerih poedine razprtine so večje od 6 m, če niso statično določeni ali če so rešetkasti, gradbe večjega obsega, ki so v zvezi z napravami za ukoriščanje vodnih sil in vodno-prometnimi gradbami, pomorske in luške gradbe večjega obsega, dolinski jezovi s pretokom nad 8 m višine. (*) Graditelj nizkih zgradb je upravičen izvajati visoke gradbe do vštetega prvega nadstropja z utesnitvami iz odstavka (2) člena 4. tega pravilnika. Člen 8. V zvezi z deli, navedenimi v členu 7. tega pravilnika, sme izvajati graditelj nizkih zgradb vsa dela, ki so sestavni del prevzetega posla. Za izvajanje teh del veljajo glede graditeljev nizkih zgradb določbe člena 6. tega pravilnika. IV. Zidarski mojstri. Člen 9. (*) Zidarski mojster je upravičen izvajati visoke gradbe enostavne konstrukcije do vštetega enega nadstropja kakor tudi enostavne druge sorodne gradbe manjšega obsega. Prav tako je upravičen izvajati vse adaptacije in nazidave v obsegu svoje upravičenosti kakor tudi izvrševati na vseh zgradbah vse tiste poprave, za katere ni potrebna posebna gradbena dovolitev. Za enonadstropno gradbo se smatra vsaka zgradba, ki sestoji iz treh nadstropnih konstrukcij (treh etaž) ne glede na to, kateremu namenu naj rabi poedina etaža, in ne glede na to, ali je etaža polna ali delna. Te gradbe sme izvajati zidarski mojster iz opeke, sphanega betona ali kakega drugega gradiva, dopuščenega po veljavnih predpisih. (2) Za enostavne konstrukcije po prednjem odstavku se smatrajo: vse konstrukcije, ki so izračunane kot prosto ležeče konstrukcije s čisto razprtino do največ 6 m in koristno obtežbo do 400 kg/m2, vse vrste zidanih bečvastih obokov, zidani oboki med železnimi nosilci in nizki in visoki čepičasti oboki do maksimalne čiste razprtine 6 m, konzolne konstrukcije do maksimalne raz-Prtine 1*20 m, ki so konstruktivni podaljšek strešnih ali mednadstropnih konstrukcij, fundiranje z normalnimi temelji, kletni in ostali podporni zidovi, če njih višina od spodnjega konca do vštetega zgornjega konca zida ne presega 4 m, stebri in podpore, če so centrično obteženi in je sila v jedru prereza. (’) Od betonskih del se smatrajo za enostavne konstrukcije: betonske armirane plošče (nosilec kvadratnega Prereza) do največ 3 m čiste razprtine; betonske armirane grede (rebra in preklade) do 6 m razprtine, betonski armirani stebri s centrično obtežbo do 4 m višine. železnobetonske vezi (serklaže), mednadstropne konstrukcije brez utesnitve glede razprtine z uporabo že narejenih nosilcev, dobavljenih od podjetja, čigar poslovanje kontrolira in odobruje pristojno gradbeno oblastvo. Člen 10. Določbe člena 6. tega pravilnika veljajo tudi za zidarske mojstre. Člen 11. (*) Ban sme odrediti za manjše kraje, da sme izvajati zidarski mojster ob dejanskem vodstvu in soodgovornosti pooblaščenega inženirja ali arhitekta ali graditelja poedine gradbe, ki spadajo v njih področje. (2) Za dele večjih mest, večjih kopališč, toplic in letovišč sme utesniti ban na predlog dotičnih občin z naredbo zidarskemu mojstru njegovo področje slede izvajanja gradb, za katere je pooblaščen. V. Tesarski mojstri. Člen 12. 0) Tesarski mojster je upravičen izvajati visoke lesene gradbe enostavne konstrukcije kakor tudi ostale enostavne gradbe manjšega obsega, ki spadajo v njegovo stroko. (2) Za enostavne v smislu prednjega odstavka se smatrajo vse lesene gradbe in konstrukcije, za katere ni treba posebnega statičnega računa, zlasti pa: leseni podi, lesena ogrodja za zgradbe, lesene pregraje in ograje, hišice iz kladnih sten, vse vrste lesenih stropnikov, če ne presega čista razprtina 6 m in enkratne obtežbe 1000 kg/m2 ali če čista razprtina ne presega 10 m in enakomerne obtežbe 500 kg/m2, lesena stopnišča, lesene strešne konstrukcije, če ne presega čista razprtina med dvema podpornima točkama 20 m, leseni stolpi do maksimalne višine 20 m, če niso v zvezi s transportnimi napravami, fundiranje z lesenimi branami in lesenimi piloti do maksimalne globine 8 m, zagatne in pilotne pregrade, leseni jezovi do maksimalne pretočne višine 5 m, če niso v zvezi z napravami za ukoriščanje vodnih sil nad 15 HP, leseni mostovi do maksimalne razprtine 15 m. (’) Težja dela in dela večjega obsega, ki po prednjih odstavkih ne spadajo v področje tesarskega mojstra, smejo opravljati samo pooblaščeni gradbeni inženirji in arhitekti ter graditelji v mejah svojega področja. Člen 13. Tesarski mojster je upravičen opravljati posle zidarskega, kamnoseškega in vodnjakarskega obrta s svojim strokovnim in pomožnim osebjem, če ni v območju občnega upravnega oblastva prve stopnje, kjer se naj gradba gradi, imetnikov zidarskega, kamnoseškega in vodnjakarskega obrta [§ 23., odst. (l), točka 84., 86. in 87., zakona o obrtih]. VI. Kamnoseški mojstri. Člen 14. Kamnoseški mojster je upravičen izvajati vsa dela iz kamna na gradbah, izvzemši zidanje s kamnom in malto, in vsa druga kamnoseška dela konstruktivne ali nekonstruktivne narave, ki spadajo po naravi posla v njegovo stroko. Ta dela sme izvajati iz naravnega in umetnega kamna, če ga je treba obdelati ali oblikovati s kamnoseškim orodjem. VII. Vodnjakarji. Člen 15. Vodnjakar je upravičen izvajati vsa dela, ki so potrebna za napravo vodnjakov, izvzemši tista dela, glede katerih je potrebno hidrotehnično ali statično preiskovanje ali preučevanje. Nadalje je upravičen izvajati vod-njakarske vence ih podobna betonska dela in montirati ročne železne črpalke. Vodnjakarju pa ni dovoljeno izvajati tudi poprave na kovinskih delih črpalnih priprav, kolikor spadajo v področje drugih rokodelskih obrtov. Vodnjakar je upravičen tudi za vrtanje vodnjakov vseh vrst. Gradbeni nadzorniki (polirji). Člen 16. 0) Glede na naravo gradbenih del mora postaviti imetnik gradbenega obrta pri vseh velikih gradbah in gradbah obsežnejših konstrukcij posebno pomožno strokovno osebo (nadzornika, polirja), ki vodi ob njegovi odgovornosti in po njegovih navodilih osebno in nepretrgoma tehnično izvajanje gradbenih del in osebno vrši nepretrgani nadzor nad zaposlenimi delavci in njih delom. (*) Za nadzornika (polirja) se sme postaviti samo, kdor je uspešno dovršil gradbeno delovodsko ali tej enako strokovno šolo ali je v polirski službi praktično delal najmanj pet let ali je bil najmanj deset let zaposlen kot pomočnik pri gradbenem delu. Dela v lastni režiji. Člen 17. (*) Dela, ki spadajo v obseg poslovanja gradbenih obrtov, se tudi za svojo potrebo in v lastni režiji ne smejo opravljati drugače, kot ob dejanskem in neposrednem vodstvu pooblaščenega imetnika gradbenega obrta. Od tega so izvzeta samo dela v lastni režiji in za lastno potrebo na manjših navadnih gradbah po vaseh in v manjših krajih, glede katerih se po veljavnih predpisih ne izdajajo gradbene dovolitve, in pa dela ob neznatnih popravah in predelavah brez rušenja in gradnje zidov in brez uporabe odra. V ta namen sme zaposliti lastnik Zgradbe potrebno zidarsko ali tesarsko pomožno osebje. (’) Z delom v režiji se razume izdelava objektov, ki jo pogodi lastnik z enim ali več imetniki gradbenega obrta ustrezne kategorije tako, da sam nabavi material in poedine rokodelske proizvode v celoti ali deloma, in mora v takem primeru lastnik zgradbe poveriti dejansko voditev in vršenje nepretrganega nadzora imetniku gradbenega obrta, ki je odgovoren za pravilno izvajanje gradbe. To se nanaša tudi na vdelavanje rokodelskih proizvodov in notranje dovrševanje zgradbe. (s) Občna upravna oblastva prve stopnje naj strogo nadzirajo, da se ne bi zlorabljale določbe o opravljanju gradbenih del v lastni režiji bodisi v obliki samo navideznega vodstva takih del po pooblaščenem imetniku gradbenega obrta, bodisi v obliki prikrivanja dela nepooblaščenih oseb. Izdelava načrtov. Člen 18. Graditelji, zidarski, tesarski, kamnoseški in vod-njakarski mojstri se ne smejo baviti s projektiranjem kot samostojnim poklicem. Smejo sestavljati in podpisovati načrte, proračune in obračune samo za tiste gradbe, ki jih dejanski izvajajo v okviru svojega področja; ne smejo pa napravljati načrte, ki bi rabili lastniku zgradbe ali drugemu imetniku gradbenega obrta za pridobitev gradbene dovolitve ali za izvajanje gradbe po drugi osebi. Gradbenemu oblastvu se smejo predložiti radi pridobitve gradbene dovolitve samo načrti, proračuni in obračuni, ki jih projektant sam izvaja. Za zgradbo, ki so jo projektirale, smejo projektirati te osebe tudi vodovodno in kanalizacijsko instalacijo. (2) Graditelji, zidarski, tesarski, kamnoseški in vod-njakarski mojstri smejo izdelovati načrte sami ali po svojem pomožnem osebju; nikakor pa ne smejo kot projektanti podpisovati načrte, ki so jih izdelale nepooblaščene osebe. (•’) Graditelji (gradbeniki), zidarski, tesarski, kamnoseški in vodmjakarski mojstri, ki so pridobili pravico opravljati obrt po določbah zakona o radnjama iz 1.1910. ali po določbah uredbe o vršenju obrta iz 1. 1909., se smejo baviti s projektiranjem v smislu prednjega odstavka, če opravijo dopolnilni izpit, ki je predpisan z uredbo II št. 34.521/u z dne 10. oktobra 1932. Graditelji (gradbeniki) smejo opravljati tudi dopolnilni izpit za zidarskega mojstra. Opravljeni dopolnilni izpit za zidarskega mojstra daje graditelju (gradbeniku) pravice, ki pristoje glede projektiranja zidarskemu mojstru. (*) Če se usvoji pri javnem natečaju pred strokovno žirijo idejni projekt kakega graditelja, sme sestaviti graditelj radi pridobitve gradbene dovolitve definitivni projekt brez kakršnekoli utesnitve. (5) Pooblaščeni gradbeni inženirji in arhitekti se smejo baviti z napravo načrtov za vsa gradbena dela brez utesnitve, po posebnih zakonskih predpisih, ki veljajo zanje. Izobešanje napisov. Člen 19. (*) Pri vsaki gradnji mora biti na vidnem mestu izobešen napis, ki navaja ime ali tvrdko imetnika gradbenega obrta, ki vodi izvajanje gradbe. V napis firme je prepovedano postavljati neresnične oznake, iz katerih bi se utegnilo sklepati, da je imetnik gradbenega obrta pooblaščen izvrševati posle, ki ne spadajo v njegovo področje. Če izvršuje gradbo pravna oseba, se mora označiti v napisu ime poslovodje. (2) Če je predpisano po določbah zakona in pravilnikov glede na značaj gradbe sodelovanje pooblaščenega Inženirja ali arhitekta oziroma graditelja, je treba postaviti poleg imena ali firme imetnika gradbenega obrta, ki mu je poverjena izvedba gradbe, tudi ime sodelujočega pooblaščenega inženirja ali arhitekta oziroma graditelja. (3) Da se omogoči kar moči učinkovita kontrola, da bi se preprečilo delovanje nepooblaščenih projektantov, se mora izobesiti pri vsaki gradnji na vidnem mestu tudi ime ali firma projektanta, ki je napravil načrte za do-tično zgradbo. Obseg obrtov, osnovanih po prejšnjih zakonskih predpisih. Člen 20. (0 Vsem gradbenim obrtom brez razlike, ali so bili osnovani po zakonskih predpisih, ki so veljali, dokler ni zadobil moč zakon o obrtih z dne 5. novembra 1931, ali pa so osnovani po zakonu o obrtih z dne 5. novembra 1931, gre področje, ki je določeno za dotični obrt z zakonom o obrtih (§§ 35. in nasl.) in s tem pravilnikom. (5) Osebe, ki so opravile, preden stopi ta pravilnik v veljavo, izpit za zidarskega mojstra, morajo opraviti v dveh letih pri pristojni komisiji dopolnilni izpit iz del, omenjenih v odstavku (3) člena 9. tega pravilnika. Ce ne opravijo tega izpita v tem času, vobče ne smejo opravljati omenjena dela. (3) Ce se izpit opravi, se označi v pooblastilu, da ije imetnik zidarskega obrta upravičen izvajati tudi dela, navedena v odstavku (3) člena 9. tega pravilnika. Kazenske določbe. Clen 21. Prekrški zoper določbe tega pravilnika se kaznujejo po določbah § 403. v zvezi z določbami § 398. zakona o obrtih v denarju od 50 do 6.000 dinarjev, če ni določena za poedina dejanja z zakonom o obrtih strožja kazen. Končne določbe. Clen 22. Ko stopi ta zakon v veljavo, prestanejo veljati: 1. naredba ministrstva za trgovino št. 46.188/84; 2. naredba ministrstva za trgovino št. 32.396 z dne 26. julija 1913; 3. banska naredba z dne 22. decembra 1886, številka 21.620/85, in vse naredbe o gradbenih obrtih, izdane v zvezi s to naredbo; 4. naredba ministrstva za trgovino št. 42.493/91 o izvrševanju zidarskih, tesarskih in klesarskih del; 5. zakon o uredbi dopuščenih stavbnih obrtov z dne 26. decembra 1893, drž. zak. št. 193, in vse na podstavi tega zakona izdane naredbe. Clen 23. Ta pravilnik stopi v veljavo z dnem razglasitve v ^Službenih novinalK. V Beogradu, dne 16. marca 1936; II št. 9532/u. Minister za trgovino in industrijo Vrbanič s. r. — « — ' ■ Banove uredbe. 276 . VIII. No. 759/1. Odredba. Na podstavi §§ 39. in 54. ob. z. in Čl. 2. ministrske uredbe o opravljanju izpita za elektrotehnike odrejam: 1. da se postavi za predsednika izpitne komisije za elektrotehnike ing. Zajec Rudolf, tehnični inšpektor pri kraljevski banski upravi; 2. da se postavijo za člane te komisije a) iz vrst uradnikov kraljevske banske uprave ing. Štolfa Josip, tehnični svetnik pri kraljevski banski upravi obenem kot predsednikov namestnik, b) iz vrst profesorjev tehnične fakultete univerze kralja Aleksandra I. Zedinitelja v Ljubljani univ. prof. ing. Osana Mario in ing. Koželj Venčeslav, c) iz vrst profesorjev tehniške srednje šole v Ljubljani profesor ing. Turnšek Viktor, č) iz vrst pooblaščenih inženirjev ing. Ahtik Ivan, ing. Bleiweis-Trsteniški Fedor, ing. Miklavc Franc in ing. Sonc Stanko, d) iz vrst elektrotehnikov Vojnovič Tomo v Ljubljani, Varšek Anton v Domžalah in Jamša Fran v Kranju. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 1. maja 1936. Za bana, pomočnik: dr. Majcen s. r. 277. Objave banske uprave o pobiranju občinskih davščin v letu 1936./37. II. No. 11.584/1. Občina Dragatuš v srezu črnomeljskem pobira v proračunskem letu 1936./37. nastopne občinske davščine: 1. 105 (sto pet) %no doklado na vse državne neposredne davke. 2. Trošarine: a) od 100 1 vina din 100'—, b) od 100 1 vinskega mošta din 100-—, c) od drobnice din 4-—. 3. T a k s, e po odobrenih tarifah ali po odobrenem proračunu. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 1. maja 1936. II. No. 11.705/1. Občina Lendava v srezu dolnjelendavskem pobira v proračunskem letu 1936./37. nastopne občinske davščine: 1. 60 (šestdeset) %no doklado na vse državne neposredne davke. 2. Trošarine: a) od 100 1 vina din 100-—, b) od 100 1 vinskega mošta din 100'—, c) od 100 1 piva din 60-—, č) od hi stopnje alkohola špirita in žganja 5 din, d) od litra likerja, ruma, konjaka, šumečih vin in drugih luksuznih pijač din 2’50, e) od goveda nad 1 letom din 25—, f) od goveda pod 1 letom din 12-50, g) od prašičev din 12-50. h) od drobnice din 5-—, i) od 100 kg uvoženega mesa vseh vrst din 30—. 3. T a k s e po odobrenih tarifah ali po odobrenem proračunu. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 11. maja 1936. II. No. 11.583/1. Občina Ljutomer-okolica v srezu ljutomerskem pobira v proračunskem letu 1936./37. nastopne občinske davščine: 1. 100 (sto) %no doklado na vse državne neposredne davke. 2. Trošarine: a) od 100 1 vina din 100-—, b) od 100 1 vinskega mošta din 100-—, c) od 100 1 piva din 100-—, č) od hi stopnje alkohola špirita in žganja 5 din, d) od litra likerja, ruma, konjaka, šumečih vin in drugih luksuznih pijač din 5*—. 3. T a k s e po odobrenih tarifah ali po odobrenem proračunu. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 13. maja 1936. II. No. 10.211/1. Občina Martjanci v srezu murskosoboškem pobira v proračunskem letu 1936./37. nastopne občinske davščine: 1. 85 (osemdeset pet) %no doklado na vse državne neposredne davke. 2. Trošarine: od 100 1 vina din 100'—. 3. T a k s e po odobrenih tarifah ali po odobrenem proračunu. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 29. aprila 1936. II. No. 11.450/1. Občina Orešje v srezu dolnjelendavskem pobira v proračunskem letu 1936./37. nastopne občinske davščine: 1. 71 (sedemdeset eden) %no doklado na vse državne neposredne davke. 2. Trošarine: od 100 1 vina din 75’—. 3. T a k s e po odobrenih tarifah ali po odobrenem proračunu. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 11. maja 1936. II. No. 11.250/1. Občina Puconci v srezu murskosoboškem pobira v proračunskem letu 1936./37. nastopne občinske davščine: 1. 48 (štirideset osem) %no doklado na vse državne neposredne davke. 2. Trošarine: a) od 100 1 vina din 100-—, b) od 100 1 vinskega mošta din 1001—, c) od 100 1 piva din 50'—, č) od hi stoonje alkohola špirita in žganja 5 din, d) od litra likerja, ruma, konjaka, šumečih vin in drugih luksuznih pijač din 51—. 3. Takse po odobrenih tarifah ali po odobrenem proračunu. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 9. maja 1936. II. No. 11915/1. Občina Sv. Križ pri Kostanjevici v srezu krškem pobira v proračunskem letu 1936./37. nastopne občinske davščine: 1.94 (devetdeset štiri) %no 'doklado na vse državne neposredne davke. 2. Trošarine: a) od 100 1 vina din 100'—, b) od 100 l vinskega mošta din 100'—, c) od 100 1 piva din 50'—, č) od hi stopnje alkohola špirita in žganja 5 din, d) od litra likerja, ruma, konjaka, šumečih vin in drugih luksuznih pijač din 10'—, e) od goveda nad 1 letom din 30'—, f) od goveda pod 1 letom din 20'—, g) od prašičev din 10'—, h) od drobnice din 5'—, , i) od 100 kg uvoženega mesa vseh vrst din 50'—. 3. T a k s e po odobrenih tarifah ali po odobrenem proračunu. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 6. maja 1936. II. No. 11.342/1. Občina Št. Ilj v Slovenskih goricah v srezu mariborskem levi breg pobira v proračunskem letu 1936./37. nastopne občinske davščine: 1. 64 (šestdeset štiri) %no doklado na vse državne neposredne davke. 2. Trošarine: a) od 100 1 vina din 100'—, b) od 100 1 vinskega mošta din 100'—, c) od 100 1 piva din 100-—, č) od hi stopnje alkohola špirita in žganja 5 din, d) od litra likerja, ruma, konjaka, šumečih vin in drugih luksuznih pijač din 5-—, e) od goveda nad 1 letom din 25'—, f) od goveda pod 1 letom din 15'—, g) od prašičev din 15-—, h) od 100 kg uvoženega mesa vseh vrst 100 din. 3. Takse po odobrenih tarifah ali po odobrenem proračunu. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 9. maja 1936. II. No. 7357/2. Občina Šmartno ob Paki v srezu gornjegrajskem pobira v proračunskem letu 1936./37. nastopne občinske davščine: 1. 73 (sedemdeset tri) %no doklado na vse državne neposredne davke. 2. Trošarine: a) od 100 1 vina din 100'—, b) od 100 1 vinskega mošta din 100—, c) od 100 1 piva din 50-—, č) od hi stopnje alkohola špirita in žganja 5 din, d) od litra likerja, ruma, konjaka, šumečih vin in drugih luksuznih pijač din 5-—, e) od goveda nad 1 letom din 5-—, f) od goveda pod 1 letom diii 3'—, g) od prašičev din 3-—, h) od 100 kg uvoženega mesa vseh vrst din 20’—. 3. T a k s e po odobrenih tarifah ali po odobrenem proračunu. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 6. maja 1936. Izdaja kraljevska banska uprava Dravske banovine; njen predstavnik in urednik: Pohar Robert v Ljubljani. Tiska in zalaga Tiskarna Merkur d, d, y Ljubljani; njen predstavnik; Otmar Mihalek v Ljubljani. SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE Priloga k 41. kosu VII. letnika z dne 20. maja 1936. Razglasi kraljevske banske uprave VI. No. 2424/17. 1523 Pregled nalezljivih bolezni v Dravski banovini od 1. maja do 7. maja 1936. Po naredbi ministrstva za narodno zdravje H. br. 4948 z dne 21. marca 1930. Srez «3 ee ► — o v aJ © > co T* s »■e n O £3 « — o - * o Skupina tifuzuih bolezni. Celje............... Črnomelj .... Ljubljana (mesto) Murska Sobota . . Novo mesto . . . , Prevalje............. Ptuj................. • t • P Vsega ♦ • • • • # * • » Brežice . ... Celje............. Celje (mesto) . Dolnja Lendava Kamnik............ Kranj Kočevje Krško . . t • • •« Laško ................ Litija............ Ljubljana (srez) . Ljubljana (mesto) Ljutomer . ...... Maribor desni breg . . . Maribor levi breg . . . . Maribor (mesto) . . . . . Metlika .......... Murska Sobota ...... Novo mesto................. Prevalje . . . Ptuj ...................... Radovljica ............... Slovenjgradee . Šmarje pri Jelšah . . ■ . • • » » • • • f 1 1 1 1 2 1 1 2 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 3 1 1 2 1 6 Scar 5 atii 1 »a. — 10 1 — 1 — — l — — — 1 8 — 3 — 5 — 1 — — 1 4 l 1 — 4 3 — 3 — — 1 3 — 1 3 17 1 2 — 16 2 1 — — 3 6 2 1 — 6 11 1 4 — 8 11 4 2 — 13 4 — 2 — 2 6 1 -L- — 6 1 — — — 1 17 7 4 — 20 1 — — — 1 2 — 1 — 1 2 — 1 — 1 • — 1 — — 1 3 — — — 3 12 1 1 — 12 1 — — — 1 1 1 — 1 1 Brežice . Črnomelj .......... Kamnik . . . . Ljubljana (mesto) Maribor (mesto) . Murska Sobota . . Ptuj............... Vsega Ošpice. — Morbilli. 2 113 26 26 1 110 46 21 26 3 Vsega ... 63 [ 34 | 36 OtroEniška vročica. — Sepsis pucr peralis. Krško ............ Ljubljana (srez) Ljubljana ( sto Maribor levi hre Murska Sobota . Novo mesto •*tuj......... _2 61 • • • • • 1 — 1 — 1 1 — — — I • • • • 1 — 1 — • — J • • • • 1 — — — 1 • slik 1 — 1 — — • • * • • 2 1 1 2 Vsega I S 1 — j 3l lj 4 Srez O - >•7) '3 S 09 c o «*s <8 u rs u a O z s*a O u 2J2 2 o n O Davica. — Diphteria et Croup. Brežice • . Celje Dolnja Lendava ... • Kamnik ......... Kranj .......... Kočevje ••<»»••». Konjice............. Krško .......... Laško Litija . Logatec Ljubljana (9rez) . Ljubljana (mesto) Ljutomer .... Maribor desni breg Maribor levi breg . Maribor (mesto) Prevalje ........... Ptuj ............... Radovljica ....... Slovenjgradee....... Šmarje pri Jelšah . . • * I • • • • f • • • • 67 32 Vsega Sen. — Erysipelas. Brežice........................ 1 Celje (mesto) .... Crhomelj .............. Dolnja Lendava . . Kočevje................ Krško.................. Litija................. Logatec................ Ljubljana (mesto) . Maribor desni breg Maribor levi breg . Maribor (mesto) . . Novo mesto............. Prevalje................. Ptuj................. Slovenj Gradec . . . Vsega Hripa - 23 1 - - 1 — — 1 - 8 2 22 Hrippa ■ I H-l H-1 -. I i!-l il-l- Litija ........... Vsega . Vnetje priušosne slinavke. — Parotitis epidemica. Ptuj.................. | 24 |24 | 20 | -| 28 Vsega ... | 24 | 24 | 2u | - | 28 Krčevita odrevenelost. — Tetanus. Dolnja Lendava . . . 11-1 1 Vsega ... | - 11 - Griža. — Dysenteria. Litija ? -1 2 mesto — 1 — -1 1 Vseva . . — 3 - -1 3 Dušljivi kašelj. — Periussis. Ptuj - 1 10 - 1 10 — 1 4 — l| 3 Vsega . . . — 1 14 — l| 13 Ltabliann. dne tl. mala PUMI Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani. V. No. 3121/4 1537-3—1 Razglas o licitaciji. Kraljevska banska uprava Dravske banovine razpisuje za oddajo gradbenih del za preložitev banovinske ceste I. reda št. 3 Kranj—Jezersko pri Dolgih mostovih v Kokri I. javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 5. junija 1936 ob 11. uri dopoldne v sobi št. 218 tehničnega oddelka banske uprave v Ljubljani, Gajeva ulica št. 5/II. Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na znesek odobrenega uradnega proračuna din 332.603'—. Predpisana kavoija znaša din 34.000 za naše in din 67.000'— za tuje državljane. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se dobe proti povračilu napravnih stroškov med uradnimi urami v pisarni tehničnega oddelka banske uprave v Ljubljani, Gledališka ulica št. 5/II., soba št. 18. Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji na razglasni deski tehničnega oddelka banske uprave. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Liubljani, dne 13. maja 1936. * V. No. 1072/3-1936. 1550 3-1 Razglas o licitaciji. Kraljevska banska uprava Dravske banovine razpisuje za oddajo gradbenih del za zgradbo Lundrovega mostu preko Kokre v km 22'370 banovinske ceste 1/3 Kranj—Jezersko I. javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 6. junija 1936 ob 11. uri dopoldne v sobi št. 218 tehničnega oddelka banske uprave v Ljubljani, Gajeva ulica št. 5/II. Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na znesek odobrenega uradnega proračuna dinarjev 339.82811. Predpisana kavcija znaša din 34.000'— za naše in din 68.000'— za tuje državljane. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se dobivajo proti povračilu napravnih stroškov med uradrjimi urami v pisarni tehničnega oddelka banske uprave v Ljubljani. Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji v »Službenih noVl-nahe in na razglasni deski tehriičhega oddelka. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 13. maja 1936. V. No. 4307/1. 1551 3—1 Razglas o licitaciji. Kraljevska banska uprava Dravske banovine razpisuje za oddajo gradbenih del za zgradbo železobetonskega mostu preko Ledave v Murski Soboti v km 0*829 listu« svoje pravice, sicer bi se po po-teku tega roka proglasilo, da sta hranilni knjižici brez moči. Oznamenilo: Hranilni knjižici Ljudske posojilnice v Ljubljani r. z. z n. z* a) št. 74617, glaseča se na ime Jelnikar Ivanka z vlogo din 30.062'05, in b) številka 82.340, glaseča se na ime Matjažič Roza z vlogo din 2.720'42. Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. IV., dne 12. maja 1936. $ Og 32/36-3. 1568 Amortizacija. Na prošnjo Podbevška Alojza, čevljarja v Lipi, p. Šmartno v Tuhinju, se uvaja postopanje za amortizacijo hranilne knjižice, ki jo je prosilec baje izgubil, ter se nje imetnik pozivlje, da uveljavi v teku 6 mesecev po objavi v »Službe-nem listu« svoje pravice, sicer bi se po poteku tega roka proglasilo, da je hranilna knjižica brez moči. Oznamenilo: Hranilna knjižica Hranilnice in posojilnice v Kamniku r. z. z n. z. štev. 6588, glaseča se na ime Pod-bevšek Frančiška z vlogo din 2200'—• Okrožno sodišče v Ljubljani, odd, IV., dne 6. maja 1936. banovinske ceste 1/26, Murska Sobota— Martjanci, I. javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 8. junija 1936 ob 11. uri dopoldne v sobi št. 218 tehničnega oddelka banske uprave v Ljubljani (Gajeva ulica 5/II.). Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na znesek odobrenega uradnega proračuna dinarjev 181.668'94. Predpisana kavcija znaša din 20.000'— za naše in din 39.000'— za tuje državljane. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se dobivajo proti povračilu napravnih stroškov med uradnimi urami v pisarni tehničnega oddelka banske uprave v Ljubljani. Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji v »Službenih novi-nah« in na razglasni deski tehničnega oddelka (razdelka). Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 13. maja 1936. * V-No. 138/19-1936. 1499 3-2 Razglas o licitaciji. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani razpisuje za napravo asfaltnega cestišča na banovinski cesti skozi zdravilišče Rogaška Slatina II. javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 2. junija 1936 ob 11. uri dop. v tehničnem oddelku, Gajeva ulica št. 5/II., v Ljubljani. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se proti plačilu napravnih stroškov dobivajo med uradnimi urami istotam. Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsote odobrenega proračuna, ki znaša: din 421.770—. Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa na razglasni deski tehničnega oddelka in tehničnih razdelkov. Kralj, banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 12. maja 1936. * V-No. 170/89 ex 1936. 1498 3—2 Razglas o licitaciji. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani razpisuje za dobavo 1990 ton malih kock in 3448 m robnikov za tlakovanje drž. ceste št. 2 od km 625-500-633-950 (št. Vid—Jcperca) I. javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 6. junija 1936 ob 11. uri dop. v prostorih XII. sekcije za gradnjo drž. ceste Ljubljana—Kranj v Ljubljani, Slomškova 19. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se proti plačilu napravnih stroškov dobivajo med uradnimi urami pri XII. sekciji. Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na enotne cene odobrenega proračuna, ki znaša: din 1,171.907-20. Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa na razglasni deski tehničnega oddelka in XII. sekcije. Kralj, banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 11. maja 1936. * V-No. 4100/4-1936. 1509-3—2 Razglas o licitaciji. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani razpisuje za rekonstrukcijo drž. ceste št. 52 od kilometra 66-500 do 67-600 (preložitev pri Moravi) I. javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 12. junija 1936 ob 11. uri dop. v prostorih teh. razdelka sre-skega načelstva v Ljubljani, Vrazov trg štev. 4. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se proti plačilu napravnih stroškov dobivajo med uradnimi urami pri tehničnem razdelku v Ljubljani. Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na enotne cene odobrenega proračuna, ki znaša: din 447.845-65. Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa na razglasnih deskah tehničnega oddelka kraljevske banske uprave in tehničnega razdelka. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 11. maja 1936. Razglasi sodišč in sodnih oblastev Og 29/36-3. 1570 Amortizacija. Na prošnjo Gabrijelčič Antonije in Viktorije, slednje omožene Tkavc, prve zasebnice, druge pa posestnice v 2ab-ljeku, se uvaja postopanje za amortizacijo hranilne knjižice, ki sta jo prosilki baje izgubili, ter se nje imetnik poziv-lije, da uveljavi v teku 6 mesecev po objavi v »Siužbenem listu« svoje pravice, sicer bi se po poteku tega roka proglasilo, da je hranilna knjižica brez moči. Oznamenilo: Hranilna knjižica Ljubljanske kreditne banke v Ljubljani št. 10840. glaseča se na ime Gabrijelčič Frančiška, z vlogo din 16.505'—. Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. IV., dne 9. maja 1936. Og 33/36-3. 1569 Amortizacija. Na prošnjo Jelnikar Ivanke, tovarniške delavke iz Vevč št. 44, se uvaja postopanje za amortizacijo hranilnih knjižic, ki jih je prosilka baje izgubila, ter se njih imetnik pozivlje, da uveljavi v teku 6 mesecev po objavi v »Službenem * VII 0 356/34-26. 1554 3-1 Poziv dedinji neznanega bivališča. Šaherl Anton, državni stražnik v pokoju iz Spodnjega Brega št. 33, je umrl dne 4. decembra 1934 brez oporoke. Ker sodišču ni znano bivališče njegove vdove šaberl Terezije, rojene Krh-lanko, ki je odšla v Ameriko leta 1911-ali 1912., se imenovana poziva, da se v roku enega leta zglasi pri podpisanem sodišču in poda dedno prijavo, ker se bo sicer zapuščina obravnavala z dediči, ki so se zglasili, in z g. Žagarjem Ignacom, občinskim delovodjo na Bregu pri Ptuju kot njenim skrbnikom. Sresko sodišče v Ptuju, oddelek VII., dne 15. maja 1936. * I 563/35-9. 1553 Dražbeni oklic. Dne 2. juli ja 1936 ob pol devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 1 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Bezuljak vi. št. 277. Cenilna vrednost: din 31.000'—. Varščina: din 3.100'—. Najmanjši ponudek: din 20.670'—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljat* glede nepremičnin v škodo zdražitelja* ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče v Cerknici, oddelek H-» dne 2. maja 1936. I 232/34-43. 1423 Dražbeni oklic. Dne 2. julija 1936 ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 3 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Gorjane vi. št. 296. Cenilna vrednost: din 33.651'80. Vrednost pritikline: din 1.600'—. Najmanjši ponudek: din 50.000'—. Varščina: din 3.400'—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni desk’ tega sodišča. Srcsko sodišče v Kozjem, dne 5. maja 1936. 1 1874/35-13 1506 Dražbeni oklic. Dne 2. j u 1 i j a 1936 ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 7 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Olševek vi. št. 3, 4 in 65. Cenilna vrednost: din 200.088-20. Vrednost pritikline; din 7.720'—. Najmanjši ponudek: din 133.392-12. Dražba se bo vršila po parcelah. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče v Kranju, dne 8. maja 1936. I 84/36—10. 1292 Dražbeni oklic. D n e 2. julija 1936 ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 9 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Trobni dol polovica vi. št. 197. Cenilna vrednost: din 2561-—. Najmanjši ponudek: din 1.708-—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mo^le več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče Laško, dne 18. aprila 1936. 1 15/35-16 1326 Dražbeni oklic. Dne 24. junija 1936 ob pol 'devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 140 dražba nepremičnin rudarska knjiga okrožnega sodišča v Ljubljani: Entiteta Tom V lit A Fol 4S9, premogovnik Jurovec: a) polje Marija I., štiri dvojne jamske mere v k. o. Sesterže, b) polje Marija II., štiri dvojne jamske mere v k. o. Podlož, c) polje Marija III., štiri dvojne jamske mere v k. o. Sesterže, č) polje Marjorie I., štiri dvojne jamske mere v k. o. Podlož, d) polje Marjorie II., štiri dvojne jamske mere v k. o. Podlož. Cenilna vrednost: din 189.928-—. Vrednost pritikline: din 96.928'—. Najmanjši ponudek: din 63.309'33. Varščina znaša: din 18.993'—. Entiteta Tom V lit A Fol 681, premogovnik Mali dol: a) polje Ana in Mali dol, ena dvojna in ena enojna jamska mera, b) polje Ana IV, V, VI, dve dvojni in ena enojna jamska mera, c) polje Alojz, ena dvojna jamska mera. Cenilna vrednost: din 180.270'—, Vrednost pritikline: din 270'—. Najmanjši ponudek: din 60.090'—. Varščina znaša: din 18.027'—. Najbližja želez, postaja Pragersko. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benetn naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 6. maja 1936. I 62/36-8 1534 Dražbeni oklic. Dne 19. junija 1936 o b deveti h bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 5 dražba zemljišč vi. št. 3 k. o. Pod-cerkev, vi. št. 35 k. o. Dane in solastnina vi št. 43 k. o. Dane, sestoječe iz hiše št. 33 v Podcerkvi, gospodarskega poslopja, skednja in zemljiških parcel. Cenilna vrednost: din 44.425'—. Najmanjši ponudek: din 29.900'—. Vse drugo je razvidno iz dražbenega oklica na sodni deski. Sresko sodišče v Ložu, odd. II., dne 5. maja 1936. I 78/36—5. 1562 Dražbeni oklic. D n e 22. junija 1936 ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 1 dražba nepremičnin vi. št. 106, 107, 245 in 263 k. o. Stojno selo ter vi. št. 194 k. o. Cerovec. Cenilna vrednost: din 130.069'—. Vrednost pritiklin: din 2.400'—. Najmanjši ponudek: din 86.713'04. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče v Rogatcu, odd. II., dne 6. maja 1936. •j; I 987/34-14 1517 Dražbeni oklic. Dne 23. junija 1936 ob pol enajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 10 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Brengova vi. št. 49, 204 in 318. Cenilna vrednost: din 32.162-15. Najmanjši ponudek: din 21.441'—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče St. Lenart, dne 7. maja 1936. Vpisi v trgovinski register. Vpisala se je nastopna firma: 447. Sedež: Ljubljana. Dan vpisa: 11. maja 1936. Besedilo: Nada Grisogono, družba I o. z. Obratni predmet: trgovina z galanterijo, papirjem in papirnatimi izdelki vsake vrste ter parfumerijo. Družbena pogodba z dne 16. aprila 1936. Družba je ustanovljena za nedoločen čas. ’ Višina osnovne glavnice 200.000 dinarjev. Na to vplačani zueski v gotovini: din 100.000'—. Poslovodje: Grisogono Nada, zasebnica v Ljubljani, Nunska ulica 17, Kassler Friderik, trgovec v Ljubljani, Rožna dolina cesta VI/3. Poslovodji zastopata družbo in podpisujeta njeno firmo kolektivno na ta način, da pristavita lastnoročno svoj podpis pod besedilo firme, ki je lahko napisano od kogarkoli, natisnjeno ali s štampiljko odtisnjeno. Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 9. maja 1936. Fi 24/36 - Rg C V 177/1 Vpisale so se izpre me m b e i o dodatki pri nastopnih firmah: 448. Sedež: Brežice. Dan vpisa: 5. maja 1936. Besedilo: Hranilnica mestne občine Brežice. Obratni predmet: regulativna hranilnica, denarni zavod. Minister za trgovino in industrijo je pod II br. 11291/K z dne 18. aprila 1936 odobril na osnovi uredbe o zaščiti denarnih zavodov in njihovih upnikov od 23. novembra 1934 in uredbe o izpre-membi uredbe o zaščiti denarnih za- vodov in njihovih upnikov od 5. oktobra 1935: 1. odlog plačila za dobo 6 let, in sicer od 14. marca 1936 naprej (dan zaprosila za odlog plačila); 2. znižanje obrestne mere na 3 % bruto letno za stare vloge na knjižice in v tekočem računu od 16. marca 1936 naprej; 3. finančne olajšave iz člena 15. uredbe o zaščiti denarnih zavodov in njihovih upnikov. Okrožno kot trg. sodišče v Celju, odd. I., dne 5. maja 1936. Rg A III 146-9. * 449. Sedež: Grognplje. Dan vpisa: 11. maja 1936. Besedilo: Tovarna motvoza in vrvar-na d. d. Grosuplje pri Ljubljani. V smislu sklepa XIV. rednega občnega zbora z dne 31. marca 1936 so se izpremenila družbina pravila v §§ 1. in 7. Te izpremembe so bile odobrene z odlokom kr. banske uprave Dravske banovine v.Ljubljani dne 17. aprila 1936, VIII. No. 2586/2. Besedilo družbe odslej: »Motvoz in platno« d. d. Delniška glavnica se je zvišala od din 250.000•— na din 2,500.000'— in je razdeljena na 25.000 temeljnih, na imetnika se glasečih delnic po din 100-— nominale. Vpišeta se člana upravnega sveta: Vodnik Alojzij, industrialec, in Souvan Leon ml., trgovec, oba v Ljubljani. Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 9. maja 1936. Rg B II 145/5 * 450. Sedež: Ljubljana. Dan vpisa: 11. maja 1930. Besedilo: Delniška tiskarna d. d. Izbrišejo se člani upravnega sveta: dr. Fettich Oton, Ribnikar Adolf, Zerjaf Alfonz, Seunig Ivan in Ribnikar Bojan in prokura, podeljena Ambrožiču Miroslavu. Vpišejo pa se člani upravnega sveta: Podkrajšek Emil, višji hidrotehnik v p., dr. Vavpetič Lado, odvetnik, Medič Franjo, industrialec, Likar Stane, tajnik OUZD, Podkrajšek Dinko, jurist, vsi v Ljubljani. Prokura se je podelila Štruklju Josipu v Ljubljani, Masarykova 14. Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 9. maja 1936. Rg B I 114/11 * 451. Sedež: Ljubljana. Dan vpisa: 5. maja 1936. Besedilo: Proja, velepražarna kave in tovarna hranil, družba z o. z. Po sklepu obč. zborov z dne 24. februarja 1936 in 28. marca 1936 sta se spremenila odstavka »Prvič« in »Drugič« družbene pogodbe z dne 5. decembra 1927. Besedilo firme odslej: Nakup in prodaja realitet, družba z o. z, Obratni predmet odslej: Nakup, prodaja in uprava realitet. Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 9. maja 1936. Rg C III 192/7, 8 Vpisi v zadružni register. Vpisale so se Izpremembe in dodatki pri nastopnih zadrugah: 452. Sedež: Cerknica. Dan vpisa: 11. maja 1936. Besedilo: Kmetijska zadruga r Cerknici, registrovana zadruga z omejeno zavezo. Izbriše se član načelstva Kebe Anton, vpiše pa se član načelstva Martinčič Jože, posestnik v Dolenjem Jezeru št. 25. Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 9. maja 1936. Zadr. X 360/6 * 453. Sedež: Kropa. Dan vpisa: 11. maja 1936. Besedilo: Konsumno društvo v Kropi in Kamni gorici, registrovana zadruga z omejeno zavezo. Izbrišeta se člana načelstva Dermota Joža in Žagar Ivan, vpišeta pa se člana načelstva Petrač Janez, zasebni uradnik v Kropi, Kapus Lovro, tovarniški delavec v Kamni gorici 29. Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 9. maja 1936. Zadr. VI 126/31 * 454. Sedež: Ljubljana. Dan vpisa: 11. maja 1936. Besedilo: Hranilno in podporno društvo zadružnih nastavljencev, registrovana zadruga z omejeno zavezo v Ljubljani. Izbriše se član načelstva Levec Franc, vpiše pa se član načelstva Šerjak Ludvik, nameščenec Zadružne zveze v Ljubljani. Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 9. maja 1936. Zadr. VIII 22/13 * 455. Sedež: Ljubljana. Dan vpisa: 11. maja 1936. Besedilo: Nabavljalna zadruga uslužbencev državnih železnic v Ljubljani, registrovana zadruga z omejeno zavezo. Izbrišeta se člana načelstva Zupan Ciril in Novak Ivan, vpišeta pa se člana načelstva Lavrič Joško, višji kontrolor drž. železnic in Masič Pavel, višji kontrolor drž. železnic, oba v Ljubljani. Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 9. maja 1936. Zadr. VII 143/43 * 456. Sedež: Ljubljana. Dan vpisa: 11. maja 1936. Besedilo: Perutninarska selekcijska zadruga državnih železničarjev jr Ljub- ljani, registrovana zadruga z omejeno zavezo. Na občnem zboru dne 18. aprila 1936 so bila sprejeta nova pravila. Besedilo zadruge odslej: Železničarska splošna gospodarska zadruga z ome-jeno zavezo v Ljubljani. Namen zadruge odslej: Zadruga ima namen: a) vzbujati in širiti zanimanje za umno in racionalno rejo naših domačih živali (govedi, drobnice, perutnine, kuncev, psov itd.) ter športno-ljubiteljsko rejo raznih sobnih in športnih živali (v akvarijih in terarijih, eksotične živali, kožuhovinarje itd.); b) pospeševati med železničarji umno vrtnarstvo in sadjarstvo; c) gojitev, zbiranje in predelavo raznih zelišč in gozdnih sadežev; č) nabavljati in posredovati za svoje člane sposobne plemenske živali, krmo, semenje in sadike; d) predelavati gospodarske pridelke iz gornjih panog. Svoje razglase objavlja zadruga v zadružnem glasilu »Zadrugar« ali na vidnem mestu v zadružnih prostorih. Izbrišejo se člani načelstva Seher Jakob, Tancig Edvard, Čibej Ivan, Sever Janez in Magajna Anton, vpišejo pa se člani načelstva: Kampuš Rafael, žel. uradnik, predsednik, Roth Bogomir, žel. uradnik, podpredsednik, Clemenz Viljem, žel. uradnik, dr. Mauri Anton, svetnik žel. direkcije, in Štrajhar Miroslav, zvanič-nik, vsi pri direkciji državnih železnic v Ljubljani. Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 9. maja 1936. Zadr. X 306/5 * 457. Sedež: Ljubljana. Dan vpisa: 11. maja 1936. Besedilo: Stavbna zadruga »Mirni dom« v Ljubljani, registrovana zadruga z omejeno zavezo. Na občnem zboru dne 29. marca 1936 so se spremenila zadružna pravila v §§ 3., 4., 18., 20., 24., 29. in 33. Zadruga ima namen, da izvršujoč dela ljubezni in krščanskega usmiljenja, priskrbuje svojim članom cenena in zdrava stanovanja s tem, da zida ali nakupuje hiše, ki jih potem članom prodaja ali prepušča v najem oziroma jim oddaja v njih posamezne prostore. Svoja oznanila priobčuje zadruga vedno v glasilu III. reda »Cvetje z vrtov sv. Frančiška«. V izrednih primerih dostavlja zadruga svoja oznanila zadružnikom pismeno. Izbrišeta se člana načelstva dr. Vodušek Božidar in ing. Kubia Julij, vpišeta pa se člana načelstva: Toroš Franc, viš. car. revizor v pok., in Gruber Karl, šef krajevne kontrole v pok., oba v Ljubljani. Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 9. maja 1936. Zadr. X 456/3 458. Sedež: Naklo. Dan vpisa: 11. maja 1936. Besedilo: Mlekarska nabavna in prodajna zadruga v Naklem, registrovana Zadruga z omejeno zavezo. Izbrišejo se člani načelstva Černilec Franc, Križaj Franc in Prosen Franc, vpišejo pa se člani načelstva: Kenda .Valentin, posestnik v Naklem, Leben 'Anton, posestnik v Sp. Dupljah št. 20, Grašič Peter, posestnik v Strahinju Št. 22. Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 9. maja 1936. Zadr. III. 95/66 * 459. Sedež: Rečica pri Laškem. Dan vpisa: 5. maja 1936. Besedilo: Nabavna in prodajna zadruga v Rečici pri Laškem, registrovana zadruga z omejeno zavezo. Izstopila sta iz načelstva Nemec Franc, Eosestnik v Gor. Rečici, in Šon Ivan v mohorju, vstopila pa sta v načelstvo Napret Jurij, pos. v Gor. Rečici št. 75, in Susič Stanko, pos. sin v Gor. Rečici štev. 53. Okrožno kot trg. sodišče v Celju, odd. I., dne 5. maja 1936. Zadr. IV 74/11. * 460. Sedež: Reteče. Dan vpisa: 11. maja 1936. Besedilo: Kmetijska strojna zadruga v Retečah pri Škofji Loki, registrovana zadruga z omejeno zavezo. Izbrišeta se člana načelstva Jenko Franc in Marn Janez, vpišeta pa se člana načelstva Kušar Janez, posestnik v Retečah št. 20, načelnik, Križaj Franc, posestnik v Retečah št. 11. Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 9. maja 1936. Zadr. X 188/6, 7 * 461. Sedež: Sv. Bolfenk pri Središču. Dan vpisa: 7. maja 1936. Besedilo: Narodna hranilnica in posojilnica pri Sv. Bolfenku pri Središču, registrovana zadruga z neomejeno zavezo. Izbriše se član načelstva Flegerič Franc, vpiše pa novoizvoljeni član načelstva Hlebec Jožef, posestnik v Lači vesi. Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, dne 7. maja 1936. Zadr. II 17/43. * 462. Sedež: Šmartno ob Paki. Dan vpisa: 21. aprila 1936. Besedilo: Kmečka hranilnica in posojilnica v Šmartnem ob Paki, registrovana zadruga z neomejeno zavezo. Z odločbo ministrstva za kmetijstvo z dne 14. marca 1936, št. 6423/36, se dovoljuje na osnovi členov 1. in 2. uredbe o zaščiti kmetijskih kreditnih zadrug in njihovih zvez št. 81070/V od 23. novembra 1934 in členov 1., 17., 19. in 24. Uredbe o zaščiti denarnih zavodov in njihovih upnikov od 23. novembra 1934, II št. 41032/K od 23. novembra 1934 zadrugi: 1. odlog plačil za 6 let, računajoč od 14. marca 1936 oziroma po čl. 17. uredbe od dne prijave prošnje sodišču; 2. 2% obrestne mere od starih vlog in tek. računov, računajoč po členu 17. uredbe; 3. finančne olajšave v smislu čl. 15., odst. 1., uredbe o zaščiti denarnih zavodov. Okrožno kot trg. sodišče v Celju, odd. I., dne 21. aprila 1936. Zadr. II 84/40. * 463. Sedež: Šmihel pri Šoštanju. Dan vpisa: 21. aprila 1936. Besedilo: Gospodarska zadruga v Šmihelu pri Šoštanju, registrovana zadruga z omejeno zavezo. Izstopili so člani načelstva: Janez Hri-beršek, posestnik v Ravnah, Gregor Tajnik, posestnik v Ravnah, Janez Čopar, posestnik v Lokovici. Nanovo so vstopili v načelstvo: Ivan Stropnik, posestnik v Sv. Florjanu, Anton Novak, posestnik v Družmirju, Ivan Košan, posestniški sin v Družmirju, Anton Kopitar, zasebnik v Družmirju, Baltazar Deberšek, posestnik v Gaberkih. Okrožno kot trg. sodišče v Celju, odd. I., dne 21. aprila 1936. Zadr. III 118/22. * 464. Sedež: Trbovlje. Dan vpisa: 14. aprila 1936. Besedilo: Posojilnica v Trbovljah, registrovana zadruga z neomejeno zavezo. Izstopila sta iz načelstva: Kunej Jože, posestnik, in Dežman Franc, trgovec, oba v Trbovljah. Vstopila sta v načelstvo: Hauck Jože, pos. in podjetnik, ter Jesih Adolf, učitelj, oba v Trbovljah. Okrožno kot trg. sodišče v Celju, odd. I., dne 14. aprila 1936. Zadr. I 169/66. * 465. Sedež: Tržič. Dan vpisa: 27. aprila 1936. Besedilo: Delavsko konzumno društvo za Tržič in okolico, registrovana zadruga z omejeno zavezo. Na občnem zboru dne 24. februarja 1935 so se spremenila zadružna pravila v §§ 9., 11., 17. in 22. Načelstvo sestoji iz 6 članov: predsednika. podpredsednika in 4 članov. Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 25. aprila 1936. Zadr. X 309/7. * 466. Sedež: Vodice. Dan vpisa: 27. aprila 1936. Besedilo: Mlekarska zadruga ▼ Vodicah, registrovana zadruga z omejeno zavezo. Na občnem zboru dne 5. aprila 1936 so bila sprejeta nova pravila. Namen zadruge |je, da v .Vodicah in okolici pospešuje živinorejstvo in mlekarstvo. V ta namen zadruga: 1. gradi potrebne zadružne prostore in nabavlja stroje za izdelovanje mlečnih izdelkov, 2. prevzema od svojih zadružnikov mleko, izdeluje mlečne izdelke ter vse to razpečava. Zadruga vrši svoje objave z razglasi, nabitimi v uradnih prostorih zadruge, ali z objavo v glasilu Zadružne zveze »Narodni gospodar«. Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 25. aprila 1936. Zadr. IV 94/66. * 467. Sedež: Zagorje ob Savi. Dan vpisa: 14. aprila 1936. Besedilo: Ljudska stavbna zadruga v Zagorju ob Savi, registrovana zadruga z omejeno zavezo. Izbriše se član načelstva Hering Franjo, vpiše pa se član načelstva Drolc Rudolf, nameščenec v Zagorju ob Savi štev. 12. Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 11. aprila 1936. Zadr. VIII 196/10. * 468. Sedež: Žabnica pri Škofji Loki. Dan vpisa: 5. maja 1936. Besedilo: Kmečka hranilnica in posojilnica Žabnica pri Škofji Loki, registrovana zadruga z neomejeno zavezo. Izbrišeta se člana načelstva Kavčič Drago in Hafner Anton, vpišeta pa se člana načelstva Agrež Boris, učitelj v Zabnici št. 41, in Cegnar Ivan, posestnik v Zabnici št. 43. Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 4. maja 1936. Zadr. IX 172/7. * 469. Sedež: Žabnica. Dan vpisa: 27. aprila 1936. Besedilo: Živinorejska zadruga v Žab-nici, registrovana zadruga z omejeno zavezo. Izbriše se član načelstva Kuralt Franc, vpiše pa se član načelstva Oman Blaž, posestnik v Zabnici št. 26. Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 25. aprila 1936. Zadr. VIII 157/8 Konkurzni razglasi 470. 1532 Poravnalni oklic. Uvedba poravnalnega postopanja o imovini dolžnice Rozman Ane, gostilničarke v Mariboru, Glavni trg štev. 5. Poravnalni sodnik: dr. Lešnik Alojz, sodnik okrožnega sodišča v Mariboru. Poravnalni upravnik: Fabijan Anton, davčni upravitelj v pok., v. Mariboru. Narok za sklepanje poravnave pri imenovanem sodišču soba st. 84 do dne 18. junija 1936 ob poi dvanajsti uri. Rok za oglasitev do 12. junija 1936. Okrožno sodišče v Mariboru, odd. III., dne 14. maja 1936. Por 9'36—2 471. 1571 Sklep. Poravnalno postopanje dolžnika Zaletela Franca, posestnika in gostilničarja v Stožicah 40, je končano. Okrožno sodišče t Ljubljani, odd. III., dne 9. maja 1936. Por 4/36-30. Razglasi raznih uradov in oblastev Narodna banka 1573 kraljevine Jugoslavije Stanje 15. maja 1936. Aktiva. Dinarjev Podloga . ... 1.520,826.766*05(+ 4,311.270-25) Devize, ki niso v podlogi 297,761.686*61 (— 6,690.425-44) Kovani novec 418,804.300"— (—j-16,520.576"—') Posojila . . . 1.606,454.968-62 (- 1,011.993--) Vrednostni papirji ... 48,643.937-25 Prejšnji predjemi državi . . . 1.672,609.292*93 Začasni predjemi gl. drž. blaga jni 600,000.000*— Vrednostire- zervn. fonda 126,016.955-10 (-f 11;725.000"—) Vrednosti ostalih fondov ..... 29,365.370-35 (+ 6,690.000--) Nepremičnine 159,649.518-14(4- 82.178-71) Razna aktiv3 531,969.913"00(— 2,494.784'98) 7.011.092.708-65 Pasiva. Dinarjev Kapital . . . 180,000.000"— Rezervni fond 134,747.187-91 (4- 117.325--) Ostali fon'1! . 29,519.263-09(4- 66.900'-) Novčanice v obtoku . . .4.737,681.200--(-56,992.600--) Obveze na pokaz . : . .1.693,980.464-58 (-j-85,344.269-58) Obveze z rokom ......... 49,000.000-- (- 1,000.000--). Rjžua pasiva 186,164.6Q3'07 (4~ 1,595.936'26) 7.011.092.708-65 Obtok in >b- veze ... .6.431,661.664-58 Cjiotnokritje .... 30-38°/* Kritje v zlatu .... 29*14°/, Obrestna mera: po eskomptu ...•««••*• 5?» po zastavah: na zlato In varante 5% na vrednostne papirje *••«•• 6% Mag. št. 32.018/36. 1558 Razpis. Mestno poglavarstvo v Ljubljani razpisuje v skrajšanem roku ponovno javno zmanjševalno ofertno licitacijo vseh, t. j. gradbenih in obrtniških del za postavitev 5 linijskih uradov ter temeljev mostovnih tehtnic kot sledi: 1. Naprava linijskih uradov z uradno proračunanim zneskom din 96.758*75. 2. Naprava temeljev mostnih tehtnic z uradno proračunanim zneskom dinarjev 42.017*50. Kompletni razpisni pripomočki in ostale informacije se dobe od 20. maja 1936 dalje med uradnim; urami v vložišču mestnega gradbenega urada, Nabrežje 20. septembra št. 2/II. nadstropje, proti povračilu nabavnih stroškov. Pravilno opremljene ponudbe je vložiti v omenjenem uradu do dne 30. maja 1936 do 11. ure dopoldne, kjer se takoj nato vrši javno komisijsko odpicutije vloženih ponudb. ) Mestno poglavarstvo v Ljubljani, dne 18. maja 1936. Predsednik: dr. Adlešič J. s. r. No. 1015/3. * Razglas. 1545 2-1 Gospod Remer Peter, posestnik in usnjar v Studencih, Obrežna cesta št. 76, je prosil za dovolitev za postavitev delavnice za usnjarski obrat na parceli štev. 233, .k. o. Studenci. ' , O tem projektu razpisuje to sresko načelstvo na podstavi §§ 107. i. sl. zakona o obrtih ter §§ 73. i. sl. z. u. p. komisijski ogled in obravnavo, ki se bo vršila / v četrtek, 28. maja 1936, s sestankom komisije na kraju samem ob 14.30 uri. Interesenti se obveščajo, da so načrti nameravane naprave razpoloženi do dneva komisijske obravnave pri podpisanem uradu na vpogled in se pozivajo, da morebitne ugovore vlože do dneva obravnave pri sreskem načelstvu ali najkasneje na dan obravnave pri vodji komisije. Poznejši ugovori se ne bodo upoštevali, temveč se bo o projektu odločilo ne glede nanje, kolikor ne bo javnih zadržkov. Sresko načelstvo Maribor, desni breg, dne 16. maja 1936 Št. 1430. 1547 v- Razpis. Občina Komenda, srez Kamnik, razpisuje pragmatično mesto občinskega delovodje, šolska izobrazba: Srazredna sredrlja ali njej enaka strokovna šola. Varščina din 5.000*—. Pravilno kolko-vane prošnje, opremljene z listinami po čl. 7. in 8. uredbe o občinskih uslužbencih, je vložiti v roku enega meseca po objavi tega razpisa v »Službenem listu« pri tej občini. Občina Komenda, dne 16. maja. 1936. Štev. 1246. 1515 Razpis službe. Občina Lendava, srez dolnjelendavski razpisuje pragmatično mesto občinskega delovodje (tajnika). Šolska izobrazba: popolna srednja ali tej enaka strokovna šola z zaključnim izpitom, najmanj triletna praksa v upravni službi in popolna samostojnost v občinskih poslih. Pravilno kolkovane prošnje, opremljene z listinami po čl. 7. in 8. uredbe o občinskih uslužbencih, je vložiti v teku enega meseca po objavi tega razpisa v sSlužbenem listu« pri tej občini. Občina Lendava, dne 14. maja 1936. Štev. 1165/2. * 1559—3—1 Razpis nabave. Uprava zdravilišča razpisuje na osnovi čl. 94. zak. o drž. računovodstvu III. pismeno javno licitacijo za dobavo mesnih izdelkov v času do 30. septembra 1936, in sicer na dan 10. junija 1936 ob 11. uri dopoldne v prostorih uprave. Pojasnila glede kavcije in dražbenih in dobavnih pogojev daje ekonomat zdravilišča. Uprava drž. zdravilišča v Topolšici, dne 1*2. maja 1936. * E. R. št. 5550. 1445-3-3 Razpis nabave. Za dobavo potrebščin obči državni bolnici v Ljubljani za dobo do 30. septembra 1936, oziroma za premog do 31. marca 1937, se razpisuje po odredbi ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje v skrajšanem roku 10 dni III. ofertna licitacija, ki se bo vršila po določilih čl. 89. v zvezi s členom 82. ter ostalih predpisov zakona o drž. računovodstvu in pravilnika za njega izvrševanje, in sicer: dne 25. maja 1936 za govedino, gov. vampe, bikovo meso, šunko in prekajena rebrca, dne 26. maja 1936 za mleko, sirotkino maslo in premog. Licitacije se bodo vršile vsakokrat ob 11. uri v pisarni upravnika obče državne bolnice v Ljubljani. Pogoje kakor tudi druga navodila z navedbo višine potrebne kavcije za posamezne vrste blaga radi udeležbe pri licitaciji daje uprava bolnice. Uprava obče drž. bolnice v Ljubljani) dne 8. maja 1936. * Šl. 1167/1, 1188/1. 1455-3-3 Razpis dobave. Uprava drž. zdravilišča razpisuje na osnovi odločbe ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje z dne 20. aprila 1936, O. br. 5901 in 5902, ter čl. 94. zak. o drž. računovodstvu II. pismeno javno licitacijo za dobavo drv v času od 1. junija 1936 do 31. marca 1937 na dan 22. maja 1936; II. pismeno javno licitacijo za dobavo mleka iu mlečnih proizvodov v času do 30. septembra 1936 na dan 22. maja 1.1.; III. pismeno licitacijo za dobavo mesa v času do 30. septembra 1936 na dan 2. junija 1936. Vsa pojasnila glede dražbenih in dobavnih pogojev ter kavcije daje uprava zdravilišča. Državno zdravilišče v Topolšici, dne 9. maja 1936. Štev. 720/36. 1555 Objava. Gospod dr. Kraševec Ciril, doslej advokat v Cerknici pri Rakeku, se je preselil s svojo pisarno v Gorenji Logatec. ,V Ljubljani, dne 13. maja 1936. Za odbor Advokatske komore v Ljubljani predsednik: dr. Žirovnik Janko s. r. Razne objave 1549 Objava. Podpisani zadrugi je ministrstvo za kmetijstvo z odlokom z dne 24. oktobra 1935, št. 57.412/V, na osnovi uredbe o zaščiti kmetijskih kreditnih zadrug in njihovih zvez z dne 23. novembra 1934 dovolilo: 1. odlog plačil za 6 let od 24. oktobra 1935 dalje; odlog velja za njene dolgove, nastale do 5. septembra 1935; 2. obrestna mera za stare vloge se odreja na 2%, računajoč od 5. septembra 1935 dalje. Trbovlje, dne 12. maja 1936. Kmečko-delavska hranilnica in posojilnica v Trbovljah, r. z. z n. z. * 1564 Objava. Kmetijsko ministrstvo je z odlokom z dne 24. oktobra 1935, štev. 6144/V, na osnovi uredbe o zaščiti kmetijskih kreditnih zadrug in njihovih zvez z dne 23. novembra 1934 dovolilo podpisani zadrugi; 1. odlog plačil za dobo 3 Let, računajoč od .24. oktobra 1935. Odlog velja za dolgove, nastale do 31. januarja 1935; 2. obrestna mera za stare vloge se odreja na 3 'A % bruto, računajoč od dne 31. januarja 1935. Kmetska hranilnica in posojilnica, r. z. z n. z., Vidcm-Dobrepolje. * 1483-3-3 Poziv upnikom. Skrlolomska zadruga v Dolskem r. z. z o. z. je na svojem izrednem občnem zboru dne 23. februarja 1936 sklenila razdružbo in prešla v likvidacijo. Upniki zadruge se pozivajo, da se prijavijo zadrugi. V Dolskem, dne 12. maja 1936. Skrlolomska zadruga v Dolskem, r. z. z o. z. v likvidaciji. 1440-3-3 Poziv upnikom. »Zasavska koča«, registrovana zadruga z omejeno zavezo v Litiji, se je raz-družila in prešla v likvidacijo. Morebitni upniki se pozivajo, da prijavijo svoje terjatve do omenjene zadruge pri podpisanih likvidatorjih, ter se opozarjajo, da je vso imovino zadruge prevzela podružnica Slovenskega planinskega društva Litija-Zagorje. Litija, dne 28. aprila 1936. Zasavska koča r. z. z o. z. r Litiji v likvidaciji. Gvidon Birolla s. r. dr. Ivan Grašič s. r., likvidatorja. * lo35 Vabilo na III. redni občni zbor Slovenske književne zadruge, r. z. z o. z. v Ljubljani, ki bo v soboto 30. t. m. ob 5. uri pop. na Bregu št. 10 (Blasnikova tiskarna). Dnevni red: 1. Citanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo načelstva. 3. Poročilo nadzorstva o pregledu knjig in bilance za leto 1935. 4. slučajnosti. V Ljubljani, dne 13. maja 1936. ODBOR. * 1508 XXVIII. redni občni zbor Kreditnega društva Mestne hranilnice ljubljanske se bo vršil dne 9. junija 1936 ob 15. uri v hraniliiični posvetovalnici s sledečim dngvnin) redom: 1. Citanje zapisnika o XXVII. rednerfi občnem zboru.- • 2. Odborovo poročilo o društvenerp delovanju v letu 1935. 3. Poročilo računsko - pregledovalne komisije o računskem zaključku za sedemindvajseto poslovno dobo. 4. Določitev števila odbornikov in njih namestnikov ter volitev teh upravnih organov. 5. Volitev članov računsko-pregledd-valne komisije in njih namestnikov. 6. Raznoterosti. Pauli Antop s. r., predsednik. * 1546 Vabilo na redni občni zbor, ki ga bo imela tvrdka »Triglav« prometno d. d. v Ljubljani, dne 10. junija 1936 ob 15. uri v pisarniških prostorih družbe v Kočevju z naslednjim dnevnim redom; 1. Poročilo upravnega sveta o poslovanju v letu 1935. in predložitev računskih zaključkov. 2. Poročilo nadzorstvenega odbora. 3. Sklepanje o poročilu upravnega sveta, o odobritvi računskih zaključkov in o razrešnici upravnemu svetu. 4. Volitev dveh članov upravnega sveta. 5. Sprememba družbenih statutov. Spreminjajo se njihovi §§ 1., 2., 3. in 29. primerno tekstilnemu tehničnemu udejstvovanju tvrdke s sedežem v Zagrebu. Prememba § 29. družbinih pravil vsebuje predlog na spremembo dosedanjega podpisovanja tvrdke. Opomba. Po § 17. družbinih pravil daje posest 10 delnic pravico do enega glasu. Kdor od delničarjev hoče glasovati na občnem zboru, mora založiti vsaj 6 dni pred občnim zborom potrebno število delnic z nezapadlimi kuponi v družbini pisarni v Kočevju. Ljubljana-Kočevje, dne 9. maja 1936. Upravni svet. 1542 Vabilo na ueveti redni občni zbor Jurija grofa Thurnskega jeklarne na Ravnah d. d., ki se sklicuje na dan 12. junija 1936 ob šestnajstih v Maribor v pisarno dr. Leskovarja Josipa, Sodna ulica št. 16/1. Delnice se morajo založiti najpozneje do 9. junija 1936 ali pri družbini blagajni v Ravnah-Gušjtanju ali pa pri Kreditih nem zavodu za trgo.vino in industrijo, v Ljubljani, Prešernova ulica št. 50. Po. izročitvi delnic se izroče imetnikom delnic izkaznice, ki upravičujejo do udeležbe na občnem zboru. Vsaka delnica daje imetniku en glas. Dnevni red občnega zbora je: 1. Predložitev poslovnega poročila in bilance za poslovno leto 1935. j 2. Poročilo računskih preglednikov. “i3. Sklep bilančnega uspeha in podelitev absolutorija upravnemu svetu in računskim preglednikom. 4. Zmanjšanje delniške glavnice od din 14,000.000'— na din 12,000.000'— in sprememba § 6. pravil glede delniške glavnice. 5. Volitev novega upravnega sveta. <6. Volitev in določitev nagrade preglednikom računov in njih namestnikom. 7. Slučajnosti. Upravni svet. * 1557 Vabilo na 57. redni občni zbor rudarskih družbenikov Rudnika in železarne v Štorah, ki ga sklicuje upravni svet v ponedeljek, dne 15. junija 1936, ob enajstih, v tovarniške prostore v Štorah. Dnevni red: 1. Poročilo upravnega sveta o obratovanju od 1. januarja do 31. decembra 1985. 2. Predložitev bilance in računa o dobičku in izgubi z dne 31. decembra 1935. 3. Slučajnosti. Upravni svet. 1536 Razid društva. Krajevni odbor »Jadranske straže« v Prevaljah se je po sklepu občnega zbora z dne 29. februarja 1936 in zaradi premajhnega števila članov razšel. Fabiani Hinko s. r., žel. kontrolor, Prevalje. * 1566 Razid društva. Strelska družina Gorje je sklenila na svojih izrednih skupščinah dne 1. marca in 8. marca 1936 na podstavi členov 47. in 48. razid. Predsednik in tajnik: Val. Razingar s. r. * 1539 Objava. Izgubil sem evid. tablico št. 67907 kolesa in jo proglašam za neveljavno. Biček Anton s. r. & 1572 Objava. Izgubil sem saobračajno knjižico kolesa evid. št. 44216, ter jo proglašam za neveljavno. Križaj Vencel s. r. * 1538 Objava. Izgubil sem evid. tablico št. 43280 kolesa in jo proglašam za neveljavno. Medič Josip s. r. * 1561 Objava. Izgubila sem orožni list; izdan 1. 1934. od sreskega načelstva v Kamniku, ter ga proglašam za neveljavnega. Permoser Filomena s. r., posestnica, Cerknica 245. * 1565 Objava. Izgubil sem dovolilo za nabavo samokresa 6'35 mm, izdano od sreskega načelstva v Brežicah, št. 1519/2, z dne 10. februarja 1936. Proglašam ga za neveljavno. Šepetave Ivan s. r., posestnik, Gregovce 6, srez Brežice. * 1548 Objava. Ukraden mi je bil orožni list reg. št. 306 z dne 5. januarja 1929 za posest in nošenje puške dvocevke in browning pištole, ki ga proglašam za neveljavnega. Vreček Anton s. r., Kranj. * 1556 Objava. Izgubljeno prometno knjižico št. 766 za ženski bicikel razveljavljam. Zelenko Margareta s. r., Celje, Krekova c. 23. a. 1524 Računski zaključek Kreditnega zavoda za trgovino in industrijo v Ljubljani k 31. decembru 1935. Bilanca per 31. decembra 1935. Aktiva: Blagajna din 36,037.930'82; menice din 41,714.991'—; vrednostni papirji din 12,045.832'45; konzorcijalni računi din 9,101.550'10; debitorji: vista naložbe din 7,578.114'47, dolžniki din 173,777.773'91, skupaj din 181,355.888'38; inventar din 1'—; realitete din 136.000; garancije din 11,922.120; skupaj torej din 280,392.19375. Pasiva: Glavnica din 12,500.000'—; Rezervni fond: redni din 1,250.000-—, izredni din 7,800.000—, za dubijozne terjatve din 5,450.000'—, azijski din 3 milij. 750.000'—, skupaj 18,250.000'—; trate din 34.973 53; vložne knjižice in blagajniške priznanice din 51,507.70379; kreditorji din 195,903.399'17; nedvignje-na dividenda din 1.473'—; dobiček: prenos iz leta 1934. din 588.505'49, za leto 1935. din 1,606.13877, skupaj din 2,194.644-26; garancije din 11,922.120—; skupaj torej din 280,392.19375. Račun izgube in dobička dne 31. decembra 1935. Debet: Plače din 2,286.989'40; stroški din 1,894.25377; davki in pristojbine din 1,112.68172; odpis od realitet din 4.000'—; odpisi dubijoznih terjatev din 204.525'82; dobiček: prenos iz leta 1934. din 588.505'49, za leto 1935. din 1 milij. 606.13877, skupaj din 2,194.644'26; skupaj torej din 7,697.094-97. Kredit: Prenos iz leta 1934. din 588 tisoč 505-49; obresti in provizije din 4,858.072'89; dobiček iz deviz, valut in drugih poslov din 2,250.516'59; skupaj torej din 7,697.094'97. Ljubljana, dne 31. decembra 1935. S knjigami in prilogami primerjali in v redu našli: Nadzorstveni svet: Mag. Ph. R. Sušnik s. r., predsednik, Janko Bleivveis-Trsteniški s. r., dr. Mirko Božič s. r., Josip Olup s. r., Franc Urbanc s. r., Miroslav Urbas s. r. Za ravnateljstvo: Avgust Tosti s. r. Za poslovno leto 1935. se bo izplačala delničarjem z 20. majem 1936 lOodstot-na dividenda z odbitkom dividendnega davka. 1507 Splošna stavbena družba d. d. v Mariboru. Računski zaključek za poslovno leto 1935 Aktiva Račun bilance k 31. decembra 1935. Pasiva Račun Račun Račun Račun Račun Račun Račun Račun Račun Račun nepremičnin . > ■ . strojev................. inventarja i ■ i • orodja ..«>** blaga napolizdelkov . . . dolžnikov............... vrednostnih papirjev . poštnega ček. urada . blagajne . ■ . . . din 3,375.68470 2,282.717'95 77.935-60 308.693'48 2,689.422'81 47.626'93 3,934.270'36 166.400'-441.985'89 73.629'59 13,348.367-31 Račun delniške glavnice . Račun upnikov: banke . Račun upnikov: dobavitelji Račun dobička in izgube din 5,000.000'— 7,904.218'50 432.251'08 11.89773 13,348.367-31 V breme Račun dobička in izgube k 31. decembru 1935. V dobro Prenos izgube iz leta 1934. Družbeni davek........... Obresti Odpisi . ..•ti«. Čisti dobiček: prebitek iz znižanja delniške glavnice . . čisti dobiček iz leta 1935. . . 1.427'57 10.470-16 din 2,998.572'43 40.000'- 388.057-32 959.44977 11.89773 4,397.977'25 Prenos iz računa delniške glavnice..................... Tečajne in obračunske razlike Skupni dobiček din 3,000.000-- 798.26174 599.715'51 4,397,977'25 Avgust Jenko m. p. Henri Furrer m. p. Franc Hrastelj m. p. Florijan Zupanc m. p- Za knjigovodstvo: Ruvn. Fraujo Babič m. p. Izdaja kraljevska banska uprava Dravske banovine. Urednik; Pohar Robert v Ljubljani. Tiska in zalaga Tiskarna Merkur v Ljubljani, njen predstavnik: 0. Mihalek v Ljubljani.