PRIMORSKI dnevnik 1® Začel izhajati v Trstu rnaja 1945, njegov Predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad erknim, razmnožen na gostil. Od 5. do 17. sep-arnbra 1944 se je tiskal ‘'skarni »Doberdob« v ovcu pri Gorenji Trebu-J’ od 18. septembra 1944 ° 1- maja 1945 v tiskarni “Slovenija« pod Vojskim ™ ,dr|j'. do 8. maja 1945 Pa v osvobojenem Trstu, kaj® 'zš,a zadnja števil-S,- Bl1 je edini tiskani par-"zanski DNEVNIK v za-P^njeni Evropi. TRST Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382-535723 Fax 0481/532958 ČEDAD Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 Fax 0432/730462 Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo Cena 1.200 lir - Leto XLVII. št. 26 (13.856) Trst, četrtek, 31. januarja 1991 Obtožen je sodelovanja pri oboroženem uporu proti družbeni ureditvi in varnosti Jugoslavije Preiskovalni sodnik JLA odredil aretacijo hrvaškega obrambnega ministra Špeglja Hrvaška vlada odgovorila, da tega ukaza njene varnostne sile ne bodo izvršile - V izredno napetem °zračju ljudstvo preprečilo aretacijo nekega pripadnika HDZ - Ponavlja se v še hujši obliki primer Janša BOGO SAMSA ci^/rJBLJANA - Po Ljubljani krožijo spet oboroženi spe-stVaC1' ^nes bo v Beogradu zasedanje zveznega predsed-0?ra.ob Prisotnosti republiških predsedstev. Tokrat očitno v lca ,ciu Politične ocene stanja JLA, ukaza vojaškega sodni-v°ra v,Se S sbo »Povede« hrvaški minister Špegelj in odgo-$e hrvaške vlade, da tega ukaza ne bodo izvršili. Ozračje Ponovno zaostruje. dju/^kovalni vojaški sodnik v Zagrebu je včeraj izdal nradno sporočilo, v katerem govori o preiskavi proti rojlg 111 obtožencem, katere dolži, da so »sodelovali pri obo-bp.^ uporu na področju republike Hrvaške proti druž-krjjt Ureditvi in varnosti SFRJ«, kar naj bi predstavljalo ti Soe.v raznih členov kazenskega zakonika SFRJ. V tej zve-k z Martinom Špegljem več tajnih sestankov. Zato botra i2ban nalog, da se s pomočjo organov ministrstva za ^Peo r zadeve Hrvaške v roku 24 ur »privede« Martin I Pred preiskovalnega sodnika hrvaškega vojaškega Ca v Zagrebu. tePuhi' zabtevo pa hrvaške politične stranke kakor tudi c'viln v k° javno tožilstvo poudarjajo, da vojaške aretacije Hrv 'h oseb pomenijo neposredni napad na pravni sistem boj ^ Zahteva vojaškega tožilca 5. armadnega območja, Pe||6.rvaški policaji v 24-urnem roku aretirajo oziroma pri-^ Sn na zasbšanje hrvaškega obrambnega ministra Marti-^sglja, pa predvsem pomeni novo zaostrovanje razmer NADALJEVANJE NA 2. STRANI JLA vsiljuje svoj recept za rešitev krize v SFRJ LJUBLJANA — Slovensko predsedstvo je včeraj izdalo naslednje sporočilo: »Predsedstvo Republike Slovenije se je na današnji razširjeni seji seznanilo z dokumentom politične uprave Zveznega sekretariata za ljudsko obrambo "Informacija o aktualni situaciji v svetu in naši državi in neposrednih nalogah JLA". Ta dokument so po ukazu brali v poveljstvih in enotah JLA dan pred prikazovanjem filma Zveznega sekretariata za ljudsko obrambo o dogodkih na Hrvaškem. Predsedstvo Republike Slovenije se je po razpravi odločilo, da z vsebino omenjene informacije seznani javnost. Dokument politične uprave Zveznega sekretariata za LO povsem nedvoumno govori o ambiciji vodstva JLA, da zadrži svojo vlogo političnega dejavnika in celo razsodnika v političnem življenju Jugoslavije in da ne pristaja na zahte- vo po depolitizaciji armade, ki so jo na Predsedstvo SFRJ kot vrhovnega poveljnika obtoženih sil že večkrat naslovili organi Slovenije in Hrvaške. To je tudi v očitnem nasprotju z javnimi izjavami najvišjih funkcionarjev in starešin Zveznega sekretariata za LO in JLA. Za informacije je prav tako razvidno, da v nasprotju z izjavami o tem, da ZSLO in JLA dosledno spoštujeta ustavo in zakone, dejansko ravnata drugače. Dokument postavlja pod vprašaj tudi pojasnilo komandanta 5. vojaškega območja o premeščanju vojakov slovenske in hrvaške narodnosti. Predsedstvo Republike Slovenije zahteva, da se do te informacije opredeli Predsedstvo SFRJ in o svojih stališčih obvesti javnost.« NADALJEVANJE NA 2. STRANI Predsednik F. Tudjman v Beogradu ZAGREB — Hrvaški predsednik Tudjman je sinoči na tiskovni konferenci povedal, da se bo danes udeležil razširjene seje zveznega predsedstva v Beogradu. Bila so mnenja, naj ne gre: zaradi osebne varnosti in ker je razgovor samo izguba časa. Toda že prej so se odločili za razgovore in so šli k Miloševiču in na predsedstvo, da naredijo zadnji napor za mirno rešitev vseh sporov in da preprečijo spopade. Toda propagandistična akcija z montiranimi lažnimi filmi se nadaljuje in to je prvo vprašanje, ki ga bodo preliminarno postavili. Ma hiša odločno demantira trditve o svoji razpoložljivosti za premirje v Zalivu kak izsiljuje kopenski spopad SZ ocenjuje odložitev vrha potek zalivskega spopada h,— V sovjetskih sredstvih javnega hjhsko ni uradnih reakcij na odloženo vr-OtT Bush-Gorbačov, pač pa je glas- lr> eJa predsednika Vitalij Ignatenko utti, zlasti - - ■ • - ............ na zalivsko vojno in tehnične raz- f)e? sporazuma o strateškem ofenzivnem v. h dr£ hska ne skriva ocene, da je v odnosih rJ'i'e okrrf1119 vzniknilo razhajanje in nerazume-^kcjjajj Vrste vprašanj. V Pribaltiku v prvih ttrn^hik ®0ča obeh držav zelo sorodna, a jih Pr, ,vPrašan; 6 Precizirati, tretji sklep pa je zade-Ptei S6dah r °^ro9 katerih obstaja nesoglasje, ib p^tev s„ 3natenka leži poglavitni razlog za D'loh»Dr^e V zabvski vojni in dejstvu, da „ . Predsp?^31 Je' da 3® bog0J, nnikom Bushem v veliki meri za- ^1 D poHre ? Pribaltiku in Sovjetski zvezi v sve ie sovjetski17^ g°™rn' pa ^ h"brb v ZDa jecsKl zunanji minister pred od- bo p af°''oni p lzhrpno pogovarjal z Mihailom Pra haročii,, ar P°nieni, da je nastopal izključ-

^ sovjetskega predsednika. la ^!0rri/‘Obn ”gtonski sestanek povze l6/tk, ^ krilatic Vltvena dela«, v članku pa dodali za z njj^^da je diplomatom namreč dan ^Itlo^aga vo^-N v ocenah sovjetskega ,vor 0*ehih s ,USh vrbovni poveljnik a s Predlc,P0,dal ie' da 1® okrog ameriških 5-urni raz- povzema pod 1'®fišlfltlla ra7?rekrijej0 svoie misli- Med razlo-'iho ke99 vod , ania v ocenah sovjetskega in izjavQ s '’a opozarja zlasti na zalivsko rbbpn . °kroQ TnAleksandra Besmertniha, da je Hitije n^tti p?ev°iHČnih voiaških operacij po-„ °ZN £rrevidnost, čeprav SZ podpira re- k1® tiv,6varnost, !ldnost bi morala veljati zlasti it! bha (tal-,, a voiaSke operacije ne bi ter- Q> iraškaitena ira4i!raŠkiil kot ameriških), da ne vs a tbesta p “ gospodarska infrastruktura 9a tega es°lucije varnostnega sveta uamreč ne predvidevajo. Kritike v slogu, češ da SZ podpira resolucije VS OZN, toda v vojni noče sodelovati, Pravda zavrača z dejstvom, da je Moskva od vsega začetka dala vedeti, da v Zaliv lastne amrade ne bo poslala. Med pomembnimi elementi razhajanj omenja zlasti težave okrog sklepnih priprav pri podpisu sporazuma o strateškem ofenzivnem orožju, ki naj bi ga bila oba predsednik tudi podpisala ob februarskem summitu v Moskvi. Podpis bi predstavljal tudi najpomembnejši dogodek vrhunskega sestanka. Po mnenju strokovnjakov bi sicer tovrstne težave do sestanka lahko še odpravili, če bi seveda obe strani izrazili voljo, da se to res zgodi. Toda, kot kaže, takšne volje ni, piše Pravda. Hkrati opozarja, da ameriška administracija oziroma senat še ni ratificiral v Parizu podpisanega sporazuma o klasični oborožitvi. Razlog naj bi bilo nestrinjanje okrog števila vojaških enot in orožja, ki naj jih sporazum zajame. SZ namreč vztraja, da tri vojaško-morske divizije pripadajo obalni obrambi in potemtakem ne sodijo pod črko omenjenega sporazuma o klasični oborožitvi. Pri tem ne skrivajo, da je problem težji kot se je kazal na začetku. Pravda piše, da sicer ni nujno, da bi se predčasno prepustili čezmernemu pesimizmu in dodaja, da je bilo vselej jasno, kako dvostranski odnosi nikakor ne bodo »brez oblaka«. Razhajanje, nerazumevanje in razlike so in bodo, piše glasilo CK KPSZ. »Izboljšanje sovjetsko-ameriš-kih odnosov v minulih letih pomeni soliden temeljni kamen prihodnjega razvoja. Upamo lahko, da bo nastale razpoke mogoče odpraviti,« dodaja dopisnik glasila. Sodeč po pisanju Pravde je bil obisk Aleksandra Besmertniha v Washingtonu zastavljen tako, da bi ustavil tendenco drsenja nazaj, ki bi namreč obe državi vrnilo v čase nasprotovanja. Pravda skopo omenja »sum okrog dogodkov v Pribaltiku«, ki jih želijo znatne sile izkoristiti kot zelo pomemben dogodek. Da pa ni vse tako, kot trdi Pravda potrjuje včerajšnje sporočilo notranjega ministra Puga, ki je navedel, da so iz Pribaltika umaknili vse desantne enote in specialce. M. L. WASHINGTON, TEHERAN, BAGDAD — Ko je ameriški predsednik Bush obljubil, da zalivska vojna ne bo novi Vietnam, se ni motil, če drugega ne, ker smo priča skoraj popolni vojaški cenzuri, tako da resnične vesti prihajajo po kapljicah v javnost. Sredstva javnega obveščanja se zato obešajo na vsako najmanjšo vest in jo razvijajo z najrazličnejšimi ugibanji. To je nedvomno botrovalo tudi včerajšnjemu nelagodju Bele hiše, ko sta po treh dneh sovjetsko-ameriških pogovorov zunanja ministra Baker in Besmertnih izdala skupno izjavo, v kateri predlagata premirje, seveda ob pogoju, da Sadam Husein obljubi, da se bo umaknil iz Kuvajta. Izjavo so takoj vsi zagrabili in jo skušali prikazati kot dokaz spremenjene ameriške politike do zalivske vojne. Ko pa je Bela hiša navedla, da so se novinarji v ocenah skupne izjave zmotili, je vsa zadeva zadobila obrise prvega razhajanja med Bushem in Bakerjem. Resničnost tega razhajanja je težko preveriti, če pa preberemo celotno izjavo in ne samo omenjenega stavka, pri tem pa še upoštevamo sovjetske težave v odnosih do arabskega sveta in svojih muslimanskih azijskih republik, lahko sklepamo, da ta izjava ne spreminja ameriške angažiranosti in končnih ciljev v Zalivu. Seveda si vsi želijo, da bi lahko preprečili nevarno stopnjevanje zalivske vojne, pri tem je zanimiv naslov »Lučka upanja za ustavitev orožja«, nad člankom vatikanskega dnevnika Osservatore Romano. Po vsem sodeč pa je to upanje le pobožna želja, kar zgovorno priča kronika včerajšnjega dne. Irak je včeraj z motorizirano pehoto napadel savdsko obmejno mestece Kafdži. Pentagon je več ur prikrival napad, ko pa je bilo jasno, da je bil protinapad zavezniških sil uspešen, je pričel dajati filtrirane vesti, iz katerih je razvidno, da skuša baje Irak izzvati čimprejšnji napad, ker ga stalno zavezniško letalsko bombardiranje izčrpuje. Obračun žrtev je še začasen. Poveljnik ameriških sil v Savdski Arabiji general Schwarz-kopf je včeraj navedel, da je življenje NADALJEVANJE NA 2. STRANI K vsem vojnim grozotam je treba nedvomno dodati tudi tragedijo beguncev, ki v teh dneh skušajo z vsemi sredstvi zapustiti Irak. Glavnina si je izbrala Jordanijo (na sliki AP), le manjši del Iran. Mednarodni rdeči križ pa je računal, da bodo begunci bežali predvsem v Iran, ker je Jordanija preveč izpostavljena, prav zato so predvsem tu poskrbel za pomoč, a kaj ko se begunci zaradi osemletne zalivske vojne bojijo Irancev in jim ne zaupajo V Riminiju se bo KPI prelevila v novo Stranko demokratične levice Dvajseti kongres komunistične partije v napetem vzdušju nevarnosti razkola RIMINI — Deset dni po svojem 70. »rojstnem dnevu« začenja KPI danes v Riminiju svoj 20. in zadnji kongres. Sedemdeset let po razcepu s socialisti v Livornu in 14 mesecev potem, ko je Achille Occhetto pred bolonjskimi partizani napovedal zgodovinski »preobrat«, italijanski komunisti zaključujejo svojo dolgo pot, ki pa jo bo nadaljevala nova stranka Partito democratico della sinistra - Demokratična stranka levice. Ustanovitveno obdobje, ki se je začelo na lanskem kongresu v Bologni, se bo tako po besedah tajnika Occhetta zaključilo, začela pa se bo nova faza, ki ima kot svoj veliki cilj socializem. Na kongresu v Riminiju bodo tako kot v Bologni predstavili tri resolucije. Toda če je število resolucij nespremenjeno, pa je povsem različna pot, ki je privedla do teh treh resolucij, drugačna pa so tudi notranja »zavezništva«. Tako v stari večini kot v stari manjšini je prišlo do določenih nasprotij in izstopov. Tako je na primer Bassolino, ki je bil v Bologni na strani Occhetta, izdelal samostojno kongresno resolucijo skupaj z nekdanjima predstavnikoma fronte za »NE« Albertom Asor Roso in Mariom Frontijem. Spremenil, se je tudi položaj znotraj fronte za »NE«. Tokrat je resolucija enotna, za njo pa stojijo Ingrao, Natta, Tortorella, Chiarante, Magri in Ar-mando Cossutta, ki je imel na 19. kongresu KPI v Bologni samostojno resolucijo, ki so jo takrat podprli 3 odstotki delegatov. V večini so ostali milioristi Giorgia Napolitana, ki so podprli Occhettovo resolucijo, ob tem pa so predložili tudi svoj dokument, v katerem točno na- vajajo, v čem se s tajnikom ne strinjajo. Večinska resolucija (pred kongresom naj bi imela približno 70-odstotno podporo) poleg novega imena in simbola stranke želi predstavljati množično ljudsko stranko, ki bo istočasno demokratična in reformistična. Ima tudi točno določen politični cilj: privedla naj bi do reforme političnega sistema, kar naj bi omogočilo alternativo sedanji oblasti in zamenjavo vodilnih oblastvenih struktur. Pri tem pa PDS ne misli reformirati italijanskega političnega sistema sama, temveč je njena pozornost usmerjena predvsem k socialistom, ki pa morajo po Occhettovem mnenju »kritično oceniti izkušnje zadnjega desetletja in se odločiti za programski in politični zasuk.« Druga kongresna resolucija si prizadeva za »ponovno ustanovitev komunistične partije« (rifondazio-ne comunista). Podpisniki te resolucije predlagajo, da 20. kogres za novo stranko ohrani tako ime kot simbol stranke, doda naj še le napis »demokracija socializem«. Njihov cilj je prenova komunističnih izhodišč, na podlagi katerih naj bi se borili za spremembe sedanje politične in družbene stvarnosti. Toda del fronte za »NE«, predvsem krogi okrog Ar-manda Cossutte, ne izključuje možnosti, da pride celo do razkola »da bi tako tudi komunističnim silam zagotovili možnost delovanjna. Resolucija Antonia Bassolina se zavzema za »moderno reformatorsko in antagonistično stranko,« ki ima za cilj radikalno prenovo stare KPI, vendar pa »nasprotuje premiku na desno politične in strateške osi nove stranke.« Na kongresu v Riminiju sodeluje 1.250 delegatov, ki so jih izvolili na 120 kongresih federacij, prisotnih pa je tudi 250 »zunanjih« delegatov, ki predstavljajo razne klube, forume in odbore za konstituanto. Brez pravice glasovanja bodo na kongresu sodelovali tudi parlamentarci KPI in komunistični člani vsedržavnih vodstev CGIL, Lega Cooperative, CNA, Confeser-centi in Confcoltivatori. Prisotne bodo tudi zelo številne tuje delegacije, svojo prisotnost pa so zagotovili tudi najvišji voditelji italijanskih političnih strank. Kongres se bo začel danes popoldne, otvorila ga bo senatorka Giglia Tedesco Tato, ki bo objavila rezultate sekcijskih kongresov posameznih federacij, nato pa bo imel svoj poseg tajnik KPI Achille Occhetto, ki bo pojasnil ustanovitvena načela in osnovne programske smernice nove stranke. Jutri in v soboto bo splošna razprava, istočasno pa bo potekalo delo v raznih komisijah. V nedeljo zjutraj bo imel Occhetto svoj zaključni poseg, takoj nato pa bo sledilo glasovanje o ustanovitvi nove stranke, kasneje pa še volitve vodstva nove stranke. Ob koncu naj še povemo, da so med delegati tudi trije slovenski predstavniki. Tamara Blažina iz Trsta zastopa večinsko Occhettovo resolucijo, senator Stojan Spetič je predstavnik druge resolucije »za ponovno ustanovitev KPI«, Darko Bratina pa na kongresu sodeluje kot »zunanji« delegat. RADO GRUDEN Predkongresno razčiščevanje med delegati fronte za »NE« RIMINI — Za fronto za »NE« se )e kongres začel že včeraj s sejo deleg3' tov, na kateri so udeleženci ugotavlj3' li, da vsebuje resolucija št. 2 (Ingr®0, Tortorella, Cossutta) »dve duši in d'/e protislovni tezi za bodočnost strank3' ki bosta prišli na dan na kongresu«. Na eni strani so Tortorellar Chiaran; te, Angius in drugi, ki so prepričanj da je še mogoče nadaljevati boj z prenovo partije. Na drugi strani pa s Cossutta, Garavini, Spetič, ki te ffloZ nosti ne vidijo in so za to prepričan' da stranki preostane samo razkol a katerega bo prišlo že z volitva® Stranke demokratične levice. Razko^ pa bi se bilo mogoče izogniti le z tanovitvijo federativne struktur3' kateri bi posamezne grupacije i®6. politično in organizacijsko avtono® jo. Ta predlog pa je Occhettova več na odločno zavrnila. Edino, kar dru obe strani, je resolucija partije o voj v Zalivu, to pa je očitno premalo kakršno koli zavezništvo. Tudi ta gument je namreč ustvaril ®attlf0i razhajanja; na to je opozoril Salva . ki obžaluje, da so drugi dogoCl^ izpodrinili zahtevo komunistov, da^._ s preiskavo ugotovi, ali je bila od® tev vlade ustavna ali ne. (G. R.) Slovenska skupščina zahteva moratorij za služenje vojaščine LJUBLJANA — Razpravo o varnostnem položaju v Sloveniji in Jugoslaviji so poslanci slovenske skupščine začeli na skupnem zasedanju zborov 24. januarja - takrat še pod vtisom zaostrenega položaja na Hrvaškem. Včeraj so nato sprejeli stališče in sklepe, ki niso bili prav nič »mehkejši« od tistih, ki so jih pripravili že pred slabim tednom, Med sprejetimi sklepi je gotovo najpomembnejši predlog slovenske skupščine zveznemu predsedstvu, naj razglasi moratorij za služenje vojaškega roka.; Večinsko so bili poslanci vseh zborov - na skupnem zasedanju so glasovali v vsakem zboru posebej - skoraj povsem enotni pri opredeljevanju do posameznih dopolnil. Polkovnik Milan Aksentijevič, poslanec zaposlenih v oboroženih silah, je edini zagovarjal koristnost uvedbe višje bojne pripravljenosti, saj je po njegovem izzvalo demobilizacijo pravojaških enot na Hrvaškem in začetek pogovorov med predstavniki republik. Večina razpravljalcev pa ni skoparila s kritikami na račun JLA in generala Kadijeviča. V razpravah na račun so bili najbolj kritični poslanci prenoviteljev in socialistične stranke. Njegov intervju je sprožil val kritik, a tudi izraze solidarnosti Zamenjava za admirala Buracchio Za predsednika ustavnega sodišča izvoljen E. Gallo RIM — Admiral Buracchia (na sliki), ki vodi italijanske pomorske sile v Zalivu, je zahteval da ga zamenjajo na funkciji, ki jo krije. Obrambno ministrstvo je zahtevo sprejelo, potem ko se je Buracchia pogovoril z obrambnim ministrom Rognonijem. Izdalo je tudi komunike, v katerem pojasnjuje, da »admiralovo mnenje ni bilo pravilno tolmačeno, in da je novinar spregledal nekatere podrobnosti v odgovorih«. Skratka, članek v tedniku Famiglia cristiana ne odraža iskrenega pristopa do poslanstva, ki ga je izvajal admiral in do naloge, ki si jo je prevzel. Buracchia je s svoje strani pojasnil, da se je okrog njega ustvarilo vzdušje, ki onemogoča mirno in neoporečno opravljanje funkcije, ki mu je bila poverjena, za to se raje umakne. Najnovejši italijanski »vojaško-politični« nesporazum je brž dvignil val polemik. Admiral Buracchia je tarča ogorčenih izjav in celo nizkotnih ocen, vendar je deležen tudi izrazov solidarnosti in podpore. Podtajnik obrambnega ministrstva Fassino je na primer izjavil, da italijanska vojska »takih ljudi ne potrebuje in da tako zadržanje ne sodi v slavno tradicijo mornarice«. Admirala je odločno podprl demokristjan Formigoni, češ da je povedal le golo resnico, saj vojaki niso vojni stroji. Nekatere, med temi tudi misovce, pa moti predvsem dejstvo, da je Buracchia preklical dane odgovore. »To ni v slogu italijanskih visokih činov,« meni Rauti, medtem ko republikanci trdijo, da gre za nesprejemljiv spodrsljaj. Zeleni pa se sklicujejo na nekorektnost in vsiljivost poročanja novinarjev, ki se nahajajo v Zalivu. RIM — Kot je bilo predvideno, je bil Ettore Gal® lZ ^ Ijen za novega predsednika ustavnega sodišča. Nasled1.^ Giovanniju Consu, čigar mandat zapade 3. februarja. Ga mandat bo zelo kratek, saj bo trajal le do 14. julija. ^eia Ettore Gallo je bil izvoljen z večino glasov, edina ^ glasovnica je bila namreč prav njegova. Z ustavni® stvom se ukvarja že devet let, ko mu je parlament n0 *uje mesto sodnika. Gallo je socialist, star je 77 let in Pj® ra-pravo na več univerzah. Prva dolžnost, ki jo bo moral viti, je imenovanje podpredsednika ustavnega sodišča-v tem primeru ne bi smelo biti težav, saj je glavni ^aj1 vne" Aldo Corasaniti, ki je med drugim najstarejši član ust ga sodišča. • Minister Spegelj na Hrvaškem pred jutrišnjo sejo državnega predsedstva. Po besedah podpredsednika SFRJ Stjepana Mesiča, Hrvaška ne namerava ne odpoklicati ne aretirati svojega obrambnega ministra. Znani odvetnik Slobodan Budak pa dodaja, da ima po razglasitvi ustave Hrvaška svoj pravni sistem, v katerega se vojska ne more vmešavati. V tem primeru pa ni niti znano, zakaj naj bi ministra Špeglja pripeljali na vojaško zaslišanje. Hrvaški obrambni minister Martin Špegelj je govoril v torek zvečer po hrvaški televiziji in temeljito pojasnil ozadje in namene znane propagandistične oddaje, ki sta jo sestavila vojaška obveščevalna služba in filmski odsek JLA. Minister trdi, da gre za grob ponaredek, da je oddaja lažniva in da je sestavni del propagandistične obveščevalne vojne, ki ustvarja napetost v Jugoslaviji. Odločno je zanikal grožnje, ki naj bi jih izrekel in trdi, da gre za montirane posnetke. Hrvaška televizija je po oddaji izdelala svojevrstno »šalo«, ko so občutno bolje in prepričljivo podložili pod posnetke povsem drugo besedilo, ki se ne nanaša na »kalašnikove« temveč na namišljeno gradnjo hiše, nabavo gradbenega materiala, tovornjake in podobne zadeve. V tej dokumentarni oddaji je Špegelj odločno zavrnil ostavko in zagotovil, da bo še nadalje skrbel za varnost hrvaškega naroda. Do zapletov pa je prišlo tudi včeraj, ko je vojaško sodišče zahtevalo aretacijo še enega hrvaškega predstavnika HDZ. Uprli so se ljudje in po raznih peripetijah aretacije niso dovolili. Hrvaški javni tožilec je v torek zahteval od vojaških oblasti, da se celotni postopek proti civilnim osebam vodi pred civilnim sodiščem. Včeraj pa je zvezni javni tožilec izjavil, da so za zločin oboroženega upora pristojni vojaško sodišče in sodni organi. To pa pomeni popolno tajnost sojenja, sojenje za zaprtimi vrati, odsotnost civilne obrambe, skratka v mirnem času sodišče, ki je povsem v rokah armade in oficirskega sestava: članov ZK - Stranke za Jugoslavijo. Civilne oblasti lah- ko pri vsem tem sodelujejo samo tako, da po nalogu vojaških oblasti aretirajo civiliste in jih privedejo v kasarne. Nekdo je že napisal, da vse zelo spominja na slovenski proces proti četverici, samo da je bil takrat pred vojaškim sodiščem bodoči slovenski obrambni minister, tokrat pa naj bi se znašel sedanji hrvaški obrambni minister. Včeraj je bila v Sloveniji delegacija Črne gore. Po uradnih izjavah in po skupnem poročilu so bili razgovori prijateljski, prispevali naj bi k izboljšanju medsebojnih odnosov. Skupno je stališče, da je treba stvari in jugoslovansko krizo reševati na miren in demokratičen način. Toda za Kučana je na tiskovni konferenci miren način pač miren, za Bulatoviča pa je stvar JLA, ker je njen poseg tudi oborožen, če je v skladu z ustavo in zakonom, lahko izrazito human, tudi če je z orožjem obrnjen proti lastnim državljanom. Osnovna razlika pa je seveda: za Bulatoviča je osnova v dogovoru narodov, za Slovenijo pa so suverene republike. • Recept JLA V prvem poglavju »informacija« politične uprave JLA obravnava mednarodni položaj, pri čemer izhaja predvsem iz situacije v ZSSR, kjer »se je ustavil proces dezintegracije te velike dežele«. Naraščajo in krepijo se sile, ki so za ohranitev zvezne države in njenih institucij. V teh dneh sprejemamo tudi odločne ukrepe za preprečevanje separatističnih tendec. Angažirali so tudi sovjetsko armado. Tudi v Juoslaviji socializem ni do kraja na kolenih. Jugoslavija je v prvem udaru protikomunistične histerije plačala veliko ceno, toda ohranjeni so stvarni izgledi, da se ohrani Jugoslavijo kot federativno in socialistično skupnost. Poročilo nato obravnava dogodke v Perzijskem zalivu, češ da se ne odvijajo po prvotnih ocenah Zapada. Amerika je na virih cenene energije gradila svojo celotno civilizacijo in to je njen bistveni razlog, da je prišla v Perzijski zaliv. »Scenaristi z Zapada« so rušili komunizem in socializem, kar je bil njihov osnovni cilj. Ni pa uspelo jim porušiti komunizem v nobeni deželi, kjer je bil avtohton. Zaradi tega sedaj iščejo nove načine napada. Prav zato pa tako srdito napadajo Jugoslavijo, ker bi to bila prva država, kjer bi komunizem padel, čeprav je bil izviren. Zato bodo predvsem skušali zrušiti komuniste v onih republikah, kjer so ostali na oblasti in komuniste v federaciji. V protijugoslovanski aktivnosti je v prvi vrsti angažirana Madžarska. Drugo poglavje obravnava že vidno perspektivo izhoda in naloge, ki jih je treba izvršiti. 1. Treba je izvajati gospodarsko reformo, tako da se zagotovi stabilne in zagotovljene vire finansiranja federacije in še posebej JLA. Reformo je treba izvajati postopno, da se prepreči gospodarsko katastrofo. 2. Treba je zagotoviti delovanje federacije kot države. V kolikor bi se nadaljevala politika izvršenih dejstev, se bo težko izogniti prelivanju krvi. V razpravi o bodočnosti Jugoslavije se mora angažirati celoten armadni sestav: JLA kot ustanova in vojaki kot državljani. Jugoslavija lahko obstaja edino kot država, konfederacija ni država. Treba je narediti vse, da postane »Savez komunista - Pokret za Jugoslavijo« glavna politična sila jugoslovanskega prostora in središče za zbiranje levih političnih strank in organizacij. Pripadniki armade imajo svoje naloge pri vseh teh dosedaj navedenih nalogah. Osnovna in neposredna naloga armade pa je ustvarjanje pogojev za funkcioniranje federalne države in likvidacijo »prebojev«, ki so. bili narejeni proti »jedinstvu« z ustanavljanjem paravojaških organizacij. V nadaljevanju citirajo ukaz predsedstva SFRJ in pravijo, da se je pričel izvrševati in da bodo razorožili vse te formacije. V tem okviru pa je treba posvetiti posebno pozornost visoki bojni sposobnosti enot JLA. Še posebej so velike naloge v sferi krepitve enotnosti pri teritorialni obrambi na Hrvaškem in v Sloveniji. V Sloveniji je do kraja treba izvesti stališča o regrutih. Del regratov iz Hrvaške in Slovenije bodo premestili v druge predele države in ugotovili odgovornost, ker se vojaški načrt ni izvajal. Starešine se morajo zgvedati, da se morajo uporno boriti za integriteto in enotnost poveljniškega kadra, kar je pogoj za izvrševanje ustavnih obvez. Armada mora ostati čvrsta in vztrajati pri svojih dolžnostih. Zadnje poglavje je posvečeno ustanavljanju in krepitvi Zveze komunistov - Gibanja za Jugoslavijo. Taka socialistična stranka je pogoj za obstoj federativne Jugoslavije, za ohranitev enotnosti in integritete armade. Pri tem je še posebej važno, da se prepreči vrivanje »pete kolone« v vrste Zveze komunistov - Gibanja za Jugoslavijo. K vsemu temu komentar ni potreben, saj so stvari na dlani. Očitno gre za politično platformo vojnega puča, ki naj bi skupaj z republikami, v katerih se je obdržala komunistična oblast in skupaj s komunisti v federaciji ter s sicer redkimi toda preverjenimi komunisti po ostalih republikah ponovno vzpostavili realsocialistični sistem skupaj s podobnimi silami v Sovjetski zvezi, s katerimi so očitno tesno povezani. V torek popoldne bo v Ljubljani prvo uradno zborovanje, ustanovni kongres Zveze komunistov - Gibanja za Jugoslavijo, katerega člani so predvsem pripadniki JLA. (B. S.) • Irak izsiljuje izgubilo 12 ameriških vojakov in ne 20, kot so prvotno navajali, še vedno pa ni znano koliko mrtvih so utrpele savdske in katarske sile. Glede iraških izgub je Schwarzkopf navedel, da so bile »izredno težke«. Ameriški general pa je na včerajšnji tiskovni konferenci novinarjem prvič pokazal posnetke in ne običajne črteže in risbe, ki dokazujejo, da postaja letalska ofenziva vedno bolj uspešna. Po njegovih besedah bi se skoraj dalo sklepati, da je Irak pred zlomom, a sodeč po dosedanjih izkušnjah bi bile take trditve ne no preuranjene. Vsekakor pa je.rašKe vsakomur jasno, da je oskrba af. vojske pod takim množičnim . vključno z Italijani niso imeli lZ9 ^O' Pentagon pa še vedno ni c®(jOv0ra voljivega in sprejemljivega 0 na za neprestani beg iraških *e varne iransko ozemlje. Včeraj je .Vja ta3' iranske ozemeljske vode zbez neka iraška vojna ladja, ki s° f0rraiUa niška letala težko poškodovala- jj j je tudi včeraj na vse kriplj6 11 ^vh11 bi dokazal svojo nevtralnost ® sum o tajnem sporazumu ®e ,epoS|a, dom in Teheranom. Iranski v® , jfa nik pri Združenih narodih Ka razi je včeraj ponovil, da so v spoft in mornarji za Iran do traja® oCjvč, da vojni ujetniki. Prav tako lezajjvs^ trditve o verskem značaj® .. tev h,K? dve »snovni tI'1« v Trii., za premostiti sta, zahtB, tu.in c°rdenon tlrt^teštvo e ie socialističi vlrt/ stvo ~ socialisti •Hh ,nskemPOnovUo tudi V i>oVoriSMianku- Kaž '»ek jjtesju KP z načelnei "tk i 'Cvi ‘3lišči pSI. ka 0*;, poudaril turli vivou?ac,h-ko je B / »e želi , Jem 9oVorl iteti-o Jv1. knze. Papež Janez Pavel H. obišče tudi Furlanijo-Julijsko krajino TRST — Papež Janez Pavel II. bo obiskal spomladi prihodnjega leta deželo Furlanijo-Julijsko krajino. Verjetno bo to takoj po veliki noči in sicer v dneh med 24. in 26. aprilom. Tako se vsaj glasi neuradna napoved, ki je prišla naravnost iz Vatikana in ki naj bi jo potrdil tržaški nadškof msgr. Lorenza Bellomi na današnji opoldanski tiskovni konferenci v škofijski palači. Škofje in verske skupnosti se že dolgo zavzemajo, da bi Janez Wojtyla vendarle prišel v edino italijansko deželo, ki je še ni uradno obiskal, ta prizadevanja pa so spremljale tudi občasne polemike. Kaže, da je obisk potrdil sam papež na nedavnem snidenju s škofi iz naše dežele, katerim je naglasil, da trivenetsko cerkveno občestvo zavezuje evangelično izpričevanje človekoljublja, saj deluje na območju, kjer se živo prepletajo različni narodi in ljudstva in ki ga označuje etnična, jezikovna ter kulturna pluralnost. Poglavar katoliške Cerkve naj bi obšel vse štiri pokrajine, posebno pozornost pa posvetil seveda Ogleju. Obisk bo pomenljiv tudi zaradi tega, ker mejijo ti kraji z Jugoslavijo oziroma Slovenijo, od koder je prejel papež že večkrat prošnjo, naj bi jih obiskal. Zadnji papež, ki se je mudil v Furlaniji-Julijski krajini, je bil Pavel VI. in sicer dne 13. septembra 1972. Napetost na meji z Avstrijo še raste RIM — Minister Carlo Bernini je podaljšal do 30. aprila veljavnost začasnih navodil, ki urejujejo izdajanje dovoljenj za avtoprevoz na račun tretjih - navodila bi morala zapasti ravno danes. Za to se je minister odločil v pričakovanju dokončnega preustroja avtoprevozniškega sistema v Italiji. Z druge strani pa se napetost med tovornjakarji na meji z Avstrijo iz dneva v dan bolj zaostruje. Včeraj opoldne se je izčrpal kontingent 570 dovolilnic za tranzit čez avstrijsko ozemlje, ki jih izdaja dunajska vlada vsak dan; zaradi tega je nastala na italijanski strani brenerskega prelaza šestkilo-metrska kolona, saj vozniki niso mogli čez mejo. Kljub mrazu je vzdušje znosno, toda potrpljenje bo marsikomu kaj kmalu pošlo. To se bo zgodilo bržkone še prej pri Kekovem, kjer so gostišča in sanitarije bolj oddaljene. Nastale razmere so narekovale zastopnikom mednarodnih avtoprevoznikov v Furlaniji sklic generalne skupščine, ki bo v soboto ob 9.30 na veronskem Ouadrante Europa. Na skupščino pridejo vsi, ki so včlanjeni v sledečih organizacijah: Assindustria, Associazione piccole industrie, Confarti-gianato in CNA. Proučili bodo, kaj ukreniti, če ne pride v doglednem času do dokončne izgladitve italijansko-avstrij-skega spora glede urejevanja čezmejnega tovornega prometa, ki traja, kakor vemo, že lepo število mesecev. Jezikovne pravice Slovencev v Italiji na razstavi v Kazini LJUBLJANA — V avli Kazine v Ljubljani so včeraj dopoldne odprli razstavo z naslovom "Jezikovne pravice Slovencev v Italiji". Z razstavo se spominjajo petinšestdesetletnice ustanovitve Manjšinskega inštituta v Ljubljani, katerega naslednik je Inštitut za narodnostna vprašanja. Razstava je pravzaprav delo samotnega borca za pravice Slovencev iz Trsta, prof. Sama Pahorja; je pregled rezultatov njegovega boja za dvojezičnost z oblastmi italijanske države. Sam prof. Samo Pahor je ob otvoritvi razstave dejal, da ga imajo v Trstu za ekstremista, vendar pa je mnenja, da je prav nasprotno, da je konservativist. Bori se namreč samo za stare stvari - za praktično uveljavljanje mirovne pogodbe z Italijo iz leta 1947, za uveljavljanje Posebnega statuta o rabi slovenskega jezika iz leta 1954, za uveljavljanje jugoslovansko-ita-lijanske pogodbe iz leta 1975 in za uveljavljanje vseh drugih predpisov. Tako je torej na strani zakona on in ne italijanska država, ki poizkuša ves čas izpodbijati pravice Slovencev v Italiji, kakor so bile določene v mednarodnih in drugih pogodbah. Pred odprtjem Agriesta 1991 VIDEM — Pojutrišnjem, 2. februarja, ob 11. uri bo kmetijski minister Saccomandi odprl na videmskem sejmišču v Torreanu di Martignacco 26. razstavo strojev in opreme za kmetijstvo ter kmetijskih pridelkov z naslovom Agriest 1991. Razstavo finansirajo kmečke in obrtne posojilnice iz vse Furlanije-Julij-ske krajine, na njej pa bo sodelovalo 280 razstavljalcev, to je 30 več kakor v lanskem letu. Na razstavni površini približno 30.000 kvadratnih metrov, od katerih jih bo 20.000 na pokritem, bo na ogled vse, kar je ndjnovejšega na tehnološkem področju, kakor tudi kemikalije, semena, strokovna literatura, živinorejski proizvodi, rastlinjaki pa še vse potrebno za sodobno kmečko arhitekturo. Razstava bo trajala do 10. februarja. V Pordenonu 8. Samulegno PORDENON — Od jutri do 5. februarja bo na pordenonskem sejmišču 8. salon strojev, orodja in opreme za lesnopredelovalne obrate Samulegno, ki se odvija vsako drugo leto. Odprl ga bo podtajnik za trgovino in obrt Guglielmo Castagnetti. Na površini 25.000 kv. metrov bo prisotnih 150 razstavljalcev v zastopstvu 250 italijanskih proizvajalcev, pričakujejo pa obisk kakšnih 15.000 specializiranih operaterjev. V vsem Trivenetu je zaposlenih na tem področju 75.000 ljudi. Med razstavo bodo na sporedu štiri zasedanja, na katerih bodo razpravljali med drugim o upravljanju tehnoloških inovacij, o odstranjevanju industrijskih odpadkov in odplak, o energetskem varčevanju in o izdajanju potr-dilnic glede kakovostnega standarda, kakor bo to zahtevalo združeno evropsko tržišče po letu 1992. Namesto 134 je bilo odobrenih le 55 predčasnih upokojitev pismo uredništvu Protest tržaških pristaniških delavcev zaradi neustreznih ministrskih ukrepov Še o predlagani reformi okrožij in njihovih svetov Tržaški pristaniški delavci so v sindikalni vihri: stavkali so predvčerajšnjim popoldne in včeraj zjutraj, sklicali so dve zborovanji, napovedali pripravno stanje. Tak je bil njihov prvi odgovor na nepričakovano vest, da je posebna komisija ministrstva za trgovinsko mornarico odobrila za Družbo pristaniških delavcev (CULP) v Trstu le 55 od 134 predvidenih predčasnih upokojitev, ki bi morale začeti veljati s 1. februarjem. Ukrep bi utegnil imeti hude posledice pri porastu stroškov in torej povišanju tarif za pristaniške storitve in to prav v času, ko se tržaški luki odpirajo možnosti za nov razmah. Kaj praktično pomeni sklep ministrske komisije, sta novinarjem obrazložila včeraj na tiskovni konferenci v Domu pristaniških delavcev konzul CULP Vincenzo Marinelli in podkon-zul Fabio Armani. Izhodišče za razumevanje sedanjega položaja italijanskih pristanišč je treba iskati v načrtu bivšega ministra Prandinija, ki si je pred tremi leti omislil nekaj osnovnih ukrepov za sanacijo pristanišč. Mednje so sodile tudi izredne državne intervencije za kritje deficitov in predčasne upokojitve pristaniških delavcev. Sedanji minister za trgovinsko mornarico Vizzini, je poudaril Marinelli, je na zadnjem obisku v Trstu septembra lani zajamčil možnost, da bi v letu 1990 šlo predčasno v pokoj 109 tržaških pristaniških delavcev, v prvih mesecih tekočega leta pa še nadaljnjih 25, torej skupno 134. Za Družbo pristaniških delavcev so bile te številke še vedno prenizke, saj je po računih njenih upraviteljev od trenutno 746 zaposlenih pristaniških delavcev vsaj 160 odvečnih. Ko so se decembra v okviru Sveta za pristaniško delo dogovarjali o tarifah, je Družba pristaniških delavcev bila previdna in računala le na 90 predčasnih upokojitev ter na 85-87 tisoč.delovnih dni, kar je vsekakor omogočilo, da je letošnja cena pristaniških tarif ostala skoraj ista kot lani. Jasno je, da se sedaj, v primeru 55 . upokojitev, osnovni strošek za delovno silo skoraj podvoji. Prvi sogovornik Družbe pristaniških delavcev je Pristaniška ustanova (EAPT) in prav k njej so včeraj zjutraj, medtem ko je bila v teku tiskovna konferenca, romali stavkajoči prista-niščniki in predstavniki pokrajinskih sindikalnih organizacij. V povorki so obšli Nabrežje in simbolično zasedli dvorano na Pomorski postaji, kjer je bil v teku sestanek upravnega odbora EAPT. Po prvih izjavah kaže, da med pristaniškimi delavci in Pristaniško ustanovo ni razhajanj, saj so konkurenčne tarife v interesu obeh. Upravni svet je enotno sprejel resolucijo, v kateri poverja predsedniku Fusaroliju nalogo, naj takoj poseže pri ministru Vizziniju z zahtevo po spoštovanju obvez in torej odobritvi 134 predčasnih upokojitev. EAPT naj bi nadalje zahtevala sestanek na ministrstvu, na katerem naj bi ob prisotnosti tržaških političnih, ekonomskih in družbenih sil razpravljali o razvojnih perspektivah tržaškega pristanišča in v tem okviru tudi sanacije 7 milijard in 400 milijonov lir deficita CULP. Tretja in nadvse pomembna točka, s katero se vsi strinjajo, pa opozarja na krajevne vire finančnih prispevkov. Prva, ki bi lahko več pripomogla, sta Sklad za Trst in bencinski sklad, poleg Dežele, seveda. Predstavniki Pristaniške ustanove so zadovoljni s temi stališči in obvezami, vendar pod pogojem, da postanejo operativni. Včeraj popoldne so se pristaniški delavci vrnili na delo, od razvoja dogodkov pa bo odvisno, kako se bo nadaljevalo stavkovno gibanje, (nf) Podpora pokrajinskih socialistov Podporo in solidarnost s stavkajočimi pristaniškimi delavci je izrekel v tiskovni noti pokrajinski tajnik PSI Perelli, ki opozarja, da je treba nemudoma poseči pri ministrstvu za trgovinsko mornarico Vizziniju, kajti sklep o krčenju števila predčasnih upokojitev utegne popolnoma izničiti manever za racionalizacijo in zaviranje porasta pristaniških tarif, na katerem sloni načrtovani razvoj tržaške luke. Pri tem ne smemo pozabiti, ugotavlja tajnik PSI, da je Družba pristaniških delavcev eden od bistvenih subjektov pristanišča. Mimo posegov na vsedržavni ravni, opozarja Perelli, pa je nujno, da pride v Trstu do socialnega pakta, ki naj predvideva učinkovito izkoriščanje krajevnih finančnih razpoložljivosti (Perelli omenja Sklad za Trst in bencinski sklad) v podporo vseh nosilnih gospodarskih sektorjev, med katerimi je pristaniški med prvimi. Cenjeni gospod urednik, kot član posebne občinske komisije za decentralizacijo čutim potrebo, da se izrečem o intervjuju Vlaste Bernard z občinsko odbornico Pittonijevo. Izjave, ki jih daje odbornica, so namreč na žalost netočne. V novem pravilniku, ki je danes v obravnavi, ni nobenega člena, ki bi se skliceval na rabo slovenskega jezika v rajonskih svetih. Še več, odbornica je pred posebno komisijo izjavila, da je ta problem »zamrzjen« v pričakovanju zakona za globalno zaščito. Tako zadržanje je z druge strani popolnoma v skladu z dosedanjimi izjavami tržaškega župana in odbornice same. Kar pa se tiče sklicevanja na 27. člen dosedanjega pravilnika, bi želela spomniti, da je bil do danes dosledno neapliciran in tudi predmet ostrih političnih nasprotovanj: pomni Skedenj, Kolonja-Škor-klja. Ker smatram, da to vprašanje, ki je pravnega, a tudi političnega in moralnega značaja, ne sme biti predmet nikakršne špekulacije, sem vsekakor zahtevala joojasnilo od odbornice Pitto-nijeve. Ce je res pripravljena vzpostaviti pravni, moralni in politični red v zvezi z izjavanjem že obstoječega in veljavnega pravilnika, bo seveda imela vso mojo podporo. Jasno mora namreč biti, da je danes - bolj kot včeraj - mogoče pozitivno rešiti vprašanje rabe slovenskega jezika z občinskim statutom. Zakon št. 142 o krajevnih avtonomijah namreč pušča vsaki posamezni občini pristojnost, da si izdela takšen statut in takšne pravilnike, ki najbolj odgovarjajo posamezni krajev- Prenovljen salon Nauticamp 91 naletel na ostre kritike tržaških podjetnikov Čez dober mesec, in sicer od 9. do 17. marca, se bo v Trstu odvijal salon navtične opreme Nauticamp 91. Gre za tradicionalno razstavno prireditev, saj bo njena letošnja izvedba že 14. po vrsti, a tokrat se bo predstavila v korenito prenovljeni obliki. Nauticamp 91 hoče biti mednarodnega, točneje srednjeevropskega pomena, med drugim pa ga ne bodo kot doslej priredili v prostorih Tržaškega velesejma, ampak bo na tržaškem nabrežju okrog pomorske postaje. Vse te in še druge spremembe pa so vzbudile tudi nekaj polemik, in sicer dokaj ostrih. Z letošnjo organizacijo Nauticampa se ne strinjajo predvsem tržaški trgovci in drugi podjetniki s tega področja, ki so združeni v konzorciju Asso-mare. Na dan so prišli s parolo, da bo letošnji Nauticamp brez Tržačanov. Pritožili so se, da jih prireditelji niso niti povabili k sodelovanju, poleg tega pa so protestirali zaradi pretirano visokih cen razstavnih prostorov. Za kvadratni meter razstavnega prostora bo treba letos odšteti 30 tisoč lir, medtem ko je lani zadostovalo 12 tisoč. Drugače povedano, stroški za postavitev navadnega standa se bodo tokrat sukali okrog 2,5 milijona lir, kar je znatno manj kot npr. na navtičnem sejmu v Tržiču, kjer si bo letos mogoče urediti stand za 350 tisoč lir. Te kritike seveda letijo na organizacijski odbor, v katerem so zastopane Tržaška trgovinska zbornica, Tržaška velesejemska ustanova in Tržaška pristaniška ustanova. Zanimivo pa je, da je Tržaška trgovinska zbornica včeraj objavila daljše tiskovno sporočilo o Nauticampu 91, v katerem ni niti besedice o protestu konzorcija Asso-mare. Pač pa je pripravljajoči se salon v njegovi prenovljeni obliki prikazan v izredno optimistični luči. Med drugim je rečeno, da je organizacijo Nauticampa 91 prevzela družba East Coast Yacht Brokers iz Benetk, ki si uspešno prizadeva, da bi salon pritegnil pozornost srednjeevropskega in še širšega prostora, in to v skladu tudi z novo vlogo, ki naj bi jo Trst odigraval v novih odnosih med Vzhodom in Zahodom. Kot zanimivost tiskovno poročilo Tržaške trgovinske zbornice navaja, da se bo letošnjega salona udeležila tudi Albanija, točneje ladjedelnice iz Drača. Mimo tega so svoje sodelovanje na Nauticampu 91 zagotovile tudi največje italijanske navtične tvrdke, od družbe Cantieri navali deli' Adriatico iz Benetk do tvrdk Codecasadue iz Viareggia, Co-mar, Franchini Vachts, Lepanto Yachting, Nauti-ca Casarola itd. Kot rečeno, bodo Nauticamp 91 priredili na tržaškem nabrežju, točneje v bazenu sv. Marka v Starem pristanišču ter na kopnem na Nabrežju Nazario Sauro, Pomolu Bersaglieri in Pomolu Pecheria, kakor tudi v delu pomorske postaje. Odličen komorni koncert sklenil poklon Mozartu Z odličnim komornim koncertom se je v gledališču Mlela predsinočnjim zaključila svojevrstna pobuda Mozart-Tra-zom. Zamisel in organizacija večplastnega proslavljanja je delo tržaške zadruge Bonawentura, ki je z (morda predvsem za naše mesto) neobičajnim spletom kulturnih utrinkov ob 200-letnici smrti proslavila rojstvo VVolfganga Amadeusa Mozarta. Praznovanje se je začelo že v soboto zjutraj s prihodom v Trst skladateljeve družine, med sprehodom po mestnih ulicah in postanki v nekaterih značilnih stavbah je zaživelo vzdušje, ki je lebdelo med fantastičnim podoživljanjem preteklosti in dovoj otipljivim dogajanjem, ki so ga ponujali gledališčniki, glasbeniki in plesalci. Po »natrpanem« sobotnem programu je nedeljski popoldan potekal v znamenju filmskega poklona Mozartovi genialnosti. Veliki finale je učinkovito ponudil torkov koncert Hay-dnovih in Mozartovih glasbenih umetnin. Glavno vlogo je nedvomno odigral Salzburger Kammerorchester, ki ga je pred petimi leti ustanovil in ga vodi Harald Nerat. Ansambel sestavlja osemnajst mladih glasbenikov, ki izhajajo iz uglednega orkestra salzburškega Mozarteuma, osrednji del repertoarja pa predstavljajo Mozartova dela, od baletov, koračnic in serenad do koncertnih, opernih in simfoničnih stvaritev. Dodaten glasbeni užitek sta ponudila solista, tržaški violinist Massimo Belli in milanski violončelist Jaco-po Scalfi, ob brezhibnem podajanju prvega pa je občinstvo (ne preštevilno, a vendar pozorno in »hvaležno«) naravnost navdušil drugi solist, ki je res poustvarjal iz najglobljega kotička svoje duše. Koncert je sklenila znana Mozartova Simfonija v A-duru K 201, po dolgem ploskanju pa je orkester dodal uradnemu sporedu še dva utrinka iz opusa enkratnega salzburškega glasbenika, (dam) Zeleni: samo z osamosvojitvijo do demilitarizacije v Sloveniji Tržaška zelena alternativna lista je priredila v torek zvečer na sedežu Katoliške delavske organizacije ACLI javno skupščino o vprašanju demilitarizacije Republike Slovenije. Pobudnik srečanja je bil svetovalec zelenih v tržaškem pokrajinskem svetu Ales-sandro Capuzzo, ki je pred kratkim predlagal pokrajinskemu odboru posebno resolucijo o vprašanju demilitarizacije sosednje republike. Capuzzo je prizadevanja zelenih za razorožitev v prostoru Alpe Jadran takole obrazložil: »Brezsmiselno je načrtovati gospodarski razvoj Trsta, ustanavljati razne off-shore ter izglasovati zakone za obmejna območja, če bo v naši soseščini kraljevalo nasilje. Naš človeški ter gospodarski interes je, da se v sosednji republiki dokončno uveljavi demokracija, ki jo trenutno verjetno najbolj ogrožajo ravno oborožene skupine.« V tem duhu je zelena alternativna lista sestavila poziv za razorožitev v Sloveniji, v katerim je med drugim zapisano, da je to najučinkovitejša politika za stabilizacijo političnih razmer na Balkanu. Capuzzo je izjavil, da bodo zeleni seznanili svoje parlamentarce s to iniciativo, da bi slednji intervenirali pri italijanski vladi v korist Slovenije. Član predsedstva stranke zelenih Slovenije Jože Horvat iz Kopra je razložil, da zeleni želijo, da bi bila Slovenija država brez vojske, neoborožena ter brez trgovine z orožjem. To stališče je pred nedavnim osvojila tudi vladna koalicija Demos. Po Horvatovem mnenju bodo Slovenijo demilitariziran, ko se bodo izpolnili trije pogoji: prvič, odnosi med jugoslovanskimi republikami bi morali temeljiti na drugačnih osnovah: drugič, Slovenija bi morala postati samostojna ter suverena republika, ki bi jo njene sosede Italija, Avstrija, Madžarska ter Hrvaška mednarodno priznale: tretjič, Jugoslovanska ljudska armada bi morala zapustiti Slovenijo. Horvat je opozoril, da se zeleni pro-tivijo ustanovitvi samostojne slovenske vojske, ker potem "te vojske ne bi nikoli več razpustili". Govornik je opozoril, da je razorožitev Slovenije ter Jugoslavije nujen pogoj za reševanje mednacionalnih sporov v Jugoslaviji:' »Pred očmi vseh je dejstvo, da JLA postaja iz dneva v dan močnejši politični akter na jugoslovanski politični sceni, ki občutno kroji usodo ter krči demokratične pravice državljanov. Poleg tega JLA iz dneva v dan veča svoje zahteve. Armada je že postala neznosno breme za gospodarstvo jugoslovanskih republik. Lani je na primer Slovenija plačala armadi 700 milijonov dolarjev, za leto 1990 pa JLA od Slovencev zahteva proračunskih 1.400 milijonov dolarjev. Pred sporom med generali ter hrvaško vlado smo bili pripravljeni prispevati v sklad za vojsko 420 milijonov dolarjev, danes verjetno niti tega.« Ob zaključku je Horvat pozval italijanske zelene, naj po svojih močeh vplivajo na italijansko vlado, da bi čimprej priznala slovensko samostojnost. (w) Z občnega zbora Zveze cerkvenih pevskih zborov »Privabiti je treba mlade« V ponedeljek zvečer je v Slomškovem domu v Bazovici potekal občni zbor zveze cerkvenih pevskih zborov, organizacije, ki je prav pred nedavnim slavila 25-letnico svojega nastanka in ki ima velike zasluge za napredek zborovskega petja na Tržaškem. Udeleženci so potrdili dosednji odbor in obenem sprejeli predlog, da bi v odbor vključili tudi nekaj mladih članov. Predsedniško poročilo je na ponedeljkovem občnem zboru prebral Zorko Harej, ki je podal obračun petletnega delovanja Zveze. Opozoril je tudi na vrsto pomembnih uspehov ZCPZ in obenem omenil resne težave, s katerimi se bo moral soočiti novi odbor. Dr. Harej je predvsem opozoril, da je zborovodij in organistov odločno premalo, zaskrbljujoče pa je tudi pomanjkanje mladih glasov v pevskih zborih. ZCPZ se bo morala torej v bodoče predvsem truditi, da med mladini vzbudi ali obudi ljubezen do zborovskega petja. Sledila so še poročila blagajnika Humberta Mamola, tajnikov Ljube Smotlak in Antpna Kostnapfla ter posegi raznih predstavnikov cerkvenih pevskih zborov, ki delujejo na Tržaškem, (hj) Na sliki (foto Križmančič) Zorko Harej med branjem predsedniškega poročila na ponedeljkovem občnem zboru ZCPZ. ni stvarnosti. Naša krajevna stvarnost pa postavlja to vprašanje v ospredje. Mislim, da se splača še nekaj povedati tudi o združevanju rajonskih svetov. Ni dvoma, da je to nujno potrebno za Trst. Preden pa se definira število in teritorialne obsege rajonov, j® nujno določiti, kaj naj pravzaprav h rajoni bodo. Predlog novega pravilnika namreč Še zdaleč , ne rešuje tega temeljnega vprašanja. Kot stari pravilnik, se tudi nov skli' cuje na neka pooblastila, ne da bi bua pri tem točno definirana. Ni vseenO' če bodo morali rajonski sveti direktn0 upravljati sektorje občinske uprave, ali če bodo še naprej posvetovalni organi. Če je izbira prva, je nujno definirati, kaj bodo upravljali in katera pooblastila bodo imeli. To ni in f.e more biti izključen predmet odbornis tva za decentralizacijo. Občinski od bor se mora o tem jasno izreči in vsa ko odborništvo posebej mora definira ti sektorje, ki jih namerava decentrah' zirati, in tudi načrt, kako naj se ta oe' centralizacija izjava. Na podlagi teh konkretnih elemed tov bomo sklepali o novih teritoria nih območjih, ki pa ne morejo bi zgolj združitev dveh ali več rajonsk svetov, predvidevati moramo tu možnost delitve dosedanjih območij- Definiranje novih območij pa m0 . upoštevati tudi specifiko pristojno^ slovenskega prebivalstva. Skrajno n korektno je namreč, da se Občina eni strani sklicuje na Maccanicov » kon, ko gre za rabo slovenskega jez1 ^ in da v isti sapi pozabi, da so v te^ zakonskem predlogu le definirana o močja, kjer naj bi se zaščita uveljavi] la, ki se sklicujejo tudi na območja jonskih svetov. • a. Mi takega zadržanja ne odobra mo, to je odraz politične volje več1, v kateri se tudi odbornica Pittoni P ^ poznava in zato pričakujemo, da se obnašala do tega vprašanja mog° manj dinamično, a bolj dosledno. « Na koncu bi želela, da bi tudi z dnevnik podpiral to zahtevo, tud bolj kritičnim poročanjem. Anamarija Kal® V odgovor na zadnji stavek »naš dnevnik« pač časopis in ne P a tična stranka, zato je njegova P a. dolžnost informirati. O problema črtovanega združevanja 0^roZj\0gtf specifično o neprimernosti za združitev obeh kraških ralfe ie smo samo v tem mesecu P‘sa.n dvakrat (9. in 26. januarja), za $ .. bilo povsem naravno, da smo se^jp-temo obrnili tudi na pristojno 0 sko odbornico. Komentar na n!en: od vajanja mora seveda priti najPrej zfl-tistih, ki jih vprašanje neposredn ^g, deva, mi pa smo skušali bralce ga nuditi vse informacije in elemen 'a. osnovi katerih si lahko o njem /J rijo lastno mnenje. Tudi to P‘sg 'po ga z zadovoljstvom objavljam' jemljemo kot prispevek td C membni razpravi in upamo, bodo sledili še drugi. dni^0 II Piccolo stavk*3 Tržaškega dnevnika II danes ne bo v kioskih. P°.. „0-skupščini so se novinarji f[j mreč odločili, da bodo P° Joi-sindikalni boj kolegov dn kov II resto del Carlino 1 me Nazione, ter tiskovne a9?*ieg' družbe Monti Polipress. K .jj- družbe Monti so proglasil* za-nevno stavko, ker menijo> ložnik vodi odločno Pfot,n0tra' kalna pogajanja v zvezi z njo delovno pogodbo. ^ Profesor Abraj1** dodeljen SSS že ^ Sindikat slovenske šole *®ge s P^i kaj časa še enega šolnika, nim urnikom posveča sin /Jjfa . delu. To je 33-letni FranC a pt^ Z katerega je šolski skrbnik ** a jii SSŠ z dekretom oprostil P dodelil sindikatu. jrai n^-st, Franco Abrami je diP^mverZ’ Lrfl kulteti za ekonomijo na u na državnem trgovskem val tra. zavodu Žiga Zois pa jf P°.a po Pfnjč' vinstvo. V okviru sindikat te!>* til svojo dejavnost Predv , naj ‘J.nri' nim zadevam, med kateri fe. nimo kontrolo plač a° n ur®) pri strukcijo kariere, odpravn« titve- t normativ o tečajih in Pr® strok°VAlitem delu bo izkoristil tu saj je svojega »drugega« P0"!1 1 ob rami aktiven komerciali5' p0iag,egu Vsem kolegom je na 0 na s,e t®*' sredah med 17. in" 18. 8/lU' sindikata, Ul. Carduc 370301. Pokrajinski svet stranke zasedal pozno v noč Slovenska skupnost pred zelo važno preizkušnjo S sinočnje razprave v odboru za gospodarstvo SKGZ Zakon za obmejna območja označuje konec dolge dobe tržaške zaprtosti tj Ukrajinski svet Slovenske skupnosti je na sinočnji seji ocenil odstop pokra-Pot tajnika Mira Opelta. Slednji je uvodoma na kratko umeteljil vzroke te Vzp?Ze' k' jo je napovedal že pred časom, strankin izvršni svet pa jo je dokončno dei na znanje na zadnji seji sredi prejšnjega tedna. S pokrajinskim tajnikom je da{ansk° odstopil tudi ves izvršni odbor, vključno s podtajnikoma Borisom Gom-20 f111 in Petrom Močnikom. Seja, ki jo je vodil predsednik pokrajinskega sveta Se .ko Harej, se je zavlekla pozno v noč, v razpravi, ki je bila dokaj živahna, pa Ve . oglasilo več članov najvišjega pokrajinskega telesa SSk. Do končne odločit-2a i® prišlo zelo pozno zvečer, ne gre pa izključiti tudi možnosti, da se bo edanje nadaljevalo v prihodnjih dneh. SSk i'e<^ni pokrajinski kongres stranke je vsekakor sklican za prihodnjo pomlad. dej Pa že v prihodnjih dneh’čakajo zelo pomembne politične odločitve. Njena ko 9*cija je bila uradno vabljena na jutrišnje srečanje tajnikov tržaške večinske lcge. na katerem bo govor o štafeti na Pokrajini in na Občini Trst. Precej a Pogajanja pa se obetajo v devinsko-nabrežinski občini. SSka (foto Križmančič): med sinočnjim zasedanjem pokrajinskega sveta Zakon za obmejna območja je prvi zakonski instrument za naše območje, ki je zastavljen internacionalno, v smeri odpiranja meje, navdihuje pa ga tista filozofija, ki za katero se je vedno zavzemala tudi Slovenska kulturno-gospodarska zveza. Ocena je s sinočnjega zasedanja odbora za gospodarstvo SKGZ, ki je imel v razpravi zakonsko besedilo samo in možnosti naše skupnosti oziroma njenega gospodarskega potenciala za vkjuče-vanje v uresničevanje določil in še zlasti filozofije tega zakonskega akta. Besedilo zakona je v uvodnem poročilu razčlenil Suadam Kapič, ki je ustanovitev centra za finančne, bančne in zavarovalniške storitve off shore v tržaškem prostem pristanišču označil kot najbolj kvalifikantno, a tudi najbolj problematično točko zakona. Kot posebej pomembnega pa je izpostavil tisti člen zakonskega besedila, ki ukinja vladni odlok št. 154 iz leta 1950. Le-ta je namreč določal, da mora vsako tujo investicijo v tržaški pokrajini odobriti prefekt, kar je bil v sicer že zdavnaj sproščeni italijanski zakonodaji danes pravi absurd, porojen iz povojnega strahu, da se ne bi Trsta polotil jugoslovanski kapital. Kapič je pri tem omenil zaslugo sen. Spetiča, ki mu je v senatu na izrecni strankin mandat uspelo v največji meri prispevati k ukinitvi tega odloka. Velik pomen je poročevalec pripisal tudi sredstvom, ki jih zakon namenja za sklad Frie, za podjetja na goratih območjih, za univerze oziroma za štipendiranje tujih študentov in za izgradnjo avtocestnih odsedkov med Razdrtim in Gorico oziroma Trstom, poleg prispevka za našo manjšino, ki ji je v tem trenutku življenjsko potreben. Zakon za obmejna območja je torej po Kapičevi oceni izjemno pomemben tako s političnega kot gospodarskega vidika, ustvarja pogoje za spodbujanje sodelovanja z Vzhodno Evropo in še posebej za sodelovanje med Trstom in njegovim bližnjim zaledjem, povrhu pa označuje konec dolgega obdobja, v katerem so odnosi med Trstom in Rimom temeljili izključno na asistencialistični in rentniški logiki. Zakon ponuja Trstu priložnost, da se vključi v svetovne finančne tokove in da razvije moderne terciarne dejavnosti, za mlade obeta kvalificiran zaposlitveni bazen, hkrati pa bo v oporo vsem tistim gospodarstvenikom, ki si utirajo pot na vzhodnoevropska tržišča. Kako in v kakšni meri se bomo v ta kontekst mogli in znali vključiti Slovenci, pa je bilo seveda temeljno vprašanje razprave, v kateri je bilo slišati bolj ali manj optimistične napovedi in tudi konkretne predloge. Po mnenju Vojka Kocjančiča bo to vključevanje težko predvsem zato, ker nimamo dovolj usposobljenih kadrov, zato bomo morali na tem področju nujno ukrepati, poleg tega pa bi morali z analizo možnosti ugotoviti, kam bi bilo najbolj učinkovito osredotočiti moči, s katerimi razpolagamo. Darij Cupin je opozoril, da so naše možnosti v dolgoletnih izkušnjah in v infrastrukturi, ki smo jo ustvarili na področju zunanje trgovine in ki bi jo morali prilagoditi novim zahtevam. Klavdij Palčič se je ustavil pri finančnem prispevku za manjšino in ugotovil, da je bilo nedvomno pozitivno, da smo bili vključeni v ta zakon, saj tako prvič prihajamo do potrditve naše življenjske vloge v tem prostoru. Zato bomo morali tudi politično izkoristiti duh tega zakona, dokazati, da nismo (kot je to večkrat slišati) zaviralni element za razvoj Trsta in končno tudi preseči opozicijski pečat, ki ga ima naša vloga v širšem kontekstu. Edi Bukavec je predlagal, naj bi SKGZ dala pobudo za enotno stališče Slovencev v perspektivi sodelovanja z Deželo pri izvajanju zakona, medtem ko je Boris Siega predlagal us- • • 'B i Kot piše glasilo Nuova polizia Heroin ponovno sejal smrt še nove domneve med tržaškimi narkomani skTadiiuorož^ še pnrcan je v našem mestu terjal žal las 0 .^lado žrtev, včeraj pa so le za iitiel 6 ■ * življenje Milančanu, ki je dozn S1<:er bivališče v Trstu. Smrtno 81 je sinoči vbrizgnil v žilo 25-let- ni Armando Domini (na sliki), ki je bil v tržaških krogih znan kot reden uživalec mamil. Armando je bil do 17.30 na delovnem mestu v tovarni Grandi motori. Ko se je vrnil domov - stanoval je z mamo, Nerino Vrabec vd. Domini, na Vrdeljski cesti 52/1 - se je zaprl v kopalnico. Uro kasneje je mama opazila, da s sinom nekaj ni v redu. Poskusila je odpreti vrata kopalnice, ker pa ji ni uspelo, jo je zaskrbelo in je poklicala na pomoč gasilce. Ko so le-ti prihiteli do stanovanja in so s silo odprli vrata kopalnice, so na tleh našli truplo mladega delavca, ki je imel na rokah tipične znake zasvojencev s heroinom. Agenti letečega oddleka so že med prvo hišno preiskavo ugotovili, da je hranil v neki omarici v kopalnici skoraj štiri grame heroina. V cigaretnih zavojčkih pa je skrival precejšnjo količino snovi, ki jo narkomani običajno uporabljajo za pripravo doz. oporna razsodba porotnega sodišča ki je oprostilo zakonca Visinturi ,/'ega sod-?daluPi in Manlio Visintini nista - vsaj po mnenja tržaškega ^‘dotti ie1SCa ~ zabrivila umora komaj 2-mesečne hčerke Jessice. Javni toži-i J'9 0da zabteval težko kazen, saj je predlagal, da bi oba obsodili °draž °' s°bniki pa so zakonca oprostili vseh obtožb. Tekst včerajšnje 'r': oprostj,a P°Polno zmedo, ki je vladala že med procesom. Zakonca so *)!)Qtovdr%i 1 °btožbe namernega umora, ker »nista zagrešila kaznivega deja-VH.'"'di, kd0 hS0 Priznali. da so se odločili za to razsodbo, ker niso mogli '^kri^^Vostj ,dveb je povzročil smrt dojenčka. Mala Jessica je bolehala za i6 v r|.°' bar je močno skrbelo očeta in mamo. Junija lani sta otroka i ir,tZalar da ■ *0 bolnišnico, vendar je deklica umrla že isto noč. Obdukcija i edno Vestig ^k'Urnida zaradi številnih udarcev v glavo. Zdravnika Costantini-31 rrif(t] bude 'ki sta po obdukciji pričala na procesu, sta dejala, da gre prav za Pa sta take, ki bi lahko pričali o namernem poskusu umora, oče h ‘Isk*’ °srpri n° zavračala to obsodbo. Odvetnik Giacomelli, ki je branil p%kega vzqju0to^ obrambo na dejstvo, da nista imela starša nikaršnega Ni 1 0 stri rt rr.3', v bistvu pa ni bilo mogoče ugotoviti, kaj je pravzaprav 4 sUkl o. ale Jessice. 1 (balf, oto); zakonca Visintini po branju razsodbe. Smrt Armanda Dominija ponovno odpira bolečo rano narkomanije v mestu, ki je do danes živelo v povsem neutemeljenem prepričanju, da je sorazmerno »varno«. Od decembra sem pa je heroin, za katerega domnevajo, da je nadpovprečno čist, terjal šest žrtev. Žrtev pa bi lahko bilo še več. Že včeraj bi se namreč žalostnemu spisku lahko pridružilo ime narkomana, o katerem sumijo, da je prav na našem tržišču razpečeval heroin. Enri-ca Hermana Seeba, 29-letni Milančan, ki je stanoval na Greti v Ulici Gradišča 4, je obšla slabost v baru Rubino na Ul. S. Sebastiano 2. Z anonimnim telefonskim klicem so poklicali na pomoč rešilec rdečega križa, s katerim so nezavestnega Seeba pospremili na oddelek za hitro pomoč. Zdravnik je ugotovil, da se je Milančan zastrupil z mamilom in mu je vbrizgnil v žilo primerno zdravilo, že nekaj minut kasneje je smel Seebo zapustiti bolnišnico. Sodnik Felice Casson, ki vodi preiskavo o zagonetnem ozadju petovelj-skega atentata, je včeraj v Benetkah zaslišal generala Fausta Fortunata, ki je v začetku sedemdesetih let vodil oddelek tajne službe SID (tako imenovani urad R), od katerega je bila odvisna tajna organizacija Gladio. Zasliševanje je bilo posvečeno odkritju nabrežin-skega skladišča orožja. Jutri bo beneški sodnik zaslišal odgovornega urednika mesečnika Nuova polizia Franca Fedelija, ki objavlja v februarski številki (slednja bo izšla v prihodnjih dneh) dolgo reportažo o najdbi nabrežinskega orožja in razstreliva. Članek demantira vse dosedanje uradne vesti v zvezi s tem odkritjem, do katerega naj bi prišlo poleti leta 1971 in ne februarja leta 1972, ter govori o vlogi policista Nicole Pezzuta, ki naj bi sodeloval pri tej najdbi in ki je leta 1975 umrl v še nepojasnjenih okoliščinah. Tednik piše tudi, da so v celotno aiero o Nabrežini v prvi osebi vpleteni tudi neofašisti. Mili Berginc v zadnje slovo Smrt je spet posegla v vrste nekdanjih nameščencev Založništva tržaškega tiska. Po neozdravljivi bolezni je v torek v tržaški bolnišnici izdihnila Ljudmila Berginc, Mili, kot smo jo klicali, dolgoletna uradnica-tipkarica v sestavu uredništva Primorskega dnevnika. Mili se je rodila v Trstu 14. novembra 1920 v družini očeta železničarja, ki pa je ostal brez dela, ko se je uprl premestitvi v Južno Italijo, in matere, ki se je za preživljanje družine zaposlila kot kuharica menze v tržaškem Arzenalu. Prve tri razrede osnovne šole je obiskovala na Ciril-Metodovi šoli pri Sv. Jakobu, po njeni nasilni ukinitvi pa še en razred v italijanski šoli, nakar je dokončala italijansko nižjo srednjo šolo. Vzgojena v zavednem narodnem duhu se je kmalu po izbruhu druge svetovne vojne vključila v ilegalno delo v okviru Osvobodilne fronte. Kot terenska aktivistka v družbi drugih tedanjih znanih tržaških aktivistk Spele, Grozdane, Marice in še drugih, je tudi obiskovala tečaje slovenščine, politične vzgoje in računovodstva. Februarja 1944 je postala članica Skoja, februarja pa članica KPS. Takoj po osvoboditvi je začela delati kot uradnica v tedanjih naprednih organizacijah, predvsem v Slovensko-italijanski protifašistični uniji in v kadrovski komisiji pri CK KP STO. Oktobra 1958 je prišla na Primorski dnevnik za uradnico-tip-karico in je na tem mestu ostala do upokojitve maja 1976, čeprav je rada prišla pomagat tudi po njej, kadarkoli je bilo treba. Za Odsek za zgodovino pri Narodni in študijski knjižnici je pretipkala in pomagala urejati tudi vso rokopisno zapuščino pok. časnikarja Albina Bubniča, zlasti njegovo zbrano delo o Rižarni. Mili, ki se je rada udeleževala izletov in drugih družabnosti, je bila vzorna delavka, ženska dobrega in milega značaja in v takratnem kolektivu dnevnika smo jo vsi imeli radi in jo cenili zaradi pridnosti, iskrenosti in skromnosti, ki jo je krasila vse življenje do zadnjega diha. Ko se je poslednjič še novembra lani prikazala na dnevniku za pozdrav, smo vedeli za njeno bolezen, nihče pa ni mogel slutiti, da ji je bilo odmerjenih le še nekaj tednov življenja, saj je tudi sama bila še polna optimizma. Na Mili bomo ohranili spoštljiv in drag spomin. Naj ji bo miren poslednji dom. (jk) tanovitev notranje koordinacije in izmenjave informacij za angažiranje v različnih sektorjih, ki jih ponuja zakon. Darij Cupin je razpravo zaključil z ugotovitvijo, da se žal medtem, ko se Trsta odpira, naša matična domovina iz gospodarskih in strateških razlogov zapira, zaradi česar je bilo prekinjenih veli-kov stikov, ki so jih imeli naši gospodarstveniki. Predlagal je, da bi odbor izdelal neke vrste platformo o zamejstvu in matici v novih razmerah, ki naj bi služila za navezavo sodelovanja na novih predpostavkah, med katerimi je ena najpomembnejših prav obravnavani zakon. VLASTA BERNARD Dne 29. januarja nas je zapustila Mili Berginc Pogreb bo jutri, 1. februarja, ob 10.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice na pokopališče pri Sv. Ani. Žalostno vest sporočajo: sestra Ani z Ninom in ostalo sorodstvo. Trst, 31. januarja 1991 Ob smrti drage MILI žalujejo dolgoletne prijateljice Ada, Bojana, Danila, Gracijela, Milena in Romana Primorski dnevnik in Založništvo tržaškega tiska izreka svojcem iskreno sožalje ob izgubi dolgoletne uslužbenke Mili Berginc. Zapustila nas je naša draga Angela Turk por. Strani Pogreb bo jutri, 1. februarja, ob 9.45 iz mrtvašnice glavne bolnišnice na pokopališče pri Sv. Ani. Žalostno vest sporočajo: mož Alojz, otroci Irma, Aleksander in Pavel z družinami in drugo sorodstvo. Trst, 31. januarja 1991 Ob izgubi drage mame Angele Turk por. Strani iskreno sočustvujeta s Pavlom in svojci družini Suban in Bandelj Slovenska kulturno-gospodarska zveza izreka Pavlu Stranju in družini iskreno sožalje ob bridki izgubi drage mame. Ob izgubi drage matere izreka Pavlu Stranju in svojcem globoko sožalje Slovenski raziskovalni inštitut Ob izgubi drage mame in žene Angele sočustvuje s prizadeto družino Antonija Švagelj vd. Ozbič Ob izgubi drage mame sočustvujejo z Aleksandrom in Pavlom uslužbenci podjetja Resco Trst-Gorica. SLOVENSKO STALNO _ GLEDALIŠČE David Pownall Mojstrska lekcija Danes, 31. januarja, predstava v Prosvetnem domu na Opčinah odpade zaradi okvare ogrevalnih naprav. V soboto, 2. iebruarja, ob 20.30, v Domu A. Sirk v Križu. MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANSKO Stanko Vuk Tako srečen bi bil, če bi ti razumela te moje besede Režija JOŽE BABIČ, izvaja TONE KUNTNER Danes, 31. t. m., ob 20.30, (ob 11.30 zaključena predstava). DRAMSKI STUDIO SLEPIH Zagreb J. B. Moliere Sh\PI\OYi: ZVIJAČE V soboto, 2. iebruarja, ob 20.30. gledališča VERDI Operna sezona 1990/91 Nocoj ob 20. uri (red F) ponovitev Verdijeve opere. NABUCCO. Dirigent Piergiorgio Morandi, režiser Pasguale D'Ascola. Ponovitev v soboto, 2. februarja, ob 20. uri (red F). Prodaja vstopnic pri blagajni gledališča Verdi. V sredo, 6. februarja, ob 20.30 (red A) bo na sporedu koncert ORKESTRA GLEDALIŠČA VERDI pod vodstvom Donata Renzettija. Na sporedu skladbe Borodina in Stravinskega. GLEDALIŠČE ROSSETTI Pri blagajni gledališča so na razpolago posebne gledališke karte za 8 predstav po ugodni ceni. Nocoj ob 20.30 ponovitev predstave Stalnega gledališča Furlanije-Julijske krajine STADELMANN Claudia Magri-sa. V glavnih vlogah nastopata T. Schi-rinzi in B. Valmarin. Režija E. Marcucci. V abonmaju odrezek št. 5. Prodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti. Predstave se bodo vrstile do 10. februarja. LA CONTRADA Gledališče Cristallo Nocoj ob 20.30 bo na sporedu delo Slavomira Mrozka EMIGRANTI. Režija Francesco Macedonio. V glavnih vlogah nastopata Cochi Ponzoni in Orazio Bob-bio. Gledališče Ul. Ananian Jutri, 1. februarja, ob 20.30 bo na sporedu UN SOLO TREDICI R. Grenzija, ki ga bo predstavila skupina Arniči di S. Giovanni. Ponovitvi 2. in 3. februarja. razne prireditve Slovenski kulturni klub - Ul. Donizet-ti 3 - vabi v soboto, 2. februarja, vse mlade na PREDPUSTNO ZABAVO. Na sporedu ples, družabnost in nagrajevanje najlepših mask. Začetek ob 18.30. KD Lipa prireja v soboto, 2. februarja, VEČER O KRASU z diapozitivi Janka Kovačiča, člana Foto Trst 80. Toplo vabljeni vsi v Bazovski dom ob 20.30. SKD TABOR - Opčine - Prosvetni dom. V nedeljo, 3. februarja, ob 16.30. Ob dnevu slovenske kulture bo Klavdij Palčič spregovoril na temo: KULTURA IN MIR: IDEJNA SIAMSKA DVOJČKA ZA PREŽIVETJE SVETA. Sodelovali bodo Drago Gorup z recitalom in MPZ Tabor. Po proslavi bomo željo po miru izpričali v sprevodu s prižganimi svečami do spomenika NOB na Narodni ulici. Društvo slovenskih upokojencev prireja v sredo, 6. februarja ob 16. uri v Gregorčičevi dvorani, Ul. sv. Frančiška 20 PREŠERNOVO PROSLAVO. Program: uvodna beseda prof. Vinko Beličič, recitacije Stane Starešinič, glasba Komorni trio Glasbene matice. Vabljeni. GLASBENA MATICA TRST Koncertna sezona 90/91 v petek, 1. februarja, ob 20.30 v Kulturnem domu Komorni ansambel SLOVENICUM SOLISTI: Dunja Vejzovič, sopran; Justin Felicijan, rog; Dorde , Stanetti, klavir. DIRIGENT: Uroš Lajovic Na sporedu Starzer, Mozart, Koželuh. Predprodaja vstopnic pri Utatu v Pasaži Protti. razstave V TK Galeriji v Ul. sv. Frančiška 20 je na ogled razstava fotografij VANNIJA CALANCE in RAFAELA PODOBNIKA. Urnik: od torka do petka 9.00-13.00, 14.00-19.00. V Palači Economo na Trgu Liberta 7 je na ogled razstava o restavriranjih in najdbah v deželi Furlaniji-Julijski krajini. Razstava je na ogled še danes od 9. do 13. ure. V Studiu Bassanese - Trg Giotti 8/1 -bo do 10. februarja na ogled razstava preprog PIERA DORAZIA. Razstava je odprta ob delavnikih od 17. do 20. ure. Na Gradu sv. Justa - Bastione fiorito -je do 20. februarja na ogled razstava z naslovom DIEGO DE HENRIOUEZ - Fotografije za muzej. Razstavo so organizirali Dežela F-JK, Pokrajina Trst, Občina Trst in Vojaški zgodovinski muzej. Urnik: od 10. do 15. ure. V Občinski razstavni dvorani na Trgu Unitš bodo jutri, 1. februarja, ob 18. uri odprli osebno razstavo olj, tušev in temper slikarja CLAUDIA COSSUJA. V galeriji Cartesius je na ogled do 7. februarja antološka razstava italijanskih grafikov. Urnik: 11.00-12.30, 16.30-19.30, ob praznikih 11.00-13.00. Ob ponedeljkih zaprto. V gledališču Miela na Trgu Duca de-gli Abruzi bodo v soboto, 2. februarja, op 18.30 otvorili razstavo PAOLA RAPALLI-NA. kino ARISTON - Dvorana rezervirana. EKCELSIOR - 17.00, 22.15 Mamma, ho perso Taereo, r. Chris Columbus, i. Macaulay Culkin, Joe Pešci. EKCELSIOR AZZURRA - 17.30, 22.00 Leningrad Cow-boys Go America, r. Aki Kaurismaki.NAZIONALE I - 16.00, 22.15 Aracnofobia, srh. NAZIONALE II - 16.00, 22.00 Atto di forza, i. A. Schwarzenegger. NAZIONALE III - 16.00, 22.15 II profon-do sapore delTamore, r. Pierre Unia, □a NAZIONALE IV - 16.30, 22.15 Ore dis-perate, i. Mickey Rourke. GRATTACIELO - 17.00, 22.15 Tre scapo-li e una bimba, i. Tom Selleck, Steve Guttemberg, Ted Danson. MIGNON - 17.00, 22.00 II te nel deserto, r. B. Bertolucci. EDEN - 15.30, 22.00 Vanessa, il trans e lo stallone, porn., □ □ CAPITOL - 16.00, 22.00 La sirenetta, prod. Walt Disney. LUMIERE - 17.45, 22.00 Mo’ Better Blu- es, glas., r. Špike Lee, i. Denzel Was-hington. ALCIONE - 17.00, 22.10 Riflessi sulla pelle, r. Philip Ridley. Prepovedano mladini pod 14. letom □ - 18. letom □ □ koncerti Societa dei concerti -Tržaško koncertno društvo V ponedeljek, 4. februarja, ob 20.30 bodo v gledališču Rossetti nastopili G. Oppitz, D. Sitkovetsky, E. Brunner in D. Geringas. Gledališče Verdi V ponedeljek, 11. februarja, bo na sporedu izreden RECITAL ameriške pevke SHIRLEV VERRETT ob spremljavi pianista VVarrena Georga VVILSONA. Na sporedu skladbe Brahmsa, Nina, Masse-neta, Debussyja in Verdija. Predprodaja vstopnic od danes, 30. t. m„ dalje. Gledališče Miela V soboto, 2. februarja, ob 21. uri prvi koncert glasbene sezone 1991 Tržaškega jazz krožka s pevko BARBARO CARR. čestitke Danes praznuje naš KRISTJAN 22. rojstni dan. Da bi se mu izpolnile vse skrite želje mu želijo vsi njegovi. menjalnica 30. 1. 1991 TUJE VALUTE BANKOVCI TRST TUJE VALUTE FIXING MILAN BANKOVCI TRST Ameriški dolar . 1119,25 1100.— Japonski jen 8,495 8,20 Nemška marka . 749,48 745.— Švicarski frank 884,80 880,- Francoski frank 220,90 218.— Avstrijski šiling 106,542 105,50 Holandski florint — 664,97 660, Norveška krona 191,85 188,— Belgijski frank 36,426 35,50 Švedska krona 201,04 198,- Funt šterling .. 2190,40 2170, - Portugalski eskudo . 8,50 7,50 Irski šterling .. 1996,90 1970. - Španska peseta 11,992 11.— Danska krona . ..... 194,96 191, - Avstralski dolar 882,80 820,- Grška drahma. 7,036 6,50 Jugoslov. dinar — 60,- Kanadski dolar 966,05 910. ECU 1545,80 — izleti prispevki razna obvestila SK DEVIN organizira v nedeljo, 3. februarja, smučarski izlet na Dobrač (Avstrija). Odhod avtobusa ob 6. uri z Opčin, 6.10 Prosek, 6.20 Nabrežina, 6.30 Seslajn. Vpisovanje in informacije B. Škrk - tel. 200236. šolske vesti 5. februarja zapade rok za prošnje za premestitev na osnovnih in višjih srednjih šolah. Potrebne obrazce in informacije nudi SSŠ, Ul. Carducci 8/III, tel. 370301, vsak torek in četrtek med 11. in 13. uro, v sredo med 17. in 18., uro v petek med 16. in 17. uro. včeraj - danes Danes, ČETRTEK, 31. januarja 1991 JANEZ Sonce vzide ob 7.28 in zatone ob 17.09 - Dolžina dneva 9.41 - Luna vzide ob 18.58 in zatone ob 7.55.. Jutri, PETEK, 1. februarja 1991 BRIGITA PLIMOVANJE DANES: ob 4.04 najnižja -25 cm, ob 9.42 naj višja 45 cm, ob; 16.14 najnižja -66 cm, ob 22.50 najvišja 50 cm. VREME VČERAJ: temperatura zraka 5,9 stopinje, zračni tlak 1023,4 mb narašča, veter vzhodnik 10 km na uro, vlaga 44-odstotna, nebo jasno, morje razgibano, temperatura morja 7,8 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Noemr Braidotti, Lara Petrich, Daniela Morpurgo, Andrea Saul-le. UMRLI SO: 86-letna Erminia Buranel-lo, 80-letni Francesco Melani, 86-letna Francesca Bencich, 78-letni Renato Simoni, 82-letna Cristina Krajnc, 67-letni Fulvio Maraš, 88-letni Pietro Tugliach, 82-letni Renato Rossitti, 70-letna Ludmil-la Berginc, 83-letni Giuseppe Karrer, 22-letrii Riccardo Principe, 96-letna Sidonia Ferluga, 2 leti star Filippo Scalone. SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 28. januarja, do sobote, 2. februarja 1991 URNIK LEKARN: 8.30-13.00 in 16.00-19.30 Dnevna služba - od 13.00 do 16.00 Ul. Dante 7 (tel. 630213), Erta S. Anna 10 (Kolonkovec) (tel. 813268), MILJE -Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124). PROSEK (tel. 225141, 225340) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Dnevna služba - od 19.30 do 20.30 Ul. Dante 7, Erta S. Anna 10 (Kolonkovec), Ul. Giulia 14, MILJE - Mazzinijev drevored 1. PROSEK (tel. 225141, 225340) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Nočna služba - od 20.30 do 8.30 Ul. Giulia 14 (tel. 572015). SLUŽBA KZE ZA DOSTAVLJANJE ZDRAVIL NA DOM TEL. 350505 ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 7761, Namesto cvetja na grob Viktorije Sedmak daruje Sergio Čotič 10.000 lir za MPZ Vesna in 10.000 lir za ŠD Vesna. V spomin na pokojnega Egidija darujeta Danica in Sandro 20.000 lir za KD Primorsko Mačkolje. V isti namen darujeta Cvetko in Valerija Smotlak 20.000 lir ter Željka Klun 5.000 lir za KD Primorsko Mačkolje. Namesto cvetja na grob Egidija Tula daruje Alojzija Olenik 10.000 lir za KD Primorsko Mačkolje. Ob obletnici smrti moža daruje Iva Andolšek 25.000 lir za Zadružni center za socialno dejavnost. V spomin na Kristino Merlak darujeta Dana in Boris Možina 30.000 lir za Zadružni center za socialno dejavnost. Namesto cvetja na grob Berte Vergi-^nella daruje družina Košuta (Križ 38) 20.000 lir za MPZ Vesna. V spomin na Berto Verginella daruje Zora Košuta (Križ 398) 10.000 lir za ŠD Mladina. Namesto cvetja na grob Stankota Bo-gatca darujejo Mari, Zora in Milo 30.000 lir za vzdrževanje spomenika NOB v Križu. V spomin na Nado Briščak in Edija Grgiča darujeta Boška in Ivan Kante 40.000 lir za SPDT. Namesto cvetja na grob Karla Furlana in Milka Miliča darujeta Anita in Bruno Metelko 20.000 lir za cerkev na Proseku. Namesto cvetja na grob Romana Da-neva darujeta Anita in Bruno Metelko 15.000 lir za ŠD Primorje. Namesto cvetja na grob Marte Malalan darujeta Anita in Bruno Metelko 15.000 lir za Dramsko skupina Jaka Štoka. V spomin na drago mamo Josipino Dekleva darujeta hčerki 50.000 lir za Zadružni center za socialno dejavnost. V spomin na dr. Stanka Pavlico darujeta Cveto in Elda Ukmar 50.000 lir za Glasbeno matico. Ob plačanju članarine darujejo Ana Barej Tršat 5.000 lir, Olga Petelin 5.000 lir, Albin in Ada Orel 10.000 lir ter Ar-mid Ukmar 20.000 lir za Društvo slovenskih upokojencev. V spomin Tonke in Pavle Kolerič darujeta Iva in Marija Birsa 50.000 lir za Društvo slovenskih upokojencev. V spomin na gospo Ljudmilo Volčič darujeta Maja in Pavel Fonda 50.000 lir za Knjižnico Pinko Tomažič in tovariši. V spomin na Romana Daneua darujeta Anica in Lučo Danev 50.000 lir za FC Primorje. V spomin na Rinaldovo jnamo g. Vremec darujeta Olga in Živko Lupine 30.000 lir za cerkev sv. Jerneja na Opčinah. Ob 15-letnici smrti nepozabne mame Marije Malalan (ŠemoHnoveJ daruje hči Lidija z družino 20.000 lir za SD Zarja. V spomin na Romana Daneua in Marto Malalan darujeta Anica in Vojko z družino 20.000 lir za balinarsko sekcijo Fc Primorje. Amaterski oder J. Štoka prireja tečaj dikcije in izgovorjave, ki ga bo vodu Stane Razstresen. Kdorkoli bi želel izp°' polniti in obogatiti znanje slovenščine m se rad pridružil dramski skupini naj s® javi ob sredah ob 20.30 na sedežu KulWr' nega doma na Proseku. Vse informacij® telefon 225519 ali 225694. Prosvetno društvo MAČKOLJE prireja razstavo prekmurskih umetniških obrtnih izdelkov. Otvoritev razstave bo v petek, 1. februarja, ob 19.30 v srenjsk1 hiši v Mačkoljah. Razstava bo odprta do 4. februarja od 9. do 12. ure in od 15- d° 20. ure. ŠD SOKOL in KD L GRUDEN vabita na REDNI OBČNI ZBOR, ki bo v sreda 6. februarja, ob 20. uri v prvem in oB 20.30 v drugem sklicanju s sledečim dnevnim redom: izvolitev predsedstva, poročila, diskusija, izvolitev novega odbora, razno. Vabljeni. mali oglasi OSMICO je v Ricmanjih na št. 118 odpt1 Berto Pregare. Toči belo in črno vin-V NAJEM išče-društvo skromne Prostke re tudi potrebne popravil za tedensk sestanke, eventualna možnost odkup -v okolici Opčin do Sesljana. Teletm 722301-9-13 ITALIJANSKO podjetje išče komunik^ tivne in sposobne osebe za trgovs poslovanje z Jugoslavijo. Telefonu ^ samo resni interesenti od 8. do 9-in od 13. do 14. ure na št. (040) 2990 ' PRODAM peugeot 205 G TI 1,9, feb.r'T0 '88. Telefonirati na št. 200232 od 14- 15. ure. 0 KUHINJSKO POHIŠTVO, 15 let. star; nivaj hladilnik, štedilnik, pralni in porm ^ ni stroj podarim. Tel. 231685 od 12- 1 14. ure. 3-SOBNO STANOVANJE v RicmanJ1 dajem v najem zakoncema, oba ZBP?j. lena, 420.000 lir mesečno. Tel. 360 TRIČLANSKA družina išče stanovam ali hišo na Krasu zaradi bolezni otr® Telefon 228390. ,e. PRODAM klavir v dobrem stanju. 1 fon 360891. ŠPORTNO društvo - ribiška sekcija i v dar trgovinsko tehtnico. Tel®^° 412951- , 044 P6 - PRODAM za 5 milijonov lir volvo 24« letnik 83 s klimatsko napravo in,-f0n optional; vse v garanciji. Tel® 578193. . po- MLADA gospa nudi pomoč pn 9° gli dinjstvu najraje v okolici Sv. Ivan Ul. Giulia. Telefon 578193. , gp PRODAM počitniško prikolico ROJ-^ju. 2001, 3,85 m, 4 ležišča v dobrem Telefonirati 826527 ob večernih u^. IŠČEMO pomočnico za slaščičarno-lefon 213055. . PRODAM autobianchi Y10 letnik predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. 89, sivokovinske barve, s pomičn® g/4. ho. Cena po dogovoru. Telefon 2 u. MARIO Mjetin iz Jamelj je v Zup^j čevi ul. odprl osmico. Gostom be, prigrizek in pijačo iz lastne sbrahreii> IŠČEM motor 1300 ali 1600 v d°^eio- stanju za avtomobil ford capri- nirati 214434. PRODAM avtomobil innocenti ^',$1 1__1:___________ -T^l^fnn tudi posamezne dele. Telefon SEDEMLETNE OBVEZNICE • Obveznice BTP se koristijo s 1. januarjem 1991 in zapadejo 1. januarja 1998. • Obveznice dajejo letno 12,50% bruto obresti, izplačljive v dveh šestmesečnih posticipira-nih obrokih. • BTP bodo dodeljeni po marginalnem sistemu (asta margi-nale), ki se nanaša na ceno ponudbe. • Obveznice se lahko rezervirajo pri okencih Banca dltalia ali pri bančnih zavodih do 13.30 dne 16. januarja; cena, ki bo iz-nešena na dražbi bo objavljena v časopisju. • Obveznice se koristijo s 1. ja' nuarjem 1991 in je zato treba ob vplačilu, 5. februarja, doplačati dozorele obresti na kuponu, ne da bi plačali kakršnokoli provizijo. • Obveznice so v svežnjih p° minimum 5 milijonov lir. Rezervacije do 31. januarja Minimalna cena na dražbi % 93,55 Letni donos na podlagi minimalne cene Bruto % 14,46 Neto % 12,64 Zanimivosti naše dežele dok ^ bo danes ob 14.30 na sporedu nova (sicer že tretja) izdaja fcumentarne oddaje Nord-Est, ki jo pripravlja deželni programski oddelek VN za F-JK. Oddaja se bo na ekranu pojavljala tedensko do konca junija in ■astvu ne bo spremenila svojega profila, saj bo kot v preteklih letih obrav-Vala znanost, umetnost, glasbo, spektakel in zanimivosti naše dežele. a, V prvi oddaji bo pozornost usmerjena v vojaško letalstvo in privlačni v l0. ts^i let nad Rivoltom. Krajša reportaža bo posvečena pustolovščinam 0(“ribih z mountain bikeom. Skok v gledališki svet bo omogočil pogled na Gledališča Cristallo s prizorom iz drame Emigranti Slawomirja Mrož-lavna junaka Cochi Ponzoni in Orazio Bobbio sta prizor izbrala nalašč gledalce. Novost bo niz o mestih in mestecih naše dežele, ki se lahko Poa ' 0 s kulturnimi ali naravnimi zanimivostmi. Naslov niza bo A na Četi e^u /e lepo (Ma in provincia si sta bene), prvi pa se bo predstavil ki se lahko ponaša ne samo s kulturnimi, temveč z arhitekturnimi in Prv, onomskimi posebnostmi. Seveda ni Nord-Est pozabila na gosta v studiu. !. 9°st bo nadzornik gledališča Verdi Giorgio Vidusso. Prvo oddajo bo teat - il n*z z naslovom Ob iskanju izgubljenih gledališč (Alla ricerca dei r* Perduti), ki bo obravnaval gledališče v Gorici. sliki: z leve režiser Mario Licalsi, oblikovalec razsvetljave Silvano Solp? i' votUa oddelka Marcello Lenghi, urednika Paolo Boliš in Mario Mira-0(iri' Se.2o v?c90°han) ^ atlete: Tutto il mondo Vj.fatro - Gala večer z ■>. Vm„°r^0ln Gassmanom, ^•00 f£es dnevnik ,,uValk in vreme a opolnoči € RAI2 ^ RAI 3 | fr TV Slovenija 1 7.00 Risanke, nanizanka Las-sie in otroški variete 8.30 Nanizanka: Adderly 9.30 Aktualno: Radio anch'io 10.20 Izobraževalna oddaja: Zupack 10.50 Nadaljevanka: Capitol 11.55 Variete: I fatti vostri 13.00 Dnevnik - Gospodarstvo 13.45 Nadaljevanke: Beauti-ful, 14.15 Omando si ama, 15.05 Destini 15.35 Film: Avenne domani (kom., ZDA 1944, r. Rene Clair, i. Dick Powell, Linda Darnell) 17.00 Vesti in Iz parlamenta 17.10 Lepa Italija 17.45 Nan.: Punky Brewster 18.10 Knjige: Casablanca 18.20 Šport in Rock Cafe 18.45 Nanizanka: Hunter 19.45 Dnevnik in šport 20.30 TV film: La ragnatela (r. A. Cane, zadnji del) 22.05 Variete:... e compagnia bella 23.15 Dnevnik - Pegaz 23.30 Košarka: Aris-Scavolini 0.10 Vreme in horoskop 0.20 Film: Oro sommerso (pust., ZDA 1985, r. Dick Lowry, i. Brooke Shi-elds, Burgess Meredith) 12.00 Dokumentarna oddaja: Meridiana - Feniški labirint, potovanje po Montefeltru, Umetnost hrane, Mesto knjige 14.00 Deželne vesti 14.30 Dokumentarni oddaji: Mesta v ogledalu - Pescara, 15.00 Lutka po imenu Ostržek 15.30 Tednik za amaterje: Nogometni planet 16.00 Tekmovanje sani s pasjo vprego Alpirod 91 16.30 Rokomet: Gaeta-Mode-na 17.15 Nanizanki: I mostri, 17.40 Vita da strega 18.05 Dok. oddaja: Geo 18.35 Drobci barvnega radia 18.45 Športna rubrika: Derby 18.55 Vreme in dnevnik 19.30 Deželne vesti 19.45 BlobCartoon 20.00 Varieteja: Blob. Di tutto di piu, 20.25 Una carto-lina di A. Barbato 20.30 Aktualno: Samarcanda (vodita Michele Santoro in Giovanni Mantovani) 23.15 Večerni dnevnik 23.35 Oddaja o kulturi: Fuori orario. Cose (mai) viste 0.35 Filmske novosti 7.50 Video strani 8.00 Zimski počitniški program 11.00 Film: Skrivalnice (Kan.) 12.00 Mozaik (pon.), 12.00 dok. Alpe Jadran, 12.30 nanizanka Zakon v Los Angelesu 13.15 Video strani 14.50 Mozaik, (pon.), vmes dok. Alpe Jadran 15.20 Žarišče 15.50 Sova (pon.), vmes nanizanka Vrnitev Arsena Lupina 16.55 Poslovne informacije 17.00 Dnevnik 17.05 Radijski diskoklub 17.50 Mozaik, (pon.), dokumentarna oddaja Ure -služabnice časa 18.35 Spored za otroke in mlade: Tri predice (švedska pravljica) 18.50 Risanka in TV okno 19.20 Dobro je vedeti 19.30 Dnevnik in vreme 20.05 Nanizanka: Simenon 21.05 Tednik 22.10 Dnevnik in vreme 22.30 Sova, vmes nanizanki Vse razen ljubezni in Vrnitev Arsena Lupina 23.50 Video strani IIP) TV Koper 16.00 18.30 18.45 19:00 19.20 19.25 19.50 20.30 21.30 22.15 22.25 Športni pregled Spored v slovenščini Odprta meja TVD Novice Nanizanka: VVoobinda Otroška oddaja: Lanter-na magica in nanizanka VVoobinda TV debata Video glasba: Tutti frut-ti (vodi Alex Bini) Nanizanka: Justice TVD Novice Oddaja o športu Ir TV Slovenija 2 9.50 16.30 17.30 19.30 20.30 20.55 21.05 21.35 23.30 SP v smučanju: ženski slalom za kombinacijo, 12.50 2. tek SP v smučanju: ženski slalom za kombinacijo (povzetki) Študio Ljubljana Dnevnik in žarišče Dokumentarec: Divji svet živali Jacobus Gallus in vokalna skupina Ave Svet na zaslonu Komedija na slovenskem odru: Ljudožerci (Gregor Strniša) Yutel RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar; 7.30 Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Spomini Henrika Tume; 8.40 Melodije; 9.30 Misleci sodobnega časa; 9.50 Potpuri; 10.00 Pregled tiska; 10.10 S koncertnega repertoarja; 11.30 Roman: Kaplan Martin Čedermac (27. del); 11.45 Glasba raznih narodov; 12.00 Svet skozi lunin pogled; 12.15 Orkestri; 12.40 Primorska poje: MoPZ Srečko Kosovel; 12.50 Orkestri; 13.25 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Dvignjena zavesa; 15.00 Country; 15.30 Zvočne kulise; 16.00 Mi in glasba; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Četrtkova srečanja; 17.40 Mladi val; 19.20 Zaključek. RADIO SLOVENIJA 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 19.00, 21.00, 23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8.05 Znanja široka cesta; 8.35 Mladina poje; 9.05 Matineja; 10.00 Gospodarstvo in glasba; 11.05 Izbrali smo; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Glasba; 13.38 Do štirinajstih; 14.05 Oddaja o jeziku; 14.25 Iz glasbene tradicije; 14.40 Merkurček; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Melodije; 17.00 V studiu; 18.05 Big band RTV Slovenija; 18.30 Slovenski skladatelji; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Zabavni ansambli; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi 21.05 Literarni večer; 21.45 Melodije 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Podoknica 23.05 Literarni nokturno in glasba. l59o ' 2°4i RETE 4________________ 8.30 Nadaljevanke: Aspet-tando il domani, 9.00 Cosi gira il mondo, 9.30 Senorita Andrea, 10.30 Per Elisa, 11.30 Topazio 13.05 Nadaljevanke: Ribelle, 13.45 Sentieri, 14.45 La mia piccola solitudine, 15.15 Piccola Cenerento-la, 16.15 La valle dei pini, 16.45 General Hospital, 17.15 Febbre damore 18.15 Kviz: Čari genitori 19.00 Aktualno: C eravamo tanto amati 19.30 Aktualno: Linea conti-nua 19.40 Nad.: Marilena 20.35 Film: Ispettore Branni-gan, la morte segue la tua ombra (krim., ZDA-VB 1975, r. Douglas Hic-kox, i. John Wayne, Mel Ferrer) 22.50 Aktualno: Linea conti-nua (2. del) 23.50 Aktualno: Teleguattro 0.10 Film: La morte corre sul fiume (krim., ZDA 1955, r. Charles Laughton, i. Robert Mitchum, Shelley Winters) 2.00 Nanizanka: Bonanza ITALIA 1 _________ 6.30 Vesti: Studio aperto 7.10 Otroška oddaja 8.30 Vesti: Studio aperto 8.45 Nanizanke: L'uomo da sei milioni di dollari, 9.45 La donna bionica, 10.45 Sul-le strade della California 11.45 Vesti: Studio aperto 12.00 Nanizanki: T.J. Hooker, 13.00 Happy Days 13.30 Otroška oddaja: Ciao Ciao in risanke 14.35 Kviz:Urka 15.35 Nan.: Tutti al college, 16.05 Compagni di scuo-’ la, 16.30 Simon & Simon 17.30 Vesti: Studio aperto 18.05 Nanizanke: Mai dire si, 19.05 MacGyver 20.00 Risanka: Peter Pan 20.30 Film: Vuppies 2 (kom., It. 1987, r. E. Oldoini, i. Mas-simo Boldi, Jerry Cala), vmes Studio aperto 22.30 Variete: Tricolore 23.00 Variete: Buzz 23.25 Šport: Grand Prix 0.30 Vesti: Studio aperto 1.00 Nanizanka: Kung Fu - Il libro, 2.00 Samurai 2.55 Filma: Il papavero e an-che un fiore, 4.50 Uomini coccodrillo OPEON_________________ 13.00 Človek in zemlja 13.30 Risanke 15.00 Nad.: Signore e padrone, 16.00 Pasiones 17.00 Film: Chi bussa alla por-ta? (r. George Shaefer, i. Ned Beath) 19.30 Risanke 20.00 Nan.: Capitan Power 20.30 Film: Thunder Alley (glas., ZDA 1985, r. J. S. Cardone, i. Leif Garrett, Roger Wilson) 22.30 Nanizanka: Casalingo superpiu 23.00 Film: Angel (krim., ZDA 1984, r. Neal Jordan, i. Cliff Gorman) TMC________________ 8.30 Nanizanka: Get Smart 9.00 Prijateljska narava 9.50 SP v smučanju: ženski slalom (1. tek) 11.10 Nadaljevanka: Potere 11.50 Kosilo z Wilmo 12.30 Nan.: Doris DayShow 12.50 Ženski slalom (2. tek) 13.30 Dnevnik in šport ' 14.00 Rubrika: Ženska TV 15.15 Film: Quel signore dei bambini (dram., ZDA 1973, i. Peter Boyle) 16.45 Rubrika: Ženska TV 18.10 Nanizanka: Autostop per il cielo 19.15 Variete: Ora locale 20.00 Vesti: TMC News 20.30 Film: Ce un fantasma tra noi due (kom., ZDA 1982, r. Robert Mulligan, i. Sal-ly Field, James Caan) 22.25 Snežni planet 23.00 Nočne vesti 23.30 Film: L' angelo stermina-tore (dram., Meh. 1962, r. Luis Bunuel, i. Silvia Pi-nal) 1.00 Film: Shaft - Un poliziot-to pulito (krim., ZDA 1973, r. R. Roundtree) TELEFRIULI 15.00 Roza salon 16.00 Otroška oddaja 18.00 Nad.: Vite rubate 19.00 Igra: Marameo 19.30 Dnevnik 20.00 Rubrika o obrtništvu 20.30 Dok.: Črno in belo 21.30 Aktualno: Prva stran 22.30 Nočne vesti 23.00 Oddaja o jazzu 24.00 Nanizanka: Primus 0.30 Nočne vesti _____TELE 4 (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: 19.30 Dogodki in odmevi RADIO KOPER (slovenski program) 7.30, 14.30, 16.30 Poročila; 13.30, 19.00 Dnevnik; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.05 Na današnji dan; 6.10 Vreme in prometni servis; 6.30 Jutranjik in cestne informacije; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Dnevni pregled tiska in kulturni servis; 8.00 Prenos Vala 202; 13.00 Oddaja v živo: Od enih do treh; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.00 Črno na belem; 17.30 Aktualno: Primorski dnevnik; 18.00 Mladim poslušalcem; 19.00 Prenos Radia Ljubljana. RADIO KOPER (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Jutranja glasba; 6.05 Jutranji almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 7.00 Simfonija zvezd; 7.35 Skupaj; 8.00 Pošiljam ti razglednico; 8.25 Pesem ted-’ na; 8.40 Vsega po nekaj; 9.00 Clic; 9.35 Popevka po želji; 10.00 Dnevni pregled tiska; 10.40 Družinsko vesolje: ideje, nasveti in priporočila za gospodinje; 11.00 Pisali so nam; 11.30 Italiana; 12.00 Glasba po željah in čestitke v živo; 14.40 Pesem tedna; 14.45 Edig Galleti; 15.00 Naše sanje; 18.00 Souvenir d'Italy; 18.32 Instrumentalna glasba; 19.00 Jazz glasba; 20.00 Nočna glasba.- RADIO OPČINE 7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Matineja; 17.00 Time to rock; 19.00 Pogovor s psihologom; 21.00 Keltska glasba. Ocene goriškega župana glede globalne zaščite so že predmet političnega spora Marsikdo se ne strinja s Scaranovimi stališči Stališča, ki jih je goriški župan Sca-rano zagovarjal pred ožjim odborom prve senatne komisije glede zakonskih osnutkov za zaščito Slovencev v Italiji, so izzvala reakcijo tudi v občinskem svetu, potem ko se je že v prejšnjih dneh od njih ogradila SSk, ki sicer sodeluje v goriški občinski upravi. Pri tem gre povedati, da točna vsebina izjav doslej uradno ni znana in da je župan šele med razpravo na predsi-nočni seji občinskega sveta napovedal, da bo dal svetovalcem in tisku kopijo dokumenta, ki ga je predložil ožjemu odboru senatne komisije. Do včeraj dokumenta z občine še nismo prejeli, pač pa smo si ga priskrbeli po drugih poteh in ga objavljamo v celoti na drugem mestu na tej strani. Scarano je v prejšnjih dneh seznanil z vsebino dokumenta občinski odbor na seji, potem ko je Slovenska skupnost že javno sprožila politični problem. Predsinoči je vprašanje ponovno postavil svetovalec Bernard Špacapan na seji občinskega sveta. Ocenil je, da je bilo Scaranovo ravnanje nekorektno, ker je nastopil v imenu občinskega odbora, ne da bi se predhodno posvetoval z odborniki. Njegova stališča je občinski odbor potrdil šele naknadno. Sporna je tudi vsebina izjav, ki temeljijo na neki imaginarni kontrapoziciji med dvema narodnima skupnostima v Gorici, tako da se zdi, da leto 90 ni prineslo k nam nobenih novih pogledov na ta vprašanja. Občinski svet je z odobritvijo resolucije KPI o tem problemu 8. januarja letos zavzel povsem drugačno, odprto stališče, je ugotovil Špacapan in vprašal župana, ali je posredoval senatorjem tudi ta dokument. Predstavnik SSk je predvsem ospo-raval trditvam župana o nekakšni destabilizaciji, ki naj bi jo tvegala Gorica, ko bi se slovenska manjšina preveč okrepila. Poudaril je, da je tako pojmovanje nacionalnih odnosov povsem v nasprotju z izjavami o Gorici kot laboratoriju sožitja. V takem pojmovanju, je dodal, je občutiti fobijo pred Slovenci in hudomušno pripomnil, da so fobije patološki pojavi, zdravijo pa se prav z odprto konfrontacijo s pojavom, pred katerim je nekoga strah. Temu posegu so sledili še drugi. Misovec Coana je dejal, da njegova stranka, tako kot Lega Nazionale, podpira župana, če je res, da je spremenil dosedanja stališča o problemu zaščite Slovencev, ki so bila po mnenju desničarjev nesprejemljiva. Vsekakor je zahteval, naj župan posreduje občinskim svetovalcem celotno besedilo predloženega dokumenta. Predlog objave je podprl tudi načelnik svetovalske skupine KD Obit. Neodvisni svetovalec KPI Igor Komel je dejal, da je zagrenjen zaradi Scaranovih stališč, ki skušajo prikazovati Slovence kot nekako peto kolono imaginarnega sovražnika. Poudaril je, da smo Slovenci odkriti in lojalni državljani, ki skušamo preko kulture, športa in drugih dejavnosti graditi sožitje v mestu ne pa kakih nacionalnih trdnjav. Manjšina se je znala v teh letih odpreti novi kakovosti sožitja, pričakuje pa večjo zavzetost v tej smeri tudi s strani večine. Tudi jaz želim, da bi bila Gorica laboratorij sožitja, je dejal Komel in želel, da bi županove izjave na avdiciji ostale le enkratna napaka, ki naj se ne ponovi, na poti utrjevanja sožitja. Dokajšen vtis je nato povzročil med svetovalci odbornik Nicolo Fornasir, predstavnik leve struje KD, ki se je tudi sam delno ogradil od Scaranovih stališč. Povedal je, da ga na seji odbora, ki je naknadno potrdil vsebino teh izjav, ni bilo. Fornasir meni, da bi izjave lahko bile nekoliko drugačne, če že ne po vsebini, ki nekako izraža že leta 1985 dogovorjeno stališče občinske uprave, vsaj v duhu, ki je tokrat dosti bolj defenziven kot pa konstruktiven. Konkretno je Scaranu očital dvoje napak: nekorektno metodo, ker se ni predhodno posvetoval z odborom, in vsebinsko, ko se je opredelil za preštevanje manjšine. Scarano je glede tega takoj pojasnil, da je v svojem dokumentunavedel tudi nasprotovanje manjšine vsakemu preštevanju in je zato poudaril, da preštevanje ni bistven problem ter da manjšina obstaja in jo je treba upoštevati neglede na število njenih pripadnikov. Ne gre za to, ga je popravil Fornasir: če resnično hočemo sožitje, se mora celotna skupnost - večina in manjšina - odpovedati preštevanju, ki bi pomenilo ločevanje. Župan je nato odgovoril na nekatere kritike in skušal nekoliko omiliti izjave, a ne da bi jih bistveno popravil. Glede šolstva in kulture je dejal, da je skušal opozoriti senatorje na celovite potrebe mesta, pri čemer je treba upoštevati tako manjšino kot tudi večino. Pojasnil je, da nasprotuje privilegijem pri zaposlovanju za pripadnike manjšine ali priznavanju kakih ekonomskih privilegijev gospodarsko dovolj trdni manjšini, ker bi to, tako kot vsiljevanje generalizirane dvojezičnosti, povzročilo močan in upravičen odpor v večini. Toda zaposlitev kakega funkcionarja z znanjem slovenščine ni nikakršen privilegij, mu je zabrusil komunist Bratina, prav tako nezadovoljen z odgovorom pa je bil tudi Špacapan, ki je dejal, da SSk nikakor ne more soglašati s takimi stališči, ki v bistvu skušajo ohranjevati kontrapozicijo med obema narodnostnima skupnostima. Zapisek, ki ga je župan Scarano izročil komisiji senatne zbornice Objavljamo prevod dokumenta, ki ga je goriški župan ob nedavni avdiciji posredoval ožjemu odboru senatne komisije. Še včeraj smo zaman skušali dobiti z občine izvod po uradni poti. Ker stališča strank in združenj dokazujejo, da marsikdo v mestu že razpolaga s tem dokumentom, smo se odločili za objavo njegovega besedila, ki si ga je Primorski dnevnik zagotovil po neuradni poti. ZAKONSKI OSNUTKI GLEDE ZAŠČITE SLOVENSKE MANJŠINE Avdicija pri ožjem odboru prve senatne komisije 9. januarja 1991. OBČINA GORICA Pričujoči zapisek sledi točkam, ki jih vsebuje dokument, ki ga je prejela goriška občina, v zvezi z glavnimi spornimi vprašanji glede zakonske zaščite za slovensko manjšino. V zvezi s posameznimi točkami podajamo naslednje pripombe: 1. (homogenost zaščite). Ta uprava meni, da je treba ohraniti princip razlikovanja med manjšino, ki prebiva v pokrajinah Gorica in Trst ter ono, ki živi v videmski pokrajini, ker slednja nima tako jasno začrtanih nacionalnih in etničnih značilnosti. 2. (Evidentiranje občin in krajev, kjer prebivajo pripadniki manjšine): Po našem mnenju mora o tem vprašanju odločati državni zakonodajalec. 3. (Javna raba jezikaj: Kar zadeva stanje v krajih na ozemlju goriške občine, v katerih naj bi veljale zaščitne norme, opozarjamo, da v teh krajih ni specifičnih občinskih ali področnih uradov. Po vse dokumente prihajajo namreč vsi občani brez posebnih težav - upoštevajoč prav njihovo bližino - v centralne občinske urade. Kar pa zadeva »... periferne urade in službe javne uprave s pristojnostmi na občinski ravni in sedežem v navedenih krajih (člen 2)«, opozarjamo, da ni takih uradov v dveh krajih, ki jih omenja zakonski predlog, razen poštnih uradov. Ne soglašamo vsekakor z možnostjo, da bi poleg ustnega poslovanja vnesli dvojezičnost tudi v javne dokumente, zlasti zato, ker bi to povzročilo birokratsko obremenitev, tudi v škodo samih koristnikov zaščite. Opozarjamo nadalje, da bi možnost prebivalcev goriških predmestij, da zahtevajo dokumente v slovenskem prevodu, pomenila, da bi morali prevajati vse sklepe in akte (koncesije, ukaze, dovoljenja itd.) ne samo Občine, ampak tudi vseh drugih javnih uprav, ki delujejo na teh območjih in so zanje pristojne. To bi v praksi pomenilo prikrito uvajanje dvojezičnosti, ko pa je v obravnavanem zakonskem osnutku rečeno, da se je noče uvajati v našem mestu. 4. (Šolstvo): Na tem področju je manjšina, tudi z zakonskega vidika, že dobro zaščitena. Goriška občina bo kmalu zaključila gradnjo velikega in modernega šolskega centra, kjer bo prostor za višje šole vseh stopenj s slovenskim učnim jezikom. Težave pa vidimo predvsem v dejstvu, da centralna uprava, nima dovolj posluha in razumevanja in torej ne nudi vseh posledičnih podpor za potrebe goriške občine, ki mora v izvajanju svojih pristojnosti zagotoviti, vzdrževati in upravljati dvojno šolstvo: eno za izobraževanje italijanske večine in drugo za slovensko manjšino. 5. (Socialni in ekonomski razvoj): Soglašamo s tem, da se podpre ekonomsko stanje slovenskih skupnosti tam, kjer se kažejo znaki gospodarske depresije in nazadova- nja. Kar zadeva Gorico takih problemov k sreči ni, tudi po zaslugi živahne delavnosti, ki je značilna za občane slo- venskega jezika. Prihaja celo do tega, da ima gospodar- stvo Slovencev še dodatne posebne značilnosti. Te se kažejo s pozitivnimi produktivnimi učinki in donosnimi de- javnostmi zlasti na področjih vinogradništva, export-iM' porta z Jugoslavijo; imajo tudi lasten bančni sistem možnosti zaposlovanja v javni upravi (kot učno ter kot tajniško in pomožno osebje) v šolah s slovenskim učnim jezikom. 6. (Podpora kulturnim dejavnostim): Gre za enega med najbolj kočljivimi aspekti te problematike. V mestu delujejo prave trdnjave slovenske kulture, ki razpolagajo z izdatnimi denarnimi sredstvi in z opremo- ter s sedeži, ki so jm ustvarili z izdatnimi prispevki, ki so jih prejeli z druge strani meje. Jasno je, da so vse te dejavnosti odprte tud) članom večinskega naroda, vendar je treba upoštevati tudi dejstvo, da mora občina razpolagati z zadostnimi sredstvi za kulturni razvoj obeh mestnih komponent (podčrtano v originalu, op. ur.). Če nam državna in deželna vlada ne dodelita dovolj sredstev, obstaja res paradoksalna nevarnost, da bodo kulturni centri manjšine prevladali po obsegu in bogastvu dejavnosti nad tem, kar bi morali občinska uprava in mestna skupnost biti sposobni nuditi vsemu prebivalstvu (vključno z večino!). Nezaslišano je namreč, da predvideva zakonski predlog, da postane Glasbena matica konservatorij, kljub temu da obstaja komaj nekaj desetletij, medtem ko ni predvideno enako priznanje za glasbena šolo Istituto di Musiča 'Cittč di Gorizia", ki se lahko ponaša že s stošestdesetletno dejavnostjo. To bi privedlo do tega, da bi učenci zapuščali občinsko glasbeno šolo in se vpisovali v slovenski konservatorij, ki bi smel izdajati diplome. Zato predlagamo, naj se obema šolama prizna status konservatorija ali pa, naj postane konservatorij občinsk šola "Cittč di Gorizia", Glasbena matica pa njegova ločena sekcija s slovenskim učnim jezikom. 7. (Preštevanje slovenskega prebivalstva): Gotovo ^ bilo zaželeno, da bi poznali točno število slovenskega Pr® bivalstva. Po drugi strani pa je tudi res, da slovensk skupnost odločno odklanja vsako hipotezo preštevanja * razumljivih razlogov, ki temeljijo ne neki obliki obratu13 lastne sfere individualne svobode. Menimo vsekakor, da1 vprašanje ne predstavlja bistvenega problema. Ne na njeno število slovenska skupnost obstaja in jo je treh upoštevati. 8. (Privilegiji pri zaposlovanju"): Tudi tu gre za dek katno vprašanje. Menimo, da bi v situaciji zlasti mladic5 ^ brezposelnosti uvajanje privilegijev glede zaposlovan]a korist občanov, ki pripadajo slovenski manjšini, povzroc oster, razširjen in najbrž tudi nevaren odpor med got^k1 g prebivalstvom. Take vrste zaščita kot tudi morebitne hip teze generaliziranih oblik dvojezičnosti, bi gotovo PoVZk;/i čile največjo in najodločnejšo reakcijo v vseh večins* okoljih. v. Zaradi razlogov, ki smo jih navedli pod točko 5, no poudarjamo, da razpolaga slovenska skupnost s s° g^. nimi gospodarskimi dejavnostmi, ki jo varujejo pred h1 nostjo recesije ali ošibitve in ji zagotavljajo tudi možnosti zaposlovanja. Zanesljivo lahko namreč tr~iep da je fenomen mladinske brezposelnosti manj obču ■ med pripadniki krajevne slovenske skupnosti in to P® v,. zaradi njihovih številnih donosnih produktivnih in nih dejavnosti, kakor tudi zaradi specifike terciarnih ^ javnosti v mestu, ki zlasti v distribucijskem sektorju ^ ključno pripadnike manjšine. teč K navedenemu prilagam kopijo dokumenta z neA'a,. mi svojimi pripombami k zaščitnemu zakonskemu sj-ku, ki sem ga obrazložil leta 1985 ob avdiciji pred "Korn jo Garibaldi". ' ^ dr. Antonio Scaran0 Po zagotovilih deželnega odbornika Di Benedetta županu Colombiju Obnovili bodo »pašerelo« v Gradišču Trasportni promet bodo z državnih cest skozi naselja skušali preusmeriti na avtocesto Problemi cest in prometa v srednjem delu goriške pokrajine so bili predmet razprave na vrsti srečanj, ki jih je deželni odbornik Giovanni Di Benedetto imel z župani treh občin na Goriškem, ki imajo zaradi lege in pomembnih prometnic na njihovem ozemlju sorodne in dokaj pereče probleme. Z deželnim odbornikom so se srečali župani občin Gradišče Colom-bi, Zagraj Visintin in Vileš Burgnich. Govor je bil tako o glavnih prometnicah skozi te občine - predvsem o državni cesti Videm-Trst in državni cesti 351 iz Gorice proti Vilešu in Červinja-nu, kot tudi o nekaterih specifičnih problemih na drugih cestah, med katerimi je še posebno pereč problem mostu (pašerele) med Gradiščem in Zdravščinami. Di Benedetto je obljubil poseg Dežele za obnovo in razširitev tega mos-,tu, ki je sedaj zaprt prometu, potem ko je pred nekaj meseci narasla Soča načela njegovo stabilnost. Namen je, da bi na mostu uredili dva vozna pasova za avtomobile (vsekakor pa ne za tovornjake), ob njih. pa še po enega za kolesarje in za pešce. S tem bi zagotovili potrebno povezavo med centrom Gradišča in železniško postajo pod obronki Krasa. Poseg naj bi uresničili po hitrem postopku, je obljubil odbornik, s tem da bi ga uvrstili med nujne ukrepe na področju civilne zaščite in bi torej za izvedbo načrta poskrbelo kar neposredno deželno odborništvo za civilno zaščito. Deželni odbornik je nadalje poudaril pomembnost nekaterih cestnih na tem območju tudi za transportni promet med mejnim postajališčem, pristaniščem v Tržiču, ronškim letališčem in železniškim vozliščem v Červinjanu. Pri tem pa se pojavljajo tudi problemi zaradi težkega prometa skozi naselja, na katere so opozorili župani prizadetih občin. Na srečanjih so zaradi tega vzeli v poštev možnost, da bi v dogovoru z družbo ANAS na novo opredelili značilnosti in namebnost posamez-' nih prometnic. Težki promet naj bi skušali preusmeriti na avtocesto, sicer ne s popolno liberalizacijo na odseku med Vilešem in Tržičem, kot so zahtevali župani teh in številnih drugih občin, pač pa s poskusnimi olajšavami za težka vozila (povračilo cestnine). Di Benedetto je potrdil, da bodo ti ukrepi stopili v veljavo sredi februarja za poskusno obdobje štirih, mesecev. Skapinove zvijače jutri v Kulturnem domu v Gorici Konec tedna bo v zamejstvu gostoval Dramski studio slepih "Novi život" iz Zagreba, ki bo predstavil Molierovo komedijo "Skapinove zvijače". Dogodek je še posebej pomemben zato, ker gre za edino gledališče slepih v Evropi. . Delo, ki nam ga bodo predstavili gostje iz Zagreba, je zrežirala priznana umetnica Nina Kleflin; nekoliko nenavadno scenografijo pa si je zamislil Ljubomir Miščevič. Predstava, pravzaprav "zamejska premiera", bo na sporedu jutri, v petek, 1. februarja 1991, v veliki dvorani Kulturnega doma v Gorici (Ul. Brass 20) s pričetkom ob 20.30. Dramski studio slepih "Novi život" deluje že 40 let in je doslej odigral več kot 800 predstav. Gre za pravo profesionalno gledališče. Predstave te igralske skupine so zelo dobro obiskane in na visoki umetniški ravni. Za svoje delo je to edinstveno gledališče prejelo številna priznanja in je že večkrat gostovalo tudi v tujini. Naj ob tem dodamo še, da je jutrišnja predstava izven abonmaja, abonenti SSG pa imajo popust na vstopnicah. Planinski ples bo v soboto V znamenju nadaljevanje bogate tradicije pred prvo in po drugi svetovni vojni, je Slovensko planinsko društvo, po dograditvi Kulturnega doma, spet začelo prirejati planinski ples. Prvo tako družabnost so priredili 13. februarja leta 1982 prav v novem Kulturnem domu. Doslej so planinci držali besedo in družabnost pripravili vsako leto. Deseti planinski ples bo v soboto, 2. februarja. Igral bo ansambel Vrtnica. Na družabnosti bo dovolj priložnosti za prijateljski pogovor, klepet (kako malo priložnosti imamo sploh za to!) in prijetno razvedrilo. Vstop je z vabili, ki so na razpolago v trgovini Bavcon. Društvo obvešča, da je še nekaj prostih mest in naproša vse, ki se še niso odločili, da čimprej dvignejo vabilo. Jutri tudi na sedežu od 16. do 18. ure. Občina naj bi poskrbela za golobe na Travniku napi Z golobi je križ. Če jih je preveč postaja njihova prisotnost nadležna* predvsem zaradi iztrebkov. Golobe, ki so se običajno zadrževali na strehi in v ostrešju cerkve na Travniku, so po zaključku del dejansko pregnali. Pred kratkim so se oglasili stanovalci na Travniku in upravitelji raznih trgovin na tem območju. S cerkvenega poslopja izgnani golobi so se namreč preselili na sosednje hiše. Posledice pa so naravno, naravne. Te dni so županu, v vednost pa tudi načelnikom skupin v občinskem svetu, društvu za varstvo živali in seveda časopisom, poslali predlog, ki obsega tri osnovne točke: 1) da občina redno poskrbi za čiščenje iztrebkov, 2) da občina poišče primerno mesto, kjer bodo golobi našli primerno zavetišče, 3) da občina poskrbi za načrt kako bi z naravno selekcijo postopoma vzgojili jato golobov, ki bi bila s higienskega vidika nenevarna. Pismo s predlogi je podpisalo 152 občanov. Danes prekinitev električnega toka Občinsko podjetja obvešča, da bodo danes med 13.30 in 16.30 zaradi nujnih vzdrževalnih del na omrežju srednje napetosti, odklopili tok na območju naslednjih ulic: Trento, Ariosto, Doni-zetti, Goldoni, Parini, Bosizio Korzo Italia (med hišnima številkama 165 in 236). Občani naj ravnajo z napravami, tako kakor da bi bile pod napetostjo. Prosijo za razumevanje. v športnem in kulturnem središč11 ca- , io>J igtod1' ^ mladini pod 18- , .g.!)« Nova Gorica SOČA (Kulturni dom) 18 00 m ličastni Ninja«. SVOBODA (Šempeter) 20.00 DESKLE 19.30 »Vretje v telesu«- 20.0° »Duh«- r>dlrrs /Dt r A/f »-o rt n DitrL vt'ca ženske, Ovčarstvo na Pivki, Slovenska država Karantanija, Prvi antifašizem v Evropi, štiri knjige zbirke ROB - da omenim samo nekatere). Omeniti velja, da je tudi med 630 izdanimi knjigami doslej več kot polovica del s primorsko tematiko. In kot pravilno meni direktor Lipe prof. Jože A. Hočevar, te knjige ne bi nikdar izšle brez primorske založbe. Torej če pride do stečaja in likvidacije Založbe Lipa v Kopru, ne bi s tem samo zazijala nova siva lisa na primorskem kulturnem zemljevidu, ampak bi imeli tudi primorski avtorji in dela s primorsko tematiko veliko manj možnosti, da zagledajo luč sveta. Iluzorno je tudi, da bi taka dela izdajale manjše privatne založbe, ki se sicer rojevajo, toda delujejo izključno na profitni osnovi. Lipa pa ima tudi za letošnje leto na programu nekaj takih del. Med drugim je skoraj tik pred izidom delo Janeza Kramarja Narodna prebuja istrskih Slovencev (Kramar je tudi avtor monografskega dela Izola - mesto ribičev), v načrtu je še naprej zbirka ROB, v kateri naj bi letos izšli avtorji Uroš Kalčič, Jožek Štucin in Andrej Lutman, v kratkem pa izide delo Janka Kosa Prešeren in njegova doba. Prav o zbirki ROB bi veljalo podrobneje pisati. Konec lanskega leta so že šesto leto izšle pri primorski Založbi Lipa knjige zbirke ROB (ureja Jaša Zlobec, oprema Jure Kocbek). Tokrat so to bili pesniki Alenka Jensterle, Rade Krstič in Vera Pejovič ter kratka proza Tamare Doneva. "Pesem je sled svetlega mita na temnem obrobju jezika," pravi pesnica Alenka Jensterle. Njena zbirka ima naslov Juditin most. Za literaturo se je odločila po študiju slovenščine in književnosti na ljubljanski univerzi. Pesmi v tej zbirki so iz časa njenega dela kot lektorice slovenskega jezika na Karlovi univerzi v Pragi, kjer se je znašla v ozračju državnega totalitarizma in židovske mistike, kar je seveda na njeno pesnikovanje močno vplivalo. Zdaj je Alenka Jensterle Lektorica na Kolumbijski univerzi v New Yorku in še vedno piše pesmi. V pesmih, ki so izšle v ROB-u, ne gre za prvo ustvarjanje, saj je avtorica že precej objavljala v slovenskih revijah. Tako je zbirka Juditin most že sad zrele in izoblikovane pesniške osebnosti, ki brez predsodkov in suvereno korespondira s svetom in ga zajema v najbolj konkretnih razsežnostih. Njen pesniški svet (moderno se reče zato temu avto poetika) je samosvoj in se precej loči od siceršnje mlade slovenske poezije. V pesnjenje vnaša svoje izkušnje s svetom od Prage do Irske, pri čemer obli- kuje samosvoje vidike in podobe z individualno pesniško držo. Pesmi Alenke Jensterle bodo prav gotovo očarale marsikaterega prijatelja poezije. Koprčanka Vera Pejovič je že končala študij primerjalne književnosti in literarne teorije na ljubljanski Filozofski fakulteti, postdiplomsko pa študira še naratologijo na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani. Pesniška zbirka Devica in samorog je prva knjiga, njene poezije, čeprav je objavila precej pesmi in proze po slovenskih revijah. Njena pesniška govorica je sodobna, čeprav uporablja motive srednjeveških mitov in Jungovo psihoanalizo, toda moralistično metafiziko srednjega veka spreminja v hlastno in nepotešeno fizika sodobnega časa, jo pretaka v besedno alkimijo svojih pesmi. Zlati rez je četrta pesniška zbirka Radeta Krstiča, svobodnega umetnika, ki je po različnih študijih zdaj pristal na igralski akademiji v Ljubljani. Krstič je lirik in se tudi v tej svoji novi zbirki drži svojega ustaljenega načina: ob klasični jezikovni strukturi razbija strukturo pesmi na fragmente, pusti, da v poezijo vdira iracionalno. S tem načinom tudi zbri-suje mejo med življenjem in smrtjo, rob med bivanjem in pogubljenjem, ob lirične impresije pa butajo tragična občutja življenja, tukajšnjega in zdajšnjega. Pesniku gre zares, zato se ne igračka z eksperimentiranjem. Krstič se ukvarja tudi s publicistiko in dramatiko in sodi v mlado slovensko književnost osemdesetih let. Edino prozo v zadnji Lipini zbirki ROB je prispevala Tamara Doneva. Njena Lenorina jahalna šola v nezavezujoči maniri izrablja sakralne objekte in motive, blaga ironija hoče biti duhovita in poetična hkrati. Ob lepem jeziku uporablja avtorica tudi žanrsko izrazislovje, vendar dovolj nonšalatno, da ni moteče. Predvsem pa je razveseljivo, da se je nekdo vendarle lotil tudi kratke proze, koncepta, ki je v slovenski književnosti redek gost. Mlada avtorica je doma iz Postojne. »Rodila sem se neke davne pomladi, ko so jutranji žarki pili srebrno roso s komaj vzcvetelih čaš tulipanov. Svet je zastal in moj trenutek v zgodovini človeštva je bil zapečaten za vselej,« pravi o sebi - zdaj pa skuša "svoje začudenje in sanje uresničiti na Filozofski fakulteti ljubljanske univerze". Zbirka ROB je za primorsko Založbo Lipa, ki se še vedno drži na robu obstoja, znova dosežek in obenem obet za njeno novo pomlad. Zdenka Lovec Prispevki za nov spomenik A. M. Slomšku V času od letošnjega septembra do septembra leta 1992 bosta slovenska kulturna javnost in Cerkev z več prireditvami počastili spomin na mariborsko delovanje škofa Antona Martina Slomška, velikega narodnega prosvetlitelja, pesnika in pisatelja. Letošnjega septembra bo namreč minilo 130 let, kar je prenesel sedež lavantinske škofije iz Št. Andraža na Koroškem v Maribor, zakoličil s tem našo severnovz-hodno mejo in nas narodnostno povezal. 130-letnica prenosa škofijskega sedeža pa hkrati pomeni tudiT30-letnico mariborskega visokega šolstva.. Že mesec dni po prihodu v Maribor je Slomšek ustanovil semenišče, ki je nato, delovalo vseskozi do danes. Počastitve bo odbor zaključili septembra leta 1992, to je na dan 130-letnice Slomškove smrti. Ena od počastitev, pomembnejša, ker gre za pioravnavo starega dolga, je postavitev Slomškovega spomenika v Mariboru jeseni leta 1991, ki jo načrtujeta skupaj odbor za postavitev spomenika A. M. Slomšku in mariborski Škofijski ordinariat. Zaradi vsenarodnega pomena, ki ga ima Slomšek v naši zgodovini, ima tudi akcija za postavitev njegovega spomenika vsenarodni značaj. Zato se odbor obrača na vse Slovence, doma in na tujem, na posameznike, delovne organizacije in skupnosti s prijazno prošnjo, da bi skupno' akcijo po svojih zmožnostih denarno podprli. Prispevke lahko darovalci pošljijo na naslov: Kulturna skupnost Maribor, št. računa 51800-743-29189. Devizne prispevke lahko pošljejo na naslov: Škofijski ordinariat Maribor, št. računa 107-002377/0, Spomenik A. M. Slomšku. V moški kombinaciji na smučarskem svetovnem prvenstvu novo presenečenje Eberharter spet zlat, Ghedina srebrn Italijan Kristian Ghedina si je med količki prismučal srebrno kolajno SAALBACH — Italija je .včeraj osvojila na svetovnem smučarskem prvenstvu svojo drugo srebrno kolajno. Povsem nepričakovano in presenetljivo ji jo je »podaril« smukač Kristian Ghedina v moški kombinaciji. Kot že mnogo tekem doslej se je tudi moška kombinacija končala s presenečenjem. Zmagal je svetovni prvak v superveleslalomu Stefan Eberharter, medtem ko je prvi favorit za zlato, Marc Girar-delli, padel nekaj vratič pred koncem drugega teka včerajšnjega kombinacijskega slaloma. Zmaga Eberharterja je povsem zaslužena. Že v ponedeljkovem kombinacijskem smuku je bil soliden deveti, v slalomu pa je po prvem teku presenetljivo vodil. S tem je prisilil favoriziranega Girardellija, ki je po prvem teku zaostajal za 12 stotink sekunde, da je v drugem teku veliko tvegal, kar je nazadnje plačal z napako. Ghedina je bil v smuku prvi, po prvem teku slaloma pa ni nič kazalo, da bi lahko posegel v boj za kolajne, saj je bil šele 18. Za Eberharterjem je zaostajal za več kot 3 sekunde in zasedal na začasni kombinacijski lestvici šele peto mesto. V drugem teku je Italijan smučal zanj - neokretnega smukača - naravnost fantastično: omilil je zaostanek na dobro sekundo in si s tem zagotovil srebro. Tretji je bil vsestransko dobri domačin Giinther Mader, spet pa so brez kolajne ostali Švicarji. Njihov glavni adut Paul Accola je bil do drugega teka Ghedine na tretjem mestu, Italijan iz Gortine pa ga je »pahnil« z odra za zmagovalce. VRSTNI RED MOŠKEGA SLALOMA ZA KOMBINACIJO 1. Stefan Eberharter (Avs.) 1'33"87, 2. Paul Accola (Švi.) 1'34"10, 3. Hubert Strolz (Avs.) T34"65, 4. Mader (Avs.) T34"90, 5. Kimura (Jap.) 1'35"02, 6. Loc-her (Švi.) 1'35"49, 7. Galindo Gamo (Šp.) 1'35"68, 8. Marksten (Nor.) 1'36'T2, 9. Crossan (kan.) 1'36"52, 10. Popov (Bol.) 1'36"54, 11. Ghedina (It.) 1'38"88, 13. Runggaldier (It.) 1'40"05. VRSTNI RED MOŠKE KOMBINACIJE 1. Stefan Eberharter (Avs.) 16,28 točke, 2 Kristian Ghedina (It.) 26,41, 3. Gunther Mader (Avs.) 27,54, 4. Accola (Švi.) 29,58, 5. Locher (Švi.) 43,03, 6. Strolz (Avs.) 44,30, 7. Runggal- dier (It.) 48,70, 8. Marksten (Nor.) 57,5ft 9. Podivinsky (Kan.) 60,79, 10. Crossan (Kan.) 64,20, 11. Tauscher (ZRN) 72,08, 12. Mullen (Kan.) 74,29, 13. Gigandet (Švi.) 75,26, 14. Fiala (ZRN) 80,43, 15; Kimura (Jap.) 88,08, 20. Perathoner (It) 107,73. KOLAJNE SP Avstrija Švica Luksemburg Francija Italija Norveška Sov. zveza 4 1 1 0 0 0 o 1 2 0 1 0 o 2 1 2 0 1 1 0 1 Danes ženski slalom za kombinacijo SAALBACH — Danes bo na svetovnem smučarskem prvenstvu na sporedu ženski slalom za kombinacijo. Veh" ka favoritinja za osvojitev prve!!® mesta v kombinaciji je bila domačin ka Petra Kronberger, ki pa si še n opomogla od torkovega padca v sU perveleslaloma in je včeraj odločil; da se odpove kombinacijskemu slal mu. Njegov forfait daje tako možno5 številnim drugim tekmovalkam. Na ralljyu po Montecarlu Sainz pred Biasionom Spet dvoboj Toyota-Lancia V košarkarskem pokalu prvakov Scavolini drevi v Solunu Pop 84 pa v Limogesu MONTECARLO — Španec Carlos Sainz na toyoti celica je zmagovalec rallyja po Montecarlu, »tragični junak« prvega letošnjega tekmovanja za točke svetovnega prvenstva pa je bil vsekakor mladi Francoz Francois De-lecour na fordu, ki je bil pred zadnjo posebno preizkušnjo v vodstvu z 41" prednosti, a je med vožnjo po griču Turini zaradi banalne okvare zavozil s proge in uničil zadnjo levo ter preluknjal prednjo levo gumo. S pomočjo gledalcev je sicer spravil svoje vozilo na cesto in prišel do končnega cilja, a na skupni lestvici sta ga prehitela Sain in tudi Italijan Biasion na lancii. Sainz je imel torej precej sreče, a ni mogoče trditi, da njegov uspeh ni zaslužen, saj je po prvem dnevu brž povedel in le Auriol (dokler ni odstopil) in Delecour sta mu kljubovala. Lancia je s svojim drugim mestom lahko več kot zadovoljna. Rally po Montecarlu je vsekakor pokazal, da se bosta tudi letos za naslov prvaka potegovali piloti italijanske hiše in toyote, a ford se lahko vrine mednje. VRSTNI RED: 1. Sainz (Šp.) toyota celica GT4 6.57'21"-, 2. Biasion (It.) lan-cia martini delta 16V po 4'59"; 3. Delecour (fr.) ford sierra cosworth 4x4 po 5T2"; 4. Schwarz (ZRN) toyota celica GT4 po 6'31"; 5. Kankunen (Fin.) lan-cia martini delta 16V 7'46"; 6. Saby (Fr.) lancia delta 16V 9T3"; 7. Wilson (VB) ford sierra. cosworth 4x4 po ll'15"i 8. Salonen (Fin.) mitsubishi ga-lant po 11T5". LESTVICA ZA SP: Sainz (Šp.) 20 točk; Biasion (It.) 15; Delecour (Fr.) 12. LESTVICA HIŠ: Toyota 20 točk, Lancia 17, Ford 14, Mitsubishi 4. SPLIT, SOLUN V današnjem zadnjem kolu prvega dela finalne skup1^ košakrarskega pokala prvakov bo splitski Pop 84 pred eno svojih odločil11^ preizkušenj. Dvakratni evropski prvaki bodo namreč gostovali v franc0SVc tec je zmagal, Tih £etrti-bil 3., Mitja Košuta pa Opensko športno društvo je imelo v torek svoj 23. občni zbor Prostorska stiska ŠD Polet Občni zbor openskega Poleta, 23. v Rodovini tega društva, je v torek zve-čer v Prosvetnem domu na Opčinah iznesel običajne probleme domačih Portnih društev, istočasno pa je tudi zabeležil majhen premik v primerjavi z lanskim. Glavni problemi, ki so ve-zahi še največ na prostorsko stisko, so 2 ?raj enaki in na vsak način je polo-aJ v tem resorju delovanja krepko za Potrebami, ki jih nalaga »človeški ma-erial«, ki se pri Poletu udejstvuje v zadovoljivem številu. Negativna je slika tudi v odnosih s anstvom. Članov je 442, z redno pla-ano članarino pa le nekaj nad tretji-°- Razpon med delovanjem vodstvena strukture in širšo bazo je torej opa-6n in stvarna je miselnost, po kateri a) bi vse probleme reševal samo odbor. Marino Kokorovec Cr Vzdrževanje športnih objektov je zabeležilo vsaj formalno pozitiven premik z dodelitvijo podpore tržaške pokrajinske uprave za popravilo ko-talkarske plošče na Pikelcu. Za to pomoč se je predsednik Poleta arh. Marino Kokorovec v svojem poročilu javno zahvalil tržaški pokrajini. Enaka zahvala je šla tudi openski Hranilnici in posojilnici, ki je v tem projektu ob strani Poleta. Na spisku primarnih in velikih del je v prvi vrsti korenito popravilo kotalkarske plošče in električne napeljave, ki mora biti v skladu z zakonskimi predpisi. Med »krizna področja« spada za Polet tudi dvorišče Prosvetnega doma, ki naj bi ne smelo biti parkirišče za avtomobile, temveč prostor na razpolago za športno ali rekreativno dejavnost. Ustrezno ureditev statusa naj bi uredili složno s KD Tabor, ki je v openskem domu vsekakor bolj vkoreninjeno. Arh. Kokorovec se je dotaknil tudi vprašanja sponsorizacij, ki bi moralo biti v celoti urejeno in vodeno na tak način, da bi se ustrezno nagrajevala tudi kakovost rezultatov. Širše okolje je prizadela tudi omemba potrebe po racionalizaciji praktičnih dejanj različnih društev kot so prevozi, istočasne organizacije podobnih tečajev in drugo. Tudi z boljšo usklajenostjo bi se dalo prihraniti nekaj denarja. Tajniško poročilo Jasne Vavpetič je med drugim razkrilo poživitev košarkarskega delovanja, pri katerem je pri minibasketu angažiranih 32 otrok, ki sodelujejo na 4 različnih turnirjih. Za kotalkanje velja ugotovitev, da svetovni prvak Samo Kokorovec ni sam. Na lokalni, deželni in državni ravni osvajajo naslove oziroma dobre uvrstitve tudi pripadniki mlajše generacije. V minuli sezoni je bila ponovno prirejena kotalkarska revija. Balinarji imajo malo registriranih članov in zato tudi manj tekmovalnih Udeleženci torkovega občnega zbora openskega ŠD Polet uspehov. Vsekakor se je ena dvojica uvrstila na 5. mesto v deželi. Delovanje šahistov niha med 8 in 12 enotami. V minuli sezoni je bil med drugim prirejen turnir z udeležbo 8 ekip iz Jugoslavije, Madžarske in Avstrije, poleg seveda domačih. Občni zbor Poleta je bil dobro obiskan od raznih organizacij. Predsednik ZSŠDI Odo Kalan je pohvalil vztrajno skrb za tekmovalne prostore in splošno vitalnost društva. Spomnil je tudi na potrebo po točnem upravnem vodenju društva, ker bi utegnile v obratnem primeru nastati težave pri morebitnem črpanju sredstev iz zakona za obmejna področja. Za smučarski klub Brdina je predsednik Aleksander Fer-luga iznesel ponudbo za skupno delo, kar bi imelo večjo odmevnost. Oglasili so se tudi Rado Race (Jadran), Pavel Morpurgo (Sloga), Pavel Vidoni (Sokol), Rinaldo Vremec (KD Tabor), Pavel Milič (Hranilnica in posojilnica ter jusarski odbor) in Zoran Sosič (jusarski odbor). Zanimiva sta bila predvsem posega slednjih dveh, ki sta omenila načrte in težave pri uveljavljanju jusarskih pravic, od katerih je odvisna vsaka korenita izboljšava na področju športnih objektov. Egon Kraus je ob koncu kot »pro-memoria« še enkrat podčrtal potrebo o sistematiziranju podpor na podlagi športnih rezultatov. Udeleženci občnega zbora so se razšli po bogati zakuski. Bruno Križman Balinarja Krasa spet osvojila prvo mesto Dvojica krasovih balinarjev Božič-Skupek se je konec preteklega tedna spet proslavila na turnirju v športnem centru pristaniških delavcev pri Proseku. Osvojila je prvo mesto in s tem potrdila, da uspeh izpred treh tednov ni bil naključen. Tokrat je bila njena pot do najvišje stopničke veliko bolj strma kot ob priliki prejšnjega slavja. V prvem nastopu proti dvojici Tre ponti v postavi Versi-Zanussi sta namreč nasprotnika že vodila s 6:1, zatem pa sta krasovca vendarle zaigrala tako, kot znata, in zmagala. Tudi v naslednjem srečanju proti domači dvojici Cancian-Darino Stokovac sta nasprotnika povedla za štiri točke, a tudi tokrat se je za kraso-va predstavnika vse srečno izteklo. Četrtfinalni nastop proti Riavcu in Carliju (Maddalena) je potekal enosmerno kot dokazuje tudi končni rezultat 11:1. S to zmago sta si predstavnika Krasa zagotovila uvrstitev med prve štiri. V polfinalu sta krasovca naletela na večkratnega jugoslovanskega reprezentanta Guština in enega najboljših jugoslovanskih mladincev Škoberneta. Krasovca sta bila tokrat boljša od veliko bolj kotiranih nasprotnikov in njuno premoč potrjuje tudi končni rezultat 11:3, s katerim sta se prebila do finala Najugodnejše presenečenje tekmovanja v športnem centru pristaniških delavcev je bila povsem nenadejana odlična uvrstitev Čatalana in Pahorja na drugo mesto. Slednja pa sta se v izredno razburljivem drugem polfinalu (uspelo jima je nadoknaditi zaostanek 0:5) očitno preveč namučila, kar sta drago plačala v odločilnem finalnem srečanju, saj sta bil proti Božiču in Skupku dejansko brez moči. (Z. S.) Tudi Koper ima Športno zvezo Stfj^ER — Odslei ima tudi Koper Nooometaši Kopra so zatem iarali enajstmetrovk pa je bila vsaj en, CK — Odslej ima tudi Koper Zl^0 zvezo, v katero so dosedanjo Sej; n Preimenovali na letošnji prvi kr0v stednje koprske telesnokulturne Pte^6 organizacije. Seja pa je imela UtarjnSern slovesno obeležje, saj so po m sele podelili Bloudkove Pocif.®: najvišje občinsko priznanje na jeli n^u telesne kulture, ki so jih prelci ,iZaslužnejši telesnokulturni de-ZnaiM,*0, ^ rn več kot 30-letno delo. 'P . 6 so prejeli: Dušan Venturini tip pr Jan Pribac (zlati znački); Valen-a n, Vec, Vladimir Tul, Branko Li-\ nt0n7°-ne Jenko, Peter Pavlič, David d^Pitn' Anica Kobal, Vojko Lušin, žtla(kpi'rA?osa' Marjana Grilc (srebrne jjin, ulj Orfej Prelec, Branko Čvetiča-?luha|frdn Zuletič, Edi Ščulac, Bojan ?ado p Greta Košmrlj, Boris Kralj, ptojf V1 regorič, Ivo Marjon, Tanja f P® RnJUbo BožiC, Bojana Fortuna, -le g. Sa, Nevio Pucer in Aldo Kna-. Pos6l°naste značke). Uiinsppi19 Priznanja so bila podeljena > bom nei^m športnikom, ekipam in <;SslujriZa,UsPehe v 1990. letu ter naj-ti^dhilr športnim delavcem. ri0tebiši,.a rlopra sta zasluženo namiz-a. igralka ---------------- !0%vijepi°nirske j,V'? Osvni-i ie na evropskem prven di a tJ19.2'3*0 kolajno, ter jadralec -.°Ptiini t ' evroPski prvak v razre Polona Čehovin, reprezentance Ju- no, ter jadralec o, Ptir evrnnclH Cer h^kl; je vrstni red naslednji: ni (°ba ičllr*ca Tunjič, 2. Branko Br-(tia^Pisl- h i .nje), 3- igor Cek (namiz-' .Ukleta: 1. Polona Čehovin i kv3' IrenH' T Jania °rel (iadra--h!i Ank.,3 prelec (odbojka); ekipe: tih^dinri oa2.Članice, 2. NK Koper Cimos Koper - kade-Kop"'2 delavci: Viljem NK Staaku i:' i. 0t ®rP°lo mLDe.kani' 3. PVK Kop« Pau. (jadr^ Portni delavci: Vilj^.., (vJiC (rokJe^' *90r Bertok in Miro M>ahSki-met» ter Boris Košele ' faeft) sPortni delavec) ob 70-let- Koper »>iVaraK,r 3:2 (2:0) v , °90lnetaši Kopra so ski>ie PrvL0^viru Priprav na nada-g9i 0dioJiSvVa v tretji jugoslovan-Pte^^ifiki'L®1 Prvo trening tekmo. “ofa le Vr . adela mladi Rudonja, Lesno rax, 2 JLA in nanj trener ti6c l!h0dkodu n3, da bo zapolni! vr-QuaviC, bkvš^enedeičiča, ter novi- kj1 Zč,°jle strelSkpUrnenern dresu potr-k3t Pa « °Per jp H sPosobnosti. Tretji Vki ? iihišu^t961 Pevnik, rezul- 3 ^antnovskime zmanišala Ba- Nogometaši Kopra so zatem igrali tudi s članom slovenske lige Jadranom Lamo iz Dekanov in zmagali s 3:2 (1:1). Med tekmo se je poškodoval kapetan Zulič in njegov nastop na turnirju Koper 91 je ob Čosiču, ki je prav tako poškodovan, vprašljiv. Gole so dosegli Ubavič, Ban in Zobec za Koper ter Finkšt in Velkoski za Jadran Lamo. (Kreft) Izola - Olimpija 0:3 (0:0) IZOLA — Ljubljanska Olimpija, ki je na pripravah v Poreču, je pretekli teden odigrala prijateljsko trening tekmo z izolskim tretjeligašem. Tekmo je pred okrog 50 gledalci sodil Avsec iz Sežane, vse tri zadetke za prvoligaše pa je dosegel iz enajstmetrovk Dinko Vrabac. Ljubljančani si tako visoke zmage niso zaslužili, saj so bili gostitelji v prvih 45 minutah igre celo boljši nasprotnik, le .v nadaljevanju, ko je novi trener Marjan poslal na igrišče rezervne igralce, so popustili. Kljub temu pa Olimpiji iz igre ni uspelo zadeti v črno; od treh dosojenih Prva letošnja številka Planinskega vestnika Prva letošnja številka Planinskega vestnika je, kot je razvidno že iz naslovnice, ki prikazuje »peklensko« steno Bhagirathi III, ki sta jo prvenstveno preplezala Karo in Jeglič, skoraj povsem alpinistična, in to na visokem nivoju. Na prvih mestih so med Planinskega štev. 1 vestnika enajstmetrovk pa je bila vsaj ena dvomljiva. V začetku tedna pa je Izola s 3:1 (2:0) premagala ljubljansko Svobodo. Zadetke so dosegli Djuranovič, Oma-novič in Bičakčič za Izolo ter Lovrč za Svobodo, ki jo trenira Jani Zavrl, ki je bil kot sedanji trener Izole Ivan Marjon pomočnik Luču Pertiču v koprskih drugoligaških časih. (Kreft) Priznanja izolskim športnikom in društvom IZOLA — Izolski župan Zvonko Grahek je pred dnevi na posebnem sprejemu predal vsakoletna priznanja najuspešnejšim izolskim športnikom in društvom za uspehe v letu 1990. Župan je dobitnikom priznanj iskreno čestital za dosežene uspehe in se z njimi ter mentorji dalj časa zadržal v prijetnem razgovoru. Priznanje so prejeli Katarina Čok, Vesna Dekleva, Aleš Smerdu, Vasilij Žbogar (vsi jadranje), Suzana Čendak, Martina Hočevar, Igor Božeglav in Erik Tul (vsi veslanje) ter Andrej Želko (nogomet) in NK Izola. (Kreft) drugim prispevki Silva Kara o vzponu na Bhagirathi III, prispevek zamejskega Slovenca iz Doberdoba Marka Jarca, ki opisuje »Himalajski laboratorij« dr. Boruta Spacala pod Everes-tom, za zamejce pa je še predvsem zanimiv sestavek Andreja Štremflja z naslovom Prva zakonca na strehi sveta, v katerem opisuje utrinke z odprave Alpe-Jadran na Everest, ki jo je lani poleti organiziralo Slovensko planinsko društvo iz Trsta. * Dosti poudarka ima tečaj za nepalske gorske vodnike v šoli v Manangu, katero so, kot znano, ustanovili Slovenci, zanimiv pa je tudi članek z naslovom Pri 90 letih na vrhu Matterhor-na posvečen najstarejšemu gorskemu vodniku na svetu Ulrichu Inderbine-nu..Katera slika pa je na zadnji plati-nici čez celo stran? Kdo drug, če ne Marija Štremfelj na vrhu Everesta? Saj si je to tudi zaslužila... Punto rosso: novi mesečnik o alpinizmu Na italijanskem založniškem trgu obstaja od začetka tega leta nov mesečnik. Imenuje se Punto rosso in je prva italijanska revija, ki se popolnoma posveča alpinizmu, točneje športnemu plezanju. Izdaja ga založba Vi-valda Editori iz Turina, ki že izdaja planinsko revijo Alp. Na predstavitvenem večeru revije Punto rosso je odgovorni urednik En-rico Camanni med drugim dejal, da V nedeljo v slovenskem derbiju 2. amaterske lige »Rdeče-rumeni« odpravili padriško-gropajsko Gajo Proseški pravokotnik je bil v nedeljo prizorišče derbija 2. nogometne amaterske lige med domačim Primorjem in Gajo, v katerem so gostitelji zmagali z golom najboljšega strelca prvenstva Miclaucicha - iz planinskega sveta so z ustanovitvijo te revije hoteli »zapolniti praznino, ki jo je ustvarilo pomanjkanje specialistične revije o športnem plezanju, saj bo posredovala informacije, ki jo plezalci ne dobijo v nobeni drugi reviji...« Športno plezanje si je utrlo svojo pot med športnimi panogami in je danes med najbolj priljubljenimi športi sploh. Kmalu bo postalo olimpijska disciplina, ima že svoje redno svetovno prvenstvo po sistemu avtomobilske formule ena, zato je revija Punto rosso prijetna novost v italijanskem založniškem svetu. Kaj pa prinaša prva številka te revije? Najprej objavlja lestvice moškega in ženskega svetovnega pokala (v športnem plezanju seveda), nato pa so novice od vsepovsod iz Italije. Šledi daljši intervju z najboljšo italijansko športno plezalko Luiso lovane, nato pa so še predstavljeni najboljši italijanski plezalci. Sledijo še predstavitve raznih plezalnih vrtcev v Italiji ter rubrike o specializiranem materialu, in še o drugem. Pri SPD Gorica predavanje o odpravi na Everest Prejšnji četrtek je bilo v Kulturnem domu v Gorici predavanje Andreja Štremflja o mednarodni odpravi Alpe Adria Sagarmatha Expedition 1990 na Everest, katero je organiziralo SPDT s sodelovanjem KOTG pri Planinski zvezi Slovenije. Predavanje je organiziralo SPD iz Gorice s sodelovanje samih članov odprave, Andrejeve dia- pozitive pa si je ogledalo res velika množica ljudi. Andreja Štremflja, ki je skupno z ženo Marijo, Janezom Jegličem in Šerpo Lakpa Rito, dosegel vrh Everesta, je predstavil predsednik SPDG Vlado Klemše, na predavanju pa sta bila še prisotna člana odprave Lenart Vidah in Dušan Jelinčič. Štremfljevo predavanje je bilo res zanimivo, saj je predstavil celotno skoraj trimesečno pot iz Trsta oz. Ljubljane in Zagreba čisto do vrha Everesta, katerega je letos osvojil že drugič. Česen v Sežani Planinsko društvo Sežana vas vabi na predvajanje filma o Tomu Česnu oz. o njegovem solo vzponu na Lhotse. Predvajanje filma bo 5. februarja ob 18. uri v veliki sejni dvorani Občine Sežana. Vstopnice so naprodaj na Kompasu in v trgovini Peko v Sežani in pol ure pred predstavo. Cena: 100,00 din za odrasle, za otroke pa 50,00 din. Vabljeni! 1. zimski pohod po Istri Obalno planinsko društvo Koper organizira 1. zimski pohod po Istri na Lisino (1185 m) in na Črni Vrh (1031 m). Odhod avtobusa bo v nedeljo, 10. februarja 1991 ob 7. uri z Ukmarjevega trga. Zmerne planinske hoje bo okrog 5 ur. Cena prevozi: ‘odrasli 50,00 din, mladina 40,00. V planinskem domu na .Lisini, do kamor pripelje avtobus, bo družabno srečanje. Vabljeni, (d. j.) Naročnlnai-mesečna 22.000 lir - celoletna predna-ročnina 200.000 lir; v SFRJ številka 8.00 din; mesečna naročnina 190.00 din. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ: žiro račun 50101-601-85845 ADIT 61000 Ljubljana Glonarjeva 8 - telefon 329761 Oglasi: ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 80.000 lir; finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 120.000 lir..Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Oglasi iz dežele Furlanije-Julij-ske krajine se naročajo pri oglasni agenciji PUBLI-EST srl - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI. Mali oglasi: 950 lir beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19%. Naročajo se v uredništvu Primorskega dnevnika - Trst, Ul. Montecchi 6 -tel. 7796-611. primorski M. dnevnik četrtek, 31. januarja 1991 TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 - Fax 040/772418 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382 - 535723 - Fax 0481/532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 Glavni urednik Dušan Udovič Odgovorni urednik Vojimir Tavčar Izdaja ZTT Tiska EDIGRAF Član italijanske zveze časopisnih založnikov FlEG Ameriški predsednik poročal kongresu o »stanju v uniji« in v zalivskem spopadu Bush obljublja zmago WASHINGTON — Predsednik Bush je predsinoči pred obema domovoma kongresa prebral govor o razmerah v državi, v ameriški zunanji in notranji politiki. Razumljivo je, da je največ besed posvetil vojni v Zalivu. »Nocoj vam z zadovoljstvom lahko sporočim, da smo na pravi poti. Sposobnost Iraka, da vzdrži v vojni, je uničena. Naš vložek, naša izurjenost, naše načrtovanje - vse se sedaj obrestuje,« je dejal Bush in dodal, da so ZDA in njihove zaveznice prepričane, da bodo zmagale v zalivski vojni. Obljubil je tudi, da se Sadamu Huseinu ne bo posrečilo zavlačevati vojne. Bush je govoril v času, ko se izteka drugi teden vojne. Potem ko je dejal, da so dosedanja prizadevanja v Zalivu požela uspeh, je tudi rekel, da si zavezniške sile ne prizadevajo uničiti Iraka, njegove kulture, njegovega ljudstva. »Nasprotno, prizadevamo si za Irak, ki svojih velikih zmogljivosti ne bo uporabljal za uničevanje in za uresničevanje ambicij diktatorja, ampak za gradnjo boljšega sveta zase in za svoje sosede,« je rekel Bush in dodal, da bodo ZDA »katalizator miru na Bližnjem vzhodu«, ko bodo boji pojenjali. Bush je tudi sicer s precej vznesenim glasom govoril o poslanstvu Američanov. »Vemo, zakaj smo v Zalivu,« je dejal. »Zato, ker smo Američani. V Zalivu se vidi ameriški značaj v akciji. In ker smo Američani, imamo težko breme odgovornosti za svobodo, demokracijo po svetu. Dve stoletji je Amerika služila svetu kot navdih za demokracijo ih svobodo. Danes je njeno vodstvo v svetu nenadomestljivo. Smo Američani..,« je spet dejal Bush in požel ovacije. »Smo narod, ki oblikuje prihodnost, in ki naj vodi svet proč od vsake diktature. To je težaško delo svobode,« je rekel Bush in pri omembi vojne tudi dejal, da je »naša stvar pravična, moralna in pravilna«. »V Zalivu bomb uspeli. In ko bo to storjeno, bo to dokončno opozorilo vsakemu diktatorju ali despotu, ki zdaj ali za prihodnost kuje agresijo,« je rekel Bush. V zunanjepolitičnem delu svojega govora 'je Bush omenil tudi odnose s SZ in dejal, da so ti »zelo pomembni ne samo za nas, ampak za ves svet... Toda podobno kot mnoge države, smo tudi mi globoko zaskrbljeni zavoljo nasilja v Pribaltiku. To zaskrbljenost smo posredovali tudi sovjetskemu vodstvu. Naš cilj je pomagati baltiškim narodom, ne pa kaznovati SZ. V naših nedavnih pogovorih s sovjetskim vodstvom smo dobili zagotovila, ki naj bi jim sledilo (če bodo izpolnjena) umikanje dela sovjetskih sil, prenehanje nasilja in ponovno vzpostavljanje dialoga. Pozorno bomo spremljali razvoj dogodkov. Vzdrževali bomo stike s sovjetskim vodstvom, da bi tudi na ta način spodbujali nadaljnjo pripadnost demokratizaciji in reformam.« Zunanjepolitično območje je Bush torej obdelal zelo bodrilno. Toda medtem ko je - kot bi rekli v prispodobi - na tujem streljal z raketo, se je notranjepolitičnih, zlasti pa gospodarskih tem lotil s fračo. »Vem, da so neka- tera območja naše države v velikih gospodarskih težavah,« je Bush namignil na recesijo. »Toda zagotavljam jim, da bo recesija kmalu za nami, in da bo kmalu nastopilo obdobje, rasti. Stopili bomo na pot nove ekspanzije. Dosegli bomo konkurenčno moč, ki nas bo povedla v naslednje ameriško stoletje.« V ta namen je Bush pozval k prizadevanjem za zvišanje gospodarske rasti in k dolgoročnim naložbam. Napovedal je tudi znižanje obrestnih mer in pozval banke, naj posojajo več denarja za dvig gospodarstva. Obljubil je tudi bančno reformo, ki bo »ameriški finančni sistem ponesla v 21. stoletje«. Ta reforma naj bi med drugim obsegala tudi refinanciranje zvezne korporacije. Za zavarovanje bančnih depozitov FDIC, ki je zdaj skoraj povsem izpraznila blagajno za pokrivanje bankrotiranih bank in hranilnic. Toda denar za refinanciranje, je dejal Bush, ne bo šel iz žepa davkoplačevalcev, ampak iz industrijskih skladov. Skladno z geslom dneva je Bush napovedal novo nacionalno energetsko strategijo, ki bo med drugim omogočila tudi večjo uporabo alternativnih goriv in dala večji poudarek domači proizvodnji nafte. Kot pravijo poznavalci, Bush s tem ni povedal kaj prida novega. Očitno je, da je zalivska vojna prevladujoča tema in tudi predmet, o katerem je moč - vsaj za sedaj - govoriti z bolj zvenečimi besedami, kot pa o žgočih gospodarskih problemih. MITJA MERŠOL Bagdad baje skuša izzvati zaveznike, da začnejo kopensko ofenzivo v zalivskem spopadu Prvi napad iraške mehanizirane pehote Samohodna ameriška havbica na položaju ob savdsko-kuvajtski meji ADELAIDE - Kanadski strokovnjak za genetiko in ekologijo David Suzuku je brez dlak na jeziku izjavil, da ameriška vlada nima pravice dajati svetu lekcij o ekologiji, prav tako si ne more privoščiti cenenih opozoril pred nevarnostjo iraškega kemičnega orožja. »ZDA so nemara že pozabile, kaj vse so odvrgle na vietnamske planote, ki so se spremenile v puščave,« meni Suzuki in omenja kemično spojino »orange«, s katero so ameriški vojaki uničili milijone hektarjev tropskega gozda. Suzuki se zaveda, da s takimi izjavami ogroža svoj ugled, vendar je prepričan, da so »cenene lekcije« prej škodljive kot ne. NEW DELHI — Letala ameriškega vojaškega kontingenta v Zalivu se z gorivom oskrbujejo v Indiji, in sicer v Bombayu, Madrasu in Agri. Vest je prejšnji teden objavil Times of India in pri priči sprožil val reakcij in polemik med indijskimi političnimi grupacijami. Zlasti kongresna stranka in stranke levice so ostro kritizirale dovoljenje vlade, da ameriška bojna letala pristajajo na indijskem ozemlju. Vlada je pojasnila, da so odnosi med Indijo in ZDA predobri, in zato ne bo dovolila, da bi se zaradi zalivske krize skrhali. Po jasnila pa je tudi, da ne gre za bojna telala, teveč za tovorna, ki se v oporiščih na Filipinih zalagajo z najrazličnejšim materialom. Kljub pojasnilom je vladna opozicija izrazila dvom nad toliko opevano nevtralnostjo in neuvrščenostjo Indije. * * * WASHINGTON — Od avgusta, ko je Sadam zasedel Kuvajt, so opazovalci OZN zabeležili več kot sedemsto primerov kršitve embarga na račun Iraka. Ukrepa niso spoštovali ne posamezniki, ne podjetja, dogaja pa se celo, da so ga nekateri izkoristili za zaokroženje že itak mastnih zaslužkov. Med kršitelji je največ evropskih podjetij, v glavnem nemških, osumljenih pa je tudi tudi dvajset ameriških. Nemška podjetja so po menda kljub embargu dobavljale Iraku vojaško tehnologijo, v rokih, ki so jih sklenili še v mirnem času. * * * RIM — Rimska varnostna služba je ugotovila, da se protiteroristični alarmi v rimskih šolah sprožijo samo med tednom, medtem ko je ob nedeljah mir. Vsi pozivi, da je v poslopju bomba, so bili izmišljeni, enote varnosti pa so posegle zaman. Vest ne potrebuje komentarja. .. *% : ftrA Vi . L ‘ (Telefoto AP) RIAD — Medtem ko je imel ameriški predsednik Bush pred kongresom govor o »stanju v državi«, so na savdsko-kuvajtski meji pri Kafdži-ju potekali prvi resnejši boji med iraškimi silami in pripadniki zavezniških sil. Po prvih še nepopolnih podatkih, Pentagon je v začetku sploh zanikal spopad, tako da je treba vse podatke jemati skrajno previdno, ker ni mogoče ločiti resnice od propagande, sta dva iraška bataljona mehanizirane pehote ob podpori več ducatov posodobljenih sovjetskih tankov T-55 in z oklepnimi transporterji v treh krajih prebila savdsko obrambo in prodrla vse do Kafdžija, kakih 20 kilometrov od meje. Zaveznike so Iračani baje prelisičili, ker so njihovi tanki napredovali z obrnjenimi topovskimi stolpi, kot da bi se hoteli predati. Presenečenje pa je bilo kratkotrajno, saj so Savdski in katarski vojaki ob podpori ameriških marincev, protitankovskih letal in helikopterjev takoj prešli v protinapad. Spopad je trajal pet ur in pol in je bil izredno srdit, tako da je moral Pentagon kasneje priznati, da je življenje izgubilo kakih 20 Američanov, precej več jih je bilo ranjenih, podatkov o izgubah med Savdijci in Katarci niso sporočili, glede iraških izgub pa navajajo, da so bile »izredno težke« in da so uničili kakih 20 iraških tankov. Bagdadski radio je enfatično sporočil, da se je »začelo osvobajanje svete dežele, ki jo onesnažujejo neverniške sile in njihovi izdajniški zavezni- ki«. Radio je obenem zagotovil, da vkorakaj iraških vojakov v Kafdži ne pomeni okupaC1Jv ker Irak nima nobenih ozemeljskih zahtev Savdski Arabiji. .-j Zahodni vojaški analitiki sedaj ugibajo, ^ pomeni predsinočnji napad. Prvotno domn .j da so vojaki napadli iz obupa, so že vsi odv Že res, da napadalci niso pripadali enotam ^ publiške in predsedniške garde, a po vsem - ^ dnii' sta to bila elitna bataljona redne vojske in navadna »topovska hrana«, kot v svojem c n sv*- nem žargonu ocenjujejo oficirji rezerviste m_ že rekrute. Če k temu dodamo, da je kakih iraških vojakov spremljalo najmanj 80 tanko oklepnih transporterjev, je lahko vsakom1^ >: no, da je napad ukazal iraški generalštab. ^g^0t ni še povsem jasno. Bagdadski radio je PT ^g. ocenil kot »obrambni napad«, v zavezniški ^ jaških krogih pa so prepričani, da je Bagda 0. menoma žrtvoval dva bataljona, tako da bi ^ žil splošno zavezniško kopensko ofenzivo, ^ p so iraške vojaške sile borbeno neokrnjene^^u ta analiza točna, vkopane iraške sile že občutijo posledice stalnih zavezniških jaških napadov. Nekateri analitiki pa ne ‘ jejo, da so Iračani testirali zavezniške k0^araii* sile, da bi ugotovili njihove šibke točke. ^ tet) stroge vojaške cenzure pa ni jasno, katera domnev je najbolj verjetna. ^ Papežev ponovni goreč poziv k dialogu in sožitju »Moč besede naj prekosi noč orožji VATIKAN — Na tradicionalf1^ ji lini avdienci je papež Janez ^ Hmovno izrekel gorečo Pr0*,n]]jnje ^[\ itranem, naj preprečijo nada J 'opreiitje. Podobno pr°š«i°bJolja ^ udi v molitvi, m sicer na] u-^0ve5,e. >omaga razumeti, kaj bi v sv ahko konkretno naredilo, da ^ a končno zavladal mir«- . spr ,11 Papež je vernikom, ki jih jne u^jj najvna- ijasnil, da prejema na stoti ^ pisnih prošenj, naj ko ^ redstavnik cerkve poseže len. Ljudje predlagajao tu s čnejše solidarnostne' ak«] za ike žrtev, za same vojake priza 0. :va, ki jih je ta vojna najbo l of)o i. Vendar pa je papež w°l L n® f 0d 1, da se svetovna Pozorn° edale%-preti samo v Zaliv, saj s® . rava 0-;ga bojišča, v Somaliji, o -r [n v ačna, še bolj krvava v0!".'na tuava "a sta močno 09r0 £l° „aa' ku. »Veliko krat se ,n po9,. poslužiti poti dialog vZposjp0. Til papež, ki je še enkra^ ^ interesirane strani in j Z* očj0 ožnost odločanja, “.ar,nžjo P0^ vZ' irovna pogajanja. »Z ponO^ijij0 ) mogoče najti dialog b teh1 istaviti vezi, na kate /-1 i A'! rd ((