Letnik 1909. Državni zakonik za kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru. Kos XCII. Izdan in razposlan dne 31. decembra 1909. Vsebina: (Št. 219—223.) 219. Zakon o nadaljnjem pobiranju davkov in davščin ter o zalaganju državnega po-troška v dobi od 1. dne januarja do 30. dne junija 1910. 1. — 220. Zakon o določitvi alkoholovega kontingenta za obratno dobo 1909/10 in o njegovi individualni porazdelitvi. — 221. Zakon, s katerim se vnovič podaljšuje veljavnost zakona z dne 30. avgusta 1891. 1. o izvrševanju konzulske sodne oblasti. — 222. Zakon o pospeševanju živinoreje in vnovčevanja živine. — 223. Ukaz o snaženju in razkuževanju železniških voz, ki se rabijo za prevažanje perutnine. 31». Zakon z dne 30. decembra 1909.1. o nadaljnjem pobiranju davkov in davščin ter o zalaganju državnega potroška v dobi od 1. dne januarja do 30. dne junija 1910. I. S pritrditvijo obeh zbornic državnega zbora ukazujem tako: § 1- Vlada se pooblašča, nadalje pobirati nepo-srednje davke in posrednje davščine po obstoječih pravilih v dobi od 1. dne januarja do 30. dne junija 1910. 1. § 2. Stroške, ki se naberö v času od 1. dne januarja do 30. dne junija 1910. L, je zalagati po potrebi za račun kreditov, ki se ustanové z zakonom za leto 1910. § 3. Vlada se pooblašča nastopne zneske nabaviti s kreditno operacijo: 1. Za poplačilo na občem državnem dolgu..................... 18,089.995 K 2. za izredne oborožbe deželne brambe ....................... 2,526.310 „ 3. za izredne potroške, ki zvišujejo napravno vrednost državnih železnic.................. 66,500.000 „ 4. za izredne obratne potroške pri državnih železnicah . 22,500.000 „ 5. za povračilo investicij, pomnožb zalog gradiva in po- pravkov stanja železnic, ki jih je v letih 1908 in 1909 izvršila državnoželezniška družba . . 29,600.000 „ Skupaj 1 139,216.305 K Glede v marcu 1909. 1. izvršene izdaje državnih zakladnih listov v znesku 220,000.000 K se podeljuje dodatno odobrilo. § 4. Finančni minister se pooblašča, v letu 1910. prodati predmete nepremične državne lastnine, katerim cenilna vrednost za vsak posamezni predmet ne seza nad 50.000 K, brez poprejšnje posebne pritrditve državnega zbora do skupne vrednosti 600.000 K, samo da se pozneje opraviči. Islo lako je finančni minister, samo da se pozneje opraviči, (Slovcnisch.) 165 pooblaščen, v letu 1910. dovoliti obremenitev predmetov nepremične državne lastnine s služnostmi, če zmanjšanje vrednosti predmeta, ki se obremeni, ali vrednost pravice, ki se podeli, v vsakem posameznem primeru ne preseza 50.000 K. Skupna vrednost služnosti, ki se v letu 1910. tako pripuščajo, ne sme presegati 400.000 K. Dalje je finančni minister proti poznejšemu opravičenju pooblaščen, v letu 1910. družbam, ki rabijo državne železnice, dovoliti, da prodajo nepotrebo-vana zemljišča državnih železnic proti primernemu odškodovanju državnega zaklada, da popusti lastninsko pravico, in to tudi v tistih primerih, v katerih cenilna vrednost posameznega prodajnega predmeta presega 50.000 K. § 5. V nastopnem navedeni krediti (zneski) se smejo uporabiti še do 30. dne junija 1910. L, in s temi krediti (zneski), kolikor se niso porabili do konca leta 1909., je ravnati tako, kakor da bi se bili dovolili v proračunu za leto 1910. A. Y proračunu trgovinskega ministrstva. Po § 6 zakona z dne 28. decembra 1907. 1. (drž. zak. št. 285) za leto 1907. dovoljeni in z zakonom z dne 29. junija 1909. 1. (drž. zak. št. 90) (točka E) do konca decembra 1909. 1. podaljšani zneski, in sicer: 1. naslov 7, § 6, Trst. Razširitev riv med po- molom San Carlo in med pomolom, ki se zgradi pred zdravstvenim poslopjem, potem med tem pomolom in pomolom Giuseppino z opremo in napravo tirov vred.......................... 2,000.000 K; 2. naslov 7, § 6, Podgora. Naprava pristan- skega branila. Skupni znesek 20.000 K. 1. delni znesek.................................. 4.000 K; 3. naslov 7, § 6, Zader. Podaljšanje obrežnega zida v notranjem pristanu. Skupni znesek 120.000 K 4. delni znesek........................ 80.000 K; 4. naslovil, § 6. Stroški stavišča za poštno poslopje, ki se zgradi v Meranu . . . 17.000 K. B. Y proračunu ministrstva za železnice. Po § 6 zakona z dne 28. decembra 1907. 1. (drž. zak. št. 285) za leto 1907. pod naslovom G, § 11, za različne, ne posebej omenjene izdatke pro računjeni in z zakonom z dne 29. junija 1909. 1. (drž. zak. št. 96) (točka E) do konca decembra 1909. 1. podaljšani znesek .... 1,015.000 K. C. Y proračunu ministrstva za javna dela. Po § 6 zakona z dne 28. decembra 1907. 1. (drž. zak. št. 285) za leto 1907. pod poglavjem 7 dovoljeni in z zakonom z dne 29. junija 1909. 1. (drž. zak. št. 96) (točka E) do konca decembra 1909. 1. podaljšani zneski, in sicer: 1. Naslov 5, § 5, točka 6. Poprava cestnega mosta čez Donavo med Linčem in Urfahrom, kilometer 1 praške državne ceste, politični okraj Line (4. obrok).........................100.000 K; 2. naslov 5, § 11, točka 27. Preložba vinč- gauske državne ceste med Malsom in Sv. Valentinom blizu Burgeisa, kilometer 89 do 92, politični okraj Schlanders (3. obrok).............. 50.000 K; 3. naslov 5, § 11, točka 36. Državni prispevek za odpravo škod, ki jih je povzročila povodenj leta 1906. na več ne državnih cestah in mostovih 241.500 K. 4. naslov 5, § 17, točka 13. Državni prispevki za razne gradnje cest in mostov . . 601.050 K. D. V zakonu z dne 29. junija 1908.1. (drž. zak. št. 118) z dobo uporabe do konca decembra 1909. 1. opremljeni krediti. Nadalje se lahko porabljajo do 30. dne junija 1910.1. nastopni, z zakonom z dne 6. junija 1901.1. (drž. zak. št. 63) dovoljeni in z zakonom z dne 29. junija 1909. 1. (drž. zak. št. 96) c(o konca decembra 1909.1. podaljšani krediti, namreč: za leto 1902 pod št. 10 dovoljeni kredit za 540.000 K; zaleti 1903 in 1904 pod št. 7 dovoljena kredita za 2,000.000 K in 3,000.000 K; za leto 1905 pod št. 7 in 11 dovoljena kredita po 2,000.000 K in 2,800.000 K. Nadalje se lahko porabi tudi z zakonom z dne 24. julija 1905. 1. (drž. zak. št. 124), člen II, za izvršitev in izpopolnitev železniške proge Spljet— Aržan za leto 1906. dovoljeni in z zakonom z dne 29. junija 1909. 1. (drž. zak. št. 96) do konca decembra 1909. 1. podaljšani kredit za 658.000 K do 30. dno junija 1910. 1. Z zakonom z dne 29. junija 1909, 1. (drž. zak. št. 96) za leto 1909. vpoglavju 25,naslovu 11, § 1, za 4odstotna predplačila zagotovljenim glavnim železnicam dovoljeni kredit za 4,500.000 K se sme privzeti tudi, da se podelé 4odstotna predplačila zagotovljenim lokalnim železnicam. § 6. Z zakonom z dne 29. junija 1908. 1. (drž. zak. št. 118) za leto 1908. in z zakonom z dne 29. junija 1909. 1. (drž. zak. št. 96) za leto 1909. v poglavju 28, naslov 8 (gradnja cest), §§ 4 do 17, in naslov 9 (gradnja na vodah), §§ 4 do 16, dovoljene in s koncem leta 1909. neporabljene ostale zneske je po kronovinah prenesti, ne gledé naprvotno posebno namembo gledé njihovega zaračuna, na poglavje ministrstvo za javna dela, naslov gradnja cest, paragraf izredne gradnje cest, državni prispevki zanje, nabava cestnih valjarjev s pristojstvom vred itd., oziroma naslov: vodna gradnja, paragraf izredne vodne gradnje, državni prispevki zanje, nabava parnih remorkêrjev, parnih trebilnikov in parnih ladjic itd. Z zakonom z dne 29. junija 1908.1. (drž. zak. št. 118) za leto 1908. in z zakonom z dne 29. junija 1909. 1. (drž. zak. št. 96) za leto 1909. za vzdrževanje poslopij in za hišne potrebščine itd. dovoljeni in s koncem 1909. 1. neporabljeni ostali zneski se smejo za leto 1910., da se zaračunijo, ne gledé na prvotno posebno namembo, prenesti na posebno poglavje „Uprava državnih poslopij“. Prav tako sé smejo z zakonom z dne 29. junija 1908. 1. (drž. zak. št. 118) za leto 1908. in z zakonom z dne 29. junija 1909.1. (drž. zak. št. 96j za leto 1909. za nove stavbe, stavbne naprave, priredbe, nakupe zemljišč itd. dovoljeni in s koncem 1909. 1. neporabljeni ostali zneski, ne gledé na. prvotno posebno namembo, za leto 1910., da se zaračunijo, prenesti na posebno poglavje „Nove stavbe, stavbna režija, priredbe, stavbne naprave, oprave in nakupi zemljišč“. § 7. Izkupilo kreditnih operacij je najprej zaračtiniti izven proračuna in je del izkupila, ki ustreza istini-temu izdatku, po proračunu pri obči blagajniški upravi vpostaviti za dohodek. Enako je ravnati tudi gledé tistih izdatkov, kojih poravnava je v zakonu z dne 29. junija 1909. 1. (drž. zak. št. 96) napotena na izkupila posojila. V proračunski upravi za leto 1908. izkazani upravni pribitek 14,489.554 K je pridružiti blagaj-ničnim zalogam- § 9. Veljavnost člena III zakona z dne 8. julija 1901. 1. (drž. zak. št. 86) o zvišanju žganjarine in o naklonitvi dela te davščine deželnim zakladom v državnem zboru zastopanih kraljevin in dežel se podaljšuje do konca leta 1910. § 10. Izvršiti ta zakon, ki dobi moč z dnem razglasitve, se naroča Mojemu finančnemu ministru. Na Dunaju, 3P. dne decembra 1909. 1. Franc Jožef s. r. Bienertli s. r. Biliiiski s. r. 220. Zakon z dne 30. decembra 1909.1. o določitvi alkoholovega kontingenta za obratno dobo 1909/10 in o njegovi individualni porazdelitvi. S pritrditvijo obeh zbornic državnega zbora ukazujem tako: Veljavnost zakona z dne 8. avgusta 1908. 1. (drž. zak. št. 170) o določitvi alkoholovega kontingenta za obratno dobo 1908/09 in o njegovi individualni porazdelitvi se razteza na obratno dobo 1909/10. Izvršiti ta zakon, ki dobi moč dne, katerega se razglasi, je naročeno Mojemu finančnemu ministru. Na Dunaju, 30. dne decembra 1909. 1. Franc Jožef s. r. Bienertli s. r. Biliiiski s. r. 331. Zakon z dne BO. decembra 1909.1., s katerim se vnovič podaljšuje veljavnost zakona z dne 30. avgusta 1891. I. (drž. zak. št. 136) o izvrševanju konzulske sodne oblasti. S pritrditvijo obeh zbornic državnega zbora ukazujem tako: § 1. Zakon z dne 30. decembra 1907.1. (drž. zak. št., 286), s katerim se podaljšuje veljavnost zakona z dne 30. avgusta 1891.1. (drž. zak. št. 136) o izvrševanju konzulske sodne oblasti, se izpreminja v tem zmislu, da se v odstavku 1, § 1 in v § 3 zakona določeni rokovi podaljšujejo do 31. dne decembra 1910.1. 1 § 2. Veljavnost spredaj stoječega zaukaza je pogojena s tem, da se tudi v drugem državnem ozemlju monarhije izda slična zakonita odredba. Ako bi ta pogoj še ne bil izpolnjen 1. dne januarja 1910. 1., se vlada pooblašča, za čas, dotlej, da se ta, p o go j izpolni, najdalje pa do 31. dne decembra 1910. 1. v porazumu z ministrstvom za < zunanje stvari in z ogrsko vlado začasno ukreniti, da se izvršuje konzulska sodna oblast, kakor doslej in da se pobirajo konzulske pristojbine, kakor doslej. § 3- Ta zakon, čigar izvršitev je naročena Mojemu pravosodnemu ministru, dobi moč z dnem razglasitve. Na Dunaju, 30. dne decembra 1909. 1. Franc Jožef s. r. Bitmerth s. r. Hoclienbiirgor s. r. 331. Zakon z dne 30. decembra 1909.1. o pospeševanju živinoreje in vnovčevanja živine. S pritrditvijo obeh zbornic državnega zbora ukazujem tako: § 1. Da se ustanovi zaklad za pospeševanje živinoreje in vnovčevanja živine, se nakloni v letih 1910 do vštevši 1918 iz državnih novcev znesek po šest milijonov kron in se vstavi v državni proračun (proračun poljedelskega ministrstva), in sicer ne kraté zneskov, ki so za iste namene v rednem proračunu poljedelskega ministrstva. fj Zaklad upravlja poljedelsko ministrstvo. O porabi novcev zaklada je treba vsako leto poročati državnemu zboru. § 2. Iz državne dotacije zaklada je vsako leto nakloniti znesek enega milijona kron za pospeševanje vnovčevanja živine, zlasti tudi vnovčevanja klavne živine v zvezi s preskrbovanjem mest z mesom, nadalje izvoza živine, ustanavljanja semnjev za klavno, plemensko in koristno živino, zlasti semnjev za izvozno živino, ter za pospeševanje vnovčevanja živinskih produktov. Znesek pet milijonov kron je porabiti vsako leto za pospeševanje živinoreje in za povzdigo stanja živine v zvezi z vnovčevanjem živine, ter za dovoljevanje premij za rejo, za olajševanje dobavljanja klaje, pospeševanje kontrole klaje in umetnega gnoja, pospeševanje zavarovalstva živine, podpiranje uredb za pitanje, za zadružno spečavanje živine, pospeševanje pašništva (planinskih, gorskih, dolinskih in umetnih pašnikov) itd. in ga je za posamezne kraljevine in dežele porabiti v razmerju števila glav goved po zadnjem občem štetju živine (zakon z dne 29. marca 1869. 1. [drž. zak. št. 67]). § 3. Zneski, ki se v kakem letu ne porabijo, ostanejo ohranjeni zakladu in naložiti jih je treba plodo-nosno dotlej, da se porabijo. Obresti in povračilni obroki posojil, dovoljenih morda iz novcev zaklada, drugi donosi zaklada ali eventualne, njemu darovane naklonitve se mu prav tako odkazujejo, vendar se ti zneski, ako izvirajo iz novcev, oznamenjenih v § 2, odstavek 2, ali ako so za nje določeni, zaračunjajo v prid kvotam, dovoljenim za posamezne kraljevine in dežele. § 4. V § 2 oznamenjene naredbe izvršuje ali nepo-srednje poljedelsko ministrstvo ali jih posrednje pospešuje z dovoljevanjem posojil in podpor. Kadar se dovoljujejo posojila in podpore, se je treba zlasti ozirati na vnovčevališča živine po posameznih kraljevinah in deželah, na živinorejske zadruge in zadruge za vnovčevanje živine ter tudi na druge kmetijske zadruge in združbe, ki se bavijo z nalogami, oznamenjenimi v § 2. Kako se porabljajo v § 2, odstavek 2 ozna-menjeni novci zaklada, naj določi poljedelsko ministrstvo s sodelovanjem deželnih odborov in kmetijskih glavnih korporacij. § 5. Stroški središča (centrale) za vnovčevanje živine, ki se ustanovi ukazoma in ki se ga bo posluževalo poljedelsko ministrstvo ob izvrševanju v § 2 oznamenjenih naredb, se bodo plačevali do najvišjega zneska letnih 50.000 K iz državnih novcev in jih je do tega naj višjega zneska vstaviti v državni proračun (proračun poljedelskega ministrstva). § 6. Izvršiti ta zakon je naročeno Mojim ministrom za poljedelstvo, trgovino in finance. Na Dunaju, 30. dne decembra 1909. 1. Franc Jožef s. r. Bienerth s. r. Bilinski s. r. Weiskirclmer s. r. Pop s. r. S3». Ukaz ministrstev za poljedelstvo, pravosodje, trgovino in železnice z dne 30. decembra 1909. 1. o snaženju in razkuževanju železniških voz, ki se rabijo za prevažanje perutnine. Izvršujč Člen 8 dogovora o živalskih kužnih boleznih med Avstrijsko-Ogrskim in med Nemško državo z dne 25. januarja 1905. 1. (drž. zak. št. 25 iz 1. 1906.) se ukazuje na podstavi § 4 občega zakona o živalskih kužnih boleznih z dne 6. avgusla 1909.1. (drž. zak. št. 177) tako: 8 1- Za snaženje in razkuževanje železniških voz, rabljenih za prevažanje žive perutnine, in k temu spadajočega orodja železniških uprav naj se zmislu primerno uporabljajo v ministrstvenem ukazu z dne 21. februarja 1906. 1. (drž. zak. št. 30) dani predpisi. Poostreni način razkuževanja je uporabiti v vseh primerih, v katerih so se vozovi okužili po perutninski koleri ali kurji kugi ah o katerih se nujno sumi, da so tako okuženi. Za prevažanje zamotane žive perutnine rabljene vozove je treba samo tedaj snažiti in razkuževati po teh predpisih, če so bili onesnaženi s steljo, klajo ali izmečki ; na take vozove je nalepiti listke na prejemni postaji. Snažiti in razkuževati so dolžne tiste železniške uprave, v kojih področju so se živali razkladale. Višino pristojbin, ki se pobirajo za to, določi in naznani ministrstvo za železnice, poprašavši železniške uprave. § 2. Prestopki spredaj stoječih predpisov se kaznujejo po občem zakonu o živalskih kužnih boleznih. § 3. Ta ukaz dobi moč 1. dne januarja 1910 1. Wrba s. r. Weiskirclmer s r. Hochenburger s. r. Pop s. r. (JSloveuiaeh.) Državni zakonik za kraljevine in dežele zastopane v državnem zboru, izhaja v založbi c. kr. dvorne in državne tiskarnice na Dunaju, I. okraj Seilerstätte št. 24, tudi v letu 1910. v nemškem, češkem, italijanskem, hrvaškem, poljskem, ruinunskem, maloruskem in slovenskem jeziku. Naročnina za celi letnik 1910 državnega zakonika v vsaki teh osmih izdaj znaša za en izvod -bodisi, da se hodi ponj ali da se ta izvod pošilja poštnine prosto — 8 K. Naročevati je treba v založbi c. kr. dvome in državne tiskarnice na Dunaju, I. okraj, Seilerstätte št. 24, kjer se dobivajo tudi posamezni letniki in posamezni kosi državnega zakonika. Ker se državni zakonik naročnikom oddaja, oziroma pošilja samd, če se je plačala prej letna naročnina zanj, je ob enem naročilu priložiti zanj pripadajoči znesek; da se more hitro in brez pritožb vročevati po c. kr. pošti, je poleg natančnega naslova stanovališča povedati tudi dotični poštni dostavni okraj. Posamezni letniki nemške izdaje se dobijo: Letnik 1849. . 4 K 20 h Letnik 1870. za . , . 2 K 80 h Letnik 1891. za . 6 K — li 1850. • • 10, 50 1871. . . 4 — 1892. v • 10 — V 1851. • 2, 60 1872. . , 6 „ 40 1893. 6 — 1852. • 5 , 20 v 1873. 6 60 Tt 1894. 6 — B 1853. n • • 6 , 30 1874. 4 „ 60 1895. it • 7 — n 1854. • 8 , 40 1875. . . 4 rt — 1896. 7 — rt V 1855. • 4 , 70 n 1876. 3 — 1897. v • 15 n — r 1850. • 4 , 90 1877. • 2 — 1898. n • 6 v — 1857. • 5 . 70 1878. 4 60 1899. 10 ■ „ 1858. v • • 4 , 80 1879. . . 4 60 1900. rt • 7 — 1859. • 4 „ — 1880. 4 40 1901. rt • 6 — _ 1860. • 3, 40 1881. . . 4 40 1902. n » 7 50 B 1861. • 3, — » 1882. , . 6 — n 1903. rt • 9 rt — T 1862. n • 2 , 80 1883. 5 — „ 1904. v 5 — 1863. n • , . • 2 , 80 1884. 5 — 1905. v • 6 — 1864. • 2 „ 80 1885. 3 60 1906. 12 — 1865. • 4 , — 1886. , . 4 60 1907. n 13 n — V 1866. • 4 , 40 1887. 5 n — 1908. n • 9 rt — * 1867. • 4 , — „ 1888. . 8 40 1868. • 4, — n 1889. 6 v — V 1869. » • • 6 , — „ » 1890. V • 5 it 40 It Prodajna cena za letnik 1909. se naznani začetkom januarja 1910. I. Posamezni letniki v drugih sedmih jezikih počenši z 1. 1870. se dobivajo po istih cenah, kakor nemška izdaja. Ako se naroči vsaj 10, tuda poljubnih celotnih letnikov državnega zakonika na enkrat, se dovoli 20% popusta, ako se naroči vsaj 25, toda poljubnih celotnih letnikov državnega zakonika naenkrat, 25% popusta, in ako se naroči vsaj 35, toda poljubnih celotnih letnikov državnega zakonika na enkrat, 30% popusta. NB. Tisti kosi državnega zakonika nemške izdaje, ki naročniku celö niso došli ali pa so mu došli nedostatni, naj se reklamirajo najdalje v Štirih tednih potem, ko so izšli, in kosi nenemških izdaj najdalje V Šestili tednih po izdaji kazal in naslovnega lista k posameznim izdajam naravnost v c. kr. dvorni in državni tiskarnici na Dunaju, III. okraj, Rennweg 16. Kadar poteče ta rok, se bodo kosi državnega zakonika izročevali brez izjeme samo proti plačilu prodajne cene (% pole = 2 strani po 2 h). Ker so v nemški izdaji vsi letniki od I. 1849. naprej, in v izdajah ostalih sedmih jezikov vsi letniki od leta 1870. naprej popolnoma popolnjeni, se dobiva ne samo vsak posamezni letnik za zgoraj omenjeno prodajno ceno, ampak tudi vsak posamezni kos vseh teh letnikov za prodajno ceno (% pole = 2 strani po 2 h) iz zaloge c. kr. dvorne in državne tiskarnice na Dunaju, I. okraj, Seilerstälte št. 24; s tem je vsakemu moči dopolniti nedostatne (pomanjkljive) letnike ter si liste urediti po tvarini. ------—♦---------