Dr. Andrej Vovko Udje Družbe sv. Mohorja v ZDA od leta 1901 do leta 1916 Družba sv. Mohorja je skozi več kot 140 let svoje zgodovine opravljala pomembno versko, narodnoprebudno, kulturno in izobraževalno poslanstvo med slovenskim narodom, tako v matični domovini, kot tudi med izseljenci. V pričujočem članku sta predstavljena pregled udov Družbe po posameznih letih in mreža postojank Družbe sv. Mohorja v ZDA v letih 1901-1916 s 35 tabelami največjih med njimi, s podatki o številu članov, večjimi naročniki ter poverjeniki ter dvema »obhodoma• po ozemlju ZDA. Through the 140 years of its history, the St. Hermagoras Society has performed an important religious, nationally revivalist, cultural and educational mission among the Slovenes both at home and among immigrants. In addition to two “inspections" of the U.S. territory, the article gives a yearly survey of Society members and the network of centers of the St. Hermagoras Society in the U.S.A. from 1901 to 1916, complete with charts on the top 35, including data on the number of members, subscribers and representatives. Družba sv. Mohorja se je leta 1955 v Sloveniji preimenovala v Mohorjevo družbo in je v več kot l40ih letih svojega delovanja opravljala svoje dragoceno versko-vzgojno, narodno-prebudno, kulturno in izobraževalno delovanje na krščanskih načelih tako v slovenskih matičnih deželah, kot tudi med Slovenci zunaj njih.1 V prvi številki zbornika Dve domovini/Two Homelands sem pred leti že predstavil razširjenost Družbe sv. Mohorja med slovenskimi izseljenci v ZDA do leta 1900.2 Kot sem omenil že v tem prispevku, je seznam družbenikov, ki so prejemali redni letni 1 Več o Družbi sv. Mohorja oziroma Mohorjevi družbi skupaj z osnovno literaturo v: Andrej Vovko, Marijan Smolik, Branko Marušič, Mohorjeva družba, Enciklopedija Slovenije 7, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1993, str. 205-206. 1 Andrej Vovko, Udje Družbe sv. Mohorja v ZDA do leta 1900. - Dve domovini, Razprave o izseljenstvu / Two Homelands, Migration studies, ZRC SAZU, Inštitut za slovensko izseljenstvo, Ljubljana 1990, str. 121-135. knjižni dar Družbe sv. Mohorja, svojevrsten zemljevid razširjenosti naših izseljencev po svetu, saj so bilo po logiki stvari največ Mohorjanov v najmočnejših slovenskih izseljenskih naselbinah. Tokrat se bomo posvetili prikazu razširjenosti Družbe sv. Mohorja med našimi izseljenci v ZDA od 1901 do 1916, ko je bil v Koledarju sv. Mohorja za leto 1917 do konca I. svetovne vojne zadnjič objavljen seznam zunajevropskih Mohorjanov. Pravila Družbe sv. Mohorja so v času, ki ga obravnavamo, določala, da je njen namen podpirati »pobožno, lepo obnašanje in ohranjevati katoliško vero med slovenskim ljudstvom, v ta namen se bodo na svetlo dajale in razširjale med Slovenci dobre katoliške bukve». V Družbo lahko vstopi »vsak katoliški kristijan obojega .spola, vsakega stanu in vsake starosti«. Dolžnosti članov so, da molijo, da bi se ohranjala in razširjala katoliška vera nasploh in še posebej med slovenskim narodom in da plača predpisano članarino, »dobički družbenikov» pa so poleg prejema popolnih in delnih odpustkov tudi pravica, da dobi »od vsakih knjig, ki jih izda družba... po jeden iztis za svoje plačilo» in »take spise, ki se mu za slovensko ljudstvo potrebni ali koristni dozdevajo, družbenim odbornikom pripročevati, naj se na svetlo spravijo.»1 Koledarji Družbe sv. Mohorja so v proučevanem obdobju vsako leto prinašali poimenski seznam članov omenjene Družbe, ki so se po njenih pravilih imenovali »družbeniki» ali »udje». Pravila so poznala dve vrsti članov - dosmrtne in letne. Dosmrtni člani so proti koncu prejšnjega stoletja samo enkrat plačali 15 goldinarjev ali dvakrat po 8 goldinarjev v enem letu, letni v tem času pa po 1 goldinar. Za družbenike iz ZDA sta bila oba prispevka več kot dvakrat višja (1 dolar je bil vreden 2,2 goldinarja) -15 dolarjev in 1 dolar, to pa zato, »da se jim zamorejo knjige o svojem času pod križnim zavitkom poslati in se poštnina že tu odrajta«.'1 Kot prvega družbenika Družbe sv.Mohorja zasledimo v seznamih misijonarja v Belle-Prairu v zvezni državi Minnesoti Ignacija Tomazina, ki je kot njen 386. dosmrtni ud pristopil med majem 1870 in junijem 1871.5 Do leta 1887, ko so udje iz ZDA v Koledarju Družbe sv. Mohorja za leto 1888 posebej združeni v skupnem 13- poglavju in jih je skupaj 64, se poleg Tomazina postopoma pojavi še devet članov - »letnikov». Število članstva se potem strmo dviga, saj je leta 1891 236 naročnikov Mohorjevih knjig, leta 1893 394, leta 1895 514, 1898 693 in 1900 739/’ Ko se opremljeni s temi osnovnimi podatki podamo na zemljepisno popotovanje po ZDA v letu 1901, po seznamu Koledarja Družbe sv. Mohorja za leto 1902, najprej ugotovimo, da so udje iz ZDA združeni v XV. poglavju »Amerika«, ki je večji del res namenjen ZDA, manjši pa Južni Ameriki, predvsem Braziliji in v manjši meri Argentini, medtem ko so zelo redki družbeniki iz Kanade preprosto priključeni k ZDA. Tako je v letu 1901 v ZDA 9 dosmrtnih in 805 letnih udov (in še dva iz Merrittona v kanadskem Ontariu). Zgolj za primerjavo in brez želje, da bi tokrat predstavili še druge izseljenske ude Družbe sv.Mohorja po svetu povejmo, da jih je po istem seznamu in v istem letu v Južni Ameriki 92 (od tega 1 dosmrtni Alojzij Benedetič v Parana in kar 72 v Braziliji), v Egiptu, predvsem v Aleksandriji 1 dosmrtni - frančiškanski duhovnik p. Benigen Snoj in 206 letnih ter dva v Vladikavkazu v Rusiji. Naše popotovanje začnimo tako kot ogromna večina takratnih slovenskih izseljencev v New Yorku, kjer je bilo v letu 1901 114 naročnikov knjig Družbe sv. Mohorja, od tega 3 Družice sv. Mohorja postave in vodila opravilnega reda. - Koledar Družbe sv. Mohorja za navadno leto 1902, Celovec 1901, str. 133. (Dalje KDM za ...). * Koledar Družbe sv. Mohorja za leto 1891, Celovec 1890, str. 121. 5 KM D za 1885, str. 48. f’ Podatki po koledarjih Družbe sv. Mohorja za ustrezna leta. jih je znani slovenski podjetnik in izdajatelj časopisa Glas naroda Frank Sakser prek omenjenega časopisa prejemal kar 100. Glas Naroda je v seznamu označen kot eden od dveh poverjenikov Družbe v New Yorku, drugi s sedmimi naročniki pa je Karel Adamič. Po en naročnik je bil .še v bližnjih Brooklynu in Buffalu. Med številnimi slovenskimi izseljenci v zvezni državi Pennsylvaniji je bilo močno jedro v Forest Cityju, kjer je imel poverjenik Alojzij Zaverl 32 družbenikov - letnikov. Pet kompletov knjig je prevzel sam poverjenik duhovnik Jožef Zalokar v Bridgevillu, poleg njih je imel še 11 letnikov. Udje Družbe sv. Mohorja so bili v tej zvezni državi še v Pittsburgu s poverjenikom duhovnikom Johnom Kranjcem in 10 letniki, v Whitneyu s poverjenikom Venceslavom Solarjem in še tremi naročniki, v vsej preostali Pennsylvaniji pa jih je bilo še 34, brez označenih poverjenikov in porazdeljenih po eden, dva ali največ pet v vrsti tamkajšnjih naselbin (Hazer, Johnstown , Bessemer, Scottdale (5), West-Newton (4) , Lecrone (4), Kalensburg, Braddock, Plymouth, Tinleyville, Cooksville, Puritan, Ricketts, Trestle, Pitcair, Steelton in Federal. Naslednja v nizu »slovenskih« zveznih držav je bila Minnesota, kjer so bili 4 udje Družbe v St. Cloudu, med njimi škof dr. Jakob Trobec, kar 33 v Elyju s poverjenikom duhovnikom Josipom Buhom, ki je sam naročil kar pet »iztiskov«, 22 v Towerju s poverjenikom duhovnikom Andrejem Smrekarjem, 17 v St. Stephenu C v seznamu zapisanim kot Sv.Štefan) s poverjenikom Lovrom Slamnikom, 6 v Virginiji z dosmrtnim udom duhovnikom Mathiasom Bilbanom, 6 v Biwabiku, po 5 v Kraintownu s poverjenikom Andrejem Maliyjem, Albanyju s poverjenikom Johnom Plemljem in St. Paulu, po 4 v Evelethu in Hibbingu. Posamezni ali par naročnikov so bili v tej zvezni državi še v Mount Ironu, Sparti, Rices Bentonu, kjer je bil dosmrtni ud duhovnik Jože Knafelc, St. Petai, New Ulmu, Heidelbergu, Merganu, Minneapolisu, Belle Riverju, kjer je bil še vedno neutrudni pionir Družbe sv. Mohorja v Ameriki Ignac Tomazin in Delanu z dosmrtnim članom duhovnikom Marijem Šavsem. Naslednja »mohorjanska« zvezna država je bil Illinois, kjer je v Jolietu poverjenik in eden najvidnejših slovenskih duhovnikov v ZDA Francis Šaleški Šušteršič skrbel za 106 naročnikov, med njimi za Šolske sestre sv. Frančiška, ki so delovale v tamkajšnji župnijski šoli, in za dosmrtna uda Mary Mušič ter Jakoba Blutha in za znanega trgovca Matijo Pogorelca, ki je očitno za nadaljnjo prodajo naročil 10 »iztisov«. V Chicagu je bil poverjenik duhovnik Ivan Plevnik, članov-letnikov pa 29, v Aurori s poverjenikom Ivanom Novakom 11, v Bradleyu, Waukeganu, La Sallu in Tolnci (?) pa skupaj 9- V državi Michigan je bilo najmočnejša postojanka Družbe sv.Mohorja v Calumetu s 46 člani in poverjenikom organistom Antonom Grizoldom. Dva naročnika sta bila še v Iron Mountainu in eden v Baragovem Marquettu. V Ohiu je bil seveda na prvem mestu Cleveland s 86 udi ter poverjenikom in hkrati dosmrtnim članom duhovnikom Vitusom Hribarjem, po en Mohorjan pa je bil še v Lorainu in Barberlonu. V Pueblu v Coloradu je poverjenik duhovnik p. Ciril Zupan leta 1901 med naročnike razdelil 53 »knjižnih darov« Družbe sv.Mohorja, od teh pa jih je imel 5 naročenih sam. Še »hujši« je bil duhovnik Ivan Perše, ki je v Leadvillu v isti zvezni državi naročil kar 10 »darov« od 16 v tem kraju. V Coloradu so bili Mohorjani še v Denverju, in sicer 22 s poverjenikom duhovnikom Ignacem Burgarjem in 4 v Aspenu. Precej Slovencev in Mohorjanov je bilo tudi v Montani, kjer je bilo 18 udov v Butte Cityju s poverjenikom Mihaelom Perkom, 7 jih je bilo v Great Fallsu s poverjenikom M. B. Nemanichem, 4 v Aldridgeju, po eden ali dva pa v Glendaleju, Jardinu, Bellu, Anacondi z dosmrtnim članom duhovnikom Johnom Pirnatom in Smelterju (Shelterju?). V »preostalih- ZDA je bilo 7 naročnikov knjig Družbe sv.Mohorja v Indianapolisu v Indiani s poverjenikom Janezom Hribernikom, dva v Louisvillu (Kentucky) po eden pa v Alexandriji (Indiana), South Omahi (Nebraska), Burku (Idaho), Sayretonu (Alabama). V zvezni državi Kansas je bilo devet družbenikov v Frontenacu, pet v Mineralu, po dva v Weier Cityju in Flemingu, po eden pa v Marionu (dosmrtni član duhovnik Anton P. Podgoršek) in v Chicopeeju. V Iowi je bilo pet Mohorjanov v Riggsu, po dva pa v Lyonsu in Councill Bluffu.V Wyomingu jih je bilo skupaj 5 in to po dva v Rock Springsu in Globeju in eden v Frontierju, v Walleyu v Washingtonu pa kar osem, tako da so premogli tudi poverjenika Andreja Zalokarja.7 Vidimo, da so bile leta 1901 knjige Družbe sv. Mohorja zelo razširjene med slovenskimi izseljenci v ZDA. To pozornost jim je Družba vračala tudi tako, da je v svojem Koledarju objavljala članke o ameriških in drugih slovenskih izseljencih. Prav v Koledarju za leto 1902, v katerem je zgoraj predstavljeni seznam družbenikov, sta dva zelo pomembna članka z izseljensko vsebino. Eden, ki ga je prispeval zdravnik dr. Karol Pečnik, govori o Egiptu, o Slovencih oziroma predvsem o Slovenkah v Egiptu in tudi o drugih slovenskih izseljencih po svetu,8 drugi, ki ga je napisal Anton Logar, pa o Slovencih v St. Paulu v Minnesoti.9 Avtor članka je bil rojen v tem ameriškem mestu kot sin A. Logarja in Katarine Levičnikove. Šolal se je v St.Thomas Military College in stopil v semenišče. Med izletom na neko jezero se mu je 30. maja 1912 prevrnil čoln in je utonil.10 V začetku svojega prispevka sicer potoži, da se v matični domovini le redko sliši o »nas amerikanskih Slovencih«, potem pa optimistično doda, da ve, »da Slovenca in Slovana sploh zanima najbolj stvar, bodi svetna ali cerkvena, ki je bila povzročena po naših rojakih», zato hoče na kratko poročati o delovanju slovenskih misijonarjev v St. Paulu. Tako predstavi faro Presv. Srca Jezusovega, ki jo je leta 1881 ustanovil duhovnik Keberl, po rodu s Štajerske, o katerem pa najboljši poznavalec zgodnjih Slovencev v ZDA izseljenski duhovnik Jurij Trunk žal ne ve ničesar. Postavil je cerkev in šolo, zaradi hudih naporov pri gradnji pa je prezgodaj umrl 20. februarja 1899. Tudi v naslednji župniji Sv. Frančiška je prvo cerkev in šolo sezidal slovenski duhovnik in kasnejši škof v mestu Lead v Dakoti Ivan Stariha, za kar je zbral in plačal skoraj 75.000 dolarjev. Faro sv. Mateja je leta 1886 ustanovil Alojz Plut ter sezidal cerkev, šolo in župnišče. Ko se je leta 1897 moral umakniti zaradi slabega zdravja, ga je nadomestil John M. Solnce, med ostalim »poraženi« kandidat za novega škofa v St. Cloudu v Minnesoti. Škof je leta 1897 postal njegov sosed na župniji sv. Neže Jakob (James) Trobec, ki smo ga zgoraj že omenili kot Mohorjana. Trobec je leta 1887 omenjeno faro tudi ustanovil in kot vsi ostali tudi sam tam postavil cerkev ter šolo. Solnce pa ga je po njegovem odhodu nadomestil kot župnik. Slovenski duhovnik Anton Ogulin je leta 1890 ustanovil v St. Paulu faro sv. Bernarda in postavil najprej veliko poslopje, katerega prvo nadstropje je bilo šola, drugo pa cerkev, kasneje pa še pravo cerkev, za katero je naredil načrte slovenski stavbenik Ivan Jager. Tajništvo Družbe sv. Mohorja je Logarjevemu sestavku priključilo Dodatek, v katerem opozarja na pravkar izšlo knjižico Spomenico desetletnice slovenske župnije sv. Jožefa v Joliet-u, Illinois, torej v kraju, ki je bil tudi, kot smo že opazili, 7 KM D za 1902, str. 128-129. 8 Dr. Karol Pečnik, Slovenci v Egiptu, KMD za 1902, str. 51-57. '■* Anton Logar, Glas iz Amerike, (Št. Pavel - Minnesota), KMD za 1902, str. 48-50. 10 Jurij M. Trunk, Amerika in Amerikanci, Celovec 1912 (samozaložba), str. 571. (Dalje J. M. Trunk, Amerika in Amerikanci). tudi ena najmočnejših in najpomembnejših ameriških postojank Družbe sv. Mohorja. Na slovesnost ob desetletnici je prišel tudi škof Trobec. Tajništvo je pojasnilo dodatek z željo, da »mohorjani spoznajo, kako krepko se gibljejo in kako čvrsto napredujejo naši dragi rojaki onstran morja.« Koledar Družbe sv. Mohorja se tudi v naslednjih letih vrača k vprašanju slovenskega izseljenstva. Tako piše o Slovencih v Aleksandriji v obširnem prispevku11 frančiškan p. Benigen Snoj, ki je najprej deloval med njimi v omenjenem mestu in bil tudi poverjenik za 196 Mohorjanov, vključno z njim, kasneje pa je deloval med izseljenci v New Yorku. Med napredek, o katerem je govora, lahko upravičeno prištejemo tudi rast udov Družbe sv. Mohorja v naslednjih letih. Preveč časa in potrpljenja bralcev bi vzelo, če bi za vsako leto ponovil zemljepisno popotovanje od ene mohorjanske postojanke do druge, od Atlantika do Pacifika, zato bom za nazornejši in bolj zgoščen pregled raje uporabil tabele. Prva tabela bo skupna za vse ZDA in bo vsebovala pregled števila krajev z Mohorjani ter število dosmrtnih in letnih članov. Svoje tabele bodo imele tudi najmočnejše mohorjanske postojanke z najmanj dvajset in več daižbeniki, ki pa jim bomo sledili tudi, če bodo omagale pod to število članov. Za zaključek se bomo v letu 1916 še enkrat podali na pot po ZDA. Vsi uporabljeni podatki so iz Koledarjev družbe sv. Mohorja. Udje Družbe sv. Mohorja v ZDA 1901-1916 Leto Število postojank Dosmrtni člani Letni člani Skupaj 1901 89 9 805 814 1902 97 Tl 952 963 1903 98 14 1.087 1.101 1904 107 15 1.240 1.255 1905 70 16 1.478 1.494 1906 87 17 1.692 1.709 1908 77 18 1.998 2.016 1909 142 13 2.070 2.083 1910 170 18 2.354 2.373 1912 147 17 2.495 2.512 1913 118 15 2.070 2.085 1914 120 19 2.160 2.179 1915 53 23 2.001 2.024 1916 90 23 1.112 1.135 Opazimo lahko, da po obdobju vztrajnega naraščanja število družbenikov Družbe sv. Mohorja doseže svoj vrh leta 1902, potem pa začenja počasi padati, dokler se z nekoliko «nevtralnega zamika« po začetku vojne v Evropi enostavno ne prepolovi. Veliko nihanje števila mohorjanskih postojank, v katere pa smo zajeli vse, od največjih s čez 1000 članov do najmanjših z enim članom, pa gre predvsem na račun dejstva, da so nekatere največje med njimi, zlasti newyorška, v določenih letih med »svoje« družbenike zajele Mohorjane s praktično vsega ozemlja ZDA, tudi tiste, ki so imeli lastne postojanke, v določenih letih pa ne. " P. Benigen Snoj, Aleksandrija in Slovenci, KMD za 1906, str. 43-49. New York City (N.Y.) Leto Dosmrtni Letniki Skupaj Večji naročniki Poverjeniki 1901 114 114 Glas Naroda 100 Glas Naroda Karel Adamič 1902 1 116 117 Glas Naroda 150 Isti 1903 1 221 222 Glas Naroda 200 Frank Sakser 1904 1 267 268 Glas Naroda 250 Glas Naroda 1905 1 461 462 Glas Naroda 300 Glas Naroda 1906 1 517 518 Glas Naroda 400 Frank Sakser 4 4 Matilda Zobec 1908 660 660 Glas Naroda 450 Frank Sakser 1 5 6 Matilda Zobec, Alojz Blaznik 1909 1 549 550 Glas Naroda 500 Frank Sakser p.Kazimir Zakrajšek 1910 1 627 628 Glas Naroda 555 Glas Naroda Jurij Trunk p.Kazimir Zakrajšek 1912 1 121 1.121 Glas Naroda 1.000 1 6 7 p. Kazimir Zakrajšek 1914 902 902 Glas Naroda 807 Frank Sakser 1915 1 1.015 1.016 Alojzij Škulj 1.000 Alojzij Škulj 1916 452 452 Alojzij Škulj 450 Isti V določenih letih se pojavljata kar dve mohorjanski postojanki, v drugih pa ena, kot je bilo že omenjeno. Newyorska je vključevala Mohorjane z več kot 50 kraji v ZDA, tudi iz tako močnih postojank , kot so bile v Clevelandu, Pueblu, Bridgeportu in še kje. Kot vidimo, je bil levji delež mohorjanskega delovanja v ZDA do leta 1916 v rokah tiskarja in podjetnika Franka Sakserja in njegovega časopisnega podjetja Glasa Naroda. Brooklyn (New York) Leto Dosmrtni Letniki Skupaj Večji naročniki Poverjeniki 1909 25 25 Društ. sv. Petra 1910 15 15 1914 11 11 Uprava Ave Marija 11 Uprava Ave Marija 1915 1 21 22 Uprava Ave Marija 11 Isti Dekl. društ. N.Y. 10 1916 1 17 18 Uprava Ave Marija 11 Isti Forest City (Pennsylvania) Leto Dosmrtni Letniki Skupaj Večji naročniki Poverjeniki 1901 32 32 Jože Zalokar 1902 1 33 34 Alojzij Zavrl 1903 1 37 38 Isti 1904 1 45 46 Isti 1905 1 58 59 Josip Tomšič 1906 1 54 55 Isti 1908 1 72 73 Josip Tomšič 4 Isti 1910 1 77 78 Isti 1912 1 60 61 Neimenovani 4 Isti 1914 1 64 65 Neimenovani 4 1915 1 - 1916 1 44 45 Josip Tomšič Bridgeville (Pennsylvania) Leto Dosmrtni Letniki Skupaj Večji naročniki Poverjeniki 1902 26 26 Josip Zalokar 7 Josip Zalokar 1903 20 20 Josip Zalokar 9 Isti 1904 30 30 Josip Zalokar 24 Isti 1905 33 33 Josip Zalokar 24 Vključen v New York 1908 26 26 Josip Zalokar 10 Isto 1910 20 20 1914 10 10 Albin Moder 1916 15 15 Albin Moder 9 Isti Pittsburgh (Pennsylvania) Leto Dosmrtni Letniki Skupaj Večji naročniki Poverjeniki 1906 33 33 John Mertel 4 John Mertel Josip Lokar 1908 30 30 John Mertel 4 Ista 1910 28 28 John Mertel 4 John Mertel 1912 25 25 John Merlet 5 Isti 1914 38 38 John Mertel 3 Isti 1916 1 1 Steelton (Pennsylvania) Leto Dosmrtni Letniki Skupaj Večji naročniki Poverjeniki 1906 1 22 23 Frančišek Ažbe 12 Frančišek Ažbe 1908 1 40 41 Frančišek Ažbe 28 Isti 1910 1 21 22 Frančišek Ažbe 8 Isti Tower (Minnesota) Leto Dosmrtni Letniki Skupaj Večji naročniki Poverjeniki 1901 20 20 Andrej Smreka 1902 31 31 Isti 1903 35 35 Andrej Smrekar 5 Isti 1904 26 26 - Isti 1905 1 33 34 Josip Ferjančič 1906 1 35 36 Isti 1908 ' 1 36 37 Isti 1910 1 47 48 Isti 1912 1 28 29 Isti 1914 1 26 27 Isti 1916 1 29 30 Isti Ely (Minnesota) Leto Dosmrtni Letniki Skupaj Večji naročniki Poverjeniki 1901 33 33 Josip Buh 5 Josip Buh 1902 29 29 Josip Buh 7 Isti 1903 40 40 Josip Buh 5 Isti 1904 50 50 Josip Buh 11 Isti 1905 47 47 Josip Buh 5 Isti 1906 40 40 Josip Buh 4 Isti 1908 37 37 Isti 1910 43 43 Josip Buh 3 Jos. Peshel 3 Isti 1912 29 29 Josip Buh 3 Jos. Peshel 3 Josip Buh Jos. Peshel 1914 25 25 Josip Buh 4 Jos. Peshel 2 Ista 1916 39 39 Josip Buh 4 Ista Brockway (Minnesota) Leto Dosmrtni Letniki Skupaj Večji naročniki Poverjeniki 1902 26 26 Ivan Trobec 1903 36 36 Isti 1904 34 34 Isti 1905 38 38 Ivan Trobec 5 Isti 1906 31 31 Isti 1910 45 45 Ivan Trobec 2 Isti 1912 29 29 Isti 1914 38 38 Isti 1915 - - 1916 - - St. Stephen (Minnesota) Leto Dosmrtni Letniki Skupaj 1915 34 34 1916 40 40 Večji naročniki Poverjeniki Ivan Trobec Isti Biwabik (Minnesota) Leto Dosmrtni Letniki 1908 1910 1912 1914 1915 1916 21 19 7 7 Skupaj 21 19 7 7 Večji naročniki Poverjeniki Fr. Šaloven Isti Isti Jak. Delak Aurora (Minnesota) Leto Dosmrtni Letniki 1910 20 1912 13 Skupaj 20 13 Večji naročniki Poverjeniki Al. Pirnat Fr. Šaloven Chisholm (Minnesota) Leto Dosmrtni Letniki Skupaj 1908 1910 1912 1914 1915 1916 48 43 34 37 48 43 34 37 Večji naročniki John Tscholl 6 Janez Schiffrer 11 Janez Schiffrer 15 Poverjeniki John Tscholl Isti Janez Schiffrer Isti Eveleth (Minnesota) Leto Dosmrtni Letniki Skupaj Večji naročniki Poverjeniki 1908 1 35 36 Mat. Bilban 3 Mat. Bilban 1910 1 50 51 Mat. Bilban 12 Isti 1912 1 34 35 Mat. Bilban 11 Isti 1914 1 29 30 Mat. Bilban 15 Isti 1915 1 19 20 Mat. Bilban 12 Isti 1916 1 6 7 Isti Rice (Minnesota) Leto Dosmrtni Letniki Skupaj Večji naročniki Poverjeniki 1908 43 43 Ivan Trobec 1914 2 2 1915 - - Joliet (Illinois) Leto Dosmrtni Letniki Skupaj Večji naročniki Poverjeniki 1901 2 104 106 Matija Pogorelc 10 Francis Šušteršič 1902 2 101 103 - Isti 1903 2 112 114 Francis Šušteršič 5 Isti 1904 2 115 117 Francis Šušteršič 4 Isti 1905 2 118 120 Francis Šušteršič 4 Isti 1906 2 121 123 Francis Šušteršič 4 Isti 1908 2 112 114 Francis Šušteršič 4 Isti 1910 2 114 116 Francis Šušteršič 3 1912 2 136 138 Am. Slovenec 1914 3 97 100 John Kranjec 7 John Kranjec 1915 4 86 90 John Plevnik 1916 4 1 Chicago (Illinois) Leto Dosmrtni Letniki 5 Skupaj Večji naročniki Poverjeniki 1901 29 29 Ivan Plevnik 1902 31 31 Isti 1903 15 15 - 1904 20 20 John Kranjec 5 John Kranjec 1905 26 26 John Kranjec 3 John Kranjec 1906 31 31 John Kranjec 6 An. Kraschovitz Ivan Kosmač Janez Kumar John Kranjec 1908 35 35 John Kranjec 7 Anton Sojar John Kranjec 1910 49 49 Anton Sojar 3 John Kranjec 7 Anton Sojar Ista 1912 44 44 Anton Sojar 5 Anton Sojar 5 Anton Sojar 1914 42 42 A.M. Kraschowitz 7 Antoj Sojar 5 A.M. Kraschowitz Anton Sojar 1915 11 11 A. Kraschowitz 3 A. Kraschowitz 4 A. Kraschowitz Fran Tomažič A. Kraschowitz 1916 3 La Salle (Illinois) Leto Dosmrtni Letniki 3 Skupaj Večji naročniki Poverjeniki 1903 1 31 32 Anton Podgoršek 1904 1 1905 1 38 59 39 59 Anton Podgoršek 1906 1 48 49 Isti 1908 52 52 Alojzij Kastigar 1910 37 37 Isti 1912 45 45 Isti 1914 31 31 Isti 1916 13 13 Frank Šaloven Waukegan (Illinois) Leto Dosmrtni Letniki Skupaj Večji naročniki Poverjeniki 1910 32 32 Janez Umek Mat. Ogrin Jak. Grimšič 1912 1 37 38 Janez Umek Mat. Ogrin 1914 36 36 Mat. Ogrin 3 Mat. Ogrin 1916 1 32 33 F. Ažbe 6 Isti Mat. Ogrin 3 Calumet (Michigan) Leto Dosmrtni Letniki Skupaj Večji naročniki Poverjeniki 1901 46 46 Anton Grizold 1902 54 54 Isti 1903 42 42 Marko Pakiž 1904 53 53 Dr. Jože Plautz 1905 89 89 Luka Klopčič 1906 105 105 Luka Klopčič 4 Isti 1908 173 173 Luka Klopčič 4 Isti 1910 153 153 Luka Klopčič 10 Isti 1912 119 119 Luka Klopčič 5 Isti 1914 92 92 Luka Klopčič 10 Isti 1915 109 109 Luka Klopčič 10 Isti 1916 - - Cleveland (Ohio) Leto Dosmrtni Letniki Skupaj Večji naročniki Poverjeniki 1901 1 85 86 Vitus Hribar 1902 1 106 107 Vitus Hribar Franc Kerže 1903 1 132 133 Isti 1904 1 154 155 Isti + Nova Domo' 1905 1 141 142 Isti 1906 2 141 143 Nova Domovina 25 V. Hribar, F. Kerže John Grdina 1908 4 114 118 F. Kerže Jernej Ponikvar Nova Domovina 1910 3 198 201 J. Ponikvar 12 J. Ponikvar Dr. J. Seliškar 1912 4 143 147 J. Ponikvar 15 Clev. Amerika J. Ponikvar 1914 4 199 203 J. Ponikvar 15 J. Ponikvar Jos. Lavrič 1915 6 186 192 J. Ponikvar 20 Ista 1916 6 134 140 J. Oman 3 J. Ponikvar J. Oman Pav. Hribar South Lorain (Ohio) Leto Dosmrtni Letniki Skupaj Večji naročniki Poverjeniki 1906 22 22 Andrej Smrekar 1908 28 28 p. Kazimir Zakraj? 1910 42 42 J. A. Štefanič 1912 32 32 Isti 1914 1 41 42 Isti 1915 1 32 33 Isti 1916 1 - - Bridgeport (Ohio) Leto Dosmrtni Letniki Skupaj Večji naročniki Poverjeniki 1908 20 20 Mihael Hočevar 1910 26 26 Isti 1912 22 22 Isti 1914 18 18 Isti 1915 - - 1916 - - St. Lawrence (Ohio) Leto Dosmrtni Letniki Skupaj Večji naročniki Poverjeniki 1910 58 58 Jos. Lavrič 1912 58 58 Jos. Lavrič Colinwood (Ohio) Leto Dosmrtni Letniki Skupaj Večji naročniki Poverjeniki 1910 29 29 Andr. Smrekar 1912 41 41 Isti 1914 1915 1916 47 50 2 47 50 2 Pavel Hribar Isti Milwaukee (Wisconsin) Leto Dosmrtni Letniki Skupaj 1906 23 23 Večji naročniki Poverjeniki Alojz Kastigar West Allis (Wisconsin) Leto Dosmrtni Letniki Skupaj 1908 1910 1912 1914 1915 1916 58 22 13 12 19 58 22 13 12 19 Večji naročniki Poverjeniki Ivan Smolej Marko Pakiž Isti Isti Isti Indianapolis (Indiana) Leto Dosmrtni Letniki Skupaj Večji naročniki Poverjeniki 1906 27 27 John Hribernik 1908 28 28 Josip Lavrič 1910 31 31 Iv. Smolej 3 Iv. Smolej 1912 35 35 p. Bonav. Čiček 1914 47 47 Isti 1915 29 29 p. Ciril Orendač 1916 Kansas City (Kansas) Leto Dosmrtni Letniki Skupaj Večji naročniki Poverjeniki 1910 35 35 Marko Speiser 1912 19 19 A. Leskovic 1914 23 23 Isti 1915 21 21 Isti 1916 16 16 Župnijski urad Pueblo (Colorado) Leto Dosmrtni Letniki Skupaj Večji naročniki Poverjeniki 1901 53 53 Ciril Zupan 5 Ciril Zupan 1902 72 72 Ciril Zupan 20 Isti 1903 65 65 Ciril Zupan 20 Isti 1904 73 73 Ciril Zupan 14 Isti 1905 1 97 98 Ciril Zupan 25 Isti 1906 1 92 93 Ciril Zupan 25 Isti 1908 1 92 93 Ciril Zupan 25 Isti 1910 1 102 103 Ciril Zupan 25 Isti 1912 97 97 Ciril Zupan 25 Isti 1914 91 91 Ciril Zupan 25 Isti 1916 85 85 Ciril Zupan 25 Isti Denver (Colorado) Leto Dosmrtni Letniki Skupaj Večji naročniki Poverjeniki 1901 22 22 Ignac Burgar 1905 8 8 John Derganec 1906 8 8 Isti 1908 5 5 Mat. Sodar (?) 1910 6 6 Isti 1912 7 7 Isti 1914 6 6 Isti 1916 4 4 - Leadville (Colorado) Leto Dosmrtni Letniki Skupaj Večji naročniki Poverjeniki 1902 21 21 Ivan Perše 5 Ivan Perše 1903 31 31 Ivan Perše 5 Isti 1904 27 27 Ivan Perše 5 Isti 1905 32 32 Ivan Perše 5 Isti 1906 29 29 Ivan Perše 2 Isti 1908 23 23 Ivan Perše 2 Isti 1910 25 25 Ivan Perše 5 Isti 1912 21 21 Ivan Perše 5 Isti 1916 5 5 Butte (Montana) Leto Dosmrtni Letniki Skupaj Večji naročniki Poverjeniki 1910 28 28 Mili. Pirnat 4 Mih. Pirnat Pet. Osterman 1912 18 18 Mih. Pirnat 1914 16 16 Isti 1916 2 2 - Meaderville (Montana) Leto Dosmrtni Letniki Skupaj Večji naročniki Poverjeniki 1914 - - 1915 21 21 Mih. Pirnat 1916 - - Rock Springs (Wyoming) Leto Dosmrtni Letniki Skupaj Večji naročniki Poverjeniki 1912 27 27 1914 29 29 1916 25 25 Ant. Schiffrer Isti Isti Obljubljenega mohorjanskega popotovanja ob zaključku tega orisa svetovne ne bomo strogo omejili zgolj na leto 1916, ampak bomo včasih pokukali vsaj še leto dni nazaj, saj smo že opozorili, da se je število družbenikov med letoma 1915 in 1916 prepolovilo. Najboljši primer za to nerazveseljivo dejstvo nam, kot smo že navedli v tabeli, nudi prav najmočnejša mohorjanska postojanka v mestu New York, ki se je od 1000 in več družbenikov v letu 1915 zmanjšala na 452. V zadnjih dveh letih je praktično izginila tudi omenjena rezervna vseameriška mreža mohorjanskih postojank, čeprav je leta 1915 v njenem okrilju Brooklyn, ki pa se v letu 1916, kot tudi prej v določenih letih pojavlja samostojno. Poverjeniki Družbe sv. Mohorja so bili, kot smo videli, pravi ameriški »businessman« Frank Sakser, po izobrazbi tiskar, bančni uradnik Karel Adamič ter duhovnika, znani frančiškan Kazimir Zakrajšek in Jurij Trunk. Newyorška postojanka, oziroma od časa do časa dve, je premogla le enega dosmrtnega! no?) člana(ico?) -Francis Kosec s številko 1844 v Imeniku dosmrtnih članov Družbe, ki se je v letih, ko sta se postojanki delili, vedno priključila številčno šibkejši. Pečal brooklynski postojanki je dajala uprava prvega slovenskega izseljenskega verskega lista Ave Marija, ki ga je ustanovil p. Zakrajšek in je začel izhajati leta 1909-12 Tu naletimo v letu 1916 tudi na že znanega p. Benigna Snoja, ki je bil prestavljen v ZDA in je imel številko 1353 z Imenika dosmrtnih članov. V Pennsylvaniji je leto 1916 dočakalo le nekaj postojank, med njimi tista v Forest Cityju, ki so jo zaporedoma vodili duhovniki Jože (Joseph) Zalokar, dolgoletni župnik v Bridgevillu13, eden prvih naseljencev v Forest Cityju Alojzij Zavrl14 in tamkajšnji župnik Josip Tomšič, tudi duhovni vodja prve osrednje izseljenske podporne organizacije Kranjsko Slovenske katoliške jednote13. Postojanka je imela tudi dosmrtnega člana Ignacija Kapljo s člansko številko 1843. Postojanko v Bridgevillu je po Zalokarjevi smrti skupaj z župnijo sv. Barbare prevzel duhovnik Albin Moder. Podobno sta Mohorjane v Pittsburghu in Steeltonu vodila tamkajšnja župnika John Mertel in Frančišek (Francis) Ažbe. Zunaj omenjenih postojank je bilo kar 34 družbenikov, in to v krajih Baggaley, Beadling, Beaver Falls, Butler, Conemaugh, Charleroi, Falls Creek, Greensburg, Hoo-versville, Horning, Hostetter, James City, Johnstown, Moon Run, Rockwood, Salat Marys, Scottdale, kjer je bila tudo poverjenica Elizabeta Sterbutzl, West Newton, Wind Gap in South Betlehem s poverjenikom duhovnikom Anzelmom Murnom, ki je sam dobival 5 »iztisov«, med naročniki pa imel še Marijino dekliško družbo in Društvo sv. Jožefa. »Slovenska« Minnesota je ostala Družbi sv. Mohorja zvesta tudi v letu 1916. V Towerju je župnika Andreja Smrekarja, ki je odšel v Colinwood v Ohiu, tudi pri Mohorjanih nadomestil naslednik Josip Ferjančič, sicer tudi dosmrtni član Družbe (št. 1758). V Elyju 12 Prim. Darko Friš, Ameriški Slovenci in katoliška Cerkev 1871-1921, Mohorjeva založba Celovec - Ljubljana -Dunaj, 1995, str. 354-355. 13 J. M, Trunk, Amerika in Amerikanci, str. 604. ' J. M. Trunk, Amerika in Amerikanci, str. 605. 15 J. M. Trunk, Amerika in Amerikanci, str. 599. je začel po letu 1910 zaslužnemu misijonarju severne Minnesotte Josipu Buhu, tudi generalnemu vikarju dulutske Škofije, pri skrbi za Mohorjane pomagati duhovnik Josip Peshel. Nečak Škofa Jakoba (Jamesa) Trobca Ivan, je deloval hkrati kot župnik in poverjenik Družbe sv.Mohorja v Brockwayu, potem ko je tam postojanka zaspala pa v letih 1915 in 1916 Se v St. Stephenu. V to postojanko je bil leta 1916 vključen tudi stric kot upokojeni Skof. Župnik v Biwabiku Francis Šaloven je skrbel za Mohorjane v tem kraju in v Aurori. V prvem kraju ga je nadomestil Jakob Delak, v drugem pa je pred njim deloval duhovnik Alojzij Pirnat. Ivan Trobec je nekaj časa skrbel za Mohorjane tudi v kraju Rice, preden je postojanka izginila iz mohorjanskega seznama. Za Eveleth je tudi v mohorjanskem duhu skrbel vrsto let tamkajSnji župnik Mathias Bilban, postojanka pa je v letu 1916 doživela Številčno prepolovitev. V Chisholmu sta delovala kot poverjenika tamkajšnja župnika John Tscholl, sicer po rodu Nemec s Tirolskega, a vešč tekoče slovenščine16 in Janez (J°hn) Schiffrer. Poleg omenjenih večjih so bile leta 1916 manjše mohorjanske postojanke v omenjeni državi še v Albanyju s poverjenikom Johnom Plemljem in dosmrtno članico Marijo Bückers (št. 2593), v St. Paulu s poverjenikom duhovnikom Johnom Seliškarjem, Vriginii s poverjenikom(?) Fr. Hrovatichem, v Delanu z dosmrtnim članom duhovnikom Matijo Šavsem (1530), Norwoodu, Pinetopu, Sartel-lu, Secton Thirtyju in Silverdalu. Prepolovitev Mohorjanov v letu 1916 je še posebej opazno prizadela Illinois, saj je tako število Mohorjanov v Jolietu padlo od 90 v letu 1915 na vsega 5, od tega pa so bili kar štirje dosmrtni: Margareta Muršič (1114), Jakob Plut (1766), Marko Papič (2666) in Jožef Klepec (2697). V tej znameniti slovensko-ameriški fari sv. Jožefa je bil do svoje smrti leta 1911 poverjenik slavni župnik Francis S. Šušteršič17, za njim pa duhovnika John Kranjec in John Plevnik. Podobno kot Joliet se je »posušil" tudi Chicago, v katerem so bili od leta 1901 dalje med drugimi poverjeniki duhovniki Ivan Plevnik, John Kranjec, A. M, Kraschowitz in Anton Sojar. »Slab vtis» nedvomno omilita postojanki v La Sallu, kjer so bili poverjeniki duhovniki Anton Podgoršek, Alojzij Kastigar in Frank Šaloven in še zlasti v Waukeganu s poverjenikom župnikom Francisom Ažbetom. Poleg omenjenih postojank je bila precej močna še v Springfieldu s poverjenikom Matijem Barborichem, župnikom F.S.Mažirjem in še 14 drugimi družbeniki, po eden pa še v Carbon Hillu, Utici in Wittu. V Michiganu je leto 1916 pobralo nekoč eno največjih postojank v ZDA Calumet, kjer so bili v »debelih letih» poverjeniki organist Anton Grizold, zdravnik(?) dr. Jože Plautz in duhovnika Marko Pakiž ter Luka Klopčič. Omenjenega leta ga sploh ni v seznamu Mohorjanov, vsa država pa po njem premore le 7 udov Družbe, 5 v Iron Mountainu in po enega v Heseperii in Wakefieldu. Tudi v sušnem letu 1916 sta se kljub precejšnjemu padcu država Ohio in še posebej Cleveland ponašala z lepim številom Mohorjanov. Število članov Družbe se je v »ameriški Ljubljani- sicer zmanjšalo za četrtino, še vedno pa je postojanka premogla šest »dosmrt-nikov»: duhovnika in poverjenika Jerneja Ponikvarja (2230), Jožefo Wahčič (913), Antona Grdino(2667) Johna Grdino(2095), Frančiško Marian (1252) in Karola Karlinger-ja(2394). Bivši župnik in poverjenik v Clevelandu je bil zdaj v Barbertonu kot dosmrtni član (1200), skupaj s tremi letniki, dvanajst jih je bilo v Bridgeportu s poverjenikom Mihaelom Hočevarjem, dva v nekoč veliko močnejšem Colinwoodu in po eden v Joungstownu, Lorainu, Kenmoru in Shadysideu. V Wisconsinu so leto 1916 dočakali 1(’ J. M. Trunk, Amerika in Amerikanci, str. 601. 17 J. M. Trunk, Amerika in Amerikanci, str. 596-597. štirje Mohorjani v krajih Superior, Druecker, Sheboygan in Tioga, v Indiani pa nobeden. V Kansasu je bila'še živa postojanka v Kansas Cityju, štirje Mohorjani s poverjenikom Johnom Dobraucem v Franklinu in dosmrtni član duhovnik Anton Podgoršek (1201), ko se ga pot poverjenika Družbe spominjamo še iz La Salla. V Coloradu se je uspešno držal slavni Pueblo z dolgoletnim poverjenikom, župnikom in razpečevalcem mohorskih knjig Cirilom Zupanom, nekoliko manj pa Denver in Leadville s poverjenikom tamkajšnim župnikom Ivanom (Johnom) Peršetom . Mohorjani so bili še v krajih Colorado, Delagua, Sommerset in Trinidad (jezuit p. Avgust Forster). V Montani je bila še -pogojno živa» postojanka Butte z dvema članoma Družbe, medtem ko je bil Meaderville v mohorjanskem smislu očitno le enoletna »epizoda", povezana z delovanjem župnika v Buttu in poverjenika obeh postojank Mihaela Pirnata. Svojega poverjenika Gregorja Zobca je imelo 5 Mohorjanov v kraju Roundup, v Anacondi je bil dosmrtni član duhovnik John Pirnat (1389), po en Mohorjan pa še v Camas Prairie in Dillonu. Edina postojanka družbe sv. Mohorja je bila v državi Wyoming v letu 1916 v Rock Springsu, drugje pa so bili Mohorjani še v Arizoni - dosmrtni član John Reš (1021), v Kennetu v Kaliforniji - dva, med njima dosmrtni član Martin Pelc (2125), v Dearyju v Idahu, v St. Louisu in Webster Grovu v Missouriju. V Nebraski je bila za leto 1916 kar močna postojanka Družbe sv. Mohorja v s 16 člani v Omahi, posamezni Mohorjani pa so bili še v Oregonu v krajih Oregon City in Molalla, v državi Washington v kraju Cumberland in v West Virginiji v kraju Coketon. Naj na podlagi obeh »obhodov., v letih 1901 in 1916, še bolj pa na podlagi pregleda delovanja 35 najmočnejših mohorjanskih postojank ob zaključku tega pregleda tvegamo nekaj ugotovitev. Družba sv. Mohorja je bila po svojem značaju verska bratovščina, zato ni čudno, da se je tudi v ZDA najbolj »prijela» tam, kjer so bili njeni poverjeniki najbolj delavni krajevni slovenski izseljenski duhovniki, predvsem župniki tamkajšnjih fara. Ni naključje, da se seznam najmočnejših mohorjanskih postojank tudi lepo pokriva z najmočnejšimi slovenskimi naselbinami, podobno sta povezana tudi rast in padec obojih. Ob tem pa se dobro zavedam, da sta obe raziskavi razširjenosti Mohorjanov v ZDA do leta 1916 šele začetek zanimivega poglavja o razširjenosti Družbe sv. Mohorja zunaj slovenskih etničnih meja. Svoje raziskave tako čakajo še Mohorjani v Ameriki po letu 1918, podobno že omenjeni družbeniki v Egiptu, Južni Ameriki. Pozabiti ne smemo tudi slovenskih izseljencev v nemški Westfaliji pred I. svetovno vojno in izseljencev v zahodno Evropo po I. svetovni vojni. Zanimivo poglavje odpira tudi čas po II. svetovni vojni, ko sta predvsem celovška in goriška Mohorjeva družba vzdrževali kulturne, narodnostne in dmge stike s slovenskimi političnimi begunci po svetu - v Argentini, ZDA, Kanadi, Avstraliji in drugje. Summary The Members of the St. Hermagoras Society in the U.S.A. from 1901 to 1916 In more than 140 years of its existence the St. Hermagoras Society - which was renamed the Hermagoras Society (Mohorjeva družba) in 1955 in Slovenia and divided into three “sisters” in Celje, Gorica and Celovec - has performed a precious nationally revivalist, cultural and educational mission based on Christian principles both in Slovenia and in Slovene communities abroad. In the years before World War I, there was in the U.S.A. a network of associates of the St. Hermagoras Society, a kind of sign pointing to Slovene settlements in the U.S. Every year the Society calendar brought an updated list of its members, which were called “associates" or “fellows”. There were two kinds of membership: life and yearly. At the end of the 19th century, for a life membership members had to make a once-in-a-lifetime payment of 15 goldinars (or 8 goldinars biyearly), while a one-year membership cost 1 goldinar. Because of high shipping charges for books, contributions for U.S. associates were more than twice as high (1 dollar was worth 2.2 goldinars) -respectively 15 dollars and 1 dollar. In 1891 there were in the U.S. 236 Society members, in 1893 394, in 1895 514, in 1898 693 and in 1900 739 members. The article pictures the development of the St. Hermagoras Society in the U.S. from 1901 to 1916. In 1901 there were in the U.S. 814 members in 87 centers, in 1905 1,494 in 70 centers, in 1910 2,373 in 170 centers. Membership reached a peak in 1912 with 2,512 members; this number slowly decreased to 2,024 in 1915, sharply dropping to 1,135 the next year. In addition to two “inspections” of the Society centers at the beginning and the end of the period under study, the paper includes charts giving yearly reports on the 35 biggest centers with more than 20 members, listing their category (life or yearly members), the biggest subscribers and the Society representatives.