Pa peitl prejo««*: u
c*\o leto naprej 26 K — h pol leta , 13 , — , četrt , , 6 , 60 , mesec , 2,20,
V npravalitvu* prejema«: za
eclo leto naprej 20 K — b pol leta , 10, — , četrt , , 6 , - , mesec , 1,70,
Za poiiljanje na dom 20 h na mesec.
Političen list za slovenski narod.
Naročnine in Ineerate sprejema upravniitvo v
Katol Tiskarni, Kopitar-jeve ulice St. 2.
Rokopisi se ne vračajo, nefr&nkovana pisma ne
vsprejemajo.
Uredniitvo je v Seme-niSkih ulicah St. 2,1., 17
lzha|a vtak dan, izviemii
nedelje in pr&inike, ob pol 6. uri popoldne.
Štev. 198.
V Ljubljani, v petek 30. avgusta 1901.
Letnik XXIX.
Ban Dragutin grof Khuen-He-dervary i njegova doba.
Morda je najtežje delo pisati objektivno zgodovino svojega časa. To se vidi iz knjige Martina Poliča. Pisatelj zatrjuje sicer skoraj na vsakej strani svoje knjige, da je njegov namen, podati hrvaškemu občinstvu jasno in resnično sliko vseh dogodkov pod vlado sedanjega bana. V tem pogledu je pisatelj deloma zares vspel. toda dogodkov ni ocenjeval objektivno, marveč se vidi po vsej pisavi neki panegiridki duh, pred katerim se je umaknila vsaka kritika o banovih delih. V celej knjigi ni najti nič drugega, nego samo hvalo o banovem delovanju, a isto tako tudi o njegovih glavnih oprodah in o celej mažaronskej stranki. In če je moral sem ter tje povedati kakšno neugodno stvar o banovih privržencih, je to storil tako blago, da B6 more precej razsoditi tendencija te knjige.
Knjiga cbsega 14. poglavij ter se v njej opisujejo dogodki od leta 1883 do I. 1898, tedaj celih 15 let vladanja bana Khuen He dervaryja. Pisatelj ni obsodil ravnanja ogerBke vlade, ki je dala povod z nezakonitimi grbi nemirom na Hrvaškem ter prisilila bana Pe-jačeviča na odstop, a z izjavami novega bana Khuen-Hedervaryja, katerega je poslal minister Tisza na Hrvaško, da jo pomiri, se pisatelj tudi zadovoljuje, dasi se je novi ban izjavil še prej, nego je prišel na svoje mesto, da mu je Ogerska prava domovina poleg rojstne domovine Slavonije. Od tega časa imajo Hrvati po banovih nazorih dve domovini, širjo Ogersko in ožjo Hrvaško, in po tem se ravna vse delovanje banovo do najnovejšega časa seveda povsodi tako, da se ožja domovina vedno bolj zgubi v širjej in da se je v političnem pogledu že skoraj popolnoma zgubila.
In to vse je pisatelju prav, češ, da tako zahteva nagodba iz leta 1868. In to nagodbo je pričel ban Khuen - Hedervary izvajati na Hrvaškem. Vse, kar se je protivilo tej nagodbi, se je moralo streti, zato tako odločen boj proti opoziciji ves čas vladanja sedanjega ban3. Pisatelj je sicer obsodil Mirka Hrvata, predsednika hrvaškega sabora, da je opo-nesel stranki prava nelojalnost nasproti vla darju in da ni dopustil, da se tako grdo napadena stranka brani v saboru, ali ga drugače brani, češ, da je bil prisiljen to storiti, ker je stranka delala proti temeljnemu zakonu. In vendar ne pozna parlamentarna zgodovina bolj samovoljnega in osornega predsednika, kakor je bil ta Mirko Hrvat, ki je zavoljo bana in njegovega zistema predložil saboru one drakonske predpise, po katerih se je mogel vsak zastopnik opozicije izključiti iz sabora, če ni bil po volji večini. In pisatelj omenjene knjige vse to odobruje, češ, da je to bilo na Hrvaškem potrebno radi nečuvenih izgredov v zbornici od strani opozicije.
Pisatelj mora pač malo poznati parlamentarno zgodovino, ko to trdi o hrvaškej opoziciji. Sicer pa pisatelj piše čisto žurna listiško o hrvaškej nagodbi, katera mora biti vsakemu sveta ter se ne sme v nobenem pogledu in nikdar premeniti. Kdor ne prizna nagodbo, ta je po nazorih pisateljevih in sploh mažaronskih upornik, po tem takem je tudi opozicija le uporna stranka, ko gre za tem, da se nagodba preineni v korist Hrvaške. Sicer pa po banovej izjavi Hrvaška more nič, če Ogerska kot jača država na
o no privoli. Po tem taktm delajo lahko /
Mažari s Hrvaško, kakor jih je volja, a to se tudi zgodi že celih 18 let. Iz vseh banovih izjav se more sklepati, da Hrvaška v političnem pogledu poleg Ogerske ne more imeti nobene važnosti, a da more njo zastopati le Ogerska, Hrvaška pa zato vendar ni provincija, država pa tudi ne. Ne pove pa, kaj je.
če ban hvali dualizem in zatrjuje, da so s to državno uredbo zadovolji tudi avstrijski Slovani, gotovo ni povedal resnice, a pisatelj Polič je posegel pa še malo dalje ter se celo narogal Slovanom glede slovanske vzajemnosti. S tem je pokazal le svojo površnost v poznavanju slovanskih od-nošajev in zagrizenost mažaronske politike proti Slovanstvu.
Kako krivo sodi pisatelj na temelju ba novih izjav glede gmotnega napredka Hrvaške, katera je po njegovih trditvah napredovala le pod vlado sedanjega ibana, so pokazala poročila regnikolarne deputacije. Po teh poročilih je prišla Hrvaška po pet-najstletnej vladi sedanjega bana do deficita, a zdaj se oni Mažari, ki se hvalijo kot dobri zavezniki, upirajo z vso silo, da se da Hrvatom celo ono, kar jim gre po nagodbi. In to je vspeh tako hvaljene vlade!
Da je napredovala Hrvaška v poslednjih 15 letih, je čisto naravna stvar, a to ni vse zasluga le enega moža, marveč celega naroda, ki je moral za večjidel svojih zavodov posegati v svoj lastni žep, mesto da je trošila za nje država. Tega pa pisatelj ni povedal, nego je pripisal vso slavo in vse zasluge le banu, češ, tako je mogla Hrvaška napredovati le po nagodbi. Kje je tukaj objektivnost?
Moder je pisatelj pa tudi v tem, da zamolči vsak neuspeh banove vlade. Tako ne omenja niti z besedico reškega vprašanja. In vendar je prošla Roka ravno za sedanje banove vlade v ms.žarske roke. Zakaj se pa tukaj ni ban postavil na temelj nagodbe, ki se po njegovih nazorih ne sme v nobenem pogledu in nikdar spremeniti ? Premeniti se že sme, če je to na korist Ogerske, na korist Hrvaške seveda ne Objektivna zgodovina ne bo mogla zamolčati, da hrvaška vlada ni storila svoje dolžnosti «lede reškega vprašanja. A ravno tako molči pisatelj tudi o porabi mažarskega jezika pri zajedniških uradih na Hrvaškem. Sicer omenja nekega dogodka, da je po banovem posredovanju morala neka ogerska občina rešiti hrvaški dopis v hrvaškem jeziku, premda se je bila poprej narogala hrvaškej zahtevi. Pisatelj pa no pove, zakaj se ban ni zavzel, da se odstrani mažarski jezik pri železnici, pošti, šumarskej upravi itd., kar opozicija zahteva na temelju nagodbe že toliko let. Zakaj so sme kršiti drž. temeljni zakon tako očividno od ogerske vlade? Kaj za njo ne velja hr-vaško-ogerska nagodba ? Ce je hotel pisatelj biti objektiven, je moral to ravnanje banovo odločno obsoditi.
Za privržence mažarske stranke je pisatelj poln hvale, celo možje, ki su se izneverili svojim načelom ter prišli v mažaron-sko stranko, so mu značaj ni in zaslužni. Mirko Hrvat, Vončina, Miškatovic, Pliveric in drugi taki so znameniti, ker so se oklenili mažaronske stranke. Z veliko hvalo omenja velikih županov in predsednikov sa-borskih ter nekih članov večine. Fr. Spevec mu je prvi predstavnik liberalizma za banom, a protivnik klerikalizma, ki mora biti Hrvatom po pisateljevih nazorih le škodljiv. Po tej izjavi pisateljevej moremo lahko so-
diti, koliko velja sploh njegova sodba o sedanjem stanju na HrvaŠkem.
Ko hvali pisatelj Spevčev liberalizem, potem vemo, v kateri tabor spada. Seveda ni pisatelj mogel izpustiti pri naštevanju odličnih političarjev tudi opozicijonalcev, ker bi se bil potem pokazal še bolj pristranega, nego je v resnici. Toda opozicijonalci so mu vsi sicer vredni možje, vendar ne brez pomanjkljivosti. Brlič mu je preveč praktičen, ker zahteva za Hrvaško večih dohodkov od Ogerske; Starčevic je poštenjak ali nepraktičen politik, ker se njegove ideje ne morejo nikakor izpolniti. Barčič in Mazura sta idealista, z Derenčinom in Banjavčičem se da razgovarjati, ker so fini političarji, a tudi Frank je zaslužen ter oni nimajo prav, ki ga tako napadajo. A zakaj ni omenil pisatelj tako znamenitega političarja in zgodovinarja Račkega, pa Smičiklasa ter Vrbaniea in Bresztyenskega ? Moral je imeti pač svoje razloge, da je izpustil iz svoje knjige te znamenite neodvisne govornike in političarje, doöim je omenil Gjurkoviča, Tomašiča, Šu-manoviča in druge iz vladine stranke.
Iz teh podatkov se more razsoditi, v kakšnem duhu in s kakšno tendencijo je
pisana ta obsežna knjiga. -—————————
Politični preg-ied.
V Ljubljani, 30 avgusta.
Volitve «a češki deželni zbor so razpisane in se izvrSe v prvi polovici meseca oktobra. Namestnik grof Couden-hove je določil, da se vrše volitve v kmečki skupini dne 8., v mestni 11., v skupini trgovskih in obrtnih zbornic 14. in v veleposestniški skupini dne 15. oktobra. Časa za volivne priprave imajo torej razno stranke nekako dobrih pet tednov, kar bržkone ne bo ugajalo radikalni struji mlado-češke stranke. Saj dr. Stransky je pred nedavnim pisal v svojem listu, da bi nikakor ne bilo um-stno, ko bi so volitve vršile pred novembrom. Volitve v kmečki skupini se vrše tokrat prvič direktno, kar bo seveda precej premenilo položaj v novem d«želnem zastopu.
Avstro-Ogerska in dvgodbe na Balkanu.
»Pester Lloyd« se že v več številkah peča z najnovejšimi dogodki na Balkanu, potem pa pravi v svoji včerajšnji številki: Mi sicer ne vemo, kako sodijo o tej stvari na Dunaju, znano pa nam je, da najnovejši dogodki na balkanskem poluotoku prav rosno razburjajo javno mnenje na Ogerskem. Vprašati torej moramo, obstoji h se petroburški dogovor iz aprila 1897. Ce obstoji, potem naj se vsi prizadeti faktorji tudi ravnajo po njem. Ako pa jo zadevni dogovor tak, da so vkljub temu mogoči ali celo dopustni dogodki na Balkanu, potem nikakor ne moremo izreči svoje sodbe nad vrednostjo dogovora med našo monarhijo in Rusijo. Sicer je res, da na Ogerskem ni nihče posebno ugodno cenil omenjenega dogovora, toda tudi največji pesimist ni pogodbe tolmačil tako, da bo Rusiji zagotovljeni vsi vspehi, Avstro-Ogerska pa naj nosi bremena. Želeti je torej nujno, da se zadeva vsestranski pojasni in eventuvalno razveljavi pogodba, ki nikakor ni neobhodno potrebna (?) za ohra njenje prijateljstva napram Rusiji. Ako hoče ruski kabinet v tem vprašanju iti svojo pot, naj ima tudi Avstro Ogerska popolno svobodo pri svojih ukrepih glede onjenla. — Tako sodijo o balkanskem vprašanju seveda
samo Mažari, ki pa menda ne morejo sami odločevati v zunanji politiki naše monarhije.
Češka agrarna stranka je sklicala na dan 27. avgusta v Prago shod zaupnikov, mej katerimi je bilo na shodu poleg poslancev Kubr, Hruby, Prašek in Za-zvorka 75 okrajnih načelnikov. Shodu je na-čeloval posl. Kubr. Po kratki razpravi se je vsprejela soglasno sledeča resolucija: Z veseljem pozdravljamo dela, ki jih je v zadevi deželno-zborskih volitev dosedaj izvršil iz-vrSevalni odbor naše stranke, odobrujemo sklep istega odbora, da se v sporazumu z okrajnimi zaupniki postavijo kandidatje v vseh kmečkih občinah, in obljubujemo, da bomo z vsemi silami delovali na to, da ko-nečno zmaga stanovska zavest poljedelcev, samozavest in neodvisnost kmečkega stanu. Zvesti svojemu narodu z navdušenjem in neomajano stanovitnostjo vztrajamo na stališču državnega prava dežela češke krone in z ogorčenjem zavračamo napade onega časopisja, ki nas hoče poniževati. Vsa naša prizadevanja merijo na povzdigo kmečkega stanu; pri tem pa nas vodi načelo, da more biti kdo narodno močan Se le tedaj, ako je gospodarsko neodvisen. Ta shod bo po izjavah listov stranki pripomogel do lepega števila mandatov.
Waldeck - Itousseau in carjev obisk.
Obisk ruskega carja na francoskih tleh je silno vznovoljil francoskega ministerskega predsednika. To se sicer ni zgodilo radi tega, ker se temu možu ne zdi prav, da bo Francija v prihodnjih dneh sprejela svojega prijateljskega zaveznika, marveč všeč mu ni, da o tem obisku ni bil pravočasno obveščen. »Patrie« in »»Aurore« namreč pišeta, da je predsednik Loubet vso zadevo vodil tako tajno, da je ministerski predsednik izvedel o Loubetovem povabilu na carja Nikolaja le par ur prej, predno je bila zadevna vest objavljena potom agenture „Havas". Waldeck-Roussau se temu nikakor ni mogel načuditi in jo sklenil maščevati so nad onimi, ki so ga tako prezrli. Mož pravi, da se ne bo udeležil sestanka niti v Reimsu in ne v Pa-rizu, marveč se bo opravičil s svojo boleznijo. — No, car ga gotovo ne bo kdovo koliko pogrešal, tembolj, ker bo vlado zastopal socijalistiški minister Millerand. Soci-jalistom, ki že sedaj rohne proti carjevemu obisku, to seveda ne bo ljubo, toda Millerand se za to ne zmeni, ker ve, da je minister.
Kitajska upravna komisija bo bržkone še dalj časa bivala v Bazelu. Poroča se, da se princ Tuan prav dobro počuti. Mali slabotni mladenič se prav zadovoljen izprebaja po mestnih ulicah in konlerira s kitajskim poslanikom Lu llai Heranom, ki je došel iz Berolina, in drugimi kitajskimi veljaki. Berolinski listi so ogorčeni nad takim spostopanjem Kitajcev. »Voss. Zeitg.« pravi, da je komisija ustavila pot samo po naročilu kitajske vlade. O Kini jo namreč dobro znano, da ne podpise nobene pntrodlie, ako ni k temu prisiljena, ; \ m vedno jiri-pravljena izneveriti se določi^,. -"-godbe, če je to le količkai mogoče. Ist erava s spravno komisijo. Kitajci racuiujo, da morda le ni nu;no potrebno potovanje k cesarju v Berolin in da se poravna stvar kakim drugim načinom. Ker pa seveda nem-čija nikakor ni voljna odnehati od to svojo zahteve, jo pričakovati, da bo princ Tuan s svojimi spremljevalci vendarle videl Berolin.
»opisi.
Kamnik, 29. avgusta. Slavno uredništvo! V smislu § 19. tisk. zakona, prosim — skli cuječ se na dopis iz Kamnika z dne 5. avg. t. I. da sprejmete sledeči popravek: 1. Ni res, da sem jaz pri »shodu mestnih volilcev« komu napovedal bojkot, res pa je, da o boj kotu nisem prav nič govoril. 2. Ni res. da sem se jaz ob istej priliki izrazil, »da liberalci nimamo ne Boga in ne hudiča«, res pa sem rekel, da klerikalcem služita v agitacij v sredstvo Botf in hudič in da mi ta kili a^Ufcijskih sredstev nimamo ter moramo delat: k h mo po&tenosfjo za bi igor slovenskega ljudstva.
Kamnik 29. avgusta 1901. Jos. Fajdiga.
Dostavek uredništva: Čujte, g. Fajdiga : Mi bi Vam smeli v smnlu tiskovnega zakona vreči Vaš popravek v — koš, ker druga točka Vašega popravka je že nova polemika proti kat. narodni stranki, kateri očitate nepoštena sredstva. Taka splošna trditev je naravnost brezobrazna, ker je ne morete dokazati ne Vi. ne Vaš »jurist«, ki Vam je ta popravek skrpucal.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 30. avgusta.
Bolezen škofa Šterka. Iz Rogaške biatine se piše : Milostljivi tržaški škof tnon-signor Šterk še vedno leži bolan: prvo bolezen je sker srečno prestal, lodc. ..iuui se niu zelo počasi vračajo. Pred 8. septem-■ frmn ffig	bolnik ne bode mcgel vrniti
v Trst.
re>'Umirovljen je podpolkovnik pcšpolka št. 17. g. Mat. P r a s n i k a r.
Umrl le v torek v Sovodnjah u;. Anton Tomšič, veleposestnik v starosti 72 let.
V Podzemlji bodo imeli duhovniki semiške dekanije dnč 5. septembra ob pol 11. uri dopoludne shod „sodalitatis ss. Cordis Jesu."
Succovaty v Branici. General Edvard vitez Succovaty, poveljnik tretjega kora, se je pripeljal v nedeljo v Bra-nico, pogledat spomenik in insignije slavnega našega slovenskega junaka, Andreja barona Ceh o vi na.
Iz Suhora. Dne 21. avgusta smo imeli volitev župana. Izvoljen je J u r i j A m -b r o ž i č. Svetovalci so Franc Tomec, Martin Gerkšič, Janez Težak in Franc Kenda. Vsi so vrli možje kat. narod, stranke. Živeli!
Komers krščansko mislečega di-jaštva. Gostilničar v »Katoliškem domu" g. Jožel C o t i č, nam piše, da prosi one gospode, ki se nameravajo udelež.ti gorke večerje pri komersu, naj mu to do prihodnjega torka zjutraj blagohotno naznanijo na dopisnici in to radi točne postrežbe.
Zgorela je Korošeeeva parna žaga na Reki.
Koroške novice. Do prihoda novega g kanonika vodil bode knezoškcfijsko pisarno gosp. Martin Kovač, kn.-šk. tajnik, in duh. svetovalec. — Č. g. Anton Kaplan, provizor na Reberci, pride za provi-zorja v Št. Janž pri Mosticu. — Razpisana je do 3. okt. t. 1. župnija Št. Janž pri MostiČu. — Razstava cerkvenih oblačil društva za vedno češčenje presv Rešnjega Telesa bode se letos nahajala v knezoškofi.skem deškem semenišču »Mari-anum« in si bode mogoče ogledati razstavljene stvari od dne 30. avg. pa do 2. sept. vsak dan od 7. ure zjutraj do 6. ure zvečer. Društveniki in prijatelji umetnosti, ki si želijo razstavljene stvari ogledati, so k temu najuljudneje vabljeni. — llomanjo na sv. Vi š ar je se je dne 11. t. m. prav sijajno vršilo. Udeležilo se ga je 6i8 romarjev iz velikovške okolice, ki se^ razvrstijo po farah tako le: Velikovec 29, Št. Rupert 164, Št. Jurij na Vinogradih 78, Št. Štefan 66, Djekše 55, Št. Peter 45, Grebinj 43, Smar-jeta 42, Grebinj&ki Klošter 35, Vovbre 29, Tinje 16, Škocijan 14, Krčanje 6, Kazaze 4, Podjunski Št. Vid 4, Ruda 3, razne fare 15. Vodili sn jih č. gg. Čeh, Matevžič in Trei-ber. Navdušenje mej romarji je bilo nepopisno. — Drobi' Dne 21. t. m. bila je v Celovcu huda nev;.*ta; napravila je posebno v mestnih nasadih veliko škodo. — V la-budski dolini hotela si je minuli teden stara gospa, katera je hudo bolna na živcih, roke sežgati. — 21. in 22. t. m. prišlo je v Ce
lovec okoli 600 rezervistov 7. pešpolka in 8. lovskega bataljona, da se vnovič izvež-bajo. — V St. Rupertu pri Celovcu nastavljena bodeta od 1. januarja 1902 naprej stalno dva orožnika, kar je bilo zelo potrebno, ker se tam pretepi in poboji od dne do dne množi|o. — Cesta, ki vodi iz Grab-štanja v Galicijo, se preloži na dveh mestih, da se s tem zniža strmina — Ustrelil se je na Predilu 15. t. m. lovec Anton Redar s Kranjskega.
Nemško kolesarsko slavnost so imeli v Velikovcu, a slavnost se ni tako obnesla, kakor so njeni prireditelji pričakovali. Nadejali so se, da bo prišlo 500 do 600 kolesarjev, ali prišlo jih je vseh skupaj pri vestnem štetju le 110 kolesarjev; pri sprejemu bilo jih je pa sploh le 50 do 60 navzočih.
Sestanek slovenskih bralnih društev. Mariborski gg. rodoljubi nameravajo v bližnii prihodnjosti sklicati shod odposlancev bralnih društev celega slovenskega Štajerskega v Maribor na skupni posvet.
Za kmečke sinove. Posojilnica v Gorenji Radgoni je ustanovila ustanovo v znesku 240 kron za kmečke sinove gornje-radgonskega okra|a, da se pošljejo v polje-deljsko šolo na Grmu.
Nove orgije je postavil g. Ignacij Zupan v poclružni cerkvi sv. Jerneja v Spodnji Šiški pri Ljubljani. Cerkvica je mala, toraj so tudi orgije majhne, imajo le šest spremenov: 1. Principal 8', 2. Gamba 8', 3. Liebl. Gedackt 8', 4. Floute douce 4', 5. Mixtur 21/,', 6. Subbass 16'. — Pedal cop-pel, Octav coppel (navzgor) in Tutti. Orgije je kolavdiral sam preč. gospod kanonik in profesor Jos. Stnrekar in jih prav pohvalil. S; oni so lepo označeni, igra lahka; ce-1<	nadi, ker nihče pri šestih spremenih
ne pričakuje tolikega glasu. Mehanika točna, unanje lice lepo, cena 1920 kron. Postav-lianje je trajalo le tri dni — P. Hugolin Sattner.
Domača umetnost Predvčerajšnjem je bil postavljen v cerkvi nemškega viteškega reda pri Križankih kip presv. Srca Jezusovega. To je delo našega domačega kiparskega mojstra gosp. Andreja R o v š e k a , zares mojstersko delo, ki je le v čast naši slovenski domači umetnosti sploh in gosp. mojstru posebej. Kip je živ dokaz visokega estetičnega ukusa, vstrajne, neutrudljive delavnosti, z eno besedo: umetniškega duha g. mojstra, ker sme se po pravici reči, da je omenjeni kip eden izmed najlepših, ki hvalijo svojega mojstra. Kip je iz lesa. Opozarjamo na to izvrstno delo posebno gg. ude društva za krščansko umetnost, kakor vse prijatelje prave umetnosti s prošnjo, naj bi rajo na domačih tleh iskali umetnike in jih z delom podpirali, kakor da bi slovenski denar v tujino nosili.
Regulacija Pesnice. Kakor se »Slov. Gospodarju« poroča, so nemške stranke zopet zavlekle regulacijo Pesnice za več let. Kaj bo neki na to rekel -Stajarec« ?
Prijet cerkveni ropar. Iz Rogaške Slatine se poroča: V cerkvi sv. Križa je neki 18 letni Henrik Zorko, doma iz Velike Nedelje, vlomil pušico pri sv. Antonu ter ukradel 10 K 10 v. Hotel se je polastiti tudi vsebine pušice pri vratih, a tu ga je prijel č. g. kapelan Postružnik. Kmalu potem je prišlo par mož, ki so ga izročili žan-darmeri|i.
V brzovlaku umrl. Vojaški marke-tendar Buskovič je svojega 16letnega sina radi srčne bolezni poslal z Notranjskega od vojaških vaj, v ljubljansko bolnico, a mej potjo je sin v brzovlaku umrl. Pripeljali so ga v tukajšnjo mrtvašnico.
Strela je udarila dno 29. avgusta po noči ob dveh v gospodarsko poslopje posestnika Karola Požeka v Gorenji Lokvici pri Metliki. Pogorela so mu vsa gospodarska poslopja in hiša. Ker je divjal silni vihar, ni bilo ničesar moči rešiti. Sploh treska te dneve prav silno v metliškem okraju in imajo tudi velike nalive.
Iz Ambrusa se nam poroča : Dne 25. avgusta je bila pri nas izredna slovesnost. Preč. g. dekan iz Žužtiinberka je blagoslovil nov veliki altar sv. Jerneja. V ganljivem govoru je razložil pomen kipov v novem altarju ter opravil slovesno sv. mašo. Krasno petje pri službi božji je preskrbela in vodila g. Amalija Reiuhmann, učiteljica iz Trsta
Altar je naredil g. Andrej Rovšek v Ljubljani. Delo je v vsakem oziru dovršeno. Kipi so kakor bi bili živi, barve ukusno iz brane, ornamentika izborna, delo solidno. Vse spričuje, da je gosp. Andrej Rovšek umetnik prve vrste. Ljudstvo je zadovoljno in navdušeno za lepoto svojo farne cerkve.
Na Kurešček! Poroča ne nam, da bo dno 1. sept. na KurešČku. v fari ižanski, ve lik shod. Ob 6. in 10. bo ondi duhovno opravilo. Vabijo se vsi bližnji in daljni častilci Kraljice miru. Na Kureščku so si letos nabavili tudi tri nove zvonove, največji tehta 14 stotov, in skupno ubrano pritrkavanje se bo angeljsko nedeljo razlegalo s tega prijaznega griča. Tudi turisti imajo tu krasen razgled in užitek. Zitorej v nedoljo na svidenje na Kureščku ! Na povratku ti vsakdo lahko ogleda ravno razcvitajočo so stoletno a 1 o e na ižanskem gradu.
V Konjicah so dno 28. t. m., kakor se nam piše, občine kmetskev okrajno zastopništvo izvolile sledečih ¡ednajst gg.: Arzenšek, Dobnik Bučar, Z.danšek, B >rnšek-Fajgl, Ogorevc, dr. Rudolf, Jamšek, Napot-nik L;pak, P.itnik-Levičnik, Gosak, Pučnik. Večino v okrajnem zastopu bodo, kakor do-zdaj, imeli zopet nasprotniki. Le kmetaV.e občine ho naše, za zdaj še, dokler jih hva-lisana a razdirajoča »štajerska sloga« ne spravi pod nemškutarski klobuk. V očigled te «sloge« s > &u za zdaj nekateri volivci (»Nemci«) volišče zajmstili pred volitvijo, drugi pa so ostali doma. Dobri »Narodovci« nočejo videti, kako da ovirajo domoljube po deželi. Zi pametnjake bodi ša tiho povedano, da celjska „Domovina" rabi žaljivo izraz »klerikalci« in »klerikalna stranka« učenka se pač šola v Ljubljani.
Samomor V Rogatcu se je ustrelil finančni preglednik Mihael Kovačič. Dne 31. t. m. bi moral zapustiti službo. Rojen je 1. 1872 v Podgorju, okraj Brežice.
Stavka v Nabrežini. O stavki v Nabrežini in Sv. Križu poročajo iz Sv. Križa, da se je večina delodajalcev pogodila z delavci in da so v dotičnih kamenolomih in klesarskih delavnicah zopet pričeli z delom.
Utopljenka v Savi. V Tomačevem so iz Save izvlekli truplo 24 ali ¿5 let stare ženske.
utonil je 26. t. m. 3 7« letni otrok Ant. Femea iz Nemške vasi pri Vel. Loki v luži blizu hiše. Pred letom dnij ga je mati še pravočasno rešila iz te luže.
Lahi delajo. Ko so si Italijani že po vseh mestih in trgih na Primorskem ustanovili podružnice zloglasne »Lege«, vrgli so so sedaj tudi na vasi po deželi. V nedeljo so ustanovili tako podružnico v Kučibregu blizu Topolovca v oprtaljski občini; pristopilo je baje 89 članov.
Srečolov s 5000 srečkami po 20 v. je dovolilo fin. minist. ljublj. žen. skupini nem. šulvereina.
Razpisana je učiteljska služba na tri razrednici v Stari Loki pri Kočevju. Prošnje sprejema tekom 6 tednov okr. šol. svet kočevski.
Dobavni razglas. Dne 13. septembra 1901, ob 9. uri dopoludne, so bo v c. in k. artilerijskem arzenalu na Dunaju vršila občna pismena, ponudbena razprava radi dobave različnih potrebščin za c. in k. artilerijsko zalogo bojnega orodja na Dunaju za čas od
1.	januvarja do konca decembra 1902. Do-bavati je opravo za topove, potem konjsko opravo, zavojne potrebščine, kovinsko blagu, orodje, delavne monture itd. Zapečatene m z 1 krono kolekovane ponudbe se imajo do
2.	januvarja 1901 zgoraj omenjeni zalogi vposlati. Razun tega morajo tvrdke tudi priložiti spričevalo o soliditeti in dobavni zmožnosti in 5% varščino. Natančen zaznamek predmetov, ki se imajo dobavati in zvezek, obsegajoč natančnejše pogoje, se lahko kupijo pri c. in k. artilerijski filijalni zalogi bojne opravo v Ljubljani, pogledajo se pa tudi lahko v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani.
Društvo zdravnikov na Kranjskem
je odobrilo sporazumno s kranjsko zdrav niško zbornico sledeči zdravniški minimalni tarif, kateri pa velja samo za manj premožne, ker je že najnižja plača, katero more zdravnik zahtevati za svoje delo:
A.	Zdravniški minimalni tarif za LJubljam»
J. Vsak obisk k bolniku v hišo . K 3'— Vsako klicanje zdravnika, kakor hitro se je ta klicu odzval, mora se plačati kot izvršen obisk.
2.	Navadna ordinacija v stanovanju zdravnikovem ob naznanjeni ordinacijski uri ..... » 2-^-
3.	Zdravniški konsilij .... »10 — in sicer tako za ordinarija, kakor za konsilijarija.
Vsak nadaljni konsilijarni obisk » 4' —
4.	Zdravniško spričevalo zasebnikom ......... » 4-—
5.	Pismena konsuitacija ... » 4'—
6.	Spričevala pri zavarovanjih proti nezgodam (naznanilo in zaključek)........6-—
7.	opričevala pri življenskih zavarovanjih, brez ozira na visokost zavarovalne svote.....» 10--—
8.	Za vsake v interesu bolnikovem porabljene '/» ure, pri čemur se
šteje začete '/« ure za polno » 3v —
9.	Ako se zdravi več članov jedne obitelji obenem, za vsacega »adaljnega bolnika .... » 1'50
10.	Obkk in ordinacije, ako se ob
kaki drugi določeni uri — izvzemši naznanjeni ordinacijski čas, — zahtevajo, računajo se dvojno.
11.	Cis od 8. zvečer do 8. ure zjutraj je nočni čas in se zaračuni za v tein času zahtevano pomoč dvojni tarif. Določitev višine honorarja za operacije vseh vrst prepušča se dotičnemu zdravniku.
B.	Zdravniški minimalni tarif za Kranjsko
izključu e Ljubljano.
1.	Obisk p j dnevi v hiM bolnikovi K 2'—
2.	Navaden ob;sk v stanovanju zdravnikovem ob naznanjeni ordinacijski uri.....» 1'—
3.	Obiske m ordinacije, katere se zahtevajo ob gotovi uri, plačati j« dvojno.
4 Ako se zdravi več članov jedne obitelji obenem, za vsacega nadaljnega bolnika .... >•> 1' — 5. Zdravniški konsilij .... 10'— in sicer tako za ordinarija, kakor za konsilijarija. 6 Vsaki nadaljni konsilijarni
obisk po....... »■ 4- —
7. vsake v in eresu bolnika porabljene '/s ure začete '/4 ure polno računajoč ... » 2-—
8	Za zdravniško pomoč po noči to je ud 8. ure zvečer do 8. ure zjutraj plačati je dvojni tarif.
9	Zdravniško spričevalo zaseb
nikom.........»4' —
10. Spričevala pri zavarovanjih^ proti nezgodam (naznanila in
zaključek) . . .....» 6'—
11 Spričevala pri življenskih aa-varo\anjih brez ozira na-zavarovalno s v c-1 o ...... » 10'—
12.	Pismena konsuitacija ... » 2'—
13.	izruvanie zoba.....»»1 —
Za naslednje izvršbe se poleg zgoraj navedene pr i »t o j bin e in za porabo obvez, za r a č u n a še:
1.	Z:i uravnavo frakture ali luksa-
cije kake manjše kosti . . .. K 2'—
2.	Večje kosti....... . » 6'—
3 Za treheotoniijo ali hernitomijo » 20- —
4.	Z* vsako porodniško operacijo » 10' —
5.	Za izvršbo manjšega kirurgič-nega dela in za porabo instrumenta pri preiskavi..... » 1'—
Za eventualno asistenco zaračuna so posebej
va.
(Podružnica-druibe s v. C i r i 1 a in Metoda v Mokronogu) priredi v nedeljo 1. sept. vrtno veselico na vrtu gostilne „pri lipi« g- Pleterška. Vspored : 1. Godba. 2. Petje. (Moški in mešani zbor.) 3. .Šaljivi prizor : „Napoleonov samovar". 4. Šaljiva pošta. 5. Prosta zabava. Začetek ob V, 4. uri popoludne. Vstopnina 50 h. Pre-plačila se z ozirom na blagi nameri hvaležno sprejemajo. Ob neugodnem vremenu vrši se veselica v notran|ih prostorih. K mnogo-brojni udeležbi uljudno vabi	odbor.
(Gasilno društvo v Gorjah) vabi k blagoslovljenju društvene zastave, katero se bode vršilo v nedeljo dne
1.	septembra 1901. Vspored slavnosti: 1. ob 9. uri oprejem gostov v Spodnjih Gorjah,
2.	ob 10. uri slovesna sv. maša, 3. ob 11. uri blagoslovljenje zastave; 4. ob 12. uri skupno kosilo pri g. V. Crnetu; 5. ob 4. uri tombola. — ProBt-» zabava. — Pri slavnosti sodeluje radovljiški», godba. — Društva, ki se žele udeležiti kosila, naj naznanijo število gostov dva dni poprej. Pri neugodnem vremenu so slavnost preloži na nedeljo 15. septembra t. 1
(„Z v e z d a", izobraževalno, zabavno in podporno društvo za Slovence na Dunaju), vabi svoje i ude k zabavnemu večeru, ki bode v nedeljo
dne 1. septembra t. 1. ob 5. popoludne v prostorih restavracije „Regensburgerhof", Dnnaj, T. okraj. Sonnenfelsgasse 2. Društveni zabavni večeri tega društva bodo vsako prvo nedeljo vsakega meseca v istih prostorih. Posebna vabila pa se k tem ne bodo razpošiljala. Na Dunaji bivajoči Slovenci in slovanski gostje so pri teh večerih vedno dobro došli.
Gočanska afera pred sodiščem.
(Dalje.)
Jožu M e b e s n e 1. Ta potrdi, da so je tisto nedeljo pnpred, predno je prišel ku-rat Ferjančič na Goče, Alojzij Ferjančič s tistimi možmi, ki so za smodnik nabirali, da bi ob škofovem prihodu streljali, skregal in vprašal, kdo jim je ukazal nabirati. Rekel je tudi, da bi za snu dnik že dal, če bi bilo treba župnika ustreliti. To je govoril glasno in resno.
Janez Kodre. Bil je tudi pri župniku o priliki poravnavanja in pove. da je župnik govoril, da želi, rm| bi se poravnali, in da bi se pravda ustavila. S cer pa pripoveduje ravno tako, kakor liberalna priča Zivic.
Na to so sporazumno prečit&t* dva kazenska akta vipavske sodnije. iz katerih sledi, da se je Alojzij Ferjančič že poprej tožaiil z duhovniki, in scer z župnikom Hladnikom, ter ie bil obakrat obsojen.
Obravnavanje se prične na to o obtožbi državnega pravtlništva proti kuratu Ferjančiču glede tega, tla ie dne 5. lebruvariia, ko je orožnik povpraševal glede kuratove pridige dne 4. novembra 1900 na prižnici zopet skušal ljudi napeljevati k krivemu pričevanju.
Zasliši se obremenilna priča F ranče Pavlič. Najprej prosi, da bi se mu zapisnik prebral, ker so ne spominja, kaj je takrat izpovedal. Ko se to zgodi, izpove, da je kurat rekel, na je bilo neko stikanje zaradi niega po vasi, da je 4. novembra na prižnici ljudi pohujševal ter da je na to rekel: Ge-r|<» takim, ki tako pravijo, kaznovani morajo b:ti, Bog jih bo kaznoval. Če vsi
h.....pridejo, jaz so jih ne bojim. Priča
se na besede natanko ne spominja. Stal je zadaj na koru, a slišal je vse, samo zap m-nil si ni. ker ni imel namena, si zapomniti.
Ivana Kodre. Župnik je rekel, da ni nikogir pohujševal in da s« ne boji dajati odgovor pred vtčnim sodnikom za svoie
takratno govorjenje (Je vsi h.....pri
dej o, se jih ne bojimo, ampak se oklepamo Jezusa in Marije; ne spominja se pa priča, da bi bil grozil, da gorje tistim, ki zoper njega pričajo, pač pač pa je v preiskavi potrdila, da jo rekel, da gorju tistim, ki so zoper sveto vero. Sploh potrdi priča, da utis župnikovih besed ni bil tak, kakor bi hotel koga napeljevati k krivemu pričevanju.
Rozalija Dolenc. Pove, da je Župnik rekel, da ni nobenega pohuišal in da lahko da š« danes gledo tega odgovor pred večnim sodnikom. Besed : gorje tistim, ki svojega dušnega pastirja noter tlačijo, ni co voril.
Predsednik pričo vpraša, če ostano pri tun, da jo v preiskavi resnico govorila.
Priča potrdi, da je to resnica, kar je tam govorila.
Predsednik jo opozarja, da je tam določno izpovedala, da je župnik tam rekel: Gorje tistim ki svojega dušnega pastirja noter tlačijo!, in da si je torej v nasprotju.
Dr. Tavčar zahteva, da se to nasprotje knr.atatuje.
D'r. Brejc reagira na umešavanja dr. Tavčarja, češ, da se s tem zgublja samo čas, ker dr. Tavčar kot zastopnik privat o pravnih zadev privatnih udeležencev nima o tej stvari nič govoriti, ker so zadeva tiče samo obtožbe proti kuratu glede krivi ga pričevanja. Dr. Tavčar sme govoriti samo pri prvi obtožbi glede izgredov in o tej se je obravnavalo včeraj in takrat on (dr. Brejc) proti temu umešavanju ni ugovarjal.
Dr. Tavčar: Jaz sem zastopnik vseh udeležencev, imam tudi pooblastila od Leopolda Žgurja in društva .Triglava". Vsi ob toženci so za škodo solidamo^odgovorni, ker so jo vsi provzročili, in protestiram proti temu, da bi se mi ne pustilo govoriti.
Predsednik: Pritrjujem v tem oziru zagovorniku, druga in tretja točka res nima s škodo prav r.ič opraviti, in torej zastopnik zasebnih udeležencev ne more imeti besede.
Opomba uredništva: Tu se je dr. Tavčar že tretjič urezal, namreč poprej že dvakrat, ko je hotel neljube mu izpovedbe pod takniti preiskovanju adjunkta Polenšeka, a sodišče mu je v obraz konstatiralo, da je bil to dr. Kremžar, in sedai, kr> se mu je vzela beseda in jezik zavezal. Od tedaj je potem sedel na svojem mestu kot nem.
Na vpr nje, ali je župnik govoril inkriminirane besede: Gorje tistim itd. potrdi priča v nasprotju s prvotno izpovedbo in potem pa zopet potrdi, da je v preiskavi resnično govorila. Vsled tega jo smatra predsednik za sumljiv^ W jo ukaže odvesti v zapor.
Dr. Tavčar: Da, v zapor ž njo !
Andrej Ferjančič. Na izpovedbo te priče v preiskavi je dr. Kremžar odredil dne 6. februvarija preiskovalni zapor proti kuratu Ferjančiču.
Priča pravi, da je gluh in da ni r* umel nobene besede.
Prebere so mu zapisnik iz preiskavo, v katerem je najprej p trdil, da no ve nič, potem pa zopet, ko se ga je zapriseglo m mu je čitala izpovedba Vmceneije Jež, da je popolnoma potrdil, ker se mu |o bralo, a drugi dan pa zopet vse preklical ter prinesel izpovedbo spisano.
Priča pravi, da so ga v Vipavi v preiskavi popolnoma zm šali in da je vsled tega tako izpovedal in pravi, da o,i pridige nič ne vtt
Predsednik še enkrat p.ičo vpraša, ali je gluh, in priča mu potrdi, ;'t dr. Tavčar je mnenja, da ni gluh, ampak lump.
Spioh se iz priče ne da nič iz-ihti in dognati, na vsa vprašanja molči, in vidi ne mu, d i je gluh. Sodišče mu reče, da naj gre z Bogoin domov !
(Op. urtd : Na izpovedbo te priče je bil Ferjančič aretiran.)
V in cen ci j a Jež, dekla pri Žgurju. Ta ie obtcževalna priča in potrdi, da je div ; 5. februvarija pri večernicah župnik reke., da gorje tUtim lju-lem, ki čez duhovne uri čajo, on jih ne bode kaznoval, ampak Bog jih bode kaznoval. Priča pravi, da je župnika tako razumela in da je toraj moral tako govoriti, sieer pa se skheu|e na svojo izpovedbo v preiskavi; je li pa župnik hotel, da bi krivo pričala ne vem.
Rozalija Ferjančič. Ta je razumela, da je župnik rekel, gorje tist m, ki čez me pričajo. Zdi se ji, da je hotel reči : gorje tistim, ki po krivem pričajo, da jih bodo Bog kaznoval. Sicer pa ni vsega slišala.
Ivana Ferjančič Ne ve natanko župnikovih besed. Ve samo, da je župnik rekel, da ni nikogar pohuišal, da hode lahko dal odgovor pred večnim sodnikom in tla če hudiči pridejo, s.i jih ne boji. Utis priče je bil, da kurat ni hotel napeljevati h krivemu pričevanju.
Marija F u r 1 a n. Pove, da je tudi bila pri večernicah 5. februvarija, pove, da je župnik rekel, da on ni pc hujševal in da bo lahko odgovor dajal. Gorje tistim, ki čez duhovne govore, da pa ni hotel s tem reči, da naj po krivici pričajo.
Priča Jože Ferjančič izpove skoro erako kakor prejšnja priča.
Priča Amalija D e b e v c je bila tud. pri večernicah in pove, da je vsled naročila dr. Kremžarja njeni gospodinji Rozini Habe, češ da bo hitreje in točneje šlo, spisala svoj govor. (Ta in naslednje priče so res priložile v preiskavi r-oseh n zapis kuratovih takrat nih 1 esed.) Župnik je rekel, da tisti, ki bodo k sodniji klicani, naj po pravici govore in povedo, kak upliv so naredile na njih njihove besede.
Priča Jo sipi na Žorž priia Rozalija Jamšek in priča Vincencija Jamšek povedo natanko tako, kakor priča Amalija Debevc, in ravno tako tudi priča M ha Vovk, in n&to se konfrontirajo 1) obteževalne priče : Marija Furlan in Fr. Pavlič proti 2.) razbremenilnim pričam: Rozalija Jamšek, Jože Ferjančič, Josipina Žorž, Vincencija Jamšek, Miha Vovk.
To pa vsled ti ga, ker trde obteževalne priče, da župnik ni govoril, da naj tisti, ki bodo k sodniji klicani, po pravici govore, nasprotno so pa to razbremenilno priče potrdile
Pri konfrontaciji pa Marija Furlan pravi, da ni slišala in da j« mogoče, da je tudi t» besede govoril. Ravno tako se izjavi tudi priča Fr. Pavli*.
S tem je bilo dokazovanje glede kurata končano in pričelo se je dokazovanje glede posameznih izgrednikov.
A. Glede obtožbo proti Viktorju Pan-gercu.
Priča France Stemberger potrdi. da sta rekla Pangerc in siobtoženi Fr. Debevc : Boksarji gredo večerjat.
Priča Marija Štembergerpapo trdi, da je udaril Pangerc And. Vidrihu po sveči.
Priča Franc Pavlič potrdi, da je udaril Avg. Žgurja Viktor Pangerc za vrat in da mu je še priča rekel: Viktor glej, koga si udaril. Pangerc je pa molčal.
Glede Debevca se konstatira, da je bil France Stemberger zato, ker ga jo vrgel v lužo, obsojen po § 431. kaz. zak.
Prečita se kazenski akt vipavske sod-nije U 212/00.
Priča Jože Ferjančič iz Manč po trdi, da je Viktor Pangerc prijel Fr. Stem bergerja za roko rekoč : z mano pojdi, nihče ti ne bode nič prizadel. Fr. Debevc je pod župnikovim oknom zaklic»l : Bog živi „N -nos" ! in zato ga je Fr. Stemberger vrgel.
Priča Matija Vidrih. Pang rc mu je po sveči udaril, ko mu je luč '¡ganila, je šel naprej in ni nič ivč videl, o>j se je godilo.
Naslednje priče so bilo zaslišan v slučajih obtožbe proti Janezu Požari i, Jožetu Mohorčiču in A.ndrcju Krečiču.
Zasliši se najprej priča Franc Š t e m-berger. Kakih pet minut potem, ko je prišel izpod ¿upnikovega okna, so se ljudje v njega zaletali in ga sem ter tje pehali; Janez Požar je pritekel in ga po glavi udaril. To je bilo krog osme ure. Priča prav>, da je bil vsled tega ranjen na glavi. (Pozneje sn ie dokazalo, da ga je Fr. Jerončič na giavi do kosti ranil: zdravniki so kon-statirali eno samo rano, Stemberger pa trdi, da ga je tudi Požar na glavi ranil, in celo pokaže kraj, kjer je bil ranjen. Iz tega nasprotja se more soditi o verodostojnosti te priče!)
Priča Amalija Kodr-. Potrdi samo, da je po izgredih pod župnikovim oknom videla iti Fr. Stembergerja mimo niše in da ni bil krvav. Stemberger pravi, da ga |o Požar še le pozneje udaril, ko je že odšei od priče Milke Kodre.
Prečita se zapisnik o izpovedbi Frančiške Požar, matere P« žarjeve in nj< gove žene Marije Požar. Obe sta potrdili, da |e Janez Požar prišel domov meti 7. m 8 ure.
Priča Matija Vidrih. Pripoveduje, da ko mu je Pangerc svečo izbil. so prileteli k njemu Janez Požar, Andrej Krečič in Jože Mohorčič. Krečiča Andreja ni spoznal, (iobro pa Janeza Požarja. Mohorčič ie rekel: Tega liberalca sem prvega v roko dobil, tega ubiti ! Požar je tudi rekel: Tega ! Tega! On jim |e ušel in ni bil ranjen.
Mohorčič pove, da je Vidrih jezen nanj. ker mu nekoč kot žujian ni hotol dati denarja iz blagajne revnih.
Priča Ferdinand O r e 1. Nesel je svetilko k Žguriu Janez Fuma je vprašal: „Kdo nese luč?" ter pristavil, tla ne rabijo vardijanove (straže) in kakor hitro |e to rekel, odletela mu je „'aterna". Jam z Mohorčič ga prime in vpije : „Prijel sem liberalca, pridite sem". Nato je prišel št- Janez Jeron-čič in me prijel za roko. Nato pa pride Al. Dolenc in pravi: »Pusiit.e ga. ta bo šel spat". Priča mu jo odvrnil: „Kamor bom jaz hotel", ter je. šel k Žgurju. Ko se je začel napad, je videl, ko jo enkrat Zgur vrata odprl, da je Jerončič kamen v rokah držal. Tam je bil tudi Viktor Pangerc in Janez Fuma, ¿tateri slednji je padel na vse štiri v vežo. Janeza Jerončiča in Fume takrat ni videl krvavega.
Mohorčič pove da ima tlo njega priča osebno sovraštvo radi neke pravde, ko je bil on župan.
Jan oz Vidrih. Ta je bil za Francetom Česnom poslan iskat Fr. Stember-gerja z lučjo. Fuma je vprašal, kdo ima Bvitlobo ? na kar mu je bila luč izbita, pa ne ve, kdo mu jo je izbil.
Nato se je prekinila popoldanska obravnava ob 8'/i uri zvečer
Dne 28. avgusta se je začelo obravnavanje že ob 9. uri in sicer n obtožbi proti Edvardu Ferjančiču, A n t. V o v k u, Jožetu Vovku in L e o p o 1 d u F e r -j a n č i č u radi napada na Fr. Č-^sna.
PričaFranceCesen: Šel je i-kat Stembergerja. Slišal je tflas. »Cenen smrdi« in je skočil tja, otl koder je slišal, da je glas prišel. Po glasu je spoznal Leopolda Ferjančiča, kateri ga je pritisnil k zidu, nekdo ga je udaril, pa ne ve kdo, ker jih je. bilo več okoli njega.
Priča Janez M i s I e j : s -1 jo z Antonom Vovkoiii mimo Žgurjeve hiše, a takrat se Vovk ni pripogibal in kamenja tudi ni metal. Ako je šel Vovk pozneje mimo Žgurjeve hiše, priča ne ve.
Priča Janez Jamšek: Pove, da sta šla Mislej in Vovk nekoliko spredaj pred njim mimo Žgurjeve hiše in takrat Vovk se ni niti pripogibal nitiv kamenja metal.
Priča Andrej Živic pripoveduje, da ga je, ko je šel od Žgurja, začel tepsti France Ferjančič (ki pa niti obtožen ni!).
Priči Marija Ferjančič in Terezija Ferjančič potrdita, da je bil Lutlvik Vovk od < sme do polednajste ure zvečer doma v Mančah.
Priča Rozalija Jamšek potrdi, da je rekel Andrej Živic proti Jož' fu Vovku: »Ti me nisi tepel'«
Priča Janez Vidrih: Ta je šel po cesti, naenkrat so zaleti nekdo vrvnj in ga U'lari po glavi, da je bil krvav in padel. Ko je vstal, je videl blizu s« l e Leopolda Ferjančiča. Potem je bil zopet udarjen in zopet padel in ko je vstal, je videl v bližini Andreja Krečiča.
Priči Jože M e s e s n e 1 in J o ž e Živic ne vesta ničesar.
Priča Matija Vidrih trdi, da je pri Žgur)u ob napadu prvega videl pri vratih Janeza Funo, ki je nato notri padel.
Priča A v g u s t /j g u r , sin župana Leopolda Žgurja. Ko je šel po vasi, je videl Franceta Stembergerja, kn se je ravno pobral. Videl je pri njem Franceta Česna, ne pa Janeza Požari». France Jerončič ga je zgrabil za sukmo m vprašal: »Kdo si?« in nato sta ga Jerončič in Ivan Krečič, ki je zadej stal, položila na gno| in držala, tla ne bi ušel. Zakaj sta ga držala, ne ve. Andrej Blokar mu je pobrai klobuk in Andrej Ferjančič ga je speljal domov. Med potjo ga je še nekdo udaril in P.vlič mu jo povedal, da je bil to Viktor Pangerc.
Prič. Marija Vidrih pove, ut< je France ..nnčič »prisegal«, da tam tlo! ne bodo »tolkli« (godlij, da bodo vse razbili
Priča Jonez Vidrih potrdi isto, kakor Marija Vidrih,
Priča F r n u u Stemberger pravi • ranče Jerončič je stal pri vratih Žgurjew .liše ter držal v roki velik kamen. Ta kamen jo bil potem takoj vržen v vežo, jaz sem ga namreč sr znal po obliki in teži. ^ailel me j< na "h.- o in ranil do kosti, da sem padel. Rane sen nosil nad 20 dni in zahtevam sto kron odškodnine '^men je tehtal nad dva kg.
Priča Florijan Orel: Videl je Franca Jerončiča, tla je imel kamen " roki m je zamah iil s kamnom v roki p. u Jo-hani Ferjančič, pa je ni zadel, ker se je umaknila Slišal je tudi glas: »Nanos dol« pa ne ve od kod.
Priča Jože Vovk: Takrat, ko je Zgur kričal : »Cekotov, te že poznam«, je bil France Jerončič doli pri Krečičevi hiši. Mogoče, da je pozneje prišel Jerončič zopet pred Žgurjevo hišo
P r i č a France Kodre: Ko smo Janeza Tuno domov peljali, je šel France Jerončič z menoj in ta čas ni jirovzročil no bene škode.
P r i č a M i h a Vovk: France Jerončič jo prišel k Žgurju ter rekel: »Dober večer!« Ko mu niso odgovorili, je vprašal: »Kje je Janez Mislej ?« Nato so ga noter potegnili, mu klobuk z glave "bili in ga tepli. Priča je ven potegni!
Pri Ti a n e z Nabrgoj Videl je J/rončič* pri Žgurju ko so bila okna že razbita. Vrata še niso bila popolnoma ¿.aprta, kdor je hotel, je prišel noter, in Janez Je rončič se je pokazal ir.ed vratmi, a mu niec notri pu-tiu Franca Stemberger je bil po * prej že pou.t in zato razkačen ter se je ta koj zaletel proti n|emu. Tu je skočil vmes Janez Krertič, ki jo imel poleno v roki, ter tako obrnil nase pozornost. Tuna je bil takrat že kivav. Priča sklepa, da so Jerončiča noter potegnili.
Priča F r a u c o Vovk. Janez Jerončič je prišel v Žgurjovo vežo. Ko je stopil naprej, so vdrli vsi proti njemu Priča |e ljudi zadržal, ki so mahali 'e/. njegove roke proti Jeront-iču.
Obtoženi Janez Krečič pravi, dr n: :cb, kar pravi priča Nabrgoj, da je ime' poleno v roki.
Priča France Stemberger: Bil je v Žgurjevi gostilni, ko je'< rancc >-er-jančič Borjaški pričel klicat v vežo npan ven ! Župan ven!« ne ve pa, i' ' ■ro. namena. Kaj je /.upan nato rekel, n*. ve. To je bilo poprei. preilno ie priletel prvi kamen.
Na vprašanje, kako misli, zakaj je župana ven zahtev?! rav: priča, dr. je tako presodil : Na župana s^ jezni, in če b' bil ven prišel, bi ga bil: gotovo ubili.
Priča Avgust Ž g ur: Ferjančič je prišel v Žgurjevo vežo in klical župana, naj gre ven mirit ljudi Vsega priča ni razumel, ampak samo pomeri Župan mu je rekel, tla je on njegov namestnik, in da ima ravno tako oblast kot on m da on (župan) ni oro nik, tla ne gre.
P r e ti s e d n i k : Ali se Vam je lo hujskanje zdelo.
Priča: Prav dobro gotovo ni dišali ker jo bil Ferjančič poprej sam med razgra jaloi in bi jih bi! on lahko miril.
Predsednik: On pravi, tla nima pravico zahtevati orožnike.
Drž. p r a v d n i k : V sili ima vn*k človek to pravico.
P r e d s e d n i k : Ali morete pot) prisego potrditi, da je to merilo na kai hudega in po čem sodite to V
Priča: Da. Sodil sem pa to iz očetovih (županovih) besed, ne iz lastnega prepričanja, ker jo župan rekol, tla ne gre ined razburjeno ljudstvo. Prišel jo potem ša en krat klictt. Jaz sem mu rekel, da ga ne poznam, in nato je povedal svoje ime in priimek.
Andrej Ferjančič. Pripoveduje, da je prišel France Ferjančič v Žgurjevo vežo in kričal: Zupana ven! in na t> so ga ven vrgli.
slišal je tudi Antona Vovka, ki je prišel mimo hišo in r< kel proti svojemu tova rišu : Ali hočemo malo podrezati?
J o ž o Ž i v i c (liberalna priča): Potrdi, da je France Ferjančič z navadnim glasom, mirno pozval župana, naj gro mirit in da ni vpil.
Priča Janez Vidrih pove kakoi Jože ivic in pristavi, da je rekel Ferjančiču Najbolje je, da greš domov k ženi, župai; pa ostane tu.
Priča Janez Jamšek, gostilmčar, v čegar gostilni so bili zbrani kuratovi pristaši Pripoveduje, da so postali v njegovi gostilni ljud|o nemirni še lo, ko je^neka „baba" pri 'ekla povedat, tla France Stemberger žuj» nika psuje. Na to so njegovi gostje šli na lice nemirov. Tudi je n j ; -si! Fran t ta Ferjančiču, naj gre po županu, ii.u l> naredil. Ta |o še,', a prišel je n« >| rove lat ' «o "a pri Žirurju ven »H
Priča Marij» Orel Bila je doma. Seat do osem mož je priteklo mimo njene hiše, ki so kamenje pobirali in se med seboj razgovarjali: Nocoj moramo vse libe ralce pobiti. Po glasu je poznala Franceta Preglja in Alojzija Dolenca.
Ravno to potrdi priča Anton Orel.
Priča Marija Krečič. Med Žgur-jevo in nje hišo je samo kot. Pri napadu je »poznala Franceta Pregelj», ki je zakričal: S sekiro po vratih! in na to: Kar čez zid!
5> tem so bile vse poklicane priče zaslišane.
Prečitalo se je Se na predlog zagovor-ništva izpovedbe prič Franceta" Dolenca, Terezije JamšekinAloj-z i j a G u 1 j a.
Dalje predlaga gospod dr. Brejc, naj se prečita .Slov. Narod" od 2. novembra 1900, v katerem je ponatisnena kuratova vizitka, ker je to interesantno, da se iz tega članka razvidi, da je pisec moral imeti zveze z Al. Ferjančičem.
Sodni dvor je mnenja, da je to nemero-dajno in predlog zavrne.
Potem preiitajo se tri spričevala poprejšnjih kuratovih predstojnikov, katera vsa hvalijo njegovo vzorno življenje in njegovo tenkovestnost in apostolsko gorečnost.
Dr. Brejc predlaga na to, naj se pre čita prošnja ali vsaj imena nad 600 faranov kuratovih, klerikalcev in liberalcev, kateri so po gospodu Francetu Habetu prosili škofijski ordinarijat, da naj kurata Ferjančiča ne pre stavi z Goč.
Ako se resničnosti te prošnje ne verjame, naj se o nje vsebini zasliši prevzvi-šenega gospoda knezoškofa Antona Bona-venturo Jeglič» in pa Franceta Habeta z GoS.
Z izjavo državnega pravdnika, da popolnoma verjame vsebini prošnje in podpisom, se zagovorništvo zadovolji in sodišče dotični predlog zavrne.
Državni pravdnik umakne se obtožbo proti Ludoviku Vovku, in se ta oprosti.
S tem je bilo dokazovanje končano in dopoludanska razprava se je prekinila.
Popoludne se je pričela obravnava ob polu štirih in predsednik da najprej besedo gospodu državnemu pravdniku kot zastopniku obtožbe.	(Dalje prib.)
Telefonska in brzojavna poročila.
Dunaj, 30. avg. „Wien. Zeitg." objavlja cesar, patent, s katerim se go-renjeavstrijski deželni zbor sklicuje na dan 9. septembra, da dovrši iz zadnjega zasedanja zaostalo delo.
Dunaj, 30. avg. Poveljnikom pri domobranskem polku Maribor št. 26. je imenovan polkovnik Tschurtschen-t h a 1 e r. poveljnikom pešpolka št. 27 v Ljubljani pa podpolkovnik baron S c h m i d.
Dunaj, 30. avg. Ogerska poslanska zbornica se snide zopet prihodnji torek. Zasedanje bo trajalo teden dnij.
Dunaj, 30. avg. Poroča se, da bo ruski minister zunanjih stvarij grof Lambsdorff po sestanku ruskega carja z nemškim cesarjem in predsednikom Loubetom prišel na Dunaj, kjer se bode posvetoval z min. Goluchowskim. Cesar Franc Jožef bode ruskega zunanjega ministra sprejel.
Opava, 30. avgusta. Obč. zastop je vsprejel resolucijo proti katol. shodom.
Zagreb, 30. avg. Z zgradbo jezuitskega samostana in cerkve se je včeraj pričelo. Stroški so pr oraču njeni na 300.000 K.
Kodanj, 30. avg. Car in carinja dospeta sem v ponedeljek na krovu carske ladije.
Pariz, 30. avgusta. Iz Eieca poročajo, da je došel tje poslanik Constans ter imel razgovor z ministrom Delcas-sejem.
Berolin, 30. avg. Bankir Lands-berg se je včeraj vstrelil. Vzrok denar.
Bruselj, 30. avg. V nekem tukajšnjem predmestju se je podrlo petnadstropno novo poslopje. 15 do 20 delavcev pogrešajo. Našli so dosedaj 2 ubita in 8 ranjenih.
Umrli no:
28 avgusta. Ciril Ocvirk, krojača sin, IV. leta, Na prulah 4, ošpice.
V bolnišnici:
26.	avgusta. Metoda Zobec, črevljarja hči, 2 dui, debilitas vitae.	' '
27.	avgusta. Ivana Adamič. natakaric». 21 let combustio II. in III. reda. - Avgust Pestotmk, pekov sin, 2 leti Skarlatica.
28.	avgusta. Barbara Sešek, strežnica, 64 let, emphysema pulm.
Žitne cene
dnž 29. avgusta 1901. (Termin.)
Na dunajski borzi:
Za 60 kilogramov.
PSenica za jesen . .....
„ „ pomlad 1902 ....
Rž za jesen........
„ „ pomlad 1902 .... i
Koruza za avgust......
„ „ september-oktober . . „ , maj-junij 1902 . . .
Oves za jesen.......
, » pomlad 1902 . . .
Na budimpeštanski borci
PSenica za oktober......K 7 95
„ „ pomlad 1902 ....,,
Rž za oktober........
Oves za oktober......I
Koruza za september.....
, „ maj 1902 ....."
(Efektiv.)
8-10
8-53 7-08 7-36 5 41 5-44
5-39
6-77
7-03
8-36 6-71 634 5-14 519
do
do
811 854
7-09 7-38 542 7-45 6-40
6	78
7	04
7-°6
8-37 6-72 6-35 6-15 5-10
PSenica banaška južne žel.
Fž - »
Ječmen „ „
„ ob Tisi . Koruza ogerska . Cinkvant „ Oves srednji . . Fižol .....
Dunajski trg.
K	7-80	do	830
	8P9		8-30
71	709	n	7-26
n	700		8-75
rt	6-75		8-00
„	6-50		5-60
	6 75		7-06
r»	701	*	704
X)	1000	n	11-50
BSeteorologlčno porodilo. TiSina nad morjem 306-2m. srednji Tračni tlak 736*0»a				
J	Ca« opazovan ia	Stanje barometra ? mm.	Tempe- j rutnra 1 po t Vetrerl Ctliljn '	a? V 3 » Nebo «t ?
291 9 zveé.		738 1	12-81 si. vzh. |del. oblač.f	
80| 7. zjutr |2. popol. Srednja y<*(		740-1 I 9 3 I brezvetr. 739 3 1 21-4 1 si. jug. jrajänja temperatura 14 4		megla 0 0 jaeno | normale: 17 3'
				
Najboljša uporaba
mleka !
Kar največ in najfinejšega
surovega
masla!
Le mogoče, če se mleku odvzame 3 smetana po
Alfa-Separator-jii.
500 prvih priznanj ; 167 40-28 v Parizu 1900 „Grand Prix".
Vi milijona tacih strojev v rabi!
Se lahko prenaša na planino.
Vsi drugi stroji za mlekarstvo
Popolne oprave za dobivanje sirotke za roko in parno moč.
Načrti, proračuni.
Akcijska družba Alfa-Separator,
Dunaj, XVI., Ganglbauergasse 29.
Ceniki, poditčne brožure brezplačno.
Postranski zaslužek,
trajen ln raatofi. ponuja se spoštovanim, deloljubnim m stalno naseljenim osebam s prevzetjem zastopa domaČe zavarovalne družbe prve vrste. 413 19
Ponudbe P°J 1,1.788", Gradec, peste restante.
Tivirnnl.fiivt 'zvrs"io sredstvo za ohranitev m , , ,	' le sovja> PrePrefiuje gnilobo,
oprhlost itd. /a trgovce pohištva, mizarje in zasebnike ima v zalog, tvrdka BRATA EBEBL v Ljubljani.
frančiškanske ulice.	228 15 11—2
Vnanja naročila proti povzetju.
Zobozdravnik 80fi 33
med. univ. dr. A. Praunseis
se je povrnil s potovanja in ordin ira zopet od 9.—12.in od 2, —5.ure
na Marijinem trgu štev. 3.
I???????????????
4 >
J 3,8 ■dg:
H «I Û â-s
MP +»
ce M
6 > S-g.
o
■ËS
O Tj-t/J
** O
2'S u >
.S «
N
>
(U O G G 1> cfl >0 N 3
a
o G M s
•■—>jsS N C
i r 1,3 J3
S «SO O
.„co
U O 4> CS CM >■
O « ÖJ
(/) se N
o
bc > "-1 ¡,r> o a S Ort SoSH1 ~ G S ™
■S iS* O
O M •O
02 o
■s-": ■|i> •aa m
S O n
N en 3
N -aco
'in O
o. o
fX
Umetnijski zavod
1 za slikanje na steklo
B. ŠKARDA y Brnu.
Izdeluje zlasti:
cerkvena okna različne izvršitve.
Ceniki ln itrokovnl •vet brezplačno.
Osemkrat odlikovan s prvimi darili
St. 29287.
824 3-3
Razglas.
v smislu § 6. zakona z dne 23. maja 1873. leta (št 121 drž. zak.) se daje na znanje, da bo razgrnjen
prvdtni imenik porotnikov za 1.1902
od četrtka 29. (lne avgusta do petka 6. dne septembra t. 1.
v magistratnem ekspeditu na vpogled, ter da ga v tem času vsakdo lahko pregleda m naznani pmti njegovi sestavi svoj ugovor.
Porotniškega posla so po § 4. omenjenega zakona oproščeni:
1.	t;sti, ki so že prestopili 60. leto svoje dobe, za vedno;
2.	udje deželnih zborov, državnega zbora in delegacij za čas zborovanja;
3.	osebe ki niso v dejanski službi, pa so podvržene vojni dolžnosti, za ta čas, ko so poklicane k vojaški službi ;
4.	ospbe v službi cesarskega dvora, javni profesorji in učitelji, zdravniki in rano-celniki in tako tudi lekarnarji, ako uradni ali občinski načelnik zanje potrdi, da jih ni mogoče utrptti. za sledeče leto;
5.	vsak. kdor je prejetemu poklicu v enem porotniškem razdobji kot glavni ali namestni porotnik zadostil, do konca prve?a prihodnjega koledarskega le ta.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane,
___dne 26 avgusta 1901.
Otvorjenje kavarne.
Čast mi je mnogoccnjenemu občinstvu naznaniti, da sem prevzel znano
kavarno „Austria"
na voglu Resljeve in Sv. Petra cesfe v hiši g. Levca,
katero odprem
v soboto dne 31. avgusta t, l.
Kavarno sem povsem na novo in moderno preuredil ter oskrbel z dvema dobrima biljardoma, vsemi večjimi časopisi in zabavnimi listi, z dobro kavo, čajern. likerji, vinom v steklenicah, šampanjcem in drugimi desertaimi vini, ter se častitemu občinstvu najtopleje priporočam s prošnjo, da me v mojem novem podjetju izdatno podpirati blagovoli.
Za dobro in točno postrežbo jamči z velespoštovanjem
Franjo Krvarič,
lastnik kavarne ,pustna".
*
(k*
827 3—2

n «
% »i
: ; if Ar ^	; «*.':»>.JL .¡«J : : J» H^-.jjuZ:-.**,* T	^^ :: Jt	-k.':»«	t*
I > u ai a- j s Iz a borz a.
Dni 30. avgusta.
Bktppai drlavni dolg t notat.....98 80
Skupni driavni dolg v »rebru......9h-7o
Av*trij»ka zlata renta 4°/0.......118 80
Avatrijaka kronska renta 4°/0, 200 kron . . 95 f>5
Ogerska zlata renta 4c/„........lih 65
Ogeraka kronska renta 4°/„, 200 ..... 92 96
Avatro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . . 16? 0 —
Kreditne delnice, 160 gld....... 634 —
London vista ...........¿39-30
Kemiki drž. bankovci «a 100 m. nem.drl. veli.117-07'/.
20 mark..................23-44
20 fraakov (napoleondor).......19 02
Italijanski bankovci.........9l'2o
C. kr. cekini........................ll 30
Dn6 29. avgnsta.
3-2"/„ državne srertke 1. 1854. gld.. . .	191 —
6°/o državne «rečko 1. 1860, 100 gld. . . .	170 60
Drtavne srečke 1. 18fi4, 100 gld. ...	211 —
4% zadolžnice Rudolfove želez, po 2(X) kron .	95 10
Tišine srečke 4"/„, 100 gld.......145-50
Dunavske vravnavne srečki 6°/0	258' —
DunavsKo vravnavno posojilo 1. 1878 . .	t05- —
Zastavna pisma av. osr.zem.-kred.banke :t°;0 .	i>4 '25
P rijoritetne obveznice državne ieleznice . .	430- —
» > južne ielezmeo 3°/0	346 —
>	> južne železnice 5°/0	120 50
>	> dolenjskih železnic 4°/0 .	— — Kreditne srečke, 100 gld. ... ...	396 --i°l„ srečke dunnv. parobr. družbe, 100 gld. .	51') -Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. .	48-— Ogerskega > , » 6 > .	25 —
Budimpeat. bazilika-srečke, 6 gld.....15 70
Rudolfove irečki, 10 gld. ...	68' —
Sa'raove srečne, 40 tyld,	2?6 —
St Gen6is srečke, 40 gld .	260 —
Waldste'nove srečke, 20 gld. . •	398 25
Ljubljanske srečke..........6 > —
Akcije anglo-avsirijsKH banke, '"O gld.	"68 50
Akcije Ferdinandove sev. lelez., KXKJ gi. »t. v	60S ' —
Akcije trža«k«ga Lloyda 600 gld.	«68 -
Akcije jU7.ne železnico, 200 gld. si. .	8 —
SploSna avsirijsfca itavbiuska družba	] > -
Moutanska družba avstr. plan. ...	.i l2 50
Trboveljsta premogarska druiba, 70 glu.	437 —
Papirnih rubljiv 100 ......... 253 —
		
K Aa Nkkup ln prodt.ja "»JB, 1 vsakovrstnih driavnlh papirjev, areAk, denarjev itd. 1 Zavarovanja za zgnbe pri irebanjlh, pri lzžrebanju 1 najmanjšega dobitka. - Promeae za vsako žrebanje. 1 Kulanfna uvriitev naredil na borzi.	M-dojariiiona delniška dru/ua „M M K C U 68" 1., WoIIzbüb 10 in 13, Dnnaj, 1., Strobalgasss 2.	JSdT Pojaeulla Tfc» v vseti (joicpodarsklhin tinsnfinih atvuri. », I potem o k u runih vrednostih vseh Apnkulasljaliih vrettaostall) 1 Mplrjey in vestni 'viti za dosego kolikor je mogoče visoend« | obrestovauja pri popolni varnosti 1 ST nnlodtenib ff ?. a v n i o. "HUB |