Telefon št. 74. timammi Mtevilka 10 h. "e eitl prejama*: M leto naprej 20 K — h *>1 leta , 13,-, 'eirt , , o , 50 , nesec , 2,20, f tpravntttvu prejemaš ia selo ieto naprej 20K —h pol leta , 10,-, «etrt , , 5 , - , •eaec , 1 ,70, 2» pciiljanje na dom 20 h na mesec. L0VENEC Političen list za slovenski narod. Naročnine in inserate sprejema upravništvo v Katol Tiskarni, Kopitarjeve ulice it. 2. Rekopiai se ne vraiajo, r.ofrankovauu pisma ne vsprejemajo. Uredništvo je v Seme niSkib ulicah St. 3,1., 17 Izhajavsak dan. iaviem' i nedelje in praznike, o pol ti. uri popoldne. Štev. 26. V Ljubljani, v soboto 1. februvarija 1902. Letnik XXX, Vabilo na naročbo. S I. februvarijem se pričenja nova na-ročba, na katero uljudno vabimo p. n. občinstvo. »SLOVENEC" velja za ljubljanske upravništvu naročnike v Vse leto 20 kron. Pol leta 10 „ Četrt leta . 5 kron. Jeden mesec 1K 70 h Za pošiljanje na dom je plačati 20 h na mesec. Po pošti pošiljan velja: Vse leto 26 kron. Pol leta 13 „ Četrt leta . 6 K 50 h Jeden mesec 2 K 20 h Plačuje se naprej. Na naročila brez priložene naročnine se ne ozira. Upravništvo ,,Slovenca Ljudske šole. Dunaj, 29. jan. V seji 29. t. m. je razpravljal prorač. odsek o ljudskem šolstvu. Med drugimi so se udeležili te razprave poslanci Povše, vitez Vu kovic in Robi C. Posl. Vukovič je govoril o šolstvu v Istri in pozval učno upravo, naj stori svojo dolžnost in prisili dež. odbor istrski, da se napravijo ljudske šole povsod, ker doslej je vzlic ponovljenim prošnjam raznih občin še nad 17000 otrok brez šole. Poslanec Povše je govoril o ljudskem šolstvu v Trstu, ter dokazoval, kako krivico trpe blovenci v Trstu, kateri so že pred 17 leti vložili prošnjo, da se za 1400 za šolo godnih slovenskih otrok v Trstu napravijo ljudske šole, kakor to državni šolski zakon veli. Mestni svet tržaški je zavrnil prvo vlogo 1.1884, podano po političnem društvu »Edinost«, ne da bi zavrnitev utemeljil. Proti takemu brezobzirnemu postopanju se je vložil priziv na dež. šolski svet, potem na ministerstvo, toda tudi te oblasti so zavrnile vlogo iz formalnega vzroka, češ da se je za to potegovalo politično društvo, katero nima te pravice, ampak le stariši. Po tolikih letih se je morala znova pričeti akcija, da se izvrši zakon, ki velja za vse druge, za tržaške Slovence pa ne. Mestni magistrat se protivi vedno z izgovorom, da imajo stariši slovenskih otrok priliko pošiljati otroke v okolico na tamošnje slovenske ljudske šole, ki niso nad 4 km oddaljene. Sploh pa municipij ošabno odklanja vsako misel, da bi kedaj tudi slov. šola našla prostor v Trstu, ki je baje italijansko mesto. Govornik pravi, da bi bil pričakoval, da bo dež. šol. svet, ki v svojem odloku pri znava pravico do te zahteve, strogo postopal, kakor veli šolski zakon. Toda varali smo se. Da bi se dež. šol. svet izognil dolžnosti, nastopiti proti gospodujoči italijanski stranki, je konečno izrekel, da naj bi vendar slov. otroci hodili v slovenske šole v okolici, ki itak niso preveč oddaljene. V drugih mestih, koder prebivajo nemške manjšine, zna in ve vlada najti pota, da prisili ona oblastva, ki morajo skrbeti za ljudsko šolstvo, da se kar čez noč osnuje šola. Sedaj je priziv slovenskih starišev pri naučnem ministerstvu. Zato apeluje govornik na naučnega ministra, naj odloči, kakor mu velita pravica in resnica, kakor določa zakon. Da je v Trstu na stotine slovenskih otrok, spričuje tudi dejstvo, da obiskuje večrazredno ljudsko šolo družbe sv. Cirila in Metoda nad 400 slovenskih otrok. Koliko bi jih še bilo, ko bi jih ta šola mogla sprejeti, koliko pa jih je, ki morajo hoditi v italijanske šole! In prav to poslednje je, kar hoče tržaški municipij, ko zanika v mestu osnovo slov. ljudskih šol. Siliti hoče slov. deco, da se poitalijani. Toda vara se, da se mu to posreči, ker slovenski roditelji ne bodo mirovali, dokler ne dosežejo svoje v zakonu jim zajamčene pravice. Da se širi slovanski živelj tudi v Trstu, kaže izid glasovanja pri državnozbor-ski volitvi. Okoli deset tisoč glasov je bilo oddanih za slovenskega kandidata! Oholi mogotci naj ne zabijo, da imajo opraviti z narodom, ki je žilav, vztrajen v trdem boju, katerega je vajen in v katerem ne bo podlegel in omahnil. <-e bi pa bila učna uprava res tako slabotna, da ne bi izvršila tega, kar ji veli zakon, naj pa osnuje, kakor za nemške otroke v Trstu, slovenske državne ljudske Sole. Govornik izraža nado, da be vlada znala tudi proti laški gospodi tako nastopati, kakor to dela proti Slovencem in Cehom, če zahteva nemški živelj. Naj ona postopa z enako odločnostjo v Istri, da dobe hrvatski in slovenski otroci ljudske šole, kakor to dela drugod, koder strogo izvršuje določila šolskega zakona in se ne ozira na ugovore, da je iz finančnih ozirov nemogoče povsod šole snovati. Zapovedujejo se nove šole, če je le 40 otrok; le v Istri veljajo oziri na finančne razmere, to pa, ker on-dotni mogotci laški nočejo, da bi istrski Slovan napredoval. Enako obupne so šolske razmere na Koroškem. O tem se je že voliko govorilo in bo še drug tovariš o tem govoril. Gospodom so te grozne razmere itak znane, en slučaj moram pa spraviti v razgovor, ker je pereč in v stadiju bližnje razsodbe. Zato pričakujem, da bo naučni minister v tem slučaju storil svojo dolžnost in pravico varoval, nadeva je ta. Po dolgem naporu so dosegli občani v Št. Jakobu na Koroškem, da te je, po odredbi in razsodbi učnega mi-nisterstva osnovala slovenska ljudska šola, bela vrana v tužnem Korotanu! Trinajst let deluje ta Sola s povoljnim vspehom in sedaj, ko občinski zastop in krajni šol. svet hočeta tako šolo, izmislijo si nasprotniki zvit načrt, da nabirajo podpise za peticijo, ki zahteva razdelitev te šole na slovenski in nemški oddelek ! Kaj so taki podpisi, kako se nabirajo, kako se prisilijo in pridobe, ni mi treba na-tančnje dokazovati. Protestovati pa se mora proti slabosti politiških oblastev, da vpoštevajo take splet-karije, namesto da Be drže izjav v to poklicanih zastopstev, krajnega šol. sveta in obč. odbora. Dovolj se greši proti zdravemu temelju ljudskega šolstva, zato poživlja ministra, da razsodi pravično in s svojo razsodbo onemogoči nakane spletkarjev, ki se vmešavajo v šolstvo. Stroški xa ljudsko šolstvo naraščajo od leta do leta in ogromna bremena nakladajo deželam, ki morajo plačevati za ljudsko šolstvo in molčati, ko drugi v večini vladni zastopniki zapovedujejo in velevajo, kako bodi šolstvo. Učna uprava ukazuje natančno izvršitev šolskega zakona, tako da Be množe nove šole in razširjajo obstoječe na več razredov. Vsi želimo, da be naše ljudstvo izobražuje, toda nihče ne more ugovarjati, da b tem narašča deželam veliko breme, katero se najbolje izraža v proračunih za ljudsko šolstvo, ki od leta do leta naglo naraščajo in postajajo deželam prav težavno finančno vprašanje. Dežele morajo izvrševati dolžnosti izvirajoče iz drž. šol. zakona, in ustrezati zahtevi učiteljstva po zvišanju plač. Opravičeno je tedaj, da država priskoči deželam na pomoč in jim s primernimi odstotki pomaga zmagovati to breme. Ces. vlada ume najti vire v pokritje zahtev vojne uprave, in tudi v to svrho ji bo mogoče najti dohodkov, ako le resno hoče. Govornik torej upa, da bo naučni minister pripravil tudi finačnega ministra, da mu omogoči rešiti to pereče vprašanje, da namreč prispeva država k troškom za ljudsko šolstvo. Posl. Povše govori nato o učiteljiščih. Na teh se naj ljudski učitelj pripravlja za svoj poklic. V ogromni večini se vrača mladina iz ljudskih šol zopet domov, kjer si služi kruh kot kmetovalci. Lepo nalogo si je stavilo ljudsko šolstvo, tudi v kmetijski vedi učence podučiti. Priznati se mora dobra volja — toda ta šo ne zadostuje, treba je v to tudi vsposobljenja. Tega pa ljudski učitelji ne morejo imeti, ker Be jim ne nudi prilika na učiteljiščih temeljito se seznaniti s kmetijsko vedo. To pa bi se prav lahko doseglo, ko bi učna uprava na učiteljiščih nameščala za pouk o naravoznanstvenih predmetih kmetijske veščake. Visoka šola za poljedelstvo izgojuje veščake, ki bo popolnoma usposobljeni za naravoznanstvene predmete, ki imajo za to državne izpite. Ko bi se taki veščaki nameščali, predavali bi ne le kmetijsko vedo kot tako, ampak tak učitelj bi tudi pri predavanju botanike, mineralogije LISTEK. Cerkveni nadzorniki. Saj vemo, kako bo prišlo. Bogoslovski profesorji bodejo odslovljeni, bogoslovska semenišča bodejo zaprli in bogoslovci dobili bodejo iz Rima nalog, da si namesto VBeh učnih knjig naroče »Slov. Narod« ter ga študirajo. Oj, zlati vek takrat liberalcem kranjskim pride! Mi klerikalci se bodemo pa poskrili po kotih, v katerih bodejo le-iale v prahu pozabljenosti različne degma-tične, liturgične in druge bogoslovske knjige. »Slov. Narod« pa bode to odlikovanje tudi popolnoma zaslužil. Dokaz: Že dolgo čuva skrbno med čistostjo cerkvenega nauka. Papežev primat, nezmotljivost, spoved itd. itd. vse to je uže obdelaval, seve po svoje, temeljito. Skrbel je za čistost cerkve nega nauka, ker ako bi šlo po željah liberalcev, bi očistili cerkev vseh dotičnih naukov in ustanov. Toda »Slov. Narod« skrbi z ganljivo brižnoutjo tudi za to, da se na- i / / C tanko in vestno spolnujejo vsi liturgičn1 predpisi. V sredo piše »Slov. Narod« takole : »Pri ti priliki omenjamo, da tudi nekateri ljubljanski duhovniki ne spoštujejo papeževe odredbe, da je po tihi maši moliti tri »Ceščena Marija« in »Ceščena kraljica«. V nunski cerkvi se te molitve nikdar ne opravijo, videli smo pa tudi že, da se je mašnik po teh molitvah prekrižal, kar tudi ni dovoljeno. Ko bi hoteli slabe dovtipe delati, bi imeli tu lepo priliko. Lahko bi se razkoračili in na pr. vprašali, zakaj se nunski katehet ne suspendira, ker papeževega ukaza ne spolnjuje, in kako se upa maše ukrajše-vati, ko se vendar maše naroče neskraj-šane z vsemi molitvami vred, kar jih je predpisanih.. Iz tega pisanja bi izhajalo, da so liberalci o liturgičnih predpisih katoliške cerkve bolje poučeni, kot katoliški duhovni Grozno! Torej v Ljubljani je veliko ljudi, kateri sicer hodijo k maši, a prisotni so brez svoje krivde pri neveljavno opravljeni sv. maši. Kriv je temu duhovnik, kateri ne pozna, vsekako pa no izpolnuje liturgičnih predpisov. Navzlic temu tega duhovnika ne su- spendirajo, dočim suspendirajo duhovne, kateri glede naukov cerkve ne soglašajo s cerkvijo. To se mora temeljito spremeniti. Saj liberalci v svoji neskončni skrbi za cerkev itak hočejo, da se cerkev postavi pod posebno nadzorstvo. Zakaj država za to ne Bkrbi, da bi se uvedlo tako prepotrebno nadzorstvo? Potem bi maše ne bile več neveljavno opravljene. Le pomislite: Dotični duhoven uršu-linske cerkve bi ravno po opravljeni sveti maši prišel domu. Kar bi stopil v sobo liberalni cerkveni višji nadzornik. Nadzornik: Moja kuharica mi je ravnokar izrazila svoje veliko začudenje, da ne opravljate ob konou maše molitev, katere je, kakor naša kuharica čisto natanko ve, ker je bila zraven, ko se je s prižnice naznanilo, izrecno predpisal papež, da se ob koncu maše opravijo. Naša kuharica, jako pobožna ženska, to Vam lahko potrdim, je nad tem Vašim početjem zelo ogorčena in dvomi, ali je bila danes pri veljavni masi, ali ne. Jaz Vas takoj suspendiram. Duhovnik : Kakor je za nas sila častno, da nas pusti nadzirati tako visok dostojanstvenik, kot ste Vi, višji gospod cerkveni nadzornik, po svoji kuharici, vendar moram pripomniti, da Vaša kuharica ne pozna zadostno dotičnih predpisov. Nadzornik: Kaj ! ? To se upate trditi o tako pobožni ženski! Jaz se v tem oziru na njo popolnoma zanesem. Vi ste suspendirani, pa je. Duhovnik: Le to-le, prosim, da Vam smem še opomniti. Res bo predpisi, ki ukazujejo, da se ob koncu vsake svete maše opravijo določene molitve. Toda ti predpisi izvzomajo izrecno pete in pa konventualne svete maše. In uršulinski samostan ima ravno vsak dan konventualno sveto mašo, pri kateri se torej dotične molitve ob koncu ne opravijo. Vaša kuharica, čislani gospod višji cerkveni nadzornik, se torej vsekako moti, ker hoče, da naj so dotične molitve opravijo tudi pri konventualni sveti maši. Prosim, podučite jo. Nadzornik: Pokažite mi dotične predpise ! Duhovnik mu jih pokaže. Nadzornik vzame klobuk in palico ter počasi odhaja, melanholično mrmraje: »Tudi kuharice se včasih motijo!« in živalstva vedno oziral se na kmetijstvo. Tako bi mogli doseči res temeljito izobrazbo učiteljskih kandidatov v kmetijski vedi. Iz teh razlogov je moj predlog opravičen: Ces. kr. naučno ministerstvo se poživlja, da se pri nameščenju učiteljskih mest na učiteljiščih za naravoznauske predmete ozira na kompetente, ki dokazujejo tudi vsposob-ljenost za kmetijsko stroko. Dokler se to ne more izvršiti, naj skuša učna uprava za pouk o kmetijstvu na učiteljiščih pridobiti kmetijske veščake. Da se pa, prej ko mogoče, zboljša pouk o kmetijstvu na ljudskih šolah, naj učno ministerstvo v budget postavlja večjo svoto za pospeševanje začasnih učnih tečajev o kmetijstvu za ljudske učitelje. S tem se bo vsaj onim učiteljem, ki delujejo na šolah v krajih, v katerih je posebne važnosti kmetijski poduk za mladino, dala prilika, izuriti se vsaj v najglavniših strokah kmetijstva npr. v sadjereji, v obnovljenju vinogradov itd. Poslanec Robič je razpravljal o nadzorstvu ljudskega šolstva in dokazoval, da vrhovno šolsko nadzorstvo vsaj na Štajerskem ni vršilo svoje polne naloge; morda mu pomanjkuje v to potrebnih inočij, ker dežela šteje nad 900 ljudskih šol, na katerih deluje nad 2500 učiteljskih močij. Štajerski deželni zbor je sklenil pre-osnovo plač ljudskim učiteljem, pa vsa ta akcija mora se imenovati ponesrečena. Temu so krivi tudi deželni šolski strokovni organi. Njih dolžnost bi bila o priliki razprave o tem zakonu kazati na slabe posledice, tega pa niso vladni organi storili, celo nasprotno trdili, da bo ta zakon pospešil razvoj šolstva, ker sa b:> učiteljskemu poklicu več novih močij posvetilo, in da bodo posebno iz drugih kronovin radi prihajali učitelji v deželo. Oboje se je ponesrečilo, kar je mogel slehern trezno sodeč veščak o šolstvu že prej presoditi, ker po novem zakonu se je sicer gotovim vrstam učiteljstva znatno zboljšala plača, drugim, posebno mladim, pa še znižala, ker se je kot najmanjša plača, ki je popred znašala 600 gld., sedaj določila svota 500 gold. Nov zakon je sicer prouzročil deželi veliko breme, ne da bi omogočil doseči smoter, katerega bi moral tak velik zvišek deželnih bremen brezpogojno doseči. To je sedaj tudi deželna šolska oblast morala v svojem letuem poročilu sama priznati. Ko bi se regulacija plač bila izvršila na podlagi vsestranske pravičnosti in ne na podlagi protekcije gotovih okrajev, bi sedaj ne bilo toliko tožb, da odhajajo mladi učitelji drugam. Socijalno gibanje v Italiji. Ideja .krščanske demokracije" je padla v Italiji na ugodna tla. Liberalizem, ki je toliko časa gospodaril v Italiji, ne more ljudstva zadovoljiti. Pahnil je delavske stanova v grozno revščino. Bogata in lepa italijanska dežela ima bogastvo za pijavke, a nima kruha za svoje delavne sinove. Kmečki stan je popolnoma razdrt. Obdelovanje zemlje po kolonih je agrikulturne kraje privedlo do groznega socijalnega razpada. Delavce po industrijalnih podjetjih pa izkoriščuje kapitalist hujše kot kje drugod. Italijanska dežela, toliko stoletij ponosna na svoje svobodno organizme, je postala njiva, po kateri sta se razpasla framasonstvo in kapitalizem ter podjarmila ljudstvo. Kakor bridka ironija se zdi, če liberalna vlada na javne ljudske stroške vsakemu Garibaldincu, ki je kak samostan oropal, postavlja velikanske spomenike. Mlada Italija ima več spomenikov, kakor pa oni, ki so res kaj pomenili. Vsa mesta so polna Viktorjev Emanuelov in Ga-ribaldijev. Milijoni so se vrgli ven za to, a ljudstvo strada pod spomeniki. Mnogo ljjdstva je prestopilo v soci alnodemokratični tabor. So kraji, kjer je tudi kmečko ljudstvo iz obupa socialistično. Zato je pa papežev poziv, naj Be katoličani lotijo socialnega dela, da naj delajo v smislu krščanske demokracije, razveselil vse dobro-misleče. Začelo se je posebno v severni Italiji mogočno gibanje, ki sega od Benetk do Turina, od Alp do Toskane. Ustanavljati so se začela katoliška društva, katerih glavni namen je, izvesti gospodarsko reformo v korist kmečkemu in delavskemu stanu. Na deželi se ustanavljajo društva »Unioni rurali", podobna našim produktivnim zadrugam in gospodarskim društvom. Mnoga so tudi politična in prirejajo velike shode. Za delavce pa se ustanavljajo „L o g h e d i lavoro". Vse to gibanje nazivljajo skupnim imenom „il movimento oatholico" ali pa „la democraua cristiana". Te nove organizacije so v javno in gospodarsko življenje posegle jako mogočno. Zlasti manifestacijski shodi so kaj impozantni. Eden največjih shodov je bil prošlo nedeljo v Milanu. Bil je strokovni shod delavcev in kmetov, na katerem so bile zastopane posamezne organizacije. Zborovali so v »te atro Forsati«. Navzočih je bilo 4500 zborovavcev, večinoma delavcev. Posamezna društva so poslala pooblaščence, ki so zastopali 103.000 organiziranih katoličanov. Od teh je bilo delavskega stanu 49.000, kmetov 38 000 16.000 ženskih, ostali iz drugih stanov. Predsedoval je delavec Tagliabue. Vsi govorniki so govorili o socij alni organizaciji. Razpravljala so se pravila za občno italijansko agrarno zvezo, za delavsko samopomoč, preskrb jvanje za starost in onemoglost, zavarovanje itd. Zbor je sklenil tudi soglasno proti načrtu postave, da se naj dovoli v Italiji popolno razveljavljenje zakonske zveze, ako se je zakonska naveličata Zborovanje, ki se je začelo s »Ceščeno Marijo«, je sklenil papežev blagoslov, s katerim je odgovoril sveti oče na brzojavno udanostno izjavo. Manjši shodi se vrše po raznih krajih severne Italije. Tako se tudi Italija polagoma vzbuja. Celjske vsporednice v resni nevarnosti. Pogajanja v zadevi prepornih točk o proračunu naučnega ministerstva se smejo smatrati kot završena, in sicer nikakor ne v prilog Slovanom. Nas Slovence zanima posebno usoda celjske slovensko - nemške nižje gimnazije. Po poročilu dunajskih listov je usoda tega zavoda v budgetnem odseku že zapečatena, ker so Nemci zagotovili si večino za svoje zahteve. Po pojasnilu sinočnjega konservativnega »Grazer Volksblatta« so o zadevnem vprašanju včeraj prišli na Dunaju do sledečega zaključka: »Zadnje državnozborske volitve so pokazale na nedvomben način, da je bila popolno neosnovana trditev, češ, da se z ustanovitvijo slovenskih paralelk v Celju iztrga to mesto iz rok Nemcem in izroči v last Slovencem, kajti nemško - ljudski poslanec profesor P o m m e r je zmagal z veliko večino proti slovenskemu kandidatu. Ker ga poslanci vkljub temu zahtevajo opustitev teh paralelk, slovenski poslanci pa o tem nočejo nič vedeti, in ker bodo z njimi glasovali bržkone tudi Poljaki (?), Cehi itd., seje moral iskati izhod, da se ustreže želji n emške ljudske stranke, ne (!) da bi se pri tem krivično postopalo proti Slovencem. Ta izhod se je našel na ta način, da se sklene resolucija, v kateri se vlada poživlja, naj polagoma, pričenši z letom 1903, opuBti spodnjo gimnazijo v Celju, obenem pa ustanovi v Mariboru samostojno slovensko gimnazijo ter istočasno opusti obstoječe paralelke na mar i b o rs k i n e m šk i gimnaziji« »To, pravi dalje omenjeni graški list, ne pomeni nikake (!) krivice nasproti Slovencem, odstranja pa, če tudi ne opravičen, vendar obstoječi strah celjskih Nemcev, da jih majorizirajo Slovenci. Vspre-jem tega sklepa je ie zagotovljen, ker izjavljajo centru pripadajoči poslanci, da hočejo glasovati zanj, in sicer samo radi tega, ker se jim zdi pravičen (!) na obe strani.« Tako imenovani list, ki torej obenem priznava, da bota člana odseka posl. Fuohs in Morsey glasovala z ostalimi Nemci. Da bodo tudi Poljaki znali pokazati svojo znano »slovanBko solidarnost«, je skoro gotovo, ker so to že pokazali pri mnogih enakih prilikah. »Slovanska solidarnost se bo pri njih pokazala kot navadno, z odsotnostjo pri glasovanju. Z Nemci bodo seveda tudi glasovali Italijani, ki so vladi in grofu Stiirgkhu že obljubili pomoč. Razmere v budgetnem odseku so torej v hipu take, da ni upanja na zmago pravične slovenske stvari. Dolžnost slovenskih poslancev in vseh njih pravih zaveznikov je torej, da zastavijo vse svoje sile v odvrne-nje preteče nevarnosti. Dunajski listi že poročajo, da prete sedaj na Dunaju bivajoči Slovenoi z resno obBtrukcijo in vlaganjem nujnih predlogov pri razpravi proračuna v plenumu. Zakaj so Nemci proti češki univerzi na Moravskem? Na to vprašanje odgovarja neki član nemške ljudske stranke v praški »Bobemiji« mej drugim to-le: »Nemci se morajo izjaviti proti ustanovitvi novega češkega vseučilišča iz različnih razlogov. Sadaj obstoječa češka univerza v Pragi popolno (?) zadostuje za češke potrebe. Ko bi se ustanovila druga češka univerza, bi izšli iz nje ljudje, ki bi se posvetili uradniškemu stanu in bi s tem seveda počehili (!) vsa uradniška mesta. — Drug razlog za naše postopanje je prepričanje, da za češko kulturo zadostuje (I) žo obstoječa univerza. Druga univerza bi le pomnožila proletariat (!) izobraženstva med Cehi.. Saj tudi italijanski narod, ki je zbok svoje visoke (!) kulture veliko bolj (!) opravičen, da mu vlada da visoko šolo, zaman čaka, da se mu izpolni vroča želja. Tej se mora prej ustreči, nego se ustanovi druga češka univerza. Nemški poslanci so vladi pojasnili vso zadevo in bodo tudi nadalje storili svojo dolžnost, pričakovati je torej, da vprašanje ne dozori tako kmalu." — Niti enega tehtnega razloga niso navedli Nemci v tem spisu, a tudi ne izpodbili razlogov s češke strani, toda vkljub temu se lahko zgodi, da zmaga nemška »pravična« stvar. Svoboda v hrvatskem saboru. V eni zadnjih sej hrvatskega deželnega zbora je opozicija precej trdo prijemala vladno | večino radi prevelike ljubozni, ki jo ista pri }vsaki priliki izkazuje M »žarom. Poslanec dr. Vrbanič je v dotični seji interpeliral vlado radi preziranja hrvaščine v deželni brambi. Ker je večina in galerija jela naravnost pso-vati govornika in njegove somišljenike, se je postavil v bran posl. Harambašič ter povedal predsedniku, kar se mu jo spodobilo. Predsednik mu je takoj odgovoril, a ker Harambašič ni mogel mirno prenašati njegove dostojnosti, je nekaterikrat segel predsedniku v besedo. Tedaj pa zarohni nad njim predsednik: „Ko jaz govorim, morate vi molčati!" Poslanec Harambašič : »Mislil sem lo . .« Predsednik: »Ničesar ne smete misliti, kadar jaz govorim!" — Take »svobode« ne poznajo niti med Culukafri. Minister Vlasics brani framasone. Med ogrskimi poslanci je mnogo zagrizenih tramasonov, članov prostozidarske lože »Demokratia« v Budimpešti. Nje član Žid Vaszony je nedavno govoril na nekem sestanku v Debrecinu, in sicer kot navaden 50krajcarski Mažar v židovsko-mejnarodno-demokratiškem smislu. Radi tega govora so mu priredili krščanski vseučiliščniki burno demonstracijo, kakor svojedobno njegovemu framasonskemu drugu profesorju Piklerju. To seveda ni bilo ljubo židovskim framaso-nom in opozorili so naučnega ministra na to dijaško »predrznost«. Minister jim je kajpada takoj zagotovil svojo pomoč, ker se ni smel zameriti zvezi bratov poslancev iz vseh parlamentarnih strank. S tem je torej minister sam priznal obstoj te zveze ter je z za-gotovljenjem najstrožjega postopanja proti demonstrantom sam obljubil vladino varstvo. Tajni odlok o nemški mornarici. V največje začudenje vseh nemških, posebno pa beroiinBkih vladnih krogov je priobčil te dni glavni organ nemške socialne demokracije vsebino tajnega odloka berolin-skega mornariškega urada z dne 6. januvarija, s katerim se naroča, da se mora čim preje izvršiti mornariški načrt, s čegar izvršitvijo bi se smelo pričeti po želji drž, zbora še le v letu 1906, in kateri načrt je ta zastop leta 1898 naravnost odklonil. Izpočetka se je sodilo, da je objavljena listina falsifikat, toda ko je v seji budget-nega odseka tajnik Tvlrpitz priznal pristnost te listine, seveda nihče ni mogel dvomiti nad resničnostjo poročila v soc. dem. listu. Iznenadena je bila v prvi vrsti vlada, ker je hotela nekako na tihem izvršiti mornariški načrt, v pokritje stroškov pa potem zahtevati naknadnega kredita. Ša bolj so pa iznenadeni poslanci ter davkoplačevalci, katerim bo osrednja vlada nenadoma naložila izredno veliko breme in prezirala sklepe parlamenta. Prebivalstvo jo računalo, da bo vsaj nekaj let imelo mir pred večjimi vladnimi zahtevami, kar so pokaže vladni najnovejši načrt. Kako je uredništvo imen. lista dobilo na razpolago najnovejši tajni odlok sa ne ve, dejstvo je, da je ljudstvo poučeno o njem in bo po svojih poslancih odločno zahtevalo, da se vladna nakana ne izvede. Po izdajalcu državnih aktov sedaj marljivo stikajo, a ga bržkone ne dobe tako kmalu. Vihar v belgijski zbornici. V belgijski poslanski zbornici se je vršila predvčeraj debata o predlogu, naj se soci-alistiški poslanoc izroči sodišču. Cel čas razprave bo se pojavljali viharni prizori. Posebno velik vrišč je pa navstal, ko so je minister Woeste izjavil za predlog. »Živela splošna volivna pravica! Proč s kuto !« so kričali divji socialisti. Predsednik je moral pozvati policijo v zbornico, ki je aretirala več oseb, ker se je pričel že resen pretep. Ker pa le ni bilo miru, je moral predsednik zaključiti sejo. O srbskem prestolonasledstvu. Ker vprašanje o ureditvi srbskoga pre-stolonasledstva vedno bolj razburja tudi razne avstrijske kroge, čutil je naš zunanji urad potrebo, da v »Fremdenblattu" pojasni zadevo, oziroma jo demontira. Ta oficielni list namreč izjavlja, da na vsej vesti ni nič resnice in da sploh ni vprašanja o srbskem prestolonasledatvu. Kralj Aleksander je šele v 26. letu svoje dobe in torej nikakor ni izključena možnost, da dobi direktnega potomca. Pa tudi sicer ni sedaj ugoden čas za reševanje takega vprašanja, ker ima Srbija B9daj dovolj drugih zadev, ki čakajo nujne rešitve, pred vsem pa neugodni fin. položaj. S tem je torej od avstrijske strani uradno izpodbita trditev, da se kralj Aleksander v kratkem odpove prestolu na korist princu Karagjorgjeviču in da se bo zadovoljil z letno apanažo, v kar bi bili privolili tudi Avstro Ogerska in Rusija. Čudno le, da drugi poučeni krogi nočejo verjeti pojasnilom »Fremdenblatta«, ter, kot smo bili omenili, posebno ruski listi odločno vztrajajo na svojem prvotnem stališču. Angleška in Rusija. »Novoje Vremja« pravi, da je zgradba beludžistanske železnica na škodo Rusije. Nemška z bagdadsko železnico zatvorja pot Rusiji k turškim morskim ožinam in k sredozemskemu morju, sedaj pa hoče Angleška z beludžistansko železnico zatvoriti Rusiji pot na indijski ocean. To zapreko mora Rusija odstraniti, ako se tudi v ta namen loti meča. Najprej naj Rusija stori vse, da napravi Angleško v Perziji neškodljivo. »Nov. Vremja« poziva petrograjsko vlado, da takoj prične z gradnjo železnic v Perziji in to tebriške in askabad - mešheske proge s stranskimi progami na eno stran preko Teherana, Ispotami, Bagdana, na drugo stran pa proti aeistanu. To bodi odgovor Rusije na rovanje Nemčije in Angleške. Razmere na Kitajskem. »Katolicke Listy« so objavili nekaj podatkov iz pisma jezuita P. La Tschčpe, ki je misijonar na Kitajskem in dobro pozna tamošnje razmere. On piše: »Pri nas na Kitajskem gre tako, kakor sploh po starih orijentalskih državah. Pri nas gospodarijo ženBke in ljubimci, tako da nikoli prav ne vemo, pri čem da smo. Politika se izpremi-nja kakor aprilovo vreme. Evropejci pridobivajo tod vsak dan nov vpliv, samo to jim škoduje, da so zavistni med seboj. Najugodnejši položaj ima Rusija, katera je najbližja soseda Kitajcem, a Japonci jim gledajo jako na prste. Mandžurija Rusom slednjič gotovo ostane, tudi čo bi se začasno morali umakniti. Trgovina napreduje, posebno Nemci se Priloga ^6. štev. „Slo venca" dn<§ 1. februvarija 1903 silno trudijo, da razširijo svoje tržišče. Ni dvoma, da Nemci izpodrinejo Angleže.« 0 stanju katoliških misijonov pravi p. Tschčpe, da se množi vkljub vsem težavam in zaviram. V njegovem kraju je 40.000 novoiz-preobrnjencev. O dogodkih v Južni Afriki. Iz Južne Afrike dohaja zopet nekaj za Angleže »ugodnih« poročil. »Standard« namreč poroča iz Pretorije 30. jan.: 400 mož močen oddelek pod poveljstvom polkovnika "VVilBona je le z največjim naporom ušel gotovi propasti. Ob reki Wilge jih je namreč zajel oddelek 900 Burov. Angleži so zasledovali in pozneje tudi ujeli nekaj Burov, a v tistem hipu je planil iz zatišja ostali burski oddelek tur obkolil Angleže od vseh strani Buri so jim zaprli pot čez riko in mogli so se rešiti Bamo na ta način, da so se vrnili nazaj v gorovje in po najtežavnejem potu dospeli v Frankfort. Ce so se vrnili nazaj vsi Angleži, o tem seveda molči poročilo iz Pretorije. Novejši nizozemski listi vedo poročati o raznih angleških porazih v drugi polovici minulega leta, ki so jih angleški listi razglasili kot angleške zmage ali pa jih sploh zamolčali. Mej drugimi je B o t h a porazil Angleže pri reki Wilge sedaj že drugič in potem pri Bronkhorstspruitu. B tka dne 19. dec. je bila za angleške oddelke tako usodna, da jo sami nazivajo »disaster« — velika nesreča. V bitki med Brugspruitom in Middelburgom je padel tudi neki angleški general, čegar imena pa še ne povedo. Blizu Standertona se je vršil vroč boj mej Angleži in Botho. V tem boju so ujeli Buri Andreja Cronje, ki poveljuje 300 izdajicam v službi Angležev. Na potu iz tega kraja v Bethel je Botha zajci angleški train v vrednosti najmanj 20.000 funtov. Tudi Dewet izborno deluje. O boju pri Betlehemu je Kitchener sporočil, da so se povrnili le štirje možje neranjeni z bo jišča. V tem boju je Dewet s svojimi oddelki porazil armado 1500 mož. Istotako so njegovi bojevniki porazili Angleže pri Kron-stadtu, v boju pri Frankfortu in pri zajetju Harrysmitha pa je bilo ubitih in ranjenih 400 Angležev. Konečno stašeKemp in D e 1 a r e y dosegla mnogo vspehov, ker sta mej drugim prisilila Babingtona, da se je udal s celim svojim štabom, in zajela velike črede živine. Na angleški strani se je sedaj pojavil nov »general« Vilonel, ki pa zasluži to ime le v zvezi z besedo »wetsagent« — zakotni advokat. Ta »generaal wetsagent« bo zbral baje 1500 »lojalnih« Burov, da jih vodi v boj proti sorojakom. Odgovor angleške vlade na noto nizozemskega kabineta v zadevi premirja prejme nizozemski zastopnik tekom današnjega dne. Londonska vlada bo baje uljudno odgovorila, da nizozemski kabinet ni pooblaščen govoriti v imenu Burov in v svoji noti ne stavi nobenih konkretnih predlogoy. — Naknadno se poroča, da so Nizozemci o svojem koraku obvestili vse velesile, a je prišel pritrjevalen odgovor samo iz Petro-grada in Pariza, Nemčija je pa odgovorila v negativnem smiBlu. Dopisi. Iz Cerkna, dne 23. januv. Cerkljanski naprednjaki ali bolje rečeno skrajni nazad-njaki iskali so povoda že dalj časa za natolcevanja in laži o naši posojilnici po časopisih. Nekaj časa je imela naša posojilnica pred njihovo puhlo kritiko mir, ko pa so jim stare pogrete politične klobasarije pošle, spravili so se zopet na naš zavod. Premalo pa jim je, da svoje laži raztresajo le po »Soči« in »Primorcu«, nagromadili so čelo predale »Slov. Naroda«, a hitro za tem pa »Sočo« in »Primorca«, češ, sedaj se pa lahko opiramo na svoje dopise. To so zlo-dejske nakane teh ljudi, kateri so že v svoji strasti tako nizko padli, da njihovih hudobij že ne moremo več prištevati človeškim. Spoznati moramo danes, da smo bili proti tem ljudem predobri, kajti naša posojilnica jim je bila v materijalnem oziru vedno desna roka, kar morajo sami pripoznati, ako imajo še kaj spomina. Delali nismo pristransko, dokler nas v resnici sami v to ne prisilite. Ne radi cerkljanskih izzivajočih napadov, za katerih laž bi ne dali piškavega oreha, ampak radi ljudi, kateri poznajo dobro naš koristni denarni zavod, hočemo pojasniti in pobiti nesramne laži, katere bo spletli cerkljanski nazadnjaki iz zgolj političnih namenov. Med preteklim letom pregledalo se je poslovanje po revizorjih »Gospodarske zveze« iz Ljubljane za vsa upravna leta Revizijo je zahteval na predlog načelstva občni zbor dne 12. avgusta 1900. Zakaj tmo zahtevali revizijo, to cerkljanski obrekovalci dobro vedo, da pa bodo vedeli tudi drugi, povemo, da smo zahtevali revizijo zaradi biv šega blagajnika, kateri jo bil pristaš vaše stranke, kateri je pa hranilnično poslovanje često zanemarjal, tako da ga jo bila posojilnica primorana odstraniti, ko se je dobilo sedanjega pesojilničnega uradnika g. Gabrijela Bevka. Čuditi se mora vsak človek, ko čita, kaj vse spravi skupaj puhla domišljavost cerkljanskih liberalcev. Pri občnem zboru dne 19. t. m. je videl vsak zadružnik izvirni račun »Gospodarske zveze« o revizijskih Btroških, kateri se čudno ujema s tistim, katerega ste narisali v »Slovenskem Narodu« in »Soči«. Revizijski stroški znašajo, kakor kaže račun, 856 K 78 h. S tem računom so bili vsi zadružniki pri občnem zboru zadovoljni, brez najmanjšega ugovora, posebno še, ker je ta račun z ozirom na preglt dovanje vse poslovne dobe primerno majhen. Kar se pa tiče letnih zaključkov, smo za odobrenje istih postavljeni odborniki in zadružniki, nikakor pa ne vsaki kovar uma-umazanih in lažnjivih dopisov. Vaše podlo pisarjenje po časopisih o falsificiranju računov je umazano natolcevanje in obrekovanje, pravo zrcalo vaše vesti in vaših duš. Z našimi računi se ne bojimo javnosti ter eo vsakemu na razpolago, kakor jih moramo tt.di predložiti polit, oblasti. Saj ste deloma zadružniki tudi od vaše stranke, zato so vem vsak čas na razpolago revizijski kakor tudi drugi računi. »Narodovemu« in »Sočinemu« dopisniku pa dovoljujemo, da si ogleda poslovanje naše poso jilnice, da bo znal ločiti, kaj je red in kaj nered. Zabredli ste toraj s svojim zakletim strankar8tvom že celo na gospodarsko polje. Brez prepira torej ne morete živeti. Le tako naprej! Bodite uverjeni, da izvršujete »narodno delo«, in za tako delo zaslužite po pravici ljudske obsodbe, kakor je tudi vas in vaša početja obsodil celi občni zbor dne 19. t. m. Odbor »Hranilnice in posojilnice« v Cerknem, pooblaščen od celega občnega zbora. Izpred sodišča. Kropar se ne uda. Okolu dvanajstkrat je bil že kaznovan kovaški delavec Andrej Eržen iz Krope, pa nič se ni poboljšal. V oktobru je bil v radovljiškem zaporu, iz katerega so ga pošiljali »na delo«. 12. oktobra je bil zopet »na delu«, pri katerem je bil pa tako dobro nadzorovan, da se je z nekaterimi znanci, ki so mimo prišli, podal v gostilno, odkoder se pa ni vrnil nazaj v zapor, ampak se je podal nazaj proti ljubljeni svoji Kropi. Tu ga je pa ustavil orožnik Mat. Štuler, kateremu se je Erjavec kaj malo laskavo izrazil o postavah in njegovem dostojanstvu, naposled se je z orožnikom »ringal«, pri čemer ga je orožnik z bodalom sunil v nogo. »Pričo živga Boga povem, da nič ne vem«, je zatrjeval včeraj Erjavec in kot dokaz pristavil: »Nikol nisem ušel, pa sem bil že večkrat zaprt«. Izjavil je, da se je sam mislil vrniti v zapor, in da »rajta«, da je bil »malo zmešan, ker se je pri begu v gang zaletel«. Priča Gregor Šolar je bil vprašan, če je Erjavec v pijanosti vedel, kaj počne »To pa morate Vi razsoditi«, je priča odgovorila sodnikom. Erjavcu so sodniki prisodili osem mesecev »premišljevanja na Žabjaku«. Dve prisegi. Marija Pogačar, 58Ietna gostilničarica v Mošnjah, je bila obtožena, da je na škodo Marije Vidic in v svojo korist krivo prisegla, da ji Marija Vidic dolguje še 34 K. Po dolgi obravnavi je bila Marija Pogačar oproščena. Radi krive ma-nifestacijske prisege obtožena zakonska Potočnik iz okolice Predoseljske sta bila pa obsojena. Prepozno pripoznanje. Andrej Dob-nikar iz Gorenje vasi je bil obtožen, da je ukral tri dežnike in »en rekelc«. Sodišče je obravnavo preložilo, da zasliši priče o tem, ako so bile ukradene reči vredne nad pet kron. »Samo, da bo prej konec, pripoznam kar rečete« je dejal na to Dobnikar, pa sklep sodišča se ni spremenil in moral bo še čakati »plačila« v preiskovalnem zaporu. Tedenski koledar. Nedelja, 2. februv.: 2. predpepel-nična. Svečnica; evang : O sejalcu in semenu. Luk. 8. — Ponedeljek, 3. februv.: Blaž, škof. — Torek, 4. februv.: Andrej Korz. sp., Trpljenje G. N. — Sreda, 5. februv.: Agata d. m. — Ce trtek, 6. februv. : Tit šk., Doroteja d. m. — Petek, 7 februv.: Rr.muald sp. — Sobota, 8 februv.: Janez Mat. sp. — Solnce izide 5. lebruv. ob 7. uri 22 min., /aide pa ob 5. uri 6 min. — Lunin spre m in: Mlaj 8. fc bruv. ob 2. uri 20 min. popoldne. — Musica saera v nedeljo, 2. lebruv.: V stolni cerkvi pontifikalna maša ob 10. uri. Missa Patriarchalis, zložil Don Lorenz.) Pe-rosi, gradualo in traetus »Sciant gentes« Anton Foerster, ofertorij »Perfice grissus meos« dr. Franc Witt. — V mestni cerkvi sv. Jakoba velika maša ob 9. uri: Mašo v C dur zl. Fr. Gerbič, graduale in traetus »Sciant gentes« zl. Ant. Foerster, ofertorij »Perfice gressus« zl. G. E. Stehle, mej procesijo pred mašo: A-lorna thalanum tuam« zl. Fr. Gerbič. Dnevne novice. V Ljubljani, 1. februvarija. Osebne vesti. Kanoelist g. Blaž Č r n j a je premeščen od okr. sodišča v Buzetu na okr. sodišče v Lošinj. — V Bučah je Fran W a c h u podeljena služba poštnega ekspu-ditorja na novo ustanovljeni poštni postaji ; poštni ekspeditorici Mariji Knourek na Bizeljskem v Sušici je podeljeno ekspedi-torsko mesto na tamošnjem poštnem uradu. — Na Frankolovem se je poročil g. Dom. Bczenšek, trgovec, brat znanega prof. in učenjaka g. Ant. Bezenška v Bulgariji, z gdč. Alojzijo Klemenčičevo, hčerko veleposestnika v Veliki Loki na Kranjskem. — G. nadučitelj v Šmariji Simon Punčah nam poroča, da se še ni poročil z gdč. Ivano Matek iz Kamnika, ampak se je vršila šele zaroka. — Nadučitelju na tukajšnji drugi mestni deški šoli g. Fr. R a k t e 1 j u je na-učni minittar podelil naslov ravnatelja v priznanje njegovega mnogoletnega vspešnega službovanja. — Davčni nadzornik g. Viktor Grabner v Kranju je imenovan višjim nadzornikom. — Izprašana učiteljska kandi-datinja gdč. Roza Jelene je dobila začasno službo v Gor. Logatcu. Potrjen zakon. Cesar je potrdil načrt zakona, da se cesta od Vavte vasi do Toplic preloži in vsa proga do Podturna uvrsti med okrajne ceste. Opozarjamo člane „Obrambenega društva" na izredni občni zbor v sredo ob '/,2. uri v „Kat. Domu«. »Slomškova zveza" v Gorici. Goriška podružnica »Slomškove zveze« priredi dne 6. febr. t. 1. ob 11. uri v »Šolskem Domu« shod s primernim predavanjem, h kateremu se uljudno vabijo gg. društveniki, pa tudi drugi prijatelji šole in učiteljstva. Odbor. Dopolnilne volitve za dež. zbor goriški. »Primorski list« piše: V kratkem bomo imeli v treh volivnih skupinah dopolnilne volitve za deželni zbor: v kmečki Bkupini tolminskega okraja, v kmečki skupini sežanskega okraja in v furlanskem veleposestvu. Vlada ni sicer še ničesar določila, a pričakovati je, da se to v kratkem zgodi, /jato moramo biti na straži, ker nasprotniki ne spe. Tudi ni še gotovo, kako se bode volilo. V F u r 1 a n i j i se je že pričela živahna agitacija od strani Pajerjancev, a tudi od strani pristašev odstopivšega grofa Panigaja. Nas zanimljejo v prvi vrsti volitve na Tolminskem in na Krasu. Naša katoliško-narodna stranka je šla pri zadnjih volitvah z mladeniškim navdušenjem v boj in si s tem priborila velikanske vspehe. Nasprotniki upajo zdaj, da so nas z nasil-stvom, katero so izvršili v dež. zboru, po-trli, pa se temeljito motijo. Nasilstvo in krivice, katere delajo nasprotniki naši stranki, nas Ie krepijo in navdajajo z novim navdušenjem za sveto stvar. Naš boj je za najsvetejše krščanske ideale in zato se ne damo zbegati. Mesečna konferenca Sodal. Ss. Cordis. Prihodnjo sredo dne 5. februv. ob 10. uri dop. ima ljubljanska d e k a -nija mesečno konferenco bodal. Ssmi Cordis. Novo katol. politično društvo. V kratkem se ustanovi katol. polit, društvo za ves ajdovski sodni okraj. Pravila so že poslali na namestništvo. Pričakovati je za trdno, da se taka društva ustanove tudi za sežan- ski, komenski, kanalski in tolminski sodni okraj. Na delo ! Staroslovenščina v službi boi*uštv». (Prostovoljno gasilno društvo v Mostah) priredi veselico v nedeljo, dne 2. svečana 1. 1902 v prid gasilnega orodja v prostorih gostilne in kavarne „pri malem slonu" v Vodmatu.. Vspored: Tombola, godba, ples, prosta zabava. Vstopnina 40 vin. Častiti delujoči in podporni člani so vstopnine prosti. Začetek ob 6. uri zvečer. K tej veselici vabi najuljudneje odbor. (Katoliško društvo rokodelskih pomočnikov na Vrhniki) vabi k predpustni veselici, katero priredi v nedeljo, dne 2. t. m. v društveni dvorani. Vspored : 1. Iv. pl. Zaje — Farkaš: Fran-kopanka, udarja tamburaški zbor. 2 Anton Foerster : Kitica slov. narodnih pesmi, poje moški zbor. 3. Junger — Farkaš: Polka Irangaise, udarja tamburaški zbor. 4. # * * Složno, brač) mila, poje moški zbor. 5. C. R. Waldow — Farkaš: Burska bojna koračnica, udarja tamburaški zbor. 6. A. Kržič: Izgubljena suknja. Burka v enem dejanji. Začetek točno ob */a7. uri zvečer. Vstopnina. Sedeži I. vrste 1 K, II. vrste 60 h, stojišče 40 h. K mnogobrojni udeležbi vabi odbor. Telefonska in brzojavna poročila. Dunaj, 1. febr. V proračunskem odseku je govoril danes posl. Po vse o slovenski univerzi, izražajoč nado, da bode vlada tudi Jugoslovanom priznala isto, kakor drugim narodom. Dunaj, 1. febr. Slovenski poslanci so imeli včeraj razgovor z ministerskim predsednikom. Izjavili so, da absolutno ne vsprejmo po referentu predlagane resolucije, ter da bode njih postopanje odvisno od stališča vlade, ki je bo zavzela napram tej resoluciji v odseku. Izva jali bodo brezobzirno vse konsekvence. Dunaj, 1. februvarija. Včeraj je Wolf po svoji izvolitvi prvič prišel v državni zbor. Predstavil je naučnemu ministra neko deputacijo. Dunaj, 1. jan. Večina državno-zborskih klubov je sklicana za v ponedeljek popoludne in torek dopoludne. Trst, 1. feb. V včerajšnji seji obč. sveta se je sprejel protest proti dvojezičnim napisom na istrski železnici. Zagreb, 1. febr. V hrvaških listih se kaže silno razburjenje, ker je načelnik kluba hrvaške delegacije v Budimpešti pozdravil Szela in Apponyja ma-žarski, a ona sta mu tudi mažarski odgovorila. Prejšnja leta je predsednik vedno govoril hrvaški, a odgovor je bil nemški. Szel je ostro naglašal jedin-stveno državo. Zader, 1. februvarija. Tudi dalmatinski Hrvati nameravajo slediti vzgledu obeh opozicijskih strank na Hrvaškem in izvršiti fuzijo pravašev in Obzorašev. Praga, 1. jan. Vesti, da bode nadvojvoda Jožef Avgust stalno bival na Hiadčanih, se ne potrjujejo. Zofija, 1. februvarija. Projektovani obisk kneza Ferdinanda v Petrograd izostane. Berolin, 1. februv. Ravnateljstvo pruskih drž. železnic je določilo 500 milijonov mark za zgradbo novih železnic. Berolin, 1. febr. Roparski morilec Kneissel je pomiloščen v dosmrtno ječo. Monte Carlo, 1. februvarija. San-tos Dumont bode s svojim zrakoplovom letel preko sredozemskega morja. Neapolj, 1. febr. Z velikimi slovesnostmi so se vsprejele laške čete, ko so se vrnilo iz Kitajske. V ta namen pride jutri kralj v Neapolj. Bruselj, 1. febr. h Haaga brzo-javljajo: Korak nizozemske vlade v prilog premirja se je izvršil vsled inicija-tive kraljice Viljemine. Predsednik Kru-ger se še obotavlja in noče pooblastiti nizozemske vlade za posredovalko. Londoil, 1. februv. Glasom včeraj objavljenega izkaza o angleških izgubah v Južni Afriki so v boju dne 28. m. m. pri Abrahamskraalu padli polkovnik Duraoulain in 8 mož, sedem mož je pa ranjenih. MT* Prihodnjo sredo javno predavanje č. j. dr. Evgen Umpe-ta v „Katoliškem JJomu1', Začetek ob 7,8. uri zvečer. — Vstop prost. Umrli so: 31. januvarija. Ivan Uranič, delavec, 65 let, Tr-iaSka cesta 20, carcinoma ventriculi. . . . V hiralnici- 31. januvarija. Elizabeta Leskove, gostija, 69 let, caries multieul. cularis. Dunajska borza dn6 31. januvarija. Skupni državni dolg v notah.....100 !)0 Skupni državni dolg v srebru.....100-80 Avstrijska zlata renta 4%......120-o0 Avstrijska kronska renta 4%.....98— Ogerska zlata renta 4%.......119 80 Ogerska kronska renta 4%......9H-80 Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . 1604-— Kreditne delnice, 160 gld..............673 50 London vista........... 239-40 Nemški drž. bankovci za 100 m. nem drž.velj. 117-121/« 20 mark............23-44 20 frankov (napoleondor)......19 03 Italijanski bankovci.........93 30 C. kr. cekini...........11-31 Žitne cene dnč 31. januvarija 1902 (Termin.) Na dunajski borzi: Za. 50 kilogramov. Pšenica za pomlad ...... K 9-84 Rž za pomlad.......g 8-23 Koruza za maj-junij.....„ fi-77 Oves za pomlad.......„ 7-77 Na budimpeitanski borzi: Pšenica za april.......K 9 56 B „ oktober........8 41 Ri za april........n 8 08 Oves za april..........7 50 Koruza za maj.......„ bib (Efektiv.) Dunajski trg. PSenica banaSka...... K 9-70 juine žel........9 90 Rž .........315 Ječmen „ ........720 n ob Tisi.......„7-76 Koruza ogerska, stara.....n 6 6fr v g nova...... 5-60 Cinkvant „ stara ..... 650 » » nova...... 615 Oves srednji...... . . „ 7-70 Fižol............ 7-75 do 9-8) , S 21 „ 5-78 , 7-78 do 9-57 „ 8-42 . 8 09 , 7-51 . 5-46 do 1045 „ 11*35 , 8-30 „ 860 u * 6-75 „ 5-60 » 7-00 „ 6-50 . 7-85 , 10-75 Meteorolo&idno porodilo. tfifflna nad morjem 306 2 ro, srednji zračni tlak 786-0 mtt 1 Cm opa-■evuaia Stanje baro-mbtrm r mm. T«mpe- ratera ro Oliiju Vctrtrl No bo se, V ° f 3 j 31 9 z več. | 744 3 0 2 sr. jzab. snegi 40 1 7. zjutr. 1 738-2 2. popol.j 738 4 -25 -14 sr szah si. jvzh. sneg » Srednja včerajšnja temperatura 10 normale: —17 1 Izjava. Podpisani obžalujem in preklicem s tem vse žaljive besede, katere sem sploh in 19 t. m. šo posebej o našem kaplanu, 6. g. Vojtehu Hybašek, govori!, in izjavljam, da omenjeni gospod ves čas svojega službovanja v naši fari vsestransko in natančno izpolnjuje svoje dolžnosti. Le slepo sovraštvo radi volitev in brezvestno ščuvanje drugih me je zmotilo, da sem gospoda kaplana surovo žalil in obrekoval. Ob enem se mu tukaj javno zahvaljujem, da mi je vse razžalitve odpustil in daljše sodnijsko postopanje proti meni ustavil. V Smledniku, 25. prosinca 1902. __J. Jeraj. Pekarija na zelo ugodnem kraju se d& v najem. Sprejme 8e pa tudi pek na mesečna plačo. Za družino je stanovanje na razpolago. — Sprejme ee samo človek lepega krščanskega življenja. — Oglasiti se je pri Martinu Kordiš-U, posestniku in trgovcu na Hribu št. 40, pošta Travnik, Kranjsko. 115 3—2 Zahvala. 136 1-1 Za miogobrojne dokaze toplega i-o6utja, ki so nam doSli ob prebridki izgubi našega iskrenoljubljenega očeta, tasta in starega očeta gospoda Valentin Sušnik-a zasebnika, častnega meščana ln biv-Sega župana Škofjeloškega Itd. kakor tudi za mnogobrojno spremstvo k zadnjemu počitku, osobilo preč. g». duhovnikom m | ,0. kapucinom, gg. uradnikom, si. občinskemu svetu, si. šolskemu vodstvu, si. društ.: čitaln c', bralnemu in gasilnemu društvu, posebno pa še prijateljem iz Kranja, Ljubljane in Litije, vsem darovalcem krasnih vencev, kakor tudi gg pevcem bralnega društva za ganljivo petje bodi vsem najiskrenejSa z hvala. Škofja Loka, 31. januvarija 1902. žalujoči ostali. VABILO na redni občni zbor konsumnega društva pri D. M. y Polju reg zadruga z neomejeno zavezo. Zbor se bodo vršil na Slapu hiš. štev. 49 v društvenih prostorih v nedeljo, 16, febr. 1902 ob 3. uri popoldne. Vspored: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva. 3. P. trjenje računa za 1. 1901. 4. Volitev načoistva. 5. Volitev nadzorstva. 6. Slučajnosti. K obilni udeležbi vabi vs-i zadružnike Načelstvo. 139 1-1 Vabilo ii M Kmet. društva v Ribnici registrovana zadruga z omejeno zavezo kateri bode v nedeljo, dne 16. februvarija 1902 po kršč. nauku v društveni hiši št. 3—4 v Ribnici v stanovanji Hranilnice in Posojilnice. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Odobrenje računa za leto 1901. 4. Volitev 5 članov načelstva. 5 Volitev nadzorstva. 6. Raznoterosti. V Ribnici, dne 31. januvarija 1902. Načelstvo. 132 1-1 VABILO na OBČINI ZBOR »Kmetijskega društva na Blokad, registr. zadruge z omejeno zavezo", ki se vrši du 23. februvarija 1902 ob 4. url popoldne v zadružnih prostorih. pnevni red: 1. Poročilo načelstvo. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Odobritev računa za letD 1901 in razdelitev čistega dobička. 4. Dopolnilna volitev načoistva. 5. Volitev nadzorstva, razsodišča ter skladiščnega nadzorstva. 6. Slučajnosti. V I dr i j i, dne 30. januvarija. 1902. 137 i-i Načelstvo. VABILO na III. redni občni zbor „Kmetijskega društva v Sodra žici, registr. zadruge z omejeno 2avezo<-, kateri so bode vršil dmč IG februvarija 1902 ob 7*4. uri popoldne v društvenih prostorih. Dnevni i*e » J) » 28 32 36 44 36 60 52 70 90 91 3-2 V I priporoča KATOL. TISKARNA. to as =3 —» >cn GQ ta as >■ =3 V-H •pH r—1 a> c« rti •l-H CTJ a CD OP <=! 0» > « O •H ■—« O > oo 6J i« «n =3 eo =3 « o a. 'C a. • "od __a O 1 fc s "5 "CT-P O C=U m t •rt S 0 _ (M o N Co 3 S 01 ^ a S-a f * « (m ^O . N > 4> £ o 0**0 J S s a 3 ** ***** Naznanilo in priporočilo. Umetni in trgovski vrtnar Alojzij Korsika Pesa za kfmo. = v Ljubljani = priporoča preč. duhovščini in slavnemu p. n. občinstvu svojo bogato zalogo poljskih, zelenjadnih in tudi cvetličnih semen. Edina na Kranjskem, res strokovno urejena semenska trgovina katera goji nad 325 semenskih vrst, za katere kaljivost in pristnost jamčim. Nadalje se dobč tudi mnogovrstne rastline, kakor tudi lepotni grmiči, vrtnice, cvetlice v loncih i. t. d. Posebno pa se priporočam za izdelovanje jfophjov in vencev svežih in suhih s trakovi in napisi in vse v mojo stroko spadajoče predmete, ter zagotavljam najnižje cene. Za obilne naročbe se priporoča z odličnim spoštovanjem si (5-2) Alojzij Korsika. Ilustrovani cenik za leto 1902 se dobi brezplačno. k*********** < n mm* % n mm&t+mmvm* Gostilna Glince, Tržaška cesta št. 3 priporoča naslednja vina: 103 3- Rudeče istrijansko Črno „ Rumeno „ Teran „ Rumeno hrvatsko Renula goriška Cviček dolenjski Rumeno staro štajersko Pivo Puntigamsko leta 1901 24 kr. liter 28 „ „ 28 » „ 36 » n 1900 40 „ 1901 40 „ 1900 44 „ 1898 48 „ 20 „ » n n istotako po najnižji ceni buteljska.vina kakor: Refoška, Maršala, Muškatelec, VVermouth, Ribezel, Graševina in Šampanjec. Dobivajo se tudi mrzla in gorka jedila po najnižji ceni. 512BIB strokovni zdravnik za notranje bolezni in za bolezni v vratu in nosu o rdi nira na Resjjevi cesti štev. 7 od 3. do 5. ure popoldne. — Ob nedeljah in praznikih od 11. do 12. ure dopoldne. 106 3-3 St. 4022. 135 1-1 V ponedeljek 3. svečana letos popoludne ob 3. uri vršila se bode v tovornem skladišču južne železnice prostovoljna javna dražba 2 vagonov koruze, katera se bode prodala za vsako ceno. Dražbeni pogoji naznanili se bodo kupcem pred pričetkom dražbe. Mestni magistrat v I^jut>ljaiii, dnd 30. januvarija 1902. Častiti gg. ženini in neveste! £W Največja Izbira lepih zaročnih in poročnih prstanov, ur, verižic, uhanov in brošk najnovejše vrste. Namizna oprava (Besteck), svečniki itd. Veliki novi ceniki s koledarjem zastonj in poštnine prosti. Uljudno vabim in se priporočam 50 9_7 Fran Uldcn urar> trgovina z zlatnino, »robrnlno, Šivalnimi 1 1UU 1 IHUEI. ,troJ1 ln blolkJJ1 v LjublJa'nl. i ; ? Stanje hranilnih vlog: 15 milijonov K. Rezervni zaklad: okroglo 350.000 K. na fl\estnem tr&u zraven rofovža sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne in jih obrestuje po 4% ter pripisuje nevzdignjene obresti vsa-cega pol leta h kapitalu. Rentni davek od vložnih obresti plačuje hranilnica iz svojega, ne da bi ga zaračunila vlagateljem. Za varnost vlog- jamči poleg lastnega rezervnega zaklada mestna občina ljubljanska z vsem svojim premoženjem in vso svojo davčno močjo. Da je varnost vlog popolna, svedoči zlasti to, da vlagajo v to hranilnioo tudi sodiiča denar maloletnih otrok in varovanoev. SCg" Denarne vloge sprejemajo se tudi po pošti in potom c. kr. poštne hranilnice. Poštno - hranilnične sprejemnice dobivajo se brezplačno. J 21 (6) oj u a C/2 T3 O) U Ou k )(OIOOKXXX)IOIOKXXXXXXX50I!XXXX f ranja /TVeršol v Ljiibljaiii, Mesnii trg št. 18 priporoča svojo bogato zalogo pričetih in izvršenih ženskih ročnih izdelkov, vsakovrstnih, jako ličnih vezenin, krojaških potrebščin ter raznega drobneg-a blaga — vse po zelo zmernih cenah. Monogrami in risarije se v poljubnih barvah in slogih uvezujejo na vsakoršno blago. is 5 Zunanja naročila se izvršujejo točno in ceno. Novo urejena prva hrvatska tovarna za šaluzije, rolete, lesene in železne zastore na valjoih in kartonaže 118 «•« priporoča svoje na glasu solidne, točne in cone H8 12—1 domaČe proizvode, odlikovane z največjim odlikovanjem. Moderni Ktrojil Brez konkiirence ! Ceniki zastonj in franko. Hc * ^ Poprave točno in po ceni. A, * * prave ruske * * jaloše 1888. iz Rije z znamko »zvezda4 Varstvena znamka. se dob,'° P° nW ceni na debelo In drobno samo pri Anton l^rispep in Vaso Petmeie v Ljubljani. 1176 20-9 Ter nadalje tudi pri sledečih tvrdkah: Idrija : Valentin Lapajne, Valentin Treven. Jesenice : Anton Treua, J. Ferjan. Kamnik: Gregor Kratner. Kočevje : E. Hofmann, Franc Jonke, Franc Bartelme. Kostanjevica: Alojzij Gatsch. Kranj: Marija Pollak. KrSkO : Rupert Engelsberger. Ljubljana: Karol Karinger, Alojzij Persche, M. Cescutti, Karolina Treo. Litija: Lebinger & Bergmann. Novomesto : Josip Medved, M. Barborič. Postojlna : D. Dolničar. Radovljica : Leopold Fursager, Frid. Ho- mann, Oton Homann. Škofja Loka : J. N. Koceli. \ flk^z \ 2. \ \ IW J*-a IW k IW Jfc"N. IW t- »u\ i"i v a 4 V V v Ze 62 let obstoječa večkrat odlikovana tvrdka HiT. HofTiftiaiiit ^T" JVIestni torej št 12 ^^ najuljudneje priporoča slavnemu občinstvu, prečastiti duhovčini svojo bogato zalogo vsakovrstnih žepnih, kuhinjskih, namiznih, vrtnarskih nožev, škarij, finih britev, gumi cevi in vse v nožarsko stroko spadajoče predmete po zmernih cenah Tu se tudi vsa popravila in vsakovrstno brušenje sprejema in najboljše izvrši. 10i 4—2 m Tm Denarni promet do 30 sept. 1901: K 17,006.531 88 Stanje vlog dne 30 sept 1901: K 7,263 956 34 Ljudska posojilnica registrov, zadruga z neomejeno ^fiveaso v Ljubljani, Kongresni trg 2,1. nadsfr. sprejema hranilne vloge od vsakega, je li njen zadružnik ali ne, in jih obrestuje po 4V|o brez kakega odbitka, ker plačuje rentni davek iz svojega. Uradne ure vsak delavnik od 8. do 1. ure. 1034 29 XX X;x t ii XX Neg boljša kavina primes je in ostane MiiM-ia tam IZ LJiibljarie. i Ivana Bizjak-a Bermaline-pecivo ž varstveno znamko v Ljubljani, Poljanska cesta 25. Slavnemu občinstvu naznanjam, da izdelujem od 1. januvarija sem Berma line - pecivo in sicer: Bermaline - kruh, Bermaline - namizni kruh, Bemaline-kolače, Bermaline-prepečeneo I in II. in Bermaline - bisquit To pecivo ima poleg krcpilne lastnosti izredno slast in pri rednem uiivanju znatno mncži moči pri zdravih in bolnih, in ima torej največ re-dilnih snovi za slabokrvne, na želodcu bolne, slaboživčne, bledične, na pljučih bolehajoče osebe in rekonvalescente, gg 3_i Le samo jaz imam na Kranjskem pravtco za izdelovanje tega peciva i 128 10-1 Domača umetalna steklarija fVvg. Agnola v Ljubljani,pDoTof kFic/ov'ca' se priporoCa prečast. duhovSčini in cerkvenim predstojništvom v naročila za izdelovanje cerkvenih oken in vrat, vdelanih s katedralnim steklom ali s svincem obrobljenim belim ali barvenim steklom, s steklom z umetno slikarijo strokovnjaško dobro, z?ian"!eno in trpežno izvrženo v lastni delavnici, od najpriprostejžega do najfinejšega št. so/z. Spričalo, s katerim podpisani potrjuje, da je vclečislana tvrdka za stavbeno in umetno steklarstvo AVGUST AGflOLJl v Ljubljeni, f polnem in (3 S? > u O* <0 43 i .s o »4 P* % «% s o* _ o c8 » £.2 5 o lepem soglasju z gotsko arhitekturo, izvrSila prav pohvalno steklarska dela v novi iupni in dekanijski cerkvi v Šmartnem pri Litiji. Okenj 32, v raznovrstnih gotskih oblikah, slikanih umetno na steklo v okusnih okraskih, strogo po gotskih pravilih, v barvah nežno-svitlih in ne vpijočih — svedoči jasno, da smo vdobili Slovenci v gosp. Avg. Agnola tudi v tej stroki spretnega, domačega umetnika, kateremu z mirno vestjo zaupamo slična dela. V prepričanju, po ostalih ofertah za to delo, se vestno zatrjuje, da so cene gosp. Avg. Agnola prav zmerne. Priporoča se kar najtopleje vsem. posebno pa onim cerkvenim predstojnikom, kateri razpolagajo sicer z malimi sredstvi, pa bi oskrbeli radi svojim cerkvam kaj lepega. k Župni urad v Šmartnem pri Litiji dne 9. februvarija 1901. Ivan Lavrenčič, župnik in dekan. Prevzema tudi vrb sfavblnska steklarska dela ter priporoča svojo izborno zalogo vsakovrstnega steklarskega blaga. 737 62-27 o © B m t^m p K* o H p? aur Nakup ln prodaja -£Xt vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanja za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Promeae za vsako žrebanje. Kulantna izvršitev naročil na boril. 99 Menjarična delniška družba II E B C V RM I., llKollzeile 10 in 13, Dunaj, I., Strobelgasse 2. 0gT Pojasnila v vseh gospodarskih in finančnih stvareh, potem o kursnih vrednostih vseh ipekulaoijaklh vrednostnih papirjev in vestni nasveti za dosego kolikor je mogoče visocega ohrestovanja pri popolni varnosti naloženih glavnlo. 134 6 ladajatelj Or. Evfltu Lanpe. Odgovorni vrednik : lv?n Rakoveo. Tisk „KatoliSke Tiskarne v Ljubljani.