PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Orvdnlikl te oprtmilkl prastari: mi H. UwsdsU a?. Offle« ot publlcatloa: 80. LswsdsU sv*. Ttlephoue: l.twndlli 4031. LETO—YEAR XL J^gj^STr ^rl^Ti&TSg CH1CAGO, ILL., SOBOTA, 24. AVGUSTA (An«.) 1018 , {TTim STEV.-NUMBER ^''^SCrTiriSSISriSLr ycmii (N«. 141) by tU A«t »f Octo^r,*, 1§1T. — HU •l lk* PmI OffiM ol Cktcag«, lUUoi. By orfer «f tU PmUMl, A. S. ■url««««, PmImi(m G«mt*|. Acc.pt.Bc. for m.ilinf tt »pMtel r.t. of po*Ug* pr*wld*d ff«T bi mcIIm 1103, Act •! Oct. 3, 1917. .ulko ria^l m Ju«. 14, lili. Sovražnik se umika na 31 milj dolgi fronti OBČINSKI SVET ZAVRGEL PET IN SEDEMDESET Rl Zupanov veto. ~ diskih ladu naročenih 01 občinskih svetovalcev glasovalo proti vetu. Za svoj« glasovanje niso navedli stvarnih aiigumeatov. Ohicago, 111. — Cestnoželezni-ška odredba je bila zopet pred občinskim svetom in sprejeta proti županovemu vetu. Eden in petdeset občinskih svetovalcev je glasovalo za odredbo in devet« na jat proti. Pred par tedni pe bila odredba sprejeta z osem in štirideset i-mi glasovi proti dvajsetim. Državni pravdnik Hoyne je po tem glasovanju izjavil, da so se po-služili denarja, da je bila sprejela. Priče državnega pravdnika ko večinoma občinski svetovalci, ki so glasovali proti odredbi. Nekatere priče »o dobile sodnijako pozivnieo, da ho bile zaslišane pred veleporoto. Občinski svetovalci, ki so glasovali za odredbo, so svoj zaključek zagovarjali s tem, da pojde zaključek na splošno glasovanje in da bo končno besedo imelo ljudstvo v novembru. Župan je v svojem vetu dejal, da ima odredba "sumljivo" podporo, da je d*l javnega časoma Slibsidiran in korumpirao, 4» prikrije škodljivost t* laji njen resničen namen. Občinski svetovalci so na županovo obtožbo odgovoili s slabim argumentom, Češ, da se za vetom skrivajo politični motivi. Rekli so, da ima veto namen napeljati vodo na Koynov politični mlin, podpreti "Ligo za javno ljudsko last" in last but not last — so-sialistično stranko. Županu so o-Čitali, da je napolnil galerije itd. V teh govoricah ni bilo stvarnega argumenta, zakaj so glasovali >.a odredbo. Govorili so pet ur in dejali, da on (župan) in Hoync želita, da cestnoželezniško vprašanje ostane v politiki. Poslušalci na galerijah so strme poslušali take "argumente," s katerimi so zagovarjali svoje glasovanje, kajti če bi bili občinski svetovalci resno mislili, da se cestnoželezniško vprašanje spravi iz politike, bi izdelali odredbo po programu "Lige za splošno ljudsko last." Cestne železnice bi postale splošna ljudska last n fftttnoželezniškega vprašanja bi ne mogli nadalje izkoriščati v po-litične namene. Za odredbo in proti županovemu vetu to glasovali sledeči ob činakl svetovalci: Aadmoa, L. B-, Walkar. Jickton, EllUon, Hlck«y, Rlchert, WUUM, naročilo izravna izgube, povzročene po potapljač ah. Nemški korzar "Triumph" od plnl iz Severnega Atlantika. Philadelphia, Pa. — Charles Piez, podpredsednik brodovne korporacije je naznanil, da bro-dovna korporacija zgradi takoj pet in sedemdeset lesenih ribiških ladij, da tako nadomesti izgube ribiških ladij na novofound-landskih loviščih, ki so jih pogre-znili Nemci. Ladje prično graditi takoj in stale bodo okoli $4,000,-000. Baltimore, Md. — Mornariški department je sprejel poročilo, dn so odkrili od 15. avgusta na Atlantiku devet zapuščenih ladij fttiri ladje so gorele. Podadmi-ral Seaton Schroeder je takoj izdal potrebno svarilo, kajti take zapuščene ladje, ki so igrača morskih valov, so nevarne drugim ladjam. Ob rtih Virginije so videli plavati na morju več čolnov in zabojev. V mornariških krogih sodijo, da so bile ladje torpedirane, ali so nova vojaška naborna predl06a v kongresu. dodatni predlogi povzro- cajo viharne razprave. Kongresniki in senatorji to raznega mnenja glade naborna starosti. Washington, d. 0. — V zbornici je bila v Četrtek precej viharna debata o novi naborni predlogi. Debato je povzročila določba, da so vojaški dolžnosti podvrženi mladeniči pod 21. letom. Nekateri kongresniki in senatorji so direktno oponirali, da se pokliče mladeniče pod 20. letom v armado. Drugi so izjavili, da se strinjajo z dodatnim predlogom, ki določa, da se mladeniči pod 20. letom pozovejo v armado zadnji, ko bodo pozvani vsi v armado is prvega razreda nad 20. letom. todgoverner oglesbt z odborom na potu v washin6t0n. ima nalogo, da protesti ra proti preme8titvi delavcev. v Ohicagu ja dosti delavskih stanovanj. Ohioago, 111. — Podgoveruer John O. Oglesby vodi odbor, ki Je odšel v Wanhington, da na me-rodajnem mestu razloži, kako zamotan postane položaj v lllinoisu, fe odrede, da mora večje število peizučenih delavcev oditi v drugo (iržavo. Odbor pravi, da so vzhodne Ivrdke prejele velika vojna naroČila, čeprav ni bilo tam stanovanj sa delavce. Zdaj nameravajo dobiti delavec drugje, da tam zgra-de delavske hiše tovarne, v katerih bodo delali kasneje delavci, Me Kenziejev dodatni predlog, ki so prišli iz drugih drŽav. Te da se mladeniči pod 20. letom pokličejo zadnji v armado, je pobijal kongresnik Platz iz New Yorka. Kongresnik HhalVenberger iz Nebraske predloži pVddlog, da se ne pozove mlade niče v pod lf. letom v armado. V senatu je senator Kirby iz Arkansasa izdelat predlog, ki določa 20 let kot naj- pa bile nanje položene bombe. Med štirmiladjami, ki so |jre- ^ Zborno starost. Senator fliamtoerlhtn \ ečino ladij tvorijo lesene škune, ja| tl4trajkovnl ki so Rlužile v obrežni plovbi. Zapuščene ladje se nahajajo med Novofoundlandijo in rtiči Virginije, prav na potu, ki služi ladjam v obrežni plovbi. MoOomlck, A A., HMMUia, Nun Oapltain, Ttimr, Llnk. OnaraMj, Iiff*». Washington, d. 0, — O ribiški ladji "Thriumph," ki so jo Nemci spremenili v korzarsko ladjo, niso došla nova poročila in v mornariških krogih sodijo, da se ne nahaja več na severoatlanti-ških ribjih loviščih. Dobili so več poročil o napadih na ribiške ladje, izvršenih v sredo in torek, toda v četrtek so poročila izostala o napadih. Sporočili so, da je bilo potopljenih sedem ribiških škun. Na korzarski ladji je 16 pomorščakov z nemške potapljače in o-horožena je z dvema topovoms. preiskava o produkciji letal končana. Ji WfO- _____________________dodatni predlog. Senator tteed je povdarjal, da jo treba pozvati v armado še 6,-000,000 do 7,000,000, mož, preden >o vojna končana, o kateri je dejal, da bo trajala Se štiri in dvajset mesecev. Priporočsl je, ds gre tskoj pol miljona vojakov v Itusijo, ker bo to zadržalo 2,600,-000 avstrijskih vojakov na ruski meji. vlada kupuje raztoplji-vo kavo. McKlehota, Oullsrton. Ahm, HOCM, sar WttMB, LittUr, AdUBomkl, Hrub* _ _ LtbcS. w. j., 0'Tool* OlMtl, WB*owt»k, Potnn, Moran. Flshsr. LyU. nek, Fran«, McOonnlck E. H.. OUit. Lyuc*. T. J. l) BI. Proti odredbi so glasovali sla-deči občinski svetovalci: lurr. noirvtnki. fNhr. r A O, 1*. Ko je vstopil žnpan, ga je ljudstvo na galerijah pozdravilo in taka dokazalo, da se strinja z nje-govim vgovorom. . Washington, d. 0. — Senatnemu odseku za vojaške zadeve je bilo predloženo poročilo o produkciji letal, ki se dotika zakasnitve v produkciji v prvih dneh vojne in priporoča uslanovitev posebnega departmenta za avija-liko, kateremu naj bo na čelu član kabineta. Pododsck, kateregs predsednik je senstor Thomas iz države Colo-rado, kritizira ,da niso bili sprejeti dobri tujezemaki eroplsni in motorji, potrošeni miljonl v obširni produkciji letal, preveliko be-*edo so imeli neizkušeni avto-mobilski tovsrnarji, nesistematič-no in neefektivno organizacijo itd. Pododsck ne obsoja programe v celoti, temveč prsvl, ds se je mnogo izdelalo in izjavljs, ds se bližsmo času, ko bodo letsls izde lovsli v velikem številu. Po poročilu zadene del krivde tudi kongres, ds ni bils produk-eija letal boljše organizirana. Poročilo potem naštevs, ds je bilo vkrcanih šest sto letal De Hovilsndovegs sistema 4, na fronto »o jih ps dobili 1* do 1. jull- i* "Dne 7. svgusta je e»kadra l« osemnsjstih DellsviUndov 4 po letels nad nemške črte," prsv. poročilo. "Detajlo* o poletu ni. Washington, d. 0. — Armadni oskrbniški zbor je kupil ves pro-dukt razstopljive kave, ki jo izdelajo v Združenih državah. Množina te kave, ki jo sedaj izdelajo, ne zadostuje velikim potrebam, »osledica tega je, da se organizl-rajo nove kompanije in vložil se J« velik kapital, da se zagotovi v iližnji bodočnosti povišana pro-lukcija razstopljive kave. Praktično se porabi vsa raz-stopljiva kava v strelskih jarkih na bojni fronti, ki jo sedaj do-stavijo armadi. Nemogoče je, da imajo v strelskih jarkih zrnirom vročo vodo, kajti včasi jo je nemogoče prinesti Iz ozadja na fronto, kuhanje vode pa povzroči dim, ki povabi sovražnika, da pri čne streljati. Mrzla voda se ved no najde v posodah, ki jih nosijo vojski, in to pomsgs, da se nepravi dobra, močns ksva, čeprav je hlad.na- Prehranjevalna divizija v ar-madnem ©skrbniškem zboru pari, ds se rszstopljlvs ksvs Meluje zelo previdno, isko da se prsv Is hko razpusti v mrzli vodi S* pravili so poizkuse, ds so Izdelsli rszstopljivo kavo v koščkih, po dobnim koščkom gumija za zveče nje, ki jih zavijejo v nepreino*ne zavitke Zavezniki so osvojili : v zadnjih štirih dneh 52 mest in vasi. 20,000 sovražnikov ufellh In u|ellh 200 lopov. delavce bodo vzeli iz Chicaga in drugih srednjezapadnih mest, kar bo povzročilo, da bo ostalo ns ti-aa^e praznili hiš, Odsek bo priporočil vladi, da smatra tovarnarje, ki ne morejo izvršiti dela, ua niso izvršili svoje dolžnosti. Takim tovarnarjem aaj odvzame naročila, ali jih pa prisili, da jih oddajo tovarnarjem v lllinoisu. Tak program je v rezoluciji, ki jo je vzel mr. ()glesby s ssbo. Po-leg njega so v odboru i A. II. Young od International llarve-ster kompanije, John Kitzpatrick, predsednik "Delavske federacije" v Chicagu in Dr. P. h. Pren-lis« od zveznega urada zs posredovanje dela. mik Mr. Munroe je izjavil, da so dokončali pregledovanje stauo-vanjakih razmer južno ml tiden in tridesete ceste in zapadno od Halstedove ulice v ('hicagu. Poročilo vzsme s ssbo odbor v VVash-ington. . > Poročilo izkazuje, ,(KK> mož in v-plenil« okrog 200 topov. Dalje poročajo, da so iVte generala Mangina včeraj napredovale šest milj severno od Soissousa. Vojni stun je danes objavil sle-ileče poročilo: "Naše Čete napredujejo na vsi bojni črti. V prejšnji noči je bilo silovito topniško bojevanje med Iteauvraignesom in reku Oise, oso-bito v okoliših le Plemonta, Pas-sela, Chirya in Ourscampsa. Južni breg reke Oise in Ailette je v naših rokah od Hempigna do že-Ic/fliške Črte pri Coucyle <'hatesu. Vzhodno od Selensa so naše čete osvojile črtu do (lunya in Pout 8t. Mara." Med rekama Aisue In Ailette so francoske čete včeraj osvobodile nadaljnlh šest vasi — Ht, Aublu, Soleiih, Hsgueuz, Vaurezia in Pommiers— in vplenlle ogromno množino materijala, ki ga je pustil sovražnik za seboj. • London, 23. avg. — Rauterjev poročevalec javlja x bojišča, da su, nemške armade umikajo ua trideset milj dolgi fronti med rekama Mat« tu Alsne. Nemci o-stavljajo vc in ma-terijal. Prodirsnje frsneoske armade pod generalom Manginom je tako liitro,da je vojnemu stanu nemogoč« vedeti, kje Je pravzaprav nova črta, ki se vsak čas menja in pomika dalje. Vzhodno od No-yona se ponilče francoska arms la naravnost proti gozdu Ht. Uo-bain in trdnjavi Laon. Za Infsn« terljo sc ponilče s Čudovito u«-glostjo tudi artllerlja in v zadnjih vrstah umikajoče se nemške armade vlsda največja kom fuzijs. Bojevanje, pri katerem sodelu je v velikem številu tudi ksvsle-rljs, je popolnoma na oprtem polju. Francozi so včeraj prekora-čili reko Ailette na široki fronti in na levem krilu so pustili za se boj Noyon, dočim so na desnem krilu zaobrnili nemško fronto da leč proti severu. H tem so čete generala Mangina Ukorekoč raz cepile nemške armade v dotlčnem okolišu. Zapadno od NOJTOOS so čete gc-iierala lluiuberta okupirale vsžn hribe in prmlrle do reke Divei-te. Z okupacijo Ht. Autilna so Frsneoal frrodrli osem milj sever no ml Alsne. Nemške čete ua frsuco^kem desnem fceUu-vzkod, no «h1 Ho i so ii ss ob reki Vesli so še šest milj Južno »hI Alsne, ksr po inenl, ds francoska srmsds sloji štirinajst oiilj nad nemško fronto med Hoissotisom in Uemsom Ničesar ni tako destruktivnega za moralo nemškega vojsštvs ka ko r sedanje bitke, ki Jih moraji bojevati med neprestanim umika njem in begom. Nemške čete so it tako demoralizlrane, ds so ss me sebi postale nadloga Mosto vi ns reki Oisi so nedotaknjeni, kajti Nemci nimajo /asa, da bi jih podrli i avljatlkl opsztijejo dnevno dolge kolone sovrsžnlh trsnsportov, ki se gnetejo ns ce-stsh In pomikajo proti severu, Veliko število vplenjeulh topov dokazuje, ds se niso Nemci mis- lili Umikati na dotičiii fronti, ker drugače bi jih bili pravočasno spravili na varno. Angleži okupirali Albert in vjall 6000 mol London, 2H. avg. Vojni stan je danes sporočil, da se vrši vroče bojevanje na vsi angleški fronti od Lihonsa (južnorshodnu od Amieusa) do rečice Tojeul (južno od Ar rasa.) Nočni proti« napadi sovražnika so bili odbiti. V okolišu l.ysa na Flandrakcm so angleške Čete isvojevsle nov napredek. _______ ______ Angleške čete so včeraj okupirale mesto Albert in zdaj prodi, rajo v vsfcoduo smer proti Haps-umu, Comblesu in Peronnu. HI-noči je msršal Hsig uradno poročal, ds so Augleli v zadnjih dveh dneh vjell 5000 Nemcev in vpleiiill veliko število topov. Ha-mo v Albertu, ki so gs vseli s naskokom, so AitgleA! vjeli 1400 mož. Na šest milj široksm jpsu med Albertom tn Hrsjrem so angleške čete v zadnjih štiriindvajsetih urah napredovale nekaj čez dve milji. Istočasno je tretja angleška armada pod generalom ltyngom, ki' prodira ua štiri milje dolgi črti, prekoračila železnico Arras-Kapa ume in prodrla dvs kilometra vzhodno proti Hamellucourtu. Nemci se besno upirajo ob tej še^ leznici In izvršujejo i jute protinapade. Angleške čete so napredovale tudi ua levem bregu Anere Ju J. no od Keaucorurta. Na flandrski fronti so Angleži nspredovsli vzhodno od Mervllls v smeri proti Nenfber»|ulnu. Nemci so sinoči izvršili silovit protinapad sever, uovzhodno od Aehlet-le-Orsnds tri milje od Itapsums); Angleži •o odbili sovrsžuiks r. lahkoto In vjell 200 mož. Vsi nemški proti-napsdi so bili odbiti. Angleži se bore v zelo neugodnem vremenu. Pritisnile Je huda vročina In solit* e je včersj slino pripekslo, ds je vojakom lil pol curkoma po o-hrszih, toda možje s'i zasukali ro-kave In se borili v samih srsjenh. AmerUki avljatlkl pomagajo Angleiem Z britiško armado v Frsuclji, 21 avg. Ameriški letslcl po uisgsjo svojim suglešklm tovsri-sem v sedsnjl bitki. Včersj so vrgli ns tis tri nemške eroplsue. Ameriški in sugleškl letslcl se odlikujejo z nebrojnlml Junaškimi Čini. Kdeti letalcev ie po«lll sovraž-štabni avtomobil leliko časa, da se je prevrnil, Amir^" nMYt vrU pred kakimi tremi meri, sklenili naprti ne moči sa pridobitev t r pridi republikanskega adn»feaja, aaas. ae v ptdni meri as svdhli in teiar, na katere 1 vpoštevajoči, da demokrati no repliko v Rusiji m^^ p, •ti le zmagovita revolucij* h va in da ai ljudstvo izbere /a revolucionarno vlado, ki bo sp<*u' bna zajamčiti popolno avobodj volilne kampanjo in sklicati temelju splošne, enake, taji* Ui direktne volilne pravice u*taw dajno akupščino, katera bo izrai. ia pravo voljo ljudstva: (Dalja prihodnjič) dopbl v naii Totk, O. — 1i(|| njmelMai amo usUnovili podrui " -^enakega reimblfcansk, Iga adrnlenja, da tuli mi S(tiW I, i u je m o v tej avetovni borbi ** t gata dalj kakor do vprašanja kon- moglavljenje neodgovornih ■ trafe v stranki Obe frakciji sta sej d*,.^ ki | pou,«, * 1 neod|fu\.,,.ll: ki ae u- ns ti pra-rnšiti jn-vprnianje. Dobilo jt tmfi nekaj taki*, ki aa še ved-me aaljaMjcaa e J»-" V ae je pa povsod zadovoljivo zanimanje za zato upamo ni je, da nisem nikjer o-nki čul kakega tukajšnjega zagovarjati tisto zvezo, katera koto osvoboditi. Slovence if—lovane izpod ene in pk potisniti v dru-tndi v Kan-m tasti Umi, ki obračajo plašč vetrn precej čitaieljev. To je kakor zaaimivo, da ne morejo tmti, ki tre- taa Vedeli amo še takrat, da W napraviti mardkakšm pešen korak in da ksnm I j večkrat govoriti gibkim vojne. Ne, kaj takega ne pravi španska vlada, ampak le | _ pove kajzerju, da se bo morala poslužiti njegovih ladij, K z od vsrga afrtb in ti ao da-ki so internirane v španskih lukah, če bodo nemčke potap- ne* naši najboljši aptatorjL Ijače le nadalje pogrezale španske ladje. Španska je tako v ponižna, da dovoli nemškim potapljačam pogrezati njene J^ua*^,___ ladje, mori tišjih mornarje in uničevati njeno blago, rnesto j klin, Grem, Tale, Bliaoa, Ringo. lin Frontenac Lokate Frnn- je v tiedečik »blago, mesto i da bi kajzefju dejala, do tukaj in ne dalje. _ Kajzer m nemški mifitaristi se seveda posmehujejo ponižnim besedam, kajti pri njih še vedno odloča načelo, nMMr v par dmgik na*eibirJh da je pravica na strani močnejšega. Napram ponižnim ro naši pristaši storili potrebne in kpitkim fco bili mogotci v Berlinu še vedno brutalni in »"»rake za organiziranje podnrf- f ^ *?kx ln '?1tnd! ^ "Iz naselbin, v katerih ni. bo- Španske ostala glas vpijočega v puščavi, dokler ne bo ltli v ZMfrtkn ^^ ^^ ni. š)ianska vlada spregovorila resno z gospodo v Berlinu, feoar slišati o našem gibanja, r> ki si domišlja, da je od Boga poklicana, da vlada ve« avet prihajati danes prerej Španska prihaja v,led brezobzirnega boja s pota,, ZLfll Ijačami na morju vedno v večjo stisko. Nemške potapljače orsanliaHje primefoma telje so potopile okoli 20 o«i.-ti»tkov njenih ladij in če po njeni kakor v drusih drfavah rnije, izjavi izgubi še več ladij, recimo 25 odstotkov, potem ne »J« bo organizacija tgrajena to-ve, kako naj si pomaga iz zadrege, če si od kajzerja ne hko !rdneife 1 izposoili nekaj ladij, katerim je gostoljubno dala zavetje, ko so pribežale pred zavezniškimi bojnimi ladjami v njene luke. Kaj ne, to je mil jezik, ponižna prošnja. Pa ni čudo. Na Španskem mrgoli nemških agentov nje /-lanatva v krajevne podru£n:.-in vohunov, ki se poslužijo časnikov, da vplivajo na javno <* P° mnenje. Propagando vršijo tudi od ust do ust, da dosežejo ^°p^re"t kajti ilko^pn^ vpliv na ljudako maw). Nemški agent je in vohuni se gib- u prj dništvik, bi morda pri mar. Ijejo tako svobodno in nastopajo tako odprto, kakor da dkateremu ne pridobili potrebne so v Nemčiji. In če je v deželi javno mnenje prežeto s su- k»r, bix uata- ... , « . . , . r .. novttav podruiiurc. Zato —~ A- gestijami nemških agentov in vohunov, je samoposebica,!n pot^u. ve«ne, kar bi stvom. Ksnssšks okrajna organizacija ja SKZ. je organizirana po načinu one v zapadrti Pennsjlvaniji, le da pri naa polagamo ve*jo važnost na direktno pridobiva- da deželna vlada prosi kajzerja, ko bi morala zahtevati, golilo ustanovite? podružnice. Za v okrajno organizacijo. Tak nattn organiziranja je tu- Spanca je tako dal* proč od Nemčije. 4« « ji ni '^^Mo tTZ treba bati kajzerjeve železne |>e«ti. Lahko bi govorila tim giovsnoam, ki »e .trinjajo z drug jezik * kajzerjem, ne da bi si ji bilo treba bati, da jo našim programom. Seveda amo a pomandra kajzerjeva militaristična mašina. Kljub temu.^^J1*™®,11*" pa Španska prosi. Seveogrezajo španske ladje? (!obirao M direktne ^lane. Beri-Na španskem ne ljubi ljudstvo preveč svojega vladarja mo, da ao v tej naselbini tri dru-|ki božji milosti. Odkar je izbruhnila svetovna vojna, je p»-W«bi.no za lokal- ljudstvo že parkrat šlo na ulico in govorilo odločno, dawjakos'> vmi treh w namo lahko vlada. Policijske sablje, žandarji in vo- .iruštvik. Na podlagi flan&tva jaštvo je H silo Utihnilo ljudski glas, sodniki SO pa ljudske društev bi štela lokalna organisa- tribune pometali v ječe. In zato je verjetno, da Alfonzo '^Vjju llmTio^^kor^v u\i£l. vidi v kajzerju mogočnega branitelja prestola, ki mogoče ^."ju^Hojlke je trebs ^ioZ |)omagat ko l>o od vsega sveta zapuščen in bo špansko ti direktno v lokalno organizacijo IjudstVo neizprosno zahtevalo odgovor od njega za vse kri- i« jih pripraviti aa »talne pri»pe vice, ki jih je prestalo pred vojno in v vojnem času. ^£ Združene države in njeni zavezniki gotovo ne bodo tukajšnjih dmštvik. kajti poslu-silili dpanske, da vstopi v vojno na njih strani. To je » bomo vseh sredstev agita-stvar Španske. Ali nekaj drugega je, če se nekega dne M ja,no dokaže da nemškim potapljačam služi španska obal ^M^rS za oporišča, iz katenfT napadajo zavezniške ladje. V tem rlje dne u. julija v rranklinn. da slučaju naj zavezniki no sprejmejo izgovorov Španske za'~ prirede agHa.4j«ki shmM po čisto in golo resnico. Španska lahko dovoli in trpi, da ^»»inab. v kater* š» ni lokal- nemške potapljače pogrezajo španske ladje, nikakor pa ^""iTrii £ U^Sni. ne more pričakovati, da bi Združene države in njeni lan p* da ko«ejo natan^nejšik po- v centralnem odboru, toda nihče j maeije razpolagajo z ni imel prave kontrole, kajti obe .voji p£S%olj/. i^T LT frakciji sta bili skoraj enako mo*-j organizirati vas demokratične ■ nL Lenin je vodil bolševike od pr., |e t* strmoglavljanje ISktorie vega dne in njikov voditelj je os- ki so povzročili današnjo v« no' tal do danes. On je zahteval, da in to ao velteanatva in njihovi flan stranke more biti le tisti, ki militaristišni adjutanti v Ber je aktiven za stvsr. Njegovo sts- linu in na Dunaju. Ker smo H.ii lišfe, ki ga je takrat zavrtal bol-|fc toliko žrtar, nadaljajII„ , še vikom, se je izraialo v sledečih vojno toliko *aaa, da ae odpravi ^tmtdzh: jo vaaj glavni vzroki za nadalj "Socialdemokratifna stranka ^ v°iM m ti ao, kakor I« prej« stranka mora polagali vso svojo °®*nj®»M>, nikomur odgovorne pozornost stranki ne takih, ki na notranjo silo. V biti slabtčev in ne simpatizirajo z na- edino delo šteje. Vsi dobro znamo,, da vsak štrajkar še ni socialist.! j®1*®? v stranko, drugače ni naš in protii ' , njemu velja boj kakor proti ^a- "0"11* ** kemu drugemu nasprotniku." To je stališče, ki ga je ustvaril; zagovarjajo Slovensko zvezo, pridobiti tn prav nič pristašev. Vzrok temu bo, da tukajšnji Slovenci mnogo čitajo ta da se prepojeni z zelo demokratičnim duhom. Vzrok pa so I odi listi sami, ker hvalijo danes to, kar ss Se včeraj pobijali Vidi se, da ae tukajšnji Slovenci ne dajo voditi za nos, pa naj zavijajo in tolmačijo krfsko deklaracijo kakorkoli hočejo. Tudi t tistim blatenjem, da sam člani SRZ za avstrijsko vlado, ne bodo dosegli svojih namenov, zaustaviti naše gibanje, kajti ta njikova taktika je podobna tistemu tatu, ki je kazal na nedolžnega človeka in kričal: "Pri mita tata!" Xa ta način je hotel odvrniti pozornost od sebe, da je tem laije pobegnil ali pa zakrii svoje grehe. Ako vpoštevamo, da smo šele pred tremi meneči zavzeli odločilne korake organiziranje tukajšnjih Slovencev v Slovensko republičanako združenje, moramo priznati, da smo v tej dobi dosegli lepe uspehe. Seveda nas do* aedanji uspehi še ne smejo zadovoljiti, kajti z dosedanjo vztrajnostjo moramo delovsU nsprej, dokler ne bo imels zadnja naselbina svoje podružnice in dokler ne bo organiziran v njih zadnji tukajšnji Slovenec. Totem pa bomo posvetili vse naše sile zunanjemu delu in propagandi za izvršitev našega prograina. Rojaki po naaelbinah okrajev Cranrford in Cherokee, kjer še ni organizacij 8. R. Z. in jo ielite; menjševeki imeli "Iakro" v Hvojih ustanoviti, ali ako Ielite pojaanii,! rokah, je Lenin ustanovil prvi bol-obrnite ae name ali na osrednji še viški list " Preleta ri jat", odbor okrajne organizacije S. H Tak je bil položaj v vsemaki ao-U sa državo Kansas, kajti m* Vi.ldemokratični delavski otranki smo vam pripravljeni iti na rok« proti koncu leta 1904, ko se je bli-pni organizacijskem delu Vaš* UIm pryM ^ r*ro\ut XJ*M dolžnost ni nič manjša kakor na- __, • . lt' sa, zato moramo delovati solidar-' J^J^1. ^. »•'»^n, kolino in m žrtvovati v« brea izjeme, J v *** če hočemo, d. l»omo efektivni v n* Bolfcvikl našem namenu, pomagati nasada v "»»Protntvo med v starem kraju do avJLle. n>1"! In ^"^.ki » je tako po- Obenem moramo atoriti v«., da 'V ' ! * m m'n*vlki «PUMili odpravimo od nas prekleto Pr««tore in orgsnizira vlade v avtokratičnih državah1 U, če bo poražena u avtokraci- ^_______^_____ j®, bomo dobili priliko aamoodlo miin'ničnedelajorVsakicmlist,|#fvania 0 »v°i» tudi Jugo- ki hoče biti v stranki, mora tudi, 8,®vanL Ted«i « » naša narode izvršiti svoj del dela, drugače ni preneha vočstolstna borba proti aodulist. V dobi revolucije je vaak m «»«^l>Ua bo doba delavec pristaš delavske stranke,'mMe-ampak mi moramo ločiti člana . T® nm\ "mo P^jatelji, stranke od pristaša stranke. , Jtl nob*n««» dvoma ni več, Stranka se ne meri po številu avo- > M bodo AmeH- jih članov, temveč po aktivnostilka. trf|en odločiti zadnjih : število samo ne šteje nič,| VOJ"? v pn,°« demokracije, kar .l.tA Urnim V«J AmUmm, >r,.mn , POmeill biti prepričani v orožja te republike in Kdor hoče biti z nami, mora pritild.ru^h ^ tudi atori- _ __,___v „ .»Iti vae, kar od naie strani moremo hitrejšo omogočimo zmago. , | Rojaki, združita se asi do zad-f . x « . , - , . , v S. R. £. Ko bomo enkrat strankL Temu nasproti so njenCf ^^ M demokracijo la-m postav,li menjševeki, ki no ho-,hko vc]ikp yti ^^ Ukor ten, da stranka sodeluje tudi s ti- * tmo in bi N tem ,e stimi delavci, ki ao organizirani v kazali našo brezbrižnost Če bo- strokovnih unijah v alučaju, da skopni principi zahtevajo skupnega dela. V sledečem letu 1904 so bolše viki dobili večino v centralnem odboru stranke, menjševiki, katerih vodja je bil Plehanov, »o pa na ne kak način dobili kontrolo nad listom "Iskra" in med obema frak cijama je divjal ljut boj. Tedaj je ruska vlada zaprla nekaj bolsevi kov, ki so bili člani centralnega od bora in vsled tega so menjševiki dobili kontrolo tudi v centralnem odboru. Toda bolieviki pod vodstvom Lenins so bili gospodarji v organizatoričnem odboru, čigar dolžnost je bila organizirati tret ji stranka kongres, kadar ga akli če centralni odbor. I>eninu »e je posrečilo doseči, da je bil sklican tretji kongres brez dovoljenja centralnega odbora, in ker je bila njegova stranka brez lista, odkar so mo trdno organizirani v vrtrish S. R. Z., bomo za svobodo naie-ga naroda res lahko kaj naredili, kar bo tudi štelo v svetovni javnosti. Zato vsi V boj za naie principe. FV. Streh, tajnik lokalne organizacije S. R. Z. CESTNOŽSLBanlKI d KAN "Auatrians," pod katerim nas poznajo tukajšnji domačiui. dolžnost je, da jim pojasnimo, da amo Slovenci del Jugoslovanov, da avstrijska narodnost nikjer ne eksktira. Pojasniti jim li svoj posebni kongres Tedaj je prišla v ftenevo vest o masakerjn delavcev v Petrogradu dne 23. junuarja 1905, katere je vodil pop Oapon k carju. Kozaki »o napadli korakajoče delavce na moramo, da mi niamo noberri pred- Neukem Prospektu in Jih na sto-aUvniki avstrijskega "naroda," line postreljali in posekali s nehali aimpatičarji avstro-ogrske av- Ijnml. Ta dan — bila je nedelja tokracije. Dokazati jim moramo, je ostal v zgodovini mskegs da amo sovražniki avtokratičnih mednarodnega delavstva v sporni mouarhističnUi režimov in to bo- mi kot "Rdeča nedelja", mo lahko storili, če se bomo or-; l*ain in njegovi bolieviki so iz ganUirali v masah v Slovenskem tega dogodka takoj izvajali da je in Ohicago, 111. — Državni pravd-nik Hoyne ae je glede cestnoielez-nMkega škandala in podkupova nja občinskih svetovalcev izrazil: " Dokaze v še ninam, toda iSifem jih. Pakta, ki jih imam sedaj, zadostujejo, da ae lahko obtoži ve/ občinskih svetovalcev. Predložim jih veleporoti v petek, ko prične *Jp<* jz t» s likanjem." Govorica se je razširila, da jo neki občinski svetovalec razkril vso stvar državnemu -pravdnikn, kateremu so ponudili denar, ki je pa smatral vsoto za nezadostno. Cela vrata raešetarjev je pritiskala na tega občinakegg svetovalca, in če je končno odnehal pod tem pritiskom in glasoval za mestno odredbo, ae ni moglo izvedeti. , , i ■ ■ H o t. ' Mesetarji so postali tako očitni, ko se je bližala nra glasovanja, da so ponujali denar direktno v občinski dvorani. Namestniki državnega pravdni-ka, ki so pogledali v zakonik, pra; vijo, da je občinski svetovalce, ki je poskušal dragega občiriakega svetovalca podkupiti lahko kaznovan na dva načina. Prvič je lahko obsojen na |6,000 denarne globe, drugič pa na $10,000 denarne globe in iagnbo sedeža v občinskem zastopa. republlčansken združenju. Sklep asdnje skupne seje o-krajne organizacije SRZ. xa državo Kansas je, da se prihodnjs se ja vrši dne 8. septembra ob 2. popoldne v Ringu. Tajnik podružnice v posemez-nH» naselbinah pa prosim, naj pri-jo ob tej priliki seznam članov in koliko so se zavezali pri •pevatl, da bomo im-ll lepši red ka; [revolucija v Rusiji Mizo in ns ženevskem kongresu so sprejeli sle-'lečo resolucijo z ozirom na začasno revolucionarno vlado: "1 Ker zahtevajo nujni interesi proletarijata in interesi boja za so • ializem velike polHične svoboščine, vsled česar je potrebno, da mnnarhlstično obliko vlade takoj nadomesti demokratična republi- TROOVSKO BBODOVJ1 PO* Notno U 10 LADIJ Waehiagtaa, D. 0. — Pbvheai odbor naznanja, da ae je ameriška trgovska mornarica pomno žila za deset ladij v tednn, ki je končal a petaajatim avgu^""1 Udje odrinejo »1,700 ton voda. Sedem ladij je Is jekla lp tri ta lesa. t/ V ravno istem tednu ao spastlU v vodo osem ladij ir jekla iit d*t ia lesa, ft« skopaj odrinejo MJi* 'I ton vode. Ameriške vesti ubitih in dve ta bili telko potko- dovaui. Ljudje, ki vriie rtiUlno delo, pravijo, če cenijo ranjence na 125, da je to konservativna cenitev. Vihar je prihriuiiel od vzhoda In je odnaial atrehe a hiš. Dro. bile ho ac iipe v oknih, padal« bo hiine stene, preden ao ne zavedli ljudje, kaj ne je pravzaprav zgodilo. Iz Counorsa, Mirni., poročajo, da je mrtvih trinajat one h. IliAe no v razvalinah, drevje polomljeni in brzojavni drogovi leže na tleh. LEGALNA pot je najbojIa pot. 8heboyg*n, wi«. _ pred t*dui je bil tukaj aretiran rojak Kifelj, ki je bil jJelo delaven za UKiijariiko uuijo. Obtožnica mu je očitala hude grehe in med drugim, da je sovražen tujeiemee. Usnjarska unija se je potegnila za ttif-•ja. Najela mu je advokata Kube-na, tolmač je pa bil rojak L. Zv krajftek. Rifelj je aedaj proat pod $500 poroitva in advokat dela Se naprej zanj, da bo popol-nouia oprten. Minoio nedeljo so usnjarski de-l*Vei obdržavali »hod, katerega ao «e udeležile tudi ženske. Poleg drugih unijskih govornikov je govoril Filip Godina v sloven-skem jeziku. Sliiijo se glasovi, da je imel Se ta teden priti sem posvetovalec od vojnega delavskega odbora, da uredi vse zadeve. .Mugore je že tukaj. Družba je pričela odpuSčati delavc^ toda dplavci so mirni in se ne dajo provoeirati od družbo. Oni zaupajo v avoje unijake voditelje, da uravnajo etvar -mir-no in postavnim potom. Kinoena lista vsebuje 12« imen. * n T bolu'87 mož KLii, 23 j« težko in 15 neznani ranjenih, 24 jih je umrlo * v,1*d b°leKUl in dVkt«age, tli. Tajalki J«k* Verdorbar, S70« Bo. Uwidil« Ats, Oktoago, UL Blagajalk« Anton J. Torbovoa, P. O. Ho* ULoovo, UL Kapiaalkati Joka Molok, 4001 W. Hal Bi, Okl«a«* HW NAOBOBNI OBBBB, 1 Joto Aafcroftl«, bos Ml, Ou«iibti|, Pa. Ps«l Borgor, T41—1* Bi., U Bali«, I1L F. a Tatakar. «T« Abaaj Ati, Boakapvtaga, Vya POBOTKl OBBBK i Aotoa H rasi, Bas 140, Oaaoaabarg, Pa. Jolo Badilok, bos 481, Baitkioa, Pa. Badoll Plotorftok, bos 48«, BridgoiUio, Po. ' Jakob MlklavIM, L. Bos S, WUlo«k, Pa. M. Poirovtsk, lUlfi l|ale Ata^ OoUlawoo4, a dumufbobvbtbi 'i "ftf<' ' ' | ' Jois Savartalk. I I^Vt«. T^l VBHOVNIBBBATMTKl F. J. Kara. U. D., «101 Bi. Olalv A »a, OUvalaad, Okla. VBI DENABNB IADKVI IN BTVABi, ki a» iitaja gL eprataago »4bora Is B. N. P. J. aaj ao poliljajo aa aoalovi JOHN VSBDEBBAB, 1607—M Bo. Lewi>0olo Ara., Bklaofa, DL PmTOŽBB OLBI)E O KN R BA LN BO A POBLOVANJA aa HUjaje aa aaato« JOŽI AMBBOfclC, bas »81, Oaseaafcsfg, Pa. Pvllolba prepirljiva ttobtaa, ki ala jlk ralUl prva la 4n«a teHaaaa, m 1 poiiljajo aa aaalovt ANTON HBABT, bas 140, Oaaoaabarg, Pa. VBI DOPIHI, raaprava, Baakl, apajaalh Iti. 06 "Pveefata" as polUJaJ« I no atalovt OBBDNtfTVO "PBOBVETB", OORT-B9 Bo. LawaiaU 4»a« Oktaafo, Ul V8E UPB VTNiAKU BTVABI, aavofalaa, oglasi, ao paMljaje aa aaatovi CPBAVNl ^TVO "PBOBVBTB", IMT-IT Bo. Lawa«ala A»o, Obleafo, 01. V koreapoadaaal a iajallivoaa B. N. F, J* aradalAivoa ka aptaval|t«a« •'Proavata" aa rabila Uaaa aradaikor, »ar t M oaplllia aaalev, ki |e la aave4aa, I tka lotit«, Aa le vaška aivar ktive ralaaa. omejitvi za č4sniks Waehinfton, D. 0. — Mr. Ua- ruoh, predsednik vojnega indu-strijalnega odbora, naznanja, da se Morajo vsi tedniki, ki izhajajo na deželi in imajo več kot oaem strani, okrajftati za 25 odstotkov. Druge omejitve so: Ust 'se mora ustaviti naročniku, ki ni v treh mesecih po potsku naročnine obnovil naroluine; odprava brezplačnih listov v zameno v itiri-setuiiljskem okrožju; odprava izdaj, ki alužijo za spotihujo k o* glaAanju; neprodanih listov na Ntojnieah se ne ame vračati. . v Načrt je izdelal odbor izdajateljev deželnih listov In mr. Ha-ruch ga je apfejel, delavska obljuba luno Iz inozemstva. lOUBVIKI obesili 800 ce-1 hov. hreaiike četa so M umaknile v r : , »biFiji crete je nevarno mesto za vojake. Washhigton, D. 0. — Wentem Cartridge kompanija v Kaat Al-tonu, 111., je ohveatlla vojni de-pa rt men t, da je 3,3(X) delavcev napravilo obljubo, da bodo mislili med delom in doma, dokler traja vojna, da se bojuje najfltraft-nejfta vojna in da se njih sinovi in bratje bojujejo za čaat Amerik" in svobodo vsega vivillziranegn sveta. Obljubili ao nadnije, da ne bodo tratili denarja za nepotrebne reči. poslani:: za liberijo Washinfto.i, D. 0. — Predsednik je imenoval Joseph L. Johneo-na iz (^olumbuHa, Ohlo, poMlani kom in vrhovnih konzulom za za-morsko republiko Liberijo. Čislajo Očeta Mollingerja VM MmmI. M | odtoku Mflfovbo p K>k..r kltro mmIU molk« imallMil, O« 4IU I« JM VMM bm /olvnj« Hfi ki ti •mm-MU* . UolMnl MkOML OM » krilojokrai ■puMftnj« r*4«, o»4i ANOLEiKA LADJA potop LJBNA OB AMEBIIKBM . OBRBtJU. ZDRAVNIK — SPECIALIST BA SLOVIVOa 411—4th Aftnus (NA SPROTI rotri) Pittsburghp Psu 0 "vojni i Ameriko ' Bi po-trjena aahingtoB, 23. avg — Včeraj •PROSVIT* ■ Milko Vogrin. -- ► No val a. — Bpiaal dr. Stejan. I Z naglaaoiu in treaoč je govoril Vogrin zadnje besede. Uči »o m mu vrtele v očniaah, da je bilo groza. I z njih je žarela togota. Celo Olga j« trepetala, videč avojega Vogrina — beanega. Meril je z vno »trantjo Roberta v oči, ali ta inu je odmikal avoj pogled, da bi ne mu ne izdal. Vogrin je takoj alu-til, da je Kobert Kam podAuntal svojega alugo, naj ga umori hi u-niči, ker ae boji, da bi mu ne izneveril — njegove Olge. Zdaj m a je kakor blisk ftinilo v glavo, da je Robert aam dal z žvižganjem znamenje. Prepričan je bil, da se je ta baron, ki zdaj tu pred njim sedi, zeklel aam proti njegovemu živ-lejnu. Le on, samo on se ga hoče iznebiti, aamo on ga uničiti, a nc sluga njegov, ki je le slabo orodje svojemu brezvestnemu gospodu I In takega zločinea, takega obreko valea naj bi imelq za moža —i blaga Olga, njegov uzort Tega ni kdar ne, naj velja to tudi njego vo življenje I Taka strast vzkipela je v prsih naiega rojaka ter se mu tudi že brala iz njegovih iskrih oči. -Poza bil je v tej razburjenosti, da je v goslobljubni hiši, da je v družbi nežne gospice. -Prevzela ga je togota in atraat, in on vzklikne proti baronu obrnen: "In poznate li tega zločinca, ki je hotel meni vzeti življenje, a sko-ro pri tem umoril Kiharda, Olgine-ga brata! Veste li, kdo je to, gospod baron t — Ker vi molčite, ho-Čem govoriti jaz: To je vaft—vaft sluga H" Pri teh besedah ps odločijo v*i s sedežev, kakor da bi bila strela udarila v družbo. " Kdo pravi to, gohpodf" vpraša strastno Robert. <* * "To trdim jaz, ako me poznate, nikdo drug. Tedaj vdi rojak, ogrskega barona sluga, je oni potepuh in lopov, ki je napadel Kihardu, meneč, da ubije — mene Kameg«, zato ker eem ga bil odgnal izpod troje strehe! 'A ne samo /.ato, kaj je njemu na tem, temveč zaradite- ga, ker j« hotel s tem ustreči — vsiu, svojemu gonpodut" Olga in nje mati ste že trepetali, boje *te, da se pri tej priči poprime) a Kobert in Vogrin. In to tii se bilo morda tudi zgodilo, ko bi ne bil dr. Sirnik stopil med njiju, rekoč, naj lw«ta mirna, naj ne utikrunila gootoljubne hita, kjer vlada mir in aprava! Sirnik prime takoj avojega prijatelja za roko ter ga potegne na htran. Vogrin je trepetal in se tre*el Mame jeze hi atraMti. Kobert pa je utal, molče, bled kakor stena uredi sobe, ter gledal ve« osramočen v tla, dobro vedo/«, da je reaniea, kar mu vpričo vaeh oponafca Vogrin, in da verjame tudi Olga — njegovim strašnim beitedam! Sreča je bila za naftegn Rojaka, da ni bil z Kobertom aam. Brez dvomile bi bil zadnji razžaljen potegnil sabljo fer v svoji bssnoati poseksl Vogrina. To bi bil Kobert tudi tu najrajni storil, ali n«vzdčiio*t Olge in njene matere zadrževala ga je, da ni pokazal svojemu tekmecu, oholemu plebčjeu, kaj se pravi — žaliti ogmkega plemenita*«! Preinagttvii ae, poslovi ne zdaj baron molče od gonpe SkenovKke in gospice Oolge. Vogrinu pa za-žuga s prstom rekoč: "Midva se bodeva o tem drugje zrnenija!" Izgovorivii pa odide naglo i z sobe twi prosto, po stopnicah jezno s hs bi jo rožljflje! Uloboku tišina postane potem, ko je Kobert družbo zapustil. Olgi ho nilile solze v oči, a mati je globoko vzdihnila, obžalujoč, da mc mora kajtakega v njeni hiši goditi. Dr. Sirnik pa je stal molče pri svojem prijatelju, ki j«' slonel na njegovi ntrnni opiraje ne nanj. flledal Je nepremično skozi okno tja gori proti svojemu rojstnemu domu. Bil je bled kakor Hinrt, kolena so se mu šibila, in omahnil bi bil, ko bi ne ne nasanjal na Mvojega prijatelja. "Potolaži se, dragi inoj'' jame zdaj Sirnik. "(Hej, zdaj je že od-žel Človek, ki obrekuje naše pošteno in pridno ljudstvo, in ki ga dolži zločinatva, katero je on nam povzročil." Vogrin ne ozre pri teh besedah po nobeni, in res K obe rtu ni bilo več tu. Zdaj še le more prosto dihati. Stoprav zdaj zadobi to-pet ono moč, da je mogel stati brez podpore. Mirno se ozira po- pove. To uie je že bilo hudo razvnelo. A to je nanesla potem govorica na to, da bi bil hotel morda njegov sluga utopiti mene, tem okoli sebe. Prvi njegov po prišlo mi je takoj na iniael, da gled zadene Olgo v oči. Neizreče ttči gotovo on sam za svojim no veselje mu šine hipoma v sr momkom. Tedaj se pa nisem moče, ko ga ona milo in »očutno po gel več premagovati, in povedal Kleda. Iz njenih Molznih oči bral j sem mu očito, kar mislim o Olgino iakreno ljubezen do nje- njem." ga. in pri tem pogledu čutil se je i Tako so se nekaj časa .Sepogo-gopet —»rečnega v svoji ljube-1 varjali. Nato pogleda dr. Sirnik rn\\ |in Vogrin k Rihardu, in proti ve- Skenanega srca itopi nato )< Ičeru ata ne še le poslovila od nje- gospe Skenovski, poljubi ji ro-' Ka. ko proseč jo odpufcčenja: Milo je pogledovala Olga za "Odpustite mi, milostjiva go- Vogrinoin, ko je odhajal potem s spa. .lazViisem vedel, kaj sem »le- ......—n-miiil ** ii lal tu v vaši gostoljubni hiJi. Spozabil nem ne bil toliko in grefcp ___ . M»tn proti vnakej dostojnosti. Zatarna pomoči! lost, nrd, jeza, sovrafcstvo in 1 ju- j "Jaz nem skoro prepriča bežen, vse atranti, ki poganjajo; ,)U," jame zdaj Olga proti mate-Hvoje kali v človeškem srcu: vhc, j ,.|f "(|ft je hotel Robert po svoji __________2 4«lr/k mtii t"/ul/» illl^A lil . Im»i itt Alklti _ VniiPtnu Iln^AITI • -r» -------r —— m--• • svojim prijateljem. Usmilil se ji je v dno srca, a nirotiea mu ni mogla pomagati. Potrebovala je vmc mi je tako prevzelo dušo in 'pamet, da niaeni vedel, kaj se spodobi in kaj ne! Zatorej mi-loMtljiva gospa, odpustite mi moje prenagljeno, nespodobno ravnanje vpričo vas in vaše ljubeznive hčerke." "Jaz vam nimam kaj odpuščati,'* odgovori mirno gospa Ske-novska. "Vale ravnanje je opravičeno, ako je to res, kar ste o-Čitali gospodu baronu. A jaz ne morem tega verjeti. Nemogoče se mi vidi, da bi se mogel člorf* tako daleč spozabiti, kakor bi se bil baron Robert, ko bi bil on zares sam najel svojega slugo in ga podŠuntal, da vas — uniči!" "Kolikor jaz barona Robe/ta ta poznam," povzame hitro Olga, "znalo bi vse to res biti. J* pomislite, kaka nepremagljiva »trast, kaka oiabnost, kako sovraštvo proti Vogrinu pretresa že od dafna njegovo dušo! Iz vHCga kar vem in znam, moram sklepati, da ho besede Vogrinove pruti Robertu sicer hude, a žalibože menda prej resnične kakor ne. pomisli, UiAjjHU kbko i* 011 wu-ju očrnil in, ogntil pri očetu! Zahvalimo le Boga, da se ni nič hudega primerilo, in da je Hi* hard že toliko ozdravel." t "Najbolj nesramno pa je to", odvrne Vogrin, "da je zafol moje vaščene dolžiti tpkega zločin« stva, imenujoč jih patepuhe in lo- slugi utopiti — Vogrina. Hočem Ti povedati, zakaj imam tako slabo mnenje o njem, in vem, da se Imdefi nad njim sama čudila." In nato razkrije • Olga svoji materi, kako se je Robert zadnji četrtek obnašal proti nji, kaj je vse z njo govoril in da jih je kresno noč na onem obrežju sam zalezoval ! Med tem pa korakata dr. Sirnik in Vogrin polagoma proti do mu, pogovarjajoč se o današnjem raiporu. Dr. Sirniku se je vse nekako čudno zdelo, kar se je bilo danes vpričo njega dogodilo. A on. ni. hotel svojega tovariša po prgievati po Jeh skrivnostih in spletkah. Vogrin pa je seveda zapazil to začudenje, zatorej reče: "Tlvala ti lepa, dragi moj Sirnik, da si mi prijateljski stal da nes na strani. Le ti si me zadrževal, da se nisem bil še bolj spozabil. Tvoja prijaznost zaslužuje odkritosrčnega prijatelja, in to hočem biti od danes Tebi tudi jaz. "Zatajeval sem ti, dragi moj, do zdaj *u|jetj|irete notranje ču te. Ali dartw ti odkrijem vse, da me ne bodeš krivo sodil. Ti si pr vi, kateremu zaupam skrivno, a gorečo ljubezen med Olgo in menoj. Čuvaj to akrivnost kakor svetinjo v svojem sreu. Ona naj ti bo sveta, kakor je meni Vogfl* je nato dolgo govoril o svoji in Olgini ljubezni, a ob e-nem tudi razložil, zakaj mu streže Robert po življenju. Dr. Sirnik se je a prva čudil Vogrinovim besedam. On ni nikakor mislil, da ga Olga v resnici ljubi. Ali danes se je bil sam o tem prepričal, in stoprav zdaj si je znal tolmačiti njeno vedenje. "Moje staliftče je pa res žalostno, kakor sam razvidiš," nadaljuje Vogrin. "Prošnja za državno službo se mi je odbila, in meni samemu streže po življenju — moj tekmec! Kaj mi je početit" Med takimi pogovori prideta nafta rojaka do Sirnikovega stanovanja. "Pojdi malo k meni, Vogrin," povabi zdaj Sirnik svojega tovariša. "Hočeva čaaičo zlatega vin ca popiti na zdravje tvoje in — Olgino! Ta dobra kapljica iz "Slovenskih goric" bode nama glavo razvedrila. In potem ti hočem povedati, kaj bi naj ti počel v sedanjem kritičnem položaju! Vogrin je bil tega vabila jako vesel. Čutil je, da si mora z govorjenjem olajšati svoje prepolno srce. Kmalu je stala steklenica rumenega "Štajerca" na mizi. Jezik se je obema hitro razmo-Čil, in prijatelja sta mnogo govorila o Vogrinovi zadevi. "Najboljše za te, moj ljubi Vogrin, pa bi bilo," končuje Sirnik, "da se takoj jutri od nas posloviš. Idi nazaj v Belo. Reci pri Skenovskih, da ne smeš dalje tu ostati, a si tudi ne upaš, če bi ravno utegnil, ker veš, da ti streže baron Robert po življenju. Ako te Olga res tako iskreno ljubi, kakor sam trdiš, tedaj ne more ona nikdar Robertu roke v zvezo podati, če |e pomisli, da je hotel on, njen bodoči mož, uničiti --tebe, njenega prijatelja in častilca!" i Vogrin je tem besedam pritrjeval in mu povrh obljubil, da se na vsak način jutri od todi poslovi. Na ta svoj namen pa prime za čašo, trči s prijateljem in jo sprazni — na boljšo bodočnost ! Kmalu potem je hotel Vogrin oditi, a zdaj potrka nekdo na vrata. V sobo stopi stotnik Ran-dič, prijatelj Robertov. "Dober večer, gospoda! Ne Za merita, da vaju motim. Blagov.,^ lite me, gospod doktor, predsta-viti temu gospodu I" Nato predstavi dr. Sirnik pri. ileca avojemu tovariiu. Zdaj ^ vsedejo vsi trije, in kupice se Uu novo nalijejo. Po kratkem *plo*. nem govorjenju pa začne stotnik Randič pripovedovati sakaj i, prišel. "Bil sem zdaj le v kavarni, be-roČ avoje navadne časopise, kar pride k meni nadporočnik baron Robert Benda. Ves razjarjen mi pove, kaj ste imeli danes pepol. dne pri Skenovskih. Tožil mi je da ste ga vi, gospod Vogrin, strašno razžalili. Nato me prosi, naj grem k vam, gospod doktor, in vam naznanim, da zahteva moj tovariš baron Benda, od vaše^i prijatelja, gospoda Vogrina, p0-polno zadofičenje.. Gospod Vogrin je njegovo vojaiko in moško Čast, njegovo plemstvo in njegov ogi' ski narod tako žalil, da mu ne more tega z lahka odpustiti." "Kakftnc pogoje pa stavi gos-pod baron", vpraša ga dr. Sir-nik. "On zahteva," nadaljuje Randič, "da prekliče gospod Vogrin v isti družbi, v kateri je njega žalil, vse kar je proti njemu govoril. On mora pripoznati, da ni napadel Riharda njegov sluga, temveč kak tukajftnji postopač, katerega naj skuša občina zaseči. Dalje mora on izreči, da se je prenaglil v svojih izrazih: tudi naj barona Roberta prosi odpu-ščenja, ker mu je slabe in zločinske namere vpodtikal. Naposled pa se naj odreče vsakej zvezi s plemenito rodbino Stkenovsko in naj ne sili tja, do kamor nima no-bene pravice. - -J.1.-.. ' Ako tega ne storite, gospod Vogrin," nadaljuje stotnik Randič proti njemu obrnen, "hoče si baron BetoU sam priti po zadostilo. Vi ste rezervni častnik in morate tedaj toliko časti v svoji duii i-meti, da povrnete žaljeno ča-.t mojemu prijatelju, aktivnemu častniku. To je' povod, zakaj sem prišel!" (Dalje.) » - • i |»».»»< i u • > • . s*t Velika vladna vojna razstava v Grant parku, ---——Chlcago, m, od 2. do IS. septembra 1918.———— Pridite in oglejte ai način, po katerem a« vrii sedanja vojna. Na razstavi bodo najnovejic vrate etroji, topovi, tanki, zrakoplovi, bombe, iitaete ograje, plinove maake, zepelin in druge vojne trofeje lajete na rasnih frontah kot vojaike čelade, "Berthas" ali veliki topovi, ielezni križci, i. t d. NEDELJA DNE 15. SEPTEMBA BO SLOVANSKI DAN ZA f, SLOVENCE, HRVATE, SRBE IN CEHO-SLOVAKE. Napravljeni bodo pravi strelski jarki, v katerih se nahajajo zdaj ameriški fantje, ki se bujojejo za osvoboditev podjarmljenih narodov in za zmago demokracije. Izdelani bodo zakopi, ki služijo ameriškim vojakom za počitek in obenem za kritje pred sovražnimi granatami. Razvrščeni bodo topovi, letala, zračne ladje in druga bojna sredstva, ki so jih odvzeli sovražniku. Vsakdo, ki bo obiskal razstavo, se bo lahko na svoje oči prepričal, s kakšnimi vojnimi sredstvi se danes vojskujejo. Razstava je zvezana z velikimi troški in da se pokrijejo ti troški, so uvedli vstopnino. Vstopnice v predprodaji stanejo le 25c. Ena vstopnica je veljavna za eno odraščeno osebo ali dva otroka. Vstopnice pri vhodu v park bodo stale 50c. Pametno je, da vsakdo kupi vstopnico v predprodaji, ker je cenejša in se mu ne bo treba zanjo drenjati pri blagajni. ♦ Vsaka organizacija dobi potom kredit za dotično narodnost, kateri pripada organizacija ali odbor, ki vodi prodajo vstopnic. Na slovenska društva in posameznike apeliramo, da naj kupijo vstopnice od Slovencev. Dolžnost ne veže le Slovencev v Chicagu, da kupijo vstopnice in si ogledajo vojno razstavo, ampak ta dolžnost se razteza tudi na bližnje naselbine: Waukegan, Aurora, Joliet, Hammond, East, West in South Chicago, itd. Nikomur ne bo žal, da je obiskal razstavo, ker si bo vsakdo razširil svoje znanje o stvareh, o katerih nima pojma. Slovencem priporočamo, da kupijo vstopnice le od Slovencev. Dobe se pri zastopnikih S. R. Z. in naših društev, pri Fr Zajcu, F. Godina. Fr. Oottlicher, Jo«. Steblaj, Adolf Misija, Jose-fma Kravs, Fr. Savs, Tony Putz, F. Aleš, Frank in Mar>r Udovič Joseph Bliš, Anton Zidar, M. J. Turk, Jos. Verščaj * k a a k a pi a k a a a a a a a a pi p.