Stv.20.
V Mariboru 14. maja 1874.
Izhaja vsak četrtek
in velja s poštnino vred in v Mariboru s pošiljanjem na dom za celo leto 3gld. — kr. „ pol leta I „ 60 „
četrt leta
80
Naročnina se pošilja opravništvu v stolnem
farovžu. Deležniki tisk. društva dobivajo list brez posebne naročnine.
GOSPODAR
List ljudstvu v poduk.
Posamesne liste
prodajaknjigar Novak na velikem trgu po 5 kr. — Rokopisi
se ne vračajo, neplačani listi se ne sprejem ijo. — Za oznanila
se plačuje od navadne vrstice, čo se natisne enkrat, 8 kr., dvakrat 12 kr., trikrat 16 kr., in vsakokrat za kolek 30 kr.
Kedaj bo boljše?
II.
V prvem članku smo le bolj v obče pokazali, da je izvir premnogih nadlog, ki ljudstva tarejo, v parlamentarnem centralizmu iskati, da namreč večina poslancev vseh dežel in vseh narodov, prav za prav nemško-liberalna večina v skupni zbornici postave sklepa. — Da to prav ne sodi, je silno lahko dokazati, nesreča je le, da naši nemškutarji nikdar kaj takega ne berejo, kajti v „Tagesp." v „Dorfbothe", „Mbg. Ztg." in za Slovence v „Narodu" postavlja se pred bralce papirnata stena, dane vidijo in ne spoznajo pravega stanja, ampak se le vnemajo rogatega liberalizma proti kat. cerkvi.
Vprašamo: Kdo je zadovoljen s tem, kar nam daje skupni državni zbor? Od dnč 4. novembra lan. leta do 8. maja t. 1. je v polletnem zasedanji izdelal 40 postav, med temi pa ni ne ene, ki bi občnemu blagru v resnici koristila. Dvojna nesreča tare ubogo Avstrijo: politično-narodne homatije in pa žalostno stanje financ, trgovine in obertnije. In kaj je državni zbor storil, da se tej dvojni nesreči v okom pride? Ničesar, nasproti pa marsikaj, kar bo občnemu blagru na kvar. Bila je večkrat prilika, spravljivo roko podati Cehom in se ž njimi pogoditi, pa vselej je večina nemških ustavakov prijazne ponudbe trmoglavo odbila.
Pokazala je tudi pri več prilikah, da se slovenski poslanci jako motijo^, ako mislijo, da bode nemško-liberalna stranka za prijaznost, ktero ji skazujejo, kedaj hvaležna in našim narodnim tirjatvam pravična. Kako bi tudi to bila? Postavno in praktično priznanje naših narodnih pravic pomenja v slovenskih pokrajinah toliko, kakor popustiti nemškutarsko nadoblast, ktere pa nemško-liberalna stranka ne da z rok,
naj dr. Razlag s svojimi tovarši še tako milo in vabljivo liberalne pesnice kroži.*)
In kar zadeva žalostno gospodarsko stanje v Avstriji, so se sicer nektere železnice dovolile, med temi kratka poteza na Dalmatinskem, za ktero so pa le dovolili 1 milijon, kar dela veliko nevoljo, ker ni to skoro nič proti velikim stroškom, ktere bo stala. Poglavitnih vprašanj pa: Kaj storiti, da se omahovanju javnega kredita v okom pride, da se trgovina oživi, obert-nija sužnosti nakopičenega kapitala reši, ravnotežje med državnimi dohodki in stroški poravna in posebno še ubogemu kmetovalcu bremena zmanjšajo — teh poglavitnih vprašanj se drž. zbor lotil ni, marveč se jih je skrbno ogibal! Namesto vsega tega, kar državi prav do živega sega, je pa drž. zbor toliko dragega časa porabil za „verske" postave, ktere bodo tudi državi na kvar, ker podrezujejo katoliški cerkvi žilo čvrstega in veselega življenja ter jo ponižujejo po besedah samega dra. Vošnjaka pod „policijsko nadoblast", ki bo zadušila vse društveno življenje, pri mladeži pa veselje do dubovskega stanu, v kterem ne bo odslej nič več se vprašalo, je-li duhovnik sposoben za to in ono mesto, je-li marljiv dušen pastir in mož pravega katolškega duhä, marveč edino le to: ali ni v kakem kotu kteri nemškutarček alj liberalen pahnenec z duhovnikom nezadovoljen, da se mu brž edino odločilno spričevalo podpiše, da ni mož .,einer vorwurfsfreien staatsbürgerlichen Haltung."
Taka je in drugače tudi biti ne more, ako v državi, ki ima raznih narodov in razi i č-
*) „Narod" sam to čuti, tolaži pa sebe in bralce s tem, da „letos nismo že videli one strasti proti nam, kakor se je ob enacih prilikah kazala prejšnje čase. To nam more" — pravi — „upanje ohraniti, da naposled prodre v nemške in vladne kroge prepričanje o pravičnosti naših narodnih zahtev." Pač prazno upanje, ki ga podira 141etna skušnja ustavaškega gospodstva. Kaj jo nemškim ustivakom za 6—10 slovenskih poslancev, ko jih še blizo 40 čeških čisto nič ne moti!
nih verstev, večina v skupnem zboru postave sklepa za vse razmere življenja, večina, ki je pri narodih v grozni manjšini! — Kar je še posebno hudo, ter vsaeega dobrega Avstrijanca v srce boli, je to, da se sovraštvo med narodi, med stanovi, med verstvi Čedalje bolj širi, domoljubje pa peša. Če namreč ena sama stranka v državi toliko velja, da sme ogromno število katoličanov, ki še niso brezverstvu zapadli, kakor tudi slovanske narode žaliti in mučiti, nastane splošna nezadovoljnost, ki je strup domoljubju. „Pustite nas" — je rekel dr. S mol k a v drž. zboru 1. 1848 — „pustite nas, da smo Poljaci in Čehi, in bomo dobri Avstrijanci; vi pa hočete (po centralizmu) iz nas posilama dobre Avstrijauce napraviti, in zatorej — ostanemo Poljaci in Čehi" — to je: politični sebični ki, ki le gledajo na se, ker vidijo, da so jim najsvetejše pravice vedno v nevarnosti.
Kedaj bo torej boljše? Po našem in vseh pravih avstrijskih domoljubov prepričanji le tačas, kedar se Avstrija na fedarilistični podlagi vravna.	(Konec prihod.)
Gospodarske stvari.
Velika korist gojzdov.
Zdaj ko je spomladanski mraz zopet toliko škode napravil, ko kmetovalec težkega srca misli na poletje, bojč se, da mu toča ali silne plohe še ostalega pridelka na polju ne pokončajo, zdaj je pravi čas, da zopet spregovorimo o veliki koristi goj z d o v.
V kaki zvezi so pa gojzdi s temi uimami, boste vprašali. V prav tesni zvezi. Poslušajte: V prirodi (naturi), po božji neskončni modrosti vravnani, so gojzdi poljedelstvu ravno tako potrebni, kakor voda, zrak in toplota. Le nevednost premnogih in samopašnost pri drugih je kriva, da se z gojzdi tako dela, kakor bi za drugo ne bili nego da se iz njih drva za kurjavo, les za stavbe in vejevje ali listje za nastelj dobiva. Iz malomarnosti in nevednosti posestnikov, iz do-bičkarije kupcev nastale so na mnogih krajih, kjer so nekdai košati gojzdi bili, goličave, po kterih se oves ali pros6 seje, spašniki naprav-ljajo, da ovce in koze še one mladice popasejo, ki same ob sebi rasejo. Za nove nasade se ne briga skoro nihčer več. Imamo sicer goj z dne postave, pa kdo misli na to, da bi se tudi zvrševale! Politične gosposke imajo v mestih z drugimi pisarijami preveč opraviti ter se zanašajo na srenje, češ, saj imajo k raj no policijo; srenje pa nič ne storijo, ker ne morejo. Splošne vneinarnosti so pa zapravljivci in oderuhi iz srca veseli. Skoro edini so še državni gojzdi in pa nekterib bolj vestnih velikih posestnikov, ki «mno in varčno z gojzdi ravnajo, toda posamesni
ne morejo ustaviti splošnega pokončavanja gojzdov.
Naj torej vsaj svoje bralce gospodarje spodbudimo, da na svoje gojzde prav pazno gledajo ter jih ednako ljubeznjivo oskrbljujejo kakor sa-dunosnike!
Gojzdi so neizmerne važnosti za poljedelstvo. Vsa rodovitnost zemlje odvisna je od tega, da je mokrota v zraku in na zemlji enakomerno razdeljena. Če je v zraku premalo vodenih delov, nastane suša, zeliščem manjka redilne moče. Zdaj pa poslušajte! Vrh enega samega velikega drevesa izhlapi na dan 10—20 funtov vodenih snov, na oralu tacih dreves blizo 500 centov! In ta množina vode služi večidel rastlinam v okolici v hrano. Kar pa drevesa na vodenih delih izgubijo, pridobijo zopet kot hrano iz zraka, ki je pri gojzdih veliko bolj vlažen, kakor nad goličavami, in obilniših spadlin (Nieder-schlag) nareja.
V goličavah puhti razgreti zrak neprenehoma kar na kviško ter razganja od dalječ prihajajoče deževne oblake, v tem ko jih gojzdi držijo in mokroto na se vlečejo. — Zatorej tudi gojzdi r6so močno pospešujejo, ker ne spuščajo po noči, kakor goličave alj oralna zemlja, le gorkote, ki v zraku mokroto popiva, ampak puhtijo obilno mokrote, ki se z zračno veže in kot rosa dalječ okrog zelišča napaja.
Velik vpliv imajo gojzdi tudi na z račje (klima.) Dopričano je, da je v gojzdnatili krajih po letu hladneje, po zimi pa milejše kakor v krajih, ki le malo gojzdov imajo al pa nobenih. Odkod to? Odtod, ker po leti obilno izhlapovanje vodenih delov iz dreves manjša silni solnčni pri-pek, po zimi pa drevje brani mrzlim vetrovom in tudi solnčno gorkoto bolj drži. Več ko je namreč, kakor pri gojzdih, v zraku mokrote, bolj izdatna je tudi v zraku solnčna gorkota in delj časa se drži nad zemljo.
Nasproti pa gojzdi pomladanskemu zmrzovanju močno branijo, ker gorki zračni vlak, ki prihaja od ravnika (ekvatorja), umerjajo, ter s tem prenaglo kalenje rastlin zadržujejo, na drugi strani pa, kakor po zimi, zdaj še bolj mrzlim severnim vetrovom branijo.
Slednjič so predobrotljiv pomoček proti toči. Že lani (štev. 32.) je bil v „Gosp." govor o tem, in škodilo ne bo, ako še enkrat to povemo. Kder je zemlja precej z gojzdi pokrita, se po solnčni vročini prižeme 1 j s k i zrak (Erd - Luftschichte) polagoma raigreje in gre po malem kot sopuh na kviško. Tu pride v bolj hladne plasti zraka ter se zopet zgosti in pada večidel kot rahel dež na zemljo. Ali druga je pri s k al o v j i in goličavah. Tu se zrak po solnčnem pripeku do poldneva hitro in silno razgreje, hiti naglo na kviško in prišedši na visoko, se nagloma zopet shladi; sopuh se spremeni v vodene kapljice, ki padajo skozi razhlajene plasti zraka ter se še bolj zgostijo in postanejo led. Ob enem je dopol-
dnešnja vročina zrak nad goličavami in skalovjem silno raztenila, iz česar nastane popoldan močno premikanje zraka. Vihar se vzdigne, nevihte podijo ledupolne oblake nad njive, vrte in gorice — v malo urah je ves up ubozega kmeta vničen. — Modrim gospodarjem bode to zadosti, da spoznajo veliko vrednost gojzdov in skrbijo, da v dobrem stanju ostanejo. Opominjamo le še, da se naj jeseni tudi na to gleda, da družina listja do korenin drevesom ne postrga; listje je drevesom potreben gnoj, brez kterega v gospodarstvu nič ni.
Gospodarske skušnje.
Priseženi vinski mešetarji.
V pospeševanje in polajšanje kupčije z vinom je ravnatelj sadje- in vinorejske šole v Mariboru, g. H. Goethe, ministerstvu poljedelstva v zboru vinorejcev in izvedencev na Dunaju 1. 1873 nasvetoval postaviti po različnih vinorejskih krajih prisežene vinske mešetarje, ki bi imeli biti posredovalci med vinorejci in vinskimi kupci. Mešetar bi imel vse zaloge vina svojega okraja v zapisniku na tanko zapisane, in ker bi vina ne le po kolikosti, ampak tudi po vrednosti in ceni poznal, bi vinorejca in kupca pri proda-vanju in nakupovanju kot prisežen mož z svojim svčtom vestno podpiral. Vinskemu kupcu bi se tako izdatno zmanjšali visoki potroški, ktere pogosto pri nakupovanju vina ima, ker mora dalječ iz kraja v kraj, od vinorejca do vinorejca dostikrat po težavnih in nevarnih potih hoditi.
Mešetar bi moral pred vsem zaupanje vinorejcev svojega okraja imeti; pa bi mu tudi moralo mogoče biti odločene službene ure ali dneve svojemu poslu žrtvovati. Moral bi v vedni dotiki stati z vinorejci svojega okraja in pa z kupci in trgovci vinskimi iz bližnjih in daljnih krajev, in jim kolikor mogoče pomagati, ter jih z stanjem vinske trgovine v svojem okraju seznaniti. —
Kot plačilo za svoje mešetarstvo bi pa od prodajalca in kupca odstotke spečanega vina dobival. — Stvar je po sklepu vinorejcev in krč-marjev v Mariboru dnč 11. aprila zdaj tudi v državnem zboru sprožena bila, ko je Seidl s tovariši predlagal, da bi se izdala posebna postava, po kteri bi se umetno napravljanje vina nadzorovalo. Kaj da se misli storiti, še ni znano.
Zoper hrošče ali kebre. Letošnje mrzlo in deževno vreme utegne tudi hroščem ogre-niti spomladansko veselje. Ce bi pa vendar pozneje prišli in se hoteli za zamudo odškodovati, razglašamo priprost p o moče k zoper nepovabljene goste, kakor smo ga v nekem listu našli. Vzame se namreč sod, kteremu se na enem konci dno izbije, na drugo dno pa po noči svetilnica postavi v sod, da od mraka do jutra gori. Od zgoraj se
v sodu napravi kolobar iz smolenice (Theer). Luč privabi hrošče v sod, smola jim pa letavke osmoli, da ne morejo več vzleteti. Nekaj jih obleži v sodu, še več pa zunaj, ki se potem lahko pokončajo. Če se to nektere noči ponovi na več krajih, bode ves okraj mrčesa precej rešen. Smole-nico nadomestuje tudi vsak drugi klej ali lim.
Napredek vinskih družeb naŠtajer-skem. Zasadile so vinske družbena Štajerskem brž prvo leto svojega obstanka t. j. od jeseni 1871 — konca 1. 1872. s potroškem kakih 3000 gld. 11 Vi orala poskusnih vinogradov in 6 oralov trsov-nic z 640.000 trsi najžlahtnejših plemen.
Kteri trs najbolj priporočajo, da se zasaja? „Ovčji rep" {Lämmerschwanz), „muš-katni vrbanšček", „rumeni (žolti) plaveč", „laški rizlec", „šopatna" (Rothgipfler), „rumeni (žolti) Orleanec", „lindavec" (blaue Bodenseetraube), „modro kravčino", (blauer Kölner) in „dišeči tra-minec". Kde pa je naš izvrstni „moslovec" ostal ? — O ti priliki si ne moremo kaj, da bi ne omenili izvrstnih besed, ktere skušeni sadjerejec, H. Goethe, v svoji knjigi „der Obstbaum" str. 94 o izbiranju s a d o v n i h dreves pravi. On piše : „Vsak, kdor se z sadjerejo za gospodarstvo peča, bode vsakikrat v svoji bližnjavi dobra lokalna (krajna) plemena, ki v tistem kraju najbolje storč, našel, in ki so se v tamošnjih okolščinah že mnogo let najbolje obnesla. Po takih plemenih se bode toraj v tem slučaju z največo gotovostjo pred vsem seči moglo". Tako piše zvedenec o izbiranju sadu-nosnih dreves. Po našem prepričanju velja to gotovo tudi o izbiranju trtnih plemen.
Na Češkem imajo neki blizo 20 milijonov sadnih dreves. Leta 1857 se je iz Češkega 80.000 meric sadja izvozilo in za nje 640.000 fl. potegnilo. Leta 1865 seje pa 283.000 centov sadja izvozilo in tudi primerno denarja za-nj potegnilo. Bodi to Slovencem v izgled in spodbudo, da prav marljivo sadna drevesa zasajajo!
Dopisi.
Iz mariborske okolice. (G. SeidTnu za si o v 6.) Žgavnih in strelnih darov Kamčani niso mogli pri odhodu „straha" opraviti, ker je cela družina zginola iz Kamce kakor dim, ki ga vihar razpodi. Vendar ne moremo te prilike opustiti, da ne bi nekoliko pojasnili zaslug Seidlnovih, ktere ostanejo Kamčanom in vsej okolici v ved-nem spominu, kajti so precartane. Seidlnovi vo-lilci tega se ve da brali ne bodo, brali pa bodo mnogi, ki že zdavno Seidlna poznajo in ga torej ne volijo. Bodi torej pametnim Slovencem v poduk, kar povemo.
Seidlnove zasluge so:
1.	Huda posilnost, ker je po vsej sili hotel biti Kamčanom „strah". Vrlega, že rajnega g. Hraudo, je tako dolgo toževal, dokler ga ni ob vso čast spravil. Pred 13 leti si je potem po gladkem in ostrem srenjsko predstojništvo pri-vojeval. G. Hrauda je imel še vsaj posestvo v kamški srenji, in vendar ga je Seidl odpravil; sam pa zdaj nima ničesar več v srenji, in vendar se govori, da misli natihoma ostati predstojnik, menda zato, ker so ga mariborski odborniki za častnega srenjčana napravili, nikdar pa Kamčani! Bil je vse, kar koli srenjčan biti zamore; srenjski predstojnik, oča ubogih, prvosednik cerkvenega skladnega odbora (Kirchenkonkurenzausschuss), šolskega odbora in šolski oglednik itd. Biti je hotel naposled še cekmešter, pa je bil odpahnen, zato se je pritožil zoper volitev, pa ni ničesar opravil. S kratka: vse je bil Seidl, le župnik in kaplan še ne, večkrat se je pa v župnijske in cerkvene reči vtikal, se pa tudi vselej več menj spekel. —
2.	S o 1 o je sicer s kmetskimi žulji pozidal, pa na dolgu še je 7000 gld. Ko bi ne bil „strah" plana napravil, da mora spodaj v šoli velika „kajha" biti, kamor res najmanj sodi, bi se poslopje bilo dalo bolj po ceni postaviti. Toda kar je „strah" zapovedal, bilo je vselej kakor amen v Očenašu.
3.	Mrtvašnico alj kostenjak je vse leta v mislih nosil, zdaj pa celó odnesel. Bila bi veliko bolj potrebna kot „kajha", in v 13 letih bi se bila lahko postavila. Včasih Drava mrtvo truplo izvrže, ktero mora pod milim nebom po dva dni ležati, kar se je lansko leto in že večkrat prigodilo. Pa za mrtve mu je malo mar, le do živih ima korajžo.
4.	Uta za gasilne reči sredi Kamce dela žalosten vtis na memogredočega, in marsi-kteri mestjan je že rekel: „Alj je to mogoče pod Seidlnovim županstvom?" V 13 letih je do drobnega strohnela, ker ji strehe manjka. Gasilna orodja, lestvice (lojtre) in kavlji („hakli") niso več za drugo, kakor za v peč. Neki gospod za-gledavši uto je rekel: „Das ist wohl ein Gamser-skandal!" Čudil sem se sam že večkrat, kako je mogoče takošen nered pod onim, ki ima vedno „postave" in §§. na jeziku.
5.	Gospode župnike je rad toževal, pa večjidel ni ničesar opravil.
6.	G. kaplane je hotel prestavljati in preganjati, ako niso hoteli v njegov ostudni rog trobiti.
7.	Celó župnikovih pravic se je polastil. Neki blagi gospod iz Maribora je cerkvi sv. Urbana v oporoki (testamentu) sporočil 200 gold., ktere je dohtar L. v Mariboru imel za izplačati. Brez župnikovega vedenja, podpisa in farnega pečata se po postavi takošni sporočeni dnarji ne
smejo vzeti, pa g. Seidl je denarje vzel, ki se mu bodo le po tožbini poti z rok izpipati dali.
8.	Hodil je tudi rad po kaplanski ber-nji, ker je dopisoval in prigovarjal svojim liberalnim pritlikovcem, da naj kaplanu ničesar ne dajo, češ, da ni hotel njemu pokoren biti, njemu služiti. —
9.	Posebno jezo je imel nad narodnjaki. Marsikteri kmet od narodne stranke ga je poprosil, da naj pri dotični gosposki naznani čas, ke-daj da bi rad slive ali vinsko drožje za domačo rabo žgal, ker potem ni treba dače plačati. Navadni odgovor Seidlnov je pa bil: „Da bin ich euch recht, bei der Wahl aber nicht" (tukaj sem dober, pri volitvi pa ne.) Ko mu je čvrst narodnjak na enak surov odgovor djal: „Bom že drugih gospodov našel", — mu odvrne Seidl z ne-voljo: „Wir werden schon machen", vendar ni ničesar storil in kmetje so morali opustiti žganje alj pa dačo plačevati.
10.	D. mizar, izvrsten narodnjak, je po na-ključbi oko zgubil in zavoljo prepičlih dohodkov so ga v bolnišnico zapeljali. Da ne bi sam plačeval stroškov, prosi srenjskega predstojnika za spričevalo uboštva. Toda kdor ni bil njegov prijatelj, ni našel milosti pred njim; in tako je tudi tega poškodovanca kruto odpravil s tem: Naj ti le duhovniki pomagajo (se ve, da je rabil po liberalni šegi zaničljivo besedo)!
11.	Ker mu je združevanje peterih srenj spodletelo, se je strahovito hudoval, posebno 8. aprila v mariborškem okrajnem zastopu. Sošli so se bili predstojniki vsega okraja kakih 90 mož. Strastno je govoril zarad zjedinjenja srenj rekoč: Boljše je, da se zjedinite, ker po novi postavi (ktere pa nikjer ni — vredn.) mora imeti vsaka srenja svojega žandarja m mu mora tristo gold. plačati. Če ne, — bom jaz 300 gld. od srenj-skih doklad vzel in ga plačal, da bo berače izganjal. — Čudno se je kmetom zdelo, da le za preganjanje ubogih toliko skrbi, za tatove in druge nerede v srenji se pa ne zmeni. Naposled še pristavi: „Pet srenj sem imel v Kamci že združenih, pa kamški kaplan je letal od hiše do hiše ljudem prigovarjat, da naj se ne zjedinijo, zdaj še znabiti treh ne dobim". — Da ni vse Kamce pod svoj klobuk dobil, gre prva hvala srenjskemu predstojniku v Rosbahu g. J. K. Ni se J. K. pustil pod jarm spraviti in srenje so ostale vsaka za se, dobili so tudi pečate nazaj.	(Konec prih.)
Iz Slovengradca 10. maja. (Po volitvi.) Včerašnji dan bil je za nas žalosten, ne samo zato, ker je naš nasprotnik, S mi t, bil izvoljen, temuč še veliko bolj zato, ker smo se s polnim zaupanjem na nektere možč zanašali, da bodo za pravično stvar stali kakor skala, alj v svojo veliko začudenje in žalost smo spoznali, da smo se zelö goljufali, ker tudi ti možje druga niso kakor omahljiv trs^ kterega vsaka sapa, tudi nemškutarska omaja. (Žalostni nasledki tisočlet-
nega tlačenja, vsled kterega vidijo ubogi ljudje v nemškutarjib — svoje gospode! Vredn.)
Da smo propali, se ne čudimo, ker vemo, kako da so nasprotniki od vseh strani, od zgoraj in od spodaj delali. Se prej, ko so bile prvotne volitve v našem okraji končane, nam je nekdo izmed liberalne stranke napovedal, da naš kandidat iz tega okraja ne dobi 8 glasov. Od kod se je to vedelo? Gotovo se je že pri izbiranji volilnih mož na to gledalo, da se vsak zaveže le za liberalca glasovati. S kakošno silo da so nasprotniki pritiskali, kaže to, da sta dva volilca iz Vuzenice še pred volitvijo natihoma pobegnila, ker sta se grozovitih Marnberžanov zbala. Nekteri so iz strahu, da se komu zamerijo, doma ostali. (Kaj pa, ali vas nič ni strah pred Bogom, da je vaša strahopetnost liberalcem voda na mlin ? Vredn.)
Slava paVam,vrli možje iz Soštanj-skega okraja! Vi se niste dali ustrašiti niti daljni poti, niti slabemu vremenu, niti draženju mladoslovencev, ki so bili prišli vodo na svoj mlin napeljevat, pa niso nijednega glasa vlovili! Toraj še enkrat: Slava takim korenjakom, slovenskim poštenjakomj
Izid volitve je bil tale: Dr. Suc je dobil 27 glasov, F. Schmit pa 37. Zdaj pa vi Smitovci le čakajte, koliko dobrega da vam bode izvoljeni nemško-liberalni poslanec v Gradcu pribojeval i
Pristavek vredništva. Od druge strani po-zvedamo, da je 18 poštenjakov Soštanjskega okraja za našega národnega kandidata glasovalo, kar je vse hvale vredno in jasen dokaz, da ne zahaja zastonj mnogo odtisov našega lista v tiste kraje. Nasproti so pa 3 P a č a n i za Sclimita, al Schmitta, al Schmida, al Schmieda (v vseh teh oblikah smo že ime po novinah brali, ne vemo toraj, ktera da je prava), glasovali, zakaj ? tega menda sami ne vedó, in če to vedó, jim pač ni na čast, kakor tudi drugim ne, ki se dali so vloviti.
Od sv. Barbare v Halozah. Pri nas se je dobro, izvrstno kazalo; 29. apr. je pa pozeblo na vršinah, dné 6. maja pa v nižinah, sadje večidel celó, trsje do polovice, na Zavrču še bolj; veliko trsja je po zimi spokalo. — Pa Bog nam naj le to betvo še ohrani, kar je ostalo! — Šibo Božjo jako občutimo, pa kaj še vse pride! — Vino je poskočilo, malo ga je in kupcem je predrago! —
Politični ogled.
Avstrijske dežele. Drž. zbor se je razšel, in poslanci vseh strank imajo zdaj priliko svojo vest izpraševati, je-li vse prav bilo, kar so storili in kar so opustili.
Preden se je drž. zbor končal, so se v njem prav zanimive stvari godile. — Viharna bila je debata o postavi za deželno brambo, ki se ni celó po vladnem načrtu sprejela, marveč se
je v §. 10. odbila tirjatev, pri konjiškem oddelku napraviti kädre (cadres), to je: v službi vedno obdržati toliko oficirjev in prostakov s konji, da zamorejo, kadarkoli je potreba, novinci in dopust-niki (urlavberji) brž vstopiti, ter je vse pripravljeno, da je krdelo skoro popolnjeno. Stvar je za izurjenost konjenikov važna in šlo je samo za 78.000 gl. Toda kolovodje nemško-liberalne stranke so bili nasproti. — Poročevalec odborove večine, stotnik Seidl, je pri tej priliki pravo zadel ter v obrambi postave posebno dra. Giskro zgrabil, očitaje mu neke skrivne namene (prusaške alj kali?), iz kterih je proti postavi, ktero je kot minister sam priporočal (bila je namreč že enkrat predložena.) Kljubu modrim besedam vojnega ministra Horsta so bili kadri s 157 glasovi proti 97 zavrženi, kar je tudi gosposka zbornica storila. Tako je zopet pri tej priliki kakor tudi poprej večkrat vlada pri svoji lastni stranki na cedilu ostala, ustavaki so pa s svojim postopanjem glede deželne brambe največ sebi škodovali.
Prav čedna je bila tudi ta-le : Poslanec Wickhof s tovarši je vprašal fin ministra, kaj, kako in kedaj da misli splošni denarni in trgovinski nadlogi, ki je zdaj hujša od lani, v okom priti. Minister D ep re ti s je odgovoril tako, kakor je pričakoval vsak pameten človek, ki dobro ve, da fin. minister ni vsemogočen ter mu ne nosi sv. Miklavž vsako noč milijonov denarja. Rekel je minister, da vlada vse skuša, kar je v njenih močili; da je ustanovila 16 državnih posojilnic, da pa ne more zato, da je toliko lahkomiselnih ljudi pri sleparskih bankah zgubilo in da splošno ne-voljo povišuje še — slaba letina itd.
Z odgovorom se ve, da ni nihčer zadovoljen, nihčer pa tudi povedati ne ve, kako bi se naj stanje zboljšalo? Poslanec žl. Plener je hotel razgovor o tej stvari sprožiti in je predlagal, da naj brž drugi dan odgovor ministrov v pretres pride; pa glej, ustavaki so ta predlog s 126 glasovi proti 70 zavrgli! Kako je to mogoče, se vpraša vsakdo. Ali se ustavaki b o j e slišati pravih uzrokov, ki so rodili žalostno gospodarsko stanje vi Avstriji ? Skoro bi človek to mislil. „Wiener Tgbl." ve o tem povedati, da je eden liberalnih poslancev pred sejo na uho vlekel razgovor med vodjem „pravne" stranke in nekim tovarišem, ki je rekel: „Danas hočemo ministrom in liberalcem poštenih povedati!" — „Dä", je bil odgovor, — „to hočemo in jaz bom razvil naš gospodarski program". Te besede zanese liberalni poslanec med svoje, in brž se je sklenilo, proti temu glasovati, da pride odgovor ministra v pretres, ker so se^ bali resnice, ki bi utegnila na dan priti. Če pa zdaj ni, bo pa gotovo v jeseni prišla na dan, in tačas bodo srca vsled slabe letine bolj pripravljena resnico poslušati.
Z železnico Dunaj-Novi za zdaj nič ne bo, ker menjka pravega fonda, je rekel min. Ban-hans. — Obveljal je pa sklep, da se eesarjevič
Rudolfove železnice do Trsta izpelje. — O izjavah ministra Andrassy-a v delegacijah zastran vnanje politike govorimo prihodnjič, ker nam danas prostora primanjkuje.
Štajersko. Vspeh volitve v Slovengradcu popisuje dopis. Tukaj le opazujemo, da se pri nevednosti mnogih kmetov boljših vspehov tudi v prihodnje nadjati ne moremo. Ko bi ljudje ve-dili, kaj da nemško-liberalna stranka v dež. zboru dela, bi ne mogli človeka voliti, ki spada k tej stranki. Stroški za šole znašajo že zdaj 7°/0 vsega davka; vpeljati se hočejo nove „upravne" srenje, ki bodo mnogo novih stroškov prizadevale, med kmete pa zasejale ustavaških pijonirjev v podobi policijskih komisarjev itd. itd.? — Vse to in druge neugodne razmere skušamo list za listom pojasno-vati, pa — kdo bere to? — Nasproti pa liberalcev neumno hujskanje proti duhovnikom, da se že mnogim ljudem res po glavi vrti. Poglejte v hrvaški, kranjski, poljski dež. zbor, povsod sede med poslanci tudi duhovniki, v Zagrebu še prav mnogo, ker ljudstvo ve, da bodo tisti vendar najbolj njegove prave koristi zastopali, ki so ž njim v duševnem in materialnem oziru v tako ozki zvezi. Mnogi naših kmetov pa so tako zaslepljeni , da si volijo — nasprotnikov za svoje zastopnike! Zato pa gre vse križem, in bo še hujše. — Od dež. zbora sklenjeni postavi, da se učnina odpravi in učiteljem plače povišajo, (7 °/o naklade k vsem davkom) ste potrjeni.
Za poduk in kratek čas.
Anton Sivka.
(Izgled kršanskega učitelja.)
(Dalje.)
Rajni Sivka je bil vnet katoličan, veren sin sv. katoliške cerkve. Vsako leto si ga po trikrat in še večkrat vidil iti v Konjice k spovedi in k sv. obhajilu. Ni se sramoval sredi kmetov pri spovednici čakati, da je vrsta nanj prišla. Ko se je v Konjicah vstanovilo katol. politično društvo, se je Sivka brž dal med društvenike zapisati. Kolikor vemo, si tega nobeden drug učitelj vsega okraja ni upal storiti, — Sivka je pa ostal neu3tra-šen ud tega društva — do svoje smrti! Ko pride nekega dnč s pjbotnico po svoje pičlo plačilo, mu liberalni ud konjiškega šolskega sveta začne oponašati, češ, da on noče spoznati, koliko da so liberalci za učiteljski stan storili. Sivka nekoliko časa tiho posluša, potem se pa kratko odreže, rekoč: „Ako me hočete dražiti, Vam kmalu šolo pustim, pa grem nazaj za cerkvenega služeb-nika." To je zdalo. Od te dobe so ga liberalci večidel pri miru pustili. Lep dokaz, da se liberalci značajev bojč, in le do polovičarjev korajžo imajo.
Rajni Sivka si je tedaj v svojem življenju
zaslužil častno ime „kršanskega" učitelja. On si je pa želel, ne le otrokom, ampak tudi od-rašenim biti v izgled. K temu mu je bilo pred vsem skrbne hišne gospodinje potreba. Bil je že 34 let star, že 5 let samostalen učitelj v Špitaliču, in vedno je bil še samec. Zdaj sklene poiskati si tovaršico, ki bi bila po duhu in mišljenju njemu ednaka.
Dobro je vedel, kako imenitna da je za nja časno in večno srečo stopinja, katero namerava storiti. Posvetoval se je zastran tega večkrat s svojimi prijatelji in sosedi. Denarja ni iskal, želel je le najti nevesto, ki bi bila bogata na čednostih in razumna v rečeh, katere dobra gospodinja vedeti mora. Bog mu je dal najti takošno dobro tovaršico življenja, kakor si rajni gotovo boljše ni mogel želeti. 0 binkoštih 1. 1860. je pobožno kršansko deklico, Angeliko Englert, hčer ta-danjega Drameljskega učitelja g. Englerta, k al-tarju peljal. Trinajset let sta v lepi zastopnosti in ljubezni skupaj preživela. Modra žena je vedla o svojem času molčati in o svojem času prav govoriti. Tako se je pri hiši ljubi mir in ž njim Božji blagoslov ohranil. Bog je ta v resnici kr-šanski zakon oblagodaril s hčerko Angeliko in s štirimi sinovi: Antonom, Karolom, Jožefom in Francetom. Dobremu očetu bili so otroci za Bogom največje veselje, pa tudi največja skrb. Sam jih je zjutraj klical, sam jih umival in opravljal; sam je ž njimi juterno in večerno molitev pobožno molil. —
Začel je pa zdaj tudi bolj misliti, kako bi po poštenem potu svoje premoženje pomnožil. S svojimi dohodki, katere je imel večidel od cerkvene službe, je umel tako varčno ravnati, da si je v par letih tudi nekaj na stran položil. S tem prihranjenim denarjem si je kupil nad Špitalsko cerkvijo malo kmetijo, ki je na lepem mestu; pa bila je zanemarjena, kar pa novega gospodarja ni spla-šilo. Imel je priložnosti, sosedom v djanju pokazati, kako naj se kmetije zboljšajo, da se dohodki pomnožijo. Veliko njivo poleg starega vinograda je s trsjem zasadil, in je tako v zemljo shranil zaklad, ki bode njegovim dedičem sčasoma obilnih obresti dajal. Popravil je poslopja in zasadil povsod mnogo sadunosnih dreves. Zali-bog da mu ni bilo dano, vsega izpeljati, kar je nameraval. Alj s tem, kar je v kratkem času storil, se je umnega gospodarja dovolj spričal. Kar jo učil, je sam iz skušnje poznal in tudi storil.
(Dalje prihodnjič.)
Zoper pijančevanje ua Ruskem.
Na Ruskem je od nekdaj huda napaka, da ljudje preradi žganjico pijejo. Dolgo se je govorilo in nasvetovalo, kako v okom priti napaki, ki narod razdeva. — Namesto dolgih besed so se na mnogih krajih kmetje krepko združili in sklenili, da si sami pomagajo. V ta namen se je cekte-
rim krčmarska pravica vzela, drugi se pod posebno protipazbo al kontrolo djali. To se je zgodilo v Mohilevskem okraju, v 46 kmečkih srenjah. Po srenjskih ukazih (in srenje imajo na Ruskem v tacih rečeh več govoriti kakor pri nas) je prepovedano, toliko natakati gostu, da se vpijani, posedati po krčmah, ali davati žganjice na kredo alj proti zastavi kake stvari. Kdor se le enkrat proti tem določbam pregreši, se takoj kaznuje; kdor se pa v tretje pregreši, pride pred srenjsko sodnijo (v manjših prestopkih sodijo namreč zapriseženi^ srenjski možje — brez gosposke).
Se bolj odločno se postopa v Penškem okraji. Blizo 200 srenj je sklenilo, da sploh na kmetih nobena krčma biti ne sine; vsled te naredbe se je 94 krčem zaprlo, in se je 1096 oseb zarad pijančevanja obsodilo. In vsi pošteni ljudje te naredbe z veseljem pozdravljajo.
Nauk za nas: Dajte ljudstvu dobrih, praktičnih srenjskih postav, narodnih go-sposk in narodu o samoupravo kakor je na Ruskem, pred vsem pa modrih, narodnih šol, in bo skoro vse drugače!
Slovensko slovstvo.
„Poročilo o Dunajskej svetovnej razstavi 1373". Tako se glasi knižica, ktero je spisal g. Fr. Solmajer, odbornik c. k. kmetijske družbe Kranjske, in na svetlo dala ista družba.
Tu najdeš od izvedenca, ki je sam vse pregledal, popisane stvari, ki so bile iz vseh delov svet& na Dunajski razstavi. Na eni strani so slovenske, na drugi pa nemške besede, da zamore vsakdo porabiti prekoristno knižico. Naj si je kdo na razstavi sam bil ali ne, mu bode ta knižica zanesljiv kažipot, da bo pravo vrednost vsega, kar je bilo razstavljeno, spoznal in si torej v raznih oddelkih kmetijstva in obrtnije lahko pomagal, če hoče svoje gospodarstvo zboljšati.
Knižica je tako bogata in izvrstna, da je le želeti, naj bi prav mnogim v roke prišla. Kdor je želi, naj se obrne do kmetijske družbe v Ljubljani, kder pozve tudi ceno knižici, ki ne bo previsoka, dasi blizo 5 pol knižica obsega.
Marljivi, za blagor svojih slovenskih rojakov močno vneti pisatelj, g. Josip Godiua-Ver-delski v Trstu, spisal je in ravnokar izdal knižico: „Izvirek premožnosti" ali pravi pomo-ček za nje napravo in vstanovitev med ljudstvom. Na 108 straneh lično tiskane knižice razvrstil je g. pisatelj svoj nalog po naslednjih členkih: 1. Delo in nja moč. 2. Zaupanje in zanašanje na samega sebe. 3. Umna in pravočasna paraba vgoduih priložnosti. 4. Denar in ravnanje ž njim. 5. Brzdanje nagnenj, poželenj in navad. 6. Dobro gospodarstvo. 7. Kako se človek lahko ogib-Ije škodnih dolgov? 8. Hranilnice in pomočna j društva. 9. Društva zmernosti. 10. Nekaj o tako !
imenovanem „komunizmu" in „socijalizmu". 11. Skrb za zdravje. 12. Obnašanje z ljudmi. 13. Prava pobožnost.
Kakor se iz tega načrta vidi, je g. pisatelj svoj predmet res vsestransko razvil. Vpleteni so med posamesnimi členki izgledi iz zgodovine najnovejšega časa, kar vsakega bralca mika in k dobremu vzbuja. Slednjič je tudi to vse hvale vredno, da ne spada g. pisatelj k zagrizenim, no-vošegnim liberalcem brez vere, marveč jim na več krajih, posebno pa v poslednjem členku kaže, da so — na krivem potu, po kterem se ne pride do blagostanja in sreče.
Z dobro vestjo torej priporočamo knižico pred vsem našim bralnim društvom, potem pa gg. učiteljem in odrasli mladeži, da jo vsi pridno čitajo.
Velja sam6 24 kr. in se naroča pri izda-telju pod napisom: G. Josip Godina-Verdelski v Trstu (Via Farnedo — štev. 28.
Razne stvari.
(Cerkveni rop in tatvine.) V torek, 5. maja je zopet hudobnež v kapelo na slovenski Gori, podružnici sv. Jakoba v Lembahu, skoz okno ulo-mil in škrinjieo spraznil, potem pa od znotraj ključavnico odtrgal in pete odnesel. Denarja je malo dobil, pa vendar veliko hudodelstvo storil, ker je cerkev obropal. — Ravno tisto noč so tatje na Laznici pri K. R. v žitnico prišli, kakih 6 va-ganov zrnja, nekaj kmetijskega orodja, platna in vina vzeli, potem pa srečno odrinili. Ulomili niso nič, ker so s ključem odprli in zopet zaprli. Hiša stoji v vesi, predrznost tihotapcev torej toliko veča.
(V Grižah) je obče spoštovani in priljubljeni g. župnik M. Arzenšek dnč 30. apr. nesrečno z voza padel in si nogo nad kolenom ulomil. Sočutje faranov je občno in gotovo bo tudi molitev za skrbnega dušnega pastirja.
(Po Sem da so postave.) Glasilo ustavakov, naših postavodajalcev, namreč „N. fr. Presse", je soštela, da znaša dnina 319 poslancev od 4. nov. p. 1. do 7. maja t. 1. 232.050 gld. Ko bi bili češki poslanci v drž. zboru, bi bilo tudi stroškov za 26.000 gld. več. Ker je bilo 63 sej, stane vsaka blizo 3842 gld.; in ker je 40 postav sklenjenih, stane vsaka blizo 5800 gld. Pa to še niso vsi stroški. Morebiti polovico tega se potroši za pisarnico zbornično, za stenografe, tiskovne stroške, papir itd. Zares drage postave, ko bi le tudi obdačencem „drage" in mile bile!
(Bila ljudi moliti uči.) Na Ogerskem letina prav tako slabo kaže kakor pri nas. In kakor pri nas ne ved6 poslanci tudi na Ogerskem druga, kakor da finančnega ministra poprašujejo, kaj da misli storiti, da se občni nevolji v okom pride? Minister Ghyzy je pa med drugim v svojem odgovoru rekel: „Naš blagostan visi na tem, ali nam Bog dobro alj pa slabo letino da". — Te-
daj spozna novi finančni minister, da je vendar še Nekdo, ki ima velik, da odločilen vpliv na številke v državnem proračunu! Ghyzy k spada 1 i-beralni levici, nja ponižnost je torej toliko bolj posneme vredna.
(Samomor.) Dnč 8. t. m. se je v Mariboru v grajšinskem logu pri ribnikih obesil in zadrgnil Fr. Krebs, ki je prejšnji dan zarad tatvine iz službe bil zagnan. Tako se pri vnemarnežih hudobija hudobiji priklepa, grešno življenje pregrešno sklene.
(Koliko ljudi da je kolera 'pomorila.) Hujše od krvavega boja 1. 1870 je morila 1. 1873 kolera. Na samem Pruskem (brez renskih pokrajin in Vestfalije) je od konca maja do početka decembra pomorila 23.242 ljudi, na Poljskem več ko 26.000, na Ogerskem blizo 100.000; — v naših deželah gotovo tudi mnogo tisoč, natanko še ni znano.
(Velika gostilnica na Golovcu.) Kdor je prijatelj izletov na planine, ga bo mikalo slišati, da se je na Golovcu (Speikkogel der Choralpe) med Štajerskim in Koroškim postavila velika gostilnica, ki je zdaj gotova. Za pohištvo se je napravila loterija, ter so gospe labodske doline z lepimi darovi stvar pospešile.	„Karnt. BI."
(V Celovcu) se je šiba zopet v šolah vpeljala. Po večletnih žalostnih skušnjah so si torej vendar novi pedagogi slednjič pameti kupili in segli po pomočku — stare šole!
Drva 36" tvrda seženj
Tržna cena pretekli teden	V Mariboru		V Ptuju		V Celju		V Varaž-dinu	
	fl. 1	kr.	fl.	kr.	fl.	kr.	fl.)	kr.
Pšenice vagan ....	7	40	7	20	8	—	7	30
Rži „ ....	5	50	5	10	4	50	5	30
Ječmena „ ....	4	80	4	50	4	—.	4	15
Ovsa „ ....	0	70	2	90	2	40	2	80
Turšice (koruzo) vagan .	5	40	5	25	5	20	5	28
Ajdo „ .	4	30	4	20	4	80	4	70
Prosa „	5	—	4	90	4	_	_	_
Krompirja „	2	40	2	20	2	—	2	60
Sena.....cent .	1	50	2	—	1	10	1	10
Slame (v šopkih) „	1	40	1	80	—	80	1	40
„ za steljo „	—	80	1	15	—	60	—	90
Govedine funt ....	—	31	—	30	—	30	_	24
Teletine „ ....	—	30	—	30	—	32	—	24
Svinjetine „ ....	—	32	—	30	—	40	—	34
Slanine „ ....	—	44	—	40	—	40	—	40
I.oterijne številke:
V Trstu 9. maja 1874: 39 51 90 69 47.
Prihodnje srečkanje: 23. maja.
Dražba cerkvenega vina.
V Kamnici pri Mariboru se bo prihodnji tvorek, dnč 19. maja, v cerkveni kleti edenajst polovnjakov lanskega vina po dražbi oddalo. Začetek dražbe o 9. uri predpoldne. Cerkveno predstojništvo.
Wa\ letno «ftolio
obračam pozornost na svojo zalogo
raznih slatin	1—2
najnovejšega polnenja; ob enem priporočam: najboljšega sira, emendolskega, Scliwarzenbergovega, grojerskega prve vrste, jako priljubljeuega Straskega; veronskih in ogerskih salami; kave raznih vrst, sladkorja, najboljšega ruskega in kitajskega čaja; pravega Ja-majškega ruma, mustarda v majhnih vedričkik 5—7 lotov; povretega, naj-boljšegp sadja v malih vedričkib; vsakovrstne moke na parnih mlinih zmlete, po najnižji ceni; Liebigovega mesenega izlečka, ki nadomestuje meseno juho; slednjič švedskih ožigalnic brez smradu, zavitek po 14 kr.
Konrad Grillvvitzor,
v Mariboru na velikem trgu. Tudi jemljem rad v zameno žito in soSivje.
I 1 I I hM+l 1 I 1 I 11
Ces.
• kralj.
kr.
dvorni puškar
Ivan M. Erhart,
v Mariboru priporoča:
Puške dvocevke od spredej za nabijati iz
železa od .....12 gl.
(do najvišje cene.) Puške dvocevke od spredej za
nabijati iz svila (drota) . 18 „ (do najvišje cene.) Lefaucheux (lefoše) iz svila od 30 ,,
(do najvišje cene.) Lencaster (lenkaster) in svila
od........44 „
(do najvišje cene.)
Revolverje.......8 „
(do najvišje cene.)
Pištole dvocevke.....2
... 1
*HHHHhfHH4t
enocevne
50 30