Published and distributed under permit No. 424 authorised by the Act of October 6, 1917, on file at the Post Office of Chicago, Illinois. By order of the President,
A. S. Burleson, Postmaster General.	k
m kor ut i dolavakoga
MpdUl— Delavci a« «prt* iktai éo »••!•, kar pro-
«I «c ira j«.
Jlui p« por i» dovotod to tka iatertiU of ikt work-lag cUm Workora aro »•litlod to oll wkat ikoy promue*.
hit t »red a» »rcund-ci*«« m»tUr, Dm. «, I»«7, at tka P««t itfie« at Ckic«*«,, lil., under lh« Act of Congru» of March Srd. iS7».
Ûffict: 4001 W. 31. St., Cfeicigo, ril. Delavci vseh dežela, združite se!"
PAZITE
na atovilko v oklopaju, ki •o nakoja polog vaaogo naslova, priiopljo-noga spodaj ali na ovitku. Ako jo /£7Jti
Itovllka ...... . ^
toda j vam • prihodnjo ¿to-vilko nnšoga lista potočo naročnina. Prosimo, ponovilo jo takoj.
:v. (NO.) S77.
SLOVENSKO GLASILO SOCIALISTIČNE SEKCIJE.
CHICAGO, ILL., DNE 1. OKTOBRA (OCT. 1) 1918. LETO (VOL.) XIII.
Rolitika Ncmčiic.
KDO UKAZUJt?
Ko jc Avstrija iztegnila tipulniec, du bi spo-luals, če bi st* dalo ko rešiti, kar ocividno propada, je bilo |h> «vetu veliko ugibatija, ali je nastopila a svojo zakrinkano mirovno ponudbo ua svojo pest, uli je imela za to kajzerjevo dovoljenje. V Nemčiji so o stvari molčali kakor ribe; ali "ker je bila doslej Avstrija ves čas ponižna dekla Berlina, ni mogel nihče tega molka smatrati za dokaz. Vsekakor bi bilo veliko presenečenje, če bi se izkazalo, lis fcc je Avstrija eiikral postavila ua svoje noge in m«; vsaj poskusila otresti -.svoje vazabke vloge.
Medtciu je prišlo iz liotterdama poročilo, ki «lela vtisk, kakor da so na Dunaju res enkrat vzeli vajeti v svoje roke. Ituzlagauje lega navideznega ojiuasčenja bi bilo še dokaj razumljivo. Poročevalec namreč pravi, da se v Avstriji boje revolucijo in da so zaraditega pokazali miroljubno lice, ! s itado, da potolažijo na ta način uporne narode. ijabko je verjeti, da je Avstrija iz tega vzroka moledovala v Berlinu in da 40 ji tam dovolili odpo -4 dati svojo takozvuno mirovno noto. Veliko manj \ui je verjet», kar pripoveduje roterdauuski poročevalec dalje, namreč da je Avstrija vzela gosli v roke in da plese zdaj Neme?»» 30 njeni muziki.
Avstrijska nota jc bila tako ncroelua kakor vsa njena diplomacija. VmmIs» pa 11 i nikakor dvomiti. da je bilo v njej nekaj odkritosrčnega, in oicer prav tisto, kar ni bilo v spisu naravnost po-vedano, kar pa ga je dejansko diktiralo. Avstrija hrepeni po miru 4 iz vsega srca m iz vse duše svoje" Časi njene ošsbuosti, ko je napovedovala vojno iu govorila o zmagi, kakor da jo iuia že v žepu, so iniuoii; zdaj jo lomi -.strah za eksistenco in /.a dinastijo. Na polju, ki ga je sama ¡spremenila v bojišče, niiiAS nobenega upanja več. Čim da-Ije se zavleče vojna, teui težji postaja njen polo-' iaj, in če sc Uvede do kraja ter pridejo Karlovi |im*topniki očitno premagani ua mirovno konferenco. ne bo po sklenjenem miru nobene Avstrije
Js končni rezultat jc postal tako neizogiben očiivu, du g*~i4unmejo Udi \\u Dunaju.
sc pa ni. da bi se tem posledicam za vsako radi izognili, kajti krogi okoli hofburga so lilo in uiatcrjalno živeli od monarhije In tre« |x-čcjo sedaj za svojo privilegirano eksistenco.
Fo nazorih teh krogov bi se dal obstanek monarhije se rešiti s hitrim mirom. Priznanje Avdro-Ogrske naj bi bila nagrada za njeno mirovno prizadevanje. Tako naj bi bila Burisnovs nota na eni strani vplivala na nasprotnike, na drugi |wt na avstrijske narode, ki so ob vsaki priliki zahtevali, il« naj vlada sklene mir iu naj bi sedaj priznali njeno dobro voljo.
Na lem, da sc potolažijo duhovi v Avstriji, jc pač tudi Nemčija prizadeta. Oslabitev Avstrije je . logično tudi oslabitev Nemčije, rnzun tega je pa tudi nevsrnuit, da bi revolucija, če bi izbruhnila v Avstriji, ue hotela pmzuati državnih meju iu bi slsliko švignila v kajzerland.
Iz teh razlogov je povsem verjetno, da je Vuicija priznala avstrijske argumente in dovolila Huriunu, da odpošlje svojo noto. Ampak odtod ♦U» avstrijskega gospodovalija nad Nemčijo je še dolga pot.
BURIANOVA ARGUMENTACIJA.
Zedinje države so hitro in jedrnato povedale, kuj mislijo o avstrijski noti. Predsedniku in državnemu tajniku tansingu ni bih» treba nič dru-xegn, kakor spomniti Avstrijo, da so Zediiljene države že davno jasno in javno povedale, pod kakšnimi pogoji, oziroma ua kakšni, podlagi se lahko razpravlja o miru. Pričakovati ni mogel nihče nič druzega od Amerike, ki ni šla v vojno, zato du. hi harantala, ampak zato. da pomaga do zmage demokratičnim načelom, katerim se nihče tako trdovratno ne upira, kakor prav Avstrija in Nemčija.
Burian .seveda ne sme priznati, da je moral •»iti uspeh njegove note prav tak, kakršen je bil * resnici. Kajti narodi v Avstriji niso zahtevali, da naj piše brezuspešne note, ampak da naj sklene mir. Torej se mora vpričo ljudstva ponašati tako, Kakor da je sam svojo noto smatjjul za po|H»lnoniu resno in pričakoval, da jo zavezniki z Ameriko vred sprejmejo kol primerno podlago za razpravljanje o miru.
Notranja situacija v Avstriji, ujeti zifitsiiji položaj in njena odvisnost od Nemčije sili vsrakega Kunanjega ministra, tudi če ni tak slabotnež, kakor Burian. da igra komedijo, le da bi jo spretne j človek na njegovem meatu bolje igral. Da bi *t»ri« tisto, kar zahtevajo razmere* bi pa moral priti močan človek, ki bi natančno razumel polomij. poslušal le glas narodov in imel dovolj pognan, «Iu bi pomagal pokopati, kar je mrtvo.
Takega poguna seveda nima Burian in ga ne 1»'» imel iioih-u državnik, katerega «i izbero llabs-l tu rž* ni, da bi opravljal njihove posle. V nerodni ¡«H. katero je pričel, mora Burian. da varuje svojo ki*!««, z vračat i krivdo na druge, in v zadnjem Mhtrsju sc trudi, da bi jo zvrnil ua Ameriko. Na-| jc nekega nemškega časnikarja, kateremu je jjr*' inlv» ju in mu je pravil: '
"V situaciji, kakršna je stdanja, je včasi po-{ trebuo, da se izjasnijo .stvari s pomočjo reugencij.j Naša nota je bil tak kemičen reagens. Povzročil je že pažnje vredne fenomene in jih Im» v botloiV
še več.
Zelo izredna je bila tia primer naglost \Vil-sinovega odgovora. Jasno jc. tla jc hotel predsednik Wilson prehiteli ostale zavezniške vlade. N eti-* no je imel ambicijo, tla bi bil svetovni ruzsojcvulce, in ni opustil te želje, odkar so Zeelinjeue države zurueli podmorske kampanje vstopile v vojno. Cd tedaj jc razglasil svojih štirinajst točk in še dvakrat po štiri, to je akupsj dvaindvajset, ki nsj bi bile mcrodujiic zu novo ureditev sveta. '
JSe pravim, da ni odkritosrčen, toda človek bi lahko naštel mnogo slučajev, v katerih jc Amerika sama grešila proti načelom, ki jih izreka. Na primer postopanje s Colnmbijo in za sedenje Texas*.
Toda naj bo kakorkoli, velika ozemlja so se s tem odprla civilizaciji. Keči hočem le to. d« se ne morejo vedno naše akcije postaviti v nasprotje s točkami, ki jih je izrekel predsednik Wilson."
Veliko modrosti ne bo človek niti z drobnogledom zasledil v teh besedah. Jasno jc toliko, da bi Burian rad opravičil Avstrijo in 11 jene akcije, pa obenem omalovažil pomen tistih načel, ki jih je razglasil Wilson.	*
Precej domišljavega se kaže Burian, katfcr govori o reagencijah in hdče s tem svoji noti podati važnost, katere ni nikdar imela. Za izjasnite v položaja je bila ta nota popolnoma brezpomembna. Izza nje je položaj prav toliko jasen, kolikor je bil pred njo. Da bi Avstrija rada ostala cela in ohranila svojo oblast nad zatiranimi narodi, smo vedeli že prej. Da bi si habsburška dinastija radii ohranila svoje avtokratične privilegije, je bilo že prej znano. Da je Avstrija fHUiižira služkinja Nemčije, ki ji pomagu vzdržaav ti »ijcii srednjeveški sistem, ter želi tudi mir ua enaki podlagi, je bilo vedno izven dvoma. Na drugi strani so bila načela, za katera se bojuje Amerika, znana brez Burignove note, ki torej tudi v tem oziru ni uicesar po jas- i nila.
__ Uurianuv., jH»i/kn.s. 4*1 bi punta vil AuietOkti v^r
nasprotje z Wilsonovimi načeli, je pa smeften. Na
dnevnem redu ni preteklost, ampak sedanjost Iii I
bodočnost. Nihče v Texasu ne zahteva danes *o- * Čitve cd Zedinjenih držav, de»čim zahtevajo vsi avstrijski naiodi samostojnost in imajo razloge za to. To jc fundumentaliia razlika, ki meče vso Burianovo argumentacijo v bresdno.
HERTLINGOV SRD
Za Buriauom je pa prišel grof von llertliug, nemški ksneetur, ki je govoril pred glavnim eahe-koiu nemškega državnega zbora, torej bolj oft -cielno, kakor avstrijski zunanji minister.
Tudi llertling se je spravil nad Ameriko, kar človeka veseli, ker dokazuje, tla je strah pred Ameriko tisto, kar postaja v kajzerjevi deželi nuj-merodujnejši faktor.	*'
C»rof von llertling se dela predvsem užaljenega. KajhsUigovcmu glavnemu odboru je pri -povedoval. da je meseca februarja izrekel svoje so-glnšanje z Wil.sonoviini štirimi točkami, ki bi lahko služile za podlago mirovnega pogajanja. Iu ksjzerjev kancriar jc i)csen, češ da se ni Wilson ne takrat ne pozneje oziral ua njegovo izjavo.
Nemški državniki so resnično zanimivi ljudje. Nobena šola izkušnje ne more ozdraviti njih domišljavosti.« Berlin je središče sveta; okrog nJega «e suče vs»\
Preden je Amerika stopila v v ojno, je predsednik Wilson v velikem govora razložil, kakVnaj bi »e sklenil mir, da ne bi bil nihče ponižan, tla bi se izpolnile vse tiste aspiracije, ki so opravičene in ki se morejo izpolniti v obstoječih razmerah, iu da bi podali novi oelnošaji boljšo garancijo za ohranitev miru. Kaj je storila Nemčija ua to? — VVilsonov govor je obsegal stokrat več, kakor tistih par neobveznih in nejasnih llertlingov ih besed v rajhstagu. Politični in vojaški položaj Nemčije je bil takrat tak. tla je hita ona v prvi vi di poklicana odgovoriti 11a Wilsonovo poslanico in — če bi bila imela resno voljo za pošten mir — storiti uradne korake, ki bi bili zaveznikom omogočili udeležbo nu mirovni konferenci brez ponižanja iu brez strahu pred skritimi pastmi.
Nemčija je odgovorila, ampak ne z miroljubnim korakom, temveč z največjo provokaeijo. / razglasom brezobzirne submsriuske kampanje, s katero je vedoma prerezala zadnjo vez, ki jc še držala Zedinjene države 11a nevtralnem stališču.
Kaj naj bi bil storil Wilson, ko jc grof llertling blagovolil s par besedami omeniti štiri točkt enega njegovih govorov!
Kancelar bi rad danes glavnemu odboru sugr-rirsl, da je Nemčija meseca februarja hotela mir, I a da ga Amerika ni hotela. Tri nobenem človeku, ki nima žaganja v glavi, pa ne bo to vleklo, zakaj nekoliko fraz v rajhstagu se nikjer na svetu ne more suiatrSli za stvaren korak v dosego miru.
Hertlingove besede, im katere se setlaj sklicuje. so bile izrečene v tisti dobi, ko se je v Nemčiji iu v Avstriji okrepčalo gibanje za mir inctl delavskim ljudstvom. V obeli d ris vab se je to gi ] banje izrsžaio v velikih strajkih. Nemška vlada »
je Udaj izročilu vso oblast vojaškim povelj ni -št vont, ta pa so zažugula s smrtno kazni jo vsako m ur, kdor se ue vrne takoj ua delo in so s silfi iu grozo zatrle štrajk in mirovno gibanje. .\a do-tine neodvisnih socialistov je bilo pouietanih v ječe, eelc vrste stsvksrjev so bile pahnjene v ar-mado. Vlada pa ui dala uiti najmanjšega ¿.namenja, tla bi nameravala storiti kakršenkoli le-en korak za do.sego miru.
Praksa in teorija sla si v Nemčiji vedno v na spre»!ju. Lc blazen u>y bi pa mogel pričakovati tia bo Amerika nekoliko teoretičnih, uiimogretlt izrečenih be*ed smatrala za eiovidjuo garaheijo. ko pobija teoriji» US î oée faUlov.
llertling pa je š« veliko manj opravičen do svoje zmerja I ne filozofije, še sc spomni, da pada plttv v dobo po onem njegov cm govoru brest litovski mir, ¡.i bi bil moral največjega zaspanca zdramiti in mu pokazati, kaj (»omeni nemško pri zinivauje načel. V zgodovini jc zabeleženih mnogo infamij; taka. kakršno je kajaerstvo JprMle» s tem mirom, ui zapisana nikjer. V>a načela ruske revolucije jc Nemčija priznala,-ko je vabila K use ua pogajanje ; na konferenci je poteptata vse. In grof llertling *e tlela užaljenega, tla ni Wil.oii nemudoma poslu) mirovnih delegatov, ker se j<* gospodu kmieelarju zljubilo pomnožiti «voje pra sne fraze le za eno.
VRHUNEC HINAV8ČINE
llertling je bil tak«» predrzen, da sc je .upal v glavnem otlbt>ru izreči sledeči stavek;
'Nikdar nismo tajili dejstva, da so vse misli na osvajanje daleč t ti našega mišljenja.'*
(Irog llertling jc znan že iz dobe, k<» je bil . vodja bavarskega ( eniruma in bavarski ministrski prenlsednik. Temelj vse njegove politike je bil zgrajen iz zvijačnosti in liceiuerstva. \ svoji lastni stranki ui bil priljubljen, iu le strah pred njegovim brezobzirnim despoti/uiom je vzdržaval disciplino. Pri nasprotnikih j«* bil mt»ž xuau ko! "stari lisjak" in splošno se je zanj rabilo geslo. *' Ne veruj mu iioIhmic besede, ker misli vedno kaj 'dptKefs kot pravi -»v^-^v l«»^^	v,
Nefltlfa vfada ni uiktlar tajila, da ue misli ua nobene osvajati je !
Kako fino je to rečeno. A kako fino se tudi lahko «razlaga.
: * Ali bi se llertling upal tuliti, da je nemška vlada kdaj dala garancije, da noče odvajati.' Kaj še! Niti suma, da gre za osvajanjem, ui nikdar razpršila, ampak z besedami in dejanji ga jc tako poelkrcpila, da se je moral razviti v popolno prepričanje. V svojem lastnem, parlamentu je bila kajzerjeva vlada neštetokrat pozvana, naj pove, tla bo Nemčija popolnoma izpraznila Belgijo in .p brezpogojno vrnila neodvisnost. Ne enkrat ni nobeden izmed kaneelarjev ali tltugih knmpctcntnih državnikov podal take jasne izjave. Ali dokler je bila Nemčija še zmagovita, jc marsikairri izmed njenih mcrodnjnili mož govoril, tla mora Nemčija dobiti "garancije;' v Belgiji.
Juukcrski in vclckapitalisticni lis!i so pišuli, tla morajo ruelitiuski. okru ji v. severni Franciji postati nemška last. Vlada ni uiktlar ugovarjala iu medtem, ko. je cenzura neusmiljeno pntiačilu vsako mnenje, ki ni bilo všeč militurističnim veljakom, st» ise časopisi in brošure imperialist*čiie vsebine razširjale brez ovire. \ prvi dobi vojne jc krožila po Nemčiji in med vojaštvom karta Kv-rope, kuzoča, kakšna bo Nemčija, če ztmrga ; skoraj vsa Kvropa je bila tia tem zeniljevitlu pod nemško oblastjo iu znano je, tlu jc bil izdeluii od vsega-mogočne vojaške stranke, t d katere jc vlada sprejemala ukaze in jih še sprejema.
A čemu bi bilo sploh treba mnogo govoriti o tej nedolžnosti. k«> je Nemčija osvojila I oljsko in Litvo, Kstousko in K u tonsko, r krajine) in Kinnko. iu innlodane vso Kusijo povrh.' Osvaja se lahko eiirektut» in indirektno. Acničiji je na vzhodu i»o-Ije kazalo, tla se posluži indirektne metoeic. Z 11 jt» je pa elosegla toliko, da gospoduje sedaj v \"ar-šavi kakor v Moskvi, v Kijevu kakor v llplsing-lorsu. in če -se ji ne bi stopilo ua pot, bi se njena oblast kmalu razširila do perzijskega zaliva in do Tihega oceana.
llertling govori, tla ne stremi Nemčija po osvajanju. Ali že davno je osvojila Avstrijo, Bolgarsko iu Turčija Da jc pustila Karla. Kobur-žsna in sultana im tronu, ne pomeni nič vpričo dejstva, tla je iz njih naredila svoje vazale. V življenju narodov ne odločuje, kako izgleda kak sns reč. ampak kakšno vsebino ima.
Kadar ima llertling toliko predrznosti, da postavlja najočitnejša dejstva na glavo, je *e nialcn ko»!, tla se potrka nu prsi in apelira na zgodovino, češ tla ji brez skrbi lahko prepusti sodbo, (»otovo, zgodovina, ki priti c za nami, ima globokejši Vpogled in širši razgletl kakor stranke v sedapjosli. Ali tudi poznejša zgoelovina bo sodila n^iMtllagi dejstev iu se ue bo ozirala na llertlin|g »ve^lraze. Sicer je pa tudi njegov apel Je izliv ninavščine. kajti gospodarjem Nemčije je za sodim zgodovine prav toliko kakor za lan.eki sneg. Saj se ne bri-gajti za sneli*> današnjega človeštva, ki obsoja njih uapstl na nevtralno Belgijo, njih barbandva v Srbiji in Romuniji, njih perfldno propngnntlo v
Ameriki, ujili podlo prevarf» Itusije, zuiiičevaiije vseh pogodb, potapljanje žensk in otrok in številne druge in farni je, ki so prišle tekom vojne na dan.
llertling najbrže misli, da bodo vso bodoéo zgodovino pisala sama nemška janesa iu sicer peresu v služln lltihcuzolleinov. Tedaj bi si bilo se-veda lahko tloiuisliti, kako bi izgledala tu zgodovina. ('c Iii se prvotni kajzerjevi načrti )H»srcčili. bi sc to tueli zgodilo.
'l isti družbi, ki gospoduje sedaj v Nemčiji, jc moč prvo in zadnje, za čemer gre. Ako ve, da more vladati, ji je vse drugo postransko, kajti tedaj mora v*c plesali, kakor ona gode — po njenem mnenju tudi zgrdovina.
SOVRAÔTVO.
t
Ce lie bi bila vas stvar preveč tragična, bi se moralo človeku zdeti nadvse smešno, kifdar deklami ra llertling o sovraštvu, ki se po vsem svetu dviga proti Nemčiji.
V	tem sovrašt vu je brez dvoma mnogo ivsnič-nega in brez pridržku priznavamo, da je stvar ža lost na. Človeštvo je lahko razdeljeno v rase in narode, v cerkve iu stranke; ali komur ui prosti egoizem ideal, mora priznali skupne interese in potrebe» solidarnosti vsega človeškega rodu.
Doslej ta solidarnost še ui bils dosežena, ali naj plemenitejši duhovi vseh ua rodov so eleluli in delali, tla bi se pospešila vzajemnost, odstranile zapreke in doseglo čim popolnejše zbližuuje in •kulturno sodelovanje.
Sedanja vojna je hud udarec za vse to pri//-devauje.. .Mnogo s trdim naporom eioscžetiih uspehov se je razpršilo kakor dim v zraku, («loboko sc jc zajcello sovraštvo in gotovo se lahko pHzba,da ga je jh» vsemVvetu največ do Nemčije, 11e le do oficijelne Nemčije, do njenih tiranskih gospotlar-jcv. ampak do Nemcev sploh.
Težko je daims ugibati, kako dolgo osiunejo sledovi tega sovraštva živi. Tupataiu jih ne bo lahko iztrebiti, kajti poživljali jih bodo tragičui in tuzburljivi spomini. Veudar se pa sme upati, da
bodo neutolažljivi 111 nespravljivi slučaji lc izjeme, ki ne feoflo mogle preprečili rennw|m dela za h|w»-
rozum uartalov. • Kajri četueii ue bi bilo v čluveski
naravi več plemenitega, nego sc kaže v vrtine«
be'sa iu grozot, imajo vendsr vsi 1 is rod i 11 ti svetu
ttiliko akupuih interesov, da morajo kljub vsake»-niu nasprotju priti tlo veljave.
Ali da ft es se se»vrušlvo ne da prezreti. Mogočno jc iu mnogo ga je in največ sc ga obrača prati Nemčiji.
Teda je li llertling kdaj" vprašal, zakaj je tako.' Vsaka prikazen, nuj bo It'pu ali grdu, plemenita ali surova, ima svoje vzroke in Nemčiji bi sc prav podalo, tla bi jih poiskala.
Kancelar kajzerja Viljema govori, kako da širijo sovražniki z govorjeno in tiskano beseelt» in s slikami sovraštvo do Nemčije 4ki zopet razsaja najbolj proti Ameriki, češ da divja tukaj besna vojna furija.
V	nobeni deželi na svetu ni tako, kakor bi moralo biti. Sicer ne bi bilo v vsaki deželi ljudi in strank, ki se* trudijo, da bi zboljšali razmere. Ali prav kar se tiče Amerike, se sipe Nemčija naj manj pritoževati. Ko so Zedinjene države stopile v vojno, je predsednik Wilson izrecno naglasi!, da vodimo vojno proti nemški vladi, pa ne proti nemškemu ljndsivu. Ivo sc jc primerilo nekoliko slučajev tako/vanc ljudske justice, je sam predsednik nastopil proti takemu počcnjuiijti in izdal proglas. kakršnega ni nemška vlada nikdar izdala. Ko so časopisi poročali, tla razširja neki seržant vesti o gotovih divjaških činih Nemcev, je ameriški vrhovni poveljnik Pershing podal lsjavo, tla
sv flotičue vesli, kakor jc dognala preiskava, n^Vrsničnc in naložil, tla se pošlje dotični seržant v Francijo, kjer bo poklican na oeigovornosl.
Ameriki ne more llertling očitati, tla razširja
sovraštvo.
Ampak če sc je sovraštvo do Nemcev vendar vkoreninilo v svetu, st» tega krivi llohenzollerni in junkerji. Ludcndnrffi in Hcrtlingi, nemški militarizem in ves nemški sistem.
Mož na tako visokem mestu, kakor je kance-larjcvo, in ki jc povrh še grof, bi moral tudi o človeški nut uri kuj razumeti. Saj tudi njegovi Mi-heljni niso v bistvu nič elruzega kakor ljudje. Tudi v Nçmèiji žive poleg učenjakov nevedneži, poleg poštenjakov zločinci, poleg hladnokrv nih st rastni. Tudi tam najde lahko nekoliko lniljonov prebivalcev, ki ne znajo ločiti ljudstva od države in če sovražijo tujo vlado, sovražijo z njo vred tudi tuji narod. Nemčija jc dežela, v kateri jc bila zložena "himna sovrašt v t»" in sc jc tli k o rekoč ofi-cijelno prepevala. V Nemčiji so se ljudje pozdrav-ljuli s frazo "(loti strafe England'. ("'e se je kje 'ns svetu sovraštvo sistematično gojilo, je bile» lo v Nemčiji.
Ko se je Japonska pridružila zaveznikom, so v Berlinu pretepali KHsJee in pljuvali nanje, ker jih niso znali ločiti od Japoncev. Ameriški pt»sla-nik je bil insultiran v Berlinu, ko je bila Amerika igf nevtralna, ker je govoril angleško. I rusija je j» j ssiy* doi#nviim narodnega sovraštva, ki sc jc jilo poti oticijclno zaščito. Sovraštvo proti ( Dalje na 2. strani. )


»;: / j ¡s.; <
#v . "»
P R OLET AltC
Politika Nemčije.
(Konec s 1. «trani.) . Nemčiji je le odmev v Nemčiji porojenega »o -vršitva.
Hertling bi ne pa uioral le spomniti, kako se je Nemčija vojskovala, kako je trosila strup zarot • uištva, špionaže in najpodlejših intrig po nevtralnih deželah, kako je postopala v osvojenih krajih. Ne damo -je zapeljavati od kričečih vesti, ki jih vcasi širijo le senzacije željni poročevalci. Ali kar je uradnih, popolnoma potrjenih, z dokazi podprtih vesti, zadostuje popolnoma, da se razume sovraštvo. ki je polagoma vklilo in poteui raslo in raslo, dokler ni postalo tako mogočuo, kakor je sedaj.
Kaj naj bi pričakovala Nemčija od Belgij cev, ki so doživeli prusko invazijo, morali gledati, >kako so se plenili in požigali njihovi domovi, ne slučajno v bitki zadeti, ampak iz golega maščevanja sistematično paljeni? Kaj naj bi bili čutili, ko so morali gledati, kaj se je godilo njih ženam in i hčeram! Kako naj bi bili ostali ravnodušni, ko so Nemci pod golimi pretvezami postavljali može,' starce, nedorasle mladeniče ob zid in jih streljali, kakor zajce? in ko so na tisoče Belgijcev tdgnaii v Nemčijo — v pravo suženjstvo!
Nemogoče je naštevati vse, kar je uganjala kajzerska Nemčija, s čimer je morala provocirati •sovraštvo. Žalostno je, da se je tako zgodilo; mnogo truda bo treba, da se to popravi in se sovraštvo do prokletstvu vrednih sistemov loči od sovraštva do nhrodov. Ali Nemčija nima pravice s prstom kazati ha druge. Sovraštvo je bilo sti-mulano, ki ga je dajala svojim vojakom ; sovraštvo je bilo tolažilo, ki ga je dajala svojemu ljudstvu. Povsod je sejala sovraštvo; kar je njeno seme splodilo. mora zdaj žeti.
PRAVI VZROK.
(Jrof lic rt liti g je nastopal v pozi užaljenega junaka in sodnika in poslušalci bi bili morali misliti, da se mu godi tako dobro, kakor človeku, ki lahko kar ukazuje in obsoja. Toda proti koncu govora je prišel Hertling vendar tudi z drugo besedo na dan in z njo je nehote pokazal, da ni narekovalo njegovega govora junaštva, ampak le s težavo utajen strah — strah pred ljudstvom.
Na zapadni fronti je nemška armada nazadovala, I umikajoča se od črte do črte. Na Balkanu
se je pričela zavcziiiška ofenziva z nepodcenljivim uspehom. Kolikorkoli se je ueiuška Vlada trudila,
da bi zastrla resnico, je vendar prodrlo v deželo toliko vesti, da se je začelo žaupanje v nepremagljivost kajzerjeve armade majati. Vojaški in vladni krogi so gasili, kolikor se je le dalo in sli-kali položaj v čim svetlejših barvuh.
Toda sum se med ljudstvom vendar polagoma zbuja. Doslej so nam pripovedovale to le Časni-ške vesti. Sedaj je prišel Hertling sam r dragocenim priznanjem, ki izraža mnogo več, nego je kaucelar nameraval povedati. *
Kajzerjev zaupnik* in služabnik je obljubil glavnemu odboru, da ust reže vlada želji državnega zbora po informacijah, (¡ospod grof torej priznava, da je nemška vlada doslej držala narod v temi in mu ni povedala r«snice o dogodkih na bojišču. Po tej obljubi, o kateri morejo le slabouiuui optimisti v Nemčiji misliti, da je odkritosrčna, je pa Hertling govoril o 'globokem nemiru, ki je obvladal široke kroge prebivalstva." ^ To je torej beseda, ki naposled priznava resnico. Širokih krogov prebivalstva se je polastil nemir; Nemci, ki so štiri leta verjeli vse, kar so jim pravili Bethmann llollweg(-Miehaelis in Hert-liiig, ki so ss podvrgli kajzerju kakor otroci očetu, ki so slepo zaupali Ludendbrffu in Hindeuburgu, so postali nervozni. Okrog njih se gode nerazumljive reči in polagoma se jim dozdeva, da ni vse tako, kakor jim slika "očetovska" vlada.
Če govori Hertling o nemiru širokih slojev prebivalstva, tedaj mora biti to že splošna prikazen v Nemčiji. "Kporadični izbruhi nezadovoljnosti so se javljali zdaj tu zdaj tam ves čas. odkar je vojna, ali vladi ni prihajalo nikdar na misel, da bi bila to priznala in pokazala, da jemlje take stvari resno.
Nemški kancelar seveda ne prihaja z namenom, da bi iz položaja, ki ga mora priznati, izvajal potrebne posledice. Le zato je nastopil pred glavnim odborom, da bi gasil in zazibal ljudstvo zopet v otroško spanje, "Glavni vzrok nemira — pravi Hertling —- je pritisk strašnih štirih vojnih let, z vsemi izgubami, z vsem trpljenjem, z žrtvami, ki so bile naložene vsem slojem, vsaki obitelji in več-alimanj vsaRemu posamezniku. Ali gospodje, če je ta nemir posledica sedanje vojne situacije, dogodkov na zapadni fronti, moram, ne da bi posegel pred izjave, ki jih imamo pričakovati od zastopni-
ka vojnega ministrstva, slovesno izreči, da presegajo dovoljene meje".
(jrof vou Hertling je v svojem nadaljnem go-voru priznal, da ni bila zadnja nemška ofenziva na zapadu uspešna, in da se je bilo treba umakniti za Siegfridovo-drto; "situacija je resna — je dejal — toda nobenega vzroka ni, da bi nam upadalo srce. Preživeli siuo že hujše čase."
V mnenju, da so dogodki na zapadni fronti povzročili največ nemira, se Hertling menda ne moti. Ampak beseda, da je Nemčija preživela Že hujše čase, bo za Nemce sltfba tolažba, in kar se tiče sedanje vojne, tudi ni resnična, Izvzemši posamezne epizode, ki pa niso bile odločilne, je bila Nemčija do brest-litovskega miru povsod zmago -vita. S skruMcnjem Rumunske in Rusije je bila na vrhuncu svojih uspehov. In še potem je lahko krmila ljudstvo z uadauii vsled ponesrečenega sunka V Italijo in začasnega uspeha proti angleški črti ua Francoskem.
Sedanja situacija je temeljito drugačua. Smešno je, če govori Hertling sploh še o nemški ofenzi-* vi, ki je Nemčija že dolge tedne na vsej zapadni frouti v defenzivi, in sicer v neuspešni defenzivi i u ko se je pričela, zavezniška ofenziva razvijati tudi na Balkanu.
Ali hoče Hertling varati nemško ljudstvo, ali vara tudi samega sebe? Glavnemu odboru dajati tolažilne besede, ni težko. Ustaviti razvoj, ki ga predpisuje trda resnica, je druga reč in tudi Hertling nima tako božanske sile, četudi se postavlja njegov gospodar vedno z Bogoui v eno vrsto. Ako ne bi bili gospodarji Nemčije udarjeni s slepoto, bi morali spoznati, da se ne more vojna končati brez popolne preuredbe razmer v Evropi, pa bi priznali to potrebo in s tem bi lahko svoj narod obvarovali nadaljnih žrtev. Toda svojih iluzij se ne morejo otresti, nujnosti zgodovine ne razumejo, in zato so odgovorni, da pojde ta boj do kraja. Kako dolgo se bo pri tem nemško ljudstvo še dalo tolažiti z lepimi besfdami. je drugo vprašanje, na katero dobi morda tudi Hertling odgovor, ki ga ne bo veselil.
DROBTIKA NAMESTU HLEBCA.
Naposled je podal kancelar nemškemu ljudstvu vendar nekoliko tolažbe v obliki — obljube. Izrekel je uineuje, da ni nemira v deželi pripisati le vestem z bojišča, ampak tudi političnim željam,
in pri tem si je zvijačni diplomat nadel krinko, ki je pokazala, da zna v nujni potrebi igrati celo demokrata.
Ali kar je obljubil, ui bilo veliko iu še tuanj novo. Bila je pruska volilna reforma, s katero vlečejo Nemce že uekaj let za nos. Skoraj samo po sebi se razume, da je Hertling tudi to obljubil šele po vojni, nekako kot nagrado za nadaljno potrpež-Ijivost in požrtvovalnost.
V obeh teh lastnostih so se Nemci doslej odlikovali. Toda tudi oni imajo pregovore, med temi enega govorečega o vrču, ki hodi tako dolgo po vodo, da se razbije. Nemška potrpežljivost in zaupnost je že nekoliko podobna teuiu vrču in morda bo tudi grof Hertling slab piskrovez.
Obljuba pruski volilne reforme bi bila uekdsj lahko delala čudeže na Nemškem. Reakcionarni volilni zakon, ki deli Volilce v tri razrede, najširšim slojem delavstva pa sploh odreka volilno prs-vieo, je bil kamen spodtike ne le za socialiste, ampak za vse demokratične elemente v Nemčiji.
Ali včasi se je z dolarjem mnogo kupilo, danes pa malo. Vrednost se pa ne menja le pri denarju, temveč tudi pri političnih rečeh in danes so menda zahteve nemškega ljudstva nekoliko večje, kakor so bile pred vojno. Že se slišijo tu-patam glasovi o nemški republiki. A tudi manj radikalni krogi hočejo, da bodi Hertling ali kdorkoli bo njegov naslednik, odgovoren ljudskemu zastopstvu, ne pa kajzerju, ki ni odgovoren nikomur. •
Razuu tega so gotova vprašanja prenehala biti notranja zadeva Nemčije, ker se je izkazalo, da ne tlačijo le Nemcev, ampak so nevarna vsemu svetu. Ako se nemško ljudstvo, ki postaja po Hertlingovem priznanju, popolnoma zdrami in vrže kajzerstvo med relikvije preteklosti, mu gotovo nihče ne bo branil, da si naredi domače razmere tako demokratično, kakor hoče in more. Toda če ne znajo Nemci sami prekucniti avtokracije. mora to storiti ostali svet, da inu ne bo treba zidati na tisoče kasarn, jih napolnjevati z vso svojo mladino iu vsako leto žrtvovati miljard za oboroževanje, v večnem strahu, da spravi kakšen kajzer svoj militarističiio maši no v gibanje in napade mirne narode.
Dokler ne bo Nemčija tega razumela, lahko Hertling zmerja in joka, moli in kolne. Vojna se mora končati tako, da bo svet vedel, čemu so bile doprinešene vse neizmerne žrtve. •
Čustva in mišljenja.
Vtisi vnanjega sveta se v človeku ne izražajo le v opredeljenih predstavah in tako tudi reakcija čustev nanje ne prihaja do zavesti. O-gromna večina občutkov in čustev ostaja človeku v (»odzavesti (rnterbevvusstsein) t. j. neopredeljena, neintenZivna. Pri vsakem vstop'u nove predstave pa reagujejo ne le vsa čustva zavesti, amipak ves obseg človeške notranjosti, torej zavesti in podzavesti. Ves ta obseg čustvovanju se postavi v razmerje k novemu predmetu in se izraža v čustvu sle m nesle. Ker so razumu pristopno le jasne predstave, in so te v manjšini, zaradi-tega tudi nimajo vsegdar premoči nad podzavest-io. zsraditega človeka vodijo, ne toliko razum ui preudarek, nego čustva. Zato pa tudi velja Kehop-penhouserjev rek: Alles Aechte iui Mensehc.i wirtk v»e die Naturkraft unbevvust dureh Ver-nunft. Čustvo vrednosti nastopi tudi po vplivu podzavesti same, do katere razum nima pristopa. Iz tega sleddi, da človek vlada sebe več kot ima čustev v zavesti, več ko ima jasnih predstav. Vlada razuma ni nič druzega nego prevladanje zavestnih predstav nad podsavestjo. Nižji ko je organizem, širša je podzavest, višji ko je organizem, obsežnejša postane zavest, odločilno moč dobiva um. Docela prava* je- trditev drja. Ozvalda: vrednost ne zaznamovani z očesom, ušesom, nosom, s prstom, marveč jo čutim (empfin-de>- (reete čustvujem, fuehle)." Napačno pa je trditi: čustvujoč ; vrednoto shvačam (reete dojemam), zaznamovani to vrednoto. Zaznavanje je že miselni ukt,'akt ločitve predmeta od predmeta. Kadar vrednoto dojemam, je bil
delaven razum, ilusi pod vplivom - podzavesti. Reči moramo torej par: emocionalno stremljenje obstoji kot izraz životne prvine nagona, spojenega s celim čustvovanjem, zavestnim in podzavestnim, intencionalno stremljenje pa je spojeno s čustvi zavesti," in z dejavnostjo mišljenja. Zato bi rekel po mišljenju zavirati nagon je hotenje, naperjeno na cilj, je volja. Vrednota je razmerje čustev, ugodje subjekta k predmetu. Nagoni, spojeni s čustvovanjem brez določenega cilja, so stremljenje; Nagon in stremljenje gre v nedoločeno in neskončno, spoznanje do je stremljenju smer in ga kvant it i v no določi. Volja je torej mogoča le kot zveza mišljenja iu spoznavanja s čustvovanjem. Volja torej zavira nedoločeno in neskončno stremljenje. S teru zbira čustva v posamezne komplekse, ki se postavljajo v razmerje s predstavo. Tako je mogoče govoriti o moči volje. Z dano zavestjo in podzavestjo je dana tudi de-terininacija, t. j. človek je rezultat ne le lastnih izkušenj, ampak še več rezultat družbe in prednikov. Kolikor več je njega čustev pod zavestjo, t. j. manj ko je močno mišljenje, bolj je njegova volja že a priori determinirana. Zato vlada žival in neukega človeka instinkt. Zato je mogoče govoriti o svobodni volji le pri človeku spoznanja. Le tam, kjer človek s svojim umom domneva predstave, jih nanaša in veže med seboj do tistega predmeta, ki je potreben človeškemu obstanku in rasti, kjer te predstave veže stalno z gotovimi kompleksi čustev, le tam je mogoče govoriti o svobodni volji. V tčm navadnem nazira-nju vseh psihičnih pojavov človeka se najde po-
men volje in vzgojna sredstva do volje. Ako ves napredek človeka postaja viden le na napredku intetekta, t. j. človeškega dejanja, to odgovarja tudi človeškemu organizmu in življenju. Nagoni so nedoločeni in neskončni, dejanje postane mogoče Šele zavladanjein predmeta, t. j. spoznanja. Ako je vidno dejanje človeških organov neposredno seganje na vnanji svet, je človeku dano v njegovi vednosti (Das Wissen) v njegovem umu mogoče vladati prirodne sile, t. j. dejstvovanje na daljavo. Vzgoja spoznanja je tudi vzgoja volje. S tem pa ni rečeno, da se volja vzgaja le potom razvoja razuma i« formalne logike. Ore se za spoznanje idejnih kompleksov, kjer je mišljenje tesno združeno s čustvovanjem. V višku razvoja človeka je rezultat mišljenja znanje, rezultat stremljenja ljubezen. V nesoglasju tega dvojnega rezultata kulturnega človeka tiči ves nemir današnjega kulturnega človeka. Ni toliko vzrok nemiru razvoj tehnike in mase. fino in drugo pomeni le stopnjevanje in napredek človeškega intelekta in pritegnitev k kulturi večino ljudi. Narast tehnike je dejansko nakopičil neverjetne zaklade bogastva v rokah malega števila ljudi, je dejansko preselil mase s kmetov v mesta. Nagromadenje miljonov v mestnih centrih ima za seboj prostitucijo in sifilido, alkoholizem, razsipnost in blaziranost. :Ne smemo pa kljub temu sklepati na degeneracijo kulturnega človeštva. Ves nemir in vsi izrastki nove dobe so produkt kapitalizma in pauperizma. Proti temu je treba nove organizacije držav potom organizacije mas z zahtevkom deležbe kulture, je treba spo-
znanja iuteligentov človeških blaginj, odrekanje od oblasti in od izkoriščanja mase. To je socialni problem! Nujnejši je ta, važnejši etični iu verski problem.	'^'P
Krščanstvo v oblikah, kakor danes rlada med kulturnim Človeštvom, ne zadošča.' Izvršilo je glavno svojo nalogo z učenjem samozatajcvauja in odrekanja med divjimi rodovi in razkošnimi Rimljani, s tem pospešilo tvoritev kulturne družbe. Zašlo pa je predaleč s temi načeli, abstrahira-lo je preveč od dejanskega življenja. Protest a u-tizem je odprl pot svobodi vesti. Francoska revolucija je dala politično svobodo. Ostalo pa jc ne-utolaženo vse hrepenenje po estetični, etični kulturo. Ves neiuir današnje dobe je stremljenje velike mase po dvignenji» in razširit, individualitete A karakterizira obseg individualitete čustvovanje in spoznanje. Država in cerkev kot predstuvite-Ijici človeške družin» sta vzgajali pokorščino in disciplino, zanemarili sta esteticno in etično vzgojo. Vzgojna sredstva so bile prepovedi, zapovedi in strahovanje. Ta sredstva so postala nezadostna za ljudsko vzgojo, raditega navidezna de-generacija, ki ni drugega nego protest človeštva proti dosedanji vzgoji,, želja po svobodnem odlo-čevanju. Iskati potom estetične in etične vzgoje novih potov, je naloga bodočnosti. Analiza mišljenja, volje in dejanja nam kaže to pot: Človc-ka gonijo čistva. Spoznavanje je zaviranje • neskončnega stremljenja in stavljenja ciljev, brez njih je volja nemogoča. Odkrijmo lepoto, učimo resnico ne enemu a a vsakemu, je geslo nove kulture.
Utrinki
Iz Archaugclsku poročajo: Zavezniška ekspe-dieija v Archangetaku je prekrižala načrte ruskim monarhi«tom. ki šo hoteli izrabiti situacijo za obnovitev monarhije v Rusiji, če tudi v začetku le v manjšem delu. Za carja so nameravali proglasiti brata bivšega carja, velikega . kneza Mihajla Aleksandroviča, ki se skriva nekje v arhangelski provinci. Pristaši stotnika Čaplina, ki je bil obenem poveljnik ruske armade v omenjeni provinci, no aretirali ministre Čajkovskije-vega kabineta ('ajkovskega in ostale ministre «o zarotniki prepeljali s paruikom^v sololovski samostan in proglasili toplina za novega ministrskega predsednika, Ca plin je monarhist in je kot poveljnik armade izrabil ugodno priliko, da se ua kar iiajmiriiejši način iznebi demokratične repnb-liksnske vlade, ki ji je načeloval Čajkov ,kij. Toda na murmarakem obrežju so izkrcane zavezniške čete. ki imajo kontrolo nad Archangelskom in tem se ima ( aplin zahvaliti, Ha je izgubil še poveljništvo ruske armade v Archaiigelsku. Di-plomstični zastopniki Združenih držav. Francije, Anglije iu Italije so podali ('apliuovi stranki, ki je s silo vrgla < ajkovskijevo vlado, izjavo, da ne bodo dopustili funkcionirati njihovi vladi, katero so imenovali na mesto prejšnje vlade. Obenem so zavezniki osvobodili, prejš.ijegn ministrskega predsednika Čajkovskijega. ("aplin pa je resigni-ral kot poveljnik armade. Na njegovo mesto je bil Imenovan stotnik Ivanov. Zavezniški diplomatje pravijo v svoji noti, da ni njihov namen vmeša-
vati se v notranje razmere province, toda storili bodo vse, da se v deželi ohrani red, dokler je poti njihovim varstvom. Izjavljajo, da ni njihov namen vsiljevati narodu kUkšno vlado, tudi pa ne dopuste, da bi si kdo kradel vladne pravice, kakor jc storil stotnik ("aplin, katerega nameni so tudi nasprotni principom, za katere se bore zavezniške armade. Dokler ne bo ljudstvo samo izreklo, kakšno vladno formo želi, toliko časa bo dežela pod protekcijo zavezniških čet in bo uživala vse pravice svobodne dežele. Capi ¡nova stranka se .»e pritoževala, da ni bila zadostno zastopana v Čajkoskijevem kabinetu iu zato so vrgli ves prejšnji min istrski svet, ministre zaprli, sebe pa proglasili za diktatorje. Zavezniki pa niso v Rusiji zato, da bi pomagali eni ali drugi stranki do diktatoistva in to je moral spoznati tudi stotnik Čaplin.
Časnikarska ogentnra Kxchangc Telegraph poroča, da je kajzer zelo oslabil in da so mu zdravniki prepovedali sestanke in vsako drugo delo. ki bi utegnilo poslabšati njegovo zdravstveno stanje,
jm
Iz Curina poročajo: Mnogo švicarskih socialističnih listov je dobilo poročila iz indirektnih nemških virov, da je nastal kritičen spor med jnžnonemškimtepotHikt in pruskimi diktatorji. "Central Scfmeitier Demokrat" poroča, da je na nekem burnem sestanku bavarski poveljnik sku-
šal osebno napasti Hindenburga. Nemški dezer-ter ji pripovedujejo, da je bavarski princ skušal ustreliti feldmarsaltt Hindenburga, toda ga ni zadel. Že prej so iz nevtralnih držav prihajala poročila, da sta se bavarski prestolonaslednik Ru-pert in Hiiulenburg sporekla in da je prestolonaslednik zvračal krivdo za poraze na zapadni fronti na Hindenburga. Kakor znano, je kmalo po silovitem porazu nemške armade bavarski pre-stolonaslednik odpotoval domov ua daljši "dopust".
Iz Amsterdama poročajo: V Woellersdorfu blizu Dunaja se je pripetila dne 22. sept. eksplo zija v raunicijski tovarni, ki je zahtevala 382 človeških življenj. Veliko število delavcev je ranjenih. Tako se poroča brzojavka z Dunaja.
Iz Curiha javljajo: Časopis "Ostereichisehe Bierhrouer" piše, da so cene živilom v Avstriji narasle od leta 1914 kskor sledi: Uovedina se je podražila za «77 odstotkov, bravina 141«, svinjina 23)0, pšenična moka 3833, leča 4900. fižol 3500. krompir 1«14. Poprečno so se /ivila podražila zs 2395 odstotkov.
Iz nemških virov javljajo, da namerava sovjetska vlada mobilizirati s pomočjo Nemčije pol miljona mož proti čehoslovskom in drugim zsvezniškim armadam, ki prodirajo iz Sibirje in s severa. Nemci so pojačali sovjetske čete in po-
slali svoje častnike, da vežbajo nove rek rute. Angleške čete pod generalom Poolcjen» so prodrle na obeh straneh reke Dvine do točke, ki se nahaja 80 milj južno od Berciitsknje oziroma 150 milj južno od Arhangcla. Dalje jc vsa severno-vzhodna Knvkazija pod kontrolo kozakov.
Amsterdamski dopisnik "Daily Kxpreaoa" poroča, da je nemška stranka — to je Sche'dc-ni an nova večina — sprejela resolucijo, po kateri vstopijo njeni člani v nameravano novo vlado Je pod sledečimi pogoji:
1. Mirovna resolucija parlamentarne večine se mora na vsak način vzdržati.
2.	Nemčija mora priznati ligo narodov"
3.	Nemčija mora jasno in določno izjaviti, da «e zavezuje za obnovitev Belgije. Srbije in Črne (lore.
4.	Brest-litovska pogodba ne sme biti zapreka miru.
•V Od Nemčije zasedeno ozemlje na vzhodu sr mora izprazniti.
«. I sireni se mora garantirati avtonomija.
Neheidouianiiova frakcija je zelo skromna s svojimi zahtevami!
Iz Rima poročajo, da je papež poslal diploma t lenega kurirja na Dunaj z odgovorom na zadnjo mirovno noto avstroogrske vlade. Papežev odgo-vor baje vsebuje izjavo ueutralnosti.
Benjamin Franklin v naši književnosti.
(Konec.)
Še en reflekr Franklinovega "Ubogega Kihanja" naham v slovenski književnoMtl. Malava |ič je v Blei\veisovih "Novicah" 1843, it. 2 pri o hči I peaem: "Kako ne pride iz vajinic ua alamo, poleg nemškiga." Vsebina te pesmi je sledeča: Vsi se pritožujete, da ni denarja; a krivi Me si sami svojih nadlog, "in ne držite se prazne več vere, Čase da hujše pošilja vaui Bog", Godrnjate čez davke in zakone.
"Marsikter' davek pa večji, ko ti, je, ki ga vam grda lcmoba požre; marsikter dan se vam prazen razbije, ki >am za delo in pridnost dan je . . ."
Drugi tak vaš (tavek je lotrija, tretji baharija,
"k* za nepotrebne ga daste reči, kupite, vživate in sleparija r mošnje goljfiva vam polne suši."
Nekdaj so nosili vsi trdno domače platno, zdaj pa imate "pajeevino." Vaši predniki so jedli močnik ali žgance, pa v srajcah krompir, a vi pijete kavo. Mnogo ljudi se drli le starih navad in zato zaostajajo. Vsak fantiček že kadi in si pipico okuje s srebrom. Ne tožite torej, da so časi slabi: časi so stari, le vi bodite boljši. Delajte, bodite dobri ljudje ip kristjani, hranite zaslužek!
Ni dvoma, da je temeljna mfcsel iu okvir pesmi posnetek Franklinovega "Ubogega Riharda."
n.
Pred več leti sem —1 če se ne motim — v neki češki čitanki našel povest: "Piščalka." To povest ima tudi Luka Svetec v "Vcdežu" (1850, str. 60) pod naslovom: "Piščalka. Povest. Po ruskem Karamzina. Podgorski". 1 Vsebina "Piščalke" po L. Svetcu je ta-lerKot otrok sem nekoč dobil mošnjo denarja Hitro sem si kupil piščalko ter doma na njo na vso moč piskal. Bratje in sestre so mi rekli, da bi si za oni denar lahko kaj kupil, kar bi bilo več vredno. Celo smejali so se mi, tako da
sem bil žalosten. Sklenil sem, da si nikdar ne kupim ničesar nepotrebnega. Ko sem dorastel, seiu spoznal, da mnogo ljudi predrago kupuje svoje "pivčalke," ua pr. pridvorniki, ki ¿anteni žrtvujejo kreposti, nadalje taki, ki si gazele ploskanje ljudstva, pa zanemarijo gospodarstvo, ali skopuhi, ki skrhe le za polnitev mošnje, aH slasfniki, ki stavijo užitek telesA nad dušo, ali zapravljive!, ki svoj doni' uničijo z drago obleko, z dragimi jedrni in kočijami. Skratka: neb roj trpljenja izhaja odtod, ker ljudje ne po/na jo cene reči iu jih predrago plačujejo.
Prvotno pa "Piščalka" ni niti Svetčeva niti aKrautziuova, ampak Franklinova: "Die Pfeife. Kine wahre Geschichte. An seinen Neffen," iz 1. 1779. 2
Svet če va povest se le v nezuatnostih razločuje od Franklinovega izvirnika. Najvažnejša razlika je ta, da je pri Svetcu ena vrsta "piščalkar-jov" izpuščena, namreč ona, ki jo ima Franklin nazadnje: "Wenn ich ein schoenes, sanftes Maud-ehen an einem bousartigen Drachen Vom Mann verheiratet sehe, so sage ich* «lammer • und Schade, dass sie soviel fuer eine l^eife gegeben bat."
"Predrago pisalo" imajo tudi Slomškove " Drobtinice" 1852 (str. 1*8). Dečku so dali "boter srebhio pet ico za. rešit vo ali vezilo k godov-nu." Hščalko je kupil na sejmu. Ljudje se mu smejejo. Znatno so "Drobtinice" izpremenile število in red "piščalkarjev:'V "Mnogokdo si je gosposko obleko omislil, prisekau škric in zavihan klobuk, prstan na rok, smotko v zobeh in leta 1848. tudi sablo po strani, da je za njim ropotala. Oh, sem dejal, ti norska glava, si predrago piščal kupil. — Videl sem drugega; kako je drhali
.ljudstva govoril, delal sladke obljube ter preprostim ljudem obetal zlate čase, naj bi ga za poalan-ca ali pa srenjakega poglavarja iavolili. Pač predraga piščal, sem mislil; iii taka je bila. Daneh so ga na rokah nadli, v kratkih dneh so mu pa okna potrupali. — Poznam mladeničev veliko, katerih eni so se dali ženstvu oslepiti, drugi so se v igro, tretji v vino izgubili, zapravili denar, poštenje, zdravje in tudi življenje, časno in večno nesrečni. — Oh, sem dejal, so pač predrago piščal plačali . . ."
Odkod je Slomšek črpal, ne morem reči. Zanimivo pa je, kako so "Drobtinice" Frauklinovo "l*iščalko" modernizirale, to je, jo uporabile za presojo istodobnih dogodkov. Duh, ki ga kaže ta preuredba, je duh Slomškov, ki je obsojal "demokrate" I. 1848. 1
Da je "Piščalka" prvotna Franklinova povest, o tem ni dvoma. A prav zato pa je treba na-glasiti, da Luka Svetec svojo "Piščalko" izrecno označuje kot povest "po ruskem Karamzina." Po takem bi povest preko ruščine prišla v Svetčevo pero.
Sama na sebi ae ta trditev prav dobro ujema z glasom, ki si ga je bil pridobil Karamzin (1766— 1826) v neruski Kvropi zlasti s svojo zgodovino. Karamzin pa je bil tudi beletrist ter so se njegovi pesniški in prozajičui beletristični spisi prevajali tudi v druge jezike.Spričo tega bi bilo le naravno, če bi Karamzina prevajal tudi Slovenec.
1	Bleiweis je Svetčevo "Piščalko" wprejel v "Berilo" 11. (1852, str. 69). ......
2	V Binzerjevcm izdanju (Kiel, 1829) IV. str. 137.
I Uredil je ta letnik "Drobtinic" Jos. Roz-
man, Slomškov kanonik v «Št. Andreju na Koroškem, a "Piščalka" je brezdvomuo Slomškov prispevek. Kot takega ga je sprejel tudi M. Lendov-šck v Slomškove "Zbrane spise" (II. str. 47.) —
V Sehreinerjevi "Čitanki za obče ljudske Šole"
IV del (1909) s*. 33 je tudi "Piščalka;" podpisan je A. M. Slomšek, a tekst sega samo do naštevanja poedinih vrst piščalkarjev, a tekst je fakti-čno stilistično modernizirani tekst Svetčev. Kako je pod ti l»erilo prišlo Slomškovo ime, ne vem.
Hotel sem Svetčevo "Piščalko" primerjati a Ka-ramciuom; žal, da jo v njeogvih zbranil spisih zaman iščem. 1 Da jo je res nekje podal, vidim ia l^topiaa Matice Srpske (1*32, IV. del. att. 8*), kjer je priobčen "Karamzina Fruliea (Rvistoki)"; iz ruščine jo je prevel A. Arnovljev. Srbski prevod se s Svet ceni ujema malone doslovno, le v par izrazih je razlika. G. Luka Svetec sicer dandanes izreeno zat rjuje, da Karamzina nikdar ni Imel v rokah, ter pravi: "Če sem kaj pkal, kar ae tiče njegovil del, sem moral odkod drugod pometi, kar ini pa ni znano." 65 let, odkar je Svetec priobčiti "Piščalko", je za spomin prav dolga doba; mogoče je pa tudi, da res ni direktno rabil Karamzina, ampak srbski letopis, ki so ga okoli 1890— 1833 marljivo čitali tudi Slovenci v Gradcu. Treba bi bilo pogledati tudi Gajevo "Danico," ki je včasih posredovala med daljnim vzhodom in nami.
Gotovo bi se dalo še več Franklinovlh povesti zaslediti, pa že navedene drobtinice kažejo, da ja Franklinov duh segel tudi do nas. Iz življenja slavonskega prosvetljenca Adama Filipoviča (1792— 1871) je znano, da mu je v političnem demokrat Iz-mu vzor bila severna Amerika. 2
' ^ -Ti
1 Prim. "Sočinenija" v izdanju Tleks Srairdi-na iz 1. 1848. — Njegovih "Listov za deco" ali "Spisov za mladež" (Moskva, 1785—1789), ki pomenijo začetek njegovega literaturnega delovanja, nisent mogel dobiti do rok, enako tudi ne lista "Aglaja". Karamzin se je bavil s Franklinom; citira ga v članku "Zapiski staroga moskovwkago žitelja." Sočinenija (184$) III, str. 332.
2 Vlado je Dukat, Rad Jugoslov. akademije,
knj. 203, str. 5.
tnn Podrobnik
Vragov
Ali kadar se je vračal na svojem lahkem vozičku sedeč po beli, ravni cesti proti domu, iz same rahle razburjenosti z bičem igrajoč po svetlem konjičkovem hrbtu, v sebi še enkrat svoje in druge leje tovarišije posrečene dovtipe vživajoč, ko je bila vsa njegova duša, ah, kakor ta lepa pokrajina vsa vedra in solnčna, vsa pisana in zelena, a nad njo tupatam kakor meglice—ovčice daleč, daleč, komaj še vidno, tupatam, prijazna glavica, — pa se je dvignil naenkrat nad obzorje kakor grd zmaj črn oblak in iz njega je padla debela, grenka kaplja spoznanja, da vse to ni v in da ne bo dobro končalo . . .
a ne bo dobro končalo, ker se nekateri njegovih sobratov že zdaj zgledujejo nad ujim in nad to čudno izpremembo njegovega življenja, pa ga bodo,nekega dne osumili še više gori, da je popustil od svoje gorečnosti in se pajdaši z elementi, ki se z njim za <lhlj časa ne sjne pajdašiti železo, ki hoče ostati vroče. In bodo to ohlajeno železo nekega dne zavili v kos papirja, ki sc nta pravi dekret, ter ga poslali popolnoma na hlad.
Ali tolažiti se je mogel, da se mu tega vsaj za prvi čas še ni bilo resno bati: zavedal se je, da vsaj pri prihodnjih volitvah, ko bo gotovo še v tem kraj'u, — in ako bi ga pozneje premestili, ustvari si enako pozicijo drugod, — daj v.sej ob ti generalni poskušnji lahko tako nastopi, da mu ne bo treba v nemar staviti niti enega obzira na pogodbo, a bo uspeli vendar tak, da mu ga bodo morali priznati gori do višnjevega prestola : brez le ene žal besede nasprotnikom razpro-stre lahko roke ter poreče ljudem: "Sodite me po mojih delih, in ne bo se vam težko odločiti /a stranko, v katere itnenu sem dovršil to delo!"
In občutil je z globoko zadovoljno*!jo, da pojdejo z njim ne samo njegovi dosedanji privrženci, nego da to sama njegova beseda izpodhije glinaste noge tudi protivnim malikont samim. In ker bo uspeh popoln, ga nihče po pripomočkih niti vprašal ne bo . . .
Kar se tiče točke, da ne bo dobro končalo, se je torej že še lahko pomiril. Teže pa nut je ležala na duši misel, da rti prav, kar počenja; ali bolje: da ni potrebno, da to počenja; da je torej nespametno, da se izpostavlja pa makar še tako neznatnim nevarnostim; še bolj pa, da n\ potreb-uo, da gazi v sebi svoja najpieiHenitejaa stremljenju . . . Zakaj zavedal se je. ako pojde tako naprej, postane iz njega mrtev človek, mlačen duhovnik, luč pod mernikom . . .
In ali je res pogodba poveznila mernik čez njegovo ognjevito in zato tudi liojevito naravo, ali mu je pogodba res zvezala po delu hrepeneče roke, res ustrupila ostro rezilo njegovega jezika? ... Ne in ne! Bistro in jasno je bilo rečeno, da se ima ogibati samo direktnih napadov proti sopogodbeniku, — na vse druge strani mu je svoboden razmah. Odkod torej naenkrat to mrtvilo, ta topost, to varanje samega sel»e, da to življenje veliko bolj odgovatja njegovemu ustroju, to slepljenje, da mu je res toliko na tej oblizani družbi, v korenu vendar gnili in puhli. Več nego na tem sicer okornem, a v vse globine tako zdravem in jedrnem narodu? Odkod vsa ta mc-fistofelska sofist tka, — ali mu jo nazadnje oni . izvennaravnim potom vdihuje? . . .
; Ali ne. tega ni mogel priznati: ta izprenteutba je morala imeti popolnoma naravne psihološke vzroke . . . Z^kaj drugače bi bilo ravno tako na-
ravno, da prizna mesto podzemskih takorekoč nad-zemske vplive: izgpbo milosti božje ... In tega ni hotel, ni mogel, ni bilo treba priznati! Ali je prodal dušo, ali k«» je odrekel le eni črtici najvišjega povelja: "Ljubi Boga čez vse in svojega bližnjega kakor samega sebe!" Ali ni započel in izvršil cele akcije takrat v stanju največje stiske in razburjenosti, ko človek že po posvetnih zakonih takorekoč ni več odgovoren za svoja dejanja? . . . Sicer pa je vso to zadevo že uredil tudi z Bogom iu s svojo vestjo . . .
Toda, kje so, kje so potem pravi vzroki? Premišljeval j« sem, premišljeval je tja in je prišel do zaključka, da so bili samo namišljeni. In kakor človek, ki je zabredel v temi s svojim vozom v močvirje in išče potem zopet prave poti, je sklenil, da vstane takoj raz zmeti svoje udobnosti in se loti peš vrnitev na cesto, odkazano mu po njegovih nagnenjih in dolžnostih.
Ali vsi poskusi so ostali zaman. Beseda, ki jo je hotel vreči vso trdo na glave svojih poslušalcev, se je zmehčala,, komaj da je prišla na zrak in je padla kakor kosmič prediva med njimi na tla. Sulica, ki jo je z vso staro silo hotel naperiti proti nasprotnikom, je strepetala v zraku kakor obstreljena ptico in se je opotekla daleč pred ciljem na zemljo. Kakor Samson, ki so mu Jase ostrigli, se je zdel samemu sebi in razpogum-!jen je povesil roke. Ni bilo rvoma: kakor Samsona ga je bil zapustil silni Gospodov duh. Samo da si je Jczeršek to povsem raeijonalistieno razlagal : čutil se je pač vezanega, bal se je dregniti ob pogodbo, in predvsem —preveč ga je bilo groza, da bi ga oni sam prišel opozarjat na njeno kršitev ... a, to je bilo glavno! ... In zato se
je rajši sam ogibal vsega, kar bi bilo le od daleč mogoče teflmačiti tako. In čim bolj je odlašal vrnitev na pravo cesto, tem bolj se je addaljeva! od nje, zakaj ttem bolj nenaravna bi se bila zdela ljudem njegova vrnitev.
Iti končno se je vdal popolnoma. Ko so nazadnje le prišle volitve, ki sc jih je bolj iu bolj bal, in se gospodje i/, ftie*1r't »liso zadovoljili, da mora on, najzinožnejši, prevzeti organizacijo celega dekanata, tedaj se je izgovoril, da ima \ laatnem okraju dela ftc preveč Zakaj le predobro je čutil, da bi po krajih izven njegovega torišča ne zadostoval le poziv na uap« Le v njegovem lastnem delokrogu, nego da bi moral rabiti tudi besede, ostre in bojevite kakor nekoč In kdo mu jamči, da pri tem nehote morda ne za-#dene celo ob rožljajoče verige svojega sopotrod-ltika, ali vsaj, da mu ne uide neprevidna beseda/ in da v tem hipu kak davčni ali bančni uradnik n* privzdigne naenkrat bo^vekje enega onih VTO'/,-uh tisočakov rili stotn^ov proti luči ru se v.airj-di? . . .
Ali nadejal se je gc vedno, da neuodni- vtis!:, ki ga je napravila njegova odpoved, popramo u-spehi v njegovi bližini. In res mu jlf 10 rtoenTirift tudi pomagalo. Ali črna pika jcsoaltO'-JiJKTbi tudi pomagalo Ali črna pika jc. ostfcfn . ' . TiTTa črna pika je ob nadaljnifr bolj neugodnih nego ugodnih poročilih o njem nrtrnstla v veliko pego, katera se je postavila tja. kakor «o postavi Ituift med zemljo in solnce. In pod vplivom tepn sWr še nepopolnega mrka je moral Jezerftek če* ne-kaj mesecev precej daleč proč od ravnih in le bolj daleč proč od železnih cest . . .
' (Konec prihodnjič.)
Poslednji dnevi Štefana Poljanca.
vn
Poljanec je slonel ob oknu, obrnjen v izbo. Matilda jc sedela z amizo, glavo skrito v rokah.
"Črnili jokaš? Kaj pa si pričakovala? Praviš, da sein pust, dolgočasen, neprijazen, da te ne ljubim —"
"Da me sovražiš!"
"To je bolj jasno: da te sovražim! Ampak povej: kaj ti nisem bil razodel od začfetka in kolikor mogoče razločno, da nisem več poet, temveč da uvažujem praktične razmere? Ali ti nisem povedal?"
Ozrla se je nanj z objokanimi, od trpljenja ftpačenint obrazom.
"Prosim te: ne ubijaj!"
"Kako pa hočeš, da naj govorim? Kako pa hočeš, da naj te ljubim? a naj govorim in ljubim kakor gospod Valenti? Truhadut na vse večne čase? Ali pomisli, Matilda, jaz nisem Trubadur, nisem gospod Valentin, ne maram biti gospod Valentin! — Vse lepši je zdaj najin cilj, Matilda, vsa lepša najina prihodnost —"
Za hip so se zasvetile njegove oči, ali takoj se je vrnil .na ustnice hudoftmi in neodkritosrčni smehljaj.
Matilda jf vstala in je stopila k njemu._
"Povej mi, dragi, povej mi, če me ljubiš! Povej mi to in govori dalje; poslušala te bom brez solza — samo to mi p vej!"
Iztegnil je roko, kakor da bi se je hotel ubraniti.
"Take so torej tvoje želje! Na zofi sediva bi si pripovedujeva o ljubezni; berem ti -.onete, ki sem jih bil zložil tebi na čast; in ti si Malči in jaz sem gospod Valentin. Ampak to ne sme
biti, Matilda, kaj ne razumeš* Boga mi, ničesar ne razumeš!"
Okrenila se je tiho, legla je na zofo in jc skrila obraz.
Poljanec je govoril dalje.
"Vprašal bi Petrina, če ljubijo tudi ljudje, ki uvažujejo praktične" razmere. In kaj bi mi odgovoril Petrin? Da ne ljubijo in da nikoli niso ljubili. Zato pa imajo neko drugo čednost, k#Je vredna več od vsake ljubezni. Izhajajo namreč; Petrin bo prav lepo-izhajal s svojo ženo, in vendar vem,# da je ne ljubi. Izhajajo zategadelj, ker so spodobni, mirni Ijndje, ki uvažujejo. Mož, ki ljubi svojo Ženo, je njen večni mučilec in nazadnje njen rarbelj. — «laz sem mislil, Matilda, da bi se na spomlad poročila, in namenil sem ti prav lepo prihodnost. Živela bi prijetno drug poleg drugega, uvaževala bi obadva praktične razmere in godilo bi se nama dobro. Zakaj nočeš, Matilda?"
Vzdignila se je nenadoma, njen obraz je bil zelo bled in globoka luč je bila v njenih očeh. Izprcgovorila je z nenavadno mirnim glasom.
"Povej mi, zakaj me mučiš!"	,
Pogledala mu je naravnost, v oči in v tistem trenotku se je prikazal nelep smehljaj na njenih ustnicah.
"Zdaj vem, zakaj me mučiš! Prišel si tisti večer, tisto prvo»noč in si me vzel. Privezan si, rad bi se (M 1 vezal. Ali vezi ni, ni bilo druge od moje ljubezni. Pojdi!"
Stal je, gledal je nanjo, ki je b(la še lepša kakor v njegovem srcu.
"Pojdi!"
Stopil je k nji iti jo je objel in stisnil "k sebi k.^kor tisto noč.
"Zato, ker te ljubim, Matilda! Zato, ker te ljubim!"
Njen poljub ni bil tako vroč, kakor tisti večer . . .
Zunaj se je zmračilo ob polnem dnevu, nebo se je pooblačilo in na okno je potrkal dež. V izbo je stopila teta Mara, slepa starka; poslušala je med durmi njegov glas in njen.
"Kaj si to ti, Štefan Poljanec?"
".faz sem, teta Mara!"
Stopi bliže!"
Njena tenka, zgrbljena roka je zdrknila narahlo in urno po njegovem obrazu. Nato je stopila teta Mara k Matildi in jo je pogladila po laseh.
"akaj si žalostna? Nič žalostnega ni, Matilda, ubogi otrok, nič žalostnega I Tudi jaz, tudi jaz — minilo je zdavnaj in lep jc spomin —"
Poljanec se je napotil v tisto dolgo, tesno predmestno ulico, kjer je stanoval nekoč gospod Valentin. Zdaj ni več stanova* tam, zakaj v tistem •renotku, ko je stopil Poljanec pred hišo, so nesli po stopnicah v vežo veliko črno rakev in v rakvi je bilo truplo gospoda Valentina. • Nikoli v svojem življenju se ni Stefan Poljanec tako čudil kakor ob tisti uri. Vsa ulica, od frančiškanske do šentpeterske cerkve, je bila polna ljudi in komaj se je prignetil do hiše. Ooapo-dje V črnih oblekah in z žalostnimi, zamišljenimi obraza! so begali med množico; Bog vedi, kakšno je bilo njih opravilo. V lepi vrsti so stala tam društva z zastavami; pevci so si delili note, gledali so slovesno in so kašljall. Deževalo je zniirom močneje, nekdo je razprl med gnečo velik rdeč dežnik, množica se je smejala, suvala se in prerivala. "Mir!" je zaklical debel glas. Pripeljal se je naposled župan, pripeljala se je lepa četa občinskih svetovalcevt dostojanstvenikov in imenit-nikov in stvar se je pričela.
Zbor je zapel žalostinfco, in ko je zapel, je ugledal Štefan Poljanec v «irediiji vrsti, prav ob vratih, doktorja Petrina. Crn je bil od nog do glave, oziral se je otožno in svečano, stresel je časih z glavo ter se pogladil po čelu. Poljanec se je priril do njega.
"Kaj pa ti tukaj, Petrin?"
"Kaj bi jaz tukaj?"
Petrin je vzdignil obrvi.
"Kaj si poznal goapoda Valentina?"
"Če sem ga poznal?"
Vzdignil je obrvi še više.
"Če si ga!" ,
"Nisem ga poznal. Videl sem ga nekoč na cesti. Ali je imel dolgo brado?"
"Dolgo!"
"In širok klobuk?"
"Zelo širok; postrani ga je nosil."
"Torej je bil tisti. Kakšen pa je bil drugače? Ali si ga poznal?"
"Blag človek je bij. AjH>®k povej mi: čemu pa si prišel?"
Začudil se je Petrin in je stresel z glavo.
"Saj bom ob grobu! Zato sem prišell"
Poljaueu so omahnile roke in omahnile so niu misli.
"O čem boš govoril?"
"O živnioreji gotovo ne! O gospoda Valentinu bom govoril!"	„
"Saj ga nisi poznal!"
"Čemu pa naj bi ga bil pomalt Mučenik ja
bil."
"Kdo ga je rouW
"Rekel si mi, Štefan Poljanec, da mislil u valovati prakttčne razmere. Lagal si!"
Okrenil se je in je stopil v velo, Štefan Poljanec pa se je vrnil na ulico potrt in osramočen.
(Dalje prihodnjič,) .
PROLETAREC
LIST ZA INTEBESB pELAVSEEGA LJUDSTVI.
»
IZHAJA VSAKI TOREK.
- Lastnik In UdnJnUlj: -
Jagtslevaaska delavski tlskevaa dražba v Cbleagt, IUImIs.
Naročnina: Za Ameriko $2.00 trn celo lato, $1.00 za pol leta. Za Evropo $2.b0 /a celo leto, $1.26 za pol lata.
Oglasi po dogovdtu. Pri spremembi tivaliAAa je poleg aovega aazaaaiti tudi stari naslov.
SOCIALIZEM IN ZNANJI.
GUsUo iltvMuk* •r(miiKl)t Ju«mL — Mcltliili^M iv«u « Ameriki. —
Slikal sem znanca, vsega spoštovanja vrednega moža, viaoo izobraženega in - -» strokovnjaka v njegovi vedi, ki mi je dejal: V Ameriki je dandanes vsak inteligenten človek socialist.
On sam, dasi zelo inteligenten, — ni bil socialist. Bil je pa prepričani da je. Priznaval je, tla k? gode delavstvu, ali kakor je on de, jal, "siromašnejšim razredom/' krivice; želel je, da bi se to na nekakšen način popravilo, da ne bi bila tudi delavskim otrokom omogočena boljša vzgoja. In mislil je,
PROLETARIAN
OvbmI «na puUltM •v*ry T»ná»y ky
Stilb Slavic Warkaea's Pib. Ct.. Cbkiflo* llllaols.
Subscription rates: United States and Canada, $2.00 a year, $1.00 for half year. Foreign countries $2.60 a year, $1.25 for half
year.
Advertising ratea on agreement
NASLOV (ADDRESS):.
"PROLETAREC"
«ooa W. SI. STaEET. CHICAGO. ILLINOIS
Telefon Lawndale 8157.
HOHENZOLLSRNI IN BOO.
Vi« pritožbe glede nerednega pošiljanja lista in drugih nerodnosti, je pošiljati predsedniku družbe . Fr. Udovich, 1S44 So. Rad.« Ata.t|da lf to «oeializem.
Chicago, III.	Pri volitvah je glasoval za ti-
sto meščansko stranko, ki se mu je zdela naprednejša. Tupatam si je iabral kakšno simpatično ime tudi izmed nasprotnih kandidatov. Ce se mu je zdelo, da ima po oamezen socialist unan»''» na ama go, mu je dal svoj glas.
Prepričan je bil, da je to socialistično.
Žal mi je bilo% zameriti mu pa nitim mogel mnogo. Njegova veda je bila zanj skoraj vse življenja. Tako je bil zakopan vanjo, da mu ni ostalo časa za kakšen i drug Študij. Razumel sem, da mu j ni mogoče drugače. (> hoče dose-jči svoje znanstvene cilje, jim mora posvetiti ves svoj čas i nvtte svoje moči.
Ampak to je bil vzrok, da tudi socializem ni mogel študirati. Tupatam je pobral nekoliko drob-tin o njem, to je spravil v zvezo s svojo prirojeno srčno dobroto, in to mu je bil socializem. Zdelo se mu je popolnoma naravno, da je človek v vsaki stranki lahko socialist in da za dosego socialističnih ciljev sploh ni treba posebne stranke.
V tem zmislu je gotovo v Ameriki mnogo socialistov. Toda za socialistično gibanje, za socialistični cilj, za osvoboditev dela vsega razreda so prav toli o k v red ni, kolikor tisti, ki preklinjajo socializem in se odprto bojujejo proti njemu.
Dobro srce še davno ni socializem in s samo ljubeznijo si delavski razred prav nič ne opomore. Ce se pravi, da je moderni socializem znanstven, pomeni to v prvi vrsti, da je za socializem treba znanja. Kjer ni tega, tam ne more biti trdnih, prepričanih, zanesljivih socialistov; tam ne more biti zdravega socialtotičnega gibanja; tam naposled ne more bit.i socialistične zmage.
Priznajmo odkritosrčno, da je takega socializma še vse premalo, posebno pa v Ameriki, kjer spada površnost med najnavadnejše la-^nec. sedi! Eden je, ki je stnosti. Za to se tudi še tako lapa rcail lo* ^ ¿ . ^	hko zgodi, da najdemo včerajšnje-
Prusi in Bavarci se ne marajo <V morejo radi vščipnejo drug drugega. Berlinski in monakovski humoristični listi so v normalnih časih polni zbadljivih dovtipov take sorte. In niti sedaj, ko je vojna "zedinila ves narod," jim ne da žilica miru, da ne bi potegnil zdi j ta onega, zdaj oni tega. Ta-Iro je bila v monakovski "Jugend'' pred kratkim objavljena protipruska anekdota, ki je pa du-bovitejša od navadnih "prajza in Bierkeller-vicev" in ima globo-kejši pomen tudi brez obzira na prusko-bavarsko zabavljanje. A-nekdota je namreč posrečena satira na pruski monarhizem in bi se lahko pripovedovala tudi še v kakšni drugi deželi, ".lufeiid" jo pripoveduje tako-
i/>
Pastor bi rad otrokom pri ve-ronauku razložil, da je Bog tisti, ki je vse ustvaril, pa pravi:
Kdo je tisti, ki (Jela v naši nemški državi vse, kar je tako krav nega in veličastnega Kdo je tisti, ki je dal rekam svoj tok? Kdo pusti rasti gozdove! Kdo je dvignil hribe in kdo oplakuje nemške brege z morskimi valovit Mali Fric dviga roko. —' Torej t
—HoliPnzollerni, gospod pastor. •
9 .v
MjP^ uje prst. I r- Kal <eesar< i • k , V
—	i>e. iiooen človek ni naredil tetfa.
Henrik se oglaša, da bo odgovoril.
—	Kraljica Luiza.
—	Bebec! Zakaj pa ona?
Henrik se zacmeVi: Gospod učitelj nam je dejal, da je kraljica Lniza angel naše tlržave.
—	Ampak! Dejal sem vam viti-dar, da ne more storiti tega noben angel in ne vsi angelji skupaj. Torej Herbert povfj nam, kdo je naredil to?
—	Ljubi Bog je ustvaril vse.
—	Torej dobro, dragi otrok. Zakaj pa je naredil Bog v naši deželi toliko krasnega?
Herbtrt odgovarja:
—	Zato ker so ohranili Hohen-zollemi narotlu Boga in vero vanj.
' Pastor je ves obupan in pobegne iz šol^
Vojn? department je izdal odredbo, po kateri se lahko vsakemu ameriškemu vojaku v Franciji pošlje po en zavoj, v katerem bodo božična darila. Zavoj ne sme tehtati nad tri funte in ne sme presegati velikosti 9x4x8 palecv. Da dolie vojaki božične pošiljatvr pravočasno, morajo biti odpo.slo-ne pred 15. novembrom tega leta. V svrho l>oljse razpošiljatve je general Pershing izdelal poseben sistem, po katerem se bodo oddajali kuponi. Vsak zavoj bo moral biti opravljen a takim kuponom, in zavoj, na katerem ne bo kupona, ne bo odposlan. Na tem kuponu bo zapisano pravilno ime voja ka, ki služi v armadi na Francoskem
iŽele/irikn uprava v St. i«oui«ti je odredila, da se ne prevaža le.: v mesta ki se nahajajo vzhodno od reke Mi*sis*ippi in severno od reke 01»! ..
ga sodru^a nenadoma v drugi stranki, morda tudi na drugi kandidatni listini. Gotovo je, da ni bil tak mož nikdar socialist, tudi takrat ne, ko se je tako imenoval in ko je morda agitiral za socializem.
Kdor je res socialist, je prepričan, da ni za delavski narod rešitve, razun v socializmu. To njegovo prepričanje ne izvira le iz ne-akšnega veri podobnega mišljenja, temveč iz znanja. Za to prepričanje ima neizpodbitne dokaze. In če je spoznal, da ni rešitve, dokler ne pade kapitalistični si stem, je nemogoče, da bi sam sodeloval pri ohranitvi tegia siste ma.
Toda mnogo jih je ki si z vprašanji družabnega reda in gospo-darsekga sistema sploh nc belijo glave, pa si vendar domišljajo, da so socialisti. Marsikdo se še poba-ha: "Jaz ne poznam teorije: ampak iz prakse sem socialist." In večinoma je ta "praksa" prazna beseda brez pomena.
Iz take "prakse" se je porodil ameriški unionizem: taka praksa je bila mati zmedenega sindika-lizma: na tleh te prakse je zrastla bužvazna dobrodelnost: na to prakso se sklicuje prohibicija.
Znanja, v katerem ima socializem svoje temelje, ne nadomesti nobena praksa. In brez tega znanja ne bomo nikdar imeli trdnih socialistov.
Tako sklicevanje na "prakso" najdemo tudi drugod. V njem tiči precej velika doza ošabnosti, spojena z zaničevanjem znanja. Gotovo je praksa povsod potrebna, toda ne kot nasprotje znanja, temveč kot njegova uporaba. Zdrav-!iik mora najprej teoretično poznati svojo stvar, potem šele more prak*Wrefi. S prakso se bo razvijal in spopolnjevrtl; ampak kdo je tako neti men, da se bo dal operirati od človeka, o katerem ve .. 'da ne posna ano»n.nijc? Kam bi
prišli, Če bi dovolili mazačem, da režejo, šivajo, kurirajo, zapisuje jo medicine in strupe, češ s tem bodo dobili prakce?
Socializem ni do zadnje atrani dotiskana knjiga, v katero se nc bi moglo nič več zapisati. Vsaka znanost se spopolnjuje. Ali v vsaki vetli velja to, tla se, kar je že znanega naučimo, in na tem gradimo dalje.
Kdor se hoče na primer ha vit i z našo zemljo, mora preštudirati, kar je že znano o njej. Potem pa lahko dalje eksperimentira, meri, koplje, grebe, računa, in morda doseže znamenite nove rezultate. Ali kam bi prišel, č ebi zaničljivo prezrl dosedanje znanje, vzel stvari, kakor se njemu zde, pa bi hotel na ttjm graditi dalje! — Zdi se mu, da solnce zjutraj vzhaja, zvečer pa zapaa, torej da se suče okrog zemlje. Zdi se mu, da je zemlja okrogla, grbava plošča. Ali "znanost", katero bi izvajal iz tega "praktičnega spoznavanja," bo preklicano čudna in ne bo vredna prebitega beliča.
Zdi se ti, da zaslužijo delavci premalo. Če bi imeli boljše plače, bi lahko več kupili, udobneje stanovali in sploh bolje živeli. Torej si prepričan, da tiči yse vprašanje v boljših plačah. "Praktično" si prišel do tega spoznanja. In to "praktično spoznanje" ni vredno piškavega oreha. Kapitalizem ti lahko plačuje deset dolarjev na dan, pa boš večji revež kakor danes s tremi, ker ima isti kapitalizem moč, da ti podraži vse živ-Ijenske potrebščine tako, da ne boš izhajal z dvajsetimi dolarji.
Mož si je " na podlagi svojih praktičnih izkušenj" vtepel v glavo, da so plače vprašanje vseh vprašanj. Pri kakšni priliki se zgodi, tla se plače povišajo morda vsled štrajka, morda imajo kapitalisti sami razloge, da store to. In sedaj bi moralo biti vse v redu. A kmalu spozna mož, da ni nič v redu. Razočaran je do dna, in zdaj "naj hudič vzame vse skupaj". Včeraj je ves razgret agitiral za "socializem", danes naj gre še socializem rakom žvižgat!
Če bi bil mož včeraj vedel, kaj je socializem, ne bi bil danes pričakoval paradiža in ne bi mogel biti razočaran. Zakaj socializem bi mu bil povedal, da ni dovolj pridobiti deset centov, ampak da je treba porušiti vladajoči gospodarski sistem. Naučil bi ga bil, kakšen je sedanji sistem in kakšen bi moral biti, da bi se odpra-vfle onemogočile krivice. Podal bi mu bil argumente in dokaze; dal bi mu bil prepričanje. Če bi bil poznal socializem, ne pa to, kar se je njemu zdelo, da je socializem, ne bi mogel danes klicati hudiča, da naj vzame vse skupaj in ne bi mogel nikdar opustiti socializma.
Prepričan socialist mora ostati socialist do kraja, v dobrih in slabih časih, ob zmagah in porazih, ob izpolnjenih upih in razočaranjih, ker ve, da ni rešitve brez socializma in da torej ni druge, kakor delati in graditi in se bojevati toliko časa, da naposled vendar zmaga socializem.
Ce bi bila nebesa kje gori nad Rimsko cesto in če bi mi jih kdo odprl in pokazal, kadar vem, da se mi ne sanja'— kdo bi mi mogel tedaj Se vzeti vero v nebesa? Sam Lueifer mi je ne bi mogel iztrgati. kajti vera bi bila utrjena v znanju. Nihče mi ne more izgovoriti teura. kar pozitivno vem. Toda nihče še ni videl nebes, in zato se godi šsak dan, da odpadajo kristjani in židje-od svoje vere, ki nima korenin v znanju.
Socializem ne sme biti vera, ne domnevanje, ne fantazija, ampak trdno znanje. Socializma se je treba naučiti. Njegove argumente in dokaze je treba poznati. Tedaj bomo dobili trdne socialiste, ki ne bodo menjali "prepričanja", ker hodo^meli resnično prepričanje. In tedaj pride čas socializma in njegove zmage.
Iz Sacramenta, Cal. poročajo: Rcstavrater W. L. Rigelov ni hotel zamorcema rev. T. Alien llar veyu in rev. Mr. Holmesu setvi-rati jedi, ko sta jih zahtevala v njegovi restavraciji. Zamorca sta vložila tožbo in Rigelov se je izgovarjal, tla se je ravnal po navodilih svojega sina, ki služi v armadi. Priče so dokazale, da je menjal restavracijo in da tudi drugim zamorcem ni hotel servirati jedil. .
Sodnik Frank J. O 'Brien ga je obsodil ua #50 denarne globe, kar i«o odobraval vsakdo, kdor veruje v enakopravnost v Ameriki.
AVSTRIJA IN OOB8KA.
Induatrijaliaam in igranjem.
. Dualiatična monarhija sredi Evrope ni le politično razdeljena v dve državi, Avstrijo in Ograko, temveč ima tudi v gospodarskem življenju dve lici. Različni K<»sp<> daiuki razvoj obeh državnih po -lovic rodi tudi različne posledice v gospodarski politiki skupne mo» ua rh i je in čisto naravno je, da le ta ne tuore zadovoljiti celokupnim gospodarskim interesom. Avstrija živi danes \ izključno agrarni politiki, ki je pa ne more zadovolje vati, ker je avstrijska državna po loviea že zelo industrializirana in jo sedanji agrarni politiki prijazni eolninski sistem v njenem industi jalnent razvoju zelo ovira. To notranje gospodasko nasprotje je zahteva ogrske državne polovice, ki je pretežno agrarna dežela in na katere interese se mora Avstrija v svojo lastno škodo ozirati.
Poleg poljedelske produkcije imajo v Avstriji danes že razvito industrijsko produkcijo. Indimtri ja se je v Avstriji zadnje desetletje silno razvila. Ljudstvo, ki izdeluje te industrijske proizvode in od njih živi, ima čisto druge življen ske interese, kot pa ljudstvo, ki živi od produktov zemlje, polje delat va. Pa če tudi je bil razvoj in dustrializma v Avwtriji v zadnjem desetletju naravnost mogočen, se državna gospodarska politika na to ni zadostno ozirala. Vedno so imeli ozire na ogrsko državno po lovieo monarhije, ki je dežela a-gramih pridelkov in ima torej čisto druge gospodarske interese in cilje kot pa Avstrija. Tudi Ogrska ima dane* že mnoog industrije ampak ta industrija gospodarsko še daleč zaostaja za poljedelsko produkcijo ogrske države. Interesom te ogrske poljedelske produk eije se je morala ukloniti celokupna monarhija in tisti trenutek, ko so postali ogrski latifUndisti gospodarji in diktatorji državne gospodarske politike avatro-ogrske monarhije, so postali ogrski baroni in grofje tudi politični pove'j-niki v monarhiji. In tako imamo danes opraviti z ogrsko plemenita-ško vlado, od katere je zavisen politični in gospodarski razvoj Avstrije. Zakaj politično in gospodarsko ho danes Ogri pravi gospodarji monarhije, ki jim avstrijsko ljudstvo plačuje trd davek.
Gospodarski razvoj Avstrije je hitrejši od razvoja ogrske državne polovice. Avstrija postane kmalu industrijska država, medtem ko bo Ogrska še dolgo izrazito poljedelska dežela. V Avstriji se Iju-stvo vedno bolj seli v mesta, ker najde tam boljše pridobitne in živ-Ijetiske pogoje kot na deželi v poljedelski produkciji. Razvoj bega z dežele v mesta in industrijske kraje je razviden iz naslednje statistike. .
Od 100 oseb skupnega prebivalstva pade na kraje, ki štejejo 2000 prebivalcev:
Leta 1846..........19.0
l*ta 1880 .........38.4
Na Ogrtfkem pa odpade od 100 osèb celokupnega prebivalstva ua mestno prebivalstvo :
Leta 1869 ........12.8
Leta 1910 .........18 9
Iz te številk je posneti, da se v Avstriji prebivalstvo vedno bolj množi v mestih in industrijskih krajih, kar dokazuje, da se prebivalstvo bolj in bolj peča z industrijsko in obrtno produkcijo, medtem ko je ta razvoj na O-grskem še v početku.
Ak# preiščemo, s čim se peča in od česa živi prebivalstvo Av-stro-Ogrske monatlhijè, se nam pokaže ta-le slika.
Od 1000 pridobivajočih jih je
bilo
•Leta Leta V Avstriji 1896 1900
Poljedelcev . . ..672 582
V	industriji . ... 197 222
t. j. 11% po v.
V	trg. in obratu 51 73
t. j.30% pov.
Leta 1890
AGO . Ovo
.122
Leta 1900 686 134
Na Ogrskem
Poljedelcev . . .
V	industriji. . .
t. j. 9% pov.
V	trg. in obratu . ..33 41
t. j. 19V2% pov. Razvoj industrije je torej v Avstriji očividen in so se te številke d odanea brez dvoma zop$t pomaknile naprej, medtem ko kažejo šte vilke za Ogrsko v desetletju od 1890—1900 večjo stabilnost.
Poljcdelsča produkcija \na O-grškem kvantitativno daleč pred-■jati avstrijski vsled česar je tre-
ba, da Ogrska svoje poljedelske produkte izvaža, in sieer iz važa v Avstrijo za kolikor mogoče visoke cene. Da to doseže, mora v Avstrija za uvoz poljedelskih produktov iz biozemetva zapirati kvoje državne meje z neprimerno visokimi carinami, tako da je izročena pri nakupu poljedelskih produktov kolikor le mogoče na milost in nemilost Ogrski, odnos-no njenim plemen it aškim latifun-distom.
Žita se je pridelalo v Avstriji
leta 1878 za .....994,000.000 K
leta 1912 za ....1.918.000.000 K
Na Ogrskem pa	•
leta 1878 za .... 994,000.000 K leta 1912 za ....3,055,000.000 K Nasprotno pa je v Avstriji zaznamovat velik napredek v številu industrijskih obratov, ki so vezana na zavarovanje zoper nezgode, kaže sledeči napredek: 1911 je bilo 131,326 obratov
s 1,231.818 oseb 19li je bilo 615.042 obratov a 4,020.756 oseb ki se jim izplačalo na mezdah 2,193,811.000 kron.
Tovarniških obratov je bilo v Avstriji i
leta 1901.........11.811
leta 1911 pa že ..16.181 V industrijski stroki so se na Ogrskem najbolj razvili parni mlini kot posledica velike pro-dukcije žita. V Avstriji kupujejo n. pr. moko izključno od ogrsko židovskih mlinov. Bilo jih je na Ogrskem
leta 1863 ................. 147
leta 1873 ................. 492
leta 1906 /.................1908
Kar se tiče industrijske produkcije, kaže statistika iz leta 1912 zelo poučno sliko. Pridelalo se je železne rude:
V	Avstriji..........29,300 000 q
Na Ogrskem . . ....19,800 000 q
Rjavega premoga:
V	Avstriji
....1,580.000 vagonov a 10 ton Na Ogrskem
......130.000 vagonov a 10 ton
V	Avstriji
____2,630.000 vagonov a 10 ton
Na Ogrskem
	V.....828,000 vagonov š 10 ton
Sirovega železa:
V	Avstrija........17,600.000 q
Na Ogrskem........ 5,434.000 q
V	produkciji železne rude, premoga in posebno železa, kateri produkti so za razvoj industrijskega življenja najvažnejši. Avstrija daleč prednjači ogrski državni polovici in je v primeri z Ogrsko prva industrijska država. Železo je v narodo-gospodarskem življenju relativ vsega gospodarstva v kapitalistično rizviti in organizirani državi. Nekoliko podrejen, a silno važen činitelj v gospodarskem Življenju kapitalistično proizvajalne družbe je produkcija rudnikov obe polovici dualittične države, se nam šele pokaže resnično gospodarska razmerje med Avstrijo in med Ogrsko. Vrednost vse rudniške in plaVžarske produkcije je znašala (vštevši saline> :
a)	v Avstrii;
1864 ..;.........115,000.000
1912. . ........ ..579,072 000
b)	na Ogrskem
1864 • - .......... 53,000.000 K
. • ..........160,000.000 K
je v kvantiteti te produkci-je, ki je pravzaprav poleg železa korenina vsemu nadaljnemn industrijskemu razvoju, taka razlika, ni razmerje v drugih strokah moderne industrije nič drugačno.
Poleg strojne produkcije v Av-striji, ki se je za leto 1912 oceni la na 900,000,000 kron, produkcije roman- in portlane cementa (1 i911 — 14,260.000 q) Mit poleg produkcije sirovega olja v Galiciji (1. 1909 — 20,767,000 q; 1. 1912 — 11,870,000 q) ima Avstrija drugo produkcijo, ki se mora izvažati, n. pr. pivo. Piva se je skuhalo:
a)	v Avstriji:
1864	• • ............ 7.400.000 hI
..............21,638i000 lh
b)	na Ogrskem:
1865	............... 597.000 hI
,912........;......2,932.000 hI
Isto razmerje je v produeciji sladkorne pese, ki se obdeluje v sladkornih tovarnah. Na priliko: Avstrija 1912/13. . . .84,000.000 q Ogrska 1912ql3. . . .41,000.000 / Celo v tej produkciji, za katero ijna Ogrska kot agrarna dežela se pogoje, zaostaja za Avstrijo v industrializaciji za pol kota.
Iz navedene statistike je jasno razvidno, da stoji Avstrija na pragu, da poslane industrijska država. S tem razvojem bi se v jemala taka državna politika, ki bi ta razvoj pospeševala, v prvi vr-sti varovala industrijske izdelke
in jim zasigurala primeren odje-malski trg, zlasti na Balkanu, kje se izdelke rabijo in kupujejo. Obenem bi morala državna politika skrbeti, da bi ljUdje, ki žive od industrije, dobili svoje življenske potrebščine za ceno, ki jo prinese konkurenca inozemskih pol jedel-skih produeentov.
Ker pa je druga državna polovica, Ogrska, pretežno agrarna dežela, je interesirana na tem, da varuje in dviga ceno svojim po-ljedelskim produktom brez ozira ua avstrijsko industrijo. Na Ogrskem politično vlado veliki posestniki- agrarci, ki so zadnja leta dobili nepodcenljiv vpliv na vodstvo celokupne monarhije. Poti tem vplivom silno trpi gospodarsko in politično življenje druge državne polovice, ki je zadnja leta ne zgolj valed zunanjih političnih kriz, ampak glavno vsled od-ločujočega vpliva ogrskih ograr-nih magnatov začela hirati. Trgovinska in zunanja politika Avstrije ni več v skladu z resnični-skeugovnsik 4acgduvp. pu . 0 mi življenskimi interesi 'avstrijske države, ker se interesi Avstrije in interesi Ogrske v gospodarskem življenju niti na znotraj in niti na zunaj ne dajo spraviti v harmonično celoto.
âest miljard dolarjev je minimum, določen za četrto posojilo svobode. Tako je naznanil zaklad-niAki tajnik William G. A. Mc Adoo, ko je govoril o kampanji posojila svobode, ki se je pričela v soboto.
Newyorski zvezni distrikt ima podpisati #1,800,000,000 ali trideset odstotkov. Na čikaški distrikt odpade 14^ odstotkov ali 870,-000,000, Za ~ bostonski in "phile-delphijski distrikt je odločenih po $500,000,000, na Cleveland in okraj pa odpade $600,000,000.
Posojilo bo nosilo po 4% odstotkov in zadolžnice potečejo šele po dvajsetih letih dne 15. oktobra 1938. Pravica je pridržana oa se jih zamenja lahko 15. oktobra 1930. .	(
iS
Frank Walsh skupni predsednik Vojnega delavskega odborat je naznanil, da se je sodnik Walter Clark, ki je bil izvoljen za razsodnika v zadevi livarskih delavcev pri tvrdki Whcelin Molders and Foundry kompanije izrekel, da dobe delavci osemurni delavnik.
Clarkova razsodba pravi,-da delajo livarji ^č kot osem ur na dan le tedaj, če nastane resna potreba.
Kongres je sprejel predlog, ki bo podžgal prodajo zadolžnic svobode. Po tem predlogu so oproščene davka zadolžnice svobode do vsote #30,000 četrtega vojnega posojila svobode in do vsote $45,-000 prvega, drugega in tretjega posojila svobode.
Iz» Washingtona poročajo: Zo-l>et so prišli dokazi na dan, da se je Nemčija pripravljala na vojno, še preden je bil hal>sburški nadvojvoda Prane Ferdinand ubit. Ameriška vlada ima te dokaze v rokah. Nemške okrožnice pripovedujejo, da je Nemčija pred šest imi meseci pred izbruhom vojne razposlala finančne agtnle v razne nevtralne dežele.
Predsednik Wilson je pt^glasil 12. oktobra za dan svobode. Tega dne je bila pred štiristoindvajse-timi leti odkrita Amerika. Predsednik apelira na občine, da s slavnostjo praznujejo ta dan z a-dresami, pohodi in drugimi svečanostmi. »
Državni tajnik McAdoo se je v nekem govoru dotaknil ameriških finančnikov, katere je kritiziral, da se niso v zadostni meri odzvali pri nakupovanju tretjega vojnega posojila. Dejal je, da je bilo izmed 18,000.000 Američanov, ki so kupili liberty bonde, samo 22,500, ki so kupili bondov v vrednosti čez #10,000. V tem številu so vštete tudi korporacije. 4Bilo bi nesmiselno, je dejal McAdoo, trdiii. da je v Združenih državah sam » 22,500 mož, žen in korporacij, ki i ah k o posodijo tej deželi vci kot #10,000 z nakupom libertv bondov".
(Obsojal je taktiko švindlerjev in brezvestnih nepatrijpotičnih ljudi, ki so kljub ponovnim apelom zakladniškega department.» priporočali imeiteljem libertv bondov, naj jih premene za druge vrednostne papirje, na primer vsakovrstne obligacije in delnice dvomljivih podjetij.
PROLBTATtEC
premirje.
Ofenziva zaveznikov na Balkanu, ki ae je dol« pripravljala in je bila oče vidno premišljena, je dMa /namena sad: Bolgarska je i/stopila iz
povelikih uspelimi, ki jih je dosegla združena kkn zavetnikov * svojih operacijah, v katerih ^ Itili v kratkem izgubljeni vsi uspehi, kar jih je |{, |o ka svoj čas dosegla, jc postala očitna ne-da prekoračijo združena čete bolgarsko «sejo iu vpričo njih naglega napredovanja bi bilo nedvomno vprašanje kratkega časa, da dosežejo Sofijo in preplavijo vso deŽe'o.
Težko je ugibati, kaj je počel kralj'Ferdinand ve* čas. odkar je bil zapustil Bolgarsko. Vesti y njem i njegovem vedenju so prihajale iz Nemčije. ¡n so zaradi tega nezanesljive. Govorilo se jc mnogo o njegovem zdravju in duševnem stanju in o kajzerjevi brigi za njegovo okrevanje; vse to ni svet tako zanimivo, kakor bi bilo kakšno pošteno poročilo o namenu, ki ga je bil privedel v Nemčijo in o rezal tih, ki jih je. oziroma ki jih ni tam dosegel.
l)va momenta je mogoče spoznati, ki sta bila vašna bolgarski položaj: Notranje razmere in vojna situacija.
Kljub pičlosti poročil, ki je razumljiva, če se spomnimo, da je morala vsaka bolgarska vest iti skozi nemške roke, če se ni hotela poslužiti zavezniških potov, je bilo že precej časa jasno, da je v deželi zavladala kriza, najbrže večja, kot je bilo soditi po fattlčnih dogodkih. Da sc je ljudstvo že davno naveličalo vojne, je bilo jasno. Btlo je tudi razumljivo. Ko je Bolgarska vstopila v vrsto centralnih držav, še ni okrevala od posledic balkanske vojne. Ferdinand je verjel Viljemovim ba-hariiam. da bo vojna v par mesecih končana z zmago Nemčije in toliko časa so tudi vojaški povelj-
niki upali, da bo dežela mogla vstrajati.
Ljudstvo pač že takrat ni maralo vojne. Spomin ua nesrečno drugo balkansko vojno jc bil še preveč živ. Neko čuvstvo hvaležnosti do Rusije ni nikdar umrlo. Alianca s Turčijo je bila skrajno nepopularna. Ali ljudski upor je bil premagan. Vojska je bila napolnjena z nemškimi častniki, povrh pa so bile turške čete na razpolago, da so zatrle revolte. Bolgari so šli v vojno, ali so šli proti svojemu srcu.
Bolgarska je takrat postala vazalka Nemčije. Dokler je bila ta zmagovita, je bila vsaka f akt ičua opozicija nemogoča. In Kadoslavo* se ni skušal upirati. Njegov padec je bil razumljivo znamenje (spremenjenega položaja. Kaj se je vse godilo v deželi, da je pripravilo oblast ljubečega Kadosla veva do odstopa, bomo šele pozneje izvedeli. Ni pa dvoma, da je morala notranja situacija biti , resna in vladni politiki nevarna. Iz tega se lahko zaključuje, da je imelo tudi Ferdinandovo potovanje enake vzroke.
Zdi se, da je bila politika Bolgarske negotova in nestalna, odkar je Mnriinov postal ministrski predsednik. Da se je prijateljstvo do Nemčie zelo ohladilo, je bilo lahko spoznati. Mogoče je. da se je nova vlada že oh svojem nastopu pripravljala na odločitev, ki se je sedaj izvršila.
Dežela, ki je bila v drugi balkanski vojni ne le ponižana, ampak tudi gespodarsko oslabljena, je morala kruto občutiti bremena .neskončne voj-ne. Pomanjkanje in draginja z ostalimi tort urami 0o boljinbolj pritiskali ua ljudstvo. Tudi vpliv ruske revolucije ni ostal brez posledic in je pomnožil protivojno razpoloženja. Ko se je pokazalo nemško opešanje in ameriško pojaeanje zaveznikov na zapadni fronti, je padel tudi respekt pred , mogočnim nemškim militarizmom.
Na Balkanu je morala Bolgarska sama prej-alislej pričakovati zavezniško ofenzivo. Za ta slučaj je pač morala razumeti, da ne more pričako-
vati nemške pomoči pozneje, ako je ne dobi takoj» ker potrebuje Nemčija sama na zapsdu vedno vet;
iu več.*
Mords se je rszvils balkanska ofenziva prej, nego je Bolgsrska pričakovala. Vsekakor ni bilo naprosene nemške pomoči. Ko se je vojna situacija zazdela dovolj kritična, ni marala vlada več čakati. Morda si je celo nekoliko oddahnila, ker je imela opravičim, da ne more več ohraniti "zvesto-Ik)m Nemčiji.
V soboto je Bolgarska prosila za premirje, o katerem naj bi razpravljali parlamenta rji. Od tedaj so se reči hitro razvijale. Zavezniki so odklonili pogajanje z izjavo, da morejo sprejeti le brezpogojno kapitulacijo. Bolgarska je bila pripravljena tudi ua to. £e v pondeljek jc brzojav sporočil, da je sprejela vse pogoje in izstopila iz vojne. Poročilo iz Pariza naznanja, da je bilo premirje pui-pisano in so se sovražnosti v Macedouiji ustavile opoldne.
Pogoji premirja so sledeči:
Vsa armada, ki je onstran bolgarske meje» se oda; vsa ostala bolgarska vojska se demobilizira.
Bolgarska pretrga vse» stike z Nemčijo, Avstrijo in Turčijo.
Zaveznikom je dovoljeno korakati čez bol-garsko ozemlje.
Bolgarski poslanik' v Washingtonu Panare-tnv je izjavil, da bo Bolgarska prijazna vsakemu zavezniškemu pokretn proti Turčiji in da bo-.do . konca vojne praktično stala na strani zaveznikov.
V Nemčiji so se dvignili glasovi o "izdajstvu" Bolgarske, ko je prišla prva vest o prošnji za premirje. Oficielna glasila so skušala tolažiti in so obljubovala, da se obrnejo reči na Bolgarskem. Sedaj/ko so se obrnile popolnima proti željam Nemčije, je tam bes na vrhuncu.
Za ta srd se Bolgari pač ne bodo menili. Sto-
rili so v resnici najpametnejše, kar so mogli storiti. Rešili so deželo nadaljnjih vojnih žrtev, ki bi bile popolnoma zastonj dopritiešene, kajti zavezniška akcija ni pripuščala nobenega dvoma> da bi se kmalu pričela invazija in okupacija Bolgarske. Nemčija bi bila vse breme prepustila Bolgarski sami in se ne bi bila zmenila zanjo, ker ni hotela nič druzega, kakor da odtegne Bolgarska nekoliko armad od bojev t Nemčijo. S premirjem se je prihranila vse opustošenja, ki bi bilo neizogibno zadelo deželo, če bi se bili boji nadaljevali. Rešila se je nemške nadvlade, ki je postajala prava despo-eija in v vsakem oziru je /boljšala svoj položaj.
Za Nemčijo je to seveda hud udarec. Predvsem je zdaj pretrgana njena direktna zveza s Turčijo. 1'maknitev bolgarskih armad z bojišča je materijalna vojaška izguba centralnih sil. Tudi škoda, ker ne more več gospodarsko pleniti Bolgarske. bo občutna. Njena jeza je torej razumljiva.
V sled bolgarske kapitulacije se morda v do-glednem času omogočijo operacije zaveznikov proti evropski Turčiji. Tuli ni izključeno, da se pojavi Kumunska zopet na bojišču.
Mir z BoJgaisko se bo pač sklepal takrat, ko bo splošno mirovno pogajanje. Tedaj ne bo pogo-• jev narekovalo maščevanje nad Bolgarsko, ampak gotovo je« da dobi tudi bolgarski, narod takrat pravico.	t
Za jugoslovanski problem je bolgarski izstop zelo važen in o tem bo treba še izreči nekoliko besed. Če bo nadaljna bolgarska politika pametna, lahko rodi najboljše sadove.	,
Vojna na Balkanu seveda ni končana. Brzojav poroča, da hite nemške in avstrijske čete na Balkan. Ali sedaj bodo našle tam drugo situacijo kakor pred več kot dvema letoma, ko je šel nemški parni valjar čez Srbijo. Bojevali sc bodo še boji, todaoiemškega gospodstva na Balkanu ne bo več.
Izza konvencije Slovenskega Republičanskega Združenja.
(Dalje.)
Od tistega trenotka, ko je bila "prvič objavljena, je Slovensko Republičansko druženje vedelo, ds je Kriška deklaracija ena največjih napak, ki so bile kdaj strnjene z ozirom na jugoslovansko vprašanje. Londonski odbor se nikakor ne more rešiti očitanja, da se je drznil Moriti korak, do katerega ni bil niti najmanj« opravičen. S tem« da je sel sklepati s srbsko vlado pakt v imenu dugo-*!ovanOv,Td je pripisal pravico, katere si na noben nafto ne bi bit smel sam prilastiti, postavi! se je na lišče jugoslovanske vlade in je s tem uzurpiral vice. ki mu jib ne bi bil mogel dati nihče dru-
, Nikomur se ne more šteti v greh. če dela — bodisi tudi na svojo pest — v interesu Jugoslova sov, kakor sam najbolje ve in zna, dokler je to delo neobvezno. Razširjanje informacij o Jugoslovanih, seznanjanje javnosti in merodajnih faktorjev x jugoslovanskim vprašanjem je hvalevredno početje, in eetiuii je želeti, da bi bilo tudi to delo organizirano na najširši demokratični pidlagi, se vendar nikomur ne more šteti v greh, če ga opravlja po svoje.
f Vse drugačna jc stvar s pogodbami, kakršna je ktfska deklaracija. Tako dalekosežneg« pakta sploh ne sme sklepati nihče, dokler je prizadetemu nkrodu samemu nemogoče, da izreče merodajno besedo. Nihče ne more danes biti pooblaščence Jugoslovanov iz Avstro-Ogrske, ker ne more ondotni narod sam nikogar pooblastiti. Londonski odbor Jtoi ni bil niti pooblaščenec izseljenih Jugoslovanov, ker si ni nikdar pribavil takega pooblastila.
S tem, da je šel sklepat krfsko deklaracijo, je izvršil avtokratiČno dejanje. Ta fakt se ne da o-vreei z nobenim tolmačenjem in razlsganjem. Brez obzira na njeno vsebino, je bila krfska deklaracija že iz tega razloga absolutna napaka in je ponesla vsemu jugoslovanskemu gibanju veliko škido.
To so bili razlozi, zakaj je Slovensko Republičansko Združenje od začetka nasprotovalo Krfski deklaraciji. Da Amerika in zavezniki ne priznajo londonskega odbora, je najboljši dokaz, da je bilo stališče Slovenskega Republičanskega Združenja pravilno.	f.
" ^ Napalfa KrfsTte dekla racije pa ni "bila te ta. da je bila sklenjena po avtokratični'metodi. Napaka jc-tičal a tudi v njeni vsebini. Prvič je bilo nedopustno, da razpolagata londonski odbor in kraljevska srbska vlada z Jugoslovani in določata sama njih bodočnost, kar je očitno v nasprotju z načelom samoodločevanja; drugič je bilo temeljj-to zgrešeno, da rešuje Kriške deklaracija jugoslovansko vprašanje v interesu ene dinastije, torej ne v interesu prizadetega naroda. Tudi to je v nasprotju z načeli, ki jih je razglasil predsednik Wilson. Kdorkoli soglaša s principi, za katere :-e mjuje Amerika« je moral odkloniti Krfsko deklaracijo. Če bi bil londonski odbor mogel sklepati takega pakta, in ko ga je sklenil, ni anieK nikdar pričakovati priznanja od strani Amerike.
• 0 •
Konvencija Slovenskega Republičanskega Združenja je pokazala pot, po kateri bi se na-
! puke dale popraviti. Označila jo je v spomenici, ki je bila poslana državnemu oddelku v \Yashing-
| ton.
Naši nasprotniki so napadli S. R. Z. in posamezne osebe, ki delajo v njem, in so sc v svojem 1 boju posluževali najbolj nesmiselnih in oljnem najpodlepših fraz. Tem ljudem je bila malenkost izrekati tako debele besede kakor izdajstvo ", «"cepanje narisi nega edinstva" i. t. d. Ker pozna |no Že iz davnih časov njihove demagoške navade, 'se nismo razburjali zaradi takih nizkih napadov, ; vedoči, da bo narod sam spoznal razliko med nji hovim avtokratičnim početjem iu našim demokratičnim de! mi;. Slovenci no jo že IcmetjHo spoznali«
/kar dokazuje stalni napredek Slovenskega Repu bličanskega Združenja. Med Hrvati se pa tudi dela in «Irškovič s svojimi lajtnanti se bo kmalu prepričal, da sc tudi tam ne opravi vse z ukazovali jem.
< t
Kar se tiče takozvanega "razbijanja namlne-ga edinstvasmo že večkrat povedali svoje mnenje in če ne bi bili nekateri gospodje tako prevzetni, da se ne ozirajo na nobeno besedo, če ne pride iz njihovih ust, bi že lahko razumeli, kako je s to rečjo.
Narodnega edinstva ne more nihče med nami razbijati, ker ga še nikdar bilo ni. Šlo bi le za to, da se ustanovi tako narodno edinstvo. Ali metoda, ifcatere so se zastopnika londonskega odbora in washingtonskega narodnega sveta poslužili, j^bi-la tudi tu popolnoma zgrešena. (V je za kakšen namen treba deniokratišnega postopanja» ga je
za to. Z imperativnimi navadami se ne doseže nobeno edinstvo sploh,
Če se govori o narodnem edinstvu, si je predvsem treba napraviti jasen "pojm o besedi. Absolutno edinstvo je seveda nemogoče. V nobeni večji skupini ga ne more biti. Vse velike skupine so sestavljene iz manjših, te iz še manjših in iz posameznikov, in v mnogih glavah je mnogo različnih misli. V Zedinjenih državah opazujemo skoraj i-dealno enomiselnost v tej vojni da sc porazijo centralne sile. Kljub temu so v deželi različne stranke. različne cerkve, različni razredi, in nasprotja med njimi ol>«tajajo dalje. Absurdno bi bilo tajiti vlo in bezuOiiM» l« bilo Zatirati ta nasprotja, ki ko naravna.
Tudi Jugoslovanov ni mogoče spraviti v Pro-
Ikrustovo posteljo iu jih napraviti \se enake. Tudi med nami so nasprotja, ki se ne odpravijo z nobenim dekretom, z nobeno resolucijo in z nobeno silo. In zadovoljni bodimo, da je tako. Absolutna sloga je le tam, kjer ni nobenega mišljenja ali pa kjer misli eden za vse. Zelo žalostno bi bilo za iuu,
(Če bi bili še ua tako globoki stopnji; trdi ne bi imeli tedaj nobene pravice pričakovati od sveta kaj potaoči, ker ne bi mogli svetu ničesar dati. Kulturnih sadov ni, kjer ni duševnega dela. a duševno delo je boj L
Pri ustvarjanju narodnega edinstva je torej treba jemati v poštev, kaj more biti predmet skupnosti, a kaj mora ostali prepuščeno posameznim delom. In vsako zedinjevanje se mora omejiti na to- kar je mogoče.
(Dalje prihodnjič.)
i
Delavci In zajedači.
'•ffr
V Na svetu je dvoje vrste ljudidelavci in zajedači. Delavci grade stavbe, železnice, ladje, pro-. izvajajo silo, da goni kolesje v tovarnah. Delavce najdemo na polju, kjer orjejo, sejejo in žanjejo, da zalagajo človeštvo z živežem. Učitelji poduču-: jejo mladino v šoli, zdravniki zdravijo ljudi, učni jaki študirajo in rešujejo nerešene probleme, m ¡oznanjajo ostalo človeštvo z rezultati svojih raz iskovanj, inženirji izdelujejo načrte . za razne zgradbe itd. Tako bi lahko našteli še celo visto poklicev, ki koristijo človeški družbi s svojim rac-nim ali umnim delom. Ali to bi nas privedlo predaleč. Vsakdo, ki dela z umom aH rokami in čigar delo koristi človeški družbi, je koristen deiavee za človeško družbo. Za človeško družbo je delo ravno toliko vredno, kakor delo rudarja, ki sprav-profesorja, ki podučuje mladino ua srednji šoli, Ija na svetlo rudnine.' Moderna človeška družba ne more obstati brez modernih-šol, kakor ne more obstati brez rudnin zato ima delo profesorja in rudarja enako vredneut za človeško družbo.
Poleg koristnih delavcev imamo v človeški družbi tudi zajedače, ljudi, ki žive ob delu d Vu gih in ne store nič koristnega za človeško družbo. Med obema vrstama ljudi ne vrši boj, ki sc bo nadaljeval, dokler sc vsi delavci — ročni in t riiom — ne organizirajo kot razred, progJsn» tpe xa svojo skupno lastnino, kar proizvajajo in ne napravijo konec zajedaštvu v človeški družbi. Danes smo sredi tega boja, v katerem bodo zmagali * delavci, ker je pri njih več inteligence kakor pri - Mjedačih
i Boj meti delavci in zajedači je star Delavci »o bili prej 11a svetu, kakor zajedači. In delavci *> bili predobri, zato so danes suždji zajedecev. Ko se je pričels razvijati človeška dražb* v ne dogledni preteklosti, so delavci s svojim del011 «tvarili vsega preveč in dovolili lenuhom —- za-jed s če ni — da so jedli in sc preživljali h tfm/kai jr njim tutslo. Kmalu ko po lenuhi iti zajrdhči t
svoji domišljavosti zahtevali, da naj imajo pravico do vsega, kar so delavci pridelali in hraniti zase in svojo družino za slabe čase. Od tistega dne pa do danes se delavci niso mogli otresti lenu-jiov — zajedačev." Danes, ko so delavci apoznaH, na kakšen način so nastali zajpedači v človc ik! družbi, je dolžnost delavcev, da se otresejo svojih pijavk.
Delavci so s svojo nepaznostjo povzročili, da so se zaredili zajedavci v človeški družbi\ Bili so lovci in redili lenuhe z divjačino, ki so je ujeli. Delavci so izumili ogenj, iznašli ^o strojenje kož, da so pokrili nagoto. Izdelali so pasti za divjačino, in iz trave, vej in maha so pletli koče. Izumili so loke, pšiee, sulice in puške. Izkopih so železno rudo, spremenili jo v železo in prvi so V rali celino in sejali in sadili. Delavci so pa tudi dovolili, da so se zajedači oh njih delu redili 11 z vsakm dnem pridobivali več moči, dokler niso delavcev popolnoma podjarmili in jih spremenili v svoje sužnje.
Iglavci so marsikaj storili, ali vse v potu svojega obraza, da ni bilo treba zajedačen; \ «lati; ni jim bilo treba los iti divjačine in rib. ne orati, sejati in žeti. Dali so zajtdočcm čas, da s», .z verski« in filozofskimi "čenčami omracili njih duha, da so tem lože vladali.
Zajedači so bili vedno nesramni. Zejitc.ali so pri VMch zadevah sedež pri ognju, zahtevali so za svoje čenče najboljši kos mesa. Med Ženskami so si izbrali najlepše krasot ice za svoje zakonske družice. Medtem ko so delavcem natveza!'. p n/• Ijice o kaznih po smrti, so omrežili duhu, da so tem lože živeli v dolce far iiiente. Da so bili d lavci zadovoljni s svojim delom, so jim pripovedovali, da bodo ža svoje težko delo prejeli p'irilo po smrti.
i Delavci so delali in jih redili, medtem ko so •ae oni zvijali V "čarovniških" plesih iif^tvMi*' f li; Kadnr**je prišla nevarnost po noči in »o <Ul.«v<
ci hiteli v boj, da branijo dom in ognjišče, jim zajedači niso poniagali nikdar, marveč so skrili po svojih čarovniških brlogih in pripovedovali ženam in otrokom, da pojdejo delavci ki ] adejo v bitki za obrambo doma in ognjišča v večna lovišča. In delavci? Delavci so šli v boj in branili dom in ognjišče s srčnostjo leva.
Kadar.je pa napočila doba miru in j* lakoti pretila vsemu rodu, so delavcem pripovedovali, da jih je doletela kazei, ker so le premalo darovali njim —4 zajedačeni. Tako so zajedači vedno delili proizvede z delavci, dasiravno niso nikdar toliko proizvedli, da bi zredili le enega komarja.
Delavci so študirali čas in sezone In pripravili so zemljo, da je pričela roditi živež. Delali so ceste, mostove in pomole, odkrili so tajnosti, ki jih vsebujejo rudnine. Kjer so nekdaj bili zaraščeni in neprodirni pragozdovi, se danes razprostira žitno polje. Dalevei so nalomili kamen, izdelali opeko in zgrabili krame palače. Zgradili o ladje in opluli v daljni nepoznani svet na nova odkritja. Vedno so delali delavci z umom in rokami, da so zajedači živHi v izobilju in jim ni »mM treba delati.
Vedno in vedno so bili zajedači in njih m o vi zadovoljni s položajem. In če so delavci r». !i, da niso zadovoljni s takim pasjim življenjem, so jih pregnali, sežigali na grmadah in obešali na vislice. Nemogoče jc, da bi pero opisalo vse muke in trpljenje delavcev, ki so ga prizadeli zajedači, Kadar sc delavci niso dali krotiti s praznimi bajkama,i so zajedači ukrotili delavre z nie čem i| ognjem.	/
Delavci gotovo niso izumili orožja, da bi sc rabilo protUnjlm. Iznašli niso črk in knjig, da bi učitelji pod nadzorstvom zajedačev učili deco delavcev krivih naukov. Niso napravili zakonov, da bi imeli dvojno pravico: za delavce in zaje-itače. Delavci niso izumili strojev, da bi delali še teže in več trpeli.
Zdaj se delavci zavedajo in poznajo metodo zajedačev. Delavci s svojim spoznanjem ust valjajo silo, ki strmoglavi prestole in zajedaš!vo v človeški družbi. Na razvalinah strmdglavljenega zajedaštva bodo ležali razbiti okovi delavstva, ako spoznajo dflavci svojo moč in se /družijo v nepremagljivo silo.
Da se to doseže, se ne smejo delavci bol iti drug proti drugemu. Njih boj mora veljati lc za-jedaštvu. aKdar bodo delavci prišli do tega spoznanja, bo tudi omajano gospodstvo zajedačev. Zaman se bodo zbirali krog svojega malika — denarja. Zastonj bodo klicali na pomoč svoje kupljene najemnike; njih glas bo ostal .glas vpijočega v puščavi.
. Iz neke atlantiške luke poročajo: Tukaj se je izkrcala ameriška soeijalistična misija, ki je potovala po Angliji, Franciji in Italiji Člani misije ameriških socialistov so A. M. Simons, Milwaukee: ('has. Bdward Russell, New York; Louis Kopelin, (lirard, Kans., in Alexander Howard iz Pitts-burgha. ("'lani inisije so izjavili pred časnikarskimi poročevalci, da so mirovni principi predsednika Wilsons zelo utrdili moralo zavezniških narodov, ki so se pripravljeni boriti toliko časa, da jih bo mogoče izvesti. Ljudstvo v zavezniških državah se v polni meri zaveda važnosti, ki jo : ima ta vojna /a bodoči razvoj človeštva. Zato jc tudi opažati razpoloženje tega ljudstva za boj toliko časa, da sc uveljavijo mirovni principi, predsednike Wilsons, kajtj šele potem je upati na trajen mir. Demokratična ljudstva bodo lahko mirnim potom reševala vse zadeve in ne bo ostaja»« potreba za v/drža vanje miljonov vojakov pod O/vi i' m. To pa se zgodi le s popolnim porazom avto9« 1H'1 je. Dokler pa bo človeštvo ugfožala ne-varua*t tok racije, ostane demokratično Ijud-stvo v ohvnženem konfliktu s predstavniki avto-
kraeije.
<1
R K C
Vztrajnost In doslednost.
Tupatam se pripeti, da izgubimo sodruga. Delal je s nami, agitiral, da ni med nami nihče dvomil, da je socialist. In sam je morda stokrat, tisočkrat povedal, da je socialist; povedal je z besedo in * delom. Naenkrat pa postane pasiven, nedela ven, mrzličen je in nazaj pade v mrtvilo, i/, katerega je nekoč izšel kot socialist. Kaj je tega vzrok t
Postati socialkd, prepričan, neomajan in jeklen, pomeni veliko revolucijo v posamezniku. Pomeni predvsem prevrat v mišljenju. Vsak socialist postane, kar mora postati, v m i sij enak i revoluciji. Vsi stari, priučeni nazori o človeku, človeštvu, življenju itd., nazori, ki so nam jih vtepli v glavo od začetka, ko smo pričeli misliti pa do danes, ae morajo umakniti popolnoma novim nazorom. Tok mišljenja se mora obrniti popolnoma v novo strugo in ustvariti popolnoma novo sliko o življenju in svetu. Skratka,: soeiali-zem docela prerodi človeka z ozirom na njegovo duševno stanje.
To se pa ne more izvršiti v enem dnevu. Nihče ne more postati kar čez noč dober iu prepričan socialist. Proees duševne izpreinembe, revolucija duha mora priti polagoma in mnogi vemo iz lastne izkušnje, da je vzelo več let, pre-
jm
den smo bili na jasnem in na trdnem glede na uocializeiu. Dotičnl posamezniki pa, ki demon* strijajo svoj preobrat takorekoč v skokih, se pa navadno pri prvi resni priliki pokažejo kot površni socialisti, slabiči in omahljive!, in prva sapica jih vrže zopet nazaj v mrtvilo. Taki nagli socialisti so socialisti le na zunaj, teda njih notranjost, njih mišljenje v jtdru je še nejasno, vča-;<i popolnoma zmedeno, kaotično.
To je pa zato, ker niso dodobra revolueioni-iali svojega duha in valed tega tudi nimajo prave volje niti veselja, da bi se temeljito poučili o socializmu in o socialnih vprašanjih; njih zunanji socializem je prisiljen, ne prihaja iz srca. Hazmere, ki rode take sodruge, so nam dtfbro znane. Nekaj jih pride iz sebičnih namenov, mislečih, da se bodo na kakšen način okoristifi, in teh bo vedno več, čim bolj utranka narašča. Drugi se pa zatečejo peni socializem iz momentanega sovraštva do oseb, o katerih vedo, da so odprti nasprotniki socialističnega gibanja. Zifodi se, da kakšen pop neče krstiti ali pokopati otroka, ker dotičnik ni dovolj nasul farške hisage iu tedaj mož v prvi jezi priseže: "Le počakaj, far, zdaj bom pa še jaz socialist!" Ampak to še ni socializem, če Ue k<lo s farjem skrega. In ravno te vr-
ste "socialistiM so bolj ua Škodo kot pa na korist našemu gibanju. Kajti navadno se kmalu zopet
pobotajo s svojimi "sovražniki" in njih "socializem" je pri kraju.
To so nekateri glavni razlogi, ki m» krivi, du imamo otuahljivce. Seveda, vsi niso. Nekaj jih je, ki srečno prestanejo prvo izkušnjo in cutanejo dobri sodrugi. In izkušnja pride za vsakega. Ni ga socialista, ki bi ne bil gotov čas izpostavljen nekakšnemu izpitu, da pokaže, kaj je v resnici. To so odločilni trenotki. (imotne težave pritisnejo, beda, osebni prepiri nastanejo v stranki sami, mamljive ponudbe se javljajo od .«trani nasprotnikov iu na stotine drugih izkušnjav. Kakor re-čeuto, to so momenti, ki pri tebi odločajo; Ali ostaneš ali padeš. Ako si socialist s trdnim prepričanjem, premagaš vse te izkušnjave, nasprotno pa omahneš. So sodrugi, ki je vse njih življenje ena sama izkušnja .Vse življenje jim je kruti boj za obstanek. In med tem, ko jih tepejo nezgode in ko se šibijo pod najtežjo butaro križev in težav, ;<o kljub temu zvesti svojemu prepričanju in uavdušeni bojevniki za stvar. Socialisti v liu siji so šli z veseljem za svoje prepričanje v pre-gnanft v o v Sibirijo ali pa na vešala. Nam v Ameriki v sedanjih razmerah ni treba tolikega žrtvo-
vanja, toda trden in vztrajen mora biti pravi so-cialiat vedno in povsod.
Ne omahuj sodrug! Hodi mož! Tisti treno-tek, ko si postal soeialiat, si napovedal boj nasprotnemu razredu človeške družbe. Zavedati se moraš, da je od tistega trenotka vse tvoje življenje do konca dni neprestan boj. Boj, boj in boj! In ako v tem boju padeš premagan, te ne j>ohije nasprotnik, temveč pobiješ se sam. Kajti socialist je premagan le tedaj, če stopi iz bojne vrste in vrže od sebe princip. Do tega te pa nihče na ;*vetu lic more prisiliti, ako sam nočeš, To je sa-moporaz.
Ne omahuj! Ne misli, da sam trpiš zaradi svojega prepričanja. Na tisoče nas je. Na tisoče nas je, ki smo žrtvovali marsikaj dobrega in prestali marsikatero bridko in grenko uro; pre-stali pa smo vse zvesti sklepu, dn ne bomo poraženi nikdar.
Težko, dn dočakamo vui socialni preobrat, uresničenje idej, za katere se borimo. Dočakali pa bomo — vsak posamezen socialist lahko dočaka, to, da na svojo zadnjo uro zatisne oči s sladko zavestjo, da je do svojega zadnjega trenotka stal v boju nepremagan.
Konec.
Poleg teh gospodarskih (sprememb so uasta-ie tudi pravne izpreinembe. Srednjeveški organizem se je zrušil, nastala je nekakšna atomizaci-ja družbe, to je, družba se je razbila v posamezne dele ali atome. Cehi so proti koncu sredujeg..* vclui bolj in bolj izgubljali svoj pomen, širil se ¿(¿V&oizent pri mojstrih, da fto vzpre jemali v cehe le svoje sorodnike in prijietelje. Porajajoča se veleobrt je onemogočala daljše življenje cehov. Razglasila se je popolnoma svoboda. Vsakdo je mogel izvrševati kakršenkoli obrt, ni mu bilo treba izpričevala o učni usposobljenosti. Nastala je svobodna pogrtdba med delodajalcem in delav-ceiii. Tu ni bilo nikakršnih javnopravnih vezi, ampak vse je bilo čisto osebuopravno.
Druga važna izprememba je nastala s tem. ra ?c je rimsko pravo uvedlo v zakonodajstvo. Uftnsko pravo je pa individualistično, ono podpira osebni individualizem.
* Tudi v mbdroslovju se je uveljavil individualnem, kakor na Angleškem > in Francoskem. 1-Vnncoski cnciklopedisti so razvili teorijo tak > zvonili naravnih prav. Človek ima pravico do tolike osebne svobode, v kolikor ne posega v svobodo drugega. Na političnem polju so uničili .vse predpravicc, vse zakone, omejujoče svobode, ra v not a ko naj vlada na gospodarskem polju popolna svoboda. Tretji stan, meščanstvo, se je proglasil za enakopravnega z drugimi stanovi Nastalo je splošno tekmovanje.
Vse 4o je imelo važne posledice sa knpita' in	Zanima nas razmerje med kapitalom in
delom, med kapitalistom in delavcem. Dni, ki dalo proizvajalna sredstva, ima |>o rimskem prav;» tudi pravico do produkta; delavec nima pravice dolega. kar se je izdelalo, on dobi le odškodnino za svoje delo, mezdo, zaslužek ali plačo. Mezda je povračilo delovne sile. ki jo delavce proda dclodajalcy, mezda je cena delovne sile. Delovna sila je posebne vrste blago in mezda je cena icgš blaga.	4
Delovna sila ima kot blago svoje vrste po sebne lastnosti, ki jih ne opažamo pri drugem blagu in. ki imajo na ceno delavne siLe neugoden učinek.
Posebne lastnosti delovne sile so sledeče: Pri drugem blagu sta sj kupce in prodajajte enaka v tem, da čakata na ugodnejše cene, »■ko jima takratna cena, ko kupujeta in proda-jota, ni povšeči. Delavec ne more čakati .dn bi
bila mezdn višja, on mora prodati svojo delavno silo za vsako ceno, ker je delavna siln edino sredstvo, ki gn živi. Brez kapitala ne more de-iati, kapitala |mi sam nima (poljedelec ima zemljo, obrtnik svoje rokodelsko orodje), zato mora skleniti s kapitalistom kot posestnikom produkcijskih sredstev pogodljp. Podjetnik ni eksistenčno prisiljen, da delavca sprejme pri stavkah n. pr. ima škodo tudi on, toda zato še vse eno lahko živi. '
Delovna sila je podobna blagu, ki izgybi svojo ecno. ako se precej ne proda, kakor sveže pecivo. Tako izgubi tudi delavec delavno silo, ako je ne rabi. Oas, v katerem delavec ne dela, je zanj izgubljen, nenadoniesten.
Delavna sila je nerazdmžljivo spojena s svojim lastnikom. Delavec ne more ločiti delavne sile od svoje osebe. Kmetovalec ali obrtnik pošlje lahko svoje blago drugam, kjer ga misli draže prodati. Delavec tega ne more, ampak mora iti ali sam ali s svojo družino na dotični kraj, kjer je morebiti delo bolje plačano. To je mnogim naravnost nemogoče, večini pa so vsaj na pot i razne ovire in zapreke. V zvezi s to okol-nostjo so tudi moralne? politične, zdravstvene in druge posledice.
Pri tako zvanem neizučeiieni delu, to je pri takem delu. katero more vsak moralno razvit človek opravljali, ne da bi se moral za -to posebej učiti — je ponudba dela neomejena. Vsak tudi lahko deln, dn je le telesno za to usposobljen.
Kakor hitro se zmanjša mezda pri enem kapitalistu, se izpremeni tudi pri drugih. Na vsakem trgu je spor med kupcem in prodajalcem. Kupec hoče blago kar najceneje kupiti, prodajalec pa kar najdražje prodati. Ravno tako skuša delavec svojo delavno silo prodati kar najdraže, f tem, da* znižuje mezdo kolikor mogoče. S stališča podjetnika je mezda del produkcijskih tro-škov. Vsako zvišanje mezde ima za nasledek ali manjši dobiček podjetnikov ali pn višjo ceno izdelkov. Zn podjetnikn je slnbo, ako se zvišajo cene, ker potem manj proda vsled večje konkurence. Znto skušn vzdržati mezdo na nizki stop-nji.	»
Pri moderni produkciji se nam jnvljnjo tipične rnzmere, to so tnke razmere, ki so vedno in povsod iste. ker je njih pogoj — modema produkcija— isti. Te razmere so posledica razvoja veleobrt i iu. svobodne pogodbe.
Delavec dela od svojega vstopa v tovarno pa dotlej, ko mu opešajo moči, vedno eno iu isto delo. Izučil se je v izdelovanju določenega kosa, drugih delov, iz katerih izdelek obstoji, ne zna narediti. To ima zanj slabe posledice. Svoje delo opravlja mehanično brez pravega notranjega zadovoljstva, ki gn občutimo, nko smo snmi srečno dovršili kak izdelek. Delavec tega veselja nima, ker nikdar ne izgotovi sam celega izdelka, ampak dela vedno samo en kos. mali del celote. Ako se potem pripeti, da izgubi brez svoje krivde službo, ne zna drugega delati in ne more dobiti lahko zaslužka drugod nego pri neizučeneni delu, za katero ni treba posebne vaje' in ga lahko vsak opravlja, če je le telesno usposobljen. Na ta način se bolj in bolj množi delavski prole-tariat.
Izučeni delavci rnnože vrste neizučenih.
Slabe posledice ima za delavca strojna produkcija. Z uvedbo strojev je odpadla potreba človeškega dela. Stroj je pahnil mnogo delavcev v bedo in revščino. Misleč da si na ta način opomorejo, so začeli delavci sprva uničevati stroje in tovarne! Strojna produkcija potrebuje ljudi le za nadzorstvo, da stroji redno fukcijonirajo. To nadzorstvo pa ni tako težko delo, zato Opravljajo lahko ta posel tudi ženske in otroci in k tem tek-L mujejo z moškimi, Vsled splošnega tekmovanja se vrši strojna produkicja nepretrgoma, zato skuti sa podjetnik razširjati delavni čas do dela tudi po noči. Stroji veljajo mnogo denarja, zato je « treba za produkcijo velikega kapitala. Delavec tega ne zmore, on mora ostati vedno to, kar je: delavec. Srednjeveški rokodelski pnnočnik je poslal po nekaj letih samostojen mojster, delavec se more le v izrednih slučajih povzpeti više v velikih središčih. Strojna produkcija se osre-dotočuje v tovarnah z vsemi slabimi zdravstvenimi in moralnimi posledicami, ki izvirajo iz tega. Stanovanja so draga, delavci stanujejo natlačeni po zatohlih, vlažnih, temnih beznicah. Pri veliki industriji se dela za zalogo, s čimer je vedno v zvezi večji ali manjši riziko. Pri tem trpita oba: podjetnik in delavec. Delavec izgubi službo in si išče dela v vrstah neizučenih delavcev, kar pospešuje proletarizacijo delavstva. Delavec ni za to odgovoren; naj je še tako priden, vesten in pošten, vendar nima dela. Umevno je, da to ne more ugodno vplivati na njegovo stanje. S svobodno pogodbo ima podjetnik nadvlado nad
delavcem. Vsled splošnega tekmovanja znižuje podjetnik mezdo. Proti temu je delavec — poe-dinee brez moči, tu more kaj doseči le organiza-eija. Mezda pa se lahko znižuje tudi na indi-rekten' način. Tako Indirektno zniževanje mezde se godi n. pr. s podaljševanjem delavnega časa ako se dela tudi ob nedeljah in praznikih, ako se ne dovoljujejo odmori, ako se rabijo pri delu ženske in otroci, katerih življenskc potrebščine so manjše, dosledno tudi plače.
Po svobodni po/^odbi si more pod jetnik izgovoriti popuste, kazni, ako pride delavec pre-pozna na delo, če poškoduje proizvajalna sred-stva (orodje) itd. Podjetnik nima zanimanja za moralne in zdravstvene delavčeve razmere. Delavec je navezan sam nase in na podporo dobrih ljudi, ako zboli, se poškoduje, onemore ali nima dela. Mnogo se izrabljajo delavci pri takozvani domači obrtnosti.
Nizka mezda neugodno vpliva na duševno stanje delavčevo jemlje mu veselje do dela. Ker nima upanja, da bi se mu pri boljšem delu zvišala plača, se ne povzdiguje do večje dovršenosti pri svojem izdelovanju. Ustrezajoč komaj svo-jim najnujnejšim živijenskim potrebam, si ne more devati na airan. Krepko hrano in toplo obleko mu nadomešča alkohol. Ako pride — brez svoje krivde — ob službo, ali zboli, se poškoduje ali vsled starosti oueiuore. nima nikakršne zaloge, iz katere bi zajemal. Čaka ga beraška palica
In rodbinsko življenje! Upremo se žene j| nedorasla mladina v produkcijo. Kakšna vzgoj.: otrok! "
Tudi v kulturnem oziru je delavec na slabem. Delavce po napornem delu ta i sposoben, da bi se njegov duh bavil z duševnimi potrebami Tudi nima časa niti sredstev'za to. Otroško delo odteguje mladino tudi od najnavadnejše izobrazbe.
Razmere, ki sta jih ustvarili veleobrat in svobodna pogrni ha, imajo tudi neugodne politične posledice. Med delavstvom se širi splošno nezadovoljnost s sedanjim družabnim redom.
Iz vseh teh naštetih slabih razmer se je ri-dilo delavsko vprašanje kot posledica novodobnega gospodarskega razvoja in pravnega na z irania. Rešitev tega vprašanja je naloga gospodarske i|i socialne politike. Rešuje pa se to vprašanje s troje stališč: Z Individualističnega (liberalnega), socialističnega in soeinlnoreformncgn. Rešitev pn je le v socializmu.
Francoskj "Petit Parisien" prinaša prevod zanimivega članka švedskega socialističnega voditelja Hrantinga, v katerem odgovorja predlogu Uolanskega socialista Troelstre, da bi se sociali-sična konfereneca za končanje vojne.
Bran t in g pravi: "Resnična zapreka mednarodne socialistične konference je nemška socialistična večina, ki odklanja razpravo vitalnih vprašanj, vedoča da je nemška vlada odgovorna za vzroke svetovne vojne in ker se upira uporabi načela, da imajo narodi sami odločati o svoji usodi, kadar gre zn narodnosti, podjarmljene od Nemčije. Nemški socialisti niso organizirali nobene opozicije zoper Ludendorffa in von llint-zeja; naprostno, glasovali so za zadnjih petnajst miljaid mnrk, ki jih je nemška' vlada zahtevala za liadavljevanjc ofenzive prav tisti trenotek, ko je ntiHtaristifna stranka z osebo von Kuehlmanna odstranila zadnjo sled miroljubne politike. In to je Ista nemška večina, ki je tako drzna, da zahteva od francoskih, socialistov, katerih dežela je bila napadena, nhj se od reče je vsaki odškodnini za Francijo. Smešno je govoriti o akcijah, ki so jih pod vzel? zavezniki v Arhangelsku in Vladivo-stoku, da so imperialistične, potem pa zadovoljno zatisniti oči v pričo resničnega imperializma, ki vlada in gospoduje v Moskvi, Kijevu in Helsing-forott.
Zaključkom svojega Članka pravi Brniiting, da ne more internacionala slediti nemški socialistični veČini, ki podpira llindeuhurga in Luden-dorffa in zahteva od francoskih iu angleških socialistov, nsj povedejo svoje dežele v nov IWs?-Litovsk.
Članek sod ruga Brantinga je tembolj vreden pažnje, ker je bil Branting velik prijatelj nemških socialistov in je veljal za nnčelnegn pncifi-sta. V nevtralni Švedski, v kateri so bile v splošnem simpatije za Nemčijo močne, spoznava Branting nevarnost nemške mirovne vabe. V Ameriki imamo še več rnzlogov, dn jo spoznamo in razumem».
Iz Londona poročajo: Največji eksperiment v samostojno vlado podvzame Velika Britanija s tem, da dobi Indin nvtonomno vlado. Kdvvin Sn-muel Montngu, državni tajrfik Indije od letn 1917. je izrekel v svojem intervjuvu, kaj priknčuje Anglin od samostojne vlade v Indiji. O Indiji je znamo, da ima HI5,000,000 prebivalcev. Deželn je zelo bognTa na rnznih sirovinnh. -luto zahtevajo in potrebujejo vse zavezniške dežele. Iz nje so zalagajo tudi kože v veliki množini. Pridela veliko žita, posebno riža in pšenice. Bogata je tudi na raznih rudah in ima prostorne Sume z dragoee-nini lesom.
(V se uvede avtonomija ze Indijo, l»o Anglin zelo olajšala boj zn demokracijo.
. --j. itr»i
I/. Rottcrdania poročajo: Zdi *e, da se naglo-ma razvija situacija, v kateri utegne napoved Avstrije, da bo samostojno nadaljevala akcijo, imeti d i rek t en i morda odločilen vpliv na nazore Nemčije glede na vojno in možne pogoje miru. Izjača barona Buriana. da ni bilo med oftema vladama nesoglasja glede na čas, gdaj naj se odpošlje mirovna nota, pušča odprto vprašanje, kaj .ie bilo z berlinskim Ugovorom sploh. Od dne do dne postaja jasnejše dejstvo, da je dunajska vla-
da prvič izza izbruha vojne tako tvrdovratno vztrajala na svojem stališču, da je Nemčija morala odnehati ali pa računati z bolj neugodno alternativo. Po informacijah iz krogov, ki so dobro poučeni o položaju v obeh državah, je Avstrija zapustila svoje prešnje pasivno stališče, ker je bila na to prisiljena vsled skrajno kritične situacije v monarhii. Nota zaradi mirovne dis-kuzije je bila odposlana v nadi. da se prepreči ali P« vaaj odgodi resna vstaja. Ta nevarnost tudi sedaj še ni minila. V zvezi s tem se poroča, da pritiska Dunaj na Nemčijo, naj napravi red v sv oji hiši, ker je Avstrija prepričana, dn more priti do splošnega miru le tedaj, če se v Nemčiji
o vede resnična psrlamcntarna vlada.---
Kakšno vlado pa misli baron Burian, da bi bilo treba uvesti v Avstriji? Ali nudi, dn znstopa llusnrcek avstrijske nnrode?
je bilo ustreljenih na obtožbo, da «o na ta ali oni nnem v zvezi z napadom na Lenina. Petropavlov-*ka trnjava v Petrogradu je natlačena z ljudmi; do dvajset oseh je zgnetenih v eni celici.
Di •žavni depnrtment jc prejel poročilo iz Rusije, ki se glnsi, da prekaša početje boljševikov oziroma njihovih voditeljev najbolj krvavo dobo francoske revolucije. V Petrogradu In Moskvi so morili Ijndl po ulicah. Osem sto drugih je poginilo (d gladu in več tisoč jih je v ječah. Dne 15. septembra so v Petrogradu vladali nanasilnejši holjšev iški elementi, 1'licc so bile prazne, iz-vzcniši mrliče v, ki so ležali na kupih. V Kron-štatu je bilo zaprtih 170 oseb, večinoma bivših častnikov; zadnje dni jc morje vrglo na suho veliko število trupel, kar dokazuje, da so bili jetniki postreljeni in vrženi v morje. — Poročilo iz. Moskve, datirana J», septembra, pravi, da se nadaljuje mnsaker državljanov in navadno je vsnko noč umorjenih do l/H) oseb. Več knkor 1000 oseb
Iz Amsterdama poročajo: Kajzerjevetnu svaku heseiiskemu princu Frideriku Karlu «o svetovali naj se za enkrat zadovolji z naslovom administratorja (upravitelja) nove finske monarhije. On je bil določen za finskega kralja, toda sednj jc dobil "iz visokih krogov migljaj", naj odloži krone in sprejme »službo administratorja za dobo petih let. To poročilo je prinesla socialistična \ olkstimme" v Krankfurtu.
Iz Riniu poročajo: Zavezniške zmage na Balkanu so navdušile rumunske kmete, da so pri-cel» kazati Nemcem roge. Vesti so prišle o mnogih lokalnih revoltah na Rutnunskeni
w
I	v Kalkuti in Madra«u
(britiška Indija) so bili pred nekaj dnevi resni zivežni izgredi. Silna draginja j,, rardražila mohamedansko prebivalstvo, ki je začelo pleniti zaloge živil. Vojašstvo je zatrlo izgrede in nekaj oseb je bilo ubitih v boju.
Moskovski "Mir" piše, da je sovjetska vlada izjavila, dn poneha doba terorizma, čim se ublažijo razmere -Lenin je dejal, da obžaluje krvo-prelit je, toda v danih razmerah baje ni bilo mogo-
V^ofmU drugače. Večina ljudskih komisar-jev se strinja z Leninom.
' -L
Ji« s. z«
JIALISTICNA ZVE UTOPILA IZ 80CIAU « CNE STRANKE
deve je naslavljati v naprej, dokler ne dohe tajniki drugih navodil, na sledeči naslov: H	Frank Petrioh,
3257 N. Hamlin Ave.
.CIUOAIH», ILL.
FROHTAKIC
Tajništvo J. Z. 8. je po nalogu 2. Redne članske znamke, kute-Ifldske konference poslalo ro izda J. S. Z s., po 20e vsaka;
m ameriške •oeialistične stranke aiedeče naznanilo o iiato-
ffij. s. z. :
Chieago. 111., 30. sept. 1918. Socialistični stranki Amerike, Adolph (Jeruier, tajnik, #03 W Madison St.
Chieago, 111. iairufi!
Slovenska in srbska sekcija, sedaj tvoreče Jufoel. noeialisično ivez«), ste na konferenci, obdria-vani pred kratkem v Springficl-du, 111., soglasno sklenile iztopiti ix socialistične stranke.
Virok temu koraku je v kratkem sledeči:
S avojim proti vojnim stališčem, sprejetim na st. louiški konvenciji in a svojim upiranjem, da ga menja celo izza zgodovinskih dohodkov, ki hO pokazali, da je to ^tališče v protislovju s socialističnim duhom, in še ko je članstvo resno a brezuspešno zahtevalo iz-j.ieaiemho, je postala stranka kot sredstvo za propagiranji socializma in demokracije, mrtva. Drieč se zakrnjeno tega bom-ilnega in neplodnega progra-je zašla stranka daleč od taktike ,ki jo zasleduje znanstveni socializem. Ta taktika socialistične stranke odtujuje ameriško delavsko ljudstvo, tako d^a ji iti moči doseči, in si na tJBačin onemogočuje njegovo zastopanje hodisi politično ali drugače ; in še več, stranka je steui stališčem sama sebe onemogočila za aktualno sodelovanje pri mirovni konferenci, takor tudi pri sodelovanju za rekonstrukcijo, ki pride po vojni.	! *
Tako stoječa, Ih> ostala socialist stranka,le še kot nekakšna pacifistična sekta, katero bo smatralo ameriško ljudstvo v veliki ve-l čiai za sredstvo, ki bo služilo najbolje Junkerjem centralnih dr 'lit.
Jugosl. socialistična zveza, ve-v znanstveni soeializen in razvoj, verujoča da je i, da li naj v tej vojn demokracija ali autokra zelo važno za delavce, vidi, ^^lad temi razmerami p«^lu/.i najbolje socializmu, če zapusti socialistično stranko, ki je postala tsled neplodne taktike ovira a-meriškeinti ♦— in od tod svetovnemu socializmu samemu.
V soglasju tega zaključka se u rad Ju gosi. soe. zveze izseli iz va
mora rešiti. Ob vntin se« opozarja sodruge, da se bolj pogosto udeležujejo klulmvih sej, in posvetijo nekoliko več zanimanja V organizaciji, kateri' pripadajo.
Hartol Ve rapt, tajnik.
to velja za naprej tudi za ilržavo Ohio in Pemto, kjer st» se vsled odločitve drž. organizacije po-dražaie. Ker naši klubi ne spadajo v naprej Vft v državne orga-ui/.acijc, ampak samo v J. S. Z., ta podražitev čl. znam* odpade. Za redne znamke je pošiljati tajništvu J. S. Z. po 20e in ne več. • 3. Dualne znamke, to so dve v eni, ki se rabijo z omoiene člajie in članice, ki opravljajo hišna d**-la, stanejo po B5c komad za vse države.
4.	Pravila, nove čl. knjižice iti ostale tiskovine izda d. S. Z. kakor hitro dobi konferenca odbora slov. in srbske sekcijp informacija o eni ali drugi — pred vsem Social Demokratični Ligi — a-uter. socialisti* organizaciji, ki i-itia z. ozironi na vojno stališče, tako mnenje kakor naša J. S. Z. in ki bi se ji v tem slučajno naša zveza pridružila. O vsemu temu bodo klubi obveščeni, kakor hitro bo to mogoče.
5.	Vseh klubov dolžnost je, da pošljejo redno svoje prispevke in-mesečna poročila. Znamke, ki jih imajo «kiubovr tajniki na roki, naj jih razpečajo članom. Vsaka znamka na roki tajnika je vplačana, in# je tako porabita, kakor tiste, ki jih izda J. S. Z.
ti. Sodrugi! Dolžnost vsakega člana je, pridobivati nove člane v klub. Vrata za našo agitacijo so sedaj odprta na stežaj; vsepovsod se danes sliši beseda socializem. Treba je, da ga ljudje študirajo, da ga bodo razumeli in vedeli, kaj hoče. Zima se bliža in ta čas je bil vedno najpripravnejši za pridobivanje članov v socialističen klub in nove naročnike za "Proletarca". — Naprej, na delo za J. S. Z. in njena glasila! Ilr-\ at skim in srbskim sodrugotn priporočajte "Kadničke Sovine'\ kterih naslov je 2296 Cly bourn Ave., Chieago, 111.
7. Tajništvo J. S. «Z. že dalj časa računa, da ožive sodrugi klube, ki so svoječasno prenehali poslovanjem, to so v Livingstouu, 111., Frontenac, Kana., Franklin, Kans., Youngstown, O., Lorain, 0., Dunlo, Po., Kenosha. Wis., Camp Shumway, Colo.. Aurora, 111., Joliet, III., Willock, Pa., Pittsburgh, Pa. itd. itd. Na delo. E sedaj je čas zato! .1. S. Z. mora v ~ kratkem šteti najmanje 2000 slovenskih članov. Srbski sodrugi so
t[)ne 5. oktobra vsi na plan! Na svidenje v Medonhevi dvorani!
Slovenski kampanjski odsek: I Frank Keržc. Ivan Zupan.
(Hasnanje sodrugotn aoc kluba ' it. 40.
V nedeljo dne 13. oktobra, se bo vršila seju našega kluba. Točka, ki bo na dnevnim redu, je ne Vsem članom Jugoslovanskega navadna, kljub temu pa zelo po-Socia listič ne ga kluba štev. 4. na- trebita in važna za naše nadaljno znaiijaui tem potom, da bo pri- delo v socialistični stranki. O po-hodnja klubova seja v nedeljo, t>. jdrobnosti o tem se bomo pogovo-oktobra in sicer takoj po konča- na M»jjf zatorej vas prosim da ni soji društva "Triglav".	pridete vsi na to sejo, da bodele
■ Na dnevnem red« je več važnih vedeli zakaj gre. Seja se bo'VrŠl-.... ....--------a:.: ♦-Uit, y ^ s (-<ita| ^„.j „a 4|,.s,.ti (.rs,j.
ADVERTISEMENT
OBVESTILO
LaSallo, 111.
točk, ki jih ne more rešiti tajnik vam. Sklepati moramo o delnicah J. D. T. D. in še več drugih reči.
Kdor je član kluba in priznava f tališče naše! sekcije, naj gotovo pride in pripelje še kaj novih bori tel jev za pravi socializem. Sodrugi, nuprej na delo za delavsko stvar in svobodo!
.1 ust in Zajce, tajnik.
ob drugi uri popoldne.
Tajnik.
SLOV. DELAVSKA
Ustanovljena dne 36. avgust» 100L.
PODPORNA ZVEZA
Inkorporirena 22. aprila ▼ državi Penn
1(KK
CENJENIM NAROČNIKOM. Vsled družinske nesreče je bilo nekaj časa v upravništvu Prole-.tarca vse narobe. Zato seveda nihče ne bo oftkadovan. Vsi tisti nori naročniki, ki niso dobili lista zadnji teden, imajo sedaj list Pozor Slovenci is So, Chicaga in plačan en teden (Ulje. Vse na-okolice 1	' i cenike pa opoaajamo na sledeče:
S tem vabimo uljudno. vse Slo Danes je prvega oktobra in v veneta in Slovenke iz South Clti-I veljavo stopi zakon ki ae glasi, da caga. West Pulltnana, So. Dcer-Imora vsak naročnik imeti list pla-iuga in Keusingtona tta veliki ja-fčan v naprej, da g« hode prejema-ven patrijotičen shod v prilog M Sleherni naročnik Proletarca kampanje Vojnega posojila. . ki ima poleg svojega, naslova v okle-HC bo vršil v soboto, dne fi. okto^ i pa ju številko, ki anači do kedaj bi a zvečer ob uri v Metloehevi j hna list plačan. Prihodnja itevil-
Sedež; Johnstown, Pa. .
GLAVNI URADNIKI:
Pre4aediuk IVAN PROSTOR, 10W* Norwood B'd.. Cleveland. Oblo. Podpredsedi.ik: JOSIP ZOEKO. R. F. D. 2, Bo* 113, West Newport, Pa. O lava l tajnik: BLA< NOVAK, 634 Main Str., Johnstown. Pa. 1. Pom. tajnik: FRANK PAVLOVeie, 634 Main Str., Johnstown. —. S». Poni ta j.: ANDREJ VIDRICH. 170 Main St., Franklin, OoMm&ugn, *a Blagajnik: JOSIP fELS, 6602 St. Clair Ava., Cleveland. Ohio. Pout. Blagajnik: ANTON HOČEVAR, R. F. D. 2, Box 27, Bridgeport O
NADZORNI ODBOR: Predsednik nadsor. odbora: JOSIP PETE&NEL, Bos 06, Willock, Pa.
1.nadzornik:	NIKOLAJ POVSB. 1 Orab St., Numrey H1U, N. S. Pltfce burgh. Pa.
2.	nadzornik: IVAN OROSEIjr, 885 E. 137th St., Clereland, Ohio.
POROTNI ODBOR:
Predsednik pofot. odbora: MARTIN OBBRtAN, Box 72, Eait Mineral, Kana.
1.	porotnik: FRANC TEROPCIO. R. F. D. 3. Box 146. Fort ftmltb, Ark
2.	porotnik: JOSIP GOLOB, 1916 S. 14th St., Springfield. III.
VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. JOSIP V. GRAHEK, 813 E. Ohio St., Pittsburgh, Pa.
9
Glavni urad: 634 Main St., Johnstown, Pa.
"GAS NARODA.
URADNO GLASILO: 82 Oortlaadt Street, New Tork City.
i
Jt t
dvorani na Kwing ave. Na ,cm shodu bodo nastopili znani angleški, in tudi nasi slovenski goVorniki.
Patrijotična dolžnost vankeim Slovenca je, da se tegn shoda zanesljivo udeleži. So Chicažani!
ka lista bo (578)	ima
poley svojega naalova. to ali pa morda ae man jo številko, dotični naj takoj# poilje naročnino, ker drugače ne dobi več lista. To ni- j so nase sitnosti, ampak zakon to t tahteva. Upravniatvo liata. J-
Cenjena druitva, oziroma njih uredniki, ao uljudno prošeei pofiiljati vm- dopUM neravnoAt na glavnega tajnika in nikogar drugega. Doner naj se pofilje edino (»otorn Poštnih, Expresnih, ali Bančnih denarnih iinkftr.nic, nikakor pu ne (»otom privatnih čekov. Nakaznice naj se nn-slovtjejo: Rial Novjik, Title Trust and Guarentee Co. in tako naslovljene poiiiutjn z mese&nim poročilom ua naslov gl. tajnika.
V Nlui-aju, dS o j »st. i jo društveni tujuiki pri poročilih glavnega tej '•ika knke pomanjkljivosti, naj to nemudoma naznanijo uradu glavnega tsjaiku. da sc v prihodnje popravL
■	VABILO NA VESELICO IN VINSKO TRGATEV
■
■	katero priredt
■
S JUGOSLOVANSKI SOCIALISTIČNI KLUB ST. 171
■ -------
S v aoboto dne 12. oktobra t. I. v Yukon, Pa. • Vatopnina za moake jc 5c, za žtinfke pa 10c.
■ I
■
:
Najuljudnejše vabimo vsa soaednn društva in vse slovensko občinstvo, da se te nase veselice udeleže polnostevilno, a ie posebno vabimo vse rojake iz Vukon.Wyano, FiU Hcnry.West Newton in Herminie.Pa.
Za točno in dobro postrežbo bode skrbel veselični odbor. Pridite vsi in »e zabavajte z nami.	QDBQR'.,
{■■■■T■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■
"	NAJBOUSI SLADOLED
na debelo in drobno, dobite v domači trgovini
'THALIA"
ICE CREAM PARLOR
1223 W. 18th St
{blizu Kacine Ave., v poslopju "Thalia" gledališča.) iNtstavljamo Mladolcd na pikrike in zabave jm> najnižjih cenah. Pi^mkIc za sladoled posodimo brezplačno.
KONCERT IN PLES
vsaki večer in nedeljo popoldan.
Vsem rojakom se priporoča za obisk	^
Phone Canal 5568.	WM. FRANCE, lastnik.
»ih prostorov dne 1. oktobra 1918. ac začeli	dobro organizirati. Na-Bratsko, ¡prej!
Frank Petrič, tajnik	Tajništvo J. 8. Z.
Jugoal. soe. zvez?. |	--
NAZNANILO
VSEM KLUBOM J. S NA ZNANJE!

Člane «Tugoalov. Sm-. Zveze ^^^	klub st. 211 poživljam-da m pol-
Tajnike klubov J. S. Z. prosim, no številno udeležijo pn^!nje|	p^^ gQcialigt hoče poznRti te
naj uvažUjejo za sedaj sledeča na- j klulnive seje dne ¿0. okt 1918 v	^^ ^he in napredek
vodila: i navadnih prostorih na dnevnem	^fr
važna točka, katera se	« ' ^
81lllllllltltlIllllllttl|IIII8llllllt8IltSlll|l8lltlt1ltStlll8t8l88lftll8llll8IIIIVtl8tllVIIVlllltlVItSflta
MODERNO UREJENA	i
NARODNA KAVARNA IN RESTAURAGIJA
Domača kuhinja, svakovrstni kolači dobre pijače, turfska kava. sladoled in sniodke. Oprto po dnevu in po noči.	Tel: Canal 11T20.
2. RADNOVIC,
lastnik.
1149 W. 18th. Str.	Chieago, III.
flttlllBIBItlllllVIBilllltltlllVIlfltllllllllllllllllt rM#19Y9l€llll9lltliaiM9IMlf I ItllVIlfVIIISIIliaaae
Na)več|a slovenska zlatarska trgovina
FRANK ČERNE
6033 St. Clair Ave., : Cleveland, Ohio
Ure, verižice, prstane, broike, znprstnice, medaljonške, itd. Popravljamo ure po nizki ceni.
Podružnica Columbia Gramofonov in gramofonskih plošč slovenskih in drugih. Se prodaja na mesečna odplačila.
1 . I
s0 i lUsiisir
■i iwwrffc***
Pi.it. po «Bik, k.t.ri .. V.m poilj. brnplliao. Najbolj., bi.go.	N.J.iij. c.n.
imi-1 pii-irai
G)
i	ifiif5iJWi»Mtiiif;sffiaiHiÄtii ifiiRiKMiaafiMiaffaF |
1 Vse v J. S. Z. spadajoče za j redu za
STATEMENT OF THE OWNERSHIP, CIRCULATION, ETC.. REQUIRED I^ BY THE ACT OF CONGRESS OF AUGUST 24. 1912
of Proletarec,' published weekly at 4008 We?t Thirty-first street, Chicago, IIL, for October 1st, 1918.. State of Illinois, County of Cook, ss.
Before me, a notary public, in and for the state and county aforesaid.
___,,	. «, *! n______I__1.___Uoon sin 1*T •uinrn .prnrdmff t n
Delavec, ki ne čita svojega gla sila, je nepopoln delavec. On je hlapec svojega gospodarja, nikdar,
iuic iiic. ■ iiui.i jt pumiv, »■! »■■'■	---- ------ -	----- ■	_	. _ _	ll|h
panonally appeared Frank Savs, who, having been dul^f *^'"pr^leUreT^and Pa in v obenem osiru ne samsvoj
law, deposes and says that he is the business manager ^---------- ~ ...,	H .
that the following is, to the best of his knowledge and belief, a true statement | gospoa. of the ownershii
________hip, management (and if a daily paper, the circulation), etc.,
of the aforesaid publication for the date shown in the above caption, repaired by the Act of August 24, 1912. embodied in section 443, Postal Laws •nd Regulations, printed on the reverse of this form, to-wit:
1. That the names and addresses of the publisher, editor, managing ttUtor, and business managers are: Publisher, South Slavic Workmen s Publishing Company, 4008 West Thirty-first street, Chicago, Ilk; ®aitor, Etbin
PRIPOROČILO. Sodrug Louis Kveder je poto valni zostapnik 'Proletarca" za vse države. Pravico ima, da nas
v umpnny, iuuo ncsi i im 1.7-»■>	«•., -------- - •	- _ , .
Kristan, 2528 South Ridgeway avenue, Chieago, III.; managing editor, Etbin
Kristan, 2528 South Ridgeway avenue. Chieago, 111.; business manager, Frank	sastopa V vseh rečeh, kar se tice
Savs. 4008 West Thirty-first street, Chihcago, III.	naročnine in oglasov. Sodruge
2. That the owners are: (give names and addresses of individual own-______^ . . w
or, if a corporation, give its name and the names and addresses of stock-	prosimo, da naj mu pri tem posltt
L.I I	. r	. ..' ™ .	___._______ r	t ..... 1 omnnnl n f uln/>t 1	«__111_______— i _ _. 1a
or, ii a corporauon, give iu< name anu un ......c	—-- --
Holders owning or holding 1 per cent or more of the total amount of stock.) Slovenian Section of the South Slavic Socialist Federation.
> Executive Committee: Philip Godina, 2814 So. Karlov Avenue; F-rank Zaits. 4098 West Thirty-first Street. Chicago, 111., and Frank Marsralle, 5028 -Wa»t Twenty-fifth place, Cicero, 111.	, .	. . ,,
S. That the known bondholders, mortgaaees, and other security holders ewninf or holding 1 per cent or more of total amount of bonds, mortgage:«, or ather securities are: (If there are none, so state.) None.
4. That the two paragraphs next above, giving the names or tne own-| yrievaak •r% stockholders, and s«:uritv holders, if any, conUin not only the list of
kolikor mogoče pomagajo.
Upravniatvo,
MILWAUKEE, WIS.
Seje slovenskega soe. klulm se, drugi in četrti petek v
: sw.yy»noiner», anq a«curny.no.«T», .. ...,. vi —ul kl^v, of the niesc( u v Ilirija dvorani", 30— Rteckholders and security holders as they appear upon tne nooss oi ine	^
<<«ipany but also in casi where the stockholder or security holder appears 1st Ave, Ker so vedno važne atva
ra the books of the----------—------oth'r M™*™ relt—
name of the person alaa that the said two ]
haiirledge and belief as to the circumstances an« iunu.nu.in	'J'Vk" 1JU" 1 "I'^'J"»' >	"»«« 'w.
•tockhoUlers and s^urity holders who do rot appear upon the books or tne ( ^ Ull|„ltj0 7<n rrtzrt>dlii boj ill šc «««pany as trustees, hold stock and securities in a capacity other than that.	ol.mi:alr«si
STbona fide owner; and this affiant has no reason to believe that any other niso \ organizaj tjr
1 • -•	L.............* ju«.» «r inri.rM<t .n thp	John Lenko, tajnik
i
t
s £
i!
Ntaort, association, or corporation has any interest, direct er indirect, in the «aid stock, bonds, or other securities than as so stated by him.
That the average number of copies of each issue of this publication sold •r distributed, through the mails or otherwise, to paid subscribers during the
iii months preceding the date shown above is----(This information is re-
from daily publications only >
FRANK ftAVS, Business Manager.
•worn to and subscribed before me this 24th day of September, 1918.
MICHAEL J. O MALLEY. (My commission expires March 8th. 1920.)
NoU—This sutement must be made in duplicate and both copies de
Previdne gospodinje
IntAjo «toni« ▼
. Ot
PAIN
ZatiMljWft «rMlftvo r» Ttr.rl«» pri
bolv^lnah, |>r*hMn, tAir»t«vl}«a)u tld.
- hy the r.tm; the postmaster, who shall send one copy to the	Jedlno pravi s rarstfeao zaamka stdra J J
Aaaistant PaatmoaUr General (Uivision of Classification). Washington,	»	r teV.m.i. m ******9m
§mi retain the other in the files of the post office The publisher must a copy of this statement in the second issue printed next after .t»
P. AD. KtCHTÜN * CO. 14-ao S iihlnftim StrMt. N«w York N. V
Nervozni ljudje
Ncrvoznost je moderna bolezen. V starih časih, ko ljudje niso tako pritiskali za delom in denarjem, je bila ta bolezen prav malo znana — in to je memla eden glavnih vzrokov te bolezni v sedanjosti — ko so ljudje se primeano živeli, vži-vali redno jedila in pijače, imeli so več počitka, nervoznost se ni imela časa tako v koreniniti, torej ljudje prednjih časov niti poznali niso te bolezni.
Vsekakor pa dandanes je resnično to, da vseskozi nenavadna hitrost, katere sc narod p<fclužuje v vseh prilikah v svojem življenju, naravno pelje v oslabelost ves životni sistem in živci vslod tega trpe največ. Ali iičete pomoč? No, to lahko dobite, prenehajte z naglico, ojačite va* živčni sistem z uporabo	•	'
SEVERA'S
Nervoton
(Severov Nervoton) to je izvrstno zdravilo za utrujene živce dobro doila hrana za od dela onemogle nervozne živce in fcnnika za celi životnim sistem. To zdravilo je zelo prlla-godno za duftevno utrejene, slabo spanje, živino onemoglost, histerijo in nervoznost. „
Predaja •• v vseh lekarnah. Cena je $1.25 atekUnica.
Kot za pomoč
in adravljeaje raz-ličnih bf»\e*nl Se-vera's Balsam of Life (Heverov iivljen-nki lxi I za m) naj bi no vil val. Ta odpra vi zaprt ie, ojai» ••«•li život, pomaga redne delovanje jeter, odprav i zapah-njenost in oinotioo. Vena j»' 85r.
Glavobol "ht7;a
pomnite mi, «Ih Severa s. Wafers for Headache and Necralgla
(Srverovi praški soper glavobol) hitro pomagajo v tak<*m slučaju. Cena je *J."»c.
IvnaKlri serbiiine, nerede grdega in izpauai rr,o Mvid|j|VCNI| iMilnika.
1'reženitc to n Severn's Skin Ointment
(Heverovo mazilo /m kožne l>«lezni). To je izvrstno zdravilo proti srbečinain in iz|iahkam. Cena j«*
Bolne žen»ke -Ji,
(Severov tU>gulator) ker je gotovo, dn jim materijalno pomaga povrnitev tdravja in moči. To je f.r večkratno tNMkuAano ia vedno uspešni pripomoček 7n bolne žene iti deklet s. Cena je $1.2:5.
Zdravilno milo
v s n k I družim. Several Medicated Skin Soap (Heve-rovo zdravilno milo (isčlstl, olepša In /»I rs v i kožo ter pomaga otrokom in od rast H m pri kopanju. Je tudi dobro za britje in druge toaletne potrebe. Ceus 25e.
Zaprtje
bi se ne mnetn nikdsr zanemrriti. Seveta's LI ver Pills (He vere ve jetrne krogliee) |mi
magsio odpraviti zaprtje in tako pre prečiio tnili «truiie bolezni, ki bi Isliko nastsile. Cena
Severa doma«» družinska adravila se podajajo vsepovsod v lekarnah. Ako vam nI mogoče dobiti teh. tedsj naročite naravnost od nas. Vedno vprašajte najprej v vs-i bliinl lekarni. Vprašajte zs Severov. Zdravila. Drugače jili naročite pri nas in pošljite nam navedeno avoto t nsročilom.
«	W. F. SEVERA CO., Cedar Rapids, Iowa.
iKRfifraS^^
Dva izleta na Rusko.
Črtice s potovanja. Spisal A. Aškerc.
Kijev-je zelo ki ur; njegova zgodovina sc aa čenja že v 9. stoletju, zato ga imenujejo Kitsi
"mater" — bolje ki kilo reci očeta — vneli ru* .«kih mest ali pa tiuii ruski Jeruzalem. V X. veku je vladal tukaj znani knez Vladimir, ki je, sprejemni vero Kristusovo, tudi svoje ljudstvo dal |m>-krntiti. Na nekem griču ima sredi krasnega park» ta slovanski svetnik svoj monument, odkoder gie-da tja preko Dnjepra po svoji lTkrajni. Itazgled odtod je pa tudi v resnici čudovit ne samo za knezu Vladimira, nego za vsakega turista.
Vseučilišče stoji ok botuiiiskcin vrtu na Iti-bikovskem kuljvarju lia griču. Tukaj je tudi več gimnazij, gledišč iu umetniških zavodov. Skoro ravno nasproti vseučilišča pa se dviga impoaant-na nova katedrala sv. Vladimira, ki je močno po-dokna Spasiteljevi v Moskvi, lina sedem pozlačenih kupol. Notranjščina pa je pravzaprav galerija najkrasnejšili slik, ki so jih jh^stenah in )»<> stropu ustvarili prvi ruski umetniki, med njimi metli najbolj znani Vasnecov. Nisem se mogel dovolj naeuditi krasoti te cerkve, ki je res pravi umotvor. Sploh pa sem se že na prvem svojem izletu v Husijo prepričal, da so ruske (pravoslavne» cerkve najlepše — vsaj za Slovana.
Ogledal sem si seveda tudi znani kijevski samostan "Pečersko Lavro/' ki se razprostira Ha . nekem griču nad Dnjeprom. Ta samostan je najuglednejši na vsem Kuskem, iu tisoči in tisoči romajo vsako leto semkaj, molit na grokeh starih puščavinkov, katerih ostanki leže v podzemeljskih celicah. Med njimi j pokopan tudi znani kronist Nestor. Menih, ki prodaja pred vhodom v katakombe svečke, me je vprašal, če si hočem tudi jaz ogledati grobove svetnikov, pa sem ponudbo hvaležno odklonil. H od n je takt» ozek, da se more preriniti po njem samo po ena oseka. Kupil sem si }>otem pri vhodu v Lavro pri nekem drugem menihu nekaj svetinjic ("odpustkov") za spomin'na "Lavro". Mož je bil jako zgovoren in še-gav, brtz dvoma Malorus. Ko mu v povem ~ kar pu je menda že sam uganil — da sem Jugoslovan iz Avstrije, mi reče* šaljivo: "Aha, seveda, prišli ste k nam v H usi jo samo zato, da se boste potem doma smejali nad nami in našimi starokopitnimi običaji! ..."
Pa Kijev sum na sebi je najmanj starokopi-ten; eelo jako zapaden se mi je zdel, Prietno me je iznenadil tukaj novi električni tramvaj, ki «u niti Varšava, niti Piter, niti Moskva nimajo. Zve-čersem kil šel k dramatični predstavi v neko tua-torus|fo gledališče. Toda — jako malo sem razumel, kar so govorili na odru, dočim sen» v Moskvi vse raauntel, kar so govorili v velikoruskein jeziku ...
Kijev je dražestno, poetično mesto, kjer s« du k»cz dvoma prijetno živeti. Nerad seui s«de» na izvoščika, da me odpelje iui kolodvor.
I'red no pa ost a vi popotnik Rusijo, treba mu je zopet paziti na neke birokrat ične ceremonije, ki se pa opravijo brez težav. Že dan poprej sem kii povedat v hotelu, da se povrnem iz. Kijeva naravnost v Avstrijo. Zato so poslali moj potni lisi na policijo in tu je zapisala vanj, da "ni nikakeg zadržka mojemu odhodu*iz Rusije" ter da smem prestopiti rusko mejo . . .
Iz Kijeva sem se vozil do Voločiska na gali ški meji vso noč. Ruski vlak vozi do gališke posluje Pod voločiska, kje»* nus je prevzel zjutraj avstrijski krzovlak.
Ko pogledam v Pcdvoločisku skozi okno vagona, jc kilo prvo ime, ki so ga zagledale na neki hiši nnfje srečne oči, Samuel (toldlusi & Comp.!...
II.
Odesa. -^'Po Črnem morju. — Sevastoool. — Jalta. — Kerč. — Poti. — Batum
Ni še kilo preteklo izsa prvega izleta mojega mi Rusko Ido dni, že me jc peljal i z vošči k po široki Puškinski ulici v Odesi v hotel "Kvropa".
Produkcija premogu v driavi Illinois se je pomnožila v fiskalnem letu 15118 za 10,995,982 ton. Tako poroča Evan John, ravnatelj državnega ruduiškegu deparf-menta. Poročilo izkazuje, da >.> povedal, da je žev osemnajstih j»,*.Hucirali v 967 rudnikih 89,- drugih vojaških taboriščih proda-
jal knjižico po tej ceni, ;
Hit je vroé, soparen dan tt. julija, ko aem bil do-sjH'l z brzovlakom o«I Podvoloscika.
Na tem drugem izletu sem hotel videti južno Rusijo: Krim iu Kavkaz
Krim iu Kavka*! Ovc imeni, polui v Močne poezije! Kdor je videl samo severno Rusijo, ta jc ne pozna vse. luipozantne so švicarske planine, toda Kavkaz jih presega. Krasna je francoska Itiviera, toda južno obrežje Krima je nemara še lepše, vsaj izvirnejše je, in pu vztočni čar leži na teh obalah ! . .
Pa -r- ue segajhio zu sedaj predaleč! Ihiiies smo še v Odesi; oglejmo si najprej to ui cm t o v največji naglici !
Od svojega hotelu Imam samo pur uiinut ho da do Nikolajevskegu kuljvarju in tukaj šele vidim, kako divno leži Odesa. Ko stopim ua rok kuljvarju, zasveti se pred menoj brezkončna pla-
V	9
nota Črnega morja. Tam doli kakih 50 m pod menoj leži obširni pristan odeški s svojimi dale* v morje segajočimi moli, s svojimi skladišči, ugcu-ci j a mi, s svojo železnico, s svojimi kopilišči in drugimi pristranskimi poslopji. In kolika ladij je zasidranih tam: parniki vseh držav iz vseli delov sveta! Saj je Odesa — Rusi ugo v a t» ju j o Adjčsu — največje in najbogatejše trgovska mesto ob (Vnem morju.	i
lu vendar je tu Adjéaa skoro za sto let uinaj-šu od svojega severnega hr#ta Peteri) ur ga.« Leta 1794. je stala tukaj še umazana tata roško-tu raku vas lludžibcj, i/, katere so linsi po inicijativi carice Katarine 11. ustvarili do danes najlepših ey-• ropskih mest, katerega široke, ravne in elegantne ulice si' križajo vse pravokotno in so tlakovane, z granitnimi kockami. Skoro vse širje ulice imajo po dve vrsti drevoredov. Hiše so večnadstropne, zidane v najmodernejšem slogu. Prodajalne sijajne, velemestne. Moderno opremljeni hoteli, im-pozantna javna poslopja, kakor: dve gledališči, univerza, posta, tržnica in borza. Izkratka: Adjé-sa je povsem moderno, veliko primorsko mesto, ki šteje danes že blizu pol miljona duš. Preb». valstvo je zelo pisana zmes raznih narodov: Rn-sov, Poljakov, Grkov, Judov, Nemcev, Armencev, Ta t an» v in drugih orijentalcev. Kavno vsled mešane krvi je odeško pleme lepo, posebno med žen-Kkim spolom srečaš Imš ua Nikolajevskent kilj-varju dopoludne in proti večeru pravih krasotic. To izprehajališčc ni ravno dolgo, ker ui kilo več prostora zanj, pa najlepše je v vsej Adjčsi. Vse, knr jc imenitiiegu, le pegi» iu elegantnega, šetu jx» drevoredu ali poseda v senci po klopeh. Drugi pijo v modernem resta vrači jakem paviljonu čaj iu druge pijače, čitajo časnike, poslušajo vojaško godbo, ki koncertuje tukaj ob ugoduein letnem času vsak dan, ali pa flirt uje jo ... O, Adješani so bogati pa znajo živeti!	f
Z Nikolajevskegu buljvarja prideš doli do pristalih hihko |M> fičasti žcleznici-vzpciijari ' nff pa greš po zna menit ili širokih stopnicah, ki jih j« bil dal napravili bivši guverner odeski, vojvoda Richelieu, ki ima sredi buljvarja svoj spomenik. Na zapadnem koncu tega ši tališča pa stoji kip Puškinov. Nasproti monumentu se dviga, z razgledom na morje, mestni magistrat (jUMa), blizu njega pa stoji "Pbličnaja biblioteka i muzej/' Ogledal sem si oboje. Muzej sicer ni posebno bo-gut, ima pa nekaj krajevnih redkosti, ki jiji drugod ne najdeš. Vhod v knjižnico jc brezplačen. Tu so dvorane z omarami za knjige, sobe za u-rudnike ter velika čitalnicu, kjer si ti je treba samo oglasiti pri gospodični bibliotckarici, sedeči na katedru, in povedati, kuj želiš —. iu slugu ti prinese nu m izd zahtevano knjigo uli časopis.
Javnih knjižnic ima vsako količkaj važno ru-.dvo mesto po več. V tem oziru smo mi v Avstriji daleč zadi za Rusijo, lu kjerkoli sem prišel v takšno publično biblioteko, povsod sem našel vselej dovolj čitateljev. 1'radniki so prijazni in so mi z veliko vljudnostjo dajali vsakršna pojasnila.
(Konec prihodnjič.)
éé
»t
je edina slovenska revija v Amc-ril;i. 1 * Čas" prinaša lepo pove-iti, koristno gospodarske iu go-podnaske nasvete, znanstvene zalimi vosti, podučne in narodu po-rebue razprave, mnogo micnih «lovenskih pesmic iu poleg tega m prinaša lepe in umetniške sli-te.
List shaja mc&eéno na ¡12 stra-| ich in stane samo $2.00 na leto, '.a pol leta $1.00, Naroča se pri •ras", 2711 So. Millard Ave., Jbieago, 111., v Clevelaudu in oko-ici pa ua GCKlo St. Clcir ave.
S« vt'iov.1 /tli
/(, » / u j i
PAZITE IN HRANITE
Narodni icrek pravi: "Pačite aa vaš beli denar ta črno dac-ve." To pomen ja toliko kakor prvo pačite ia hranite dokler ste ¿s cdravi ia mladi, da boste imeli nekaj ca stara in oocmogla letu.
V »tok človek uiora paziti in kruliti, ke le to J« edine pot. ki vas vodi v neodvisnost. Prti dolar, ki ga date nastrau, ho lahko a*lil kot itomeljni kamen poslopju ca katcriia vnuki »trcuii. Llobro je vedno imeti ua j>umetu narodni ¡¿rek ki pravi: "Zrno do zrna
Suiu: k umen uu kurnen palača". Najle/.jo je početek uli bre/. ftku ni nikdar ničesar. Zatorej pričnite vlagati v um denar to ea, ampak pačite, da ga nalagate v gotovo in veruo bunko. Z vlogo enega dolarja dobite vaio bančno knjiiieo.
Mi »prejemamo deuur nu hranilno vlogo in plačamo po 3% obresti od njega.
Poviljumo deaur v Italijo, Rusijo in Francosko. Produ jemo iyve ponojilae mortgage (markeče) iu dajemo v na-jem varne h ran i I tO predale.
Hprojemo upi»e ca parobfodao potovanje v staro domovino po vojni.«
KASPAR STATE BANK
1900 Bine Ialand Avenue, Chlcago, IU.
Kapital, vlog» in prebit^ cuaU nad $G,00(i000.
> i .t v j c s (I i u /1 n.i rt
Hrbtobol.
Ako imate boladine v hrbtu, ali krilu ¿utita, da vas y— boli. Bolačine postajajo ntprtnosne; ledica (obicti) vae bolijo m t Ur ¿utite pri t »Juiaju rabite kako dobro zdravilo, pa n morda nt morata dobiti? Na i ¿¿i te drugih pripomočkov, ampak poskusite samo enkrat
voda od vas gre gosta
Ur ¿utiU pri Um bolečine, v takem
Severa's
Kidney & Liver < Remedy
(Severova Zdravila za obieti in jetra). To je izbomo cdravilo
hur, kadar imaU bolečine pri epui-¿anju vode. tako tudi pri otrocih, ki močijo potUlje. To zdravilo odpra-
vlja zlatenico in veo zoprno capo, zmanjiuie oteklino nog in lajia hrbtobol. PoekueiU ga. Prodaja se v lekarnah. Cena TSc in % 1.26.
CARL STROVER
Attorney at Law •
Zastopa na vseh »oditfih.
MODERNA KNJIGOVEZNICA.
Okusno, hitro in trpežno dela ca privatnike in društva. Sprejemamo Specialist za tožbe v odškodnina- "točila tudi icven mesu.
kih zadevah, gt. sobe 1001).
133 Washington Street.
CHICAGO. ILLINOIS. Telefon: Mam 3<*9.
H
Ali veste za letovišče Martin Potokarjat Seveda. To je "VIL-
i LAOS INK * s prostornim vrtom i za izlete.
Vodnjak z studenčno vodo na j j Martinovi farmi je poznan po vsej ; okolici.
Imamo moderne stroje. Nizke cen? in poštena postrežba.
BRATJE HOLAN, 1638 Blu« Island Ave., (Adv.)	Chicego, 111.
SLOVENCI
pristopajte k
SLOVENSKI NARODNI POENIJEDNOTL
POD
Naročite si devnik "Prosve
w f, s c v f. r a co. cedar r api d s, iowa
Ogden Ave., blizo cesine železniške postaje, Lyons, 111. Telefon-j ta". List stane za celo leto $3.1X)t ska atevilka 224 M.	j pol leta pa $1.50.
_	DARcn Vstanavljajte nova društva. l)e-
rw __________________ LUU	»et člaAvUd je treba za novo
_________________SHAJALIŠČE SLOVENCEV. d^tvWKaHU>v za list in za ta j-
Dr. Vi. C. Ohleaderf, M. i. IA 46« SMII AVL, KENOSHA, «IS. iiiStvo je: 2667 80. Lawndale Ave.
Telefon 1199.	Chicago, III.
£diavnlk ca notranje bolesni in ranoceluik.
ZdrnvniAca. preUkavn brezplačna — pla Avti je le zdravilo. 1924 Blue IcUnd Ave, Ohlc^so. U reduje od 1 do 3 po-«.»«I 7 <k> U cvefer. Icven Chicaga /u. i !»•>! tiki aaj pišejo aloVeusko.
ZAMMIV ČLANEK O NADZOROV A ; N- 17 BANKE ZVANE "CLEARING HOUSE
Kaj to pomeul aa ljadatvo, če je banka pod aadcoistvom "Cifartng Housa".
V-o ban k v, ki imajo cvcco i Chicago Cleioin^ llopce, ao podvržeae ntrogemu t,\d.i<ro vanju od uradnikov tega za v o vv- Preglrdovaujo raCunov in imetja »«; i:*or;t \riiti aajmunj enkrat na loto. jrve lene» uatunCno preiWeja ataeje \ [ \»aks> banke. Vso gotovino preitejejo,, prv^'o<)ajo vje note, \ari5inc, vksjilbe1 \ ia	vrednostne listine, «e prepri- \
#aj«' o fondih, ki ao naložeai v drugih j bankah in pregledajo knjige in račune. < (o najdejo icvedenci kake Mabe ali ilvoi>\ljive vrednostno listine, ae te ne Jtej< jo ve^ kot imovina baake. Ako ee j« skrčila vrednost bančnega premoženja. inora Irnnka kazati pravilno vrod . SOrl v svojih knjigah. Oo banka drcno( ftpei.ulira in nu ji pride na sled, mora to t;ikoj opustiti. Vse, kar je slabo, ri-akirano, se mtnra takoj (»dstraniti in na-j «ionr-stiti * boljiim. Če vsega toga lan!.a hitro n« popravi in stori, izgubi' \se nadaljnje ugodnosti in pravice, ki, jih vživajo banke, katere so cdruien« v Clat <iug llouae.
Naivečia «invanska tiskarna v Ameriki je
=Narodna Tiskarna=
Blee Island A vi
Chicago, II».
Mi tiskamo v Slovenskem, Hrvaškem, Slovaškem, Ceškam Poljskem, kakor tudi v Angleškem in Nemškem jeaiku. Naša posebnost so tiskovine za društvo in trgovce.	-s
"PROLETAREC" se tiska v naši tiskarni
L^ADAR potrebujete društvene po-
trebščine kot zastave, kape, re-gaiije, uniforme, pečate in vse drugo obrnite se ua svojega rojaka.
F. KERŽE CO.,
2711 South Millard Avenue.
CHICAGO, 1LL.
Cenike prejmete zastonj.	Vse delo gar4*ntirano.
iss»sssasseesseeeeeeee»eesssssssssssss#eesssssnea >4
Edini slovenski pogrebnik
MARTIN BARET1NČ1Č 324 BiOAD STREET Tli. 1475 JOHNSTOWN, PA.
rad, oddati 50 odstotkov profilu kapitanu, ki ga je izročil vojaški kuhinji. AleKeoivn je po tem /juij neprijetnem dogodku hitro zapustil taborišče. Preden jc odšel, je
S. R. S.
!*79. 4b*U ton premoga, produkei-ja v prejšnjem fiskalnem letu jo
\y» z i ui > ji I ¡i Iv 78,982,487 ton.
U
V lïJ'Zi
Hiftaniji /naša | $:i,725,0(K),(XK). Vjm« posojilo zaveznikom pa znaša (102,040.000. (
živilski upravitelj apelira na
„. ¥ . ,	,	.enierisko ljudstvo, da naj vareu-
/druzene države ho dne JO. »v- je z iMVx% du bo mogoie zada.i
gunta posodile \ ehki Britanifi |HOvražniku v letu 1919 zadnji iT-^4(H),(KK),(HKI. \ se posojilo Veliki durec. Mr. Hoover pravi, da' pri-
ll,i«n,,ln	vnaud	tli1» TO" /kiU» IUU\ ,	« .	i
de zmaga v prihodnjem letu, ee vareuje ameriško liudstvo z živi-; It, tako da bo uiogoee poslati z:i-¡Veznikom toliko živil, da si ohra-\/. Camp Urand, lll.r poroeajo:¡nljo armade in civilno ljudstvo Neki •lames tfcKeotvn je prlaei j telesno mo?, ki jc podlaga dušev-v taborišče, da bi prodajal voja- ni uioei. Če ne bo ameriško ljud-kota z velikim profitont knjižice,lhtvo varfevalo, sc bo vojna nada-
v katerih je bilo nekaj navodil za infanterijske vaje. ostali listi h«) pa bili prazni, da so vojaki lahko delali nanjo beležke. Tc knjižice je prodajal po 75c komad, in nosile so na platnicah napis "Mv Military Keporda". Kupčija jc šla gladko od rok in bi ala še boljše. da ui naiPQ postal pozoren kapitan Curtis W. Cox. Tiskovni in drugi troški za knjižico znašajo lOc, in če bi jih bil MeKeown prodajal po 25e, bi bil imel ae lep dobiček. Prodanih jc bilo že nekaj
1 je vala v letu 19120 kar pomeni, da bd treba Žrtvovati šc en mi-Ijon ameriških življenj. Živilski •upravitelj pravi, da je treba odposlali v prihodnjem letu 3,700,-000 ton več Živil v Kvropo. Vsled tega priporoča, da sc na vsako o-sebo in na teden prihrani pol funta živil, če bo ljudstvo varčevalo z živili je nepotrebno, da se u-vedejo brezmesni in brezpšenični dnevi.	'
Živilska uprava jc prepovedala izdelovanje slada iz žita za pi*
b -dar se od*camejo kaki baaki te ugodaosti uli eo ni eprejeta v Cleraing Houie itna slednja ca to dober verok. flfa drugi struni pu je o baaki, ki, jc «ihiuir.a to cvetek tc to dovolj jasen do kac. da ima dobro imoviao, da je ajen kretlit dober in da vodi svoj denarni promet po predpisih, varno in sigurno.
Načrt ca nadeorovanjo bank potom i Clearing Honna jo bil iedelan v Chicngu
Waukegun, 111. .
Vsim članom 8.'R,Z. in clriKriin.	. . . , .
• • .	.,	¿rad desetimi leti, od katerega časa na-,
prijateljem našega gibanja, na-1* . . * .. ... , ..
, , ° -».i	prej ai bankrotirala nm ena banka, ki j
znanja.,,,da se bo seja lokalne or- J^ y s tom (Mearing Uousom.|
Ako je Slo nu ali drngi banki slabo vsled panike «tli vojskp, so ji takoj pri-: eko&le na pomoč druge Clearing House banke ia ji pomagalo, dokler so niso povrnile zopet normalno rnemero. Ta
{learing House nadsorovnlni načrt sc i pokacal tako vspeften, da so povsod, kjer koli sc nnh"ja knk Clennng House, ( sprejeli tu načrt.
sto knjižic in MeKeown je imel v Ivo in pivu podobne neopojne pi-fepu $250 profita, ko so ga prijeli ; jače. Odlok jc postal takoj pi nvo-Po kratki konferenci s kapita-1 močen, laaelovanje slada za izde-liom je inoral McKeown, daai ne- lavanje kisa in živil je dovoljeno.
ganlzacijc vršila dne (i. okt. ob 4 uri, po seji dr. "Sloga" S. N. P. J. v Math Slana dvorani. Zraven drugih važnih točk dnevnega reda, bo poročal delegat naše lok. organizacije sklepe in druge važne podatke, ki so bili sprejeti na konvenciji ISHZ.
Apelirani na druge lokalne organizacije, katere so v naši bližini kakor: Kenosha, Wis., Racine, Wis., Milwaukee. Wis., Waukesha, Sheboygan, i. t. d. Po vseh teh naselbinah naj bi lok. org. SRZ. ukrenile nekaj radi skupnega dela agitaeijc in širjenja ideje med ljudstvom po teh naselbinah. Kako bi se to dalo napraviti.' Jaz imam načrt, po katerem mislim da bi sc dalo uspešno delati. Ako bi katero teh omenjenih naselbin hotela »topiti v zvezo z našo lok. organizacijo, naj to naznani na naslov ki se nahaja spodaj. Tega načrta nebom tukaj na vaja I,m ko želi katera organizacija resno, se bo gotovo po-Mgsle da čtm prej začnemo delati skupaj. 'Nesniemo sc zanašati samo na izvrševalni odbor, manjše stvari lahko tudi samo izvršimo f
Martin Judnič, m Pavel Ave., Waukcgaii, 111.
American State Banka je v cveti s tem Clearing Housom. je pod njegovim! aedeorstvom in ima vso privilegije te banke, kateri poda vcako leto pet popolnih računov.
American titate Banka pa je tudi pod driavniai nadzorstvom in odda vsako leto pet dotajliranih r.t*unov o stanju, Banking Depertmenta .države Illinois.
Napravite NAfiO banko ca VAŠO banko in Va* denar bo var*n in gS| lahko dvignete, kedar ga Selite.
Vprašajte ca eecnam naših First Gohl j hipotek. Kakor tudi eecnam SIOO.OO in $500.00 rlatih hipotečnih bondov.
predsednik. AMERIŠKE DRŽAVNE^ BANKB
mue Telan4	vogel Loomis ia 18.
eeete.
Zaupno zdravilo dola čudeže
Skoro ic rtu let se Trinerjeva zdravila u»pcsno rabijo c največjim zaupa-' njem. A to tudi radi pravega vzroka, ker caupnost izdelovatelja zasluži popolno zaupauje in čislanje od straui ¿rcvilnih odjemalccv. Malo povijanje cen je sedanja potreba, da se ohrani zanesljiva vsebina icdclkov. Hranilo smo so dolgo coper draginjo na vseh številnih potrebščinah na*ih, a novi vojni davek nam jc spodbil ho zadnji steber in morali smo e no nekoliko povišati. Vsak prijatelj Trinerjevih lekov priznava brez ugovora, da v sedanjosti, ko moramo veliko več plačati za potrebščine, in tudi lekarja «tanc st»«r več, ni bilo mogoče draginji v okom priti. Znto pa bo vrednost Trinerjevih lekov povrnila odjemalcem vse kar vev pla-eajo za nje.
TRINERJEVO AMERIŠKO ZDRAVILNO GRENKO VINO
torij ima tako zauj>anje in vapeh med svetom, ker,,učiui, da bol zgubi svoje stftllfcee. Izmed vseh bolečin jih je devetdeset Odstotkov povzročenih in spočetih v Hoden. Trinerjevo Zdravilno Grenko Vino očisti iclodec in odstrani iz notranjščine drobovja vso nabrano nepotrebno in strupeno snovi, ki so nekakšen brlog clotvornih tvarin zavirajočih pravilno delovanje drobovja. Tri ue rje v i lekl ao prosti vsakovrstno nepotrebne mešanice in vsebajojo le potrebuc zdrnvllue grenke koreninice ter krasno šareče rudeče vino. V zadevi cabeaaiiosti, ncprcbavaostl, glavobola, pol glavobola, nervornosM, navadne sleboče, kakor tudi v želodčnih nepriliknh, ki rade nadlegujejo žensko ob preuicmbi žitja ali rudarje in druge delavce, ko delaje iu vdihavajo plin, le rabite ta lek, boste našli v njem neprecenljivo vrednost. Dobite jo v vseh lekarnah.
TRINERJEV LINIMENT
prodrrre vselej v koren bolečino, zato pa ju atesti v slučaju protinn, nli revmatlcmn, nevralglje, lumbngo, otrpelosti gležujev iu drugih, najhitrejša in gotova pomoč, .lako je dobro tudi v zadevah odrgnin In oteklin itd., tudi ca drgnenje Živccv in ca mazanje po kopanju nog. Dobite je v vseh lekarnah.
TRINERJEV ANTIPUTRIN
je icvrstaa in prav prijetno zdravilo r.a navadno robo cnotraj. Posebno za izpiranje Kr'.a in uet; istotako za čiščenje ran, izpuščajev in drugih kožnih otvorov. Dobi ee v vseh lekarnah.
Najnovejše nagrade so dobila Trinerjeva cdravUa na mednarodnih raesta-vah. Gold »todal—San rrancUco 1015, Grand Prt*—Panama 1016.
JOSEPH TRINER
MANUFACTURINO THF.MIST
1333-1343 South A.hl.nd Ave.	Chicago, III.