POSAMEZNA ŠTEVILKA 5 DIN POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI ZASAVSKI VESTNIK LETO V. — ST. 28. GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZASAVJA TRBOVLJE, 17. JULIJA 1952 Pred Dnevom vstale slovenskega naroda . Vsi narodi naše socialistične domo-?ne slave svoj praznik vstaje proti faktičnemu okupatorju. Kakor lani, bo-tudi letos proslavili v naših revirjih Dan vstaje slovenskega naroda s Pohodom partizanskih patrulj, ki bodo preko našega okraja v raznih smereh. .. Dan vstaje pa bomo v naših revir-Jth praznovali tudi s slovesnimi akademijami, nastopi centrov predvojaške Tfgoje ter z odkritjem spominskih Plošč. Tako bodo dne 22. julija odkrili f Zidanem mostu spominsko ploščo ^ojim padlim borcem in žrtvam. Glavni poudarek pa bomo dali ob slovesnosti na partizanski pohod, ki h° trajal dva dni, t. j. 19. in 20. julija. Po partizanskih poteh Partizanska patrulja bo začela svoj Pohod na sektorju Rimske toplice— Jelovo—Dol pri Hrastniku—Kalske planine—Knezdol—Kotredež—grad Gam-hetk—Izlake—Mlinše—Vače, kjer bo Podaja pozdravne brzojavke za CK Slovenije. Na sektorju Rimske toplice bo uprizorjena velika bitka s sovražnikom, ki Pa mu ne uspe rSzbiti naših partizan- enot. Partizanske patrulje bodo kraje' tVzlica, Knezdol, Čemšeniška planina. Jalake. Pleše pod Sv. Goro, kjer je bil ata 1942 ustanovljen Prvi revirski bata-i°n, od tam pa dalje na Vače, kjer bo-. .sprejeli pozdrave revirjev borci Žalske čete iz okraja Ljubljana-okolica. , Partizanske patrulje, ki se bodo gibala preko revirskih krajev, bodo se-s*avljene iz dveh bataljonov ter izbra-iz najboljših borcev. Patrulje bodo piskale med . potjo znane zgodovinske kj go pomembni za našo narodnoosvobodilno vojno. . Zgodovinskih krajev, ki nas spomi-plajo.na naše osvobodilno gibanje in boje, na trpljenje in strahote v zadnji *ojni, je v naši,h revirjih mnogo. Tako pri Vrharju v Čečah zaradi izdajta zgoreli prvi naši partizani. Na Gabrskem je bil izdan Fric Keršič, okrož-5.' sekretar trboveljskih revirjev. V hiši kančke Unetiče**1, is to ta m, je bila prva B?rtizanska tehnika. V Št. Lenartu nad '.tbovljaini je bila prva bitka med par-h^anskimi enotami in okupatorjem. V j-«mšeniku so bile prve partizanske delnice, v Jelovci pa prve partizanske bolnišnice. Trojane in Št. Gotard sta JHana kraja parfizanskih zasnov in Podvigov. V. Izlakah je bila močna poslanka proslule okupatorjeve SS, pa l^di Mlinše in Kolovrat sta znana kra-kjer so partizani vedno našli žarišče. Na Plešah pod Sv. Goro je bila ustavljena Prva revirska četa. Na Cvete-^ pri Vačah je padel Lojze Hohkraut, *®hretar okrajnega komiteja. V Seno-Vh je bil znan bunker, v katerem si je v veliki nemški ofenzivi rešilo življenje M) partizanov. Tudi Kotredež je poznan partizanski kraj. Pod Sv. Planino (Partizanski vrh) je padla prva aktivistka Metka Vresko-va. Na čebinovem je bila prva konferenca AFŽ, leta 1937 pa ustanovni kongres KPS. V Zagorju so bili veliki dogodki: napad na tovarno »Westa<, miniranje ceste Zagorje—Trbovlje, streljanje talcev na bivšem igrišču »Proletarca«, na- tizanska akcija, namreč ugrabitev ne-1 kega partizana iz trboveljske bolnišnice, kar je bil eden izmed najbolj tveganih partizanskih podvigov. Mnogo je še takšnih in podobnih j dogodkov, na katere se bomo spominjali v teh dneh s ponosom in veseljem, prav tako z bridkostjo in žalostjo, da ni več med nami številnih nepozabnih tovarišev in tovarišic, ki so darovali življenje za svetlejšo prihodnost slovenskega naroda. Partizanske patrulje na pohodu pad na aktivista Mija Pečarja in Vojka Levstika na Zeleni travi. Prvi partizani so bili izdani na Matici pri Dobovcu. V. Podkumu, Dolah pri Litiji, Radečah, Vrhovem itd. je leta 1941 neslavni nemški rabelj gaulaj-ter Ueberreiter izselil vse tamkajšnje prebivalce v Nemčijo, te kraje pa naselil z nemškimi Kočevarji. V Jagnjenici so partizani napadli in uničili papirnico. Vrhovo in Breg sta prav tako poznana kraja po partizanskih poteh preko Save. ,V Razboru je bila znana kurirska postaja TV 5, kjer je okupator v Okroglicah pobil 8 kurirjev, katerim smo že lani odkrili spomenik. Ne smemo pozabiti Turje, kjer je bila leta 1944 prva konferenca okrajnega komiteja in ONOV. Prav tako je znan sektor Dol pri Hrastniku, Turje in Marno. Na Kalu je bila tehnika »Lojze Hohkraut« in partizanska bolnišnica. Znane so drzne akcije partizanov s tega Dodročja s tovarišem Jur jem na čelu: vdor v rudniški rov v Ojstrem, napad na Riicklov most v Hrastnikp, v Trbovljah pa je posebno znana par- SLOVESNA PROSLAVA 80-LETNICE GASILSKEGA DRUŠTVA V RADEČAH IV„V nedeljo, 6. julija, je Prostovoljno gasil ,v~ društvo v Radečah obhajalo 80-letmco ij^ega plodonosnega dela. Ze v soboto so tu'1* Radeče spremenjeno, praznično lice. gasilci so s pomočjo ostalih orga-i2j*clJ *tonll vse, da bo ta lep jubilej Slavka 'm pa tudi prebivalci so poskrbeli, da p-®Ue skoraj vSe hiše v mestu okrašene; tOl.S0d so visele zastave, na cesti pa so bili V»vUenl veliki slavoloki, ijuv soboto zvečer je zažarel na starem gra-kres, ki Je gorel v obliki velike tonike so. Kres Je mojstrsko pripravil vt-iti r vrankar. Po mestu se Je z domačo god-čelu vila baklada, v kateri so kora-gasilci lz Radeč In bližnjih društev, za-l^Pnlki množičnih organizacij ln TD Parti-vsemi svojimi oddelki, nedeljo zjutraj je godba z budnico *ilci n)ala. da Imajo radeški gasilci svoj ve-h*, .Praznik. Ze v Jutranjih urah so pri-»S i. v mesto gasilci iz vsega okraja, prišlo •sni, tu1grariiwio‘‘,podl«tjB sprevodnika sploh ni zmeniL Pretekli četrtek dopoldne so se pe- , ljale od Vod štiri tovarišice s trbovelj- | skim avtobusom, ki vozi tudi k vlaku j na postajo ob pol 11. uri. Akoravno je pri »Sušniku« redna postaja, kjer se avtobus podjetja SAP Ustavlja, so se te tovarišice vendar še pri šoferju informirale, če se bo vozilo na tej -vmesni točki ustavilo, kar je ta mož potrdil Avtobus pa pri Sušniku vendar ni obstal, tako da so se te ženske morale peljati prav do železniške postaje. Sprevodnik je šoferja opominjal, naj vozilo pri Sušniku ustavi, ta pa tega ni storil, pač pa se je med vožnjo razgovarjal z nekim tovarišem in se za opozorilo Ko so prizadete tovarišice na poštar šoferja vprašale, zakaj na določenerr mestu ni avtomobila ustavil in se upravičeno razburjale nad »redom« na te relaciji, jih je šofer ravnodušno zavr nil z besedami: »Kaj pa gofljate?« Mislimo, da bi bilo pač nujno potrebno, da odločilni ljudje take in po dobne ljudi opozorijo, da so , služb naše delovne skupnosti in da je njihova dolžnost, da pač ustrežejo svojim strankam, saj so vendar zaradi njih v službi' in ne morda obratno. Ne zahtevamo nič drugega, kot. da taki ljudi opravljajo svoje delo tako, kakor g morajo vsi drugi pošteni državljani. A. B. INDIJSKA OPOZORILA Po izjavah predsednika indijske vlade Nehruja je Indija sklenila ostati izven morebitnega svetovnega spora in bo svoje oborožene sile uporabila zgolj ra obrambo. Nehru je opozoril na možnost izbruha svetovne vojne, , če bi se korejska vojna razširila na Kitajsko in bi v tem primeru ZSSR posredovala v tej državi. Opozorilo se nanaša predvsem na ZDA, ki so s svojim stališčem, zlasti pa bombardiranjem hidrocentral na reki Jalu povzročile razumljivo vznemirjenje v indijski prestolnici. BRITANSKO OROŽJE ZA ŠPANIJO Britanska vlada je odločila, da smejo britanski proizvajalci izvažati orožje v Španijo. Odločitev je bila izdana v sporazumu z državami, članicami severnoatlantskega pakta. Izvoz se bo pričel, kakor hitro bo Velika Britanija zadovoljila lastne oborožitvene potrebe. TURČIJA ZA SODELOVANJE Z JUGOSLAVIJO Po obisku avstrijskega zunanjega ministra dr. Gruberja in grških parlamentarcev v naši državi se je zadnji čas začela zanimati za prijateljske odnose z Jugoslavijo tudi Turčija. Pariški tisk je posvetil posebno pažnjo zlasti obisku grških parlamentarcev in piše o našem povabilu turškim parlamentarcem, da pošljejo k nam na obisk svojo delegacijo. V turških političnih krogih polagajo veliko važnost na dobre odnose med balkanskimi državami in izražajo željo za ju-goslovansko-turško sodelovanje v namenu, da postane Balkan polotok prijateljstva in miru. Proti tem prizadevanjem nastopa informbirojski blok, ki mu ne gre v račun sklepanje prijateljskih zvez Jugoslavije z njenimi sosedami, seveda ni to nič manj pogodu italijanski diplomaciji, ki ji je prijateljstvo med Jugoslavijo, Grčijo, Turčijo in Avstrijo kamen spotike pri njenih imperialističnih ciljih. ZVIŠANJE EVROPSKE PROIZVODNJE JEKLA Evropska proizvodnja jekla je v prvem tromesečju letošnjega leta dosegla občuten dvig. Iz biltena o statistiki jekla je razvidno, da je evropska proizvodnja surovega jekla dosegla v prvem tromesečju 1952 72,892.000 metričnih ton, medtem ko znaša produkcija za isto razdobje v ZDA 98 milijonov 692.000 metričnih ton. Proizvodnja SZ v letu 1951 je znašala 31,300.000 metr. ton. IZVOZ LESA V ITALIJO V Zagrebu so se zaključili razgovori med jugoslovanskimi in italijanskimi lesnimi strokovnjaki glede možnosti povečanja izvoza jugoslovanskega lesa v Italijo razen predvidenih 250.000 ton v zameno za italijanske industrijske proizvode. EISENHOWER ZMAGUJE Pri glasovanju kongresa republikanske stranke v Chicagu o postavitvi republikanskega kandidata za predsednika ZDA je generah Eisenhower dobil večino 595 glasov. Pri drugem glasovanju se je število glasov povišalo zanj na 614. Ker pa so razne delegacije spremenile svojo prejšnjo odločitev, je Eisenhower po končnih rezultatih dobil 845 glasov, senator Taft 280, Warren 77 in Mac Arthur 4 glasove. Ko je bil razglašen končen izid jlasovanj, je bil Eisenhower določen za republikanskega kandidata za bodočega predsednika Združenih zdržav Amerike. INDIJSKI MINISTER DELA BO OBISKAL JUGOSLAVIJO Minister dela indijske države Madhgabharat gospod V panka-tesh Bravid, podpredsednik mednarodne organizacije dela je izrazil željo, da bi obiskal Jugoslavijo konec tega meseca. Obisk tega gosta v Jugoslaviji pričakujejo 28. julija. Gospod V{/ankatesh Bravid se bo v Jugoslaviji seznanil z našimi delovnimi in socialnimi problemi tu zakonodajo, zlasti pa z delavskim upravljanjem v podjetjih. VOJAŠKI KREDITI V ZDA Predsednik ZDA Truman je podpisal zakon o vojaških kreditih, ki določa nad 46 milijard 610 milijonov dolarjev za izpopolnitev ameriških oboroženih sil. Ti krediti so za 9% nižji od zneska, ki ga je predsednik Truman svoječasno zahteval od kongresa. POSLANIKA GUATEMALE IN COSTAR1CE V JUGOSLAVIJI Poslanika Guatemale in Costa-rice, akreditirana v Rimu, sta se o svojem obisku v Jugoslaviji izrazila zelo laskavo. Poudarila sta delovni polet jugoslovanskih narodov in izjavila, da bosta njuni državi v kratkem imeli svoja zastopnika v Beogradu. Gvatemala in Costarica bosta sodelovali na zagrebškem velesejmu. Le z ostrimi ukrepi se bo zboljšalo poslovanje v gostinstvu Na zadnji seji OLO v Trbovljah so obravnavah važne probleme v našem gostinstvu. Ugotovili so, da je gostinstvo v našem okraju v pogledu socialistične postrežbe nazadovalo. Tako je opaziti napredek le v gostiščih zasebnega in zadružnega sektorja oziroma socialističnega zakupa. Da se zboljša stanje v našem gostinstvu, je OLO Trbovlje odredil posebno komisijo, ki naj ugotovi položaj na tem področju družbene dejavnosti. O stanju v našem gostinstvu in še o drugih vprašanjih je razpravljal na.svoji zadnji seji pretekli petek svet za gospodarstvo pri OLO Trbovlje. Najprej je ta Svet obravnaval ^priprave za ustanovitev trgovsko-gostinske zbornice: na splošno je prevladovalo mnenje, da naj bi imeli tudi v našem okraju zaradi številnih vprašanj ločeno zbornico za trgovska in gostinska vprašan ja, kot je to primer v republiškem merilu. V ta namen se je izvolil iniciativini odbor, ki naj pripravi vse potrebno za ustanovitev gostinske in trgovske zbornice. Najslabše je stanje v Mestnem gostinstvu v Trbovljah Komisija, ki jo je določil Svet za gospodarstvo pri OLO Trbovl je, da pregleda stanje gostinskih obratov v našem okraju, je opravila to nalogo v Trbovljah, Hrastniku, Zidanem mostu in Radečah. Od 54 pregledanih gostišč jih je dobilo 34 odločbo, da v določenem roku uredijo in popravijo dosedanje stanje, če hočejo še nadalje poslovati, 3 gostinske obrate in 1 pekarno pa je komisija do preklica zaprla. Izmed vseh 54 pregledanih gostišč jih je bilo komaj 16, kjer je stanje zadovoljujoče. Komisija je ugotovila, da je ureditev in poslovanje gostišč v Hrastniku za 80 odstotkov boljše kot v mestnih gostinskih lokalih v Trbovljah. Kaj je torej dognala komisija v gostinskih obratih v Trbovljah? Tukaj je začasno prepovedala obratovanje bifeja, ki je last trgovine s kmetijskimi pridelke v zgornjih Trbovljah (pri Go-ropevšku), to pa zaradi raznih pomanjkljivosti, med katerimi je tudi to, da je ta lokal brez tekoče vode. Prav tako je komisija zaprla gostilno na Dobrni v Trbovljah, ki dela v sestavu mestnih gostišč: ta lokal je komisija zaprla, ker je bila v njem namesto pitne vode savska voda. kar je za gostinski obrat absolutno nedopustno, istotako sta bila tukaj postrežba in odnos osebja do gostov neprimerna. Komisija je dala zapreti nadalje pekarno v Trbovljah (pri Vargi) zaradi mrčesa (ščurkov). Omembe vredno je, da mestne gostilne izgle-dajo čestokrat na zunaj prikupne in vabljive, če pa si ogledaš njih notranjost, pa vidiš povsem nekaj drugega, t. j. da uslužbenci ne posvečajo zadostno pazljivost čistoči lokalov, prav tako pa tudi postrežba ne ustreza socialističnim pričakovanjem. Bivša gostilna Počivavšek v Trbovljah — sedaj mestna restavracija — je na zunaj prav lep lokal, ko pa stopiš vanj, imaš že takoj v veži občutek, da prihajaš v kakšno skladišče. Tudi komisija je naletela na tako stan je v tem znanem trbovel jskem gostišču, poleg tega pa je čakala četrt ure na postrežbo. Za notranjo ureditev tega lokala ni poskrbljeno; tako je n. pr. defektna točilna miza, kjer voda pronica skozi pod v klet, tako da je v njej nad 20 c.m vode, nadalje je tam še druga navlaka in podobno. Kuhinja tega gostišča je zanemarjena, posoda umazana, prav tako ni poskrbljeno za varnost gostov, ker je na zadnji steni ograja polomljena, V kleti je nered. bi si menda ni zdelo vredno, da bi jo kupila od bivšega lastnika, ki jo je ponudil naprodaj. Verjetno je računala, da jo bo lastnik sam uredil, sama pa da jo bo uporabljala proti odškodnini. Skrajna in vse graje vredna malomarnost je, da morajo gostje v tej vročini piti ne samo pri Počivavšku, marveč tudi v drugih gostiščih sparjeno vino, pivo in druge pijače, kar prej v Trbovljah ni bilo. In to je zelo žalostno. stranišče pa zaprto. Uprava tega gostinskega obrata lanko uredila hladilnico, vendar se Malomaren odnos do gostov je pokazalo tudi osebje gostišča pri Tratniku v Trbovljah, kjer niso hoteli prodajati piva, akoravno so ga imeli v kleti 9 sodčkov; boječ se, da ga ne bo mogoče prodati, je uslužbenka telefonirala, da so prišli z avtom po pivo, tako da so gostje in prebivalci zgornjih Trbovelj ostali brez njega. Prav nič čudnega ni. če so mestne gostilne defi-citne in nimajo gostov. Spet poglavje zase je mestna gostilna pri Sušniku v spodnjih Trbovljah. Tukaj razen vina ne dobiš skoraj ničesar; ponavadi ni ne piva ne kisle vode, tudi jestvin ni itd. Prav tako je stranišče v nevzdržnem stanju. te se vprašamo, zakaj v mestnih gostilnah ni kisle vode itd., vidimo na primer tole: v trgovinah dobiš kislo vodo po 18 din za steklenico, v gostilnah pa jo prodajajo po 30 din. Mestno gostinstvo ne skrbi za zadosten dovoz kisle vode, zaradi česar jo potem posamezni uslužbenci kupujejo po steklenicah v trgovinah, cejja steklenice pa tako naraste po nepotrebnem od 18 na 30 dinarjev. Značilen primer je ugotovila komisija v menzi cementarne in elektrarne v Trbovaljah; tukaj je našla črvivo meso, ki so ga hoteli kuhati za goste, a so ga morali 6eveda uničiti. Najslabši in najbolj zanemarjen lokal je pri Krivcu v Zidanem mestu Višek malomarnosti in nesnage je komisija ugotovila v gostinskem lokalu zasebnega gostilničarja Krivca v Zidanem mostu. Že takoj pri vhodu v obrat opaziš nered in nesnago; na hodniku je kup odpadkov od psov in ptic, v kuhinji sta dremala pod klopjo dva psa, na mizi pa so bile tri mačke, ki so svobodno promenirale z mize na mizo. Zadaj za gostilno je bil kup odpadkov od mesa, strašen smrad, muhe, pomije za prašiče — vse to pa zraven gostinskega lokala. V kleti je bila ista podoba: komisija je mislila, da je prišla v lokal podjetja »Odpad<; našla je železo med sodi in podobno, kanto kolomaza, pod sodom za vino je stala posoda, v kateri je bilo več kot mesec dni staro vino. Iz kleti drži pot v mesnico; tukaj je komisija videla šele višek nereda in nesnage: med mesom in kostmi je našla barvo, kup loja, črvov itd. Nekje v kotu je bila skodelica, v kateri se je nahajal denar, inkasiran od sobote. To je bilo znamenje, da lokal ni bil pospravljen štiri dni! Značilno je, da se gostilniška soba riba in čisti vsake tri tedne. Pri Krivcu v Zidanem mostu imajo nadalje posebno gostilniško sobo, ki je malo lepša, je pa ne odprejo za vse goste, ker se boje, »da se ne hi zamazala«. Komisija je dala to gostilno in mesnico zapreti. Nobene škode ni, če se v takšnem lokalu še kdaj toči kakšna pijača ali ne — mesnico pa je treba urediti, prevzame pa naj jo ljudski odbor. »Črne« gostilne na terenu Komisija je v pičlih dveh dneh našla mnogo »črnih« gostiln, prav tako takšne, ki prodajajo vino sicer ceneje, a brez vsake trošarine. Več takih primerov je komisija ugotovila na Dobrni v Trbovljah, en primer pa v Hrastniku. Sklenjeno je bilo, da se proti črnim gostilnam najstrožje nastopi, kar je tudi dolžnost naših ljudskih občin. Popolnoma pravilen je bil sklep, da je za upravnike naših gostinstev potrebna nastavitev sposobnih strokovnih ljudi, ki imajo za to vso moralno pravico. Prav tako je bil storjen sklep, da se pregledajo vsa gostišča na sektorju Zagorje. Značilno je med drugim, da je komisija pri svojih pregledih ugotovila, da so bile v naših gostinskih obratih pred njo že druge komisije, ki so dale nalog za odpravo raznih pomanjkljivosti. Medtem ko so gostinski lokali zasebnega sektorja in socialističnega zakupa ugotovljene napake odpravili, se to v mestnih gostinstvih v večini primerov ni zgodilo, za kar imamo najbolj izrazite primere v Trbovljah. Svet za gospodarstvo pri OLO Trbovlje je sklenil, da je treba manjše krivce izročiti sodniku za prekrške, večje pa sodišču. Svet za gospodarstvo bo tudi v bodoče vztrajal pri svojih zahtevah in energično postopal v takih in podobnih primerih, tako da borno zaznamovali tudi v našem gostinstvu napredek, ne pa nazadovanje. Koloradski hrošč in zaporski župnik Koloradski hrošč je resno zlo in nevaren uničevalec krompirja, tega našega tako važnega hraniva. V našem kraju se je ta škodljivec letos spet močno razširil, kajti po številnih krajih smo našli ponovne okužbe naših krompirišč po tej nevarni žuželki, predvsem pa na zagorskem sektorju. Akoravno je bilo uradno razglašeno, kakšna nevarnost nam grozi po koloradskem hrošču, so se za to. opozorilo tamkajšnji posestniki na žalost prav malo zmenili, prav nič pa posestnika Alojz Snoj in Anton Prosenc, nekdanja stebra klerikalizma v Zagorju. Prav tako se ni prav nič zmenil za ta uradni opomin zagorski župnik Peter Golob, ki ima o ljudski oblasti svojevrstne pojme. Ker ta mož ni pregledal svojih njiv, je bil poklican na mestno občino v Zagorje. Ko je bil župnik Golob v tej zadevi vprašan, je precej oblastno odgovoril, da je uničevanje koloradskega hrošča naloga oblasti, ne pa tudi njegova. Stališče tega gospoda, da je pokon-čavanje te nevarne žuželke stvar ljudske oblasti, ne pa tudi njegova, ni nazadnje prav nič drugega kot otročje kljubovanje, katerega bi moralo biti vsakega resnega moža sram, tem bolj pa še njega na tako važnem položaju, čigar dolžnost je vendar, da ima nenehno pred očmi blaginjo in korist svojih faranov. To je naloga vsakega vsaj malo resnega človeka, ki ima količkaj vesti v svojem srcu, še toliko bolj pa njegova. Ta človek pa je s svojim oblastnim in ciničnim odgovorom • pred ljudsko oblastjo pokazal, da sploh nima nobene vesti. In duhovnik brez vesti naj bo dušni pastir? Tak človek ven- Župnih Iz Sl. Gotarda izrabila zaostalost delovnih lludl Ni sicer re6, da so delovni ljudje v Trojanah in Št. Gotardu duševno zaostali, pač pa da je znal župnik Ivan Vodopivec preračunano izkoristiti njihovo duševno stisko zaradi letošnje suše, pri čemer je mislil in kalkuliral na lahkovernost preprostih kmečkih ljudi. Vsem je znano, da ob opazovanju barometra lahko s precejšnjo zanesljivostjo rečeš, ali bo v najbližjem času nastopila sprememba vremena ali ne. V nedeljo 6. julija oziroma že v soboto je barometer napovedoval tako spremembo vremena. In res je bilo v nedeljo nebo delno oblačno, tako da so 1 ljudje na tihem upali na dež. To oscilacijo barometra je ta dični fajmošter krasno izrabil v svoje namene, s katero so ti blagoslovljeni možje izkoriščali in slepili ljudi že pred davnimi časi. Tako je šentgotardski dušni pastir 6. julija oznanil, da se bo brala maša izključno za dež. Prav gotovo ima ta posvečeni možakar doma barometer, pa je prišel na misel, kako bi se uveljavil med svojimi verniki. Dežja pa — akoravno so si ga vsi tako želeli in je župnik bral zanj mašo — le ni bilo tako hitro, kot je računal ta mož. Če bi znal fajmošter v št. Gotardu krotiti naravne sile ali pa coprati, bi to prav gotovo storil, da bi njegova maša ne bila brezuspešna. Toda tega ta mož še ne zna in tudi drugi ne, morda z edino izjemo — kot smo brali pred kratkim ▼ nakih ca*nakit — da znajo v Ameriki že delati umetni dež, kar pa je vsekakor posledica vztrajnega in napornega študija naravnih sil, ne pa cerkvenih maš. Župniku Ivanu Vodopivcu, ki ga Franček Saje nič kaj laskavo ne opisuje v svoji knjigi »Belogardizem« na straneh 591—592, priporočamo, da take preračunane eksperimente s preprostimi ljudmi na deželi opusti, pač pa naj se tudi on posveti resnično koristnemu delu v blaginjo naših marljivih delovnih ljudi. Takega koristnega dela je toliko, da mu ga ne bo nikdar zmanjkalo. dar ne sodi na takšno odgovorno mesto, kot je ravno mesto duhovnika! In ravno zaradi brezvestnega stališča, ki ga je zavzel zagorski župnik v tem vprašanju, je žalostna resnica, da nekateri kmetje v Zagorju niso hoteli pregledali svojih krompirjevih nasadov, pač pa da je morala to delo opraviti šolska mladina in od oblasti določena kontrola. Ali ni teli ljudi in župnika prav nič sram pred šolsko mladino? Boj proti nevarnemu škodljivcu krompirjevih nasarov je vendar dolžnost vsakega poštenega državljana, še posebno pa duhovnikova, da z resno, moža vredno besedo s prižnice opominja vse kmete na grozečo nevarnost. To bi bila dolžnost Petra Goloba, prvič kot duhovnika, drugič pa kot resnega moža. Zanimivo je, da je kontrola našla na njivi bivšega klerikalnega veljaka v Zagorju Antona Prosenca okrog 70 koloradskih hroščev in nad 200 ličink, pri njenem delu pa mož ni mignil niti s prstom. Zato mu bo pač moral dati primeren pouk sodnik za prekrške na OLO Trbovlje. Ravno tako sta prijavljena temu sodniku Alojz Snoj in Ana Sešek. Vsi resno misleči ljudje v Zagorju pa so mnenja, naj sodnik za prekrške kaznuje tudi Petra Goloba in ga s kaznijo opozori na njegove državljanske dolžnosti. Vsah teden nehal Sovjetska »samouprava« v pravi luči Samouprava sovjetskih republik ** avtonomnih oblasti je samo pražil fraza. Izza besede »samouprava« se ® resnici skriva grobo vmešavanje Moskve in vladajoče ruske klike v vsi zadeve republik. O tem najbolj Pref pričljivo govori primer Kirgizije, ki 1° je v zvezi s kulturno-prosvetno dejavnostjo nedavno napadla moskovski »Pravda«, dolžeč jo — kot je že v at' vadi — »buržujskega nacionalizma«. Po napotkih iz Moskve vlada v Kit' giziji zbirokratizirani državni aparat, to je 29 ministrov, od katerih je lepo štS' vilo Rusov. Predstavniki birokratski ruske klike drže v svojih rokah naslednja ministrstva: dve namestništvi predsednika vlade, ministrstvo državne vat' nosti, ministrstvo notranjih zadev, ****' nistrstvo lahke industrije in še vet drugih. Zanimivo je s tem v zvezi orM' niti tudi to, da je od 15 članov Prt' zidija 6 Rusov. Skoraj isto stanje je tudi v Centralnem komiteju VKP (b) Kirgizije, katerega politični sekretar je Rus JakovljeV’ Primer Kirgizije pa ni edini te vrste v Sovjetski zvezi. Resnica je namreč, da so tudi ostale in mnogo bolj razvite republike pod neposrednim nadzorstvort predstavnikov vladajoče ruske klike, P izpolnjujejo nečastno raznarodovali delo po napotkih iz Kremlja. Tudi v higieni - ruski vzor V eni zadnjih številk je organ čeških informbirojevcev — »Rude pravo« priporočal, naj bi st vzeli za vzor rusko higieno. Neki. češki zdravnik r namreč obiskal v Sovjetski zvezi deti' katesno trgovino in hotel malo »otipat« izloženo suho meso in klobase. Prodi' j alka mu je baje dala zaradi tega taki lekcijo o higieni, da jo bc pomnil **** življenje. Ko se je vrnil na Češko, s1 je po »višjih direktivah« »samokritik' ral«.. Pozval je češko ljudstvo, da s> tudi glede higiene ravna — po Rus®' Ta vest zares ne potrebuje komentarja ... Da jih ne pozabijo ... V državi Virginiji (ZDA) se je pf*j! dnevi vršilo čudno zborovanje. Sestat* so se politični prvaki vseh mogočin buržujskih političnih strank iz držat Vzhodne Evrope, da bi se ob skupne1? kramljanju spomnili nekdanjih lep*'1 dni in se medsebojno bodrili za dneuf' »ki še pridejo«. Da bi imelo zborovanj* manifestativen značaj, seve ni manjkalo tudi zaključne resolucije, govori o načelih, za katere se bore 11 emigranti ne glede na politična »Pfej pričanja«, ki so jih nekdaj tako deli® Med načeli beremČTtudi naslednji neosporavano pravico do uživanja žaljenja, svobode in teženj po zagotovitS* sreče in varnosti! Ce bi ne poznali ni® avtorjev, bi menili, da gre za človeka' ljubne in miroljubne ljudi! Toda ni® preteklost govori o pajbolj grobem tiranju gornjih »načel« v njih nekdan? domovini, ko so še bili na oblasti. sedaj žele, da bi se vrnili, stari časi, so pod krinko »demokracije« in narodnih »voditeljev« izžemali in ustrahovd11 domače množice! Med podpisniki te resolucije najde mo tudi bivšega podpredsednika juge slovanske vlade dr. Miho Kreka, tip**' nega predstavnika nekdanje korumP*' rane beograjske čaršije, kjer je »predstavnik« Slovencev izdajal sV°' narod in narode Jugoslavije kot celot<*• Po njem lahko sodimo tudi vrednos ostalih udeležencev! Kaže torej, da se boje kolesa čof in da hočejo znova opozoriti amerišk" in po njej tudi ostalo javnost, da še živi in da naj jih ne pozabijo! Tod» zgodovina je že izrekla sodbo n°0 njimi! • MLADI KADRI - NAŠA BODOČNOST ^ ponedeljek, 7. julij«., ne je v Trbovljah zaključil« okrajna razstava izdelkov naših učencev v gospodarstvu. Razstava, ki je pokazala uspehe posameznih učencev, ločeno po letih njihove učne dobe, je dosegla svoj na; men v polnem obsegu po tem. kar so naši vajenci razstavili, ne moremo pa tega trditi, da je ta hvalevredna prireditev dosegla svoj namen po obisku. Razstavo si je v treh dneh ogledalo le okrog 1000 ljudi, kar je za Trbovlje vsekakor premalo. Morda je temu delno kriva tudi premajhna reklama in propaganda, naj je znano, da v Trbovljah na tem področju nismo posebno mojstri, kar naj bo povedano takole mimogrede v oklepaju. Na razstavi je bilo največ razstavljalcev iz Zagorja, nato iz Trbovelj. Hrastnika in Radeč. Poudariti pa je treba, da so se na razstavi zelo dobro odrezali zasebni mojstri; tako je n pr. šivilja Filipine Uršič iz Hrastnika razstavila 5 različnih del svojih učenk, vajenci krojaškega mojstra Miloša ftkerbiča 7 krojaških izdelkov, krojaška delavnica MLO Trbovlje pa je razstavila 6 raz- ličnih del svojih učencev. Odlikovali ... nadalje mizarski vajenci, najbolj skrbne ji delke pa so pokazali učenci radeAke paPp niče. ^ Razstava je bila okusno prirejena, za se je zahvaliti predvsem SploAnemu stroj mizarstvu v Trbovljah, pa tudi arani®*y Mestnega trgovskega podjetja v TrbovUjJi Z denarno pomočjo OLO Trbovlje. občine Trbovlje, okrajne obrtne zborn’ obrtne zadruge, mestnega mizarskega in ljarskega podjetja so se krili stroški koristne družbene prireditve. Pretekli ponedeljek zvečer je bilo po ključku razstave skupno zborovanje Ojnikov, ki so prišli tudi iz Zagorja. Hrjjj| nika Radeč. posebno številno pa zastopani zagorski obrtniki. Na tem |i tovanju so si naši obrtniki ocenili usPJj. letošnje ra-zsta\e. izmenjali so si svoje vLj-goeene izkušnje, ki bodo pomemben PrlL* moček z« organizacijo okrajnega vzorčfl"^ velesejma, ki je v Trbovljah v načrtu prihodnje leto. NAROČNIKI IN BRALCI »ZASAVSKEGA VESTNIKA« POZOR! Slavnostna švevilka »Zasavskega vestnika« ob prazniku Dneva vstaje slovenskega naroda bo izšla dva dni prej kot po navadi, t. j. v torek 22. julija 1952 v povečanem obsegu (na 12 straneh). Cena posamezne številke bo v kolportaži samo 6 dinarjev, na kar opozarjamo vse bralee našega lista. Uredništvo ln uprava »Zasavskega vestnika« Vajeniška razstava v Trbovljah Stran S. Naši čitatelji pišejo ftonlrshi odred Jvana Canharfa' te med na|Dol|$tml v Zagorfu Pionirski odred »Ivana Cankarja« na drž. JJ^i gimnaziji v Zagorju je med najboljši-Pionirskimi odredi v Zagorju. Skoraj vsi wožki (z malimi izjemami) so marljivo delali tekmovali s skupinami drugih odredov, najštevilnejša skupina so mladi planinci. Saj kar preko 140. Sodelovali so v Titovi “T*reti z lepo udeležbo, V okviru proslave Praznika »Pozdrav pomladi« so priredili izlet Kalske planine čez Mrzlico, Partizanski /T*1 rtazaj v Zagorje. Poleg tega izlet v Gam-Cemšeniško planino in Jesenovo. Na ^JJhšeniški planini so se sešli s pionirji sobnih šol, kjer so imeli kratek kulturni spo-feci. Sedmošolec s trboveljske gimnazije je 2*1 predavanje o Savinjskih planinah s Jjioptičnimi slikami. Zaključni izlet pa je izlet v Julijske Alpe: na Vršič, Erjavčevo *°čo m vrh, nadalje k izviru Soče in pohod 114 vrh Mojstrovke. Druga skupina je napravila izlet na ste-Prisojnika. Odšli so skozi Grlo v Tamar, tam čez Planico v Kranjsko goro. Na ^letu je bilo 34 mladih planincev s tremi “Premljevalci. rzvedbo izleta je omogočilo flaninsko društvo Zagorje, ki je prispevalo "»o din. , Šahovski krožek med letom ni deloval jakor bi lahko; bil je namreč brez stalnega J^dje. Kljub temu so šahisti izvedli prven-^veni turnir gimnazije. Pet najboljših šahi-^ov-pionirjev je v Tednu matere in otroka iSralo dvoboj z industrijsko rudarsko šolo. ^himanje za šah je zlasti med dečki. Modelarski krožek pod vodstvom prof. *unka Lebingerja se je proti koncu šolskega pta lotil izdelovanja večjih modelov. Med **tom so pridno delali in kadar koli je do-gi&čalo vreme, so vsak teden spuščali gu-strele, liščke. Imeli so več strokovnih Predavanj. S pomočjo Aero-kluba Zagorje so Organizirali filmske predstave, med drugim predvajali film »Na svoji zemlji«. Cisti dobiček so porabili za nakup materiala. Ude-J*2ili so se tudi nagradnega tekmovanja v “puščanju modelov. Obiskali so predavanje v Ljudski univerzi o razvoju letalstva. Pionirski pevski zbor je nastopil na vseh internih proslavah, poleg tega pa je sodeloval tudi na proslavah in akademijah za široko javnost. Dramska skupina to leto ni imela pravega vodje. Proti koncu šolskega leta je naštudirala enodejanko »Sestrin varuh«, ki so jo izvajali za proslavo Titovega rojstnega dne. Fotosekcija to leto ni delovala; tečaj, ki je bil pripravljen, se ni mogel vršiti, ker ni bilo predavateljev in ker je cena filmu 250 dinarjev previsoka, ki je pionirji niso zmogli. Za ta tečaj se je priglasilo 25 pionirjev. V drugi polovici šolskega leta so pionirji osnovali filatelistični krožek. Imajo svojega vodjo. Na sestankih so se porazgovorili o delu v filateliji. — Oblika telovadnega krožka v okviru pionirske organizacije se je preživela. Danes se teži za za tem, da se čim več pionirjev in pionirk vključi v podmladek telovadnega društva »Partizan« in hodi tjakaj redno k telovadbi. Akcijo za pritegnitev pionirjev v podmladek Partizana je podvzel odredni štab kakor tudi učiteljski zbor na gimnaziji. Mladi prirodoslovci so spomladi očistili sadno drevje v šolskem vrtu, negovali so vrt in imeli predavanje o zdravilnih zeliščih. V nabiralni akciji za pomoč Primorski so pionirji zbrali 2694 din. Sodelovali so pri množičnem pregledovanju krompirjevih nasadov ter bodo pri teh akcijah sodelovali tudi med počitnicami. Pionirski odred je iz svoje blagajne dal potrebni znesek za letovanje neki pionirki brez staršev, da bo lahko odšla na Koroško. Dali so tudi 1000 din najboljšemu tretješolcu in zglednemu mladincu, sinu invalida, ki ima veččlansko družino, da bo lahko šel na letovanje. V organizacijskem pogledu se pionirska organizacija utrjuje in bo v prihodnjem šolskem letu nedvomno dosegla še večje uspehe. Ne smemo pozabiti tudi učiteljev, ki so pomagali odredu, akoravno so obremenjeni z drugim izvenšolskim delom. življenje na štangi danes in nekdaj > V »Zasavskem vestniku« smo že poro-j-ali o pripravah prebivalcev Stange na prvo fttreditev v dvorani Prosvetnega doma. Igra »Na Trški gori«, delo znanega novomeškega Pisatelja in skladatelja Danila Bučarja, je vse lepo uspela in številna publika, ki JJ napolnila dvorano, je dala vrlim igralcem pasno prjznanje za njihov trud in lepo iz-v®dbo. » Kulturno prosvetnemu aktivu, ki je podal 10 delo, naj veljajo tudi naše čestitke. . Na tej uprizoritvi je bila navzoča tudi jjjvarišica Francka Veharjeva. rojena Pla-jjinškova, po domače Zemljakova z Raščice JJd Stango, ki je prišla v zadnjem času na , “isk iz Amerike. Rojstni kraj je zapustila 1921, zdaj živi v Tarentumu na farmi r^ojega moža. Gostjo iz Amerike je gledanja igra mladega štangarskega rodu tako navdušila, da se je oddolžila z dolarskim jjrispevkom. Ganjena je bila nad razvojem domačega kraja. Ko je bila Francka še šo-:®rka, je obiskovala na Stangi zasilno šolo. jasih jih je poučeval župnik, včasih mež-Med njenimi sošolci je bil tudi Erazem ??rše. ki Je sedaj publicist v Clevelandu in jan kulturni in pedagoški delavec. Francka J* o tistih časih, ko je imel na deželi vso župnik, takole povedala: Ko sem bila jaz mlada, smo si tudi želeli razvedrila in zabave. Radi bi igrali, radi bi kapeli, pa nismo smeli. 2upnik ni pustil. Takrat je bilo v naših vaseh vse zapuščeno, ^astonj smo moledovali, da bi se zbrali k p*tju ali k igri, na ples pa še misliti nismo smeli. Zdaj pa je vse drugače, zdaj se tudi naš kmečki človek kulturno izživlja in te prireditve v novi dvorani na Stangi ne bom pozabila. V Ameriki bom povedala, kako je razgibano življenje v novi Jugoslaviji. Stangarski rojaki so vrli krajanki hvaležni, da jim je priložila dolarski bankovec v sklad za dograditev dvorane. Tov. Francka Vehovarjeva je povedala nato še mnogo zanimivega o življenju v ZDA. Ne more pa prehvaliti lepih vtisov, ki jih je dobila na nedavnem potovanju po Sloveniji. Spoznala je mogočen razmah našega političnega, gospodarskega, zdravstvenega in kulturnoprosvetnega življenja. Sele sedaj je do dobra razumela vse naše borbe v času NOV, ko je obiskala strahotne Begunje, kamor so zapirali tudi naše Zasavce. V Begunjah je našla grob svojega bratranca Pepčka Planinška iz Litije, ki je bil eden prvih aktivistov OF in je bil povezan celo z uporniško stotnijo Luksemburžanov, ki so v letu 1941 služili kot prisilni mobiliziranci v Litiji, pa so se uprli nemški komandi Pepček Planinšek je bil po tistem uporu izsleden, odpeljan v Begunje, kjer so ga v družbi še z nekaterimi drugimi Litijani in Gorenjci ustrelili Kot talca. Taki ogledi obiskovalce iz Amerike prepričujejo, da je bila naša svoboda drago priborjena. Od tov. Francke Veharjeve želimo, da bi poročala o naši Jugoslaviji samo resnico. Kakor je pripovedovala, imamo v vrstah pobeglih belčkov hude nasprotnike, vendar so naši najmočnejši prijatelji tisti, ki vidijo in širijo resnico o novi Jugoslaviji. Petdeset let godbe na pihala v Zidanem mostu , Lep jubilej bo imelo meseca avgusta J*lezničarsko glasbeno društvo SKUD »Vik-!®r Strel« v Zidanem mostu, ki bo obhajalo i*krat 50-letnico svojega obstoja. Kljub raz-“im težavam, ki se pojavljajo v vsakem društvenem življenju v večji ali manjši me-{*• tudi temu glasbenemu društvu z njimi ni Pilo prizaneseno, vendar železničarski god-Poniki niso nikdar klonili pred težkočami P1 tako slavijo letos lep življenjski praznik •Vojega društva. , Godba šteje danes 25 aktivnih članov in s naraščajnikov. Da število godbenikov ni ’«6le. je pač glavna krivda v pomanjkanju »Usbll ki Jih je danes težko dobiti in so tu«l draga. V času okupacije Je bil dom teh godbe-[Jlkov močno poškodovan. Treba je bilo ve-‘>kth naporov, da so ga po vojni spet ob-Ppviii, kjer imajo godbeniki sedaj svoje *«dne vaje. Sami so opravili na tem domu pr*ko 2300 udarniških ur. Člani zidanomoške godbe na pihala so marljivo na delu. Pridno sodelujejo pri vseh Ptoslavah in nastopih, prav tako pa so uspeš-P0 koncertirali na Goriškem. Zanimivo Je, ?* delujejo v godbi še člani, ki so v njej J* 50 let, je pa tudi več takih, ki so njeni .'■hi že čez 40 let. Tako Je n. pr. v tej jodbl od njene ustanovitve leta 1902 še vedno Sjttiven član tov. Anton Močnik, ki Je star , let, a je vendar še vedno čil in zdrav ter •Klen; njegova 50-letna pot na vaje iz Ra-Q*o v Zidani most priča, kako vnet Je ta mož za glasbeno umetnost, ki še danes z veseljem obiskuje vaje. Tov. Jože Jakoš je prav tako pri godbi že 44 let, Jože Tušer, Karel Dremel, Adolf Selič in Janez Vodišek pa po 35 let. Med zelo aktivnimi člani so še Oskar Ručna, Adolf Vodišek, Franc Okorn, Ferdo Vec in drugi. Največ zaslug za uspešno delovanje železničarske godbe v Zidanem mostu pa ima tov. Franc Plaznik, ki deluje v njej že 42 let, od tega 7 let kot godbenik, 35 let pa kot kapelnik. Svoje delo opravlja še vedno v zadovoljstvo vseh in se trudi, da izobrazi čim več mladega kadra. Društvo bo svojo pomembno obletnico obhajalo kar najslovesneje. V ta namen bo železničarska godba v Zidanem mostu povabila na svoje slavje vse bližnje godbe na pihala iz našega Zasavja in okolice. Ze sedaj se ti godbeniki marljivo pripravljajo in vadijo za svoj praznik, prav tako pa nameravajo nastopiti tudi na zletu društev »Svoboda«, ki bo meseca avgusta v Trbovljah. IZ LOKE PRI ZIDANEM MOSTU Pionirski odred »Stane Rozman« na osnovni šoli v Loki je imel v preteklem šolskem letu več delovnih krožkov. Najde-lavnejši je bil lutkarski krožek, ki ga vodi učiteljica Skočirjeva. Ta je dala pionirjem na razpolago svoje lutke, člani krožka pa so med letom napravili že nekal svojih lutk. Marljiv Je bil nadalje risarski krožek, ki je izdelal lutkarski oder, vse kulise in scenerijo. Najvažnejši predstavi sta bili »Cinca Marinca« in »Rdeča kapica«. Mladi gledalci in ostali Ločani so bili navdušeni nad temi igrami, ki so bile doslej za Loko novost. Dramski krožek, ki ga je vodila tov. Greta Žnidaršičeva, je uprizoril Finžgarjevo dvodejanko »Vedež«. Delaven je bil tudi pevski krožek, ki ga je vodil tov. Jenčič. Filatelistični krožek pod vodstvom učiteljice Marinkove je pokazal na šolski razstavi veliko zanimanje pionirjev za zbiranje znamk, pionirski krožek pa, ki ga vodi učitelj Skočir. je vzbujal med pionirji zanimanje za lepoto naših planin ter opozarjal na čuvanje naše lepe planinske flore. Delovali so prav tako tehnični, šahovski, gasilski in naravoslovni krožek. Iz vsega tega razvidimo, kako je treba prijeti za delo ter med pionirji vzbujati zanimanje za izvenšolsko delo, pri katerem se goji kolektivni čut in vzajemnost dela. Pionirska organizacija je priredila ob koncu šolskega leta poučen izlet v Novo mesto, na katerem so učenci občudovali lepo Mirensko dolino, v Novem mestu pa so ši ogledali tvornico igrač ter priznano kmetijsko šolo na Grmu. Polni lepih vtisov so se pionirji vrnili veselo razpoloženi domov. Obljubili so. da bodo tudi prihodnje leto pokazali svojo delavnost v pionirski organizaciji. * 29. junija je gostoval v Loki mladinski aktiv iz Žirovnice, kjer so ponovili igrice »Pri gospodi«, »Ne kliči vraga« in »Pri fotografu«. Igrali so prav dobro, boljše kot doma, Skoda je le, da ni bila dvorana boljše zasedena. Ločani bi morali pač bolj upoštevati prizadevanje in trud okoličanov. Imajo dobro voljo in veselje do,dramatike, a jim siab odziv jemlje vso vnemo. Upajmo, da se prihodnjič to ne bo več zgodilo. Mladim igralcem kličemo: Le tako naprej! —Ir. Številni vpisi na litijsko gimnazijo Te dni je bil zaključen vpis v litijsko gimnazijo, ki je bila ustanovljena po osvoboditvi. Mreža šolstva po osvoboditvi se je namreč zelo razmahnila, saj je v okraju Ljubljana-okolica, kamor sodi tudi Litija, že 19 gimnazij in nad sto osnovnih šol. V preteklem šolskem letu 1951-52 je bilo na litijski gimnaziji 255 dijakov in dijakinj v treh razredih z osmimi paralelkami. V prihodnjem šolskem letu bodo na zavodu štirje razredi, v prvi gimnazijski razred pa se je vpisalo sto diiakov. Spričo tega bodo dozidali na vzhodni strani bivšega sodnijskega poslopja še eno učilnico. Uradni ogled stavbe je že izvršen in so odobrili prezidavo poslopja. Ker se bo povečalo v prihodnjem šolskem letu število dijakov in razredov, se bo zvišal tudi stalež profesorskega zbora. Zanimivo je primerjati, kako od leta do leta narašča število dijakov Iz okoliških krajev. V oreteklem letu so bili nekateri dijaki celo iz svetokrižke okolice, tako Javorja pri Pilu, Nove gore. Moravč in celo Tihaboja. pa Polšnika. Le-ti so stanovali v Litiji. Vozači pa so dnevno prihajali iz Ribč. Jevnice. Kresnic, Save, Mošenika, Tirne, Spodnjega Loga in Pasjeka in celo oddaljene Konjščice. Peš pa so prihajali dnevno iz Vač, Klenika, Potoka pod Sv. Goro, Hotiča, Stange, Dra-govškega. Javorja, Jelše in drugih krajev, kar je dokaz, da dijaki litijske gimnazije požrtvovalno obiskujejo šolo in s tem dokazujejo, da si žele izobrazbe in znanja. Nemški film .Dekleta za rešetkami" VENCELJ MIKLAVČIČ — 50-LETNIK Danes praznuje direktor trboveljske cementne tovarne, tov. Vencelj Miklavčič, 50 let starosti. Delovni kolektiv cementarne čestita svojemu direktorju k njegovemu življenjskemu jubileju ter mu želi še mnogo srečnih in zdravih let. Senčna stran sodobne zahodne Evrope (tndi pri nas opazujemo podobno stanje, dasi v milejši obliki) je med drugim pokvarjenost doraščajoče mlad.ne. ki s slabo vzgojo in brez pravih, lepih vzorov zapada v različne prestopke od kraje in postopanja do črne borze in prostitucije. Povsod se trudijo, da bi odpravili ta madež — tu bolj, t-am manj. tu z naprednejšimi pripomočki, drugod spet rešetkami«, ki je poskus široke obravnave mladinske pokvarjenosti. Koliko se jim je posrečilo rešiti vprašanje, je seveda problematično. ,. Ima pa pričujoči film svoje vrline-, bolj kot, povest TTršuline bo za marsikoga zanimivejša borba med ravnateljico Iimgardo in vzgojiteljico liso. ki zaradi bolj človeške vzgojne metode končno le zmaga. z nazadnjaškimi sredstvi; če ga ne morejo odstraniti, gg vsaj skušajo prikriti. Najlaže skriješ ta madež seveda, če oddaš prizadete mladostnike v poboljševalne zavode. kjer naj pokvarjena mladina dohi spet trdna tla pod nogami in postane vredna, da živi v dražbi. Na žalost pa ostajamo pri rešitvi tega bridkega vprašanja premnogo-krat le na pol poti. pri prikrivanju te družbene eramote. vzgojni uspehi pa so malenkostni. Kakšna, je torej prava pot do srca zapeljane mladine! Filmov o poboljševalnioah smo videli ze več. Vsebina ie pri vseh ista, obdelana pa je različno. Najbolj so na« ganili francoski filmi te vrste, kjer smo videli enega s podobno vsebino o dekletih v kaznilnici.^ Za Nemce je značilno, da ne znajo izločiti drobca in na njem pokazati bistvo vprašanja. Nekaj jih priganja, da gredo v širino in — vsaj po njihovem mnenju — tudi v globino. Tako je tndi z zgodbo »Dekleta za Film »Dekleta za rešetkami« kočljivega vprašanja mladine sieer ne reši. pač pa ga v marsičem pošteno osvetljuje — in v tem je tudi velika vrednost tega filma. KINO TRBOVLJE bo predvajal te dni nemški film »Dekleta za rešetkami«, prihodnji teden pa angleški film »Browningove verzije«. Spored predstav bo razviden iz reklamnih omaric in lepakov. Litijani žele železniški podvoz V zadnjen dara se je promet povedal, tako na železnici pa tudi pri voznikih in kamionih. ki prečkajo progo poleg poslopja Ljudske milice. Včasih atoje pred spuščenimi zapornicami kamioni in vozovi tudi po uro in več, in zato gre v izgubo mnogo delovne sile. Zdaj, ko imamo nove gospodarske predpise, kjer pride do izraza vsaka zamujena minuta, se ču.ie iz vrst delovnih kolektivov zahteva, naj bi se uredil prehod na poti do predilnice. Dostikrat zamujaj# službo zaradi spuščenih zatvornic tudi predllniški delavci. V zadnjih letih smo zaznamovali pri nas vrsto smrtnih nesreč, kjer so prišli oh življenje ljudje, ki so prekoračili železniške predpise in so se splazili pod zapornicami, pa jih je na sredi tirov pregazil vlak. Tako stanje na tem prehodu je nevzdržno, zato je predilniški kolektiv pooblastil ravnateljstvo in sindikat, da uredita z železniško upravo vse potrebno zaradi podvoza odnosno prehoda pod progo. Te„i akciji se je pridružila tudi mestna ljudska oblast in OF. Člani predi In iškega kolektiva so predlagali pameten, predlog: dokler se ne bo uredil prehod preko tira. naj se namesti pri tej zapornici stalni železniški uslužbenec, ki bo dvigal in spuščal zatvornice le v času. ko je to nujno potrebno in 6e bo na ta način vsaj začasno zmanjšal čas. ki pa morajo delovni ljudje, vozniki in šoferji zamuditi bre® dela pred zaprtimi rampami. Graje vreden primer Mladinci rudnika Trbovlje Hrastnik, ki 60 vključeni v predvojaško vzgojo. dosepajo iz leta v leto vedno večje praktično in teoretično vojaško znanje. Izboljšanje se opaža v zadnjem času tudi na področju discipline. Vendar pa je v rudniškem predvojaškem centru nekaj mladincev, ki se ne zavedajo važnosti predvojaške vzgoje. in sicer Drago Pungrater, Jože Žibre, Juro Naglav in Jože Kranjc. S svojo nediscipliniranostjo škodujejo ti tovariši sami sebi: ne zavedajo se in ne pomislijo, da potrebuje naša modema Armada v svojih vrstah že delno izšolane in izpopolnjene novince. Pred kratkim je bil nadalje v Trbovljah seminar vseh komandirjev in vodnikov pred-vojaških centrov našega okraja. Seminar je potekel v zadovoljstvo predstojnikov, vendar pa se je med učitelji predvojaških obveznikov zgodilo nekaj, kar je treba ostro ob; 6oditi. Med temi sta bila dva tovariša, ki nista pomislila, kaj terjata od njiju disciplina in Čast predvojaških vgojiteljev, kajti pozabila sta, kaj je lastnina tujega pred vojaškega centra. Za ta seminar je dal orožje in vse ostale potrebščine na razpolago pred-vojaški center trboveljskega rudnika — po končanem seminarju pa sta zmanjkali dve mitralješki »rablji«, ki sta ju odnesla dva predvojaška vzgojitelja. Ta primer je vreden tem večje graje, ker se je pripetil ravno v času. ko predvojaški centri tekmujejo na čast 22. julija. Dneva vstaje slovenskega ljudstva. G. GIBANJE PREBIVALSTVA V OKRAJU TRBOVLJE V našem okraj n se je v mesecu juniju rodilo 69 otrok, umrlo pa je 42 ljudi. Poročili pa so se sledeči: V Trbovljah: Božo Eberlin«, ključavničar in Silva Brleč, nameščenka; Feliks Vrečko, elektromonter in Pavla Barbej. telefonistka; Valentin Osredkar, ključavničar in Hilda Bopibek, šivilja; Franc Fogris. rudar in Marija Trbovc, gospodinja; Miha Verbič, uslužbenec in Frančiška Ilič, delavka; Franc Grešak, uslužbenec in Draga Pirc, nameščen ka; Pavel Kolarič, šofer in Ana Ravnikar, delavka. V Zagorju: Ernest Okrogar, viš. gosp-pomočnik in Ljudmila Sajovic, trg. pomočnica; Alojz Božič, rudar in Vilma Drnovšek, delavka; Ivan Gorišek, ključavničar in Darinka Gorenc, delavka, Ernest Kokalj, rudar in Viktorija Savšek, delavka; Stan« Baloh, vrtalec in Daniela Klemenčič, delavka; Alojz Pirc. avtomehanik in Marije Baloh, rezkarka; Rudolf Korbar, kmet in Amalija Rajner, gospodinja: Ervin Kleč. strugar in Mira Dobčnik, spletilja; Franc Hrvatin, organ LM in Frančišk« Veber, delavka. V Hrastniku: Alojz Smolič, ključavničar in Vida Strniša, delavka; Boris fcentjurc. rudn. nadzornik in Jožefa Miklič, gospodinja; Ivan Miklič, stre--'*1- A—1is~ *------ ~~ spodinja; Peter Ivan Miklič, strojnik in Amalija Žagar, gospodinja; Peter Martini, steklar in Marija Kramar, delavka. Na Dolu pri Hrastniku: Avgust Šibila, mizar in Ana Mesojedec, šivilja. V Radečah: Stanislav Ocvirk, šofer in Rozalij« Pungarčič, natakaric«; Rudolf Ci-gole, železničar in Jožefa Strniša., delavka; Anton Bratuša, delavec in Marije Erazem hiš. pomočnica. V Loki pri Zid. mostu: Vinko Kugler, železničar in Antonija Beršnjak. gosp. po ra očnica; Jernej Zelič, rudar in Doroteja Bee, gosp. pomočnica. V Pouku mu: Franc Lazar, kmet in Ana Zajc. delavka; Viktor Fele, mlinar in Marija Pucelj, nameščenka. OGLAŠUJTE V »ZASAVSKEM VESTNIKU«! ®arl biggers: Skrivnost EVE E)UI »zvonil je zvonec ln Kirk Je Sel sam rat vrata. Vrnil »e Je v družbi lepe ženki je v rokah, obloženih , prstani, ij krčevito stiskala. Stekla Je k mizi in Ha nanjo pest biserov, ki so se JI spustili vratnice. _ dogodilo se mi Je nekaj smešnega. Ovrat-se Irti Je pretrgala ln biseri so se ml fesu po stopnicah. Upam, da nisem lz-l|a nobenega.« , . , h biser Je padel na tla ln Kirk ga Je » pobral. »Ali so vsi biseri?« Je vprašal. vem. Ne morem si zapomniti, koliko bilo vseh. Oprostite, prosto, da tako )0dobno vdiram v hišo. To bi bil odličen 'ek na odru, v stvarnem življenju pa Iz-l* precej neumno.« jo Je predstavil vsem gostom. ch^rlie n *e je prodlrno zagledal v ,obL^„ 'ke. Bila je priljubljena pri občinstvu *ato |e lahko Imela zmagoslaven Izraz Ceh. _ . ■» mizo Je Chan sedel med gospo D»*-Kirkovo tn gospodično Morrovvo. »dregi je potrpežljivo poslušal lame o njeni prijateljici sa“y P* se je obrnil, je zapazil v očeh mlade ^•'r i? sebe sere,, Je z*ScPptaI;l-^^f,rn: 8 '>e)n se spoznala s sirom Fredertkom, s ravrilkoin in z vami.« . . ''z. da. Ju »orn le majhen komarček, ki **šel rued leve,. rGospod i lian. ali verjamete, da je sir ?crik našel fcvo Durand?« \lt»iee je zmajal z rameni: iarviti ene sfine bescrle postane človek bo modrijan, zaradi druge pa ga spet vsi »•»ze za norra.« •'točim vas, ne bodite takšen vzhodnjak. »'‘Hite samo: morda se Eva Durand na- » m t/ji« iv,t' • « » *“'h se dogode tudi najbolj nenavadne *l8»« Je pritrdil Chan. Njegov pogled je obšel vso mizo. Zadržal se Je najprej na molčeči gospe Tapper-Biook, potem na živahni Eliani Andbery ln končno na lepi Gloriji Garland, ki se je že otresla svojega razburjenja. »Sir Frederik«, Je vprašala gospa Dawson-Klrk, »kako se počutite v Barryjevem raju brez žensk?« »Sijajno,« Je smehljaje odgovoril detektiv. »Ne samo da se smem gibati po njegovi vlil, kakor se hočem, temveč ml Je dal na razpolago celo svojo edino delovno sobo.« Tedaj Je pogledal Kirka: »Spomnil sem se, da sem spodaj pustil blagajno odprto.« »Saj gre lahko tja Parady ln Jo bo zaprl, če to želite,« Je predlag Kirk. »NI treba,« je odvrnil sir Frederik. »Kar se mene tiče, ni da hi moral.« Tedaj se je zaslišal bučni glas Garriguea Andberyja: »Polkovnik Beatem, prebral sem vašo knjigo.« »Res? Katero pa?« '»Za božjo voljo, Garrlgue, ne bodi nespameten,« ga Je okrcnila žena Eliane. »Polkovnik Je napisal celo grmado knjig.« »Zagotavljam vas, gospod polkovnik,« se je začel opravičevati Andberry, »da sem to knjigo prebral silno pazljivo In z zanimanjem. Ta knjiga je .Življenje*, v kateri pripovedujete o svojih doživljajih. To Je krasna knjiga! Priznati vam moram, da vas ne razumem, kaj vas žene v tiste puste kraje ..« Beatem se Je nasmehnil: »Mene izvablja neznano ... tiste bele lise na zemeljski krogli. Rad hodim po potih, po katerih še ni hodil nihče pred menoj. To ie čudna želja, ali ne?« »Da ... Res, ko se od tam vrnete, pa vas sprejmejo z največjimi častmi. Kralji ln predsedniki republik vam pripenjajo odlikovanja. V vašo čast prirejajo bankete. Vsi vas slave ln hvalijo. »Verjemite ml, da Je te del doživljajev zame najbolj zopern.« . »Meni pa bi bili takšni doživljaji najbolj prijetni,« Je nadaljeval Andberry. »Na primer tedaj, ko ste našli v tisti... tisti ...« »V puščavi Takla-Makan; da, to je bilo res neprijetno.« »Lasje so se mi Ježili, ko sem brala tisti del knjige, kjer popisujete trenutke, ko te vam Je bližala zadnja ura,« Je rekla gospa Dawson-Kirk. »Na pamet vam lahko povem posamezne odstavke: ustavili smo se na visoki planoti, kamele so začele padati od utrujenosti. Pregledali smo vse obzorje z daljnogledi, povsod samo peščene gore, nikjer nobene trave, nikjer sledu življenja.« »Moj dnevnik se tu ne nadaljuje,« je pripomnil Beatem. »Sledečo noč sem se napol mrtev priplazil po rokah ln kolenih do malega gozdička. Tam sem naletel na strugo usahle reke. Našel sem vodo! Rešil sem se lepše, kot sem zaslužil.« , . . , »Oprostite, če sem radoveden,« Je dejal Obarile Chan. »Kaj pa mislite o tistem starem praznoverju in babji vraži, ki Jo omenja že Marko Polo pred šest sto petdesetimi leti? Ko se popotnik ponoči približa puščavi. Je rečeno v tistih spominih, zasliši čudne glasove. Kakor pijan gre popotnik za temi glasovi ln utvarami in tako najde smrt.« »Nikdar nisem šel za nobenim glasom,« Je odgovoril Beatem. »Tudi nisem nikdar slišal nobenega glasu.« Eliane Andbery se Je stresla. »Jaz ne bi nikdar smela ponoči stopiti v puščavo. Mrak me navda s takšnim strahom, da kar ponorim.« _ . „ . Sir Frederik Jo Je pogledal z vprašujočimi očmi: , . . . »Mnoge ženske,« Je rekel, »so vam podobne. Pa vi, gospa Tapper Brook?« Je vprašal ln se obrnil k njej. »Jaz se ne bojim mraka tn teme,« Je odgovorila z mirnim glasom. »In gospodična Garland?« Prodlrne detektivove oči so se zapičile v Igralko. »Jaz? ... Da vam povem resnico: Jaz bolj ljubim svetlobo na odru. Priznam, da teme ne ljubto preveč.« »Neumnosti!« Je dejala gospa Kirk. »Vse stvari so podnevi tn ponoči Iste in enake. Teme se nisem nikdar bala.« Beatem Je polahko odgovoril: »Zakaj pa ne zastavite Istega vprašanja moškim, sfr Frederik. Strah pred temo ni Izključno ženska slabost. Ce bi mene vprašali, bi vam lahko dal zanimivo priznanje.« Sir Frederik ga je začudeno pogledal. »VI, gospod polkovnik?« Beatem Je prikimal z glavo. »Ko sem bil še majhen, mi Je strah pred temo kvaril mladost. Vsako noč, kadar sem bil sam v sobi, sem umiral od strahu.« »Zares?« Je vzkliknil Andberry. »Pa ste vendar potem, ko ste postali mož, odšli v najbolj puste kraje zemeljske oble.« »Po vsem videzu se vam Je z leti posrečilo potlačiti strah?« Je vprašal sir Frederik. »Ali se človeku sploh kdaj posreči popolnoma znebiti se strahu, ki izvira še iz otroške dobe? Ne vem ... Toda preveč smo go-vorili o meni. Gospod Kirk me je zaprosil, da vam po večerji pokažem nekaj slik, ki sem Jih posnel lani v Tibetu. Bojim se, da vam bom vsem začel presedati.« Razgovor se je spet razdelil in pogovarjati so se začele med seboj skupine. Gospodična Morrow se Je nagnila h Cbanu: ... »Ali si morete zamisliti tako slavnega raziskovalca kot majhnega otroka, ki drhti od strahu v temni sobi?« Kitajec Je resno prikimal, njegov pogled pa se Je oprijel Eliane Andberry. — »V temi me Je tako strah, da bi skoraj znorela,« — Je rekla te gospa. »Kako Je morala hiti šele temna noč v hribih nad Peshawarjem?« Ko Je Parady prinesel kavo v salon, Je privlekel tudi v okviru napeto platno. Postavil ga je navpično na nizko mizo, prislonjeno k zidu. Kirk je pomagal polkovniku prinesti iz predsobe težak kinematografski projektor in nekaj zavitkov filma. Končno Je bil aparat pripravljen in povabljenci so se zbrali pred platnofn. »Tema mora biti popolna. Gospod Kirk, ali ste teko prijazni Barry Kirk Je ugasnil luč in potegnil zastore na vratih tn oknih. »Ali Je dobro?« »Tudi na hodniku bo treba ugasniti luč«, Je rekel Beatem. Kirk Je ugasnil tudi to luč. Nekaj trenutkov Je vladal neprijeten molk. • »Moj bog, mene se že loteva strah,« je rekla Eliane Andberry z glasom, ki Je drhtel. Beatem je vtaknil zavoj filma v aparat in začel: »Na odpravo, o kateri vam bom pripovedoval, smo odšli iz Darjeelinga. Kakor veste, je to majhen kraj v hribih na severni meji Indije.« »Ali ste bili pogosto v Indiji, gospod polkovnik?« Je vprašal sir Frederik. »Zelo pogosto ... med posameznimi potovanji.« Na platnu so se začele vrteti slike. »Tukaj vidite ulico v Darjeelingu, kjer sem najel ljudi, ki so me spremljali, nakupil živila in ...« S temi besedami Je polkovnik začel svoje pripovedovanje, ki Je bilo zanimivo, toda dolgo. Cas Je bežal, njegov glas pa Je edin! odmeval v popolnoma temni sobi. Dim cigaret je napolnil sobo, da je bil zrak že zadušljiv. Zdaj pa zdaj Je kdo Izmed navzočih vstal s stola, odšel proti koncu sobe in se izmuznil skozi zavese na sveti zrak. Polkovnik ni posvečal pazljivosti tem odhajal-cem. ponovno Je doživljal trenutke, ki Jih Ji doživel tam na tibetanskih višavah, ko izstopal po zasneženih gričih, puščal za seboj mrtve ljudi in mezge v puščavi in se boru kot fanatik, da bi prispel do cilja svojega potovanja. Chana Je začela objemati čndna vznemirjenost, ki Jo je pripisoval težkemu ozračju v salonu. Neopaženo Je vstal in se ukradel skozi steklena vrata. Na vrtu na terasi je dobil Kirka, ki Je kadil cigareto. »Glej. glej, tudi vi ste prišli, da se naužijete malo svežega zraka«, ga Je vprašal Kirk. »Upam, da mojim gostom ni preveč dolgča« Danes so takšne odprave zelo drage, on pa bi rad pridobil za to mojo mater, da bi «» denarno podprla za novo potovanje ne vem v kateri del sveta. Zanimiv človek, ali se vam ne zdi?« »Zelo zanimiv,« je pritrdil Chan. »Toda nenavadno surov. Pušča mrtve ljudi na poti in se niti ne obrne, da bi Jih pcglo-dal. Toliko ga zanima znanost, da se niti 7» ljudi ne briga. Izguba nekaj spremljevalr»v zanj ni važna, če je le dosegel to, da Je lah ko na zemljepisni karti zaznamoval kral kjer Je bila poprej bela lisa. Priznavam, dl me to moti. Jaz sem sentimentalen Am>-rikanec. ln se nikakor ne morem sprijazniti s tem čisto znanstvenim stališčem.« »V vsakem primeru drži, da gori v polkovniku sveti plamen. To se vidi tudi iz njegovih OČL« (Dalje prihodnjič.) -f* -m Stran 4. »ZASAVSKI VESTNIK« Svet za ljudsko zdravstvo pred važnimi nalogami Ko je bila reorganizacija okrajnega ljudskega odbora v Trbovljah opravljena, so stale pred Svetom za ljudsko zdravstvo in soc. politiko važne naloge. Predsednik Sveta je dr. Ludovik Kramberger, ki je delo pravilno razporedil. Že na prvi seji je bilo izvoljeno 5 odborov in sicer: odbor za zdravstvo, odbor za soc. zavarovanje, odbor za soc. skrbstvo in invalidske zadeve, odbor za zaščito matere in otroka ter odbor za delo. Vsi odbori, v katere so bili izvoljeni najboljši delavci, so se takoj lotili dela, s čimer pa je bila dana možnost širšega sodelovanja vsega prebivalstva. Med vsemi odbori ima najvažnejšo nalogo odbor za delo, saj deluje pod njegovim vodstvom tudi posredovalnica za delo. Ta poslovalnica je imela predvsem nalogo posredovati delo nezaposleni delovni sili. Meseca junija je iskalo delo 190 ljudi, med njimi največ žensk, in sicer 179. Na drugi strani pa je še vedno veliko povpraševanje po nekvalificiranih delovnih močeh, kjer je bilo potrebno 82 moških in 2 ženski. Zelo važno vprašanje je obravnaval Svet po izidu nove Uredbe o ustanovitvi republiških in okrajnih zavodov za soc. zavarovanje, dokler se ne izvolijo predpisani organi. Naloge soc. zavarovanja opravlja začasni upravni odbor Okrajnega zavoda za soc. zavarovanje, ki je bil izvoljen na II. seji okrajnega ljudskega odbora. Uprava soc. zavarovanja na okraju je opravila v zadnjih dveh mesecih, v maju in juniju, veliko revizijo nepravilnih izplačil iz socialnega zavarovanja. Tako so naša podjetja izplačala na račun soc. zavarovanja v mesecih april in maj neupravičeno 243.898 din, od meseca januarja do maja pa celo 1 milijon 163.092 din. Celotni izdatki iz tega zavarovanja so znašali v aprilu in maju 68, 221.712 din, od januarja do maja 1952 pa 146, 354.272 din. Zelo zanimiva je statistika nezgod, ki jih je bilo v aprilu in maju 417, od tega 17 težkih in 2 smrtni, kar priča, da se posveča zaščiti delavca še vedno premajhna pazljivost. Zelo je naraslo število prijav za pokojnino in invalidnino, ki jih je bilo 151. Vzrok temu je, da podjetja odpuščajo zavarovance, ki so že izpolnili pogoje za dosego starostne pokojnine. V delu Sveta za zdravstvo je treba pozdraviti sklep, da se ustanovi Okrajni zdravstveni dom. Delo naših zdravstvenih ustanov Delo naših zdravstvenih ustanov je bilo v preteklih mesecih po opravljenih zdravniških pregledih zelo veliko. V naših zdravniških ambulantah je bilo izvršenih 4304 prvih in 9241 ponovnih zdravniških pregledov, skupno 13.545, za kar so zdravniki potrebovali 1323 delovnih ur. Hišnih obiskov so opravili 122. Zanimivo je, da je.bilo pri .prvona-vedenih pregledih največ zdravniških konzultacij zaradi poškodb pri delu, t. j. 499 primerov ali 10,9% poškodb izven dela je bilo 280 ali 6,11%, zaradi revmatičnih obolenj je iskalo zdravniško pomoč 487 ljudi ali 10,64%, za bolezni na prebavilih je bilo treba 321 zdravniških posegov ali 7,01%, tuberkuloznih primerov pa je bilo 19. Število bolnikov Ali bi rad dobil radio aparat, živega vola, kuhinjsko opravo, sod vina, cement, prašiča in še druge vrednosti in dobrote? Vse to boš lahko dobil na ceHfei tomboli 22 tombol, 50 činkvinov, 100 kvatem, 200 tern in in 500 amb SŠD PROLETARCA V ZAGORJU v nedeljo, 20. julija ob 2 pop. CENA SREČKE JE 50 DIN Po tomboli prosta zabava s plesom. — Ne zamudite izredne prilike in v nedeljo, 20. julija, na svidenje v Zagorju! Avto-moto tečaj v Zagorju V Zagorju Imamo avto-moto tečaj. Obiskuje ga 40 mladih članov društva, ki bi se radi naučili vozarjenja z avtom. Z velikim zanimanjem poslušamo predavanja, ki so po dvakrat tedensko. Predavanja so dobra in jasna, kajti naši predavatelji se nanje skrbno pripravljajo, poleg tega pa so s svojimi poslušalci potrpežljivi. Doslej smo obravnavali le najnujnejšo snov, ki je potrebna te pri začetku vozarjenja. Vsi smo se veselili napredka v obvladovanju snovi in smo komaj čakali dneva, ko se bomo lahko usedli za volan. Med nami je precej takih, ki imajo že nekoliko prakse, in ti nam dajejo pobudo, da bi jih dosegli v teoretičnem in praktičnem znanju. In tako že tekmujemo med seboj v vseh področjih, zlasti v teoriji kakor tudi pri praktični vožnji. Izredno živahnost je bilo opaziti pri nas, ko smo si prvič ogledovali najvažnejše dele avtomobila. Takrat so imeli predavatelji dosti dela z nami, kajti vse smo hoteli vedeti, tudi tisto, kar še ni bilo na redu. Ker smo tečajniki pokazali dobro voljo do učenja, so predavatelji organizirali izlet v Kamniško Bistrico. Tega prvega izleta z avtomobili smo se udeležili skoraj vsi tečajniki. Po izletu, ki nam je dal glede premeta že precej praktičnih izkušenj, smo se začeli pripravljati na praktično vožnjo, na kar smo čakali z veliko nestrpnostjo. Vsakdo od nas Je čutil neko čudovito veselje, kajti prvič v življenju bo začel voziti z avtom. Torej vsakdo od nas se noče usposobiti za dobrega šoferja. Toda naše nade so se kmalu porušile. Zakaj? Ze pri prvi praktični vožnji se Je pokvaril diferencial na društvenem avtu. Predavatelji nas tolažijo, da bo avto kmalu popravljen, čeprav se diferencial težko dobi. Rekli so, da bodo za njim toliko časa stikali, da ga bodo našli. Takrat pa bomo spet začeli z učno vožnjo. Zaradi te okvare na avtomobilu smo prisiljeni tečaj podaljšati, ker so izpadle ure v praktični vožnji. Zadnje čase opazujemo, da naši predavatelji niso več točni, ker jih gotovo ovira popoldansko poklicno ali kakšno drugo delo. Ta napaka se je prenesla tudi med nas tečajnike, tako da nekateri izostajajo in po nepotrebnem izgubljajo predavanja, zgodilo se je, da je kak predavatelj obvestil tečaj pet minut in enkrat celo pol ure po začetku predavanja, da ne more priti, ker Je zadržan. Zato se nekateri tečajniki jeze, ker ne bomo učne snovi temeljito predelali. Zato želimo, da bi v tečaju zavladala spet vzorna, disciplina, tako glede obiska tečajnikov kot predavateljev. Vložili bomo vse svoje sile, da res uspešno končamo tečaj. Tečajnik. Šahovski brzoturnir za prvenstvo celjskega okrožja Križanka št. 11 Vodoravno: 1. okras žensk, perila. 4a. tropski sadež, 9. bog, 13. del obraza, 15. kurir. 16 osebni zaimek. 17. propast, 18. pomož. glagol 19. produkt gorenja 20. slaboumen, 22. soustanovitelj Rima. 23. šola (franc, fon.), 24 moško ime 26. število, 28. država v Sev Ameriki. 31. pisalni pripomoček, 32. toplice pri Padovi v Italiji. 36. površinska mera. 37. plačilo 40. Ludolfovo število, 41. mestece na meji Poljske in Nemčije, 42. del kolesa Navpično: 1 čarovnik, 2. spisek imen, 3 detonacija. 4. kratica. 5. zlato (franc.), 6 ptič, 6. stavčni člen, 8. nekdanji modri vladar. 10. dogovor. 13. lat. nikalnica 14. mleč. izdelek, 26. sila, 22. evropska prestolnica, 25. pesnitev, 26 vzklik, 27 neplačilo. 28. 29 oblika glagoia »obiti«. 30. žensko potrebščina. 33. opis 35, 31. šolska potrebščina. 38 oblika oseb. zaimka. 39. vzklik. vzor, ime. žužkojed. v podjetjih se je v mesecu maju dvignilo, in sicer je obolelost znašala v aprilu 6,71% vseh zaposlenih, v maju pa 6,76%. Med zelo perečimi vprašanji v zdravniški službi trboveljskega okraja je nedvomno potreba povečanja operacijskih prostorov v trboveljski splošni bolnici, kajti sedanji prostori so absolutno premajhni. Bogat program za drugo polletje 1952 Svet za ljudsko zdravstvo in soc. politiko si je zadal za drugo polletje letošnjega leta bogat načrt dela. Tako bo šolska mladina dobila svojo zobno ambulanto, ki bo začela delati najkasneje z novim šolskim letom v jeseni. Z nadaljevanjem del za Zdravstveni dom v Zagorju se prične takoj; letos mora biti končana na tej stavbi prva etapa del. Prav tako se začne nemudnp z ureditvijo Dečjega doma,v Gabrskem. Nujna je tudi ureditev čakalnice v Pro-tituberkuloznem dispanzerju v Trbovljah. V mesecu septembru se izvede akcija BS2. Zelo strogo bo treba vzeti v roke ureditev vprašanja boljšega transporta raznih živil, zlasti pa kruha, ki nikakor ni v skladu s higienskimi predpisi. Stalno se bo treba boriti za hitrejše reševanje pokojnin in invalidnin, prav tako je postavljen določen termin za izvedbo akcije glede priznanja službenih let ter izdajo delavskih knjižic. Do konca leta morata sanitarna in delavska inšpekcija pregledati higiensko in tehnično zaščito v vseh podjetjih ter določiti mesta za ženske in mladoletnike. Delo in naloge na področju zdravstva in soc. politike so velike, vsekakor pa bodo naši upokojenci in invalidi veseli ene točke, t. j. da bo šlo prizadevanje Sveta v tem pravcu, da se hitreje reši vprašanje pokojnin, saj je to vprašanje — povejmo kar odkrito in pošteno — eno izmed najbolj perečih socialnih problemov. Veselo je na pionirskih letovanjih Prav prijetno je na pionirskih letovanjih, ki jih je' tudi letos priredil Svet ra kulturo in prosveto pri OLO Trbovlje, namreč enotedenski oddih oionirjev v naših planinah. Pionirji iz Trbovelj letujejo pod vodstvom skrbnih učiteljev na Mrzlici, zagorski šolarji na Sv. Gori, hrastniški učenci pa bodo letovali po 20 juliju na Kalski planini. Prav tako bodo tamkaj taborili pionirji iz Radeč, ker ne morejo še letovati na Lisci zaradi obnavljanja tamošnje planinske koče. Na Mrzlici je na oddihu preko 40 pionirjev iz osnovne šole v zgornjih Trbovljah. Med . njimi so učenci, ki so tamkaj brezplačno, namreč odličnjaki, ki jih je uprava šole poslala na oddih na svoje stroške. — Na Mrzlici so bili pionirji prijazno sprejeti. Uredili so si tamkaj prenočišča. Hrane imajo dovolj — po pet obrokov na dan. Na Mrzlici ima šolska mladina dovolj vode, pogreša pa seveda sveže sadje. Zanimiv je dnevni red teh mladih letoviščarjev. Vsi vstanejo ob pol sedmih zjutraj. Nato sledi jutranji pozdrav zastavi, jutranja telovadba, čiščenje in umivanje, zatem pa zajtrk. Po zajtrku gredo pionirji na igrišče, kjer se uce prostih vaj za IL javni telovadni nastop Nato ee po predp"2 sončijo, prebirajo mladinske knjige in K, dobno vse do kosila, ki lim ga pripravjU tov. Žirovnikova. Do 4. ure popoldne P:ODri počivajo, nakar 6ledi malica, po njej.K« igre. pozdrav zastavi, pred nočnim počita^ Izpred sodišča Nepošten mesar Pred okrajnim sodiščem v Trbovljah se je pred dnevi zagovarjal Anton Omahne, mesar tz Zagorja, ki Je pri prodajanju mesa v zagorski mesnici Št. 8, tehtal meso tako, da je imel pod ploščo navito črevo, tako da je tehtnica diferifala' za nekaj dekagramov v škodo strank. Na ta način sl je ta mož lahko prisvajal viške mesa in denarja, ki ga je kontrola našla v blagajni za 1342 din preveč. Sklepati Je bilo, da je ta denarni višek nastal očividno zaradi napake pri tehtnici in da si je hotel obtoženec preostali denar prilastiti. Na glavni razpravi je hotel obtoženec zanikati, da bi on navil črevo na tehtnico pod ploščo. Izjavil je, da je to črevo prišlo v tehtnico po naključju, za kar pa ni vedel. Sodišče temu zagovoru ni verjelo ter *a-vzelo stališče, da je bila pač njegova dolžnost, da je tehtnica v redu. Zaslišana priča Drago Jeretin, ki je opravil kontrolo v mesnici,. Je potrdil, da Je bilo črevo tako debelo, da se hi moglo samo naviti na tehtnico. Sodišče je obtoženca obsodilo na 8000 din denarne kazni in na' stroške kazenskega postopka. Obtoženec se je proti tej obsodbi pritožil. znala, zagovarjala pa se je, da je denar potrebovala za nakup zimskega plašča, za plezalne čevlje In podobno. Po Izpovedi upravnika je obtoženka živela precej potratno. Sodišče Jo je obsodilo, upoštevajoč njeno mladost In lahkomiselnost, na 7 mesecev zapora. se vsi pionirji spet umijejo, ob 9. uri zve pa mora bit; popoln mir. M Z Mrzlice delajo učenci kratke izlete so šli pionirji preteklo sredo na Kal, v ® Črtu pa imajo izlet v Šmohor. Otroci so ua tem letovanju prav ves«* in zadovoljni, hrane imajo dovolj,-ne'msag : jim c.stega planinskega zraka — le preb1-J” bo potekel čas za povratek. — Tako kot tj Mrzlici, letujejo zagorski pionirji na Gori. po 20. juliju pa bodo šli na oddih * Kalske planine tudi hrastniški učenci. Tekmovanje za pokal maršala Tita Rudar : Bratstvo (Hr.) 7:3 (3:0) Z avtom ga je povozil Plašč je izmaknil in zapil V nedeljo 8. julija je bil v Žalcu šahovski brzoturnir za prvenstvo celjskega okrožja v proslavo 40. obletnice prvega turnirja v Sloveniji. Bil je to neke vrste mednarodni turnir, ker so se ga udeležili poleg Slovencev tudi Nemci. Ves čas igranja Je visela z okna slovenska zastava Vse to Je živo opisal zmagovalec tega turnirja tov. PrekOršek. Za njim je šahlste pozdravil prof. Vagaja. Brzoturnir se je začel ob 9. url. Udeležilo se ga Je deset moštev, in sicer: dve moštvi lz Celja, tri lz Trbovelj, dve iz Žalca, dva iz Nazarja in eno moštvo iz Petrovč. Borba se Je v glavnem vodila med Celjem I. In Rudarjem I. V prvem kolu je Rudar vodil s pol točke prednosti pred Celjem I. Nato pa so prišli v vodstvo Celjani in do konca turnirja povečali razliko na 6 m pol točke. Istega dne se jč zagovarjal pred sodiščem Franc Babič, ki'je meseca maja izmaknil lz razreda osnovne šole v Hrastniku ženski plašč, last tov. Ivanke Serbakove in ga zapit. Ko ga je sodnik vprašal, zakaj Je to storil, je Izjavil, da je bil takrat tako pijan, da sploh ni vedel, kje Je ln kaj dela. Ivanka Serbakova Je utrpela škodo okrog 8000 din, obtoženec' pa ni vedel povedati, kam je dal plašč. Sele lz poročila oddelka za notranje zadeve pri OLO Trbovlje je postalo Jasno, da je obtoženec prodal plašč za 150 din. denar pa zapil. Sodišče Je obsodilo obtoženca na štiri meseca zapora, ker se je prepričalo, da je Babič delomržen tip, ki se Izogiba poštenemu delu in bi rad na lahek način prišel do denarja. Denar in bone si je prisvajala Pred sodiščem v. Trbovljah se je nadalje zagovarjala Olga Urana, knjigovodkinja krajevnih gospodarskih podjetij na Dolu pri Hrastniku. Obtoženka st je zadnje mesece leta 1951 prilastila na račun podjetja za okrog 17.000 din denarja ln bonov. Obtoženka je svoje nepošteno‘dejanje pri- prav tako se je zagovarjal pred sodiščem Franc Hauptman, šofer tovornega avtomobila rudnika Hrastnik, ki je dne 19. febr. 1951 s svojim vozilom butnil v voznika Stanka Knapa tako, da ga je sunek vrgel pod voz. Knap.Je dobil tako hude notranje poškodbe, da Je čez dva dni v trboveljski bolnici umrl. Obtoženec se je na glavni razpravi zagovarjal, da ni vozil prenaglo in da ni pokojnika butnil s svojim avtom, pač pa da Je ta padel pod vozilo zaradi pijanosti. Priče pa so potrdile, da pokojni Stanko Knap ni bil pijan. Pokojnik sam je pred smrtjo izpovedal, da je padel pod avto, ker ga Je šofer z vozilom sunil pod avto. Sodišče je obsodilo obtoženca glede na težke posledice njegove malomarnosti na strogo kazen 1 leta ln šest mesecev zapora, kar naj bo v resen opomin vsem ostalim brezvestnim šoferjem. Kaznovan zaradi tatvin in goljufij Pred trboveljskim okrajnim sodiščem se je končno zagovarjal Andrej Vidmar, brez stalnega bivališča in zaposlitve, ki je bil že trikrat kaznovan zaradi tatvine in goljufije. Pred sodiščem je spet sedel zaradi tega. ker je meseca maja, vzel izpod kozolca v Retju na škodo Franca Sušnika ročni voziček, ki ga je hotel prodati, a se mu ni posrečilo. Kmalu se je ta možakar pokazal spet za nepoštenega; nagovoril je tov. Milko Gradišnik, naj mu izroči paket, češ da ga bo nesel njenemu možu v zapor. Dala mu Je tudi nekaj denarja. Obtoženi Vidmar pa je s paketom in denarjem odšel namesto v Trbovlje, v Krško. Vsa dejanja Je obtoženec priznal, ni pa btlo videti, da se svojih nepoštenih delanj posebno kesa. Glede na to ln ker je Vidmar videti kot delomržen človek, ki je bil zaradi tatvin že trikrat kaznovan, mu je sodišče prisodilo 1 leto zapora. Ta kazen bo verjetno obtoženca spametovala, da bo v bodoče skušal najti primerno zaposlitev ln se spodobno preživljati, kakor živijo pač vsi drugi pošteni ljudje. A N 1 M IV O S T I SENCA NA PRODAJ V mestu Aidin v Turčiji so razpisali pred nedavnim nenavadno licitacijo. Na prodaj je bila senca velikanskega drevesa 6redi mestne tržnice. Med prodajalci na trgu je prihajalo neprestano do prepirov, kdo bo imel stojnico v prijetni senci tega edinega dre vesa na trgu. Da bi se to vprašanje enkrat za vselej rešilo, se je mestna občina odločila, da bo senco tega drevesa prodala na dražbi najboljšemu ponudniku. vseh njegovih »boljših« hlačah enostavno ( Drew za roko je ta njegovo prošnjo odbila, odrezala hlačnice. češ, da je med njima prevelika razlika v le- tih. Mož «e je pozneje oženil z drugo in imel NENAVADEN VZROK ZA LOČITEV ZAKONA V Chicagu je vložila neka plesalka tožbo za ločitev zakona V tej tožbi je navedla, da se hoče ločiti od moža. ker je imel zelo neprijetno navado, to je, da jo je pretepal a — svojo leseno nogo. Nek drug zakonec (tudi iz Chicaga! pa je hotel ločitev zakona, ker mu je njegova boljša polovica vedno »cenzurirala« vse časnike. to -pa na ta način, da je iz njih izrezala vse slike mladih deklet. Ljubosumnost njegove žene je šla celo tako daleč, da' je enostavno zaprla radio, kadar je slišala iz njega ženski glas. POSREČENA REKLAMA Upravnik nekega newyorškega nočnega zabavišča je izobesil nad vhodom tale napis: »Preden vstopite, dobro premislite. 6* ne bi lahko denarja, ki ga boste porabili v našem lokalu, izdali za kaj koristnejšega in potreb-nejšega.« , Pripovedujejo, da je ta lokal vedno poln. 71 GOLOV NEKOČ' IN DANES Pariška piesalka' in plesna učiteljica gospa Simona le odšla pred kratkim v pokoj ter dejala novinarjem med drugim tole: »Ce je v prejšnjih čaaih mlado dekle prišlo. v zadrego, je zardelo: če pa dekle danes zardi, pride zaradi tega v zadrego.« ODVADILA GA JE V Esseiu v Angliji- je neka žena pieala uredništvu ženskega lista, kako je svojega moža odvadila zanikrnosti ter pravi takole: »Mož je imel navado, da je Metal UMaZano perilo kar enostavno pod posteljo, Večkrat sem ga prosila, naj meče tako perilo v zato določeno košaro, pa nič ni pomagalo. Zato sem sklenila, da ga njegove zanikrnosti odvadim na učinkovit način. Ko je moj mož hotel drugo jutro v pisarni potegniti robeo iz žepa, ie potegnil namesto njega — umazano nogavico Segel i* v drugi žep. a potegnil iz niega namesto robca — umazane stare hlače. Ko - je prišel domov, j« sicer divjal, toda od tistega časa se redno poslužuje košare za perilo'-« z njo devet otrok. Lansko leto pa mu je zena umrla. Kot osemdesetletni vdoveo se je spomnil svoje mladostne ljubezni. Po dalj- šem poizvedovanju je končno le našel svojo Elizabeth, ki o« ie štela te 86 »pomladi«. s ira ,io "»MO «« a je bila drugače še krepka in zdrava. Ko jo je drugič prosil z* roko, je bil uslišan in pred nedavnim sta se poročila. LEONARDO VIŠINSKI Prvak nogometnega centra v Zaeavjil tekmovanju za pokal maršala Tita je že zn ’ V tekmovanju, ki ga je organiziral no* metni center Zasavja. jfe bilo. moštvo kliur »Bratstvo« iz Hrastnika, ki je v finali tekmi premagalo moštvo Retja iz Trbov z 2:1. Po določilih se sreča prvak centra z “L štvom Rudarja, ki igra v republiški 118 j To srečanje je bilo na - igrišču Bratstva „ Hrastniku. Moštvo Rudarja je moralo “Ji stopiti s petimi rezervam:, ker so jieka:"^ njegovi igralci poškodovani še s tekmC^ Odredom in Muro*v Murski Soboti. lar imajo nogo v gipsn nogometaši Klancisjt Klenovšek, Zavolovšek ima roko v gip6U, v tudi Orač ni mogel nastopiti. Kjub temu. da je bilo moštvo Kudajj; močno okrnjeno, je zaigralo vendar dO",s Tudi tehnično ie bilo mnogo boljše. domačini so pomanjkanje tehničnega zna" nadomestili z elanom in borbenostjo. . Rezultat tekme 7:3 ustreza. poteku ifjj. S to zmago se ie moštvo Rudarja kvaiu* ralo za nadaljnje tekmovanje v okviru »* | publike Slovenije. OBJAVE Prebivalci Trbovelj - pozor! Zaradi najdb večjih okužb kroniP^ rišč po koloradskem hrošču na sektor^ mestne občine Trbovlje opozarja ski odbor mestne občine Trbovlje prebivalstvo, da nenehno pregleduj svoje krompirjeve nasade. Vsako naJj: bo hrošča ali ličink je treba takoj P** glasiti LO MO Trbovlje, da se na ženi parceli takoj izvrši škropljenje- : Po tej poti razveljavljamo da se za vsakega najdenega hrošča P1*" ča 100 din nagrade; uničevanje škodljivca je dolžnost vsakega drža^ ljana, ker je to le v njegovo korist. • Naše geslo naj bo: Boj koloradskem” hrošču! .Jj Ljudski odbor mestne obč'0 Trbovlje _j^j Obvestilo /t Uprava srednješolskega dijaškega donj*L Trbovljah II, št. 64. sporoča dijakom, k1 želeli vstopiti v novem šolskem letu v »j, vod, da vpošljejo do 31. julija t. 1. vp,, šalno polo za sprejem v dijaški dom njeno, in potrjeno v vseh rubrikah ,, opremljeno s kolkom za 30 din upravi Uff nata. — Uprava. PREKLIC Preklicujem neresnične vesti o DavoUJ Sušniku, učitelju v Cemšeniku: ZahvsLiu^jj se mu. da je odstopil od tožbe, — An*,. ----- _ mu. Marušič, Zagorje. PREKLIC Preklicujem vse vesti ki som jih širi nepoštenem poslovanju upravnega in ® zornega odbora Kemične tovarn* v niku ter se mu zahvaljujem, da .ie od kazenskega postopka. — Stanko Se*w Hrastnik. J Pri nekem izpitu, pri tako imenovani »preizkušnji inteligence«, »o morale učenke neke londonske šole odgovoriti, kdo je bil veliki italijanski slikar, ki ga letos zaradi 500-lat-nioe njegovega rojstva posebno častimo. Neka učenka je odgovorila: Leonardo Višinski! NAŠIM BRALCEM ZA DOBRO VOLJO PRVA LJUBEZEN NE ZARJAVI Ko je 21-letni angleški vojak Wtlliam Arnold leta 1892 prosil 27-letno Elizabeto Nek mož in žena sta imela »tihi teden*. Nobene besedice nista spregovorila. Kar sta si imela povedati, sta napravila pismeno Gospodinjstvo pa je vendar teklo kakor po vrvici. Mož je moral odpotovati. Pa te ležal na mizi listek: »Jutri zjutraj odpotujem službeno, pokliči ms ob štirih zjutraj.* Ko se je mož drugo jutro zbudil, je bila ura že osem. Ves divji je vstal, tedaj pa zagleda na posteljni omarici listek: »Vstani, ura j* štiri. .« Nogometni klub Conoordia iz province Entre Rios v Argentini je premagal klub šarmiento z rezultatom 71:0 Zadnje moštvo ni bilo zadovoljno s sodnikom in je proti njemu uprizorilo »sedečo stavko« tako da se ves čas sploh ni dotaknilo žoge. Argentinci pravijo, da .je ta rezultat v nogometu svetovni rekord. RADIKALNA ZAKONSKA ŽENA Neka žena iz Worcesterja v Angliji h* preprečila tvojemu možu njegovo večerno odhajanj* i doma n* ta način, da je pn MESTNA OPEKARNA LITIJA nudi prvovrstno opeko po najugodnejši ceni Pohitite z nakupom! Odličen inozemski šestcevni radio ali zamenjam za zidno opeko. — Žagar. -gorje 7. ___ >n Usta. ZASAVSKI VESTNIK JE N A JPRIL JUBLJENE JSI TEDNIK V ZASAVJU Listnica uredništva Pionirji radeške gimnazije, — V ašegj, moremo priobčiti, ker ni podp" piša ne pač pa smo vašo pošto oddali na pr; inesto, da preišče kočljivo vprašanje- *s .»tol obravnavate v svojem pismu. — Uredil*1 Izdaj« okrajni odbor OF Trbovlje. uredniški odbor Odgovorni urednik 'L Šuštar. Tisk Tiskarne »Ljudske pravicjj Ljubljani Nasiov uredništva In uU,rrs Trbovlje, uprava rudnika Trbovije-o?,, alk. Telefon št. 54. - K^čun Pri podrul Narodne banke v Trbovljah St. 614-t**^ - List izhaja vsak četrtek — Rokopisna vračamo: prispevki za Hat moralo 8'^ uredništvu lajkasueie vsako nedeljo zJ“j Mesečna naročntr-g 20 din, četrt1 ^ luevc jin UM.S -m W din. pol let n s 120 din. celoletna w ,(« Posamezna številka na 4 straneh • J v kol por teži 3 din, na 6 straneh pa ”'