yu issn 0040-1978
IZ VSEBINE
Zasebne sobe v ptujski turistični ponudbi - str. 2
Kako iz težav v bolnem zdravstvu - str. 3
Prelomno 1948 - str. 4
Ptujski muzej ima edini v Sloveniji muzikologa - str. 7
Razgibana dejavnost vojaškega kluba - str. 9
leto xli, št. 42	Ptuj, 27. oktobra 1988 cena 800 dinarjev
glasilo
socialistične
zveze
delovnega
ljudstva
OSREDNJA REPUBLIŠKA PROSLAVA OB DNEVU OZN V ORMOŽU
Človekove pravice— up mnogih
Ormoški klubovci Oranizacije
združenih narodov so minulo soboto
pripravili shod članov klubov OZN iz
celotne Slovenije, ki ga vsako leto pri-
pravi eden izmed občinskih centrov v
počastitev dneva OZN. Tokratni shod
je bil posvečen tudi in še posebej
40-letnici splošne deklaracije o člove-
kovih pravicah, obletnici sprejema
deklaracije, s katero se je človeška
skupnost prvič v zgodovini zavezala,
da bo čuvala in razvijala človekove
pravice kot svojo temeljno pridobitev
in vrednoto.
O človekovih pravicah in pomemb-
nosti vzgoje mladih v duhu njihovega
pomena je govoril tudi slavnostni go-
vornik Janez Stanovnik, predsednik
Predsedstva SR Slovenije. Poudaril
je, da je pravzaprav zaskrbljujoče, da
so se povsod v svetu začeli zavedati
pomena varstva človekovih pravic,
pri nas pa si to spoznanje predvsem
pri odnosih med narodi in narodnost-
mi počasi utira pot. Dejal je: »Mi-
slim, da se moramo v svoji domači
politiki, v svojem ravnanju naučiti,
česar se je svet že naučil. To je medse-
bojno razumevanje, predvsem pa
strpnost. V težke zaplete in medseboj-
ne spore nas je pripeljalo predvsem
dejstvo, da ne znamo pravilno razu-
meti, da smo različni, in da je enot-
nost samo v priznavanju te različno-
sti ...«
Ob osrednji proslavi, pred katero je
bil mirovni pohod udeležencev — bi-
lo jih je okoli 400 — po ulicah Ormo-
ža, so si lahko udeleženci ogledali še
nastop glasbenih skupin, otroci so ri-
sali za mir, klubovci in člani novih
družbenih gibanj pa so postavili stoj-
nice. Ob tem pa so si lahko obiskoval-
ci ogledali še razstavo OZN v akciji.
Človekove pravice v sliki in besedi ter
nagrajene prispevke natečaja Repu-
bliškega centra klubov OZN, ki so jih
mladi ustvarjali na temo Begunci in
brezdomci.
Na osrednji republiški proslavi ob
dnevu OZN so podelili tudi številna
priznanja. Zahvalne listine za požrt-
vovalno delo v klubih OZN je med 13
posamezniki in delovnimi organizaci-
jami dobil tudi Tomaž Bolcar iz Or-
moža. Nagradili pa so tudi avtorje
najboljših izdelkov na natečaju Be-
gunci in brezdomci.
Najboljši likovni izdelek je naredi-
la Aleksandra Šprah iz Maribora, naj-
boljši foto prispevek klub OZN iz OS
Janka Padežnika iz Maribora, naj-
boljši literarni prispevek pa je napisa-
la Polona Dolenc, prav tako iz Mari-
bora.
Najboljši esej na temo Štirideset let
deklaracije o človekovih pravicah pa
so napisali učenci celodnevne osno-
vne šole Franca Rozmana iz Celja.
Janez Stanovnik je po osrednji pro-
slavi obiskal še Tovarno sladkorja v
Ormožu in se tam pogovarjal o dosež-
kih te tovarne, ki je bila v začetku
označena kot politična. V pogovoru z
njim so delavci tovarne poudarili, da
bi bile tržne razmere za njihovo tovar-
no prav gotovo rešitev.	^ |
Predsednik predsedstva SR Slove-
nije Janez Stanovnik
^—UVODNIK-^
Velika pričakovanja
Zanimanje za 17. sejo Centralnega komiteja Zveze komuni-
stov Jugoslavije je bilo izredno veliko, enako veliko kot pričakova-
nja, da ho seja pokazala pot iz zapletenega položaja, v katerem se
je znašla Jugoslavija. Koliko so se ta pričakovanja uresničila, sije
sodbo lahko ustvaril vsak sam, saj so sejo prenašale v^e jugoslo-
vanske radijske in televizijske hiše. Tudi v svetu so seji namenili ve-
liko pozornost.
Temu velikemu zanimanju se ne gre čuditi. V ljudeh se je nase-
lil. če že ne strah, pa vsaj nelagoden občutek, še posebej po dogaja-
njih v Srbiji, Vojvodini, Kosovu in Črni Gori. Da je to nelagodje
upravičeno, je potrdil tudi govor predsednika predsedstva SFRJ
Raifa Dizdareviča jugoslovanski javnosti prek televizije, saj česa
takega doslej nismo bili vajeni. Kaj to pomeni, kam vse to vodi,
smo res tako zelo nacionalno sprti, kakšen bo naš jutri. . .? Ali je
partijski plenum odgovoril na takšna in vrsto drugih vpršanj, bo po-
kazal čas.
Gotovo pa je, so menili razpravljalci, da je treba vztrajati pri
uresničevanju treh reform: gospodarskega in političnega sistema
ter Zveze komunistov. Plenum je tudi opozoril, da politične razprti-
je in rušenje temeljev skupnega življenja niso vznemirile samo jugo-
slovanskih narodov in narodnosti ampak odvrnile marsikaterega
tujega poslovnega partnerja od misli za sodelovanje z jugoslovan-
skimi podjetji.
AH ima 17. seja zgodmnsh pomen, bodo ocenih zgodovinarji.
Res pa je, da je potekala v občutljivem političnem, gospodarskem,
socialnem, nacionalno nemirnem času in prav ta čas ji je dal pečat
prelomne seje. Tudi zaradi — pa ne samo zaradi — kadrovske pre-
nove ZKJ: pet odstopov, zamenjava tretjine članov Centralnega ko-
miteja ZKJ. Takih sprememb, zlasti kadrovskih, doslej pri nas ni
bilo in v sedanjem političnem trenutku jih ni malo, ki v tem vidijo
izredne razmere, kadrovske »čistke« in še kaj, kar je bilo čutiti tudi
v razpravi prizadetih članov Centralnega komiteja. Gotovo pa ne
gre prezreti podpore predlogu mladih, da je potrebno Centralni ko-
mite pomladiti.
Seja je pozvala k razumu, k zaupanju med vsemi deli Jugosla-
vije, k uresničevanju takega socializma, ki bo po meri človeka. Ozi-
ranje nazaj seveda takih ciljev ne more uresničiti. Izkušnje danes,
ne glede na to, ali gre za krizo teorije in slabega sistema ali pa za
napačno uresničevanje in nesposobne ljudi, pa bi morale biti nauk
in porok za lepšo prihodnost.
Nataša Vodušek
_J
Srbija v svetlejši
podobi
Ko pride človek, obremenjen s televizijskimi, radijskimi in časopisnimi
sporočili o dogodkih v Srbiji, sam v to največjo jugoslovansko republiko, je pre-
senečen. Tako smo bili presenečeni tudi tisti člani delegacije slovenskih novi-
narjev, ki tamkajšnjih razmer še nismo poznali v dejanski podobi.
Človek se ne more znebiti občutka, da so mitingi in vsa dogajanja okoli
njih le delček življenja v Srbiji, ki ga seveda zaradi velike medijske pozornosti
precej dobro poznamo. V Srbiji na splošno ocenjujejo mitinge in druga zboro-
vanja pozitivno kot demokratično obliko protesta ljudi, hkrati pa priznavajo, da
so nekateri ta zborovanja izkoristili za svoje interese, ki nimajo nič skupnega s
srbskim narodom.
Trideset slovenskih novinarjev je v štirih dneh prepotovalo precejšen del
Srbije. Bili smo v Beogradu, kjer smo se pogovarjali s predsednikom mestne
skupščine, s člani predsedstva srbskih novinarjev, sprejel nas je tudi predsednik
republiške konference Socialistične zveze Srbije Bogdan Trifunovič. Lahko bi
rekli, da smo v teh pogovorih spoznali dobršen del srbske resnice in da smo bili
ob tem kar malce pomirjeni. V Beogradu smo obiskali tudi tovarno motorjev
21. maj v Rakovici, delavce torej, ki so svoje nezadovoljstvo zaradi sedanjih raz-
mer izrazili pred zvezno skupščino, pisma s svojimi zahtevami pa poslali v šte-
vilne kolektive širom Jugoslavije, tudi v slovenske. Pot nas je vodila v eno naj-
večjih zunanjetrgovinskih delovnih organizacij Genex, pa v Cačak, v tamkajš-
njo tovarno Sloboda, v Tovarno reznih orodij, lepo so nas sprejeli v krajevnih
skupnostih Slatina, Mršinci, Žaočani in Kukiči. Tam je med vojno živelo veliko
pregnanih Slovencev, ki se radi vračajo v te kraje. Prisrčno in iskreno so nas
sprejeli kmetje ter odprto govorili o svojih težavah in o svojem odnosu do Jugo-
slavije, tudi do Slovenije. Jugoslavija je zanje velika vrednota, Slovenija spošto-
vana republika in niso mogli prikriti razočaranja nad dogodki, ki sejejo seme
sumničenja med obema republikama.
Z obiskom Peči in Prištine smo vsaj približno in na hitro spoznali tegobe
ljudi na tem območju. Velika nezaposlenost, kar 135 tisoč ljudi Čaka na delo, pa
velika revščina, ki je opazna na vsakem koraku, gotovo dajeta povod za nestrp-
nost ljudi, ki se zrcali v napetih mednacionalnih odnosih. Sicer pa je pokrajina
prostrana, z ogromnimi kmetijskimi površinami, ki pa so gotovo zelo slabo iz-
koriščene. Kosovo je prav gotovo velik srbski in jugoslovanski problem. Ne ka-
že se okoli njega prerekati, temveč storiti vse, da ga s skupnimi močmi rešimo.
Če bomo pričeli takoj, bo to za vse nas najboljše. Več o obisku v Srbiji v nasled-
njih številkah Tednika.
Jože Bračič
Komemoracija
bo v ponedeljek
Tudi letošnjo žalno slovesnost
ob dnevu mrtvih bodo pripravili v
občinski konferenci ZSMS v Ptu-
ju. Komemoracija bo v ponedeljek
ob 13. uri na mestnem pokopališ-
ču. Vabijo vse občane in občanke,
da se žalne slovesnosti udeležijo
in se poklonijo vsem, ki so prispe-
vali in se borili za svobodo.
Občinska konferenca ZSMS
PILJ
OBČINSKA KANDIDACIJSKA KONFERENCA
Največ glasov za Igorja Bavčarja
Na občinski kandidacijski konferenci, ki je bila minuli
četrtek v Narodnem domu, so se delegati, kot je znano,
odločili o možnih kandidatih za člana predsedstva SRS,
za predsednika in podpredsednika zbora združenega de-
la, za predsednika skupščine kulturne skupnosti Ptuj in
za predsednika zbora uporabnikov v tej skupščini.
Kandidacijska konferenca je bila kar dobro obiskana,
saj je od 120 delegatov bilo prisotnih 86.
Najprej so prisluhnili poročilu o temeljnih kandidacij-
skih konferencah, nato pa so se s tajnim glasovanjem
odločali o kandidatih. Največ glasov je za funkcijo člana
Predsedstva SRS dobil Igor Bavčar (53), nato Živko Pregl
(26), Ivan Pučnik je dobil 25 glasov, Ivan Ribnikar 24 in
Silvo Gorenc 19.
Za funkcije v občini so vsi kandidati dobili podporo.
Za predsednika zbora združenega dela je s 83 glasovi do-
bil podporo Anton Pišek, za podpredsednika tega zbora
pa Franc Sagadin s 84 glasovi. 84 delegatov je kot kandi-
data za predsednika kulturne skupnosti ptujske občine
podprlo Franca Milošiča, za predsednika zbora uporabni-
kov te skupnosti pa s 83 glasovi Adolfa Mihelača.
Delegati so soglasno podprli kot možnega kandidata za
člana Predsedstva SFRJ Milana Kučana.
Na konferenci so delegati prisluhnili županu, ki je ori-
sal pspodarske in družbenopolitične razmere v občini.
Oblikovali pa so tudi poslanico slovenskemu političnemu
vodstvu, v kateri podpirajo napore za ohranitev strpnih
odnosov v Jugoslaviji.	^ j
2 - DRUŽBA IN GOSPODARSTVO
27. oktober 1988 - TEDNIK
Letni načrt KBM PE Ptuj
nominalno presežen,
realno pa ne bo
Devetmesečni prirast bilančne vsote PE, kaže visoko rast na lani
(76,5 mid din) pa tudi prekoračitev letnega načrta, z vgrajeno 90 %
inflacijo za 17 %. Toda analiza gibanja izvirnih oblik sredstev (krvna
slika), med katerimi prevladujejo sredstva občanov, kaže anemijo.
Kaj se pravzaprav dogaja? Veliko stvari, ki niti najmanj ne potrjuje
pravilnosti majskih ukrepov ZlS-a. tega se zaveda tudi vlada, ki je po-
maknila pričetek prvih rezultatov na drugo tromesečje naslednjega le-
ta. To seveda lahko tudi drži, toda dočakati bo potrebno nad vodo.
Ce pogledamo izvirne oblike sredstev v bankah, opazimo močan real-
ni padec njihovih vrednosti kljub visokim obrestim. Dinarske hranil-
ne vloge so se zvišale le za 81 %, čeprav je rast OD in drugih oblik
prihodkov najmanj za polovico višji. Razlog? Občutno zaostajanje ra-
sti OD za cenami oz. življenjskimi stroški, kar se kaže v padcu realne-
ga OD oziroma kupni moči. Vedno več ljudi živi blizu roba eksi-
stence.
Načeto je tudi devizno varčevanje, saj je hitrejša rast življenjskih
stroškov od OD načela tudi rezervo občanov v devizah. Devizne vlo-
ge preračunane v dinarje so zares 109 % višje od konca lanskega leta,
toda kaj, ko je rast tečaja, ki je celo kasnil za inflacijo višji, na primer
za D M za 129,7 %.
Prirast sredstev gospodarstva znaša borih 33 %, kar kaže, da še
nikoli ni imelo relativno tako majhnih sredstev kot na koncu 9 mese-
cev, kljub nenehni revalorizaciji premoženja na aktivni in pasivni
strani premoženjske bilance. Do tega prihaja zaradi vedno večjih da-
jatev, pa tudi zaradi plačevanja revalorizacijskih obresti bankam in
drugim organizacijam. Pri revalorizacijskih obrestih za kratkoročne
kredite je vgrajena sistemska napaka. Revalorizacijske obresti je treba
plačati ob zapadlosti, obračunsko pa le-te bremenijo revalorizacijsko
bilanco, ki se postopoma in z zamudo prenaša v ceno izdelka ali pa
sploh ne, kar pomeni, da ni ustreznega finančnega pritoka, iz katere-
ga bi bile lahko plačane revalorizacijske obresti. Upamo, da je zako-
nodajalec to uvidel, zato bo spremenil postopek revalorizacije v OZD
in bankah, če pa vemo, da smo z dosedaj navedenim zajeli preko tri
četrtine izvirnih sredstev, potem problematiko ostalih kategorij lahko
zanemarimo. Podobno je na terjatveni strani bilance, to je pri plasma-
jih. Ti so bili v prvih devetih mesecih omejevani zaradi slabše likvid-
nosti banke, ki je morala izvesti ukrepe za njeno izboljšanje. Sedaj pa
je spremenjen predpis, ki omejuje plasmaje po nekoč že uvedenem in
ponovno opuščenem principu neto dornače aktive! Za PE je ta sistem
boljši, ker so njeni plasmaji zaradi strukture ptujskega gospodarstva
selektivnega značaja, ki lahko rastejo izven omejitev 19 % za 10 mese-
cev letos.
Toda problem je v tem, da ima banka v ostalih, neselektivnih
kreditih prekoračitve, ki jih mora najprej znižati. Pri investicijah ni,
razen nujnih projektov (ozka grla itd.), novih večjih zahtevkov, ker je
obrestna mera previsoka. S področja PE so bili banki predloženi in
rešeni štirje investicijski projekti v skupnem znesku kredita 18,6 mid
din. Njihovo izvajanje teče. Večja dinamika je bila pri kratkoročnih
kreditih za OZD, kjer znaša prirast teh kreditov okrog 16 mid, skoraj
izključno selektivne narave. Toda tu so velikanske težave pri plačilu
revalorizacijskih obresti, kot je to bilo že omenjeno.
Naložbe v kredite občanom zaradi previsokih obresti zaostajajo
(Ind. 151). To še posebej velja za drobno gospodarstvo. Podobno je z
eskontnimi in komisijskimi posli.
Z devetmesečnimi rezultati ne moremo biti zadovoljni, ne v ban-
ki, še manj pa verjetno v OZD in občani, saj ne vidimo smisla v večini
obstoječih ukrepov. Bojimo pa se, da nekdo še vedno vidi izhod iz se-
danjega, več kot kritičnega stanja, z obstoječimi ukrepi.
Kolektiv PE je po svojih močeh poizkušal razumno izvajati vse te
spremembe predpisov in navodil NBJ, vendar smo kljub temu zašli v
nekatere težave, predvsem pri izvajanju nenehno se spreminjajoče (za
nazaj in naprej) kreditno monetarne politike. Ta je v drugem polletju
privedla do vrste absurdov v tehniki obračunov obresti. Tako si mno-
gokrat nismo vedeli razlagati postopkov, ki smo jih kot izvrševalci za-
konskih predpisov, dolžni izvajati, kazalo je, da se več ne znajdemo.
Res je bilo, nihče se ni znašel, ker so bile napake v zakonodaji. Sedaj
se kaže vsaj nekaj pripravljenosti, da se zvezni organi (NBJ, ZIS,
Združenje bank itd.) poenotijo v svoji predpisomaniji. Upamo, da bo
konec teh različnih pogledov in predpisov glede obračuna obresti, na-
čina revalorizacije in določena ena metodologija.
Ob tej prilžnosti se obračamo tudi našim varčevalcem, ustanovi-
teljem in drugim komitentom z eno samo željo, da zakonodajalci pre-
nehajo eksperimentirati z našim finančnim sistemom, z ljudmi, ki to
morajo izvajati in z ljudmi, ki tako ali drugače morajo to trpeti. To bi
bil po našem gotovo največji prispevek k varčevanju.
Vsem iskreno čestitamo ob svetovnem dnevu varčevanja!
KBM PE PTUJ
Franc LUKMAN
Spominska razstava
Prieku Manku Golarju
v prejšnjem tednu je umrl mladinski pesnik in pripovednik, šol-
nik ter narečni pisec Manko Golar. Pokojni je bil rojen sicer v
Munchnu 1911. leta, vendar je večji del svojega bogatega življenja
preživel v Prlekiji. Njegov oče Cvetko Golar je služboval v Ljutomeru
in tako je tudi ta prieška metropola njegovo neuradno rojstno mesto.
Kot učitelj je služboval tudi v Ptuju in tako ni nič čudnega, da se to
mesto pojavlja tudi v njegovih zgodbah o Veržeju in Veržejcih. Poleg
del, kot so Okrogle o Veržencih, Verženci, Jaše k nam zeleni Juri, Po-
častimo domovino. Deček z jabolki. Bobi v laškem ujetništvu idr., je
objavljal svoje pesmi in prozne ter poljudne sestavke od predvojne
dobe naprej in v glavnem zadnja leta v dnevnih in tovarniških glasi-
lih. Umrl je v Gornji Radgoni, kjer je živel zadnja leta. Ljudska in štu-
dijska knjižnica Ptuj je njegov spomin počastila s priložnostno razsta-
vo, ki šteje okrog 60 razstavnih enot. Razstava bo odprta do 5. 11.
1988 vsak dan od 8. do 19. ure v prostorih študijskega in mladinskega
oddelka.	E. J.
Morda potrebujete strokovni bančni nasvet ali želite poe-
nostaviti svoje denarno poslovanje? Pri nas lahko uredite
vse vrste bančnih poslov v zvezi s tekočimi računi, plači-
lom stalnih mesečnih obveznosti, različnimi poslovanji di-
narskega in deviznega poslovanja, vodenjem žiroračunov,
menjave tujih plačilnih sredstev in vseh vrst kreditov.
Skupaj bomo poiskali za vas najugodnejšo rešitev, kajti
pri nas se ravnamo po geslu,
DA JE POSEL RES DOBRO OPRAVLJEN, KADAR STA
ZADOVOLJNA OBA.
IN DOKAZ DOBREGA DELA JE PRIJAZEN NASMEH MED
LJUDMI.	'	' .
JUGOBANKA Temeljna banka Ljubljana
Ekspozitura Ptuj, Prešernova 1
ZASEBNE SOBE V PTUJSKI TURISTIČNI PONUDBI
Po številu postelj manjši
hotel, sicer pa skromno
v podstrešju občinske stavbe
na Srbskem trgu v Ptuju dela re-
ferentka za osebno delo in go-
stinstvo Marija Kokol. Pri njej
smo dobili podatke o zasebnih
ležiščih v občini Huj. Sešteli smo
jih in dobili številko 53.
V ptujski občini imajo zasebne
sobe štirje obrtniki in eno zaseb-
no gospodinjstvo. Od tega so tri-
je gostinci in ena obrtnica, ki
ima samo prenoščišča. Gostinci
so: Vlasta Marinič-Toplak na
Destrniku ima sedem ležišč, Ra-
doslava Roškar v Hajdošah 23 in
Zoran Sodja, Dolane 2, deset.
Ivanka Stijakovič iz Rimske uli-
ce devet v Ptuju ima osem ležišč
Za tiste, ki se zanimajo za
ureditev zasebnih sob, sta za-
nimiva dva bančna pravilnika.
Prvi govori o kratkoročnih kre-
ditih obrtnikom za obratna
sredstva, drugi pa o dolgoro-
čnih kreditih občanom za
opravljanje dejavnosti skladno
z obrtnim zakonom.
in je za zdaj edina obrtnica v ob-
čini s prenočišči. Prej je sobe od-
dajala kot »zasebno gospodinj-
stvo«, ki pa ne šteje kot obrt.
Alojz Korenjak iz Skorbe 43 c
ima pet ležišč kot zasebno gospo-
dinjstvo.
Kot je povedala Marija Kokol,
za oddajo sob ni posebnih pogo-
jev. Te morajo biti urejene sklad-
no s pravilnikom o minimalnih
tehničnih pogojih za sprejem na
prenočevanje ter za pripravo in
strežbo hrane in pijač v gospo-
dinjstvih in kmečkih gospodar-
stvih.
Pri Katici Levanič v statisti-
čnem oddelku občine so poveda-
li, da je bilo na primer v avgustu
v zasebnem sektorju 376 nočitev,
od tega 65 domačih in 311 tujih.
Največ jih je imela Radoslava
Roškar v Hajdošah. V osmih me-
secih letos so imeli zasebniki
1424 nočitev, od tega 460 doma-
čih in 964 tujih. V skupnem števi-
lu nočitev je zasebni sektor v av-
gustu udeležen z 2,3 odstotki.
V	KB Maribor — PE Ptuj pri
Hildi Arko, vodji referata za
drobno gospodarstvo in Žirora-
čune, nismo dobili spodbudnih
podatkov. Že takrat, ko so bili še
zlasti časi za kreditiranje, za ure-
janje zasebnih sob ni bilo prave-
ga zanimanja.
V	sedanjih razmerah pa je zato
toliko težje. Hilda Arko je pre-
pričana, da bi tudi sedaj v banki
vsakemu pomagali po najboljših
močeh, upoštevati pa morajo do-
ločila pravilnikov.
V	preteklosti sta bila neuspe-
šna dva natečaja za pridobivanje
zasebnih turističnih sob. Takrat
je Turistično društvo Ptuj skupaj
z drugimi zainteresiranimi skuša-
lo dobiti predvsem sobe okrog
Toplic. Žal odziva ni bilo. Sedaj
so natečaj ponovili mladinci. Ti
so v zadnjem času še posebej gla-
sni, ko gre za turistične načrte. V
mladinski skupini za turizem je
še posebej aktiven Peter Vese-
njak. Pravi, da mladi s svojo de-
javnostjo želijo spodbuditi zani-
manje za oddajanje zasebnih
sob. Meni tudi, da bi, če bi v ob-
čini uspeli povečati osnovne
zmogljivosti, poraslo tudi zani-
manje pri občanih. Najslabše pa
je to, ker v občini ni pravega turi-
stičnega narčta — ni strategije
razvoja turizma. Posebej odgo-
vorno pa se o teh stvareh pogo-
varjajo v svetu za družbenoeko-
nomske odnose pri občinski kon-
ferenci mladih v Ptuju.
V upravi za inšpekcije občin
Ormož in Ptuj so bili z odgovo-
rom glede zasebnih turističnih
sob zelo kratki. Sanitarni inšpek-
tor Milan Petrovič in tržni in-
špektor Dušan Lunder sta pove-
dala, da kar zadeva inšpekcije,
nimajo mnogo dela: le pregleda-
jo, ali sobe ustrezajo predpisom.
Na osnovi opremljenosti opravi-
jo kategorizacijo in določijo ce-
ne. Tujskih sob v občini prakti-
čno ni, oddaja jih le Ivanka Sti-
jakovič.
Turistične inšpekcije pri nas še
nimamo. Dušan Lunder poudar-
ja, da je ta značilna za sosednjo
Hrvaško. Prepričana pa sem, da
bi tudi pri nas imela veliko dela.
Vsaj tisto, kar imamo, naj bi
ohranili v pravi kakovosti.
Ivanka Stijakovič je za zdaj
edina Ptujčanka, ki oddaja sobe
domačim in tujim turistom. Do
lani jih je oddajala »kot zasebno
gospodinjstvo«. Zaradi težav pri
zaposlitvi, delala je v Savinji, se
je odločila za redno obrt. Turiste
sprejemajo na prenočevanje že
peto leto. Ivanka je povedala, da
sta z možem že ob nakupu hiše v
letu 1975 načrtovala, da bosta
uredila sobe za turiste.
Izkušnje so dobre. Pri Stijako-
vičevih prenočujejo v glavnem
Nemci, prihajajo pa tudi Italija-
ni, Nizozemci in drugi. Zanimivo
je, da so imeli že goste iz Izraela,
Islandije, praktično z vseh kon-
cev in krajev sveta.
Ko gosti pridejo, jih na osnovi
dokumentov prijavi na postaji
milice. Zajtrka jim zaenkrat ne
pripravlja. Vedno več gostov pa
se oglaša stalno. Ti bi želeli, da
bi uredila apartma z možnostjo
kuhanja. Tudi z možem se zanj
navdušujeta. Žal pa ne vesta, ka-
ko bo z denarjem. Prostor in vo-
ljo imata.
Oddajanje sob turistom? Ivan-
ka zatrjuje, da je z gosti prijetno
delati. Samo veselje je potrebno.
Stijakovičevi gostje govorijo o
Ptuju zelo lepo. Hitro pa spozna-
jo, da za turistično uveljavitev
naredimo zelo malo. Mnogo je
takih, ki o Ptuju niso prej ničesar
vedeli. Ivankina pripoved in mo-
ževa dodatna gostoljubnost
(marsikaterega gosta — ribiča je
vodil v rokave Drave in drugam)
jih pogosto premamita in ostane-
jo v Ptuju dlje časa, kot so name-
ravali. Knjiga vtisov besede
so redke, bolj je to album s slika-
mi gostov - pove več kot ne
vem koliko besed.
Pri Stijakovičevih govorijo
nemško in malo italijansko. Ko
pa je doma hčerka, pa še angle-
ško in francosko. Poleti je največ
težav, saj morajo goste odklanja-
ti. Ivanka pogosto razmišlja o
tem, da bi samo v Rimski ulici
(nekateri ji pravijo tudi ulica
upokojencev) veliko naredili za
bodoči razvoj turizma. Če bi bilo
ozračje ugodno, bi lahko prido-
bili veliko število zasebnih po-
stelj.
Domači gostje plačajo za eno
nočitev dvajset tisoč, tuji pa 45
tisoč dinarjev. Te cene veljajo od
prvega oktobra letos.
Marjan Furek, pomočnik di-
rektorice uprave za družbene pri-
hodke občine Ptuj, je o tem, ka-
ko so obdavčeni ti, ki oddajajo
zasebne sobe, povedal: »Vsi, ki
oddajajo stanovanjske prostore
in opremljene sobe v najem, pla-
čujejo davek na dohodek od pre-
moženja. Ta davek je letni. Po-
meni, da morajo vsi ti zavezanci
napovedati dohodek iz te dejav-
nosti, in to do 31. januarja za
prejšnje leto. Davek odmerjamo
od letne najemnine oziroma sta-
narine. To pa pred tem znižamo
za stroške, ki jih imajo zavezanci
v zvezi z opravljanjem, vzdrževa-
njem in pa enoletno amortizaci-
jo. Ti stroški znašajo za oprem-
ljene sobe in pa stanovanjske
prostore petdeset odstotkov (os-
novo za davek znižajo za ome-
njeni odstotek), za poslovne pro-
store pa trideset.«
Ali obstaja razlika pri obdav-
čevanju med tistimi, ki oddajajo
samo sobe, in onimi, ki imajo
poleg tega še hrano?
»Ce opravljajo to dejavnost
kot redni poklic, pomeni, da so
iz tega naslova tudi zavarovani.
V tem primeru jih obdavčujemo
z davkom iz gospodarske dejav-
V devetih mesecih letos je
pri zasebnikih prenočevalo
1454 gostov, od tega 429 do-
mačih in 1025 tujih. Nočitev je
bilo v tem obdobju 1591, od te-
ga domačih 500, tujih 1091. V
obdobju januar^september je
bilo v ptujski občini 31.832 go-
stov in so ustvarili 70.316 noči-
tev.
nosti. Takšne primere v ptujski
občini že imamo. Zavezanci, ki
oddajajo opremljene sobe in pa
stanovanjske prostore, lahko pla-
čujejo davek po dejanskem do-
hodku ali pa v pavšalnem letnem
znesku.
Sprememba zakona o davkih
občanov, sprejeta je bila v prejš-
njem mesecu, predvideva tudi
obdavčitev takšnih občasnih do-
hodkov z davkom po odbitku.
To pomeni, da ti zavezanci lahko
oddajajo stanovanjske prostore
in sprejemajo goste na prenoče-
vanje z zajtrkom v svojem gospo-
dinjstvu ali v prostorih za poči-
tek oziroma rekreacijo s posre-
dovanjem agencij, registriran za
to dejavnost. Omenjene dohodke
obdavčujemo z davkom po od-
bitku. Aneks k dogovoru o uskla-
jevanju davčne politike za to
srednjeročno obdobje do leta
1990 predvideva stopnjo 15 od-
stotkov. Ta še ni sprejet. Ptujska
občina je predlagala znižanje te
stopnje še za polovico. Pomeni,
da bi bili ti dohodki obdavčeni z
davkom po odbitku s stopnjo
7,5, če bo seveda naš predlog
sprejet.
Ko bo aneks pripravljen v
predlogu, bomo to morali upo-
števati tudi v našem odloku o
davkih občanov z veljavnostjo
od prvega januarja leta 1989.«
Po pravilniku o minimalnih
tehničnih pogojih za sprejem
na prenočevanje ter za pripra-
vo in strežbo hrane in pijač v
gospodinjstvih in kmečkih go-
spodarstvih mora priti na eno
posteljo najmanj štiri kvadrat-
ne metre površine. Ob ležišču
mora biti omarica ali polica.
Imeti mora vsaj eno omaro z
obešalniki. Na vsako ležišče
mora biti vsaj en stol in miza.
Sobi pripada še umivalnik s te-
kočo toplo in hladno vodo,
ogledalo, toliko brisač in ko-
zarcev, kolikor je ležišč v sobi,
ter posoda za smeti. Na vsakih
šest leži.šč ali na dve osebi pa
pripada še stranišče in kopal-
nica v objektu.
Vesna Čurin, referentka za tu-
rizem v turističnem biroju: »Za
zasebne turistične sobe se gostje
najbolj zanimajo poleti, pa še ta-
krat bolj redko. Nekoliko več za-
nimanja je med delovodji grad-
bišč iz drugih krajev Jugoslavije,
ki v mestu iščejo prenočišča za
svoje delavce. Zelo ugodne oce-
ne pa so o prenočiščih pri Stija-
kovičevih.«
V ptujski občini smo si zelo
enotni v oceni, da zasebne sobe
potrebujemo. Nihče pa nima
konkretnih načrtov, kako do njih
priti. Zelo skromen je o teh vpra-
šanjih tudi »osnutek dolgoročne-
ga razvoja turizma v občini
Ptuj.«	. MG
Stijakovičeva hiša v Rimski ulici devet. Njena okolica je vzorno urejena,
na oknih in balkonih je veliko rož. Gostje radi posedajo tudi pod brajda-
mi.
Sobe so lepo urejene.	. ^ ^^^^^ ^
Medobčinski svet ZKS za Podravje v Ormožu
Aktualne družbenopolitične razmere v družbi in
ocena pripravljenosti za uresničevanje usmeritev
Zveze komunistov Slovenije po 17. seji CK ZKJ so
bile psrednja fočka torkovega posveta medobčin-
skega sveta ZKS za Podravje v Ormožu. Ta je bil v
Tovarni sladkorja, ki so si jo udeleženci posveta
tudi ogledali. Spregovorili in ocenili pa so tudi
aktivnosti aktivov komunistov delavcev neposred-
nih proizvajalcev. ""Do konca redakcije seja šč ni
bila končana, zato o sklepih posveta v^č v prihod-
nji številki.
N. V.
Ivanka je ponosna tudi na limono-
vec; letos je bogato obrodil. Sicer
pa Je njena glavna skrb dobro po-
čutje gostov.
TEDNIK - 27. oktober 1988
SESTAVKI IN KOMENTARJI - 3
Kako iz težav v bolnem zdravstvu
Direktor Zdravstvenega centra
dr. Jožeta Potrča Ormož — Ptuj
Milan Jager je o letošnjih težavah
povedal:
»Kdor letos ni imel posebnih
prihodkov, mu bo ob koncu leta
zmanjkalo denarja za en mesec.
Po septembrskih analizah smo
ugotovili, da nam bo v centru
primanjkovalo dve milijardi di-
narjev, kar je malo več kot ena
dvanajstina.
Z varčevalnim programom,
zlasti še v bolnišnici, bomo pred-
videni primanjkljaj zmanjšali za
25 odstotkov. Posjedice tega.
zmanjšanja so znane: čakalne
dobe se bodo še podaljšale. To
bo opaziti na rentgenu, v zobo-
zdravstvu in v drugih specialisti-
čnih ambulantah. Vsa diagnosti-
ka je v glavnem strnjena v bol-
nišnici. S tem, ko bomo predvi-
dene posege razdelili na bolj ali
manj nujne, jih začasno odložili,
se bomo skušali izogniti velikim
izgubam.
V širši družbeni skupnosti so
pripravljeni nekateri ukrepi, s
katerimi naj bi dodatno omilili
denarno sušo v zdravstvu. Banke
naj bi odpisale obresti na kredi-
te. V zdravstvenem centru smo
letos najeli nekaj premostitvenih
kreditov, vendar le za kratek čas,
za dan ali dva. Ti odpisi nam bo-
Za slovensko zdravstvo
združujemo v samoupravnih
interesnih skupnostih približno
pet odstotkov družbenega pro-
izvoda. Iz drugih virov, pred-
vsem neposredno iz sredstev
organizacij združenega dela za
neposredno zdravstveno var-
stvo delavcev, boleznine, var-
stvo pri delu, združujemo še
denarja v višini 1,7 odstotka
družbenega proizvoda. Nepo-
sredno od občanov pa se še s
participacijami za zdravstvene
storitve, zdravila in zdravstve-
ne pripomočke ter samopri-
spevki pridobi približno 0,25
odstotka družbenega proizvo-
da. Skupaj torej zdravstvo iz
vseh virov pridobi približno 7,5
odstotka družbenega proizvo-
da.
do izgubo zmanjšali za odstotek.
V zadnjih treh mesecih naj bi bi-
lo zdravstvo oproščeno plačila za
samoupravne interesne skupno-
sti materialne proizvodnje. Ta
»oprostitev« naj bi prinesla do-
datnih tristo milijonov dinarjev.
Prav tako naj bi zdravstvo del
denarja dobilo po posebnih spo-
razumih z delovnimi organizaci-
jami mimo skupnosti.
Poudariti moram, da je v 1,5
milijarde dinarjev predvidenega
primanjkljaja precejšen znesek iz
prejšnjega leta. Gre za neporav-
nane obveznosti. Delo je bilo
opravljeno, denarja pa nismo do-
bili. Ptujska občina je ena izmed
redkih, ki dolga ni poravnala. Ce
bodo že omenjeni ukrepi rodili
sadove, je realni znesek primanj-
kljaja ob koncu leta milijarda di-
narjev.
Naše ugotovitve ob devetme-
sečju so naslednje: delovni pirp-
gram v fizičnem pogledu in po
obsegu storitev izpolnjujemo.
Pod fizičnim obsegom razume-
mo število pacientov, pri obsegu
storitev pa gre za število storitev.
Naš vsakoletni načrt nastaja na
osnovi izkustev zadnjih petih let.
Ocenjujemo, da so ljudje toli-
ko bolni, da potrebujejo takšen
obseg zdravniške pomoči, goto-
vo pa še več, če upoštevamo tudi
podatke odliva (iskanja zdravni-
ške pomoči zunaj matičnih
zdravstvenih organizacij). Za ra-
zliko od prejšnjih let, ko so k
nam prihajali množično tudi pa-
cienti iz nekaterih občin sosed-
nje Hrvaške, seje njihovo število
v zadnjem času močno zmanjša-
lo. Ce smo imeli še do nedavne-
ga na primer deset odstotkov pa-
cientov na leto iz I^rapine, je teh
le še za tri odstotke. Tako Zdrav-
stveni center dr. Jožeta Potrča
Ormož — Ptuj postaja vse bolj
ustanova matičnih bolnikov. V
bolnišnici se letno zdravi blizu de-
set tisoč pacientov.
Pričakujemo, da bo Ptuj po-
magal premostiti sedanje težave,
saj je naposled to zdravstvo nje-
gov sestavni del. Za njegov raz-
voj pa smo si vsi prizadevali. Po
drugi strani pa vemo, da bi mo-
rali s stroko naprej. Če bi na pri-
Težave v zdravstvu niso od včeraj. Poznamo jih že nekaj let.
Če pobrskamo po spominu, bomo kaj hitro ugotovili, da je zdrav-
stvu nekaj zadnjih let kronično primanjkovalo denarja. Le da ni bi-
lo tako kritično kot danes. Zneski so bili majhni, saj je običajno
manjkalo od tri do pet odstotkov denarja. Pomeni, da so bili računi
zdravstvenih delovnih organizacij za toliko višji od vsote, s katero
so razpolagale zdravstvene skupnosti. Manjkajoči denar so skupno-
sti poravnale iz tekočih prilivov v naslednjem letu.
V teh dneh je največ zapisov o tem. v kakšnih težavah je naša
vrhunska zdravstvena organizacija — Klinični center. Težave'pa
pozna tudi ptujsko-ormoško zdravstvo. Danes dajemo prednost
ptujskemu.
mer zmanjšali zdravniške time,
bi v nacionalnem prostoru še
bolj nazadovali. Že v tem trenut-
ku smo po številu zdravnikov na
repu v Sloveniji. Vprašujemo se
kaj bo z več deset štipendisti.
Prepričan sem, da bomo s skup-
nimi močmi znali premagati se-
danje težave in da bo to združe-
no delo podprlo zdravstvo v nje-
govih bodočih načrtih.«
V IZREDNIH TEŽAVAH SO
VSE SLOVENSKE BOLNIŠNI-
CE
Dr. Lojze Arko, vodja ptujske
bolnišnice: »Težav nima samo
ptujska, imajo jih vse slovenske
bolnišnice. V devetih mesecih le-
tos smo pridelali 670 milijonov
dinarjev izgube. Mnogi pacienti,
ki pridejo k nam niti ne vedo, ka-
ko težko poslujemo.
Naša izguba ima dva glavna
vzroka: neporavnane obveznosti
iz leta 1987 in ker letošnji pri-
hodki ne pokrivajo vseh stro-
škov. Naši mesečni prihodki pri-
dejo v glavnem od obeh samou-
pravnih interesnih skupnosti iz
V septembru letos so delavci
v Zdravstvenem centru dr. Jo-
žeta Potrča Ormož—Ptuj v
povprečju z minulim delom za-
služili nekaj nad 800 tisoč di-
narjev. Povprečna izobrazbena
stopnja je višja od srednje šole.
Najnižji osebni dohodek v tem
mesecu za 182 ur je bil 432 ti-
soč dinarjev.
Ptuja in Ormoža, nekaj pa je tudi
neposredne menjave. Iz teh na-
slovov se zbere na mesec 960 mi-
lijonov dinarjev, čeprav bi mi
potrebovali za pokritje vseh stro-
škov še 480 milijonov. To, kar
trenutno dobimo iz svobodne
menjave dela, ni nobena svobod-
na menjava, temveč proračunsko
financiranje. To, kar mesečno
dobimo od ptujskega in ormo-
škega sisa niti več ne pokrije me-
sečnih akontacij osebnih dohod-
kov.
Vse, kar smo doslej že naredili
v bolnišnici, da bi zmanjšali stro-
ške (ustavili smo vse oblike po-
daljšanega dela, racionalizirali
redno delo, prekinili z vsemi na-
bavami nove medicinske opre-
me, drobnega materiala; poveča-
li smo le investicijsko vzdrževa-
nje, kar pomeni, da popravljamo
stare stvari) kaže samo na pripra-
vljenost zdravstvenih delavcev,
da prispevajo svoj delež pri reše-
vanju slovenskega zdravstva,
predvsem pa težkega ekonom-
skega položaja bolnišnice.
Gotovo je, da imajo ti ukrepi
svoje posledice. Ocenjujemo, da
zaenkrat ne na kakovosti, temveč
v obsegu. Bolniki so nezadovolj-
ni zaradi čakalnih dob, gotovo
bo to eden izmed vzrokov za po-
večani odliv.
Na mesec dobimo s participa-
cijo 30 milijonov dinarjev. Kljub
temu, da je ta vezana na precej
dela, se ji v tem težkem stanju ne
moremo odpovedati. Smo pa na
strani tistih, ki si prizadevajo za
ukinitev participacije. Pomeni,
da je potrebno sistemsko zagoto-
viti drugi vir.
Težav pri plačilu participacije,
ki je za bolnišnico zelo visoka,
praktično nimamo. V centru je
zaposlena socialna delavka, ki v
primeru, da nekdo stroškov ne
more poravnati, vedno poišče
najugodnejšo rešitev.
Za bolnike trenutno na mesec
naredimo veliko več, kot nam
plača sis.
Nesprejemljivo je, da se sedaj
tik pred koncem leta zaradi že
znanih težav pogovarjamo o kr-
čitvi nekaterih programov. To je
možno le na začetku in nikakor
ne na koncu leta! Poleg tega naj
tisti, ki stoji za takšno odločitvi-
jo, to tudi sam pove bodočim pa-
cientom, tega naj nihče ne zahte-
va od zdravstvenih delavcev.!
Dr. Henrik Žlebnik, vodja tozd
Osnovno zdravstveno varstvo je
takole ocenil stanje v svojem oko-
I ju:
»Delamo tako, kot smo se do-
govorili v začetku leta. Program
uresničujemo, zatika pa se pri
denarju, saj nam Občinska
zdravstvena skupnost ne plačuje
opravljenega dela. V tem trenut-
ku ocenjujemo, da bomo imeli
nekaj sto milijonov dinarjev iz-
gub. Poudarjam, da zaradi tega
ne delamo panike. Kako bomo
ob koncu leta izplavali iz težav,
še nihče ne ve. Varčevalne ukre-
pe poznamo v ptujski občini in v
njegovem zdravstvu že dvajset
let. Zame je edino učinkovito
varčevanje takšno, s katerim bo-
mo zmanjšali storitve uporabni-
kom (pravice), zaenkrat se za to
še nismo odločili.
Zaradi povišane participacije
ni v naših ambulantah nič manj
bolnikov. Trimesečna analiza za
julij, avgust in september 1987 in
1988 kaže zanimive rezultate.
Število prvih obiskov celo počasi
narašča. Padajo pa ponovni obi-
ski, saj je te tudi potrebno plača-
ti. Pomeni, da ljudje, ko zbolijo
pridejo k zdravniku, ne glede na
participacijo. Pojav je bolj zani-
miv v zunanjih ambulantah, se-
veda ne povsod, vendar dokon-
čnih rezultatov še nimamo. Po-
nekod smo opazili manjši obisk.
Vzrokov še ne poznamo.«
Dr. Jože Petrovič, vodja tozda
Zobozdravstvo: »V tem trenutku
smo praktično brez denarja. Za-
enkrat obsega dela nismo zmanj-
šali, zadovoljiva je tudi založe-
nost z materialom in z zdravili.
Ne vemo pa, če bomo zadnja na-
ročila do konca leta lahko plača-
li. Res je, da so cene zobozdrav-
stvenemu materialu letos blisko-
vito poskočile. Izračunali smo,
da je mesečni skok že petnaj-
stodstoten.
Participacija je za nekatere še,
posebej za upokojence, veliko
breme. Zaradi visokih cen prote-
tičnih storitev nekateri odlagajo
z nujnimi posegi. Nekateri pa si
sanirajo samo vidni del zobovja,
tistega, s katerim pa žvečijo, pa
zaenkrat ne uredijo. Dolgoročno
bo to pri vseh takih povzročilo še
večje okvare.
V zobozdravstvenih ambulan-
tah plačajo pacienti 68 različnih
posegov od skupaj 275, kolikor
jih pri nas opravljamo. Ocenjuje-
mo, da je participacija previso-
ka. Od junija letos so se cene za
protetične storitve povišale kar za
desetkrat. Participacija vzame
zdravstvenim delavcem veliko
dragocenega časa, ki bi ga sicer
namenili bolnikom. Administri-
ranja je odločno preveč. Tako
smo na primer za dvajset delov-
nih dni v septembru izračunali,
da je znašal delež participacije v
celotnem prihodku tozda 5,72
odstotka. Ta mesec pa ni najbolj
primerljiv, pravo sliko bo poka-
zal šele oktober. Čakalne dobe v
protetičnem delu so se v zadnjih
mesecih zmanjšale, ker se žejo
glasno govori, da po novem letu
več ne bo plačila za te storitve.«
IZVRŠNI SVET REDNO
SPREMLJA POSLOVANJE V
DRUŽBENIH DEJAVNOSTIH
Silva Gorjup, predsednica ko-
miteja za družbene dejavnosti v
občini Ptuj: »V zdravstvu, šol-
stvu in v socialnem varstvu se
ukvarjajo s vprašanjem prežive-
tja do konca leta. Občinski izvr-
šni svet sprotno spremlja stanje v
vseh družbenih dejavnostih, s
posebno pozornostjo pa že ome-
njene dejavnosti. Že ob oceni
osemmesečnega poslovanja, ko
smo se sestali s predstavniki
V letu 1986 smo v Sloveniji s
participacijo zbrali 3358 mili-
jonov dinarjev, kar je 1,6 od-
stotka. v letu 1987pa 7513 mi-
lijonov, kar je 1.5 odstotka
vseh sredstev. Včasih je delež
participacije že znašal tri od-
stotke vseh zbranih sredstev za
zdravstvo. Po najnovejših po-
datkih naj bi bila participacija
za ptujsko bolnišnico v celot-
nem prihodku za zadnje tri
msece udeležena z nekaj nad
dvema odstotkoma, približno
toliko znaša tudi njen delež v
osnovnem zdravstvenem var-
stvu. Višji je le v zobozdrav-
stvu.
zdravstvenih organizacij, smo
ugotovili, da se bodo v nasled-
njih mesecih jrečali z večjimi fi-
nančnimi težavami, saj so že v
začetku drugega polletja pričeli
najemati premostitvene kredite
za osebne dohodke. Za takšen
ukrep so se morali odločiti pred-
vsem zaradi blokad v interesni
skupnosti in zaradi nerealizira-
nih načrtovanih sredstev solidar-
nosti. To vprašanje v SR Sloveni-
ji še danes ni rešeno.
Kljub temu, da je bila za po-
dročje zdravstva zagotovljena
nekoliko višja rast sredstev — za
vse družbene dejavnosti skupaj s
solidarnostjo je znašala 114 od-
stotkov, za zdravstvo 122, so te-
Ozdravitev sedanjih težav
slovenskega zdravstva bi naj
prinesle sistemske rešitve. Ta-
ko se med drugim predlaga,
da bi naj v bodoče sredstva za
bolnišnično dejavnost združe-
vali na republiški ravni, za os-
novno zdravstveno dejavnost v
občinah in podobno. Seveda
pa rešitev prinašajo le preteh-
tani predlogi, zato na hitrost
pri sprejemanju novih osnov
nikakor ne gre pristati.
žave neizogibne. Načrtovani od-
hodki v zdravstvu, če bi se držali
samo zakonskih obveznosti, zna-
šajo 139 odstotkov. Interesna
skupnost je »prekratka« za dve
milijardi dinarjev.
Ta je sicer uskladila potrebe z
možnostmi, vendar le na papirju.
Zmanjšal naj bi se odliv in s tem
povečali prihodki matičnih
zdravstvenih delovnih organiza-
cij, nekaj naj bi prinesla tudi vi-
šja participacija ter dosledno
uresničevanje že znanih ukrepov
Zdravstvene skupnosti Slovenije
in Občinske zdravstvene skupno-
sti, vendar po oceni ti ne bodo
dali željenih rezultatov, saj gre v
tem primeru za prekratko obdob-
je. Dali pa bi rezultate, če bi jih
dosledno uresničevali vse letoš-
nje leto.
Infiacija je še najbolj fjrizade-
la zdravstvo, delež materialnih
stroškov v tej dejavnosti znaša že
48 odstotkov. Močno so narasli
zneski za živila, za socialne zavo-
de, za denarne dajatve in v nobe-
nem primeru, brez sprejema do-
datnih ukrepov v skupnosti in v
zdravstvenih delovnih organiza-
cijah, ne bo moč preživeti.«
MG
V SREDNJEŠOLSKEM CENTRU NOVA
SPECIALIZIRANA UČILNICA
Darilo Dalmier-Benza
v ptujskem srednješolskem centru se od 2400 učencev za tehni-
čne poklice izobražuje 1250 učencev. V zadnjem času so predvsem v
srednji kovinarski, kmetijski in metalurški šoli naredili veliko za iz-
boljšanje učnega procesa, predvsem praktičnega dela. Tako so minuli
četrtek slovesno predali namenu specializirano učilnico za avtomeha-
nike, za katere so trenutno v srednješolskem centru izobražuje sto
učencev. Opremo zanjo je podaril znani nemški avtomobilski proizva-
jalec Daimler-Benz iz Stuttgarta. Pri tem pa so pomagali tudi v sindi-
katih, ki imajo dobre odnose s sindikati dežele Baden —Wurttemberg.
Učilnico je slovesno predal namenu predstavnik omenjene firme
Dieter Block, ki je povedal, da s tako opremo pomagajo številnim šo-
lam v svetu, ker vedo, da hitre spremembe in novosti v tehniki ter po-
znavanje njihovih proizvodov prinaša njihove »sele« tudi širom sve-
ta. Pri opremljanju učilnice je pohiagal tudi ugleden serviser te firme
v Ptuju Zvonko Dominko.
V	tej učilnici so novejši modeli: bencinski in dizelski motor, avto-
matski in mehanski menjalnik, kretno in servo gonilo, zadnji in spred-
nji neodvisni obesi z diferencialom in kolutnimi zavorami ter set spe-
cialnega orodja.
Odslej bodo večino praktičnega pouka učenci opravljali kar v
centru, prakso pa še naprej v Petovia Avtu, Tehnoservisu, Agrotran-
sportu in Tam-u.
V	srednješolskem centru imajo tudi projektno skupino, ki bo do
konca leta uredila vse potrebno za pridobitev še ene specializirane,
učilnice — za numerično krmiljenje obdelovalnih strojev, ki bo pove-
zana tudi z računalniško učilnico. V njej bodo poleg rednega pouka
svojih učencev pripravili tudi* ustrezne funkcionalne tečaje.
d. I.
Ob prisotnosti predstavnikov izvršnega sveta, obrtnega združenja, delav-
cev in učencev srednješolskega centra in drugih je Dieter Block predal
namenu specializirano učilnico za avtomehanike. foto: Langerholc
Sklepi izvršnega sveta o družbenih dejavnostih:
Izvršni svet občine Ptuj je na 129. seji dne 5. 10. 1988 razpravljal
o bilanci sredstev in o predlogu ukrepov za ureditev porabe z materi-
alnimi možnostmi do konca leta 1988 na osnovi interventne zakono-
daje in sprejel naslednje
SKLEPE
1.	izvršni svet je seznanil z informacijo občinskega komiteja za
družbene dejavnosti o stanju na področju družbenih dejavnosti ter
potrjuje predloženo bilanco sredstev. Dovoljeni global sredstev za le-
to 1988 znaša v skladu s predpisi 41.271.421 din oziroma skupaj z na-
črtovano solidarnostjo 54.502.909.000 dinarjev ali 110 odstotkov več
sredstev kot je znašal global sredstev v letu 1987.
2.	Izvršni svet ugotavlja, da omenjena sredstva ne zagotavljajo iz-
vajalcem finančnega pokritja programskih nalog, niti zakonsko dovo-
ljene rasti sredstev za OD in materialne stroške. Tako nastaja razlika
med potrebami in finančnimi možnostmi predvsem v šolstvu, zdrav-
stvu in socialnem varstvu v višini 1/12, kar pomeni, da te izvalajske
organizacije v mesecu decembru ne bodo imele denarja za delovanje.
Zato izvršni svet predlaga:
—	da se pripravijo finančni izračuni razpoložljivih in potrebnih
sredstev za posamezne družbene dejavnosti,
—	da OZD družbenih dejavnosti na osnovi devetmesečnih kazal-
cev poslovanja pripravijo oceno realizacije delovnih programov in fi-
nančnega pokritja do konca leta ter ocenijo finančne učinke že spreje-
tih ukrepov in pripravijo dodatne ukrepe za sanacijo poslovanja,
—	izvršni svet daje tudi pobudo za odpis občinskih prispevkov iz
dohodka na davčni osnovi in BOD zif zadnje trimesečje leta 1988, kar
bo le delno zmanjšalo razkorak med potrebami in možnostmi. V tej
zvezi naj se izpeljejo vse aktivnosti za pravno ureditev postopka za
odpis prispevkov.
—	Ker v letu 1987 nekatere OZD gospodarstva, ki so poslovale z
izgubo, niso poravnale obveznosti iz dohodka za posamezne sis druž-
benih dejavnosti, delovna organizacija Agis Ptuj pa ima na osnovi
sklepa skupščin odložene obveznosti, ki so zapadle 30. junija letos, je
ta dolžna poravnati obveznosti prek neposredne svobodne menjave
dela direktno OZD družbenih ckjavnosti.
3.	Izvršni svet ocenjuje, da vsi sprejeti ukrepi v letošnjem letu ne
bodo imeli takega učinka, da bi v celoti uskladili potrebe z možnost-
mi, če ne bo prišlo do spremembe interventne zakonodaje. Zato bo
potrebno ob koncu leta ponovno oceniti možnost poravnave najnuj-
nejših obveznosti iz tekočih prilivov do 15. januarja 1989. Nadalje
predlaga skupščinam SIS in DPS, da zadolžijo republiške delegate,
naj dajo pobudo za hitrejše reševanje sistemskih sprememb na po-
dročju skupne porabe v smislu že sprejetih smernic ob razpravi anali-
ze svobodne menjave dela v družbenih dejavnostih iz meseca julija le-
tošnjega leta.
KULTURNA SKUPNOST
OBČINE PTUJ
RAZPIS
za podelitev priznanj Kulturne skupnosti občine Ptuj za leto 1988. Priznanje
se imenuje OLJENKA in je dvostopenjsko: velika oljenka in oljenka.
1.	Priznanje se podeli:
temeljnim in drugim organizacijam združenega dela
samoupravnim interesnim skupnostim
družbenopolitičnim in drugim organizacijam
društvom, skupinam in posameznikom
2.	Velika oljenka kot najvišje priznanje Kulturne skupnosti občine Ptuj se po-
deli le izjemno, največ vsako leto po ena, za izjemne zasluge na področju
kulture ali izjemne umetniške dosežke, ki so predstavili Ptuj/in ptujsko ob-
čino v širšem slovenskem, jugoslovanskem in mednarodnem kulturnem
prostoru in pomenili njegovo uveljavitev, za izjemno življenjsko delo na
področju razvoja kulture v ptujski občini.
3. Oljenka kot priznanje Kulturne skupnosti občine Ptuj se podeli vsako leto
največ trem predlaganim za posebne zasluge na kulturnozgodovinskem,
muzejskem, likovnem, knjižnem, publicističnem, gledališkem, glasbenem
področju, na področju varstva kulturne dediščine in drugih kulturnih po-
dročij za:
—	organizacijsko delo na področju kulturnih dejavnosti v občini Ptuj
—	za dosežke na drugih za kulturni razvoj Ptuja posebno pomembnih de-
javnostih, za razvijanje revolucionarnih tradicij NOB in njihovo prena-
šanje v kulturno življenje Ptuja.
4	Predloge v skladu s pogoji razpisa lahko pošljejo organi skupščine Kultur-
ne skupnosti občine Ptuj, organi družbenopolitičnih skupnosti, družbeno-
politične organizacije, organi temeljnih in drugih organizacij združenega
dela, druge samoupravne interesne in krajevne skupnosti ter druge orga-
nizacije in društva.
5	Pisne predl6ge z. utenieljitvami Sfbrejema izv?šilni odbpr Kulturne skupno-
sti občine Ptuj, Trstenjakova ul. 9, do 5. decembra 1988.
IZVRŠILhJI ODBOR
4 — SESTAVKI IN KOMENTARJI
27. oktober 1988 - TEDNIK
Leto 1918 na Ptuju
Pa se povrnimo še v novembr-
ske dni leta 1918 in nadrobneje
spremljajmo dogodke.
V	obrambo »nemškega Ptuja«
so tukajšnji Nemci formirali in
oborožili svojo »Burger ^arde«,
tako da jo je moral razorožiti ba-
taljon 17. ljubljanskega pešpol-
ka, ki je bil poklican v mesto 7.
nov. 1918. Življenje v mestu^je v
bistvu v tem mesecu teklo v zna-
menju dvovladja. Medtem ko si
je stari občinski odbor (razpuš-
čen je bil konec novembra) pri-
zadeval ohraniti popoln mir in je
bil še vedno trdno prepričan, da
bo l*tuj ostal nemški, se je tu,
najverjetneje 2. nov., oblikoval
okrajni Narodni svet. Gerentstvo
za posle mestne občine je bilo
nato zaupano vladnemu komi-
sarju advokatu dr. Kranu Jurteli,
o katerem je Slovenski gospodar
7. nov. pisal kot o »slovenskem
županu«, ki da je nastopil po Or-
niggovem odstopu.'" Iz ohranje-
nih poročil in spominskih priče-
vanj je moč povzeti, da je bilo v
l^uju 3. nov. veliko zborovanje,
na katerem je član Narodnega
sveta advokat dr. Ivan Fermevc
»svečano razglasil« množici
Ptujčanov in okoličanov, da so
končno osvobojeni suženjstva in
da so na svoji zemlji postali svo-
bodni, v novi Državi SHS."
Toda zanos, ki je preveval slo-
venskega človeka, je bil skaljen v
prihodnje z mnogimi preizku-
šnjami. Znova se je bilo potreb-
no postaviti v obrambo narodne-
ga ozemlja. V teh časih, ko so te-
kla prizadevanja pridobiti spod-
nještajerske kraje pod okrilje
nemške Avstrije, je bilo tudi nuj-
no ohranjati mir. Okrajni glavar
dr. Otmar Pirkmaier je zato 4.
nov. pozval občinske predstojni-
ke, župne urade, šolska vodstva
in žandarmerijske postaje, naj
ohranijo z občinskimi stražami
red,^" saj so nemški pripadniki
(obrtniki, trgovci) zavirali nor-
malno preskrbo' in se nasploh
vedli provokativno. Podobnih
pozivov je bilo v novembru 1918
še več.
Razglas okrajnega glavarstva.
Narodnega sveta in vojaškega
poveljstva v Ptuju nov. 1918 je
pozval državljane, naj ostanejo
mirni, saj bodo »v prehodni do-
bi, ko pridejo najtežji časi, potre-
bovali pomoč narodne obla-
sti«."
V	proglasu »Slovenskim kme-
tom« v istem času oblast opozar-
ja, da nemški in nemčurski trgov-
ci ne smejo zaslužiti niti vinarja,
da je potrebno podpirati sloven-
ske trgovce. »Slovenska zemlja
mora ostati slovenska in prosta
od nemškega gospodarstva«, be-
remo v proglasu.^'
Arogantnost ptujskih Nemcev
ob prevratu narn je umijiva, saj
so ti vseskozi igrali na karto go-
spodarske premoči. Tako ugota-
vljamo, da so nemški občinski
možje komunicirali z Narodnim
svetom le v primerih povrnitve
škode, nastalih v občasnih izgre-
dih, ki so pretresali mesto. V od-
govor na nemško rovarjenje v
teh dneh je namreč prihajalo tu-
di do obračunavanja s prejšnjimi
oblastniki. In čera\no je ptujski
podžupan Johann Steudte še 16.
nov. 1918 poročal o položaju v
Ptuju kar v avstrijski Gloggnitz,
na območno načelstvo, ter med
drugim poudaril, da od sloven-
skega okoliškega prebivalstva
»ne grozi« nikakršna nevarnost
in da je v mestu mirno, pa je
nemška občinska uprava 27. nov.
obvestila \ nemščini okrajni Na-
rodni svet o incidentu. Pripadni-
ki Narodne odbrane naj bi v no-
či od 22. na 23. november razbili-
nekaj izložb in odstranili nekaj
nemških napisov na nemških tr-
govinah in gostilnah ter s tem
povzročili znatno škodo v \red-
nosti nad 9600 kron. Odgovor
okrajnega glavarstva se je glasil,
da storilcev niso odkrili, sicer pa
»še do danes« ni poravnana ško-
da, prizadejana Slovencem v
Ptuju leta 1914. Zato vsaka zdaj-
šnja prijava oz. iskanje odškod-
nine »ni umestno«."
V takem ozračju je dočakal
Ptuj ustanovitev Kraljevine SHS.
V počastitev zedinjenja je doži-
velo, mesto 15. dec. manifestati-
vno »narodno svečanost«. Na-
rodna navdušenost je pač mogla
privceti na dan, ker so bili še živi
spomini na zapostavljanje in za-
tiranje slovenskega življa. Poro-
čila govore, da so si ljudje na
predvečer praznika 14. dec. daja-
li duška na obhodu po mestu, ki
je bilo slovesno okrašeno. V
praznični Ptuj seje naslednji dan
zgrnila iz okolife množica ljudi,
peš ali z vozovi, mnogi v narod-
nih nošah, so prihajali v mesto.
»Veličastno ljudsko zborovanje«
na trgu pred nekdanjim domini-
kanskim samostanom, kjer so
spregovorili zbranim dr. Franc
Jurtela, dr. Ivan Fermevc in Mi-
ha Brenčič, pa povorka, ki se je
nato vila po mestnih ulicah —
vse to je pričalo o narodnem za-
nosu." V tem izrazu narodnega
navdušenja je seveda živelo pri-
čakovanje, da se bo za sloven-
skega človeka v jugoslovanski
državi vendarle spremenilo na
bolje. Sicer pa je tudi spoznahje,
da se tukajšnje nemštvo noče
ukloniti, prispevalo k temu, da
so nasploh slovenske narodne
prireditve, ki jim sledimo do ko-
roškega plebiscita, dobivale ma-
nifestativno podobo.
Hočem reči, da so se ptujski
Nemci obnašali skrajno igno-
rantsko tudi po zedinjenju v
Kraljevino SHS, kar se je izkazo-
valo v mnogih dejanjih, npr.
nemškutarjenje po mestu ni je-
njalo, po javnih lokalihh, na ve-
seljačenjih po nemških vinogra-
dih so se čule izzivalne nemške
pesmi (Die Wacht am Rhein,
Das deutsche NVeihlied), o čemer
je bil govor na Mestnem svetu še
leta 1920. Nemški napisi so se po
Ptuju videvali še v letu 1921. Po
»zedinjenju« je slovensko jav-
nost predvsem vznemirjal propa-
gandni material, ki je prihajal iz
nemške Avstrije (npr. v tukajšni
Blankejevi tiskarni je bil na voljo
zemljevid nemške Avstrije, v
okviru katere je bilo ptujsko ob-
močje). Nemško rovarjenje so ja-
sno dokazovali propagandni le-
taki iz Ciradca, s katerimi so sku-
šali Nemci predstavljati javnosti
nezadovoljstvo prebivalstva v ju-
g,oslovanski državi in celo izsiliti
plebiscitarno odločitev za ptuj-
sko območje."
Na taka" prizadevanja je reagi-
ral Narodni svet v Ptuju, ki je na
binkoštni ponedeljek I. 1919 or-
ganiziral na Florjanovem trgu
protestni shod proti razkosanju
slovenskega ozemlja. Cieslo
»Svoji k svojim!« seje po mestu
znova slišalo.'" Neurejene politi-
čne razmere so narekovale tudi
ptujskemu okrajnemu glavarju'
dr. Otmarju Pirkmaierju, da seje
9. maja 1919 pod »strogo zaup-
no« obrnil na občinska vodstva
ter jih opozoril na budnost in
nadzor »tujerodnega prebival-
stva«, ki pod tujim vplivom »ru-
je proti državi«.'
In kako neugnano je bilo do-
mače nemštvo, kaže tudi primer
počasne slovenizacije šol. Zave-
dajoč se poslanstva šolskih usta-
nov so si Nemci prizadevali še
naprej. ohraniti svoja nekdanja
germanizatorična vzgajališča, pri
čemer so se spet mogli opirati na
svoje ekonomske pozicije. Slo-
venski človek je bil namreč dot-
lej — in tako je bilo v največji
meri med obema vojnama — od-
visen od nemškega kapitala in
zato je bila vzgoja otrok v marsi-
katerem primeru domena tistega,
ki mu je rezal kruh. Ustanavlja-
nje slovenskih šol po končani pr-
vi svetovni vojni je spremljati ob
danih objektivnih okoliščinah v
okraju. Primerov zoperstavljanja
slovenskim šolskim ustanovam
je več, denimo oblikovanje slo-
venske glasbene šole v Ptuju, za
katero se je »iz narodnih razlo-
gov« zavzelo gerentstvo Mestne
občine, a je do nje moglo priti še-
le po ukinitvi Musikvereina 1.
1922.'"
Kaj so tedaj pomenile sloven-
ske šole kot narodnoobrambne
ustanove, razbiramo.še najbolj iz
Spomenice okrajnega glavarja
dr. Otmarja Pirkmaierja, ki jo je
naslovil 27. jun. 1919 na Deželno
vlado za Slovenijo glede namera-
vane opustitve višjih razredov
ptujske gimnazije, tega nekda-
niega »čuvarja nemštva na Spod-
njem Štajerskem«, ki se ga Nem-
ci po prevratu zlepa niso hoteli
odpovedati. Izhajajoč iz potrebe
po slovenizaciji in ohranitvi po-
polne gimnazije v Ptuju po prvi
svetovni vojni dr. Pirkmaier opo-
zarja slovensko vlado, da je pri
tem vprašanju nujno upoštevati
»narodnostno politični mo-
ment«, saj se že novica o reduci-
ranju šolskih oddelkov izrablja v
okraju v protidržavne namene.
Se pravi, potrebno bi bilo do te-
ga območja, »prizadetega« že za-
radi prejšnjih premestitev narod-
nozavednega učiteljstva, posto-
pati le drugače. In ker so iz Ptuja
kot »narodno eksponiranega me-
sta« tekla v preteklosti »vsa«
protislovenska politična prizade-
vanja, je pomembnost izobražen-
stva za narodnoprebudno delo
toliko večja. Narodno delo v
okraju namreč narekujejo trenut-
ne razmere, saj je tukaj še vedno-
ok. 10.000 »zloglasnih zagrizenih
Štajercev«. Okrajni glavar tudi
dodaja, da bo le z »dosledno
koncentracijo zavedne inteligen-
ce« mogoče zbrisati nemški zna-
čaj mesta Ptuja in le tako se bo-
do obrtništvo ter drugi nižji soci-
alni sloji spet spontano »spreo-
brnili« k svojemu slovenskemu
rodu.^"
Zanimivo je tudi, da je dr. Ot-
mar Pirkmaier še 1. 1925, tedaj
kot veliki župan mariborske
oblasti, moral opozoriti Mestni
magistrat v Ptuju, da je ta »dol-
žan voditi račun o ev. intencijah.
ki se gojijo v društvenih ustano-
\ah«, pri čemer je mislil pred-
vsem na Prostovoljno požarno
brambo v mestu, ki je prešla v
slovenske roke šele I. 1931. Torej
si je tudi v posameznih društvih
nemštvo prizadevalo ohraniti
svoje pozicije izpred leta 1918.^"
Skratka, dogodki, ki so si sle-
dili v dvajsetih letih, so izpriče-
vali v številnih primerih, da je lo-
jalnost tukajšnje »nemške manj-
šine« do jugoslovanske države le
na\idezna. Pod okriljem kultur-
no prosvetnega udejstvovanja
se je politično delo manjšine na-
daljevalo in se kazalo v občasnih
javnih političnih izpadih (npr. iz-
gred z Orjuno 1. 1923 v Ptuju), v
nemškutarskih protislovenskih
izzivanjih, ignorantstvu ob dr-
žavnih praznikih, v odkritih sti-
kih z nemškim zamejstvom,
predvsem z Gradcem, idr.
Zato bi ob koncu hotela nagla-
siti, da se s temi zadnjimi izvaja-
nji nisem nameravala oddaljeva-
ti od obdobja, o katerem na tem
posvetovanju največ govorimo,
da pa sem imela za potrebno
opozoriti na vprašanja, ki so se
odpirala in so se med obema voj-
nama na tem območju le še po-
glabljala. Samo dejstvo, da je
»nemška manjšina« v Ptuju gra-
dila svoje politične ambicije na
moči svojega kapitala (več kot
70 % delovne sile je iskalo zaslu-
žek v nemških obratih ali tam,
kjer je bil nemški kapital znatno
prisoten), ni moč prezreti. Ni
moč tudi mimo tega, da je nem-
štvo ob oportunizmu lokalnih
oblastnih forumov ter strankar-
skih nesoglasjih v mestnem ob-
činskem svetu bilo sploh jeziček
na politični tehtnici v Ptuju. 34%
oddanih glasov za nemško stran-
ko, ki se je ob občinskih volitvah
I. 1924 prvič po prevratu spustila
v boj za mestno občino, pove, da
je veljal Ptuj še vedno za najmo-
čnejšo nemško postojanko v
okraju. Za primerjavo pa tudi
povejmo, da se je po maternem
jeziku I. 1921 opredelilo za Nem-
ce v Ptuju 21,9% mestnega pre-
bivalstva (I. 1910 opredeljenih
Nemcev po pogovornem jeziku v
mestu 85,3
Vendar vsa ta vprašanja že so-
dijo v sklop druge obravnave.
Konec
Opombe:
ZAI', MO Ptuj 1918, šk. 23.^, Spisi 1918, dok. št. 1423/918 Poročilo pod-
župana Johanna Steudteja, Lojze Ude, Boj za Maribor in Štajersko Podravje I.
1918/19, ZC XV/l961,,str. 105; PMP ALR, I" B, Spomini Antona Blažeka.
F. F. Ob dnevih osvoboditve smo bili veseli v Ptuju pred 60. leti. Tednik
I978/XXX1. (7. 12.), št. 47.
Kakor pod op. 25, št. dok. 1405, 1406, 1494 1918.
Kakor pod op. ZAP... spisi 1. 1918, dok. št. 1440/1918 Josef Ornigg;
ZAP, MO Ptuj, r 31 1918, št. dok. 32.
ZAP, osebni fond Klasinc prof. Anton, zapiski o predvojnem nemštvu \ Ptu-
ju-
Kakor pod op. dok. št. 1402; f 451 1613/1918, dok. št. 1423.
Kakor pod op.dok. št. 1481; Slovenski gospodar 1918/111.(19. 12.), št. 51.
ZAF', MO Ptuj 1919, šk. 243, št. dok. 356, dr. Fran Jurtela 6. 3. 1919. št. 434 1
1919 Deželni vladi za Slovenijo o preiskavi pri Blankeju; Ptujski list I9I9/I.
(25. 5.), št. 8, 15. 6.), št. II.
Kakor pod op. Ptujski list . . .
Kakor pod op. dok. št. 1417.
ZAP, MO Ptuj, šk. 241, št. 26/919 Slovenska društva kulturna in politična;
MO Ptuj 1937, šk. 288, št. 1168/37 Glasjjena Matica v Ptuju; mr. B. Orožen,
Glasbena Matica v Ptuju, Spominski list septembrskih dogodkov, Ptuj 1933.
ZAP, MO Ptuj 1919, šk. 243, št. dok 864/1919, Spomenica okrajnega glavarja
št. 1077/preds. z dne 27. 6. 1919.
ZAP, MO Ptuj 1925, šk. 262, št. dok. 95, Prostovoljna požarna bramba v Ptu-
ju; MO Ptui 1932, šk. 275, Prostovoljno gasilno in reševalno društvo Ptuj 10. 12.
1932.
ZAP, Okrajno glavarstvo, šk. 253, št. 12/618 z dne 22.2. 1921 o popisu prebi-
valstva; ZAP, MO Ptuj 1924, šk. 261, št. 5, Občinske volitve v Ptuju 1924; Ka-
kor pod op. I.
25-LETNICA SKUPNOSTI SLOVENSKIH KMETUSKIH IN ŽIVILSKIH ŠOL
Slavnostna konferenca v Ptuju
Kmetijsko šolstvo v Sloveniji je preživelo precej
kriznih situacij, tako v šolstvu kot v kmetijstvu.
. Kljub vsemu se je ohranilo in se razvilo, kar je v ve-
liki meri tudi zasluga prodorne Skupnosti Sloven-
skih kmetijskih šol. Njeno 25-letnico so v petek sve-
čano proslavili v ptujskem srednješolskem centru.
Osrednja točka srečanja je bila slavnostna konfe-
renca, na kateri so staroste te skupnosti predstavile
njen razvoj, publikacijo kmetijskih šol in pomen
kmetijskega šolstva za slovenstvo.
Inženir Jože Pučko je prisotne najprej popeljal
skozi 25 let obstoja in delovanja skupnosti in pou-
daril, da kljub velikim uspehom skupnosti višji fo-
rumi še premalo upoštevajo prizadevanja in želje
kmetijskega izobraževanja ter tudi, da se morajo
programi kmetijskih šol še spremeniti in predvsem
izvajati na ustreznih šolah — na primer za program"
mehanika kmetijskih strojev v kmetijskih in ne v
kovinarskih šolah. Več bi morali po mnenju Pučka
imeti kmetijci tudi znanj iz ekonomike, knjigovod-
stva in zadružništva. Tako bi tudi zaposlitve za
kmetijske tehnike bilo lažje dobiti. Posebej več pa
je potrebno v kmetijske šole, po njegovem mnenju,
vnesti strokovnih in praktičnih predmetov, na pri-
mer vinogradništva ...
Z zanimanjem so delavci srednješolskega centra
in gostje iz kmetijskega šolstva in ptujskega kmetij-
stva prisluhnili tudi poročilu ekonomista Friderika
Degna, ki je na zanimiv način orisal 25 številk bilte-
na Kmetijskih šol in težave njegovega oblikovanja
in tiska. Posebej prodoren pa je bil prispevek dok-
torja Franca Adamiča, ki je orisal razvoj slovenske-
ga kmetijskega šolstva in pokazal njegovo 140- let-
no zgodovino in njegov pomen za narodovo samo-
bitnost.
V pogovoru so delavci kmetijskih šol in ptujskega
kmetijstva izmenjali izkušnje, predsednica ptujske-
ga komiteja za kmetijstvo, Radojka Čeh, pa je ori-
sala težave in uspehe ptujskega kmetijstva.
Znano je, da je ptujska kmetijska šola dalj časa
bila nekako v senci in ob strani, s pripravo letošnje
25- letnice skupnosti Slovenskih kmetijskih in živil-.
skih šol pa seje uveljavila tudi širše, gostom pa pri-
kazala svoja prizadevanja za boljše kmetijsko šol-
stvo.	,
d. I.
TRNOVSKA VAS (Bolfenk v Slovenskih goricah) - Prejšnjo
nedeljo so predstavniki vseh množičnih organizacij izdelali tedenski
plan gradbenih del. Sprejeli so zelo važen sklep: v sredo pričeti nadte-
meljno zidavo. Sklep je bil izvršen.
VITOMARCI - Med dobrimi poljskimi opekarnami seje odli-
kovala tudi vitomarška, ki je začela obratovati sredi precejšnjih težav.
Vitomarška opekarna izdela dnevno okoli 3000 kosov zidne opeke.
Doslej je izdelanih nad 90.000 kosov. Ce bi bila mobilizacija delovne
sile uspešnejša, bi v tej opekarni lahko izdelali dnevno do 6000 kosov
opeke, kar bi vsekakor zelo pospešilo gradnjo zadružnega doma.
JURŠINCI — Na najboljšem gradbišču v Tednu zadružnih do-
mov, to je v Juršnicih, je dosedanji odziv graditeljev pokazal lepe
uspehe. Poljska opekarna že služi namenu, saj so zakurili že prvo peč.
1. oktobra je delalo v gramozni jami 52 ljudi in 6 voznikov, v poljski
opekarni pa 20 ljudi. Sedaj že dozidavajo prodajalne prostore in skla-
dišča, že prej pa je bila zgrajena dvorana s pripadajočimi prostori.
STARŠE — V tem KLO so v vsaki vasi osnovali delovno skupi-
no, in sicer: v Staršah s 30 ljudmi, v Rošnji s 15, v Loki s 15, v Zlato-
ličju s 40 ljudmi. Take skupine so ustanovili tudi v Sv. Marjeti, Trni-
čah in Prepoljah. Prvi dan so pri gradnji zadružnega doma že naredili
148 delovnih ur. Drugi dan seje delo pokazalo slabše, kajti na vrsti so
bili Zlatoličani, pa so se odzvali samo z dvema delavcema, kljub temu
da se zadružni dom gradi tudi zanje.
CIRKULANE — Velike zasluge pri gradnji zadružnega doma
ima brez dvoma sindikat ekonomije v Paradižu, ki je z desetimi člani
v 100 urah zbetoniral 9 kubičnih metrov temelja. So pa tudi taki, ki so
od daleč ogledujejo gradnjo doma in venomer sprašujejo: »Kdaj bo
pa gotov naš zadružni dom, ki ga že tako dolgo gradimo?« (Naše delo
št. 9 - 21/10-1948)
ZDRUŽITEV SKOJ IN ZMJ .
V skladu z enim od sklepov V. kongresa KPJ se je po vsej domo-
vini začela politična akcija za združitev SKOJ (Zveze komunistične
mladine Jugoslavije) in LMJ (Ljudske mladine Jugoslavije). O tem
naj bi sprejel konkretni sklep IV. kongres SKOJ, ki je začel z delom
12.	oktobra 1948 v dvorani Kolaričeve univerze v Beogradu.
Skrbne priprave na kongres so bile tudi v ptujskem okraju in zao-
krožene so bile na okrajni konferenci Skoja 3. oktobra v Ptuju. Izrekli
so enotno podporo združitvi, sprejeli svoj program dela, ki je pomenil
tudi aktivnost mladih pred II. kongresom KPS, in izvolili delegata na
IV. kongres SKOJ. V času trajanja kongresa pa so mladi iz ptujskega
okraja pošiljali kongresu pozdravna pisma, ki so jih takrat imenovali
»resolucije«, sporočali uspehe pri svojem delu in programske obvez-
nosti, ki so jih sprejeli. Za ponazoritev le dve taki pismi:
»Skojevska organizacija Tovarne glinice in aluminija v Strnišču
pri Ptuju pozdravlja združitev SKOJ in LMJ, kar nam je porok za hi-
trejši razvoj Jugoslavije. V počastitev IV. kongresa Skoja smo si zadali
sledeče naloge:
—	pritegniti v organizacijo še neorganizirano mladino,
—	znižali bomo'proizvodne stroške za 5 odstotkov,
—	zmanjšali bomo odpadke materiala,
—	zmanjšali poškodbe na orodjih in strojih,
—	zboljšali bomo delovno disciplino,
—	nudili bomo vsestransko pomoč 17. mladinski delovni briga-
di,
—	z vso mladino bomo preštudirali gradivo V. kongresa KPJ,
—	vsak skojevec bo napravil 10 prostovoljnih delovnih ur pri
pospravljanju pridelkov na tovarniški ekonomiji,
—	tedensko bomo obiskovali strokovna predavanja.«
»S sestanka naše grupe SKOJ v sadjarsko-obdelovalni zadrugi
»Osojnik« pri Ptuju vam pošiljamo borbene pozdrave. S pojačanim
delom za dvig hektarskega donosa v zadrugi hočemo dokazati okoli-
škim kmetom vse prednosti kolektivnega obdelovanja zemlje ter jih
na ta način aktivirati v zadružništvo. Organizirali bomo strokovni štu-
dij za boljše delo v bodočem letu in osnovali bomo mladinsko njivo v
izmeri enega hektarja.«
(Naše delo št. 9 z dne 21/10—1948)
Se na kratko o poteku VI. kongresa SKOJ:
Prvi dan je potekal bolj v slavnostnem razpoloženju, drugi dan,
13.	oktober, pa je bil delaven. V referatu je bilo podrobneje predsta-
vljeno delo SKOJ, katerega skrbni voditelj in idejni vodnik je bila
KPJ. To velja še zlasti po prelomu v KPJ leta 1937, ko je odločno sto-
pil na čelo boja mladinskih množic.
Zelo pomembna je bila vloga SKOJ v NOB in v boju za sociali-
'stično graditev. Pravilna politična smer in vztrajno delo sta omogoči-
la, daje bila decembra 1942 v Bihaču ustanovljena enotna rnladinska
organizacija USAOJ (Združena zveza antifašistične. mladine Jugosla-
vije). Že do maja 1944 je USAOJ v svojih vrstah zbrala čez 500 tiso6
članov. Na tretjem kongresu leta 1946 se je preimenovala v Ljudsko
mladino Jugoslavije. Enotnost in požrtvovalnost vse jugoslovanske
mladine pri obnovi in utrjevanju političnega sistema sta dokazovali,
da med skojevci in drugimi mladimi v Jugoslaviji ni bistvenih politi-
čnih in ideoloških razlik. Zato je V. kongres KPJ priporočil, da se
SKOJ in IMJ združita, 13. oktobra je bil na VI. kongresu SKOJ tudi
sprejet sklep o tem. Dva meseca pozneje (decembra 1948) pa je na
skupnem kongresu SKOJ in LMJ bil sprejet sklep dokončen sklep o
tem.
V	praksi, enako kot drugje tudi v ptujskem okraju, je bila združi-
tev izvedena že prej. To so izvajali postopoma na ta način, da so v os-
novnih organizacijah K P podrobneje ocenili delo vsakega skojevca.
Tiste, za katere so ocenili, da imajo pogoje, so takoj sprejeli v član-
stvo KP, druga pa vključili v osnovne organizacije IMJ, kjer naj s svo-
jim delom in izkušnjami pomagajo dvigniti kakovost političnega dela
mladih. Na skupni konferenci Skoja in LMS 5. decembra 1948 v Ptu-
ju pa so'to tudi formalno potrdili, vendar o tem več podrobnosti kas-
neje.
KULTURNO-PROSVETNI FESTIVAL V PTUJU
Značilno za tedanji čas je tudi to, da seje v okraju pa tudi po va-
seh stalno nekaj dogajalo. Vrstili so se najrazličnejši »tedni«, »dne-
vi«, zleti, festivali in druge akcije. Njihov namen je bil, da so ljudi
stalno držali v pripravljenosti, kar je tudi omogočalo izvajanje najraz-
ličnejših kampanj.
Ena od takih prireditev, značilnih za tisti čas, je bil tudi okrajni
kulturno-prosvetni festival, ki je bil 16. in 17. oktobra 1948 v Ptuju. O
tem je bilo v Našem delu zapisano:
»V soboto zvečer je bilo mesto Ptuj okrašeno z zastavami in zele-
njem, izložbe trgovin pa s slikami naših voditeljev in cvetjem. Ptujča-
ni so hiteli v Mestno gledališče, kjer je bila otvoritev festivala. Govo-
rila je Mojca Anda, Referent(ka) za ljudsko prosveto, ki je predvsem
poudarjala razlike med mestom in vasjo, kar moramo odpraviti. Po
govoru je nastopila igralska skupina iz Gorišnice, ki je na mladin-
skem festivalu v Ljubljani, v skupini B dobila prvo nagrado. Predva-
jali so Linhartovo komedijo »Veseli dan« ali »Matiček se ženi«.
V	nedeljo zjutraj je mesto ponovno zaživelo. Sindikalisti in fron-
tovci so se zbrali na ptujskih ulicah in v špalirju pričakovali povorko
nastopajočih igralskih, pevskih in godbenih skupin. Povorko je krasi-
la tudi vrsta naših fizkulturnikov v uniformah praškega zleta. Povorka
je krenila v okrašen Titov dom (kinodvorana), kjer je bil svečani del
festivala. Govoril je sekretar agitpropa tov. Mavser o vzgoji novega
človeka —'človeka z dvignjenim čelom in jasnimi očmi.«
Nadaljevanje prihodnjič
TEDNIK ~ oKtotier 1988
SESTAVKI IN KOMENTARJI
V ospredju je skrb za človeka
ne glede na narodnost
v Ossu je, kot smo zapisali že
v enem od prejšnjih nadaljevanj,
veliko Turkov. Ti imajo enake
pravice kot Nizozemci. Drža-
vljanstvo pridobijo po petih letih
bivanja. Nova domovina je strp-
na tudi do njihove vere in navad.
Tako niso redke mošeje in dru-
go. Mlada turška generacija se je
povsem prilagodila novim ži-
vljenjskim razmeram, starejša pa
vztraja pri svojih navadah in ne
išče stikov s sosedi. Mladi Turki
študirajo tudi na visokih šolah in
univerzah. Četudi postanejo dr-
žavljani Nizozemske, jim voja-
škega roka ni treba služiti. Kar
60 odstotkov turških priseljencev
je prezposelnih, dobijo pa soraz-
merno visoko podporo. Pri pet-
desetem letu se lahko vrnejo v
domovino in dobijo bogato »od-
pravnino«, pri 65. letu pa jih ča-
ka pokojnina.
Od prijazne in gostoljubne de-
žele se bomo kmalu poslovili.
Spomini pa bodo še dolgo ostali
sveži. Grenak priokus bo ostal le
v tistem delu potovanja, ko smo
se vračali. Ne glede na ceno, ki
jo plačaš za vožnjo, ti sedeži v
vlaku ne pripadajo; tako je vsaj
menil sprevodnik štajerskega
ekspresnega vlaka, ki nas je v
Munchnu »hladnokrvno« posta-
vil na hodnik in tako smo se vo-
zili vse do Cjradca. Zanimivo pri
tem je, da so se v našem kupeju
razkomotile tri nemške študentke
iz skupine dvajsetih, ki je dobe-
sedno okupirala vlak. Kljub te-
mu da so se nam pozneje opravi-
čili, smo_ na hodniku vztrajali do
konca. Škoda le, da sprevodnik
razen svojega maternega jezika
ni poznal drugega. V njegovih
očeh smo bili »neumni« jugosi,
kot smo lahko razbrali iz pogo-
vora. Zato ne bo odveč opozori-
lo, vsem, ki boste kadarkoli po-
tovali z vlakom na Nizozemsko:
nikar ne verjemite našim turisti-
čnim agencijam, da rezervacije
niso potrebne. Za pot tja sicer
ne, zato pa jo morate imeti pri
vrnitvi. Našega negodovanja pa
je bilo v trenutku konec na želez-
niški postaji v Gradcu, kjer so
nam prijazni železničarji poma-
gali pri prtljagi, ne da bi jih za to
prosili. Tako se je še enkrat po-
kazalo, da povsod, ne glede na
oddaljenost, najdeš prijazne lju-
di. V dejavnostih, ki so sestavni
del turizma, pa je prijaznost te-
meljnega pomena.
Za konec še nekaj značilnih
slik iz vsakdanjega življenja in
dela Nizozemske.
Tekst: Majda Goznik
Nizozemska je prometno zelo urejena. Na avtocestah je dovoljena hi-
trost med 100 in 120 kilometri. Za vo/nike pa je še posebej »poskrblje-
no« pri vhodih v mesto, kjer so postavljene številne ovire. »Naloga« teh
je prisiliti šoferja, da /manjša hitrost.
Tudi cerkva imajo Nizozemci veliko. Pokopališča pri mestih niso nobe-
na redkost.
Tudi nizozemska mesta poznajo območja za pešce. Čas za dovoz blaga
ali odvoz je strogo določen. Prav tako so v mestih posebej označena ob-
močja, koder je dovoljeno voziti nevarne snovi.
Mesta so zelo dobro označena, zato se obiskovalci ne morejo izgubiti.
Takih načrtov, kot je na sliki, je veliko v vsakem mestu.
Na sliki je cigansko naselje. Teh je na Nizozemskem zelo veliko. Tam-
kajšnji cigani so znani kot mešetarji, prav tako pa kot tatici v trgovinah.
Posnetki: Dieter Jaušovec
,____„ _ Jnem^eeBHM
lenarja zanjo.
Ravnatelj Zgodovinskega arhiva Ivan Lovrenčič pravi o poslan-
stvu arhivov naslednje: »Arhivi so dejansko spomin neke družbe.
Vsak zgodovinar, ki želi pisati o zgodovini, pride v arhiv. Ne moremo
govoriti o zgodovini brez arhivskih dokumentov, dokumentov, ki so
nastajali z življenjem neke družbe, neke civilizacije; dokumenti so ti-
sti, ki pričajo o neki zgodovini. Prav zaradi tega je arhivska dejavnost
nujnost vsake družbe, zakaj preteklost, ki jo spoznavamo, se učimo o
njej, nas usmerja v sedanjosti in je temelj naše prihodnosti.«
Žal 20. oktobra, na dan odprtih vrat, v arhiv ni bilo nobenega
obiskovalca (če odštejemo radovednega novinarja); sicer pa jih letno
obišče zaradi takšnega ali drugačnega podatka, zaradi zgodovinskega,
znanstvenega dela ali zaradi iskanja službenih let okrog 400 uporab-
nikov. Kakor zastavlja Ivan Lovrenčič, v arhivu dobite vse doku-
mente, najstarejši pa je iz leta 1338.
NaV
Gosta sta odgovarjala tudi na vpraša-
nja o ljubljanskem procesu in pouda-
rila, da je po mnenju Odbora za člo-
vekove pravice postopek protiustaven
in, da obsojeni na prestajanje kazni
ne bodo šli prostovoljno ter preden
bo znano ozadje tega procesa, kar so
predstavniki odbora ob pomoči dele-
gatov RK ZSMS v slovenski skupšči-
ni tudi zahtevali v septembru.
Mladi so s šolo nadaljevali ta torek
v Klubu mladih. V torek je Bojan
Brank iz Republiškega centra OZN
predstavil osvobodilni boj Palestin-
ekoloskih problemih.
d. 1.
šin tleh, kar je pravzaprav vsa umetniška usivarjain^st pri nas, ..astaia
po naročilu plemstva. Izbor in redakcijo ptujske zbirke je opravil
prof. Milko Bizjak in je izšla v ediciji Državne založbe Slovenije.
Knjižnica hrani še nekaj neraziskanih notnih rokopisov. Zaradi nepri-
mernih razstavnih prostorov razstave ne sestavljajo originali. Zal.
Razstava bo predvidoma na ogled do 10. novembra. V. Kajzovar
Tako se govori!
v dneh, ko je v Beogradu potekala 17. seja C K
ZKJ, smo člani Jezikovnega razsodišča — podob-
no kakor drugi Jugoslovani pa tudi tujci — napeto
poslušali radijska in televizijska dogajanja. Poleg
številnih veselih in žalostnih vsebin, ki so nam jih
sporočali govorniki in komentatorji, smo dočakali
dogodek, ob katerem se nam ne zdi neupravičena
niti raba pridevnika »zgodovinski«: Trije sloven-
ski člani CK ZKJ so svoje diskusijske prispevke v
1. točki dnevnega reda povedali po slovensko (že
pred njimi pa je v svoji materinščini — albanščini
— nastopil neki govornik s Kosova).
Posebno smo veseli, ker so se za ta korak odlo-
čili pripadniki našega tako rekoč najmlajšega poli-
tičnega rodu: Borut Šuklje, Darja Colarič, Marti-
na Kolar. Doslej so se slovenski delegati odločali
za slovenščino samo v zvezni skupščini, pa še tam
samo nekateri med njimi in samo včasih, čeprav je
bilo že dolga leta poskrbljeno za prevajanje. Kaže,
da izkušnja s srbohrvaščino na letošnjem ljubljan-
skem procesu pred vojaškim sodiščem že poraja
prve pozitivne sadove. Upamo, da ne bodo zadnji.
Plakat na temo meseca knjige
Do 5. novembra je v poslovalnici Mladinske
knjige v Ptuju na ogled likovna razstava učencev
osnovnih šol Plakat na temo meseca knjige. Svoja
dela je razstavilo 18 učencev iz osnovnih šol Mur-
ska Sobota, Grad, Gorišnica, Kidričevo, Mežica,
Grajena, Ptuj, Destrnik, Cirkovce, Brezno — Pod-
velka, Brezje, Rogašovci, Ormož in Ljutomer.
N. V.
VRTEC V JERUZALEMU
To je eden izmed velikih dni, ko so otroci prinesli iz vrtca vsem
otrokom po viničarijah veselo novico:
»Mamica v vrtcu je rekla, ka v grozdji neka koč!«
Jaz pa si znova zastavljam vprašanje: kako pomagati Ijduem iz
teme? In sem si zapisala še eno točko za pogovor z materami. Najti
med ljudmi je znova veliko mrmranja in govoric o tem, kaj počenja-
mo v vrtcu.
Na mizi v igralnici gori petrolejka. Matere so posedle in z rokami
v naročju čakajo. S posestva smo povabili praktikanta Lešnika, kot
ponavadi. Tudi Ozmeca vidim v kotu; včeraj je njegov mali prvič pri-
capljal v vrtec. Ves je zlezel vase, ne dvigne pogleda . . . Med matera-
mi vidim Lahovo mlado, ki nam je vendarle poslala svojega starejše-
ga. Ko smo ga vprašali, zakaj ga tako dolgo ni bilo k nam, je pogledal
v tla in izjecljal: Da so babica hudi ... A zdaj, ko prihaja, vsako jutro
prinese v košku na hrbtu jabolka.
Ženskam leži skrb na obrazih. Navade, ki jih otroci prinašajo iz
vrtca, jih begajo. Prva se dvigne Škrgetova, iz nje bruhne kot plaz:
»Kaj si te vi mislite, kak morete reči otroki, naj mu don coto, ka
de se po riti vmuja, te pa še meni dovle coto, ka bi se veli še jas vmuj-
la!... Človeka je sron pred decoj!«
Na mah je v učilnici vpitje in krik. Obrnem se k Lešniku:
»Naj povedo, kar imajo na srcu!« In k ženskam: »Ljube matere,
naj govori ena! Zato smo se zbrale, da se bomo lepo pogovorile . . .«
»Pa deci lase režete! .. . »preglasi druge Vogrinova. »Zakaj ste
mojoj lase zrezali?«
»Pa nekše krtače za zobe naj jin kupimo ... pa še mene moj ta-
čok sili, naj si jo kupin'!«
»Zaj bomo te od krtoč živeli!«
Se Nežika se razburja:
»Te pa mi prinese stolek, tistega na tri noge, naj se veli dol se-
den, ka de mi noge vmuja! Ne spoštiivlejo več staršov . . .«
Čakam, da se oglasijo še druge, saj vem, da se je vse to že dolgo
nabiralo v njih. Zdaj se nerodno dvigne Ozmec. S pritajenim srdom
pove:
»Mojega odpišite! .. . Jaz mojega ne don!«
»Kak to, Ozmečov?« zdaj zrase Danica. »Včera ga je vaša žena
vpisala, rekla j«, naj gre še vaš, če gre sodedov.«
Ozmec udari po klopi:
»Una ga lahko vpiše, plačiiva pa bon jaz!«
»No, no, Ozmec,« se oglasi Lešnik. »O tistem plačilu ^e bova že
pri nas pogovorila. Otroka pa le pustite v vrtcu!«
Dvignem roko, in ko ženske utihnejo, spregovorim:
23. nadaljevanje
»Drage tovarišice! Tako bo tudi za vse vas bolje. Otroci imajo
prav, ko vas silijo, da naj se umivate — se samo roke in obraz. V ne-
deljo se rade lepše oblečete, če pa odprete usta in pokažete zobe, ki si
jih nikoli ne očedite ... od slabih, nečistih zob trpi celo telo!«
Znova se dvigne mrmranje, a zdaj stopi v učilnico Mimika; vsa
zasopla je še od hoje, prišla je iz šole v Svetinjah, pot je dolga celo
uro hoda, da bi spregovorila materam o prehrani otrok zdaj na jesen,
ko otroci zlasti bolehajo zaradi nepravilne prehrane. Mimiko poznajo
in ji zaupajo, pomirijo se in ji pazljivo prisluhnejo. Otrok naj ne je
sadja, ki ni zrelo in čisto, pa tudi roke morajo biti čiste; pred vsako
jedjo naj si umijejo roke, tako se učijo tudi v vrtcu. Tu se učijo jesti,
pa tudi govoriti ... Ko pa jim pove, da naj v tem času dajejo otrokom
kar največ grozdja, ki je že zrelo, matere osupnejo:
»Grozdje?! . . . Kak te ... ke pa naj ga zememo?«
»Ga bon v goricah nabrala?« pikro sprašujejo.
Dvignem roko:
»Pridite pogledat, ljube moje, pa boste videle, kolikokrat dobijo
vaši otroci v tem času grozdje za malico! Upravnik Pisar ga prav rad
pošlje otrokom.«
Ne morejo verjeti:
»Grozdja pred brotvoj! V jesen smo še nigdor ne jeli grozdja, ne
mi ne naša deca . . .«
Še eno presenečenje imamo zanje:
»Ljube matere, zdaj tudi ni več potrebno, da bi otroke strašili s
kačami, ki da 30 v grozdju. Z gospodom Furstom naj odide v pozabo
tudi ta laž, ki je bila kriva, da si tudi vi,-ko ste bili otroci, niste upali
utrgati grozdeka v tem neizmernem bogastvu grozdja, ko je bilo že
dozorelo. Naši otroci pa naj vedo, da smo zdaj gospodarji na lastnih
tleh, naj jih ne težijo nekdanje predsodki in strah .. .«
Prva, ki je ta pozni večer stopila iz našega doma, je veselo vzklik-
nila v umirjajočo se pokrajino:
»No, zaj še te kač nede več!«
Naglo odhajajo druga za drugo in že po potkah navzdol zami-
gljajo drobne lučke — sveče v njihovih laternah.
Mi pa še posedimo. Ob skodelici čaja, ob kozarcu sladkega mo-
šta, ob dolžnosti, ki smo seji zavezali: prevzgoja staršev. Da nam bo-
do zaupali. Vsi. Vsi še ne pošiljajo otrok v vrtec.
»Kaj je s tem Frasom?«
Tam je najmanj petnajst otrok, štirje so zapisani v vrtec, prihaja
samo eden, šestletni Matjažek.
»Jaz grem jutri tja!« se ponudi Mirka.
Svarim jo:
»Nikar ne hodi! Namlatil te bo!«
Tam oba pijeta, oče in mati .. . Tega ne bomo odpravili, dokler
ne preorjemo vse te ledine, dokler ne pregnetemo ljudi, kot ob dežev-
nih dnevih gnetemo ilovico med Jeruzalemom in Ljutomerom. Prve
klice nove rasti bodo poganjale v vrtcih ...
Mirka je mislila resno.
Ko se otroci razhajajo, prime Matjažka za roko in skupaj gresta
na njegov dom. Matjažek bučno odpre vežna vrata. Potisne ga čez in
se zazre v otroke, ki se gnetejo v veži, podobni drug drugemu kot ko-
vanec kovancu, drug za spoznanje večji od drugega. Dva ali trije se
plazijo po tleh. Ko ju zagledajo, se začno umikati proti izbi — vsi ra-
zen Matjažka.
Mati kuri v peč, oče sedi za mizo. Na pozdrav ne dobi odgovora.
»Veliko otrok imate, »pove vljudno, kolikor le more. In vpraša:
»Zakaj jih ne pošljete v vrtec? Štirje vaši so zapisani.«
Mati se ne obrne od peči. Oče molči, samo gleda jo, ne da bi kaj
rekel. Kako razbiti to masko na njegovem obrazu? Kako se mu skozi
že dolgo ne več čisti telovnik pritipati tja, kjer mu utriplje srce? Kako
predramiti v njem Človeka, ki gotovo dremlje nekje globoko v njem?
Tako nekako se sprašuje Mirka, ko čaka na njegovo besedo.
»Pa povejte, zakaj jih ne pošljete, še onih treh? Ali Matjažeku
kaj manjka?«
Nadaljevanje prihodnjič
6 - IZ NAŠIH KRAJEV
27. oktober 1988 - TEDNIK
V vrtu
Narava, okolje in naš vrt so dobili jesensko podobo, listje na traj-
nicah je pričelo spreminjati barvo, zoreti in odpadati, pa tudi les je
dozorel. Sadje je pospravljeno, za spravilo zelenjave za ozimnico pa
je sedaj pred nastopom jesenske slane najprimernejši čas. Že v prejš-
njih prispevkih za opravila v vrtu smo govorili o pripravi vrta na zim-
ski čas; v zadnjih dneh oktobra in v začetku novembra pa opozorimo
na naslednja opravila:
V	OKRASNEM VRTU opravimo še poslednjo košnjo trate, če
tega še nismo opravili. Travne površine moramo očistiti, ker sicer po-
košena trava deluje na koreninski sistem oziroma travno rušo kot za-
stirka in na njej pozimi zlasti pod snegom gnije ter tako poškoduje
koreninski sistem trav, po površini pa ostanejo prazne gole lehe.
Brž ko je listje z okrasnih drevin in grmičevja odpadlo, je mogo-
če pričeti sajenje oziroma presajanje . . . Vse vrste drevnin lahko sadi-
mo, če zemlja ne zmrzuje, sicer pa ima jesensko sajenje mnoge pred-
nosti pred spomladanskim, saj korenine v tleh tudi pozimi vegetirajo
in prek zime zraste toliko vegetativnih korenin, da spomladi nadzem-
ni organi jeseni posajene rastline vegetirajo hkrati s starim rastlinjem.
V	ZELENJAVNEM VRTU vse izpraznjene grede še pred zimo
globoko prelopatamo in pustimo neporavnane v grobi brazdi delova-
nju zimske zmrzali. Ce nameravamo vrt gnojiti s hlevskim gnojem, to
opravimo sedaj ob predzimski globoki obdelavi, saj hlevski gnoj prek
zime v tleh strohni in postanejo vse v njem vsebujoče hranljive snovi
do pomladi dostopne rastlini.
Pripraviti se moramo na vskladiščenje zelenjave prek zime. O
tem, kako je najprimerneje posamezne vrste zelenjave hraniti, bomo
podrobneje govorili v našem naslednjem prispevku z nasveti za opra-
vila v vrtu, tokrat pa le o pripravi kleti, v katero bomo spravili zele-
njavo. Klet naj bo bolj suha kot pa prevlažna, čeprav v takšni kleti ze-
lenjava bolj kalira zaradi izhlapevanja, so pa v njej slabše razmere za
razvoj raznih skladiščnih glivičnih bolezni. Ima naj stalno temperatu-
ro 4° C do 5° C ter možnost učinkovitega zračenja. Vanjo ne smeta
vdirati podtalna niti meteorna voda. Zelo pomembno je temeljito čiš-
čenje kleti pred vsakladiščenjem zelenjave; odstraniti moramo vse
gnijoče in druge odpadke, da se na razvijajo gnilobne bakterije in ne
naseli razni mrčes. Odstranimo tudi vso navlako, ki seje nabrala med
letom. Dobro očiščeno klet prebelimo z apnom, ki smo mu dodali
sredstvo za uničevanje mrčesa in sredstvo za zatiranje oziroma pre-
prečevanje plesni.
V	SADNEM VRTU, če nimamo ustrezno ograjenega pred div-
jadjo, sadno drevje zavarujemo pred glodajočo divjadjo, kot so zajci
in srnjad, tako, da debla ovijemo s koruzno slamo, sončničnimi stebli,
slamo ali nemočljivim natron papirjem. Papir se ne sme razmočiti, ker
bi takšen na deblu razpadel; ker pa običajno uporabljamo rabljene
vreče, naj te ne bodo od krmil ali snovi, ki bi za poljske miši bile va-
bljive. Tudi plastična folija za ovijanje drevja ni primerna, ker ni zra-
čna in na skorjo debla vpliva škodljivo. Z zaščito sadnega drevja pred
divjadjo ne smemo odlašati, ker se v tem prehodnem obodbju, ko na
poljih ni več na voljo dovolj hrane, le-ta kaj hitro znajde v sadonosni-
ku in nas tako preseneti z nepopravljivo škodo.
Miran Glušič, ing, agr.
Slavisti
v Bodkovcih
v okviru slavističnega zborovanja, ki ga je v dneh od 13. do 15.
oktobra pripravila mariborska Pedagoška fakulteta, so tudi letos ime-
li slavisti več predavanj naših najbolj znanih strokovnjakov s področ-
ja jezikoslovja oziroma slavistike. Izčrpno pa so govorili tudi o narod-
nem junaku Rudolfu Maistru ter nekaterih aktualnih temah s področ-
ja delovanja slovenistične in slavistične sekcije.
V soboto, 15. oktobra, pa je bilo okrog 200 udeležencev tega sre-
čanja na poučnem izletu, na katerem so med drugimi kraji v severovz-
hodni Sloveniji obiskali tudi rojstni kraj doktorja Antona Slodnjaka
— Bodkovce. Na priložnostni slovesnosti ob spominski plošči na
Slodnjakovi domačiji je govoril profesor Ivan Arhar ter v lepi in str-
njeni besedi predstavil Slodnjakovo življenje in delo, nato pa je Mar-
jan Sneberger prebral odlomek iz njegovega nedokončanega romana
Pohojeni obraz.
Po tradiciji dobrih in prijaznih gostiteljev so domači gostom po-
stregli z moštom in pravim kmečkim kruhom.
mš
Zbranim slavistom pred Slodnjakovo domačijo v Bodkovcih govori pro-
fesor Ivan Arhar. Foto: JOS
»Trajno bo ostalo zapisano
njegovo ime v naših srcih, saj se
je tovariš Cajnko vsa povojna le-
ta žrtvoval in delal za razvoj na-
šega kraja, bil je prisoten v vseh
porah našega družbenega in dru-
žabnega življenja.« Tako je dejal
predstavnik KŠ Dornava, ko se
je na domačem pokopališču v
imenu krajanov poslednjič po-
slavljal od vsestransko delavnega
Martina Cajnka iz Mezgovcev.
Ne le za svojo vas Mezgovci in
za krajevno skupnost Dornava,
tudi za razvoj širše družbenopo-
litične skupnosti je Martin Cajn-
ko veliko prispeval, zato je naša
dožnost, da se ga spomnimo in
vsaj v nekaj stavkih predstavimo
človeka, ki bo vedno ostal vzor
svojemu okolju.
Martin Cajnko je bil rojen 1 I.
11. 1911 v Mezgovci h, kjer sta si
z veliko truda in odrekanja z že-
no postavila topel dom zase in za
svojih šest otrok, ki so odrasli v
delavne in ugledne občane. Že
mlad se je posvetil delu v gasil-
stvu. Bil je pobudnik in ustano-
vni član gasilskega društva Me-
zgovci v letu 1939. V gasilstvu je
delal vse življenje in je v njem
opravljal skoraj vse funkcije do
okrajnega poveljnika.
Ustvarjalno se je vključil v OF
in bil leta 1944 med ustanovnimi
člani odbora OF v Dornavi, pod-
piral narodnoosvobodilni boj,
po osvoboditvi je bil dolgoletni
predsednik KO ZZB NOV v
Dornavi in si je zlasti prizadeval
— z delom in osebnim zgledom
za prenašanje tradicij NOB
na mlade rodove.
Deloval je tudi na vseh drugih
področjih — v krajevnem ljud-
skem odboru pri utrjevanju ljud-
ske oblasti, v skupščini KS Dor-
nava, odboru za SLO in DS,
družbenopolitičnih organizaci-
jah, v prosvetnem društvu, dru-
štvu upokojencev, ki je bilo v
Dornavi ustanovljeno prav na
njegovo pobudo. Bil je med or-
ganizatorji vseh akcij v krajevni
skupnosti pri urejanju cest in
drugih komunalnih in vsem po-
trebnih objektov. Vedno je delal
in ustvarjal z zavestjo, da je za
napredek treba veliko žrtvovati,
ustvarjalno delovati in z osebnim
zgledom pritegovati k delu tudi
druge.
To je Martin Cajnko znal;
znal je biti vedno in povsod člo-
vek, ljubezniv prijatelj, dober to-
variš, skromen in delaven. Pri
svojem delu je imel trdno oporo
v svoji ženi, s katero sta 7. 12.
1985 slavila zlato poroko.
Kako priljubljen je bil, potrju-
je tudi številna udeležba ljudi, ki
so ga pospremili na njegovi zad-
nji poti na pokopališče v Dorna-
vi, ki mu je kot upravnik pred-
vsem posvečal jesen svojega ži-
vljenja. Vsem, ki so Martina
Cajnka poznali in spoštovali,bo
trajno ostal spomin nanj, na nje-
govo delavnost in rezultate nje-
govega dela. Slava njegovemu
spominu!
FF
Slavnostna konferenca v Ptuju
v proglasu »Slovenskim kme-
tom« v istem času oblast opozar-
ja, da nemški in nemčurski trgov-
ci ne smejo zaslužiti niti vinarja,
da je potrebno podpirati sloven-
ske trgovce. »Slovenska zemlja
mora ostati slovenska in prosta
od nemškega gospodarstva«, be-
remo v proglasu.
Arogantnost ptujskih Nemcev
ob prevratu nam je umijiva, saj
so ti vseskozi igrali na karto go-
spodarske premoči. Tako ugota-
vljamo, da so nemški občinski
možje komunicirali z Narodnim
svetom le v primerih povrnitve
škode, nastalih v občasnih izgre-
dih, ki so pretresali mesto. V od-
govor na nemško rovarjenje v
teh dneh je namreč prihajalo tu-
di do obračunavanja s prejšnjimi
so nasploh slovenske narodne
prireditve, ki jim sledimo do ko-
roškega plebiscita, dobivale ma-
nifestativno podobo.
Hočem reči, da so se ptujski
Nemci obnašali skrajno igno-
rantsko tudi po zedinjenju v
Kraljevino SHS, kar se je izkazo-
valo v mnogih dejanjih, npr.
nemškutarjenje po mestu ni je-
njalo, po javnih lokalihh, na ve-
seljačenjih po nemških vinogra-
dih so se čule izzivalne nemške
pesmi (Die Wacht am Rhein,
Das deutsche Weihlied), o čemer
je bil govor na Mestnem svetu še
leta 1920. Nemški napisi so se po
Ptuju videvali še v letu 1921. Po
»zedinjenju« je slovensko jav-
nost predvsem vznemirjal propa-
gandni material, ki je prihajal iz
Kmetijsko šolstvo v Sloveniji je preživelo precej
kriznih situacij, tako v šolstvu kot v kmetijstvu.
. Kljub vsemu seje ohranilo in se razvilo, kar je v ve-
liki meri tudi zasluga prodorne Skupnosti Sloven-
skih kmetijskih šol. Njeno 25-letnico so v petek sve-
čano proslavili v ptujskem srednješolskem centru.
Osrednja točka srečanja je bila slavnostna konfe-
renca, na kateri so staroste te skupnosti predstavile
njen razvoj, publikacijo kmetijskih šol in pomen
kmetijskega šolstva za slovenstvo.
Inženir Jože Pučko je prisotne najprej popeljal
skozi 25 let obstoja in delovanja skupnosti in pou-
daril. da kljub velikim uspehom skupnosti višji fo-
rumi še premalo upoštevajo prizadevanja in želje
kmetijskega izobraževanja ter tudi, da se morajo
programi kmetijskih šol še spremeniti in predvsem
izvajati na ustreznih šolah — na primer za program"
mehanika kmetijskih strojev v kmetijskih in ne v
kovinarskih šolah. Več bi morali po mnenju Pučka
imeti kmetijci tudi znanj iz ekonomike, knjigovod-
stva in zadružništva. Tako bi tudi zaposlitve za
kmetijske tehnike bilo lažje dobiti. Posebej več pa
je potrebno v kmetijske šole, po njegovem mnenju,
vnesti strokovnih in praktičnih predmetov, na pri-
mer vinogradništva ...
Z zanimanjem so delavci srednješolskega centra
in gostje iz kmetijskega šolstva in ptujskega kmetij-
stva prisluhnili tudi poročilu ekonomista Friderika
Degna, ki je na zanimiv način orisal 25 številk bilte-
na Kmetijskih šol in težave njegovega oblikovanja
in tiska. Posebej prodoren pa je bil prispevek dok-
torja Franca Adamiča, ki je orisal razvoj slovenske-
ga kmetijskega šolstva in pokazal njegovo 140- let-
no zgodovino in njegov pomen za narodovo samo-
bitnost.
V pogovoru so delavci kmetijskih šol in ptujskega
kmetijstva izmenjali izkušnje, predsednica ptujske-
ga komiteja za kmetijstvo, Radojka Ceh, pa je ori-
sala težave in uspehe ptujskega kmetijstva.
Znano je, da je ptujska kmetijska šola dalj časa
bila nekako v senci in ob strani, s pripravo letošnje
25- letnice skupnosti Slovenskih kmetijskih in živil-.
skih šol pa seje uveljavila tudi širše, gostom pa pri-
kazala svoja prizadevanja za boljše kmetijsko šol-
stvo.	^
d. 1.
TRNOVSKA VAS (Bolfenk v Slovenskih goricah) — Prejšnjo
nedeljo so predstavniki vseh množičnih organizacij izdelali tedenski
plan gradbenih del. Sprejeli so zelo važen sklep: v sredo pričeti nadte-
meljno zidavo. Sklep je bil izvršen.
VITOMARCI — Med dobrimi poljskimi opekarnami seje odli-
kovala tudi vitomarška, ki je začela obratovati sredi precejšnjih težav.
Vitomarška opekarna izdela dnevno okoli 3000 kosov zidne opeke.
Doslej je izdelanih nad 90.000 kosov. Ce bi bila mobilizacija delovne
sile uspešnejša, bi v tej opekarni lahko izdelali dnevno do 6000 kosov
opeke, kar bi vsekakor zelo pospešilo gradnjo zadružnega doma.
JURŠINCI — Na najboljšem gradbišču v Tednu zadružnih do-
mov, to je v Juršnicih, je dosedanji odziv graditeljev pokazal lepe
uspehe. Poljska opekarna že služi namenu, saj so zakurili že prvo peč.
1. oktobra je delalo v gramozni jami 52 ljudi in 6 voznikov, v poljski
opekarni pa 20 ljudi. Sedaj že dozidavajo prodajalne prostore in skla-
dišča, že prej pa je bila zgrajena dvorana s pripadajočimi prostori.
STARŠE — V tem KLO so v vsaki vasi osnovali delovno skupi-
no, in sicer: v Staršah s 30 ljudmi, v Rošnji s 15, v Loki s 15, v Zlato-
ličju s 40 ljudmi. Take skupine so ustanovili tudi v Sv. Marjeti, Trni-
čah in Prepoljah. Prvi dan so pri gradnji zadružnega doma že naredili
148 delovnih ur. Drugi dan seje delo pokazalo slabše, kajti na vrsti so
bili Zlatoličani, pa so se odzvali samo z dvema delavcema, kljub temu
da se zadružni dom gradi tudi zanje.
CIRKULANE — Velike zasluge pri gradnji zadružnega doma
ima brez dvoma sindikat ekonomije v Paradižu, ki je z desetimi člani
v 100 urah zbetoniral 9 kubičnih metrov temelja. So pa tudi taki, ki so
od daleč ogledujejo gradnjo doma in venomer sprašujejo: »Kdaj bo
pa gotov naš zadružni dom, ki ga že tako dolgo gradimo?« (Naše delo
št. 9 - 21/10-1948)
ZDRUŽITEV SKOJ IN ZMJ .
V skladu z enim od sklepov V. kongresa KPJ se je po vsej domo-
vini začela politična akcija za združitev SKOJ (Zveze komunistične
mladine Jugoslavije) in LMJ (Ljudske mladine Jugoslavije). O tem
naj bi sprejel konkretni sklep IV. kongres SKOJ, ki je začel z delom
12.	oktobra 1948 v dvorani Kolaričeve univerze v Beogradu.
Skrbne priprave na kongres so bile tudi v ptujskem okraju in zao-
krožene so bile na okrajni konferenci Skoja 3. oktobra v Ptuju. Izrekli
so enotno podporo združitvi, sprejeli svoj program dela, ki je pomenil
tudi aktivnost mladih pred II. kongresom KPS, in izvolili delegata na
IV. kongres SKOJ. V času trajanja kongresa pa so mladi iz ptujskega
okraja pošiljali kongresu pozdravna pisma, ki so jih takrat imenovali
»resolucije«, sporočali uspehe pri svojem delu in programske obvez-
nosti, ki so jih sprejeli. Za ponazoritev le dve taki pismi:
»Skojevska organizacija Tovarne glinice in aluminija v Strnišču
pri Ptuju pozdravlja združitev SKOJ in LMJ, kar nam je porok za hi-
trejši razvoj Jugoslavije. V počastitev IV. kongresa Skoja smo si zadali
sledeče naloge:
—	pritegniti v organizacijo še neorganizirano mladino,
—	znižali bomo" proizvodne stroške za 5 odstotkov,
—	zmanjšali bomo odpadke materiala,
—	zmanjšali poškodbe na orodjih in strojih,
—	zboljšali bomo delovno disciplino,
—	nudili bomo vsestransko pomoč 17. mladinski delovni briga-
di,
—	z vso mladino bomo preštudirali gradivo V. kongresa KPJ,
—	vsak skojevec bo napravil 10 prostovoljnih delovnih ur pri
pospravljanju pridelkov na tovarniški ekonomiji,
—	tedensko bomo obiskovali strokovna predavanja.«
»S sestanka naše grupe SKOJ v sadjarsko-obdelovalni zadrugi
»Osojnik« pri Ptuju vam pošiljamo borbene pozdrave. S pojačanim
delom za dvig hektarskega donosa v zadrugi hočemo dokazati okoli-
škim kmetom vse prednosti kolektivnega obdelovanja zemlje ter jih
na ta način aktivirati v zadružništvo. Organizirali bomo strokovni štu-
dij za boljše delo v bodočem letu in osnovali bomo mladinsko njivo v
izmeri enega hektarja.«
(Naše delo št. 9 z dne 21/10-1948)
Se na kratko o poteku VI. kongresa SKOJ:
Prvi dan je potekal bolj v slavnostnem razpoloženju, drugi dan,
13.	oktober, pa je bil delaven. V referatu je bilo podrobneje predsta-
vljeno delo SKOJ, katerega skrbni voditelj in idejni vodnik je bila
KPJ. To velja še zlasti po prelomu v KPJ leta 1937, ko je odločno sto-
pil na čelo boja mladinskih množic.
Zelo pomembna je bila vloga SKOJ v NOB in v boju za sociali-
'stično graditev. Pravilna politična smer in vztrajno delo sta omogoči-
la, da je bila decembra 1942 v Bihaču ustanovljena enotna rnladinska
organizacija USAOJ (Združena zveza anti/ašistične. mladine Jugosla-
vije). Že do maja 1944 je USAOJ v svojih vrstah zbrala čez 500 tiso6
članov. Na tretjem kongresu leta 1946 se je preimenovala v Ljudsko
mladino Jugoslavije. Enotnost in požrtvovalnost vse jugoslovanske
mladine pri obnovi in utrjevanju političnega sistema sta dokazovali,
da med skojevci in drugimi mladimi v Jugoslaviji ni bistvenih politi-
čnih in ideoloških razlik. Zato je V. kongres KPJ priporočil, da se
SKOJ in IMJ združita, 13. oktobra je bil na VI. kongresu SKOJ tudi
sprejet sklep o tem. Dva meseca pozneje (decembra 1948) pa je na
skupnem kongresu SKOJ in LMJ bil sprejet sklep dokončen sklep o
tem.
V	praksi, enako kot drugje tudi v ptujskem okraju, je bila združi-
tev izvedena že prej. To so izvajali postopoma na ta način, da so v os-
novnih organizacijah KP podrobneje ocenili delo vsakega skojevca.
Tiste, za katere so ocenili, da imajo pogoje, so takoj sprejeli v član-
stvo KP, druga pa vključili v osnovne organizacije IMJ, kjer naj s svo-
jim delom in izkušnjami pomagajo dvigniti kakovost političnega dela
mladih. Na skupni konferenci Skoja in LMS 5. decembra 1948 v Ptu-
ju pa so"to tudi formalno potrdili, vendar o tem več podrobnosti kas-
neje.
KULTURNO-PROSVETNI FESTIVAL V PTUJU
Značilno za tedanji čas je tudi to, da seje v okraju pa tudi po va-
seh stalno nekaj dogajalo. Vrstili so se najrazličnejši »tedni«, »dne-
vi«, zleti, festivali in druge akcije. Njihov namen je bil, da so ljudi
stalno držali v pripravljenosti, kar je tudi omogočalo izvajanje najraz-
ličnejših kampanj.
Ena od takih prireditev, značilnih za tisti čas, je bil tudi okrajni
kulturno-prosvetni festival, ki je bil 16. in 17. oktobra 1948 v Ptuju. O
tem je bilo v Našem delu zapisano:
»V soboto zvečer je bilo mesto Ptuj okrašeno z zastavami in zele-
njem, izložbe trgovin pa s slikami naših voditeljev in cvetjem. Ptujča-
ni so hiteli v Mestno gledališče, kjer je bila otvoritev festivala. Govo-
rila je Mojca Anda, Referent(ka) za ljudsko prosveto, ki je predvsem
poudarjala razlike med mestom in vasjo, kar moramo odpraviti. Po
govoru je nastopila igralska skupina iz Gorišnice, ki je na mladin-
skem festivalu v Ljubljani, v skupini B dobila prvo nagrado. Predva-
jali so Linhartovo komedijo »Veseli dan« ali »Matiček se ženi«.
V	nedeljo zjutraj je mesto ponovno zaživelo. Sindikalisti in fron-
tovci so se zbrali na ptujskih ulicah in v špalirju pričakovali povorko
nastopajočih igralskih, pevskih in godbenih skupin. Povorko je krasi-
la tudi vrsta naših fizkulturnikov v uniformah praškega zleta. Povorka
je krenila v okrašen Titov dom (kinodvorana), kjer je bil svečani del
festivala. Govoril je sekretar agitpropa tov. Mavser o vzgoji novega
človeka — človeka z. dvignjenim čelom in jasnimi očmi.«
Nadaljevanje prihodnjič
TEDNIK - 27. oktober 1988
KULTURA IN IZOBRAŽEVANJE — 7
Pionirsko delo v glasbeni zbirki
Muzikologija je še mlada veda
iz prve polovice tega stoletja, v
Sloveniji pa smo se ji posvetili
šele po vojni. Katedra za muzi-
kologijo je na Filozofski fakulte-
ti, muzikologov pa je v Sloveniji
sila malo. Zato je še toliko bolj
nenavadno, da se kakšen muzi-
kolog zaposli v muzeju, kot je tu-
di nenavadno, zaenkrat še, da
muzej kot institucija začuti po-
trebo po takšnem strokovnem
kadru. V svoji viziji bodočega
razvoja je Pokrajinski muzej v
Ptuju ugotovil, da je le-to mogo-
če uresničiti tudi z muzikologom,
osnova in povod za takšno odlo-
čitev pa je bila seveda obstoječa
zbirka glasbil, edina take vrste v
republiki.
Izkušenj o delu muzikologov v
muzejih pri nas tako rekoč ni ali
pa jih je zelo malo. Veliko bo še
treba odkriti, raziskati, potovati
v tujino, pravi diplomirana muzi-
kologinja v Pokrajinskem muze-
ju v Ptuju Majda Eržen-Novak.
Pa kljub vsemu temu ni bila prav
nič v zadregi, ko sva dogovarjali
in potem tudi pogovarjali o nje-
nem delu. Polna je načrtov in
trdno prepričana o upravičenosti
svojega dela. Kljub temu da jih
ni veliko, ki bi ji pri tem delu
lahko pomagali in svetovali, je
trdno odločena, da bo dala mu-
zejski zbirki tisto pravo vsebino,
da bodo stara glasbila resnično
zaživela in ne bodo zgolj muzej-
ski eksponati, ki jih mora muzej
varovati in tudi sicer skrbeti za-
nje. Kot sama pravi, so jo stara
glasbila že od nekdaj zanimala.
Med študijem pa jo je zanje še
posebej navdušila Zmaga Ku-
mar, predvsem za ljudska glasbi-
la.
Poleg veselja do starih glasbil
pa ima Majda Eržen-Novak tudi
veliko dobre volje, trme in odlo-
čenosti, da bo uspela. Ne samo v
klasičnem muzejskem delu, am-
pak tudi pri oživljanju starih
glasbil, saj meni, da je baročna
glasbena zakladnica zelo bogata
in vse premalo znana prav zaradi
tega, ker so stara glasbila zgolj
muzejski eksponat in nihče iz
njih ne izvablja zvokov, katerim
so namenjena. Pri tem ima Maj-
da Eržen-Novak v mislih organi-
zacijo koncertov, ki naj bi postali
sestavni del programske oživitve
glasbene zbirke. Doslej je orga-
nizirala že dva koncerta in z od-
zivom publike je več kot zado-
voljna. Že doslej je sodelovala s
Profesorjem Ramovšem v Rado-
vljici pri organizaciji Tedna stare
glasbe in prizadeva si, da bi ta
glasbeni dogodek prenesla tudi v
Ptuj, da bi tudi pri nas zaživela
akademija za staro glasbo, saj za-
njo obstajajo vse okoliščine:
glasbila, prostori.
Majda Eržen-Novak pravi, da
kar si vtepe v glavo, mora biti. Še
predobro pa ve, da jo pri teh nje-
nih načrtih čaka veliko trdega
dela, da brez entuziazma kot v
umetnosti nasploh ne gre, da ve-
likokrat tvegaš, vendar se za cilj,
ki ga ima pred seboj, to tudi iz-
plača. Prepričani smo, da bo ta
cilj dosegla, da ji tudi vse omeji-
tve sredstev ne bodo vzele zagna-
nosti in volje, morda bodo le ne-
koliko upočasnile njen korak.
Poguma in predvsem dobre volje
pa ji pri tem njenem pionirskem
delu nikakor ne manjka.
NaV
Majda Eržen-Novak: V glasbeni
zbirki je še veliko neznank.
Spomin družbe
Skoraj neopazno, v senci aktualnih družbenopolitičnih dogod-
kov preteklega tedna je v četrtek minil dan arhivov. V ptujskem Zgo-
dovinskem arhivu so ta dan na široko odprli vrata vsem, ki bi jih mor-
da zanimalo, kako poteka delo v tej mnogim neznani delovni organi-
zaciji, vsem, ki jih zanima, kakšne so razmere dela, kaj vse skrivajo
metri in metri skrbno zloženega gradiva, listin, knjig, tudi kakšen per-
gament se najde vmes. Na prvi pogled »kup« papirja, bi pomislil neu-
ki obiskovalec, ki bi ga pot zanesla v arhivsko skladišče med police in
škatle. Pa ni tako. Na teh policah je zgodovina naše preteklosti, v teh
dokumentih je spomin družbe.
Zgodovinski arhiv v Ptuju pokriva območje dveh občin, Ormoža
in Ptuja. Saj ne da bi se nad svojimi delovnimi razmerami arhivski de-
lavci pritoževali; pravijo, da so ustrezni — za njih, ne pa tudi za gra-
divo, ki ga hranijo. Premalo prostora za hranjenje arhivskega gradiva
imajo, pa tudi sodobnejši opremi se ne bi odrekli, če bi le bilo dovolj
denarja zanjo.
Ravnatelj Zgodovinskega arhiva Ivan Lovrenčič pravi o poslan-
stvu arhivov naslednje: »Arhivi so dejansko spomin neke družbe.
Vsak zgodovinar, ki želi pisati o zgodovini, pride v arhiv. Ne moremo
govoriti o zgodovini brez arhivskih dokumentov, dokumentov, ki so
nastajali z življenjem neke družbe, neke civilizacije; dokumenti so ti-
sti, ki pričajo o neki zgodovini. Prav zaradi tega je arhivska dejavnost
nujnost vsake družbe, zakaj preteklost, ki jo spoznavamo, se učimo o
njej, nas usmerja v sedanjosti in je temelj naše prihodnosti.«
Žal 20. oktobra, na dan odprtih vrat, v arhiv ni bilo nobenega
obiskovalca (če odštejemo radovednega novinarja); sicer pa jih letno
obišče zaradi takšnega ali drugačnega podatka, zaradi zgodovinskega,
znanstvenega dela ali zaradi iskanja službenih let okrog 400 uporab-
nikov. Kakor zagotavlja Ivan Lovrenčič, v arhivu dobite vse doku-
mente, najstarejši pa je iz leta 1338.
NaV
Janša in Bavčar v Ptuju
Minuli četrtek so mladi pričeli z
občinsko mladinsko šolo. Prva tema
— o Kavčičevem času, ki sta jo pri-
pravila Igor Bavčar in Janez Janša je
pritegnila v Klub mladih okoli 80 lju-
di, ki so z zanimanjem prisluhnili pri-
pravljalcema Kavčičevih spominov in
dnevnika. Med gostoma in prisotnimi
seje razvila zanimiva razprava o poli-
tičnih in gospodarskih pogledih Sta-
neta Kavčiča, pa tudi o tem, kako je
uspelo tedanji politiki brez večjega
odpora odstraniti nekdanjega pred-
sednika Slovenskega izvršnega sveta
iz javnega in političnega življenja.
Gosta sta odgovarjala tudi na vpraša-
nja o ljubljanskem procesu in pouda-
rila, da je po mnenju Odbora za člo-
vekove pravice postopek protiustaven
in, da obsojeni na prestajanje kazni
ne bodo šli prostovoljno ter preden
bo znano ozadje tega procesa, kar so
predstavniki odbora ob pomoči dele-
gatov RK ZSMS v slovenski skupšči-
ni tudi zahtevali v septembru.
Mladi so s šolo nadaljevali ta torek
v Klubu mladih. V torek je Bojan
Brank iz Republiškega centra OZN
predstavil osvobodilni boj Palestin-
cev in krizo na Bližnjem vzhodu, dva
palestinska študenta pa sta predstavi-
la delovanje in težave palestinskega
osvobodilnega gibanja. Slušatelji šo-
le, ki jih je okoli 20, so si ogledali tudi
dva filma: Mož v sredini in Palesti-
nci 83.
Danes bo v Klubu mladih ob 17.
uri gost mladinske šole Tone Ander-
lič. Govoril bo o ustavnih spremem-
bah in o slovenski skupščini.
S šolo bodo nadaljevali v torek 8.
novembra, ko bodo obiskali TGA in
se tam pogovarjali o energetskih in
ekoloških problemih.
d. 1.
Plakat na temo meseca knjige
Do 5. novembra je v poslovalnici Mladinske
knjige v Ptuju na ogled likovna razstava učencev
osnovnih šol Plakat na temo meseca knjige. Svoja
dela je razstavilo 18 učencev iz osnovnih šol Mur-
ska Sobota, Grad, Gorišnica, Kidričevo, Mežica,
Grajena, Ptuj, Destrnik, Cirkovce, Brezno — Pod-
velka, Brezje, Rogašovci, Ormož in Ljutomer.
N. V.
Tako se govori!
v dneh, ko je v Beogradu potekala 17. seja CK
ZKJ, smo člani Jezikovnega razsodišča — podob-
no kakor drugi Jugoslovani pa tudi tujci ^ napeto
poslušali radijska in televizijska dogajanja. Poleg
številnih veselih in žalostnih vsebin, ki so nam jih
sporočali govorniki in komentatorji, smo dočakali
dogodek, ob katerem se nam ne zdi neupravičena
niti raba pridevnika »zgodovinski«: Trije sloven-
ski člani C K ZKJ so svoje diskusijske prispevke v
I. točki dnevnega reda povedali po slovensko (že
pred njimi pa je v svoji materinščini — albanščini
nastopil neki govornik s Kosova).
Posebno smo vesel), ker so se za ta korak odlo-
čili pripadniki našega tako rekoč najmlajšega poli-
tičnega rodu: Borut Šuklje, Darja Colarič, Marti-
na Kolar. Doslej so se slovenski delegati odločali
za slovenščino samo v zvezni skupščini, pa še tam
samo nekateri med njimi in samo včasih, čeprav je
bilo že dolga leta poskrbljeno za prevajanje. Kaže,
da izkušnja s srbohrvaščino na letošnjem ljubljan-
skem procesu pred vojaškim sodiščem že poraja
prve pozitivne sadove. Upamo, da ne bodo zadnji.
Stojan Kerbler na otvoritvi razstave (Foto: Kosi)
Pregledna razstava mojstra
fotografije Stojana Kerblerja
v razstavnem paviljonu Dušana Kvedra v Ptuju je do 13. novem-
bra odprta razstava mojstra fotografije Stojana Kerblerja. Razstavo je
pripravil Pokrajinski muzej Ptuj ob avtorjevi petdesetletnici. Razsta-
vo spremlja tudi katalog s podatki o življenju Stojana Kerblerja, o
priznanjih in nagradah ter z najpomembnejšimi bibliografskimi po-
datki.	■	N. v.
Ptujska notna zbirka
Prvič predstavlja Ljudska in študijska knjižnica v Ptuju razstavo
starih notnih rokopisov. Gre za sklenjeno zbirko komorne glasbe za
čembalo in koncerte za čembalo in godala iz sredine 18. stoletja. Zbir-
ko tvorijo dela manj znanih avstrijskih in štajerskih skladateljev na
prehodu iz baroka v kasicizem.
O izvoru zbirke so si mnenja deljena. Po ustnem izročilu naj bi jo
našli 1941 v gradu Vurberg pri demoliranju neke baročne peči. Kot
možnost nastanka se pojavljajo še drugi štajerski gradovi: Hrastovec,
Dornava, Štatenberg, Slovenska Bistrica in Brežice, ki so bili v 18.
stoletju v posesti grofov Attemsov. Ugibanja o nastanku se najbolj
nagibajo h gradu Hrastovec in Dornava, ki je bila med leti
1754—1772 rezidenca enega od članov rodbine. Tako kot nastanek
zbirke niha med Hrastovcem in Dornavo, kaže tudi izvor posameznih
skladb na eni strani na Dunaj in na drugi na Gradec.
Skladatelji, zajeti v zbirki, se ne morejo kosati z velikani evrop-
ske glasbe tistega časa, so pa vendar več kot dostojni zastopniki te
glasbe v srednji Evropi in kažejo tudi na glasbeno dejavnost v 18. sto-,
letju na Štajerskem. Med skladatelji zbirke je najbolj znan Adolf
HASSE (1699-^1783), uspešen operni skladatelj med Italijo in Nem-
čijo. Precej del imata v zbirki dunajska dvorna glasbenika NVenzel
Raimund BIRCK (ok. 1718-1763) in Georg Christoph NVAGENSE-
IL (1715-1777). Manj znana sta Johann Adam SCHEIBL
(1710-1773), organist iz St. Poltna, in Johann Georg ZECHNER
(1716—1778). Iz graškega glasbenega kroga prihajata Johann Anton
SGATBERONI (ok. 1708-1795) in Johann Mihael STEINBACHER
(ok. 1700—1741). Njuna dela so doslej ohranjena samo v Ptuju. V
zbirki so tudi skladbe le po imenu znanega Josepha SENFFTA. Po
mnenju poznavalcev so dela Sgatberonija in Steinbacherja doslej
sploh najstarejša registrirana avstrijska dela te vrste.
Ptujska zbirka je poleg nekaj mlajše novomeške edina sklenjena
zbirka glasbe 18. stoletja na slovenskih tleh. Čeprav gre za tuje avtor-
je, vendarle predstavlja materialno kulturno zapuščino, nastalo na na-
ših tleh, kar je pravzaprav vsa umetniška ustvarjalnost pri nas, nastala
po naročilu plemstva. Izbor in redakcijo ptujske zbirke je opravil
prof. Milko Bizjak in je izšla v ediciji Državne založbe Slovenije.
Knjižnica hrani še nekaj neraziskanih notnih rokopisov. Zaradi nepri-
mernih razstavnih prostorov razstave ne sestavljajo originali. Zal.
Razstava bo predvidoma na ogled do 10. novembra. V. Kajzovar
VRTEC V JERUZALEMU
To je eden izmed velikih dni, ko so otroci prinesli iz vrtca vsem
otrokom po viničarijah veselo novico:
»Mamica v vrtcu je rekla, ka v grozdji neka koč!«
Jaz pa si znova zastavljam vprašanje: kako pomagati Ijduem iz
teme? In sem si zapisala še eno točko za pogovor z materami. Najti
med ljudmi je znova veliko mrmranja in govoric o tem, kaj počenja-
mo v vrtcu.
Na mizi v igralnici gori petrolejka. Matere so posedle in z rokami
v naročju čakajo. S posestva smo povabili praktikanta Lešnika, kot
ponavadi. Tudi Ozmeca vidim v kotu; včeraj je njegov mali prvič pri-
capljal v vrtec. Ves je zlezel vase, ne dvigne pogleda . . . Med matera-
mi vidim Lahovo mlado, ki nam je vendarle poslala svojega starejše-
ga. Ko smo ga vprašali, zakaj ga tako dolgo ni bilo k nam, je pogledal
v tla in izjecljal: Da so babica hudi ... A zdaj, ko prihaja, vsako jutro
prinese v košku na hrbtu jabolka.
Ženskam leži skrb na obrazih. Navade, ki jih otroci prinašajo iz
vrtca, jih begajo. Prva se dvigne Škrgetova, iz nje bruhne kot plaz:
»Kaj si te vi mislite, kak morete reči otroki, naj mu don coto, ka
de se po riti vmuja, te pa še meni dovle coto, ka bi se veli še jas vmuj-
la!... Človeka je sron pred decoj!«
Na mah je v učilnici vpitje in krik. Obrnem se k Lešniku:
»Naj povedo, kar imajo na srcu!« In k ženskam: »Ljube matere,
naj govori ena! Zato smo se zbrale, da se bomo lepo pogovorile . . .«
»Pa deci lase režete! . . . »preglasi druge Vogrinova. »Zakaj ste
mojoj lase zrezali?«
»Pa nekše krtače za zobe naj jin kupimo ... pa še mene moj ta-
čok sili, naj si jo kupin'!«
»Zaj bomo te od krtoč živeli!«
Še Nežika se razburja:
»Te pa mi prinese stolek, tistega na tri noge, naj se veli dol se-
den, ka de mi noge vmuja! Ne spoštiivlejo več staršov .. .«
Čakam, da se oglasijo še druge, saj vem, da se je vse to že dolgo
nabiralo v njih. Zdaj se nerodno dvigne Ozmec. S pritajenim srdom
pove:
»Mojega odpišite! . . . Jaz mojega ne don!«
»Kak to, Ozmečov?« zdaj zrase Danica. »Včera ga je vaša žena
vpisala, rekla j«, naj gre še vaš, če gre sodedov.«
Ozmec udari po klopi:
»Una ga lahko vpiše, plačiiva pa bon jaz!«
»No, no, Ozmec,« se oglasi Lešnik. »O tistem plačilu ^e bova že
pri nas pogovorila. Otroka pa le pustite v vrtcu!«
Dvignem roko, in ko ženske utihnejo, spregovorim:
23. nadaljevanje
»Drage tovarišice! Tako bo tudi za vse vas bolje. Otroci imajo
prav, ko vas silijo, da naj se umivate — se samo roke in obraz. V ne-
deljo se rade lepše oblečete, če pa odprete usta in pokažete zobe, ki si
jih nikoli ne očedite ... od slabih, nečistih zob trpi celo telo!«
Znova se dvigne mrmranje, a zdaj stopi v učilnico Mimika; vsa
zasopla je še od hoje, prišla je iz šole v Svetinjah, pot je dolga celo
uro hoda, da bi spregovorila materam o prehrani otrok zdaj na jesen,
ko otroci zlasti bolehajo zaradi nepravilne prehrane. Mimiko poznajo
in ji zaupajo, pomirijo se in ji pazljivo prisluhnejo. Otrok naj ne je
sadja, ki ni zrelo in čisto, pa tudi roke morajo biti čiste; pred vsako
jedjo naj si umijejo roke, tako se učijo tudi v vrtcu. Tu se učijo jesti,
pa tudi govoriti . . . Ko pa jim pove, da naj v tem času dajejo otrokom
kar največ grozdja, ki je že zrelo, matere osupnejo:
»Grozdje?! . . . Kak te ... ke pa naj ga zememo?«
»Ga bon v goricah nabrala?« pikro sprašujejo.
Dvignem roko:
»Pridite pogledat, ljube moje, pa boste videle, kolikokrat dobijo
vaši otroci v tem času grozdje za malico! Upravnik Pisar ga prav rad
pošlje otrokom.«
Ne morejo verjeti:
»Grozdja pred brotvoj! V jesen smo še nigdor ne jeli grozdja, ne
mi ne naša deca. ..«
Še eno presenečenje imamo zanje:
»Ljube matere, zdaj tudi ni več potrebno, da bi otroke strašili s
kačami, ki da 50 v grozdju. Z gospodom Furstom naj odide v pozabo
tudi ta laž, ki je bila kriva, da si tudi vi,-ko ste bili otroci, niste upali
utrgati grozdeka v tem neizmernem bogastvu grozdja, ko je bilo že
dozorelo. Naši otroci pa naj vedo, da smo zdaj gospodarji na lastnih
tleh, naj jih ne težijo nekdanje predsodki in strah . . .«
Prva, ki je ta pozni večer stopila iz našega doma, je veselo vzklik-
nila v umirjajočo se pokrajino:
»No, zaj še te kač nede več!«
Naglo odhajajo druga za drugo in že po potkah navzdol zami-
gljajo drobne lučke — sveče v njihovih laternah.
Mi pa še posedimo. Ob skodelici čaja, ob kozarcu sladkega mo-
šta, ob dolžnosti, ki smo seji zavezali: prevzgoja staršev. Da nam bo-
do zaupali. Vsi. Vsi še ne pošiljajo otrok v vrtec.
»Kaj je s tem Frasom?«
Tam je najmanj petnajst otrok, štirje so zapisani v vrtec, prihaja
samo eden, šestletni Matjažek.
»Jaz grem jutri tja!« se ponudi Mirka.
Svarim jo:
»Nikar ne hodi! Namlatil te bo!«
Tam oba pijeta, oče in mati .. . Tega ne bomo odpravili, dokler
ne preorjemo vse te ledine, dokler ne pregnetemo ljudi, kot ob dežev-
nih dnevih gnetemo ilovico med Jeruzalemom in Ljutomerom. Prve
klice nove rasti bodo poganjale v vrtcih ...
Mirka je mislila resno.
Ko se otroci razhajajo, prime Matjažka za roko in skupaj gresta
na njegov dom. Matjažek bučno odpre vežna vrata. Potisne ga čez in
se zazre v otroke, ki se gnetejo v veži, podobni drug drugemu kot ko-
vanec kovancu, drug za spoznanje večji od drugega. Dva ali trije se
plazijo po tleh. Ko ju zagledajo, se začno umikati proti izbi — vsi ra-
zen Matjažka.
Mati kuri v peč, oče sedi za mizo. Na pozdrav ne dobi odgovora.
»Veliko otrok imate, »pove vljudno, kolikor le more. In vpraša:
»Zakaj jih ne pošljete v vrtec? Štirje vaši so zapisani.«
Mati se ne obrne od peči. Oče molči, samo gledajo, ne da bi kaj
rekel. Kako razbiti to masko na njegovem obrazu? Kako se mu skozi
že dolgo ne več čisti telovnik pritipati tja, kjer mu utriplje srce? Kako
predramiti v njem Človeka, ki gotovo dremlje nekje globoko v njem?
Tako nekako se sprašuje Mirka, ko čaka na njegovo besedo.
»Pa povejte, zakaj jih ne pošljete, še onih treh? Ali Matjažeku
kaj manjka?«
Nadaljevanje prihodnjič
8 - ZA KRATEK ČAS
27. oktober 1988 - XEDNIK
Dober Jen! Gnes pa me zebe. Zdaj pa se je te resen kak
zgleda, jesen čista gor na poletje sprovla. Tudi po deži in tenipa-
raturah. Toto pismo vam pisen v soboto 22. oktobra. Mica je za-
kurila v peč, saj sen ji snoči v štampeti prava kak me zebe, tak
zebe. ke sen čisna trdi. . . »Joj, to pa je vredik, je zažvrgolela
kak lastavička in me začela masirati in čez en cajt, gdo je ugo-
tovla dejansko stanje rekla: »Ve.š Lujz, kosti ma.š resen trde, gla-
vo tudi, kaj drugega pa čista nič. . .'.« Vete, tak to pride na štora
leta.
Pa si rajši kaj hoj pametnega pogučimo. O tisten, kak so re-
veži oh dnar prišli ali pa o tistem, kak so nogetni bogataši vun z
žepa tisti novi petmiljunski bankovec vkrali. Ker smo glih pri to-
ten noven bankovci, vas moren pitati, če vete, zakaj ma tista di-
klina na toten noven miljunori rovne in ne skodrane lase? Jaz
vam hon tak po tihen poveda, sami nikomu noga naprej ne prav-
te: »Lase ma rovne zato, saj nemre iti k frizeru, ker zdaj že malo
boljša in trajnejša trajna košta več kak pet štorih milijunov . . .
Ha, ha, ha, smejte se, če je smešno, lehko pa se tudi jočete, če je
kumi za jokati.
Vete, zdaj po sveti toti aids ali adidas razsoja. To je tisti he-
teg, ki se tudi s sekson prenaša. Obramba se pre dežni mantini
za Martinove in vse druge lulčke. Ker se tudi naš sosid Juža tote-
ga hetega hoji, zdaj k svoji Špelci še .samo z dežnim plaščon ho-
di. V trgovini pa vsokokrot zaupno reče svoji prodajalki: »Dajte
mi plašček proti adidasi ali pa, dajte mi radirko za otroške do-
klade hrisati...« Je pač tak. saj sen van že poveda, kak je napi-
sa eden naših pesnikov: »Zato se s kontracepcijo borimo, da hi
na svetu hil kak cepec manj!« Vete. meni se zdi, da je le hojše hiti
kontra-cepec, kak pa samo cepec ali tepec.
Zaj na jesen in zimo hode malo več cajta in vas zato vohin,
da mi napišete kaj iz vaših krajov. Lep pozdrav. Srečno, vaš
LUJZEK.
TEDNIK - 27. oktober 1988
iz NAŠIH KRAJEV - 9
Presenečenje v Banjaluki
Prejšnji konec tedna, v soboto, 22., in nede-
ljo,23. oktobra, se je v namiznoteniških ligah na-
daljeval boj za točke.
Člani so v 1. slovenski ligi B gostili odlične go-
ste iz Krškega. Po zelo dobri igri in v zares borbe-
nih dvobojih so slavili igralci Petovie z rezultatom
6:3. Po dve zmagi so slavili Šomen, ki je vodil eki-
po do zmage s svojo borbenostjo. Ta je prešla tudi
na vedno boljšega Segula ter Brodnjaka, žal pa
svoje dobre igre ni kronal z zmago Igor Džankič.
Dekleta v I republiški ligi A so gostovala pri
Kovini—Olimpiji ter proti mnogo močnejši ekipi
izgubile s 6:3. Popoldan so nadaljevale v Hrastni-
ku proti TKI Kemičar. Po ogorčeni borbi ter ob
pomanjkanju športne sreče so dvoboj izgubile zelo
tesno, in sicer s 5:4. Na obeh tekmah seje izkazala
Cerčetova in s prizadevnostjo resno trka na vrata
ekipe za MRL kot stalna članica te ekipe. Igrale so
še: Jauševčeva, Piškova in Cegnarjeva.
»Otroški vrtec« Petovie v MRL pa je gostoval v
Bosni. »Otroški vrtec« so ekipo poimenovali nas-
protniki, saj za ekipo praktično igrajo mlade, neiz-
kušene igralke; jih je kot kapetan vodila Simčeva.
V prvi tekmi so se pomerile v Jajcu, in sodeč po
rezultatu, je NTK Jajce zasluženo slavil. Vendar je
bilo vejiko ogorčenih dvobojev in rezultat bi lahko
bil tudi ugodnejši, saj je edini dve partiji zmagala
zares odlična Karničnikova.
V drugi tekmi v nedeljo proti ekipi Radeta Liči-
ne v Banja Luki so se domače igralke že v naprej
veselile zmage in se dogovarjale, kje jo bodo pro-
slavile. Vendar veliko želja in volje ter znanje
igralk Petovie so jim te račune prekrižali.
Igralke Petovie so evforični igri prekosile same
sebe in zmagale predvsem nepričakovano, vendar
zasluženo s 5:4. Pohvaliti velja visoko moralo eki-
pe in res odlične igre Simčeve ter Karničnil^ve z
dvema zmagama ter »male« Mlakarjeve, ki je pri-
spevala odločilno zmago, ko je izenačila rezultat
na 3:3, kar je dalo psihično stabilnost in voljo nje-
nima kolegicama iz ekipe, da sta obe dobili na-
slednja dvoboja.
Da znanje in volja ter velika motivacija prinaša-
jo tudi dobre rezultate, se ve, da pa bo teh rezulta-
tov več in v daljšem tekmovalnem obdobju tudi na
individualnih tekmovanjih, pa je potrebno preliti
še na litre znoja.
Ivo Pšajd
Drava-Dravinja 1:0 (0:0)
Nogometaši Drave so v nedeljo
pred 100 gledalci zmagaji z veliko
športne sreče. Derbi tretje in četrte
ekipe je v prvem polčasu razočaral,
saj smo videli igro brez tempa in brez
vsebine. V nadaljevanju je bilo sicer
nekoliko bolj zanimivo, vendar precej
manj od pričakovanega. Domačini so
zmagoviti zadetek dosegli v 71. minu-
ti iz enajstmetrovke po prekršku nad
Korošcem, strelec je bil Tomi Emer-
šič. Pred tem pa so gostje kar trikrat
iz idealnih priložnosti zgrešili prazna
vrata. Kazen je bil poraz, za katerega
so si popolnoma sami krivi. Drava se
je tako utrdila na tretjem mestu za
Steklarjem in Šmartnim. V nasled-
njem kolu bodo Ptujčani gostovali v
Slovenj Gradcu.
Drava: Horvat, Potočnik, Šmigoc
(Simonič), Ramšak, Šterbal, Kodrič,
Vogrinec (Hreljič), Korošec, T. Emer-
šič, M. Emeršič, Ljubeč.	I. k.
Gornja Radgona—Ptuj 73:78
Košarkarji Ptuja so v gosteh z lahkoto premagali doslej
neporaženo ekipo Gornje Radgone z rezultatom 73:78
(36:45). Ptujčani so si izdatno prednost priigrali že v pr-
vem polčasu, ko so v šestnajsti minuti povedli s 37:21. V
začetku drugega polčasa so domačini zaigrali bolje in zni-
žali rezultat na šest točk — 43:49. Potem so Ptujčani zo-
pet zaigrali bolj zbrano in začeli počasi ponovno nabirati
prednost, v petnajsti minuti drugega polčasa so povedli z
rezultatom 70:52. V končnici so s preudarno igro obdržali
prednost in zasluženo zmagali.
V obrambi in napadu sta se še posebej izkazala Cabri-
an in Šulič. Koše so dosegli: Šulič 25, Cabrian 16, Robert
Kotnik 12, Miran Kotnik 9, Ploj 8, Marčič 4 in Vlah 4.
Prihodnji petek — 28. 10. — se bodo Ptujčani ob 19.
uri v dvorani Center srečali z ekipe Pomurja iz Murske
Sobote.
Celje ekipni zmagovalec
v organizaciji medobčinskega dru-
štva slepih in slabovidnih Ormož—
Ptuj je bilo v Ptuju na novem vrtnem
kegljišču v Muršičevi ulici X. republi-
ško prvenstvo ekipno za člane v ke-
gljanju. Nastopilo je 9 ekip in 13 po-
sameznikov, ki so se nad 4 ure srdito
borili za vsak podrti kegelj, za čim-
boljšo uvrstitev.
Ptujčani so kegljali slabše, kot je
bilo pričakovati, prijetno pa je prese-
netila mlada ekipa Celja, ki je postala
ekipni zmagovalec. Končni vrstni
red: kategorija A: Pahor, Nova Gori-
ca — 91 kegljev — pred Serdinškom
iz Maribora — 91 kegljev (slabši za I
kegelj v čiščenju), Počkajem, Ko-
per ..., 7. Rudolf, Ptuj — 80, 17. Fur-
jan, Ptuj — 68 podrti keglj.
V kategoriji B je zmagal Zaješnik,
Celje - 101 kegelj - pred Hladni-
kom. Nova Gorica — 90 kegljev, Fur-
lanom. Novo mesto — 88 kegljev, Re-
berninškom, Ptuj — 88 kegljev (slabši
za 2 keglja v čiščenju)...; 7. Rap,
Ptuj - 86, 9. Kokot, Ptuj - 83, 24.
Prejac, Ptuj — 60, Hliš, Ptuj — 55 po-
drtih kegljev...
Ekipno: Celje — 330 kegljev, Mari-
bor— 317, Novo mesto — 314, Mur-
ska Sobota --311, Koper - 300, No-
va Gorica - 296, Ptuj — 291, Lju-
bljana — 289 in Kranj — 279 podrtih
kegljev.
anc
Verin modni kotiček
Ze v prejšnji številki sem vam povedala, da so le-
tos hlače nekoliko drugačne in zelo aktualne, zato se
bom tokrat lotila tega dela praktične in udobne žen-
ske garderobe.
Na prvi skici vidite hlače, ki so zelo široke. Pod pa-
som je mnogo gubic; bolj ste vitki in mehkejša, bolj
padajoča je tkanina, tem več je lahko gubic. Hlačni-
ce pa morajo biti spodaj ozke in iz njih se morajo vi-
deti gležnji, da se dobi občutek, kot da so hlače pre-
kratke. Kot smo včasih rekli, da si pri krojaču stal v
vodi, ko ti je jemal mero.
Če pa vaša postava ni najbolj^po predpisih in bi
vseeno rade imele takšne hlače, pa si poglejte drugi
primer na skici. Na trebuščku je trikoten del in šele
pod tem je vse polno gubic, vendar pazimo, da je tka-
nina res mehka in da lepo pade. Pas je lahko podalj-
šan navzgor, da nas malo stisne.
Se še spominjate hlač, ki smo jih nosile v šestdese-
tih letih! Široke hlačnice, ki so lahko zalikane na čr-
to ali pa tudi ne. Če niso zalikane na črto, dajejo vi-
dez dolgega krila. Pod pasom so tudi gubice, vendar
pa ne tako bogate kot v prvem primeru.
Za hlače veljajo vse barve, ki so v tej sezoni aktu-
alne: od črne, vsi zeleni toni pa vse do vijolične (od
ciklame prek vijolice do spominčice); samo malo
okusa je potrebno, da vse skupaj uskladimo!
Vaša Vera
Alojz Kojc
peti v državi
21., 22. in 23. oktobra je bilo v
Boru v Srbiji državno prvenstvo
za starejše mladince. Pravico do
udeležbe so imeli tekmovalci, ki
so v svojih kategorijah osvojili
prva in druga mesta na republi-
ških prvenstvih. Sodelovali so
tekmovalci iz vseh šestih repu-
blik in obeh pokrajin.
Pravico do nastopa v republi-
ški reprezentanci Slovenije so si
priborili tudi štirje tekmovalci iz
Judo kluba Gorišnica. Trije tek-
movalci — Alojz Kojc, Jože Ma-
rin in Ivica Miloševič — so se pr-
venstva udeležili, Miran Ploše-
njak pa je bil upravičeno odso-
ten.
Marin in Miloševič sta v pr-
vem kolu gladko premagala vsak
svojega nasprotnika z rezultatom
10:0. V drugem kolu je po enako-
pravni borbi komaj 16-letni Jože
Marin moral priznati poraz pred
izkušenejšim in starejšim tekmo-
valcem iz Bosne in Hercegovine.
Veliko smolo pa je imel drugi
tekmovalec Ivica Miloševič, saj
je bil v najožjem krogu kandida-
tov za medalje, vendar je kljub
vodstvu zaradi težje poškodbe
moral predati zmago nasprotni-
ku. Tretji tekmovalec Alojz Kojc
pa je po izredno dobrih borbah
premagal nasprotnike iz Srbije,
Makedonije in Črne Gore. Pri-
znati pa je moral poraz pred iz-
kušenejšim tekmovalcem s Koso-
va in tako je osvojil odlično peto
mesto.
Mladinska reprezentanca Slo-
venije je tudi na tem državnem
prvenstvu tako kot lani rfiorala
priznati premoč drugih republik,
saj je po prvem kolu nadaljevalo
boje le pet slovenskih tekmoval-
cev. Od teh sta le dva — Vučina
iz Impola in Kojc iz Gorišniče —
osvojila peti mesti, vsi drugi so
izgubili. Vendar pa poraz le ni
tako velik, če vemo, da-je bila
ekipa Slovenije v povprečju kar
za nekaj let mlajša od svojih nas-
protnikov in skoraj z gotovostjo
lahko trdimo, da so prav to fan-
tje, ki bodo postopoma vrnili slo-
venski judo na mesto, ki mu je
pripadalo pred nekaj leti. Judoi-
sti Gorišnice pa so zopet dokaza-
li, da bodo v bodoče na njih še
kako morali računati, saj letos ni
bilo tekmovanja, ki so se ga ude-
ležili, da ne bi po medaljah ekip-
no osvojili najmanj tretjega me-
sta, pa naj so bili to mednarodni
turnirji ali pa republiška prven-
stva.	Miran Petek
ROKOMET
Mirno kolo
Naše rokometne ekipe so imele v soboto dokaj mirno kolo, dve
sploh nista igrali. Članice Drave so bile proste, ker je Beltinka izstopi-
la iz tekmovanja, tekme članov Šempeter—Ormož pa ni bilo, ker ni
bilo sodnikov. Člani Velike Nedelje so v okrnjeni postavi doma izgu-
bili s Celjani z zadetkom razlike.
Kar štiri ekipe rokometnega kluba Drava so v soboto gostovale v
Krogu pri Murski Soboti. V prvem srečanju so mlajši pionirji domače
vrstnike premagali s 13:4, v drugem pa ptujski starejši pionirji doma-
čine s 20:19. V izredno izenačenem srečanju mladincev so bili doma-
čini srečnejši in zmagali s 17:16. Za konec pa je bil na vrsti obračun
članov, ki ga je spremljalo prek 100 bučnih gledalcev. Okrnjena ptuj-
ska ekipa se je držala zelo dobro, večkrat vodila, zdržala pa le do re-
zultata 17:17 sredi drugega polčasa. Takrat je agresivnim domačinom
uspelo nekaj nasprotnih napadov, tekmo pa so dobili s 27:22. V ostri,
vendar ne grobi tekmi je bilo kar 30 minut izključitev.
Drava: Valenko, Kramberger 6, Vajda, Pučko 3, Žuran 2, Osterc,
Zmavc 5, Terbuc 3, Kelenc 3, Mlakar.
V soboto zvečer se bodo Ormožani v Mestni grabi pomerili s
Krogom, Velika Nedelja pa v nedeljo dopoldan v Mariboru z Brani-
kom. V ptujski dvorani Center bo v soboto kar pet tekem. Najprej (od
13. ure dalje) bosta dve tekmi pionirjev z Radgono, nato mladinska
tekma Drava- Radgona, ob 17. uri tekma članic Drava—Brežice, ob
18.30 pa še tekma članov Drava—Radgona.
1. k.
ŠTAJERSKI PLESI
v organizaciji Zveze kulturnih organizacij Slovenije je bil konec
minulega tedna seminar za vodje folklornih skupin Slovenije, ki se ga
je udeležilo 35 mentorjev. Seminaristi so v uvodni besedi poslušali
Mirka Ramovša, ki je govoril o ljudskem plesnem izročilu Štajerske.
Ljudsko nošo Štajerske je predstavila dr. Marija Makarovič, šege ko-
ledarskega in življenjskega kroga na Štajerskem pa mg. Helena Lo-
žar-Podlogar. V teoretičnem delu seminarja so udeleženci slišali še
Igorja Cvetka, ki je govoril o ljudski vokalni in instrumentalni glasbi
na Štajerskem. V praktičnem delu seminarju so spoznali ljudske plese
Dravinjskih goric in vzhodnega Pohorja, Dravskega polja in zahodne-
ga dela Slovenskih goric, predstavile pa so jih folklorne skupine iz
Poljčan, Vinka Koržeta iz Cirkovc in Tončka Breznarja iz Korene.
Udeleženci seminarja pa so tudi obiskali folklorno skupino iz Lanco
ve vasi, ki jim je pripravila celovečerni nastop.
Letošnji seminar je bil nadaljevalni seminar v spoznavanju šta-
jerskih plesov, ki so izredno bogati in veliko jih je še ohranjenih. Se-
minar pa ne daje samo teoretičnih napotkov, ampak dobijo udeležen-
ci tudi celotno etnološko podobo tistega časa, ko so plesali plese, ka-
terih korake se naučijo v teoretičnem delu seminarja. V zadnjih letih
si pri Zvezi kulturnih organizacij tudi prizadevajo organizirati semi-
narje za glasbenike folklornih skupin, saj je največja pomanjkljivost
naših folklornih skupin prav v godbenikih. Zadnje leto so tako pri-
pravili seminar za diatonično harmoniko; naletel je na velik odziv.
NaV
Razgibana dejavnost vojaškega kluba
Poleg vojaškega urjenja in
stalne borbene pripravljenosti
imajo v vojašnici Dušana Kve-
dra v Ptuju zelo dobro organizi-
rano tudi preživljanje prostega
časa vojakov in starešin. Vse in-
terese na tem področju usklajuje-
jo in izvajajo prek vojaškega klu-
ba, katerega načelnik je sedaj ci-
vilna oseba, in sicer Ivan Štrafela
iz Markovec.
O možnostih kulturnega, za-
bavnega in športnega življenja
znotraj vojaških zidov je za Ted-
nik povedal:
»Osnovna naloga vojaškega
kluba je omogočiti vojakom in
starešinam čimboljše preživljanje
prostega časa po napornem delu.
Trudimo se, da bi vsem skupaj
nudili čimveč, kar je možno. Ta-
ko imamo svojo knjižnico in či-
talnico, občasno predvajamo fil-
me, v okviru kulturnih sekcij sta
najbolj aktivni glasbena in foto-
grafska skupina; imamo še nekaj
športnih sekcij — od nogometne
do košarkarske, šahovske, na-
miznoteniške, odbojkarske ipd.
Sicer pa imamo tudi svojo raz-
glasno postajo, ki se oglaša vsak
dan. Zjutraj prenašamo osrednje
medije po želji vojakov, popold-
ne v prostem času pa vrtimo tudi
svojo glasbo. Občasno objavimo
kakšno čestitko vojaku ali stare-
šini, objavljamo tudi uradna ob-
vestila za različne aktivnosti, pa
tudi novice iz vojaškega življe-
nja. Med najbolj poslušanimi
oddajami pa je prav gotovo naša
glasbena lestvica hitov, ki jo
predvajamo vsak četrtek.«
V okviru vojaškega kluba pa
zelo pogosto sodelujete tudi z
društvi in organizacijami zunaj
kasarne, kajne?
»Prav gotovo. Se posebej se to
sodelovanje odraža na športnem
področju, kjer sodelujemo v
glavnem z vsemi športnimi sekci-
jami. Sodelujemo,skoraj z vsemi
mestnimi krajevnimi skupnost-
mi, pa tudi z nekaterimi na pode-
želju. Vsem, ki nas kakorkoli po-
trebujejo, smo pripravljeni pri-
skočiti na pomoč. Tako že več let
sodelujemo pri raznih delih na
zvezni M DA Slovenske gorice,
naši vojaki so sodelovali pri pri-
pravi prireditvenega prostora za
ptujski festival domače zabavne
glasbe, večja skupina vojakov je
sodelovala tudi na zadnjem po-
hodu po poteh Kozjanske čete.
Sicer pa naše športne ekipe red-
no sodelujejo na raznih turnirjih
ali tekmah. Skratka zares redno
sodelujemo tako s KS kot z dru-
štvi in organizacijami pa tudi z
občinsko Zvezo telesno kultur-
nih organizacij.
Morda pogrešamo sodelova-
nja z mladinskimi organizacija-
mi na terenu. Trudimo se tudi,
da bi prek naše mladinske orga-
nizacije vzpostavili in ponovno
okrepili stike s srednješolsko
mladino iz SŠC Ptuj. Ni še dolgo
tega, ko so naši kulturniki redno
sodelovali na vseh prireditvah in
proslavah, kamor so jih povabili,
in želimo, da bi bilo spet tako.
Pred nami je praznovanje dneva
Jugoslovanske ljudske armade in
menim, da je to prava priložnost
za ponovno oživitev našega so-
delovanja.«
M. Ozmec
Načelnik vojaškega kluba Ivan
Štrafela.
Svet osnovne šole Leskovec pri Ptuju, razpisuje na podla-
gi določil Samoupravnih aktov dela in naloge
ravnatelja osnovne šole
Razpisni pogoji:
—	Višja ali visoka izobrazba pedagoške smeri,
—	strokovni izpit in najmanj 5 let delovne dobe v vzgoj-
noizobraževalnem delu,
—	pravilen odnos do samoupravljanja in družbenopoliti-
čna aktivnost.
Dela in naloge ravnatelja šole razpisujemo za dobo 4 let.
Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili v roku 15 dni po
objavi razpisa.
10 - ZA RAZVEDRILO
27. oktober 1988 - TEDNIK
TEDNIK ~ oktober 1988
OGLASr IN OBJAVE - 11
s SEJE SKUPŠČINE OBČINSKE ZDRAVSTVENE SKUPNOSTI
Denar, denar... in znova denar
Mariborska bolnišnica je sklenila, da ho v ptujski bolnišnici ukinila ne-
kaj specialističnih ambulant. Ptujčani smo proti temu. saj ji te po .sporazumu
o delitvi dela tudi pripadajo, pomeni, da jih je dolžna organizirati. Pri teh
ambulantah je potrebno vztrajati, pravijo tudi v občinskem izvršnem svetu.
Če jih Mariborčani nočejo, jih bomo v bodoče .sami imeli, saj so prostori že
urejeni. Pridobiti je potrebno le kadre. Zaradi zaprtja teh ambulant hi se me-
sečno osemsto Ptujčanov moralo voziti v Maribor. Kot je znano, pa so si ptuj-
ski zdravstveni delavci v zadnjih letih močno prizadevali, da bi nekatere
zdravstvene storitve .še bolj približah občanom.
Drugi sklic občinske zdravstvene
skupnosti Ptuj je bil uspešen. Delegati
so z vabilom za ponedeljkovo sejo spre-
jeh tudi obvestilo o tem. da v bodoče
krajevne skupnosti ne bodo prejele de-
narja za delo delegacij, če delegatov ne
bo na sejo. Prvi sklic za 29. september
je bil neuspešen tudi zalo, ker je manj-
kalo kar 26 delegatov iz krajevnih
skupnosti. Kaže, da je obvestilo zale-
glo, saj so tokrat prišli. Zanimivo pa je,
da so si delegatsko »obvezo« tokrat na-
ložiti kar tajniki krajevnih skupnosti.
Tudi ponedeljkova skupščina ob-
činske zdrvstvene skupnosti se ni ra-
zlikovala od prejšnjih. Trajala je štiri
ure in pol, delegati so imeli veliko
vprašanj, zatikalo pa se je tudi pri
sprejemanju posazemnikov sklepov.
Še najbolj vroče je bilo pri sprejemu
spremembe finančnega načrta za le-
tos, saj je bilo prvo glasovanje neu-
Na ponedeljkovi seji skupščine
občinske zdravstvene skupnosti .so
veliko govorili tudi o participaciji in
njenih učinkih. V zadnjih treh me-
secih so v ptujskih zdravstvenih or-
ganizacijah pobrali za okrog 160
milijonov dinarjev participacije. V
strukturi bolnišnice je ta udeležena
z nekaj nad dva odstotka, prav ta-
ko v osnovnem zdravstvenem var-
stvu, le zobozdravstvo je zaslužilo
nekaj več, in sicer trinajst odsto-
tkov. Da zaradi visoke participacije
bolniki ne bi prihajali v ambulante,
v ptujskem zdravstvu niso opazili,
zmanjšale pa so se čakalne dobe
pri protetičnih storitvah, ker ljudje
izdelavo protez prelagajo na poz-
nejši čas. Nekaj delegatskih vpra-
šanj pa je bilo tudi v zvezi z delom
ambulant.
spešno. Delegati zbora izvajalcev so
bili najprej proti sprejemu sklepa, ker
niso soglašali z njegovo vsebino. Pri
tem so poudarili, da pa spremembo
finančnega načrta za letos sprejema-
jo. Dodatno besedilo, s katerim sogla-
šajo, pa se nanaša na to, da odbor
skupnosti takoj, ko bodo znane spre-
membe dogovorjene rasti prihodkov
— najkasneje pa do 30. novembra,
sprejme ustrezno spremenjeni finan-
čni načrt za letos. Za zdajšnjega se ta-
ko in tako ve, da je v bistvu le na pa-
pirju usklajena bilanca, da se zadosti
črkam zakona.
Tudi pri izhodiščih in cenah zdrav-
stvenih storitev z veljavnostjo od pr-
vega septembra letos ni šlo vse glad-
ko, potrdili so le nove cene za bolniš-
nico, psihiatrijo, osnovno zdravstve-
no varstvo, ne pa tudi za zobozdrav-
stvo. Za te še namreč niso znana ne-
katera izhodišča. Skupščina je sogla-
šala, da je tudi za zobozdravstvo po-
trebno poiskati ustrezno rešitev, tak-
šno, ki ne bo zahtevala zmanjšanja
obsega zobozdravstvenih storitev ozi-
roma števila ambulant. Pomeni, da si
je potrebno prizadevati, da se ptuj-
skemu zobozdravstvu prizna obstoje-
ča kadrovska zasedenost in ne stanje
iz leta 1985. Zanimivo pa je, da se na
primer Mariborčanom brez težav pri-
zna nadpovprečna zasedenost, Ptuj-
čani pa so itak že pod slovenskim
povprečjem. Ce bi torej morali prista-
ti na kadrovska izhodišča iz prejšnjih
let, bi to bila velika klofuta. V zadnjih
letih so pridobili nekaj kadrov, njiho-
vo specializacijo pa je potrdila tudi
skupščina, sedaj pa bi jih morali od-
kloniti. Da jih potrebujemo, je vsako-
mur jasno že zaradi tega, ker je stanje
našega zobovja prej kot zadovoljivo.
Občinska zdravstvena skupnost je v
devetih mesecih »pridelala« nekaj
nad eno milijardo izgube. V devetih
mesecih pa so z izgubo poslovali tudi
v Zdravstvenem centru dr. Jožeta Po-
trča Ormož — Ptuj. Direktor centra
■Milan Jager je povedal, da gre pri tej
izgubi v glavnem za nepokriti dolg iz
prejšnjega leta. Glede ukrepov, s ka-
terimi naj bi omilili finančne težave.
je povedal, da se je ves čas samo pri-
čakovalo, kaj bo zdravstvo naredilo.
Dr. Arko, vodja bolnišnice, je pove-
dal, da so rezerve le na račun bolni-
kov. Pomeni, da se bodo čakalne do-
be podaljšale na več mesecev. Tako je
na primer na preiskavo z ultrazvočno
napravo treba čakati do tri mesece.
Podobno je v drugih specialističnih
ambulantah. Skupščina je sprejela in-
formacijo o uresničevanju stabiliza-
cijskih ukrepov v Zdravstvenem cen-
tru in v občinski zdravstveni skupno-
sti.
Trenutno stanje v skupnosti in nje-
no nadaljnje poslovanje je kritično,
nič manj pa ni zaskrbljujoče stanje v
zdravstvenih delovnih organizacijah.
Jasno je, da se skupnost niti organiza-
cije ne bodo do konca leta pokrile,
kar pomeni, da jim bo primanjkovalo
denarja. Pri tem pa je še kako po-
membno, da se uresničijo varčevalni
programi, saj samo s participacijo ter
nekaterimi drugimi ukrepi ne bo moč
bistveno popraviti finančnega rezulta-
ta. Zato so sedaj vse oči uprte v si-
stemske spremembe. Te naj bi pričele
delovati že prvega januarja prihod-
njega leta. Napovedane so spremem-
be rizičnih skupnosti.
MG
Na ponedeljkovi skupščini občinske zdravstvene skupnosti Ptuj naj bi
razpravljali tudi o načrtovanih investicijah v zdravstvu do konca leta 1990, ki
se bodo v glavnem financirale iz denarja tretjega občinskega samoprispevka.
Za odgovorno razpravo pa so manjkali prispevki iz centra, saj sta direktor
Zdravstvenega centra in vodja bolnišnice sejo predčasno zapustila zaradi že
omenjenih zapletov pri sprejemanju sklepov. Znano pa je. da investicije še ni-
so pokrite. Manjka še okrog dvajset odstotkov denarja. V Centru pa se do
programa investicij še niso opredelili. Po nepotrjenih informacijah zaradi de-
narja. Pri tem odgovorni v občini, zlasti še v izvršnem svetu poudarjajo, da
nima nihče zunaj občine pravice odločati o obsegu zdravstvenega varstva v
ptujski občini. Za referendum smo se v ptujski občini odločih sami.
Kaj veš o prometu?
Člani občinskega sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu so sku-
paj s kolegi iz AMD in ZSAM Ptuj minulo soboto, 22. oktobra, uspešno izvedli
občinsko tekmovanje pod naslovom Kaj veš o prometu. Udeležba ekip je bila
zadovoljiva, čeprav so pogrešali učence iz Leskovca in Gorišnice. Sicer pa je
med 16 ekipami osnovnih šol zbrala največ točk ekipa iz OŠ Toneta Žnidariča
Ptuj pred ekipo s Hajdine in tretjeuvrščeno ekipo Cirkovc. Med posamezniki je
dokazal največ znanja v pisanju testov, ulični in spretnostni poligonski vožnji
učenec Stane Štumberger iz OS Cirkulane pred Crtomirjem Mundo (Tone Žni-
darič) in Milkom Panikvarjem s Hajdine.
Med srednješolci je bil najboljši Aleš Križe (SDNŠ) pred Vladimirjem Dju-
rico in Igorjem Rebercem (oba SDENŠ). Tako bosta Stane Štumberger in Aleš
Križe zastopala mladino ptujske občine na istoimenskem regijskem tekmova-
nju. Čimveč znanja in uspehov jima želimo.
- OM
140 strelcev na jesenskem
tekmovanju
OSZ Ptuj je v nedeljo, 23. oktobra, uspešno izvedla tradicionalno jesensko
tekmovanje v streljanju s serijsko zračno puško na strelišču OSZ Ptuj. Tekmo-
vanje je bilo rekordno, saj seje na njem zbralo 140 strelcev iz trinajstih strelskih
družin občine Ptuj. Ekipni vrstni red: 1. SD Turnišče 1696 krogov, 2. SD MIP
1681, 3. SD Kidričevo 1666, 4. SD Agis 1658, 5. SD Železničar 1655 krogov, sle-
dijo ekipe SD Dornava, Vitomarci, Jože Lacko, Opekar Polenšak, Draženci, Vi-
dem in Trnovska vas.
Najboljši posamezniki so bili Branko Zupanič (MIP) 182, Tonči Planine
(Turnišče) 181, Stanko Lenart (Železničar) 179, Štefan Skok (Turnišče) 179, Al-
bert Frčeč (Kidričevo), Miran Skok (Železničar), Boštjan Simonič (Agis) — vsi
po 178, Adolf Mihelač (Turnišče) 177, Franc Bedrač (Dornava), Franc Simonič
(Agis) — oba po 176 krogov ter drugi.
Rujski strelci se bodo ponovno zbrali na strelišču OSZ Ptuj 13. novembra,
ko se bodo potegovali za najboljše uvrstitve v 1. kolu občinske lige v streljanju s
serijsko zračno puško.	ZB
Zlatoporočenca iz
Rodnega Vrha
Pred matičarja in pooblaščenega delegata skupščine občine Ptuj
sta v soboto, 22. oktobra, znova stopila ANTON in FRANČIŠKA
PAJNKIHAR iz Rodnega Vrha 13, KS Podlehnik, in bila slovesno
razglašena za zlatoporočenca. Anton je bil rojen 28. 12. 1907 in je bil
poleg kmetovanja še gozdni delavec in lovski čuvaj, Frančiška, roj.
Skela, 14. 2. 1914, pa je vseskozi delala doma na kmetiji. Poročila sta
se 24. oktobra 1938 v Žetalah. V zakonu sta imela 4 otroke, danes pa
sta ponosna na 7 vnukov in ju razveseljujejo že trije pravnuki. Zlato-
poročencema tudi naše čestitke in dobre želje!	FF
Anton in Frančiška Pajnkihar v poročni dvorani matičnega urada v Ptu-
ju ob razglasitvi za zlatoporočenca.	(Foto: Langerholc.)
Rodile so:
Majda Fric, Moškanjci 18 —
dečka; Irena Meško, Volkmerje-
va 5 — dečka; Breda Gerečnik,
Gerečja vas 1 — deklico; Jasna
Vukovič, Pušenci 13 — Danijela;
Hermina Šerona, Spolenjakova 3
—	dečka; Tanja Modic, Tržeč 30
—	Denisa; Marjana Šalamun,
Kokolajnščak 7 — Tadeja; Fin-
ka Mršič, Ul. 25. maja 3 — dekli-
co; Silva Širec, Krčevina 76 —
dečka; Anica Vidovič, Kočice
63/a — dečka; Terezija Plohi,
Sobetinci 31 — dečka; Ivanka
Hebar, Breg 8 — dečka; Simona
Badovšek, Ljutomer, Užiška I —
Dejana; Olga Murko, Vintarovci
23 — Patricijo; Valerija Kraus,
Ljutomer, Logarovci 35 — Do-
ris; Biserka Hrnčič, Goričak 25
—	Denisa; Terezija Jus, Kupči-
nji Vrh 45 — deklico; Irena Ku-
kovec, Placar 7/a — dečka;
Zdenka Zajšek, Kočice 37 — Sa-
bino; Marija Topolovec, Vel.
Okič 6 — Darjo; Katarina Ro-
škar, Hlaponci 22 — dečka; Ana
Kurež, Gorca I — Tamaro; Sne-
žana Plohi, Klepova 45 — Sa-
njo; Diana Oblak, Volkmerjeva
11 — deklico;.
Poroke:
Slavko Petek, Gorišnica 154 in
Renata Muhič, Gorišnica 46;
Milan Pavko, Mestni Vrh 2 in
Marija Vertič, Mestni Vrh 24;
Daniel Perger, Majski Vrh 23 in
Biljana Marondini, Majski Vrh
23; Matija Kouter, Podlože 8 in
Metka Kidrič, Zupečja vas 1/c;
Erol Jumerovič, Brežice, Vodni-
kova I/a in Hilda Makič, Bosan-
ska Krupa, Ljeninova 80; Mar-
jan Malec, Zalog 7 in Silvana
Bevc, Koper, Gradnikova 4/E.
Lmrli so:
Simon Rus, Podvinci 107/b,
roj. 1922, umrl 15. okt. 1988; Iva-
na Perger, Doei upok. Ptuj, roj.
1904, umrla 14. okt. 1988; Anton
Štumberger, Bišečki Vrh 1, roj.
1911, umrf 15. okt. 'l988; Marija
Son>er, Krčevina 139/a, roj.
1929, umrla 14. okt. 1988; Jožef
Kline, Hrastovec 41, roj. 1900,
umrl 18. okt. 1988; Terezija Ar-
baiter. Dom upok. Muretinci,
roj. 1908, umrla 9. okt. 1988; Ro-
zalija Kumer, Mestni Vrh 31, roj.
1914, umrla 19. okt. 1988; Marija
Korošec, Ormoška 122, roj. 1930,
umrla 20. okt. 1988; Alojzija Ko-
lednik. Strmec 25, roj. 1931, umr-
la 20. okt. 1988; Rozalija Horvat,
Ziherlova pl. 8, roj. 1915, umrla
17. okt. 1988; Jera Slatič, Sp. Ve-
lovlak 19, roj. 1920, umrla 15.
okt. 1988; Cecilija Kozel, Beri-
njak 15, roj. 1925, umrla 23. okt.
1988.
TEDNIK
Izdaja Zavod za časopisno in
radijsko dejavnost RADIO-
TEDNIK, 62250 Ptuj, Vošnja-
kova 5, poštni predal 99. Ure-
ja uredniški kolegij, ki ga se-
stavljajo: direktor, in glavni
urednik Franc Lačen, odgo-
vorni urednik Ludvik Kotar,
tehnični urednik Štefan Puš-
nik, novinarji Jože Bračič,
Ivo Ciani, Majda Goznik, Dar-
ja Lukman, Martin Ozmec,
Marjan Šneberger in Nataša
Vodušek ter novinar-lektor
Jože Šmigoc. Uredništvo in
uprava: Radio-Tednik, tele-
fon: (062) 771-261 in 771-226.
Celoletna naročnina znaša
40.000 dinarjev, za tujino
60.000 dinarjev. Žiro račun
pri SDK Ptuj: 52400-603-31023.
Tiska ČGP Večer, Maribor.
Na podlagi zakona o obdav-
čevanju proizvodov in stori-
tev v prometu je TEDNIK
uvrščen med proizvode, za
katere se temeljni davek ne
plačuje.
Nadpovprečni uspehi testiranja nove proizvodnje
v TGA Kidričevo zadovoljni ugo-
tavljajo, da se na področju gradnje
nekoč tako vprašljivega in obsežnega
projekta modernizacije proizvodnje
primarnega aluminija (MPPAL) bli-
žajo koncu, v investicijskem progra-
mu so zapisali, da bo projekt v celoti
končan do konca letošnjega leta in
bežen pogled na sedanje stanje, ki je
več kot zadovoljivo, daje slutiti, da
pri tem v TGA ne bodo imeli nobenih
težav.
Vodja projekta dipl. ing. Ivan Ko-
drič je povedal, da so trenutno v novi
elektrolizi C, kjer je instaliranih 80
novih elektrolitskih peči s tehnologijo
Aluminium Peschiney, v fazi preizku-
sne proizvodnje, ki daje dobre rezul-
tate. Prav tako je na področju proiz-
vodnje anodnih blokov, v novi livarni
pa so minuli torek opravili tehnični
prevzem in od včeraj naprej prav tako
že teče poizkusna proizvodnja.
Znano je, da so pričeli v TGA vroč
zagon peči 10. februarja letos in da so
bile že v aprilu vse nove peči tako re-
koč v poizkusni proizvodnji. Od ta-
krat naprej je sledila dvomesečna fa-
za testiranja, ki so jo uspešno sklenili
in pri tem ugotavljajo zavidljive uspe-
he, saj so rezultati daleč nad onimi, ki
so bili predvideni po pogodbah. Na
področju proizvodnje aluminija po
peči je, recimo, bil predviden 92-od-
stoten izkoristek, dejansko pa dosega-
jo tudi do 96 odstotkov, kar je izreden
uspeh tudi v svetovnem merilu. Za ki-
logram aluminija je bila predvidena
poraba 13,5 kilovatnih ur električne
energije, porabijo pa je manj, in sicer
le 12,88 kilovatnih ur. Za posamezno
peč je bila dnevno predvidena proiz-
vodnja 1320 kg aluminija, dejansko
pa ga proizvedejo v povprečju
1.393 kg po peči.
Sicer pričakujejo, da bodo v letoš-
njem letu izdelali okoli 75.000 ton
aluminija, kar je v primerjavi z dose-
danjo letno proizvodnjo (okoli 45.000
ton) skoraj za polovico več. V devetih-
mesecih letošnjega leta tako ugota-
vljajo tudi odlične finančne rezultate,
saj so pravi čas startali s poizkusno
proizvodnjo — v času, ko je na sve-
tovnem trgu dosegla cena aluminija
precej visoko raven. Sicer pa ugota-
vljajo, da je več kot polovica letošnje
proizvodnje aluminija bila izdelana
na novih napravah v okviru projekta
MPPAL. V elektrolizi B so namreč že
dve tretjini dosedanjih zastarelih peči
rekonstruirali na novo tehnologijo
predpečene anode, s čimer so proiz-
vodnjo povečali in zmanjšali porabo
materialov in energije. Pri tem pa je
seveda treba upoštevati še proizvod-
njo iz povsem dotrajane elektrolize A,
za katero so sicer obljubili, da bodo v
njej prenehali proizvodnjo po koncu
projekta. Vprašanje pa je, ali bo tako.
M. Ozmec
Prebijanje skorje v novi elektrolitski peči je povsem avtomatizirano in
poteka z manevri iz premičnega dvigala.	(Foto: M. Ozmec.)
NOGOMET
Lestvici po nedeljskih tekmah
Parkirišče
bo znova
gradbišče
Samoupravna komunalna skupnost
občine Ptuj je s pomočjo krajevne
skupnosti Dušana Kvedra (ta je poso-
dila petdeset milijonov dinarjev)
zbrala dovolj denarja za nadaljevanje
del pri parkirišču za avtobusno posta-
jo v Ptuju. Gre za ureditev pešpoti —
povezavo med parkiriščem do avto-
busne postaje in od avtobusne posta-
je do Trstenjakove ulice. Investitorje
KGP — tozd Komunalni servisi, izva-
jalec pa tozd Nizke in hidrogradnje.
Kot je povedala Anka Medved,
gradbena inženirka iz Projekte inženi-
ringa DO KGP, bo omenjena investi-
cija veljala blizu 88 milijonov dinar-
jev. Po pogodbi bodo dela končali v
dveh mesecih. Investicija je pripra-
vljena, čakajo le še na gradbeno do-
voljenje.	MG
UMRLA ZAKADI PADCA Z
LESTVE
Prejšnji četrtek zjutraj je
58-letna Marija Korošec iz Ruja,
Ormoška c. 122, imela opravek
na podstrešju, kamor je splezala
po lestvi. Pri tem ji je spodrsnilo
in padla je okoli 2,5 m globoko
na betonska tla, kjer je obležala
težko poškodovana. Takoj so jo
odpeljali v ptujsko bolnišnico,
vendar je zaradi hudih poškodb
že med prevozom umrla.
Z AVTOM V AVTOBUS
V torek, 18. oktobra, okoli 5.
ure zjutraj je po Mariborski cesti
v Ptuju vozil osebni avtomobil
Slavko Kreft iz Stročje vasi pri
Ljutomeru. Ko je pripeljal v ne-
pregledni ostri desni ovinek, je
trčil v nasproti vozeči avtobus, ki
ga je vozil Stjepan Ponudič iz
Varaždina. Pri trčenju sta bila
huje ranjena voznik Slavko Kreft
in njegov sopotnik Slavko Kor-
par iz Globoke pri Ljutomeru.
Oba so prepeljali v ptujsko bol-
nišnico. Materialne škode je za
okoli 5 milijonov dinarjev.
S KOLESOM V TRAKTOR
Prav tako prejšnji torek zjutraj
(ob 6,.0) seje po cesti Ptuj —Dor-
nava peljal 15-letni Dušan V. iz
Bratislavcev v KS Polenšak. Med
vožnjo že zunaj naselja Dornava
seje oziral, pri tem pa je spregle-
dal traktor, ki je stal ob cesti. Tr-
čil je vanj in hudo ranjenega so
prepeljali v ptujsko bolnišnico.
PADLA MOPEDIST IN SOPO-
TNIK
S parkirišča na Titovem trgu v
Ptuju se je prejšnji torek okoli
21.45 peljal z mopedom Bojan
Topal iz Ruja, ki je imel sopotni-
ka Marjana Sakelška iz Juršin-
cev. Pri zavijanju s parkirnega
prostora na cesto je mopedist s
komolcem zadel ob kovinski ste-
ber, izgubil ravnotežje in s sopo-
tnikom vred padel. Pri tem se je
sopotnik Sakelšek huje poškodo-
val in so ga prepeljali v bolnišni-
co.
IZTIRILA VAGONA
V	soboto se je med vožnjo vla-
ka iz Kidričevega proti Prager-
skemu na enem od vagonov zlo-
mila listnata vzmet. To je pov-
zročilo iztirjenje dveh vagonov.
Poškodovan ni bil nihče, materi-
alno škodo pa ocenjujejo na ne-
kaj čez 2 milijona dinarjev. Zara-
di te nezgode je bila proga nekaj
časa zaprta, potnike proti Ptuju
pa so ta čas prevažali z avtobusi.
PADEL MED TRAKTOR IN
VOZ
V	soboto, 22. oktobra, okoli
21.30 se je v Makolah hudo po-
škodoval Jožo Dorič, star 54 let,
stanujoč v Pečkah 30 a. Poskušal
se je povzpeti na traktor, ki je
stal ob cesti; pri tem mu je spo-
drsnilo, padel je med traktor in
voz in se hudo poškodoval. Po-
škodbe so bile tako hude, da je
med prevozom v m^ariborskcj bol-
nišnico umrl.
FF