,00c?0'
?0'A

1°qfa ltc„ OS^F, ^x'cV£
1toOA
SKI
..onu 'Slove-,., uo /. maja 1945 pa v .., listu, kjer je izšla zadnja številka, je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
Tim - Ul Montecchi 6 - Tel. 040/7796600 GORICA - Drevored 24 moggio 1 - Tel. 0481/533382 ČH?AD - Ul. Rctori 28 - Tel. 0432/731190____________
-	, fre POŠTNINA PLAČANA V GOTOVM
f OUU LIK Stampe in spedizkme abbonamento postale.
Comra 26, at 2, legge 5«%. Riale d Tileste
Repriza
z
grenkim
priokusom
Marjan Kemperle
Profesorica pedagoškega liceja Antona Martina Slomška Mariza Skerk se je preteklo nedeljo vrnila v dvorano poslanske zbornice v Montecitoriu, da bi z dvema dijakinjama sledila prvemu srečanju dijakov z vladnimi oblastmi, ki ga je ob Dnevu republike v obliki nekakšnega »dijaškega parlamenta« priredil predsednik poslanske zbornice Luciano Violante. V tisto veličastno, baržunasto dvorano jo je bil pred leti prvič popeljal oče, nepozabni slovenski poslanec Albin. Verjetno ji je bil razkazal prostore, hodnike in urade, po katerih je stikal v iskanju podpore za našo slovensko stvar; gotovo jo je bil popeljal do sedeža, s katerega je 2. marca 1973 odločno in ponosno, kljub žolčnim osebnim napadom neofašistov orisal svoj (in Belcijev) osnutek zakona o slovenski soli. Morda ji je tudi obnovil anekdoto o srečanju z Andreottijem v najbolj intimnem kotičku Montecito-ria, ko mu je v nekaj trenutkih, z nekaj preprostimi besedami, uspelo dobiti privoljenje vplivnega de-mokristjanskega veljaka, da se je zadeva zakonskega osnutka o naši šoli premaknila z mrtve točke. Vse to ji je - domnevam - pravil veliki Albin v Montecitoriu v slovenščini.
Ob nedeljski »uradni« reprizi obiska v poslanski zbornici je prof. Skerkova sliSala ob italijanski Se francosko besedo, ki sta jo !zrekla valdostanska dijakinja in poslanec Caveri. Slišala pa je tudi gostitelja, predsednika zbornice Luciana Violante, kako je skoraj prekinil francoski dijaški pozdrav ter mladim gostom in profesorjem povedal, da v njegovi zbornici domuje pac italijanščina, da pa sestavljajo italijansko državno tkivo tudi Manjšine. Nekaj jih je tudi imenoval:	francosko,
Nemško, ladinsko. Dodal jim je se nekatere skupno-sti, za katere bi težko trdili, da gre za zaščitene manjsi-rie: sicilsko, sardinsko... Na Slovence je pozabil.
Morda je bil Violante ob naštevanju res »žrtev« trenutka pozabljivosti. Težko h' namreč zatrdili, da se je *e nekaj mesecev po uradnem obisku v Ljubljani na-insc spozabd. Ko bi se kaj lakega dogodilo tja v zacetku sedemdesetih let, Pa bi se mu po srečanju zagotovo približal veliki Al-frn, in bi ga - v dvorani, na hodniku, v uradu, ali pa |ndi v najbolj intimnem kotičku Montecitoria - disk-r®tiio spomnil, da v Italiji °hstaja tudi slovenska franjsina...
BENETKE / NEMIRI OB PROCESU PROTI SEPARATISTOM, KI SO ZASEDLI TRG SV. MARKA
Deset ranjenih v spopadih med avtonomisti in policijo v Mestrah
Avtonomisti so napadli posl. Taradasha, policija pa ni znala zagotoviti miru
BENETKE - Deset ranjenih je obračun včerajšnjih incidentov pred stavbo v Mestrah, kjer je v teku sodna obravnava proti beneškim separatistom, ki so z orožjem zasedli zvonik katedrale sv. Marka. Neredi so izbruhnili med manifestacijo skupine avtonomistov in pristašev ti. socialnih centrov (bilo jih je kakih Sesdeset iz Padove, Mester in Trsta), ki so najprej pretepli ustanovitelja Lige Venete Franca Roc-chetto, potem pa skušali še napasti poslanca »Forza Itaha« Marca Taradasha in voditelja Life (Lige evropskih in federahsticnih delodajalcev) Fabia Radovana. Policija, ki je posegla z zamudo, je zelo ostro nastopila proti avtonomistom ter jih razgnala.
Na 2.strani
FRANCIJA / PO NAČELNI KOMUNISTIČNI PODPORI
Jospin naj bi že danes sestavil levičarsko vlado
Berlinguer
predstavil
novo
italijansko
šolo
RIM - Minister za šolstvo Luigi Berlinguer je na včerajšnji vladni seji predstavil svoj načrt o reformi italijanskega šolskega sistema. Reforma predvideva desetletno obvezno šolanje, in sicer že s šestim letom starosti. Obvezen bo postal tudi zadnji letnik vrtca. Namesto osnovne in srednjih šol bosta uvedena dva šolska ciklusa, ki bosta trajala vsak po šest let. Obvezna šola se bo končala po tretjem letniku drugega ciklusa. Dijaki bodo nato nadaljevali šolanje po posameznih usmeritvenih področjih, predviden pa je tudi prehod iz enega področja v drugo, kot tudi tesnejša povezava s svetom dela in z institucijami, ki skrbijo za poklicno izobraževanje.
Na 2. strani
PARIZ - Danes naj bi socialistični premier Lionel Jospin predstavil svojo vlado. To so sporočili sinod, potem ko je sekretar KP Francije Robert Hue, načelno podprl komunistično prisotnost v novi vladi. Enako so to storile manjše levičarske grupacije od kmečkega gibanja do radikalnih socialistov, medtem ko so bodočo vlado Zeleni podprli že v ponedeljek. V poraženem de-sno-sredinskem bloku pa se je zaCelo obračunavanje. Francois Leotard (UDF) je odstopil, Juppe pa skuša preprečiti svoj konec z izrednim kongresom RPR.
Na 9. strani
Papežev poziv proti Udu egoizma
GNIEZNO - Papež Janez Pavel II. je med mašo v Gnieznem Evropejce pozval, naj premagajo »zidove političnega in gospodarskega egoizma«, ker se skozi Evropo vleče zid nasilja in sovraštva do tujcev. Kljub temu pa je bil po padcu komunizma dosežen določen napredek. Vendar pa to ne more prekriti tega, da celina še dolgo ne bo enotna, je poudaril papež, ki je pozval na ponovno evangeliozacijo Evrope. Maše pred katedralo v Gnieznem so se udeležili tudi predsedniki sedmih srednje- in vzhodnoevropskih držav. Papež je dejal, da navzočnost predsednikov potrjuje njihovo odločenost za miroljubno sožitje in za izgradnjo nove Evrope na temelju solidarnosti.
Na 9. strani
DUNAJ / CENTER AVSTRIJSKIH NARODNOSTI
Slovenija naj ščiti »Staroavstrijce«
Zahtevo so zapisali v pismu predsedniku Kučanu
DUNAJ - Center avstrijskih narodnosti na Dunaju (CAN) v izjavi za javnost sporoča, da je v odprtem pismu predlagal predsedniku Republike Slovenije Milanu KuCanu, predsedniku vlade Janezu Drnovšku, predsedniku državnega zbora Janezu Podobniku, naj se Republika Slovenija - po avstrijskim vzoru - z ustavnim določilom prizna k svoji »zgodovinsko zrasli jezikovni, kulturni in etnični raznolikosti«.
Predsednik centra Marijan Pipp v pismu najvišjim politikom R Slovenije meni, da bi ta korak moral odgovarjati predstavam avstrijskih politikov o globalni manjšinski zaščiti in bi doprinesel k bistvenem napredkom v avstrijski manjšinski politiki. Avstrijski politiki utemeljujejo namreC zastoj glede odprtih
vprašanj koroških in štajerskih Slovencev vedno bolj z nezadostno pravno zaščito nemške manjšine oz. »Staroavstrijcev« v Sloveniji, piše predsednik CAN.
Pipp poudarja v odprtem pismu nadalje poudarja, da načrtovano ustavno določilo v avstrijski zvezni ustavi sicer zbuja pri koroških Slovencih in gradiščanskih Hrvatih »globoko zaskrbljenost, ker obstaja nevarnost, da utegne izpodriniti Člen 7 Avstrijske državne pogodbe (Magna charta koroških Slovencev -op. ured.), kljub temu pa CAN upa, da bi omenjeno določilo R. Slovenije pozitivno vplivalo na pripravljenost avstrijskih oblasti za napredno rešitev zahtev slovenske narodnostne skupnost na avstrijskem Koroškem in Štajerskem. (I.L.)
VČLANJEVANJE V ZADRUGO PRIMORSKI DNEVNIK
V	STANDRE2U
V	Kulturnem domu Andrej Budal
KD Oton Zupančič včlanjuje v Zadrugo Primorski dnevnik med potekom večdnevnega Turnirja v beach wolleyu.
Prinesite s seboj osebni dokument in davčno številko.
Slovenska dobitnika Kugyjevih nagrad
TRST - Otroci borštanskega otroškega vrtca in uCenci kriške osnovne šole Alberta Sirka (na sliki) so med dobitniki letošnjih Kugyjevih nagrad, ki so jih podelili včeraj. Natečaj, namenjen šolam raznih stopenj in tudi posameznikom, je kot tradicionalno razpisala tržaška pokrajinska uprava.
Na 3. strani
Staro pristanišče: DSL s Pacormijem
TRST - Predlog predsednika tržaških industrij-cev Pacorinija o uporabi območja starega pristanišča za terciarne gospodarske dejavnosti in za potrebe mesta je včeraj prejel pomenljivo javno podporo tržaške Demokratične stranke levice. Njeni predstavniki Spadaro, Mattassi in Budin so pozdravili pobudo kot dobrodošel poskus, da bi se Trst končno odprl in postavil na lastne noge.
Na 3. strani
Danes v Primorskem dnevniku
Glasovanja v dvodomni komisiji
V	parlamentarni komisiji za ustavne reforme bo danes na vrsti vprašanje oblike vlade.
Stran 2
Načrt za izboljšanje bolnišnic
Ravnatelj je predstavil izhodišča za izboljšanje oskrbe bolnikov ter delovnih pogojev za uslužbence.
Stran 5
Evgen Bavčar na EMK
V	centru Charles Nodier v Ljubljani so predstavili Bavčarjeve fotografije in prevod esejev.
Stran 8
Gorica - Valenti v težavah
Oobeinski svet je preglasoval predlog odbora
Stran 10
Vlada »uzakonila« evro
Z včerajšnjim sklepom vlade Čemer se je Italija postavila na Celo držav, ki bodo stopile v evropski monetarni sistem.
Stran 11
2
Sreda, 4. junija 1997
ITALIJA
BENETKE / POLICIJA IN KARABINJERJI RAZGNALI AVTONOMISTE
RIM / USTAVNE REFORME
Incidenti med procesom proti osmim separatistom
V nerede vpleteni tudi posl. Taradash, vodjo Life in Rocchetta
BENETKE - Deset ranjenih je obračun včerajšnjih precej hudih incidentov pred stavbo v Mestrah, kjer je v teku sodna obravnava proti beneškim separatistom, ki so z orožjem zasedli zvonik katedrale sv. Marka. Neredi so izbruhnili med manifestacijo skupine avtonomistov in pristašev t.i. socialnih centrov (bilo jih je kakih šesdeset iz Padove, Me-ster in Trsta), ki so se najprej zagnali proti ustanovitelju Lige -Venete in bivšemu poslancu Francu Rocchetti, potem pa so skušali še napasti poslanca »Forza Italia« Marca Taradasha in voditelja Life (Lige evropskih in federalističnih delodajalcev) Fabia Pa-dovana. Policija, ki je posegla z nekoliko zamude, je zelo ostro nastopila proti avtonomistom ter jih razgnala. Po zdravniško pomoC so se zatekli trije avtonomisti in šest policistov, lažje poškodbe pa je utrpel tudi Rocchetta.
Avtonomisti, kot je dejal eden od voditeljev Luca Casarin, so prišli v Mestre, »da bi obsodili rasiste in gospodarje, ki so v resnici le davCni utajevalci«. Njihova manifestacija, ki jo je beneška kvestura dovolila, ni bila naperjena proti obtožencem, »ampak proti tistim, ki jim vseskozi nudijo politično in drugo podporo«. Na muhi avtonomistov so predvsem zastopniki Life, ki so takoj podprli beneške separatiste in zanje celo zaceli zbirati denar.
Napetost je dosegla
vrhunec, ko sta se Pado-van in Taradash pojavila pred močno zastraženo sodno dvorano. Manife-stanti so jih zasuli s psovkami in, kot kaže, tudi z nekaterimi drugimi predmeti; Taradasha so nato še dodobra popljuvali, lider Life pa je dobil nekaj udarcev v glavo in v druge dele telesa.
Tedaj so posegli policisti in karabinjerji v bojni opremi, ki so s silo razgnali avtonomiste, pri čemer so se posluževali tudi solzilcev. V incidente, ki so trajali nekaj minut, so bili vpleteni tudi nekateri mimoidoči, ki so utrpeli nekaj lažjih poškodb.
Nekaj minut prej je skupinica avtonomistov -kot je sporočila policija -telesno napadla Rocchet-to, ki se je skupno z nekdanjo ženo in somišljeni-co Marileno Marin odpravljal na sodišče. Policija je na srečo preprečila najhujše, tako da sta lahko Rocchetta in Marinova nato- prisostvovala procesu.
Beneški kvestor Loren-zo Cemetig, ki je do pred kratkim vodil tržaško kvesturo, je dejal, da so se sile javnega reda držale zakonskih predpisov in da so do zadnjega skušale preprečiti incidente. Oglasil se je tudi notranji minister Giorgio Napoli-tano, ki je obsodil napeto ozračje in provokacije, ki spremljajo proces proti separatistom. Sef Vimina-la, ki ga je Taradash takoj telefonsko obvestil o neredih, je priznal, da policistom in karabinjerjem ni uspelo preprečiti incidentov, zato je pozval Cernetiga in beneškega prefekta, naj takoj razci-
Incidenti med policijo in avtonomisti včeraj dopoldne v Mestrah (Telefoto AP)
stita celotno dogajanje.
Poslanec Berlusconijeve shanke je že zahteval odstavitev beneškega kvestorja, podtajnik na notranjem ministrstvu Giannicola Siniši pa mu je odvrnil, da bi morali vsi v tako delikatnih trenutkih ohraniti mimo kri in se izogniti dejanjem, ki bi lahko sprožili incidente. Po Sinisijevem mnenju ni prav, da se vso odgovornost za incident naprti silam javnega reda.
Dogodki v Mestrah so močno odjeknili v političnem življenju. Medtem ko Severna liga govori o dobro premišljenih provokacijah nekaterih rimskih krogov, so na levici in desnici vsi veC ali manj soglasni, da je treba preprečiti take in podobne incidente ter ustvariti pogoje, da bo sodna obravnava potekala v cim bolj mirnem vzdušju.
Občina Benetke oškodovana stran
BENETKE - Proces proti osmim beneškim separatistom, ki so zasedli zvonik cerkve sv. Marka, bo potekal po navadnem in ne po hitrem postopku, kot so včeraj zahtevali odvetniki obtožencev. Sodni zbor je tako osvojil mnenje javnega tožilca Rite Ugoli-ni, ki je izrazila potrebo, da sodišče zasliši številne priče in da preveri celotno še dokaj zagonetno ozadje tega dogodka.
Sodišče bo med drugim zaslišalo tudi beneškega župana Massima Cacciarija, ki je tisto noC zaman skušal prepričati sepa-
ratiste, da prostovoljno prekinejo zasedbo zvonika. Med oškodovanimi strankami je ostala edinole občinska uprava, ki je zavrnila ponudbo odškodnine v višini petih milijonov lir. Njen odvetnik je ob obtožencev zahteval dvesto milijonov lir za materialno in moralno škodo, ki so jo separatisti povzročili Benetkam.
Odvetniki obtožencev še naprej vztrajajo pri stališču, da ni šlo za prevratniško dejanje, ampak le za demonstrativno akcijo, ki ni imela nobenih drugih namenov in vzgibov.
Danes v dvodomni komisiji ključno glasovanje o predsedniku vlade
RIM - Dvodomna parlamentarna komisija za ustavne reforme je včeraj z zelo široko večino odobrila osnutke treh od poglavitnih reform, ni pa glasovala o kočljivem problemu oblike vlade zaradi sporov okrog načina glasovanja.
Komisija bi morala že včeraj izbrati enega od modelov, ki ju je v svojem poročilu ponudil poročevalec Cesare Salvi: ah »močnega premiera« ah »napol predsedniški sistem« po francoskem vzorcu. Izid morebitnega glasovanja je bil skrajno negotov, saj v levosredinskem zavezništvu ni popolne enotnosti okrog predloga o premiera. Desna sredina je predlagala, naj bi glasovali poimensko, tako da bi se moral vsak elan komisije opredeliti za enega od dveh modelov ali se vzdržati o obeh. SKP - njen predlog pa je osvojil tudi predsednik komisije Mas-simo D’Alema - pa je predlagala, naj bi najprej dah na glasovanje predlog o močnem premiera: ko bi ta hipoteza ne prejela večine glasov, bi dali na glasovanje še drugo, namreč ono o polpredsedniškem sistemu. Proti takemu načinu glasovanja je na seji predsedstva komisije zelo odločno nastopil vodja Nacionalnega zavezništva Gianfranco Fini, ki se je ostro sprl z D’Alemo. Ker niso mogli najti sporazuma, so vprašanje najprej prenesli v razpravo na plenarni seji komisije, nato pa so na predlog samega D’Aleme sklenih, da bodo razpravo nadaljevali danes zjutraj.
Sporedno z razpravo o obliki glasovanja pa so v levosredinskem zavezništ-
vu potekala tudi posvetovanja, da bi strnili vrste okrog predloga o moCnem premiera. Posvetovanja so bila koristna, saj kaže, da bi tudi Achille Occhetto in predstavniki Dinijevega Rinnovamento itahano bih pripravljeni podpreti predlog o premiera, seveda z nekaterimi popravki.
PaC pa je včeraj dvodomna komisija odobrila osnutke poročevalčev o federalizmu, o pravosodju in o parlamentu. Predlog o federalizmu, ki ga je izdelal Francesco D’Onofrio, so odobrili s 46 glasovi proti 5 (4 SKP in 1 Union Valdotaine), 8 predstavnikov NZ se je vzdržalo. Skoraj vse politične skupine pa so že napovedale, da bodo v nadeljevanju razprave predlagale vsebinske amandmaje. Kot je znano, predvideva predlog prenos vseh pristojnosti, ki jih zakon izrecno ne pripisuje državi, na dežele in krajevne uprave.
S samo dvema glasovoma proti in osmimi vzdržanimi je komisija odobrila tudi predlog senatorke Ide Dentamaro o reformi parlamenta. Po tem predlogu bo nova poslanska zbornica štela 400 elanov (sedaj 630), senat pa 200 (sedaj 315), zakonodajna oblast pa bi pripadla prvenstveno poslancem, razen glede nekaterih specifičnih problemov. In končno je komisija odobrila še predlog Marca Boata o pravosodju in predlog Nataleja D’Amica o Evropi.
Včerajšnje seje dvodomne komisije se je nepričakovano udeležilo tudi vseh šest predstavnikov Severne fige, ki pa se niso udeležiti glasovanj.
NOVICE
Di Pietro ne bo ustanovil svoje nove stranke
MILAN - Bivši javni tožilec in bivši minister Antonio Di Poetro je v svoji rubriki v tedniku Oggi še enkrat zagotovil, da ne namerava ustanoviti svoje stranke. »Teh je že itak preveč,« je zapisal, »v državi, ki se pomika proti bipolariz-mu«. Po njegovem bi nasprotno morali delati za večjo homogenizacijo obeh taborov, »vsak od katerih ima v svoji notranjosti elemente nestabilnosti: eden zaradi različnih političnih ideologij, drugi pa zaradi očitnega konflikta interesov.« Di Pietro je zaželel, da bi nehali že govoriti o »neumnostih«, kakršna je njegova domnevna nova stranka, in se začeli »soočati o idejah, o programih in o ciljih.«
Bertinotti: SKP ne namerava v vlado
RIM - SKP ne namerava v vlado. Fausto Bertinotti je »prijazno odklonil povabilo«, ki mu ga je v ponedeljek naslovil premier Romano Prodi, ko je dejal, da bi raje videl, da bi bila SKP v vladi.
Bertinotti je v pogovoru z novinarji poudaril razlike med položajem v Franciji (kjer bodo komunisti sestavni del nove Jospinove vlade) in v Italiji. V Franciji so bile namreC volitve na osnovi zavezništva na levici, medtem ko je v Italiji dogovor bil med zmerno levico in centrom in šele nato - je razložil Bertinotti - je prišlo do volilnega dogovora z levico. Tajnik SKP je tudi dejal, da je francoska politična platforma levičarska, italijanska pa po njegovi oceni to očitno ni.
ŠOLSTVO / NA VČERAJŠNJI VLADNI SEJI
Minister Beriinguer predstavil šolsko reformo z desetletno obvezno šolo
Obvezna šola že v... vrtcu - Dva šolska ciklusa - Pozornost posameznim smerem
RIM - Minister za šolstvo Luigi Beriinguer je včeraj orisal vladi svoj predlog za korenito preosnovo italijanskega šolskega sistema. Načrt, o katerem so se v preteklih mesecih sredstva javnega obveščanja že razpisala, je - upoštevajoč zakrnelost italijanskega upravnega stroja -prav revolucionaren, za ministra pa predstavlja poskus približevanja evropskim šolskim standardom.
Novosti je kar veliko. Najbolj seveda bode v oči podaljšanje obveznega (in »brezplačnega«) šolanja od dosedanjih osmih na deset let. Obvezna šola se bo začela kar... v vrtcu.Otroci bodo tako postali obveznošolci s šestim letom. Zadnji letnik vrtca bo postal namreC obvezen, spadal pa bo v okvir tako imenovane »otroške šole«, ki bo trajala tri leta: prvi dve leti ne bosta obvezni, tretje pa bo.
Ta »šola« naj bi pripravila otroke na veliki skok v »pravo« šolo. Prav z uvedbo obveznega tretjega letnika »otroške šole« naj bi bila oba ciklusa bolj povezana kot doslej.
»Otroški šoli« bosta sledila dva šolska ciklusa; oba bosta trajala po šest let. S tem bosta dejansko ukinjeni tako osnovna kot nižja srednja šola, pa tudi višje šole bodo priča kopici sprememb.
Ukinitev osnovne in nižje srednje šole je bila po mnenju minstra Berlinguerja nujna, saj se bo tako italijanski šolski sistem izognil nepotrebnemu ponavljanju učnih programov (programa zgodovine na osnovni in nižji srednji šoli sta si bila sila podobna...). V prvem, primarnem ciklusu, naj bi uCenci izoblikovali lastno osebnost. Temeljnega pomena bo opismenjevanje, a ne le v izključ-
no klasičnem pomenu besede, pač pa tudi v vidiku novih jezikov in znanj, ki si vse bolj utirajo pot v modernem svetu. Po ministrskem naCrtu naj bi uCenci tudi razvijali svoje kritične sposobnosti in naj bi se pozitivno odzivali na vsakovrstna spoznavanja.
V drugem ciklusu naj bi se kulturno obogatili; posebna pozornost bo posvečena rasti humanosti in poklicnosti. Ta ciklus bo azclenjen v nekatere smeri: humanistično, znanstveno, tehnično, tehnološko, umetniško in glasbeno.
Prvo leto bo skupno za vse smeri, v nadaljnjih dveh letih pa naj bi dijake usmerjali na tista področja, za katere bodo pokazali največ zanimanja. Obvezno šolanje se bo končalo po tretjem letniku drugega šolskega ciklusa z izpitom. V zaključnem triletju bodo dijaki pogla-
bljali teme iz smeri, ki si jo bodo izbrali, za zadnji letnik pa bodo značilni tudi usmerjvalne poti, s katerimi naj bi olajšali dijakom nadaljevanje študija ali iskanje ustrezne zaposlitve. Možno bo tudi sodelovanje z zavodi in šolami za poklicno izpopolnjevanje, kar vse naj bi obogatilo šolsko pot dijakov in jih približalo svetu dela.
Ob koncu tretjega letnika tega zadnjega šolskega ciklusa bodo dijaki polagali državni izpit. Prejeli bodo diplomo, ki jim bo odpirala vrata univerze ali tudi drugih šol, zavodov in, seveda, dela.
Udejanjanje šolske reforme bo postopna. Minister za šolstvo bo v tej zvezi izdal ustrezne naCrte, seveda pa se že sedaj zastavlja vprašanje o primerni pripravi šolnikov, ki bi morali tako zahtevno reformo tudi izvajati.
Otroški pogledi
Na sliki pod naslovom nastop kriških osnovnošolcev, ki so zapeli himno svoje vasi; spodaj otroci iz otroškega vrtca v Borštu (foto KROMA)
m prva spoznanja o naravnem okolju
TRST - Borštanski otroci so izdelali svoj prvi zemljevid, nekoliko starejši, »že« osnovnošolci iz Križa pa so pripravili raziskavo o morju, enim in drugim so za kakovosten izdelek podelili prvo nagrado na letošnjem natečaju »Julius Kugy«, ki ga že tradicionalno prireja tržaška pokrajinska uprava. Kot so večkrat poudarili na včerajšnji podelitvi nagrad v prostorih nižje srednje šole »Bergamas«, je z vzgojnega vidika izredno pomembno, da se otroci že na začetku svoje šolske poti na tak naCin srečujejo z vprašanji naravnega okolja in njegove zaščite. Povedati je še treba, da slovenski otroški vrtec iz Boršta (didaktično ravnateljstvo Dolina) in osnovna šola »Albert Sirk« iz Križa (didaktično ravnateljstvo Opčine) nista edina dobitnika letošnjih Kugyjevih nagrad: v kategoriji Al, v katero sodijo otroški vrtci in osnovne šole, si prvo nagrado delijo v treh, ob že omenjenih slovenskih zavodih še državni vrtec (oz. skupina 5-letnih otrok) iz naselja Villaggio del Pe-scatore (vsi so za predstavljene izdelke prejeti 9, 3 točke). V kategoriji A2, namenjeni nižjim srednjim šolam, pa je odločno zmagal 2.C razred nižje srednje šole »C. Stu-parich«, ki je pod mentorstvom Antoniette Nappi
Spodbudne »uradne« besede
TRST - Naravno okolje, ki predstavlja veliko bogastvo, je potrebno zaščite, predvsem pa ga je treba spoznati in pravilno vrednotiti, pri tem ima seveda šola ena glavnih vlog. To misel so v takšni ali drugačni obliki povzeli ugledni gostje, ki so se udeležili včerajšnje podelitve letošnjih Kugyjevih nagrad. Pokrajinski odbornik za okolje Giulio Marini je seveda izpostavil tudi zavzetost
pokrajinske uprave, ki s to in sličnimi pobudami spodbuja mlade k spoznavanju tržaškega ozemlja in njegovih naravnih lepot. Deželni odbornik za gozdove in parke Giorgio Mattassi je govoril predvsem o naravnih parkih na Tržaškem, medtem ko je šolski skrbnik Vito Čampo naglasil pomen šole pri vsestranski vzgoji otrok. Pomenljivi rezultati pa so posledica širšega sodelovanja.
izdelal nadvse zanimiv priročnik v obliki »game-book«. Sola oz. mentorica sedaj išCe založnika, ki bi bil pripravljen izdati izvirno in igrivo zastavljen učbenik.
Vsekakor pa je izvirnost tudi odlika obeh nagrajenih slovenskih izdelkov: borštanski otroci so z vzgojiteljico Katjo Cuk pripravili zemljevid oz. pogled na okoliški svet in tudi na morje iz rojstne vasi. Temu »Našemu prvemu zemljevidu« so dodali (toCneje na zemljevid so prilepili) nekakšno slikanico. V njej so zapisali in
narisali svoja spoznanja o naravi, M jih obkroža, pridana pa je tudi pravcata pravljica. Nekoliko starejši otroci, ki obiskujejo osnovno šolo v Križu, so z glavno mentorico Olgo TavCar opravili temeljitejšo raziskavo z naslovom Morje, Rilke, Timava -naše bogastvo. Glavno gradivo je obsežen izbor diapozitivov z veznim tekstom, pripravili pa so tudi kratko predstavo z recitacijami in petjem. S priredbo gledališke predstave, uCenci so prebrali razlago v italijanščini, med izvajanjem (recitacijami in
petjem) pa so na platno projecirali italijanski prevod tekstov, so osnovnošolci tudi nastopili na včerajšnji slovesnosti ob podelitvi letošnjih Kugyje-vih nagrad. Zaradi živahnosti izvedbe, recitirali so v slovenskem narečju, med drugim pa so zapeli tudi himno svoje vasi, so zbrani kriške osnovnošolce nagradili s toplim apav-zom. Zadnja beseda je pripadla gostitelju, šoli »Ber-gamas«, ki je med najbolj aktivnimi pri vzgajanju mladih k spoznavanju in zaščiti naravnega okolja, še posebej morja, (bip)
TRST / NAJVISJ1 PREDSTAVNIKI DSL PODPIRAJO PREDLOG O UPORABI POVRŽIN STAREGA PRISTANIŠČA
Projekt predsednika induslrijcev Pacorinija prejel pomemben konsenz največje vladne stranke
TRST - Tržaški Demok-raticni stranki levice je vSeC predlog novega predsednika krajevnih indu-strijcev Federica Pacori-nija. »To je okolje, ki nam ugaja, ker daje celostno vizijo mesta v perspektivi njegove prihodnosti. Trst je predolgo označevala velika zaprtost in popolna odsotnost predlogov, zato se nam zdi to dober signal. Gre namreč v isto smer kot nedavna ponovna izvobtev Zupana IUyja, h kateri smo odločilno prispevali,« je oejal pokrajinski tajnik iSL Stelio Spadaro na včerajšnji tiskovni konferenci (na sliki KROMA), na kate-je skupaj z deželnim od-opmikom za prevoze Gior-giom Mattassijem in podpredsednikom deželnega Sveta Milošem Budinom nrisal stališče stranke do (‘acorinijovg pobude. To stališče je seveda temeljne-§a pomena za njeno nadaljnjo usodo, glede na to, na je DSL najmočnejša vladna stranka in da deli tndi odgovornost v deželni npravi Furlanije - Julijske krajine.
Projekt, ki ga je novi predsednik združenja in-dustrijcev poimenoval »Nov Trst, resurz Itabje za Evropo« (medijem ga bo predstavil v petek, javnosti pa na skupščini industrij-cev v torek, 10. junija), lahko po Spadarovi oceni temu mestu omogoči, da se končno postavi na lastne noge. Uporaba območja starega pristanišča za potrebe mesta in njegova oživitev z vrstp terciarnih gospodarskih dejavnosti (turizem, trgovina, navtika) je predlog, ki je sposoben
mobilizirati in postaviti pod skupni imenovalec vse krajevne sile, od političnih in ekonomskih do organizacij civilne družbe. DSL namerava odigrati aktivno vlogo in zaCeti inte-zivno soočanje, kajti Cas za to, da se zamisli spremenijo v projekte, je zrel. Spadaro je pri tem kot ključni problem navedel nizko kakovost krajevnega vodstvenega razreda, še posebno na čelu pomembnih gospodarskih ustanov kot so Ezit, sejemska ustanova in pristaniška oblast.
»Na postaji se je treba ustaviti. Trst pa je danes vse bolj tranzitna točka, zato moramo napeti vse sile, da postane postaja,« je ugotovil deželni odbornik Mattassi, ko je govoril o zahtevah mednarodne kompeticije, s katero se je treba meriti. Funkcionalnost pristaniškega območja je eno od vprašanj, ki zahteva takojšnje odgovore, še posebno v regulacijskem naCrtu za tržaško prista-nišCe, ki je v zaključni fazi sprejemanja in prek katerega bo Dežela zajamčila in-
vesticije za milijardo lir (500 milijonov je že nakazala). Mattassi je pri tem podčrtal, da pristaniška oblast nima regulacijske vloge, pac pa mora skrbeti za koordinacijo, ki se je doslej izkazala za dokaj pomanjkljivo in neučinkovito. Uporaba površin starega pristanišča za splet terciarnih dejavnosti, kot kaže uspešen zgled Barcelone, bi po odbornikovem mnenju zagotovila tudi dodatne investicijske možnosti za novo pristanišče oziroma za njegovo prilagoditev zahtevam modernega pomorskega oziroma kombiniranega prometa. V ta okvir sodi tudi privatizacija sedmega pomola, ki je v polnem teku in ki bo omogočila moCno povečanje konterjnerskega prometa: danes dosega ta 170 tisoC, Cez dve leti pa naj bi se povečal na 400 tisoC zabojnikov letno. Potrebno si je torej zavihati rokave in pospešiti sprejemanje odločitev, kajti izbire morajo biti opravljene pred koncem leta. Leto 1998 bo leto investiranja in
Ce v naslednjih šestih, sedmih mesecih odločitve ne bodo sprejete, se bo morala premakniti Dežela, je posvaril odbornik Mattassi.
»Treba je poiskati možnosti, da Trst preseže stagnacijo z uresničitvijo nekega velikega projekta in v tem smislu je Pacorinijev predlog dobra osnova, o kateri je vredno razpravljati,« je dejal podpredsednik deželnega sveta Miloš Budin. Zgodovina tega mesta uči, da Trst ni nastal postopoma, skozi stoletja, ampak da se je razvil po sledeh velikih del, ki so se zvrstila v komaj sto letih. In le z velikimi deli se lahko tudi tokrat izvije iz objema krize in se usmeri v razvoj, vendar - je opozoril Budin - moramo biti pri tem zelo pozorni na pristop, kajti ta ne sme biti lokalistiCen, ampak mora imeti širši sevemojadran-ski razmah. Pomeniti mora konkreten korak k ustvarjanju že tolikokrat deklariranega, a nikoli uresničenega severnojadran-skega pristaniškega sistema.
Skratka, visoki predstavniki DSL in hkrati tudi deželne uprave zelo pozitivno ocenjujejo dejstvo, da so se tržaški industrijci odločili prevzeti soodgovornost za usodo mesta in njegovega pristanišča. Brez njihove aktivne udeležbe si namreč ni mogoče predstavljati privatizacije pristaniških dejavnosti, od katere je odvisen nadaljnji razvoj luke in njena vključitev v sistem mednarodne konkurence. Šibka točka, menijo v DSL, je pri tem pristaniška oblast, katere predsednik Michele Lacalamita zaradi političnih okobšCin očitno ni mogel izvesti tistega, za kar je bil poklican. Gibanje prometa tako kljub napredku še vedno zaostaja za rastjo drugih pristanišč, nekatere pomembne odločitve (kot npr. določitev novega upravljalca za sedmi pomol, ki bi morala biti izvedena že decembra lani) pa so v veliki zamudi. Tudi to je tema, ki se bo v prihodnjih dneh nedvomno prepletala z razpravo o Pacori-nijevem projektu, (vb)
4
Sreda, 4. junija 1997
RUBRIKE, ALPE JADRAN
OGLEDALO
Kaj nam prinašajo korenite politične spremembe v Evropi
■■■■■■■■■■■K
Ace Mermoua
Po padcu berlinskega zidu je Jtirgen	netarizacija tržišča in sam egoizem podje-
Habermas napisal grenek esej o združe-	tij, ki jih vedno manj veže nacionalni čut
vanju Nemčije. Brez upa zmage je žago-	(investirajo, kjer je delovna sila najce-
varjal združevanje v imenu vsenemškega	nejša), proizvajajo več blaga z manj delov-
parlamenta, skratka, demokracije in utrje-	ne sile. Evropski desnici je v napoto
vanja državljanske zavesti. Parlament bi	predvsem socialna država. V Italiji se in-
predstavljal razlike v načinu življenja, v	dustrijcem zdita klestenje pokojnin in nekulturi, v političnih pogledih, ki so dehle	regulirana mobilnost dela edina izhoda iz
nemški narod z isto in večjo močjo kot krize. Vemo, da je italijanski pokojninski materialni zid. Parlament kot simbol sistem zastarel in da proizvaja tudi krivi-državljanske zavesti in partecipacije bi ce, večja mobilnost dela pa odgovarja omogočal mehko združevanje. Realna po- proizvodnim potrebam. Oboje ne more lirika je ubrala drugačno pot. Zmagal je pomeniti ubijanja varnosti starejših ljudi, Kohl z bogom marko, ki je bil za Vzhod kot niti ne brutalnega izkoriščanja mladih, veliko prepričljivejši mit od skeptičnih re- ki se z vedno večjo težavo dokopljejo do fleksij zahodnoevropskih levih intelek- kateregakoli dela in marsikdaj živijo na ra-tualcev. Razvita Evropa in Amerika sta menih družine do starosti, ko bi morah že doživljala triumf liberalizma in liberizma. biti gospodarji svojega življenja. Skratka, Konservativci so vladali v Angliji, v ZDA Evropa noče umreti pred Maashichtovimi se je uveljavil Reaganov liberizem, v Italiji parametri in pred oltarjem granitne valu-sta ukazovala vuppijevski »modernizem« te. Razumljive so potrebe, da se uredijo socialistov in tradicionalna moč Krščan- državne bilance, ki so jih izsušila nora ske demokracije. V vzhodnih državah, ki osemdeseta leta, razumljivo je gospodar-so se izvile iz obroča realnega socializma, sko združevanje starega kontinenta, za se je uveljavila mešanica različnih ele- vedno večje množice pa je nesprejemljiva mentov: nacionalizem kot izhod iz dolge politika, ki se ozira bolj na borzne trge in identitetne krize, katoliški tradicionali- banke kot pa na družbo in socialne potre-zem, ki je podprl nacionalistični zagon ter be. Prodijevi vladi je treba priznati, da je liberizem z utopijo marke. Ob osamo- med prvimi v Evropi razumela, da ne mo-svajanju so mnoge države in državice sta- re biti finančnih žrtev brez družbenega in vile na omenjeno trojko, kar je odprlo ne- socialnega konsenza ter brez pogajanja s majhne socialne rane. Povsod, začenši s socialnimi silami.
Slovenijo, ki je že pod Jugoslavijo dihala Premiki v zahodni Evropi morajo po-bližnjo »razvito« Evropo, smo opazovali meniti šolo tudi za vzhodne države. Slaba nenavaden nacionalni, včasih že kar na- in ponekod tragična komunistična cionalistični vzpon, velik vpliv cerkve izkušnja ne pomeni avtomatične smrti naj-(med prvimi potezami Demosa je bil na- plemenitejših predpostavk levice. Liberi-men, da se cerkvi vrne v socializmu raz- zem, brezdušni pragmatizem, neposluh za laščena zemlja) ter obenem neurejeno rast krize v civilni družbi so prav tako škodljivi podjetij in podjetnikov, trgovin, vrvež po- in razkrajalni kot sta nacionalizem in poslov in poslovnežev, ki so markirali svoj pulizem. S to trditvijo mislim tudi na Slo-status s športnimi avtomobili, mobiteli, venijo, ki mora biti trezna ob vključevanju oblekami kupljenimi v dragih itatijanskih v Evropo in samo Nato. Treznost ne pome-in avstrijskih trgovinah in podobnimi ni vnaprejšnje skepse. Sama liberalna simboh na novo pridobljenega statusa.	stranka, ki ima v Drnovšku voditelja in
Nastajala je Evropa, ki je na usoden premiera države, naj v imenu pragmatiz-način izpostavila krizo levičarskih idej, ma ne opusti svojega reformističnega na-tudi tistih, ki so radikalno kritizirale realni boja, ki ga je imela ob svojem nastajanju, socializem in samo komunistično utopijo Rodila se je kot opozicija socialistični noter zagovarjale demokracijo in ekonomijo menklaturi v imenu državljanovih pravic, s človeškim obrazom. Nad zahodno Evro- pravne države in demokracije. Te bistvene po so visela vešala namenjena socialni vrednote pa so neuresničljive znotraj druž-državi. Vzhod je verjel moči nacionalnega be, ki se socialno razkraja in kjer se pogla-domačijstva in uspešnosti razvitega libe- blja prepad med uspešnimi in neuspešni-rizma. Valuta novih in starih poslovnežev mi. Novo evropsko ozračje je lahko za Sloje bila sveta marka, ki je enotila najrazlič- venijo pozitivno, bistveno pa je, da državi-nejše misli in tendence. V tem kontekstu ca ne koleba med brezdušnim pragmatiz-se je utrjevala ideja o monetarnem združe- mom in populističnim nacionalizmom, vanju razvite Evrope. K močnemu jedru Nuna smisla malikovati marke, kot nima kontinenta naj bi se počasi približevale smisla naglaševati skepse in načelnega ne-najuspešnejše vzhodne države. Za omizje zaupanja do sosednjih držav. S trditvijo bogatih ne bi sedle kot enakovredni part- mislim tudi na odnose z Italijo, ki zaradi nerji, ampak bi se postavile pod tutorstvo svoje levosredinske konfiguracije vladnih močnih.	sil ponudi Sloveniji mehkejšo in manj
Od lani do letos pa se je klasično in travmatično pot v Evropo, kot jo lahko močno jedro starega kontinenta pričelo templarji marke.
korenito spreminjati. V Italiji je lani zma- Prav tako naj Slovenija razume evro-gala levosredinska koalicija, letos je v An- pske premike kot potrebo večine njenih ghji premočno zmagala prenovljena labu- državljanov po integraciji, ki bo tudi člo-ristična stranka Tonyja Blaira, v nedeljo so veška, kulturna in pazljiva na socialne v Franciji slavili Jospinovi socialisti, v travme. Te premise so bistvene za državi-Nemčiji mora izkušeni oče združene co, ki jo lahko realkapitalistični mlini Nemčije Kohl pod pritiskom templarjev zmeljejo in korumpirajo. In nenazadnje Bundesbanke priznati globoke rane v	upam, da bo dvomilijonska Slovenija ra-
nemškem nacionalnem telesu. Sam se	zumela, kaj početi s slovenskimi manjši-
ubada z nepredvidenimi težavami, ki bo-	nami v sosednjih državah. Manjšine so
do imele tudi politične in volilne posledi-	mušice na velikem evropskem zemljevi-
ce. Rane so skupne razviti Evropi, ime-	du, vendar lahko v deželah, kjer živijo,
nujejo se: visoka brezposelnost, težki	dialogirajo s silami, ki se zavzemajo za hu-
državni primanjkljaji, vedno manjša so-	mano integracijo kontinenta. Ni naključje,
cialna varnost in potreba po preureditvi in	da ko v Evropi zmagujeta Jospin in Blair,
ne šibitvi socialne države.	je v majhnem in starem Trstu zmagal Illy.
Ce želi Evropa tekmovati z mednarod-	V postblokovski politiki ni nič trajnega,
no konkurenco, ki prihaja iz ZDA in Azij-	težnje in volilni rezultati se spreminjajo
skih držav, se mora združevati. Očitno pa	glede na konkretne okoliščine, majhne
je, da se evropski državljani nočejo obesiti	državice, kot je Slovenija, pa morajo biti
na klin tolikšne tržne strogosti, ki bi do-	pozorne na te premike in razumeti, kateri
datno ošibila delavske in srednje sloje,	so njej v prid in kateri ne. Kot Slovenec, ki
Državljani vedno jasneje odklanjajo evro-	živi v majhni vasici na italijanski strani
psko združevanje, ki bi slonelo samo na	Krasa, se čutim danes nekoliko bolj vame-
diktatu bankirjev in velikih podjetnikov,	ga kot pred leti. Ne bi rad, da bi mi slepota
Prenovljena evropska levica je zapustila	in mladostni krči sonarodnjakov in njiho-
staro mitologijo, zagovarja demokracijo in	ve politike zagrenili življenje in poglede
tržne sisteme, vendar noče in ne more	na stari kontinent, ki je končno prebavil
obiti težav milijonov ljudi, skratka, ne mo-	evforijo padca berlinskega zidu in pričel
re mimo vprašanja, kako vsklajevati stro-	premišljati o lastni usodi in kontekstu
gost bilanc in socialne potrebe. Naloga	Evrope, ki ne bo le uspešna, ampak tudi
nikakor ni lahka, saj nove tehnologije, pla-	človeška in pozorna na socialne stiske.
PIRAN / V PRIČAKOVANJU 4. SREDNJEEVROPSKEGA VRHA
Priprave na srečanje osmih predsednikov
Danes prvič skupaj župani mest dosedanjih srečanj
PIRAN - V Piranu se temeljito pripravljajo na srečanje predsednikov držav Srednje Evrope ter na srečanje županov dosedanjih gostiteljev teh srečanj: »Tako za občino kot za Slovenijo gre za dva zgodovinsko pomembna dogodka. Zavedamo se namreč tudi njunih izrednih promocijskih učinkov,« je v pogovoru za STA dejal piranski župan Franko Fičur.
Predsedniki Slovenije, Italije, Madžarske, Avstrije, Nemčije, Slovaške, Češke in Poljske se bodo srečali v petek in soboto, tema dvodnevnih neformalnih pogovorov bo vprašanje »Nacionalna ali državljanska država možna prihodnost Srednje Evrope in Evrope«. 2e danes pa se bodo sestali župani mest, v katerih so bila doslej srečanja predsednikov srednjeevropskih držav, in sicer češkega Litomyšla, madžarskega Keszthelyja, poljskega Lancuta in samega Pirana.
Priprave potekajo v tesnem sodelovanju z državnimi organi in službami. V občini Piran so polepšali videz starega mestnega jedra, obnovili cestne oznake, preplastili cesti ob Dragonji v Sečovljah in v središču Portoroža, pripravili vse potrebno za slovesno odkritje obeležja arhitekta Borisa Podrecce »Vetrovna roža« na Tartinijevem trgu, iz Pomorskega muzeja so v občinsko stavbo znova preselili znano Tintorettovo slikarsko delo, v minoritskem samostanu pa je vse pripravljeno za sprejem dragocene slikarske umetnine Marija z otrokom in svetniki Vittoreja Carpaccia.
Piranski župan je dejal, da je od italijanskega veleposlanika v Sloveniji izvedel, naj bi se slika, ki je bila v začetku druge svetovne vojne iz Pirana odnešena v Padovo, vrnila v Piran prav ob obisku italijanskega predsednika Luigija Scalfa-ra. Zanesljivo pa se bo italijanski predsednik, kot je dejal Franko Fičur, udeležil maše v minoritskem samostanu, nato pa se sestal s predstavniki italijanske narodne skupnosti v Sloveniji.
Predlog za srečanje županov mest, ki so doslej že pripravila srečanje predsednikov srednjeevropskih držav, sta s češkim kolegom pripravila takoj, ko je bilo napovedano srečanje predsednikov Piran '97, je poudaril Fičur. Zupani naj bi na srečanju izmenjali izkušnje pri organiziranju in delovanju lokalne samouprave, posebna pozornost pa bo namenjena vprašanju razvoja turizma. (STA)
Slovaški predsednik Kovač o prebujanju nacionalizma
BRATISLAVA/LJUBLJANA - Slovaški predsednik Michal Kovač, ki bo konec tedna v Piranu navzoč na četrtem srečanju predsednikov srednjeevropskih držav, je za Slovensko tiskovno agencijo odgovoril na dve vprašanji, ki so jih zastaviti vsem osmim voditeljem držav: o njihovem razmišljanju o glavni temi srečanja, to je nacionalna ali državljanska država, in o oceni prihodnjega razvoja Evrope.
Predsednik Kovač je razmišljanje o temi nacionalna in državljanska država postavil v okvir varnosti in stabilnosti na območju Srednje Evrope ter poskušal odgovoriti na vprašanje, ati je mogoče graditi odprto družbo na državljanskem principu brez tega, da bi bile izpolnjene zahteve suverenosti narodov. "Verjamem, da je to mogoče samo od tega trenutka, ko posamezni narodi ne čutijo ogroženosti svojega obstoja in so prepričani, da bo simbioza državljanstva in narodnosti delovala v njihov prid. Državljansko-nacionalna dilema začenja postopno iskati svojo podobo tudi v vamostni sferi." Michal svari, da lahko sicer proces širjenja Severnoatlantske zveze pripelje v ta koncept gradnje nove evropske varnostne arhitekture tudi ‘nepredvidene trenutke' in opozarja, da je med temi ponovno lahko vamostni nacionalizem v državah, ki jim ne bo ponujena jasna vizija varnostnih garancij s strani zahodnih partnerjev. Tukaj se odpira nevarnost prebujanja novih valov izolacijskega nacionalizma, ki bi lahko povzročil destabilizacijo srednjega in vzhodnega
rajona." Slovaški predsednik meni, da zato edini pravilni odgovor na izzive, ki s seboj prinašajo evropske in evroa-tlantske integracijske procese, predstavlja gradnja državljanske države, osnovane na principu strpnosti, garancije za enakopravnost vseh državljanov in spoštovanja pravic manjšin za zaščito njihove identitete kot predpogoja uspešnega konca procesa priključitve držav Srednje in Vzhodne Evrope v te strukture.
Na vprašanje, kako vidi Evtopo prihodnosti v trenutku, ko se na novo postavljajo "meje" trdega (gospo-darsko-finančnega) jedra Evrope in določajo vamostno-politična razmerja v širšem evropskem prostoru, je Michal Kovač odgovoril, da so se vse države Srednje in Vzhodne Evrope, v katerih je potekala reforma, prostovoljno prijavile k idejam gradnje prospe-ritetne, stabilne in vame Evrope, osnovane na načelu plura-litete, demokracije, pravne države z zaščito ljudskih pravic in spoštovanjem pravic manjšin - to pomeni k principom, na katerih so bile štiri desetletja oblikovane države zdajšnje EU. "Za prihodnost Evrope je zelo pomembno dejstvo, da so narodi Srednje in Vzhodne Evrope začeti graditi svojo državotvornost na teh načetih. Prepričan sem, da bodo države našega rajona v bližnji prihodnosti postale ‘soigralci' v tem procesu kot polnopravne članice političnih in varnostnih evropskih združenj," je za STA pojasnil slovaški predsednik Michal Kovač. (STA)
AVSTRIJA / MEMORANDUM MANJŠIN
Narodni svet koroških Slovencev vztraja na odklonilnem stališču
Predsednik Nanti Olip: »Memorandum SP6, ne pa avstrijskih manjšin«
CELOVEC - Narodni svet koroških Slovencev (NSKS) vztraja pri svojem odklonilnem stališču glede Memoranduma avstrijskih manjšin. Njihov predsednik Nanti Olip je v pogovoru za naš list spomenico, v kateri so predsedniki in podpredsedniki vseh šestih sosvetov uskladili in zapisali najbolj nujne zahtev manjšin v Avstriji, označil za »memorandum socialdemokratske stranke, ne pa avstrijskih manjšin«. To svojo oceno je utemljil s tem, da je v dokumentu v bistvu zapisana pozicija SPO o manjšinskem vprašanju, niso pa upoštevane dejanske težnje narodnostnih skupnosti v Avstriji. »Nastanek, razplet in tudi rezultat
Predsednik NSKS Nanti Olip
memoranduma je vnaprej določila socialdemokratska stranka,« je
trdil Olip in dejal, da je sicer od vseh sosvetov odobren papir za NSKS nesprejemljiv. »Se posebej zaradi dejstva, ker zagovarja individualne manjšinske pravice, odklanja pa kolektivno zaščito manjšin in tudi politično participacijo le-teh,« je dejal predsednik NSKS v pogovoru za naš list. Glede podpore spomenici s strani vseh ostalih sosvetov pa je Olip menil, da so stranke, še posebej socialdemokratska, zlorabile šibkost ostalih manjšin, da bi uveljavile svoje cilje v manjšinski politiki.
Kot smo včeraj poročali, ocenjuje papir popolnoma drugače predsednik slovenskega sosveta Marjan Sturm, ki je
hkrati tudi predsednik ZSOe. Po seji slovenskega sosveta, ki je s tesno večino 7:6 podprl memorandum, je dejal, da pomeni dokument »korak naprej v avstrijski manjšinski politiki« ter poudaril, da je zdaj na potezi avstrijska vlada’ Ta da zdaj tudi nima veC izgovora, češ da ne mor6 reševati problemov, ker ne pozna stališ^3 manjšin. Sturm je še napovedal, da bo v najkrajšem času sklicana seja predsednikov vseh šestih sosvetov, ki bod° zvezni vladi in državnemu zboru poleg sprejetega memoranduma predali še operativni koledar 5 časovnim okvirom, d° kdaj naj bi bila rešen® določena vprašanja.
Ivan Lukah
l

OBČINA / NA SINOČNJI SEJI OBČINSKEGA SVETA
DEVIN-NABREŽINA / OBČINSKA SEJA
Zupan llly predstavil program svoje uprave
Polemika zaradi imenovanja v svet Kraške gorske skupnosti
Dobro stanje občinske blagajne
Odobrili načrt za preureditev telovadnice
Na sinočnji seji občinskega sveta je župan Riccardo Illy predstavil svoj programski dokument, v katerem so zaobjeta izhodišča in cilji delovanja tržaške občinske uprave v prihodnjem obdobju. V 22 gosto tipkanih straneh z zgovornim naslovom »Izhajamo iz ugodnega položaja« je orisana strategija, ki se neposredno povezuje z delovanjem in z dosežki prejšnje uprave, in razvija' smernice, na katerih je bila osnovana nedavna volilna kampanja. Položaj Trsta je danes ugodnejši kot pred leti, ker se je mesto odprlo, ker so se mednarodni odnosi izboljšali, ker se uveljavlja, čeprav še ne v zadostni meri, pozitivna in aktivna miselnost, ugotavlja župan, ki nato razvija osnovne cilje na področju institucionalnih pristojnosti občine (pri tem navaja v posebnem poglavju dialog med skupnostmi, priznanje slovenske manjšine, do katere bo občinska uprava pozornejša kot doslej), gospodarskih in kulturnih perspektiv (v tem primeru je bežno omenjeno Slovensko stalno gledališče), glede odnosa
do teritorija in okolja ter socialnih odnosov in problematike.
Po krajšem orisu programskega dokumenta s strani župana, se je pričela razprava, ki se je zavlekla do poznega in o zaključkih katere bomo poročali jutri. Posegli so zastopniki vseh skupin, debata je bila dokaj umirjena in skoraj nepričakovano konstruktivna, vsaj z vidika načelnih izjav o volji po sodelovanju tudi s strani opozicije (z izjemo svetovalke Svobodnega severa Tamburinijeve, ki je napovedala da bo v kratkem prepustila svetovalsko mesto neizvoljenemu Marchesichu). Med drugimi izjavami naj zabeležimo zelo spravljiv govor poraženega kandidata Nacionalnega zavezništva Dressija.
Za kanček polemike je poskrbel svetovalec Slovenske skupnosti Andrej Berdon, ki je izhajal iz dejstva, da so Slovenci plebiscitarno glasovali za Illzja in bistveno prispevati k njegovi izvolitvi, tega pa se ne pozna pri dodeljevanju pristojnosti: ne samo, da v občinskem odboru ni Slovencev, tudi pri imenovanjih v razne organe izpa-
dajo imena slovenskih svetovalcev. Očitno je meril na vprašanje imenovanja občinskih predstavnikov v svet Kraške gorske skupnosti, iz katerega naj bi odpadlo (glasovanje je bilo na sporedu pozno zvečer) prav ime zastopnika Slovenske skupnosti (izvoljeni pa naj bi biti svetovalci Dolenc, Canciani, Russignan, Moro in Chicco). Berdon je med drugim povedal, in kmalu zatem se mu je pridružil svetovalec Igor Canciani (SKP), da je treba od načelnih izjav preiti h konkretnim dejanjem v odnosu do slovenske manjšine.
Razstava dijakov šole sv. Cirila in Metoda
V galeriji Tržaške knjigarne bodo danes ob 18.30 odprli razstavo del, ki so jih izdelali dijaki nižje srednje šole sv. Cirila in Metoda v okviru evropskega vzgojnega načrta z naslovom Jezik, kultura, stil življenja.
Devinsko - nabrežinske občinske blagajne so pri dobrem zdravju. Občina je namreč zaključila finančno leto 1996 s prebitkom 3, 75 milijarde tir. Tako izhaja iz obračuna, ki ga je devinsko -nabrežinski občinski svet odobril na svoji sinočnji seji.
Kot sta pojasnila župan Giorgio Depangher in odbornik za proračun Vito Tanče, je prebitek bolj teoretske narave, saj je treba upoštevati, da dobršen del dohodkov prihaja v občinske blagajne z zamudo, da prebitek ne zadeva tekočih prihodkov in izdatkov, da obstajajo tehnične težave pri investicijah, M so skupne tudi dragim javnim upravam itd. Kljub tem pojasnilom pa so se v razpravi zlasti svetovalci iz vrst opozicije kritično obregniti ob upravo, češ da bi morala učinkoviteje
ZDRAVSTVO / KONFERENCA DR. TOSOLINIJA
JUTRI / OB 1 83-LETNICI
Skorajšnja prenova bolnišnic
Generalni direktor najavil smernice za posodobitev javnega zdravstva
Praznik, pa tudi obračun delovanja karabinjerjev
V tržaških bolnišnicah se bosta izboljšali tako oskrba bolnikov kot delovni pogoji za uslužbence: osnovni izhodišči za prenovitev bolnišnic je predstavil včeraj dr. Gino Tosolini (na sliki - f. KROMA), ki je nastopil službo generalnega direktorja 1. marca letos, potem ko so 1. januarja razdelili nekdanjo tržaško zdravstveno enoto na teritorialno in bolnišniško enoto.
Bolnišnica spada med najpomembnejša tržaška podjetja: 3.100 uslužbencev in 250 milijard lir Prometa lani, ko so sprejeli na zdravljenje 43 tisoč bolnikov, prvo pomoč pa nudili več kot 70 tisoč osebam. Obsežni in kompleksni ustroj bolnišnic -osrednje, katinarske, sanatorija in Magdalene -terja posodobitev, je ugotovil na včerajšnji tiskovni konferenci dr. Tosolini, °z. nov razvojni načrt za obdobje naslednjih 2 ali 3 tet, ki ga bodo pripravili do konca prihodnjega me-Seca, jeseni preverili s fPecialisti in tudi z druž-oenimi komponentami in končno pričeli izvajati z novim letom. Ob generalnem direktorju Tosoliniju ®ta še upravni direktor tdassimo Capalbo in zdravstveni direktor Gui-do Fellin, oba z dolgolen-t° izkušnjo v zasebnem zdravstvu v Lombardiji, °d koder nameravajo vne-sti v tukajšnji javni in Večkrat potratni zdravst-veni sistem pravila dobre-"a upravljanja finančnih sredstev: nova ekipa, je dejal Tosolini, je prve tri fjesece predvsem preve-rila obstoječe stanje in sprotno reševala akutne Probleme.
Med te vsekakor ne spada, je pojasnil Tosolini ln tako demantiral neupravičene govorice. Premestitev sanatorija
Jutri bodo praznovali 183-letnico karabinjerjev in sicer s svečanostjo, ki jo bodo priredili v osrednji vojašnici v Istrski ulici. Ob tej priložnosti je pokrajinsko poveljstvo karabijerjev objavilo obračun delovanja v zadnjem letu.
Zabeležili so 5.348 prekrškov in izsledili 1.414 krivcev, 1.904 oseb so prijavili sodstvu, 127 pa tudi aretirali. V zvezi z prekupčevanjem mamil so prijavili sodstvu 62 oseb, 24 so jih aretirali, prefekturi so prijavili 79 oseb, zasegli so nekaj več kot 2 kg mamil in sicer 957 gr heroina, 110 gr kokaina, 728 gr marihuane in 637 tablet sintetičnega mamila ecstasy. Zaplenili so tudi 45 kosov orožja, 1.019 kosov streliva, 9,3 kg razstreliva in 5 detonatorjev. Karabinjerji so zasačili 194 nelegalnih priseljencev, dodelili skoraj 7 tisoč prometnih glob, posegli pri več kot 1.200 prometnih nesrečah z 11 mrtvimi in 634 ranjenimi. V zadnjem letu so tudi preverili skoraj 1.500 plovil in izdali 74 glob, pomagali v 24 primerih težav na morju.
Na službo za hitro pomoč so v zadnjem letu prejeli več kot 30 tisoč telefonskih klicev.
_________UNIVERZA / VOLITVE_________
Novi rektor Delcaro favorit
V prvem krogu mu je za izvolitev »zmanjkalo« le 31 glasov
Santorio v strukturo pri Magdaleni (ta je tako zastarela, da jo bodo sploh opustili, oddelek za nalezljive bolezni pa premestili v nekdanjo bolniš-ničarsko šolo), kakor niti ukinjanje službe za hitro pomoč 118.
Med prolematike, ki jih bo moral načeti razvojni načrt, vsekakor spadajo izboljšanje odnosov s publiko (v prvi vrsti ji je treba nuditi manj birokratski pristop do zdravstva), večja varnost za uslužbence, med katerimi beležijo izredno število bolezni in nesreč pri delu (30% med pomožnim osebjem in 20% med bolničarji, kar je krepko nad vsedržavnim povprečjem), predvsem pa kvalitetne zdravstvene storitve za bolnike, pri čemer bo morala prenovljena bolnišnica nuditi najboljšo kakovost onim, ki res rabijo sprejem v oddelkih, ne bo pa več mogla opravljati vloge nado-mestnika za socialno skrbstvo, za kar so pristojni druge ustanove, je pristavil dr. Tosolini in napovedal, da bo konec julija predstavil tisku večletni načrt za razvoj tržaških bolnišnic.
Na tržaški univerzi je bil včeraj prvi krog volitev novega rektorja, na katerem pa naslednika dosedanjega rektorja Borrusa še niso izvolili. Za prestižno mesto se potegujeta dekan fakultete za inženirstvo Lucio Delcaro in dekan leposlovne fakultete Silva Monti. Včeraj je Delcaro prejel 409 glasov in mu je torej za izvolitev manjkalo le 31 glasov (v prvih treh krogih je za izvolitev predvidena absolutna večina). Montijeva je prejela 200 glasov, kar 300 volilnih upravičencev pa se ni udeležilo volitev. Volitve bodo ponoviti danes, in vse kaže, da bo - ob večji volilni udeležbi -
Delcaro dosegel absolutno večino.
Volilni sedeži so bili odprti od 8.30 do 17. ure, v popoldanskih urah pa so bile volitve za kratek čas prekinjene zaradi lažnega telefonskega klica, ki je najavil prisotnost bombe na univerzi. Posegla je policija, ki je v prostorih ekonomske fakultete našla razpršilec z nekaj prilepljenimi cevkami. Slo je, seveda, za neslano šalo.
Volilno pravico ima skupno 882 volivcev. Poleg rednih in izrednih profesorjev in predstavnikov raziskovalcev volijo tokrat tudi predstavniki študentov in 58
predstavnikov tehnično-upravnega osebja.
V okviru univerzitetne kronike gre omeniti, da je bila pred dnevi Nives Košuta izvoljena v novi upravni svet tržaške univerze, in sicer kot predstavnik tehnično-upravne-ga osebja. Novi upravni svet bo začel delovati konec septembra.
Poletni center
Občina Devin Nabrežina sporoča, da je mogoče vpisati otroke od 3. do 10. leta starosti v Poletni center, ki bo od 7. julija do 8. avgusta t.l. v državnem otroškem vrtcu v Devinu z umikom od 8. do 16. ure, v katerem se bodo v teku petih tednov vršile igre in animacija. Vpisne pole so na razpolago v občinskem Uradu za Šolstvo (tel. 6703208, umikom: od ponedeljka do petka od 9. do 12. ure, ter ob ponedeljkih in sredah od 15. do 17.30), na katerega se starši lahko obrnejo za morebitne dodatne informacije.
V Ljubljano na vinski sejem
Kmečka zveza organizira obisk mednarodnega vinskega sejma na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani. Kdor se ga želi udeležiti, je vabljen, da se zbere na mejnem prehodu pri Fernetičih v četrtek, 5. t.m., ob 12.30 za skupni odhod z osebnimi avtomobili.
uporabljati razpoložljiva sredstva
Devinsko - nabrežinski občinski svet je na svojem sinočnjem zasedanju izvolil nov kolegij preglednikov računov, ki ga sestavljajo Al-do Cunja, Omero Leiter in Fausto Del Colle.
Poleg tega je devinsko -nabrežinski občinski svet odobril predhodni načrt za izredna vzdrževalna in preureditvena dela na občinski telovadnici v Nabrežini. Gre za popravilo strehe in poda ter za ureditve nove električne napeljave, kar bo skupno zahtevalo
475 milijonov lir. Ce bo šlo vse po načrtih, bo telovadnica spet nared čez nekaj mesecev, vsekakor žal ne pred začetkom nove športne sezone.
Na sinočnji seji v Nabrežini so devinsko - nabrežinski svetovalci odobrili tudi sklep, ki bo omogočil odprtje izredne avtobusne proge, M bo povezovala Nabrežino s Sesljanskim zalivom v poletnih mesecih. To bi moralo nekoliko razbremeniti cesto, ki pelje v zaliv, in ki je kot znano poleti zaradi velikega obiska večkrat zelo težko prevozna.
NOVICE
V	nedeljo v sinhrotronu dan odprtih vrat
Sinhrotron pri Bazovici bo v nedeljo med 10. in 18. uro odprt za ogled javnosti. Znanstveniki in ostalo osebje bodo na razpolago obiskovalcem za vodene obiske te ugledne znanstvene ustanove, ki se hoče s to pobudo še bolj odpreti ter približati občanom. Ob tej priložnosti bo Konzocialno podjetje za prevoze (ACT) poskrbelo za avtobusno linijo (št.39) s sinhrotronom. Prvi avtobus bo odpotoval ob 10.05 s trga pred železniško postajo, zadnji pa ob 16.45.
Davek na nepremičnine (ICI): zelena številka Občine Trst
Tržaška občina obvešča, da bo do 30.junija na razpolago zelena telefonska številka 167-286528, na kateri bodo nuditi informacije v zvezi z davkom na nepremičnine (ICI). Glas na registriranem traku bo občanom 24 ur na 24 pomagal v birokratskem »labirintu« plačila te pristojbine, od 7. do 22. ure pa bo na voljo tudi tehnik, ki bo v živo odgovarjal na vprašanja in nudil interesentom nasvete.
Z davkom IQ se na občini ukvarjajo tudi posebni uradi, ki odgovarjajo na telefonske številke 6754453-6754756-6754831.
Krožek Orizzonti o znanstvenih ustanovah
V	konferenčni dvorani muzeja Revoltella (Ul.Diaz 27) bo jutri ob 17. uri srečanje o perspektivah tržaških znanstvenih ustanov, posebno pa sinhro-trona. Pobudo, na kateri bodo sodelovati številni ugledni znanstveniki, prireja krožek Orizzonti.
Stališče o incidentih v Benetkah
Tržaški udeleženci včerajšnje manifestacije v Me-strah, ki se je izrodila v incidente, so nam poslali tiskovno sporočilo, v katerem utemeljujejo namene svoje pobude. Udeleženci podčrtujejo, da smo priča nevarnim rasističnim izpadom, katerim je treba odgovoriti s široko politično mobilizacijo. Za incidente krivijo policijo in karabinjerje.
Mladi socialnih centrov pravijo, da imajo v svojih vrstah Benečane, Furlane, Slovence in Istrane, ki verjamejo v večjezično in večnarodnostno družbo ter ne v stališča, »ki jih zagovarjajo razni Padovani (predsednik Life), Rocchette (ustanovitelj Lige Venete), Menie in Tudjmani«.
Financarji v ribarnicah
Finančni stražniki tržaške pomorske postaje so zaključiti obširno preiskavo, ki je trajala dva meseca, da bi preveriti spoštovanje zakonov pri prodaji rib. Pregledali so približno 50 ribarnic v tržaški občini in ugotovili 34 prekrškov najrazličnejše narave, od kršitve upravnih pravil do nespoštovanja sanitetnih določil. Prekrške so prijaviti, v hujših primerih, ki lahko ogrožajo javno zdravstvo, pa ni izključeno, da bo posegla zdravstvena uprava s strogimi ukrepi proti kršiteljem, nenazadnje z začasnim zaprtjem prodajaln.
Codarin predsednik deželne UPI
Predsednik tržaške pokrajinske uprave Renzo Codarin (Pol svoboščin) je bil včeraj izvoljen za novega predsednika deželne sekcije Združenja italijanskih pokrajin (UPI). Prevzel je mesto predsednika videmske province Giovannija Pelizza.
Na sestanku, na katerem so izvoliti Codarina, je tekla beseda o negotovi usodi pokrajin v bodoči ustavni ureditvi. Predsedniki vseh štirih pokrajin Furlanije-Julijske krajine so bili mnenja, da je treba pokrajine spremeniti, a hkrati tudi okrepiti.
Sreda, 4. junija 1997
TRST
ŠOLSTVO / DIJAKINJI IN PROFESORICA V POSLANSKI ZBORNICI
Violante zagrenil slovenski obisk v Rimu
Sploh je pozabil na slovensko manjšino v Italiji
Nad petsto dijakov iz vseh krajev Italije se je v nedeljo dopoldne v Rimu udeležilo manifestacije ob Dnevu republike z naslovom Ragazzi in aula. Predsednik poslanske zbornice Luciano Violante jih je povabil v zbornico, kjer so Člani Prodijeve vlade odgovarjali na njihova vprašanja. Med dijaki in profesorji-spremljevalci sta bili tudi dijakinji 2. razreda pedagoškega liceja A. M. Slomška Ketty Furlan in Jasna Legiša ter njuna profesorica Mariza Skerk.
»Vzdušje je bilo praznično, vse je bilo krasno organizirano, spoznali smo mnogo sovrstnikov,« sta povedali dijakinji, ki sta prispeli s profesorico v Rim že v soboto. »V poslanski zbornici je bilo enkratno. Gledali sva predvsem obraze znanih osebnosti in sledili posegu študentov. Odgovori nekaterih ministrov so bili jasni in preprosti, nekateri pa so govorili nekoliko komplicirano,« sta ocenili. Obe sta sedeli v prvi vrsti, tik ob poslancu Vittoriu Sgarbiju, ki je kot nekak zvezdnik delil svoje avtograme levo in desno.
Pred odhodom v Rim so v razredu pripravili dve vprašanji o naši manjšini, ki sta ju želeli dijakinji postaviti predstavnikom vlade. V prvem sta želeli izvedeti, kako bo vlada zajamčila manjšini pravico do uporabe materinega jezika v stikih z javnimi funkcionarji. Drugo pa se je nanašalo na rabo slovenskega jezika v Pokrajinskem dijaškem sosvetu.
Nekdanji pravosodni
Spomladanski praznik Skupnosti družine Opčine
Kljub muhastemu, mrzlemu in oblačnemu vremenu je tradicionalni spomladanski praznik, ki ga vsako leto prireja Skupnost Družina OpCine na svojem sedežu (Božje polje na Proseku), lepo uspel.
Praznik se je po ustaljeni tradiciji tudi v nedeljo začel z mašo, nakar je bilo skupno kosilo za Člane, domačine, prijatelje in druge obiskovalce. Ostareli, ki radi pridejo na to srečanje, in prizadeti se gotovo niso počutili zapuščene. V prijetnem razpoložanju, ki je trajalo do poznega popoldneva z loterijo, glasbo, kulinaričnimi dobrotami in okusnimi slaščicami, ki so jih pripravile domačinke, so vsi preživeli lepo popoldne v prijateljskem klepetu, ki je dal posebno prizadetim občutek upanja, da niso tako osamljeni. (b.r.)
minister Alfredo Biondi, ki je »zrežiral« izpraševanje dijakov v poslanski zbornici, je »slovenski vprašanji« sploh spregledal. In sploh ni bilo o slovenščini in slovenski manjšini slišati ničesar, pa čeprav je bila predsedniku Violanteju in tudi valdostanskemu poslancu Caveriju dana možnost, da bi ju omenila.
Dogodilo se je namreč, da je dijakinja iz Doline Aosta spregovorila tudi v svojem, francoskem jeziku. Predsednik Violante jo je opozoril, da gre v poslanski zbornici govoriti uradni, italijanski jezik, in pri tem omenil tudi nekatere druge manši-ne: etnične, jezikovne in tudi narečne: spomnil se je na Nemce, Francoze, Ladince, Sicilce, Sardince in še nekatere druge, na Slovence pa je pozabil. Podobno se je dogodilo tudi poslancu Lucianu Caveriju, predložitelju zakonskega osnutka o zaščiti slovenske manjšine. Pozdravil je v francoščini in nato omenil »manjšine vzdolž alpskega loka«: francosko, nemško, ladinsko... Na slovensko se ni spomnil.
Prof. Marizi Skerk je obisk v poslanski zbornici priklical v spomin očeta, nepozabnega slovenskega poslanca Albina Skerka, ki jo je bil pred leti popeljal v dvorano, v kateri so izglasovali zakon o slovenskem šolstvu, ki nosi po njem ime. Tudi njo je Violantejev poseg o manjšinskih skupnostih užalostil in razburil. Zato mu je ob vrnitvi iz Rima napisala in poslala pismo, ki ga objavljamo v celoti.
Pismo prof. Škerkove Lucianu Violanteju
»Cenjeni predsednik poslanske zbornice
Luciano Violante
Imenujem se Mariza Skerk in poučujem na pedagoškem liceju s slovenskim učnim jezikom A.M.Slomška v Trstu. Moj razred je bil izbran, da predstavlja tržaško pokrajino na manifestaciji Ragazzi in aula 1. junija 1997. Zahvaljujem se vam za krasno izkušnjo, ki sem jo preživela z dijakinjama mojega razreda v dvorani poslanske zbornice in Vam Čestitam za pozornostm ki ste jo posvetili šolnikom na koncu manifestacije. Moram pa Vam izraziti tudi svojo grenkobo in razočaranje, ker ste med enim od posegov omenil različne etnične manjšine ih narečne skupine, pozabil pa ste omeniti slovensko manjšino, ki je po nemški številčno najbolj pomembna. V dvorani nam ni bila dana možnost, da bi spregovorili v slovenščini, kot so to storili nemški in francoski dijaki.
Upam, da boste to manifestacijo ponovili tudi prihodnje leto, in upam tudi, da se je bo udeležila kaka druga slovenska šola, ki ji bo omogočeno zastaviti tista vprašanja, ki jo najbolj zanimajo.
Zahvaljujem se vam za pozornost in Vas naj-prisrCneje pozdravljam
prof. Mariza Skerk Trst, 2. junija 1997
H OB OBLETNICI SMRTI
Openska srednja šola se je poklonila Kosovelu
27. maja 1926 je umrl komaj 22-letni SreCko Kosovel. Bil je izreden pesnik, ki je z veliko ljubeznijo opisal naš kraški svet.
Ponosni smo, da nosi naša openska srednja šola njegovo plemenito ime. Da bi se poklonili njegovemu spominu, smo imeli v torek zvečer, 27. maja v openskem Prosvetnem domu zaključno prireditev v pesnikov spomin. Pred lepim ozadjem risb, na katerih smo zlahka prepoznali Srečka Kosovela v raznih tehnikah in vidikih, smo vsi dijaki nastopili s sklopom pesmi, deklamacijami in spisi, katerega so popestrili zvoki flavte in harmonike. Vzdušje je bilo toplo, dvorana pa nabito polna.
Izbor zapetih pesmi je gledalcem vzbudil občutek prijateljstva, sožitja in narodne zavednosti. Dijaki so s spisi predstavili osebnost tomajskega pesnika. Posrečena glasba v ozadju je botrovala dobremu uspehu predstave.
Na koncu programa je g. ravnatelj Devetak naštel uspehe, ki smo jih želi med šolskim letom bodisi na športnem kot na likovnem matematičnem in literarnem področju. Proslavo je sklenila prof. Kalc. Dijakom, ki so sodelovali na Vegovem matematičnem tekmovanju 21.3.97, je podelila priznanja, ki jih je darovala Zadružna kraška banka.
Dijaki se posebej zahvaljujemo profesoricama Filipovič in Repini za lepo sestavljen program in profesorici Tretjak za izvirno sceno.
Prepričani smo, da bi bil tudi sam Kosovel ponosen na tako proslavo.
Urška Šinigoj, Nicoletta Dessi in Jasmina Kralj H. A. razreda
Zbor V. Mirk nastopil na zborovski reviji vSacileju
Moški pevski zbor Vasilij Mirk s Proseka-Kontove-la je v petek nastopil v Saci-leju kot gost pevske revije, ki jo vsako leto prireja USG (Združenje italijanskih pevskih društev) za zbore, ki se v teku sezone najbolj izkazali na raznih tekmovanjih in revijah. Letos sta si ta nastop zagotovila moški zbor iz Spilimberga in zbor Montasio Juha iz Trsta. Kot gosta pa sta nastopila Vasilij Mirk in zbor iz Trevisa.
V lepi in akustični katedrah so naši pevci pod vodstvom Mirana Žitka dognano zapeli Brucknerjevo »Ave Maria« in »Latinsko mašo« K amila Mašeka v štirih stavkih za zbor, sopran (Edith Kocjan) in alt (Marta Valetič).
Zbor Vasilij Mirk je bil v Sacileju lepo sprejet in to je prišlo najbolj do izraza po nastopu, ko so se pevci zadržali ter ob prepevanju ita-lijanskih in slovenskih pesmi navezah prijateljske vezi z obljubo, da se Cimprej srečajo.	(br.)
PSI / PREDSTAVITEV KNJIGE RAFKA DOLHARJA
Leva sredina in tržaški Slovenci
Delo je izdal Krožek Virgil Šček
Običajni ponedeljkov veCer Društva slovenskih izobražencev je bil tokrat posvečen razgovoru o obdobju levosredinskih uprav na Tržaškem od srede šestdesetih do srede sedemdesetih let. Priložnost za to je
la
in tržaški Slovenci s podnaslovom Od levosredinske odjuge do osimske pozebe. Delo je izdal Krožek za družbena vprašanja Virgil SCek in je 22. knjiga iz serije »belih priročnikov« tega krožka. Razgovora so se v ponedeljek, 2. junija, v Peterlinovi dvorani udeležili Časnikar Ivo Jevnikar, avtor knjige Rafko Dolhar, ki je v Času leve sredine zastopal SSk v tržaškem občinskem odboru, časnikar Saša Rudolf, pokrajinski odbornik SSk v istem obdobju, in bivši deželni svetovalec slovenske stranke Drago Stoka.
Najprej je Ivo Jevnikar na kratko orisal vsebino knjige.
vsedržavni ravni in »afera HrešCak«), Avtor jemlje v poštev desetletje 1966-1976, ko je na tržaški občini in pokrajini vladala levosredinska koalicija, v kateri je bila poleg KD, socialistov in drugih italijanskih levosredinskih strank (razen komunistov) tudi SSk. Opisovanje dogodkov se prepleta z navajanjem osebnih spominov v obliki dnevniških zapisov, ki so tiskani z ležečimi črkami (sicer je avtor veliko črpal iz takratnega slovenskega in italijanskega Časopisja in iz arhiva SSk). Levosredinska uprava se je končala leta 1976, ko je kot reakcija na podpis Osimskih sporazumov nastala Lista za Trst, ki je na upravnih volitvah premočno zmagala. Začela se je t.i. »osimska pozeba«, ki je zavrtela kolo zgodovine nazaj. Po oceni Dolharja imamo Slovenci danes v glavnem tisto, kar smo si priborili v letih levosredinske uprave. Dodal je, da nekatere stvari, ki se nam danes zdijo samoumevne, takrat to niso bile in se je bilo treba zanje težko pogajati in boriti.
Spregovorila sta tudi Drago Stoki in Saša Rudolf, ki sta podala svoji izkušnji iz tistega obdobja. Stoka se je dalj Časa ustavil ob nekaterih vidikih, ki jih knjiga obravnava in ki so bili kasneje med razpravo poglobljeno obravnavani; odnosi s KD, nastanke Slovenske levice, kriza v SSk zaradi afere ob gradnji tržaškega naftovoda, itd. Rudolf pa je podal nekaj osebnih spominov na obdobje, ko je bil odbornik tržaške pokrajine. O knjigi je med drugim dejal, da mu je vzbudila smisel za hvaležnost in zavist, da si je avtor vsako stvar zapisal in shranil, odlikuje pa jo tudi poštenost.
Drava
Drav-
navane teme. Tako so se npr. nekateri vprašali, kakšna je bila v bistvu politika takratne tržaške KD. Je bila to res nova pohtika ali le boj za oblast oz. špekulacija s ciljem, da se katoliški del slovenske manjšine vključi v KD? S tem v zvezi je prihajalo do močnih pritiskov na slovenske katoličane, ki pa v veliki večini primerov niso obrodili sadov.
formule tudi na Tržaškem
Vsekakor, je dejal Dolhar, je treba priznati, da sta imela takratna voditelja tržaških demokristjanov in socialistov Botteri in Pitto-ni pogum, da sta odprla Slovencem pot v odbore krajevnih uprav, in to kljub nasprotovanju pomembnega dela njunih strank. Vzpostavljena je bila tudi primerjava med takratnimi in današnjimi razmerami. Tako je npr. Saša Rudolf dejal, da smo Slovenci takrat imeli na občini in pokrajini svoje odbornike (ki jih danes nimamo), danes pa smo na
boljšem v tem, da velika večina Slovencev voli isto koalicijo. Ta trenutek je treba izkoristiti, da se strnejo sile.
Zaključna ugotovitev Iva Jevnikarja je bila, da je z 2. delom knjige Leva sredina in tržaški Slovenci krožek Virgil Scek bistveno pripomogel k spoznavanju	tržaškega
vprašanja. Naj še omenimo, da knjiga stane 24.000 lir, skupaj s prvim delom pa 39.000 lir (na večeru v DSI so jo prodajali po znižani ceni).
VČERAJ-DANES
Danes, SREDA,
4.	junija 1997
FRANC
Sonce vzide ob 5.23 in zatone ob 20.43 - Dolžina dneva 15.20 - Luna vzide ob 5.19 in zatone ob 20.07
Jutri, ČETRTEK,
5.	junija 1997
BONIFACIJ
VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 17 stopinj, zračni tlak 1017 mb ustaljen, veter 6 km na uro severozahodnik, vlaga 83-od-stotna, nebo oblačno, morje skoraj mirno, temperatura morja 17,5 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Ilenia in Christian Scarafile, France-sca Maricchiolo, Edoardo Ghisellini, Chiara Albanese, Nicolo Bassan, Michele Va-scotto.
UMRLI SO: 77-letna Giu-liana Snidarsich, 86-letna Gemma Zanarin, 92-letna Emma Bonifacio, 64-Ietna Elide Bonacci, 90-letna Angela Dernich, 87-letni Karlo Kokorovec, 11 dni star Gregor Ukmar.
Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 -TELEVITA
Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012.
Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel-573012.
Zdravstvena dežurna služba
Nočna služba od 20. do 8.
ure, tel. 118, predpraznična
od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
Hitra pomoč tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111.
KINO
n
LEKARNE
Od PONEDELJKA, 2. do SOBOTE, 7. junija 1997 Normalen urnik lekarn od
8.30	do 13.00 in od 16.00 do
19.30
Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00
Largo Piave 2 (tel. 361655), Ul. Felluga 46 (tel. 390280), Milje - Lungomare Venezia 3 (tel. 274998).
OPCINE, Proseška ulica 3 (tel. 215170) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30
Largo Piave 46, Ul. Felluga 46, Ul. Bernini 4, Milje -Lungomare Venezia 3.
OPCINE, Proseska ulica 3 - (tel. 215170) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Ul. Bernini 4 (tel. 309114).
ARISTON - 17.00, 18.45,
20.30,	22.15 »Camere da let-to«, r. Simona Izzo, i. Diego Abatantuono, Maria Grazia Cucinotta.
EKCELSIOR - 17-00’
19.30,	22.00 »La dodicesim3 notte, po komediji Williartia Shakespeara.
EKCELSIOR AZZURRA -
18.20, 20.10, 22.00 »Nenette e Boni« r. Claire Denis.
AMBASCIATORI - l6-00' 18.00, 20.05, 22.15 »Poteje assoluto«, i. Clint Eastvvood.
NAZIONALE 1 - lO-00’ 18.00, 20.05, 22.15 »Hamlet«, R. K. Branagh.
NAZIONALE 2 - 16-00-18.00, 20.05, 22.15 »L’ultim° appello«, i. Gene Hackman-NAZIONALE 3 - 16-0U-
18.00,	20.05, 22.15 »H San' to«, i. Val Kilmer.
NAZIONALE 4 -V-00’ 18.40, 20.30, 22.15 »H cid° ne«.	nfl
MIGNON - 16.00 - 22-u »IL toro e la ninfomane”; porn., prepovedan rnlao pod 18. letom.	„
CAPITOL - 16.30, 18-4^ 20.10, 22.10 »Un giorno P caso«, i Michael PfeiRer’ George Clonev.	„n
ALCIONE - 16.00, IS-0«;
20.00,	22.00 »II bagno ture
Hamam«, r. Ferzan Ozpet® i. Alessandro Gassmam Francesca D’Aloja, Car Cecchi.	l5
LUMIERE - 20.15, 22-»Basquiat«, i. Jef£rey VVng^ Benicio del Toro, Da Bovvie.
ll PRIREDITVE
AMATERSKI ODER JAKA STOKA, MoPZ VASILIJ MIRK, GODBENO DRUŠTVO PROSEK vabijo na predstavitev knjige Neve Lukeš »Delčki našega vsakdana« danes, 4. junija, ob 20.30 v SošCevi hiši. Nastopili bodo elani AO J. Stoka ter pihalni kvintet G. D. Pro-
KD IVAN GRBEC, Ske-denjska ulica 124, vabi male in velike na ogled glasbene pravljice RDEČA PUTKA, ki bo jutri, 5. junija, ob 20.30. Igrajo uCenci COS Albin Bubnič iz Milj. Čakamo vas!
MPZ IGO GRUDEN vabi na ZAKLJUČNI KONCERT, ki bo v soboto, 7. junija 1997, v Nabrežini, na borjaCu pri UŠAJU ob 21. uri.s
SKD PRIMOREC TREBČE prireja veCer narečne pesmi v petek, 6. junija 1997, ob 20.30 v Ljudskem domu v Trebčah. Sodelujejo Atilij Kralj, godba Viktor Parma in elani domačega društva.
GLEDALIŠKA SKUPINA SLOVENSKEGA KULTURNEGA KLUBA
vabi v nedeljo, 8. junija, ob 19. uri v Marijin dom v Rojanu, na premiero celovečerne igre TAJNO DRUŠTVO PGC. Rezija Lučka Susic, scena Magda Samec. Predpremiera bo v soboto, 7. junija, ob 17. uri v isti dvorani. Vabljeni otroci in odrasli.
a	IZLETI
PARTIZANSKI KLUB -
Boljunec priredi v nedeljo, 8. junija 1997, izlet v SLOVENIJO. Ogledali si bomo Idrijo in partizansko bolnišnico Franjo. Spremljali nas bodo VESELI GODCI. Podrobnejše informacije dobite v Klubu ali na tel. št. 228050.
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV Trst prireja 11. junija izlet v Sirmione ob Gardskem jezeru. Vpisovanje v torek, 3. junija na sedežu društva v ul. Cicerone 8, tel. 360324.
S ČESTITKE
Danes v Boljuncu velik praznik je. Naš MIKI z Abrahamom sreča se. Za to življenjsko prelomnico mu čestitajo in želijo mnogo sreče in zadovoljstva mama, tata, sestra Adelka, Zena Nadija, otroci Barbara, Maja in Ivan ter mala vnukinja Eva.
PIERINA - osebna tajnica predsednika in še... je včeraj praznovala. Vsi Prijatelji, ki se z njo srečujejo ob vseh dogodkih v Lonjerju na št. 269 ji želijo vse najboljše. In se opomin:	naša
srečanja se bodo v bodočnosti še stopnjevala! Pie-rina, kurajžno, je še dosti djela!
3 SPISKE VESTI
DRŽAVNA nižja SREDNJA SOLA SV. CIRILA IN METODA v Trstu vabi na odprtje razstave v okviru evropskega vzgojnega projekta »Jezik, kultura, stil življenja« danes, 4. junija 97, ob 18.30 v Galeriji Tržaške knjigarne v ul. Sv. Frančiška 20
v Trstu. Razstava bo odprta do 14. junija.
DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO PRI SV. JAKOBU, DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO NA OPČINAH in DOBRODELNO DRUŠTVO TRST vabijo na razstavo likovnega natečaja, ki bo v prostorih Zadružne kraške banke na Opčinah. Otvoritev in nagrajevanje bosta v petek, 6. t. m., ob 18. uri s kratkim glasbeno-ple-snim nastopom na ploščadi Prosvetnega doma. Sodelujejo otroci slovenskih osnovnih šol obeh ravnateljstev in italijanska osnovna šola Julius Kugy z Banov.
URAD SINDIKATA SLOVENSKE SOLE v ul.
Carducci 8, tel. 370301, redno posluje vsak torek in Četrtek, od 16. do 17.30.
□ OBVESTILA
ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV iz Trsta vabi pevce, da se udeležijo pevskih vaj združenega zbora, ki bodo jutri, 5. t. m., ob 20.30 v dvorani v ul. Risorta 3 v Trstu, da bi pod vodstvomn Edija Raceta sodelovali pri spominski maši, ki jo bo škofov vikar Msgr. Vončina daroval v Rižarni v nedeljo, 8. junija, ob 17. uri. Teden dni kasneje, Četrtek, 12. t. m., ob
20.30,	pa bodo prav tam vaje za sodelovanje pri maši ob praznovanju farnega zavetnika sv. Antona Padovanskega, ki bo naslednjega dne na svetnikov god pri svetem Antonu novem v Trstu ob
16.30.
FOTOKROŽEK TRST
80 obvešCa, člane in prijatelje, da v petek 6. junija odpade običajno srečanje. Naslednja seja bo 13. junija. Predlagamo udeležbo na ex-tempore Kras’97 v priredbi fotokrožka Žarek v Štanjelu v soboto, 7. in nedeljo, 8. junija.
KONTO VELSKI JU-SARSKI ODBOR sklicuje občni zbor v petek, 6. ju-nijal997, ob 20.30 v prvem in 21. uri v drugem sklicanju v prostorih telovadnice SD Kontovel.
KD FRAN VENTURINI priredi SAGRO NA KR-MENKI. V soboto, 7. junija ob 20. uri ples z ansamblom Adria kvintet. V nedeljo, 8. jujnija, ob 18. uri kulturni program: Big Band Long Zlunk, otroški in mladinski plesni pari kluba Diamante iz Poljana, ob 20. uri ples z ansamblom Kraški kvintet & Braco Koren. V ponedeljek, 9. junija, ob 20. uri ples z ansamblom Happy Day. Delovali bodo dobro založeni kioski s specialitetami na žaru in domaCo kapljico.
PRAZNIK ŠPORTA IN TISKA - V dneh 7. - 8. -14. in 15. junija, na prireditvenem prostoru Griža ob nogometnem igrišCu v Trebčah. Odprtje dobro založenih kioskov vsaki dan ob 17. uri. Za glasbo bodo poskrbeli ansambli Happy Day, Status Sym-bol in Guba Libre. Istočasno se bo odvijal turnir v malem nogometu za 3. Trofejo Gostilne-pizzerije Veto.
FOTOGRAFSKI IN STUDIJSKI KORŽEK ZAREK iz Sežane vabi ljubitelje fotografije k udeležbi na ex-tempore KRAS '97, ki se bo vršil v Štanjelu, v
dneh 7. in 8. junija 1997. Pravilniki so na razpolago v Tržaški knjigarni.
POJ, PLESI, IGRAJ IN SE KAJ V VESELJE SEBI IN DRUGIM, velika otroška prireditev pevskega društva Vesela pomlad in MarijanišCa na Opčinah, Narodna, 89. Sobota, 7. junija ob 20. uri v dvorani Finžgarjevega doma koncert OPZ OS Danila Lokarja iz Ajdovščine pod vodstvom Marinke Šuštar in ob klavirski spremljavi Tatjane Krapež ter nastop zborov Vesela pomlad. Nedelja, 8. junija: ob 9. uri sv. maša na prostem; ob 10. uri odprtje delavnic, ki jih bodo vodili številni animatorji; ob 13. uri skupno kosilo; ob 14. uri lutkovna igrica Lenčke Kuperjeve Kapljica Mavrinka v izvedbi lutkarjev SKD Šmihel s Koroške; ob 14.30 vodene otroške igre; ob 16. uri prikaz izdelkov in animiranih točk otrok iz vseh sodelujočih delavnic, nastop ansambla Zamejski kvintet, dua Martina in Mitja Malalan, harmonikarjev Alme in Boruta Vidau, fantovske vokalne skupine ter malih solistov OPZ Vesela pomlad. Povezovala bo Sara Balde. Prisrčno vabljeni!
OBČINA ZGONIK razpisuje javno selekcijo za dodelitev poklicnega naloga za animatorja/ko poletnega centra, ki bo od 30. junija do 11. julija 1997. Rok za predložitev prošenj zapade 14. junija 1997.
MLADINSKI ODBOR SLOVENSKE PROSVETE
(ul. Donizetti, 3) obvešča, da so na razpolago informacije o raznih pobudah za preživetje poletnih počitnic za mlade in študente: POLETNI TEDNI V
TAIZEJU, v Franciji, INTERNATIONAL SUM-MER ČAMP v Logarski dolini, DRAGA MLADIH na temo »Prihodnja postaja: Evropa!«, na Opčinah, POTOVANJA za študente (Irska, Škotska, Skandinavija, južna Italija in Sicilija, Aquafun, Češka in Slovaška, Grčija, Turčija, Egipt, ZDA), ki jih ponuja Študentska organizacija Univerze v Ljubljani. Za vse informacije: tel. št 370846 - od pon. do pet. od 9. do 17. ure.
KD LONJER-KATINA-RA prireja OTROŠKI POLETNI CENTER od'pone-deljka, 21. julija, do petka, 1. avgusta na sedežu drštva v Lonjerju (urnik 8.00 - 13.00). Za informacije in vpisovanje sta na razpolago Jana (910178) in Vesna (910850). Pokličite čim-prej!
SKLAD MITJA CUK
vpisuje otroke v POLETNA SREDISCA. 1) Poletno središče v otroškem vrtcu na Proseku: od 1. do 14. avgusta od 8. do 17. ure. 2) Poletno središče v otroškem vrtcu na Opčinah: od 18. do 30. avgusta od 8. do 17. ure. Vpisovanje v uradih na Narodni ul. 126, na Opčinah, vsak dan med 13. in 15. uro razen ob sobotah (tel. 212289). 3) Poletno varstvo na Opčinah: od 1. julija do 30. septembra od 8. do 13. ure - možno vpisovanje iz tedna v teden.
KD O. ŽUPANČIČ bo
20. sept. letos priredilo izlet v R. Emilio na koncert rock skupine U2. Zaradi omejenega števila vstopnic, prijave Cimprej! Tel. 0481/537525.
OBVESTILO BRALCEM IN NAROČNIKOM
Obveščamo Vas, da sprejemamo
OSMRTNICE, OKVIRJENE OGLASE, MALE OGLASE, ČESTITKE
in nasplošno vsa obvestila v uredništvu Primorskega dnevnika v Ul. Montecchi 6 ali po telefonu 040/7796333
MALI OGLASI
tel. 040-7796333
IŠČEM DELO, pospravljanje, CišCenje, likanje ter varstvo otrok, tudi za vse dni v tednu. Tel. 0038667/64285.
PIVNICA PRI STUDENCU v Dolini je odprta od 18. do 2. ure. Nudi veliko izbiro odličnih točenih piv in toplih sendvičev. Vljudno vabljeni!
PODJETJE ZAPOSLI gospo za delovno mesto prodajalke. Delavni urnik 8.30-12.30 ter 16.00-19.30. Pismene ponudbe poslati na Primorski dnevnik, ul. Montecchi 6, 34137 - Trst, pod šifro »rada prodajam«.
BORIS SPORTS CLUB -
Športni center Ervatti, BrišCiki prireja v petek, 6. junija, ob 21.30 rock n’rol-Iski koncert skupine »Dirty fingers«. Obeta se nepozaben večer! Vstop prost. Ne zamudite!!
PODJETJE išCe delavca avtoličarja z večletno prakso. Ponudbe poslati na Primorski dnevnik, ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro »avtoličar«.
ZADRUGA ZAPOSLI žensko osebje z italijanskim državljanstvom za CišCenje uradov. Tel. 943294.
PRODAM OPEL COR-SA GLS 12, novi model ’93 v odličnem stanju, »full optional«. Tel. na št. 421412 ob uri kosila oziroma zvečer.
POTREBUJETE LESTVE za nabiranje češenj? Nudimo vam to in veliko drugega - Pohištvo Koršič, ul. S. Cilino 29, Trst, tel. 54390.
NUDIM pomoC v gospodinjstvu.	Tel.
0038667/42250.
PRODAM STANOVANJE v bližini velesejma: soba, manjša soba, dnevna soba s kuhinjo, kopalnica, shramba - vsega 65 kv.m. / II. nadstropje z dvigalom in ogrevanjem. Popolnoma opremljeno, s pralnim strojem, hladilnikom in kuhinjskimi pripomočki. Garaža za avto srednje velikosti. Takoj vseljivo, za 200 milionov lir. Tel. 040/368310.
KMEČKI TURIZEM ŠKERLJ, Salež 44, je odprt ob petkih, sobotah in nedeljah. Tel. 229253.
KMEČKI TURIZEM sta odprla Slavko in Elvira Švara - Trnovca 14. Zaprto ob torkih in sredah. Tel. 200898.
MEDJA VAS 1, pri Županovih je osmica.
OSMICO sta odprla Cvetko in Ivan Colja v Sa-matorci št. 20.
OSMICO so odprli pri Batkovih, Repen 32. Nudijo domačo kapljico in domač prigrizek.
OSMICO je v Saležu odprl Jožko Škrk.
t
Zapustil nas je naš dragi
Miroslav
Vatovec
Pogreb bo v ponedeljek, 9. junija, ob 9.30 v katinarski cerkvi.
Za njim žalujejo žena
Carolina, hči Sonia s Claudiom in Erico, brat Danilo in svakinja Anna
Trst,
4. junija 1997
S Sonjo in družino sočustvujejo
svaka Giorgio in Mariagrazia z VValterjem
t
Sporočamo žalostno vest, da naše drage mame
Marije Blazina vd. Gombač
ni veC med nami.
Lina in Diomiro, Ervin in Eda, Boris in Metka, sestra Pina in ostalo sorodstvo
Pogreb bo v Četrtek, 5. junija, ob 13.20 iz mrtvašnice v ul. Costalunga.
Trst, 4. junija 1997
Ob boleči izgubi ljubljene mame gospe Marije sočustvujejo z Lino, Ervinom, Borisom ter ostalimi svojci
prijatelji Neva in Paolo ter Lidija in Edi z Ivano
Ob izgubi drage mame Marije izrekajo iskreno sožalje Lini, Ervinu in Borisu
Lida, Vida in Dario ter Silva in Livio
t
Povrnila se je v Očetovo hišo in se pridružila svojim dragim, za katere je mnogo žrtvovala, draga
Paola Hrobat
Po pogrebu sporočajo žalostno vest
sestra Olga z možem
Umbertom in sinom Giorgiom, nečaki Sergio in Graziella in bratranci
Trst,
4. junija 1997
t
Zapustila nas je naša draga mama in sestra
Bruna Sancin
Pogreb bo jutri, 5. t. m., ob 10. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice v dolinsko cerkev.
Žalostno vest sporočajo hčerka Geni z družino in brat Vilko.
Namesto cvetja na grob darujte v dobrodelne namene.
Dolina, 4. junija 1997
(Pogrebno podjetje Zimolo)
Ob izgubi drage mame izrekajo Silviji Bandi iskreno sožalje
uprava in uslužbenci Občine Dolina
t
Zapustil nas je naš dragi
Carlo Starc
Pogreb bo jutri, Četrtek 5. junija, ob 12. uri iz mrtvašnice v ul. Costalunga v kontovelsko cerkev.
Žalostno vest sporočajo sinovi Edoardo, Andrea in Claudio z družinami ter ostalo sorodstvo
Kontovel,
4. junija 1997
Ob težki izgubi očeta izrekamo Andreju Starcu naše najgloblje sožalje
bivši kolegi iz podjetja Indules
Ob izgubi očeta izrekamo sožalje Ediju in družini prijatelji
VValter, Claudio, Iztok, Paolo, Edi, Igor, Damiana, Laura in Radovan z družinami
Ob boleči izgubi dragega očeta izrekamo Claudiu Starcu in družini občuteno sožalje.
direkcija in kolegi Nove Tržaške kreditne banke
Ob težki izgubi očeta izreka Claudiu Starcu in svojcem občuteno sožalje
ŠZ Jadran
Ob boleči izgubi očeta Učija izreka Klavdiju in svojcem iskreno sožalje
ŠD Kontovel
t
Dne 2. junija nas je v 88. letu starosti zapustil naš dragi
Karlo
Kokorovec
Pogreb bo v petek, 6. junija, ob 12.20 iz mrtvašnice v ul. Costalunga.
Žalostno vest sporočata sinova Gianni in Marino z družinama
Posebna zahvala družinskemu zdravniku dr. Danielu Žerjalu za njegovo požrtvovalnost.
Trst, 4. junija 1997
Ob izgubi dragega očeta sočustvujejo z Marinom, Giannijem in ostalimi sorodniki
Ruggero, Livio, Rossana in Marko
Župan in uprava občine Repentabor izrekata arh. Marinu Kokorovcu iskreno sožalje ob izgubi dragega očeta Karla.
+
Dne 2. junija 1997 nas je zapustil naš dragi
Ivan Tul
Žalostno vest sporočajo žena Zalka, sin Rado, brat in sestre z družinami ter ostalo sorodstvo.
Pogreb bo v petek, 6. junija, ob 10. uri iz mrtvašnice v ul. Costalunga v maCkoljansko cerkev.
Namesto cvetja darujte v dobrodelne namene.
Križpot, 4. junija 1997
Ob izgubi strica Ivana sočustvujeta z družino
Boris in Slavoj z družinama
Ob težki izgubi dragega Ivana Tul izreka občuteno sožalje ženi Zalki in sinu Radu podjetje Comec
Ob nenadni smrti dragega Ivana Tul izrekata ženi Zalki in sinu Radu najizkrenejše sožalje
MePZ in KD Primorsko Mačkolje
4. 6. 1977	4. 6. 1997
Ob dvajsetletnici smrti predragega moža in oCeta
Stanka Miliča
se ga z ljubeznijo spominjajo
žena Ida, hčeri Stana in Milka ter sin Stanko z družinami
Zgonik, Repen,
4. junija 1997
Ob smrti drage tete Giustine izrekamo iskreno sožalje Stricu Frančkotu,
Livio in Bruno z družinami
Ob težki izgubi Iva Pertota izrekajo iskreno sožalje Ingrid, Sašku in Maji
družine Martelanc, Križnič in Ciani
Draga Maja, v tem težkem trenutku sva ti še posebno blizu
Marjanka in Dean
Sreda, 4. junija 1997
KULTURA
8
LJUBLJANA / EVROPSKI MESEC KULTURE
VIDEM / CORRISPONDENZE&LINGUE POETICHE
Fotografije in eseji Evgena Bavčarja
Posvetili so mu večer v centru »Charles Nodier«
Mladi slovenski poeti v videmski literarni reviji
Med pomembnimi Slovenci evropskega duha, ki jih pobliže predstavlja Evropski mesec kulture, je tudi Evgen BavCar, filozof-estet, esejist in "pisec s svetlobo", kot svojo umetnost v mediju fotografije raje imenuje sam. Bavčarju je bil v ponedeljek posvečen cel večer v prostorih Inštituta Charles Nodier: tu je razstavljenih približno dvajset njegovih (fotografskih) "del bližnjega pogleda in tretjega očesa", skupaj z uredniki Cankarjeve založbe (CZ) pa je predstavil tudi slovenski prevod niza devetih poetičnih esejev z naslovom Absolutni voajer, ki so po francoski izdaji leta 1992 medtem izšli tudi v nemškem jeziku.
Urednik CZ Zdravko Duša je Bavčarja predstavil kot enega najpomembnejših Slovencev, ki v tem obdboju delujejo v tujini. Veno Taufer je spomnil na njegova uspešna prizadevanja za pravo resnico o osamosvajanju Slovenije ter za širše poznavanje in uveljavitev Vilenice ter skoznjo srednjeevropske književnosti; zato in zaradi prizadevnega uveljavljanja slovenske literature v Franciji, je Bavčar "eden najuspešnejših slovenskih ambasadorjev v tujini", je poudaril Taufer.
Bavčar, rojen leta 1946 v Lokav-cu, je pri enajstih v celoti izgubil vid. Šolanje je nadaljeval na zavodu za slepo mladino v Ljubljani, v Novi Gorici in nato na Filozofski fakulteti v Ljubljani diplomiral iz filozofije in zgodovine. Na pariški Sorboni si je pridobil doktorat iz estetike. Danes je izredno dejaven, redno publicira, predava, prireja razstave, sodeluje pri radiu France Culture in (kot zunanji član) pri Nacionalnem centru za znanstve-
ne raziskave (CNRS).
Po več esejev v knjigi Absolutni voajer ima skupne teme: prvi, Iti-nerarij, uvaja bralca v življenjski svet ne-videčih (oz. drugače videčih); nekaj besedil se posveča skoraj v celoti Sloveniji; dve pa sta razmišljanji o posebnih, tudi bolečih razsežnostih odnosa med moškim in zensko; med tistim, ki si ne more ustvariti vidne podobe o njej (sam tak poskus pa izriva podoba lastovke, najbolj ljuba iz otroških let), in med tisto, žensko, ki bi želela v njem najti odraz svoje podobe.
Knjiga poetičnih razmišljanj je bogato opremljena z avtorjevimi fotografijami - črno-belimi, izrazito kontrastiranimi in praviloma pospremljenimi s pomenljivimi naslovi. Za te podobe pravi Bavčar, da "obstajajo prek pogledov drugih", po svojem bistvu pa so "izraz gledanja sveta s tretjim, notranjim očesom".
Ob fotografijah, izbranih za omenjeno knjigo, in v zvezi z možnostmi in omejitvami lastnega ustvarjanja, je Bavčar navzoče danes opozoril, da v primerjavi s pozicijo "običajnih" fotografov začenja drugje. Sam živi v temi, torej je tudi pri "ustvarjanju s svetlobo" njegovo izhodišče tema. Zato toliko teme na njegovih podobah, zato tako kontrastirani, žareče svetli objekti. Tako kot spomin osvetljuje tisto, kar je sčasoma poniknilo v temo, ozadje notranjosti, podzavest, tako sam upodobljeno "dvigne iz teme".
Pri tem ustvarjanju se zanese na svoje tretje oko, ki mu pomaga tudi pri vračanju k dojemanju sveta na mitičen način. S pomočjo tretjega očesa je mogoče tudi "prav razumeti orakel" in se ne ozirati nazaj, da bi se "na svoje oči prepričal o tistem, kar tako ali tako že veš", je še dejal Evgen Bavčar.
(STA)
Nova slovenska poezija se predstavlja furlanskemu prostoru: v literarni reviji CorRispon-denze & lingue poetiche, ki jo izdaja založba Kap-pa vu iz Vidma, je izšel tudi izbor pesniške bere mlade slovenske generacije. Uvodni esej z naslovom Lubiana e dintorni (Ljubljana in njena okolica) je prispeval Miche-le Obit, ki je tudi prevedel izbrane slovenske poezije. Ob lastni pesniški dejavnosti se Mi-chele Obit vse bolj pojavlja tudi kot posredovalec ustvarjalnosti drugih, saj je skupino mladih slovenskih pesnikov spremljal tudi na srečanjih, ki so jih imeli na Tržaškem.
V dvojni številki revije (leto I/II, štev. 4/5, december ’96-februar ’97) so objavili po eno poezijo (v slovenskem originalu in v Obitovem prevodu) štirih mladih slovenskih ustvarjalcev. Taja Kramberger, ki še študira zgodovino na ljublajnski fakulteti, še ni objavila svoje zbirke. Njen pesniški prvenec bo predvidoma izšel prihodnje leto, videmska revija pa tokrat objavlja poezijo Marcipan. Matjaž Pikalo je diplomiral iz etnologije in sociologije, doslej je izdal štiri pesniške zbirke, saj se je knjigam V avtobusu (’90), Dobre vode
AKADEMIJA GM / RAFFAELLA PETRONIO
Lep violinski večer
______GORICA / GRAD______
Durerjeva razstava
Odprta bo od petka, 6. junija, do 10. avgusta

SL R
lingue poetične-
K,

de iimobvec' tmj*! del noti ta i dillbaradi ;
d« ie vsaViad«
(isfl scdfiot de migno ta la (de r*' d* I* mmdns
in qi/GTt<> n m mero.-
'ii mairimoitto d! Raifac te Alba.«et-e.'’
I khtčv»vr,$ .* ttiKi Atofn
Roesitj ihedite d?: lwt"Crteo
Raecottri iimliti di Laura Teretossi
PoesUt ttovcna contemporane*
- ■ ■
(’91) in Pes in plesalka (’94) pred nedavnim pridružila še zbirka Bile. Obit je izbral in prevedel njegovo Petro. Iz Ptuja je v Ljubljano, kjer študira primerjalno književnost in nemščino, prišel Aleš Steger. Veliko je objavljal v raznih literarnih revijah, sodeluje pa tudi z mesečnikom Tribuna. Pesmi iz let ’93 in ’94 so izšle v zbirki Šahovnice ur, tok-
rat se predstavlja s pesmijo Poletje. Uroš Zupan se posveča pesništvu in tudi esejistiki. Živi v Ljubljani, doslej pa je izdal tri zbirke, in sicer Sutre, Reka in Odpiranje delte, izbor njegovih pesmi pa je izšel tudi v angleščini. Leta ’96 je Uroš Zupan prejel Prešernovo nagrado, revija CorRi-spondenze & lingue poetiche pa prinaša njegovo Molitev.
GLEDALIŠČE MIELA / HIST(E)RIA
Zanimiva izhodiščna misel v neprepričljivi izvedbi
Glasbena matica, šola »M. Kogoj«, je priredila v petek, 30. maja svoj prvi letošnji diplomski večer. V baziliki sv. Silvestra bi morala nastopiti dva mlada diplomanta: violinistka Raffaella Petronio (razred prof. Marko Bitežnik) in Adam Selj (razred prof. Eliana Zajec); zaradi tehničnih razlogov pa je odpadel nastop harmonikarja, ker je bilo nemogoče nadomestiti poškodovan instrument. Violina je tako imela glavno besedo na tem večeru. Raffaella je skupaj s svojim profesorjem izbrala nekaj skladb iz obširnega programa, ki je predviden za diplomski izpit na državnih konservatorijih. Pri klavirju jo je spremljala prof. Beatrice Zonta.
Prva na vrsti sta bila dva stavka iz Leclairove sonate v D-duru (J.M. Leclair je bil začetek francoske violinske šole v 18. stoletju). Temu elegantnemu baročnemu začetku je sledila stroga popolnost J.S. Bacha z dvema stavkoma iz Partite št. 2 v d-molu za solo violino. Izvajalka je v sara-bando vtisnila poudarke zmerne in bistvene čistosti ter občuteno zbranost, ki so pritegnili pozorne poslušalce. Paganinijev Capriccio št. 24 op. 1 je trd oreh, kateremu se ne more izogniti nobeden dober violinist. Paganinijeva skladba postavi izvajalcu skraj-
ne težave: je nenavadna, nepredvidljiva, virtuozistična (pizzicati v levi roki!). Poslušalcem je zastal dih, ko so zbrano občudovali pogumno violinistko, ki se je po Pagani-nijevi partituri povzpenjala kot trapezist.
Večer se je zaključil z drugim viškom, in sicer z Men-delssohnovim koncertom v e-molu op. 64, ki se posebno prilega osebnosti izvajalke.
Beatrice Zonta je zagotovila obzirno spremljavo, ni bila nikoli nasilna ali preglasna, in tako ni samo podpirala, ampak tudi dala poudarek izvedbi violinistke..
Raffaella Petronio je s tem večerom razkrila poslušalcem svoj oseben način igranja. Značilen zvok te violinistke ni nikoli oster, ampak plemenit, prisrčen, prijazen in ima nežne odtenke pravljičnega pripovedovanja. Njeno frazi-ranje je razgibano, ampak vedno zmerno in vedro, značilno za intimno doživljanje skladbe, ki govori brez kričanja in brez jeze, tudi v virtuozistič-nih delih.
Poslušalci so bili zelo navdušeni, saj niso prišli samo poslušat dober koncert, ampak tudi praznovati mlado violinistko, ki je s trudom in ljubeznijo do glasbe prišla do cilja - diplome in bo kmalu stopila v svet profesionalcev.
Rossana Paliaga
V petek popoldne bodo na goriškem gradu v okviru evropskega triletnega prikaza mojstrov gravure odprli razstavo Albrechta Dii-rerja. Razstava boodprta do 10. avgusta.
Minuli konec tedna sta Kulturni krožek Istria in združenje Art & Zan predstavila v tržaškem gledališču Miela enodejanko Hist(e) ria, ki jo je Gianfranco Sodomaco povzel po lastni črtici Solipsia. Črtica je pravzaprav enosmerni dialog med sinom in ohromelim nepomičnim očetom, ki mu bolezen onemogoča tudi govor. V sinovih kratkih stavkih o vsakdanjih praktičnih stvareh, o televizijskem programu, o krožniku tople juhe, se razodene konfliktni odnos med obema, zlasti pa njuna značaja, ki sta ju privedla v osamljenost.
V priredbi za oder je avtor, ki je postavitev tudi režiral, močno poudaril sinova sovražna čustva do očeta, ko se spominja ne samo njegove odsotnosti in udarcev, klofute materi zaradi nezlikane srajce, ampak tudi njegovo fašistično preteklost, boj proti partizanom v Sloveniji. Verjetno so ti odlomki avtorju narekovali sugestivni naslov, ki je napovedoval razmišljanje o identiteti in o zgodovinski preteklosti v Istri kot o vzroku psihološke mo-
tenosti v ustvarjanju uravnovešenih odnosov-Toda ta element je bil je kratek in neopredeljiv preblisk v celotnem delu, saj je Sodomaco sliki vsakdanje sive tragedij6 družinskih odnosov dodal efektni očetomor, sinov samomor in na koncu še nerazumljivi samomor preiskovalne sodni'
Ob tolikšni obilici različnih nezdružljivih el6)
mentov in verjetno
tudi
zaradi ne dovolj trdn6 režije, je predstava, v ka teri sta nastopila Ciuha no Zanier in Giuliana Artico, delovala doka! neprepričljivo. (u° J
ALBANIJA / NEGOTOVOST
Na delu skrite sile, ki hočejo pogojevati volilni rezultat
TIRANA - Ko manjka samo Se 26 dni do albanskih političnih volitev, je lahko vsakomor jasno, da so na delu skrite sile, ki poskušajo z atentati in terorjem pogojevati volilni izid. Socialistična opozicija odkrito obtožuje Berishevo tajno pohcijo Shik, Berisheva Demokratska stranka pa »komunistične prokova-torje«. Vse stranke, vključno z demokratsko in socialistično, pa zatrjujejo, da hoCejo volitve in da bodo spoštovale pravila poštene politične igre. To je včeraj potrdil tudi grški zunanji minister Teodoros Pangalos, ki se je včeraj sestal s predsednikom Berisho in z vsemi voditelji albanskih strank. Po njegovem so volitve za Al-
bance zadnja priložnost, da rešijo svojo državo, ker bo v nasprotnem primeru v Albaniji zavladal še hujši kaos od sedanjega. Pangalos se je zavzel za »razširjeno monito-ražo«, ki bi zajamčila varnost na voliščih. Ker pa so mednarodne zaščitne sile nemočne proti južnoalbanskim oboroženim tolpam, ni jasno, kako bodo uspele preprečiti politično nasilje in omogočiti sprejemljivo volilno kampanjo.
V Vlori so vCeraj vse stranke podpisale dogovor »o svobodni, vami in demokratični« volilni kampanji, s severnoal-banske obale pa prihaja vest, da 2.000 ljudi Čaka na ladjo, ki bi jih popeljala v Italijo.
FRANCIJA / VLADNEMU MANDATARJU SE DOBESEDNO MUDI
Jospin bo danes ali jutri sestavil svojo novo vlado
Skoraj gotovo bodo v levičarski vladi tudi komunistični ministri
PARIZ - Mandatar za sestavo nove francoske vlade Lionel Jospin se je po uradnem prevzemu pa-laCe Matignon, sedeža francoske vlade, s simbolično predajo oblasti med njim in prejšnjim neode-golisticnim premierom Alainom Juppejem (na sliki AP), takoj lotil vprašanja komunistične prisotnosti v novi francoski vladi. Se pred slovesnostjo v Matignonu pa sta se Jospin in sekretar KP Francije Robert Hue dobro uro pogovarjala o ključnih vprašanjih komunističnega vladnega sodelovanja. Po srečanju nista dala izjav, a Martine Aubry, De-lorsova hci, je novinarjem rekla, da je bilo »vse v najboljšem redu« in dala razumeti, da ni večjih ovir.
Kot kaže, komunistična
prisotnost v Jospinovi vladi ne skrbi niti pariške borze, z njo naj bi se sprijazniti celo podjetniki. Robert Hue je namreč vCeraj izjavil, da takoj ne bodo zahtevali vsega, temveč samo tisto, kar lahko sproži sanacijo Francije. Dosedanje temeljne zahteve komunistov so bile 8-odstotno povečanje minimalno zagotovljenih plaC (približno 150 tisoč lir), znižanje davka na dodatno vrednost, zvišanje davka za družbe in znižanje tedenskega delovnika z 39 na 35 ur.
Predstavnik za tisk socialistične stranke Fran-cois Holland je včeraj izjavil, da bo Jospin danes, ati najkasneje jutri sestavil novo vlado, v kateri bodo skoraj gotovo tudi komunisti.
POLJSKA / PAPEŽEV POZIV EVROPEJCEM
KANADA / CHRETIEN NI VNOVČIL PREDČASNIH VOLITEV
Premagajte zidove egoizma
Evropa mora ponovno odkriti svoje krščanske korenine
Liberalcem za las uspelo
OTTAVVA - Le malo je manjkalo, da ni kanadski premier Jean Chretien drago plačal razpust parlamenta in sklic predčasnih volitev, saj je njegova liberalna stranka le s težavo osvojila večino v parlamentu. Chretien je razpustil parlament, ker je hotel imeti bolj kvalificirano večino kot tisto z volitev leta 1993, ki so liberalcem dale 177 poslancev, ker je hotel uspešneje nadaljevati s svojo politiko zmanjševanja državnega pri-mankljaja in s še večjo davčno neodvisnostjo Quebeca. Premier pa se je zmotil, saj ima sedaj le 155 poslancev. S politiko
Volitve v Kanadi
Izidi ponedeljkovih parlamentarnih volitev v Kanadi za obnovitev 301-članskega parlamenta:
Mesta v parlamentu:
Napredni
konservativci
20 mest
MjP€
Liberalci
155 mest
Drugi
1 mesto
Novi demokrati
21 mest
Ouebeški blok
44 mest
<<
Vir: kanadski tisk
Reformisti fFM
60 mest šmi
Volilna udeležba: 66,7 odstotka
klestenja socialne države levičarski Novi demokra- prejšnjih devetih kar 20 so se okoristiti predvsem ti, ki imajo sedaj namesto poslancev.
GNEZNO (POLJSKA) -Evropi je treba vrniti krščanske korenine, ki so temelj njene identitete, ker nam vse, kar se je zgodilo Po padcu berlinskega zidu, dokazuje, da ne bo enotnosti na kontinentu, dokler ne bo uresničena duševna enotnost. To je sporočilo, ki ga je papež Janez Pavel II. v prastari poljski prestolnici Gniezno posredoval 300.000 vernikom in predsednikom sedmih srednje-in vzhodnoevropskih držav.
Izhodišče za papeževo sporočilo so bile slovesnosti °b tisočletnici smrti svetega Adalberta, ki je kot mučenik pred tisoC leti umrl na Poljskem in je imel odločilno vlogo pri pokristjanje-vanju Poljske, Češke in Madžarske. Kot škof, menih in misionar je deloval po vsej Evropi, tako da v kato-nški Cerkvi velja za simbol enotnosti v krščanski Evro-Pi- Predsedniki Vaclav Havel (Češka), Michal. KovaC (Slovaška), Algirdas Brazau-skas (Litva), Roman Herzog (Nemčija), Arpad Goncz (Madžarska), Leonid Kučma (Ukrajina) in Alexander Kwasniewski (Poljska) so tako simbolično predstavljati države, v katerih je deloval sv. Adalbert (na sliki AP).
Prav po Adalbertovem zgledu je po papeževih be-
sedah potrebno spet evan-gelizirati Evropo. »Priča smo namreč bili, kako je uresničena uveljavitev pravice do samoodločbe in razširitev političnih in gospodarskih svoboščin bila vCasih nezadostna pri gradnji evropske enotnosti,« je poudaril papež in pri tem navedel primer tragedije v nekdanji Jugoslaviji, dramo Albanije in ogromna bremena, ki so si jih morale prevzeti vse družbe, ki so se otresle komunističnega totalitarizma. Po papeževih besedah je morda vsega tega krivo, »ker je po padcu vidnega nastal drugi, neviden zid, ki ločuje našo celino in je zid, ki je v človeških srcih. To je zid strahu, nasilja, pomanjkanja razumevanja do ljudi drugačnega izvora, drugačne polti in drugačnega verskega prepričanja. To je zid političnega in gospodarskega egoizma, slabenja občutljivosti glede vrednot Človeškega življenja in dostojanstva vsakega posameznika. Celo nedvomni uspehi zadnjega obdobja tako na gospodarskem, političnem in socialnem področju ne morejo prikriti obstoja tega zidu«, je poudaril papež, ki se z grenkobo zaveda, da je padec enoumja v Srednji in Vzhodni Evropi nadometil egoizem.
BRUSELJ / DELITEV PREMOŽENJA NEKDANJE JUGOSLAVIJE
Še vedno ostajajo nasprotja med ZRJ in ostalimi štirimi naslednicami
Pogajanja v Bruslju so se po večmesečnem premoru vendarle obnovila
BRUSELJ - V Bmslju so se v ponedeljek po večmesečnem presledku znova sestale delegacije za pogajanja o delitvi premoženja nekdanje Jugoslavije. Delegacije Slovenije, Hrvaške, Bosne in Hercegovine (BiH), Makedonije in Zvezne republike Jugoslavije (ZRJ) so začele nov krog pogajanj na osnovi dopolnjenega neformalnega memoranduma o razumevanju, ki ga je pred približno mesecem dni predlagal mednarodni posrednik za pravno nasledstvo sir Arthur VVatts. Kot je po prvem dnevu pogajanj, ki naj bi se nadaljevala danes, povedal dr. Miran Mejak, vodja slovenske pogajalske delegacije, v kateri je veC uglednih profesorjev in izvedencev, so pogajalci danes obdelali prvo od osemindvajsetih strani memoranduma, pri Čemer se je potrdilo osnovno nasprotje med beograjsko delegacijo in ostalimi štirimi. Zvezna republika Jugoslavija (Srbija in Črna gora) vztraja, da je edina naslednica nekdanje federacije, med-
tem ko naj bi ostale štiri "zapustile nekdanjo Jugoslavijo", Slovenija, BiH, Hrvaška in Makedonija pa zahtevajo, da memorandum navede, da gre za "pet držav naslednic". Sedanje VVattsovo besedilo zgolj našteva vseh pet držav in ne navaja njihovega statusa naslednic, kar po besedah dr. Mejaka ni sprejemljivo, saj gre za osnovno postavko, ki vpliva na vsebino celotnega besedila.
Dr. Mejak je po prvem, poldnevnem pogajalskem sestanku pojasnil, da so delegacije sprejele novo metodologijo dela, tako da vsaka delegacija pove svoje pripombe in dopolnila k besedilu, ki jih zabeležijo, ne spuščajo pa se v razpravo in komentarje o teh pripombah. Slovenski pogajalci ne pričakujejo, da bi celotni memorandum lahko preučili že ta teden.
StališCe ZRJ, da naj bi šlo pri razpadu nekdanje Jugoslavije za "odcepitev" štirih republik, v Čemer je osnovno razhajanje med
pogajalci, je, kot je pojasnil dr. Mejak, v nasprotju z resolucijami Varnostnega sveta Združenih narodov, stališči Evropske unije in izjavo mednarodnega odbora za mirovni proces v nekdanji Jugoslaviji, ki se je 30. maja sestal v Sintri na Portugalskem.
Mednarodni odbor je v t.i. izjavi iz Sintre zapisal, da je šlo pri nekdanji Jugoslaviji za "razpad", ter poudaril, da je rešitev vprašanj nasledstva predpogoj za normalizacijo odnosov med mednarodnimi finančnimi ustanovami in ZRJ. Odbor je izrazil zaskrbljenost, ker pet držav naslednic doslej še ni doseglo sporazuma, za kar "so potrebni precejšnji kompromisi". Države naslednice je pozval, naj dosežejo dogovor o ključnih nasledstvenih vprašanjih na osnovi VVattsovih predlogov ter se takoj dogovorijo za ureditev posameznih vprašanj, ne da bi Čakale na celovito rešitev.
Tak je bil na dosedanjih pogajanjih ob posredovanju sira
VVattsa predlog slovenske delegacije, ki se je zavzela za rešitev posameznih, najprej predvsem manj težavnih vprašanj.
Novi, dopolnjeni memorandum o razumevanju, ki ga je sir VVatts pripravil na osnovi dosedanjih že veC kot letno dni trajajočih pogajanj ob njegovem posredovanju, je razdeljen na veC poglavij. To so poglavja o splošnih zadevah, arhivih, državni lastnini države, pravicah in premoženju, premičninah in nepremičninah, nepremičninah v tujini, finančnih obveznostih, pravicah in dolžnostih, drugem premoženju, razpoložljivosti podatkov, razdelitvi, državljanstvu, pokojninah, notranji zakonodaji, sporazumih, članstvu v mednarodnih organizacijah in sporih.
Dokument kot referenčni datum za delitev premoženja predlaga 31. december 1990, kot osnovo za določanje značilnosti lastninskih pravic v nekdanji SFRJ pa ustavo iz leta 1974. (STA)
GORICA
Sreda, 4. junija 1997
DOBERDOB / KONEC TEDNA
Zlati in srebrni jubilej lovcev in krvodajalcev
\/ nedeljo 8. t.m. bo razvitje občinskega praporja in proslava 50-letnice godbe
Letošnje Glasbeno	predmete ter fotografije iz sta-	ci iz Reke, ki že od same
srečanje v Doberdobu se od-	rib časov. Jamarji se pred-	ustanovitve sodelujejo z do-
vija v znamenju praznovanja	stavljajo z jamarsko opremo	berdobskim združenjem,
pomembnih obletnic.	ter skicami jam s kraškega ob-	Osnovna šola Prežihovega
Tako so v petek v občinski	močja.	Voranca iz Doberdoba je z re-
telovadnici otvorili zanimivo	V nedeljo 1. junija pa je	citacijami in branjem raz-
in raznoliko razstavo, ki so jo	doberdobska sekcija društva	mišljanj o pomembnosti
pripravili Lovska družina Do-	prostovoljnih krvodajalcev	prijateljstva popestrila slavje;
berdob, Kraški krti in pihalni	obeležila 25-letnico ustano-	mešani pevski zbor Hrast je
orkester "Kras”.	vitve. Prisotne je pozdravil	nastopil s skladbami “Gularja
Ob otvoritvi razstave so	sedanji predsednik Jožef Fer-	sen tiela jmiet” (U. Vrabec),
udeležence pozdravili pred-	letič, ki se je zahvalil najprej	izborom iz suite Pesmi Iju-
stavnik lovske družine Paolo	vsem bivšim in sedanjim kr-	bežni in kafeta in Istrske suite
Fumis, predsednik Kraških	vodajalcem ter vsem, ki so	ter ljudsko iz Bile v priredbi
krtov Stanko Kosič ter dober-	podprli to pomembno huma-	Pavleta Merkuja. Slavje se je
dobski župan Mario La-	nitamo delovanje. Predstavil	sklenilo s podelitvijo priz-
vrenčič. Naj povemo, da po-	je tudi brošuro, ki jo je	nanj. Posebno priznanje sza
tekajo praznovanja pod pok-	združenje pripravilo prav ob	prejela Romano Gergolet in
roviteljstvom občinske upra- tej priložnosti.	Stanko Ferletič.
ve ter v organizaciji Pihalne- Po čestitkah doberdobske- V popoldanskih urah je biga orkestra Kras, v sodelo-	ga župana so svoj pozdrav	lo po vaških ulicah kar živah-
vanju z drugimi občinskimi	prinesli Riccardo Braulin v	no, saj se je odvijal sprevod
društvi in organizacijami. Na	imenu krvodajalcev tržiškega	godb na pihala, v priredbi
razstavi si lahko ogledamo	območja, Damijan Slabe, za	Pihalnega orkestra Kras iz
slike Sabine MilaniCz motivi	krvodajalske organizacije iz	Doberdoba, ki letos praznuje
iz lovskega življenja; nagače-	Slovenije in v imenu Rdečega	zlati jubilej.V sprevodu so
ne gozdne živali, stare lovske	križa Slovenije ter krvodajal-	sodelovale pihalne godbe iz
Doline, Nabrežine, Proseka, Trebč ter Tržiča. Vsaka godba se je predstavila s tremi sk-
Prošnje ZO U poro bo	ladbami, nakar so vsi pihalni
tokkih telovadnic	orkestri skupaj zaigrali sklad-
SOISKIR leiovaamc	g be “Ode per la pace” (Oda
Športna društva in skupine, ki nameravajo v šolskem le-	miru) , “Stella dei prati” (sk-
tu 1997/98 uporabljati za svojo dejavnost šolske telovad-	ladba, ki jo godba Kras igra
niče, morajo do konca meseca predložiti prošnjo. Obraz-	vse od ustanovitve) ter slo-
ci so na razpolago v uradu za šolstvo (tel. 385284) oziro-	vensko koračnico Moja doma v uradu za stike z javnostjo (tel. 385225) na sedežu	movina. Zvečer je bil v šoto-
pokrajinske uprave. Uradi so odprti od ponedeljka do so-	m, kjer sicer delujejo kioski
bote od 9. do 13. ure.	in je urejeno plesišče, še
prikaz pričesk in mode.
Roman "Opomin k čuječnosti”	Godba Kras se pripravlja
V goriški knjižnici Franceta Bevka bodo danes ob 19. uri	osr.e^ni° Pr|re.
predstavil! roman Saše Vuga Opomin k čuječnosti. . se bo ob m uri v občinskem Uvodne besede o novem literarnem delu znanega slo-	ku predstavila s slavnost-
venskega ustvarjalca, bo razpredel profesor Janez Dolenc.	£im koFncertom s soiisti, med
Predstavitev bo ih ce i rednikove brigade.	njimi bo domačin Jože Colja.
Obvestilo občinskega urada	JSS“1“»
Urad za davčno službo pri Goriški občini obvešča, da po-	nastopila godba alpinske bri-
sluje urad v ulici Gadoma 1 (kjer sprejemajo davčne	gade ”Julia”. Pomemben do-
prijave) od 9. do 13. ure. Tak razpored bo v veljavi do 21.	godek bo v nedeljo popoldne
junija. Od 21. junija do 30. junija bo urad odprt tudi v	(ob 15. uri) tudi razvitje
popoldanskem času in sicer od 15. do 18. ure. Urad opo-	občinskega praporja in prire-
zarja davčne zavezance, da je treba prijavo dohodkov ob-	ditev ob 20-letnici pobratenja
vezno predložiti v ovojnici, ki je sestavni del prijave.	s KS Prvačina. (VJ)
OBČINA
Predlog uprave je bil zavrnjen
V dokaj nerodnem položaju se je znašla go-riška občinska uprava. Na ponedeljkovi seji občinskega sveta je bila namreč dobesedno preglasovana. Večina svetovalcev je naredila ravno obratno od tega kar je predlagal predsednik skupščine. Večinska koalicija je, tako je mogoče razumeti iz izida volitev, imela zelo različna mnenja glede vprašanja, ki je bilo na dnevnem redu in o katerem je bilo treba odločati. Sporno vprašanje zadeva odobritev zazidalnega načrta (loiizacije) na območju ulice Grabizio. Načrt je bil predstavljen že pred kakšnim letom. Uprava ga je v začetku lanskega leta zavrnila, oziroma vrnila predlagatelju, za uskladitev. Načrt se je po več kakor enem letu vrnil v občinski svet (tokrat s priporočilom državljanovega branilca), ki je Občini jasno povedal, da ima samo dve možnosti: ali da načrt odobri ali zavrne. Predsednik skupščine Glessi je povedal, da je stališče uprave, da se načrt zavrne. Zadeva se je s tem dodatno zapletla. Odbornik Matiussi je namreč pred nekaj dnevi podpisal sklep, s katerim se v bistvu sprejema omenjeni lotizacijski načrt. Po desetih dnevih si je, kot se zdi, premislil. Prav te, okoliščine so dodatno razgrele že napeto ozračje in tako je bilo slišati zahteve po odstopu odbornika. Pri glasovanju pa je uprava bila preglasovana: občinski svet je sklep o lotizacij-skem načrtu odobril.
ŠTANDREŽ / V OKVIRU PRAZNIKA SPARGLJEV
Tekmovanje pritrkovalcev Med sedmimi ekipami so zmagali Budanjci
Petinpetdeset mladih "umetnikov"
V	Standrežu se je v nedeljo, 1. junija, zaključil Praznik špargljev. Program prireditev je bil, tako kakor že pred tednom, bogat in pester: v pritrkovanju se je pomerilo sedem skupin, nagradili so najboljše avtorje fotografskega natečaja in slikarskega ex tempore, nastopili so otroški zbori, telovadkinje in plesalke, članice skupine Show dan-ce. Zvečer je ponagajal dež in tako je velika nagradna tombola odpadla. Tekmovanja v pritrkovanju so se udeležili pritrkovalci iz Ajella, Ajdovščine, Budanj, Novega mesta, Pod-melca, Šempetra in Vrtojbe. Komisija je najviše ocenila izvajanje skupine iz Budanj. Naj kot zanimivost navedemo, da so ekipo iz Novega mersta sestavljala samo dekleta.
V	okviru Praznika špargljev so letos prvič priredili tudi fotografski natečaj.
Praznik karabinjerskega zbora ob 183. obletnici ustanovitve
V	vojašnici "Cascino”, kjer je sedež 13. bataljona karabinjerjev, bo jutri, ob 18. uri, slovesnost ob 183. obletnici ustanovitve karabinjerjev. Slovesnosti se bodo udeležili tudi predstavniki drugih rodov vojske in policije ter predstavniki civilnih oblasti. Ob tej priložnosh bodo pripadnikom karabinjerskega zbora, ki so se pri opravljanju dolžnosti posebej izkazah, izročili priznanja.
Z avtom trčil v skalnati rob
V	ponedeljek okrog 22. ure se je pri Jamljah ponesrečil Angelo Colapietro iz Gorice, ul. Cossar 9. Z avtom ibiza je trčil v skalnati rob ob cesti. Po nesreči je ostal ukleščen v precej razbitem vozilu. Zdravi se v bolnišnici v Tržiču. Dve osebi pa sta bili ranjeni v nesreči, v ponedeljek, okrog 18. ure na odseku avtoceste pri Fari. Avtomobil je začelo zanašati, po trku v železno ograjo, se je nekajkrat prevrnil in obstal na strehi. Dve osebi, ki sta bili v vozilu sta se poškodovab, promet pa je bil kaki dve uri močno oviran.
PREDSTAVITEV / KNJIGA MILANA GREGORIČA
Podrobna analiza o dogajanjih okrog Isire
je prišel ob zelo skrbni analizi dogodkov in dogajanj in tega, kar so poročali mediji. Poskus destabilizacije regije, ki se je porodil v desničarskih krogih in ki ga je treba jemati kot resen poskus destabilizacije širšega območja, je spodletel tudi zaradi ustreznega reagiranja politikov. Nekaj zanimivih in predvsem aktualnih vprašanj je osvetlila tudi razprava. (Na sliki - foto Bumbaca - Milan Gregorič).
Za knjigo "Politični ciklon nad Istro” Milana Gregoriča, je tudi v zamejstvu precejšnje zanimanje. Knjigo, ki je podrobna analiza dogajanj v Istri v obdobju po razpadu Jugoslavije - avtor se je ob tem naslanjal v glavnem na poročanje medijev - so prejšnji petek predstavili tudi v Gorici, v Katoliški knjigami. Po krajšem uvodu prof. Emila Devetaka je dogodkih spregovoril avtor in opozoril predvsem na ugotovitve do katerih
Najlepše fotografije je posnela Loredana Prinčič. Velika je bila udeležba tudi na tradicionalnem slikarskem ex tempore za otroke. Sodelovalo je kar 55 mladih "umetnikov”, ki so bili z oziroma na starost razvrščeni v štiri skupine. V skupini najmlajših (vrtec) so najlepše risali Tina Del Fabbro, Mateja Nanut in Jakob Fajt. V skupini prvega in drugega razreda osnovne šole Lara Simone-ta, Fabiola Torroni in Gregor Nanut. V skupini tretjega, četrtega irr petega razreda Stefano Mastroril-lo, Samantha Di Palma in Izabel Paškulin. V skupini nižje srednje šole je prvo nagrado prejel Peter Povšič. Za najštevilnejšo prisotnost so priznanje dodelili 3. razredu OS Fran Erjavec. Priznanja in nagrade v obliki pokalov so prispevali štandreški obrtniki in trgovci ter nekatere ustanove.
Nedeljski spored praznika so dopolnili nastopi mladinskih skupin. Tako je nastopil štandreški združeni otroški pevski zbor pod vodstvom Elde Nanut in Barbare Piccolo. Marija Feinig Taucer je vodila mlade pevce z Vrha. Učenci drugega razreda OS Fran Erjavec, ki jih je za nastop pripravila Majda Paulin, so dajali nasvete za koristne nakupe in to na podlagi besedila, ki so si ga sami izmislili. Na ploščadi so nastopile tudi telovadkinje SZ Dom in plesalke skupine Show dance pod vodstvom Damjane in Mije Češčut. Na sliki - foto Bumbaca - pritrkovalci med tekmovanjem.
IZLETI
SPDG vabi člane in prijatelje, da se v nedeljo, 8. t.m. udeležijo 26. srečanja planincev na Vršiču. V programu sta dva pohoda: lažji na Sleme (skupaj 3 ure hoda) in nekoliko zahtevnejši, na Mojstrovko (od 4 do 5 ur). Uradni del srečanja bo ob 13. uri. Dmštvo je poskrbelo za avtobusni prevoz. Prostih je še nekaj mest. Prijave danes od 11. do 12. ure in jutri od 19. do 20. ure. Tel. 33029.
KINO
GORICA
VUTORIA 1 17.45-20.00-22.15 »Hamlet«
VITTORIA 3 Program Vittoria - Off 18.00-20.00-22.00 »Una scelta d’amore« CORSO 18.00-20.00-22.00»Kamasutra«. Prepovedan mladini pod 14. letom.
□
LEKARNE
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
MARZINI, Korzo Italia 89, tel. 531443.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
OBČINSKA 2, Ul. Manlio 14/B, tel. 480405.
POGREBI
Danes: 11.00, Marisa Per-co por. Černič iz splošne bolnišnice v cerkev pri sv. Ani in na glavno pokopališče.
NOVI PEUGEOT 306 STATION VVAGON
Brezplačna klima naprava ali 4.380.000 lir popusta za deset let star avto.
Odkrijte ga v petek 6. in soboto 7. junija do 22. ure. Preizkusite ga v nedeljo 8. junija.
Preizkusite ga lahko pri
^utoLisert
Zastopstvo PEUGEOT
TRŽIČ
Ulica Timavo 24, tel. 0481/790504 Ulica Boito 59, tel. 0481/413141 306 El
PEUGEOT
Vaš bančni partner v poslovanju s Slovenijo in drugimi državami.
ljubljanska banka
Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana
Podružnica Milano
Tel.: 02/806 9191 Faks: 02/8646 5358
CSSM*W
Vse zunanje trgovinske in bančne storitve. Finansiranje domačih in tujih
artneriev.
O
ljubljanska banka
Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana
Podružnica Milano
Tel.: 02/806 9191 Faks: 02/8646 5358
EVROPSKA MONETARNA UNIJA / VLADA SPREJELA ZAKONSKI UKREP O EVRU
Čez poldrugo leto bo javni dolg že v evropski valuti
Italija vodi pri pripravah na evro in nasprotuje vsakemu odlašanju
RIM - Ministrski svet je včeraj odobril zakonski osnutek, ki pooblašča vlado za uvedbo evra. Vest je sporočil predsednik vlade Prodi, ki je pojasnil, da ta ukrep ni zgolj formalnega značaja. Osnutek zakona o uvedbi evra po njegovih besedah dokazuje, da vlada nadaljuje z uresničevanjem potrebnih operativnih postopkov. Prodi je tudi potrdil, da se bo zaCelo konkretno uvajanje evra 1. januarja 1999 in da se bo postopno nadaljevalo
Romano Prodi
Carlo Azeglio Ciampi
do 1. julija leta 2002, ko naj bi skupni evropski bankovec v celoti nadomestil liro.
Cez poldrugo leto bo torej italijansko gospodarstvo »posvojilo« evro. Njegovo uvajanje se bo Začelo pri javnih računih, na borznem trgu in celo v davCnih prijavah
podjetij, ki bodo morale biti izpolnjene v novi evropski valuti. Te pomembne novosti, ki jih je orisal zakladni minister Ciampi, so po njegovih besedah dokaz o trdni odločenosti Italije, da takoj stopi v monetarno unijo in da zavrne vsak poskus odlašanja.
»Vlada se je od vsega začetka zavedala,« je dejal Ciampi, »da je sodelovanje pri skupni valuti nacionalni interes naše države in da je vsako odlašanje v nasprotju z interesi Italije in Evrope.« Prvi konkretni korak zakladništva bo ta, da bo spremenilo v evro ves javni dolg, ki ga bo 1. januarja 1999 mogoče prodati na trgih. To bo omogočilo, da se bo na trgih ustvarila kritična masa v evru, ki bo dajala jamstva in ki bo povečala zaupanje v sistem. Ciampi je tudi poudaril, da je zakonski ukrep sad dobrega dela, ki ga je opravil odbor za evro v skoraj letu dni: »Ni naključje, da je vlada že od julija 1996 Čutila potrebo, da v okviru zakladništva ustanovi poseben odbor, ki naj javno upravo, podjetja in civilno družbo pripravi na uvedbo evra v začetku leta 1999.«
Predsednik odbora za evro je podtajnik Roberto Pinza, ki je vCeraj izjavil, da opravljeno delo postavlja Italijo za predhodnico drugih evropskih držav. »Poskrbeli smo za sprejem takih izbir in odločitev, ki Cim bolj omejujejo stroške za uvedbo evra in ki hkrati poudarjajo njegove koristi,« je dejal Pinza. Da bi se izognila negativnim učinkom na kompetitivnost domačega finančnega trga, se Italija usmerja proti tistim trgom, ki bodo prešli neposredno na pogajanja v evru že od 1. januarja 1999. Ne bo torej
dvojnega trga, kjer bo mogoče, pa se namerava zakladništvo izogniti tudi temu, da bi morala podjetja voditi dvojno knjigovodstvo. »Knjigovodstvo bo eno samo in Ce bodo podjetja ali državljani izbrali evro, bo administracija dialogirala z njimi v evru,« je napovedal Pinza.
Skratka, Italija se s tem načrtom ne prilagaja samo merilom o konvergenci, ampak je tudi poldrugo leto pred začrtanimi roki, po drugi strani
pa pripravlja logistično plat uvedbe evra, da bi tako dala državljanom gotovost o temeljnih izbirah; druge, podrobnejše odločitve bodo znane v prihodnjih mesecih. Z operativnega vidika vsebuje zakonski ukrep, ki ga je včeraj sprejel ministrski svet - poleg osnutka zakona s pooblastilom za vlado - tudi dokument s smernicami o temeljnih izbirah na področju skupne evropske valute in direktivo za javno upravo. Državni
aparat se bo moral namreč hitro opremiti in delovati na osnovi evropske valute; poleg izdaje državnih vrednostnih papirjev v evru za nov javni dolg, bodo neposredni tudi učinki na trge. Ti namreč ne bodo imeli prehodne faze z dvojno valuto, ampak bodo prešli direktno na evro. Vloga lire se bo tako hitro skrčila na menjalno sredstvo v vsakdanjem življenju, do sredine leta 2002 pa bo izgubila še to vlogo.
SGZ GORICA / SEJA PREDSEDSTVA
Katere poklicne tečaje potrebujejo Goričani
Vabilo podjetjem v zvezi s poletno prakso
GORICA - Na sedežu Slovenskega gospodarskega združenja je bila prejšnji teden seja predsedstva. Kot gost je bila povabljena ravnateljica Slovenskega deželnega zavoda za poklicno izobraževanje Tamara Blažina. Spregovorila je o nastanku in ustanovitvi zavoda in o prirejanju pobud, tečajev v slovenskem jeziku.
Doslej je zavod, ki deluje tudi na Goriškem, priredil pobude, ki segajo veC ah manj na vsa področja: od obrtništva do gostinstva, od informatike do tujih jezikov, od trgovine do varnosti na delu, od upravljanja podjetij do socialnega skrbstva, od kmetijstva do turizma, itd. Pri tečajih, ki jih finansira Dežela, je treba spoštovati deželne predpise, predvsem kar zadeva število tečajnikov (minimalno število je 12), organizacijskih in finančnih aspektov, itd. Zavod mora letno predložiti približno meseca maja Deželi v odobritev predlog tečajev, posebej za redno delovanje in za Evropski socialni sklad. Pobude so odobrene in finansirane samo, Ce prejmejo zadostno število točk. Pri tečajih rednega delovanja je predvidena vpisnina, ki jo doloCi Dežela, medtem ko je pri tečajih Evropskega socialnega sklada predvidena štipendija. Obiskovalci prejmejo potrdilo o
obiskovanju teCaja ali kvalifikacijo.
Osnovni namen obiska ravnateljice Blažinove je bil izmenjava informacij o izvedbi novih tečajev za šolsko leto 1997/98. Odborniki Združenja so se strinjali, da sta teCaja informatike in angleščine nujno potrebna, poleg teh pa bi v Gorici kazalo organizirati osnovni tečaj za podjetnike oz. za vodenje malih podjetij in teCaj za vpis v trgovski register pri Trgovinski zbornici (REG).
Združenje je prejelo tudi letos povabilo šole Ivan Cankar za poletno prakso, vežbanje dijakov poklicnega in tehnično trgovskega zavoda, pri go-riških podjetjih v poletnem Času. Namen prakse je, da dijaki dopolnijo svoje šolsko znanje s praktičnim delom v podjetju in se tako uspešneje pripravijo na poklic. Delovna izkušnja v podjetju je namreC nujno potrebna za zaposlitev mladih v sedanjem težkem obdobju, na seji so izrazili upanje, da se bo pobuda, ki je bila v prejšnjih letih zelo uspešna, tudi nadaljevala. Vsa podjetja, ki bi rada sprejela na prakso kakega dijaka v poletnih mesecih, naj se javijo na sedežu SGZ ali neposredno na tajništvu zavoda Ivan Cankar.
Martin Drufovka

NOVICE
Brezposelnost v Avstriji
DUNAJ - Stopnja brezposelnosti v Avstriji je maja dosegla 6, 5 odstotka, kar je za 1, 5 odstot-
ne točke manj kot maja lani, je danes na Dunaju sporočilo avstrijsko ministrstvo za socialo. V primerjavi z aprilom se je brezposelnost zmanjšala za skoraj 11 odstotkov. Maja je bilo v Avstriji 211.000 registriranih iskalcev zaposlitve. (STA/dpa)
v Sloveniji za 0,4% višje cene industrijskih izdelkov
LJUBLJANA - Cene industrijskih izdelkov pri proizvajalcih so bile maja za 0, 4 odstotka višje kot aprila. Po podatkih državnega urada za statistiko so bile cene industrijskih izdelkov maja v primerjavi z lanskim decembrom višje za 1, 3 odstotka. V primerjavi z lanskim majem pa so bile višje za 6, 2 odstotka. Na majski 0, 4-odstot-ni dvig cen industrijskih izdelkov so najbolj vplivale cene blaga za široko porabo. Sredstva za delo so bila maja le malenkost dražja kot aprila, reprodukcijski material pa je bil nekoliko cenejši.Sredstva za delo so se maja glede na april in tudi glede na lanski decemember podražila le za 0, 1 odstotka. V primerjavi z lanskim majem pa so se cene sredstev za delo povišale za 0, 7 odstotka. Cene reprodukcijskega materiala so maja v primerjavi z aprilom padle za 0, 7 odstotka, v primerjavi z lanskim decembrom pa so bile nižje za 0, 9 odstotka. Letošnje majske cene reprodukcijskega materiala so bile v primerjavi z lanskim majem višje za 4, 8 odstotka. Blago za široko porabo je bilo maja glede na april dražje za 1, 4 odstotka, glede na lanski december je bilo dražje za 3, 4 odstotka. Cene blaga za široko porabo so bile maja za 8, 1 odstotka višje kot pred letom dni. (STA)
Vino meseca junija -merlot 1993 iz kleti Oskarja Simčiča
LJUBLJANA - Ocenjevanje vin za Veritasov vinski nakupovalni vodnik, ki je bilo sredi maja v degustacijski dvorani Kmetijskega inštituta Slovenije v Ljubljani, je tokrat najboljše razmerje med kakovostjo in ceno vina odkrilo pri polnitvi vrhunskega rdečega vina merlot letnik 1993 iz kleti vinarja Oskarja Simčiča iz Kozane v Goriških Brdih. Kot so sporočili iz Veritasa, je vrhunsko rdeCe vino merlot letnika 1993 ocenjevalce navdušilo s svojo preCnjeno harmonijo polnega zrelega rdečega vina. Omenjeno vino ima po mnenju ocenjevalcev Čudovito cvetico in aromo, ki spominja na košarico suhega sadja in med, kljub zrelosti pa pušča sledi prijetne svežine. Komisijo ocenjevalcev za Veritasov nakupovalni vodnik, ki je tokrat ocenila 24 vzorcev vina, je vodil priznani slovenski enolog dr. Dušan TerCelj. Kot zanimivost pa uredništvo Veritasa opozarja, da so doslej za vino meseca le dvakrat razglasili polnitve manjših slovenskih pridelovalcev vin, zato je naziv vino meseca junija, ki je pripadlo briškemu vinarju, toliko pomembnejši. (STA)
Stavka zaposlenih v Banca di Roma
RIM - Zaposleni v banki Banca di Roma so včeraj zaceli stavko, s katero protestirajo proti načrtu za ukinitev 4000 delovnih mest v banki v okviru njene sanacije. Stavka sodi v okvir protestov zaposlenih v italijanskih bankah, ki načrtujejo zmanjšanje števila delovnih mest za 30.000.
<r		3. JUNIJ 1997	v LIRAH	
		valuta	nakupni	prodajni
5		ameriški dolar	1680,00	1725,00
m	KI	nemška marka	974,00	994,00
2 <n	,	funt šterling	2749,00	2804,00
	0	švicarski frank	1174,00	1204,00
	N h flj M	belgijski frank	46,70	48,70
<		francoski frank	286,00	296,00
GC		danska krona	253,00	263,00
bd	D)	norveška krona	233,00	243,00
mar	■3 |m»	švedska krona	213,00	223,00
	v a N	kanadski dolar	1215,00	1255,00
(Sl		portugalski eskudo	9,24	10,14
=>		nizozemski gulden	859,00	884,00
oc		avstrjski šiling	137,30	141,80
o		španska pezeta	11,14	12,24
s		grška drahma	5,87	6,67
N		irski šterling	2507,00	2587,00
'.v Z	ir\	japonski jen	14,14	15,04
M	11^	avstralski dolar	1241,00	1311,00
f		madžarski florint	8,75	11,50
	m V	hrvaška kuna	230,00	280,00
T		slovenski tolar	10,60	11,00
		
		
3. JUNIJ 1997	v LIRAH	
valuta	nakupni	prodajni
ameriški dolar nemška marka francoski frank nizozemski gulden belgijski frank funt šterling irski šterling danska krona grška drahma kanadski dolar švicarski frank avstrijski šiling slovenski tolar	1684.00 975.00 287.00 860.00 46,87 2734.00 2509.00 254,00 5,99 1216.00 1174,00 137,46 10,60	1714.00 993.00 297.00 885.00 48,67 2814.00 2604.00 264.00 6,59 1251.00 1199.00 141,96 11,05
	
	
3. JUNIJ 1997	v URAH
valuta	povprečni
ameriški dolar	1696,710
EKU	1917,280
nemška marka	982,860
francoski frank	291,530
funt šterling	2774,970
nizozemski gulden	873,470
belgijski frank	47,617
španska pezeta	11,636
danska krona	258,090
irski funt	2526,570
grška drahma	6,167
portugalski eskudo	9,732
kanadski dolar	1235,500
japonski jen	14,637
švicarski frank	1183,120
avstrijski šiling	139,640
norveška krona	238,180
švedska krona	217,960
finska marka	327.490
I						
					
3. JUNIJ 1997		INDEKS MIB-30: +0,75%			
delnica	cena	var. %	delnica	cena	var, %
Alleanza Ass.	10.875	+0,46	Montedison	1.058	+0,76
Bca di Roma	1.204	-0,41	Olivetti	490	-0,10
Bca Fideuram	4.372	+0,71	Parmalat	2.418	■0,08
Benetton	23.576	-0,44	Pirelli Spa	3.812	+1,78
Comit	3.315	-1,13	Ras	13.223	+1,48
Credit	2.535	-0,27	Rolo	17.532	+3,31
Edison	7.917	-0,57	Saipem	8.701	+1,11
Fiat	5.702	+1,78	San Paolo To	10.835	+1,80
Generali	28.102	+0,53	Sirti	9.671	-0,56
Imi	14.843	-0,33	Štet	8.572	+0,87
Ina	2.375	+0,29	TIM	5.062	+ 1,78
Italgas	5.285	+0,66	Telecom Ita	4.654	+0,95
La Fondiaria	6.228	+1,12			
Mediaset	7.339	+0,58			
Mediobanca	9.792	+0,78			
Mediolanum	17.051	+1,36			
Sreda, 4. junija 1997
ŠPORT
NOVICE
Bailey se je opravičil Johnsonu
TORONTO - Samo dan po zmagi nad Michaelom Johnsonom, s katero si je priboril naziv najhitrejšega človeka na svetu, se je kanadski šprinter Donovan Bailey opravičil Američanu za izjave, ki jih je na njegov račun izrekel takoj po končanem teku na 150 metrov. »Rad bi se opravičil Michaelu za izjave, ki sem jih izrekel v Skydomu v Torontu. Tekmovanje sva začela kot prijatelja in hočem, da v prijateljskih odnosih tudi ostaneva. Johnsona nadvse spoštujem in želim, da bi po poškodbi čimprej okraval in da sezona zanj ne bo izgubljena, »je v opravičilu dejal Bailey. Njegov agent Paul Donovan pa ga je dopolnil: »Dvoboj je Bailey dolgo časa pričakoval, nato pa je Michael sredi teka odstopil, kar je mojega varovanca zelo razočaralo, tako da je izrekel nekaj nepremišljenih besed.« Bailey je namreč obtožil Johnsona, da je hlinil poškodbo. Toda po podrobnejšem pregledu se je celo izkazalo, da je pod vprašajem celo Johnsonov nastop na ameriških »trialsih« in s tem avtomatično tudi na svetovnem prvenstvu v Atenah.
Velasco: Igrati moramo predvsem z boljšimi
CAGLIARI - Odkar jo vodi Juho Velasco, se je zanimanje za italijansko žensko odbojkarsko reprezentanco bistveno povečalo. Dveh prijateljskih tekem s Kubo si je ogledalo 5500 gledalcev. Italijanke so na obeh tekmah izgubile s 3:1, a so proti eni najmočnejših reprezentanc na svetu igrale dobro. Igralke so bile zadovoljne, Velasco pa seveda ne, saj njega veselijo samo zmage. Vrh vsega je naveličan primerjav s svojo nekdanjo moško ekipo.
»Teh primerjav ne morem razumeti. Tista moška reprezentanca je bila ena najboljših v stoletni zgodovini odbojke. Razumel bi, ko bi nas primerjali z olimpijskimi prvakinjami Kitajkami. Naša ženska reprezentanca je trenutno 15. na svetu. Od vrha nas torej loči 14 mest. Čaka nas dolgo delo, poskušali bomo napredovati korak za korakom, brez kritk in dramatiziranj,« pravi Velasco, ki največjo napako svoj igralk vidi v tem, da med igro preveč premišljujejo o storjenih napakah in premalo o naslednji akciji. »Azzurre« se sedaj odpravljajo na Japonsko. »Igrati moramo z boljšimi. Zadovoljiti se z zmagami proti slabšim ekipam ne vodi nikamor. Želel bi, da bi se vse najstnice, ki igrajo odbojko v Italiji, istovetile z ženskimi reprezentantkami in ne z moškimi, kot se dogaja danes,« je še povedal Velasco. Ta cilj pa je tudi najtežji.
Znanih deset udeleženk odbojkarskega EP
Po končanih kvalifikacijah za nastop na evropskem odbojakrskem prvenstvu za moške je znanih deset udeležencev. Z zmagami v skupinah so si sodelovanje zagotovile Slovaška, Grčija, Francija, Ukrajina in Češka, neposredno so si nastop že zagotovile Italija, Nizozemska, ZR Jugoslavija, Rusija in Bolgarija, drugouvrščene reprezentance iz kvalifikacijskih skupin Poljska, Belgija, Nemčija, Portugalska in Finska pa se bodo julija na Dunaju skupaj z Avstrijo pomerile še za dve prosti mesti.
KOLESARSTVO / 17. ETAPA GIRA
Milko Gualdi najmočnejši v sprintu trojice
Na vrhu brez sprememb
:: VKRONA - Italijanski Alessandro Pozzi (Ita); kolesar Mirko Gualdi je 3, Jose Gonzalez Pico zmagovalec 17, etape (Kol) oba isti čas; 4. Ma-dirke po Italiji V cilj- riano Piccoli (Ita) + 31; nem Sprintu treh kole- 5. Marco Vergnani (Ita); sarjev po 200 prevože- 6. Cristian Gašper oni nih kilometrih od Dal- (Ita); 7. Andrea Brognara mina do Verone je bil (ita); 8. Gianni Faresin uspešnejši od rojaka (Ita) vsi isti čas; 9. Stefa-Alessandra Pozzija in no Finesso (Ita) +40; 10. Kolumbijca Josea Gon- Vjačeslav Djavanian zaleza Pica. V skupnem (Rus) +1:31; 11. Fabio seštevku je vodstvo za- Rostioli (Ita) 5:36 itd. držal Italijan Ivan Golli. Skupno: 1. Ivan GOtti
Na progi, na kateri se (Ita/Saeco) 78,27:23; 2. bodo tekmovalci merih Pavel Tonkov (Rus) + leta 1999 za naslov sve- 51; 3. Lug Leblanc (Fra) lovnega cestnega pr- +3:02; 4. Aleksander Še-vaka, so favoriti varče- fer (Kaz) +3:40; 5. Nico-vali moči za verjetno la Miceli (Ita) +4:07; 6. odločilno 18. etapo, 40 Giuseppe Guerini (Ita) kilometrov dolgi posa- +6:17; 7. Giuseppe Di mični kronometer.	Grande (Ita) +7:56; 8.
Izidi, 17. etapa: 1. VVladimir Belli (Ita) Mirko Gualdi (Ita/Polti) +8:17; 9. Axel Merckx 4. 27:41 (povprečna hi- (Bel) +9:42; 10. Sergej trost: 44, 829 km/h); 2. Gončar (Ukr) +10:26 itd.
r KOŠARKA / V BOLOGNI NE POPUŠČAJO
Kinder spet kuje »evropsko« moštvo
Napovedan prihod Radoslava Nesteroviča Ali bo Mo Donald postal slovenski državljan?
>
BOLOGNA - Kljub povsem neuspeli sezoni pri košarkarskem klubu Kinder niso obupali. Zavihali so si rokave in takoj začeli sestavljati novo moštvo, s katerim želijo zagospodariti v Italiji in Evropi. Včeraj so uradno predstavili francoskega playmakerja An-toinea Rigaudeauja, potrdili vrnitev v Bologno zvezdnika NBA lige Saše Daniloviča (triletna pogodba velja 11 milijard lir) in napovedali nakup mladega slovenskega reprezentanta Radoslava Nesteroviča, dosedanjega člana ljubljanskega Smelta Olimpije, na sledi pa so tudi centru Alessandru Frosiniju, ki naj bi ga izmaknili
sosednjemu Temasy-stemu. Vendar to še ni vse. Z grškim Panathi-naikosom naj bi prišlo do zamenjave med Pre-levičem in Sconochi-nijem. Ce bi ga Stefa-nel dal, bi najeli tudi Fučko, je še povedal predsednik Cazzola, ki računa, da bo ogromne izdatke kompenziral s petimi milijardami sponsorizacij in devetimi milijardami abonmajskih izkaznic.
»Rigaudeau je naravni lider in odličen strelec,« je povedal trener Kinderja Ettore Messi-na, ki se bo svoje nove naloge lotil takoj po nastopu z »azzurri« na evropskem prvenstvu.
Glede Nesteroviča je še nekaj nejasnosti, saj bi ga Kinder hotel regi-
strirati kot državljana evropske skupnosti, vendar pa Nesterovič brez opravljene vojaške obveznosti menda ne more obnoviti grškega potnega lista.
Fant, ki mu Smelt Olimpija nikdar ni zaupala, ker z ljubljanskim klubom ni hotel podpisati večletne pogodbe, v slovenskih medijih zatrjuje, da se ni še z nikomer sporazumel. Sicer pa se pri Olimpiji tolažijo z vrnitvijo v Ljubljano ruskega centra Vitalija Nosova, računajo, da bo temnopolti play-maker Arriel Mc Donald postal slovenski državljan in upajo, da Marka Miliča letos še ne bo zamamila NBA liga.
NOGOMET / CETVEROBOJ V FRANCIJI
TENIS / ROLAND GARROS
Italija danes proti Angliji
Toda v obeh taborih mislijo predvsem na kvalifikacije za SP
NANTES - V okviru nogometnega četveroboja, ki se je včeraj začel v Franciji in nekaterem sodelujejo reprezentance Francije, Brazile, Itabje in Anghje, se bosta danes pomerili reprezentanci Itabje in Anglije. Vodstvo »azzurrov« je že povedalo, da turnir ne prihaja v najprimernejšem času, saj so po pravkar končanem prvenstvu nogometaši z mislimi že na počitnicah. Toda kljub temu obe reprezentanci napovedujeta boj za zmago, ki bo predvsem preshžnega pomena. Vsekakor so morda Angleži bolj motivirani od »azzurrov«, saj že dvajset let niso premagali Italije. Vodstvi obeh taborov pa predvsem razmišljata o kvah-fikacijski tekmi za nastop na SP, ki bo prihodnje leto v Franciji. Itabja trenutno vodi s točko prednosti pred Angbjo, oktobrsko srečanje (domačin bo Itabja) pa bo odločilo o tem, katera od reprezen-
tanc si bo neposredno zagotovila nastop v Franciji, čeprav bo najbrž tudi drugo mesto zagotavljalo neposredno kvalifikacijo.
VERJETNI POSTAVI
Itabja: Peruzzi, Ferrara, Maldini, D. Baggjo, Cannavaro, Costacurta, Di Livio, Di Matteo, Casiraghi, Alberini, Zola.
Anglija: Flovvers, Scales, Southgate, Campbell, P. Neville, Beckham, Inče, Battv, Le Saux, Scholes (Shearer), Wri-gbt.
Sodnik: Koho (Finska); TV prenos ob 20.25 po RAI1.
PRIHODNJI SPORED
Sobota, 7. junija: Francija - Anglija (RAI 3 ob 20.45); nedelja, 8. 6.: Italija -Brazilija (RA11 ob 20.30); torek, 10. 6.: Anglija - Brazilija (RAI 3 ob 20.30); sreda, 11. 6.: Itabja - Francija (RAI 1 ob 20.45).
Amanda Coetzer postaja prava mora za Steffi Graf
PARIZ - Nemki Steffi Graf se prvič po letu 1986 ni posrečila uvrstitev vsaj v polfinale mednarodnega teniškega prvenstva Francije. Bivšo prvo damo sveta in lansko zmagovalko Roland Garrosa je v včerajšnjem četrtfinalu izločila Južnoaftičanka Amanda Coetzer, ki za Nemko postava prava nepremostljiva ovira. Cotzerjeva je namreč pred enim mesecem v Berlinu zadala Grafovi najhujši poraz v njeni karieri (6:1, 6:0), januarja letos pa jo je premagala tudi na Austraban opnu. Grafova, ki se na teniška igrišča vrača po treh mesecih odsotnosti zaradi poškodbe kolena, je bila včeraj stalno v podrejenem položaju. V Parizu je nazadnje izgubila leta 1994 v polfinalu proti Francozinji Mary Pierce. Nemko bo poraz stal tudi drugega mesta na lestvici WTA. Pod drugim mestom Grafova ni bila od 1. marca 1987 dalje, zdaj pa jo bo prehitela Monika Seleš, ki je včeraj izločila Femandezovo.
Četrtfinalni izidi, moški: Devralf (Bel) - Norman (Sve) 6:2, 6:7 (2:7), 6:4, 6:3, Kuerten (Bra) - Kafelnikov (Rus/3) 6:2, 5:7, 2:6, 6:0, 6:4; ženske: Majoli (Hrv, 9) - Dragomir (Rom) 6:3, 5:7, 6:2; Graf (Nem, 2) - Coetzer (Jar) 1:6, 4:6, Seleš (ZDA/3) - MJ Femandez (ZDA/12) 3:6, 6:2, 7:5.
NOGOMET / DRUŽABNOST OB ZAKLJUČKU SEZONE
PLAVANJE / ZAKLJUČNA PRIREDITEV BORA ^
S Sacchetom začenja Juventina novo fazo
Sporazumna »razveza« z Zuppicchinijem - Štandrežci še v gosteh pri slovenskem prvaku
Juventina je sklenila sezono s tradicionalno večerjo. V priložnostnem govoru je predsednik Dario Prinčič na kratko ocenil letošnjo sezono članske ekipe in pristavil, da je bila igra
moštva sicer zadovoljiva, žal pa se nazadovanju ni mogla izogniti. Pri tem je imela prva ekipa tudi veliko smole, saj je precej tekem izgubila izredno nesrečno. Pred prvenstvom seveda
takega razpleta nihče ni pričakoval, toda dolga serija negativnih rezultatov je nato prispevala k takemu razpletu, vsekakor pri Juventini iz tega ne delajo tragedije in načrtujejo čim hitrejši
povratek med elitne li-gaše.
Nekoliko razočarali pa so mladinci, med katerimi so bili tudi taki, ki niso pokazali posebne navezanosti na klubske barve. Prinčič se je tudi zahvalil se je trenerju Francu Zuppicchiniju, ki je vsa ta leta odlično vodil ekipo in je bil seveda tudioo tvorec uspehov, ki so ekipo privedli tako visoko. Zdaj je prišlo do sporazumne ločitve in Zuppicchini si bo v prihodnji sezoni izbral novo sredino. Zup-picchinija bo zamenjal Sandro Sacchet, ki je letos vodil mladince. Poleg predsednika Zuppic-chinija so imeli krajše posege še sam Sacchet, podpredsednik Marko Krpan in Zuppicchini.
Standreško ekipo čaka v tem mesecu še zadnji nastop v Mariboru, kjer bo gost novopečenih slovenskih državnih prvakov.
V zadnjih letih velik razmah
Najprej nastop v bazenu, nato pa nagrajevanje na »1. maju«
Preteklo soboto je bila v bazenu na Alturi sklepna prireditev Plavalnega kluba Bor. Mladi elani društva so se pred številnimi sorodniki in prijatelji pomerili v internem tekmovanju, že bolj vešči pripadniki tekmovalne ekipe so imeli prikaz različnih stilov, najmlajši, predšolski otroci pa so staršem pokazali, da jim stik z vodo ne povzroča več nobenih težav.
Vesela Borova družba se je po nastopu na Alturi presebla v. malo dvorana Stadiona 1. maj, kjer je bilo na vrsti nagrajevanje s podeljevanjem kolajn, pokalov in praktičnih
daril, ki jih je poklonila Zadružna kraška banka. S pokalom so biti nagrajeni Matteo Feruglio, Daniel Pettirosso in Martin Lissia-ch, ki so biti najuspešnejši Borovi plavalciv minuli sezoni, starši pa so nagradili trenerje (Andreina Menegatti, Vedran Žagar, Tatjana Grgič in Luka Klobas), ki so s svojim požrtvovalnim delom bistveno pripomogli b kakovostnemu razmahu PK Bor. Predsednik kluba Bogdan Petelin se je zahvalil vsem, +1 so pripomogli k uspešnemu delovanju v minuli sezoni. Sledila je zakuska, ki jo je društvo pripravilo skupaj s starši.
ŠPORT
Sreda, 4. junija 1997
Z »AZZURRI«
ROKOMET / 3. POKAL KRASA
NOVICE
Matej Černič bo prvi zamejski odbojkar na SP
Avgusta v Bahreinu
pske Brazilije do suSnega Bahreina. Poletje našega odbojkarskega reprezentanta Mateja Cemica bo posejano z dolgimi potovanji, klimatskimi in časovnimi spremembami. Vendar pa se mu bo trud izplačal. Kot prvi zamejski odbojkar bo namreč »za nagrado« sodeloval na svetovnem mladinskem prvenstvu!
Pravico do nastopa na SP so si »azzurri« priborili z zmago v svoji kvalifikacijski skupini pretekli teden v Latviji, zdaj pa jih čaka dolgo obdobje priprav, med katerimi bodo odigrali tri turnirje s sodelovanjem vseh najboljših mladinskih vrst na svetu, od 18. do 27. julija pa se bodo odpravili čez Atlantik na priprave v Brazilijo. Končna postaja bo nastop na svetovnem prvenstvu od 19. do 29. avgusta v bogatem emiratu Bahrein, malem otočju med Saudsko Arabijo in Katarjem, v Perzijskem zalivu. Na SP bo sodelovalo dvanajst moštev, iz Evrope so to poleg Italije še Poljska, Rusija, Grčija, ZRJ in Latvija.
Čeprav bo zvezni selektor Lorenzetti šele tik pred odhodom na SP sporočil imena reprezentantov, ni nobenega dvoma - sodeč po tem, kako se je razpletlo v Rigi - da bo Matej zanesljivo med potniki za Bahrein.
»V Latviji je bila konkurenca močnejša od pričakovanega. Tekem s Finsko in Latvijo smo se nekoliko bali, a se je vse razpletlo dobro in trener je bil z našim nastopom nadvse zadovoljen, saj je bilo to od lanske sezone do danes prvič, da smo zmagali na enem od številnih turnirjev, na katerih smo sodelovali,« nam je ob povratku v Gorico na začetku pogovora povedal devetnaj-
v,'-''V.
stletni Valov up in evropski podprvak Matej.
toliko si igral?
»Na predhodnih turnirjih za trening sem si priboril mesto v začetni šesterki, toda zaradi bolečin v rami me je trener na prvih dveh tekmah čuval za zadnja dva zahtevnejša nastopa. Kljub temu sem na prvi tekmi proti Nemčiji igral v tie-breaku, v drugem kolu pa je bila Portugalska slaba in sem lahko počival. Proti Finski in Latviji pa sem stalno igral na krilu v diagonali s Pa-triarco. Obakrat smo zmagali s 3:1, a ni bilo lahko.«
Si bil zadovoljen s svojo igro?
»Mislim, da sem se izkazal. Tudi statistika to potrjuje. Sprejemal sem 82-od-stotno, blokiral 43-odstotno in napadal 60-odstotno (za nepoznavalce povejmo, da so to res odlični odstotki, op.ur.). Sicer pa smo vsi igrali dobro. Nekaj težav je bilo samo z uigranostjo med centroma in podajačem.«
Kaj je rekel trener?
»Bil je srečen, da smo uspeli. Po zmagi proti Finski me je tudi objel. Mislim, da je bil z mano zadovoljen.« (ak)
Pri moških Jadran slavil tretjič zapored
Pri ženskah je domači Kras šele v finalu priznal premoč igralkam Save iz Kranja
Ob tradicionalni občinski razstavi vin je bil v Zgoniku rokometni turnir za 3. Krasov pokal, ki ga je organizirala rokometna sekcija SK Kras. Turnir je vsestransko uspel, največje zasluge za to pa ima predvsem trener Bojan Mahnič, ki je nosil glavno organizacijsko breme.
V	prijateljskem vzdušju se je pomerilo več kot sto rokometašic in rokometašev, ob obeh domačih ekipah pa so sodelovale še ekipe s Primorske (Ilirska Bistrica pri ženskah, Jadran Hrpelje in Mi-tol Sežana pri moških), Gorenjske (Sava Kranj) in Dolenjske (Škocjan).
V	ženskem delu turnirja je Kranj najprej premagala ekipo Škocjana, Kras pa je nato premagala Ilirsko Bistrico in se uvrstil v finale. V polfinalnih spopadih pri moških je bil Kranj boljši od domačih rokometašev, Jadran iz Hrpelj pa od Mitola.
Moški finale je bil po pričakovanju domena Jadrana iz hrpelj, ki je tako tretjič zapored osvojil pokal za zmagovalce. Iz vrst slovenskega prvoligaša sta bila tudi najboljši strelec (B. Uršič, 18 zadetkov) in vratar (A. Uršič).
Pri ženskah je bil finale veliko bolj zanimiv, zmagovalec pa je bil odločen šele v zadnjih trenutkih. Na koncu je Sava iz
Kranja premagala domačo vrsto Krasa, za zmago gorenjske ekipe pa ima največ zaslug Mrakova, ki je bila na koncu s 15 zadetki tudi najboljša strelka turnirja.
Vsi tekmovalci so nato obiskali občinsko razstavo vin, kjer jim je Kras ponudil prigrizek. Zmagovalce so nagradili s pokali, ki so jih darovali Publiest, Pizze-ria Da Rino, Nova TKB, Zadružna kraška banka, Občina Zgonik in SK Kras.
Rokometni turnir pa za Krasovi ekipi še ne pomeni konca sezone. Moški bodo čez dva tedna nastopili na mednarodnem turnirju v Kranju, ženske so bile povabljene v Novo mesto, obe ekipi pa bosta nastopili tudi na mednarodnem turnirju Evrofest 97, ki bo prvi teden v juliju v Izoli.
IZIDI
Zenske, polfinale: Škocjan - Sava Kranj 8:15, Kras - Ilirska Bistrica 6:5; tekma za 3. mesto: Škocjan - Ilirska Bistrica 16:4; tekma za 1. mesto: Sava Kranj - Kras 8:7.
Moški, polfinale: Jadran Hrpelje - Mi-tol Sežana 21:12, Kras - Sava kranj 13:19; tekma za 3. mesto: Mitol Sežana -Kras 16:20; tekma za 1. mesto: Jadran Hrpelje - Sava Kranj 24:12.
Za rokometaše Krasa letošnja sezona še ni končana (Foto Balbi/Kroma)
Košarka: tudi naši v goriški in tržaški reprezentanci
V soboto in nedeljo bo v miljski telovadnici že tradicionalni košarkarski turnir pokrajin za dečke. V goriški in tržaški reprezentanci bodo igrali tudi naši predstavniki. Domovec Nejc Spacal bo nastopil za goriško selekcijo, za tržaško pa bosta igrala poletov-ca Andrej Guštin in Matteo Peric. Eden od dveh trenerjev Trsta pa bo Boris Vitez, ki je s Poletom letos osvojil 2. mesto (skupno s SGT) v pokrajini.
Konec tedna pri Kontovelu mladinska košarkarska turnirja
SD Kontovel bo konec tedna priredilo dva mladinska turnirja prijateljstva. V petek in v nedeljo bo na zunanjem igrišču Kontovela turri za kategorijo propagande, v soboto in nedeljo pa za naraščajnike. SPORED
Petek, 6:6. ob 16.30: Kontovel - Kraški zidar Sežana; 18.00: Bor - Servolana; sobota, 7.6. (zunanje igrišče Kontovela) ob 16.30: Kontovel - Kraški zidar Sežana; ob 18.00: Branik Maribor - Limena Padova.; nedelja (naraščajniki), 8.6. (telovadnica Ervatti pri Briščikih) ob 9.00: finale za 3. mesto; 11.00: finale za 1. mesto; propaganda (zunanje igrišče), 9:30: finale za 3. mesto; 11.00: finale za 1. mesto.
Poletovi minikošarkarji prvi v Štarancanu
Poletovi minikošarkarji so se v soboto udeležili celodnevnega turnirja v Starancanu za letnike 1988/89. Z dobro igro so premagali tako domači Staranzano (28:16) kot Fogliano (28:18) in povsem zasluženo osvojili prvo mesto.
VRSTNI RED: 1. Polet, 2. Fogliano, 3. Staranzano. POLET: Marko Gantar, Martina Gantar, Paulin, Ferfolja, Vitez, Žerjal, Berganja, Malalan, Derin, Guštin.
Disciplinski pokal na Goriškem
Vsa nogometna amaterska prvenstva so že za nami. Goriška pokrajinska zveza je poleg končnih lestvic objavila tudi disciplinske razpredelnice. Obračun naših ekip je vsekakor zelo dober.
V 3. amaterski ligi je doberdobska Mladost v konkurenci 14 ekip osvojila 5. mesto. Najbolj disciplinirana ekipa pa je Viba. Med naraščajniki (skupno 10 ekip) je Mladost na drugem mestu za Luci-nicom. Nekoliko slabše so se odrezah Sovodenjci med začetniki. V konkurenci 12 ekip so zasedb 9. mesto (prva je Itala San Marco).
Tretja trofeja Veto v malem nogometu v Trebčah
V okviru praznika tiska in športa bo od 6. do 15. t.m. v Trebčah že 3. trofeja Veto v malem nogometu. Na turnirju, ki se bo začel v petek. 6. t.m. bo nastopilo osem ekip, ki jih je organizator razdelil v dve skupini.
SKUPINA A: Prosek, Bar Gelateria Amoldo, Confe-zioni Roby, Primorje.
SKUPINA B: Adriatrans, Breg Generah, Medja vas Stivan, Bani Grad.
SPORED KONEC TEDNA: petek, 6.6. ob 19.30: Bar Gelateria Amoldo - Prosek; 20.45: Primorje - Confe-zioni - Roby; sobota, 7.6. ob 19.30 Adriatrans -Medja vas Stivan; 20.45: Breg Generali - Bani Grad; nedelja, 8:6: ob 19.30 Confezioni Roby - Bar Gelateria Aronldo; 20.45: Prosek - Primorje.
ODBOJKA / V RAZNIH MLADINSKIH KATEGORIJAH
Obvestila
Reprezentanca Trsta prva v deželi med dečki
V tržaški in goriški reprezentanci več naših igralcev - Pri naraščajnicah Boru derbi s Sokolom, prvi poraz Sloge B
DEČKI - POKAL POKRAJIN
Tržaška odbojkarska pokrajinska reprezentanca je že drugo leto zaporedoma osvojila pokal pokrajin FJK v kategoriji dečkov. Ekipa, v kateri so sodelovali tudi trije igralci naše združene eki-Pe, in sicer J. Grilanc, M. Mikolj, in M. Stopar, je bila uspešna v vseh treh tekmah in je prepustila nasprotnikom le en set.
V sobotni tekmi, ki jo je Trst odigral v openski telovadnici, je ekipa brez večjih težav odpravila ekipo iz Gorice, ki so jo sestavljali skoraj v celoti igralci alovenskih goriških ekip, s čistim rezultatom 3:0, in sicer s 15:10,15:4 in 15:3 v nizih. Zaključni del turnirja je bil v pedeljo v Gradišču. V jutranji tekmi se )e Trst pomeril s Pordenonom. Prvi set sp Tržačani zaradi prevelike treme in živčnosti tesno izgubili z 12:15, dragega pa so fantje gladko osvojili s 15:7. V tmtjem setu so se morali pošteno potruditi, da so strli odpor trdoživih Porde-nončanov in po zagrizenem boju slavili s 17:16. V popoldanski tekmi se je Trst Pomeril še z Vidmom in po nekoliko težkem začetku strl odpor nasprotnikov m gladko zmagal 3:0 (15:10, 15:9 in 15:3). Goričani so imeli manj sreče, premagali pa so le reprezentanco Vidma.
Ostali izidi: Pordenon - Videm 3:0, Gorica - Videm 2:1, Pordenon - Gorica
Končni vrstni red: 1. Trst, 2. Porde-
non, 3. Gorica, 4. Videm.
Trst: Allabc, Bevacqua, Bossi, Grilanc, Mikolj, Fonda, Spinelli, Stopar, Sonzio, Vatovaz, Sala, Zanolini. Trener: Seppi.
Gorica: A. in M. Černič, Golob, Grandi, Coccolo, Faganel, Lukež, Di Lauro, Prinčič, Orel. (Mik)
TRŽAŠKI POKAL
Sant’ Andrea - Bor 3:0 (15:13,15:9, 15:8)
BOR: Smotlak, Posar, Kraševič, Husu, Furlani, Ciacchi, Carpani, Bandino
V	četrtem kolu Tržaškega pokala so Borove odbojkarice utrpele poraz proti nasprotniku, ki nikakor ni boljši od njih, tako da bi bil lahko izid ob boljši igri borovk ugodnejši. Nasprotnice so povsem zasluženo zmagale, saj so igrale dosti bolj zagrizeno od plavih, ki so tokrat igrale slabo in nepovezano. Na slabšo igro borovk je vplivalo verjetno predvsem dejstvo, da nekatere igralke zaradi šolskih obveznosti manj trenirajo. Tokrat je treba za dober nastop pohvaliti Katarino Husu, ki se je izkazala z veliko borbenostjo in je bila tudi najboljša v Borovih vrstah. (T. G.)
SGT - Sloga 0:3 (5:15,4:15,0:15)
Sloga: Alessandra in Jana Ban, Bian-chi, Carli, Crissani, Možina, Pangerc, Sossi
V	soboto je Sloga prišla do svojih prvih točk v tekmovanju za Tržaški pokal. Slogašice so opravile dober na-
stop in so svoje nasprotnice premagale brez večjih težav. Domačinke so povedle le v prvem stu s 4:1, to pa je bilo tudi vse, saj so v nadaljevanju takoj prevzele pobudo naše igralke. Brez težav so nasprotnicam vsilile svoj ritem igre, popolnoma pa so jih nadigrale v tretjem setu, v katerm ni SGT osvojil niti točke. (INKA)
NARASCAJNICE - TOLAŽILNA SKUPINA Skupina A
Bor - Sokol 3:0 (16:14,15:7,15:7)
BOR: Bandino, Bevilacqua, Ciacchi, Derganc, Furlani, Husu, Stanič, Zompi-chiatti, Degrassi, Desco
SOKOL: Picciola, Milkovič, Lanset-ti, Šemi, Košuta, Gruber, Kodrič, Zužič Po premoru, ki je sledil redni fazi prvenstva naraščajnic, so se mlade igralke Bora in Sokola vrnile na odbojkarska igrišča in se pomerile med seboj. Derbi je osvojil Bor, čeprav je v prvem setu kazalo, da bodo igralke Sokola brez težav premagale svoje vrstnice, saj so vodile že 13:3 in imele prvo zaključno žogo pri rezultatu 14:6. Takrat pa so borovke zaigrale zbrano in nadoknadile ves zaostanek in set na koncu tudi osvojile. Zmaga je dala bo-rovkam novega elana, sokolovke pa je poraz v uvodnem setu potrl, tako da so po začetnem vodstvu v drugem setu povsem popustile in tako olajšale bo-rovkam pot do zmage. (T. G.)
Sokol - Area A 0:3 (6:15, 16:17, 5:15)
SOKOL: Picciola, Zužič, Kodrič, Košuta, Šemi, Milkovič.
Sokol ni igral kot zmore in je zasluženo izgubil. Svoje pravo lice je delno pokazal samo v dragem setu. Zaradi bolezni in poškodbe je nastopilo samo šest igralk, pešala pa je tudi motivacija.
Vrstni red: Area A 6, Bor 3, Sokol 0.
Skupina B
Area Immobiliare B - Sloga 2:1
(15:10,7:15,15:9)
SLOGA: Dessi, Gantar, Kralj, Malalan, Pohlen, Sossi, Šinigoj, VVehrenfen-nig
Nadaljujejo se tekmovanja v play outu v naraščajniškem prvenstvu. Mlade Slogašice so tokrat na gostovanju izgubile svojo prvo tekmo, kljub temu pa ostajajo še vedno na prvem mestu, saj so osvojile točko. V prvem setu si je Area Immobiliare takoj priigrala dovolj točk prednosti, da jih je lahko upravljala dokonča, v dragem pa so bile vajeti igre vseskozi v rokah naših odbojkaric. V odločilnem nizu je bilo stanje izenačeno vse do polovice, nakar so prevzele pobudo domačinke, ki so izkoristile vsako napako v vrstah Sloge in tako osvojile zmago. (INKA)
Ostali izid: SGT - Computer Di-scount 0:3
Vrstni red: Sloga B 5, Computer Di-scount 4, SGT 3, Area B 2.
SD PRIMOREC
prireja od 6. do 15. junija turnir v malem nogometu za 3. Trofejo Gostilna-pizzerija VETO na nogometnem igrišču v Trebčah. Umik tekem 19.30 - 20.45. Ljubitelji nogometa toplo vabljeni!
PLANINSKA ODSEKA SK DEVIN IN SZ SLOGA vabijo na Obmejno planinsko srečanje, ki bo na Vršiču v nedeljo, 8. junija. Za informacije tel. 208373 (Luciano).
SZ SLOGA
prireja odbojkarski tečaj za fante letnikov ’83 do '90 in deklice letnikov ’85 do ’90, ki bo na Opčinah od ponedeljka 16. do srede 25. junija od 9. do 16.30. VkluCeno je tudi kosilo v restavracijah Veto in Rino. Vpisovanja in informacije lahko dobite na uradu ZSSDI, ul. S. Francesco 20, od 8. do 16. ure, tel. 635627. Vpisovanje bo možno tudi neposredno v telovadnici na Opčinah ob začetku teCaja.
SK KRAS - odsek za rekreacijo
organizira teCaj tenisa za osnovnošolske in srednješolske otroke ter odrasle rekreativce. Za vpisovanje in informacije pokličite v tajništvo društva, tel. 229477 v dneh: ponedeljek, od 9. do 12. ure, Četrtek, od 17. do 19. ure in petek, od 9. do 12. ure.
VCCUPA
prireja tečaje jadranja za otroke od 23.6. do 4. 7., od 7. 7. do 18. 7. in od 21. 7. do 1. 8. za vvindsurfe pa od 14. 7. do 18. 7. in od 21. 7. do 26. 7. Za informacije in vpisovanja telefonirati na 040/299858 ob sobotah od 16.00 do 18.00 in na 040/820502 vsak dan od 13.00 do 14.00.
TPK SIRENA
prireja tečaje jadranja za otroke od 16.6. do 27.6. in od 7.7. do 18.7. Informacije in vpisovanje na sedežu kluba v Miramar-skem drevoredu 32 ali po tel. in faxu 422696 ob ponedeljkih in četrtkih od 18. do 20. ure.
SD MLADINA - rolkarski odsek
vabi vse, ki bi radi kaj zvedeli ali se spoznali z rolkanjem, v dom A. Sirka v Križ ob ponedeljkih in Četrtkih ob 16.45.
14
Sreda, 4. junija 1997
PRIREDITVE
Jubilejni 45. poletni festival v Križankah
Festival Ljubljana v jubilejnem letu nadaljuje z intenzivno, pa tudi premišljeno širitvijo Mednarodnega poletnega festivala (MPF); letos so v obdobju od 5. julija do konca avgusta (nekaj prireditev bo še v prvi polovici septembra) na šestnajstih prizoriščih v Ljubljani, Postojni na Bledu in Ptuju pripravili program skupno 70 prireditev (vključno s Slovenskimi glasbenimi dnevi in in festivalom Georga Crumba - v okviru EMK - ter koncerti v spomin Vilka Ukmarja pa jih bo 86), ki jih bo izvajalo skoraj 3000 izvajalcev z različnih umetniških področij iz 26 držav; zasnova festivala ostaja bolj ali manj podobna lanski (glasba, ples in odrske umetnosti različnih zvrsti), čeprav pa ga že tokrat poskušajo še bolj približati občinstvu, je poudaril direktor Darko Brlek, med drugim zato, da bi lanski obisk, 25.000 obiskovalcev, postopoma dvignili na 30.000. Za štiri desetine več prireditev letos ne bodo porabili bistveno več denarja kot lani. S prispevki soorganizatorjev dodatnih prireditev v višini 14 milijonov bo celotni festival stal približno 80 milijonov. Lansko leto je festival sklenil brez izgube, ugotavljajo pa tudi, da že več kot polovico potrebnega denarja zaslužijo in s pomočjo sponzorjev zagotovijo sami. Festival se letos ponaša z novo celotno podobo, delom Tjaše Štempihar in Mojce Osolnik, ter predstavitvijo in možnostjo nakupa vstopnic prek interneta. Cene vstopnic letos ne bodo dosti dražje kot so bile lani - s predprodajo so začeli prav danes -, v pomoč pri odločanju pa sta tradicionalna dvojezična programska knjižica in zloženka; med novimi prijemi, s katerimi želi vodstvo festival v prihodnje še bolj približati željam in potrebam občinstva, je tudi anketiranje obiskovalcev in neobiskovalcev prireditev.
Med pestro paleto dogodkov je
direktor Festivala Brlek danes med drugim opozoril na otvoritveni koncert 5. julija, ko sovpadata zaključek EMK in začetek 45. MPF; pod patronatom Evropskega združenja festivalov bo nastopil Simfonični orkester RTV. Zaključni dogodek 31. avgusta bo koncert opernih arij s solitoma Eleno Mo-suc in Janezom Lotričem ter orkestrom Zagrebške filharmonije.
Brlek je opozoril, da se operne prireditve, sicer zelo obiskani dogodki MPF, tokrat ne bodo prekrivale s siceršnjim sporedom ljubljanskega opernega gledališča. Opera in balet SNG Ljubljana bosta posebej za festival pripravila opereto Cigan baron, napovedana pa so še gostovanja zagrebške (Carmen), reške (Ri-goletto) in mariborske opere (z Otel-lom in Traviato). Zagrebška filharmonija bo v spored MPF prispevala tudi koncertno izvedbo Orffove Car-mine burane, od velikih simfoničnih dogodkov pa sta napovedana še nastopa orkestra Ermitaž iz St. Pe-tersburga in orkestra Slovenske filharmonije s solistom - viohnistom Markom Kaplanom.
Tudi med letošnjimi dogodki je največ komornih koncertov. Predvsem z glasbo te zvrsti ljubljanski MPF ohranja visoko kakovostno raven in sloves glasbeno resno ubranega festivala. Za te glasbene večere tudi velja, da bodo med vsemi najpogosteje na drugih ljubljanskih prizoriščih (Tivolski grad, ljubljanski grad, Križevniška in Frančiškanska cerkev itd.) in v drugih krajih, "ki jim glasbeno izročilo ni tuje" (Brlek), na Bledu, Ptuju in v Postojni. Postojna, točneje tamkajšnja Glasbena šola, bo gostila cikel štirih koncertov v spomin Vilka Ukmarja - pobudo zanje je dal Alojz Srebotnjak -, v Predjamskem gradu bo nastopil italijanski ansambel za sstaro glasbo Cantile-na Antiqua, tako kot ta pa se v sodelovanju s festivalom Brežice na
MPF s koncertoma na Bledu in v Evangeličanski cerkvi v Ljubljani predstavlja tudi Modus Vivendi, izraelski kvartet, ki bo igral židovsko glasbo iz zlatega obdobja Španije. Od tujih gostov se bo z dvema različnima koncertoma - v Križev-niški cerkvi in v Minoritskem samostanu na Ptuju - predstavil tudi znameniti Schubertov ansambel iz Londona.
Dosedanje izkušnje z obiskom prireditev poletnega festivala so pokazale, da je razen za opero največ zanimanja tudi za (širše rečeno) jazzovske prireditve, v zadnjih letih pa tudi za koncerte zabavnoglasbenih skupin iz drugih republik nekdanje skkupne države. Od prvih je Brane Rončel danes napovedal dva, zares izjemna koncerta: v Križankah bo 7. julija nastopila megazvezda brazilske glasbe Gil-berto Gil, ki zmore razprodati tudi stadion z 80.000 sedeži; letos bo promoviral svojo novo ploščo Quanta; 9. julija pa bo po dveh letih spet zaigral kralj funk glasbe (v slogu Jamesa Browna) Maceo Parker, ki naredi "veselico" praktično z vsakim svojim koncertom. Sorodno, bolj ali manj ljudsko oz. popularno glasbo bodo izvajali še irski La Lugh, Mladinski orkester Ostende, Tibetanski umetniki plesa, Vlado Kreslin, Zoran Predin itd. Iz jugovzhodnih krajev pa bodo dopotovali Momčilo BajagiE, Džordže BalaševiE, Partibrejkers, Parni valjak in še kdo.
Novost letošnjega MPF so še redni sobotni glasbeno in folklorno obarvani dopoldnevi (in eno sredino), na prostem, na Prešernovem trgu. Slovenske glasbene dneve vključno z mednarodnim strokovnim simpozijem s temo Pota glasbe ob koncu tisočletja (od 22. do 27. junija) in festival Georga Crumba (med 24. in 28. junijem) bodo prireditelji predstavili še posebej 20. in 26. junija. (STA)
13. mednarodni festival Druga godba
V	okvir prireditev Evropskega meseca kulture Ljubljana '97 je vključen tudi letošnji, 13. mednarodni festival Druga godba, ki bo potekal od 4. do 13. junija.
V	glavni program, ki ga bodo ponujali v Križankah, sodijo nastopi skupin Transglobal underground iz Velike Britanije in MusaCr - gypsies from Rajašthan iz Indije (7. junija), Orlek brass band iz Slovenije, Flori-na brass band iz Grčije in Schael sick brass band iz Nemčije (8. junija), Gangster band iz ZDA in dua Sakis Papdimitrou & Georgia Sylleou iz Grčije (9. junija), Tolovaj Mataj & Katice iz Slovenije in DD Synthesis iz Makedonije (11. junija), Njava in D‘Gary z Madagaskarja (12. junija) ter Cesaria Evora z Zele-nortskih otokov (13. junija).
Kot del spremljevalnega programa bo 4. junija na Ljubljanskem gradu oz. v primeru dežja v klubu K4 nastopil francoski trio Romano/Sclavis/Texier, 5. junija v KUD France Prešeren pričakujejo ljubljansko skupino Kapela La Chatehere in Frilla Necka iz Avstralije, isti dan pa v klubu Metropol Druga godba in En-knap pripravljata koncert hrvaško-slovenskega tria Folk Orche-stra. 6. junija bosta na Ljubljanskem gradu nastopila Benat Achiary & Michel Etchecopar iz Francije, 7. junija pa se bo še pred večernim nastopom v Križankah opoldne na Prešernovem trgu predstavila skupina Mu-safir - gypsies from Rajasthan iz Indije. 10. junija bodo v Slovenski kinoteki v okviru projekta Kino-uho gostovali Zeena, Maggie & Sara Parkins iz ZDA ter grški duo Sakis Papdimitrou & Georgia Sylleou.
12. in 13. junija bo v Hubu K4 potekala delavnica za didžeje, ki jo bo vodil DJ Ritu iz Velike Britanije, od 3. do 13. junija pa bo Maggie Nicols iz Velike Britanije pripravila vokalno delavnico, namenjeno izključno ženskam. (STA)
EMK: razstava Dušana Lipovca
V	galeriji Commerce so sinoči v okviru Evropskega meseca kulture odprli razstavo slik akademskega slikarja Dušana Lipovca z naslovom Slovenska pokrajina. Odprtje razstave, ki obsega 28 akvarelov, akrilov in olj iz obdobja po letu 1980, bo z glasbenim utrinkom popestrila pianistka Eva Bohte, umetnika pa bo predstavil Milček Komelj.
Dušan Lipovec je ustvarjalec, ki v svojem delu odkriva specifiko slovenske zemlje. Motive zna z izkušnjami sodobne umetnosti preoblikovati v nova osebna videnja, pri čemer se predano poglablja predvsem v bistveno vzdušje pokrajin. Lipovec izhaja iz gorenjskega Kamnika, čigar bogato kulturno tradicijo upodablja v številnih svojih delih, odtod pa se podaja tudi na Gorenjsko, v Primorje, do Dalmacije, na Dolenjsko, pa tudi v tuje dežele. V svojem ustvarjanju skuša zajeti predvsem ozračje pokrajine, to pa izraža z zanesljivo ustvarjalno kretnjo, s kar najmanj potezami in brez detajlov. (STA)
Prva kolonija Iveta Šubica pod Starih vrhom
Na Mlaki pod Starim vrhom bo Združenje umetnikov Škofja Loka od 5. do 8. junija pripravilo Prvo kolonijo Iveta Šubica.
Udeleženci kolonije bodo slikali na aluminijaste table, ki bodo kasneje postavljene ob cestah kot dobrodošlica in obvestilo voznikom, da vstopajo na škofjeloško območje - v "Galerijo v naravi". Na koloniji bo sodelovalo 14 slovenskih likovnih ustvarjalcev mlajše generacije, med njimi tudi Tomaž Kržišnik, Maja Šubic, Barbara Demšar, Sara Plotajs in Igor Pustovrh. (STA)
Monografija in razstava Jožeta Plečnika v Gradu Fužine
V Založbi Rokus je izšla monografija z naslovom Jože Plečnik: Ciboriji, monštrance in zakra-mentariji, ki jo bodo predstavili jutri, 5. junija, v Biforni dvorani v Gradu Fužine v Ljubljani. Ob izidu monografije pripravljajo 12. junija v okviru Evropskega meseca kulture tudi odprtje velike pregledne razstave Plečnikovega ustvarjanja na tem področju, kjer bo na ogled preko 60 liturgičnih posod. Naslov razstave je Zakladi zlata, zakladi duha in je avtorsko pripravljena skupaj z dr. Petrom Krečičem s podnaslovom Plečnikovo sakralno posodje. (STA)
FURLANIJA-JUUJSKA KRAJINA _________SLOVENIJA
TRST
Gledališče Verdi
Pomladna simfonična sezona 1997
V	petek, 6. junija (Red A) ob 20.30 in v nedeljo, 8. junija (Red B) ob 18. uri koncert orkestra in zbora gledališča Verdi. Dirigent Janos Fiirst, violinist Uto Ughi. Na programu Strauss in Brahms.
Prodaja vstopnic pri blagajni gledališča Verdi, urnik: 9-12,16-19 (tel. 6722500).
Gledališče Rossetti
Danes, 4. junija, ob 17. uri (Red sreda popoldne) in ob 21. uri (Red petek) bo na sporedu musical Alexandra Brefforta »Sladka Irma«, glasba Marguerite Monnot, režija Antonio Calenda.
Nastopajo Daniela Giovanetti, Fabio Camilli, Paolo Triestino in Gian. Predstava v abonmaju: odrezek 4 rdeč.
Tržič
Občinsko gledališče
Danes, 4. junija, ob 20.30 koncert skupine Kronos Quartet.
V	petek, 13. junija, ob 20.30 nastopata glasbenika Roberto Fabbriciani in Mayumi Miyata.
Portorož
Avditorij
V	nedeljo, 8. junija, ob 20.30 v glavni dvorani filmska predstava: »Ljudstvo proti Larryju Flintu«. Režija Miloš Forman; gl. vloge: Woody Harrelson, Courtney Love.
V	petek, 16. junija, ob 20.30 Slovensko narodno gledališče Opera in balet Maribor se bo predstavilo z musicalom Marka Vezo-viska »Faust TV«.
LJUBLJANA
Evropski mesec kulture Cankarjev dom
Linhartova dvorana: jutri, 5. junija, ob 20. uri predstava plesno-gledališke skupine En Knap - Zakonitosti Kobre. Koreograf: Iztok KovaC.
V	petek, 6. junija, ob 21. uri otvoritevena predstava Lutke 97, Teatre du Fust: »J’ai gene et je generai«.
Kosovelova dvorana: v soboto, 7. junija, ob 21. uri monodrama Uršule Cetinski »Al-ma«. Igra Polona Vetrih. Predstava bo v slovenskem jeziku, soCasni prevod v angleščino. Slovensko mladinsko gledališče: v torek, 10. junija, nastop gledališke skupine Quartet.
___________KOROŠKA______________
CELOVEC
Mestno Gledališče
Danes, 4. junija, ob 19.30 premiera musicala »Elvis«. Vse predstave so zaradi obnove gledališkega poslopja v hali 7 celovškega sejmišča.
GLOBASNICA
V	Ljudski Soli: v nedeljo, 8. junija, ob 14.30 Slovesnost ob 5-letnici otroškega zbora 2iv-žav ter predstavitev CD plošCe.
BOROVLJE
Pri Cingelcu na Trati: v soboto, 7. junija, ob 19. uri koncert Jazz Session s H. Stojko .
V	soboto, 14. junija, ob 20. uri Kabaret s Hevvigom Seebockom.
V	nedeljo, 15. junija, ob 18. uri ponovitev igre »Divji lovec«.
ŠENTJANŽ V ROŽU
K & K Center: v petek, 13. junija, ob 20. uri Koncert »Vom Schettl in die UngevviBheit«.
V	soboto, 21. junija, ob 20. uri Open Air »Kurt Ostbahn & Die Kombo«.
OBIRSKO
V	Gostilni Kovač: v soboto, 7. junija, ob 20.30 Koncert in veselica. Sodeluje MoPZ Valentin Polanšek.
LJUBELJ
Pred Ljubeljskim predorom: v soboto, 14. junija, ob 9.30 Svečanost v spomin na žrtve in trpljenje v koncentracijskem taborišču V Ljubelju.
FURLANIJAJULIJSKA KRAJINA
TRST
Glasbena matica
Jutri, 5. junija, ob 20.30, v Deutscher Hilsf-sverein (bivši Goethe Institut) zaključna akademija gojencev Glasbene matice .
__________SLOVENIJA_____________
LJUBLJANA
Evropski mesec kulture Cankarjev dom - Gallusova dvorana:
v petek, 6. junija, ob 20. uri slavnostni koncert Orkestra slovenske filharmonije; dirigent: Carlos Kleiber. Na programu Beethovnove, Mozartove in Brahmsove skladbe.
V ponedeljek, 9. junija, ob 19.30. koncertna izvedba Jevgenija Onjegina P. I. Čajkovskega; dirigent: Valerij Gergiev.
Slovenski etnografski muzej: v soboto, 7. junija, koncert ansambla Janosi.
Dvorana Krka: danes, 4. junija, skupni nastop Kobenhavskega tria, dramske igralke J. Ostan Verjup in glasbenice S. Berhard-sdottir.
Atrij Magistrata: jutri, 5. junija, ob 20. uri koncert Komornega orkestra Slovenske filharmonije. Na programu Kumar, Krek in Britten.
Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije: danes, 4. junija, ob 20. uri Koncert skupine The Copenhagen trio.
Na programu Brahms, Ravel in Rahmaninov.
Mednarodni festival »Druga godba« Ljubljanski grad: danes, 4. junija, ob 21.
uri nastopajo Trio Romano/Sclavis/Texier
(Francija).
FURLANIJA-JUUJSKA KRAJINA _________SLOVENIJA
TRST
Miramar - Skulptura v parku: na ogled je razstava del slikarjev-kiparjev A. Cavaliere, C. Ciussi, B. Munari, M. Staccioli in N. Zava-gno, v organizaciji Trgovinske zbornice, trž. turistične ustanove, Studia Bassanese Združenja Eos pod pokroviteljstvom tržaške občine, pokrajine in dežele FJK.
Muzej Revoltella: na ogled je razstava »Arte e Stato«.
Palača Costanzi: do 8. junija je na ogled razstava »Chi e di scena... 1982-1992« v sodelovanju z občinskim muzejem C. Schmidi, občinskim muzejem zgodovine in umetnosti in občinskim gledališčem G. Verdi.
Konjušnica Miramarskega gradu: na ogled je raz-stava-laboratorij Bruna Munari ja »L’arte di tutti«. Mestni naravoslovni muzej (Trg Hortis 4): do 31.8. bo na ogled razstava »Znanost med fantazijo in realnostjo«- stare knjige iz knjižnice mestnega naravoslovnega muzeja«.
Grad Sv. Justa - Bastione fiorito: v nedeljo, 8. junija, ob 11. uri otvoritev skupinske razstave z naslovom: »Secondo Trofeo Paolo Diffidenti«. Galerija Lipanjepuntin: jutri, 5. junija, ob 18.30 otvoritev razstave S. Etkin, B. Fitzgeralda in N. Guattija. Razstava bo odprta do 10. julija.
Gledališče Miela: še danes, 4. junija, je na ogled fotografska razstava »Natura minima«, ki sta jo priredila Zadruga Bonavventura in Photo Imago .
GORICA
Kulturni dom: do 20. junija je na ogled samostojna razstava ilustratorke Vesne Benedetič.
Goriški grad: v petek, 6. junija, ob 18.30 otvoritev razstave - Albrecht Diirer 1471-1528.
SEŽANA
Kosovelova knjižnica: do 20.6. je na ogle razstava Lojzeta Spacala.
ŠTANJEL
Spacalova galerija: na ogled je razstava »Maks Fabiani - vizije prostora« .
___________KOROŠKA
CELOVEC
Deželna galerija: do 30. junija razstavlja So LeVVitt.	, g
Kavarna Karner: odprta je razstava Tatjan Jenko.	,.
Novi deželni arhiv (St. Ruprechter Strasse do 19.9. je na ogled razstava »Koroška, Avstnj3, Evropa - Kulturne dobrine 12. stoletja«.
ŽITARA VAS
Kulturni dom Kumst: na ogled je etnoto5 razstava o lanu in ovci »Ko je cvetel lan«-
ŠENTJANŽ V ROŽU
K + K center: do 31.10. bosta na ogled et nološka in zgodovinsko-socialna razstav® »Krivi lov v Karavankah« in pa razstava s 1 in risb Antona Repnika.
TINJE
Galerija Tinje: razstavlja Hartvvig Biscboi-
ROŽEK
Galerija Sikoronja: do 22.6. razstav 1 Franco Vecchiet.
TV SPORED
Sreda, 4. junija 1997
A RAI3 4ik slovenski program
Za Trst: na kanalu 64 (Ferlugi) in 40 (Milje)
Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela)
20.25
20.30
Peter
TV dnevnik
® RAI 1
6.30
9.45
11.35
12.25
12.35
13.30
14.05
15.05 15.55
17.30
18.00
18.10
18.45
19.20
20.30
20.40
22.45 22.50
0.15
0.45
1.15
1.30
Dnevnik, 6.45 aktualna oddaja Unomattina (vodita Melba Ruffo in Stefane Ziantoni), vmes (7.35) gospodarstvo, (7.00, 7.30, 8.00, 8.30, 9.00, 9.301 dnevnik Film: I dne nemici (kom., It. ’62, i. David Niven, Alberto Sordi), vmes (11.30) dnevnik Aktualna oddaja: Verde-mattina, vmes Zeleni nasveti in astrologija Vreme in dnevnik Nan.: Gospa v rumenem - Rumeno, roza in Črno (i. Angela Lansbury) Dnevnik, 13.55 Tribuna referendumov Nan.: Velika dolina Dok.: Kvarkov svet Mladinski variete Solleti-co (vodita E. Ferracini, Mauro Serio), risanke Richard Scarry, Highlander Nan.: Boy meets world Dnevnik
Aktualne teme: Italia sera - Italija zvečer (vodi Luca Giurato)
Variete: Luna Park (vodi Milly Carlucci)
Vreme in dnevnik Šport
Nogomet: Italija - Anglija Dnevnik
Aktualno: 183. Obletnica ustanovitve karabinierjev Dnevnik, zapisnik, horoskop, vreme Aktualno: tempo futuro Sottovoce - Potihoma -Nočni pogovori Film: Meglio un merco-ledi da leone ... (kom., ZDA ’50, r. Preston Stur-ges, i. Harold Lloyd)
RAI 2
6.50
7.00
7.50
9.35
10.00 10.20
10.35
12.00
13.00
14.00 15.25
16.15 17.20
18.15 18.40
19.00
19.50
20.30
20.50
22.30 22.35
23.30
Sindikalni pregled Nad.: La traidora Variete za najmlajše Nan.: Lassie Jaz pišem, ti pišeš Rubrika o zdravstvu Tg2 Nad.: Quando si ama, 11.00 Santa Barbara, 11.45 dnevnik Variete: Ci vediamo in TV (vodi P. Limiti) Dnevnik, 13.30 Navade in družba, 13.45 Zdravje Variete: Ci vediamo in Tv (vodi Paolo Limiti)
TV film: Al diavolo mio marito (kom., ZDA ’91) 17.15 Dnevnik Nan.: Zdravnik med medvedi, 18.10 Vreme Dnevnik in šport Oddaja o izletih in potovanjih: Sereno variabile Nan.: Hunter Variete: Quando ridere faceva ridere VeCerni dnevnik Film: Un nemico in časa (dram., ZDA ’94, i. A. Storke, M. Pitillo) Izžrebanje lota Variete: Macao Dnevnik in vreme
-A RAI 3
6.00
8.30 8.40
10.30 12.00 12.15
13.00
14.00
15.15
18.00
18.25
18.30
19.00
20.00
20.40
22.30
22.55
0.00
0.30
1.10
1.15
Jutranji dnevnik Dokumenti
Film: II ferroviere (dram., It. '56, r. P. Germi) Aktualno: Tema Dnevnik
Rubrika: Telesogni Rai educational: Me-dia/Mente, II grillo Deželne vesti, dnevnik, 14.40 Articolo 1, 14.55 Znanstveni dnevnik Športno popoldne: tenis Dok.: Geo magazine Vremenska napoved Nad.: Un pošto al sole Dnevnik, deželne vesti Tribuna refrendumov, 20.15 Blob
Film: I pompieri (kom., It. ’85, i. P. Villaggio, L. Banfi, C. De Sica) Dnevnik, deželne vesti Aktualno: Mbcer Aktualno: Liberalizem v 21. stoletju
Dnevnik, pregled tiska, nočna kultura, vreme Variete: Fuori orario Šport: tenis
Š9 RETE 4
ITALIA 1
jr Slovenija 1 jr Slovenija 2
6.00
6.50
8.50
11.45
12.45
13.30 14.00
14.15
15.30
17.45
18.55
19.30
20.00
20.35
22.35
Nad.: Lasciati amare TV film: Alta societa Nad.: Vendetta d’ amore,
10.00	Perla nera 10.30 I due volti deli’ amore,
11.00	Regina, vmes (11.30) dnevnik
L’ Italia del Giro Kviz: La mota della for-tuna - Kolo sreCe Dnevnik
Aktualna odd.: Es 1’ es-senza della vita Nad.: Sentieri - Steze Šport: Arriva il Giro, 15.30 18. etapa, 17.00 Studio tappa Kviz: OK, il prezzo e giu-sto (vodi I. Zanicchi) Dnevnik in vreme Kolesarstvo: Giro sera Variete: Game Boat Film: Non mandarmi flori (kom., ZDA ’64)
Film: Il comune senso del pudore (kom., It. '76)
|s| CANALE 5
6.00
8.45
11.30
13.00
13.25
13.40
14.10
15.30
17.30 18.00
18.45
20.00
20.30
20.50
22.50
23.15
Na prvi strani, vremenska napoved
Variete: Maurizio Costan-zo Show
Aktualna odd.: Forum -Sodišče (vodita Rita Dal-la Chiesa, S. Licheri) Dnevnik TG 5 Aktualno: Sgarbi quoti-diani
Nad.: Beautiful Aktualne teme: Uomini e donne - Moški in ženske (vodi Maria De Filippi) TV film: Con la forza deli’ amore (dram., ZDA ’93, i. Patrick Duffy, Su-zanne Sommers)
Nan.: Blondinka za očeta Aktualna kronika: Veris-simo - Tutti i colori della cronaca (vodi C. Parodi) Variete: Tira & molla (vodi Paolo Bonolis)
Dnevnik
Variete: Il meglio di Stri-scia la notizia (vodita Gerry Scotti in Franco Oppini)
Film: Storia di una capi-nera (dram., It. '93, r. F. Zeffirelli, i. Angela Bet-tis, Sinead Cusack) Dnevnik
Variete: Maurizio Costan-j zo Show, vmes (0.30) noCni dnevnik
	Otroški variete, vmes		Vremenska panorama
	Ciao ciao mattina		Euronews
	Nan.: A-Team, 10.15 Ma-		Včeraj, danes, jutri
	gnum P.L, 11.30 Mc Gy-		Videoring
	ver		Tedenski izbor: nan. Ve-
	Aktualno: Planet		soljska policijska postaja
	Odprti studio, 12.25		(22. epizoda)
	Šport studio, 12.50 Fatti		Avstralska dokumentar-
	e misfatti		na nad.: Svet čudes (6.)
	Nan.: Happy Days	■	Poročila
	Otroški variete Ciao Ciao		TV igrica: Kolo sreče (po-
	Parade in risanke, 14.30		novitev)
	Free Pass		Tedenski izbor: Koncert
	Variete: Colpo di fulmine		skupine Laibach
	Nan.: Alta marea		Nemška dokumentarna
	Variete za najmlajše in ri-		oddaja: Čarobnost Alp
	sanke, 17.25 Batroberto		TV prodaja
	Nan.: Primi baci, 18.00		EP Videostrani
	Karine in Ari		Obzornik
	Odprti studio in vreme,		Otroški program: Pod
	18.50 Šport studio		klobukom
	Nan.: Baywatch Nights		Po Sloveniji
	Variete: Edizione straor-		Sejem Vino ’97
	dinaria (vodi E. Papi)		TV igrica: Kolo sreče
	Odprti studio		Včeraj, danes, jutri
	Film: Il segreto del mio		Risanka
	successo (kom., ZDA ’87,		Dnevnik, vreme
	i. Michael J. Fox, Richard		Šport
	Jordan)		Drama: Nikolajeva cerkev
	Glasba: Anteprima Festi-		(Nemčija, r. F. Beyer, 1.)
	valbar	t E	Made in Slovenia
	Aktualna odd.: Lex - Sto-	i is	Včeraj, danes, jutri
	rie di ordinaria ingiustizia		Odmevi, vreme
	Italija 1 šport	j	Šport
	Nanizanka: Star Trek		Nan.: Posadka (ZDA, 16.
			epizoda)
			Film: Veliki trenutek
# TELE 4			(biog., ZDA 1944, r. Preston Sturges, i. Joel
			McRea, Betty Field,
■			Harry Carey, VVilliam de-
	16.45, 19.30, 23.00 Do-		marest, Porter Hall)
m	godki in odmevi		Made in Slovenia (ponovi-
	Nanizanka		tev)
m	Nad.: La ribelle		Videoring
	Verde a nord-est		Videostrani
	FBI		
	Aktualne teme: Zoom		
	Il supplemento		
Film: 11 ragazzo dal ki-J mono d’ oro ffi Zoom
HHiig Film: Doppio rischio

Koper
8.00 ) 8.55
9.55
10.20
10.45
11.15
12.00
16.00
16.55
18.50
19.55
20.00
20.25
22.20
22.25
23.10
23.10
Euronevvs
Tedenski izbor: Svet poroča, 92.25 Volja najde pot Obiski
Nanizanka:	Hudson
Street (ZDA, 9. epizoda) Angleška poljudnoznast-vena serija: Cesarstvo žuželk Studio City
Tenis: Grand Siam (četrtfinale, moški)
Nadaljevanka: Berlin Alexanderplatz (Nemčija, r. R.W. Fassbinder, i. G. Lamprecht, H. Schygulla, B. Sukowa, G. John) Nogomet: Primorje - Maribor Branik (1. tekma finala slovenskega pokala, prenos iz Ajdovščine) Razvedrilna oddaja: Karaoke
Včeraj, danes, jutri Zavrtimo stare kolute Nogometni turnir: Italija -Anglija
Umirajoči labod (C. D. Saint Saens)
Koncert orkestra Slovenske filharmonije (Evropski mesec kulture)
Giro d’ Italia
Tenis: Grand Siam (četrtfinale, moški, posnetek iz Pariza)
(•) MONTECARLO
12.15
10.30
13.15
14.00
15.55
20.30
23.00
19.30, 22.30, 0.45 Dnevnik, 13.30 Šport Due come voi Variete: Strogo osebno Film: I figliodel Texas (dram., ZDA ’55)
Variete: Tappeto volante Film: Sotto stretta prote-zione (krim., ZDA ’88) Film: Creatura (srh., ’88)
15.00
15.30
17.00
17.30
18.00 18.45
19.00 19.25
20.00
20.30
22.05
22.20
Euronevvs
Nogomet: Francija - Brazilija Slovenia magazin Vesolje je...
Program v slovenskem jeziku: Halo, pozvani ste
Primorska kronika
Vsedanes - Tv Dnevnik, vreme, šport
Kratkometražni športni film: Vivicitta, 19.35 Baba Malu (ris.)
Sredozemlje
Koprska kinoteka - Film: Amerikanec na dopustu (kom., It. ’46, r. Luigi Zampa, i. A. Checchi. Valentina Cortese) Vsedanes - Tv Dnevnik, vreme Nogomet: Italija - Anglija (pariški turnir)
Vsedanes - TV dnevnik
r
Slovenija 1
5.00.	6.00.6.30, 7.30,8.00,9.00,10.00,11.00,
12.00,	13.00, 14.00, 17.00, 18.00, 19.00,
21.00.	23.00,Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.50 Biovreme; 8.05 Sreda vas gleda; 9.45 Ringaraja; 10.30 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 15.00 Radio danes radio jutri; 15.30 DIO, šport, vreme; 17.05 Studio ob 17-ih; 18.25 Kultura; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Glasbeni utrip;
21.00	Medigra; 21.05 Svetovna reportaža; 21.25 Zbori po želji; 22.00 Zrcalo dneva;
22.30	Informativna odd.; 22.40 Slov. pevci Šansonov; 23.05 Literarni nokturno.
Slovenija 2
6.00,	6.30, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30,
12.30,	14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7,00 Kronika; 7.30 Zvezdni pregled; 8.30 Koledar prireditev; 9.35 Popevki tedna; 10.40 Kje vas čevelj žuli; 12.00 Moped show; 14.00 Drobtinice; 15.30 DIO, šport, vreme; 16.15 Popevki tedna; 16.30 Izjava; 17.00 Hip-hop; 18.00 Vroči stol; 18.50 Črna kronika; 19,30 Z A. Rupel; 21.00 Težka kronika; 22.00 Zrcalo; 22,30 Mojo blues.
Slovenija 3
8.00,	9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00,
22.00	Poročila; 8.05 Glasba; 10.05 Literarna matineja; 11.05 Izbrali smo; 13.30 Za knjižne molje; 14.05 Izobraževalni program; 15.00 Mladi v glasbi; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 Glasbeni utrip; 17.00 Opera: Medeja; 20.00 Pota naše glasbe; 21.30 Ars an-tigua; 22.05 Okrogla miza; 23.00 Jazz; 23.50 Napoved; 23.55 Lirični utrinek.
Radio Koper
(slovenski program)
8.30,	10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 12.30,
17.30,	19.00 Dnevnik; 6.30 Jutranjik; 7.30 Pregled tiska; 7.40 OKC obveščajo; 7.45 Evergreen; 8,05 Pozdrav; 8.15 Na rešetu primorske občine; 8.45 Delo; 8.50 Pesem tedna; 9.00 Informacije; 9.45 Odgovori na rešeto; 11.15 Včeraj, danes, jutri; 12.30 Opoldnevnik; 13.00 Daj, povej; 15.30 DIO;
16.00	Glasba po željah; Pesem tedna, 16.45 informativni servis; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Zbavno glasb. odd. z gostom; 19.30 Šport; 22.00 Zrcalo dneva;
22.30	Iz diskoteke RK; 0.00 Nočni pr. RS.
Radio Koper
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30,
17.30,	Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6,25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.15 3X3; 8.40 Izbrali ste; 9.15 Govorimo o; 10.00 Pregled tiska; 10.15 Sigla sin-
gel; 10.33 Souvenir d' ltaly; 11.00 Modri val;
13.00	L' una blu; 13.40 Bella bellissima; 13.55 Pentole e coperchi; 14.20 Locandina; 14.33 Sigla single; 14.50 100%; 15.015 Fono-rizzantelS. 15 O manjšinah; 19.30 Šport.
Radio Trst A
8.00,	10.00,14.00, 17.00 Poročila; 7.00, 13.00,
19.00	Dnevnik; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Koroški obzornik; 9.15 Odprta knjiga: Izza kongresa (I. Tavčar, r. J. Povše); 9,40 Spoznavajmo svet živali; 10.30 Intemnezzo; 11.45 V središču pozornosti; 12.40 Zbori; 13.20 Orkestri;
13.30	Za smeh in dobro voljo; 13.40 Valčki in polke; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Na go-riškem valu; 15.00 Potpuri; 15.30 Mladi val;
17.00	Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Slovenci za danes: Ejti Štih (pripr. LuF za Antoni); 18.30 Slov. lahka glasba; 18.45 Vera in naš čas; 19.20 Napovednik.
Radio Opčine
11.30,	15.10, 17.10 Poročila v slovenščini;
8.30,	12.30, 18.30 Poročila v italijanščini;
10.30	Matineja; 16.00 Juke box time; 19.00 Glasba po željah v živo; 21.20 Samo za vas;
22.30	Ostali Trst - L' altra Trieste.
Radio Koroška
18.10-9.00 Glasbena mavrica; 21.04-22.00 Večerna.
Primorski dnevnik
Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699
Tisk: EDIGRAF, Trst
Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190. fax 0432-730462 Celovec, VVulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506
Internet: http//www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it
Prodajno naročninska služba
Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958
Cene oglasov
Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. LVA 19%
Cena: 1.500 LIT-60 SIT
Poštni t.r. PRAH DZP št. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, letna 15.000 SIT plačljiva preko D1STRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 žiro račun 51420-601-27926
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
VREME IN ZANIMIVOSTI
16
Sreda, 4. junija 1997
J. _	SREČ
ZMERNO
JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE VETER
MEGLA
SREDISCE
TOPLA HLADNA	SREDISCE ANTI-
FRONTA FRONTA OKLUZUA CIKLONA CIKLONA
6
66
666
PLIMOVANJE
Danes: ob 3.52 najnižje -62 cm, ob 10.17 najvišje 32 cm, ob 15.37 najnižje -21 cm, ob 21.35 najvišje 54 cm. Jutri: ob 4.25 najnižje -64 cm, ob 10.56 najvišje 34 cm, ob 16.14 najnižje -18 cm, ob 22.05 najvišje 51 cm.
(vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije^
ZDA / RAZSODBA POROTNEGA SODIŠČA V KOLORADSKEM DENVERJU
Timothy McVeigh kriv za bombni atentat na zvezno palačo v Oklahoma Cityju
NEW YORK - Predsi-nočnjim (po srednjeevropskem Času) je porotno sodišče v Denverju bivšega narednika iz zalivske vojne Timothyja McVeigha spoznalo za krivega vseh enajstih zveznih obtožb za bombni atentat na zvezno palačo Alfred Murrah Buil-ding v Oklahoma Cityju (arhivski posnetek AP), v katerem je 19. aprila 1995 življenje izgubilo 168 oseb, med katerimi tudi 19 otrok.
Pred razsodbo je sodnik Richard Matsch prisotne pozval, naj ne pokažejo svojih Čustev, kar se je tudi zgodilo. Ljudje so dali
duška svojemu zadovoljstvu šele pred denversko sodno palačo, kjer je množica kakih 500 ljudi predstavnike obtožbe pozdravilo z buCnim ploskanjem in odobravanjem. Povsem drugače je bilo v Oklahoma Cityju, kjer je skupinica preživelih in svojcev žrtev po televiziji sledila procesu. Razsodbo so pozdravih s ploskanjem in jokom. »To je olajšanje. Pravici je bilo zadoščeno. Seveda mi to ne bo vrnilo brata,« je v solzah izjavil eden od svojcev.
»Terorista Apokalipse«, kot ga je prikazal eden od odvetnikov civilnih strank,
Čaka sedaj obsodba, ki bo znana Cez nekaj tednov. Po prepričanju večine bo skoraj gotovo 29-letni Ti-mothy McVeigh obsojen na smrt, to vsaj zahteva 71 odstotkov Američanov, kot izhaja iz javnomnenjske raziskave tednika New-sweek. Ze res, da v Colora-du neradi obsojajo na smrt, a za McVeigha bodo skoraj gotovo naredih izjemo.
Atentat v Oklahoma Cityju je namreč Ameriko zdramil iz zmotnega prepričanja, da pri njih lahko to storijo samo tuji, predvsem islamski skrajneži. Prav zato so v začetku preiskovalci sledili prav islam-
ski sledi. Sele dva dni po atentatu, ko je policija objavila fotorobota dveh osumljencev, so se morah tudi najbolj vneti zagovorniki islamske sledi sprijaz-nih z dejstvom, da je atentat zagrešila »domaCa roka«. McVeigha je policija zaustavila zaradi banalnega cestnega prekrška že poldrugo uro po atentatu 150 kilometrov od Oklahoma Cityja. Sele pri pregledu vozila so agenti odkrili orožje in McVeigha priprli, a jim na kraj pameti ni padlo, da imajo v rokah krivca za najhujši bombni atentat v zgodovini ZDA.
Kot je med sodno razpravo povedal državni pravdnik Larry Mackey, je bil atentat v Oklahoma Cityju »hladnokrvno in premišljeno maščevanje« za smrt 80 pripadnikov dravidske sekte v teksaškem Wacu 19. aprila 1993. Pripadniki protivladnih milic, kot sta Mc Veigh in njegov pomagač Terry Nichols, ki mu bodo sodili na drugem procesu, so obtoževali zvezno policijo FBI in agencijo ATF (Bureau od Alcohol, Tobacco and Firearms), da sta krivi za tragedijo v Wa-cu. Po atentatu v Oklahoma Cityju so zvezne oblasti končno dvignile zastor nad pojavom raznih skraj-nodesnicarskih oboroženih skupin, ki so del tragične ameriške nasilne stvarnosti.
Ljudstvo proti Timothyju McVeighu
Zvezne obtožbe zoper McVeigha
□DSBEf
Točka 1: Oborožena zarota za množični pokol
NEDOLŽEN
Točka 2: Množični pokol z rabo orožja	NEDOLŽEN
Točka 3: Uničenje z razstrelivom	nedolžen
Točke 4 do 11: Umor prve stopnje
Po zakonu iz leta 1994 sodi umor zveznega funkcionarja v pristojnost zveznega sodišča. Mcveigh je bil obtožen umora osmih žrtev:
Cvnthia Campbell Brotvn. 26 j Pl j Paul G. Broxterman, 43 Paul D. Ice, 42	~]|
Donald R. Leonard, 50
Mickey Maroney, 50 Kenneth McCullough, 36	} Q;
Claude Medearis, 41	Q
Alan G. Whicher, 40
□I
AP/Wm. J. Castello