Poštnina plačane ▼ gotovInT. • i6 S^vilka 1 Din Uprava: Nebotičnik, Gajeva ul. I. Telefon 38-55. Cek. račun: Ljubljana štev. 14.614. Izhaja vsak dan, razen ob ponedeljkih in po praznikih. BLAS NARODA Naročnina na mesec je 12 Din. Za tujina 20 Din, Uredništvo: Ljubljane, Nebotičnik, Gajeva ulica št L Telefon 38-88, Rokopisov ne vračam* Št. 41. Ljubljana, sreda 19. februarja 193* Leto II. Prijatelj, najprej mi pomagaj Iz moje stiske, govoriš pa lahko potem! Lafontaine Dnevna pratika Sreda, 19, februarja 1936. Katoličani; Konrad. Pravoslavni: 6. febru-»rja, Vukol. Dežurne lekarne v Ljubljani Sušnik, Marijin trg 5; Kuralt, Gosposvetska cesta 9; Bohinjec, Cesta 29. oktrobra 31. Vreme Kraljevina Jugoslavija: Oblačno z deževnim vremenom na vzhodni ipotovici, a deloma na zapadni polovici. Meglla v dolini rek in v dravski in vrbaski banovini. Temperatura se je zvišala po celi državi, samo v dravski in savski banovini je padia. Zaječar —2 C, Novi Sad 15 C. Napoved za jutri: Razvedritve bodo nastopile na večji zapadni pofovici. Oblačno z nekaj dežja v vzhodnih ikrajih. Megle bodo v doflini rek. Temperatura bo padia. Sonce vzhaja ob 6.35, zahaja ob 17.10. 'Dunajska vremenska napoved za danes; Nobene bistvene spremembe ! Gledališče DRAMA Začetek ob 20. uri Sreda 19. februarja Tuje dete. Izven. Globoko znižane cene od 24 Din navzdol. Četrtek 20. februarja Gosposki dom. Premiera. Red Četrtek. OPERA Sreda 19. februarja Ples v Savoju. Red Sreda. četrtek 20. februarja Carmen. Red B. Kino Matica: Intimni svet.' Ideal: Peer Gynt. Sloga: Izgubljeni sin. Union: Poslednja ljubezen. Šiška: Himna ljubezni. Kino Ptuj: V sredo 19. in četrtek tm. »Pesem na Volgi«. Borza Za 19. februar oanašiija povprečna vrednost tujega denarja Dinarjev j kol. goldinar 29.66 | nemška marka 17.54 1 belga 7.86 1 čv. frank 14.27 } ang. funt 215.29 1 am. dolar 42.89 , fr- frank 2.89 1 Kč _ 1.81 . V privatnem kliringu ! avstr, šiling 9.42 nemška marka 14.35 l_angk funt 255.00 , . " R Španiji je zaradi nemiri 1 so nastali spričo velike zma vvičansikega bloka pri zadnjih \ 1 vah, vlada proglasila obsed auje nad vso državo, in sicer Uobo enega tedna. Borba za prostor in sekunde — Lenardič ni mrtev ~ Smrtno sovraštvo — Kabel Maribor-Beograd — Draga ljubezen - že 3 leta spi - Razprava o kmetijstvu — Berač kupuje hišo — Samomor bogataša Ultimatum Japonski Moskva, 18. febr. Tass poroča, da se položaj na Daljnem Vzhodu vedno bolj poostruje. Radi tega je bilo sklenjeno, da se koncentrirajo vse vzhodne vojaške sile. Meja med Rusijo in Japonsko je strogo zastražena, tako da je vsak prehod nemogoč. Vse obmejno prebivalstvo na ruski strani se seli proti severu, da ga ne bi iznenadila nenadna vojna. V vojaških krogih so mnenja, da ponudba Japonske o sklenitvi nenapadalnega načrta z Rusijo ima samo namen, prikriti japonsko pripravljanje za prodiranje. Ti krogi trde, da ponuja Japonska ta pakt samo zato, ker čuti, da trenutno ni dovolj pripravljena za spopad. Čim bi se namreč zadostno koncentrirale japonske sile, bi ta pakt pomenil samo košček papirja. Radi japonske neiskrenosti se pričakuje, da bo Moskva poslala Tokiu ultimat, v katerem bo poleg drugega zahtevala, da se strogo drži dogovorov in da poskrbi, da sc kaznuje glavne krivce zadnjih obmejnih Incidentov. Zahtevala Bo, da incidenti enkrat za vselej prenehajo. Kraj Čita je podoben ogromnemu taborišču, a vlaki vozijo vsak čas vojake proti Habarovsku in dalje proti Vladivostoku. Na nekaterih mestih se že vrše boji, ker hočejo japonske čete prekoračiti mejo. Čim bo predan ultimat in ne bo japonska vlada ničesar ukrenila proti tem mejnim spopadom, se bo sporočila uradna nota o napovedi vojne. Atoiud s® umikal© A s mar a, 18. febr. Dopisnik agencije T. O. poroča, da je ne< nadni splošni napad italijanske vojske popolnoma zbegel abesiiv ske vojake, ki se tega napada nb so nadejali. Abesinci se z vso naglico umikajo proti AmbbAla« dži. Italijani povsod uspešno prodirajo. Cesta, ki vodi iz Makalc preko Šelikota v Desie, je več kilometrov južno od Šelikote v italijanskih rokah. Prebivalstvo v Desi ju je popolnoma zbegano in sc z najpotrebnejšimi stvarmi seli v gore. V Desije so namreč prispele vesti, da Italijani z vso hitrostjo prodirajo po cesti proti Dcsiju. Abesinska vojska je na severu popolnoma popustila. Italijani so zopet zasedli Abbi-Addi in prodirajo preko reke Takaze in dalje v Tembien. Vest o velikem porazu je cesarja Halla Se-lasija popolnoma strla, ter sc sedaj nahaja v obupnem položaju. Čete rase Kase se z vso naglico umikajo preti Danakilu. Ma-kale, abesinski Verdun, je sedaj popolnoma izven nevarnosti z abesinske strani. Veselje v Italiji Rim, 18. febr. V vsej Italiji vlada veliko veselje radi zadnje: zmage maršala Badoglie južno od Ma-kale. Po ulicah se pomikajo povorke ter vzklikajo kralju, Duceju in vojski. Vse hiše so okrašene z zastavami. Sovjetski konzulati v Mandžuriji Tokio, 18. febr. Sovjetski generalni konzulat v Harbnu je obvestil mandžursko vlado, da bo v kratkem, od svojih pet konzulatov v Mandžuriji ukinil štiri. Sovjetska vlada bo obdržala samo konzulat v Harbinu. Istočasno je sovjetska vlada poslala mandžurski vladi noto, naj se število mandžurskih konzulatov v sovjetski Rusiji zmanjša na polovico. Hauptmann se upa ... Newyork, 18. februarja. Guverner zvezne države New Yersey 95 je končno odločil, da še enkrat preloži smrtno obsodbo nam Hauptmannom. Zaslišan bo še enkrat neki Kondon, ki pa je slučajno na potovanju. Po zaslišanju se bo izrekla končna obsodba, proti kateri ne bo nikakega priziva. Levičarji in desničarji v Španiji Madrid, 18. februarja. Iz Ovieda poročajo, da so mnogi pristaši desničarjev prispeli v Oviedo, ker se boje, da ne bi levičarji radi svojih usp.hov pričeli kazati nasilja. Po doslej znanih rezultatih odpade na levičarje 235, na desničarje 230 mandatov. Računa se s sestavo levičarske vlade. Najnovejša poročila glej na strani 7. To je slavni tenorist milanske Sca-le Aleksander Zillani, ki bo pd v ljubljanskem kinu Slogi v filmu »Kraljica ljubezni« lepe šlagerjc in najlepše melodije iz svetovnih oper. Poročila, ki prihajajo te dni z Daljnega Vzhoda, govore o veliki napetosti, ki je nastala na meji »samostojne« države Mandžurije, ki je Pod popolnim vplivom Japonuke, in takozvane Zunanje Mongolije, kjer prevladuje vpliv So ♦ itske Rusije. Povod tej povečani napetosti je dal spopad med sovjetsko—mongolskimi in japonsko—mandžurskimi četami v bližini Buirnorskega jezera, ki ga vidimo na sliki. Za italijansko—abesinskim spopadom v Afriki je to že druga vojna, ki se je začela brez vojne napovedi in ki utegne imeti še hujše posledice od prve, dasi je ta za sedaj še omejena samo na azijsko ozemlje- Argentina za panatneriško zvezo Buenos Aires, 18. febr. Argentinska vlada je sprejela predlogo predsednika Roosevelta glede nove konference o miru. Argentinska vlada je predložila, naj se vršj ta konferenca v Buenos Airesu, Će rada perem, bi radi vedeli? Zelo rada. Saj zame pranje ni nikak trud, pa tudi nikako čarovnija. Malo dobre volje in kos terpentinovega mila Zlatorog - to je vse, kar potrebujete. Tudi Vi, draga gospa, sezite z zaupanjem po tem milu, saj pere tako hitrog temeljito in prizanesljivo, da Vas kar očara.: Dnevna kronika Posebni vlak na Dnnaj priredi »Putnik« aa ceno Din. 290.— v III. r. in za Din. 890.— v II. r. tja in nazaj. Izlet se vrši o priliki »Dunajskega velesejma« z odhodom iz Ljubljane 7. marca, povratek v Ljubljano 12. marca. Prijave sprejemajo vse »Put-nik«-ove biljetarnice do najkasneje 25. februarja. — Zveza za tujski promet sporoča: Kolo srlmkih sester priredi v Beogradu, 22. februarja tl. vseslovansko veselico, za katere obisk je dovoljena polovična vožnja po naših železnicah vsem delegatom Kola jugoslov. sester in Narodne ženske zadruge Srbkinj iz cele Jugoslavije. Popust velja o 18. do 26. februarja. — O vzgoji drevja bo v sredo ob 19. v predavalnici mineraloškega instituta na univerzi predaval ban. referent Anton Flego. Tudi to predavanje podružnice SVD je za člane in nečlane brez vstopnine. —Umrli so; v Rogaški Slatini ge tim r ja znana hotebrka pri Soncu ga. Jožica Batistič, prepeljati jo bmJ > v Ljubljano ter tukaj pokopa i. - V St. Vidni'je umri po-sesimk, mesar in gostilničar g. Srečko C.rman. Pogreb bo v sredo. V Ka-.ečah je umri veleposestnik te lesni trgovec g. Ivan Jalen. — Diplomirali so; na ljubljanski univerz: iz zgodovine umetnosti K. Fran Kos iz Maribora, na zagrebški, univerzi za inženjer ja šu-maustva g. Davorin Karba iz Ma ribora. — Stritarjeva stoletnica. Dne 6. marca poteče sto let od rojstva našega pesnika Josipa Stritarja. V njegovi rojstni občini Velikih Laščah so osnovali poseben odlito r za čim svečanejšo proslavo, ki bo 5. julija v VcMfeih Laščah. — Žrtve strašne nesreče ob Mrežnici blizu Uenerakkcga stola sr) našli šele te dni. Sicer jc prvo truplo voda naplavila prejšnji mesec, teden pozneje še eno tnt.plo, a ostala štiri trupla so Szkopaili te dni. Bula so tako dobro ohranjena, da so lahko ugotovili mdentiteto, seveda so radi 70 dnevnega ležanja v zemlji na zraku hitro razpadala. Trupla ko ponovno pokopali na stroške banske uprave. Žrtvam dela časten spomin! — Kralj Boris v Beogradu. Na povratku iz tujine se je včeraj vstavil v Beogradu bolgarski kralj Boris s svojo suito. Nastanil se je pri Nj. Vis. knezmnamestniku Pavlu in knjeginji Olgi. Kralj Boris ostane v Beogradu nekaj dni. Na policiji nič novega Ljubljana, 18. februarja. Ljubljansko ■ policijo očividno danes zlikovci ignoriraijo, zgodilo se ni nič novega, kar bj moglo zanimate povprečnega zemltana. Kriminalisti sicer na teza vajo na juri-dlčue natezalnice zločince, tatove, potepuhe ter druge take nevarne izvržke naše družbe. Ampak ti zopet niso karsibodi, spretno se izmikajo, potvarjajo se, ter izvijajo na vse načine! In tako se potem prerekajo, da pred milim Bogom ne veš, kdo bo zločinec in kdo kriminalist. Šele ko policist odpelje prvega, da se še malo omehča v zaporih, veš, da je elegantnejši zločinec, a skromnejši kriminalist! Sicer je pa že tako, da zločinstvo nese, rte pa kriminalistika. In tako ga toliko časa mehčajo, da popolnoma dozori za preiskovalnega sodnika, ta ga še preustroji za dosti zrelega za pravega sodnika. Ko pa pride do razprave, pa taji vse skupaj! Ves je nedolžen ter čist, najmanj lilijo bi mu morali dati v roke ter ga spusti na svobodo, da lahko zaigra znova svojo vlogo. In ubogi časopis, ki si je tedaj upal napisati le ko-ličkaj senčnega za zlikovca, si naprti najstrašnejšo tožbo. In začne se stara pesem: ni res, da je res; temveč je pa res, da ni res! Pravzaprav je pa: res da je res! Sicer pa že danes napišem, da ne bo zamere; ni res! Vsi smo čisti. Ce ne verjamete, pa vprašajte policijo, to vam potrdijo črno na belem, vsaj nam so tako rekli. Nesreče Ist samomori Ljubljana, 18. februarja Bolnica je imela več dela, kot poliaja. Mali eno-letnik Mlakar Franc, sin posestnika iz Starega trga pri Logatcu, sj je prevrni! nase vroče mleko. Odnesel je zaenkrat le poškodbe po ročicah! Jenko Roza, 18 letna hči posestnika iz Goričan, je pa v gozdu teko nesrečno padla, da si je zlomila levo nogo. Budič Jože, star 38. let je pa imel nesrečo pri konjih. Vozil je v Veliki dolini, pa je pri tem Prišel preblizu iskrega konja, kateri ga je v.daril s kopiti ter ga precej poškodoval. Sedaj pride pa na vrsto lizol. Kar dve ženski sta si ga privo-ščiili v precej nevarni meri. Ri- Bcscda dneva Modrost jači modrega bolj ne; go deset mogotcev, ki so v me> stu. Res, na zemlji ni pravičnega človeka, ki dela dobro in ne gre« ši. Naj ti tudi ne sega do srca vse, kar se govori, da ne boš mo* ral slišati, kako te hlapec tvoj 'preklinja; kajti mnogoterikrat, tvoje srce ve, si tudi ti druge klel. (Sv. pismo: Propovednik, pogl. 7, 19 — 22.; g tor Frančiška, služkinja iz Ljubljane, se ga je napila, pa rudi Gajšek Matilda, 18. ietoa natakarica iz Kranja je segia po lem strupu. Obe je sprejela boinica, da jiii reši ter jima podaljša življenje. Včeraj se je vračala proti domu Miklavčič Marija. Nesrečno se je opotekla ter padla tako nerodno, da se je. precej potolkla. Dobra usoda pa je hotela, da se je baš tedaj pripeljal na motorju mestni zdravo,.tk dr. Mis ter priskočil na pomoč. Obvezal je Miklavčičevo ter tudi poklical reševalno postajo. Ker pa poškodbe niso tako nevarne, so ponesrečenko odpeljali domov v Križevniško ulico, kjer bo ostala v domači oskrh1. Vojna — proti komu? Neki angleški časmlk iz Durbana (Južna Afrika) pripoveduje tole zgodb co iz svojih vojnih spominov: V avgustu 1914. sem bil na neki ekspediciji v Ugandi, ko sem nenadoma prejel brzojavko: »Vojna napovedana, aretirajte takoj vse sovražne »menice v vašem okraju.« — Ja^ sem odgovoril: »7 Nemcev, 3 Belgijci, 2 Fran coza, 4 ItafjanL 2 Šveda in dva Amerikanca aretirani. Prosim ob-vestilla, proti komu je napovedana vojna.« Smučarji! Alpinisti! v glavni vlogi Luis Trenker OGLEJTE SI VELEFILM IZGUBLJENI SIN Ob 16., 19.15 in 21.15 uri KINO SLOGA TELEFON 27-30 Kot dodatek šaloigra Hans Moser: »V I STE MOJ GOS T« Najnovejši zvočni tednik z reportažo iz Ga-Pa olimpiade! Razgovori s čitatelji Naša gesla Ljubljana, 18. febr. Prijatelju,K ki je spričo današ* njega položaja malodušen: Le ne pesimizma, prijatelj! Pe> simtzem je kakor strup, ubija du* ševno in telesno. Samo z optimiz* mom je mogoče prodreti, ta da* je zaupanja vase, s tem pa ener* žije in podviga. Smo v materijalistični dobi, a še vedno je duh nadvladoval ma* terijo, — nič strahu, počasi, a si* gurno si le utirajo pot duhovne in moralne vrednote in bodo končno zmagale. Ne glejte tako črno v bodoč* nost, če je sedanjost črna. Bo* dočnost je gotovo bodočnost ma* lega človeka, bodočnost ljudstva, ki ga pri nas z 90% tvori mali človek. Bodočnost je naša. Naš list, kakršen je danes, je stopil na plan kot izrazito ljudski list, glas malega človeka za male* ga človeka, in naša gesla prodi* rajo. Kako tudi ne bi prodrla zdrava pametna gesla, ki jih ni* smo postavili mi, ampak nam jih narekuje ljudski glas, ki ga po* znamo in razumemo. Mi govori* mo iz ljudstva za ljudstvo. Z zadovoljstvom opažamo, da se naše geslo »za malega člove* kal« začenja uveljavljati že tudi v drugih političnih sferah. V ne* d el jo je na zborovanju JRZ v Nišu nastopil s tem geslom g. mi* nister brez portfelja dr. Miha Krek, rekoč, »dr so edini solidni temelj za upravljanje javnega življenja zdravi možgani našega malega človeka in našega kme* ta«. Tako je, g. minister. Naš list se tudi odločno zavze* ma za depolitizacijo cerkve, šo* le in urada. Zdaj smo tudi z dru* ge strani zaslišali glas, ki se v tem z nami strinja. V banovinskem svetu je včeraj banski svetnik dr. Leskovar (Maribor) izrekel: »Učiteljstvo nima v politiki nič opraviti, ono spada v šolo, kjer ima kot vzgojitelj dovolj široko polje dela in udejstvovanja. Če se bo to zgodilo, bo ljudstvo s spoštovanjem zrlo na učiteljski stan«. — Prvič izza trideset let slišimo pasti take simpatične be* sede iz tabora, ki mu pripada dr. Leskovar. Hvala Bogu, da prodi* ra že enkrat tudi to spoznanje. Naj bi vsestransko prodrlo in se dejansko uveljavilo! Potem bo naša šola, vzgoja naše mladine, postavljena na pravi etični in kul* turni temelj in potem bo tudi uči* teljskemu stanu po dolgem spet enkrat zasijala zlata svoboda; da ne bo učitelj v svojem poklicu več hlapec zdaj te zdaj one po* Ulične sile, ampak bo zares gos* pod! — Sodba v Aix-cn-Provencc pravomoćna. Ker se obsojeni mair.seliski teroristi Kradi, Rajič in Bo&oišil v reku trdi dni, ki >.m ga d voli nje zakon, niso pritoži'i rpoti sodbi, s katero so kaznovani1 na dosmrtno roki'o ter de-portacjb, je obsodba postala pra-vomočna m bodo vsi firiije čim-nrej odpeljani na Hudičeve otoke. Borba za prostor lit selmnde Železničarji — mučeniki moderne dobe divjega tempa Ljubljana, 18. febr. Moderne dobe si no moremo predstavljati brez sodobnega prometa. Moj obisk jo veljal tem čuvarjem prometa, hitrosti ter tudi naše varnosti. Naš štacfon __ V vsakem kraju je središče vsega življenja baš kolodvor ter tudi pošta. Zato so tudi to stavbe kot se čika, samo v Ljubljani ni tako. Naredil sem se tujca, previdno grem Proti stavbi, ki stoji na Masarikovi cesti Srečam gospoda, o katerem sem bil Prepričan, da me ne bo spoznal za ljubljansko srajco, previdno privzdignem klobuk ter vprašam: Prosim, kje je pa kolodvor? Videti bi ga morali, 6 kakšno zadrego mi je mož pokazal tisto stavbico tam. Smilil se mi je, yidel sem, da mu je tisto tam. kar j0 označil za *štacjon<, le vseeno Premajhno. Ošabno sem so mu zahvalil, češ, pri nas v Ameriki je takale hišica samo povprečen kokošnjak. Na tiho sem si mislil: Dobro da ne ve, tla sem tudi jaz iz Ljubljane. Enkrat po tri, po dve... Na kolodvoru sem takoj udaril v središče prometa: v prometno pisarno. Kopica skrivnostnih naprav, telefonov, r:vzg ih signalov, mikrofonov, vmes pa nervozno tekanje, naročanje, hipoma zazvoni zvonec, tam zabrni nekaka ra gl ja, hipoma zaslišim tatata tu ta: Morscjcvi znaki. Mogoče javljajo strašno prometno nesrečo, mo-Koče povišanje voznih tarifov, mogoče so bomo Pa jutri že zastonj vozili Po železnici? Najbrže pa samo to, da ima vlak nekaj minut zamude. Prometni uradnik mi razlaga vse posamezne podrobnosti: na ta del apn-rature smo zvezani na vzhod, ta del ^as vežo pa z zapadom. Vlaki prihajajoči iz leve, se nam javljajo s trikrat po tri udarci, z desnega pa dvakrat dve in enkrat tri. Ce javijo udar-e> enkrat po tri, enkrat po ena ter Cnkrat po dva, to Pomeni, da prihaja v*ak z lokalno proge itd. Od vsega toga pripovedovanja se mi je kar metalo v glavi: enkrat po tri, enkrat P° dva, enkrat po ona, in tako dalje. Ihloče lučke žarijo, tedaj stoj! Zole-lia luč ima zopet strogo svoj pomen, '•'odra luč svojega, šn najbolj ne-'mlžna je navadna bela luč. Signal Podnevi: normami poza stoj, levo gori Prosto naprej! Kretnica sem, kretni-!a tja, pazi na signal. Pozor vlak, 6vi tir. Tri minute zamude, premalo, Zadrž.i naslednji, da ne trči. In tako večno borijo za prostor, za minu- fl,» za sekunde, za udobnost ter upo-UJe potnikov. Z ena nogo v grobu ^ sumu tomu aparatu pa služi z vso 8Vl>jo vestnostjo naš železničar, nik-ar prost, navajen na skromno živ-Jmije, z. vsem zadovoljen, junaški ter ..Stara je prislovica^ da stoji žcle-• 'car z. eno nogo v grobu, a z dru-v zaporu, kakor rudar. To jo tudi '•mostna resnica. Samo iz preutrujo-i'1 možganov zgrešen signal, pa že ] ,° zdrvi vlak nesreči v žrelo, že- ^zničar pa ali se ponesreči, ali pa v 10:1 v zapor, vsekakor pa je kon-iie'1’' nie"ova P°t. Sicer pa železničar Pozna nedelj ne praznikov, ko pri-no V'Sta mmj> mora nastopiti natanč-bo v vestno na sekundo svojo služ-vlx. 11 ne velja ne izgovor, ne opra-'o. vlak mora na pot na vsak nev-ter ta vsako ceno. čudna misel Pot me je vodila tudi po ostalem kolodvoru. Najbolj me jo zanimal mož, ki visoko v zraku v mali kolibici čudežno premika kretnice. Njegova moč je čudežna, če le poželi, požene ves vlak v pogubo. Malenkostno premakne kretnico, pa že zdrvi vse v brezoblično maso jekla ter pločevine. Obšla me je čudna misel: Kaj če bi tale mož nenadoma zblaznel? Zares čudna misel, toda drugače že res ne moreš misliti, ko gledaš kopico ročajev, vzvodov, zvoncev ter vse tako nam nepoznane šare. — Ste kdaj utrujeni? — No večkrat se mi prav pošteno vrli v glavi! Pa mož ni niti mogel r. menoj pošteno govoriti, klicale so ga rdeče, modrc, zelene lučke, na steni je Čudno drdralo, kot da se bliža vihar, (tovoril je v telefon same številke, črke ter razne okrajšave. Ker sem videl, da sem tukaj zelo odveč, sem jo pobrisal v kurilnico. Poklicna bolezen Kurilnica je dolgo črno poslopje zadaj za kolodvorom. Prvo, kar sem opazil, je bil grozen prepih, pa kljub temu Polno dima. Delavci so neusmiljeno izpostavljeni teirti prepihu, skoraj vsakemu se vname uho po pre-blajehju. Začel sem globoko spoštovati te ljudi dela, trpljenja, moderne mučenike naše neugnane dobe. ki besno hiti nekam v neznano. Obrnem se do | prvega, ves sajast jo z globokimi razami v licu. — Sto že dolgo tukaj v službi? — Osemnajst let, sicer me pa. poglejte samo v ušesa, pa boste videli, da je res. čudne oteklino v bližini ušes, pač poklicna bolezen teh ljudi. Zvedel sem pa še nekaj, kar mi ni šlo v glavo. Tukaj namreč sprejemajo tudi strojevodje vsak svoj stroj, da ga potem odvedejo na progo. NI mi šlo v glavo — ?.e dolgo vozite svoj stroj? vprašam zrelega, možakarja. — Že več let! Mož mi je povedal,' da mora iz svojega zaslužka plačevati olje za mazanje stroja, če bi ga porabil le količkaj čez dovoljeno mero, ki pa je lo preveč tesno določena. Če pa bi nastala poškodba na stroju zaradi slabega mazanja, bi tudi to moral plačali strojevodja, zato pa naši vestni strojevodji rajo dodajajo za olje iz svojega! Ni mi šlo v glavo, pa že mora biti tako prav. če jc država tako uredila. Spoznal sem in ni mi žal za to spoznanje: za vso varnost v prometu ter tudi točnost gre devetdeset odstotkov zaslug le našemu vestnemu, točnemu, vljudnemu, ter treznemu oeobju. Le s svojo voljo ter pridnostjo nadoknadijo druge, včasih res težke tehnične nedostatke, ter tako državi pomagajo preko svojih službenih dolžnosti. Po občnem zboru likovnih umetnikov Ne preklinjajte naroda Ljubljana, 18. febr. Če bi bili za naslov napisali, du so umetniki imeli zborovanje, bi gotovo no zbudili zanimanja širših krogov, saj je splošno znano, da umetuakarji zborujejo takorekoč neprestano. Arhitekti, slikarji in kiparji, pesniki in pisatelji, glasbeniki vseh vrst in gledališki igralci ter sploh vse, kar se ubija za lavor, ki ga po mišljenju slavnega Preradoviča niti koza neče, torej ves vesoljni narod tega grenkega poklica toliko predebntira in pre-polcmira, da bi zmanjkalo papirja na vsem svetu, če bi hoteli poročati o vseh teh zborovanjih. Drugače je pa pri našem Društvu likovnih umetnikov ki mu je prva in glavna naloga, da svojim članom zagotovi kruh, torej stanovsko društvo z namenom, kakršnega imajo obrtniška združenja, uradniška društva, predvsem Pa delavske organizacije in tudi njih stranke. Za boje o raznih strujah in za kritiko tovarišev se itak čez mero brigajo prej opisana zborovanja! Kdor pa kaj zna in tudi zares dela, temu je tudi pri nas zagotovljeno vsaj znosno življenje. Res so tudi izjeme, vendar je pa večno moledovanje in nepreslano zabavljanje, češ da mora pri nas umetnost stradati in umirati od gladu po krivdi naroda, popolnoma neupravičeno. Vsem stanovom jo dandanes bolj ali manj težko, večini pa obuPno. In noben stan ne trdi, da bi bil svetovni kriz.i kriv naš mali, revni in nebogljeni narodič. Vsakdo pa, ki ta naš na-rodič tako ali tako spozna, tudi ob- čuduje, kako so Slovenci vneti za umetnost. Tudi taki, ki šo nikdar niso videli lepot naše domovine in niti ne vedo, kje je na globusu, cenijo našo pesem in glasbo, govore s spoštovanjem o naši lepi književnosti in hvalijo tudi našo likovno umetnost. Se bolj se r>a čudijo tujci, ki prihajajo k nam, koliko je pri nas umetnosti vseh vrst povsod, saj vendar tudi ni več boljše hiše brez originalov naših umetnikov. Prepričajte se (K) naših uradniških stanovanjih, čeprav se naš uradniški življenski standard komaj meri s standardom inozemskega delavstva. Tujci priznavajo, da je po naših hišah znatno več umetnin, kakor v njihovih deželah. Naposled nam pa tudi ni treba naštevati dokazov, saj nam je sobotni občni zbor Društva likovnih umetnikov, ki je sodaj glavno in tudi oficielno predstavništvo tega stanu, dalo v roke najmočnejši dokaz s soglasno izvolitvijo dveh častnih članov Na predlog predsednika Gojmirja A. Kosa je bil izvoljen za zasluge, ki jih ima za društvo, upravnik Narodne galerije Janez Zorman, za njim pa na predlog slikarja Božidarja Jakca predsednik Nar. galerije dr. Fran Winilischer. Janez Zorman je tip entuziasta za umetnost. Premožen mož jo bil, a naposled jo ta do skrajnosti Požrtvovalni idealist našel takorekoč zavetje v tisti Narodni galeriji, ki jo je on postavil, jo ustanovil in ji dolgo predsedoval. In, ko — Življenje je res teater! Ko on hoče, ona noče, ko pa on noče, ona hoče. Ko pa oba hočeta, zastor pade in tedaj se prične tragedija! je imel, tudi njegovim umetniškim znancem in prijateljem ni bilo treba stradati, sam jc pa pozneje prestal marsikaj. Dr. Fran Windischcr jo gospodarstvenik, naš najodličnejši. In je tak predsednik Narodno galerije, da bi jo biez njega morali zapreti. Mecen je, ker je toliko žrtvoval v gotovini, toda še več je vreden njegov Narodni galeriji žrtvovan ni čas. Prav visoka je ta vsota, saj gospodarstveniki računajo s časom kakor z zlatom. Oba častna člana sta predstavnika slovenske ljubezni in in požrtvovalnosti z.a likovno umetnost. Kje imate drugje take idealiste in kje gospodarstvenike, ki bi Poleg svojega denarja dali umetnosti tudi svoj razum in srce. Gospodje umetniki, leadar bosta v stiskah spet slabe volje, ne padite Vi izkušnjavo, da bi preklinjali vea slo. venski narod, temveč se pri neprestanem učenju in marljivem delu epom ilte na moža, ki ste ju imenovali za častna člana. Kabel Maribor — Beograd Beograd, 18. febr. Telefonska proga Maribor- 7,1-greb- Beograd jc ena naših najvažnejših. Po njej se vrši največji del našega mednarodnega telefonskega in brzojavnega prometa. Ob vsaki večji vremenski nezgodi, ujmi, viharju itd. pa se najčešće zgodi, da se proga pokvan in za nekaj časa ne more opravljati svoje prevažne funkcije. Sedanji poštni minister dr. Kaludjerčič je na vprašanje novinarjev glede hs važne proge izjavil, da se prej ne bomo izognili tem nevšečnostim, dokler se za to progo ne bo postavil kabel, ki potem ne bo izpostavljen vsem vremenskim nepiilikam. Za ta kabel je že narejen podroben načrt, ki ga bo treba takoj uresničiti. Za gradbo se predvideva proračun 180 ntilijonov dinarjev^ — Pa sem res zadovoGlien, stanovanje sem že dobil: tri sobe ter kuhinja, vse skupaj samo 2400 Din. Samo še to moram gledati, kje dobim za stanarino! Smrtno sovraštvo Se nič ne spominja svojega zla dejanja Ljubliana, 18. febr. Popolnoma bel je že Mat,rja Mrak, saj je tudi že čez sedemdeset let. Kakor pergament je koža na njegovem suhem obrazu. Jeza in strasti so mu oglodale lobanjo. Ostri pogledi švigajo iz nje, da je podobna golim giavam tistih odurnih jastrebov-velikanov, ki po makedonskih selih iz višin preže na mrhovino. Vsa fara sv. Antona v Poljanski dolini ve, da je Matitia z Gorene Dobrave mož, ki ne pozna šale. Bil je že kaznovan, prav tako pa tudi že preklican. Oni teden je stari Matija stal na št. 79. pred s. o. s. Lederhasom, ker je decembra meseca svojega sina Janeza sunil z nožem v prsa in ga lahko poškodoval tudi na roki in nad očesom. Alj to Še ni vse! Skrajno surov človek je Matija in v pijanosti podivja, da so pri hiši večni prepiri. Ves svet sovraži, najbolj pa sina in sinaho. Tedaj mu je Janez prinesel večerjo v njegovo sobo in stari je takoj skočil proti vratom in jih zaprl, zagrabil sekiro in z njo udaril sina po zatiljku, tako pobitega je pa, kakor mesar, še z nožem! Ze kot deci nam je bila ljuba i pravljica o začarani kraSčni, ki 1'lie spala sto let. Kot vse v mod ornem času postaja resnica, kar je (bilo še do nedavnega bajka, tako | tudi postade resnica sicer ne sto-■ letno spanje, pač pa vsaj triletno. Lepotica, iz bajne Amerike se-, veda, se zove Patricia Mc. Gui-:re, baš te dni bo proslavila svoj ■31 roSstmi dlan. Leta 1932. je pad-;Ja v lahno nezavest ter iz te nezavesti v mirno spanje. Prebuditi je ni bito mogoče. Zdravniki *o tedaj bili pred čudeno zagonetko. Vsa zdravniška znanost ji | rti mogla pomagati. Prisiljeni so bili, da so jo umetno hran® ter že o polnoči operirali. Edino tako nagla pomoč mu je rešila življenje. — Bal sem bolan. Tako hudo vročino, kakor pljučnico, sem tunel da se prav nič ne spominjam. — Bolan in močan, da ste tako pritisnili! ga spominja drž. tožilec dr. Lučovnik. S. o. s. Lederhas ga še vprašuje, obtoženec pa samo tiho mrmra in se otresa; »Se ne spominjam, nič ne vem, nič!« Sodni zdravnik dr. Suhar obširno opisuje poškodbo in dokazuje, da je bila - smrtno nevarna — Drugače bi ga ne bili operirali o polnoči, če bi ne bili smatrati rane za smrtno nevarno! ugotavlja s. o. s. Lederhas, drž. tožilec pa ne more verjeti in predlaga še zaslišanje drugega izvedenca, šefa kirurgičnega oddelka dr. Blu-mauerja. Dr. Suhar diktira: Rana je bila s prstjo onesnažena in bi se bila zato sigurno ognojila. Prav tako gotovo bi bil gnoj prodrl skozi špranjo kosti in inficiral možgansko opno, a gnojno vnetje možganske mrene je neizogibna smrt. Zato je bila poškodba na zatiljku težka in smrtno nevarna. Zaradi zaslišanja dr. Blumauerja je bila razprava preložena. jo tako ohranili pri življenju. Le da bi jo obudili, so poizkušali vse mogoče (injekcije, masaže z visokofrekvenčnimi toki, jo izpostavljali vsem mogočim žarkom, pa vse zaman, Lepotica je nepretrgoma spala svoj čarobni san. Zadnje dneve pa kaže zaspanka čudne znake, vse kaže, da se budi. Včasih premakne kak ud, -oči so deloma odprte, včasih celo z očmi sledi gibajočim predmetom. Dr. Eugan Kraut, ki jo je ves čas stalno nadzoroval, je napisal o tem precej obširno raz-| pravo. Pravi, da se bo lepotica tkati kmalu popolnoma zbudila. Ves čas spanja, in to že preko tuli leta,, M spregovorila niti besedice. Sicer je pa tudi njeno splošno telesno stanje znatno boljše kot prva leta. Ko se bo popolnoma zbudia ali bo tudi dejala kot pravljična kraljična: »Princ moj, dolgo si hodil!« Smet s št. 79 Ljubljana, 18. ieor. Saj nič ne rečemo, da bi morda arestantje slabo pometali dvorano, kjer so bili sprejeti v sodno palačo na Sirano in /sitanovanje, mi pravimo samo, da vendar sem in it ja 'kaka smet a® drobtinica razveseli dostojanstva dvorane vajeno oko. Pred dnevi sta se pred malim senatom zagovarjala dva mtlalda, zaradi svoje odkritosrčnosti prav simpatična fanta tam od Hrastnika. Za malenkostno nerodnost pravzaprav, da sta oba spet šla vesela domu. Ali Izpoved se je menjala, da je bilo prvič drugače zapisano, kakor drugič, naposled sta pa zopet enako povedala. — Ja, kako pa je to, da sta drugače povedal a, so ju vprašali. In je starejši povedal čisto resnico: — Mati so našli nekega dohtarja, pa se je ta tako Izmislil. Odkritosrčnost je prav močno potegnila slepe Justicije. Pomočniški zbor na Jesenicah V nedeljo 16. t. m. se je vršil na Jesenicah ustanovni občni zbor Pomočniškega zbora združenja trgovcev ra radovljiški srez. na čelu z predsednikom g. Fiirsagerjein in eksekutiva Zveze pomočniških zborov na čelu z predsednikom g. Melicerjem. Ustanovni občni zbor je otvoril g. Vilko Jerman. Po pozdravili je tajnik Zveze g. Kravos v daljšem govoru obrazložil pomen in namen Pomočniških zborov ter dal smernice in navodila za delovanje no-voustanovljnega zbora. Sldile so nato vdlitv prvega odbora in so bili soglasno v odbor iz voljni: za načelnika g. Vilko Jerman, v odbor pa z Jesenic gg. Majerhold Edi, Strugar Mici, Zima Tončka, Župan Krista, Simonič Vinko in Malej Zinka, iz Radovljice, gg. Vrenko Josip in Erat Ivica, z Bleda g. Savnik Mara, z Lesc g. Drobne Roza in iz Boh. Bistrice Težko ranjenega Janeza so takoj odpeljali v Škofjo Loko in da-: lie v ljubljansko bolnico, da so ga Že tri leta spi Lepa Američanka, ki se ni zavedla od leta 1932 Pretekli teden so se zavarovali Angleži na meji Egipta In italijanske Libije s strelskimi jarki, Tako so pripravljeni na morebitni vpad Italijanov v Egipt. Jarke so morali kopati domačini g. Kerin Ljudmila, V nadzorstvo stk bila izvoljena gg. Steiner Anton % Jesenic in Bogataj Janko z Bleda Norvežanka Egidiua po uspelem tekmovanju na ledu v Ga-Pa stopa na tribuno. Levo pa vidite zapeljivi Američanki sestri Weigel, ki sta se na olimpladl z uspehom uveljavili Berač, ki je kupoval hišo za 260.000 dinarjev Split, 18. febr. Včasih je natura muhasta. Tudi skrajno pohabljenim ljudem da možnost, da se med človeško družbo primemo uveljavijo. Nekaij por dobnega je bilo namenjeno tudi beraču in pohabljencu Ante Ercegu, ki se je po vseh štirih vlačil po splitskih ulicah. Poleg svojega rednega beraškega posla se je mož lotil tud; trgovskih poslov. Okoli deset dni je prav »nesno« kupoval neko veliko stanovanjsko hišo in lastnika zagotavljal, da mu na račun kupnino lahko takoj izplača 260.000 dinarjev. Lastnik, ki je bil v finančnih skrbeh, bi bil rad prodal hišo, zato mu je bila kupčija po godu. Berač Ante se je kar za deset dni nastanil pri njem in užival njegovo gostoljubnost, ki na račun dobre kupčije seveda ni štedila z dobrotami. Končno pa se je izkazalo, da o govorjenem denarju ni ne duha ne sluha, temveč da je premeteni Ante na štirih zastonj užival deset dni lepo življenje. Plačal ga bo šele na policiji, ki ga je aretirala potem, ko je podobno goljufijo zagrešil še v Makarski. Katehet pripoveduje v šoli: — Mojzes je na Sinajski gori razdrobil obe plošči z desetimi božjimi zapovedmi. Kako je pa potem to, da so se božje zapovedi vseeno ohranile? Sinko trgovca hitro odvrne: — Gotovo so v nebesih imeli kopiM Lenardič ni mrtev! Po nesreči je čital v dnevnikih, da je mrtev, smrtna žrtev je bil pa trgovec Marinič Zidani most, 18. febr. Pretekli petek ob 22.15 se je Zgodila velika avtomobilska nesreča. Iz Celja je vozil težko naložen tovorni avto po cesti ob Savinji. Peljal je okoli 3.500 kg jabolk za 7000 Din proti Zagrebu. Sadni trgovec g. Lenardič iz Zagreba jih je nakupil pri Kmetijski družbi v Celju ter jih hotel vnovčiti v soboto na zagrebšem trgu. Avto je šofiral g. Dolinšek Ignac. Poleg njega pa sta sedela še njegov brat Karel, sadni trgovec g. Lenardič in njegov prijatelj Marinič Mihael. Ta je odposlal jabolka že v Zagreb. Hoteč priti čimprej na trg, je prisedel v avto, kar je Postalo zanj usodno. Potniki v temi Sredi poti med Rimskimi toplicami in Zidanim mostom v vasi Oračnica sta hipoma ugasnili na avtu obe luči. Gotovo sta pregoreli Žarnici. Avto je zavozil v skalo, takoj nato pa je šofer vozilo okrepil na levo; vozil je kakih 7 metrov po obcestni živi meji. Za tem Pa je zdrknil po precejšnji, kakih 20 metrov dolgi strmini, se trikrat Prevrnil in padel v Savinjo. Nesreča se je zgodila tako bliskovito hitro, da šofer ni mogel misliti na Ptuj, 18. febr. Posestniku Juhartu Martinu iz Za-bovcev je izginil pred nedavnim petelin. Kaje ga je ustrelil s flobertov-ko neki posestnik, ker mu je delal Škodo na njivi. Ustreljenega petelina Pa je nato odnesel domov, da bi prikril svoje dejanje. Juhartu Pa je baje zaupno povedal, da je petelina vzel njegov sosed Cvetko. Ko je Cvetko zavoro. Zaradi tega ga ne zadene nikaka krivda. Strašne posledice Potniki so klicali obupno, na pomoč. Soferjeviega brata Karla je vrglo v Savinjske valove, da ga je Ignac komaj rešil vsega premraže-nega. Trgovcu Mariniču je počila lobanja ter je izdihnil, ne da bi se zavedel. Le s težka so ga potegni K izpod kupa ruševin. Ostali trije pa so na srečo dobili samo manjše praske. Pokojni trgovec g. Marinič je bil po komisijskem pregledu in po naročilu sreskega sodišča iz Laškega prepeljan v mrtvašnico na pokopališče v Loko pri Zidanem mostu, kjer so ga pokopali. Lastnik avtomobila ima okoli 15.000 Din škode. Veliko škodo ima tudi trgovec Lenardič, ki so mu skoraj vsa jabolka popadala v Savinjo, 'ki jih je odnesla. Časopisi so poročali, da je bil trgovec Lenardič smrtna žrtev nesreče, kar pa seveda ni bilo res. Tako je Lenardič po nesreči čital, da je mrtev. Cesta od Zidanega mosta do Rimskih toplic j e zelo ozka ter ima mnogo ovinkov. Zato je potrebno, da jo takoj razširijo ter na ta način preprečijo slične nesreče. stilni Korošec v Zabovcih, kjer sta se mudila tudi Juhart Simon in njegov brat Anton, čevljarski pomočnik. Med njimi je kmalu nastal prepir in pretep. Okrog 21. ure je Cvetko odšel domov ter je že odprl vežna vrata doma, ko sta prišla za njim brata Juhart in ga začela izzivati, da naj pride pred ograjo dvorišča, če si upa. Ta jo vzel gnojno vile in šel proti ograji. S čevljarskim nožem Ko pa se jo povzpel na plot, ga je nega moža v hišo, napadalca pa sta odšla proti svojemu domu. Poklicali so takoj rešilni avto. V ptujski bolnišnici so Cvetka takoj operirali in ugotovili, da ima na 6 mestih ranjena čreva in je le malo upanja-, da bi ostal pri življenju. Cvetko je komaj 25 let star, oženjen in oče 1 otroka ter je znan miren in dober gospodar. Juhart pa se je takoj drugo jutro sam javil na orožniški postaji. Roparski mpad Domžale, 18. febr. Naše podeželje vedno znova razburjajo razni roparski napadi, požigi in vlomi. Vsa okolica živi potem dolgo časa pod vtisom takega zločina, dokler drug,- ne zbriše prvega ter tako znova ne razburja ljudi. V soboto se je vračal mehanik 36 letni Anton Zore, doma iz Stegen], po oesti v Dobu pri Domžalah. Stopil je v gostilno, kjer je dobil dva neznanca, ter jih tudi povabil pit. Popili so precej vina ter žganja, zato so zapustili gostilno precej vinjeni. Gostilničar je opazil, kako sta vodila Zoreta neznanca za roko. Zjutraj se je pa znašel Zore ves krvav ter težko ranjen. Prepeljali so ga k domžalskem zdravniku, ta ga je obvezal ter ugotovil težke poškodbe, nato pa odposlal v ljubljansko bolnišnico. Zore je izpovedal, da sta ga neznanca izvabila iz gostilne, odvedla sta ga v nasprotno smer. Tu sta ga napadla, ga suvala z nožem, mu vzela denar, kolo ter klobuk. Gostilničar je pozneje opisal neznance, na podlagi tega opisa so orožniki pozneje aretirali delavca Oblaka Matevža ter delavca Ha-c:ta Franca. Hišna preiskava je potrdila sum, pri obeh so našli okrvavljeno obleko. Udeležbo pri vsej tej zadevi je tudi priznala Oblakova žena. Domžalska orožniška postaja je vso družbo še s Ha-cetovo ljubico Delničarjevo spravila na varno. Ranjeni Zore je v ljubljanski' bolnišnici radi prevelike izgube krvi v zelo resnem stanju. Prijatelj, posodi mi, prosim, titeoč dinarjev. Trem sitnežem sem dolžan manjše vsote, pa bi se rad za vselej Iznebil svojih dolgov. Samomor bogataša Split, 18. febr. j Včeraj je nenavaden dogo delti močno razburil ves Split. V stanoVl vanju so našli s prestreljenim čd*" lom bogatega »Amerikanca« Luktij Jurasa, 40 letnega silno premožne^l ga samca. Preiskovalna komisij#’ je našla Luko v postelji v mlaki1 krvi. Noge so mu visele na levo' stran iz postelje, glava pa čez posteljni rob na desno. V desnici je krčevito držal samokres, v katerem so bili še štirje naboji neizstreljeni. Milijonar je za s vajo smrt porabil eno samo kroglo, kj si jo je pognal sredi čela v glavo, kjer je krogla tudi ostala. Luka Jura§ je bil splošno znan kot silno bogat človek. Njegovo premoženje so cenili na več nego pet milijonov dinarjev. Kaj je bogatega moža gnalo v smrt, se ne da reči, splošno pa velja, da je bil vzrok samomora v tem, ker je Luka na sodišču izgubil pravdo zaradi neke neuspele ljubavne pustolovščine. — Gospodična,rotim vas! Ta človek vam je pripovedoval <| meni same neresnične in izmišljene reči. On je lagal! — čudno, imela sem vas res za poštenega. On vas je namreč' zelo hvaltil! .‘j Dvoboj z avtomobili Dvoboji s pištolami, sabljami lin drugim orožjem niso nič novega. Ampak dvoboj z avtomobili,, to pa je gotovo edinstven primer,. Seveda se je to dogodilo v Arne4’ riki in sicer nedavno v Denvern v državi Colorado. Neki policist je ravno prišel mimo, da je bitj priča, kako sta se dva avtomobi-jj lista besno zakadila drug v dru-d gega in sita se — kakor je podi-fl cist dal pozneje na zapisnik kakor dva kozila s svojimi rogoja vi zapletla, da nista mogla vecrj vsaksebi. Na policiji je bila edina] opraviči)a obeh bencinskih pete* linov ta: »Kako se midva pr epi v rava,, je najina privatna zadeva!« Vseeno 'sta Mia kaznovana z gl01 | bo »radi nespodobnega obnašan® pri Ocrmihi.« Uvedel, da ga Juhart dolži kraje, je vložil proti njemu tožbo, katero je Juhart izgubil. Tako jo nastalo med Bj>ma sovraštvo. Usoden prepir V nedeljo proti večeru se je Cvetko odpeljal s kolesom k tastu in tašči. Ob povratku se je zglasil tudi v go- napadel Juhart Anton s čevljarskim nožem in mu močno razparal trebuh. Pokazala so se čreva. Zgrudil se je na dvorišču. Žena, ki je slišala krik, je prihitela ter spravila težko ran je- žlvlfenje za petelina Majhni vzroki z velikimi posledicami eltka senzacija v Ga-Pa Je bila končna borba v hockeyju na ledu med Kanado in Anglijo. Od 1. 1924. ni bilo moštvo Kanade poraženo, to pot »o Jih pa porazili Angleži s 2 t l, Slika kaže napet prizor v borbi obeh moštev MAŠČEVALEC Kriminalni roman. ^:> Drugi del. f Res, da so ga barottovi podai-iki zelo obremenjevali, todia poii-icija ni mogia kraikoiiialo zapreti občo spoštovanega človeka na podlagi nedokazanih sumničenj, j pa naj so priliajala od tako ugled-I p e osebe, kot je bil baron 11ardy. Toda Davis je Itotel priti stva->j do dna. Posluži] se je najusp.š fietišega sredstva, ki odp.e usta Še tako molčečemu človeku — denarja. Tako se je «Di nckvgu sluge, ki ga je hišn.'k VV.lliamovega doma pred kratkim odpustil iz službe. - Nekaj ziatrnkov, in sitima je postal zgovoren. Davis pu , je kma.u uvidet, na ta človek su-I mo ug bitje, gotovega pa ni e ne j Ve, kajti Morris m nikdar povedal, kam potuje in ga tudi nihče ni smel spremiu na kolodvor. \ Detektiv je preVdno namignil če je nnog/oče zahajal Morris v iWlri'terhap!!e, ali pa če je imel icaj ljubezenskih zadevic. Sluga pa tudi o tem ni prav ničesar vedel, razen da je bil njegov bvši g(y r ar za-ljtiboen v svojo sorodnico. gospodično Rio, ki je s 8VOO materjo stanoval'a v njegovi hiši. Davis je b.l razočaran. Kaj naj Stori? Naposled se je odiov.il, da se bo lotil hišnika, ki je že do igo let služil pri Wi!ftamai. Napotil se je tedaj k VVilliamo-M hiši in pozvoni. Odprl mu je nek starejši človek »n ga povprašal, kaji žeiti. »Bi toliko govoril z gospodom Morrisom?« je vprašati Davis. »Gospodar je odpotoval«, je peprijazno ©dogovori! starec. »Kdaj se vrne?« »Ne vem, najbrže čez dva. tri dni. Alj nad mu ka-j sponevun?« »Hvala, se bom kasneje zopet bglasH.« To je bil zaenkrat ves uspeh potovedovaruia dtcitektiva Davisa. KDO JE IZDAJALEC. ) Williiam de ob desetili zviečcr prišel na svoj dom. Nihče ga ni pričakovail, odkar iti bilo več Ele In njene matere. Služinčad pa je iŽe spala. I Ko je šol ix) stopnicah proti IBVctji sobi, je zaslišal za seboj Kttane korake. Bil je njegov stan In zvesti hišnik. »Ah, gospod«, ga je veselo na-Bovoriil, »prav da, ste prišit«. »Zakaj?« je naglo vprašal VVil-Ilam, »se je kaj pripetih) — ali je prošla kakšna vest s Škotske?« »Ne, gospodar, nekau drugega 6» — povpraševali so po vas«. i »Tako? Kdo pa?« '' »Policija!« je potihem povoda: hišnik in plašno zrl v gospoda-r-liev bledi obraz. »Polialja?« je začudeno pono-^ WHliam. Al; so bili detektivi »ha , j eden je bil, gospod, in ge vprašal, bje ste in kdou se vr-pote. Rdkel je samo, da se bo polpet ogiasil« »In ni povedal, kaj hoče imeti?« »Ne, gospod.« »Dobro,« je mimo odgovoril AVilbam. »Bomo že izvedeli. Lah-jko noč!« Pokimal ije hišnilku in se podal jr svojo f/vbo. Cim je zaprl za $e. boj vrata, je izgutila tista hladna mirnost z njegovega obraza. Elinega pisma uiti pogledal ni. Nemirno je korakal po sobi in napeto raižimiškjal o vzrokih detekci-vovega ob.ska. Nikakor si ga ni vedel razlagali. Izdajstvo ni moglo prib; v poštev, kajti nihče me-govili pomagačev ni vedel, kdo je pravzaprav un in kje stanuje. Tega ni niti Edvardu zaupal. Razmišljal je o tem, da bi proda! hišo. kupcev zanio mu kak ni luanjkaito, ker je stala na ugod / im kuha. Sam pa bi odpotoval kam drugam, kjer ga pdlioiM ne bi več zasledo vala. Tok njegovih niisii je prekinilo močno trkanje na hišna vrata. Stopil je k oknu in pogledal na ulico, toda nikogar ni opazil tam. TecLtj pa je že prišel hišnik iu triu javil, da bi trsti detektiv, ki je bil že zadnjič -tukaj, rad govoril z njim. »Kako pa ve, da sem tukaj?« je srd.-ud vprašal gospodar. »Tega rni ni povedal«, je odgovoril hišnik. »Rukel me je samo, ua naj ga vam javim.« »Alj je sam?« »Da.« »Uo-uro, pa naj pride.« V sobo je snopu visok, še dokaj mlad mož. »Imam čast govoriti z gospodom VVrlliamoni Morrisom?« je vijudno spregovoril. »Da, — in s kom imam jaz čast . . , ?« »Jaz sem: detektiv Davis.« VV-jitKain je po imenu dobro pozna! tega slovečega detektiva, toda danes je bilo prvič, da ga je videl osebno. Nemir, ki ga je sedaj prevzeli, je znal tako spretno stonti, da ostro Davisovo oko ni ničesar opazilo. Davis je sedel na ponujeni mu stol in prličel: »Ootovo se čudite mojemu obisku in to še tako pozno ponoči ? Slučajno seun šed ravno mimo in sem iz razsvetljenih vaših oken sklepal, da ste se že vrmlii s potovanja, pa sem liotel porabiti to redko priliko . . . « »Zelo me to veseli«, je s tenkim posmehom na ustih odvrnil WEiam. Davis pa kot -da ne bi tega opazil, je mitrao nadaljeval1: »Staviti vam moram namreč nekaj vprašanj, gospod Morris. Upann, da boste toliko Ijubezi-Jivi iti mi odgovorili nanja.« »Ce mi bo le mogoče — prav rad«. »Najprej bi rad vedel, gospod Mornls, dali mogoče poznate neko mlado dekle, Jenny Batimuro-re po imenu?« Pri tem vprašanju ga je Davis ostro opazoval. Izkušenemu detektivu ne bi bila ušla še tako majhna sprememba na nasprotni-kovem obraznu. Toda W;iUiam 'je ostal povsem ravnodušen — nito ena mišica na obrazu mu rti vztrepetala. To vprašanje ga 'je (samo začudilo iu nič drugega. »Jenny Bathmoore?« je hladno odgovoril. »Tega imena še nikdar nis-em slšal!« William je res povedal po pravici. O umoru tega dekleta ni policija ničesar spustila v javnost. Zato tudi VViltiam na mogel vedeti, da je bito to dekle umorjeno v BuKovem drevoredu, da je bila bk-otinja in da ji, je bilo ime Jen-ny Bathmoore. »Iz raznih okuinosti izhaja, da vam to dekle ni bilo povsem neznano, gospod Mo-oris?« »Gospod, če mi ne verjamete, tedaj pripeljite to dekle, kadarkoli hočete -in kamorkoli, da se bova videla iz oči v oči. Tedaj vam bo gotovo potrdila, da je tu pomota. V Londonu je mnogo ljudi, ki jim je ime VViiliam Morris. Davis si je grizel ustnice. Morris je govoril tako mirno •m odkrito, da se je Davis moral uvariti, da res ničesar ne ve o tam dekletu. In tako je detektiv uvidel, da zaenkrat ne bo ničesar mogel dognati, zato je sklenili, da naj-preje dobro prouči vse druge okolnosti in možnosti in šale potem storj odločilni korak. Rekel ni ničesar več in se je na kratko poslovil, češ, da sc mora o zadevi še bližje liniormirati iu se bo mogoče pozneje spet oglasil. WiiMam se mu je samo porogljivo priklonil in ga spremil do vrat. Ko je ostal sam, je pričel raz-mišijaiij'. Gotovo je tu izdajstvo po sredi, čeprav izgleda, da nič pravega ne vedo. Ampak, nekaj pa le morajo sumiti . . . Se jutri maram izginiti od tod. Ntj dneva ne ostanem več tu.« Iz domačih gajev KS AVER MEŠKO: Ob novem letu Srce, prepevaj! V kipeči radosti glasno razodevaj: Po božji modrosti spet, zdravi, veseli smo leto pričeli. Kar jih doživimo, vse dneve bežne, vse sreče, nadležne, BogG izročimo. Naj On nas vodi, spremijh nas povsodi. podnevi, ponoči nas varujoč. V njegovi pomoči vsak dan naj zasije in ura naj bije nam zadnja nekoč! Ksaver Meško sc je rodil 28. X. 1. 1874. pri Sv. Tomažu nad Ormožem. Posvetil se je duhovske« mu stanu in je dolgo deloval kot duhovnik med koroškimi Sloven« ci, nazadnje pri Mariji na Zilji, od koder se jo moral po prevratu umakniti. Zdaj živi kot župnik in vodi župnijo Sele nad Slovenj’ gradcem. Meško se je uveljavil zlasti kot novelist. Napisal je tu« di več odrskih del, medtem ko je kot pesnik manj znan širšemu krogu čitateljev. Naša pesem je vzeta iz knjige »Mladini«, ki je izdal 1. 1927. Katoliška knjigarna v Gorici. Za gospodinje is ena j praKtiemil nasvetov" Nekatere jem, katere pogrejemo za večerjo ali drugi dan, imajo v pogretem stanju neprijeten okus po »pregnetem«. Ako pa te jedi denemo s posodo vred v vodo in jih tako v soparo pogrejemo, tega siabega okusa ne bo. S preostalim kavimm vsedikom ki ga ponavadi mečemo proč, kaj lahko osnažimo razne mastne predmete, kakor na pr. obod prj štedilniku, ki se vedno pri kuhi precej pomaže in zamasti; nadalje sto'ie, madeže maščobe na preprogah in podobno. Kadar kupujemo alurnirn.asto posodo, dajmo za kuho prednost čim tanjšemu aluminiju, ker se v taki posodi vse hitreje skuha. Za pekače pa je boljši debelejši aluminij. Pepel od cigar ni kar tako brez vsake koristi. S takim pepelom se dajo dobro osnažiti srebrni in zlati predmeti. Tudi šipe in ogledala se posebno lepo osnažijo s tobačnim pepelom. A tud; ko* uničevalec mrčesa je poraben ta pepel; namočimo ga skupno s či-ki v vodi in z njim poškropimo in zalivamo cvetlice lončnice. Sveže mleko lahko uporabljamo za loščenje (lakiranje) pohištva. Platneno krpico pomočimo v mleko, pomažemo po predmetu, potem pa hitro zdrgnemo z volneno krpo. Kuhan krompir, ki ga zaradi kakšne zamude ne moramo dati takov. Predsednik vlade dir. Stoja-dhiovič je pristal na nujnost, ki je nato tudi narodna skupščina soglasno sprejela. Dr. Riko Fux je vložili dve interpelaciji, eno na ministrskega Predsednika in zunanjega ministra zaradi ukrepov za omiljenije škode, ki jo 'tnpi naša država za-radi sankcij proti Italiji, drugo pa V‘a Prometnega ministra z vprašanjem, zakaj ni dovolil polovič-;’e voznine delegatom za kongres ^^vskih zbornic v Beogradu. ^Jedila so vprašanja narodnih Poslancev na predsednika sikup-tc'nc- med katerimi je pršilo do "kega hrupa, da ni bito mogoče ^^urneti niti ene besede. Prcd-anfa skupščine je hotel preiti ‘ ^evni rc,j_ toda hrup se je ,,luu te,m že tako povečal, da je sej'° Prekiniti. Ker se je m,ir nadaljeval tudi Po 20-mi- straž, toda so vedno poraženi. Italijani so že zopet dosegli An* lalo, ki leži 30 km južno od Ma* kale. Se malo manjka in Italijani bodo zasedli kraj Buia, ki leži 10 km južno od Ambe Aladži ter taiko prišli do ceste, ki vodi v Addis*Abobo, če se ne bodo Abe* sinci postavili v bran. V slučaju, da Italijani zasedejo Ambe*Alad* žo, obstoji nevarnost vpada rasa Mulugete in Sejuma od strani. Ker so ravno sedaj poslali Itali* jani dve diviziji v Somalijo ne morejo prodirati na celi črti. Ba* je se je ta umik izvršil na višje povelje in je le nekaka strategična poteza. Abesinci so izprevideli, da so boji na odprtem prostoru za nje pretežavni in so zato, kot se govori v višjih krogih, ta poraz samo simulirali, da bi zopet zva* bili Italijane v gore. V Addis* Abebi je zadnjih 48 ur padlo 75 milimetrov dežja. Dopisnik poro* ča iz Diredaue, da sta danes dva italijanska aviona zopet bombar* dirala Dagahur. nutnern odmoru, je končno predsednik sejo prekinili in odredil na dai'ijevanje za danes dopoldne ob 10. umi zjutraj, ko se setja nadaljuje z istim dnevnim redom, to je z razpravo o novem trgovskem zakoniku. Nov parlamentarni klub Narodni poslanci dr. Drago Jankovič, Voja Gjorgjević, Vuče* jević-Savlč, Luka Kostrenčič, Života Milanovlć, Đačić, Gjorge Jevtič, Danlilović in Todorovič so ustanovili iposeben parlamnetairni klub pod imenom »Narodni seljački klub«, ki stoji na Čehi dr-žavnega in narodnega edinstva. Delegacija iz Slovenije pri dr. VI. Mačku Zagreb, 18. febr. Pretekli petek je bila v Zagrebu pri dr. Vlad. Mačku IGčlanska delegacija Predstavnikov slovenske opozicije iz krškega, novomeškega in brežiškega "sreza. Dr. Maček je delegacijo, ki jo je vodil urednik »Ljudske pravice« g. Ivan Krelt, Ijubeznji-vo sprejel in se spustil z njo v daljši razgovor glede sodelovanja s skupino okrog »Ljudske pravice«. Delegacija je bila od volilcev pooblaščena, da je dr. Mačku sporočila, da so volilci iz omenjenih krajev, ki so pri petomaj-skih volitvah glasovali za njegovo listo, proglasili »Ljudsko pravico« za svoje edino glasilo. Ob tej priliki je urednik »Ljudske pravice« sporočil dr. Vlad. Mačku, da mlada generacija kmetskega gibanja v Sloveniji s simpatijami spremlja prizadevanje Hrvatov, ker vidi v tem pogoj za konsolidacijo Jugoslavije in sočasno rešitev slovenskega vprašanja. Glede na govorice, da se dr. Vlad. Maček razgovarja tudi z , nekaterimi slovenskimi predstavniki iz sedanje vladne skupine, je dr. Maček te vesti označil za tendencijozne in izmišlje-ne. Čitajte „Glas naroda" Drugi dan banovinskega zasedanja; kmetijstvu Razprava o Ljubljana, 18. februarja Drugi dan zasedanja banovin* skega sveta Dravske banovine je bil posvečen razpravi o kmetij* stvu. Podrobno poročilo je po* dal načelnik kmetijskega oddel* ka inž. Podgornik. V naši bano* vini so težke gospodarske raz* mere silno ovirale napredek kme* tijskega gospodarstva. Pri vsaki akciji, ki je bila započeta, se je nujno občutilo veliko zadolžitev in popolno finančno izčrpanost kmetskih gospodarstev, ki v pre« težni večini niso mogla niti kriti svojih najnujnejših potreb, kaj šele, da bi mislila na razne inve* sticije in splošen napredek. Na vsakem koraku je bilo občutiti strašno pomanjkanje kredita. Težak položaj kmečke* ga gospodarstva Kmetska zaščita in splošna neli* k vidnost denarnih zavodov je bi* la ovira, na kateri se je razbila vsaka dobra misel in zdrav pred* log. Razume se, da so se vsi po* dvigi za napredek kmetijstva omejevali zgolj na take akcije, ki jih je naš kmet zmogel brez večjih denarnih žrtev in so se ti* kale v glavnem sistematične kmetijsko * strokovne izobrazbe in smotrenega kmetovanja. Vsem panogam kmetijstva je banska uprava v preteklem poslovnem letu posvetila kar največ pozor* n osti. Z vsemi razpoložljivimi sredstvi je skušala na vseh poljih kmetijstva dati čim več pobude in je zlasti podpirala vsako do* bro napredno stremljenje v kmetskem gospodarstvu. Toza* devno se je zlasti ozirala na tiste panoge, ki so deloma v teh ča* s ih še rentabilne, taiko n. pr. sad* jarstvo in podobno Velika skrb je bila tudi vložena v našo živi* no rej o, ki trpi težke udarce za* voljo skrajno nizkih cen in skromnega izvoza. Kmetijska šola na Gorenjskem V novem proračunskem letu bo banovina nadaljevala z deli, ki jih predvideva kmetijsko*po« spcševalni načrt, ki bo še izpo* polnjen z nekaterimi važnimi ini* cijativami v nekaterih panogah kmetskega gospodarstva. V prvi vrsti je smatrati smotreno in tc* meljito izobrazbo za predpogoj vsakega napredka. Poleg doseda* njih izobraževalnih ustanov je treba položiti temelje za kmetijsko šolo na Gorenjskem, ki naj bi posta- la strokovno-izobraževalno središče, za sreze Radovljica, Kranj, Kamnik, Ljubljana—okolica, Logatec in Slo« venjgradcc in Gornji grad ter Prevalje. Pri poljedelstvu in travništvu je treba doseči še večje izboljšanje, zlasti je posvetiti veliko pozornost skrbni izberi semena. V ta namen se bodo ustanovili razni semenarskl krožki. Živinorejo je treba tudi izpopolniti z dobro Pasmo. Tu bodo morale selekcijske zadruge in organizacije svoje delo podvojiti, tako da bo moči že koncem leta ustanoviti ba« novinsko slekcijsko zvezo. Urediti bo treba trg z mlekom in v ta namen racijonalizirati prodajo ter izločiti prekupčevalstvo. Vinarstvu in sad-jarstvu bo treba še v nadalje dati zdravih smernic in pobud ter ju napraviti za rentabilni panogi slovenskega gospodarstva. Posebno važno je tu, da se uredi tudi domači trg ia se s primerno reklamo in razstavami ter sejmi vzdržuje stalen stik med konzumentom in producentom. V zadružništvu je rešitev Kot jkvir za kmetsko gospodarstvo pa je slej ko Prej treba smatrati zadružništvo, ki je še najsposobnejša gospodarska oblika kmetskega gospodarstva. Zadružništvo edino more okrepiti izčrpanega kmeta in mu dati novega in zdravega poleta. Zato se razume, da je treba slovensko kmetsko gospodarstvo nasloniti zlasti na trden zadružen gospodarski princip. Banovina bo zato podpirala z vsemi močmi zdrava zadružna Prizadevanja. Za kmetijstvo 11 in četrt milijona V celoti znaša proračun za kmetijstvo 11 milijonov 251.598 dinarjev izdatkov, ki se bodo porabili za osebne in stvarne izdatke. Po splošnem poročilu načelnika, ki je dodatno k predvidenemu proračunu predlaga še povišek Din 100.900 kot banovinski prispevek za zgraditev lastnega poslopja kmetijske kontrolne in poskusne Postaje v Ljubljani, so sledila poročila posameznih' referentov, in sicer za veterinarstvo, za gozdarstvo in lov, za hudournike in končno za agrarne operacije. Nato je sledila podrobna navedna posameznih pozicij in izdatkov v proračunu kmetijskega oddelka. Nad 30 govornikov Po deset minutnem odmoru, v katerem so se gg. banovinski svetniki mogli malo okrepčati v zasilnem bu-fetu Slamiča, ki je bil postavljen na stopnišču, je g. ban dr. Natlačen sprejemni prijave govornikov. Prijavam kar ni hotelo biti konca. V celoti se je za govor Pri proračunu za kmetijstvo prijavilo okoli 35 govornikov, torej malone vsi ban. svetniki, kar je pa za uvod razprave dokaz, kako temeljno je pri nas Slovencih vprašanje kmetskega gospodarstva. Korajže in dejanj je treba Kot prvi je govoril ban. e. g. Brodar, ki je naglašal, da je kmetsko vpiašanje pri nas najvažnejše in ga je sila težko rešiti, kajti na splošno je treba reči, da so v našem kmetskem gospodarstvu močno omajano že korenike, ki smo jih "Slovenci g tolikim trudom ustvarjali in sadili desetletja in desetletja. Banovinski svet je poklican, da privede kmetskega človeka v teh težkih urah sPet do korajže in da brez velikega teoretiziranja pokaže pot k stvarnemu delu. kajti težak položaj se da rešiti le z. delom in dejanji. — Večina go-vornutov pa se bo zvrstila šele popoldne, ko se razprava nadaljuje. Maribor m— Narodno gledališče. Sreda, 19. februarja: Zaprto. — Četrtek', ŽO. februarja ob 2U. uri: » trafika«. Red B. m— Urajskj kino. Velefdm »'Marijia Baskiirceva«. Pmide: »Ze* * tia za tisoč rubljev«. Urig naini ruski velefilm. m— Brezposelni delavci jn delavke javite se pni Narodno strokovni zvezi, Sodna ulica 9-111. nakistiropje, dnevno od 9. do 12. in od 16. do 18. m— Union kino. Danes premiera velefiilma »Karneval življenja«. V glavni vlogi Ivan Možu- hin. m— Nogometno prvenstvo. V prvi letošnji nogometni tekmi, ki je bila v nedeljo, sta igrala Ra-pid in Železničar nieodliočcno 4:4. Polčas je bil 1:1 za RapiM. Sodil je g. Ramo-vž iz Ljubljane. m— Vroča fantovska kri je zopet zahtevala dve žrtvi. Na cesti blizu Sv. Jurija v Slov. goricah so maščevalni fantje z noži napadli Franca Špindlerja in Karla Furlana ter ju nevarno ranil. Oba so morali prepeljati v mariborsko bolnišnico. m— Ponarejeni kovanci se zopet pojavljajo zadnje čase po mestu. Policija je dobila 10-dinar-sifoi ponarejeni kovanec, s katerim je nepoznan moški plačal zapitek v neki gostilni. Prebivalstvo naj bo pri sprejemanju denarja previdno! m— Stroga kazen. Mali kazenski senat je obsodil Sl-krnega slikarskega pomočnika Alojza Babiča iz Pobrežja pri Mariboru na 4 mesece strogega zapora, ker je ukradel iz veže palače OUZD posestnici Tereziji Trop-čevi dvokolo, vredno 1500 Din. m— Rezultat sokolskih tekem — dva težko pohabljena, tako se glasi poročilo o smuških tekmah za prvenstvo SKJ, ki ga objavlja »Ponedeiljski Slovenec«. Zaradi boljše informacije javnosti ugotavljamo, da so bile tekme izvedene vzorno in da je prišlo pri tako ogromnem številu tekmo-iVatoev samo do- dveh lažjih nesreč. Naraščajnika Ivan Stem in Mak so Goleč sta si po lastni neprevidnosti zlomila nogo. Kaj tf [Pa napisal »Slovenec«, ko bi si kdo od »Maratona« zlomili nogo? Draga ljubezen V me delijo proti večeru se je zahotelo mlademu mesarskemu pomočniku U. U. vroče ženske ljubezni in mu je prišla kar prav 'ponudba nclke 26letne lahkoživ-1 ke. Zvabila ga je v neko sobico iV ckoliiti mesta, kjer je zaspal, iveliko pa je bito njegovo presenečenje, ko se je zbudili in ugotovil, da je z lahko Živko izginila jtudl: denarnica s 5000 dinarji. Huda nesreča i l#e v medeljo popoldne doletela Pa Koroški cesti upokojenega pismonoša, oriietnega Josipa Belska. (Vozil se je s kolesom im padci tako nesrečno, da si je razbil io-bamijo. Prepeljali so ga v bolniiš-nico, kjer pa se še ni zavedel in je njegovo stanje žeto resno. Drevo ga Je ubilo Pri podiranju drevja v Ktošn-i--9l pri Sv. Miklavžu je vejevje oplazilo drvairjia Viher ja Ivana Nova finančna politika ljubljanske mestne občine Ljubljana, 17. februarja. Preteklo soboto se je vršilo v prostorih gostilne pri Katrci v Rožni dolini predavanje uradnika mestnega poglavarstva g. Srečka Rozmana, znanega strokovnjaka v mestnih davščinah, o temi: O bodočih mestnih davščinah glede na priključitev okoliških občin mestu Ljubljani. Predavanje bi glede aktualnosti za vso Ljubljano zaslužilo, da bi bilo kje v centru mesta, posebno ker je v novi mestni davčni politiki polno novih sklepov. Vodarina se bo odslej pobirala kar enostavno 3 Din na m3, največja poraba sme znašati povprečno 600 litrov dnevno, vzeta povprečno v enem letu deljeno z dnevi v letu. Mnoge gospodarje so begali novj števci, katere je mestna občina montirala po vseh hišah. Števci ostanejo le v kontrolo, v kolikor bi znašala poraba preko dovoljene količine 600 litrov. Tak presežek se bo računal m3 Din 1.50. Industrija plačuje vodo po 3 Din m3, presežek se pa računa zmiamjševalno, to je. čim več je po-erbi, tem nižja je cena. Kanalizacijska pristojbina se računa kar enostavno 10 Din na osebo v enem letu, dočim je bila stara odmera 2% najemnine. Industrijska podjetja plačujejo po ključu: zazidana ploskev krat tovarniške etaže. Gostaščina pa pri stavbah, ki so sicer državnih davščin proste, to se pravi pri novih stavbah, sploh odpade v smislu člena 6. odredbe državnega sveta z dne 4. oktobra 1935. To stopi pa v veljavo šele 1. aprila 1936. Novo v administraciji mestnih davščin je tudi to, da poslovno leto me bo več kalend-arično, temveč vzporedno z državnim finančnim letom; začne torej novo leto 1. aprila 1936 ih s tem vzporedno tudi zapadli četrtletni plačilni termini. Račun obračunavanja je točno v 100%. dosedaj je hiio to večkrat nejasno izraženo. Odpisi mestnih davščin vsled praznih stanovanj se bodo v bodoče tudi upoštevale, kot je to upoštevala država, zato pa ni treba nikakih posebnih prijav na mestno poglavarstvo. Mestno računovodstvo bo take odpise izvršilo že na podlagi prijav podanih davkariji. Kakršnekoli vloge na mestno poglavarstvo je kolekovati s kole-kom Din 5 ter 50% občinsko ta-kso, torej Din 7.50. Vloge na mest- talko nesmečnov da mu je počita lobanja. Naslednji dan je nesrečnež umrl. Žrtev avtomobila SvcCečasno smo poročali, da je v bližini Selnice ob Dravi neki avtomobilist povozili 82kitno Antonijo Bečetovo, kj je pri tem zadobila nevarne poškodbe. Spravili so jb v mariborsko boihiišmico, kjer pa je v nedeljo podlegla. na podjetja se pa smatrajo kot vloge na privatno trgovsko podjetje, torej so teh taks prosta. Pri napovedi zgodovine na državno oblast se odbije najpreje vse mestne davščine, ter tako brez vodarine, kanalske ter’ gostaščine napove v odmevo državnih davkov. Novo je tudi, da bodo odslej plačevale zgradarino po državni odredbi vse barake v mestu, to se pravi: trafike, kioski, kramarske lope itd. Zato pa tudi kot take uživajo vse take bonitete: pravico do vodovoda itd. Sicer ta odredba nasprotuje odredbi mestne občine, ki odreka pravico do teh bonitet, če nd podana absolutna varnost pred poškodbami, kar gotovo ni podano v primitivni leseni baraki. Mestna občina bo tudi to vprašanje poskušaal ugodno urediti in je ravno radi tega pričakovati sprememb v tej odredbi. Na splošno pa vse te spremembe ne bodo imele v bistvu nikakih finančnih sprememb ne za mestno občino, ne za davkoplačevalce, tako da smo pred novimi finančnimi bremeni za zdaj varni, vse je bolj sprememba v administraciji. Poslušalci so g. Rozmana nagradili z aplavzom, kar je dokaz, kako je poučenje javnosti v finančni politiki potrebno, ker se s tem mučna negotovost odpravi ter davkoplačevalcem razjasni položaj. še v državnih davkih naj bi se zganil kak strokovnjak ter nam razložil ves njih zamotani postopek. Velik uspeh „Belega tedna" 5-36 Čipko iz sukanca, ali enak vložek, šlr. 7 cm, meter samo Din 3.—. «88S«Č8SS®S8» ISŽiSrSiiSSB m*. Celje 5-37 čipke iz sukanca, ali enak vložek, zelo čvrsto izdelan v Sir. 7 y2 cm, meter samo Din 3.50 Odjemalci kateri želijo, naj zahtevajo brezplačen slovenski katalog kateri se razpošilja počenši s 16. II. O&ifaer/Olikr ZaifTKtb. S —c Žetev smrti je bila v dneh 14., 15. in 16. tm. neprimerno velika. Umrli so: Slapšak Andrej, 32 letni posestnik na Svetini, 6 letna Achik Ana, hči delavca, ki je umrla med prevozom iz celjske okolice v bolnico. 9 letna Pinter Matilda, hči kočarja v Žusmu, Filipančič Roza, 75 letna obč. reva Sedlarjeva, Drevenšek Marija, 34 letna dninarica iz Sv. Roka ob Sotli in Lindentahl Hilda, 38 letna žena inženirja iz Gotovelj pri Žalcu. Žalujočim naše sožalje! —c Vseh gasilcev v celjskem in konjiškem okraju je 920. Od teh je 145 izvršujočih, 689 podpornih, 16 rezervnih in 70 častnih članov. Tako število članov da skupno 55 gasilskih čet. Na četo pride povprečno 16 članov. —c »Tuje dete« bodo Ljubljančani prinesli, tudj v Celje. Dne 3. marca bodo pa igrali »Veselo božjo pot«. —c Za nadaljevanje regulacije Savinje je potrebnih 2,470.000 Din. Če bo državna uprava zagotovila prodate ali kupite primeren prispevek, bodo z delom , najbolje potom spomladi lahko pričeli. : moje pisarne. So- —c Slab obisk je bil na plesnih ! {jdeo p08i0Val,je zabavah v soboto v Narodnem do-; rS mu m v »Unionu«. Kriza je že po- ijona. Gledališka trkala na marsikatera vrata! I ulica ta. TeL ss-io največja trgovska in šiljalna hiša v državi. Sreda, 19. februarja. Ob 12: Urn slovenskih pesmi, plošče, 12.45: vreme, poročila, 13: čas, poročila, 13.15: Valčkova ura, plošče, 14: vreme, borza, 18: Otroška ura: Ročna izrczoval-na dela, Zdravko Omerza, Lisica Zvitorepka mora pred sodbo, 18.40: Pogovor s poslušalci, 19: čas, poročila, 19.30: Narodna ura: Gospodarski pomen naših voda VI. Kapus, 20: prenos iz ljubljansko oPore, med odmo-rom glasbeno predavanje MALI OGLASI Vsaka beseda 50 par. Najmanjši znesek 5 Din. Drž. in ban. davek S Din. Oglasniki, ki iščejo slažbe, plačajo samo po 25 par za beaedo. Na pismena vprašanja je priložiti za odgovor 2 Din v znamkah. — Mali oglasi so plačljivi takoj pri naročilu Večjo trgovino v velikem industrijskem trgu na Gorenjskem oddam pod zelo ugodnimi plačilnimi pogoji solidnemu In dobremu trgovcu v najem. Ponudbe na ogl. odd. »Glasa naroda« pod »Slučaj«. Hranilne bnjižIcB Poročni prstani, zlati od 60.— Din, srebrni po Din 10, dobite pri Grajskem urarju, Maribor. Ženitve in možitve boljših krogov posredujemo najvest-oeje Razpošiljamo informativne prospekte proti predplačilu Din 10.— v postnih znamkah • diskretno. Veljka izbira odličnih partij obojega spola. Naročite takoj prospekte! »Rezor« Zagreb — pošta 3 Izdajatelj: Josip Fr. Knafllč. — Urednik: Milan Zadnek. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tlskarnarja Frane JezerSek. — Vsi v Ljubljani.