Izhaja vsak petek z datumom prihodnjega dneva. Dopisi naj se frankujejo in pošiljajo uredništvu lista »Mir« v Celovec, Pavličeva ulica št. 7. Osebni pogovor od 10. do 11. ure Predpoldne in od 3. do 4. ure popoldne. Rokopisi naj se samo po eni strani usta napišejo, druga stran naj bo prazna. Rokopisi se ne vračajo. Dopisom je treba za odgovor priložiti poštno znamko. Glasilo horoškifa Slouenceo Velja za celo leto 4 krone. Denar naj se pošilja točno pod napisom: Upravnišivu lista „Mir“ v Celovcu, Vetrinjsko obmestje št. 26. Naročnina naj se plačuje naprej. Za inserate se plačuje po 20 vin. od garmond-vrste vsakokrat. Leto XXX. Celovec, 12. velikega srpana 1911. St. 41. Rokodelska razstava v Celovcu. Po Celovcu plapolajo na javnih prosto-rih frankfurtarice in po Metnitzovi maniri 0znanjajo »deželno« rokodelsko razstavo v Celovcu. Prostor za razstavo je primeroma velik in, če izvzamemo frankfurtarske cu-Rje, ki ne spadajo k »deželni« razstavi, okus-no okrašen. Poleg paviljonov, v katerih so Razstavljene reči, je vsaj ravnotoliko začasno prirejenih gostilniških kolib, kojih večje iinajo svoje godbe, in raznih hud in komedij, ki nimajo drugega namena in pomena, kakor da revnim slojem pobirajo zadnje novce iz žepa. Vsaka taka huda ima svoje lajne, ki delajo tak hrup. da bi si človek najraje ušesa mašil. V resnici je ta oddelek, imenovan »Volksfest«, za ljudstvo bolj vabljiv kakor Razstava sama. Služkinje, otroci, delavci itd. zapravljajo tam denar za zelo dvomljivo veselje. Godbe igrajo tudi takorekoč do belega dne brez — licence. Da morala v poz-uih urah ponoči v okolišu razstave ni ravno Ua visoki stopinji, je javna tajnost po Ce-k>vcu, in resnejši ljudje zmajujejo z glavami. Obisk razstave je bolj pičel, in nekateri podjetniki, ki so razstavi preveč zaupali in j’tekirali precejšnje svote, že s strahom zmajujejo z glavo. Razstava sama ni kaj posebnega, vsaj za tistega ne, ki je videl razstave po drugih blesti h. Kar je imenitne j šega, kakor razni železni stroji, ni deželni izdelek, vsaj najboljše ne, ampak iz Nižjeavstrijskega in Peškega, kakor Mayfarthovi poljedelski stroji, Ježekovi, vendar imajo pa tudi nekateri domačini lepe reči, četudi niso bile vse ua Koroškem izdelane, kakor znana tvrdka Proschova, Valentin Wiegele (Slovenec) iz Št. Lenarta pri sedmih studencih itd. Zelo fine reči so razstavili mizarji, vendar pa tudi ti izdelki niso bili narejeni vsi na Koroškem, ampak so nekatere naročili z Dunaja itd., oziroma so dobili od tam delavce, da so naredili zares fine reči za »koroško deželno« razstavo. V tem oddelku nahajamo precej močno zastopane Slovence z dežele. Oltarji so razstavljeni trije od treh mojstrov, Zernattov, gotično, bolj mizarsko delo, zelo fin Slamov baročni oltar in najlepši Progarjev oltar sv. Alojzija. Progar ima več reči razstavljenih, ki bodo pri poznavalcih umetnosti vzbujali precej zanimanja. Krojaška in čevljarska dela, ki so seveda tudi zastopana po slovenskih mojstrih, bodo zanimala le bolj strokovnjake. Pač pa bo zelo zanimala ura, ki jo je razstavil slovenski urar g. A. Lečnik iz Borovelj, krasno delo, ki priča o velikih zmožnostih gospoda mojstra v svoji stroki. Zanimiv je oddelek, kjer so razstavljena dela slepcev; dva slepa mladeniča in tri slepe deklice v dotičnem oddelku izdelujejo ščeti, nogavice itd., da ljudje vidijo, česa vsega se ti reveži ne naučijo, da se morejo preživiti. Izmed razstavljenih reči raznih obrtnih šol SO' naj zanimivej še obleke, ki so jih izdelale učenke ženske obrtne šole v Celovcu (Frauenerwerbschule), ki dajejo šoli najlepše spričevalo. Marsikaj bi se dalo o razstavi še napisati. pa bi čitateljev ne utegnilo zanimati. Zanimivo je le dejstvo, da »Freie Stimmen« po ovinkih same priznavajo, da razstava, kakor so jo uprizorile nemškonaeionalne glave, ne odgovarja svojemu namenu. Poudarjali smo namreč, da bi razstava imela pomen v prvi vrsti le za jug, na katerega se pa ni ozirala. »Freie Stimmen« namreč priznavajo, da velikovškega nemškutarja Pin- teritscha modrotiski (Blaudruck) nimajo na Koroškem odjemalcev izvzemši celovške tvrdke M a u r e r j e v i si n o v i, ampak gredo njegovi izdelki na Štajersko, predvsem pa na Kranjsko in Primorsko, torej na jug med Slovence. Je že enkrat tako, da je življenje drugačno, kakor si ga mislijo razni nemškonacionalni hujskači in sovražniki Slovencev; marsikateri nemškonacionalni trgovec bi moral zapreti svojo trgovino, če bi ne zahajali k njemu tudi sicer tako omalovaževani in zaničevani Slovenci. Ravno' zato še enkrat, in sicer v prilog revnega rokodelskega stanu obžalujemo, da so nemškonacionalni bogataši krstili celovško razstavo kot nemško 'razstavo in da so ji dali izključno nemško lice, kljub temu, da je razstavilo svoje in sicer ne najslabše izdelke na razstavi tudi mnogo1 Slovencev; obžalujemo, da so priredili razstavo le za Nemce, da so Slovence namenoma prezrli in jih celo žalili. Žal, da se bo to maščevalo tudi nad obrtniki samimi, ki so se z velikimi stroški udeležili razstave, konečno pa bodo nekateri imeli od nje le naravnost velikansko škodo. Nemški nacionalci so pač ravnotako brezvestni, kakor so ošabni in Slovencem nasprotni. Toda vse to se bo na njih samih še kruto maščevalo in prišel bo še dan kosa, toda prepozno! Katoliški shod jugoslovanske mladine — odgoden. Ker je na katoliškem shodu jugoslovanske mladine z ozirom na nove slučaje kolere vsled odločbe kranjske deželne vlade onemogočena udeležba iz južnih krajev, posebno iz Primorja, Bosne, Hercegovine in Dalmacije, ker je s tem že sedaj onemogočena udeležba bratov Hrvatov in primorskih Slovencev in ker je nevarnost, da bi bil, ako se Podlistek. Stari Kovačin. Vaška, zgodba. Spisal R. B. Stari Kovačin je bil čuden mož na rhn dolgem potu življenjlskega kolikor sem mogel Vedeti. romanja, njega samega poiz- . Včasi je čepel doma po cele dneve in se R zmenil za ves svet. V svoji :SObi je bil, Mer je krpal črevlje ali obleko, kakor je že . abeslo; ali pa je sedel pred hišo na solncu .R opravljal isto delo, ne meneč se za mimo-idoče. ^ Nekoč sem ga jaz dobil tako: Pozdravil ).eRi ga, a ni mi odgovoril, niti glave ni RRignil. . »Dobro srečo, Bog daj, oče!« sem nato Sk°Raj zavpil. On je pogledal pokoncu, a čisto v na-PRotno stran, češ odkod je prišel neki glas? ončno one ie dobil njegov pogled; stal sem , DR° v primerni dalji od njega, a gledal , R jo samo par trenotkov in zopet začel 0 n.e da bi bil kaj rekel. PRistopil sem k njemu: »Oče!« »R ^ai’ končno mi je res dal odgovor. pa0g. daj! Se mi je zdelo, da nekaj slišim, k!or|Uferri Roogol vedeti, kaj naj bo to. Pošlim- sem’ Pa kaj, ko je vid tako slab kot un iR Pa še slabši.« ha , ^a.i pa delate?« ' sem mu zar j ul uho. »Staro ropotijo šivam. Par »škrpetov« moram zaflikati, pa ene hlače . . .« »Ste vseh del mojster, oča . . .« »He-be! In pa vseh uboštev gospodar.« Tu se je spomnil, da ga sapa nadleguje. Ta njegova sapa, zvesta spremljevalka starih ljudi, pa je imela to navado, da ga je nadlegovala le tedaj, kadar ga je kdo videl, drugače ne. Kadar je bil sam doma, sta si bila najboljša prijatelja, drug drugega sta pustila na miru. Zato je bil v naglici pozabil na njo, ko sem ga jaz pozdravil, a je potem krepkeje zasopel in sicer tako, kot je bila njegova navada, da je žvižgal skozi ustnice. »Vsega uboštva gospodar,« je rekel in zasopel in zažvižgal, »ti ne veš . . .« Bil je pripravljen, potožiti in razodeti vse reve in nadloge, toda, nisem hotel tega, izvedel bi bil rad kaj drugega. »Slišite, oče! Kje pa ste se učili vsa ta dela?« »Povsod in nikjer. Nekaj tu, nekaj lam, drugo pa sam. Kaj meniš: črevljar sem, krojač, zidar in godec po vrhu. Tudi za kmeta bi bil, pa nimam »grunta«; bajta je pa bajta, zato sem ostal dninar. Hej, kje so tisti časi! Vse sem znal in vse naredil. Pa močan sem bil in marsikateri krajcar sem zaslužil, čeravno me je moja Katra nazaj elevala, češ, kaj boš ti, saj ne zmoreš veliko . . .« »Ni vas imela rada?« »Kaj še! Pa vedel sem, da bo tako. Pri poroki sva bila in nato je bila ^obcet’ in kaj misliš: jaz sem bil žalosten. Vedel sem: nič dobrega ne pomeni to. In res, za teden dni sva se sprla in od tistega časa me ne more trpeti. Vedno mi je bila nasprotna. Še hčer je našuntala zoper mene; edino hčer, ki je edin otrok moj. In zdaj, ko se je hči omožila, sta obe zagospodarili nad mladim in sovraži me še on, huje kot vsi, in otroci njegovi se mi spakujejo.« Tako mi je pripovedoval, a ne z glasom glušca, le tu pa tam je pretrgal govor z žvižganjem, da je tembolj poglobil svojo nadložnost. »Saj ni tako hudo, oče, kot si jemljete k srcu. Samo mislite si, da vas sovražijo in sebi delate težke ure.« »Je res, je! Da bi tako ne bilo! Ne more me videti in jed mi zavida. Kamor grem, povsod sem mu na poti. Hej, da bi bil tako mlad, kot sem bil, in da bi ne bil moj zet, pokazati bi mu hotel. Škoda, da sem nanj zapisal posestvo, žal mi je. Ali bi se ne dalo kaj spremeniti?« »Ne, očka, spremeniti se zdaj ne da nič več. Kar je zapisano pri gosposki, to drži, kar pa. ni zapisano, ne velja nič.« Ni mi bilo treba vpiti, razumel je vseeno. »Tako? Seveda, ti veš; učen si . . . Tožil bi ga, ker grdo dela z mano, a ne maram mu delati sitnosti. Bajta je pa njegova in kar je zraven . . .« Še pogledal me ni, vzel je svojo ropotijo in palico in brez pozdrava odšel v bajto. Stal sem še par trenotkov na mestu in gledal za njim: težko je šel in upognjeno v Ljubljani in njeni okolici pojavi le en slučaj kolere, sploh cel shod prepovedan, e sklenil osrednji pripravljalni odbor za katoliški shod jugoslovanske mladine, da se vladnim odredbam ukloni ter shod za letos opusti. Shod se bo vršil prihodnje leto. Odbor se je proglasil za permanentnega in prosi vse krajevne odbore in odbore naših društev, naj nadaljujejo z organizacijo sestanka. V Ljubljani, dne 5. avgusta 1911. DR. LOVRO POGAČNIK, kot predsednik pripravljalnega odbora. Dnevne novice in dopisi. Konfiskacija »Mira«. Državni pravdnik je zaplenil 37. številko »Mira« zaradi prav nedolžne, pa popolnoma resnične notice, naslovljene na c. kr. orožniško .zapovedništvo, ki je dobesedno izšla tudi v »Korošcu«. Na našo pritožbo je sodišče konfiskacijo potrdilo. Če se v Hochenburgerjevi eri o raznih c. kr. nerednostih ne sme pisati po časnikih, bomo znali tudi potom parlamenta poskrbeti, da bo «vet izvedel podrobnosti o avstrijski Turčiji. Romarski vlak na sv. Višarje. Dne 2. septembra t. 1. priredi »Slov. kršč.-social-na zveza« romarski vlak na sv. Višarje. Vlak vozi ob 10. uri 2 min. dopoldne iz postaje Sinčaves in pride ob 2. uri 31 m. popoldne v Žabnice. Drugi dan 3. septembra se vrne iz Žabnic ob 2. uri popoldne in pride ob 6. uri 10 minut zvečer v Sinčovas. Cena za osebo 5 K 50 h tja in nazaj. Za hrano skrbijo romarice same. Do 21. avgusta se morajo vse zglasiti. Kardinal Gruscha umrl. V soboto, dne 5. t. m., je umrl na Kranichbergu dunajski kardinal knez in nadškof dr. Ant. Gruscha, star 91 let. Gruscha je bil rojen 3. listopada 1820 kot sin revnega dunajskega rokodelca. Z marljivostjo in nadarjenostjo pa se je povzpel do bogoslovnega profesorja na dunajski visoki šoli in titularnega škofa. L. 1890 je postal knez in nadškof dunajski in eno leto pozneje je bil od papeža Leona XIII. imenovan za kardinala. Gruscha je bil vzoren duhovnik in je slovel kot pridigar. Ob dunajskem puntu leta 1848 je kot navaden duhovnik moral veliko prestati. Neprenehoma so ga klicali k umirajočim ranjencem. V njegovo sobo so priletele tri krogi j e iz puške in mu odnesle nekaj las. Na ulici ,se je tik pred njim razletela bomba, pa ga ni zadela. Nevenljive zasluge si je pridobil Gruscha z organizacijo katoliških rokodelskih pomočnikov, ki ji je ostal posebno naklonjen do poslednjega svojega diha. Naslednik rajnega kneza nadškofa je nadškof dr. Nagi, bivši tržaški škof, ki je bil pokli- telo je imel, na obrazu pa je bil nek izraz premetenosti, ki se je starim potezam čela in lic kaj malo podal... Nisem mogel razumeti starca, zakaj čudno se mi je zdelo, star človek, tik groba in zloben, čemu? — ker vedel sem: ne to in ne ono, kar mi je pripovedoval, ni bilo res. Bilo je vse izmišljeno ali morda namišljeno, ker se dobe ljudje, ki si ne morejo misliti slučaja, da bi zet lasta ne sovražil in napravijo sovraštvo sami z neumnimi govoricami, brez vsake podlage, kar onega še bolj potrjuje v svojem namišljenem sklepu. I. Tak je moral biti tudi stari Kovačin. Sicer sam nekoliko premeteno zloben je slišal vedno od ljudi in videl slučaje, kako grdo se v marsikateri družini med seboj sovražijo. Žena moža radi kake vraže; zet tasta, ker je že tako in nič drugače, in to ga je spremljalo skozi življenje, tista vkore-ninjena misel: tudi z mano je tako kot z drugimi. Žalosten sem bil na »vohceti«, zato: žena me sovraži, in bil je prepričan o tem ter je lahko sam dal povoda za to. Zet je prišel k hiši in on je tast, zet pa tasta sovraži, tako se govori, zato: zet me gotovo sovraži. In od dne do dne je bil bolj prepričan. Zato je začel sovražiti tudi on. K temu so mu služilo vse njegove slabosti in ljudje so ga potrjevali v vsem. Nosili so mu na uho vse najmanjše, izmišljene in neizmišljene stvari. On pa jih je povečal v svoji duši in can na Dunaj za pomožnega škofa z določbo nasledstva. Dr. Naglu sta izrazila ob smrti kardinala Grusche svoje sožalje papež in avstrijski cesar. Truplo rajnega kardinala so prepeljali na Dunaj in je tam v sredo popoldne slovesno pokopali. Kako sodi ljudstvo o razstavi v Celovcu. Pošten, pristen Podjunčan je hodil po opravkih v Celovcu ter nam pripovedoval: V vlaku sem slišal, kako so se ljudje pogovarjali o neki deželni rokodelski razstavi v Celovcu. Nisem si pod tem dosti kaj obetal od naših koroških »fortšritlarjev«, ki imajo pač zmisel za vse norčije, samo za delo, resno in pošteno delo, za pravi ljudski gospodarski zdravi napredek ne. In res! Komaj šele stopim iz kolodvora, že vihrata tam dve zastavi, pa ne mislite, da deželni — ker je »deželna« razstava — ampak dve frankfurtarici — take, kakršnim mi doma med sabo pravimo »Bismarkove gate«. — Tam se že pričenja laž, da bi tuje ljudje menili, da so tukaj sami Nemci. Ker sem še ravno nekaj časa imel po svojih storjenih opravkih, sem si mislil, malo pa le pogledam, da mi bo vsaj manj dolg čas. Ko pridem tja do tistih plank, pa že precej prej, se je slišal tak grozen dirindaj, da so se mi zasmilile stranke, ki stanujejo okrog te »srečne ograje«. Pravi ajdovski vrisk in krik, ki ne prija mojim ušesom! O deset-, stokrat ljubši mi je mukanje mojih kravic in voličev doma, nego ta polom. Sešla sva se tukaj z znancem, ki je trdil isto ter me še opozoril na številne črne-rde-če-žolte zastave, ki zavzemajo n a j o d 1 i č n e j iš a mesta in vise na najdaljših d r o g i h. Tukaj — sva rekla — pa za Slovence ni prostora, ter se obrnila. Na lažnjivo vabo » d e ž e 1 n a razstava« se ne usedeva, ko vidiva smer uravnave. Spregledala pa sva tudi resničnost besedi naših narodnih voditeljev, ki so že večkrat zatrjevali, da se pravi na Koroškem »deželno« toliko, kot »nemško-nacio-nalnoA Nisva nikdar temu prav verjela, dokler se sedaj nisva sama prepričala. Ozdravljena pa sva za vedno! C. kr. okrajno sodišče v Pliberku izdaja strankam samonemška vabila, tako da morajo te letati od Poncija do Pilata, preden da izvejo, kaj stoji v čudnem pisanju naše »gosposke«, ki ima sicer dolžnost varovati postave, a jih sama noče spoštovati. — Gospoda, postojte malo in premišljujte, kam plavamo ! — Pravicoljub. Uradnik c. kr. davčnega urada v Pliberku je raztrosil baje po Pliberku lažnjivo govorico, da je prišel župan zavedne slovenske občine Št. Danijel nad Pliberkom, odločni slovenski narodnjak g. Miha Kumprlj, nekaj dni pred glavno volitvijo v davkarijo v — coki j ah, brez suknje in s predpasnikom jih pripovedoval ljudem, tako obširne, da ti svojih spak niso več spoznali. Le včasih se je zgodilo, da je dvomil nad samim seboj in ob takih prilikah je vzel palico, zažvižgal in se podal na pot. »Bog daj, Kovačin!« »Bog daj!« »Kako gre, kako?« »LIe, tako, no.« »Ali je res: mladi da vas kar trpeti ne more? 'Govorilo se je, da vas povsod opravlja.« »Hm; menda bo že res . . .« Tako so ga ustavljali ljudje in se z njim pogovarjali. Ko je prišel na nasprotni konec vasi, je bil prepričan, da je njegov zet naj slabši človek na svetu. Zato je delal proti njemu. Nekega dne sem ga srečal na klancu. Oprl se je na palico, zasopel in mi pomignil z roko, da naj se ustavim; ima mi nekaj povedati. [Ustavil sem se in ga pogledal. »Navil mu bom uro, navil, zetu!« _ Zasmejal sem se mu. »Kaj pa, navili jo bodete?« »Gozdno parcelo mu vzamem.« Zdaj sem videl, da misli resno. »Kako to, saj je nemogoče!« »Ti si rekel, da je mogoče.« »Jaz? Kedaj?« »Kar je pri gosposki zapisanega, to velja?« »To sem dejal.« »Kar ni zapisanega, ne velja nič?« ter da je tamkaj prav nedostojno pljuval P° tleh. — Seveda je to popolnoma iz trte zvito. Neverjetno je, da se upajo c. kr. uradniki razširjati take laži o naših ljudeh! Treba bo vzeti v roke brezovo ter enkrat pošteno pomesti, vzeti težko sekiro ter začeti sekati, kajti drugače bodo zrastla nemška drevesa do nebes. — Slovenski kmet. Prevalje. (C. kr. deželno o r o ž -niško p o v el j n i št v o) je naš, skoraj popolnoma slovenski kraj razveselilo z orožnikom, ki je trd Nemec ter ne zna nobene besedice slovensko. Enkrat za vselej povemo, da so tisti časi, hvala Bogu, že precej daleč za nami, ko so nas mislili uganjati z nemškimi orožniki. Odločno zahtevamo, da se dotičnega orožnika čimpreje prestavi kam drugam. — Tudi v tem slučaju se kaže zloglasni nemškonacionalni zistem! Kolera. Čimdalje tem bližje prihaja kolera, ki so jo na avstrijski jug zanesli Lahi. Med Lahi kolera že dalje časa razsaja, toda laška država je hotela to javnosti prikriti, namesto da bi bila z vso odločnostjo skušala to nalezljivo bolezen zatreti. »Edinost« poroča z dne 8. t. m. zopet o peterih novih slučajih kolere sledeče: Včeraj zvečer je sanitetni oddelek tukajšnjega namestništva izdal sledeči komuniké: Od 5. avgusta zjutraj do 6. avgusta zvečer je bilo v Trstu bakteriologično ugotovljenih pet novih slučajev kolere. Isti so: 1. Andrej Bjeker, 57 let stari posestnik, (stanujoč pri Sv. M-Magdaleni zg. št. 351, ki je zbolel 2. t. m. in je bil 3. t. m. izoliran v Magdalenski bolnišnici; 2. Marcela Lipoš, stara 12 let, stanujoča v Salita di Gretta št. 24, ki je zbolela dne 4. t. m. in je bila naslednjega dne izolirana v Magdalenski bolnišnici; 3. Pavla Knego, dekla v kavarni, stanujoča v ulici Felice Venezian št. 18, ki je zbolela dne 5. t. m. in je bila dne 6. t. m. internirana; 4. Virgili j Orlando, 11 let stari kotlarjev sin, stanujoč v Kjadinu sv. Alojz št. 573, ki je zbolel dne 5. t. m., oba internirana v tukajšnji bolnišnici za kužne bolezni. Glede dekle Pavle Knego je še pripomniti, da je bila ista zaposlena v kavarni »Moča« na nabrežju Sanità. Kavarna je bila nekoliko časa zaprta in potem ntančno desinficirana. Dečka Orlando sta se nalezla bolezni bržkone s tem, da sta pojedla veliko sadja, kupljenega im iPonterosu. — Kakor znano, je v Bertokih zbolela na koleri 621etna kmetica Antonija Kuret, ki je bila na posetu pri družini Sla-mičevi v Rocolu. Zdravniška oblast je dala stražiti okuženo hišo po žandarmeriji. Preiskava dejektov tam stanujočega 191etnega Jakoba Kozlan je dognala, da je isti nositelj vibrijonov. Z dovoljenjem pomorske oblasti so bili Antonija Kuret, njen soprog in Kozlan izolirani v pomorskem lazaretu. Kakor smo že poročali, je na parniku »Adelsberg« »Tudi to sem dejal.« »Gozdne parcele ni zaznamovane. Torej ne velja: parcela jb tedaj moja.« »Ni mogoče. Kdo vam je povedal?« »Dal sem pregledati listine. Notri je vse pisano: bajto sem mu dal, sadni vrt, nji' vice za plotom in senožet nad skalami; gozda ni notri.« »Pisano je vendar: dajam mu kočo, 2 vsem . . ,. itd.« »To je pisano; tudi sem mu hotel dati vse, a pri zapisovanju parcel se je zgodile pomota: niso zapisali — in kar ni zapisano, ne velja.« Bil sem pobit in on se je smejal. »KhJ mislite zdaj; pravzaprav pa: parcela tiče njemu . . .« .. »Meni tiče. Ni zapisano, da bi mu jo bn dal. Napravim ž njo, kar bom hotel. Prodam jo ali jo obdržim do smrti.« Šel je dalje in je pripovedoval ljudeh1’ ki so ga poslušali in mlu kimali. II. Mladi Kovačin je bil prinesel koš d1-' iz gozda in jih je usul pred hišo na tnal°’ da je vse zapokalo. _ ^ To je slišal stari v svojem kotu ih hipu se je prikazal na vratih. »Kje si dobil drva?« »Kje? V gozdu!« »Ali ti nisem povedal, čegav da 1L gozd?« _ ,. <( »Ne slišim tega; preneumno se mi z 1' f j i ■, - 'u 1 n *s k 0 -a 1 b a n s k c brzolinije umrl pri >jjg u lleki potnik ob sumljivih simptomih, isti T-1'° ^’uPi° 80 pogreznili v morje. Bil je Ivin i orški trgovec Mehemed Beg Ta- ^1’n'k ^ namenjen v Sv. Ivan v Medui. K take je včeraj zjutraj priplul v Trst in se r(!(j . J Podal pred lazaret. Pasažirji III. raz-i-0( 111 del moštva so bili internirani v laiza-s0 0’ Pasažirji I. in II. razreda in del moštva na ladji. Vsi so dosedaj zdravi. — banr^at naznanja, da z ozirom na pre-časn^nj6 ^agdalenske bolnišnice se za-tl ’ ne Po sprejemalo v isto ljudi, bolne str j su in osepnicah. Nadalje javlja magi-ba t ’ ^a .m°ra biti kruh, ki se ga prodaja n’gih in cestah, oziroma leži na mizah v ] 'nP lokalih, pokrit s tulom. Prestopki se o, ? kaznovali z globami do 100 kron. — (je].caj kolere v Sežani? Iz Sežane: V ne-sn ',(?..PpP0l'dne je tu obolel neki vojak za živimi znaki kolere. Prišel je sem iz dr' r ^ t- m. in je zdravniku tožil, da ima iv t °J Govori se pa, da ga zdravnik ni hotel tančno preiskati in mu je samo odredil, z5,Uaj ostane doma. V nedeljo popoldne je Cel na skednju Polley-jeve hiše, kjer je Pravljal neko delo, hudo bruhati iz sebe. , °sli vojaški zdravnik je konstatiral znake iere in je dal brzojavno poklicati iz Trsta 'otetni voz, ki je bolnika ob 9. uri zvečer j.'“Peljal v Trst v Magdalensko bolnišnico. kjer je bolnik ležal, je bil takoj raz-J z<'r>. Vojakom, ki so se tačas nahajali v l9§nici, je bilo strogo prepovedano^ vojaš-zapustiti. Upati je sicer, da se tu ne gre Vo] pzijatsko kolero, vendar naj nam bo do-l^eho izpregovoriti par besedi. Nerazum-' se nam zdi, da ni vojaški zdravnik dal ^ jPika takoj izolirati, temveč je na to Pj.j al cele tri dni. Zato ni izključeno, da ni ^ kdo drugi okužen od obolelega vojaka. Pad Vemo tudi, da li so bile stavljene pod š Gorstvo vse one osebe, s katerimi je pri-1 bolnik v dotiku. Vsekakor pa ni čuda, k ° bi se med vojaštvom bolezen raznesla, r se nahaja po naših informacijah vojaš- Pica JePiČ v stanju, ki nikakor ne odgovarja higi-P'benim zahtevam. Nesnage je tu kar cele Vj,Pe- Proti koleri pa je edino uspešno zdra-z,( ° snaga. Tukaj je treba energičnih odredb vso Sežano. Zlasti bi morala oblast pre-siT^i nekoliko kmečka dvorišča in strani-P’, ki so prava ognjišča nesnage. Le na ta jj Clh bo mogoče zabraniti, da se tudi pri {? ? ne ugnezdi ta azijska morilka. — av er.a v Italiji. Kakor se doznaje od ^Pprttativne strani, je vsa južna Italija § bzena. V Neapolju je vsak dan 50—60, v Vhnmu, Palermi in Brindisi! 30—40 slu-j nišo. Ni vedel, kaj bi storil. Bil je že 0h v. 0(Udji, tam so ga zapodili, četudi ima U rUav: 8ai vsi tako pravijo. In tudi mladi gAvil nič. »V ,, Urnišljeval je in se slednjič izmislil: grem in tam ga počakam. Ne bo se Jmasti drva, če bo mene videl.« ;\'i t,>°til se je v gozd in sedel na kamen, iil al dolgo, da je prišel mladi s košem c®! nabirati drva. Ulej! Andrej!« a.i hočete?« stareg^11!? se ie Z(Ielo mlademu, da dobi ga j(, Zc v gozdu, in skoraj ustrašil se »Gozd je moj in drva so moja? Poberi se!« »Vaš? Kaj boste vi ž njim? In kdo je rekel to?« i»Stokrat sem ti že povedal in ne bom ti pravil več in ponavljal. Samo poberi se! Ne pustim, da bi mi ti kradel drva!« Kričal je starec in težko sopel. Mladi je stal na mestu in gledal. »Kaj me gledaš. Ali še ne greš! Pojdi!« Stopal je proti njemu z dvignjeno palico. »Vse drugo, tepli me pa ne boste! Prijel je mladi za palico, ki je padala nanj, iztrgal jo iz koščenih rok starca in jo prelomil ter zagnal oba konca daleč od sebe. Starec se je vsedel na tla in besne onemoglosti bil krog sebe. Mladi ni mogel gledati tega, vzel je koš ter šel prazen domov. Stari pa je stražil drva in se tresel mraza. šele zvečer je šel domov. III. Tudi drugi dan in naslednje dneve je stražil drva stari in se ni zganil po cel dan iz gozda. Toda opešal je. Star je bil in mraz ga je tresel, kosti so ga bolele in dež je začel pršiti iz goste megle. »Neumen sem, ker stražim«, je rekel sam pri sebi. »Stražim po dnevi, a po noči, kdo ve, če morda po noči ne nosi drv domov.« Napotil se je domov in kup drv pred pragom se mu je zdel neznansko velik. »Res je, nosi jih.« Tako je rekel in zlezel po lestvi pod streho. V kotu je ležal med staro šaro velik, zarjavel skobec. Stari Kovačin ga je izvlekel iz navlake in ga ogledoval. Bil je še nastavljen in kazal je močne, ostre zobe, nekdaj je služil gotovo kakemu lovcu za nastavljanje lisicam. »Prav si mi prišel,« je zamrmral. Prijel ga je previdno in nesel v vežo. Pogledal je, če ga kdo ne vidi. Nihče. Nato se je podal ž njim po bližnjici čez vrt proti gozdu. Na stezi med dvema skalama je postal. »Tod mora iti, drugje ne more.« Položil je skobec na stezo, zasul ga narahlo z listjem in odšel. Ko je prišel domov, se je zaprl v čumnato in se ni par dni pokazal. ★ ★ ★ Ko je mladi videl, da stari ne reče ničesar in ne straži v gozdu, jte vzel koš in šel po drva. Ni imel navade, da bi hodil vedno po enem potu, zato je tudi dosegel srečno drva in jih naložil čez mero. Zdaj je bil navezan na stezo, ker se je kar krivil pod košem. Poiskal jo je in se je držal: noga je imela bolj gotovo stopinjo. Prišel je v ozko zaseko dveh skal, po kateri je trdo stopal. Tam niso bila gladka tla, nekaki pragovi so bili, in tam, kjer je bilo najožje, je bil največji, stopiti je bilo stal p. d. pri Neuberžu v Podkraju ogenj ter je hitro uničil vsa poslopja, kakor vso krmo, žito in vse drugo orodje. Zgorelo je tudi 57 ovac, 1 koza, 1 junec in 8 prašičev. Škoda se ceni na 40.000 K. Zavarovana vsota znaša pa 22.000 kron. Kako je nastal ogenj, je neznano. Šmihel nad Pliberkom. (Nova sveta m a š a.) Zopet je poslala starodavna trdnjava šmihelska v nedeljo, dne 23. malega srpana t. L, enega svojih najvrednejših sinov k žrtveniku Gospodovemu. Č. g. V e k o-s la v V a v t i je bil, ki je ta dan, obdan od nepregledne se ž njim radujoče mtiožice sorodnikov, tovarišev, sosedov in znancev daroval Stvarniku vesoljstva svojo prvo nekrvavo daritev. Globoko zamišljeno, a zelo poljudno je tem povodom pridigal v lepo okrašeni župni cerkvi slavljenčev ožji rojak g. doktorand Gregor R o žm a n , ki je pred štirimi leti sam stopal baš isto pot. po opravljeni slovesni božji službi, pri kateri so se posebno odlikovali cerkveni pevci, se je sešla vsa družba v gostoljubni gostilni »pri išercarju«, da se še v družbi priljubljenega gospoda novomašnika poveseli v dostojnem praznovanju njegovega najlepšega dneva. Vrsto prisrčnih napitnic je pričel preč. g. dekan Marinič. Sledilo je več nagovorov in deklamacij; najlepša je bila »Samostanska liga«, dvogovor dveh družic v vezani besedi pred Marijinim kipom. Vsa čast gospodom pevcem in tamburašem, pa tudi kuharici in kletarju, ki so nas po skupnem prizadevanju dvignili na višek življenjskega veselja; ob tem smo le pomilovali neutrudljivega in s skrbmi preobloženega »camarja«, ki ga je vrlo zastopal gosp. Lovro Božič. Tebi pa, č. g. novomašnik, želimo, da Te Bog ohrani mnogo, mnogo let v čast božjo in — v korist koroških Slovencev. To Ti želi Tvoj — c e 1 o v šk i gost. Borovlje. Dne 16. julija se je od nas poslovil naš vseskozi spoštovani in priljubljeni. č. g. kaplan Katnik. Ne bomo ga hvalili, saj ga je njegovo delo samo hvalilo. Da je bil vseskozi priljubljen, je pričalo njegovo slovo. Dne 16. julija je bila natlačeno polna cerkev ob njegovi slovesni pridigi, in sleherno oko se je solzilo, ko se je poslavljal tako dobri vzorni dušni pastir od svojih ovčic. Bog daj dragemu govorniku v njegovem novem kraju obilo sreče in božjega blagoslova. Iz Roža. V štev. 212. od 2. avgusta »Gra-zer Tagblatta« vzdihuje znani pangerman iz Svetne vasi, češ, ves Rož se bo v slovenstvu potopil, in kliče na pomoč vsa nemška obrambna društva, oblasti, učitelje in vse h .... . Kaj pa misli ta izdajalska duša? Kdaj pa je bil neki Rož nemški? Vidiš, do-pisun, tukaj si se kar v prvi vrstici žlepnil za dober čevelj nižje. Kovačin je stopil, obložen z bremenom, trdo in — joj! — nekaj se je zganilo pod nogo, zaškripalo, udarilo ga nad gležnjem, na obeh straneh in se zapičilo v meso. (Kovačin se je prevrnil in breme na njega, takrat je začutil drugo bolečino v nogi, hujšo od prejšnje — zlomil si je bil nogo. Komaj in z največjim naporom se je osvobodil bremena in v bolečinah se je rešil skopca, ki ga je tiščal kot v kleščah. Nato se je vlekel domov, počasi in previdno. Rabil je dolgo časa, predno je dosegel hišo in stalo ga je veliko bolečin. Vlegel se je v posteljo in poklicali so padarja. Zravnal mu je nogo, obvezal rano, a bil je prehlajen in zelo slab: nihče mu ni znal pomagati. Stari pa je molčal v svoji čumnati in se ni ganil iz nje. | ★ ★ * Ni bilo dolgo časa potem, ko je zazvonilo pri fari in pokopali so očeta peterim otrokom in moža mladi ženi, mladega Ko-vačina. Vaški padar mu ni pomagal, z vsemi svojimi mazili ne. Tedaj so obsodili tudi lovca Jerana, zakaj njegov skobec je bil, in trdil je zaman, da mu je bil že pred leti ukraden. Plačati je moral občutno kazen. In stari Kovačin se je prikazal zopet s palico v roki na dan: »Saj sem vedel: kradel je in Bog ga bo kaznoval! Tudi lovca je zadela: nima pravice na mojem loviti!« Ljudje so mu kimali in strah jih je bilo. po lažnjivih zobeh. Kako more Rož nemški biti, ko n. pr. niti mati znanega nemškutar-skega kolovodje, Košičevega Pepčka, ni znala nemško, koliko manj šele druge Ro-žanke? Ti govoriš »gewaltsame Versla-vung«. Vidiš, prijatelj, tukaj medejo tvoje vodene možgane besede in prave zapopad-ke, ker bi imel, ako hočeš resnico govoriti, le reči: V Rožu je nevarnost »der gewaltsa-men Germanisierung«. Seveda ljudje tvojega kalibra so pač izgubili vsak pravi čut do resnice in ne vedo1, kaj je leva, kaj desna, ne kaj je prav in kar ni prav. Ali še razločiš seno in slamo? Poznamo dobro želje Nemcev in njih pomilovanja vrednih sodelavcev, naših slaboznanih nemčurjev, kateri prodaja za 25 knofov svoje moštvo svoje prepričanje, svoj značaj, svoj narod in krasno našo slovensko domovino. Ali čakajte neznačajneži, plačilo za vas ne bo izostalo, ko bode enkrat nemška želja dopolnjena, da sliši Koroška do vrhu Karavank Nemcu; tedaj vam bo Nemec pljunil obraz in begati boste morali kakor Kajn! Jože, človek slovenske krvi in nemškutar-ske neznačajnosti, zavida domačinom Slovencem, da se učijo peti, tamburati in da napravljajo igre, po katerih se izobražujejo, da snujejo Orla itd. Jože, ali veš, kaj je napredek? Vidiš, Slovenci korakajo krepko naprej, ti pa zastajaš! LTbogi Nemci, kako trpijo v slovenskem Rožu! Kako javkajo in prosijo podpore, sami si pa ne znajo pomagati. Jože, tukaj igraš lahko častno vlogo! Daj jim ta-le lepi in pametni nasvet: naj poberejo šila in kopita in se poberejo iz doline, ti pa smeš vzeti kadilnico, dohtar iz Bistrice, tvoj prijatelj, pa škropilnico in hajdi čez meje na Prusovsko. Za teboj kakor za dohtarjem nobena mačka ne bo solze potočila. Ubogi bolniki zdihujejo, zdravnik se pa goni po veselicah, po lovih in se vozi okoli. Slovenci, tukaj vsaj jasno vidite, za kaj se gre. Mi imamo najlepše doline Koroške, prebivamo v najlepših pokrajinah, Nemci pa imajo gorati del dežele. Po naših krasnih dolinah se jim sline cede. In še nekaj značilnega! Slovenske posojilnice, slovenska izobrazba, slovenska društva so jim trn v peti; to seveda ni »fortšritlih«! Posebno jih tišči slovenska izobrazba, ker dobro vedo, da je Slovenec silno inteligenten, bistroumen in brihten ter nadkriljuje Nemca. S kakšnim strupenim srdom, kakršnega more razviti le slovenski renegat, je dotič-ni članek v »Grazer Tagblattu« pisan, se razvidi iz psovk, katerih kar mrgoli, n. pr.: Rohheit, Brutalitat, Raufbolde, Frechlinge itd. Slovencem pa podaja ta članek dosti naukov ter nam kliče: Slovenci, vzbudite se, vstanite, združite se, ne cepite s strankarstvom sil, bodite edini in složni bratje in sledite mož za možem zlati zvezdi voditeljici: »Za naš narod se združimo in podajmo si roke, srca, glavo vkup držimo, vlijmo si pogum v srce. Bratje, glave le dvignimo, iskre naj v očeh goré, složno vsikdar nastopimo, složno udarci naj zvene ! Domovina bo ostala, naša bo na vekomaj! Brate, stoj kot trdna skala — skalnat bodi tvoj značaj! Iz Koprivne. (Požar in drugo.) Tudi pri nas smo imeli zadnje dni eno nevihto za drugo. Posebno hudo pa je bilo na dan sv. Ane. Bliskalo in treskalo je neprenehoma. Med drugim je strela udarila tudi v hlev Jakoba Kumra, pd. Novaka, ki je bil takoj ves v plamenu. Težko je bilo gledati, ko so se velikanski plameni vzpenjali proti nebu, a ni bilo mogoče pomagati, ker leži kmetija visoko v hribih sama zase, tako da ljudje niso mogli priti takoj na pomoč. Bilo bi pa ravnotako vse zaman, če bi prišli vsi, ker se na noben način né bi dalo rešiti, tudi če bi imeli dovolj vode na razpolago, kakor je nimajo. Istočasno, ko je strela zažgala, se je vlila tudi velika ploha, ki pa tudi ni mogla ustaviti ognja. Zgorelo je vse seno ki je že bilo spravljeno in ena krava ter eno tele. Drugo živino so še spustili iz hleva. Sreča v nesreči je bila, da ni vlekel ogenj proti oni strani, kjer stojita hiša in svinjak, tako da je to ostalo nepoškodovano. Škoda je vseeno velika, ker pogorelec ni bil nič zavarovan. — Poprav- ljanje podružnice sv. Ane še ni toliko napredovalo, da bi mogla biti cerkvica že letos nanovo blagoslovljena. Največ je temu krivo, ker še ne moremo letos dobiti novega gotskega oltarja. To pa že lahko rečemo, da bo daleč naokoli težko dobiti tako lepo podružnico kot bo pri sv. Ani v Koprivni’ Tudi marsikatera farna cerkev bo zaostajala za našo podružnico. Ha stotine cvetočih otroh umrje vsako poletje na driski. Proti temu nudi racionalna prehrana dojenčkov z mlekom in »Kufeke« najbolj^6 varstvo. »Kufeke« dela mleko laže prebavno iD zabranjuje vnetje v črevesu. Sploh dela »Kufeke* in njegov bogati obseg živil ves organizem in s tem tudi želodec in črevo odpornejša proti bolezenskim kalem. 59 Društveno gibanje. Slov. kršč.-soc. delavskega društva p°‘ družnica v Možici priredi svoj shod dne U avgusta ob treh popoldan na župniškeib skednju s sporedom: 1. Pozdrav predsedniku. 2. Igra: »Prepirljiva soseda« in h koncu šaljiv prizor. Vstopnina: sedeži 30 vin-, stojišča. 20 vin. K obilni udeležbi vabi odbor- Medgorje. Marijina družba ponovi dn® 20. t. m. popoldne še enkrat lepo žaloigro v petih dejanjih »Vestalka«. Zraven boste še dve deklamaciji, ena od teh »Kamenin ribič«. Vstopnina kakor navadno, za cerkvene namene. — K obilni udeležbi vabi vodstvo. Dobrlavas. Tukajšnje Kat. slov. izobraževalno društvo priredi na Veliko Gospoj-nico dne 15. avgusta t. 1. popoldne po blagoslovu v »Narodnem Domu« shod z govorom in igro »Večna mladost in večna lepota«. Vstopnina bo 20 vin. za osebo, otroci plačajo polovico. K obilni udeležbi vabi odbor. Cerkvene vesti. Sodaliteta Ss. Cordis vabi svoje ude na mesečni sestanek, ki se bo vršil v četrtek, dne 17. t. m., ob pol 2. uri popoldne v »Delavskem domu« v Celovcu. Gospodarske stvari. Sijajni uspeh subskiibcije Ljubljanske kreditne banke. Vkljub nenavadni letni dobi in precej neugodnim razmeram na denarnem trgu je imela subskripci j a na nove delnice Ljubljanske kreditne banke zares nepričakovan uspeh. Namesto določenih 7500 komadov je bilo podpisanih do 31. h1-mes. čez 11.000 komadov, torej za 50 odstotkov več. Omeniti je tudi dejlstvo, da je bilo podpisanih skoraj 2 milijona kron delnic od novih delničarjev, in to zlasti iz Češke, Kranjske, Bosne-Hercegovine ter celo tudi od nemških delničarjev. Vse to je najboljši dokaz zaupanja, katerega uživa banka na denarnem trgu, in bi bilo le želeti, da se vsaj prihodnjih subskripcij udeležijo naši domači krogi v večji meri, kot so to štorih to pot. Gnojite ajdi! Pri nas zavzema strniščna ajda važnp mesto. Pridelek ajde se je pa začel krčiti) da so kmetovalci že začeli dvomiti, če se ja izplačuje pridelovati. Vzrok pičlemu Vrl' delku ajde tiči edinole v izsesani zemlJ1’ oziroma, ker se ajdi ne gnoji. Med našimi gospodarji je razširjeno domnevanje, da je ajda nekaj postranskega ki se seje na strnišče, zato da njiva h1 prazna, in ker tako ne potrebuje drugeg1! kakor plitvega oranja in zavlečenja. Da bi ajda tudi gnoja potrebovala, na to nihce ne misli. ... Vsa ta domnevanja pa niso prava, kapi ajda vzame zemlji in torej potrebuje nal' manj toliko ali še več redilnih snovi, ka^P* * kako drugo žito. Če mora torej njiva is leto zapored dati dvakraten pridelek, P°tP? pač ni čuda, če je utrujena, in ker aJh pride druga na vrsto, zato dobi le ostan '^ gnojilne sile, ki jih je prej požeto žito še a njivi pustilo. Ti ostanki gnojilne sile majhni, in ker se je pri nas od panatile ^ z ozirom na rudninske snovi premalo S jilo, so naše njive izsesane, ip zato je pridelek ajde od leta do leta pičlejši. [fììte mi Jilsturii slatii»“ Ss edino slovenska ter najboljša zdravilna in namizna kisla ___, Naroča se: Tolsti vrh, p. Guštanj, Koroško. vsakega zaboja plača podjetje 20 v. v društvene narodne namene, kamor naročnik določi. ^ vNa 1 ha njive vzame iz zemlje povpreČ- dušika kalija fosforo ve kisline Pšenice . 52 kg 263/4kg 30 3/4 kg ajde . . 5i „ 53 „ 213/4 kg Iz tega je razvidno, da ajda potrebuje ^°liko redilnih snovi kakor žito, kalija pa j*.6 enkrat toliko, zato pa ima gnojenje s ka-.devimi gnojili pri ajdi zelo velik učinek in lstotako s fosforovimi gnojili, ker je fosfo-r°Ve kisline v naših zemljah že od narave klalo. Kdor torej hoče pridelati zadosti ajde, 1° mora sejati na dobro gnojno zemljo, ki liha v sebi toliko redilnih sinovi na raz-P°lago, kolikor jih ajda potrebuje, in ker Pii setvi na strnišče zemlja ni v takem stanu, zato se mora ajdi pred set-v i j o gnojiti. !S hlevskim gnojem gnojiti nima praska uspeha, ker se ta gnoj prepočasi razdaja za hitro in kratko dobo rastočo ajdo, ki vrhutega ima naš hlevski gnoj premalo omenjenih rudninskih snovi v sebi. Iz tega Vzi'oka so za gnojenje ajdi najprimernejša umetna gnojila. Na dušik se nam pri ajdi ni toliko oziati, ker ga ajda. za silo že še dobi na str-PišČu in ker prebohotne rasti z ozirom na Potrebno hitro dozorenje ni niti želeti. Najvažnejša redilna snov, ki jo moramo Pjdi dati, če naj bogato obrodi, je fosforova kislina, a ta mora priti na njivo v taki obliki, da jo ajda more ponziti v kratki P°bi svoje rasti, t. j. v osmih tednih. Ajdi J 6 torej gnojiti s is ui p e r f o s f a -tom, ki ima v sebi v vodi raz-1 o P n o f o s f o r o v o kislino. Kdor bo ajdi gnojil s samim super-[osfatom, bo, seveda ob ugodnem vremenu ki če ne bo slane, imel gotovo izboren pri-Polek, ki bo pa še boljši, če bo rabil poleg skperfosfata še kako kalijevo |kojilo, n. pr. kalijevo sol, pepel itd. — ^aJnit kot kalijevo gnojilo pri ajdi ne gre 1>abiti vsled klorovih spojin, ki so za ajdo ^rup; zato se mora reči, da je kajnit ajdi Vodljiv. Svetujemo našim gospodarjem, da ajdi ka popisani način gnojijo, ker jim bo bogata žetev obilo povrnila stroške. Na Kranjskem imamo že krasne uspehe s tem gno-Khjem, dokaz, da naši gospodarji porabijo ka leto blizu 100 vagonov superfosfata za khojenje ajdi, dasi je kmetijska družba šele Pred malo leti pričela gospodarje vzbujati b temu delu. Omenjeni gnojili naj se tik pred setvijo [ke poprej) pomešata ter posejeta po spra-?eni njivi; potem se vseje ajda in podvleče. ^a vsak mernik semena naj se vzame 25 kg skperfosfata, in če se gnoji tudi s kalijevo s°ljo, tedaj tudi te 10 kg. Rudninski superfosfat se dobiva pri kružbi po 7 K in kalijeva sol po 12 K 100 kg. ybe gnojili se oddajata le v vrečah: super-‘°sfat po 100 kg, kalijeva sol pa po 50 in 100 kg. Kdor ne potrebuje cele vreče, naj karoči gnojila skupno s kom drugim. Skup- naročila sploh priporočamo, ker se s tem 2elezniški stroški izdatno znižajo. .Nujno pozivam o v se ti s te, ki Mislijo ajdi gnojiti z umetnimi ^kojin, da jih pravočasno na-bkče, kajti tik pred setvijo je z.naroči li tak naval, da t v o r -kiča ne more nam in tudi mi ne karočnikom ustrezati. »Kmetovalec.« štetje sadnega drevja. Po naročilu vla-k® in deželnega odbora se bode na Štajer-|nem vršilo letos štetje sadnega drevja, ^tele se bodo tudi vrste sadja. Izvršili bodo t0 štetje deželni vinorejski funkcionarji. Sladkor se je na praškem trgu zopet po-kražil za, 90 v. V Hamburgu in Magdeburgu 0 cene poskočile za 40 fenigov. „ vSrbija proti živinski kugi. Največja ne-eca za srbsko živinorejo je živinska kuga, ise zanaša v Srbijo iz Turške. Zato ima Ra take težave pri,sklepanju trgovinskih pogodb za izvažanje svoje živine. Doslej se je ta država sama le malo ganila, da bi rešila kmetsko ljudstvo te strašne škodljivke njegovega blagostanja, a sedaj obeča biti bolje. Izšla je naredba, da se v območju 37 kilometrov od turške meje vodijo natančni katastri živine, ki jih bo nadziral živinski revizor. Za visako glavo, ki bi se našla nevpisana, bo posestnik strogo kaznovan. Raznoterosti. doreči gozdovi na Tirolskem. Dan na dan se sliši o novih požarih. Strašna suša, ki so jo občutili zlasti v Ameriki in na Angleškem, je izsušila zemljo in vzela razstlinam življenjske moči. Zato tudi ni čuda, da od vseh strani prihajajo vesti o velikih požarih. Največji požar pa je zaznamovati te dni na Tirolskem, kjer gorijo gozdovi od Franzensfeste do Brennerja. 400 hektarov smrekovih gozdov je že več dni v plamenih. Noč in dan delajo ljudje, da bi c%enj pogasili, toda zaman; le hudi nalivi bi mogli požar ustaviti, človeške sile so za to preslabe. Ognjegasci so obrnili vso skrb sedaj le na to, da omejijo požar, zlasti da se ne razširi v Pustriško dolino. Že sedaj cenijo škodo na zgorelem lesu na 1 milijon kron, ne glede na to, koliko truda in denarja bi stalo za novo pogozdovanje. Minolo nedeljo se je gozdni požar razširil tik do Franzensfeste. Ob gozdu ležeče hiše so morali takoj izprazniti. V Franzensfeste in v Bolcanu so odredili, da morajo strehe neprenehoma polivati z vodo. Posebno marljivo je vojaštvo, ki «e vsled utrujenosti menjuje. Vedno nove čete iz bližnjih mest dohajajo, da nadomestijo utrujene. Sodi se, da so požar že omejili. Velika nevarnost za ognjegasce so žareči kameniti plazovi, ki nastajajo vsled požara na strminah. Ponoči je pogled na gozdni požar nekaj strašnega. Kakor daleč nese oko, je videti ognjeno morje. Vojska muham v Ameriki. Amerikanci so napovedali muham vojsko. Znano je, da muhe prenašajo bolezni, zato so v Ameriki sklenili, vso mušad pokončati. Povsod ob cestah je videti celo imenitne gospode s tablicami z napisom: »Pobijte muhe!« Veliki časniki prinašajo povečane podobe muh z raznimi bacili na nogah. Za ubijalce muh so razpisana darila. V nekem poročilu zdravstvenega oddelka naznanja dr. Mur-rey, da je pri tekmi za pobijanje muh 25 najboljših uničilo 641.150 muh, in ti junaki so bili 13 dečkov in 12 deklic v starosti od 10 do 15 let. Junakinja v tem boju zoper muhe je ISletna Layton Burdette, ki je ostala zmagovalka pri tej tekmi; ubila je namreč 82.600 muh. Prejela je zato darilo 1000 kron. Gostilne in trgovine, v katerih se nahajajo muhe, ti bojeviti vojaki bojkotirajo . 50 otrok pri kopanju utonilo. Iz Rima poročajo, da je v Areni pri Stradelli zgodila se grozna nesreča. Velik vrtinec je pograbil ob morju 50 otrok, ki so se kopali in jih odnesel s seboj. Vsa pomoč je bila brez uspeha. Vsi otroci so potonili. Velik požar. — 10 milijonov škode. V Toplicah na Češkem je pogorela tovarna za steklo tvrdke InWald in tovarna za železnino. Požar je izbruhnil ponoči. Ostale so samo razvaline. Škodo ge ceni na 10 milijonov kron. V obeh tovarnah je bilo uslužbenih 1300 delavcev, od katerih bo sedaj velik del brez dela. Umor pri svatovščini vsled političnega prepira. Pri nekem ženitovanju v Czyzynyju poleg Krakova je nastal vsled političnih vzrokov prepir, v katerem je bil ubit kmet Zybura, ki je bil pristaš poljske ljudske stranke. Orožniki so aretovali več oseb. Ruski roparji. V bližini kolodvora v Lo dzu so napadli roparji trgovca Bogu sl aw-skega ter ga pobili na tla, nakar so mu uro-pali 10.500 rubljev. Nekaj ljudi je prihitelo napadencu na pomoč, a roparji so nanje streljali ter ranili dve osebi. V splošni zmešnjavi so pobegnili nato brez sledu. Posledica tatvine sadja. Iz Rima poročajo: V Auziju je streljal posestnik Luciani na četovodjo Macchi in tri vojake Foglio, Castiglione in Luoni, ker so mu na; vrtu ukradli nekaj fig. Pri tem je ranil vojaka Castiglione in Luoni. Luciani je bil areto-van. Vsled njegovega postopanja pa mu je razjarjeno prebivalstvo zažgalo v noči hišo, ki je pogorela do tal. Družinska tragedija. Iz Weimara poročajo, da je v bližnji Zelli ustrelil nek čevljar svojo hčer, ker je imela proti njegovi volji neko Ijubavno razmerje. Nato se je čevljar ustrelil tudi sam. Samoumor protestantskega duhovnika. Gorica, 8. avgusta: Danes okrog 9. ure zjutraj, ko je vstopil cerkovnik protestantske cerkve v Gorici v stanovanje pastorjevo, ga je našel mrtvega. Samomorilec je okrog 40 let stari Herman Breitenau, ki je nadomeščal začasno pastorja Schmida, ki se nahaja v letovišču. Samomorilec je izpil strup ter tako končal. Pod njim pa so našli še daljšo vrv. Sodijo, da se je nameraval obesiti, če bi strup ne bil zadoščal. Po Gorici se je razneslo, da se je zastrupil pastor Schmid, kar je povzročilo senzacijo. Samomorilca so odnesli v mrtvašnico, kjer so ga obducirali. H. Breitenau je baje oženjen in ima družino. Velik požar v Rusiji. V gouvernementu Kazan gore vladni gozdovi v obsegu petih kvadratnih kilometrov. Na tisoče ljudi sodeluje pri gasilni akciji. Škoda je ogromna. Mesto žensk. Ne daleč od Pariza je malo provincialno gnezdo, v katerem ima ženski spol med prebivalstvom toliko pretežno večino, da moški skoro v poštev ne pridejo. To je namreč mestece Froiissy v departe-mentu Oise, v katerem skoro vse uradniške posle od magistratnega tajnika do pismonoše upravljajo ženske. Poštarica v Froissyju je bila tudi edina pri predlanskem štrajku poštnih in telefonskih uradnikov, ki je kljub vsem dogodkom vztrajala v službi. Brzojavno službo opravljajo v tem okraju tri dekleta. Na kolodvoru upravlja neka ženska službo postajenačelnika ter posluje tudi kot železničarska blagajničarka in čuvajka. Tudi mesto občinskega sluge je zasedeno' od ženske. Nadalje opravlja posle javnega kli-carja, ki med ropotanjem bobna naznanja na uličnih vogalih imena novoporočencev, tudi ženska. Da vodijo razne obrti v mestu večinoma vdove, je popolnoma, naravno. V tem mestu so volili tudi žensko občinsko upravo, a je prefekt volitve na podlagi obstoječih zakonov proglasil za neveljavne. Proti ženski vladeželjnosti se pojavlja med moško manjšino huda reakcija,, ki se je pred kratkim pokazala celo v bojkotu brivnice z ženskim osobjem. Ko pa je umna lastnica brivnice naročila iz Pariza brivskega umetnika, v čegar rokah je britev postala krvavi operacijski inštrument, so se ubogi moški udali in sedaj jih zopet brijejo nežne ženske roke. Zopet umor duhovnika na Francoskem. Sévérinu so 27. m. m. začuli iz župnišča strel, kmalu nato pa je pritekel na cesto ves krvav župnik, ki je klical na pomoč. Prihite-lim ljudem je odgovoril: »Odpuščam vam, naj bi vam tudi Bog odpustil!« Nato je izgubil zavest ter je čez nekaj ur umrl. Za morilci doislej ni nobenega sledu. Velike povodnji v Ameriki. V New Orleansu je prestopila reka Exovioto bregove. Število smrtnih žrtev vsled velikih poplav znaša na stotine Ijudi.^ Številne plantaže so uničene. Neka ameriška bojna ladja je odplula ponesrečencem na pomoč. Neka topničarka je rešila 200 ljudi. Drzni roparji. Iz New Yorka poročajo: Zlatar Štern je bil umorjen ob belem dnevu v enem najobljudenejšem okraju, ko je bil v svoji trgovini ter je branil pred štirimi vlomilci svoje dragocenosti. Roparji so se pripeljali v avtomobilu; eden izmed njih je zagnal kamen v izložbeno okno, drugi je pograbil bisere v vrednosti 40.000 mark, tretji je ustrelil zlatarja, četrti pa je vodil avtomobil, na katerem so roparji neovirano ušli. 105 hiš pogorelo. Iz Komaroma javljajo, da je vsled suše nastal velik požar. Zgorelo je 105 hiš. 176 rodbin je brez strehe. VŽIGALICE družbe sv. Cirila in Metoda. Zaloga pri Jv. Perdanu v Ljubljani. Zahtevajte in kupujte pri vseh trgovcih slovenske Ciril in Metodove vžisolice ki so priznano najboljše. Glavna zaloga pri tvrdki Ivan Perdan v Ljubljani. VŽIGALICE J Spominjajte se obmejnih bratou! Loterijske številke. Praga, 2. avgusta: 62 18 63 78 64 Dunaj, 5. avgusta: 34 83 35 42 68 Gradec, 5. avgusta: 68 54 69 29 13 Zaloga sukna, platna, modnega in manufakiurnega blaga. g[S[i[l[S[!gHHd[y [1HS[1[S[11] miai m miaai se išče za občino Bistrica pri Pliberku, kjer je zadosti dela. Več pove županstvo Bistrica, pošta Šmihel pri Pliberku. HHISESiSISIlSESSllllSStSSESS Jožef Božičv Cel0V(:M Beljaška cesta štev. 14 trgovec z mešanim blagom kupuje in prodaja vsakovrstne deželne pridelke, kakor žita, maslo, sir, jajca, mleko itd. Zlasti priporoča patentirano olje za večno luč in oglje za kadilnice vsakovrstno kadilo, francoski in navadni stenj, voščene in druge cerkvene sveče itd. «***■»■**'«• •IV* irnnr-annr-n-ant-ir-u—u-n—ir-in □C3C3I D D D D je nanovo izšla knjiga: D g Življenje svetnikov g g in svetnic božjih, g D Spisala dr. J. Rogač in M. Torkar. D □ D Dva dela, druga izdaja. D Cena: Mehko vez. K 8’—, za družnike D ] K 6’—, po pošti franko KI1— več. — Q H V dva dela trdo vez. z usnjatim hrbtom (j n K 12'—, za družnike K 8’80, po pošti n q franko K1‘— več. nai-3r ant-anne^t-ic-ae-ainr-n—iit ir u—in Zdravilih Toplice na Kranjskem, nostaja Straža-Toplice na dolenj. železnici. Toplice z indiferentnimi snovmi z 38° C, zdravljenje s pitjem in kopelmi. Posebno učinkujejo pri protinu in skrnini, ischias, neuralgiji, kožnih in ženskih boleznih. Veliki kopalni bazeni, ločene kopeli in močvirnate kopeli. Zložno urejene sobe za tujce, igralne in družabne sobe. Zdravo podnebje. Dobro pogozdena okolica. Dobra in poceni restavracija. — Sezona od 1. majnika do 1. oktobra. Prospekti in pojasnila brezplačno pri upravi kopališča. Franc Souvan sin Ljubljana, Mestni trg 22 in 23. ili Največja zaloga preprog, □□□□□□□□□□□□a Popolne opreme za neveste. Lovske puške Prva DorovsKa orožnotovar-niška družba Ceniki brezplačno vseh sestav, priznano delo prve vrste, z najboljšim strelnim učinkom, priporoča družba z omel. zavezo : v Borovljah na Koroškem. poštnine prosto. Lekar- narja i iSm-ia balzam. Edino pristen z zeleno redovnico kot varstveno znamko. Postavno zavarovano. Vsaka ponaredba, posnemanje ili razprodaja drugih balzamov z znamko, ki lahko moti, se bo sodnijskim potom zasledovalo in kaznovalo. —Nedosegljivo zdravilno sredstvo proti vsem boleznim dihal, pri kašlju, zasliženju, hripavosti, olajša katàr, prsne in pljučne bolezni, posebno dobro sredstvo pri influenci, želodčnim boleznim, vnetju jeter in slezene, netečnosti, slabi prebavi, zapeki, proti zobobolu in ustnim boleznim, trganju v udih, opeklinami, prišču itd. 12/2- ali 6/1 ali 1 velika specialna steklenica K 5’60. Lekarnarja il. Thierry-ja ' edino pristno centifolijsko mazilo Allein echterBalsam ius der Schulzengel-Apoinekedu A-Thierry in Pregrada bi lUlàtw-SttiarbrunB/ zanesljivo in sigurno učinkujoče proti vsem še tako starim ranam, tvorom, ranitvam, vnetjem, nljesom, odstrani vso tuje reči iz telesa in prihrani marsikatero bolestno operacijo. Zdravilno sredstvo proti še tako starim ranam itd. 2 lončka staneta K 3’60. Izdelovatelj : Adolf THIERRY, lekarna PRI ANGELU VARIHU v Pregradi pri Rogatcu. Dobiva so skoro po vseh lekarnab. Na debelo v medicinaldroperijah. Zaradi bodočega novozidanja :: hiše je krojno blago po znižanih cenah naprodaj. ] | Za prekupce posebne cene Z velespoštovanjem MlTOn RENKO, CeloueC. vogel Novi trg in Kramerjeve ulice* 1000 družin se oblači s tkalnimi izdelki te SPV-U! Pošiljateu za poskušnjo po po-uzetjn: 23 metrov zihenkanafasa »Rekordia«, rdeče ali modro prižastega, K 10-60. 23 metrov belega platna za srajce »Iris« samo K 11-—. Vzorce brokata, damasta, oksforda in apartnega modnega blaga razpošilja radevolje zastonj Starek & Machané Spy št. 59, Češko. Hotel Trabesinger o Celovcu Velikouška cesta št. 5 se priporoča potnikom, ki prenočujejo v Celovcu- Tukaj najdejo lepe, snažne in pozimi zakurjene sobe po 1 K do 5 K, okusne jedi, dobro pijačo poceni. Veliko dvorišče za vozove in trije hlevi za konje. Za zabavo kegljlŠCC, služi pozimi zakurjeno. Na kolodvoru pričakuje gostov domači omnibus. ™&“„a senčnatem vrtu- V tem hotelu najdeš vsak dan prijetno slovensko družbo, posebno ob sredah zvečer. Velike duorane za shode in veselice. Podružnica Ljubljanske kreditne banke v Celovcu Delniška glavnica K 5,000.000. Rezervni fond čez K 600.000. Denarne viene obrestujemo go ob bne vloge bo dne vzia. Kolodvorska cesta št. 27. Zamenjuje in eskomptuje izžrebane vrednostne papirje in vnovčuje zapadle kupone. Daje predujme na vrednostne papirje — Zavaruje srečke proti kurzni izgubi. Vinkuluje iu devinkuluje vojaške ženitninske kavcije. Eskompt in incasso menic Borzna naročila. Centrala v Liubllani. PoMce v Spijem. Irsln. Saraienii in C1!E- Turške srečke. Šest žrebanj na leto. Glavni dobitek. 300.000 frankov. Na mesečno vplačev. po K S-- L komad. Tiske srečke s 4 »/o obrestmi. Dve žrebanj na leto. Glavni dobitek K 180.000. Na mesečno vplačevanje po K 10-— za komad. Prodaja vsoti vrst vred. papirjev proti gotovini po dnevnem kurzu- Lastnik in izdajatelj: Gregor Einspieler, prošt v Tinjah. — Odgovorni urednik: Mihael Moškerc v Ljubljani.