42. številka. V Trstu, v sredo 25. maja 1887. Tečaj XII Opazke. Vsi dopisi «<■ poiiljftjo urednlfttru v ulici Torrente. 12.Y»»k list mora biti frankirun. Rokopisi hp ne Tračaju. tanti® Inoernti (rH/.ne vrate naznanila in po-«lanice) se zaraounijo po pogodbi ; pri kratkih oglasih z drobnimi črkami se plačuje 2a rnuko besedo 9 nov Naročnino, reklamacije in inserate prejema cpnvnlitTO, ulica Torrente 12. EDINOST • Edinoii« izhaja dvakrat na teden, vsako iredo in soboto ob 1 uri popoludne. earvs Cena z a vse leto s prilogo 1 for , za pol 3 for .»O nov., za četrt leta 1 for. J» nov — Edinoit brez priloge stane za celo loto O for., za pol leta 3 for., za četrt leta 1 for. 50 nov. — Posamezne Številke ho dobivajo pri oprav-niStvu, v prodajalnicah tobaka v Tritu po i» nov., v Gorioi in v Ajdovičinl po • nov. Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko. »V edinosti ,fo ti ofi«. Proračunska debata v državnem zboru. (Dalje.) V prvo nam gre toraj dokazati, da imajo tudi poslanci drugih kronovin. posebno pa Slovenci, pravico mešati se v zadeve Trsta in še posebno v zadeve Slovanov, v primorskih deželah živečih. Mi nismo centralisti, ali zdrava pamet nas uči, da no bi bilo niti treba skupnega parlamenta, ako bi se moral vsak poslanec omejiti v svojih govorih le na zadeve kronovine, v katerej je bil izvoljen ; tako načelo bi se dalo kmalo dovesti ad ab-surduni, kajti na vse zadnje bi se lehko velelo, da poslanec se ima brigati le za okraj, v katerem je bil izvoljen. Sicer pa je taka omejitev tudi proti izrečnim določbam naše ustave. Kar se pa tiče Trsta, to mesto zahteva od vse države toliko žrtev, ono je tudi glede trgovine za vso državo take važnosti, da je skoro sveta dolžnost vsa-■cega pravega avstrijskega poslanca, da se briga za ta vrata na morje naše velike države, in gotovo bi bile tržaške zadeve jako slabo zastopane, ko bi se imeli za Trst brigati le Burgstaller, Luzzatto in pa njihovi prijatelji. Vsak dober avstrijski poslanec ima tudi pravico tirjati, da se v Trstu ne uganja politika, ki jo nasprotna avstrijskim interesom, in ko bi bili v Trstu vsi za-alepeli — potem bi se po teoriji onih gospodov moralo pustiti, da slepec slepca vodi. Mešanje slovenskih poslancev v zadeve primorskih Slovencev je opravičeno tudi iz stališča narodnega prava. Kranjski in mi Primorski Slovenci smo jeden narod, prav tako, kakor so istrski in tržaški Italijani tudi jeden in isti narod. Na podlagi narodnega prava, katero italijanski pisatelj in filozof Mamiani tako natančno razločuje, imamo torej pravico in dolžnost, da skupno skrbimo za razvoj naše narodnosti in ako mogoče tudi za politično združenje. Zadnje je tudi na našem narodnem programu, katerega hočemo naravno izvesti v postavnih mejah ; dokler pa se to ne izvrši, imamo baš pravico zahtevati narodno avtonomijo, kar pomenja toliko, kakor da se nobena druga PODLISTEK. Prvega majnika. Spisal Fran Št. Andražkl. I. (Konec.) Pozno jeseni istega leta koraka počasi mladenič zagorelega lica, pol vojaški oblečen proti našej vasici. Vsako toliko časa se ustavi ter nekaj premišljuje. Beseda „Milka" uide mu večkrat iz ust. Kdo je počasni potnik? Štefanov France se je vračal od vojakov, a ne več tak, kakor je zapustil našo vasico. Oko sicer mu jo tudi danes rosno, kakor onega jutra, ko je odhajal, ko je zadnjič videl svojo Milko, a desno nogo — nema več. Tudi on se jo bojeval jako hrabro pri Kustoci, a sovražnikova svinčenka inu je poškodovala desno nogo. Ker ho mu jo morali odžagati in nadomostiti z leseno, bil ni več sposoben za vojake. Oprostili so ga tedaj vojaščine. O turaku dospel jo do županovo krčme ter vstopi. Pri ognjišču je sedela Milka ter pripravljala večorjo. Ko ugleda potnika, odhiti k njemu, da bi ga vprašala, česa si želi; a kako se ona začudi, ko ugleda — hvojega Franceta. Z besedami: „France — Ti!" spusti se mu v naročje ter£od veselja iht^, ker vidi zopet predragega svojega ljubcka. France pa le molči; narodnost ne smo vtikati v čisto narodne radeve druge narodnosti. Do to avtonomije mora v Avstriji priti, ker drugače ni niti izvedljiv program sedanje vlade. Tega pa mi tržaški Slovenci ne bi nikoli mogli doseči, da nas ne podpirajo drugi naši bratje, in ako bi nas oni prepustili tržaškim lahonom, da nas oni poitalijančujejo. PoitalijanČevanje pa je poleg pregreška proti narodostnemu pravu, tudi pregrešek proti državi samej, ker po poitalijanče-vanju bi se razširilo narodno pravo narodnosti, katera ima v mejnej državi na milijone bratov, ki teže na izvršitev narodnega prava do skrajne pičice, kar pa ni mogoče na podlagi nobenega prava — dokler so tukajšnji Italijani pomešani se Slovani in dokler so Slovani v teh mejnih deželah celo v večini. Uprav s tega stališča mi niti ne moremo smatrati za pravega patrijota onega, kateri teži za tem, da se slovanski element v Primorju popolnoma zatre. V ostalem pa se čudimo tudi nedoslednosti obeh imenovanih tržaških poslancev, kajti ona sta se uprav v tistem hipu skoraj potezala za Italijane v Istri, Dalmaciji in v Tridentu, ko sta namreč zahtevala italijansko univerzo v Trstu, ko sta slovanskim poslancem iz Kranjske hotela prepovedati vsako potezanje za narodne interese svojih rojakov, na Primorskem živečih. Doslednost v izjavah dičt moža, zastopnikom v parlamentu pa je doslednost prva lastnost, ker ljudski zastopnik ne bi se smel smešiti s tem, da danes zagovorja to, kar jo včeraj oporekal. Sicer pa priporočamo tržaškim mestnim očetom naslednjo kratko zgodovinsko studijo, katera jim ima tudi s zgodovinskega stališča dokazati, da imajo posebno kranjski poslanci kaj govoriti o Trstu. Prevelika razširjenost avstrijske monarhije pod Karlom V., v katerega deželah ni solnce nikoli zatonilo, delala je velike težave glede vladanja, posebno pa zarad velike različnosti dežel v klimatičnem, narodnem, gospodarskem obziru, in napotila je najbrže kralja Karola V., da se je določil pripustiti pravo avstrijske dežele svojemu bratu Ferdinandu. 28. aprila 1521. sta sklopila oba brata v Wormsu pogodbo delitvo, po katerej je dobil Ferdinand Avstrijo nad in pod Anižo, Štajersko. Koroško in Kranjsko. Od Kranjskega pa se je imela odtrgati vindiška mejna dežela (Windische Mark), Istra, Kras s Trstom in Reko, in kakor posebno državno telo priklopiti španjskemu posestvu v Italiji, t. j. milaneš-kemu in kraljestvu napolitanskemu. Ko pa je nadvojvoda Ferdinand sklical 15. junija 1521. deželni zbor kranjski v Ljubljano, da mu stanovi store obljubo, potegnoli so se ti zadnji odločno za integriteto (neraz-deljivost) deželo in posebno povdarjali Avstrije stališče kakor primorska in trgovska oblast, ter so izjavili, da ne store obljube pokorščino, ako se imenovani deli Primorja zopet ne združijo z materjo zemljo. To jako energično postopanje je doseglo svoj namen ; v drugoj delitvenej pogodbi od 30. januvarja 1522 so bili odtrgani deli zopet Avstriji, oziroma Kranjskej priklopljeni in kranjski stanovi so se na to poklonili in zvestobo obljubili na nedeljo jubilate leta 1522. svojemu novemu vladarju. Tako piše Avgust Dimitz, c. kr. finančni svetovalec, v svojoj zgodovini Kranjskega vojvodstva, Ljubljana 1886. Temu zgodovinarju, kateri je pripadal bolj nemško valnoj nego narodnoj stranki na Kranjskem, gre vsa vera, vsaj je njegova nepristranost neovrgljiva in potem se on naslanja na veljavne dokumente, kateri se nahajajo v Ljubljani in na Dunaju. (Dalje prih.) Duhovni višji pastir pred lahonsko sodbo. Gornji naslov se nam zdi pristujoč temu članku, radi Česa smo ga tudi izbrali kot popolnoma podajajočega se istinitosti. Rečeni duhovni pastir je tržaško-koperski škof, ki jo prisiljen odgovarjati krivičnemu in sramotnemu obdolžavanju od strani la-honov v mestnem zboru — pravih Židov v čutih. Kot pristaši njegovi in verni udje edino prave katoliške cerkve, zagovarjali smo uže iz začetka pravično škofovo postopanje, ter grajali sramotne napade tržaških judov in zloglasne pobalinske klike, I ki jim z galerije v mestnej hiši s ploskanjem pritrjuje. Izrazili smo tedaj svoje mislil si je, da ga sedaj še krasnejša deklica ne bodo ljubila, ker ima leseno nogo. „France, me li ne ljubiš več!14 vpraša ga zalo dekle. „O da, predraga!" odgovori France. „Kaj pa Ti je, da molčiš, da nisi vesel, ko si se vrnol tako hitro?" „Vrnol sem se, predraga! A ne več kakoršen sem Te zapustil. Potiptji mojo desno nogo, in zveš vse, kar mi srce teži." Milka ni opazila, da ima France leseno nogo, ker je bil mrak. Ko sedaj zapazi, milo vzdahne: „Ubogi France!" ter se zgrudi na stol. France sede k njej ter jej zašepeče prav ljubko: „Me li tudi sedaj ljubiš, ko imam leseno nogoP" Ona se zravna, stisne mu desnico ter reče: „Predragi, zakaj ne bi Te ljubila več? Saj sem Ti obljubila pred odhodom, da Te bodem ljubila večno!* France jo objame in strastno poljubi. Ker je prihajalo hladno, povabi ga Milka k ognjišču. Tam jej pripoveduje France o deželah, koje je videl, in o njih prebivalcih, o bitkah, posebno pa o častitljivem starčku, o očetu Radeczki-ju. Med tem so vrnejo županovi s polja; vsi veseli pozdravijo Franceta, a obžalujejo, da mu je poškodovala sovražnikova svinčenka nogo. y Hitro se je širila vest po fari, da se je Štefanov France vrnol od vojakov, pa misli napram obema strankama, ter predočili, kakor menimo, vernemu našemu ljudstvu grozovito razmere, ki so nadvladale, od kar imajo lahoni v tržaškem zboru ozbiljno večino, ter obžalovali, da slavna vlada to počenjanje mirno pušča. Izrazili smo s tem srčno menenje in čute našega naroda, ki še vedno veliko drži do vero svojih pradedov. In res, da smo istinito pravo povedali, dokaz nam je bil to, da smo radi tega bili celo osebno napadeni, ter navalili na se celo osebno jezo in maščevanje ! Ali o tem zadosti. Razmere, koje smo tedaj slikali, v resnici so taksne ; lahoni so istinito črne duše, brezbožne in brez-sramne. Goli napuh in nevednost, v obliki preveliko „učenosti", vodi jih do dejanj in določeb, ki bijejo v obraz pravemu razumu in zdravej pameti. Velevati jim bi bilo s Preširnom, naj sodijo kopita, ter se no vtikajo v stvari, ki ne spadajo v njihovo področje in o katerih toliko umejo, kolikor zajec na boben. In če hočejo zamoriti vsak plemenit čut, ki se objavi v narodu, ki zdihuje pod nesrečno njih vlado, za Uoga, naj pustč vsaj vero; če so so zakleli zamoriti v ubogih Slovanih vsako narodno čut, naj spoštujejo vsaj verska njegova čutila! Ali tudi proti tem so se zakleli! Kot apostoli nevere in pogubonosnega liberalizma hočejo svoje postave vsiljevati tudi tja, kamor njih področje ne sega ; hočejo tiranizovati tudi tam, kdor tiransko gospodstvo in sila nič no pomore. Hočejo ti namreč ukazovati celo katoliškim pastirjem, ter jih napadati zgolj iz razloga, ker zadnji nočejo stopati za njihovimi stopinjami in no podpirati njih tiranskega in krivičnega početja! „Prosta bodi cerkev v prostoj državi!". Trst jo prosto mesto in tudi njemu je po državnih zakonih dovoljeno in zagotovljeno izraževati javna svoja verska čutila ; cerkev v Trstu je, kakor povsod drugje v Avstriji, prosta v svojem početju in isto tako so v verskih stvareh prosti tržaški višji duhovni pastirji. Oni niso prisiljeni, slušati v stvareh, ki vero zadevajo, nobene posvetne stranke, niti korporacije, niti iste vlade, ki jim zatrjuje v obredih in opra-i vijanju verskih dolžnosti popolno prostost. Mej te dolžnosti štejemo pa tudi vo- da je zgubil desno nogo v bitki pri Kustoci. Čez mesec dni po Francetovej vrnitvi od vojakov imeli so pri županovih ženit-nino. Štefanov France in bogata Milka županova prisegla sta si pred svetim altar-jem večno zvestobo. Marsikateri mladenič je zavidal srečo Francetu ter Milko porogljivo zbadal, da se je omožila z Francetom, ki ima leseno nogo. Ona pa jim je odgovorila prav dobro, rekoč: „Boljša je Francetova lesena noga, nego vse Vaše!" Tako je sramotila zbadljivce, da si niso več upali jej še kedaj nagajati. Srečno sta živela zakonska v ljubeznivem družinskem miru in strahu božjem. Čez leto dni obdari ju Bog z lepim detetom, z malim Cvetkom. Njuna medsebojna vez je postala sedaj še tesnejša: ljubila sta se šo srčnejše nego prej. Skrbela sta prav srčno za svojega sinčeka in izpustila ga nista nikdar iz oči. Ko sta ga videla čez nekaj let veselo skakljajočega po trati ter skočno lotajočega za metulji, jima je srce veselja igralo: bila sta presrečna. A osoda, ki marsikaterega ne more videti srečnega, ki ga podi iz nesreče v nesrečo, ki mu napravlja le žalosti, ne-vošljiva ta osoda nakanola je drugače. Bilo je spomladi, šest let po poroki Francetovej z lepo Milko, ko nabira slednja necega dne na dvorišču murvinega listja sviloprejkam. Ker ne inore od tal dovolj natrgati, vzame lestvo ter zleze na drevo, ali o joj — vrh, na kojega stopi, bil jo prešibak, vlomi se, in — Milka pade z bolestnim vsklikom na tla. France je bil na vrtu. Ko zasliši krah vrhov, priteče na dvorišče, kjer zagleda preljubljeno svojo Milko z razbito glavo pod murvo. Čez teden dni, bilo je prav prvega majnika, zaklenka tužno mrtvaški zvon iznad lin vaškega zvonika. „Milka je umrla", pravil jo stari ccrkvonik radovednim ženicam, ki so se Bolnčile pri lipi pred cerkvijo. III. Srce le tje, le tja Bel", Kjer angelj mnj leži. Narodna. Minolo je uže mnogo let, kar je Milka umrla. V našej vasi je bilo šo vse po starem, le na Francetovem domu se je spremenilo uže marsikaj. Mali Cvetko je dorasel v krepkega mladeniča' Oženil se je, a Polonica Kovač-eva ni bila taka gospodinja kakor Milka, mati njegova. Posedala je raje cele dneve, kakor da bi kaj pomagala svojemu možu. Na dvorišči je bilo vse v neredu in tihotno, le ko sta so mladi gospodar in njegova zakonska polovica sprla, kar se je sicer večkrat prigo-dilo, bil je vrišč in krik, da so je razlegalo čez pol vasi. Po dolgej in hudej zimi leta 188 se je prikazala lepa prijetna pomlad. Narava Me je probudila. Ptice so gnjezdile sladko prepevaje mile svoje pesnico. Polja in gozdovi, doline in gore so vzelenele. lite v in izbiranje vrednih duhovnikov. Višji duhovni pastir ali škof ima pravico izbrati si pastirjev, o kojih ve, da so za imenitni ta stan sposobni in sploh takih, kakorinih tirjajo razmero njegovih ovčic. Vestno tedaj izbere in odlogi, ali vsaj priporoči za razna mesta duhovnike, kojih sposobnost pozna, ter se ne daje motiti pri tem od nikakega. Naloga njegova je sveta ; izpolnjuje pri tem svojo sveto dolžnost in vera, katere višji svečenik je, na-laga mu pri tem biti nepristranskemu, ter gledati zgolj na zasluge in spodobnost duhovščine, katere oče je. In uprav v te njegove dolžnosti vtika ae tržaški Iahonski mestni zbor, ter očita višjemu pastirju pristranstvo, aomovoljo, nepotizem, krivico itd. V resnici pa, dru-zega ne gledajo s tem lahoni v mestnem zboru, nego vgnjezditi tudi v isto cerkev svoje krivice, ter Črni nepotizem, kakor-šnega so uže davno navajeni v mestnej hiši. Postavljajo se v svojej nesramnosti za sodnike celo višjemu katoliškemu pastirju. Sploh v Trstu vladajo neznosne razmere, naj Iahonski poslanec Luzz&tto le trobi na Dunaju lohkovernežem, da je tu pravica doma. Lahoni pretegnoli so svoje področje tudi nad katoliško cerkev z edinim namenom, iztrebiti tudi iz eerkev slovanski jezik ter vporabiti tudi božjo ustanovo za svoje krivične namene. Mislijo namreč : duhovnike plačujemo mi iz mestne blagajnice, radi česa je umestno, da isti duhovniki rabijo nam kot polaščujoče sredstvo v okolici in drugje, kakor delajo od) nas plačani učitelji! To je zares nesramnost, ki presega vse meje ! Tržaško-koperski škof, žaljen na svoji časti in obdolžen velike krivice, prisiljen se je braniti, ter odgovarjati tem brezznačajnim in brezvernim volkovom. V svojej nedavno izdanej „spomenici" poudarja pred vsem te krivice, rekoč, da jo ailjen odgovarjati, ker ga je mestni zbor v svojej seji dne 29. decembra m. 1. žalil na časti, ter kot sodnik javno obdolžil činov, ki se dotikajo njegovih pastirskih dolžnosti in vodstva škofijo (liturgije, ot-dajanja prebend in vzgojevanja duhovščine.) — Sploh, pravi mil. škof v rečenej spomenici, uko je škof kriv tega ali onega, naj se obdolži prod pristojnimi sodniki; škof pa ne more niti ne sme privoljevati mestnemu zboru pravice, vtikati se v stvari, ki se tičejo zgolj vere; radi česa ugovarja javno in jasno protiglasnemu in čudnemu postopanju »lavnega mestn. zbora, kakor proti velikej žalitvi njegove osobe in njegovega stanu. Ako pri vsem tem škof odgovarja na določbo, stavljeno in glasovano v imeno-vanej seji mestnega zbora, ter objavljeno v uradnem listu „Osservatore Triestino", odgovarja radi tega, da pojasni slavnej c. kr. vladi, tržaškim katoličanom in združenim škohjstvom pravo stanje stvari in navidezne nepostavnosti. Imenovana resolucija govori vedno o škofijskej kuriji. Tega no bi smela. Kar se govori o kuriji, spada vse na škofa samega, ki je odgovoren za določbe in stvari, koje ona učini. Kurija je zgolj ekaekutivni organ škofa in škofijski sovetniki imajo samo svetovalen glas, vse obdolžitve padajo tedaj na škofa in tudi zadnji jih smatra kot njemu namenjene. Ce tudi bi imel slavni mestni zbor kak vpljiv in pravico na škofovo osebo in na njegovo pastirsko voditev — kar pa nema, niti mu ni dovoljeno je imeti, izraziti moram očito, da ni škofijska kurija v stvareh, ki se mu v resoluciji predba-eivajo, imela nikakega dopisovanja z magistratom. Edini dopis v tem obziru je bila nota z dne 2. oktobra 1886., št. 33627, v kojej mestni magistrat brez vsacega utemeljevanja njegove prošnje tirja, naj se mu izroČo pravila škofijskega konvikta*. (Dalje prihodnjič). S. Vsak človek, vsaka stvar, sploh vsi ao se veselili prijetne pomladi. Prvega majnika je bila nedelja kakor leta 184 . . V našej vasici so praznovali vesel majnikov praznik. V krčmi pri županovih prepevajo in vriskajo, pijo in plešo. Vsi se vesele, le stari uže osiveli France sedi molče v kotu za mizo ter se ne brigu za pogovore svojih sosedov. Zdaj pogleda v dvorano, fijer ao vrte veseli parčki, a vsakikrat povesi hitro oči; svitle solze, ne solze veselja, ampak solze tuge teko mu po ovenelih licih. Večkrat vzdahne prav milo: „Oh moja Milka!" Danes veselega dno navdajajo osivelega starčka veseli a več še tužni spomini minolih let: spominja se, kako je bil pred mnogo leti tudi on denašnjega dne srečen z avojo Milko; spominja se, kako mu je zatrjevala Milka srčno svojo ljubezen; spominja se, kako sta bila srečna in zadovoljna v zakonu/ a spominja se tudi, kako mu jo je odvedla bleda smrt, in prav denašnjega dne! Prvega majnika je bil najsrečnejši, a malo let pozneje naj-nearečniši zemljak, kajti predraga Milka mu je umrla. Želel si je smrti, da bi se le tem preje združil s predrago mu Milko! In večni Bog se ga je usmilil, uslišal jo njegove prošnje, kajti prihodnjega jutra zaklenka žaloatno, mrtvaški zvon oznanje-vaje, da se je Štefanov France preselil k premilej svojej Milki. Govor drž. poslanca dr. Dinka Vitezića. (Dalje.) Na otoku Krku jo pet občin, izmej katerih so štiri čisto slovansko ter morem izvestno reči, da ni prav nobena enake peticije odposlala. Prav tako je v Pazinu, kjer ao zadnje volitve izpadle čisto v slovanskem duhu in gotovo se občinsko zastopstvo ni dalo zapeljati k takemu koraku. To velja tudi za Buzetsko občino, kjer je te dni pri volitvah tudi zmagala slovanska stranka. Te dve občini tedaj gotovo niste prosili za talijansko vseučilišče. Z gosp. poslancem Luzzatom mislim tedaj, da sem gotov. Spoštovani gospod poslanec goriških mest se je dne 12. t. m. v avojem govoru zavzel za to, da bi se v Pazinu pridržala vsaj nižja gimnazija ker so zdaj za to delo, da še gimnazija prenese od tam v Pulj. — Jaz ae mu moram za to prav odkritosrčno zahvaliti, ker se tiče tukaj volilnega središča moje volilne občine. Jaz sem pred dvema letoma v tej visokej hiši govoril proti premeščenju, ko stvar še ni bila zrela. Žalibog je videti, da je to prašanje zaključeno ter bi jaz to zadevo nj. prevzvišenosti najtopleje priporočil. Ako se pridrži nižja gimnazija v Pazinu, morala bi ao naravno vpeljati hrvaščina kot učni jezik. Na ta način bi pridobili vsaj eno hrvatsko nižjo gimnazijo in s tem bi se popravilo nekoliko to, kar se jo skozi toliko let zanemarjalo. V Istri je tri petine vseh prebivalcev Hrvatov in vender nemajo še nobeno gimnazije. Ta nerazmera jo edina svojo vrste i gotovo nema para niti v Avstriji niti kjer koli drugej. Priporočam tedaj toplo gospodu naučnomu ministru, da so na to odloči, da ae osnuje v Istri hrvatska gimnazija, in to bi se najlaglje storilo, ako se v prvej vrsti pridrži niža gimnazija v Pazinu se hrvatskim učnim jezikom. S tem bi se tudi mestu samemu prilično materijalno kori-atilo. — V vČerajšnej seji se je pokazal gosp. poslanec veleposestnikov na Goriškem *) v fulminantnem govoru visokej zbornici, vender mislim, da jo ta njegov govor bil takozvani „deviški". Bil je jako oster in čvrst. (Smeh.) — Napad pa je bil naravnost proti gospodi poslancem iz Kranjske, kateri so do sedaj v proračunskoj obravnavi govorili; ti gospodje so bili obdolženi radi insinuacij in radi tega, ker ao govorili o iredenti. Prosil bi pa jako lepo gospoda poslanca, da bi te govore pazljivo prečital. Potem bi se prepričal, da je krivo vse to, kar jo on trdil. Gospodje so govorili o iredenti sploh in niso nikakor trdili, da jej pripada celo italijansko prebivalstvo Primorja; nasprotno so rekli, da se večina tega prebivalstva k njej ne sme prištevati. (Tako je! na desnici.) Da iredenta obstoji, to jo splošno znano ter se to tajiti ne more; da, celo gospod poslanec je to sam priznal, ker je rekel, da se povsodi nahajajo zloželeči. Prav to in nič druzega sta trdila tudi gospoda na tej (desnej) strani. Kriva je tedaj trditev — ponavljam to še enkrat, da bi se bila omenjena gospoda tako izrazila, kakor da je celo prebivalstvo Primorja tega mišljenja. Gosp. poslanec je govoril tudi o našej „zmagonosnej zastavi", o „našej izvrstnej mornarici14, kojo spoštujejo in koje se boje „na vseh morjih daljnega vzhoda in daljnega zapada". S tom sem jaz popolnoma sporazumljen, toda praŠam ga, kateri so li življi, iz kojih je sestavljena vojna in trgovska mornarica, kateri ao elementi, koji so se posebno odlikovali v pomorskej bitki pri Visu ? Kaj so bili to morda „državi udani Furlani" ali Slovani, kojih največ služi v teh mornarnicah? (Posl. Uhon: Da, ali bilo je tudi mnogo Nemcev!) — Seveda, bilo je tudi Nemcev, kar rad priznam, toda velika večina pripadala je Slovanom. (Poslanec Ghon: Dalmatincem!) I)a, i oni bo *) Kt««z Hohenlohe. Slovani. — Mislim toraj, da gosp. poslanec ne stori prav, ako govori o insinuaci-jah; on je celo sam napadel slovansko prebivalstvo z insinuacijami, ko je rekel govoreč o nekih kompromisih: „Ti kompromisi bo hvala Bogu pri nas niso skle-noli, ampak na daljnem južnem zahodu cesarstva. „No, kaj je bilo tu vzroka govoriti o teh kompromisih? Na vsak način sodim, da besede, koje je izrekel gosp. poslanec, niso bile na svojem mestu. Zdaj pridem še k gosp. posl. Burg-stallerju. Midva sva uže stara znanca, (živahno veselje) mi dva ao uže dolgo časa poznava. Vkljnb temu, da je on zagotavljal, da je velik prijatelj Slovanov in dasiravno je imenoval narod v tržaškej okolici „dobre okoličane* in dasiravno je izjavil, da ae tržaški mestni odbor v Trstu toliko briga za šolsko izobražonje Slovencev, vendar ne morem vsemu temu zago-tovljanju popolnoma verjeti, — ker so je toliko upiral uvedenju slovenščine kot na-učnega jezika na državnej obrtnoj šoli, koja se ima v Trstu ustanoviti. Prasam ga toraj, da-li bc tiče tu morebiti tega, da se iz te šole, koja se ima osnovati, izključi italijanski jezik ? Mi njim prepuščamo popolnoma njihov jezik, kakor je določila vlada in zahteval mestni zbor. Mi zahtevamo samo, da se omogoči tudi onim Primorcem, koji italijanščine zmožni niso, — in prav ti so v večini — podu-čevati se v svojem jeziku. (Dalje prih.) Politični pregled. Notranje dežele. Vaeji poslanske zbornico 20. t. m. je finančni minister predložil zakon zaatran daljšega pobiranja davkov v moaccu juniju. Minister za poljedelstvo je poslal zakonsko osnovo glede postavljenja državnih organov zadoločitev in vodstvo zagradeb hudournikov. Načelnik dr. Smolka ao je gorko spominal umrlega državnega poslanca Pavlinoviča. Potem ae jo pričela razprava o proračunu trgovinskega ministerstva. Pri naslovu „osrednja uprava" jo poslanec Stad-lober omenjal škodljivih nastopkov, ki bi izvirali za planinske dežele iz tega, da bi so zopet dovolilo uvažanje živine iz Rumu-nije ter prosil ministra, naj to ubrani. Poslanec Stalitz je naglašal veliko važnoat svetovne trgovino za Avstrijo, posebno za Trst ter priporočal uže poprej sprejeto resolucijo, naj so zgradi druga železnica v Trst. — Poslanec Roser je predlagal, naj se nastavijo trgovinski pristavi pri poslanstvih. — Trgovinski minister je najprej izjavil, da se bo pri pogajanju z Rumu-nijo ozir jemal na vbo interese obrti in poljedelstva; živinozdrastveno zakonodaj-stvo pa je v zadnjem času na Rumunskem jako napredovalo, tako sicer, da se lahko obširne olajšave dovolo pri uvažanju živine, vendar se pri tem potrebna skrb za domačo živino ne bo zanemarjala. Sicer pa gre pri dogovorih tudi za izvožnjo pridelkov, in izdelkov mej katerimi so gospodarski pridelki kakor na pr. volna, j.iko važni. Glede razvoja Trstaje minister uže pri razpravljanji zakona o luknih stavbah obširno govoril in izreka le pričakovanje, da se bo Trat veselo razvijal. Minister jo daljo govoril o delavnosti statističnih uradov, naglašal prizadevanje za zvezo železnic mej severnim in južnim delom državo, rekel, da se pomnože brzojavno postaje in razširi pnevmatična služba na dunajako okolico. Poslanstva in konzularni uradi se trudijo, za izvožno pridobiti nove pridelke in izdelko in nove kraje. Ni pravično, vladi samej nakladati odgovornost za trgo-vinsko-politično stanje. Izvožnja ni razvita, kakor bi po gospodarskih razmerah Avstrije lahko bila; minister pa ae bo za njo vspeh prizadeval in upa ta cilj, povzdigo izvožnje, s pomočjo poklicanih faktorjev tudi doseči. Nazadnje jo minister še izjavil, da se dogovori glede stavbe in upravo skladišč vspešno vrše ter je z ozirom na sklepe tržaškega mestnega zastopstva ne-dvomljivo, da se popolna vredba na dogovorjenih podlogah doseže. Izvršitev tiatih naredeb, pod katerimi se v svojem času prosta luka brez zadržka lahko odpravi, dala se je v roko tistim krajnim faktorjem, ki imajo na pravočasnej izvršitvi največji interes. Ta dogovor pa ima še drug pomen; določba, da se pod gotovimi pogoji porabijo gotovi odstotki čistega prebitka za prenaredbe in razširjenje luke, dajo tudi za bodočnost luko v roke krajnim faktorjem; popolnoma opravičeno je tedaj pričakovanje, da nevolja, katero je poprej kazal en del tržaškega prebivalstva proti dobromislečim težnjam vlade in proti delom, izvršenim z velikimi troški, zdaj popolnoma mine ter ae premeni v dobrovoljno sodelovanje k skupnemu stvarjenju na danih podlagah v prid morske luke. Potem se je sprejelo več naslovov proračuna trgovinskega ministerstva. V večernej seji je govoril poslanec Richter za podržavljenje telefonstva ter ae zakadil v prejšnjega ministra barona Pino. Trgovinski minister je odgovoril, da ae izda ukaz glede prihodnje naprave telefonov po državi. Minister se določno zavaruje proti očitanju, da so ao zanemarjali državni interesi pri podeljevanju konceaij za telefonsko napravo, prejšnjemu trgovinskemu ministru se to ne moro očitati. Pri tej novej iznajdbi se v prvem trenotku ni moglo vedeti, ali država z samoupravo preveč ne vaga. Prašanje plač poštnih služabnikov se še enkrat preudari. Telegra-fistke in poštne pomočnice imajo uže 1. junija pričakovati delni zboljšek plače. V seji 21, t. m. je poslanec Tausche interpeliral, ali ima vlada voljo na to vpljivati, da gosposka zbornica reši zakon o od p i na van ju zemljiškega davka pri elementarnih škodah. Potem se je nadaljevala razprava o proračunu trgovinskega ministerstva in sprejel ae je naslov „poštne hranilnice". Razpravljal in sprejel seje na to zakon, ki zahteva 5,222.000 gld. kredita za večje potrebščine pri železnicah od leta 1881 do leta 1885. — Pri naslovu „gradbe državnih železnic" jo poslanec Pfeifer govoril za zgradbo dolenjske železnice. Sprejel se je potem ta in vsi ostali naslovi ter se tako rešil proračun trgovinskega ministerstva. — Poslanci Men-ger, Booa-Waldeck in tovariši so interpe-lirali zarad ponavljajočega onesnaženja Griinovega spomenika v Ljubljani. V seji 23. t. m. je vlada predložila zakonsko osnovo zaatran predrugačbe dr-žavnozborskega volilnega reda za kmetske občine v Galiciji. Zbornica je zatem sprejela zakonske osnove, glede začasnega proračuna do konca junija, dodatni kredit za pomnožitev žendarmerije, enoletno daljše ustavljenje porotnih sodeb v kotarakem okrožji in zakonako osnovo glede varatva podmorskih kablov. Na to se je pričela razprava o proračunu ministerstva za poljedelstvo. Sedel je na viaocega konja general nemškega napuha in surovosti, poslanec Krzepek, grajal to, da so za nemške kmetovalce na Ceakom nič ne stori, on poda predloge goapodarske naravo in če jih druga (slovanska) stranka no sprejme, tedaj on i njegovi prijatelji z jezo zapuste zbornico. Poslanec Lienbacher želi, da bi minister krepkejo pospeševal poljedelsko zakono-dajstvo, nasproti Krzopku pa omeni, da ima miniator najboljšo voljo in da dobro pozna svojo nalogo, le proti večini bi moral oatreje postopati. Govornik razlaga težavo zakonitega zabranjanja razkosavanja zemljišč ter govori za pristojnost deželnih zborov v tej zadevi. Poslanec Stein-vvender zahteva naredbe zoper škode, katere prizadevajo lovci poljedelstvu. Poljedelski minister odgovori na vse te opazke. V večernej seji sta govorila šo glavna govornika Reicher in Lueger in potem se jo sprejel naslov „osrednja uprava". Sprejel so je daljo tudi naslov „državni učni zavodi in zavodi za po-8kuŠnjo." V Češkem klubu se je 16. t. m. naročilo načelniku dr. Riegerju, naj klub popolnoma preosnuje. To ae je zgodilo vsled tega, ker dr. Gregr ni varoval tajnosti. Dr. Rieger je vsled tega klub razpustil, ob enem pa vse klubove ude, razen mladih Cehov, ki so: Gregr, Kaunitz, Ada-mek, Engel in Vesely, ter niso podpisali naročila, povabil v pogovor; povabljen je bil tudi mladi Ceh Trojan, ker je naročilo podpisal. Preosnovanje kluba se jo izvršilo užo zadnji četrtek. V dotičnem pogovoru jo dr. Rieger prečital pismo po-alancov Vesoly, Kaunitz, Engel in Ada-mek, ki izjavljajo, da obsojajo izdanje tajnosti in izrekajo zaupanje dr. Rieger-ju. Vesely so je oglaail za uda ter bil tudi sprejet. Razen njega skoraj gotovo pristopita šo Adamek in Vaaaty, Kako se odločita dr. Engel in grof Kaunitz, to še ni gotovo; dr. Gregr pa prav gotovo ne bo prosil za sprejem, ker vč, da bi se mu prošnja odbila. V ogerskej po&lanskoj zbornici je 21. t. m. odgovoril Tisza na interpelacijo poslanca Iranyi zaatran zase-denja Bosne in Ilrcegovine. Tiszin odgovor je dolg, pa vondar no popolnoma jasen, vidi so iz njega, da interpelacija ni bila prijetna ogerskej vladi, i da ima vsa stvar neko lice, ki Madjarov ne bi navdušilo, da se razgrne. Tisza jo mej drugim rekel, da jo avstrijska politika pred rusko-turške vojno na to delala, da se stanje kristjanov in Turkov zboljša po mirnej poti in brez rušitve celokupnosti turške države. Ali do-godbe so pokazale, da je Rusija na svoje prapore zapisala osvoboditev bratovskih kršćanskih rodov na Balkanu in da na-merjava Turčiji napovedati vojno. Naša država se je odločila za neutralnost, ker ne bi v njenem interesu bilo, z vojsko napasti prijateljsko Turčijo; vendar je bila dolžnost tedanjega ministra zunanjih zadev premisliti, da iz vojne na vzhodu lahko nastanejo predrugačbe, katerih bi zarad životnih naših interesov mi ne mogli trpeti. Zato so se začeli dogovori z Rusijo. Naša vlada se je pri teh držala načela, da želi ohranitev celokupne Turčije, ker pa je hotela državi mir ohraniti, morala i"e pustiti Rusiji prosto roko na vzhodu, 'ri dogovorih se je jasno izreklo, da Av-strijsko-ogerska no želi posesti Bosne in Hrcegovine, ampak želi vzdržati turško oblast, ako je tej mogoče tam stalno napraviti mir in red, če pa tega ne more, pa mi ne bi tam nobenega druzega mogli trpeti, ampak sami bi morali zasesti ti deželi. Konec teh pogovorov je bila pogodba, v katerej je Rusija našemu stališču pritrdila in ta pogodba se je naznanila tudi prijateljskej Nemčiji. V tej pogodbi ni govora o delitvi turške države mej Av-strijsko-ogersko in Rusijo. Prišel jo sanste-fanski mir; on ni ustregel pogojem pogodbe; avstrijska vlada se je odločno postavila zoper njega in pod temi razmerami se je sešel berolinski kongres, ki je mirovne pogoje bistveno predrugačil i našej državi naročil zasedenjo Bosne in Ilrce-govino. Mi nismo tedaj teh dežel zasedli vsied omenjene pogodbe, ampak vsled naročila, danega od kongresa. Vnanje dežele. Bolgarsko prašanje. Turška vlada je svojim zastopnikom na zunanjih dvorih ukazala, naj dotičnim vladam sedanje stanje bolgarskega prašanja priporoče, da so nanje ozr6 ter naj težave s tem odstranijo, da enega ali dva kandidata priporočo za bolgarki prestol. V Novočorkasku je bila 18. t. m, sijajna slovesnost, pri katerej jo bil ruski prestolnik postavljen za hetmana donskih Kosakov. Car je izdal pismo, s katerim Kosakom za stoletno zasluge potrjuje od njegovih prednikov dane pravice, nedotakljivost sedanje službo in vseh užitkov na posostvih. Italija dela velike priprave za vojno proti Abisiniji, katero misli meseca septembra ali oktobra napasti. A vspeh Italije je jako dvomljiv, in če je res, kar pripoveduje Salimboni, ki je bil dalj časa ujetnik Raz-Alule ter zadnji teden prišol iz Afrike v Bolonjo, potem so Italijanom lahko še hudo godi. O bitvi pri Dogali, pravi on, zgubili so Abisinci le okoli 200 mož, kar se pripoveduje o velikanskej njihovoj zgubi, vse to je izmišljeno. Raz je hotol napasti tudi Masavo, a opustil je to, ker je počil glas, da so Italijani prav isti dan dobili pomoč. Salimbeni trdi, da ima abisinjski kralj 125.000 mož pod orožjem, Raz-Alula 25.000 in gogijanski kralj 40.000, in da zoper to moč 30.000 Italijanov, katero je italijanski poveljnik Bor-tolo-Vialo zahteval, nič ne opravi; poleg vsega tega pa jo šo mogoče, da se tudi kralj Menelik z Abisinijo združi. Tudi poprejšnji italijanski poveljnik Gene je svoje postopanje popolnoma opravičil, in pravi, da je delal po popolnem svojem prepričanji ter bi nikoli drugače ne postopal. V angloškej zgornjoj zbornici jo 20. t. m. izjavil Salisbury, da ni resnično, da so se dogovori zastran avf-ganske meje pretrgali; tudi ni resnično, da so se angleški komisarji poklicali iz Petersburga. Kolikor se pri tacih stvareh more soditi, verjetniše je, da se bodo razprave šo dolgo, a no malo časa vršile. Iz Kahire so 20. t. m. poroča, da se tam govori, da Sudanci prete Vadi Halfi. DOPISI. Iz branilke doline, 20. maja. [Izviren dopis.] (O cesti.) Pred letom je bilo slišati, da za gotovo se cesta po braniškej dolini potrdi in uvrsti med skladovne; pričakovali smo to vsi prebivalci z velikim in navdušenim zaupanjem, ali žalibože, vso našo zaupanje je splavalo po vodi. — Sedaj jo prašanje, kaj in kdo je tomu vzrok P Kar som iz gotovega vira poizvedel, to hočem tu nekoliko čast. gg. čitateljem cenjenega Vašoga lista pojasniti. Kakor je uže si. občinstvu znauo, vložilo so je za otvorjenje ceste po braniškej dolini mnogo prošenj, rekel bi vsem oblastnijam, še celo Njih Veličanstvu ; na to prošnjo je Njih Veličanstvo, ko se je od viših krogov prepričalo, da jo cesta po našej dolini neobhodno potrebna, iz svoje velikodušnosti hitro 1000 gld. podarilo v ta namen, da se cesta otvori. Lansko leto, mcfleca maja, združila so se zopet si. županstva naše doline, katera otvorjenje ceste posebno interesira in zanemiva in sicer : Rifenberg, Dornberg, Šmarije, Gabrije, Štijak, Goče, Erzelj in Šentvid, ter so napravila prošnjo na vele-alavni deželni odbor v Gorico s priloženim novim načrtom, kateri je g. dež. zbor. in zemljem. Ivan Gasser v 1. 1885. narisal. Pred v sem moram reči g. dež. zbor.zemljem. Ivanu Gasserju čast i hvalo, ker je po takem zemljišči črto za cesto trasiral, da cesta ne bi poškodovala druzega, nego večinoma pusie pašnike in vse drugo pa bi so vjemalo po sedanjih kolovozih; s to previdnostjo je g. dež. zbor. zemljemerec Ivan Gasaer veliko svoto stroškov prihranil, ker bila je cesta po prvem načrtu 1. 1872; vcenjena 69.000 gld., sedaj po novem načrtu pa le 18.000 gld., torej veliko po-lajšanje. Ker pa vem, da bodo marsikateri čč. gg. čitateljev si mislil, da se v tem motim, hočem to nekoliko pojasniti. Rekel sem, da v 1. 1872. je bila cesta 69.000 gld. vcenjena, pa zakaj P Zato, ker je g. zemljemerec, kateri je cesto v prvič trasiral, ob enem služil dvema gospodema. Iskal jo s telesom po braniškej dolini vse lepšo njive, travnike, najgrše strmine in najglobokejše propade in grabne, da bi lo bilo mogoče stroške za zgrajenje ceste povečati, v duhu se je pa v jutrnej bli-šobi pod zlatim Ćavnom solnčil. Dalje je treba pomisliti, da so od leta 1872. sosednje občine, bodi si od Rifenberga, ali pa od kranjske meje, nekoliko uže cesto vredile za občevanje, le v središču črte nam so vrata zaprta, t. j. pri „Podlazu" do spodnje Braniče, kar ju četrt ure daljave. Užo sem povedal, da se je prošnja lani voleslavnemu deželnemu odboru predložila, ta jo je poslal slavnima ccstnima odboroma ajdovskega in koinenskega okraja, da o tej cesti svoje menenje izrazita. SI. cestni odbor ajdovski je odgovoril, da on neče nič vedeti o tej cesti, komenski pa pripoznava cesto po vsem potrobno, ali stroškov ne more nase vzeti, ker cestne črte pod njihov okraj spada le kakih 300 sežnjev. Vsled tega veleslavni deželni odbor prošnje visokemu deželnemu zboru ni predložil. Sedaj pa prosim slavno občinstvo in vse čč. gg. čitatelje, naj sodijo, je li to pravično, da si. cestni odbor ajdovski neče nič vedeti o cesti po braniškej dolini P Prašam zdaj, ali si. cestni odbor tudi tistikrat, kadar gre za zgradbo kake druge ceste, ali podzidovanje, ali kako potrebo, ali pa tudi za navadno vzdrževanje okrajnih cest; zatrobi z velikim glasom: Prebivalci braniško doline ! Nočemo od vas nič vedeti in nič od vas imeti! Gotovo ne ; al, cestni odbor je v takih prilikah druzega menenja, ter brž pokuka v dav-karske bukvo, koliko ta ali ona občina v braniškej dolini davka plačuje in po koliko po sto bi ae omenjenim posestnikom odredilo. Zategadelj prosim slavni cestni odbor, da v prihodnjič, ko bi bil še kedaj v našej cesti prašan, ne odreka ceste brez vzroka, ker dolžnost je al. cestnega odbora skrbeti za svojo skladovnike pred pragom tako, kakor na meji okraja, lipam pa, ker imamo sedaj nov cestni odbor, da bo boljšo, ker ljudstvo naše braniške dolino je razburjeno in razkačeno do konca in po pravici: Plačuj, vzdržuj vso coato v okraju: kotel odnoao oksekutor iz hiše, družina je brez zrna, dolga jo nad vse mere; slednjič se no pridela nič, in ko bi so tudi vsemogočni Bog usmilil, pridelek imej doma, ali ga pa na tovarili iznesi u dolino, ker nemaš ceste. Zato kličem si. cestnemu odboru: Ne zatiraj dalje ubogih udov in sirot! Matija Ukmar, trgovec in posestnik v Gabriji, je umrl 19. t. m. v 29. letu. Škoda, ker je bil izvrsten rodoljub. Bodi mu lehka zemljica. Resnico- in pravicoljub. Domače vesti. Mestno starešinstvo je imelo to dni sejo; mej drugimi ao je govorilo tudi o zidanju novega šolskega poslopja v Bar-kovljah in glasoviti Raskovič jo predlagal, da se te šole za zdaj ne zida, to naj bo kazen, ker so se začeli Slovenci v zadnjem času preveč gibati, in ta predlog je obveljal z veliko veČino. Raskovič je torej zdaj Jupiter tonana tržaški, ki Slovane kaznuje! Na deželne] kmetijskej šoli v Gorici, na slovenskem oddelku, bode dne 28. t.m. dopoludne izpit za I. tečaj šolskege leta 1886—87. Vodstvo vabi gospodarje k temu izpitu. Tržaike novosti: Vreme. V nedeljo proti večeru je začel v Trstu mrzel dež, potem je padala toča, ki je v okolici tržaškej, posebno pa na Krasu napravila mnogo škodo in trajala več čaaa, ali gosta je bila in vae livade pobelila v kratkem času. Na Nanoau in tudi pod njim je anežilo, Gorenjsko hribovje je še danes vse pobeljeno in na Koroškem je padal sneg, imeli so tam te dni v nekaterih krajih snega skoro do kolen. To vreme, ta mrzlota konec maja je pač kaj nenavadnega. Enakopravnost Slovencev in tržaški magistrat. Nek obrtnik, domačin in davkoplačevalec, je izdal svojemu učencu po dovršenem triletnem nauku propisano spričevalo v slovenskem jeziku, koje je nesel na magistrat proseč, da se isto službeno potrdi. Dotični gospod uradnik pa je moža jako brezobzirno sprejel ter mu vrgel 8pričevalo nazaj kričeč, da on tega čitati ne zna in da se na magistratu sploh no' uraduje „ščavo", ampak „per italian". No, naš obrtnik mu je sicer odgovoril, da bi tedaj trebalo na njegovem meatu druzega uradnika, ali storil je tudi pameten korak — napravil je pritožbo na visoko vlado. — Res bi bil uže skrajni čas, da se takim brezobzirnostim konec stori ! Nadepolna mladina. Trije dečki v 12—13 letu svoje dobe so se mej seboj posvetovali, kako bi mogli hitro obogateti. Prišli so na bistro misel, da bi bilo najbolje začeti v Trstu kako trgovino — toda za to je treba denarja. Priskrbeli ao ai tedaj potrebno glavnico na ta le biatroumen način : Dva dečka sta ao napotila k teti svojega druga, tor jej jokajo pripovedovala, da je njijin prijatelj umrl in njegova uboga mati je strašno žaloatna, ker nema niti denarja, da kupi rajnkemu svojemu sinČeku mrtvaški venec. Dobrodušna tetka je izročila takoj poslancema par goldinarjev, za katere je prebrisana trojica nakupila — mila in cvetoča, do-bičkanosna trgovina se jo v najlopšej nadi začela. Radost pa, žalibog, ni dolgo trajala, kajti nekemu stražarju so se mladi „trgovci" nekoliko sumljivi dozdevali- in radi tega jih je odvel z sabo. Pred strogim komisarjem je prišla vsa spletka na dan in otdal jo nadepolno bodoče „bogatine" dotičnim stališem, kjer jo gotovo šiba pela, da je bilo joj ! — Bogastvo in vse lepe sanjo — so splavale po vodi. Nesreče. V pondeljek je prišel težak Anton Gasparčič iz Postojne mej delom na železnici po nesreči moj dva vagona, koja sta ga tako močno stisnola, da so ga morali obnevodlega nesti v bolnico. — Zidar Ljudevit Mauro pa jo padel z neke ograjo pri sv. Roku in so tako močno pobil, da so tudi njega v bolnico odpeljali. Policijsko. Težak Ivan T. so jo po noči priklatil na ladi jo „Tacito", da bi kaj ukradel. Zapazil ga je stražeči mornar in ko je mislil tatu zgrabiti, skočil je ta v morje. Mornar je klical na pomoč in kmalo so dvonogato ribo vjoli. Našli sto se pri njem tudi dve dežni kabanici, kojih gotovo ni kupil. Odpeljali so ga tedaj takoj v zavetje v ulico Tigor, da se posuši. — Čevljarja Karla R. so zaprli, ker je ukradel g. C. D. dragocen trak. Občni zbor tržaških pekovskih pomočnikov bode jutri, 26. t. m. ob 3. uri popoludno v dvorani restavracijo gledišča „Fenice" (vhod z ulico S. Francosko), Ker je na dnevnem redu posvetovanje glede ustanovljenja „Pekovske zadruge" v Trstu, se prosijo gg. pekovski pomočniki, da se mnogoštevilno udeleže tega važnega zbora. Nekateri pok. pomočniki. — Nobena obrtnija danes več ne spi, ampak se dviga z pomočjo zadrug, tako tudi pekarstvo. Ono napredujo v kemičnem in tudi v tehničnem obziru glede svojih del izvajanja! Dan na dan slišijo bo novosti, katero prijemamo z veseljem in z obema rokama, ako so dobre; tako nas tudi veseli ustanovljenje pekovske zadruge v Trstu — ker vse to doprinaša k napredku in koristi obrtnega živenja. Slovenski peki in obrtniki! Spali ste dolgo časa, zdramite se iz spanja, izstopite iz teme, v katerej sto bili dosedaj ! Nikar no bodite mrtov stroj, ampak ustvarite si zadrugo, dajte jej živenja ! Vstanito in pridobito si priznanja — priznanja, katero vam gre, ker ono je plod civilizacije. Podajte Slovencem dober kruh, da ae ga navžijo, ker . . . tako na mnogem atradajo ! Naprej tedaj, peki ! Oživite »i zadrugo in pecite nam, kakor sam Bog zapoveduje : dober „kruh naš vsakdanji !". Oskrunjevalci Griinovega spominka v Ljubljani. Mestnemu redarstvu ljubljanskemu se je konečnu posrečilo zasačiti po-baline, koji so uže opetovano zamazali Griinov spomenik. To sta namreč 16letni knjigovežni učenec Rudolf Cenčič in 15letni tokarski učenec Ljudevit Peterlin. Oba ata priznala svoj zločin ter izjavila, da ata iz gole „šale" oskrunila spomenik. — Naj bi tedaj policija popolnoma iztrebila pobalinoma enako zabave, z kojimi grdć cel slovenski narod ! Dvoboj V kaznilnici, v koperskej kaznilnici sta dva kaznjenca, koja se sovražita — Bog ve iz kojih vzrokov — do amrti. Obljubila ata tudi eden drugemu smrt. Pripravila ata si oba — orožja in to eden jako ojster žrebelj in drugi nož, ter sta vedla te atrogo prepovedane predmete dobro skrivati pred čuvnrjimi. Proš-lega tedna bila sta sovražnika slučajno ob enim in istem času na sprehodu. Takoj sta se srdito naskočila in se jela zbadati. Taj sč žrebljom je svojega naaprotnika težko ranil na trebuhu, mej tem ko je on sam le lehke rane zadobil. Priakočili ao hitro čuvarji in kaznjenci, da dvobojitelja ločijo, kajti drugače bi bila oba mrtva obatala. Kazen jima ne bode izostala. Iz Rojana nam pišejo : Kmet so trudi s potom svojega obraza in bolj z veseljem dela, ko vidi, da se njegovo delo dobro razvija. In tako je tudi letos dobro pokazalo, da jo bilo veselje, ker je že nekaj let, odkar ni trta tako dobro zarodila po okolici, kakor letos. V nedeljo 22. t. m. ob sedmej uri zvečer se je Strašanska toča tako vsula, da bi bilo količkaj več vetra, vae bi bila popolnoma pokončala; trajala je dobre pol ure. V Rojanu jo naredila škode nič manj, kakor zdaj dve leti, kar je od cerkve in od spodaj Piščancev, vse jo tako atrašno potolkla, da ni ostalo četrti del. In ako prezgodej posije solnee, ako neha dež, še tisto ao posuši, ker je tako zapala, da so je lahko merila do šest palcev debelosti. Toča je pobila v nedeljo proti večeru v rojanski fari — in sicer je najbolj zadela Skalosanto, Rojan spodnji in gornji in Skorkolo. Škode je napravila jako veliko, posebno trti, s katere je sklatila nad tri četrtinke grozdja; nič manj pa ne bodo škode trpela tudi druga vrtna zelenjava. Prišla je preko Občine in padala jo četrt ure, od 7. ure pa do 71/* uro zvečer, najprej malo z dežjem pomešana, potem pa suha, zadnja šo toliko bolj škodljiva, nekatera zrnja so bila ko debeli lešniki- ~ Prejšno soboto je pa pobila okoli Plisko-vice tudi toča in sicer kakor pravijo jako zelo — in menda preteklo sredo (18. t. m.) pa nad Tomajem in Štanjelom. — Ubogi ljudje, tako okoličani, kakor Kraševci. — Pred dvomi leti je pobila toča jednim kakor drugim skoraj popolnoma vse, samo nekatere dneve šo prej, kakor letos. — Kakor potniki pripovedujejo jo v nedeljo zvečer pal sneg na Nanosu in po drugih gorah ob vipavski dolini notri doli čez Caven iu da je precej nizko doli vro /a-padeno. — Tako bode tara veliko škodo naredil zopet mraz, katerega tudi v Trstu občutljivo čutimo. Huda povodenj je vsled deževja in razvodenelih rek nastala na južnem Oger-skem ; mnogo polja, sosesk in več mest jo poplavila voda, polje uničila in mnogo hiš porušila. Skoda je silno velika. Kače in divje zverine so na Bengalskem v upravnem letu 1885-86 usmrtile 11.823 osob; devet desetin od teh ho jih usmrtile strupene kače, 548 šakali, 221 krokodili, 22 sloni, 12 bivoli in 2 pižmaste podgane. Nagrade za uničevanje divjih zverin in kač se je v tem letu plačalo 29.884 rupij. Pušenje tobaka. Dr. Favarger, kope-ljiščin zdravnik v Auaseo, govoril jo nedavno jako zanimivo v društvu zdravuikov na Dunaji o vplivu tobaka na zdravje. Naglašal je, da preobilo pušenje često povzroči bolezni živcev in sopnili organov, pa tudi srčno bolezni časi izvirajo iz pre-obilega pušenja, ker nikotin na srčne miške posebno škodljivo vpliva. Pogosto povzroči pušenje želodčne bolezni, pušenje na tešče zarine želodec, da človeku jed ne diši in pokvari probavljanje; vendar hude bolezni nastopijo lo takrat, ko človek no-?meruo veliko puši. Nezdravo je, dim skoz nos puščati. Zmerno pušenje pa ni škodljivo; dobra cigara po jedi Človeku dobro do ter celo probavljanje pospešuje. Da pušenje zdravju ne škoduje, naj se nikdar na tešČe ne puši, ampak le po jedi i naj bo dim ne požira. Riunione Adriatica di SicurU Glavna skupščina delničarjev tega cvetočega zavarovalnega društva bode dnć 2. junija t. I. ob 6. uri popoldne v društvenem poslopju, v ulici Valdirivo. Zanimiv je oglas sreče, katerega objavlja v današnjoj številki Samuel Heck-scher senr. v Hamburgu. Ta tvrdka se je odlikovala vedno po svojem točnem in poštenem izplačevanju dobljenih dobitkov tukaj in v bližnjih pokraj i-n a h, da moremo vsacega opozoriti uže na tem mestu na njegov današnji oglas. Dunajska borsa dno 24. maja. Enotni drž. dolg v bankovcih — — gld. 81*10 „ v arebru — — — „ 82/20 Zlata renta--------„ 112*30 5% avstrijska ronta — — —--„ 96*85 ^J Delnice narodne banke — — — — „ 881'— Kreditne delnice — — — — — — „ 261.— London 10 lir sterlin — •— — — — „ 127'15 Francoski napoleondori — — — — „ 10*09 C. kr. cekini — — — — — — — „ 5.98 NemSke marke— — — — — — — „ 62,37'/» Neizgorljive lepenke za streho dobivajo se 4 izvrstne baže in po jako nizkej ceni. Tudi sprejema poprave streh in novo pokrivanje 3-12 Paul Hiller &Co.,Wien, IV.,Favoritenstr.20. Razpis dražbe. Po sklepu cestnega odbora Tomin-skega, oddajo se po javni dražbi sledeča dela na skladovni cesti kraj Idrijce: I. Delo popravljanje ceste pri Modrcji, cenjeno 1635 gld. 98 kr. II. Delo popravljanje ceste pri Sv. Luciji, cenjeno 1985 gld. 72 kr. III. Delo razširjenje ceste med 17 in 18 klm. pri Tribuši, cenjeno 1851 gld. 82 kr. Dražba se bo vršila v pisarnici cestnega odbora v Tominu dne 6. junija t. 1. ob 11 uri predpoludno. Podvzotnik dela moral bo položiti kavcije 5 od sto. Natančneji pogoji dražbe, kakor tudi dotični nacrti in nadrobni preudarek stroškov, razpoloženi so v tukajšni uradniji Cestni odbor v Tominu 21. maja 1887. Načelnik: Devetak. Prodajo se Eo najnižji ceni sledeča knjige ponajveč na-ožnepii obsega, ki jih čč. duhovščini gorko priporočamo: I. Theologiscb-nraktiacbe Quar-talschrift XXXVIII, .Igu 1885 krasno vezan f. 8.20. — 2. StimoDrn ur.a Mnria Laach 1885. vez. v usnje f G. 3. Idem l^tfti nov. (pr. e. f. 6.G7) — f. 5 — 4. T Mruz : Ruzl ga srednjega in lu.ivečjfga Šolskega katekizma; lOM utr, f. I 40. ra_pr. h. liazlaganje krš. kat. nauka 1208 str. razpr. f 130. — 6. Idetn 670 str. 00 s. — 7. Meni 3G8 str 85 kr. 8.) Mruz T: šol. katekezrt 7.4 Drveno i 27t>, str 30 o 0.) Razi. krš. kut. nauka 1273 str. f. l.*> razpr 10.) Iifin 321 str. 40 n. 11) Einspieler A.: J dro kuol. naUKu 60 aoldov, 508 str. 12.) Dr Huyker fr.: 1'raktisrhe Einleitng zur Clirist-kat. S*clHiirge. f. 1.'20 v usnja vezan. 13.) Dr. I*. I A. Sohmitz : Lhe Kirch 1 in ihreii Gottes-dien».tliclieii Handlungen, 4ol str f. — 50. 14) A. Kluge: Philosopliis.-hn Fragmente 1878 (uovu) 290 str. 00 n. 15.! P. A. Kuhn : Rotita, din Denktnale des Kri.stl u. cJe.s: heidn. Kom. Kr.isna izdaju ! z 000 pod in mnogo-brojnimi vigimttumi (prejšnja eena nov. 20 um K, vezana z okrusbo 26 mark — 10 for./ krasno v« z. in pop nov izvod Mimo za f 8— 10) tik. A. Augustinus: «Bekennttiisse. v usnje vež. f. - 8'J 17.) P. Wmter: Ilanibuch tl^-r kriatl. Rrsligionavviasrtnschaft. 3 zv. f. 1 80 18.) Stuti-den der Andacht 2 zv. (jlJ6 — 680 sir. vel. okt. vtz vusnje f. 1.50 10.) Stimmen uus Mariu L*aeh 1W80. poli. (pr. c (. K.Huj - f 1.20 20.) Bolgeni. O) e-e solte 3 zv. vezani f. 1. — 21 ) 11 protteMauu-sniio paruguiiato col cat-t 'licismo: 4 detieli zvezki, veaam f. 1.20 — 21.j Mariano H. i Ciistiunesimo, caituilcistno e c.vilitu 1870. (pr. c. 3.00; — 1 1 30 22 ) Deutfi.-h-r Hausschatz 188H vezan v org. platnice t'. 3.23) Hrvatsku vila III. tečaj 18"i4 (pr. c. 10 f.) vezana f 5 21) Besednik Kratkočasen in podu3i.ii list za slov. I udstvo 1871. f. 1.50 — 25.) TomŠiii I: Vru-c IV i. 1874 vezan f. 1 8U. - 20.) Dr. Hanger H.: Botanischer Uiuerrichijii 150 Lektionen z 834 pod. vez. f. 1.30 27.) Janežič. A. Slovnicu slovenska, Celovec I80a vez. f.— 60. - 28.) Majar M : Ruska slovnici za Slovence; razprodana! J.OU. 2'i) Poplinski: Grammatik dur pol-niscben Sprach- f 1. — 3U.) Dr. Leonhardi : Die neue Zoit 1874 p. c. f. 3) = 80 s. £.31.) O oberti V: 11 G-»uita moderno, 5 vel. zvezkov - samo za for. 3 (pr. c. f. 8.) 32.) Dr. C. Czurbcrku; Wiener Re-epttaschenbucb 1881 1884 (pr. f. 3 PO) f 1.80 33.) Dr. Scauioni • Lehrbuch der Krankheiten rier Weiber f. 1.40 33) Dr. Diegelmann: Ueberaiebt der Arznei-Iftiuel 284 str - 40 s H4.) Dr. Muller Gl.: Der hoiiičopathische Haus u Fumilienarzt f. — ho. vesan. Kdor bi Želel vkuplti katero ali vsa t» knjige, obrne naj se pismeno ni naše uredništvo. Kdor jih naroči vsaj za f. 5 udobi jih proste poštnine Kdor bi pa hotel vkupiti vse, dajo se mu samo za 50 f., koje lahko plača v 10 mesenih obrokih Najboljši 1 1-36 papir ta. cigarete je pristni LE HOUBLON francozki fabriUt Cawkjev in Htorjer y Parizu. Svari se pred ponarejenjem. Ta papir gorko priporočajo gospoJjn dri. J. J. PohI, E. Ludwig, E. Lipmann, pr< fe-sori kemije na dunajskem viuučihščn, rad njegove najboljši kakovosti. radi njegove čistot) in zato, ker v njem ni nikake drugi- zdravju Škodljive tvorni«. Pozor: Vnuk naj vati na naslednji podpis : FAc-nmnj d« L**nqurrn 17, nt Mruftr, i Pilil /I J N I K A 2avette.ti,n / LJ1 i 11JL\-1 Lokužonia los in želoil-nastope ikuzmija 1 oslabenja iinožke slabosti, polucij žgečo vodo. močenje postelje, puščanje krvi, zabiije v. di», in za vse bolezni mehurja, nroba in živcev. Tudi pNmeno po najnovejšem znanstvenem posto, anju z neškodljivimi ■reiistvl It—21 —104 C. Stroetiel, specijalni zdravnik Llndan an Bodentee Takoj delujoče. Uapeh za]mSei. Neizogibljivo! Svak dobije itiios ' natrug. kod koga bi - ,V moj sigurno djeljudl M ROBORANTIUM • ' .". *jjfi 1iT"4ltV0 t.. llr.lJoTMt) ; .j •betuspješan ostao.l*to 'l,<'to "igurnu djeluje i'-"V Pr»ii* ielacotti, itpn- annuo Interesse verso preavvisodi 4giorni 2»/« • » » » • tt . g i • » • ■ 30 B Napoleoni: 2'/,0/o annuointeresse verso prtavvisodi 4 giornl 2J, • • • ■ • 3 mesi 3 • » • ■ ■ 6 » Banco Giro: BanoOROte 2*/« »opra qualunque somnia Nopoleoai a en za interesni Assegni •opra Vienna, Praga. Pest, Bruna, Troppavia Leopoll. Fiume nonchd su Agram, Arad, Bol-zano, Graz, Hermannstadt, lnnsbmrk, Kla genfurt, Lubiana, Salisburgo — franco spese Acquisti e Vendite dlvalori, diviae e incasso coupon«' ,°/t provvig. Antecipazioni sopra Warranta in contantl, interease da con-venirsi. Median te apertura di credito h Londrh o Parigl provvig, per 3 meai. • Vaiorl 51]«0/« Interesne annuo uino 1'im-porto di 1000 per importi supe-riori da coiiv«-nirsi. Depovlti In Cu«tudla. Si accettano in custodia cartedi valore, moneta o' oro e d'argento bankonote es ere ecc. a condiziotii da conveniral T ritate. Maržo 1H86 21-48 Vstpd O llfjfU nff. IJrnokliiilin, luitrniii in li-tlil"t)ii ie pm(1-' niiHkii kisla v..da k l api'1'iiikiim pri pr >ti u, kikiiniji v »ol8i, m liurji n MtI-can, *l»ti lili. brsinburici htali ril, slat nlci. i.-lodo Snih boleznih n pri katAruh t obfie. Kopel j i, «f,»norn"j», r«wta»ra.;ija revatnurucija ceno. Klala voda, kopetlšfia BAPENCE vi>)«i Jako obiln »natro-lliliion-ki»i!no«. Gsro-p. kiiKl to dokii-„1 , ofrljeno-ViHli >Lithlont pri Lijrotlu-klh bole-nsjbolj«« <.yi\Ain dr* vilo. Zsloflra; F. 1'Liut* v IJublJ anl, P. Moli n»rer *la freppa » i'r» u, A. MhizoII t <»t.rlri r Celju in llarlrorn.. Najboljša in najcenejša barva za les je karbolni lah za vrtne ograje, zagraje, poljska orodja 12-3 itd. itd. Paul Hiller & Co. in Wien IV., Favoritenstrasse 20. Glavni zgo> dit evniit 500.000 marakah. Oglas sreće Zli sgoditke jamči država. Poziv na sudjelovan e kod Lutrijskocf arećkanja koje garantira Hamburg Iz kojeg de se atalno 7 milijuna 222.000 marakah dobiti. Sjf d lci ove unosne novčane u trije, koja snatoji polag nacrta od smiih 97 000 sr«-diikaii. jesu sliebći : Najveći sgodituk jest 10- 15 event. »OOOOO mar. ninritk. 6 sgodltak ii ft.OOO lUtisgoditak A 3 000 256»goditak d ~ marak. Premija 800,000 1 sgodituk a»00,000 2sg.iditak A 100,000 1 »if ditnk liMO.OOO 1 sg'idi lak ii OOO 2 sgo.iitiik a 70 OOO 1 sgodituk & OO.OOO a s^nditnk il ftO OOO 1 sgodituk a 30 000 5 sgoditak ii tO OOO 96sgodit>a'k I r.'rfn iznaša M.OM mar., naraste u II. na OO.OOO m.. u 111. na VO.OOO m , u IV. na ftoooo m., II V. na BO OOO m . u VI. IOO.OOO ni., i su premijom od SOO.OOO eventualno iO#,9M marakiih. — Za prvu vuolrtbu, koja je složbeao ustanovljena, na 16. juni t. 1. stoji: ciela orifl. srećka 6 m. ili f.3 60 a vr. pol » 3 » » • 1.80 » četvrt » I'/ . » 90 nvč • te r»/|»o3iljam ove od države zajamčene origla-iai arećke (nikakve zabraniM.o pro mes.V sa vuc.idbenlm nacrtom sa državnim grbom uz frankirsnu potiljku sv..tH « u najdalj.' krajeve. Svaki si;dionik dobji od mene nakon srake vm ldbe listu spr-tditiika badava- — Vuoidbonl nacrt sa državnim prbom, tlu koien, se nalaze 6 ulož.-i razdioba Nf;odltn (nit polag t razredaii raznošiljum tinta|»coa i badava 5 15 Izplatu i pošiljku dobivenog novca Ša'j m sam Izn.vno na Inte-essnte uz naj- strožijn tnjiiOMl. jj^r Svaku t'ftru 'bu može se poklati nn-l>«toloom ili proporukom lista. B^ Nek:i sh dakle svatko obrati odmah radi l.rz.- vneldhe i to svukako do 16. juni;a tek 116» »odine p iuxila n. Samuel Heckscher-a bankir i mjenjačnica u H.mburgu. MngnMnniH Na deželo se pošlje ina zahtevo cenik se slikami prost poštnine. Najveća zaloga tovarne pohištva IGNACIJA KRON iz Dunaia> povsod poznane zarad dobrega okusa, dobrote in nizkih cen nahaja se v TRSTU. Via del Teatro l (Tergesteo.) Lastnik društvo „Edinost". Izdatelj in odgovorni urednik Viktor Dolenc. Tiskarna V. Dolenca v Trstu.