AMERIŠKA m DOMOVINA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN iN LANGUAGE. ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER NO. 30. CLEVELAND, 0., THURSDAY MORNING, FEBRUARY 5th, 1981. LETO XXXITT—VOL. XXXJI1 Kongres, Hoover in Rdeči križ v boju! Hoover ponuja mir. Mogoče se bo pobotal s svojimi nasprotniki Washington, 4. februarja. De-, "lokratska stranka, oziroma demokratični senatorji vidijo v Vw-i'a.jAni i z j a v i predsednika Hooverpi'u'sejsna zmaf/o) za S('l'e. Kot znano so demokratski senatorji predlagali $25,000,000, so to izplača iz zvezne blagaj-110 v pomoč bednim, in je senat- zbornica to tudi odobrila, to-i ' "a Predsednik Hoover je izjavil, 'lit tega ne bo pripustil, ker mo-Priti pomoč iz privatnih sred-ne pa iz zvezne blagajne, včeraj ,je pa predsednik Hoover Rjavil, da je pripravljen sode-°vati, da se naredi postavo, ki '•ovoljuje denar iz zvezne blagajne, ako bi se dognalo, da privatna sredstva ne zadostujejo, '"•i'-oma, da Ameriški Rdeči Križ j"nili dovolj denarja na razpoko i'i ga tudi ne more dobiti s Prostovoljnimi darovi. Hoover ■le sicer osebno zelo nasproten, bi se kaj dalo iz zvezne blagajne in izraža upanje, da do |tga ne bo nikdar prišlo, a ne končno nasprotoval, ako privatna pomoč ne seže dovolj da-l!t'- Medtem je pa v poslanski z'Jornici nastal strašen prepir 1TletJ poslanci ravno račji Hoo-V(>r.ia. Dan prej je senator Cara-way iz Arkansasa napadel kon-^J'esmana Louis Cramtpna iz ''^higana. Kongresman Cram-,>n .le vodja suhačev v poslanski )(>rnici, toda je bil pri zadnjih poražen, in se bo moral 'llT1akniti iz kongresa 4. marca, "kongresman Cramton je bil ki je predlagal v poslanski '< 'ornici, da se ničesar ne da iz ;vezhe blagajne za brezposelne j" Potrebne ljudi. Njegov pred-Je bil sprejet. Ko je o tem senator Caraway iz Arkan-Rasa, je v senatni zbornici napa-' Oramtona, češ, da predlaga, se brezposelnim ne dovoli ';°(iPora, dočim bo sam dobil '■l0.(»00 plače na leto, takoj ko Se umakne iz kongresa, pri ko-za proslavo 200-letnice o.)stva George Washingtona. In 0 .le Cramton o tem slišal, je , ^ i v j i skočil kvišku v poslan-11 zbornici in nazval senatorja paraway nadutega lažnika. redsednik zbornice, Long-.ie posvaril Cramtona, da sme tako izjavljati, toda kjlstal je tak vrišč v zbornici, da skoro prišlo do tepeža. šele n°kaj urah so se duhovi pomi-uli —--o- v Težka obsodba Ve?-ni sodnik West je v sredo ,J80<*il Kitajca Frank Gin na ^ let zapora in na $4.000 kazni, Je dajal narkotična sredstva 'adim dekletom in fantom. To si, I!"''1 najvišjih obsodb v takih mi- i ih" Prank Gin ^ izvabl-ial on dekleta in fante v svoj •»rtment pod pretvezo, da do-^ clobre kitajske jedi, v res-n z11'1 je pa učil, kako se rabijo So .co^čna sredstva. Eno dekle Jiov< • mrtvo v njegovem sta-, 'ur>ju, toda ni bilo dokazov, -le umrla. V ?-eP° priznanje včer ■ eTn uradu se je oglasil Ui*J. Tassler, višji poštni krasnik' nam je čestital radi ima-rieya radio programa, ki ga Poved flovenci vsako nedeljo. ceno' Uam je' da za nobeno dia „nosto in potem je tekel po po-Ju pr°ti domu, kar so ga nesle n°tre. Doma v sobi je premišljeni-kar seje bilo zgodilo. poznal je možka, zato je ve-f' da ga bo iskal še nadalje in Ce ga še ni popolnoma natanko sPoznal, gotovo ne bo miroval piei. da bo prišel do popolne jasnosti. Možek bo torej nesel vest njegovi nesreči in sramoti na UOl'enjsko — to je bila za rran-a strašna misel. Da se mu iz-je sklenil še danes pospra-. 1 svoje stvari in uiti. Pozneje se lahko povrne v Bjelino in In"aša po ženi; če se ta medtem 0Vrne, ji ravno njegova odsotnost mogoče zdravilen nauk a bodočnost. t lakoj je šel na delo; začel je eJevati svoje stvari, a še pre-n Je bil gotov na polovico, je ^cul pred hišo čuden vrišč. Sli-la. Je' kako je Dombruša kriča- . Gospoda ni doma; beračev 11 Postopače v ne smem puščati v nišo." . ^eni besedam je sledil šepeta-odgovor, katerega pa Fran-^ ni mojjel umeti. Strežnica je jrPet zakričala, a v naslednjem v en°tku so se že odprla vrata in Je stal Kroparski možek. j^Kaj hočeš tu?" je zaklical to'3"06 jezno po hrvaško; "s ta' v 1 m vlomilci mi naglo obra- . '.nam0. Obešamo jih na naj-bližje drevo." ^ u> tu sem ravno tako varen or v cerkvi," se je smehljal "lože],. ..r, . . • • Kranjec svojemu roja- da ne-,J0 storil nič žale£a- To" , Pojdi no, Bregar, nikar ne oj^jaj šale tako dolgo'!1 Moje U1116 niso še nikdar varale in rlWam te skoro bolje kot sebe. |);i Ce bi bil črn kot črna žena, Olik', k" vseeno spoznal. . . če lii(l,!at naJciem sled, mi zajec ne ž;tl ^ slu^aJ11 me Je' Put 1)red^č zapeljala neka na-v; lla sled, a zdaj sem kar šlu-j'10 Naletel na zajca samega.'' y. 1 a,ice je nevoljno zmajeval j,a av° 'n se obrnil stran od nje- "o. . izo.r °.J!' -'e zakl-ičal možek, "ne ti®1* se mi! Predobro poznam vei>.° z^°dovino in tvoje razme- F • se je izpozabil in mu i("voril v slovenskem jeziku1 VaJ veš?" žck .. 'bi," je pokašljeval mo- ^'•iiv 'i°glej kra no' si se že izdal! boš i/, znaS slovensko. Da )'Utl) al<°j izprevidel, da ne ma- ku,. X(i'iko govoriti, ti povem Hk. na,'avnost, da si mož cigan- „ J^ncezinje." !si-yntl/j Pa tebi povem, da si ne-iiji,,.^ vohun," je zarohnel nad ... . ^uice. tako® P0fiasi' le Počasi! Nikar j{iteli'fbui'ljivo! Jaz sem Pri' setn tvojih ljudi na Brdih in Zai"Hdi ne^aj Podplatov raztrgal Hetv) ' tebe. Tvojim domačim Uu»einaobljubi1' da Jim t>ri" 0(| t(ll) ^olažbo in kako sporočilo Vsem.-nce Se .io začel tresti \>v, till, 1)("'Votu- Nekaj časa je mol-tfi'lo: . Pa jo zakričal na vse 4< A} •tin, '' kako se jim godi? Ste-'H m, ^' kako se godi Zalki .Jjomu detetu?" ^^rn'1'"1' da POPolnoma raz-^ožejf !!rimerno," je odgovoril "o. jr' VsaJ zdrava sta še ved-ri! takega, de bi se moral sramovati, Bregar?" ga je vprašal možek sumljivo in mu motreče pogledal v njegove sive oči. "Štefan, pri troedinem Bogu ti lahko prisežem, da res nisem ničesar kriv; toda za seboj imam strašno, zapleteno zgodovino. Bog mi je poslal hudo poizkuš-njo; da bi le ne omagal." "Bregar, Bog je neskončno j modrejši kakor mi slepi črvički; dobro ve, koliko more vsakdo izmed nas nositi in koliko mu sme naložiti, da ne pade pod jarmom . . . Toda ,ali ne bi smel izvedeti tvoje zgodovine? Stvar sem razmišljal že po poti in sem v i marsičem res prišel do precejšnje jasnosti, a vsega si sam ne morem razložiti." "Svojo zgodovino ti lahko povem v kratkem; ni ravno posebno obširna. Kakor veš, sem stopil pred leti^kot najemnik v četo, ki je šla v boj zoper Turke, in z njo sem prišel na južnošta-jersko mejo. V nekem malem spopadu s Turki sem ranjen obležal na polju. Rana mi je krvavela in mojemu življenju se je bližal konec. Tedaj so pa prišli ravno še o pravem času cigani, ki so se potikali v okolici, me iz usmiljenja dvignili in prenesli v svoj šotor. Več mesecev sem ležal bolan — pravzaprav sem visel med življenjem in smrtjo; ob tej bolezni mi je stregla neka dekle, hči ciganskega poglavarja. Ko sem zopet okreval, sem ostal še dalj časa pri ciganih in užival njihovo gostoljubnost. In v tem času se je vnela ljubezen 'med menoj in Nigano, cigansko mladenko, čez četrt leta sva bila mož in žena. — Pa ciganska kri je nemirna. — Nekaj tednov sva živela srečno, toda nekega dne je Nigana izginila in se šla potikat s svojimi rojaki po deželi; takrat me je prvič zapustila. Pozneje se je to ponavljalo. Nekoč je roparska turška tolpa zajela dvajset ciganov, ki so počivali v pastirski koči pri Krsna-vopolju, in jih s kočo vred sežgala. Tudi Nigana je bila med njimi in zato sem si moral po vsej pravici misliti, da je zgorela z drugimi vred. Najmanj deset ciganov, ki so bili v obližju — eden je tičal v nekem grmu, komaj za lučaj kamna oddaljenem od koče — mi je priseglo, da .je Nigana zgorela. Pozneje so našli celo njen dragoceni nakit v pepelu na pogorišču. — Zadeva je prišla pred župnika v Bjelini, ki je uradno potrdil Ni-ganino smrt in mene proglasil za prostega. — A Nigana ni bila mrtva. Turki so jo namreč izvlekli iz ognja, jo rešili smrti in ;jo potem prodali na Srbsko kot sužnjico. Dolgo sem žaloval za ženo, zakaj odkritosrčno sem jo ljubil. Pozneje sem 'šel domov . . . Kaj se je tam zgodilo, ti je vse znano. — Resnično srečo sem našel šele z Zalko. In ko sem bi! najsrečnejši, me je nenadoma zadela grenka usoda.--Nigana je ušla turškemu gospodarju in po velikih nevarnostih in nezgodah prišla v Bjelino. kjer je zvedela, da sem odšel \ svojo domovino; ker je vedela za mojo domovino, se je nemudoma napotila na Kranjsko mene iskat. S pomočjo svoje stare matere, ki jo je vedno spremljala, i me je slednjič res našla. Ko je | spoznala, da sem zopet poročen, je v začetku izgubila vsako upanje, da bi me mogla zopet pridobiti zase. Pozneje je pa vendar poskusila vse mogoče. Neizmerno se je bala ljudi, da bi ji no storili kaj žalega, in zato je v njej dozorel sklep, ljudi strašiti. Pobarvala si je obraz s črno barvo in tako dolgo nastopala kot Špikov duh. To je bila "črna žena," katere so se ljudje tako bali .. . Dolgo se je trudila in slednjič se ji jo posrečilo vendar, da me je ponoči izvabila v gozd, kjer se mi je dala spoznati in mi razjasnila ves svoj položaj. — Zame je nastala strašna, težka dolžnost; toda drugače nisem smel, moral sem iti z njo, zakaj bila je moja prava žena! — Zapustila sva Gorenjsko in po dolgi poti dospela semkaj, kjer sva si kupila to hišo. — Zdaj veš vso mojo zgodovino in h koncu naj ponovim še enkrat svojo prošnjo. . ." "Kje pa imaš ženo?" je vprašal možek radovedno; "nisem je še videl; pa vsaj ni ona starka, ki je pred vrati, tvoja žena?" "Da bi te ...! Kaj še," je odgovoril Bregar, "to je postrežni-ca. — Nigana je mlada in zala, j kakor kaka gospodična. Sicer ima nekam bolj temno polt, a ravno ta prav posebno pristoja njeni prikupljivi osebnosti . . . A ciganska kri — nesrečna ciganska kri!--Tako je vihrava in nemirna kakor suho ;listje ob jesenskem vetru. V mirni hiši, pod varno streho kar | ne more strpeti — ampak mora ven na širno pustinjo in se potikati po nji kakor prosta hči puščave, mora spati pod prostim nebom, mora živeti svobodno in brezskrbno. Zdaj je že zopet štirinajst dni z doma; od nikoder ne najdem poročila o nji in tako moram samotariti v svoji hiši. Štefan, zares sem nesrečen: dve ženi imam in vendar nobene.. . " "Toda, France, saj si vendar mož in žena mora biti pokorna svojemu možu. Imaš vendar še toliko moči,, da ji boš upognil njeno voljo in izbil iz uma svojeglavi! ost." "Štefan, ne poznaš ciganov. . . Cigani nimajo nikake volje, ali pa prav malo. Pri Nigani sem poskusil vse, kar je sploh mogoče. Bil sem ž njo ljubezniv in prijazen in sem jo prosil, naj astane pri meni. Drugič sem ji zopet pokazal vso svojo strogost in moško odločnost, n e v o 1 j o, jezo in srd. Vse zaman! Taka je Nigana! Obljubi, zatrdi z naj-| svetejšo prisego, da me ne bo za-; pustila, v njej vzplamti strastna j ljubezen do mene, a vse je le kakor pena: čez pol dneva je vse pozabljeno in Nigane ni nikjer. Z enim očesom se smeje, z drugim istočasno joka. Zdaj se zvija od notranjih bolesti po tleh kakor obstreljena srna, a v naslednjem trehbtku se vrti od samega veselja napol nora. Vedno posluša le čuvstvo, volje pa nima prav nič." "če bi bil jaz na tvojem mestu, bi zapustil to cigansko domovino in bi si drugje poiskal primernega bivališča; nemara bi izpremenila žena svojo naravo, če bi bila daleč od svojih rojakov." "Tega skoro ne moreni pričakovati. Nigana je preveč strastno priklenjena na pustinjo. V I tujini bi umrla od samega hre-| penenja." "O, France, tako hitro pa vseeno človek ne umrje. Tudi meni je često, ko sem v tujini, zelo dolgčas po gorenjskih gorah; pa človek se polagoma vsemu privadi." "Navaden človek res, a ne tako cigan. Cigani imajo posebno dušo, kateri mi ne moremo prodreti do dna. Mislim, da bi Nigani nič ne pomagalo, če bi bila še tako daleč od tega kraja; kakor hitro jo obide želja iti v prosto naravo, je vse zastonj; če bi bila na koncu sveta, bi vendar našla pot semkaj." Možek je globoko zamišljen zmajeval z glavo, France pa je nadaljeval: "Zdaj lahko izprevidiš, da so moje razmere res silno žalostne; nobenega veselja nimam več na svetu, pred seboj nobenega cilja ali smora; samotno prebole-vam v koči svoje žalostne dneve in ko bodo enkrat minili še ti, bom umrl, zapuščen in pozabljen v tujini." Možek se je zopet zamislil in nemo zrl v tla. čez nekaj časa je pripomnil: "France, veš kaj bi storil na tvojem mestu jaz? Vzel bi orožje in vstopil k vojakom, saj danes domovina tako krvavo potrebuje izurjenih bojevnikov. — Poslušaj moj nasvet! Pojdi k Andreju Kranjskemu, ki te bo z veseljem sprejel v svojo četo." "Podobne misli sem imel že i sam, a kaj, ko imam še vedno dolžnost do Nigane. Kar tako je vseeno ne smem zapustiti." "Hahaha, Bregar, le preveč tenkovesten nikar ne bodi. Take dvome si kar izbij iz glave! Saj ima vendar tudi žena svoje dolžnosti do tebe, a se kljub temu ne meni zate prav nič. Pojdi k župniku in mu razjasni svoj položaj. In verjenii mi, v kratkem boš imel v žepu pravico, da se smeš ločiti." "Toda Nigana se mi vendar smili. Kaj more sama zato, če je hči proste narave in če v njenih žilah polje nemirna kri, ki ji ne dovoli obstanka v mirnem | življenju." "Nemara jo bo pa ravno za-, časna ločitev poboljšala. Mislim namreč, da ,se ločiš samo za kratek čas, recimo za eno le-1 to, potem pa se zopet vrneš semkaj." Bregar je nepremično upiral svoj pogled na tla in razmišljal. "Štefan, hočem stvar premis- j j'.iti," .je pripomnil France čez nekaj časa šepetajoče. "Moje življenje je vsekakor uničeno enkrat za vselej in navsezadnje bi, bilo res boljše umreti na slavnem bojnem polju kakor v tem zapuščenem kraju." Zopet sta oba molčala precej dolgo, čez nekaj časa je dvig nil France glavo in rekel: "Štefan, kakšne novice mi do-našaš iz domovine?" "Čisto nič novega ne vem," je odvrnil štefuljček. "Kmalu po- Ali ste že naročili obleko? Sedaj je čas, da vam napravimo fino obleko; S5.00 zadostuje za naplačilo in dobite obleko ob času, ko jo potrebujete. Ne odlašajte! Stotine rojakov že sedaj prihaja, katerim moramo sedaj prav skrbno postreči. Vse delo garantirano. Obleke, suknje, površniki po meri. po $23-50 7,0 narejene po 5)520.00 Vsake vrste barve suknje in površniki po $20.00 Velika izbira blaga za leto in zimo. Brazis Bros« 404 E. 156th Street (Collinwood) tam je JOE PERME poslovodja, ali v glavni trgovini: G905 SUPERIOR AVE. Podružnico: 2290 E. !>5TH ST., 5121 WOODLAND AVE., 331 GRATIOT AVE., >H> TROIT, MICHIGAN. AMŽRlSfcA DOMOvlNA, B&BfcUART StH, 1931 Piratje na reki Ississippi SPISAL FRIEDRICH GBRSTAfeCKBR 7a "Ameriško Boron-ino" prevel A- Šabec — Tvje pa leži Victoria? — j a vprašal farmer ter obstal. — Victoria? Nekoliko nad Whiteriver ustjem, tam na drugem obrežju, — je odgovoril krmar ; — iz Montgomery's Pointa se jo lahko vidi; je nekoliko niže doli — In kako je ime onemu možu? — Ob, ali se pa temu človeku. mudi, saj pravim! — je rekla ženska ter pričela nekaj iskati Končno je našla, kar jo iskala, in sicer listnico, iz katere je vzela nekaj bankovcev in nekaj v papir zavitih zlatnikov. — Tako, tukaj imate, vi, vampir, ki odvzamete ubogi vdovi zadnje, kar ima še v gotovem denarju. Tukaj, vi nenasitni iztirjevalec, ki prihajate tako redno vsak mesec, kakor mlaj in polna luna, zraven pa še mrmrate, da nimate dovolj. — 0, verjamem, — se je smejal It lack foot, — da bi vam bilo ljubše, če bi vam mi dajali samo blago, nato pa se ne bi več brigali za to, koliko vi iztržite zanje. če ima kdo pri tem korist, tak jo imate vi, ki sedite tukaj v Heleni lepo na suhem in gorkem. dočim se prebijamo mi skozi življenje zunaj v noči in nevarno-sti. — Lepo na suhem in gorkem? _ je vzkliknila Mrs. Breidel-ford. — Besedičite, kakor pač znate. Ali sem tukaj varna? . . . Kaj ni hotel nekdo sinoči, ko sem bila na obisku pri prijateljih, odpreti mojih vrat s ponarejenim ključem? Sicer pa sem poštena ženska in vse plačam, kar kupim. Lojza. — je rekel moj pokojni mož, — brigaj se za svoje lastne zadeve, in ne za zadeve drugih. Blackfoot je med tem preštel denar, ki mu ga je izročila vdova, ne da bi se brigal za klepetanje ženščine, ter ga spravil v svojo denarnico, Bili pa je vstal ter stopil k oknu, odkoder se je videlo na del reke. — Sto vragov, — je zaklical čez nekaj časa, — treba je iti na delo, Blackfoot, sicer zamudiva dragoceni čas. če hočeva še danes izvršiti to stvar, ne smeva izgubiti nobenega trenotka več. Med otokom in levim h r ego in nas ne bo nihče motil, posebno, če si tudi ti z nami na krovu. V tem slučaju delo ne bo težko in ga bomo lahko naglo in brez hrupa opravili. Sicer pa nisem noben prijatelja streljanja ponoči. Podnevi se živ krst ne zmeni za to, ponoči pa vsak, ki sliši strele, vprašuje, kaj pomenijo. Torej, kaj praviš, kako bi bilo, če poiščeva zdaj onega starega norca in mu potipljeva žilo? Povem ti, da bi me na moč jezilo, če bi on res našel tukaj kakega kupca in mu prodal svojo kramo. — Jaz sem za to, — je rekel BJackfoot in vstal. — Ostane torej pri našem načrtu. Vi, Mrs. Breidelford, kar se pa tiče najinega dogQVora, pa že veste: čoln, o katerem sem prej govoril, ima zadaj ob krmilu zeleno zastavico, vse ostalo vam je pa itak znano. — Nato sta oba zaveznika odšla iz hiše in odkorakala počasi proti obrežju Mississippija. Medtem pa so šli Edgeworth-ovi ljudje v Heleno. Dočim so njegovi ljudje stopili v neko gostilno se krepčat, je Edgeworth poizvedoval po cenah blagu in izprevidel, da so cene nižje, kakor je pričakoval. —čuj, Tom, — je rekel Edgeworth, ko je korakal z mladim možem nazaj proti obrežju, — jaz sem si vseeno Heleno drugače predstavljal, kakor je. Sedaj pa vidim, da tukaj res ne bomo kaj prida opravili. Ampak krmarju Billu pa tudi nič prav ne zaupam. Sam Bog ve, kaj imam napram temu človeku, vendar ga ne morem pogledati, da se ne bi jezil, dasi vem, da mu delam krivico, zakaj dozdaj je izborno krmaril. Neprestano mi toliko govoriči o Montgomery's Pointu — morda ima končno tam prijatelje ali pa celo svojo lastno trgovino, za katero upa poceni kupiti od mene moje blago. Vidiš, temu bi rad prišel do dna. Od tukaj do Mongomerys Pointa je samo še petdeset milj in nato še nekaj milj do White-river ja. Do tam bi pa rad, .če le mogoče, svoje blago prodal. Zato mislim, da bi bilo še najboljše takole: ti sedeš v naš mali čoln ter se odpelješ počasi pred nami nizdol po reki. Živila si lahko vzameš seboj. Ob M ississippi ju leži več malih mest, kjer se ustaviš ter nekoliko poizveš o cenah, predno pridem jaz s tovornim čolnom za teboj. Jaz bom pa medtem ostal do jutri zjutraj tukaj, kajti popraviti moram dati svojo puško, v kateri se je, bogvedi kako, nenadoma zlomila neka vzmet. Tukaj na Mississippiju človek nikoli no ve, kdaj bo potreboval orožje, zato nočem hoditi z nerabno puško po svetu. — Vzmet se je zlomila? — je vprašal Tom začuden. — Nu, res bi rad vedel, kaj jo je moglo zlomiti. Saj še ni dolgo, odkar ste s čolna ustrelili divjega purana na bregu. — Da, in menda baš pri tistem strelu se je morala zlomiti, kajti drugače si ne vem tega razložiti. Nil, pa nič zato. Tukaj v Heleni je puškar, ki mi bo hitro vdel novo vzmet. Torej za-stran tega nikar ne skrbi, temveč izvrši, kar sem ti naročil, in glej, da naredimo dobro kupčijo. Ampak misliš, da ne bi bilo bolje, če ti dam nekaj ljudi se boj ? Sicer pa bi bilo itak bolje, da vzameš enega seboj, da se bo sta izmenjavala pri veslanju. — O, ni potrebno, — se je nasmehnil Toni, ■— saj se mi nikamor ne mudi. Pošljite mi same Boba, da mi pomaga pripraviti in opremiti čoln, nakar bom vse ostalo že sam opravil. Samo naj ne izostane predolgo, ker bi bil pred; mrakom že rad na potu. In še nekaj: zgoraj nad Montgome-rys Pointom, v bližini otoka št. G7, mi dajte znamenje, da ste dospeli. Lahko ustrelite, ali pa še boljše bo, če izobesite eno vaših rdečih flanelastih srajc kot zastavo. Mladi mož je nato prožnih korakov odšel doli proti bregu, kjer je pripravil čoln s pomočjo dveh čolnarjev, ki sta ostala tam. — Preko čolna je razpel platno, ki naj bi ga varovalo pekočih solnč-nih žarkov, zaklical je Edgeworth u "še enkrat zbogom in odve-slal po veletoku nizdol. Stari mož je stal še nekaj časa na bregu ter gledal za čolnom, ki se je vedno bolj oddaljeval, ko je tedaj nenadoma začul korake za seboj. Ko se je obrnil, je uzrl svojega krmarja Billa, ki je baš tedaj prišel ob obrežju. — Ali ni bil to Tom? — je vprašal krmar ter ostro gledal za čolnom, — vsaj tako se mi je od daleč zdelo. — Da, to je bil Tom, — je odvrnil Edgeworth kratko ter se obrnil, da odide nazaj proti mestu. — Kaj, hudiča, pa ta vozi na- — Tega pa ne vem — po tem ga nisem vprašal. Sicer pa tudi ne izgleda kakor trgovec. Nu, pa saj lahko sami ž njim govo-dite. Edgeworth' je odšel počasnih korakov proti Union hotelu, krmar Bili pa je zavil dalje ob obrežju ter mrmral v brado: Kar pojdi, stari bedak, in upam, da boš kmalu ležal na dnu Mississippija, prav kakor je ležal tvoj sin na dnu Wabasha. — Pojdi in skleni šoto kupčijo, saj je zadnja, ki jo boš še na tem svetu sklenil. 9. Lively jeva farma Sredi zelenega gozda, kjer je pridna človeška roka posekala ogromno drevje in izčistila svet parobkov, kjer so se ponoči okoli živinskih staj plazili jaguarji, kjer se ni redko dogajalo, da se je jelen zatekel med čredo govedi in se potem mirno ž njo pasel v najboljšem prijateljstvu in kjer je v pokojnih večernih urah medved prirejal na koruznem polju svoje gostije, tam je ležala Livelyjeva farma. Sredi posesti je stala dokaj velika hiša. svet okoli nje pa je bil ograjen s plotovi. Pred to hišo je sedel na deblu posekanega drevesa star mož snežnobelih las, toda! zdravega obličja in živih oči, ki so gledale gotovo že več kakor šestdeset pomladi. Oblečen je bil v volnene hlače in telovnik ter platneno srajco, na nogah pa ni imel no bene obutve, temveč je bil bos. Blizu njega je stal neki drugi, mnogo mlajši mož, ki je deval i? kože pravkar ustreljenega jelena. žival je bila obešena z zadnjimi nogami na vejo drevesa; poleg mladega moža je sedel na tleh velik pes novofundlanec, ki je pazno in mirno opazoval delo svojega gospodarja, kakor bi vedel. da ga ne sme sedaj nadlego vati prosjačenjem. Mladi lovec, ki je slekel svojo usnjeno lovsko srajco ter jo vrgel poleg sebe v travo, je bil ob lečen po šegi zapadnih lovcev, Ta mož je bil William Cook, zet starega Livelyja ter se je šele pred nekaj tedni preselil iz Fourch lafave semkaj k staršem svoje žene in ki si je nameraval izčistiti svet poleg farme svojega tasta za svojo lastno farmo. Dokler pa ni imel postavljene še svoje lastne hiše, je prebival pri Liveleyjevih, in sicer sta stanovala z ženo v levem, delu Lively-jeve hiše. Na vratih hiše se v tistem hipu pojavila mlada, lepa žena, njegova, soproga, držeča najmlajšega otroka, v naročju, dočim sta. se je nadaljna dva mala dečka, kojih obraza sta izgledala kakor kri in mleko, držala za krilo. čim je novofundlanec zagledal otroke na pragu, je veselo zalajal, skočil proti njim ter pričel veselo mahati z repom. Mati je takrat, položila najmlajšega otroka v travo, in takoj je skočil k njemu zvesti pes ter ga začel s šapo preobračati in valiti po travi, kar je otroka neznansko zabavalo, — William. — je rekel atari, I, t j«- sedel na deblu ter si zadovoljilo mol roke, — tole je imeniten kos divjačine; zelo je tolst in njegova rebra bodo prava slaščica. Prav si imel, da si šel danes dopoldne na lov, kajti zdelo se mi je, da boš dobil kaj pod strel. — Ah, misliti in dozdevati, se pravi, nič vedeti, oče, — je rekel mladi mož ter pri tem smeje poljubil najmlajšega otroka. — Ampak iz tega ne bo nič! Jelena sem zasledil in mu sledil, in mislim, da bi lahko takoj postal Indijanec, če bi-- — če bi imej koga, ki bi ti obdeloval polje, sejal in žel žito ter obdeloval krompir, kaj ne? — ga je smeje prekinil stari. — O, seve, ves ljubi božji tlan se izprehajati po gozdu in ničesar drugega delati, to bi tudi meni ugajalo, to rad priznam, ampak to ne gre. — Pri moji veri, — je rekel mladi mož ter pogledal od svojega dela, — saj vi imate danes pravcate govore, kar ni vaša navada. * — Hm, dragi moj, vam, mladičem, je treba pač tu in tam potipati vest, — je rekel stari Lively, — da ne pozabite svojih dolžnosti. V tistem trenotku je skočil pokonci novofundlanec, ki so ga klicali za Bohsa, in stari je rekel: — Bohs je postal pozoren; najbrže prihajajo naši gostje. Pes Bohs je res vstal, gledal nekaj časa proti gozdu, nato pa začel glasno lajati. Komaj se je začulo njegovo lajanje, ko se je pri podila'izza hiše tolpa psov, ki so radovedni prišli gledat, kaj je zbudilo pozornost njihovega vodje. V odgovor na pasji la.jež se je takrat začul vesel klic mladega Jamesa. Psi so se, kakor ponoreli od veselja, zakadili proti svojemu mlademu gospodar ju in treftotek nato obstopili ma- lo četieo, ki je prijezdila iz gozda. Stari Lively je naglo vstal, da odpre leso v plotu, ki je zapirala dohod, mladi James pa mu je prešerno zaklical: "Loock. out!" vzpbdbodel konja in v naslednjem hipu je žival i jezdecem šinila preko najmanj Štiri čevlje visoke lese. Sander, ki je bii takisto i/boren jezdec, seve ni hotel zaostali za Jamesom in je tudi s svojim konjem preskočil leso.. Ko sta zdaj mlada moža razjahala ter se pripravljala, da odpreta vbod, jima je to) preprečila Adela, ki jima je zaklicala: —- Pozor, gospoda! — in preden so se zavedli, kjij pravzaprav namerava, je drzna deklica urno vzpodbodla svojega konja in ni preskočila lese, temveč sam plot, ki je bil za dober čevelj višji od lese. V naslednjem hipu je že zdrknila iz sedla ter skočila precl hišna, vrata, kjer je prisrčno pozdravila starega Livelyja in Cookovo mlado ženo. Medtem je Cook odprl leso, da je mogla še Mrs. Dayton s svojim konjem na dvorišče, in kmalu je bila zbrana vsa družba pred hišo v senci košatega oreha, kjer je posedla po stolih in zabojih, kar je bilo baš pri roki. Stari Mrs. Lively je bila kljub svojim letom kmalu pod orehom s posodo kave v roki, s katero je postregla ljubim gostom. r— Kdo pa je ta lepi, mladi mož, ki je prišel z vami? — je šepetaje vprašal Cook mladega Livelyja. — Njegov obraz se mi zdi tako nekam znan-- — Hudič vedi, kdo je, — je ovrnil James in z nič kaj preveč prijaznim pogledom ošinil tujca. — Povabil ga nisem in z Ade-lo občuje, kakor bi bil ž njo skupaj rastel ali kakor da bi bil nje brat, dasi prav dobro vem, da nima nobenega brata. — Krasne lase ima, je rekel Cook. — Krasne lase! — je zaničlji-vo zagodel James, — izgledajo ko povesmo prediva, in njegov bledi obraz bi mi tudi skvaril ves tek, če mi ne bi istega že itak prej pokvarila njegova navzoč nost. Razprodaj a! Razprod a j a Najnižje februarske cene na emajlirani posodi RAZPRODAJA! 2 kvt. 99r 3 kvt. 81.09 "Premier" beli 4kvt. 8139 7 kvt. $1.10 "Strong" bela Podolgasta pomivalna skleda $1.19 "Strong" bela SAVORY ROASTER $1.29 Zavasky s Hardware & Auto Supplies 6011-13 St. Clair Ave. ENdicott 5141 NAZNANILO IN ZAHVALA Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da Je dne 2. januarja, 1931 za vedno zatis-ijila svoje mile oži naša hčerka in sestra Kristina Struna Rojena je bila 1. maja, 1931, v Clevelandu. Tem potom se najlepše zahvaljujemo vsem, ki so dragi ranjci lajšali trpljenje ob njeni zadnji uri. Lepa hvala Rev. Slajetu in Rev. Hribarju za spremstvo iz hiše in na pokopališče. Lepo se zahvaljujemo za vence in cvetlice: Družini Krašovec, družini Frank in Terezija Kmet, družini John in Mary Kovačič, družini Unetič. botra, družini Johnson, družini Glač, družini Halbcrt, družini Meglan, dekliškemu klubu, družini Malečkar. Hvala društvu sv. Jožefa, št. 169 KSKJ in hvala pogrebnemu zavodu A. Grclina in Sinovi. Hvala vsem, ki so jo spremili do groba in vsem. ki so darovali avtomobile brezplačno pri pogrebu. Žalujoči ostali: Jack in Anna Zotlar, starši. Mary, Anna, Julija, sestre; Jakob, brat. Cleveland. O.. 31. januarja, 1931. prej? — je vzkliknil krmar začuden. — Ali mu naša tovariši-ja ni več dovolj dobra? Pa tudi z našim čolnom je odveslal. Kaj pa, če bi ga sami potrebovali? — V tem slučaju si bomo pač morali pomagati brez njega, — je odvrnil mirno farmer. — Sicer pa, če vas zanima, vam povem, da se je odpeljal naprej v Montgomerys Point, da poizve za cene ondotnemu trgu. Jutri zarana odrinemo za njim. Na krmarjevem obrazu se je pojavil porogljiv usmev, ko je čul to dobrodošlo novico. — V Union hotelu je neki trgovec, ki je prišel iz Victorije, in ta je slišal o vašem tovoru ter me vprašal, če ste vi na čolnu in če bi hoteli morda priti gor k njemu. . . menda je namenjen kupiti vaše blago. Nekaj imenitnega! Čisti prebitek te igre ' je namenjen za novo cerkev sv. Vida "TRIGLAV PRIREDI V NEDELJO 8. FEBRUARJA IGRO "NEBESA na ZEMLJI" v Slovenskem Narodnem Domu na St. Clair Ave. Začetek ob 8. uri zvečer © © © MI SMO MED VAMI! Naznanjamo cenjenemu slovenskemu občinstvu, da smo s« PRESELILI v naše nove prostore na 6223 ST. CLAIR AVENUE kjer vaui ob vsakem času lahko prodamo izvrstne DODGE IN PLYMOUTH AVTOMOBILE Najboljši mehaniki so pri nas zaposljeni, ki vam popravijo vaš avtomobil brez ozira izdelka. Vse naše delo je garantirano. In sc vam prav vljudno priporočamo. J. H. MILLER & SONS 6225 St. Clair Ave. HEnderson 6148 | j)©©©©©©©©©©©©©©©©©©©©©©©©®! W«W«WWWMHMWmwHMMHttMMMMMMWMWWMM^ j Zele in Sinovi i POGREBNI ZAVOD 5 Avtomobili ha bolniški voz redno in ob vsaki uri na razpolago. J Mi smo vedno pripravljeni z najboljšo postrežbo. | 6502 ST. CLAIR AVE. ENdicott 0583 | COLLINWOODSKI URAD: i 452 East 152d Street Tel.: KEnmore 311» 1 kvt. 6 kvt. 8 kvt. 69 kvt. 33 <* 4 kvt. 48 "Premier" beli