Poštnina plačana v gotovini. Slo/emki ▼v Prvi sirokovni list za hmeljarstvo * Glasilo Hmeljarske zadruge, r. z. z o. z. * Izhaja redno vsak drugi petek * Naročnina letno 20 din, za inozemstvo 40 din, posamezna številka stane 2 din * Uredništvo in uprava: hmeljar Cehe, Cankarjeva ulica 4 — Telefon st. 190 Leto IX. Celje, 15. aprila 1938 Štev. 8 | Naše pivo in naš hmelj Znano je, da moramo večino našega vsakoletnega pridelka hmelja izvažati v inozemstvo. Doma ga porabimo prav malo, ker je konsum piva pri nas zelo neznaten. Naša pivovarska industrija je namreč navarila piva v letu 1930 653.763 hi v letu 1931 540.254 hi v letu 1932 338.095 hi v letu 1933 214.647 hi v letu 1934 210.132 hi v letu 1935 219.176 hi v letu 1936 211.921 hi v letu 1937 270.914 hi Pa še to pivo se ni popilo vse doma, temveč se je tudi izvažalo, in sicer smo izvozili v letu 1930 v sodčkih 3004 kg za 10.000 din (v Španijo); v letu 1930 v steklenicah 3547 kg za 21.228 din (v Albanijo); v letu 1931 v sodčkih 60.000 kg za 248.000 din (v Albanijo); v letu 1932 v sodčkih 128.000 kg za 414.000 din in v steklenicah 6000 kg za 42.000 din (v Albanijo); v letu 1933 v sodčkih 6000 kg za 19.000 din in v steklenicah 23.000 kg za 90.000 din (v Albanijo in Palestino); v letu 1934 v sodčkih 1000 kg za 5.004 din in v steklenicah 260 kg za 1280 din (v Albanijo); v letu 1935 v steklenicah 36 kg za 100 din; v letu 1936 v steklenicah 5000 kg za 18.000 din. Kakor torej razvidno, ne pada samo konsum, ampak tudi izvoz piva. Pri tako mah produkciji porabi seveda naša pivovarska industrija tudi le malo hmelja, in sicer zadnja leta le še kakih 700—800 stotov letno. In vendar se pri nas hmelj tudi še uvaža, in sicer se je uvozilo v letu 1930 760 stotov v vrednosti 1,642.000 din v letu 1931 840 stotov v vrednosti 1,515.000 din v letu 1932 250 stotov v vrednosti 410.000 din v letu 1933 20 stotov v vrednosti 72.000 din v letu 1934 80 stotov v vrednosti 597.000 din v letu 1935 100 stotov v vrednosti 654.000 din v letu 1936 140 stotov v vrednosti 588.000 din v letu 1937 310 stotov v vrednosti 1,094.000 din Kakor razvidno, torej naša pivovarska industrija skoro polovico hmelja, ki ga rabi, uvaža iz inozemstva, in sicer večinoma iz Češkoslovaške. In to vkljub temu, da imamo pri nas vsako leto več kot dovolj prvovrstnega hmelja na razpolago, ki ga moramo večinoma izvoziti, in da mora naša pivovarska industrija plačali za hmelj iz inozemstva tudi še precej visoko uvozno carino! Za uvoz hmelja v našo državo je namreč treba plačati 0,70 zl. din, to je danes 9,10 din za kg carine, če je hmelj iz pogodbenih, oziroma 0,90 zl. din, to je 11,70 din, če je hmelj iz nepogodbenih držav; k temu pride še 21/2 % skupnega davka na poslovni promet. Zato je res zanimivo, da vkljub vsemu naša pivovarska industrija hmelj še uvaža. Pri tako minimalni porabi hmelja hmeljarji res nimamo mnogo interesa potegovati se za zvišanje uvozne carine ali celo prisilno porabo domačega hmelja, vendar bi dali naši pivovarski industriji dober svet. Pivovarne se sicer izgovarjajo in jadikujejo, da je konsum piva pri nas tako nizek, ker mu dela vino preveč konkurence. Toda pivci trdijo, da bi bil konsum piva mnogo večji, če bi bilo pivo cenejše in — boljše. Glede kakovosti našega piva se namreč večinoma ne sliši nič kaj ugodno mne- Vesele velikonočne praznike in bogato pisanko želita Uredništvo in uprava nje in nam hmeljarjem je lahko le v ponos, da se to pivo ne vari z našim hmeljem. Znano nam je pa tudi, da se s prvovrstnim našim hmeljem v inozemstvu varijo piva, ki so naravnost na glasu zaradi svojega izbornega okusa. Zato tudi le dobrohotno svetujemo naši pivovarski industriji, da naj raje poskusi variti pivo z najboljšim našim hmeljem namesto z uvoženim inozemskim, pa se bo kmalu lahko prepričala, da bo pivo pivcem mnogo bolje teknilo in da se bo potem tudi konsum naglo zopet dvignil. O sezoni 1937/38 (Konec.) Tako je bilo torej s sezono 1937/38! V kolikor je polomija bila, ni bilo samo pri nas, temveč tudi drugod in zakrivili je tudi nismo pri nas, temveč drugod. Prej navedeni pregled nam to dovolj jasno dokazuje. Dokazuje pa tudi vsakemu razsodnemu hmeljarju, kako jalovo je vse tozadevno kričanje in predbacivanje. Poročila smo imeli točna dovolj, le pazljivo prebirati jih je bilo treba. Počasi in previdno prodajati, da se ne pokvari cena, to je pravilno. Čakati brez vsakega tehtnega razloga, da se cene sploh dvignejo povsod, pa je isto kakor staviti v loterijo. Čakati in zahtevati, da se cene dvignejo samo pri nas, če so že na pariteti ali celo iznad nje, pa je nesmiselno. In da je treba prodajati, se je lani ponovno opozarjalo, nikdar in nikoli pa ne, da se bodo cene dvignile in da je treba čakati s prodajo. Vsak pameten hmeljar kaj dobro ve, da nihče ne more z glavo skozi zid in da se tudi pri nas cene hmelju ne morejo dvigati, če povsod drugod nazadujejo. Tako smo torej odrezali V sezoni 1937/38 slabo, kakor so tudi drugod. Najslabše pa so menda na Poljskem, kjer so se najbolj držali ter večinoma prodali šele potem, ko so cene že znatno nazadovale. Popolna polomija pa je bila seveda v Vojvodini, kjer niso škropili in jim je peronospora uničila ali vsaj silno skvarila skoro ves pridelek. Pri nas bi sicer gotovo marsikdo prodal bolje, Če bi že v začetku bile cene nižje, toda splošno bi odrezali slabše in tudi najbrž dosegli povprečno nižjo ceno. H koncu moramo vsekakor omeniti še, da je nujno potrebno našo znamko bolje zaščititi. Nobena bajka namreč ni, da se je lani tedaj, ko so bile kupcem cene pri nas previsoke, vrivalo blago docela drugih provenienc pod našo znamko. Časi torej, ko se je naš pridelek prodajal pod tujim imenom, so minuli in se sedaj že drug pod našim. Nujno potrebno je, da ve ves pivovarski svet, ki se zanima za naš hmelj, da napisi v vseh mogočih jezikih in oblikah na iovorkih niti od daleč še ne jamčijo za pristnost našega hmelja, ampak da je zato neobhodno potrebno tudi še uradno kontrolno potrdilo. In tozadevno je že vse potrebno urejeno, da v bodoče podobne zlorabe ne bodo več mogoče, vsaj v večjem obsegu ne. Sezona 1937/38 pa je gotovo zopet jasno pokazala, da moramo imeti vedno konkurenčno blago in tudi konkurenčne cene, da se bomo mogli uspešno meriti z ostalimi proveniencami na svobodnih inozemskih tržiščih. Razno Hmeljarska konferenca, ki jo je sklical Srednjeevropski hmeljarski urad, se je vršila v petek dne 8. t. m. v Pragi. Udeležili so se je zastopniki hmeljarstva iz Češkoslovaške, Nemčije, Jugoslavije, Francije in Poljske, prisostvovali pa so iji tudi zastopniki češkoslovaškega zunanjega in kmetijskega ministrstva ter češkega deželnega kmetijskega sveta. Konferenco je počastil s svojo prisotnostjo tudi predsednik državne skupščine v CSR, ki se kot poslanec hmeljarskega okraja osebno zelo interesira za rešitev vseh hmeljarskih vprašanj. Na konferenci se je razmotrivalo predvsem vprašanje, kako preprečiti nadprodukcijo hmelja. Po obširni tozadevni razpravi so se zastopniki posameznih držav načelno sporazumeli v tem smislu, da se Nemčija in Francija, ki pridelujeta hmelj v glavnem le za domačo porabo, obvežeta, da sedanje površine nasadov ne bosta povečali, ampak jo bo Nemčija še znižala in stabilizirala na 8000 ha, CSR, Jugoslavija in Poljska, ki hmelj večinoma izvažajo, pa bi. naj znižale letni pridelek za 30 % potom omejitve nasadov ali konlingentiranja pridelka in izvoza. Doseženi načelni sporazum bo predložen pristojnim ministrstvom prizadetih držav s predlogom, da se skliče konferenca oficijelnih zastopnikov prizadetih držav in ministrstev, na kateri bodo sporazumno določene tudi še potrebne podrobnosti; to konferenco bo po pristanku prizadetih držav sklicalo kmetijsko ministrstvo v CSR. Hmeljski izvleček bodo izvažali v Nemčiji. Iz leta 1935 jim je ostalo namreč 4500 stotov hmelja, iz leta 1936 pa 1500 in iz lanskega leta kakih 12.000 stotov hmelja, katerega ne morejo spraviti v denar. Tvrdka Horst-CompanY v Berlinu že ima naročilo, da večino tega hmelja predela v izvleček, katerega bodo skušali Škropilnice, hmeljarji, si preskrbite čimprej, da bodo pravočasno pri roki; najboljše Hol-derjeve dobavlja svojim članom najceneje Hmeljarska zadruga r. z. z o. z. v Žalcu. Istotam dobite tudi elektromotorje za pogon ventilatorjev v sušilnicah in drugih kmetijskih strojev, umetna gnojila, zlasti KAS itd. 1.200 e rt o leto robljeni h, zdravili, G—S m dolgih, nudi po 1'5G din franko Kandija Veleposestvo Srebrniče pri Novem mestu potem deloma vsiliti domačim pivovarnam, deloma pa ga izvažati, zlasti v Ameriko in Anglijo, kjer je v pivovarski industriji za praktično porabo hmeljskega izvlečka še največ zanimanja. Pivo ne more škodovati, če se pije zmerno, kakor je to s ponovnimi poskusi dokazal učenjak dr. Atwater. Pač pa pivo zelo koristi, ker vsebuje fosfate, ki so zelo koristni za živce, in vitamin B, ki je važen zlasti za izpopolnitev preveč enostranske hrane. Pivo je torej ne samo hladilna, ampak tudi zelo koristna pijača. Produkcija piva na Japonskem se dviga in je že prvih deset mesecev lanskega leta znašala 2,159.451 hi, dočim v celem prejšnjem letu le 2,179.605 hi. Vzrok večji produkciij je pripisovati predvsem vedno večjemu izvozu japonskega piva v zavojevane kitajske pokrajine. Mirovno pivo. Angleški minister Ramsbotham je na-.slovil na vse dobro misleče narode, ki jim je za mir, razpis, v katerem Jim priporoča, naj ob pivu razpravljajo o svetovnem miru. Minister je namreč mnenja, da pivo vpliva tako pomirjevalno, da more uspešno preprečiti vse razprtije. Produkcija piva v Švici, ki je zadnja leta stalno nazadovala, se je v preteklem pivovarskem letu zopet dvignila in znašala 2,130.000 hi proti 2,042.000 hi v prejšnjem letu. Največ piva v Nemčiji se popije v mestu Bamberg, kjer pride letno na osebo 186 litrov piva; za Bambergom pride München s 166 litri, Regensburg s 164 litri in Nürnberg s 156 litri. Hmeljarska poročila Savinjska dolina: V hmeljski kupčiji je tudi zadnjih štirinajst dni bilo stalno nekaj zanimanja in povpraševanja ter je ponovno prišlo tudi do večjih zaključkov. Cene so ostale v glavnem nespremenjene, vendar so za boljše in najboljše blago, ki je večinoma že razprodano, le bo-lj nominalne. Neprodane zaloge lanskega pridelka v prvi roki so že precej pičle. — Obrezovanje hmelja je v glavnem končano in se postavljajo tudi že hmeljevke. Sicer lepo, vendar nenavadno hladno vreme zadnji čas zelo zadržuje vegetacijo. Vojvodina: Za še preostale zaloge lanskega pridelka v prvi roki skoro ni več zanimanja, tem manj, ker je na razpolago le še slabše drugo- in tretjevrstno blago, za katero se je prejšnji mesec plačalo še 5, zadnji čas pa le še 1 din za kg; seveda pa gre pri tem za blago, ki skoro nima nobene prave pivovarske vrednosti. češkoslovaška: Po večji živahnosti je postalo razpoloženje na hmeljskem tržišču zopet bolj mirno, vendar je ostala tendenca nadalje čvrsta, ker so še neprodane zaloge že zelo pičle in znašajo v Zatcu le še 2000 stotov, dočim so lani v tem času 3500. Cene so ostale v glavnem nespremenjene in lanski pridelek no-tira slejkoprej žateški 13—24 din ter Uštek in Roudnice 8—14 din za kg. Oznamkovanih je doslej v Zatcu 70.058 tovorkov lanskega pridelka v čisti teži 83.938 stotov, to je 93 % celokupnega pridelka v žateškem okolišu. — Spomladanska dela v hmeljskih nasadih so v polnem teku in ponekod se že končuje z obrezovanjem. Zadnje dni je po sončnem in toplem nastopilo zopet izredno hladno vreme. Nemčija: Razpoloženje na hmeljskem tržišču je v glavnem nespremenjeno mirno, vendar je ponovno prišlo do večjih zaključkov za boljše blago za domačo pivovarsko industrijo in za slabše za izvoz. Cene so ostale v glavnem nespremenjeno in zaključna tendenca je precej prijazna. Celo za starejše letnike je bilo nekaj zaključkov po 0,50 do 2,50 din za kg; to blago je bilo namenjeno v glavnem le za izvoz in pa v medicinske svrhe. Francija: Razpoloženje v hmeljski kupčiji je nadalje pretežno mirno in je tudi prometa le malo.. Cene so ostale v glavnem nespremenjene in lanski pridelek notira alzaški 14—16 din in Nord 11 — 12 din za kg; seveda gre pri tem le za najboljše blago iz druge in tretje roke. Zaključkov je bilo le za USA nekaj. Poljska: V hmeljski kupčiji je povpraševanje skoro popolnoma prenehalo in zadnji čas ni prišlo do nobenega pomembnejšega zaključka. Cene so ostale nominalno nespremenjene. Belgija: Na hmeljskem tržišču je tendenca mirna in lanski pridelek notira Poperinghe 11 din in letošnji v predprodaji za oktober-november do 17 din za kg. Anglija: Tržišče je pretežno mirno. Za predlansko blago domačega izvora ni pravega zanimanja in se morebitne potrebe krijejo z inozemskim hmeljem. Amerika: Tržišče je razmeroma mimo, vendar čvrsto. Pivovarne sicer malo kupujejo, vendar se hmeljarji drže rezervirano, ker je boljše blago že zelo redko in je precej ¡zgleda, da bo načrt zakona o ureditvi vnovčenja hmelja sprejet v senatu. Na tržišču iz druge in tretje roke notira domači pridelek lanski 13 do 18 din, predlanski 10—14 din, letnik 1935 pa 9 do 10 din in starejši 7—9 din, že zacarinjen inozemski pa lanski 45—54 din in predlanski 35—43 din za kg; iz prve roke pa se zahteva za najboljši lanski domači pridelek 10—13 din za kg. Najvišje cene, plačane zadnji čas za 1 kg naj- boljšega hmelja raznih provenienc, seveda ne vedno iz prve roke, so bile naslednje: letos lani Nemčija 49 52 din ' Anglija CGolding) 48 55 din Češkoslovaška (Zateci 23 33 din (Uštek) 14 19 din Jugoslavija (savinjski) 16 25 din (vojvodinski) 5 16 din Francija (alzaški) 14 25 din Amerika, domači (Oregon) 13 47 din že zac., inoz. 54 72 din Poljska (wolinjski) 12 22 din Belgija (Poperinghe) 11 16 din Hmeljevke «m Hmetjarji Sedaj pri ali takoj po obrezovanju je pravi čas, da se gnoji hmelj s 40 odstotno kalijevo soljo. Na tisoč rastlin je treba raztrosili na široko po 50—75 kg 40 odstotne kalijeve soli ali po 50—70 gr okoli vsake rastline. [Hranilnica Dravske banovine! S Celje ♦♦♦ Ljubljana ♦♦♦ Maribor S : ... : Pupilarno uaren zauod. Obrestauanje najugodnejše. i • Za vloge in obresti jamči Dravska banovina • • z vsem premoženjem in vso davčno močjo. 5 •••• Opozarjamo vse hmeljarje in kmetovalce sploh na važnost spomladanskega GNOJENJA! Na razpolago imamo sledeče vrste gnojil: RUDNINSKI SUFERFDSFAT 16% in 18% ROSTNISUPEKFOSFAT KMF18/19% FOSFATNO ŽLINDRO 6/10/18% razen teh dobavljamo: MEŠANO GN03ILA, ZLASTI KAS KOSTNO IN APNENCEUO MOKO nadalje imamo stalno na zalogi: KALIJEVO SOL 40% ZA GNOJENJE ČILSKI SOLITER 16% ZA GNOJENJE Vsa navedena gnojila prodajamo po najnižjih dnevnih cenah Vprašanja in naročila na: TOVARNO KEMIČNIH IZDELKOV V HRASTNIKU D. D. ali njeno podružnico v Celju Sprejema hranilne vloge in jih obrestuje najbolje Denar je prinje j naložen popolnoma varno. Za hranilne vloge jamči poleg rezerv in hiš nad 4000 članov - posestnikov z vsem svojim p r e mo ž e n j e m ljudska posojilnica v Celju registrovana. zadruga z neomejeno zavezo v novi, lastni palači na voglu Kralja Petra ceste in Vodnikove ulice Izročajte denar v zaupanja vredne domače denarne zavode, da se omogoči z oživitvijo denarnega obtoka delavoljnim našim ljudem zopet delo in kruh. CELJSKA MESTNA HRANILNICA (v lastni palači pri kolodvoru) Vas vabi, da ji zaupate tudi Vi svoje prihranke, ker Vam nudi zanje s svojim premoženjem popolno varnost. Mesto Celje jo je ustanovilo že pred 72 leti in tudi še samo jamči zanjo z vsem svojim imetjem in z vso svojo davčno močjo. Denarju, ki ga vložite, je vsakočasna, nemudna izplačljivost strogo zajamčena.