h /^^UUVV^ -A
NU: **	--aniit, f UOiiuuu	<, gj *->
Leto XXOQL št« 26
tfrMjanaj teftfc t fcftraatfa
Cena cent« 80
Upavndnoi Ljubljuii, P^cooiien
THefoo fc. 91-22. 91-». 91-24 Uuerauu oddelek: Ljubljana. Pncuaflm
ca i - Telefoo fc. 31-29. 91-26 Podružnica Noro oeno: Ljibliamkt OM 42 Ra Joni: a Ljublianske pokra fino pri pofcno-čekovnem zavoda fc. 17.749, za ostaie kraje Italije Serviao Comi. Cort Po*t. No 11-3118
IZKLJUČNO ZASTOPSTVO za
Italije io inozemstva ima Onionf PtibblirirS Italiana S.
ottaae i> Kr.
A. MILANO
likala mk dao cazeo ponedeljk« Nitstilii znala mesečno IM »o
vključno • »PonedeiiduaB trom« lir 96.90.
Urcdolitvo: Pucctnijera otica ker. S« MhfM
fcev, 91-22. 91-29. 91-24._
_Rokopisi »e ne vračajo.
CONCESSIONARIA ESCLUSIVA per la pnb-
bfidd di proveniena italiana ad ewti: Unione Pabbliciri Italiana S A. MILANO
Azioni nemlche
tania contrastate
Un centlnak d! prlgiomeri e parecchi carri nesnici distrutti ia Tisstisla — Nuove gravi per&ite deli*aviazlone nemica
H Quartiere Generale delle Forze Armate comunica in data di 1 febraio 1943-XXI il seguente bolletiino di guerra No 982:
Forti azioni di reparti blindati e di arti-glierie sono continuate da parte nemJca nel-la Tripolitania occidentale, sempre contrastate daJie nostra immediata reazione; cin-carri arinati, aleuni cannoni e numero-si automezzi avversari venivano distrutti.
In Tunisia proseguono i combattimenti nelie zone raggiunte i giorni seorsi dalle truppe delUAsse che hanno preso un eenti-naia di prlgionieri e immobilizzato dodici carri armati.
In aspri duelll la caccia germanica ab-batteva dieci velivoli mentre aitri quattro venivano distrutti dalle batterie contro-aeree.
Nostri cacciatori dl seorta ad nn con-voglio in navigazione nei Mediterraneo sventavano 1'attaeco di boinbardieri britan-niei e facevano precipitare in mare lin »Beaufighter«.
'Quadrimotori amerieani si sono ieti por-tatl tre volte sui cielo di Messina sgancian-do numerose bombe causando danni ingenti
a molti fabbricati; 11 numero delle vlttline š in via dl accertamento.
Ad opera della difensa contro-aerea italo-germanica di Reggio Calabria e Messiua tre »Liberator« venivano abbattuti.
Uno degli apparecchi che aveva agito su Messina, mitragliava e spezzonava una časa presso Melito di Porto Salvo (Coste meridionali della Calabria); sono segnaiati sel rnorti, tra cui 1'Arcivescovo della Dio-cesi in vista pastorale e clnque feriti civili.
Altre incursioni su Catania Trapani ed Augusta causavano danni a fabbricati, non sono precisate le vittime.
Le artiglierie della difesa abbattevano tre degli aerei incursori. Su Augusta, visti precipitare in fiamme ed esplodere, uno a nord di Siraeusa, un altro a levante della Peni-sola di Magnisi ed il terzo a nord-est della citt&.
Una nostra corvetta ed una torpediniera sono affondate par azione nemica al largo delle coste tunisine. L'arrivo immediato dei mezzi di soccorso ha permesso di salvare la quasi totalita degli equipaggi.
Upiranje sovražnim akcijam ¥ Tnprfltamji
Okrog ioo ujetnikov Ia veš tankov titiišenih v Tumsa — Nove hude izgube sovražnega letalstva
neko hišo v bližini Melita di Porto Salvo (južna obala Kalabrije). Zabeleženih je 6 mrtvih, med njimi nadškof te škofije, ki je bil na pastirskem obisku, 5 drugih civilistov pa je bilo ranjenih.
Nadaljnji napadi na Catanijo, Trapani in Augusto so povzročili škodo na poslopjih, žrtve pa še niso ugotovljene.
Obrambno topništvo je sestrelilo tri napadajoča letala. Eno izmed njih je strmoglavilo v plamenih in eksplodiralo nad Augusto. severno od Sirakuze, neko drugo vzhodno od polotoka Magnisi, in tretje severovzhodno od mesta.
Zaradi sovražne akcije ob tuniški obali sta se potopili neka naša korvetna ladja in neka torpedovka. Takojšen prihod naših sredstev za pomoč je omogočil rešitev skoraj vseh posadk.
Armadni general Vitttorio Ambrsdo šeS glavnega stana
Rim, 31. jan. s. S Kraljevim dekretom je bil na svojo prošnjo razrešen šef glavnega stana general grof H. CavaJlero. Na njegovo mesto je bil imenovan armadnl general Vitttorio Ambrosio, šef glavnega stana Kraljeve vojske.
Na mesto generala Antonija Ambrosija je bil imenovan poveljujoči generalni poveljnik VI. armade Ezio Rosi.
Glavni stan italijanskih Oboroženih sil je objavil 1. februarja naslednje 982. vojno poročilo:
V	zapadni Tripolitaniji so se nadaljevale močne akcije sovražnih oklopnih in topniških oddelkov, a so vselej naletele na našo takojšnjo reakcijo. Uničenih je bilo 5 tankov, nekaj topov in številna motorna vozila sovražnika.
V	Tunisu se nadaljujejo boji na področjih, ki so jih pretekle dni dosegle čete Osi, ki so ujele kakih 100 ujetnikov in onesposobile 12 tankov.
V	srditih dvobojih v zraku so nemški lovci sestrelili 10 letal, med tem kc so protiletalske baterije uničile nadaljnja
štiri letala.
Naši lovci v spremstvu nekega konvoja na plovbi po Sredozemlju so odbili napad britanskih bombnikov in so sestrelili letalo tipa »Beaufighter«, ki je treščilo ▼ morje.
Ameriški Stirimotonil bombniki so se včeraj trikrat pojavili v zraku nad Mesno in odvrgli številne bombe, ki so povzročili veliko škodo na mnogih poslopjih; število žrtev se ugotavlja.
lltalijansko-nemška protiletalska obramba v Reggiu Calabria in Mesini je sestrelili tri letala tipa »Liberator«.
Eno izmed letal, ki je napadlo Mesmo, je obstreljevalo s strojnico in porušilo
Poročilo Eksc. Gatbiatfja Duceju:
DVAJSET LET FAŠISTIČNE MILICE
Vzvišeni in slavni pohod Milice od njene ustanovitve do sedanjih junaških bojev — Njen delokrog je vedno širši in gloMji
Rim, 31. jan. s. Duceju je šef glavnega stana Milice predložil naslednje poročilo:
Duce! Danes poteka 20 let Milice. 20 let ni mnogo, če jih primerjamo velikim zgodovinskim dobam. Mnogo pa jih je, če jih merimo po močnem ritmu dogodkov, ki so si sledili v teh dveh desetletjih, dogodkov, ki so pretresli, preobrazili, razbili in znova zgradili, dostikrat od temelja. politične in socialne tvorbe na vsem svetu. Nastala iz fašistične Revolucije, da ščiti njen razvoj, se je ta mlada oborožena sila dvignila v duhu prostovoljstva italijanskega naroda in v neizčrpni veri svojih legionarjev in to z neprimerljivim vzgonom in neupogljivim duhom, zaradi katerega je danes močno in strah vzbujajoče obrambno in napadalno sredstvo.
Porojena po Vaši volji iz skvadrizma, je Milica ohranila nespremenjene tradicije, duha in naloge skvadrizma. To bi rad poudaril danes, Duce, ko se v viharju gigantske bitke, ki bo odločila o usodi Italije, Evrope in vsega sveta, proslavlja naša 20-letnica. Pričenjajoča svoje udejstvovanje s smotri ;n naloganrr za zagotovitev notranjega reda, ki ustreza vrhovnim zahtevam močne totalitarne države, se je Milica v nadaljnjem spopclnjevala v sistematičnem procesu premagovanja, katerega sta omogočili ?&mo žilava volja šefov in skrajna predanost podrejenih. K prvim prednjim stražam legionarjev, ki so padli na trgih in cestah za uresničenje revolucionarnega programa, so se kmalu pridružili prvi padli iz libijskih legij. V krajih Beni Uri. El Regina, El Zueki-va, Got el Sass, se je pričela slavna zgodovina legionarskega junaštva.
Ko so bile njene vrste spopolnjene. njena vojaška struktura razširjena in njeno akcijsko področje pomnoženo, s posebnimi Milicami, ki stražijo življenjsko udejstvovanje naroda, je Milica zbrala v sebi s prvimi fašističnimi nabori mladeniče novih generacij. Vojaško jih je izvežbala m jih postrojila ob veterane ter pomnožila svoje skupine. Milica je od tega trenutka stvarnost, ki je ni mogoče prezreti, in zahteva pravico, da ima aktivni in ope-rirajoči delež tudi tam, kjer njena uporaba ni bila predvidena. Italijansko etiopska vojna resnično potrjuje njeno vojaško zrelost. Črne srajce, uvrščene v bataljone in divizije, marširajo poleg ostalih Oboroženih sil pri osvojevanju imperija. Prelaz Uarieu, Amba Aradan. Uork Am-ba, Scire, Daua Parma, Les Addas — to je prav toliko etap tega vzvišenega in dlavnega pohoda.
Kmalu nato je bila iberska zemlja priča junaštva Črnih srajc, ki so se žilavo borile s tradicionalnim sovražnikom, boljševizmom. Izvirnemu duhu Milice ustrezajoča vojna se je srdito bila z junaškimi in krvavimi spopadi od Malage do Guada-
522.000 ton sovražnih ladif potopljenih
Veliki uspehi nemških podmornic in letalstva v januarju — Na vzhodni fronti ie bilo v
desetih dneh uničenih 517 sovražnikovih tankov
Jfc Hitlerjevega glavnega stana, 1. febr. Vrhovno poveljstvo nemške vojske je objavilo danes naslednje poročilo:
V	Stalingradu je bila južna skupina bra-niteljev pod osebnim vodstvom maršala Panlusa po večmesečni junaški obrambi obvladana. Severna skupina pod vodstvom generala Streckerja se še drži in je zavrnila vse napade sovražnika.
Na ostalih žariščih velike obrambne bitke na vzhodu se nadaljuje borba z nezmanjšano silovitostjo. Sovražnikovi poskusi, da bi presekal naše postojanke na zapadnem Kavkazu, so se izjalovili
Med Kavkazom in spodnjim Donom so naše zaščitne straže zadržale ves pritisk sovražnika, tako da se je večina naših čet lahko premikala nemoteno.
Na fronti ob Doncu in jugozapadno od Voroneža so se zopet razvneli hudi boj!, ki
trajajo dalje.
Ob Ladoškem jezeru je sovražnik napadel s šibkejšimi silami kakor v prejšnjih dnevih, toda vsi njegovi napadi so bili zavrnjeni.
Oddelki kopne vojske so v casn med 21. hi 31. januarjem t. 1. na vzhodni front! uničili, zaplenili ali Pa onesposobili za kretanje 517 oklopnih vozil.
V	Afriki so bili močni napadi proti postojankam ncmško-ita!i.5anske afriške armade v zapadni Tripolitaniji zavrnjeni s hudimi izgubami za sovražnika.
Na tuniškem področju se nadaljujejo borbe za postojanke, osvojene pred nekaj dnevi. Nemški lovci so ponovno bombardirali pristanišče v Boni.
V	letalskih bojih in protiletalskem topništvu je bilo v Sredozemlju sestreljenih 15 severnoameriških šn angleških letal. Pogrešamo eno lastno letalo
Nemške podmornice so potopile v januarju t. I. v najtežjih vrcmensKih okoliščinah. ki so bile včasih podobne orkanom, 63 sovražnih trgovskih ladij s skupno 408.000 br. reg. tonami. Torpediranih je bilo nadaljnjih 10 ladij. Potopitve teh sicer ni bilo mogoče opazovati, vendar se mora smatrati, da je bila spričo silnih viharjev neizogibna.
Letalstvo je potopilo v istem razdobju V sovražnih konvojih 13 trgovskih ladij s skupno 114.000 br, reg. tonami in dva ru-gilca. Razen te?a je bilo poškodovanih še 37 trgovskih ladij z 203.000 br. reg. tonami, dva rušilea in še dve drngi pomorski enoti. V najtežjih vremenskih okoli-ignah je bilo potemtakem v meseca ja-
nuarju uničenega najmanj 522.000 br. ton sovražnega trgovskega ladjevja.
Trije novi nemški maršali
Berlin, 1. febr. s. Hitler je Imenoval za maršala s 1. februarjem naslednje glavne poveljnike skupin vojske in armad: generalnega polkovnika Kleista, poveljnika neke skupine vojske, generalnega polkovnika barona VVeichsa, poveljnika neke skupine vojske, in generalnega polkovnika Bu-scha, poveljnika neke armade.
Berlin, 31. jan. s. Hitler je imenoval pehotna generala Heinricha in v. Salmutha za generalna polkovnika.
General Paulus Imenovan za maršala
BerPn, 31. jan. s. Hitler je imenoval armadnega generala Paulusa, junaškega poveljnika VI. armade, ki se bije v Stalingradu, za feldmaršala. Obenem je Hitler povišal topniškega generala Heitsa, poveljnika nekega armadnega zbora v Stalingradu. v armadnega generala. ■
Dnevni povelje velikega aimlrala Raederja
Berlin, 31. jan. s. Veliki admiral Raeder je ob svojem imenovanju za admirala inšpektorja nemške vojne mornarice izdal oficirjem in posadkam mornarice dnevno povelje, v katerem omenja med drugim, da je bil v težkih časih za narod pozvan, naj reorganizira nemško mornarico in napravi iz nje sredstvo sile, in da je pesvetil tej nalogi vse svoje energije, svojo vero in svoj vnemo. Počaščen s Hitlerjevim zaupanjem in zvestim sodelovanjem vseh oficirjev, podoficirjev in posadk, nadaljuje admiral Raeder, mi je bilo omogočeno odločilno prispevati k tej nalogi, v najtežji in največji zgodovinski dobi našega naroda, ko so bile in se dosegajo na morjih zmage in uspehi. Pohvalil je oficirje, podoficirje posadk, funkcijonarje, nameščence ln delavce pri mornarici in izrazil prepričanje, da bo nemška mornarica pod vodstvom novega glavnega poveljnika z enako vdanostjo in zvestobo močno prispevala h končni zmagi, ki je neizbežna.
Slovaške čete v bojih na Kavkazu
Bratislava, 30. jan. s. Uradno poročilo poveljništva slovaških oboroženih sil pravi:
- Najdaljša in razmeroma mirna etapa slovašk:h edinic, ki so v defenzivi na Kavkazu, je bila prekinjena dne 18. januarja s splošno sovjetsko ofenzivo, ki je zapletla v boje tudi našo brzo divizijo. Sovjetske čete napadajo močno na vsem področju, ki ga držijo slovaške edinice. Naša hitra divizija je v žilavi obrambi in s protinapadi končno zvršila svojo nalogo in se sedaj pripravlja za nadaljnje operacije.
S finskega odseka
Helsinki, 31. jan. s. Vojno poročilo finskega poveljstva javlja: Na fronti Vzhodne Karelije so bile sovjetske sile v zadnjih 24 urah izredno napadalne, zlasti v odseku RukajSrvija, kjer so ob podpori topništva in metalcev bomb napadle na več točkah v zaporednih valovih sil. V nekem odseku te fronte še trijajo srdite berbe. Finska pehota je odbila na več točkah silovite, s topništvom podpirane napade. Ugotovljeno je bilo, da je sovražnik, kj se je umaknil po napadu in ki so ga podpirale skupine čet na motornih saneh, izgubil 53 mož. Na ostalih odsekih fronte obojestransko udejstvovanje patrulj in topniškega nadlegovalnega ognja.
Anglosasi niso kos nevarnosti podmornic
Stockholm, 30. jan. s. Doznava se, da objavlja današnji »Evening Standard« silovito kritiko proti vladi, ki jo obtožuje, da se vse premalo zanima za podmomiško nevarnost. Churchill, piše list, najbrže ne računa s tem, da je vsa usoda te vojne bistveno odvisna od bitke za Atlantik, bilanca dosedanje borbe pa je izrazito pasivna za zaveznike. Ti niso več kos ritmu proizvodnje podmornic in podmorniška nevarnost postaja od dne do dne bolj resna in nevarna za zaveznike konvoje, vlada pa je pri vsem tem popolnoma pasivna. Churchill misli, da je zavezniška stvar rešena že s tem. da je imenoval posebno komisijo za borbo proti podmornicam in da je postavil na njeno čelo tako zvanega strokovnjaka, ki pa dejansko mč ne dela. saj se podaja v urad le zgolj iz formalnosti in mu statistike o dnevnih izgubah britanske tonaže niso niti najmanj znane. List zaključuje svojo kritiko s pozivom, da je treba prenehati z diletantstvom
Prvega je,
ojbnovite naročnino!
layara, Bilbaa, Santanderja, Tortose, Levante, Barcelone in Madrida, dokler niso bile dokončno zatrte temne sile nereda in anarhije.
Bataljoni črnih srajc se bore na vseh bojiščih
Sleherni žrtvi ustreza nov korak naprej na poti duhovnega in gmotnega ojačenja. Borba čisti duha in utrjuje mišice naših legionarjev in njih dvig se neprestano nadaljuje od prvih podvzetij v Libiji preko strogih preizkušenj v Vzhodni Afriki in Španiji do nedvomljivega uveljavljanja v izredno trdi vojni, v kateri se zdaj bijemo. Od Mentona do Scindeli Marigaja, Himare in Drine, od Bardije do Tcbruka, Cherena in Gkradarja, od Srba do Stalina, Vorošilov, ska, Mamena in čertkova so se razbohotile svetle epizode in junaške strani legio-narske zgodovine, napisane od bataljonov Črnih srajc, bataljonov skvadristov, stare do skrajnosti zveste straže in bataljonov »M«, ki so zadnji spopolnjeni legionarski oddelki, nastali po neprestanem razvoju in selekciji iz Milice ter porojeni na bojiščih, telesno m duhovno izkovanimi v ognju najvišjih preizkušenj. Na vzhodni fronti in v Albaniji, na Balkanu in v Rusiji, v Vzhodni Afriki in v Libiji, na večnih planinskih tednikih in na prezkušenih alban-skh oporiščih, na neskončnih ruskih planjavah in na afriškem puščavskem pesku, povsod je bila Milica s skrajno odločnostjo ponosno napadalna in povsod je znova potrdila, tudi kadar sreča našemu orožju ni bla naklonjena, svejo m:č, nastalo predvsem iz neomajne vere v Vas, Duce, in v usodo naše domovine.
Vzorna skrb Milice za naraščaj
Ob pričetku leta XXI se Vam Milica s ponosom predstavlja, postrojena na raznih operativnih frontah, uvrščena v napadalne bataljone in v protiletalske baterije ter v posebne oddelke z vsemi svojimi legionar-ji. Čudovita življenjska sila oborožene straže Revolucije je podžigala borbene in plemenite vojne edinice ter ustvarjala druge, ohranjajoč vedno živ plamen najčistejšega prostovoljstva. Po totalitarni uporabi že uvrščenih elementov, je bil stalen dotok vedno novih energij zago-.ovljen in izvežban z ustanovitvijo »predlegionar-jev«, ki so bili z Vašim odobrenjem in v sporazumu s tajnikom Stranke organizirani s ciljem, da zberejo in uvrstijo posebne oddelke mladeničev, ki ob izpolnitvi 17. leta hočejo pripadati našim skupinam.
Tako doteka novo dragoceno življenje mladine v zdrave žile Milice. Do danes se je že več desettisoč mladeničev prostovoljno vpisalo in to mladeniči opravljajo v vrstah predlegionarjev predvojaško obvezno službo pod vodstvom in nauki naj-odličnejših oficirjev, pretežno skvadristov in borcev, ki bodo vzgojili in izčistili njih duha, utrdili n ojačili njih mišice ter jih pripravili duhovno, telesno in vojaško, da bodo v kratkem postali izraziti Mussoli-nijevi legionarjL
Ogromno in vsestransko delo v letu XX.
Drugi manj obsežni, toda prav tako važni ukrepi so bili izvedeni v letu XXI, da bo osebje bolje uporabljeno in da bodo poveljniki področij in legij sposobni zadoščati potreban trenutka. V ta namen so bili ustanovljeni teritorijalni oddelki in pomnožene ter ojačene eskadre za prvo pomoč in prvo intervencijo. Tudi speci-'1 m oddelki in zlasti obmejna Milica, Mihca protiletalskega topništva in Milmart s opomnožili svojo napadalno sposobnost s tem, da so razvili svojo bojno opremo in znatno povečali svoje efektive. Industrijskemu in poljedelskemu udejstvova-nju pa so vendarle še ostali znatni kon-tigenti starejših ljudi in ljudi v posebnih družinskih okoliščinah. Milica se je lotila in rešila s smislom za stvarnost in popolnoma ustrezajoč izrednim zahtevam trenutka, vse najnujnejših zahtev in je vedno naglo hodila v vseh odsekih. V spopolnjevalnih šolah, vežbališčih, tečaji hza oficirje in podoficirje in tečajih za specializacijo in inštruktorje pred legionarjev se je vrstilo v letu XX. na stotine oficirjev in tisoče legionarjev, da bi se specializirali in izpopolnili v korist večjega vojnega učinka.
Tudi športne tekme so izvežbale vedno številnejše vrste mladi hčrnih srajc, ki so dokazale v težkih in naravnih ovir obilnih tekmah svojo odlično bojno pripravljenost.
Upoštevajoč predvsem duhovne vrednote, se je že prejšnje leto pričeto delo vzdrževanja morale oficirjev in legionarjev nadaljevalo. Novi ukrepi v prid skvadristov, dopolnitev pravil o napredovanju, s katerimi se skuša vedno bolj uveljaviti lik borca, vsa velika skrb za ranjence, okrevajoče in povratnike, stalna bratska zveza z legionarji v črti in podpiranje njih družin, so ohranili prisrčno tovarištvo in značilno neuničljivo legio-narsko vzajemnost
V propagandnem odseku ln odseku za tisk se je krepko delalo po praktičnih smernicah in v skladu s smotrom, ki ga je treba deseči. Propaganda je bila predvsem namenjena mladini, da bi spoznala Milico, doumela njene visoke smotre in nagonsko občutila željo boriti se v njenih vrstah. Dnevni tisk ln periodični tisk sta na ljudski način obširno prikazovala ia dokazovala življenje in podvige legionarjev. Prav lato se je zgodilo z zanimivimi radijskimi oddajami, ki so žele naj&rSe odobravanje.
Tudi v Inozemstvu je Milica vrgla svoje dobro seme navdušenja vere in gotovosti. Zbrala Je čiste, verujoče t nado idejo A *
imperialno usodo naše Domovine. Vzbudila jim je zavest njih sile pred vsem svetom ter jim z legionarskimi navodili ta nalogami visoko dvignila duha. Dobro seme je rodilo sadove. Na tisoče oficirjev ta Črnih srajc, bivajočih v tujini, je zdaj uvrščenih v naše formacije in mnogo cd njih je zahtevalo, naj se jim izkaže najvišja čast pripadanja posebnim napadalnim oddelkom.
Junaštvo la vis3ks duh bataljonov črnih srajc;
O operativnem ude j s tvo vanju in obilne™ krvnem deležu ter hrabrosti, izkazane v letu 1920. pričajo bolj kakor razmeroma visoke številke padi:h. ranjenih in odlikovanih, neštevilne omeni tve in po trda la povdj-ništev velikih edinic Kr. vojske ki visokih zavezniškrh vojaških prvakov, ki so neprestano poveličevali vojaško pripravljenost, disciplino in zlasti borbenega duha legionarjev. Ostro borbo s partizani na Balkanu vodijo neizprosno naprej bataljoni Čnrh srajc, bataljoni »M« io bataljoni skvadristov, ki ne dopuščajo sovražniku oddiha, ki ga izrivajo iz najbolj utrjenih skal, tudč Icacutr časovne m terenske okoliščine niso ugodne.
V Rusiji sta skupini Črnih srajc «23. marec« in "c3. januar« bataljonov »M« nedavno dokazal" svojo hrabrost in svojo napadalno sposobnost. Skupina »Tagiiiaimento«, katero bataljoni so postali bataljoni »M« po vojni zaslugi, je zvesta svojemu naročilu prekosila vse svoje prejanje junaško udejstvovanje in si pridobila na bojišču najvišje odHko-vanje za vojaška hrabrost. Na Korzik' zbuja skupina Črnih srajc, ki =e je izkrcala in je sestavljena tudi iz bataljonov »M«, potem ko je s spretnem in naglim manevrom zasedla glavne strateške točke, občudovalno spoštovanje otočanov zaradi odločnega in popolnoma korektnega zadržanja legionarjev. V Tunisu se bataljoni Črnih srajc in strojniški ter topniški oddelki »M^marta« ter protiletalskih oddelkov aktvno udeležujejo operacije ter nadaljujejo tske- s svojim zadržanjem klavne tradicije Črnih srajc onstran morja.
Na narodnem teritoriju so Črne srajco budno in delujoče v črti vzdolž obal in v mestih na kopnih in pomorskih mejah, v pristaniščih in železniških križiščih ter ▼ najvažnejših uiejstvovalnih n proizvajalnih odsekih. Bombardiranje italijanskih mest je našlo Milico pripravljeno za reakcijo, da iztrga kar največ >perotic sovražnikovi perutnici in da krepko pomaga prizadetim. Neštevilne epizode zavestne hrabrosti, preži ran ja nevarnosti in odrekanja pričajo, Duce, da je tudi med najmlajšimi naborniki Vittoria, kakor med veterani stare garde ostal živ junaški duh Izpred Revolucije.
Ta nagli pregled na oddaljeno in nedavno preteklost Milice noče biti kaka proslava ta ne prezgodnji sklepni račun. Je samo pogoj in obljuba za nadvse gotovo bodočnost, kajti mi čutimo, Duce, kakor Vi želite, da bi bili tako močni, da bi premagali vse morebitnoeti ta gledali trdno v oči sleherni usodi — Sef glavnega stana: GalbiatL
•
Novo odlikovani e
za miličnike
Rim, 31. jan. s. Ob 20 letnici Milice je bilo v priznanje legijonarjem, ki služIjo od ustanovitve in se bore v vrstah oborožene straže Revolucije, ustanovljeno odlikovanje kovinastega meča na rdeči podlagi, ki se bo pripelo na trak križa službene starosti pripadnikom prostovoljne Milice za narodno varnost, ki so izpolnili 20 let stalne službe. Službena doba v vojnih oddelkih Milice se računa dvojna
Proslava v Zagreba
Zagreb, 1. febr. s. Dvajsetletnico ustanovitve Milice so slovesno proslavili tudi r Zagrebu. V kapeli Italijanskega doma so brali mašo v spomin na padle pripadnik« Milice. Maše so se udeležiti minister Caser-tano in italijanske oblasti, razen tega pa zastopniki faaistrčne, ustaške 'n narodno-socialistične stranke in vojaški aitašeji drugih držav. Ataše Milice pri italijanski delegaciji je po radiu govoril o 201etnici ustanovitve Milice. Prirejene so bile tudi vojaško športne tekme za nagrado »pokala 201«tm-ce«, ki ga je poklonil minister Casertano. Tekem so se udeležile Črne srajce četo »M«, ki je nastanjena v Zagrebu Ataše Milice je nato priredil tovsriški obed. ki so se ga udedežille, italijanske, hrvatske io nemške oblasti. Vsi hrvatski listi objavlja-jo na vidnem mestu in pod vidnimi naslovf članke in fotografije, ki proslavljajo 20letnico ustanovitve Mnlice in govore o njenih slavnih dejanjih.
Junaška smrt nemškega pilota
Berlin, 31. jan. s. Z nekega vojnega poleta proti sovražniku se ni vrnil na oporišče poročnik pilot Wilhelm Crinius, odlikovan s hrastovim listom na viteškem križu reda 2eleznega križa. Junaški pilot je dosegel 114. letalskih zmag.
Žrtve letalskih napadov na Dansko
Kodanj, 30. jan. s. Sef protiletalske obrambe je pozval prebivalstvo, naj se varuje pred letalskimi napadi. Ugotovil je, da je bilo od izbruha vojne vrženih na Dansko 2106 rušilnih bomb in 9156 zažL. galnih bomb, ki so v celoti ubile 3S> oseb, ranile pa 173. Povzročena škoda znaša okrog 12 milijonov kron.
rjeve poslanice
Ves nemški narod tesno strnjen okrog svojih voditeljev
Berlin, 31. jan. s. V poročilih o včerajšnjih manifestacijah v Športni palači omeni a »Vdlkischer Beobachter«, kako je odri, avalo prvo odobravanje pri čitanju Hitlerjevega proglasa, ko je bila omenjena P.-ijateljska Italija. Odobravanje je po-rcl.rav.iio že odposlance fašističnega po-k.eta, ko so stopili v dvorano in ki je pori vno izrazilo zvesto in neločljivo skupit »t v borbi.
Berlin, 1. febr. s. Hitlerjeva poslanica ncuijkomu narodu in oboroženim silam je ; - vedno predmet razprav v tukajšnjih lili, ki pcjudairjajo z asfci načelo, po kate-rrn bi biiia Evropa brez smelega m takojš-r.. :ga, posega miadilih narodov, ki so prevzeli, r.-ioe nadčloveško borbo, preigažena od plaza barbarov, ki so se v zadnjih stoletjih - .včiii in se oborožili na mejah evropske cvne.
Pcmedeljski listi objavljajo na vidnem nv..atu predvsem komentarje italijanskih fotcv in omenjajo najbolj značilne izjave.
»Volki&cher Beobachter« podaja v svojem članku najprej kratek pregled zgodovine zadnjih let s posebnim ozrrom na boljše vitko politiko kot protiosno in proti-evropsko politiko ter pripominja, da je mogla samo skupina narodov, ki jih prevevajo novi ideali dveh velikih revolucij, fa istične in narodno - socialistične najti energije in železno odločnost, ki sta bili potrebna, da se' je ustvarila nepremostljiva ovira ob mejah Evrope, katerih tisočletna civilizacija je bila v nevarnosti.
»Montag« in »Zwolfuhr-Biatt« ironizirata utvare političnih krogov nekaterih nevtralnih držav, po katerih bi bila boljševiška nevarnost prej ali slej odstranjena po zmagovitih anglosaških vojskah Berlinski listi pripominjajo, da bi bili Anglija in Amerika, če bi Os ne zmagala, ne le nesposobni, da b; zaustavili pomikanje plazu, ki bi zajel Evropo, temveč ne bi mogli najti m ti pota. da bi se izognili globok m socialnim pretresom, ki bi zajeli njune lastne narode.
Berlin, 1. febr. V ozračju resne slovesnosti in ponosne zbranosti, brez zastav in godbe je nemški narod poslušal vzpodbudne besede državnega maršala oboroženim silam, temperamenten poziv ministra dr. Gobbelsa in iz njegovih ust tudi besede onega, ki so mu ob desetletnici prevzema oblasti po narodnem socializmu veljale vse misli naroda. V skladu za zahtevami resnega trenutka so odpadle vse druge slovesnosti in manifestacije.
Glavni tvorec nemškega vzpona zadnjih desetih let, tisti, ki kot Atlas, kakor je zapisal list »Lokalanzeiger«, drži na svojih ramenih breme vsega sveta, je zaposlen v titanski bitki, ki zahteva od vse države, vojske in naroda, ogromne, nepredvidene napore. Beseda voditeljev je globoko segla v srca, našla v njih takojšen odmev in sprožila ono veliko gorečnost. fanatično zagrizenost glede namenov in neupogljivo odločnost, ki jih je Adolf Hitler v zgodovinskih urah narod-nosocialistične Nemčije znal vselej sprožiti v svojem narodu. Prvi berlinski komentarji opozarjajo prav na ta soglasni odziv in slovesni sklep, da bo vsakdo vse žrtvoval domovini. Listi pripominjajo, da lahko upravičena govorimo o pravem idealnem plebiscitu, s katerim se je narod v uri nevarnosti strnjeno postavil na stran režima, in sicer v trdnem prepričanju. da zmaga ne more izostati.
»Borsenzeitung« piše med drugim: Naj s-i sovražnik ne dela utvar glede čustvovanja nemškega naroda. V nemški reakciji na dogodke na vzhodu ni niti sence pešanja poguma. V Nemčiji ni nikjer opaziti znamenj slabosti, pač pa so vidna
znamenja naraščajoče ojeklenelosti. Milijoni vojakov na bojišču, nadaljnji brezkončni milijon na notranjem bojišču in
vojna industrijska sposobnost vse celine postavljajo proti ujpom naših sovražnikov nepremagljivo trdnjava Samo ena misel preveva vse: maščevati žrtvovanje in žrtve naših vojakov, zmagati po vsej sili in zdrobiti boljševizem.
Zmotno ocenjevanje vojaške moči Sov-l jetske zveze je Hitler prvič omenil v septembru 1941, nekaj mesecev po začetku vojevanja na vzhodu. Goring je sedaj to zmotnost ponovno poudaril z vso od-; kritostjo. Sovjetska zvijača z vojno proti Finski priča namreč o peklenskem delova-| nju pravega azijskega značaja.
Več listov poudarja, da je bil ves sov-I jetski državni aparat v službi sistema t-j skega potvarjanja, kolosalne prevare svetovnega javnega mnenja in raznih vlad kot verjetnih sovražnikov. Celo v ruščini izdani zemljevidi so bili potvorjeni. Nemci so na primer pri svojem prodiranju naletel: na železniške proge, za katere ni nihče vedel, prav tako na neznana železniška središča, medtem ko na drugi strani nikjer ni bilo cest in potov, ki so bili na-značeni na zemljevidih. Kdo more potemtakem reči, da je mogoče verjeti podatkom o ljudskem štetju iz L 1939., po katerih naj bi bilo tedaj v Rusiji 180 milijonov ljudi? Ni izključeno, da jih je bilo v resnici mnogo več. Rafinirana in nedvomna naglica, s katero je Moskva ume-la spraviti v zmoto ves svet, je morda najbolj zanesljiv dokaz o namenih za zasužnjen je vsega kontinenta komunističnemu režimu. Boljševizem, ki je najprej toliko pripomogel k izbruhu konflikta, se je zavedal svoje ogromne, a prikrite vojaške sile in je računal, da bo v ugodnem trenutku lahko vsilil svojo voljo iz-krvavljeni Evropi, satanski načrt pa se je izjalovil.
Ako je nemško-sovjetski pakt izza avgusta L 1939. dovolil Stalinu študij nemške strategije tankov, pripominja »Das Reich«, je na drugi strani v celoti dosegel svoj namen s tem. da je Nemčiji omogočil, da je pridobila na času in da je likvidirala svoje sovražnike drugega za drugim, še preden je bila Moskva pripravljena. Takojšnja nemška reakcija v juniju L 1941. je bila za Stalina strahovit neuspeh, kar nam seveda pojasnjuje zverinsko krvoločnost, s katero se boljševi-ške horde zaganjajo v nemško vojsko na vzhodu, toda čim silosi te j ši je sovražni zalet, tem odločnejša je nemška volja za dosego zmage. (111 Piccolo.)
Madrid, 31. jan. s. L:sti posvečajo mnogo prostora Goringovem govoru in Hittlerje-vemu proglasu ob lOletnici prevZtma oblasti in podčrtavajo, da dogodki v Rusiji niso potlačili nemškega naroda temveč so še bolj utrddlii njegovo voljo za premagamje vseh ovr iin njegovo prepričanje v zmago. Glede akcij na ruski fanti pišejo listi, da kljub veliki anglosaški propagandi uspehi rdečih, doseženi za naravnost strašno ceno, nimajo nobenega odločilnega pomena za krajevni položaj iti še manj za splošni vojni položaj. V presojanju tega položaja se n.i tre.Ka izgubljati za taktičnimi in strateškimi podrobnostma te ali one fonte. temveč je treba obrniti pozornost na g a vno prizor5,šče operacij, ki je morje, m tedaj se bo videlo, da Anglosasri, ki so razpolagali z 38 milijoni ton v septembru leta 1939, razpolagajo danes danes samo s 16 milijoni ton. Spoznalo se bo tudi, da se strašno upadanje neprestano nadaljuje. To in samo to, poudarjajo listi, je stvarnost, ki je ne more nobena propaganda in noben začasni demokratični uspeh spremeniti.
umska ofenziva v Jnnann
Pripravlja se nsva velika
ofenziva tudi proti
Šanghaj, 1. febr. Kako velikega pomena je japonski napad, ki je bi'i te dni izveden v sodelovanju s tajskimi oboroženimi silami v južnem Junanu. onkraj vzhodnih mej Birme, je včeraj poudaril v precej alarmantni izjavi tudi sam vojaški zastopnik čunkinske vlade. Dejal je namreč med dru-g;m, da gre za novo veliko jaiponsko ofenzivo in da Japonci, ki so začeli svoj naskok s svojega oporišča v Kunlongu. ki je kakih 120 km severnovzhodno od Lašija, skrajne severne točke birmanske ct*ste. napredujejo sedaj v več kolonah na kitajsko ozemlje. Pripomnil je še, da so \ teku ostri boji.
Kasneje je glavni stan v Cunkingu izdal uradno poročilo, ki ugotavlja, da »e trenutno razvija srdlita bitka v bližini Mo-ng-j>ana. nedaleč od kitajsko-birmam^ike meje. Medtem ko neka japonska kolona napada pri Tačergu, da bi sd izsilila preti od preko reke Haniej v pokrajini Tmongilung, pa prodirajo drugi Japonci, ki so dobili medtem velika ojačenja, v več drugih kolonah. Boji v polnem razvoju.
V Cunkingu so zalo vznemirjeni zaradi teh obsežnih japonskih opcracij, ki sedaj tudii z zapadne strani resno* ograž,ajo ozemlje pod Čangkajšikovim nadzorstvom. Zato seveda narašča tudi razdražen ost nrot i An-glosasom, ki prepuščajo Kitajsko popolnoma samo sebi. Značilen je v zvezi s tem komentar, ki ga je čunkinški rado objavili o konferenci v Casablanci. V njem se Cang-kaj>ikovi Kitajci pritožujejo, da zavezniki ns posvečajo potrebne pozornosti pacifiškemu področju.
Cede operacij na južnem Pacifiku se iz avstralskega vira zopet napoveduje, da pripravljajo Japonci veliko ofenzivo proti avstralski celini. Izvidniako letalstvo je ugotovilo velika zbiranja japonskih oboroženih sil in močnega japonskega brodovja severnovzhodno od Nove Gvineje. V Canberri so' mnenja, da so se Japonci izkrcali na južni obaid Nove Gvineje in da so si tam pripravili oporišče, ki je oddaljeno kakih 200 km od skrajne severne točke Avstralije, v pokrajini M?.raki.
Avstralski listi objavljajo to vest pod velikimi naslovi in pc»zivajo prebivalstvo, "naj se pripravi za borbo, čef da je mogoče po japonskih pripravah soditi, da bo ta napad daleč prekašal vse dosedanje.
Spričo teth nevarnosti se poiavlja v deželi močna opozicija proti zakonskemu osnutku ministrskega predsednika Curtina, ki naj bi ukinil veljavo dosedanjega za-
Avstrallji
kona, po katerem je b:lo prepovedano od-pošiljanje avstralskih vojakov izven kontinenta. Curtin je v svojem prealogu dejal: »Vsi vedo, da obstoje čete, ki pripadajo avstralski metro po'itanski milici in ki se bore na raznih bojiščih. Nobenega razloga n,i, da bi te čete odpoklicali in da b: ne smeli uporabljati svojih čet tam, kjer je
najbolj koristno za skupno stvar«
Spričo odločne opozicije, na katero je ta zakonski predlog naletel, je Cuirtin kasneje spremenil svoj predlog in se je omejil le na zahtevo, naj bi parlament dovolil, da bi se smele met ropa' iitansik^ avstralske čete uporabljati na področju, ki sega proti severu do bivše Nizozemske Indije, Nove Gvineje in Salomomskega otočja na vzhodu pa do> otočja Fidži »n Samoe, a ne dalje. (Corriere della Sera.)
Sflsvita bitka s?.a Ksralskem morju
Tokio, 1. febr. s. Doznava se, da je bila na Koralskem morju silovita bitka med japonskimi letalskimi oddelki in letalskimi in pomorskimi sovražnimi odlelki. Po doslej dospelih vesteh so bile potopljene dve bojni ladji in tri sovražne križarke. Nadaljnja bojna ladja in križarka sta bili hudo poškodovani. Razen tega so bila sestreljena tri sovražna letala. Japonske izgube znašajo 7 letal, ki so se z vsem svojim bremenom eksploziva vrgla na sovražne cilje, in tri druga letala, ki se niso viT.ila na oporišča.
Ogfsssml japonski uspehi na morju
T«kio, 1. febr. a. V tukajšnjih dobro poučenih krogih poudarjajo, da je japonska mornarica potopila ali poškodovala same v Salomonskih vodah, ako upoštevamo tudi zadnjo bitko na Koralskem morju, v bližni otoka Rennell: 10 oklopnic, 8 nosilk letal, 40 križark in 36 rušilcev, poleg določenega števila manjših edinic in prevoznih ladij. Razen tega so o-borožene sile japonske mornarice na istem področju sestrelile 910 letal. Izmed navedenega števila potopljenih^ in peškedvanih ladij je bilo potopljenih 6 'oklopnic, 4 nosilke letal. 34 križark, 21 rušilcev, 9 podmornic, 1 mino-lovka in 17 prevoznih lad1j, poškodovanih pa: 1 oklopnica, 2 nosilki letal, 5 križark, 7 rušilcev, 1 podmornica, 1 minolovka m 6 prevoznih ladij. Te ladje so bile nepopravljivo poškodovane. Zaradi letalsk'h napadov so bile hudo poškodovane 3 oklopnice,
Zatemnitev od 18.30 do 6.30
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino odreja v skladu z lastnimi odredbami z dne 6. junija 1941-XIX. St 42 ln 11. januarja 1043-XXL St 3 glede na potrebo, da se določijo nove meje urnika za pospeševanje določb o zatemnitvi:
«. 1.
Od ponedeljka 1. februarja 194S-XXL zvečer do nadaljnih odredb se morajo določbe o zatemnitvi izpolnjevati od 184)0 do 6.S0.
01. i.
Nespremenjene ostanejo ostale določbe odredbe z dne 6. junija 1941-XIX. St. 42.
Ljubljana, 31. januarja 1943/XXI
Visoki komisar: Emilio G razi »H.
Zaplemba i dveh upornikov
Visoki koiprisar za Ljubljansko pokrajino glede na svoji naredbi z dne 6. novembra 1942-XXI, št. 201, in z dne 7. januarja 1943-XXI, št. 2, o zaplembi imovine upornikov, glede na predlog Zavoda za upravljanje, likvidacijo in dodeljevanje imovne zaplenjene upornikom v Ljubljanski pokrajini, in upoštevajoč, da je po preiskavi opravljeni po členu 6. naredbe z dne 6. novembra 1942-XXI, št. 201, šteti Gabrenjo Slavka Ivanovega, bivajočega prej v Ljubljani, in odvetnika dr. Zupančiča Antona, za upornika po čl. 2. št. 1 te naredbe in da je torej njegova imovina zaplenjiva, odloča:
Zaplenja se vsa premična in nepremična imovina, brez izjeme, lastnina upornika Ga-brenje Slavka, Ivana iin Justine Paszez, roj. v Celju dne 24. junija 1915 bivajočega prej v Ljubljani, Šusteršričeva ul:ca 3, s trgovin-, sko pisarno »Interpromet«. Ulica 3. maja št. 19, in upornika odvetnika dr. Zupančiča Antona, Antena in Ivane Modič, roj. na Igu dne 20. decembra 1. 1903 in bivajočega v Ljubljani, Cigaletova ul. št. 3, v prid Zavoda za upravljanje, likvidacijjp in dodeljevanje imovine, zaplenjene upornikom v Ljubljanski pokrajini.
Pozivajo 9e po členu 7. in v izogib kazenskih odredb po členu 8. naredbe z dne 6. novembra 1942-XXI, št. 201, vsi morebitni imetniki premičnin po katerem kali naslovu in dolžniki Gabrenje Slavka in odv. dr. Zupančiča Antona, naj prijavijo v 30 dneh od dne objave te odločbe Zavodu za upravljanje, likvidacijo in dodeljevanje imovine, zaplenjene upornikom v Ljubljanski pokrajini, Napoleonov trg 7/n, stvari, ki jih imajo in dolgove, katere imajo, s prepovedjo vrniti imenovanemu ali drugemu stvari ali dolgcvani znesek tudi le deloma plačati
Smrt zaslužnega diplomata
Cingoll, 30. jan. s. Umrl je grof Mattiob Pa?qualini Alesandro, senator Kraljevine Rodil se je 1. marca 1. 1863. v Cingoliju. Promovral je za doktorja prava v Bo-logni 1. 1888. ter nastopil diplomatsko kariero. Bil je ataše veleposlaništva v Berlinu in Kodanju, tajnik in nato svetnik veleposlaništva v Berlinu, od 1. 1895. do 1906., generalni konzul v Budimpešti, izredni poslanik in pooblaščeni minister v Cilu (1907) in v Rtu de Janeiru (1903). Dne 23. novembra 1909 je bil imenovan za mi-n'stra Kraljevega doma, kar je ostal do 25. januarja 1939. Vojns 1915-18 se je udeležil kot inženirski oficir in si pridobil vojni križec. L. 192-3. je postal veleposlanik, senator Kraljevine pa je bil od L 1913.
Visffko priznanje hrvatskim železničarjem
Zagreb, 30. jan. s. Na sedežu italijanske vojaške misije je šef misije polkovnik Re izročil v imenu Eksc. Reatte, vrhovnega poveljn:ka Oboroženih sil v Sloveniji in Dalmaziji, denarne nagrade v skupnem znesku 1,340.000 kun hrvatskim železničarjem, ki so se posebno odlikovali v sodelovanju z italijansko vojaško službo za transporte. Izročitvi nagrad so prisostvovali zastopnici italijanskega poslaništva, hrvatski minister za promet Be^lahič, tajnik Markovič, poveljnik hrvatske železniške malice in drugi visoki funkcijonarji. Polkovnik Re je nagrajence kratko nagovoril in izrazil v imenu generala Reatta čustva simpatije do hrvatskih železniških tovarišev, ki so se odlikovali v izvrševanju svojih dolžnosti. Mnogi izmed njih so prelili svojo kri skupno z italijanskimi vojaki. Zahvalil se je minister Beslahič, ki je izrazil prepričanje, da bo italijansko-hrvatsko sodelovanje vedno tesnejše. Ob zaključku so navzoči pozdravili kralja in Cesarja, Duceja in Foglavnika.
Strnltev madžarskega nar&da v borbi proti boljševizmu
Kološvar, 1. febr. s. Madžarski propagandni minister Antall je govoril na velikem zborovanju sindikalnih združenj v Ko-lošvaru. Izjavil je, da mora ves narod v teh resnih zgodovinskih trenutkih strniti vrste v borbi proti boljševizmu, čeprav peklenska sila ograža kulturo in vero Krista. Minister je poveličeval neprimerljivo junaštvo nemških vojakov, ki v Stalingradu visoko dvigajo prapor protiboljševiške vstaje, in je podčrtal hrabrost madžarskih čet, ki junaško prenašajo hude udarce sovražnika. Zadržanje jnadžarskih čet, je izjavil minister ob splošnem odobravanju' zborovalcev, naj utrdi odpor vsega naroda tako, da se bo naprej boril z enako vero ln voljo v odločilni bitki, od katere je odvisna tudi bodočnost Madžarske. Ob zaključku je minister za propagando dejal, da zmaga ne bo zagotovila samo obstoja države, temveč tudi novo evropsko poslanstvo madžarskega naroda.
2 nosilki letal, 1 križarka, 8 rušilcev in več drugih ladij nedoločenega tipa. Celokupne izgube v operacijah na področju Sa-lomonskega otočja znašajo: 1 bojna ladja in 41 drugfh vojnih ia trgovskih ladij. Japonci so izgubili 224 letal, ki so se zagnala na cilje in se niso več vrnila, razen tega pa je bilo 21 letal poškodovanih.
Avstralci nezadovoljni
s podpora zaveznikov
Canberra, 31. jan. s. Avstralski zunanji minister Ewat je Izjavil v radijskem govoru:
Prišal je trenutek, ko je naSa dolžnost zahtevati, da se zadosti našim potrebam na južnem Pacifiku glede na bojno strategijo. To nujno i& vztrajno zahtevamo.
Zvezni tajnik izroča pozdrav črnili srajc legijonarjem bojevnikom
Tiskovni urad Zveze fašijev objavlja:
Ob priliki 20 obletnice Milice se je zjutraj L t m. napotil Zvezni tajnik v spremstvu Zveznega podtajnika Capursa, članov odbora, obeh ravnateljstev ter zaupnice Ženskih faflijev v vojaSnlco obmejne Milice, kjer je izročil pozdrav Črnih srajc vrlim legionar-jem bojevnikov.
Na pozdrav je odgovoril konzul De Padova in poudaril trdno voljo legijonarjev za zmago.
Zaupnica 2enskih faSijev, tovarišica Ida De Vecchijeva je nato položila venec v spomin slavnim padlim legijonarjem.
Med vzviSenim obredom je konzul De Padova prečita! postrojenim legijonarjem poslanico, ob koncu govora pa je Zvezni tajnik pripel na prsa dvema vrlima legijonar-jema obmejne Milice Sorruziju Remu in Bracciju Carlu vsakemu po en zaslužni vojni krilec, ki sta si ga pridobila v bitki na zapadni fronti.
Zvezni tajnik je v spremstvu Zveznega podtajnika, članov obeh ravnateljstev in zaupnice ženskih fašijev nato posetil uršulin-sko cerkev na Kongresnem trgu, kjer je bila slovesna služba božja za legijonarje.
Verskemu obredu, ki mu je prisostvovala kot častna straža oborožena četica obmejne Milice, so prisostvovali Podprefekt David v zastopstvu Eks. Visokega komisarja, General Perni v zastopstvo Eksc. Gambare, župan ln podžupan, kvestor, konzul de Padova, razen tega pa zastopstvo častnikov in vojakov vseh vrst orožja, armadnega zbora ter faSisti v kroju.
Naredba o obdavčenju trinajste plače in pogodbenih nagrad
Smatrajoč za potrebno, da se spremeni obdavčenje občasnih dohodkov iz službenega razmerja je Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino glede na zakon o neposrednih davkih z dne 8. februarja 1928 s poznejšimi spremembami izdal naredbo o obdavčenju občasnih dohodkov iz službenega razmerja, ki je objavljena v »Službenem listu« 30. januarja in velja od 1. decembra 1942-XXI. naprej. Naredba določa naslednje:
Drugi stavek čl. 91. zakona o neposrednih davkih se razveljavlja in nadomešča takole: »Pogodbeni dohodki, ki se pojavljajo zdaj pa zdaj (trinajsta plača, nagrade in podobno), so davčni predmet zase, ločeno od ponavljajočih se dohodkov, dospevajočih isti mesec, v katerem se pojavljajo ti dohodki, in se obdavčujejo po čl. 95. zakona o neposrednih davkih.
Analogno se razveljavlja tudi 2. stavek točke 3. pravilnika k čl. 91. zakona o neposrednih davkih in nadomešča takole: Pogodbeni dohodki uslužbencev, ki se pojavljajo zdaj pa zdaj (trinajsta plača, nagrade in podobno), so občasni dohodki, zavezani uslužbenskemu davku. Ti dohodki se obdavčujejo posebej po čl. 95.« (Doslej so se vsi ponavljajoči prejemki iz vsakega službenega razmerja smatrali za en davčni predmet.)
Cene žitu pri oddaji Prevodu
Smatrajoč za potrebno, da se za oddajo žita letine 1942-XX Prevodu določiio cene. je Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino glede na svojo naredbo z dne 18. aprila 1942-XX štev. 70 in 6. junija 1942-XX štev. 113 izdal naslednjo naredbo o cenah žitu letine 1942-XX pri oddaji Prevodu, ki je objavljena v »Službenem listu« 30. januarja t. 1. in je na ta dan stopila v veljavo.
Za oddajo žita letine 1942-XX- Prevodu se določaio te-le cene. franko zbirališče, ki jih določi zavod: pšenica 190 lir za met. stot. rž 180 lir, ječmen 175 lir. oves 165 lir, koruza 155 lir za metr. stot. Te cene veljajo za zdravo, tržno in suho blago s hektolitrsko težo 76 kg pri pšenici, 70 kg pri rži, 58 kg pri ječmenu la 42 kg pri ovsu. Koruza ne sme imeti več kakor 16 odstotkov vlage (temeljna vlaga). Za drugačno vsebino vlage pa veljajo naslednji pribitki odnosno odbitki: pri 12% vlage znaša pribitek 4.1 kg na 100 kg teže. pri 13% vlage 3.1 kj?. pri 14% vlage 2.15 kg in pri 15% 1.15 kg; pri 17% znaša odbitek 1.15 kg na 100 kg teže. pri 18% vlage 2.15 kg. pri 19% vlage 3.2 kg, pri 20% vlage 4.25 kg, pri 21% vlage 5.25 kg. pri 22% vlage 6.30 kg itd.
Za primesi je dovoljen nasledm"i odstotek: pri pšenici ali rži 1%, pri ječmeni^ ali ovsu 2%. Za večjo množino primesi, nego je zgoraj navedena, se zniža cena za toliko odstotkov, kolikor odstotkov prima-si se ugotovi nad dovoljenim odstotkom.
Za soržico (mešanico pšenice in rži) s« določi cena glede na razmerje pšenice in rži v mešanici. Pri priznanem semenskem žitu se v tej naredbi navedene cene zvišajo za 30 odstotkov.
Kršteljl določb t,e naredbe se kaznujejo po postopku lz naredbe z dne 26. januarj?. 1942-XX štev. 8 v denarju do 5000 lir ali z zaporom do dveh mesecev. V hujših primerih se smeta izreči obe kazni.
Zvezni tajnik v pokrajini
Tiskovni urad Fašistične zveze objavlja:
Zvezni tajnik se je v nedeljo 31. januarja napotil v spremstvu političnega tajnika, dodeljenega fašistični pokrajinski organizaciji, v Videm-Dobrepolje, kjer je izročil pozdrave Črnih srajc iz Ljubljane četam bojevnikov ter razdelil zavojčke fa-šistovske Befane tamošnjim otrokom.
Na postaji sta ga sprejela konzul Roc-ca, jjoveljnik tamošnje posadke, in tajnik krajevne organizacije PNF, nakar si je takoj ogledal utrdbice iQ postojanke bloka. Tu je izročil tovariške pozdrave Stranke ter razne predmete vojakom.
Ob prisotnosti civilnih oblasti je nato izročil otrokom v Vidmu-Dobjepoljah zavojčke fašistovske Befane, vsebujoče obleko in živež.
Po obisku v tajništvu krajevne organizacije PNF se je poslovil od oblasti in nadaljeval pot v Ribnico v spremstvu senior-ja Diagionia kot zastopnika poveljstva skupine Črnih srajc »XXI. April«.
V	Ribnici, kjer ga je sprejel konzul Si-liato, je izvršil razdelitev raznih darov, ki jih je Stranka namenila tamošnjim bojevnikom.
Vežbe fašističnih čet v Ljubljani
Tiskovni urad Zveze fašijev objavlja:
V	nedeljo zjutraj 31. januarja so se čete ljuhljanskih fašijev napotile na strelišče v spremstvu Zveznega podtajnika Capursa, kjer so se vežbale v streljanju s puško m v metanju ročnih bomb.
minjajo takole: 1. pristojbina za manipu-lacjo 0.20 lire, 2. pristojbina za prenos poštnih nakaznic na poštni čekovni račun 0.40 lire, 3. pristojbina za pogojno izplačil-. 0.40 lire; 4. pristojbina za pisanje nakaznice 0.40 lire.
EazsleSjevanfe krmil za prašiče
Pokrajinski prehranjevalni zavod obvešča vse rejce ljubljanske občine, da se bodo 2. in 3. februarja razdeljevale pri oddelku za meso, Gosposka ulica 12, nakaznice za krmila prašičev za pitanje in rejo.
Sprememba tarife za poStno-čekovnf promet
Smatrajoč lza potrebno, da se zaradi olajšanja službe zaokroži doslej veljavna tarifa za poStno-čekovnl promet, Je Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino glede na tarifo za poStno-čekovnl promet z dne 6. oktobra 1926 ta glede na kr. uredbo z dne 2. Junija 1941-XIX o zamenjavi valute blvSe kraljevine Jugoslavije Izdal naslednjo naredbo o spremembi poStno-čekovne tarife, ki je objavljena v »Službenem listu« z dne 30. januarja t. 1. ln Je stopila v veljavo z dnem objave.
Naslednje postavke tarife za poStno-čekovnl promet Poštne hranilnice se spre-
Naročite se na romane Dobre knjige
Gospodarske vesti
— jz trgovinskega registra. Pri tvrdkl »Papirles«, družbi z o. z. v Ljubljani sta bila vpisana kot poslovodji Ernest Hieng ml. in Janez Hieng, zasebna uradnika v Ljubljani, poslovodja Ernest Hieng star. zastopa družbo in podpisuje njeno firmo samostojno, poslovodji Ernest Hieng ml. in Janez Hieng pa zastopata družbo kolektivno.
= Nova organizacija gospodarskih zb°r-nic in organizacij na Hrvatskem. Te dni
je na dunajski trgovinski visoki šoli predaval dr. Josip Butorac, profesor zagrebšike komercialne visoke šole, o novih oblikah gospodarskih organizacij na Hrvatskem. Z lani izevedno reformo je prenehalo obstojati na področju Hrvatske 294 gospoiarsklh organizacij (sibomic in združenj). Na novo so bile ustanovljene 4 centralne zbornice, in sicer zbornica za obrt, za industrijo, za. trgovino ter za denarništvo in zavarovanje. Poleg teži zbornic obstojajo v posameznih pokrajinah, župah in okrajih zbornične ekspoziture. Funkcije dosedanjih prisilnih gospodarskih združenj so v glavnem prevzele župske ekspoziture, kjer so pripadniki posameznih strok neposredno včla^ njeni. Posamezne stroke pa so organizirane v 15 strokovnih zajednicah. Zbornicam so prepuščena strokovna in splošna gospodarska vprašanja, medtem ko spaHajo v pristojnost strokovnih zajednic obratno gospodarska in socialna politična vprašanja, poleg vprašanj, ki so v zvezi a cenami, z dobavo in razdelitvijo surovin, z racioniranje m, z določitvijo zaslužkov in mezd. Vrhu tega obstoja, še ena centralna delavska zbornica z ustrezajočim številom pokrajinskih in župakih ekspozitur. Vrhovni organ gospodarstva je zastopstvo hrvatskih gospodarskih zbornic, v katerem so zastopane poleg gospod ar shih zbornic tudi strokovne zajelnice. Predvidena pa je še ustanovitev državnega sveta za dirigirano gospodarstvo, ki bo imel nalogo izdelati gospodarski načrt S to reformo se je število gospodarskih zbornic na Hrvastkem zmanjšalo od 10 na 4, namesto 284 gospodarskih združenj, pa je bilo ustanovljenih 15 strokovnik zajednic.
= Brezposelnost v New Yorkn. Medtem ko vlada v večini severnoameriških zveznih držav pomanjkanje delavcev beležijo nekatera ameriška velemesta (na primer Nevv York) prav znatno število brezposelnih delavcev in nameščencev. Ta pojav je Po mnenju strokovnjakov v zvezi z okol-nostjo, da so v velemestih po večini podjetja, ki služijo neposredno kritju civilne potrošnje in ni podjetij, ki bi se lahko preuredila za vojno proizvodnjo. Vrhu tega obstoja brezposelnost v nekaterih važnih trgovskih strokah, kjer so kupčije docela prenehale. Tako so samo v New Yorku trgovci z avtomobili odpustili okrog 4000. uslužbencev, ker je prodaja avtomobilov ustavljena. New York je največje industrijsko mesto na svetu s 27.000 tvorni-cami, ki po imajo povprečno le po 20 de-lacev, ker gre po večini le za manjše tvornice obratov, namenjene civilnim potrebam (letna vrednost proizvodnje je pred vojno znašala 4 milijarde dolarjev). V zvezi z omejitvijo civilne potrošnje je mnoge obratov ustavljenih, drugima delajo v manjšem obsegu. Tudi med newyor-škimi trgovskimi uslužbenci je naglo pričela naraščati brezposelnost. Pred vojno je bilo samo v mestu New Y0rku 15.000 trgovinskih obratov s 450.000 uslužbendL Nasprotni pojav pa se kaže v Washingto-nu, kjer je birokratski aparat silno narasel in kjer vlada vedno večje pomanjkanj« stanovanj. Zato skušajo najti izravnavo na ta način, da bodo nekaj zveznih uradov prenesli v New Tork. kjer je dovolj brezposelnih nameščencev in s o na razpolago +"di potrebni pnv-^ri.
»JUTRO« St 26
gfffiii IM irOirilKiji liMOii
Svečnica — prva Iskra v zemljo
Svečnica je našemu kmetu znamenit vremenski praznik. Menda ni dneva, okoli ka-teruga bi naš kmet navezal toliko svojih bolj ali manj duhovitih, vsekakor pa folklorno zelo zamimrvih rekov. Že ime svečnica je simbolično, oznanja luč. daljšanje dneva, prebujanje prirode in bližnje pomladi. Najbolj znan je rek. da na svečnico ne sn.e prej kaniti od strehe kakor od sveče, sicer bo slabo . leto. Ce je svečnica zelena, bo cvetna nedelja snežena. Ce na svečnico burja vleče, bo dobro leto; če jug bo sabo. Če na svečnico jug drži. bo še huda z~ma. Bolje je volka v hievu imeti, kakor na soncu se o svečnici greti. Če jazbcc pred luknjo na ^ ncu je zdaj. gre zopet za štiri tedne v luknjo nazaj Čc pa na svečnico sneži, skoraj se pomlad glasi. Če je na svečnico oblačno, n -dejaj se dobre letine Ja-en in senčen svečm:ce dan. ženarr obeta dobro za '.crt Ko svčnea pride, skoraj zima odide. Ali: Ko'ikcrr pred svečnico škrjanec žvrgoli, t j'l\o po svečnici sbčat; ga ni. O svečnici mu ice. pozneje še rokavice O svečnici mraz in sneg. kmalu bo zelen dod in breg. Obhčn.i svečnica — ve#!a kmetica. Zemlji Ho v "cMi ma'T pila (ker bo suša), če je svečnica preveč dobila Takih n podobnih
izrekov je še več. Kraitko bi lahko rekla: Če je »večnica oblačna, bo kito v splošnem ugodno za kmeta. Ce pa je 9večnica jasna, obeta čebelam hasna. Posebno lep je kmečki rek, ka pravi: Na svečnico pade prva iskra v zemljo. Air: Prvo toplo »krico — bog nam da na svečnico. K temu pristavljajo Belokranjci: Svečnice dam — zima je van.
Kakor koli: čeprav imamo letos ugodno zimo in nam zlasti zadnji čas gospodari jug, vendar ne smemo živeti v preprčanju, da je letošnji zimi že ociklonkalo. Tcda najhujše smo prestali. V nedeljo zjutraj smo posebno močno čutili novi vdor južno-z-ipadnega vetra. Ze zjutraj smo zabeležili 3 8° C, čez dan pa se je ozračje ogrelo na 8 6° C. Bilo je toplo kakor pomladi. Ves dam je pihljal topel veter. Lilo ie od streh, pozno popoldne je tudč maice pršilo. V ponedeljek zjutraj je bilo žrvo srel ro izredno visoko 6.7° C. Tako se je torej letošnji februar uvedel z nenavadno toplim vremenom, ki je pobraTo skoraj že ves sneg. Le tu pa tam se še belijo zaplate Toda po starih skušnjah lahko pričakujemo, da bo tudi letošnja zima še hudo pomiigala s svojim repom.
Vrtnarji lit sadjarji na del«
Novo mesto. 28. januarja.
Podružnica sadjarskega in vrtnarskega društva v Novem mestu že dolga leta marljivo deluje in si je pr borila za razvoj in zboljšanje vrtnarstva in sadjarstva na Dolenjskem ogromne zasluge. Delo v tem tako koristnem društvu pa je lansko pomlad skoraj popolnoma zastalo zaradi izrednih razmer, čeprav bi prav sedaj moralo biti društvo izredno delavno. Zategadelj so si marljivi odborniki društva zastavili nalogo, da letos nadomestijo zamujeno ter posebno zdaj pred pričetkom najvažnejš h del po vrtovih in sadonos-nikih med prebivalstvom vzbudijo zanimanje za čim smotrnejšo obdelavo vrtov in sadonosnikov.
Nedeljski redni letni občni zbor društva je dokazal, da je med dolenjskim prebivalstvom še vse premalo zanimanja za delovanje tega pomembnega društva, saj se ga je udeležilo le skromno število društvenih članov. Kljub slabi udeležbi je bil jobčni zbor izredno pomemben za nadaljnji razvoj dolenjskega vrtnarstva in sadjarstva, saj so bili na njem sprejeti sklepi, ki bodo podružnico brez dvoma dovedli do živahnejšega delovanja. Občni zbor je otvoril in vodil podružnični predsednik g. inž. Matija Absec. V svo-
jem poročilu je omenil, da je zaradi izrednih razmer zastalo skoraj vse delo v podružnici ter je tako tudi načrt za postavitev prepotrebne sadne sušilnice v mestu zaradi pomanjkanja denarnih sredstev propadel. Nujno potrebno je, da društvo v letošnjem letu podvoji svoje delovanje. — Tajniško poročilo je podal g. Flego, ki je predvsem poročal, da je bila sadna letina v minulem letu po vsem Dolenjskem prav dobra in tudi za naprej se obeta Dolenjskemu dobra letina. Društvo je izvršilo škropljenje sadnega drevja, vendar se je članstvo pritoževalo, da je škropljenje predrago. Tudi v letošnjem letu bo društvo škropilo sadno drevje ter je ta posel poverjen blagajniku g. Liliji. V blagajniškem poročilu poroča g. Lilija, da izkazuje blagajna 1094 lir prebitka, pač pa se je občutno zmanjšala vrednost inventarja. Članov šteje društvo sedaj 94.
Pri volitvah je bil z manjšimi izpre-membami izvoljen dosedanji odbor s predsednikom g. inž. Absecem in tajnikom g. Flegom na čelu, nakar je bilo med mnogimi sklepi tudi sprejeto, da mora novo izvoljeni odbor skrbeti, da se v letošnjem letu poživi delovanje podružnice,
čebelarji so zboroval!
Novo mesto, 20. januarja.
V mestni posvetovalnici na rotovžu je bil občni zbor novomeške čebelarske podružnice, za katerega je vladalo med dolenjskimi čebelarji dokajšnje zanimanje. Občni zbor je otvoril in vodil dolgoletni podružnični predsednik g. Vales Josip, ki je v svojem poročilu predvsem poudaril, da je bilo zaradi izredne suše in s tem v zvezi slabe ajdove paše lansko leto izredno slaba čebelarska letina in je posebno okolica Novega mesta ostala čisto brez medu. Osrednje čebelarsko društvo je dalo izdelati za plemensko postajo dolenjskih čebelarjev sodoben čebelnjak, ki se bo postavil v Osrednji vasd, v območju črnomeljske čebelarske podružnice. Novomeška podružnica je nabavila tudi prašil-čke, za katerih nakup je prispeval kmetijski odbor 1000 lir.
Tajniško poročilo je podal g. Vekoslav Lilija, ki je poročal, da je zaradi slabe čebelarske letine morala podružnica nabaviti za člane 2100 kg sladkorja za pitanje, za letošnje leto pa je naročenih celo 2500 kilogramov sladkorja. Umestno bi bilo, da vsaj strokovni čebelarski list daje objektivno sliko o stanju čebelarstva, da bo javnost pravilno obveščena. Ze sam naslov
članka je bil popolnoma zgrešen, saj o kaki paši ni bilo v minulem letu niti govora, ker niti hoja ni medila, niti ajde Dolenjsko ni imelo.
Pri volitvah je bil izvoljen po večini stari odbor s predsednikom g. Valesom, podpredsednikom g. inž. Riharjem in tajnikom g. Lilijo na čelu. Pri slučajnostih je tajnik g. Lilija poročal, da je Visoki Ko-misarijat dobavil podružnici vzorni kra-njič, po katerem bodo čebelarji čebelarili na roje. V zadnjem času je namreč nastalo izredno veliko povpraševanje po dolenjskih čebelah. Glavno skrb pa mora čebelarsko društvo sedaj polagati na nabavo pitalnega sladkorja
	
KM	
	
	
	jMMBM
	
Totalna vojna že dolgo ni več teorija, temveč resničnost. Smo sredi nje. Objema nas s tisoč rokami. Ne moremo ii uiti, kakor ne moremo uiti zraku, ki ga vdihavamo, tlem, na katerih stojimo in .skrbem. kj nas spremljajo. S temi besedami uvaja »Frankfurter Zeitung« svoja izvajanja o totalni vojni in nadaljuje:
Prvič: živimo v totalni svetovni vojni. . Od Berlina do Moskve, od Rima do Rio de Janeira, od Tokia do Londona, od Osla do Tunisa, od Chichaga do šanghaja, od New Torka do Kalkute — na vsem svetu ni dežele in naroda, ki bi te svetovne vojne ne občutil. Ni najmanjšega koščka zemlje, ki bi od izida sedianje vojne ostal neprizadet. Na vseh kontinentih in na vseh oceanih so fronte. Bijejo se borbe na suhem, na vodi in v zraku.
Drugič: gre za totalno odločitev. Totalna svetovna vojna je tudi totalna vojna svetov. Novi svet stoji nasproti staremu. Novi svet nosi zgodovinsko odgovornost za politični, gospodarski in socialni red v bodočnosti. Stari svet ima podedovano silo zgodovinsko odmrle preteklosti, toda je še vedno pri moči. Samo ena alternativa je in samo ena totalna odločitev. Nastopajoči
Iskanje duše
Razmišljam misli, misli dvigujoče,
ki nI jim jasneje živeti dano: kako bridko in razočara joče * ti slušatl je v grobu neprestano te moje tožbe, nemi jok žal obe, ki še bridkejše so čutiti v noči praznine, brez obzorij ln svetlobe.
Tu v morju križev in cipres množini, v naravi sinji, krog in krog sijoči, med cvetjem, travo, plačem in spomini, pustila dušo mojo si v temini, iščočo njo, ki nI je najti moči.
Odmev ne pride k njej, samo v spomini miluje nek privid ln up neguje, medtem ko glas moj sam, plahneč v tišini, po brezdnu neizmernem omahuje in išče njenega, ki v bolečine
je mojega zajet ln ne premine. In solze njene, čiste od trpljenja, na čelo mi teko in usta vroče, medtem ko jaz, prevzet od vere žive, nemirno čakam ure dopolnjenja.
O nisem samoljub, a le goreče hlepim po iskri, ki naj mi v življenje podžge sreč, utrujeno kloneče, ln ljubim bol ln plod njen zagrenjenje.
In mislil bi, da čas hiti za mano z neurjem neprestanim ter me muči. medtem ko duh se dviga v nepoznane višave k zvezdi, ki več pima luči.
Zelen mi list še boža z upi lice, svetilka zaobljubna, ki mi svetiš na pot življenja v pišu vejavice.
Pred sabo gledam te, o lastavica, ki izgubljeno in brez sna v praznine pošiljaš ubranost vzvišenega klica in poješ radost, ko srce ti gine.
V viharju jek razlega se do mene, in jaz svoj glas pošiljam v neizmernost, pogled ln misel in vso svojo vernost, in možno je, ko veter to raznese, val, gluhi sel; do tebe jek prinese.
narodi v Evropi in Vzhodni Aziji stoje pred svojim eksistenčnim vprašanjem. Ali si bodo priborili svoj življenjski prostor in boljšo bodočnost ali pa bodo pogubljeni. Japonska se bo uveljavila kot vodilna sila v Vzhodni Aziji ali pa bo od svojih sovražnikov uničena. Evropa bo v novem redu
Fronte libico: colonne italiane motorizzate leggere ta arfone nel deserto — libijska fronta: lahke italijanske motorizirane kolone v akciji v puščavi
ohranila svojo politično enotnost ali pa bo postala plen boljševizma.
Tretjič: gre za totalni napor. Nihče ne sme biti izjema. Nihče se ne sme izogniti totalni vojni. Kakor vojaki na fronti vztrajajo tudi v najhujših borbah, tako mora domovina vztrajati pri delu in zvečer misliti, kako bo naslednjega dne še bolj napela svoje sile, povečala napore in pomnožila proizvodnjo. Ne sme biti nobenega izgovora in nobene izjeme, poznati moramo le dolžnost. Samo kdor molče prenaša vse težkoče in neprijetnosti, kdor ne čaka na druge, ampak gre sam z vzgledom naprej kdor ne toži, ampak krepko zgrabi za delo ln kdor pri tem ne pozabi, da je tudi najteije delo v domovini v primeri z onim na fronti razmeroma lahko, samo ta sledi klicu naroda. V letih pruskega dviga je Fichte zaklical narodu: »Ne recite: pustite nas še malo počivati, še malo spati in sanjati, dokler izboljšanje ne pride samo od sebe. Nikdar ga ne boste dočakali.«
Opozorilo služkinjam in gospodinjam!
Na sestankih za služkinje in potom drugih virov smo ugotovili, da se predpisi, ki urejajo službeno razmerje hiSro gospolinj-skih poslov, v mnogih primerih kršijo. Zlasti se ne postopa pri /i.no pri odpovedih, nri dodeljevanju dopusta, odpravnine, plače itd.
Trgovinski oddelek Pokrajinske delavske zveze si zato dovoljuje podati tozadevno nekoliko pojasnil.
Službeno razmerje hišnega posla je predvsem s Poselskim redom urejeno, ki je v veljavi od 16. VHI. 1922. in delno z drugimi zakoni (zavarovanje). Navedli bomo le nekaj glavnih določil tega Poselskega reda, za katere vemo, da se najbolj pogosto kršijo.
1.	Plača, kakor tudi naturalne dajatve se ravnajo po krajevnih prilikah. Torej niso urejene s kolektivno pogodbo ali določene od oblasti z lestvico. Izplačati se mora do petega v mesecu z pretečeni mesec nazaj. Pri tem moramo opozoriti, da velja tudi za plače hišno gospodinjskih poslov odredba Visokega Komisarja Ljubljanske pokrajine z dne 5. VII. 1941-XIX. o splošnem zvišanju plač za 20 odstotkov, od dne 1. VIT. 1941. dalje. Doznalj smo, da tega po-viška v mnogih primerih služkinje še sedaj niso prejele Posebno so pri tem prizadete one. ki so že več let v Isti službi.
Primer: Služkinja je pred 1. VIL 1941. prejemala mesečno v gotovini Din 300.—, to je iLr 114.—. Po zgoraj citirani uredbi se morajo ti prejemki zvišati za 20 odstotkov, to je na Lir 136.80. Te pravilo velja za plače vsake višine. Seveda je to le primer, ker kot rečeno, ni za to stroko dosedaj predpisanih nikakih minimalnih mezd. Mnogo delodajalcev pa ni niti tega poviška izplačalo, čemur se moramo čuditi, da nimajo toliko uvidevnosti v sedanjih težkih čašlh.
Vse one hišno gospodinjske posle, ki so bili na dan 1. VII. 1941. v službi ali so še v isti službi in jim nI bila plača zvišana — pozivamo, da to javijo Trgovinskemu oddelku PDZ, ki bo za njih zaščito storil potrebne korake.
2.	Počitek. Poleg običajnega nedeljskega odmora vsaj 5 ur, pripada poslu dnevno
nerazdeljen 9 urni počitek in sicer praviloma v času med 21. in 7. uro.
S. Dopust. Marsikateri hišno gospodinjski posel ne ve, da mu po 2 letnem službovanju pri enem gospodarju pritiče vsako nadaljno leto plačan dopust enega tedna, ki naj se izrabi po možnosti v času velikih šolskih počitnic.
Za čas dopusta pritiče poslu redna plača in doklada za hrano v višini pol mesečne posebne plače v gotovini, ki se mora ob nastopu dopusta izplačati v naprej. Ce se dopusta ne more izrabiti radi krivde gospodarja, pritiče hišnemu poslu odškodnina v znesku posebne pol mesečne plače.
4.	Bolezen. V teku 8 dni po nastopu službe je posla zavarovati pri zav. za soc. zav. ya bolezen, nezgodo, starost in smrt. Ob bolezni ima hišno gospodinjski posel pravico do plače za dva tedna, če je bil zaposlen pri istem gospodarju vsaj 14 dni, ako pa je bil zaposlen nad 6 mesecev, mu pritiče za čas bolezni plača za štiri tedne. Hranarino, ki jo prejme od Zavoda za socialno zavarovanje je izključno njegova last.
Ce mu je med časom bolezni služba odpovedana, pa je bil zaposlen, kot je zgoraj navedeno, mu omenjene dajatve kljub temu pritičejo.
5.	Odpravnina. Ce je službeno razmerje trajalo 10 let neprekinjeno pri istem gospodarju gre poslu odpravnina v znesku četrtine letne plače (za tri mesece) v gotovini. Odpravnina narašča z vsakim nadaljnjim polnim službenim letom za 5 odstotkov letne plače, dokler se ne izenači z letno plačo) po 25. letih.
Marsikateri hišno gospodarski posel, ki je vsa boljša leta pustil drugim je bil radi nevednosti ob izstopu Iz službe, ob to nagrado, ki se lahko prisilno izterja.
6.	Odpoved. Po poteku 14 dni zaposlenja se mora uporabiti z ene kakor druge stra-» ni 14 dnevni odpovedni rok za razvezo službenega razmerja. Po odpovedi Ima hišno-gospodinjski posel pravico iskati novo službo dvakrat ob delavnikih neprekinjeno po tri ure. Plača se mu za to ne sme pritr-gatl.
Ako je služba odpovedana brez tehtnih
razlogov, Ima posel pravico zahtevati plačo za 14 dni ter ekvivalent za hrano tn stanovanje v znesku Lir 113.40. To velja za slučaj, da mora takoj zapustiti arvoje službeno mesto.
To so le glavna določila Poselskega reda, ki se največkrat kršijo v škodo hišno-gospodinjskega posla. Vabimo vse prizadete delodajalce, da se teh določil v bodoče točno drže da se s tem izognejo eventuel-nim neprijetnostim.
Vse delojemalce — hišnogospodinjsKe posle pa opozarjamo, naj ugotove, če so bilt na podlagi navedenih predpisov kaj prikrajšani. Vse kršitve zgoraj navedenih predpisov naj hišno-gospodinjskl posli prijavijo Trgovinskemu oddelku Pokrajinske delavske zveze, Ljubljana- Miklošičeva cesta 22./I., kjer bodo dobili vse potrebne informacije in zaščito.
Trgovinski oddelek PDZ
Drobne zanimivosti
Velikodušen dar pariškemu Louvreu. Španski bogataš de Beistequi. ki živi že več let v Biarritzu. je poklonil pariškem Louvreu svojo znamenito zbirko slik, ki vključujejo med drugim nekatere mojstrska dela slikarjev Rubensa, Van Dycka, Nat-tiera, Ingresa, Davida in Goye.
Nemškj zavod za proučevanje vitaminov. V Berlinu so osnovali zavod za proučevanje vitaminov. Zavod bo na razpolago ministrstvu za zdravje in ministrstvu za prehrano.
Letošnji evropski velesejml. Kolikor je mogoče razbrati iz doslej zbranih poročil o evropskih vedesejmih v letošnjem letu, bo v Bolgariji X. mednarodni velesejem v Plovdivu pod pokroviteljstvom bolgarskega kralja v času od 26. aprila do 9. maja. Za vse Podonavje pomemben mednarodni sejem bo priredila Madžarska avgusta v Budimpešti. Poleti bo nacionalni sejem na Danskem v Fredericiji. Nacionalni sejmi bodo nadalje na Francoskem v Parizu, Marseilleu in Bordeauxu. Sejem v Lycnu pa bo mednarodnega značaja. Od 1. do 11. maja bo švicarski vzorčni sejem v Baslu, drugi švicarski sejem pa bo ol 11. do 2G. septembra v Lausanneu. 10. maja bo otvoritveni dan mednarodnega sejma v Valen-ciji, med tem ko bo mednarodni sejem v Barceloni trajal od 10. do 26. junija.
Prepovedane vžigalice. Da bi omejili požare, ki jih povzroča igranje otrok z vžigalicami, so izdale pristojne nemške oblasti prepoved, ki pravi, da ne srne noben učenec do 14. leta imeti pri sebi vžigalic. V ljudskih šolah bodo izvajanje te odredbe strogo nadzorovali.
Cigareta je stara sto let. Letos praznuje cigareta svojo stoletnico. Leta 1843. se je Franciji po desetletnih borbah dokončno posrečilo dobiti v svojo posest Alžir. V teku bojev je nek francoski vojak izgubil svojo pipo. Da bi kljub temu mogel pokaditi svoj tobak, mu je šinilo v glavo, da bi ga zavil v papir. To je bila prva cigareta na svetu. Kmalu so vojaka začeli posnemati tudi drugi. Skoraj do' konca preteklega stoletja se je ves svet oskrboval s cigaretnim papirjem iz Francije. Od 170.000 ton v Franciji izdelanega cigaretnega papirja, je šlo štiri petine v tujino, zlasti v Zedinjene države Amerike.
KULTURNI PREGLED
študije in članki v »Umetnosti"
Pravkar izišli 4.—6. zvezek mesečnika za umetniško kulturo »Umetnost« (Ljubljana. Pod turnom 5, tisk Narodne tiskarne) prinaša kot umetniško prilogo izvirni lesorez Božidarja J a k c a na motiv Grad-nikove pesmi »Kmet govori Bogu«. Leso-res je umetniško prepričevalen po svoji vsebini in učinkovit v podrobni izdelavi. Univ. prof. dr. France S t e 1 ^ je prispeval članek »Slikar Janez Ljubljanski«. Z desetimi ilustracijami opremljeni sestavek nas seznanja z življenjem in delom našega slikarja iz 15. stoletja. — umetnika, ki sicer ni ne najstarejši in ne najpomembnejši med začetniki slovenskega slikarstva, vendar je prvi izmed naših zgodnjih umetnikov, o katerem si lahko ustvarimo nekoliko bolj določljivo osebno in umetnostno podobo. Pisec je bil kot največji raziskovalec zgodovine slovenske umetnosti pač najbolj poklican, da nam oriše tega malo znanega umetnika in označi njegov pomen, tem bolj, ker ga je prav dr. Štele skoraj odkril s svojo študijo v Zborniku za umetnostno zgodovino 1. 1921. — Umetnostni kritik dr. Fran Sijanec je zastopan s prispevkom »Portretna umetnost Zdenka Kalina«. Z zgoščenimi, vendar jasnimi in ostrimi potezami označuje avtor umetniško fiziognomijo in dosedanji razvoj tega nadarjenega kiparja in se zaustavlja ob njegovih najznačilnejših stvaritvah. Študija je opremljena z ilustracijami. med katerimi sta poleg Kalinove lastne podobe plastična portreta dveh naših vodilnih pesnikov: Otona Zupančiča ln Alojzija Gradnika.
Miha M a 1 e š je prevedel iz češčine esej Bedricha V a n i č k a »Čari in skrivnosti v slikarstvu«. Esej je prispevek k tolmačenju subjektivnosti v moderni umetnosti, katere geslo je ahsplutna fantaz:ja.
Stopetdesetletnici rojstva slikarja Matevža Langusa je posvečen članek M. B en čine, ki označuje slikarjevo življenje in delo ter nekatere njegove izrazite slike. Iz Langusovega oeuvra je reproduci-ranih v tem zvezku »Umetnosti« deset slik. — Nato je objavljen po »Jutru« govor, ki ga je imel ob priliki vodstva po razstavi Kregarja. Omerse, Putriha in Kalina sedaj že pokojni Ivan Vavpotič. Iz njegovega peresa je izšel posthumno tudi polemični sestavek »Mušič ali Vavpotič — tertium non datur«, ki odjMvarja umet. kritikoma dr. Mikužu in dr. Kosu. Tu izreka Vavpotič med drugim tale svoj umetnostni čredo: »Vsak tič poje pač svojo pesem in umetnost ima tisoče obrazov. Gre le za to, da so ti obrazi istiniti in niso krinke, ki včasih spretno, včasih pa kar grobo prikrivajo bodisi nezmožnost, bodisi afektacijo, bodisi špekulacijo. To, kar zahtevam od umetnika... da bodi borec, kot da se boriš z rapirjem, z bliskovitimi udarci, posegi v polno, utripajoče življenje, ves predan svojemu boju, — to neizprosno zahtevam tudi od svojega lastnega dela...« — Marljivi in razgledani etnološki raziskovalec Boris Orel je pisec daljše, zanimive in podnetne razprave o predmetu, ki ga v tem obsegu ni še nihče pri nas obravnaval: »Slovenska božja pot in izvori njene ljudske umetnosti«. Tu
razpravlja med drugim o značaju in vplivu nekdanjih romanj, o čudodelnih podobah. o votivnih podobah, o pražnjih aH žrtvenih darovih, uredništvo pa je'Orlova izvajanja opremilo z vrsto ilustracij, med katerimi so nekateri primeri votivnih podob.
V rubriki »Iz umetniškega sveta« so zbrane in izbrane razne vesti in poročila iz domače in tuje umetnosti. Ivo P e -r u z z i dokumentarično ugotavlja avtorstvo spomenika »Kranjski Janez« izza prve svetovne vojne na ljubljanskem pokopališču Sv. Križa. Spomenik je delo Svitoslava Peruzzija. Med novimi knjigam; ocenjuje F. Sijanec odlično knjigo »Slovenski lesorez«. Obilna kronika umetnostnih dogodkov doma in na tujem v četrtem vojnem ietu zaključuje številko, ki prinaša poleg že omenjenih še lepo vrsto drugih ilustracij, med njimi reprodukcije kipov Karla Putriha in slik Staneta Kregarja. Iz italijanske umetnosti je reproducirano značilno delo Carla Čar-r&ja »Cipresa ob morju«. V zvezku so tudi slike Dethowa, Le Phoa, Oudola, Bri-anehona i. dr.
Tudi ta zvezek ^Umetnosti« ima 8 strani literarne priloge »Živa njiva«. Posebno mikavna je Golarjeva daljša socialna balada »Smehova Magdalena«, ki obnavlja z zanimivimi poudarki motiv nezakonske matere in isto usodo, preha-jajočo od matere na hčer. Pesem je po svojem obsegu in obliki precej osamljena v lirični tvorbi Cvetka Golarja in sodi med njegove najznačilnejše stvaritv^. — Pavel G o 1 i a je zastopan s satiričnim »Prologom«, v katerenj direjrtor gledališča in dramatik družno udrihata po tistih, ki sicer store največ za propagando slo-
venskega gledališča — po gledaliških poročevalcih (zakaj ti sami dobro vedo, kaj je kritika in se ne štejejo v ta visoki rod, v ostalem — pri nas — tako redek, kakor rod dobrih pesnikov). Na to se vrsti troje drobnih liričnih pesmi Leopolda S t a n e k a, Iva Peruzzija in Vere Remčeve. za nameček pa sta dve strani aforizmov o ljubezni.
Prihodnji trojni zvezek »Umetnosti« bo posvečen predvsem delu pokojnega slikarja Ivana Vavpotiča.
Hrvatska književna setev in žetev v L 1943
Zagreb, v januarju Z izdajanjem Hrvatske Enciklopedije je postal Hrvatski založniški bibliografski zavod osrednji in največji hrvatski založnik. Kljub vojnim časom je hrvatski knjižni trg vedno založen z novimi izdajami, med katerimi zavzemajo prav izdaje omenjene založbe najbolj odlično mesto. Letošnji program novih knjig je zopet tako obilen, da v kratkem novinskem poročilu komaj utegnemo bežno našteti vso bogato hrvatsko književno žetev. Upravitelj Bibliografskega zavoda in glavni urednik Enciklopedije dr. Mate Ujevič je res pokazal, da je prvovrsten organizator sodobnega hrvatskega književnega ustvarjanja. Vse, kar je med stvaritvami hrvatskih književnikov količkaj pomembno, se lahko 9edaj uveljavi
Pred kratkim je Izšla tretja knjiga Hrvatske Enciklopedije, največjega in najraz-košnejšega hrvatskega knjižnega dela vseh časov; izdaja je nedvomno v časj Hrvatom knt malemu narodu. Pri tej knjižni mojstrovini sodeluje čez osemdeset urednikov '
in petsto sodelavcev, med njimi tudi nekaj Slovencev. V teku tega leta izdajo še četrto in peto knjigo. Do leta 1947. bo izšlo vseh dvanajst knjig. Ob tem času izide tudi manjši enciklopedijski zbornik v desetih knjigah, in to po dve knjigi na leto. Je to zbornik »Znanje i radost«, v katerem bo vsa obširna snov obielana po latinskem izreku »igraje se učimo«. Nazorno in lahko, bo obdelana najvažnejša in najbolj zanimiva snov iz vseh področij človeške dejavnosti, upoštevajoč seveda v prvi vrsti hrvatsko kulturno življenje. V vsaki knjigi bo čez sto raznih pregledov in črtic, ter več sto slik in risb, delno tudi v barvah.
Pomembna je težnja za obnavljalce značilnih del iz starejše hrvatske književnosti. Sem sodijo tudi pregledi starejšega slovstva. Doslej so bile objavljene izbrane strani Vitezoviča in Zoraniča, Matičeva antologija slavonshih pisateljev iz 18. stoletja, Nemčičevi potopisi po Italiji, najboljši iz ilirske dobe — ter spomini znanega bosen-skega arheologa in posebnega poznavalca bosančic Čire Truhelka. Razen tega se pripravljajo tudi zbrani spisi nekaterih pisateljev polpreteklega časa, katerih dela so bila doslej delno raztresena po časopisju. »Jutro« je že omenilo, da so izšli že lansko leto zbrani spisi Frana Galoviča, ki se je uveljavil v hrvatski književnosti pred prvo svetovno vojno. Zapustil je prav obilno li-riko, lepo prozo, drame in feljtone; doslej je izšlo že osem knjig njegovih sejsov, dve pa še izideta. Zdaj pripravi ja jo zbi ane spise Avgusta Haramb3šlča, ki je bil v osemdesetih letih preteklega stoletja najbolj popularen hrvatski pesnik. U*il se je pri Pre-ralovlču in šenoi, kako se pišejo domoljubne in Ijubavne pesmi; od Har£imbaš;ča pa se je učil Kranj eevič. Najbolj je c_taj


Zaradi praznovanja svečnice bo izšla prihodnja številka «Jutra» jutri, v sredo, proti večeru z datumom naslednjega dne.
Cenjene naročnike c požar jamo na položnice, katere smo priložili vccm naročil1-kom, ki prejemajo list po pošti. Prosimo vas,'da nam nakažete naročnino za februar po možnosti takoj prve dni v mesecu. Oni naročniki, ki sc z naročnino na zaostanku, naj poravnajo istočatno tudi ves zaostanek, aicer jim bomo prlmorani. če-' prav neradi, list ustaviti — Uprava »Ju-Tnnu
*
*	Smrt odličnega nemškega generala na fronti. Na vzhodni fronti je paael poveljnik neke pešadijske divizije generalni poročnik Karel Eibl, ki je bil šele nedavno odlikovan kot 21. vojak nemške voj3ke z meči k hrastovemu listu viteškega križca Po rodu je bil Avstrijec in je dovršil vojno akademijo v Dunajskem Novem mestu. Kot častnik se je boril že v prvi svetovni vojni in je dosegel veliko vojaško kariero. Nemški listi naglasa jo. da je nemška vojska izgubila z njim enega izmed svojih najboljših in najhrabrejših mož. Tuli oba njegova sina sta šla pred njim v večnost, padla sta oba na fronti.
*	Smrt hčere maršala cesarja Maksimilijana. V nekem rimskem samostanu je umrla gospodična Miramon, zadnja hči mehiškega generala Miguela, ki je bil v službi cesarja Maksimilijana. General Mi-guel je po nesrečni Maksimilijanovi ekspe-diciji pobegnil na Kubo, pozneje pa je prišel v Berlin. Po zopetnem povratku v domovino so ga prijeli pristaši Juareza ter ga ustrelili. Njegova vdova se je naselila v Assisiu, kjer je tako obubožala, da se je morala njena zadnja hči gospolična Mi-1-a.rnon preživljati s poučevanjem tujih jezikov. Zdaj je umrla skoro popolnoma pozabljena od sveta.
*	Obletnica smrti kvadrumvira Bianchi-ja. Na dan 3. februarja bodo v Italiji obhajali obletnico smrti kvadrumvira Michela Bianch ja. V njegov spomin bo pcsebna maša, katere se bo udeležil v imenu Stranke podtajnik Carlo Scorsa.
*	Dve zlati kolajni v spomin padlih za domovino Z zlato kolajno sta bila odlikovana po smrti general Ferrari Orsi, ki je padel na egiptskem bojišču dne 18. novembra 1942, in kapitan-pilot Alberto Brondi, ki je padel v zračni borbi nad Sredozemskim mcrjem 14. julija 1942.
*	Biografija sv. očeta. P. Gremigni, tajnik centralnega sveta za papežev škofovski jubilej, je te dni predložil papežu Piju XII. prvi izvod življenjepisa, ki ga je izdal osrednji odbor. Spis vsebuje opis papeževega življenja od prvih let mašniškega po-svečenja do imenovanja za škofa.
*	Pismo sv. očeta kardinalu Lavitranu. Na poročilo o poškodbah, ki so jih utrpele cerkvene zgradbe zaradi letalskih napadov na Palermo, je sv. oče poslal kardinalu Lavitranu pismo, v katerem izraža svojo žalost zaradi navedenih dejstev, s pri stavkom, da je treba prenesti vse tegobe današnjih časov v na 1 i na boljše dni.
*	Smrt na bojišču. Na afriškem bojišču je padel kapitan Vittorio Bulgareili iz Na-polija, na pokopališču v Sidi el Baraniju
Eadio LpMfaiia
V TOREK, Z. FEBRUARJA 1943, XXI.
7.30: Pisana glasba. 8.00. Napoved časa.
—	Poročila v italijanščini. 12.20: Plošče. 12.30: Poročila v slovenščini. 12.45: Operna glasba. 13.00: Napoved časa. — Poročila v italijanščini. 13.10: Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini. 13.20: Vojaške pesmi. 14.00: Poročila v italijanščini. 14.15; Koncert Radijskega orkestra vodi dirigent D. M. Sijanec. — Lahka glasba. 15.00: Poročila v slovenščini. 17.00: Napoved časa. — Poročila v italijanščini. 17.10: Pet minut gospoda X. 17.15: Nove plošče »La Voce de. Padrone«
—	»Columbia«. 19.00:» Govorimo Italijansko« — poučuje prof. dr. Stanko Leben. 19.30: Poročila v slovenščini. 19.45: Simfonična glasba. 20.00: Napoved časa. — Poročila dogodkov v slovenščini. 20.30 Izbor napevov iz Leharjeve operete »Paga-nini«. — Orkester vodi dirigent Gallino. 21.20: Predavanje v slovenščini. 21.30: Pisana glasba. 21.50: Orkester pesmi vodi dirigent Angelini. 22.10: Koncert spranist-ke Tine Macchia. 22.45: Poročila v italijanščini.
pa so prel tremi meseci pokopali višjega desetnika Dom eni ca di Maria iz Triesta, ki je padel lani dne 4. novembra.
*	Smrt senatorja Matti<>li-pasqualinija.
Iz Cingoljja poročajo, da je tamkaj umrl član italijanskega senata Alessandro Mat-tioli-Pasqua"ini. Po juriaičnem študju se je po3vetil diplomatskemu poklicu ter je bil dodeljen italijanskemu poslaništvu v Berlinu, pozneje v Kodanju, v letih 1895— 1906 je b i legaeijski svetnik v Berlinu. V tem letu je bil imenovan za italijanskega generalnega konzula v Budimpešti, potem je napredoval za izrednega opomcmoče-nega ministra v Cilu in Rio de Janeiru. Dne 23. novembra 1909 je bil imenovan za m nistra dvora v R mu in ostal na tem mestu do 25. januarja 1939. V svetovni vojni 1915—1918 je bil mobiliziran ter se je udeležil vojne kot ženijski častnik. Odlikovan je bil s križcem za vojne zasluge.
*	Novinarji pri milanskem kardinalu. Na godovni dan Frančiška Šaleškega je milanski kardinal Schuster daroval sv. mašp, po maši pa je sprejel nov;narje in člane njihovih družin. Sprejema se je udeležil tudi Zvezni tajn k iz Milana.
*	Nad 5 milijonov obdarOvancev. Iz Rima poročajo, da je bilo letos na dan faši- • stične Befane obdarovanih nad 5 milijonov oseb. Poleg tega so poveljstva fašiiav in GILa razdelila nad 1 milijon zavoičkov.
*	Promocija. Za doktorja medicine je bil promoviran na zagrebški univerzi g. Ivan Pučn5k iz Slov. Bistrice. Čestitamo!
*	Važno za vsakogar sedaj In v bodočnosti je znanje knjigovodstva, stenogi afi-je, strojepisja, jezikov itd. Novi tečaji prično 4. februarja. Izbira predmetov po želji. Učnina zmerna. Prospekt na razp:lago: Trgovsko učilišče »Christofov učni zavod«. Ljubljana, Domobranska 15,
*	Slavnost ob 421etnici Verdijeve smrti. V spomin 42. obletnice smrti skladatelja Giuseppa Verdija so imeli te dni v Domu za onemogle glasbenike v Milanu posebno svečanost. Najprej je bila služba božja, nato pa so nastopili pevci, po večini glasbeniki, ki žive v domu. Izvajali so Peros-sijeve in Cherubinijeve kompozicije.
*	Nova umetnostna razstava v Trlestn. Dne 31. januarja so v Triestu otvorili razstavo slikarja Ramira Menga. Dela so razstavljena v prostorih galerije Michelazzi.
*	Lovro Ma tačic v Firenzi. Znani hrvatski dirigent Lovro Matačič se je predstavil glasbenemu občinstvu v Firenzi z zanimivim sporedom. Listi poročajo, da je dosegel velik uspeh s skladbo Benedetta Mar-cella »Concerto Grosso« in Beethovnovo »Eroiko«. Isti čas je v Firenzi gostoval 4 mladi rumunski pianist Aleksander Deme-triad ki je prav tako žel lep uspeh.
*	Sprememba voznega reda na italijanskih železnicah. S 1. februarjem stopi na italijanskih železniških progah v veljavo nov vozni red. Nove odredbe veljajo posebno za potovanja na progah Luino—Nova-ra, Dom.odossola—Milano, Porto Ceresio— Milano, Milano—Verona, Milano—Treviglio —Cremona, Brescia—Cremona, Milano— Treviglio—Bergamo, M'lano—Novi. Milano —Pavia—Stradella in Milano—Piacenza.
» Devet bratov pod orožjem. Poljedelec Angelo de Piccoli iz Brusca ima 9 sinov pod orožjem, štirje izmed njih služijo pri topništvu, štirje pri pehoti, eden pa pri alpincih.
*	Volkovi napadajo ovce. V naselbini Fornelli di Andria pri Bariju je vdrl trop volkov v ovčjo stajo geometra Riccarda Civita. Volkovi so raztrgali in odnesli 5 ovac. Tudi v naselbini Piana Padula so vdrli volkovi ter razmesarili več ovac dveh posestnikov. Lovci so prejeli nova navodila za pokončevanje sovražnikov drobnice.
*	P<>rod na poti. Služkinja Marija Caned-do iz Varegottija pri Savoni se je napotila v porodnišnico, da bi dala življenje novemu Zemljanu. Na poti pa so jo popadle porodne bolečine." da je morala potovanje prekiniti. S pomočjo nekega častnika in vojaka so mater spremili do bližnje hiše, kjer so jo položili na poisteljo. Kmalu je prišel na svet otrok moškega spola. Ma+er so takoj po porodu z reševalnim avtomobilom olpeljali v porodnišnico.
*	3200 družin sprejema °tr°ke družin brez strehe. V Beneventu je izjavilo 3200 družin pripravljenost sprejeti otroke družin, prizaadetih po letalskih napadih. Akcijo za razdelitev otrok vodi GIL.
*	Pet let ječe za tatvino perila. 371etna Ada Messori iz Sempierdarene je bila pred .Sodiščem v Genovi obsojena na 5 let ječe in 3900 lir globe. Izvršila je niz tatvin, s katerimi si je prisvojila več oblek, perila in rjuh.
*	Prepoved trajnih kodrov za mlada dekleta. Z dne 1. februarja bodo taksiji in tovorni avtomobili v Nemčiji na razpolago samo še vojašlUm oblastem in za orevoz
težkih tow)f(f, Uporabo
takšne vožnje bo kontrolirala policija, ld bo izdajala dovoljenja samo za res nujno dokazane primere. Prav tako bo 1. februarja uveljavljena naredba, ki prepoveduje trajno ondulacijo pri ženskah pod 17. letom starosti.
*	Smrten padec z balkona. V Tartan je padel z balkona v četrtem nai strop ju Carlo CeLso. Obležal je na mestu mrtev.
*	Aretacija pobeglega kaznjenca. Proti koncu oktobra lanskega leta je pobegnil is zaporov milanske policije 41 letni Luigi Galiano, ki je bil obsojen zaradi sleparij in poneverb na sedem let ječe. Pred dnevi so policijski agenti zasačili Galiana v trenutku, ko je dvigal v neki banki državne vrednostne papirje. Pri Galianlju so našli nabit revolver. Ugotovili so, da ima mož pri sebi 48.000 v gotovini, ter 8000 lir v vrednostnih papirjih. Slepar je stanoval v
vonjih,ki ju je od časa do časa
menjaval.
*	Skala se je odrgala. Pred dnevi se je
v tako imenovani »sokolski steni« nad krajem Kaprun pri Zellu am See odtrgal velik skalnat blok in se zvalil v dolino. Spotoma se je zaradi udarcev razletel v več delov, ki so v različnih smereh padali na cesto, ki vodi proti slapu Kessel. Ena izmed skal je porušila polovico barake, kjer so stanovali delavci, štirje izmed njih so bili takoj mrtvi, eden je bil težko ranjen, dva druga pa sta dobila lahke poškodbe. Skale na cesti so morali potem razstreliti.
*	»Super« čaj je tip pravega ruskega (koloni jalnega) čaja.
Delitev krasne moke
Prehranjevalni zavod Visokega Komisa-riata sporoča, da znaša dnevna količina krušne moke v mesecu februarju 130 g,
čeprav je na nakaznicah natisnjeno 125 g. ■ •
u— Novj grobovi. Po dolgi mučni bolezni se je preselil v večnost učitelj v pokoju g. Franc Verbič. Pogreb blagega pokojnika bo v sredo ob pol 15. iz kapele sv. Petra na Žalah na pokopališče k Sv. Križu. — Umrl je uradnik Visokega komisariata g. France Piber. Zapušča ženo, s:nčka, hčerko in drugo sorodstvo. K večnemu počitku ga bodo spremili v sredo ob 15. Iz kapele sv. Frančiška na Žalah k Sv. Križu. Preminila je učiteljica ga. Avgusta D°stalova, po redu Lundrova. Za njo žalujejo soprog, dva sinova in drugo sorodstvo. Rajnko' so pokopali v ponedeljek dopoldne na pokopa-1'šču pri Sv. Križu. — Pokojnim bomo ohranili blag spomin, svojcem pa izrekamo naše iskreno sožalje!
u— Namestu cvetja na krsto pokojne gospodične Olge Haring je darovala 100 L za Društvo slep h v Ljubljani ga. Malerič Rafaela, zdravnikova soproga.
u— Učite se strojepisja! Novi eno-, dv°-In trimesečni tečaji (dnevni In večerni) prično 4. februarja. Desetprstna učna metoda. Specialna strojepisna šola: največja moderna strojepisnica, razn-vrstni stroji. Učnina zmerna. Novi prospekti na razpolago: Trgovsko učilišče »Christofov učni zavod«, Domobranska 15.
u— Prihodnji koncert pod okriljem Glasbene Matice bo komornega značaja. Nastopil bo odlični umetnik na čelu Anton Jani-gro, profesor Državnega konservatorija v Zagrebu. Janigro je velik umetnik na svojem instrumentu. Za svoj prvi koncert v Ljubljan' je sestavil bogat spored, ki bo prav gotovo v obilni meri zadovoljil vse poslušalce. Koncert bo v ponedeljek, dne 8, februarja ob pol 7. uri v veliki filhar-mončni dvorani. Predprodaia vstopnic se bo začela jutri v knjigarni Glasbene Matice.
u— Jezikovni tečaji — Italijanski, nemški, francoski itd. v src«d'šču mesta pri Trgovskem učnem zavodu, Kongresni trg 2,
prično dne 6. februarja. Pouk dopoldne, popoldne ali zvečer (po želji) v začetnem, nadaljevalnem in konverzacljskem oddelku. — Najnovejša in najuspešnejša učna metoda — diplomirani predavatelji. Vpisovanje in informacije dnevno do 19.
u— K včerajšnji izjaVi akad. slikarja Frana Klemenč ča dostavljamo, da je razstava njegovih del v Kose vem salonu v pasaži preložena na poznejši čas.
u— Priprava za privatne izpite. Novi trg 5/III. Teme!j;to pripravo iz vseh predmetov in razredov vseh šol dobe pr'vatisti Poučujejo deplomirani filozofi dnevno po dve uri. Priprava čez dva razreda po učnem programu vsak dan popoldne od 3—5 ali po dogovoru. Honorar zelo zmeren. Začetek takoj. Zglasite se na naslov: Novi (Turjaški) trg 5,'III. Instrukcije dopoldne od 9—11, popoldne od 15—17.
52 N©vega mesta
n— Vsem dobrotnikom, ki so nama na
katerikoli način pomagali ob smrti najine mamice ge. Rueh Jožice, iskrena hvala! Marta in Nuška Rueh, Novo mesto.
Sentlnella Italiana dl nna poslzione avanzaia sul fronte orientale — Italijanska straža
v sprednji postojanki na vzhodni fronti
Z Gorenjskega
Ob desetletnici narodnosocialistlčnega režima, so bile tudi po Gorenjskem različne prldeditve. »Karawanken Bote« od sobote je objavil obširen uvodnik: Nemčija odločnejša kot kdajkoli. Nadalje je prinesel različne slike napredka v Nemčiji pod naslovom: »Vse to hoče boljševizem uničiti.«
V	Tržiču je bil v dvorani na Skali prirejen pester večer. Dvorana je bila polna. Koroški kvartet je pel vesele in sodobne pesmi. Kot solistka je nastopila gdč. Prol-lova.
V	Črnučah so se poročili: Albin Justin in Roza Sirnikova, Janez Bežek in Olga Mav-ričeva, Mihael Berger iz šmohorja na Koroškem in Ana Beno iz Črnuč, Feliks Po-gačar in Marija Horlova, Stanko Medič in Stanislava Burica, Janez Knific in Francka Korinškova ter Stanko Lampe in Draga Golčarjeva. — Lani je bilo v črnuški občini rojenih 31 otrok, umrlo pa je 15 oseb. —
V	St. Vidu je bilo sklicano zborovanje, na katerem je govornik Rebernig iz Stražišča razložil staršem in mladini pomen prosto-vejne kmečke službe na Koroškem. Sledil je zbor političnih sotrudnikov, na katerem je krajevni vodja Rader razlagal današnjo borbo.
Iz Spedsaje štajerske
»Vse za zmago«. Tako se glasi geslo, ki ga objavljajo štajerski listi v zvezi z novo razglašeno obveznostjo moških in ženskih vojnih obveznikov. V Gradcu so se pričela velika zborovanja. In zdaj sledijo nadaljnja zborovanja na štajerskem. V Gradcu sta izpregovorila pokrajinski namestnik in neki odllkovanec z viteškim križcem. Listi prinašajo mnoge članke s pozivom, da se strnejo vse moči zoper peklenske načrte sovražnikov.
NOvi grobovi. V Mariboru so umrli; 35-letni pekovski mojster Herman Wren-tsehur iz Marenberga, 351etna posestnica Marija Terčakova iz Jelencev, ki so jo prepeljali v Jarenino, 851etna Valburga Smcd-nikarjeva, ki je bila odlikovana s srebrnim častnim materinskim križcem ter komercialni svetnik Evgen Bujatti, obrato-vodja tovarne svilenih izdelkov »Atama«.
V	Slovenski Bistrici je umrl 731etni upokojeni arožniški uradnik Franc žafran, 78-letna zasebnica Marija Stavdarjeva, 12-letni šolar Bogomir Bregant, 761etna železni čar jeva žena Marija Nabergojeva, 28-letna žena jetniškega paznika Francka Mlinaričeva, 651etna želzni čarjeva žena Elizabeta Vrabičeva, 611etni Maks Majhenič iz Limbuša in 461etni višji oddelni vodja Hubert Belli, ki so ga prepeljal iv Mtin-ster.
V	talcu je bilo sklicano veliko zborovanje, pri katerem je prosvetni govornik Schafschetzy obširno govoril o zemljepisni, gospodarski in plemenski sliki Spodnjega Stajerja: Z velikim uspehom so tudi v Žalcu gostovali bratje Fratellini. Kot častni gostje so bili povabljeni ranjenci iz Novega Celja.
Kulturna zgodovina v mariborskem muzeju. Pod tem naslovom poroča graška »Ta-gespost« v daljšem članku o novem arheološkem in narodopisnem oddelku, ki sta zdaj urejena v mariborskem Gradu kot samostojna oddelka mariborskega muzeja. »Tagespost« hvali visoko zaslužnega vodjo mariborskega muzeja Franca Baša in pravi, da vzbujata nova oddelka pri strokovnjakih in preprostih gledalcih upravičeno živahno zanimanje. Svečana otvoritev je bi-
la v nedeljo dopoldne. Clankar podrobno opisuje, kaj vse je v obeh oddelkih na ogled.	_
Prebivalstvo Stockhu&ssa
Stockholm raste, število prebivalstva se je v zadnjem letu povzpelo za 14.300 oseb, tako da šteje zdaj 616.000. Tudi mnoga druga švedska mesta se širijo. V nekaterih se je število prebivalstva procentualno še bolj pomnožilo kakor v Stockholmu. Prirastek prebivalstva se suče od 4 do 6 odstotkov. Vzroki za hiter porast mestnega prebivalstva so v posebnih razmerah, ki jih preživljamo. Vojna industrija je v polnem zagonu, nastali so novi oboroževalni obrati in končno je tudi vojaška razmestitev mnogo pripomogla k temu. Iz statističnih podatkov je razvidno, da se razmerje med priseljenci v Stockholmu in med naravnim prirastkom preoivaistva obrača na stran slednjega. Medte n ko je število priseljencev pred le+om 19t0. doseglo tri četrtine prirastka pieoivais*;'e v na-slf<"njih letih radio na tn "tire. število rojstev je lani znašalo na 1000 prebivalcev 18.3; pred vojno je doseglo samo 10 do 11 rojstev na tisoč prebivalcev. Zelo se je pomnožilo število porok in kot posledica tega se dviga tudi število rojstev. Populacijski politiki sklepajo, da bo Stockholm že v doglednem času živel iz svojih moči.
8 possetfeov v soktsnži
Presenetljiv je napredek fotografije v zadnijh letih. Ni še dolgo tega ko bi bili ljudje majali z glavami, češ, to je fantazija, če bi bil kdo pravil, da bo mogoče fotografirati kolesarja ali motociklista v največjem dimu. Zdaj je pa to že nekaj vsakdanjega, 'n prava igrača v primeri z najnovejšimi uspehi fotografije. Nemški tehniki se je posrečilo izdelati fotografske aparate, ki omogočajo 80.000 posnetkov v sekundi. S takim aparatom recimo lahko fotografiramo kroglo, izstreljeno iz vojaške puške. Prikazovanje v eni sekundi storjenih posnetkov traja 44 m nut. Iz tega je razvidno, kako visoko preciznost je dosegla tehnika v fotografiranju.
DRAMA
Torpk 2. febr.: Ob 17.30: Veliki mož. Izven.
Sreda. 3. febr.: Ob 17.30: Ples v Trnovem. Red Sreda.
Četrtek. 4. febr.: Ob 17.30: Zaljubljena žena. Red Četrtek.
Petek, 5. februarja, ob 15.: Kovarstvo ljubezen. Izven. Cene od 12 lir navzdoL 6. februarja, ob 17.30: VePki moi. Red A.
Nedelja. 7. febr.: Ob 14.: PetrčkOve poslednje sanje. Izven. Zelo znižane cene od 10 lir navzdol. Zadnjič v sezoni. — ob 17.30: Deseti brat. Izven, znižane cone oi 15 lir navzdol.
OPERA
Torek. 2. febr.: ob 17.: Dežela smehljaja* Izven.
Sreda, 3, febr.: Ob 17.: Thais. Izven.
Četrtek. 4. febr.: Ob 17.: Beg iz seraja. Red B.
Petek, 5. februarja, ob 17.30: Vokalni ln instrumentalni koncert. Izven. Cene od 24 lir navzdol.
Sobota, 6. februarja, ob 17.: Zemlja smehljaja. Opereta. Izven.
živ v svojih popularnih petih pesmih. Manj kot lirik je znan kot pisec odličnih pesmic in bajk za otroke, še manj je znano njegovo ostro pero v politični satiri, pozabljene so tudi njegove tenkočutne pesniške povesti. Uveljavil se je tudi kot poslanec v 3aboru s svojimi govori proti Khuenovi vladi. Urejeval je dnevnike, prevajal drame in opere ter sestavljal librete. Njegovi spisi obsegajo deset knjig. Naposled bodo letos objavljeni v šestih knjigah. Zbrani spisi šenoevega ljubljenca Rikarda Jorgo-vaniča. Ta mladi romantik je umrl že v 27. letu svoje starosti, a zapustil je razen pes_ nišluh zbirk pesmi več romanov in bleščečih feljtonov, ki so zakopani v starih letnikih raznih listov.
Sodobni hrvatski književniki so našli v Bibliografskem zavodu najširše možnosti uveljavljen ja. Vse. kar ima količkaj literarne vrednosti, lahko najde založnika pod dokaj ugodnimi pogoji. Na tem področju danes več ne more biti talentov, ki se ne bi mogli uveljaviti. Za letos je določenih kar dvanajst novih knjig sodobnih pisateljev. Posebno močno je zastopana poezija. Tadijanovic izda zbirko svojih najlepših pesmi, Cesarič izbrane verze, Sudeta in šop pesme in proze, Wiesner pesmi, Begovič feljtone, Benešič in Marakovič kritike. Vrhu tega so še v pripravi Alfirevič, Kušan, Krklec in drugi. Izšlo je še osem knjig barda hrvatskih književnikov Nazora; v teh knjigah se izraža vso njegovo bogato duševno življenje. V zreli dobi daje Nazor svoja najboljša dela naravnost mladeniško živo; z vrelim zanosom piše svojo liriko, povesti, feljtone. potopisne razprave. V bl-bliofilski izdaji je izšla antologija »42« z enakim številom pesnikov in njihovih portretov v bakrolisku, ter najlepša knjiga za
ženske, Side Košutičeve prozne pesmi »Vje-renlčke žrtve«, izdane v dvobarvnem tisku. Univ. prof. Ljudevit Hauptmann je spisal znanstveno delo, ki se čita kakor napet roman »Stvaranje i rastvaranje srednjo-vjekovne Evrope«. V knjigi opisuje nastanek evropskih narodov ter razvoj velikih in malih držav, skratka dobo rojstva in ustvarjanja sodobne Evrope.
Pripravljajo se tudi prevodi pomembnih hrvatskih del v tuje jezike. Doslej so izšli sledeči'prevodi: Budak, »Novellen«; Nazor, »L'orso Brundo«; Salvini, »H mciograno, (antologija sodobnih hrvatskih pesnikov).
V pripravi so: Domjanič, »Gedichte«, ši-munovič »Novelle« (italjanski). Hrvatska in Evropa (eseji v francoščini). — Popolna novost na hrvatskem knjižnem trgu je zbirka sodobne hrvatske umetnosti, v kateri bodo objavljene reprodukcije najznačilnejših predstavnikov sodobne hrvatske likovne umetnosti. Za sedaj bodo objavljeni zvezki: religiozna umetnost Meštro-vi<5a, ki je na lanski Bennali doživela tako splošno občudovanje, umetniška dela Kljakoviča, portreti najbolj značilnih sodobnih hrvatskih kulturnih delavcev ter reprodukcije hrvatske ljudske umetnosti.
Zbirka »Hrvatska misel in beseda skozi stoletja« si je zastavila smoter, da poveže vsa hrvatska pokolenja skozi stoletja z današnjim rodom. Približati vse, kar je hrvatski duh skozi stoletja ustvaril današnjemu svetu. Tako se pripravlja Neustad-tenova zgodovina bana Jclačičn v treh knjigah, dnevnik in saborski govori hrvatskega revolucionarca Evgena Kvaternika. Govori v saboru v pomembnih letih 1848. in 1861., spomini grofov Oršičev, ki so se pravdali za nasledstvo Frankopana in ki vsebujejo važne kulturno-zgodovinske po-
drobnosti iz 17. stoletja; starejši nemški potopisi o hrvatskih zemljah, Fortlsovo delo o delamatinskih razmerah v 18. stoletju, in Brličeva pisma sinu v dveh knjigah o razmerah na Hrvatskem v prvi polovici 19. stoletja.
Pripravlja se tudi nadalje izdaja »Oče domovine govori: govori, članki in razprave dr. Ante Starčeviča, utemeljitelja hrvatskega nacionalizma. Knjiga bo razkošno opremljena z obilnim ilustrativnim gradivom. Pod naslovom »Lepa naša domovina« izide šest velikih, prekrasnih albumov v bakrotisku ln v barvah; tu bo prikazana vsa hrvatska zemlja in kultura zadnjega stoletja. Pripravlja se tudi posebna zbirka, v kateri bo v strnjenih razpravah prikazana vsa Hrvatska po svojih naravnih in političnih edinicah.
Poleg najboljšega iz domače književnosti namerava Bibliografski zavod seznaniti hrvatske čitatelje tudi s prvaki svetovne književnosti, ki so postali splošen zaklad človeštva. V pripravi so sledeča dela svetovne književnosti: Goethe Ifigenija ln Torquato Tasso, Cervantes Don Quijot (v štirih knjigah); Racine, Fedra; Balzac, Zbirka starin; Shakespeare, Coriolan. Tur-genjev izbrane novele; Michelangelo ln Leonardo, Zbrani spisi; Plutarh, življenje znamenitih ljudi. Razen klasikov bodo v zbirki »Junaki misli in dela« objavljeni življenjepisi, monografije in avtobiograflje velikih osebnosti vseh časov. Zlasti se bo dala prednost romansiranim biografijam, ki so najbolj priljubljene, ker nam na lahek način, upoštevajoč vse zgodovinske podatke prikazujejo intimno življenje izrednih ljudi. Tako se veže zabavno z znanstvenim. Zaenkrat se predvideva sledeča dela: Babelon, Cervantes; Lacour—Gayet, Na-
poleon; Bertrand, Louio XTV., Galvi, Leonardo. — Iz tuje književnosti je prevedena zbirka »Vedra knjiga« za naše najmlajše. Tu so znali pisci povezati svet bajk ln po-vestic z globokimi človeškimi občutki. Prva serija je že izšla. V nji so spisi Puškina, Bolgara Karaljičeva in Slovaka Hronskega. Pripravljajo se tudi domačo mladinske knjige.
Razen navedenih zbirk pripravlja Hrvatski bibliografski zavod tudi slovar hrvatskega književnega jezika v treh knjigah za vsakodnevne, praktične namene. Pripravlja se nadalje splošna hrvatska bibliografija od najstarejših časov do danes; obsegala bo menda 60 zvezkov. Zasnovane so končno še tri nove knjižnice; znanstvena, medicinska ter za književna in estetska vprašanja. Tudi te pridejo na vrsto že letos. Takega založnika res še ni bilo na Hrvatskem!
Jezikovna paša
Se 7) Vozotajstvo.
V »Jutru«, po pošti in ustmeno sem dobil pojasnila o tej besedi — dokaz, da naš človek budno bedi nad svojo materinščino, da je Se, kljub vsemu, duh iz Jurčičevega Tugomera živ.
Vsa opozorila so omenjala, da se ne reče vozo, marveč vezatajstvo. Predno sem torej mogel odgovarjati, sem se moral prepričati. dali nisem morda n&pek prepisal Pa res je v »Jutru« 6. X. 1942 tako, kot sem napisal jaz: vozotajstvo! Moja domneva na prvini ts besede: voz+tajiti, je bila potemtakem naravna in smiselna!
2e dejstvo samo, da je pisec zamešal vozo- ln vozatajstvo, priča, da je beseda vozatajstvo nenavadna, eksotična.
Po opozorilu na Levstika sem se tudi jaz
spomnil dotične otrošice pesemce, pa tudi tega, da smo jo kot otroci drdrali brez pomisleka, ne vedeč, kaj pomeni — da nam je torej bila samo na jeziku in v ušesih, nI pa nam pronjknila v duha. Tudi razlaga učenega prijatelja Zaropotaja me ni spreobrnila — prebral sem jo enkrat, dvakrat, trikrat, pa se mi je godillo kot Cicibanu ▼ zvezdcznanstvu: meni v glavi zmeda...
Mislim, da ne bo ndpek, če črtamo tu<fi vozatajstvo iz vseh naših slovarjev in is vsega našega pisanja, zakaj dvomim, da jo še kje živo, če je spioh kdaj kje bilo!
Dr. Mirko Cernffi.
ZAPISKI
Zgcdovinska raziskava«ja Line Gaspari-
nI. Znana pisateljica Lina Gasparini is Triesta, ki je napisala večje število člankov o italijanskem Risorgjmentu, je pravkar izdala nov zvezek svojih del z naslovom Relazoni della Polizia Politica Austri-aca nel Periodo 1857—59«. Knjiga obsega dokumente, ki se nanašajo v navedenih letih na Sv'co, Pariz, London, Toscano, Bo-logno in Parmo. Reproducirani dokumenti izvirajo iz arhivov v Milanu in na Dunaju. Gasparinijeva podčrtava tudi vlogo. Id jo je igralo mesto Trieste v zvezi z navedenimi dogodki.
Opozarjamo na premiero Goldonijeve tridejanske komedije »Mirandolina«, ki bo
prihodnji teden V njej bodo igrali: viteza Rippafratto-Jan. markiza Forlipopo-lija-Gregorin. grofa Albafiorito-Verdonik, Mirandolino. gostilničarko-Danilova M, Hortenzijo-Gabrijelčičeva. Deianiro-V. Ju-vanova. Fabrizia. natakarja-Gorinšek. Režiser: J. Kovič.
Najvlšfe cesie na ljubljanskem živilskem trgu
velfavne od ponedeljka 1. februarja
Po dc{-:vcru z zastopnicami in zastopniki kon^umentov, pridelovalcev in prodajalcev je mestni tržni urad Visokega komi-
sarijata spet predložil najvišja cene za tržno blajo v Ljubljani ter jih je ta odobril.
Z cdlckom Vin, 2 Si. 3^1/^/1943 V-s. ko-m'sariata za- Ljubljansko pokrajino veljajo za Ljubljano določene najvišje cene od ponedeljka 1. februarja 1943-XXI zjutraj dalje do objave novega cenika.
Najvišje cene, ki je., po njih dovoljeno v Ljubljani prodajati v ceniku navedeno blago in ga plačevati, so naslednje:
Zelnate glave 10 kg 2 L; rdeče zelje 2.25 L; k sio zeljij 4 L; ohrovt 2.25 L; repa na drobno 1 L;, repa na debelo 0.75; kisla repi 2.50 L;. mot;vi!ec 12 L; rad:č 6 L; gojeni rad:č 10 L; špinača 5 L; rdeča pesa
3	L; rdec>o korenje brez zelenja 3 L; rumeno korenje 1.50 L; peteršilj 4 L; zelena
4	L; ,-umena koleraba 1.50 L; kolerabice 4 L; črna redkev 1.50; čebula 2 L; šalota 4 L; česen 8 L; osnaženi hren 4 L; jabolka
I.	vrste, namizna, izbrana 5.70 L; jabolka
II.	vrste 5 L; kilogram suhega lipovega cvetja 18 L; jajca 2 L kemad.
Kjer ni posebej naveden liter, veljajo cene za kJlogram. Opozarjamo, da vse te cene veljajo samo za blago pridelano v Ljubljanski pokrajini, ker je za iz drugih pokrajin uvoženo blago v veljavi cenik za zelenjavo in sadje št. 1 na sinjem papirju P^ebno pa opozarjamo prodajalke in prodajalce. da mora b!ti po teh cenah naprodaj vse blago zdravo, otrebljeno in v takem stanju, kakor je opisano v ceniku. Vsa po-vrtnina mora biti osnažena in oprana, ven. dar pa ne več mekra. pač pa sveža.
Vse te najvišje dopustne cene in tudi vse nižje cene morajo b ti vidao označene pr1 vsem v ceniku navedenem blagu ne samo na Vodnikovem in Pogačarjevem. temveč tudi na živilskih trgih v Mostah, na Viču na* Sv. Jakoba trgu in v šiški, enako pa sploh pri vseh prodajalkah in prodajalcih po vsej mestni občini ljubljanski.
Delitev raci-ofilranlli živil v Sebrua?]u 1943
Prehranjevalni zavod Visokega Komisarja ta za Ljubljansko pokrajino sporoča:
Meseca februarja 1943/XXI bodo dobili potrošniki sledeča racionirana živila:
1.	Na navadno živilsko nakaznico (za. vse potrošnike) dnevno 150 gr kruha ali 139 gr krušne moke ali 225 gr koruzne moke. 1.800 gr riža, 200 gr tesetnin, 500 gr sladkorja, 100 gr svijskih maščob, 200 gr masla, 1 del olja, 100 gr mila. 200 gr fižola na odrezek A (samo na ljubljanske živilske nakaznice — izvzeti so zalogarji), 6CO gr soli na olrezke B.
2.	Na dodatno živilsko nakaznico SD I (za ročne delavce) dnevno 150 gr kruha ali 130 gr krušne moke ali 225 gr koruzne moke.
3)	Na dodatno živilsko nakaznico SD I-f-II (za težke delavce) skupno: dnevno 250 gr kruha ali 217 gr krušne moke ali 375 gr koruzne moke, 500 gr riža, 100 gr
testenin.
4)	Na, dodatno živilsko nakaznico SD I_j_n-f.ni (za najtežje delavce) skupno: dnevno 350 gr kruha ali 300 gr krušne moke ali 525 gr koruzne moke. 500 gr riža. 100 gr testenin.
5)	Na dodatno živilsko nakaznico GM a (za otroke do 3 let) 900 gr riža, 100 gi testenin, 500 gr sladkorja, 750 gr marmelade za odrezek »7«.
6)	Na dodatno nakaznico GM b (za otroke od 3 do 9 let) 100 gr sladkorja, 1000 gr marmelade za odrezek »20«.
7)	Na dodatno nakaznico GMc (za mladino od 9 do 18 let) 100 gr sladkorja 1000 gr marmelade na odrezek »VII«, 50 gr kruha ali 42 gr krušne moke ali 75 gr koruzne moke.
8)	Na dodatno bolniško nakaznico za kruh dnevno 100 gr kruha ali 83 gr krušne moke ali 150 gr koruzne moke.
Boimški dodatki
BoJnlrom, ki so po predloženih zdravniških spričevalih upravičeni dobivati posebne dodatke racioniranih živil, bo bolniški odsek mestnega preskrbovalnega urada delil bolniška nakazila samo dopoldne od 8. do 12 ure le v pritličiu Turjaške palače v Križankah. Gosposka ul. št 15 no naslednjem razporedu^
Dne 1. do 5. februarja samo bolnikom.
ki imajo tudi pravico do dodatka mesa,
tako da pridejo na vrsto v ponedeljek 1. februarja bolniki z začetnicami priimka A do G v sredo 3 februarja z začetnicami H do L, v četrtek 4. februarja z začetni car m' M do S. v petek 5. februarja pa bolniki z 70 čet n; rp m i S do 2
Dne G. in 11. februarja drugim bolnikom tako, da pridejo na vrsto v soboto 6. februarja bolniki z začetnicami priimka A do Č. v ponedeljek 8. februarja za začetnicami D do K. v torek 9, februarja z začetnicami L do P. v sredo 10. februarja z začetnicami R do T in v četrtek 11. februarja bolniki z začetnicami U do 2.
Dne 12. do 19. februarja bo bolniški odsek delil nakazila samo za sladkor za dojenčke in bolnike, seveda samo na podlagi predložnih zdravniških spričeval tako. da pridejo na vrsto v petek 12. februarja upravičenci z začetn:cami priimka A do C, v soboto 13 februarja z začetnicami D do H. v ponedeljek 15. februarja z začetnicami I do K, v torek 16 februarja z začetnicami L do O. v sredo 17. februarja z začetnicami P do S, v četrtek 18. februarja z začetnicami S do V in v netek 19. feb*naria upravičenci z začetnicami Z in Ž.
Zdravstveni zavedi, ki so upravičeni dobivati posebne bolniške dodatke, naj pošljejo no nakazila že na Svečnico v torek 9 februarja v Tu.riaško palačo.
BoIn'ki, k| dobivajo dodatek mesa z različnim terminom v mesecu, naj pridejo po nakazila za živila in dodatek mesa tisti dan, ko jim zapade dod"f«k mesa.
Spet onozarjamo ve. ki or-ideio Po bolniška nakazila, da marajo seboj prinesti izpolnjeno glavo živilske nakaznice upravičencev 71* -—~~ *->»;«7tar in tudi nakazilo prejšnjega msreseca.	o-i trsrovc^
Pripominjamo, da bodo tisti, ki bodo mestnemu ffzikatu predložili zdravniška spričevala no 5. februarju, dobili nakazi a šele po 19. februarju.
Bolniški odsek se zaradi velikega navala nikakor ne bo mogel ozirati na reklamac je zamudnikov in tistih, ki ne bedo upoštevali tega razporeda, zato naj pa ta razpored vsak izreže in se vestno ravna po njem, da ne bo neupravičenih pritožb in nepotrebne zamude časa.
Hrvatska fotografska razstava v Nemčiji- V okviru nemško-hrvatskega kulturnega sodelovanja je bila v mestni galeriji v Bochumu prirejena razstava hrvatske fotografske umetnosti. Razstavljenih je 200 slik 42 avtorjev.
Policijska straža je podrejena notranjemu ministrstvu. Po najnovejši zakonski odredbi je bila policijska straža na Hrvatskem ločena od ustaške milice in spet podrejena notranjemu ministrstvu.
Kuhinja za revne meščane v Tuzli. Na pobudo velikega župana je bil v Tuzli ustanovljen odbor za vzdrževanje kuhinje za siromašne meščane, ki je "v kratkem času zbral toliko denarnih sredstev, da bo 200 siromašnih meščanov prejemalo dva meseca brezplačno hrano.
Rojstva in smrti v Sisku. Po statističnih podatkih je bilo lani v Sisku 401 novorojenih nasproti 253 v prejšnjem letu. Lani je umrlo 309 meščanov, leto prej pa 230. Poročilo se je 116 parov, nasproti 189 v prejšniem letu. V Sisku živi okoli 19.000 duš.
Banja Luka je dobila telefonsko ln brzojavno centralo. Te dni so pripeljali iz Zagreba v Banja Luko tehnične naprave za avtomatsko telefonsko centralo in centralo za brzojav. Aparate bodo začasno montirali v poslopju stare pošte, dokler ne bo zgrajena nova poštna palača.
Lov na Hrvatskem. Kljub nepovoljnim razmeram daje lov na Hrvatskem letno okoli: 100 jelenov. 2000 srnjakov, 20.000 fazanov in 200.000 zajcev. Lj|to 1891. je dalo na Hrvatskem naslednji lovski plen: 166 jelenov. 1768 srnjakov, 26.013 zajcev, 2288 fazanov in 29.631 jerebic.
Muslimanski tisk na Hrvatskem. Prvi muslimanski časopis na hrvatskem ozemlju je bil ustanovljen leta 1859. v Sarajevu pod imenom »Bosna« in je bil oficiozni list turške uprave, časopis je izhajal v hrvatskem jeziku. Med najvažnejše dandanes izhajajoče muslimanske liste spada polurad-na hrvatska »Sviiest«, ki je lepo in bogato opremljena in ima odlične sodelavce. Konec 19. stoletja izhajajoči politični tednik »Osvit« se je zlasti zavzemal za sodelovanje muslimanskih in katol:'ških Hrvatov. Mesečnik »Novi Behar«, ki je prej izhajal ped imenom »Bčhar«, je literarni časopis. »Glasnik islamske verske zajednice« je mesečnik in ima značaj uradnega glasila vrhovne uprave hrvatske muslimanske cerkve, razen tega pa prinaša razprave o teoloških vprašanjih. Od časa do časa objavlja tudi prispevke v turškem in arabskem jeziku in pisavi. »El Hidaje« je posvečen predvsem verskim in vzgojnim vprašanjem. Svojega dnevnika hrvatski muslimani nimajo. V Sarajevu izhajajoči »Novi list« ne moramo prištevati med muslimanske časopise, čeprav se mnogo ukvarja z mu-
Vaše raz?/e3riIo
na| bo jOcbra knjiga"
slimanskimi težnjami in Ima tudi več sodelavcev — muslimanov. Končno sta v Sarajevu dve muslimanski knjižni založbi.
Potres v Dalmaciji. Geografski zavod v Zagrebu je prejšnji četrtek ob 13.39 zaznamoval potres, čigar ognjišče je bilo v Dalmaciji.
Smrtne obsodbe naglega sodišča- ta-vatsko notranje ministrstvo je objavilo, da je naglo sodišče v Zagrebu 20. t. m. obsodilo na smrt 331etnega Stjepana Ko-vačeca. 481etnega Stjepana Nežmahena. 28-letnega dr. Petra Richterja in 321etnega Ivana Božiča zaradi članstva v komunistični stranki in terorističnih dejanj. Smrtna kazen nad Stjepanorn Kovačecem je bila izvršena v zakonskem roku, Než-mahen in dr. Peter Richter sta bila po-miloščena na dosmrtno ječo, Ivan Božič pa na 20 let težke ječe.
Dandanes mnogokrat čitamo v nekrolo-gih, da je pokojni umrl v cvetu mladosti, v najlepši moški dobi in podobno. Takšne splošne oznake pa ljudje različno pojmujejo. Nekomu se zdi, da je najlepša moška doba med 30. in 40. letom, drugemu spet, da se začenja šele s 40. letom in traja za nekatere dalj, za druge manj časa. Tudi v starem veku in pozneje so si nedoločne pojme o starosti različno tolmačili. Za primer navajamo samo Cezarja in avstrijsko cesarico Elizabeto.
Ko je bil Cezar, umorjen, tako je večkrat zapisano, je bil na višku svojega dela. Drugod spet čitamo, da ga je pred kronanjem zadelo 23 vbodov in ga odt.eenilo iz srede življenja. Koliko je bil star Cezar ob svoji smrti? Tudi med Izobraženimi ljudmi dobite na to vprašanje neverjetne odgovore. Eni menijo, da je bil Cezar unor-ien v najboljših moških letih, torej sredi štiridesetih, drugi pa ga smatrajo za petdesetletnika. V resnici se je Cezar rodil leta 100. pred Kristusom in je bil leta 44. umorjen, iz česar je razvidno, da je umrl v 56. letu starosti. Mišljenje, da je bil iztrgan iz svoje najlepše življenjske dobe in poslan čez temni Aheron, je samo delno upravičeno.
Podoben primer je s starostjo soproge cesarja Franca Jožefa, Elizabete. Tudi ona je bila umorjena. In tudi o njej je ostala po smrti predstava o mladi ženi, deloma seveda po njeni zaslugi, kajti vse svoje življenje ni ljubila priložnostnih fotografij im slik. Pred očmi imamo vedno njeno sliko z visoko pričesko, klasičnimi oblikami in pravilnimi potezami. Kdor je kaj več slišal o njeni življenjski poti in njenem zakonu, temu se skoro vsiljuje predstava- o romantični nesreči cvetoče I'pe žene. V resnici pa je bil življenski tek cesarice Elizabete tako rekoč že skoraj pri kraju. Ko je bila umorjena, je štela 61 let.
Napredek higiene
X.
Bronhialni astma (pljučni krč) je bolezen, ki jo povzroča stalno draženje pljuč po šikodiLjiviil plinih. Bolezen je predvsem razširjena po mestnih stanovanjskih kasarnah, če mesto ne skrbi za zračno higieno, t j. če ne določi posebne ."-etrti za industrijo. Najbrže izvira pljučni tak od istih vzrokov (draženje pljuč po o&trih plinih).
Nemški profesor dr. Ruddar je dognal. da se ponekod v Nemčiji (ravnima > napravljajo poznimi cele zaporne plošče zastaja jočega mrzlega znaka; skozi nje ne prodira niti sonce niti veter. Točno odgovarja je tem zapornim ploščam se širijo nevarna obolenja, n. pr. inftuenca. stenoze (zožitve, dušenja) pri diftenjn in akutnih katarjih sopiil. Taka obolenja ne nastopajo nad navedenimi zapornimi zračnima ploskvami
Kužna črevna obolenja (skupine tifusa, griža itd.) nastopajo v epidemijah z vročino (poleti, jeseni), predvsem v tropskem podnebju.
Vsa ta opazovanja nam dokazu.ieio, da so nekatere bolezni popolnoma ali ve'iko odvisne od kakovosti podnebja. Iz tega moramo sklepati, da podnebje ni indiferentno za naše zdravje. Res je sicer, da lahko ostanemo zdravi v vsakem podnebju, moramo pa poznati njegove nevarnosti m se proti njim primerno zavarovati Vsi podnebni pojavi so po večini prav lahko razumJrm. Zato se hitro lahko seznanimo s posameznimi sestavinami. ki napravljajo podnebje kakega kraja
Razločujemo celinsko, obmorsko >n gorsko podnebje.
Izredne važnosti v zdravstvenem pogledu je podnebje, ki nastaja v planinah. Vzpetine v gorah so različne, delajo ponekod stene, ki branijo pristop vetrovom. Zlasti so važne planinske stene, ki branijo pristop severnim in severovzhodnim vetrovom, torej tistim, ki so najbolj nevarni in povzročajo prehlade To opazujemo jasno v narnh planinah. Ponekod imamo cele m mogočne steme na severu kraji pod temi stenami so popolnoma zavarovani pred mrzlimi vetrovi, so sončni- zaradi svoje visoke 'ege pa v njih ne zastaja zrak, temveč je s+alno vzva.-lovan. Tako bo vsakomur jasno, zakaj so tudi v plaavnah podnebja razi i f na Imamo-tople in mrzle lege, imamo vetrovne in prot: vetrovom zaščitene, sončne in mami sončne lege, nikjer pa ni zastajania zraka kakoT v dolinah, nlkiar ne stoji porini' mecla ves dan v gorskih dolinah, ne det'aio se nikake zapprne ploekve mrzlega zraka.
V rirnlsikih Alpah je globoka gorska kotlina: ob njenem robu rac tej o borovci v g'o-b ni pa je sibirski mraz (do —50° C). Temu primerno je rastlinstvo: na dnu raste le še h ■ -	n-».lobna sibirski flori.
Za planinsko pod n ob je (večinoma od 1010 dn ra) s«; značilni: n'žja topima, n:žja vlažnost (suho podnebje), nižji zračni tlak in ojačeno sončno žar on je zlasti ultra v-j o-1 i čas to žainonje. Vse to ima učinek na ljudi in žrrali. ki živijo v planmakem podnebju. Zdravi in odporni so prqii rarram cfcuže-njem. ne poznajo rahfitkle (angVke kostne bolezni), so tc'e?mo krepki :m lepo razviti ne pozna;o tuberkuloze. Zarod.- mamica zračnega pritiska je ozračje redkejše, tako ie tudi zmamjrnm pritisk kraka: prvi poledica tega ie pomnožite v rdečih kavnih telesc (da se poveča ploskev, siprejcmajoča za žv-ljenje potrebni kisik).
Na siplošmo je učinek planmskog« pod-aebja naslednji:
Splošno zdravstvom o klanje se izboljša: vpliva ugodno na slabokrvnost; vpliva zdrovi: no na ;nbe:ku!ozo. kar je dandanes splošno znano za kontno m sklepno tuberkulozo ni pa še dovolj znano za pljučno tuberkulozo, kar pa bo prinesla bbžia bodočnost; vpliva ugodno tudi na druga obolenja sopil-
nih organov (bronchicktaziio = razširjenje
sopiilnih cevi); vpliva zdravilno na bronhialni astma (krč v pljučnih sopiilnnh cevi), neugoden vpliv pa ima pri srčnih oiboflenjih (srčna hiba. zvišan tlak v ziilah c,d vodnicah)
Obmorsko podnebje se odlikuje po svoji miHobi. t. j. temperaturne razlike med dnevom in nočjo niso veko. Vzrok temu je velika vodna ploskev; morska voda hlapi, zadržuje sonce in se čez dan ogreva, ponoči pa oddaja toploto. Take ob morju tudi poleti ni prevroče. Znak rad morsko gladimo je posebno čist in brez bakterij, marsikdo se je že pozdravi na pljučih po dolgotrajni vožnji na morju. Ker pa je na obali vsakega morja obilica najrazličnejših vetrov, je morska obatla nevarna za prehlade in je ob njej mnogo tuberkuloze.
V	nasprotju s tem podnebjem ima c e -Hnsko podnebje popolnoma drugačen značaj. Na celini somce h tro in močno gre-je zemljo, ki se po senčnem za padu hitro ohladi. Dnev so vroči, noči hladne. To se opazuje posebno dobro v Afriki. Čez dan jc vroče kakor v peklu, komaj pa sonce zaide, se momaš toplo odeti, da se ne prehladih. Vlaga se od obale proti notranjosti dežele či nadalje bolj niža in tudli padavin je manj.
V	tem pogledu je posebno znač-^no podnebje naše domovine. Od morske obale do Karavank je mnoffo več padavin (dvakrat toliko) kakor na primer v Korctanu; jasno jc. da je stena Karavank tista. Ir zadrži veliko množimo iz morja izhlapele vode iip namaka predele južno od Karavank. Znano j<\ da gozdovi zadržujejo mnogo v^age. so tako rekoč regulatorji za vlago Kjer n gozdov v bližini, nastajajo ob?'ni nalivi (Kras) kjer pa so gozdovi, je podnebje ob varovano pred nalivi in poplavami.
Za tropično podnebje so značilne deževne in sušne dobe. Pa davne v deževni dobi sio silne in neprestane (monsum v Vzhodni Aziji traja štiri mesece). V suhi dobi je sr.lno vroče (do 80° C) zrak je pre-napcfnien s plnni. prahom in nvkrobi. umr-1 iivoAt je vel Tca. zlasti zia srčno kanjo tropično anemijo, malarijo, gržo m črevnimi kntarin. V stihi dobi vlada io m< čni vetrov (panat:). Otro*ka umrljivost je velflka obilica tvberkrloze po'eg drue;h tno~,=A-;h bo lezni (žo!te groznice. spalne bolezni kolere. kn«e itd.).
Polarno podnebje je zelo mrzilo (do —70° C) im ka?e dvomi letni čas: sr.mčno (?ion ce ne ra:de) im nočno p-iVetje. Vendar je to podnebje zdravo ni črwn:h kužnih ni: mniN-^je. Pr<d»:vi1't\o ie redko in ž've timkaj po večini le pastirski narodi
Zdravilno r»*ansr?sko podnebje
Knkor smo vrtd'1. 'mamo Slovenci izrazita
planVioV.a rrinehia. Slovenija ima po'eg tc?a nVtVoo {poz^Vh". kii w> >-M zailoga ozona N^iSemer11 SV«vemea. ki količkaj ^V-V. v	ne nvi""« z?jot; tu1""^-
kuWa. je n!e	(bo'e?.em um—a-
T *—i.i-.i*! r)"r" 11** ('inefii nezrano: cfM. ■ n;z.?c"i:i'	boja še ni za-
dio?tna	?r> ni	rrni-jf-na rre-
ver+hn (za^o^ta proti triberku^oznemu oholem 'u").
Pr.''V\-i.'c' nioV^tenrih t*Pr"k;h	so pri
nas por-. Vn^-irra brez tuberkuloze. Pri splošni rir^r-on tuho"kuloze je to <!vctmTia ro^kort VH-kort^^ka (nid 2000 ml zdn-v*"-"i ri-o1-'	VikrVvi ima na pri-
mer Svca (Pivca. A resa S-t. Morz ifd.) se nVi nSnc^n vrMc vnVki rek H mi: t* pod-n« b5*« :'rr*	nibf^co p'?n:mckc<7a sonc*,
so pa preostra (premapoma") oboileiifa ::'n v 't r:;q jc ustanovila cibM?oo zračnih 7draviil;"č pneti tubwki«ilo-OT: u«.-r*eh m -je
°/«i. kar je nezadostno im seveda predrago
K A J V E M ? 'K A J N A M ?
61. Kaj je hipotenuza? G2. V katerem živilu dobimo največ Škroba?
63.	Katera igra je bila predliedn ca br;d-gea?
*
64.	Malo zimskega sp"ria.
Koliko ljudi uživa po vašem mnenju na
spodnji sliki zimske čare?
*
6j. Koliko so stari?
Oče in mati štejeta skupaj 92 let, meti in hfci skupaj 62 let, oče in hči skupaj 68 let. Koliko let je vsakemu izmed njih?
Sklepajte na pamet!
• * *
Rešitve nalog 30. t. m.:
56. Prozelit je nekdo, ki je prestopil v
drugo stranko, posebno vero, »spreobrnjenec«.
57. Balada je b;la prvotno plesna pesem (ita!. b.ellare = plesati).
53. Te1 o, ki tehta na Zemlji 100 ke. bi tehtelo na Luni 16 kg, na Jupitru 256 kg, na Soncu 2830 kg.
SD. Za vrtnarja ena.
Da zariše vrtnar v cvetlično gredo pravilno 3 m do.lgo in 2 m široko elipso, napravi z napetima vrvicama pravokotni križ z dolžino 3 m kot veliko os in širino 2 m kot malo os. Iz kraljišča male osi zariše s polumerom 1,5 m krožna loka na veliko os in dobi s tem gorišči elipse. V gorišči zabije dva količka in natakne nanje konca (zanjke) 3 m dolge vrvi. S tretjim količkom napne to vrv v poljubnem
Dosegla pa j« sijajen uspeli • tom, da
muje vso odprto tuberkuflaaa
Po skušnjah podpisanega je treba sbsviS na zdravišče za pdjučno tuberkulozo naslednje zahteve: Zrak mora biti popolnoma čist, močno sončen in planinski (obiJioa u3tw»-violiičastega žarenja) ter stalno za^aiovan. Lega naj bo popolnoma zavarovana proti severnim im severovzhodnim vetrovom, v*-šfina kraja je lahko tudi pod 1000 m. Primernost podnebja je treba ugotoviti (tuiber-kulmski preizkus, zlasti pa preizkus na bolnikih samih). Za tuberkulozo ofcoieii, ki imajo že trajno okvaro na pljučih, bi morali ostati v tem podnebju vse življenje s podno eksistenco (primemo delo). Vse to je primerama lahko izvršiti s pravilno organizacijo. Prostora je v Sloveniji ne samo za vbo odprto tuberkulozo v Sloveniji, temveč tudi za tisočero obolelih inozemcev.
(Konec.)
Z&psra uvoza m Ifedsko zdravje
V Stockholmu so nedavno imeli kongres, na katerem so obravnavali gradivo, ki se tiče ljudskega zdravja. Po teh poročilih bliko sklepamo, da je neobrzdan uvoz živil za Švedsko bolj škodljiv kakor koristen. Uvoz iz prckomcrsk:h dežel namreč kaže, da je nastopilo prenasičemje z ogSjikovtrm hidrati na račun preskrbe z vitamini. Nam-vem instinkt, je dejal poročevalec na kongresu, znan higienk. ne vodii Ljudi na po* pravilne prehrane. Klasičen dokaz za to resnico nudi bolezen beriberi, ki nastane zaradi tega, ker odvzamejo riževim zrnom vitaminov bogate luskine, namesto <fa bi jih po u žili obenem z rižem. Podobni ofoičaji v prehrani so pred sedanjo vojno močno oškodovali tudi odporno sdilo švedskega ljudstva, ki je zlasti mnogo trpeilo zaradi hrboko-loze.
S posebnim poudarkom se je na kon^s-
su govorijo o naraščanju porabe mleka n« Švedskem. V teku zadnjih treh let 9© poraba mleka v tej deželi dvigniila na 70 do 80 ° V Danes so razmere že tako dalloč. da porabi vsak prebivalec Švedske najmanrj pol l:tra mleka, navadno pa cel liter na dan. Ta mera se lahko smatra za normalno per-cijo odraslega Šveda. Tej okolnosti gre hvala. da se je število smrtnih primerov pri 10.000 prebivalcih znižalo od 14 na 7, to j« za polovico, medtem ko je znašala umdji-vost pred svetovno vojno 21 do 23 na 10.000 ljudi. 48.000 preiskav pri otrokih ie tu<Ji po-kazarto. da je nadomestek kave z mlekoro potonil število jet'čnih infekcij od 30*A» na 2 °/o!
To so važni nauki za dobo po sedonU vojni.. Upoštevati pa je treba še neke druge koristne čimitelje. Predpisi o higieni siino omejujejo prenos določenih živalski bedea-ni na človeka. Iz tega razloga posvečajo Švedi higieni hlevov za domačo žnvkio in transportni higieni največjo pozornost. Izkušnja kaže. da čistost v hlevu resnično poveča produkcijo mleka pri kravah. Zgodilo se je, da je dala saimo zaradi hiigiienskih izboliišav ieeta čreda živine deset odstotkom več mleka ki je razen toga imelo 0.2 •/• več maščobe kakor prej. ko fe živelo gov®. do v neugodnejših higienskih ckciliščmah. »-»»♦♦♦♦♦»♦♦♦♦»»♦»♦t«»»«♦»♦♦»»♦»♦«»♦»♦*♦♦♦♦
Ilugo je ostal svojemu ogromnemu teku zvest do pozne starosti. Ko mu je bilo sedemdeset let. ni vedel, kaj je bolehnosL Imel je navado govoriti: »Naravoslovje pozna tri velike želodce: morskega volka, raco in Viktorja Hugoja.« — Jules Claretle se je spominjal, da je nekoč pri čaju vzel v usta celo mandarino, v katero je vtaknil kos sla Ikorja ter pogoltnil vse skupaj, meso in olupek.
»To je železno tek),« opisuje Hugoja Edmond de GoJicourt, »ohranil je vse zobe do smrti. Z njimi je lahko zmlel broskvin® kost.«
kotu in držeč ta količek po koncu, da drsi ob napeti vrvi, zariše v gredo elipso.
Na enak način zariše elipso poljubnih dimenzij, samo da mora iz krajišč male osi zarisati dva krožna loka, ki imata za polmer polovico daljše osi, da dobi gorišči elipse. Na količka v -goriščih mora natakniti konca vrvi, ki je enaka dolžini daljše osL	^
60. Križanka.
Vodoravno: 1. Matuzalem, 8. Iran, 9. vaza, 10. Rok, rok, 12. sak, 13. vir, 15. Via. (Virginia), 16. rosen, 18. tul, 19. dim, a. šakal, 24. Ig. 26. rak, 27. na, 28. tat, 29. mir, 30. aj, 31. lek, 32. ta, 35. ista, 38. sove, 40. CristobaL.
Navpično: 1. Mirko, 2. Aron, S. tak, 4. trn, 5. las, 6. Ezav, 7. makar, 11. Vis, 13. volar, 14. redak, 16. ruš, 17. Nil, 20. H-tanic, 22. kasen, 23. karamel, 25. gaj, 27. nit, 33. iti, 34. bob, 38. & r. (svojeročno*, 87. As (arzen), 38. so, 39. Va.

i .
©R T
Na ©strem ovinku
Po XVIII. k©Su vodi v diviziji A še zmerom Livorno pred
Ambrosiano in Torinom
Še dvanajst nedelj bo trajalo v glavni italijanski nogometni diviziji, preden bo vnovič oddan naslov državnega prvaka, toda kljub temu so zadnjo nedeljo, ki je bila v celoti osemnajsta ali tretja v povratnem delu tekmovanja. poznavalci označevali kot oster ovinek, preko katerega je nadaljnja pot pač uspela nekaterim, drugim pa ne Kdo bi moged reči, aLi kateri izmed nedeljskih izidov že ni bil sploh odločilen za končni vrstni red v tabeli?
Kaj je prinesla nedelja?
Na ostrem ovinku pri XVIII. postaji so predvsem srečno — in tudi zasluženo — ušla nevarnosti tri moštva, kr sedaj v gosjem redu — z eno točko razlike — zavzemajo prva tri mesta v razpredelnici, in sicer Livarno, Ambrosiana in Torino Slednji se je ta dan otresel svojih sosedov Juventin-cev rn gleda preko obeh še poletnejših enaj-storic pred seboj z naj lepšimi na dami v bodočnost. Zanimiv in vse prej kakor pričakovani preokret je minula nedelja prinesla tudi obema predstavnikoma Benetk in Vi-cenze. Oba sta — vsekakor na domačem dvorišču — zmagala z razliko taeh golov in prav ob dvanajsti uri dokazala, da še ne mislita vreči puške v koruzo :n je torej vprašanje, kdo bo ostal zadnji m predzadnji, prav za prav le še odprto. Se tri srečanja so bila na sporedu in tudi ta tri so zavezala marsikatere jezike. Najslabše med prizadetimi moštvi je odrezala Roma — zdaj pišemo o 11 igralcih, ki nosijo državni grb na prsih in branijo čast trer.utoega državnega prvaka —, ki s1 je dala v Milanu v drugi polovici igre naložiti štiri gole. čeprav je bila že v vodstvu: liudie so izgubili živce in spet gre njihova pot dalje navzdol. Drugi, ki jih tudi boli glava po nedeljskem nastopu, so igralci Lazia iz R;ma. ki so žalostno zaigrali partijo z Barijem — brez zgoditka je potekla —, čeprav so imeli vse karte v rokah in še prisoieno enajstmetrovko, ki so jo v splošnem razburjenju lepo položili v roke nasprotnemu vratarju. Naša soseda Triestina je gostovala v Bologni, in kdor je slišal za ocene Matovcha in tovarišev v zadnji tekmi proti Laziu. je komaj upal, da se bodo Triestmci vrnili s celo kožo. In vendar so tudi v vroči Bologni rešili točko in si nekoliko opomogli z neudobnega mesta v tabeli, na katerem je sem in tja že grozilo najhujše
Podrobni izidi nedeljskih tekem, v diviziji A so bili takale:
v Vicenzi : Vicenza : Fio renti na 3 : 0, v Milanu : Milano — Roma 4 : 1, v Benetkah : Venezia — Genova 4 : 1, v Torina : Torino — Juventus 2 : 0, v Genovi : Livorno — Lignria 2 : 1, v Bergamu : Ambrosiana — Atalanta 5 : 2, v Rimu : Lazio — Bari 0 : 0 in v Bologni : Bologna — Triestina 2 : 2.
Stanje v prvenstveni tabeli je do nadaljnjega naslednje:
1) Livorno 26, 2) Ambrosiana 25. 3) Torino 24, 4) Juventus 22, 5) do 9) Bologna, Genova. Milano. Lazio, Atalanta 19, 10) Fio-rentina 18, 11) do 13) Roma. Triestina, Bari 14, 14) Liguria 13, 15) Venezia, 16) Vicenza 10 točk. (Roma in Liguria sta igrala eno tekmo manj!)
Stara rivala spet skupaj
Spezia in Pro Patria vodita z enakim številom točk v diviziji B
Tretjič je v letošnji konkurenci v diviziji B — to nedeljo je bilo na vrsti prvo povratno kolo — prišlo tako, da ie vodi'na Spezia dobila zasledovalca v neposredno bližino — z enakim številom točk. Dvakrat je že Pro Patria prevzela poveljstvo nad dolgo verigo 18 moštev in dvakrat je mora'a že spet oditi v ozadje. V nedeljo je igrala doma in naložila nasprotniku skoraj po! tucata golov (brez vsakega na svoji strani), medtem ko je morala Spezia po kostanj v Fso, kamor pa je šla zastonj Težke naloge so imeli ta dan tudi Modena. Napoli, Brescia in Padova, toda razen slednje so jih vsi prestali uspešno.
Izidi in pregled iz tabele v naslednjem:
Modena — Alessandria 3 : 1, Brescia — Novara 1 : 0, Pro Patria — Anconitana 5 : 0, Pisa — Spezia 1 : 0, Pescara — Padova 3 : 0, Savona -j- Mater 1 : 0, Fanful-la — Cremonese 2 : 1, Udinese — Paler-mo 1 : 0 in Napeli — Siena 2 : 0.
V	tabeli sta na prvih dveh mestih Spezia in Pro Patria s 24 točkami, nato sledi Pisa s 23, za njo pa sta spet na enaki višini Napoli in Modena z 22 točkami. Na koncu tabele sta Siena in Mater, za dve
tekmi pa so v tej diviziji še v zaostanku. *
V	divizrji C je bilo tudi tekem na kupe, prav tako v povratnem delu tekmovanja. Iz dolge vrste navajamo samo naslednje iz okrožja A: Pro Gorizia—Pieris 5:0, Pon-ziana—Mogliano 9:1, Fiumana—Ampelea 7:1.
f
JOSIP VERBIC in TILKA DR. RANTOVA naznanjata vsem 3o>
prijateljem in znancem, da se je njun brat, gospod
;.i.kum.

FRANC VE
učitelj v pokoju v Slavini po dolgi mučni bolezni preselil v večnost.
Pogreb dragega pokojnika bo v sredo, dne 3. februarja t. 1. ob % 3. uri popoldne z žal — kapele sv. Petra — k Sv. Križu.
Ljubljana, dne 1. februarja 1943.
ff				... i« v	
					
					
it		■ . V'J ':' -	"k i. r f.	■ i'..* » ■ '..'" -v »»*• t-- - • •: •■« /K-" ■	
t
II
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem sporočamo žalostno vest, da je danes zjutraj ob 7.45 mirno v Gospodu zaspal moj iskrenoijubljeni mof. oz r očka, brat, stric in svak, gospod
FRANCE PIBER
uradnik Visokega komisarijata
Pogreb dragega pokojnika bo v sredo, dne 3. januarja 1943 cb 3. uri popoldne z žal — kapele sv. Frančiška — k Sv. Križu.
Ljubljana, Bled, Kranj, Wien, dne 1. februarja 1943.
žalujoči:
SILVA, soproga — JANEZEK in METKA, otroka ter ostalo sorodstvo

Ta is tam po svetu
V	Cortini d'Ampezzo so v nedeljo zaključili velike smučarske prireditve z označbo modernega smučarskega petoboja za lovoriko zlatih kolajn, ki so se jih udeležili vsi najbolj znam italijanski smučarji mednarodnega slovesa. Na sporedu je bilo vseh pet smučarskih disciplin, ki so bile ocenjene posebej, pa tudi skupno za glavno darilo. V slalomu se je v en* konkurenci uveljavili svetovni prvak Chierroni. v splošni oceni po tej disciplini pa je dobil največ točk SHvio Alvera. V teku na okrog 16 km je bil najbolj uspešen Gerardi s časom 1:00:18.3 pred močnim A. Compagnoni-jem, v skupni oceni pa se je prerinil na prvo mesto Alverov brat Carlo. V skokih za kombinacijo je uspelo znanemu skakalcu Da Colu zasesti prvo mesto z dvema skokoma do 67 in 59 m, toda odiičm Alvera Carlo je bil že drugi za nj;m in je tako seveda obdržal svoje najboljše mesto v skupni oceni. Tudi v samostojni skokih je zasedel prvo mesto isti tekmovalec z dvema skokoma do 59 in 57 m, medtem ko je favorit Da Col padel pri drugem na 64 m in prišel šele na 8. mesto. Svečani razdeBtvi daril je prisostvoval tudi predsednik CONI-
ja nac. svetnik Manganiello.
♦
V	Niirnbergu so v meddržavni tekmi v grško-rimski rokoborbi zmagali Nemci nad gosti iz Italije s 5:2.
Švicarski hokejaši na ledu sc- v nedeljo v Curihu zmagali nad madžarsko reprezentanco s 4:2 (3:0, 0:0, 1:2). Zmaga je bila dovolj tesna, toda čisto zaslužena. tako pravijo Švicarji.
V	bratislavskem mednarodnem tableteni-škem furnirju so bih najbolj vgrani hrvatski predstavniki, ki so zmagali nad Nemci in Slovaki s 5:2 odnosno 5:1. Kakor znatno, je hrvatske barve zastopal tudi naš ožji rojak Marinko. Na ostale rezultate m nekatere podrobnost: tega turnirja se bomo še povrnili.
*
Preteklo soboto in nedeljo so bile velike smučarske prireditve v Marenbergu za vse podeželsko okrožje Maribora. Razen obeh alpskih disciplin so bili na sporedu tudi tek za moštvo in samostojni skoki. Udeležba je bila zelo številna iz vseh štajerskih krajev. Med posamezniki so se plasirali na najboljša mesta: v smuku Mlekuš iz Slov. Bistrice, v slalomu Petrun iz Brezna, v skupni oceni pa je dosegel največ točk Sevčnikar iz Frama, ki je bil prej irugi v obeh konkurencah. Med moštvi je zmagalo najbolj izenačeno iz Slov. Bistrice, v skokih pa se je spet uveljavil pred vsemi že prej omenjeni Petrun.
Mnogo večjo smučarsko piireditev so imeli isto nedeljo blizu Inomosta, kjer so prav tako tekmovali v smuku na eni znanih stadardnih prog z 900 m višinske razlike. V glavni konkurenci med moškimi je bil najboljši neki domačin Nogler, ki je presmučal progo v izredno dobrem času 3:37.8, med dekleti pa je letos ponovno dokazala svoje sposobnosti znma smučarka z Dunaja Proxauf. Na prireditvi je bilo okrog 100 udeležencev.
švedski boksarji, ki so v nede'jo visoko Izgubili meddržavno tekmo z Nemci v Vratislavi, so se med potjo proti domu še enkrat pokazali na deskah, to pot proti dnigi garnituri domačinov v Gorl.tzu. Gostje so zmagali z 9:7 točkami, pri čemer pa so Nemci dobili celo dve točki brez boja, ker elen Švedov zaradi poškodbe sploh ni mogel v areno. Vsekakor so bili nemški nasprotniki v tem srečanju izbrani iz šibkejših moči.
Madžarska reprezentanca v hokeju na ledu se pripravlja za zanimivo turnejo po tujini. Madžari bodo v ca.su od 31. t. m. do 4. februarja odigrali meddržavno tekmo s Švico v Curihu in natopili še v Civ.ru in Arosi, na povratku pa se bedo spogledali tudi z Nemci, in sicer dne 6. februarja z nemškim prvakom Riessersee v Garmi-schu.
Znani hrvatski teniški igralec Drago Mi-tič, ki je lolga leta uspešno vihtel teniški raket, je pa zdaj že prekoračil dobo največje gibčnosti, misli v bodoče poskusiti svojo srečo tudi v table-tenisu. Zanimivo bo slediti v tem primeru, koliko sta prav za prav povezana pravi tenis s tem njegovim malim sorodnikom.
V	Carigradu bodo v kratkem začeli graditi velik športni Stadion. Stroški za to moderno napravo bodo znašali okrog 3 milijone turških funtov.
NA SODIŠČU
Sodnik: »Zakaj ste tako premikastili tožite -tja ?c
Obtoženec: »Saj je on to sam želel.«
Sodnik: »Ne bodite nesramni!«
Obtoženec: »Gc^pod sodnik, te je gola resni--a. Sedela sva skupaj v gosi i ln i. Naenkrat me je začel zmerjati, jez sem ga prijel in dvignil v zrak Tedaj mj je pa rekel: ,Ali me ne bo hitro izpustil!' No, in jaz sem ga ubogal . . «
aroinikom »Dobre knjige" na Hrvatskem
lz Zagreba nam sporočajo, da so te dni končno dobili prve naročene romane tudi naročniki »Dobre knjige« v Nezavisni Državi Hrvatski. Vsi so prejeli norveškega pisatelja Gulbranssena krasno delo »In večno šume gozdovi«, večina od njih tudi švicarskega književnika Knittla sodobni roman »El hakim«.
Trdno upamo, da so s tem dokončno odstranjene začetne težkoče, Id so doslej ovirale dostavljanje romanov naročnikom »Dobre knjige« na Hrvatskem, in da bodo poslej tudi oni redno prejemali vse romane, kakor bodo izhajali. Ravnokar je kot četrta knjiga izšel roman »NESTANOVITNO SRCE«, nadvse zanimivo delo priljubljenega italijanskega pisca Fraccarolija. V februarju bo sledil Jack Londonov roman »JERRY Z OTOKOV«, v marcu pa Jacobsenov zgodovinski roman »BORBA Z BOGOM«.
Naročniki za »Dobro knjigo« se sprejemajo v Nezavisni državi Hrvatski za pol leta. to je za šest zaporednih romanov. Ako bi vsem sedanjim naročnikom ne mogli dostaviti tudi prvih dveh romanov (»Tiha voda« in »El hakim«), ki sta medtem že razprodana, bodo prizadeti v zameno dobili sedmi, odnosno sedmi in osmi roman, tako da ne bo nihče oškodovan.
Naročnike sprejema še naprej tvrdka Press-Import, d. d., — Zagreb, Katančičeva 3, tel. 22557 in 22558. Naročnina znaša za šest knjig — vsak mesec izide en roman — samo 200 kun.
Vse naročnike »Dobre knjige« prosimo, naj nam oproste dosedanje začetne težkoče ter nam ostanejo naklonjeni tudi v bodoče in opozarjajo na naše lepo in ceneno knjižno zbirko tudi svoje prijatelje in znance.
Poplava papirnatega denarja v Ameriki
Ameriški denarni obtok se je v zadnjih 7 tednih povečal še za eno miljardo dolarjev. Od leta 1934. je narasel od 5 na 15 miljard. štiri petine novih bankovcev so prišle v premet po začetku sedanje vojne. Poplava papirnatih do'arjev se š:ri zlasti v zadnjem času. Za porast od 6 na 7 miljard je rabil denarni obtok dobra tri leta, osmo miljardo je pa dosegel v enem letu, deveto v osmih mesecih, deseto v petih, 11 in 12 v štirih, 13 v 12 tednih, 14 v 9 tednih, zadnjo 15 kot rečeno v sedmih tednih.
Vzrok tako naglo naraščajočega denarnega cbtoka je treba iskati pač v financiranju vojne industrije. Amerika ima 12 emisijskih denarnih zavodov, ki spravijo v promet neve bankovce skoraj izključno na temelju stalno naraščajočega prejemanja državnih papirjev. Za začetka vojne se je ptvečal v Ameriki obtok papirnatih dolarjev za 10 miljard in ta proces se bo nedvomno še z večjo naglico nadaljeval.
Madžarska policija je aretirala enesa najbolj rafiniranjh pustolovcev, kar j'n ie imela zadnja leta v svojih zaporih. Zid Tibor Schulhof, rojen leta 1833. si je nakopal ped raznimi izmišljenimi imeni na glavo mnogo grehov. Zavzemal je dru-fabne. gospodarske in politične položaje in zakrivil celo vrsto <; leparij. V začetku sedanje vojns se je dal krstiti in potem je žive! pod imenom Jeno Kalman. Pro-glas:l se je za doktorja in ustanovil posvetovalnico za pravne zadeve Ko je prišla ta sleparija na dan se je preselil v Debreoin, kjer je pod imenom dr. Zoltana Benczika poučeval židovski verouk. Tam se je drugič poročil. Obdržal je pa tudi
svojo prvo ženo, ki jo je izdajal za svojo sestro.
V Debrecinu je napravil karijero. Postal je ravnatelj elektrarne, pozneje pa ravnatelj češke zavarovalnice in leta 1933. ravnatelj elektrarne v Peongradu. Potem se je lotil politike in postal je tudi novinar. Zaradi protižidovskega zakona so mu bili potrebni dokumenti Zoltana Benczika. Mož pod tem imenom res živi in je advokat. Schulhof je bil tako predrzen, da je proglasil Benczika za svojega pravega sorodnika in zahteval od niega rodbinske dokumente Končno je postal tajnik centrale za usnje. Lani so mu pa živci odpovedali. Napisal je svoj življenjepis in ga izročil advokatu s prošnjo, naj ga pošlje državnemu tožilstvu. Advokat pa tega ni hotel storiti. Po ovadbi je pa prišla njegova burna preteklost na dan in Schulhof je bil aretiran.
Vojni vrtovi v Italiji
Takoj v začetku vojne so začeli v Italiji urejevati taJtozavne vojne vrtove, in to delo je hitro napredovalo. Prvotno so bili vojni vrtovi ukrepi proti angleškim sankcijam iz leta 1935. Bilo jih je okrog 36.000 in njihova skupna površina je znašala 1.5 milijona km-'. To je bil učinkovit boj proti gospodarskemu obleganju. Največji razmah so dosegli vojni vrtovi predlanskim in lani. Njih število je naraslo na 275.080 s skupno površino 47.5 milijonov km2. Italijanski železničarji so pa v večernih urah in v prostem času obdelali vso neobdelano zemlio na kolodvorih in železniških nasipih. Tako je dobila Italija še 12.7 milijonov km- obdelane zemlje. Na vojnih vrtovih pridelujejo v glavnem sočivje, krompir, pšenico in koruzo. Obenem so pa začeli v Italiji rediti v velikihi množinah zajce. Leta 1935. je imela Italija 2.2 milijona domačih zajcev, zdaj jih ima pa že 17.5 milijonov.

i
Umrla nam je v soboto, dne 30. januarja t. 1. naša dobra žena, mama, stara mama, tašča, sestra, teta, sestrična, svakinja itd., gospa
AVGUSTA BS5TAL ro|. Limdrova
učiteljica
Izpolnili smo zadnjo skromno željo blage pokojnice in jo spremili v ožjem krogu domačih in bližnjih sorodnikov danes ob 10. uri dopoldne iz kapelice sv. Petra na Žalah k večnemu počitku na pokopališče k Sv. Križu.
V Ljubljani, dne 1. februarja 1943.
RUDOLF, mož SAMO in MARKO, sinova in ostalo sorodstvo

P. 6. Wodehou.se:
Humorističen roman
Mi pa nimamo skrivnosti pred potomstvom. Wil-loughby Braddock je bil brez samokresa. Toda če ni imel orožja, je imel pet prstov na desni roki, in z dvema izmed teh je segel v zadnji hlačni žep, kakor da bo v naslednjem hipu privlekel pištolo na svetlo. Willoughby Braddock ni bil pozabil vele-umne zvijače, s katero je bil Soapy Molloy odvzel lordu Tilburyju tolikanj potrebno oblačilo. Preskusil jo je na Chimpu Twistu.
»Izvržek človeške družbe!« je s tragičnim glasom dodal pozivu.
Ali bi bila ta nedolžna ukana pri zločincu divje naravi kaj zalegla, je vprašanje. K sreči pa Chimp Twist ni bil iz takega testa. Njegov pogum je imel korenine bolj v glavi kakor v srcu. Bil je človek, ki se je boječe ogibal vsakršnega telesnega nasilja, in dasi je o Braddockovi »pištoli« močno dvomil, ga vendar ni mikalo poskusiti svojo srečo v spopadu. WilIousrhby Braddock je bil herkulske rasti, štiri palce višji in šestdeset funtov težji od njega, in to mu je takoj pregnalo vsako misel na odpor.
Sicer se pa Chimp Twist tako in tako ne bi bil spoprijel z živo dušo, razen če bi bilo šlo za dojenčka v povojih ali za člana kake pritlikavske družine.
Umaknil se je do zidu in obslonel tako, bled kakor oprana cunja. Pojavljanje gospoda Brad-docka mu je bilo prizadejalo udarec, po kakršnih se človek dolgo, dolgo ne opomore.
»Pokvarjenec!« je dodal Braddock, da bi bila mera zvrhana.
Ta mah se je začul topot konja, ki je dirjal po stopnicah navzgor. Sam je planil v sobo kakor bomba.
»Kaj se je zgodilo?« je zavpil.
Gospod Braddock je z oprostljivim ponosom pokazal na ujetnika.
»Spet eden,« je rekel z namerno malomarnostjo. »Ta mah sem ga zalotil.«
Sam je pogledal Chimpa, nato pa prijatelja »Bradderja«.
»Ali si neumen,« je rekel z neprikritim začudenjem. »Kaj ne vidiš, da je moj hlapec?«
»Kaj?«
»Moj hlapec, saj ti pravim.«
Willoughby Braddock je obstal kakor lipov bog. Toda kmalu se je opametoval. Čeprav ni mnogo vedel o dolžnostih hišnih hlapcev, se mu je vendar zdelo, da ne morejo biti tako daljnosežne.
»Če je hlapec, zakaj je potem razdiral pod?« je vprašal.
Sam je pogledal po tleh in šele zdaj opazil, kakšen posel je opravljal njegov čudni »hlapec za hišna dela«. Na obrazu se mu je pokazal sum.
»Kaj pomeni to?« je vprašal in zapičil oči v Chimpa.
j »Kaj pomeni to?« je ponovil gospod Braddock. 1 »To je pametna beseda!«
Chimpovi živci so se bili nekoliko popravili. Njegovi gibčni možgani so delovali na vso paro.
»Nikakega prestopka mi ne morete očitati,« je rekel s prepričanjem pravega strokovnjaka. »Saj stanujem v tej hiši.. • Nikjer nisem vlomil ključavnice ... O, poznam zakone.«
»Kdo vas kaj vprašuje o zakonih!« je odvrnil Sam.
»Neko reč sem iskal.« je Chimp * turobno nadaljeval, »toda našel je nisem.«
»Torej poznate Finglassa?« ga je nepričakovano naskočil Sam.
Chimp se je grenko zasmejal.
»Na žalost sem ga poznal... Nisem pa vedel, da je tako rad vodil ljudi za nos.«
»Bradder,« je rekel Sam z nujnim glasom, »pred menoj je stanoval v tej hiši neki nepridiprav z imenom Finglass, in znano mi je, da je v zabavo zakopaval plen svojih vlomov.«
»Sveti bog!« je vzkliknil Braddock. »Mar praviš to zares?«
»Si morda videl, da bi bil ta človek privlekel izpod deska kak zavoj?«
»Svojo dragoceno glavo lahko stavite, da nisem storil nič podobnega,« je Chimp grenko odvrnil. »Zaklada ni več. Bolje je, da govorim odkrito, ko vidim, da vse veste. Stari Finky mi je pisal pismo, rekoč, da leži .mrtvak' pod tretjo desko v podu te sobe, začenši od okna. Ali je bil zmešan ali se je
hotel ponorčevati iz mene, vam res ne morem povedati. Toliko drži, da nisem našel ničesar. Po tem takem je menda najbolje, da grem.«
»O, tega pa že ne, na mojo vero!« je zagrmel gospod Braddock.
»Pusti ga pusti, naj gre k vragu,« je velikodušno rekel Sam. »Kaj pa hočeva z njim?« Nato se je obrnil h Chimpu. Razočaranje »hlapca za hišna dela« je bilo tako očitno, da je imel nehote sočutje z njim. »Vi torej mislite, da je Finglass takrat ušel in odnesel zaklad s seboj?« ga je vprašal.
»Podoba je vsaj,« je Chimp odvrnil.
»A zakaj vam je potem pisal tisto pismo?«
»Menda se mu je zmešalo. Stari Finky je bil čudak.«
»Ali ne bi bilo mogoče, Sam, da bi bil odnesel zaklad oni drugi lopov?« se je ta mah oglasil gospod Braddock.
Sam je zmajal z glavo.
»Ne verjamem. Dosti bolj mogoče je, da zaklada sploh ni. Ni še dolgo, kar nas je obiskal neki vaš prijatelj,« je nadaljeval in se obrnil k Chimpu. »Mislim vsaj, da utegneta biti znanca. Predstavil se je kot Tomaž G. Gunn.«
»Vem, koga mislite.« je odvrnil Chimp. »Soapyja Molloya, to ubogo prazno bučo. Ta ga ne bi bil nikoli našel. Ce ^nrtvaka" tu spodaj ni, ga tudi drugod ne more biti In zdaj bi bilo res bolje, da grem.«
Urejuje: Davorin Ravljen — Izdaja za konzorcij »Jutra«: Stanko Virant — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja: Fran Jeran — Za inseratni del je odgovoren: Ljubomir Volčič — Vsi v Ljubljani