Edizione per Testero <— Inozemska izdaja Leto LXXk	Štev. 68 a
Spedhlon« lo abbonamenfo postala
Poštnina plačana v gotovini
Naročnina mesečno 18 Lir, za inozemstvo 31.50 Lir • nedeljska Izdaja celoletno 34 Lir, zs inozemstvo 65 Lir. Cek. rač. Ljubljana 10.650 za naročnino in 10.349 za tnserata. Podrožnical Novo mesto,
SLOVENEC
Abbonamenti: Met« 18 Lire. E.tero, meta 31 50 Lire. Edi-cione domenica, tono 34 Lire. Estero 65 Lire. C. C. P.l Lubitnt 10 650 per gli abbonamenti, 10.349 per le in-terzioai.
Filiale! Novo mesto«
Izhaja vsak dan zjutraj razen ponedeljka la dneva po praznika.
■ucetiM	g Uredništvo ln uprava i Kopitarjeva i, Ljubljana, g
Izključna pooblaSčenka za oglaševanje HalTJansTcega !n Injega H Redazione, Amministrazione: Kopitarjeva t, Lnbiana. Š Concessionaria esclnslva per ta pnbbnclia «1 provenienza Italiana Izvora: Unione Pubblicitš Italiana S. A, Milano.	g	Telelon 4001-4005.	1	ed estera; Unione Pubblicita Italiana S. A, Milano.
Bollettino No 1031
Aspri combattimenti in Tunisia
Aerosiluranti italiani attaccano navi nemiche nel porto di Algeri: un piroscafo affondafo, uno incendiato, due colpiti - Bona e Bougie bombardati
II Quartipr Generale delle Forze Armate comunica:
I)opn intensa preparazione di artiglieria, il nemir« ha iniziato ieri una violentu nllensiva cnntro i scltori central« e mer i d iona le del fronte.
Aspri rflinhnttimenti sono in cnrso.
L'Aviatinne delPAsse parteclpa alla Intta bat-tendo le retruvie uvversarie c colonne in movi-inento.
La rarria germanica ha abbatfuto cinque »Spitlirec.
Nostri velivoli hanno hnmhardatn le attrezza-ture porluali di Bona c di Bougie, pro-Tocando sensibili danni.
((uesta notte una lormnzione di aero-siluranti del 105 Grujtpo rnmandato dal Capitano Mamini Urbano da Cesena ha attarcato navi alla fonda nel porto tli Algeri: un pirosralo da 10 mila Ionu e stato alloudato, uno di meilio ton-nclaggio incendiato, altrj due risultano colpiti.
Vojno poročilo it. 1031
Ostri boji v Tunisu
Italijanska torpedna letala napadla sovražne ladje v alžirskem pristanišču ena ladja potopljena, ena zažgana,
dve zadeti - Bona in Bougie bombardirani
Glavni Stan Italijanskih Oboroženih Sil objavlja:
V Tunisu je sovražnik po močni topniški pripravi včeraj začel silovito ofenzivo proti severnemu in južnemu odseku bojišča. Ostri boji so v teku.
Osno letalstvo se udeležuje bojev ter tolče sovražnikova zaledja in premikajoče se kolone.
Nemški lovci so sestrelili 4 Spitlireje.
Naša letala so bombardirala pristaniške naprave v Boni in Bougie in povzročila občutno Škodo.
To noč je skupina torpednih letal 105. roja pod poveljstvom kapitana Mancinija Urbana iz Cessene napadla ladje v sidrišču zaliva v A1 ž i r u, en 10.000 tonski parnik je bil potopljen, en srednje-velik parnik zažgan, dva druga pa zadeta.
Hitler na spominski dan nemških junakov
Govoril je predstavnikom oboroženih sil v Berlinu — Na vzhodu se je fronta ustalila — Kdo bo odločal
o bodočem redu v Evropi — Zavezniški narodi so strnjeni
Berlin, 22. marca. AS: Na častnem dvorišču Vojnega muzeja je Hitler na spominski dan junakov imel govor. Slovesnost je bila strogo vojaška. Ob straneh odra, s katerega je Hitler govoril, 60 bile zasajene zastave različnih vrst orožja. Po dvorišču, v čigar ozadju je bil velik kljukasti križ, so bili razporejeni generali in admirali. Poleg teh je bilo navzočih 300 ranjencev, zastopniki oblasti ter dostojanstveniki stranke.
Hitler je prišel v muzej v spremstvu maršala Goringa, velikega admirala Doenitza ter maršalov Kcitela, Milcha in Bocka, voditelja policije llim-mlerja ter voditelja vojnih invalidov Obcrlindober-ja. Hitler je govoril takole:
»Četrtič praznujemo na tem kraju speminski dan junakov našega ljudstva. Spominski dan smo prestavili zaradi tega, ker se mi je zdelo, da šele zdaj lahko z mirno vestio zapustim svoje delovno mesto, na katero sem bil privezan mesece in mesece. Ker je zaradi žrtev in junaštva naših vojakov na vzhodnem bojišču bilo zdai mogoče končno premagati krizo, v katero ie padla nemška vojska po usodi, ki je ni zaslužila, je bilo mogoče ustaliti fronto ter izdati tiste ukrepe, ki nam morajo prihodnje mesece znova zagotoviti uspeh vse do končne zmage €
Nato je dejal, da je vesel, ko more naznaniti, da je z današnjim dnem odpravljena prepoved dopustov za vojake na boiišču. Bojevniki bodo mogli spet obiskovati svoje drage v domovini.
Nato je omenil velikanski boi. ki so ga preteklo zimo bili nemški voiaki in njihovi zavezniki, da bi zaiezili strašansko nevarnost, ki so jo pomenile velike boljševiške množice. Te so se iz neskončnih vzhodnih pokrajin hotele razliti po evropski celini in so grozile uničiti veliko dediščino zahodne omike, da b tako zadovoljile ne samo starodavnemu požrešnemu pohlepu Rusiie, temveč tudi koristim angleško-amerišketfa kapitalizma. Zasluga, da so preprečili in oddaljili od Evrope to strahovito nevarnost, je naivečja čast za tiste vojake, ki se iih spominjamo danes. Že slika velikanskih vojaških priprav v Rusiii nam kaže privid silovitega napada na zahodno Evropo v vseh nie-govih strahotah ter privid žalostne usode, ki bi bila zadela Nemčijo ter vso ostalo evropsko celino,
če se ne bi bil vzdignil narodni socializem z najboljšimi silami zahoda ter tvegal neusmiljeno vojno katero jc pripravilo ter vsililo svetovno judovstvo
Tisto, kar nemški vojaki branijo na vzhodnem bojišču, je samo zunanji obraz te celine ter njenih socialnih in kulturnih pridobitev Je pa tudi zunanji obraz človečnosti, iz katere so vsa stoletja brstele vrednote, ki prevevajo evropsko omiko in omiko drugih celin. Poleg grozečega divjaštva na vzhodu srečavamo enak satanski uničevalni bes ki navdihuje tako imenovane zahodne zaveznike boljševizma.
Vojni cilji naših nasprotnikov so nam znani po neštetih tiskovinah in izjavah. Čenče, posvečene s tako imenovano Atlantsko karto, so vredne prav toliko kakor slovitih Wilsonovih 14 točk. spričo dejanske vsebine versajske mirovne pogodbe Kakor je leta 1936 vojni hujskač Churchill, kt še ni bil odgovorni voditelj Anglije, pritiskal na angleške parlamentarne demokrate, da je treba Nemčijo znova uničiti ter s tem delal pot novi vojni, tako danes mirovni načrti razodevajo, da imajo demokracije iste cilje za bodočo povojno ureditev Evrope. Njihovi cilji se točno ujemajo z boljševiškimi. Te ciljc Nemčija ncle pozna, temveč jih je ludi dokazala. To so: uničenje vseh celinskih ljudstev, ki kažejo nacionalna prizadevanja, najprej pa nemškega ljudstva. Vseeno je, kako naj bi se to zgodilo — pa naj upoštevamo okrutne predloge ameriških poslancev ali ne. Važno jc in ostane neugasljivo sovraštvo zoper tisočletno nemško pleme
Nato je omenil junaško vedenje čet na bojišču, kateremu odgovaria enako vedenje nemškega ljudstva, ki sc ga je dobršen del tudi znašel v vojnem področju. Celo ženske in otroci so spričo sovražnikovega uničevalnega besa dali dokaze o žrtvah in junaštvu, podobnem junaštvu na bojiščih.
To je dokaz, da nemškemu ljudstvu ni treba dopovedovati, kako huda je boljševiška nevar^pst. Kar se pa tiče tako imenovenega nevtralnega sveta, naj se zaveda, da ie njegovo menjajoče se stališče do dogodkov mogoče samo zaradi tistih, ki z lastno žrtvijo preprečujejo, da temu svetu ni treba na lastni koži spoznavati trde resničnosti, i J isno je eno: da bodo v dobi, kakor je sedenja,
Nemški napad pri Kursku napreduje
Sovražni prodorni poskusi pri Vjazmi in Ladoškem jezeru so propadli Tudi pri Leningradu so bili Sovjeti odbiti
irca. Nemško
Hitlerjev glavni stan, 22. mar vrhovno poveljstvo objavlja:
Na južnem delu vzhodnega bojišča do B j e 1 g o r o d a včeraj ni bilo pomembnih bojev.
Zadnja pot muženika in junaka Giovannija Sava
Split, 22. marca. AS. Split je izkazal fašističnemu mučeniku Giovanniju Savu vse časti. Truplo, ki je bilo položeno na mrtvaški oder v Liktor-skem domu, je obiskala velika množica ljudstva in oblasti. Tako so izkazali zadnjo čast velikemu dalmatinskemu domoljubu, vojnemu prostovoljcu, skvadristu, hierarhu in najčistejšemu sinu le zemlje, ki se je zanjo zmerom boril in za katero je padel zadet od nasprotnikove svinčenke. Ob 10 se je na Liktorskem trgu razvrstil neštevilen sprevod, ki so ga začeli nosilci nad 100 vencev, med katerimi je bilo opaziti vence tajnika stranke, bivšega dalmatinskega guvernerja Bastianinija, sedanjega guvernerja, prefekta, zveznega tajnika, strankinih organizacij, vojaških poveljstev, fašistične zveze iz Benetk, domačega fašija, fašistične zveze v Zadru in Ducejevih mušketirjev. Krsto so nosili skvadristi. Za njo se je zvrstila pokojnikova rodbina, nato pa so šli oblastniki in do-
Pij XII. lahko obolel
Vatikansko mesto, 22. marca. AS: Papež °ij XII. je lahko obolel. Zdravniki izjavljajo, da njegovo stanje ne povzroča vznemirjenosti. Danes ni bilo običajnih avdijenc.
Egiptovski princ se pridružil osi
Rim, 22. marca. AS: Egiptovski princ Mansur Daud, potomec Mohameda Alija Velikega in član egiptovske kraljevske družine, je iz Carigrada prišel v Rim. Kneza Mansurja Dauda spremlja kne-ginia z dvema otrokoma. Izjavil je, da je prostovoljno zapustil Egipt in prišel v Italijo, kjer se hoče pridružiti stvari osi v borbi prot njenim sovražnikom, ki so tudi sovražniki Egipta, arabskega ljudstva in islama.
Hinavščina brez primere
Berlin, 22. marca. AS. Diplomatska in politična korespondenca se v kratkem članku bavi s Kooseveltovo napovedjo konferenc, na katerih bodo obravnavali povojna vprašanja, zlasti načrte za prehrano narodov. Take konference se napovedujejo, pripominja list, ko sc že izvaja blokada proli evropski celini, ki nalaga tolikšne žrtve zlasti prebivalstvu zasedenih pokrajin. Ne more torej biti dvoma o pravih namenili teli konferenc, ki naj bi imele človečanski videz. V Washin<Ttonii se že dolgo domišljajo, da bi mogli po vojni izvajati odločilen vpliv na narode sveta z orožjem in z živežem. Spričo te htnavščine so osne sile odločene nadaljevati pot do popolne gospodarske neodvisnosti evropske celine za odvrni-tev nevarnosti, da bi morali evropski narodi stradali. kar bi radi dosegli angleško-ameriški bogataši.
stojanstveniki. Med potjo so oddelki vojske, mornarice in letalstva ter milice z orožjem izkazovali čast, dočim so ljudje obsipavali krsto s cvetlicami. Na pokopališču je zvezni tajnik zapovedal fašistični pozdrav. Mesto Split je bilo ves dan v znamenju žalosti vse v zastavah.
Iz vseh krajev Italije še naprej prihajajo izrazi zgražanja nad morilci in izrazi sočustvovanja. Zvezni tajnik je imel sestanek splitskih hierar-hov in je poveličeval slavno smrt Giovannija Sava, ki pomeni nov opomin in vzpodhudo za italijansko ljudstvo, da se bo borilo do končne zmage.
Nemški napad jugozahodno in severozahodno od Kurska nadalje dobro napreduje.
Južnozahodno od V j a z m e in južno od Ladoškega jezera so včeraj zopet propadli sovražni prodorni poskusi z najtežjimi izgubami. Samo južnozahodno od Vjaime so našo divizije odlično, podprte od letalstva, uničile od 18. marca nad 270 oklepnih vozil.
Težki sovjetski napadi, ki jih že tri dni vodijo jugovzhodno od Leningrada, so bili odbiti z visokimi izgubami od odločne obrambe naših čet.
V južnem in srednjem Tunisu so močne angleške in ameriške sile Dapadle italijanske posadke. V teku so težki boji na kopnem in v zraku.
Letala za dolge polete so v Atlantskem morju s težkimi bombnimi zadetki poškodovala neko večjo trgovsko ladjo.
Pri že objavljenem napadu nemških bojnih letal na pristanišče v Tripolisu v noči na 20, marec so bile potopljene tri trgovske ladje in en spremljevalni čoln.

Dr. Ley o Hitlerjevem triumfu na vzhodu
Berlin, 22. marca. AS. S položajem na vzhodnem bojišču se je bavil v listu »Angriff« tudi minister dr. Ley. Brez krivde nemških vojakov in nemškega vrhovnega poveljstva — piše dr. Ley — se je zrušila 450 km dolga fronta. Morje orožja in armad je vdrlo v nemške postojanke in napredovalo 400—500 km globoko. Vlada je pojasnila ljudstvu težavnost tega poraza. Sovražnik je tri-umfiral. Namesto da bi narod v tem težkem trenutku klonil, se je bliskovito dvignil na noge, pomnožil svoje sile in potrdil svoio fanatično voljo po zmagi, naj velja kar hoče. Hitler je ostal ponosen. Kjer bi drugi odpovedali, je on obvladal položaj. Kakor je prejšnje leto triumfiral nad trdo-
tami izredne zime, tako je letos največji in naj genialnejši voditelj vseh časov in vseh narodov triumfiral nad boljševiškim valjarjem. Umik se je spremenil v nepremagljiv zid, nato pa v zmago vito protiofenzivo. Kje se je v zgodovini videlo že kdaj kaj podobnega? Naše človeške in materialne izgube so v primeri s sovražnimi malenkostne: samo v enem obroču pri Harkovu so boljševiki izgubili več mož kakor šesta armada pri Sta lingradu. Brez dvoma prisostvujemo — nadaljuje dr. Lcy — največjemu zgodovinskemu vojaškemu podvigu: spremeniti poraz, ki je bil posledica izrednih okoliščin, v zmagovito ofenzivo, jc mogel in znal le Adolf Hitler, naš vodja.
Sovjeti zahtevajo tudi skandinavske države
Buenos Aires. 22. marca AS. Nekateri člani ameriškega kongresa, ki so skandinavskega porekla. so povedali, da vlada v tamkajšnjih krogih velika vznemirjenost zaradi neke Litvinove zahteve, ki jo je stavil Edemi. Na nekem sestanku ie namreč Litvinov izjavil, da morajo biti skandinavske države prepuščene Sovjetom in da jim mora biti tamkni dovoljeno najmanj to, da si bodo lahko zgradili tako na skandinuskih atlantskih obalah, kakor tudi na zahodnih obalah Baltskega morja oporišča, ki bodo siluzila njihovim življenjskim in varnostnim interesom.
»Washington Herald« je objavil zanimiv članek pod naslovom »Kako Ivi angleško-ruski pakt gospodoval Evropi«, v katerem pravi, da je Anglija odločena ostati zvesta 20 letni pogodbi z Rusijo in podpirati ruske zahteve do baltskih držav in do delov Poljske, ki jih je Rusija nasedla leta I9V). Rusija pa lio priznala v zameno angleško nadoblast v zahodni Evropi z izjemo
Francije, ki bi sodelovala z Rusijo, ker je bila že pred vojno 40% komunistična. List nadaljuje: Če bosta Anglija in Rusija nadvladali Ev-ropo, bo navzočnost Združenih držav v Evrojii odveč.
V zvezi s tem tudi poročajo, dn je tudi londonski »Times« v posebnem uvodniku pisal, kako bosta po vojni Anglija in Rusija vladali v Evropi. To je tako razburilo ameriško javnost, da je moral Eden pri svojem sedanjem obisku v Združenih državah demantirati »Timesovo« pisanje in izjaviti, da bo pri urejanju jiovojnc rvrope sodelovala tudi Amerika.
Buenos Aires, 22. marca AS. V zvezi z rusko željo po razširitvi Sovjetske Rusije od Baltika do Egeja iz »varnostnih« razlogov piše >Wa-chir.gton Post*: Ni dvoma, da ameriškemu ljudstvu ne bo ugajal zemljevid, knkor ga imajo v glavi naši angleški in ruski prijatelji.
mogli zdržati samo narodi, ki to zavzeli iasno
stališče.	.
Plameni požarov, ki jih je zanetilo sovražno divjaStvo. bodo le še utrdi li našo železno voljo, da bomo Evropo ubranili grozeče smrtne nevarnosti, in tukaj ponavljam svojo staro prerokbo, da ob koncu te vojne Nemčija in njeni zavezniki ne bodo postali žrtve boljševizma. Žrtve boljševizma pa bodo tiste dežele in nurodi, ki eo se zmeraj tesneje povezovali z judovstvom in se sami ugonobili po boljševiškem strupu. Čeprav so zaradi svoje zastarele državne uprave menili, da jim ta strup no more škodovati. Ne bo torej prišlo do razsula, ki so ga napovedovali narodnemu socializmu ter fašizmu, marveč sesul se bo stari imperij. Grehi proti lastni krvi in beda ter razvaline, ki so jih odgovorni voditelji teh narodov zakrivili v lastni hiši, bodo nekega dne vpili v nebo po maščevanju.
Nato Je Hitler dostavil, da se ni izpolnilo upanje sovražnikov, ki so sodili, da bo v drugI zimi v Nemčiji prišlo do razkroja, nasprotno: v nemškem narodu se je prebudila železna volja, da se bo upiral za vsako ceno, in zato je zdaj zbral vse svoje ogromne sile Izdelava orožja venomer narašča. V milijonih hitijo na bojišče mladi vojaki in možje, ki so bili mobilizirani za totalno vojno, ter vojaki, ki so bili bolni ali ranjeni, h so zdaj okrevali. Stari in mladi delajo za obrambo domovine: na sto tisočo Žensk in dečkov je na delu Tako se bodo nemške oborožene sile ftolagoma spremenile v narod bo-evnikov. Kakor je narodni socializem nekdaj odpravil svoje notranje nasprotnike, tako bo tudi zdaj premagal V6e zunanje sovražnike. Nemčijo podpirajo v tem boju tisti zavezniški narodi, ki so se v Evropi in vzhodni Aziji odločili braniti svoj obstoj in svojo omiko. Ob naši stran: so bojevniki narodov, ki so razumeli, da je njihova bodočnost samo v novem redu. ki vidijo v boljševizmu samo peklensko orodje uničevanja. Kolikor bolj odločna bo borba, tem daljša bo doba miru, ki ga je naša celina potrebna, da se zacelijo tjene rane. V bodočnosti ne bodo sodili tisti možje, ki že poprej niso znali ceniti miru in so v nravnl slepoti pognali svoja ljudstva v vojno ter v poeubo, marveč 6amo tisti, ki so že pred to vojno z revnimi sredstvi znali svoj narod voditi na višjo raven tocialnega življenja in omike.
Bodočnost raznih omikanih narodov ne bo torej judovskega, boljševiškega ali judovsko kapitalističnega kova, marveč bo posvečena narodnim koristim in glavno vodilo ji bo blagor skupnosti. Narodnosocialistična država se je vedno navduševala za ta vzor in 6t bo tudi po vojni neutrudno prizadevala za uresničenje končnega načrta, ki naj odpravi socialne razlike med posameznimi sloji, in naj ustvari skupnost, zasnovano na temeljili resničnega socializma. Tako 41)2.000 mož. ki jih je ta druga svetovna vojna doslej zahtevala, ni padlo zaman. Ti junaki so znanilci boljše dobe in bodo večno ostali v naših vrstah.
Hitler se je ponovno poklonil tovarišem, padlim na polju časti, žrtvam, ki so padle po sovražnih napadih na domačem ozemlju, in vsem žrtvam nemških zaveznikov. Potem si je Hitler ogledoval zastave, ugrabljene sovražniku v bojih po vsem vzhodnem boiišču, ter pregledal častno četo, v kateri so bili letalski, pomorski in napadalni oddelki. Nato se jo odpravil k bližnjemu spomeniku padlih, ki je bil ves ovit s starimi in novimi zastavami nemške vojske. Potem se je prijazno pogovarjal z mnogimi vojnimi ranjenci in pohabljenci, ki so bili razporejeni blizu spomenika vzdolž ulice Unter den Linden.
Ko je Hitler zapustil vojaški muzej, se je zbrala velika množica ljudstva, ki mu je ob odhodu prav toplo vzklikala in ga prisrčno pozdravljala.
Berlin, 22'marca AS. V tukajšnjih političnih krogih je imela velik odmev Hitlerjeva trditev v včerajšnjem govoru na proslavi dneva junakov. da -e je vzhodno bojišče dokončno ustalilo. Ta izjava je v zvezi s sporočilom, da bodo vojaki na vzhodnem bojišču lahko dohilj dopust, najvažnejši element za presojo vojaškega položaja, na katerega se lahko po zmagovitem pre-maganju zimske krize gleda z največjim mirom. To dejstvo je naredilo najgloblji vtis na vojaške in politične kroge v Berlinu, še enkrat »se pripomiija, da je Hitler prikazal nemškemu ljudstvu in Evropi velikanski pomen borbe, ki jo vodi Nemčija s svojimi zavezniki za rešitev zahodne civilizacije pred lioljševiško nevarnostjo. ki jo podpira in podžiga anglosaško bogata-štvo, katero pa si s tem z lastnimi rokami koplje svoj grob. Tudi opomin novtra'lcem, kateri stoje pri oknu ter izrekajo sodbe in prisostvujejo sedanjim dogodkom, je v tukajšnjih krogih naletel na širok odmev.
Angleški rušilec potopljen
Lisbona, 22. marca AS. Iz Londona poroča angleška adtniralitetn izgitl>o rušilca »Lightning« Spadal jc med angleške ladje najnovejšega izdelka.
Daviš o anglosaških pomorskih izgubah
Buenos Aires, 22. marca. AS: Ravnatelj ameriškega vojaškega poročevalskega urada E. Daviš piše v listu »Washington Post«, da bo v pogledu ladijskih izgub marec eden najslabših vojnih mesecev.
Roosevelt odpovedal vse sestanke
Buenos Aires, 22. marca. AS: Roosevelt je odpovedal vse sestanke, tudi tistega, za katerega se je za nedeljo dogovoril z Edcnom. Predsednik je moral ostati doma zaradi »znakov prehlajenja« — kakor je rekel njegov zdravnik.
Berlin, 22. marca AS. Kakor se jc izvedelo iz pristojnega vira, gradijo v neki nemški tovorni za le/ko industrijo velikanski plavž s kapaciteto 2>0 ton. Ta plavž prekaša vse dosedanje proporcije v kovinski industriji.
Uradni seznam sovjetskih izgub
Berlin, 22. marca. AS. Objavljen je bil podrobni seznam edinic. ki so jib uničile nemške čete pri protiofenzivi med Doncem in Dnjeprom, v kateri so zavzele Harkov in Bjelgorod. 13. februarja so imeli Sovjeti naslednje izgube: 9 pehotnih divizij, 3 pehotne brigade, med katerimi je bila ena smučarska brigada, 10 motoriziranih brigad, 23 oklepnih brigad, 2 oklepna polka in eno protitankovsko brigado. Velike izgube je imelo 19 pehotnih divizij, 5 konjeniških divizij, 7 motoriziranih brigad, 1 oklepnu brigada in 4 protitankovske brigade.
Berlin, 22. marca. AS. Nemški uradni komentar k številkam, ki jih je objavilo nemško vrhovno poveljstvo 20. marca o sovjetskih izgubah pri Harkovu in Bjelgorodu pravi, da te številke mnogo povedo. Sovražnikov poraz je bil resen. Njegove izgube so slično nekdanjim izgubam v velikih uničevalnih hitknh Gotovo je, da so boljševiki v celoti zgubili dve armadi ter najmanj za 15 divizij oklepnega orožja. Iz tega pa se ne sinejo delati napačni zaključki. Nemško napredovanje se nadaljuje in je na mnogih mestih že doseglo Doneč. Verjetno se bo položaj ustalil ob Doncu, kar bo trajalo ves čas velikih poplav.
Berlin, 22. marca. AS. Kakor se je izvedelo iz pristojnega vira, so tudi včerajšnji napadi nemških oklepnih in pehotnih sil dovedli do zasedbe novega ozemlja na bojišču pri Harkovu, Bjelgorodu ter zahodno od Kurska. Južno od Bjel-goroda je bil na dolgi črti dosežen zgornji Don. Sovražnik je imel pri svojih napadih južno od llmenskega jezera veliko izgube. Sovjeti so z
mnogimi divizijami obnovili svoje napade severno od llmenskega jezera. Bili so odbiti e krvavimi izgubami. Tudi južno od Ladožkega jezera in pri Leningradu napadi sovjetskih oklepnih sil niso rodili uspeha.
Berlin. 22. marca. AS. Iz pristojnega vojaškega vira se je izvedelo, da je nemška vojska med 11. in 21 marcem onesposobila na vzhodnem bojišču 946 sovražnih tankov. V tej številki niso upoštevani tanki, ki jih je uničilo letalstvo. Nemško letalstvo je zlasti napadalo sovražne postojanke južno od Vjazme in Murmansk. Tudi Batajsk je bil cilj velikih nemških letalskih napadov.
Stockholm, 22. marca. AS. Dopisnik lista »Newyork Times« v 6vojih poročilih iz vzhodnega bojišča odkrilo priznava nemško uspehe v bilki na donjeSkem bojišču. Navzlic srditepiu sovjetskemu odporu so nemške oklepne sile na raznih odsekih prebile ruske črte in prisilile sovražnika k umiku. Na opazovalca naravnost neverjetno vpliva dejstvo, da se nemška napadalna sila stalno krepi ter ne daje Rusom niti minule oddiha. Tudi južno od Harkova na odseku pri Čugujevu so se Rusi morali na široki fronti umakniti. Odmevi teh neuspehov tiste armade, ki jo je propaganda mesece in mesece proglašala za nepremagljivo ter io o tem stalno prepričevala in ji govorila o oslabljeni Nemčiji, so zelo nevarni. Dopisnik je obiskal tudi bojišča in pravi, da so i sovjetske izgube velikanske in da nemško letal-stvo prekaša sovjetskega ter tesno sodeluje s kopenskimi silami.
Okrasile svoje domove	S
z zastavami I	|
Za jutrišnjo XXIV. obletnico ustanovitve bor- B bonih fašijev bodo poslopja javnih uradov okra- ■ šena z zastavami ter opozarjamo, naj tudi za B sobnikl na svojih domovih razobesijo lastave. n
19
Nov čas zatemnitve
Zmešane trditve anglosaške propagande
Berlin, 22. marca. Nemci so na vzhodnem bojišču Sovjetom že presekali važne železniške zveze, tako da se bo pošiljanje sovjetskih edinic na jug zavleklo za nekaj tednov. Zato je Stalin poslal v borbo rajši rezerve, ki so bile namenjene za pomaldanske in poletne boje. Očividno upa, da bo lahko začasno na ta način zamašil občutne vrzeli v svoji vojski. V zvezi s tem berlinski pristojni krogi z zanimanjem registrirajo trud fantastične angleške in ameriške propagande, ki izdaja vse mogoče »vojaške tajnosti«. Te novice so čisto jasno iz trte zvite, naj bi prepričale sovjetsko javnost, da je njihov poraz le začasen.
Popolnoma različno stališče v presoji vojaškega polažaja in njegovega verjetnega razvoja pa je po-
vedal ameriški poslanik v Rusiji admiral Standley. Glavni motiv je sledeč: sovjetski poraz je drugotnega pomena. Glavno je, da Stalinove armade vežejo glavnino nemških sil do dneva, ko bodo anglosaški zavezniki lahko sprožili drugo bojišče. Takrat bodo Sovjeti lahko prešli v ofenzivo in dosegli svoj cilj. — Ti političpi in vojaški strategi onstran Atlantika so torej z drugimi besedami zndovoljni s tem, kar se dogaja tostran Dona in rajši vidijo, da se rdeče armade umaknejo, kakor pa da bi uničile nemške armnde. Admiral Standley ki je bil žrtev svoje prirodne impulziv-nosli in je obžaloval molk sovjetskega tiska o ameriški pomoči Rusiji, je časnikarjem med drugim ludi izjavil, da bodo Stalinove armade sodelovale pri osvoboditvi malih narodov.
Obrtniški pomočniki in vajenci svojemu škofu
Na praznik svojega priprošnjika sv. Jožefa so sc zbrali rokodelski mojstri, pomočniki in vajenci v rokodelski dvorani, da se poklonijo prevzviše-nemu knezoškofu ob njegovi 60-!etnici. K intimnemu domačemu slavju so povabili odlične prijatelje rokodelskega stanu, ki so napolnili lepo okrašeno dvorano.
Ob petih popoldne je prišel prevzvišeni s svojim spremstvom. Navzoč« odlično občinstvo je prevzvišenega z navdušenjem pozdravilo in sprejelo in mu tako izrazilo svojo vdanost in ljubezen.
Komaj je potihnil vihar ovacij, se je razgrnil zastor in na odru je zapel rokodelski zbor Tomčev »Pozdrav vladiki«, v katerem 60 v lepi ubranosti prišla do izraba topla čustva rokodelske mladine.
Zboru je sledila deklamacija. Nastopil je g. Korošec, ki je s svojim sonornim glasom občuteno in zanosno recitiral Lovrenčičevo »Vezilo«, iz časa in dela in prizadevanj prevzvišenega zajeto prigo-dnico, ki izzveni v borbeno izpoved idealne mla-
dine:
Prevzvišeni, ko venec šestedesetih let ovenčal Vam je čelo, smo se zbrali da še iz naših mladih gred bi cvet v vezilo Vam ljubezni vdane dali: Mladina samo eno — Vašo pot pozna — mi z Vami smo in hočemo povsod Bogal
In kakor v potrdilo te izpovedi jo nato zapel zbor 6 povabljenimi vred, ki so vstali, mogočno in vedno vnemajočo himno »Povsod Boga«.
Osrednja točka slavnostnega sporeda je bil nag^ror g. prelata A. Stroja, ki je v svojih izvajanjih poudarjal povezanost našega ljudstva s svojim škofom. V imenu mojstrov je nato čestital prevzvišenemu g. Musar in se mu s pomočnikom Alešem in še z nekim vajencem zahvalil za po-', sebno milost, da bo poslej Rokodelski dom imel tudi pod svojo streho dom nebeškega Kralja — svojo hišno kapelo, za katero so zbrali mojstri — 60 po številu — tolik dar, da lepo opremijo bivališče božje. To naj sprejme prevzvišeni kot poklon ob svojem jubileju.
Prevzvišeni se je nato zahvalil in vzpodbudil s svojo besedo rokodelce in vse navzoče. Njegove besede so napravile na vse mogočen vtis in si jih jo gotovo vsak vzel za vodilo na pot življenja.
Igralci so nato uprizorili lep Kiirtenov miste-rij »Tesar ob poti«. Prizor je bil mojstrsko podan,
Tako so obrtniki, rokodelski pomočniki in vajenci lepo proslavili praznik svojega nebeškega zaščitnika in ga posrečeno povezali s proslavo življenjskega jubileja svojega škofa
Gospodarstvo
]_ DALE CARNEG1E
Mo si pridobiš prijetrijeii
3 Nekdo je nekega dne šel v neko trgovino in S kupil obleko, toda komaj jo je dobro začel nositi, 3 je opazil, da suknjič pušča madeže na sraici. la-
■	koj se je vrnil nazaj, poiskal prodajalca in mu po-£ vedal, kaj se je zgodilo. A takoj ga je oni pre-
Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino Jo - JJ-JJ 'Tisoče i„ tisoče takih oUA »o prodal, odredil, da so od nedelje 21 mareanaprejpado S" J. .ta ^ ^ k, se ,e priše^p, . ^ ^ pQ. nove odredbo začne zatemnitev oh 19.30 intra H « P 1	Bi mi morda radi kakšno za-
do 5.80 zjutraj. Vse ostalo odredbe pa ostanejo g vaou ■»•« bom ^	Walu Potem je nekdo
nespremenjene.	"drug izmed prodajalcev segel v razgovor: »Vse
■	temne obleke puščajo takšne madeže spočetka, če
Rdeči križ sporoča	g P« j« blago take cene, je pa to neizogibno.«
„	, ,	, .. ... , „. ,„ S »Besnel sem,« ,e pripovedoval kupec, »naiprej ho-
V	poizvedovalnem uradu Italijanskega Rdeče- g že nekdo d'evati v nič mojo poštenost, nato mi ga križa, avtonomne sekcije v Ljubljani, Via Ane - g d . zabrusi y obfaz da sem kupil slabo blago, la Rea 2 (Gosposvetska cesta), naj se med urad- B Sk	se znese, nad njima ,n Mge, krieatii naj mmi urami od 8-12 javijo naslednji: ■ gredo vsi k vragu, ko se je pojavil šef oddelka.
Diz Ivan Holod Anica, Poje Anton in Helena, g y , b;, popo!noma drugačen od svojih pod-Puc Pavla, Verbič Ana, svojci vojnih vjebiikov v ■ rej^;h ^ £ zna, vwtl> celo tako da je lz Campo concentramento P. G. 62, P. M. 3200 dalje g be6nega f,oveka napravii zadovoljnega kupca. Ali Mayer Angela in osebe, ki so poslale pakete na- g vegte kako7.
slednjim: Velde Alojz, Sever, Franc, Podržaj Ja- ■ ' , ,	. . ,, , ,
nez, Levstik Anton, Pajnič Ivan, Sečnik Jožef, Ho- S . .»Na'Prc< poslušal mo,o zjjodbo od začetka čevar Iva, Boh Franc, Muster Jože, Zaje Vinko, S do konca, ne da b. spregovoril le ano baiado. Ifo Kozina Ivan, Marinč Martin, Rožmanc Andrej, Vi-""« kon£aI' >« začel razpravi,ati z obema nastav dic Anton, Vidic Stanislav, Konda Jožef, Peterle g lenccma motreč zadevo z moiega stališča Alojz, Zalar Matic, Kasi Adolf, Peršin Gabrijel, B tnujoč, da ,e čisto ,asno, da ,e aukniič res puščal S mol i č Ivan, Oblak Ladislav, Arko Anion, Cernič ■	,n vztreial pri tem, da se takih pr^m,
Franc, Camemik Franc.	g tov, k.> ne zadovolje popolnoma kupcev ne sme
j prodajati. Končno me je vprašal, kako bi me B lahko zadovoljil. Nekaj minut prej bi odgovoril: _....«	g »Obdržite to prekleto obleko in pojdite k vragu!«,
Delo dentlStOV	g tako pa sem čisto mirno povedal: »Za nek nasvet
V	prostorih sindikata denfistov (nekdanja g bi vas prosil: ali mislite, da bo ta naoaka s časom zbornica) je bil te dni važen sestanek sveta ka- 5 prešla? Kaj bi se pa moralo storiti?« »Ce se bo teremu so prisostvovali tudi predsednik Zveze h napaka ponavljala, jo prinesite nazai in mi vam svobodnih poklicev in umetnikov inž. Milko B bomo dali boljšo Prosim vas, da nam to ncliubo Pirkmajer in sindikalni strokovnjak coram. g stvar oprostite.« Popolnoma zadovohen sem odšel; .Aleksander Nicotera.	H P° nekaj dneh je napaka izginila in jaz sem to
Obravnavali so vsa viseča vprašanja v no- g prodajalno povzdigoval do nebes.« vera duhu, ki ie usmerjen k sodelovanju in z g Vse časti je vreden ta šef oddelka! Kar pa se ozirom na legalnost v izvrševanju poklica. Utfo- M t,j;e 0beh nastavljencev, sem mnenja, da bosta za tovilo se je, da je bila delavnost tako predsed- ■ vse življenje ostala navadna prodajalca, razen če nika kot tajnika sindikata zelo živahna, nada- B ju ne pridcie oddelku za »zlaganje paketov«, kjer lje, da je zveza v izdatni meri podpirala vse B ne bosta nikdar prišla v dotiko z ljudmi, upravičene zahteve stroke in ugotovilo se je, ■ Tudi najbolj surovai ner(,aška in zabflVljaška da zahteva dentistova stroka novo in strogo g QScba na t€m 6vetu se iri unese fe n stoji ureditev tudi zaradi tega, ker se je poslabšala g roti ^ba, ki jo zna potrpežljivo in tiho pori isciplina. Bi«h so tozadevno napravljeni razni » s,u4aU medtem ko ona brizga strup iz VSeh svojih sklepi, ki bodo v celoti obnovili zaščito in di- g, brizgalk.
sciplino novega sindikalnega reda, ki se sedaj B	.. , .. . ___. . _„«,-«_
uvaja v okviru Zveze svobodnih poklicev in " Nek telefonski naročnik ,e povzroča! nešteto nmolnlUiT	S sitnosti družbi s stalnimi pritožbami, besnel, pre-
umetnikov.	vg. k na	g klinjal, se protivil plačati računeizjavljal ^da so
koncesije izvršujejo dentistovski poklic po ma- ■ potvorjeni, pisal protestna p.: ma	~
ju 1941 da vložijo prošnjo za vpis v sindikat " skratka _ nagnal na dan vraga in pol. Tele Ionska bivšo zbornico), v kol.kor tega že niso storili. B družba ,e kon no poslala Ta prošnja mora biti opremljena z vsemi li- ■ 2a svojih nastavi,encev .Tn debele ure. prav, slinami, ki jih zahteva zakon in jo je posuti S nastavi,enec, »sem moral PosW. silne besedne potom sindikata na Visoki komisariat z ozirom B napade ,ezavega floveka a sem J^1 na določilo čl. 10 naredbe št. 293 z dne 14. febr. g ko'kor sta nu dobra voha m po rpl,en,e pač do-
1942, po kateri sme samo Visoki komisariat do- S v.°!,1,a- Se neka| kratl M " iZ kl 2 Z _nI- * „ ____■ _ „ _-__i:i-„i	■ obisku me |e imenoval za člana družbe, ki jo e
A Hll	n« če nrošnta ne " ustanovil, Družbe za zaščito telefonskih naroč-
Če take prošnje ne bo ali pa če prošnja ne g	^ ^	, . verietno edini na VSCm
bo ugodno rešena, ostane zanaprei t J i«	teku vseh razgovorov ki sem jih imel s
fro^^v^rTko^iH koraki P	" to dobričino, sem vdan« poslušal vse njegove pri-
šitcljcm podvzeti zakonih koraki	g	k	£ ;6rčnostj0i ob koncu
Na novo je bilo potrjeno določilo da se n , d . , £ , zaostale dolgove in ga premorejo vsi akti na oblastva pošiljati po zani- " P'., d' P ceIo itožbe umak£iU manoh samo potom sindikata in zveze.	g *u " 1 '	p
Vsi prisotni so bili soglasni v tem, da je |g Bržkone se je ta nergač imel za neke vrste treba okrepiti avtoriteto sindikata, katerega H križarja, ki je upravičen braniti pravice javnosti naloge so točno označene v pravilih, ki bodo Jjj zoper načrtno izmozgavanje. V resnici pa je hotel, v kratkem objavljena, in ki 60 zlasti v nadzor- ■ da bi ga priznavali za zelo važno osebnost in v stvu nad izvrševanjem poklica v izvajanju po- B želji, da bi se povzpel do tega položaja, se je za-klicne discipline.	gg tekel po pomoč k scenam in očitkom; ko pa je
Na osnovi teh smernic so obravnavali vsa n videl, da mu je telefonska družba poslala nič dru-aktualna vprašanja in seja sveta je bila za kiju- B gega kakor svojega nastavljenca, ki naj ga počena s trdnim zaupanjem in voljo, do bodo do- g vpraša o njegovih pritožbah, so V6e njegove naježeni cilji, o katerih 60 bili napravljeni na n mišljene krivičnosti splahnele in se razpočile kaše j i soglasni sklepi.	J| kor milni balonček.
B »Nekoč,« mi je pripovedoval gospod Detmer, § šel in ustanovitelj ene največjih družb za prodajo Nakazila za Sir	H volnenih izdelkov na debelo, »je vstopil v mojo
W delovno sobo eden naših kupcev, ki nam je dol-
Ljubljanska kreditna bnnkn. Uprava banke je na svoji seji dne 20. t. in. pod predsedstvom g. Ivana Jelačina po poročilu ravnateljstva odobrila bilanco zavoda za leto 1942, ki izkazuje s prenosom vred Lir 1,074.259.66 čistega dobička. Upravni svet zavoda je sklenil predlagati občnemu zboru, ki se bo vršil 10. aprila, izplačilo 4% dividende prioritetnim delničarjem, dodelitev Lir 250.000 rezervnim fondom. Lir 200.000 pod|x>rnemu fondu za uradništvo, dočim se Lir 472.259.66 prenese na novi račun. — Rezervni fondi bodo znašali po letošnji dotaciji nad V/i milijona lir, to je nad 31% delniške glavnice. — Na seji je bil obenem sprejet predlog uprave, da banka s t. julijem t. L, po predhodni odobritvi Visokega komisariata, ukine zaščito za stare vloge in se tako zavod povrne v normalno jsoslovanje.
Devinkulacija kavcij. Stranke, ki se zanimajo za devinkulacijo kavcijskih podlogov, ki so bili izvršeni pred našo zasedbo, morejo v pisarni Pokrajinskega sveta korporacij, soba 10, vpogledati ob običajnih uradnih urah na-
vodila, ki jih je v tej zadevi izdal Visoki komisariat za Ljubljansko pokrajino.
Vloge pri Banca d ltalia. Banca d Italia je z veljavnostjo od 12. dec. lani zvišala obrestno mero za bančne vloge na 3% od dosedanjih 1.5%, nadalje je vpeljala za zasebne vloge, ki so bile doslej brezobrestne, obrestno mero 1.5%.
Zavod za banke v Italiji. Poročali smo že, da je bil v Italiji ustanovljen osrednji zavod za banke kateremu je doslej pristopilo 143 denarnih zavodov. Novi zavod je ustanovljen v obliki delniške družbe z glavnico 50 milij. lir. Za predsednika za voda je bil izbran nar. svetnik Candiani, za glav nega ravnatelja pa dr. Vasile.
Novo madžarsko posojilo. Madžarska vlada je skilenila izdati za 600 milij. j>engb novih blagajniških zapiskov po 1% na tri mesece.
Norme za les na Hrvatskem. Posvetovalni odbor za normalizacijo pri hrvatskem ministrstvu za narodno gospodarstvo je izdelal nove norme za les. Nove norme določajo obenem tudi klasifikacijo lesa po obsegu in kakovosti. Razredi so raz-
. , Prehranjevalni zavod Visokega komisariata za g dQVal Š0 neko vsotQ) besneč in preklinjajoč: tir-Ljubljansko pokrapno obvešča trgovce z raciom- g .,. 6mQ večkrat in vedno zaman. Končno je ranimi živil, mesta L)ubl)ane, da dvignejo do 24. g	^^ ^ izjavil) ng samQ dg na(n ni niJe.
marca nakazila za preostanek mehkega sira za H saf do]žan jn da zato tud; ficka ne bo plačalj pa5 marec pri Prevodu, Gosposka ulica 12-1. — Kdor « da n(j b(j nU; metra b,aga več kupi, pd nas vključno do 24. marca nakazila ne bo dvignil, mu g poslušal sem ga zelo potrpežljivo, čeprav me je bo sir zapadel.	g imelo, da bi ga prekinil in mu jih nekaj povedal;
f«__J„|-	■	.!.,	B a zdelo se mi je, da to ne bi bila preveč diplo-
Razdeijevanje menKega Sira B matska kretnja. Ko se je slednjič izkašljal, sem mu
nnirnenElrftm	S čisto mirno dejal: »Prav lepo se vam zahvaljujem,
pgirU&lilftbEll	gg da ste osebno prišli razložit vso to zadevo, Čc ste
Prehranjevalni zavod Visokega komisariata za B m0rda utrpeli kakšne stroške glede tega malega Ljubljansko pokrajino obvešča potrošnike mesta g dolga, kar se lahko pripeti vsaki drugi stranki, Ljubljane, da bodo pri svojih trgovcih od 26. marca n sem vain pripravljen nuditi povračilo.« Da ste ga dalje dobili še po 75 gr mehkega sira za marec U videli, kako je onemel: prišel je s trdnim namena odrezek C. — Kdor do 31. marca sira ne bo ■ nonl| da se do zadnje kaplje krvi bori za svoj dvignil, mu bo zapadel.	■ prav, in namesto da bi se z njim pričkal, mu da-
(||BHaa|BS^BBMHBBnBBMBHBBIgaMMIHalBiHMHHn " jem celo prav. Izjavil sem mu tudi, da bomo nje-
" ....."" " ' .............."	' n govo ime črtali i« naših knjig: bolj verjetno je,
porejeni po 10 cm obsegu, kvalitetni razredni pa (j da smo se mi zmotili, ko pa moramo pregledati so označeni z A, B in C.	g toliko računov, in ne on, ki se zanima samo za
Racioniranje vina v Franciji. Francosko kme- m svoje račune. Dejal sem mu, da bi se jaz na nje-tijsko in preskrbovalno ministrstvo je zmanjšalo H govem mestu prav tako obnašal kakor se je on. mesečni obrok vina na 4 litre, od tega jra mora 1 Če končno ne želi več, da bi mu mi postregli z biti en liter v sortnih vinih. Težaki dobe dodatne g| našim blagom, mu bom navedel nekaj tvrdk, ki obroke.	8 jib je vredno priporočati.
KULTURNI OBZORNIK
Roman iz življenja letalcev
Tak podnaslov nosi knjiga, ki je izšla pred kratkim v založbi Ljudske knjigarne kot prva iz zbirke »Nuša knjiga« za novo poslovno leto ter jo je spisal francoski pilot Antoine de S a i n t E x u p e r y in nosi silovenski naslov »Veter, pesek, zvezde.« Toda tisti, ki bo pod pri-j>omlx> »roman o letalcu«, pričakoval pravega realističnega romana letalca, kakšne zavite zgodbe in usode, bo razočaran, kajti to delo je fin slogovno in lirično ter s prav globoko francosko duhovitostjo in metafiziko sestavljen mozaik najrazličnejših doživetij pilota, ki niha v vsemirju med zemljo in nebom, katerega pritegnejo nase tako zvezde kakor zemlja s svojim magnetizmom in ki uničuje razdalje tisočev in tisoč kilometrov, da opravlja delo največjega človeškega napredka zadnjega stoletja. Letalstvo kot jjoklic je še mladega datuma, zato opis takih doživetij gotovo mika današnjega bralca ter je taka knjiga zelo iskana. Zadnje čase so pri nns brani romani in avtobiografski opisi navadnih meščanskih poklicev, kakor na primer zdravnikov, glasbenikov, umetnikov itd. Tako sc vidi pri vseh naših književnih zbirkah, da sprejemajo med čisto književna dela zelo rada knjige, ki nnj nn otopijiv in konkreten iivalien literarni način prikažejo vzore in
boje posameznih stanov. Taka dela so več ali manj izrazito dokumentariena in realistična, če ne naturalistična ter življcnjepisna. Takšna j>a ni ta knjiga, ki ima velike stilistične in literarne vrednosti pa nobene strnjene zgodbe ter uhaja zelo rada v liriko in poezijo ter v glosi-ranje globokih doživetij. Prav zato je ta tehnika tako podobna napoj novelistično nnj»ol realistično obdelanim »Srečanjiin« Mirka Javornika, ki je k nam prenesel kot močan liferat to vrsto evropskega pisanja. De Saint Extipery se je v tej knjigi pokazal ne samo pogumnega pilota, temveč tudi velikega pesnika, in predvsem pes-nikn, ki odkriva svoje srce in spoznave na letalu skozi vsemir, čez peščena polja in skozi viharje. Tako dajo njegove letalske proge, na katerih ie služil, tako na progi Toulouse-Dakar čez Sanaro, ali južnoameriška proga samo okvir, da nam pokaže doživljanja pilota v zraku, ko gleda zvezde sedaj nad samo, sedaj na levem boku knkor morske svetilnike, ter se mu ves svet preobrne. Ta močna doživljanja vplivajo tudi na njegovo vrednotenje človeka kot takega, kajti gleda ga s stališča »vesoljnega prostorja«, knr je šele odkritje prav te najnovejše panoge letalstva, V kolikor pa ga postajališča postavljajo na zemljo, ali nesreče na sredo puščave. v toliko doživlja tudi puščavo v svojem velikem molku, ki »govori kot množica ljudi nn prostranem trgu«. V devetih prerezih ali zapiskih nnm tako predstavi doživetja na progi nad španskimi gorami in peščenim morjem, skozi viharje in deževje in v letu med zvezdami, potem
pa nam pokaže lepo idilo v afriški zelenici s svojevrstnim, prebivalci. Najbolj |)a se nas doj-mi v p-oeziji puščave, te »neobljudene zemlje polne upornikov, preže vseiKivsod nate« ter nam pokaže duha domačih svobodnjakov in francoskih kolonizatorjev. Z doživljanjem slapov takih mavretanskih jx>francozevcev je že pokazal na ceno vode, ki jo ima zu puščavca, kar se je razvilo v najmogočnejšo podobo v tej knjigi,' na-lovljcna z eno besedo: Žejn. 1 u je strahotno opisana žeja v libijski puščavi, kakor je še nisem bra'l, in kj človeka pretrese, da se nazadnje res priključi pilotu v slavosnev vodi. ki ga podaja z močjo kozmičnega pesnika na koncu: »Ti si najdragocenejše, kar ima zemlja. Ti si tudi najbolj občutljiva izmed vsega in izviraš iz samega telesa zemlje. Ti ne preneseš mešanice, ne trpiš vsake spremembe, ti si kaj hitro užaljeno božanstvo!«
Ta knjiga pa vsebuje še eno letalsko novelo istega pisatelja jx>d naslovom »Nočni polet«. Če je prva lirični mozaik osebnih doživetij letalca pisan v prvi osebi v smislu ekspresionista, kozmičnega pesnika tudi po svoji notranji duševni uglnšenosti, je ta drugi del že bolj noveli-stičnega značaja ter sktiSa v objektivnih osebah pokazati nevarnosti letalskega stanu, posebno nočnih poletov ter silo in moč ter energijo tistih, ki osvajajo tudi noč Za letalsko progo ter s tem utirajo pota v bodočnost. To silo pokaže predvsem v ravnatelju zrnkoplovne družbe Reviertt, ki kljub vsej človečnosti in človekoljubnosti energično služi 6amo dolžnostL stvari. leUlstva,
tudi če pri tem tragično poginjajo najboljši ljudje, pionirji bodočnosti, človečansko čustvo in osvajanje neba se križata, toda videti je silna bolečina pa tudi silna energija, ki vodi človeka k uspehom, k zmagi. Tragika pilota Fabi-ena, ki gre na nočni jxilet na južnoameriški progi pa se z njega ne vrne, daje tem opisom notranjo novelistično — čeprav včasih slabo povezano — enotnost. Odkrije pa nam mehanizem in organizacijo letalstva, ki z žrtvami napreduje že jx> utrti poti.
Knkor rečeno, ta knjiga ne predstavlja realističnega romana o sodobnem letalcu, podaja pa njega fenomen, kozmično občuteno poslanstvo ter njega poezijo, pa tudi pogled človeka, ki gleda na svet in človeka iz kozmosa. Res napetih, močnih realističnih npzorov, takih kot Žeja, ali v drugem delu tragika Tabienova in veliko, zato pa so bogate misli, nova doživetja in leno globoko povedana nova občutja, ki so nam bila neznana, pa jih nain posredujejo piloti-umeiniki. In Saint de Expery je velik umetnik in je pesnik, kljub temu, da je tudi izboren pilot. ki je prvi preletel Saharo in vzdržuje že dolgo vrsto let — kljub življenjskim nevarnostim, v katerih je že parkrnt bil — zvezo med celinami. Knjiga je lep zgled močnega besednega izražanja. lepo in močno izbrušenih čustvovanj, resnično — literarno govorjeno: ekspresi-onističnega duhovnega gledanja iz neba na zemljo nn sočloveka in na poklic, ki imfl tnalo tako močno podanih iu osebno doživetih literarnih do dob	td.
Veliki partizanski porazi v Suhi krajini in v Dolomitih
Število ubitih partizanov v Suhi krajini znaša 690, v Dolomitih je ubitih
partizanov 81, ujetih pa 32
V	noči od 14. na 15. marec so pobesnele partizanske tolpo, ki so pred nedavnim doživele hude izgube v bojih pri Metliki, pridrvele v Suho krajino, da tudi tukaj pokažejo ljudem v najčistejši obliki svojo tako proslavljauo Jtfvobodot iu »novi red«. V 6inislu povelja partizanskega poveljnika Dragana Črnogorskega: »V Hočevju je 40 belogardistov, v jurišnem napadu moramo postojanko v 10 minutah osvojiti in v6o posadko poklatil« 6e je krvavi ples začel ob pol štirih zjutraj. Ljudstvo se je takoj podalo v varstvo oddelkov vaške straže, mnogi izmed njih pa so se aktivno udeležili boja.
Kmalu je med posadko padel prvi, in 6icer Mestnik Anton iz Malih Les, smrtno nevarno pa je bil ranjen Iirovat Lojze iz Trebnje Gorice, ki je ves čas bitke fante spodbujal k junaški borbi. Ob koncu boja je izdihnil. Partizanom je uspel podvig, da se polaste cerkvenega zvonika, od koder 6o otvorili strojnični ogenj na vaščane in posadko. Vendar je eden izmed vaščanov prodrl partizanski obroč in zaprosil za vojaško pomoč, ki je kmalu prišla in kar od dveh strani: iz Vidma in iz Ribnice. Vojakom se je pridružilo mnogo fantov iz Ambrusa, Vidma in Krčanov. Po celonočni in celodnevni bitki so se partizani okrog 6 zvečer umaknili zaradi velikih izgub.
Ujetniki pripovedujejo, da je padlo okrog 40 partizanov, mnogo pa je bilo ranjenih. Med ujetniki je tudi partijski politični delegat Jenčič Ev-stahij — »Stevo«, doma iz Mengša pri Kamniku, 6tar 22 let. Kavno tedaj, ko je hotel zažgati taborišče, so ga prijeli. Ima prestreljen trebuh in zlomljeni roko in nogo. Dalje sta bila ujeta dva Tomca. Prvi, France, ki se je predal 6am, je bil nasilno mobiliziran od partizanov 18. februarja 1043; drugi, ki je doma nekje pri Vinici, je bil mitraljeeki pomočnik, že devet mesecev aktiven partizan in zagrizen partijec. Bil je takoj ustreljen. Dva partizana sta živa zgorela v hiši, ki 60 jo njuni dični bojni »tovariši« 6ami zažgali, deset jih je obležalo sredi vasi. Fantje so zaplenili partizanom dve težki strojnici, 12 pušk in mnogo streliva, zlasti bomb.
Jenčič je krepko zabavljal čez partizansko akcijo in tudi na 6voj visoki položaj ni nič kaj ponosen.
V	izdatni meri si je privoščil najvišje partizanske cvetke, tako brigadnega poveljnika »Dragana«, politkomisarja »Jožeta«, ki jo baje nek železničar, novomeškega Duleta in komisarja Zivka. Tudi vojaške zadeve je ravnodušno pripovedoval: da je poveljnik drugega bataljona — kako blesteč naziv — neki Leho. poveljuik tretjega pa Uija Badovinac iz Rosalnic.
Poraz partizanov pri Hinjah
Med številnimi »obleganji«, ki so jih partizani v preteklem tednu izvajali po Suhi krajini, so bile na vrsti tudi Ilinje. Močna vojaška in fantovska posadka je vse poskuse krepko odbila in pognala ^osvoboditelje« ljudstva v beg. Napadov na to postojanko partizani niso več poskušali.
Junaški odpor so partizanom nudili tudi fantje iz korinjske posadke, ki ji stoji na čelu Pcrko Pavle iz Ambrusa.
Pri Ambrusu padlo 100 partizanov
Najhujši spopad se je razvil med ambruško posadko ln napadajoči mi partizani. Stojnice so jib kosile, da so padali kot snopje. Ko 60 partizani uvideli, da ne bodo uspeli, so nasilno zbrali vse vaščane, starce, žene in otroke, in jim ukazali, naj gredo prosit fante, da se vdajo. Ti pa so 6trojnični ogenj še povečali; partizani so pobesneli od jeze in 6e znesli nad nemočnimi vaščani. Pobili 60 Muhiča Jožeta in Mišmaš Ivanko, v postelji ustrelili 85 letnega Vidica Antona, ostale, žene in otroke pa pretepali. Nič niso pomagale prošnje in jok nedolžnih, partizanski poveljniki so svinjarili naprej. Ubiti so hoteli tudi Tekavčevo mater, ki pa jo je prej zadela kap.
Akcijo v Ambrusu je vodil domačin Boldan Jože iz Višenj.
Požig vasi
Svoj bojni klic: ropaj, požigaj, ubijaj! so partizani v Suhi krajini zapeli na V6e grlo. Izropani Ambrus, požgani Mali Korinj, Kal, polovica Ambrusa, Brezovi dol, Visejc, Višnje, kjer je zaradi partizanskega divjanja zgorelo vsem 47 gospodarjem prav vse, Primča vas in Pagerc — kot pravijo zadnja poročila, nedolžne žrtve v Ambrusu, v Viš-
Žrtve partizanskih divjaštev v Ambrusu
Ker partizanski zločinci v Ambrusu dva dni niso inogii ugnati legionarjev, ki so junaško odbijali vse napade na šolsko poslopje, so se seveda znesli nad neoboroženim kmečkim prebivalstvom in pokazali, kako znajo osvobajati ljudi od imetja in življenja.
Tako so v torek zjutraj ob treh potrkali na vrata hiše št. 32 v Ambrusu. Ker jih domači niso takoj slišali, so kar zadivjali. ko je končno prišel odpret 32 letni domači sin Muhič Jože. Nahru-lili so ga, zakaj ni takoj prišel odpret. Povedal jim je, da jih ni slišal in da ga noga boli, saj je bil pred nedavnim cele štiri mesece v ljubljanski bolnišnici, poleg tega pa ga muči še revma-tizem. Partizan seveda za »kazen« ni znal drugega, kakor nameriti fantu puško na prsi in sprožiti. Ves v krvi se je zgrudil Muhič Jože, drugi domači pa so ubežali kakor so vedeli in znali. Skrili so se največ v podstrešju in čakali, kaj bo. Partizani so odrogovilili od hiše in smrlno ranjeni Jože je ležal ves dau v krvi, kjer je tudi izdihnil.
Pa ni bil edina žrtev partizanov ta dan. Ustreljena je bila 18 letna Ivanka Mišmaš, p. d. Brez-riikova iz Ambrusa. Partizanska krogla ji je kar razbila prsi, dokaz, da partizani načelno uporabljajo dum-dum krogle. Od partizanskih dobrot presenečena se je Tokavfičova stara mati, skoraj 80-letna ženica, p. d. Primoževa, tako prestrašila, da jo je zadela kap. Ubit je bil v hiši 70 letni starček p. d. Viharjev u jc. Na cesti je padel Alojzij Muhič iz Ambrusa št. 1. Bil je star 35 let in zapušča ženo in dva otroka. Prav tako je v vasi padel 28 letni Ivan Šinkovec, sin ambruškeca župana.
njah — Papež Franc, hčerka Marija fn mati Jera,
požig prelepe šolo v Zvirčah — vse to priča o 6il-uem divjanju partizanov.
Partizanski poraz v Dolomitih
Velika bitka pri Toškem čelu, ki se je razvila v sredo 17. in je trajala do sobo'e 20. marca med dolomitskim odredom in 1. bataljonom PPKM, pomeni a nov in hud poraz za partizane.
Dosedanja poročila pravijo, da je v bojih obležalo 81 partizanov, 32 je bilo ujetih — med njimi veliko prisilno mobiliziranih, zaplenjenega pa je bilo veliko materiala. Našli so tudi precej velikega metalca min, laslen produkt partizanov. Med ubitimi se nahajata tudi dva bataljonska politkomisarja iu en bataljonski poveljnik.
Ujetniki pripovedujejo, da vlada med partizani velika nezadovoljnost in da so jih politkomisarji in poveljniki z grožnjami in strojnicami za hrbti
Veličasten pogreb kaplana
Pozivi partizanom za predajo in za
Ljubljana, 22. marca.
V soboto dopoldne je grosupeljska in poliška okolica pospremila na zadnji poti izmučeno truplo pokojnega kaplana Hočevarja,'ki so ga člani komunistično organizacije konec oktobra lanskega leta ugrabili iz srede ljudstva ter ga nato ubili nekje v molniških gozdovih nad Šmarjem.
Dopoldne so se zbrale na Grosupljem velike kmečke množice, da zadnjikrat jx>časte 6pomin mučenca. Številna skupina znancev in prijateljev je prišla tudi iz Ljubljane. Pogrebne slovesnosti so so začele ob pol 10 z žalnim sprevodom j>o Grosupljem, ki se ga je udeležilo veliko ljudi. Po sprevodu je bila maša za rajnega. OI> koncu je spregovoril v cerkvi zbranemu ljudstvu kanonik dr. KrnljiC iz Ljubljane, ki je tudi vodil po-grebne slovesnosti. V svojem govoru jo j>oudaril, da je sedanja kruta vojska med Slovenci pač najglasnejši opomin k polioljšanju. Sedaj je čas, skrajni čas, da spregledajo vsi. Spregledati pa moramo svoje zmote prav v korenini. Kolikokrat je prav slovenska duhovščina svarila narod pred liberalnim svobodomiselstvom. ker je predvidevala. da bo svobodoiniselstvo privedlo narod v fw>-gubo. Našli so se mnogi, ki so z zasmehom zavračali te opomine. Ko se je iz svobodoiniselslva razvila komunistična inteligenca, je bila zopet du-hovščna tista, ki je svarila in opominjala pred nevarnostjo. Tudi tokrat so imeli mnoci za te opomine le gluha ušesa. Sedaj pa so prišla suha dejstva. Prišla je pokora, ki nas mora privesti k izlreznjenju.
Zunaj cerkve je medlem že čakala vse okrog in okrog velika množica Grosupeljcev in okoličanov ter čakala na pokop. Ob odprtem grobu je pokojnemu tovarišu in sošolcu spregovoril v slovo urednik »Slovenca« France Glavač. V svojem govoru je poudaril popolno upravičenost samoobrambe, ki je vstala proti tolikemu zločinstvu komunistov. Slovenski fantje niso zgrabili za puško
prisilili, da so šli v napad, ki pa se je tako klavrno končal. Partizani so v svojih napadih uporabljali dum-duin krogle.
Dozdaj ugotovljene izgube partizanov: 690 mrtvih
Med zmagovitim nastopom tega tedna so
i Nepremagana zmota
f Cas okrog prve svetovne vojne je bil značilen po silnem porastu modernizma. Po nekaterih de-telah se je ta imota po svetovni vojni naravnost razbohotila in se raivila v rama kulturna ali ver-J »ka gibanja. Ze Pij X. je moderniiem definiral kot zmoto vseh imot. In v resnici je to gibanje za katolicizem silno nevarno, ker je kakor več-
italijauske oborožene silo v spopadu s partizan- zu huiuiuhcim >»u« u»,«iuv, »n skiiui oddelki, znašajočimi več kakor 3000 mož, * glava hidra, Jii ji inova in znova »rastejo odso-
torej dosti močnejšimi od naših sil, zadalo par- kane glave.
tizanom kar najhujše izgube. Komunistični uporniki so na bojišču pustili 690 mrtvih, kolikor je do sedaj ugotovljeno. Dva sta bila ujeta, 19 upornikov pa se je javilo oblastem. Natančnejša poročila o poteku te velike bitke bomo priobčili med tednom.
*
Posledice vseh teh silovitih porazov se bodo nedvomno kmalu pokazale. Glavnina partizanske voj-
Moilernističnn miselnost v razdobju med prvo in drugo svetovno vojno nikakor ni bila docela premagana. Nasprotno, doživela je še silnejši razmah kakor prej. Ni sicer več uastopala neposredno na verskem področju, kamor more cerkveno učiteljevo posegati direktno, temveč se je omejila bolj nn idejno kulturna poprišča, kjer jo razvila silno delavnost. Dočim je zlasti še ta časa Pijj X. uastopala na področju teologije, pa nastopa danes
ske, to je vse tri udarne brigade, kakor poročajo, i bolj na področju filozofije in vseh tistih panog, ki je še vedno obkoljena v Suhi krajini in neprestano i so nekako v sredi med svetno in božjo inanoittjo: i....i_ ...4----- t„i._ :------------i >Krimski f v umetnosti, v prizadevanju po socialnem izbolj-
dobiva hude udarce. Tako imenovani odred«, ki se je zadnji čas združil z Dolomitskim, i pa je s tem zadnjim porazom doživel najbrž svoj ) razkroj.
Hočevarja na Grosupljem
prenehanje njih nesmiselne borbe
zato, da prelivajo slovensko kri, temveč le zato, da branijo življenje svojih staršev, bratov in sestra pred samovoljnim ubijanjem partizanov, da branijo svoje imetje in svoje premoženje. Spričo ogromnega števila jioklanih življenj in uničenega ljudskega premoženja smo pač popolnoma upravičeni, da govorimo o pravičnem maščevanju, saj je maščevalnost, če je v okviru zakonite oblasti, le ena izmed lastnosti, ki jih vsebuje f>ojen) pravičnosti. Toda vemo, da so med vrstami partizanov šo vedno nekateri, ki so šli krepit komu-
šanju, v gospodarski morali, na področju mednarodnih in meddržavnih odnosov, itd.
V filozofiji se š« vedno zagrizeno bori predvsem proli razumu. Francoski filozof .lacijues Ma-ritain je t svojem delu o Tomažu Akvinskem opozoril na veliko nevarnost, ki preli krščanski kulturi nd modernizma. Povedal je, da je ta nevarnost vesoljna, temeljna, kor izpodkopnvn temelje razumu, ki jo osnova, na katerem gradi krščanstvo svojo vero in na katerem jo zgrajena tudi kultura. Razum je prav za prav glavui nasprotnik modernizma. Zato jo tudi razumljivo, zakaj modernisti najbolj sovražijo filozofijo Tomaža Akvin-ca. Ta filozofija namreč od vseh najbolj odgovarja zahtevam čistega ranima, je vsa zgrajena na čisti objektivnosti, ki jo modernizem tako sovraži. Vedno bolj se spet slišijo fraze o nezadostnosti razumskega spoznavanja, a ue v tem pomenu, kakor da hi bil naš razum preslaboten, da hi mogel v vsej polnosti s spoznanjem zajemati boije bistvo, temveč t pomenu, kakor da n.iš razum sploh no
»v. av vluiiu	i 1. i\ I nu sil nivuii nuiiiu , . , .,	,	... , ..	,, . ,	.
nizem iz zapeljanosti ali pa iz. nekega napačnega ( " l"1 »poseben priti do Boga. Vodno hujša je za o navdušenja, in ki, jim je žal, da so se dali zape- < bor',a Pr,°" takoimenovanemu »razumarstvuc. ki
.. .. ____1 '	. .. 1	. . i Miniliiriiuiitiii nnniAn, rco L-a r cn.,1. n.t.l nninin
ljati. Tem kličemo sedaj le eno: odložile orožje, prenehajte s prelivanjem tolike krvi, predajte se oblastem! Ravno danes smo zvedeli od vojaške oblasti, da je zajamčeno življenje in takojšen povratek domov vsetn tistim partizanom, ki se radovoljno predajo in ki niso zagrešili kakšnega zločina. Sedaj je dana zadnja prilika, da so ustavi prelivanje krvi, dana tudi zadnja možnost rešitve nesrečnih zapeljancev. Vsi, ki imate možnost, s|ioročite to prizadetim, da se ustavi brezsmiselna partizanska iiorba, da se spet Slovenci zedlnimo J okrog tradirionalne jvišloiiosli ter izločimo iz f 6voje sredo vso gnilobo, ki nam jo zastrupila J našo skupnost.	'
Veličastnega pogrebn so se udeležili tudi za- J stopniki tatnošnjega vojaštva s komandantom J prezidija na čelu, prav tako številni zastopniki J legionarjev s Police, s Šmarja ter s Škocjatia. J Legionarji so ob grobu oddali v spomin [>okoj- J niku častno salvo.	?
Pogreb pokojnega kaplana Aniona Hočevacja ni pokazal le priljubljenosti, ki jo je rajni užival pri kmečkih ljudeh, temveč je tudi dokazal pravo mišljenje podeželskega ljudstva, ki je izrazilo protikomunistično in protipartizansko. Velika udeležba je najbolj glasno obsodila partizansko zlo-činstvo in javno manifestirala voljo, da ljudstvo vztraja v protikomunističui borbi do konca.
modernistom pomeni vse, kar spada pod pojem zakonitosti, reda, sistema in znanstvenega postopanja.
Zo na prvi hip jo spornatno, da jn sodobni modernizem hote ali nelioto v službi komunistično revolucijo in se more istovetili s kulturnim boljševizmom. Kakor kulturni boljševizem tako tudi modernizem razbija razumsko postojanke sodobno krščanske družbo ter odpira vrzeli največjemu sovražniku krščanstva — komunizmu. Svoje rušilno namene zakriva pod lažno vnemo protinacinnuli-stičnega hoja. Toda racionalizma ne pojinujo tako, kakor ga pojmujemo mi, kot zmoto. S to hnsodo razume vso, kar jo razumskega, in ker je krščanstvo v svoji osnovi razumsko utemeljeno, rationa-bile nhsecjuiuni, mu je seveda tudi krščanstvo, vsaj kakor gn oznanja katoliška Cerkev, racionalistično, torej zmotno.
šo bolj otipljiv pn je modernizem na različnih praktičnih področjih, kakor na kulturnem in sociološkem. Na kulturnem zahteva emancipacijo in popolno osamosvojitev različnih kulturnih panog. Krščanstvo jo od tukaj popolnoma izločeno in potisnjeno le v liturgiju in r razne nabožne vaje. V javna vprašanja, čeprav so iirazito verskega ali verskohrnnibnega značaja, so ne smo vtikati. Pri nas se je ta miselnost najbolj poknzaln oh vprašanju komunistične Osvobodilno fronto. Tako so naši modernistično usmerjeni duhovi učili, dn lii morala duhovščina r sedanjem spopadu med komunisti ter med hranilci krščansko vere in kulturo
Najdba trupel podžupana Pogačnika in tovarišev t rSIr^^^
I	r r	r	O	r bodlim fronti; čo bo nastopila proti njej, bo storila
Vaška straža iz Dev. Marije v Polju Je po tru-dapolnem in dolgotrajnem iskanju in poizvedovanju našla 20. t. m. trupla podžupana Pogačnika in ostalih žrtev na Cerju. Vsi fantje so imeli vtis, kakor da hodijo po ogromnem pokopališču. Tu pa tam se je kdo spotaknil ob kako gomilo, vsepovsod se je širil 6nirad razpadajočih trupel, ki jih je zverjad od kopala.
Kmalu so našli grob podžupana Pogačnika: iz tal je štrlela bela koščena roka, in ko so odkopali gomilo, so videli lobanjo, okostje in lase. Kraj se se po opisu partizanov popolnoma ujemal. Truplo, pokrito komaj za ped s prstjo, je ležalo z nogami navzgor, glava je bila skoraj oh gorski stezi; nekaj korakov od groba raste drevo in veja v višini člo-
veka nosi še sledove vrvi, s katero je bila nesrečna žrtev prevezana med mučenjem.
Našli so tudi truplo nekega partizana, učite-ljiščnika Pavčiča Ivana, treh Jakošev Ln Cankarja Milka.
Pogreb podžupana Pogačnika bo v torek ob
nekaj nekrščanskega, ker bo segla na politično področje, kamor posegati ne sme. Kor je pa slovenska duhovščina storiln svojo dolžnost, ji očitajo sedaj, da je izdaln krščanstvo! Po njihovem mnenju je namreč akcija Osvobodilne fronte neko narodnostno gibanje, kamor naj so duhovnik
rogreo pocizujiana rogacmna no v ioreK oo a .................... niunmr,	„„, nn .,....>,.„..» ■■■
pol 5 popoldne; ostale žrtve so prepeljali v Bizo- J Cerkev ne vsiljujeta, ker ie pač narodnost neka
..M. 1.:__!!L I. . J. ___1____IJ________-i l I__1 ! !_____T nAnnlnnilln cn n« /tulninn rrnilnnla I - i «n n l.. pahvLa
vik, kjer jih bodo pokopali na praznik Marijinega oznanjenja.
Zvedele so se tudi nekatere podrobnosti iz zasliševanja pokojnega Pogačnika. Zasliševalec mu je povedal, da 6e bo lahko rešil smrti, če le pristane na program Osvobodilno frrmte. Pogačnik je kategorično odklonil, nakar jc bila sklenjena smrtna obsodba.
Partizani — morilci Stanka Stanovnika
Lansko leto je bil v Horjulu ubit Stanko Sta-novnik, sorodnik pokojnega dr. Aleša Stanovnika, enega glavnih organizatorjev komunistične Osvobodilne fronte in bodočega partizanskega »ministra«. Stanko je bil po zgledu svojega sorodnika pristaš Osvobodilne fronte, in je gotovo kot ožji sorodnik tako visokega funkcionarja moral uživali med komunističnimi vrstami velik ugled. Kljub temu pa je bil od komunistov ubit. Njegova smrt je bila v začetku zelo skrivnostna, kajti nihče ni mogel verjeti, da so lastni tovariši ubili tako odličnega člana svoje organizacije. Sedaj pa je že podrobno znano, da je Stanovnik postaj žrtev komunistov, ker se jim je kot bivši krščanski marksist zdel vendarle premalo zanesljiv. Dobili smo pismo njegovega tovariša, ki je ta v njem sporočil domačim zadnje pozdrave Stanka Stanovnika. Takole se glasi to pismo:
Spoštovani! Čeravno vem, da bo moje plačilo krogla, ako bi moj komandant zvedel, da sem Vam sporočil o smrti Štankota, se vseeno čutim dolžne-
ga, da Vam kot njegov zvesti tovariš sporočim njegove zadnje želje:
»Tovariš, pozdravi v mojem imenu domače in jih prosi odpuščanja.«
Danes se mi jo po tolikem trudu posrečilo j priti v Vaš kraj, a Vam osebno no morem izro- \ čiti sporočila. Izrekam Vam iskreno sožalje, saj J sem ga poznal do dna srca. Bil je čvrst, a vendar J dobrega srca, zato je z menoj vred in šo mnogimi J drugimi težko prenašal krivice, ki jih moramo mi i sami delati na nedolžnem slovenskem ljudstvu. Zato jo skušal pobegniti, pa so ga prej zasačili in "" ustrelili. Umrl je kakor toliko Slovencev že, po nedolžnem, a imenovan »izdajalec«. Molite za njega in za vse, ki smo verjeli, kar so nam obetali, a smo po lastnih izkušnjah spoznali svojo veliko krivdo, ki so ne da več drugače popraviti kakor s kroglo. Pozdravljeni! — Tovariš Stanetov.«
Tako zaključuje svoje priznanje partizan. Ker ni verjel besedam jx>štenih in iskrenih ljudi, temveč rajši temnim in neznanim voditeljem komunizma, je padel v pogubo, iz katere ne vidi nobene rešitve.
popolnoma samostojna vrednota, ki zanjo versko in mornlno zahtevo no veljajo.
še bolj kakor na kulturnem pn jo opaziti vpliv modernizma tudi pri nas na sociološkem področju. To se kaže predvsem ob vprašanju komunizma. Tu so modernisti soglasni v tem, da je treba s komunisti narediti sožitje. Glodo komunizma samega so mnenjn. da je njegova nadvlad« pn? nekaj nujno zgodovinskegn. čemur se ni mogočo izogniti. Vsak odpor proti njemu bi bil torej nesmiseln, šo več: kar sc posebej tiče katoličanov, jo t nasprotni z bistvom katolicizma, če se r oboroženo silo zo-perstavljajo nastopu komunistične revolucij«.
A to sta lo dva najvidnejša odtenka to miselnosti. ki so polagoma in neonnzno. a vedno silnein uveljavlja tudi med takimi, ki so šo včeraj veljali kot izrazito krščansko nsmerjenl duhovi. Duhovna revolucija je vedno bolj nevarna od ziinnnio, fizične, kajti prva jo tej vodno vzrok, druga le rn-sledica prve. Zato mora biti našn pozornost obrnjena tudi nn duhovno temelje, iz knterih se širijo strupeni hlapi rušenja in anarhije.
Turistova planinska doživetja brez r; ja
Brez okovank in nahrbtnika ter — pomislite, tudi brez cepina sem se podal onega dne v višine. Vreme je bilo sončno, jasno in brez vetra. Pravo vreme za planinca! V mišicah me je zasrbelo. Zemlja je bila še gola, le nekaj vresja, teloha in pomladnega žefrana je spominjalo na novo življenje. Ko sem se ozrl v višine, sem zagledal tisočere repke na leskah, pa drobne brstiče na brezinih vejicah, ki so se odražali na nebesni modrini kakor nenavadno lepa in čudovita nežna koprena. Vsak letni čas ima svoje čare. Poleti se veseliš zorenja v naravi, v jeseni paseš oči po čudovitih barvah gozdov. pozimi poslušaš pesem belih zvezdic, spomladi pa se ti zdi vsaka, in še tako skromna zelena bilka kakor prijetna znanilka zemeljske obnove. In če zagledaš tri ali šliri marelične popke, ki so se razcveteli, tedaj ti je duša polna lepega pričakovanja. Tedaj veš, da je blizu čas, ko bo zagorelo drevje v neštetih barvah, ko se bo ogrnilo polje v velikonočno oblačilo.
Bil je pravi pomladanski dan, ko sem se začel vzpenjati. V delovni obleki sem se dobro počutil in sonce me je grelo v pleča. Čeprav je bil vznon težaven io koncem koncev tudi ne
brez nevarnosti, sem začel žvižgati. Od nekod se je oglasil kos kakor da bi mi odgovarjal. Vzpel sem se prek V6ega, kar je zagrinjalo razgled. S severne strani so se prikazali v nebo štrleči vrhovi Kamniških planin. Snežišča so se svetila, kakor da bi se kopala v snegu, orjaške Čeri pa so kazale svojo tisočletno prelest v tako jasnih obrisih, kakor da bi jih držal na rokah in jih gledal od blizu.
Reči moram, da sem se poglobil v doživetje planinca, dokler ni završalo nekje spodaj: koko dajsl, koko dajs!, kokokoko dajs...! Kaj neki je to moralo hiti? Ah, nekaj zelo navadnega, nekaj zelo vsakdanjega — kura je znesla jajce. Spomnil sem se. da gre dejansko samo za planinsko nadomestilo. Sem namreč športnik. In o športu pravijo, da je nadomestilo za življenje in udejstvovanje v naravi. In ker nisem bil nikoli prijatelj nadomestil, sem se lotil nečesa, kar je pristno: vrgel sem se v delovno obleko, vzel v roke na mesto cepina vrtno žago in se vzpel na staro hruško. O vzponu sem že povedal, da je bil kolikor toliko težaven in tudi ne brez nevarnosti. Mišice pa so ostale zveste, prijemi so držali in kmalu sem 6e majal v visoki krošnji.
Od tam je bil lep razgled na okolico vse do gorskih velikanov, s snegom obloženimi.
Začel sem bolanizirati, kakor se spodobi za pravega planinca. Oko je iskalo cvetnih brstičev, mladik in suhih vej. Ugotovi! sem, da se bom moral vzpeti še višje, če bom botol razredčiti in pristriči v nebesno modrino štrleče mladike na vrhu. V vitkih vejah seni začel slikati za prijemi, začel pa sem tudi ugibati, če bodo veje zdržale ali ne. K sreči nisem več tako težak kot nekdaj: veje so zdržale in se začele sumljivo majati. Še na misel mi ni prišlo, da bi popustil — za planinca se kaj takega ne bi spodobilo, in končno, v tveganosti je f>osebna draži Nazadnje sem bil tu gori lansko jesen, ko sem obiral rumene hruške, debele kakor glavica novorojenčka. Tudi takrat so se spreletavali občutki alpinista v skalah, obral pa sem jih vse do zadnje. Če bi jih kupil na frgti. ne bi dobil tako lepih in jih tudi ne bi bil tako vesel. To je podobno kakor z očnicami: samo na tiste si ponosen, ki jih utrgaš nekje v skalah, slabičem neprislopnih.
Tako je torej bilo z mojo alpiriisliko brez cepina. Žagal sem suhe veje in rezal prepogoste, do bodo drevesa lažje dihala. Ves popoldan sem se plazil po hruškah in jablanah, po češnjah in slivah. Priznati moram, da je bil to prijeten šport in mimogrede tudi koristen •— kar pa spada že v področje umnega sadjarja. Ko sem tako preredčil in očedil kakih deset dreves, sem bil utrujen, kakor da bi se vzpel na visoko goro Očnic res nisem videl ali sleča. pač pa gredice špinače, radiča in rožnatega zelja spodaj na vrtu. Tudi teh je bilo veselo oko. dvakrat veselo! Rekli boste, da sem prozaičen, faz pa vam odgovarjam, da sem samo sodoben. Zakaj bi tarnal. Če je treba delati; veliko poezije je v delu pod vedrim nebom in pomilovanja fx> vredni^ samo oni, ki si ga nočejo ali ne morejo privoščiti. Ali ie greh. če združiš koristno s prijetnim in če dopustiš dotnišljji, da te zaziblje v doživetje planinca?
$ho£uM novica
Koledar
Torek. 23. sušen: Jožef Oriol,- b poznavalec; Pelagija, mučenica; Olon, čkof.
Sreda. 24. sušca: Gabrijel, nadangel; Simon, otrok; <Latin, škof.
Zgodovinski paberki
22.	sušca:
1. 1595. se je rodil A n t o n i u s vanDyck poleg Kubensa najpomembnejši slikar flamukega baroka. \'an l)yckovi jiortreti se ločijo od vseh tovrstnih kasnejših del jk> j>osebni lirično nadah-njeni enovitosti. Zanimala ga jo predvsem religiozna snov; slikal je pasijone in Madone. Van Dyckova dela so posebno močno vplivala na razvoj angleškega slikarstva; zadnja leta je namreč delal največ na Angleškem, tam je i. 1641. tudi umrl —
1. 1782. se je podal papež Pij VI. osebno na Dunaj, da bi pregovoril Jožefa II., naj preneha s svojimi cerkvenimi reformami. Cesar je sicer jx>glavarja katoliške cerkve slovesno sprejel,, toda njegovim željam ni ustregel —
1. 1805. se je rodi! v Ljubljani skladatelj Jurij M i h e v c. Šolal se je v Ljubljani, kjer je končal gitnna/.ijo, nato pu se je posvetil samo glasbi. V javnost je stopil z vojaško koračnico ob priliki ljubljanskega kongresa. Odšel je na Dunaj, kjer si je v kratkem pridobil precejšen ugled. L. 1826 so izvaiali na Dunaju tri komične opere, njegove kompozicije, v naslednjih letih še druga njegova dela. Naijvoniembnojše njegovo delo je opera >Rerht behalten die Planeten«. Zadnja leta ie preživel na Francoskem, kjer je tudi umrl 1. 1882 —
1832. leta le umrl v Weimarfu Johann Wolfgang C o c t h e, prvak nemške književnosti.
23.	sušca:
I. 1754. so je rodil v Zagorici pri Moravčah Jurij baron Vega. študiral je v Ljubljani in vslopil jx> dokončanih študijah k vojakom kot ladijski inženir, pozneje jo prestopil k topnišlvu in postal profesor za matematiko. Odlikoval se jo v liojih s Turki in Francozi. Slaven je postal zaradi izdaje logaritmov, ki se odlikujejo jx> točnosti in ol»sežiiosli. L. 1802. so ga našli mrtvega pri nekem mlinu ob Donavi in šele 30 let j>o njegovi smrti so ugotovili, da ga je umoril tamkajšnji mlinar. Moravčani so mu postavili lep spomenik. Ljubljana pa je poimenovala po njem eno izmed svojih ulic —
I. 18-13. je posegel sardinjskl kralj Karel Albert v 1 o m b a r d s k o zadeve. Za pomoč so ga prosili uporni Lomhardi z Milanom na čelu, toda kralj se je obotavljal in s tem omogočil avstrijski vojski neoviran umik v trdnjavski četverokot. Poseg Karla Alberta v Lombardijo je vzbudil v Italiji splošno navdušenje; jiovsod so se zbirale skupino prostovoljev za »sveto vojno', na čelu vsem slavni Giuseppe Garihaldl. Toda med italijanskimi vladarji ni blo sloge. Kmalu so v.-i odpoklicali svoje čete; osamljenega kralja je nato premagala avstrijska vojska pod poveljstvom Hadeckyja pri Sv. Luciji In Custozzi. Karel Albert se je umaknil preko Ticina in sklenil premirje —
1. 1S19 je prišlo po prekinitvi premirja do bitke pri Novari. Piemontske čete, ki jim je poveljeval poljski general Chrzanowski. so se sicer pogumno upirale, toda Radeckv jih je premagal in prisilil k umiku. Po tej nesreči se je Karel Albert odpovedal prestolu v korist sinu Viktorju Emanuelu II., ki je nato sklenil z Avstrijo dokončni mir.
Rovi grobovi
-f- Alojzija Šegula. V soboto je umrla v Ljubljani mati in gospa Alojzija Šegula, vdova po poštnem uradniku. Blago mater so pokopali v ponedeljek ob pol treh popoldne. Sveta maša zadušnica bo v torek, 23. marra pri Sv. Jožefu ob 7 zjutraj. Naj rajni sveti večna luč, vsem njenim dragim naše iskreno sožaljel
i^sarsEBsaagBsaacBaaaaaBassoacBBB
SKRIVNOST
—	Nemška akademija, lektorat v Ljubljani,
priredi v sredo, dne 24. t. m. v mali dvorani Filharmonično družbe koncert baritonista mona-kovske opere gospoda Erika Jorgensen, ki ga na glasovirju spremlja g. VVerner Dommes. Koncert se začne ob 18. Na programu so: F. Schubert, 15. Schumanu, J. lirah ms, H. \Volf, R. Trunk in K. Strauss.
—	Uprava Kina Sloga obvešča, du bo njena blagajna izdajala ob dnevih premierskih predstav zopet vstopnice z označbo sedežu, ker noče, da dobi vsak posetnik tega kinu tudi svoj sedež, ki mu -pripada. Predstave se više ob teh dnevih redno ob 14.30, K).30 in 1H.30 uri.
—	Lep prvi pomladanski dan. V nedeljo, 21. t. 111 je bil začetek pomladi. Bil je res lep prvi pomladanski dan. Barometer se je dvignil iu je napovedal, da bo lepo vreme trajalo šo dalje. Tako lepega vremena v marcu že kmalu nismo imeli Vremenski zapiski za zadnjih 5 let navajajo. da je bil primerno tako lep marec leta 1938. Takrat je bilo le malo dežja. V 4 deževnih dueh
ga je padlo 30.4 mm. Naslednje leto, 1969, je imelo 8 deževnih dni in 47.7 mm dožja. Tudi leta
1940.	je bil marec razmeroma prav lep in topel. Bil pa jo nekoliko bolj moker. V 8 dneh je padlo 83.5 m m dežja. Zelo deževen pa je bil marec leta
1941.	Takrat je močno deževalo. V 11 dneh jo ombrograf zaznamoval kar 131 111111 dežja. Lani je bilo sicer 16 deževnih dni. a padlo je le 40.3 nun dežja. Tako vidimo, da smo imeli v zadnjih 3 letih marca razmeroma lepo in toplo marčno vreme. pa le malo dežja. Kakor je pričakovati, _ bo najbrž letošnji marec odnesel rekordno nizko številko deževnih dni in tudi prav nizek rekord . mokrote.	|
—	Žalni venci, aranžmaji, izbira lončnic in cvetja — »ROŽA«, cvetličarna.
—	Po stoječih vodah led. V nedeljo se je jutranja temperatura dvignila nad ničlo. Zaznamovan je bil jutranji minimum + 2.2° C. Barometer je v nedeljo dosegel stanje 769.9 mm. V |>onede-Ijek zjutraj pa je naslonilo nekoliko hladnejše vreme. Po stoječih vodun, zlasti iki barjanskih jarkih in mlakužuh se je napravila tunka ledena skorja. V soboto ie bil zaznamovan temperaturni dnevni maksimum +9.2" C. v nedeljo najvišja temperatura + 11.3°. V ponedeljek najnižja jutranja temperatura —2" C. Barometer v ponedeljek 768.7 mm. V ponedeljek zjutraj ni bilo ne megle, ne slane.
iz Jel® ira ži^Ijemla - © J tu in ta m
Iz Gorizije
je najlepše delo slavnega pisatelja A. Fogazzara, ki ga je pisal dve leti.
Skoraj vsi podatki v tem delu so avtobiografski, pesmi pa so vzete iz »Knjige o nesmrtni ljubezni«, ki jo je pripravljal, a nikoli objavil. Mnogi kritiki postavljajo to delo nad vsa druga Fcgazzarova dela. — Kupujte to lepo delo, ki slovi v svetovni književnosti.
V kratkem bo v »Slovenčevi knjižnici« izšla nova bolgarska povest
»LJUBEZEN KRAUIČNE SOFIJE«
-^HBBHnranBSSBBnBSansBBBKBBBBBBBBB
Pastirski list 7.a post 19-13. Naš prevzvišeni nadpastir je poslal svojim vernikom kratek pa toplo in prepričevalno pisan pastirski list, v katerem obravnava temeljno misel naše sv. vere: ljubezen. Najprej govori o bratovski ljubezni in pravi: »Ni kraja na svetu, kjer bi ne bila ljubezen do bližnjega nujna in bi ne bila prvi predpogoj mirnega sožitja in nravstvene ter gospodarske blaginje človeške družbo«. V drugem odstavku govori o delih ljubezni in naglasa, da je treba poučevati in voditi po pravi poti, vse, ki so v zmoti. Nato poudarja medsebojno spoštovanje in ugotavlja: »Eden izmed izrazov bratovske ljubezni je medsebojno spoštovanje, in sicer ne samo spoštovanje do osebe bližnjega kot celote, ampak tudi do njegovega premoženja; kajti poleg pete zapovedi, ki prepoveduje škodovati bližnjemu na življenju in zdravju, jo tudi sedma, ki prejioveduje krasti in škodovali bližnjemu na blagu«. Ob zaključku daje nadškof duška &voji iskreni želji po miru: »Svet čuti potrebo po miru, a le malo stori, da bi ga bil vreden. Pravijo ljudje z majhno vero, da nas je Bog zapustil. Bolj pametno bo vprašanje, ali nismo mi Boga zapustili. Pravi mir nam more dati lo Bog in njega moramo zanj prositi*in storiti vse, da tako velikega daru ne boino nevredni.«
Pomagajte zapuščenim! V odredbah, ki jih je izdal naš nadškof v izpopolnilo svojega pastirskega lisla in v želji, da bi se njegova naročila tudi izvedla, je tudi naslednja, ki priča o njegovi prisrčni ljubezni do vseh trpečih: »V vsaki du-iiovniji naj se ustanovi kaka dobrodelna družba, ki ho skrbela za reveže, bolnike in zapuščene. V duhu krščanske vzajemnosti skrbite tudi za vse, od vojne prizadete!«
Duhovniška vest. G. Jožico Kragelj, dozdaj kaplan v Idria, je imenovan za kurata na Luico.
Poroka. V Caporetto se je poročil trgovec g. Mirko Mašera iz spoštovane Mašerove družine, z gdč. Ivo Mašera iz Luico. Bilo srečno!
Z Gorenjskega
Spojitev Lnkovice in Krašnje. Po naredbi šefa civilne uprave sta bilit občini Lukovica in Krašnja združeni v uradno okrožje Lukovica. Občinska pisarna v Krašnji je bila zaprta in prene-šena v Lukovico, kjer se sedaj upravljata obe občini jxid enim komisarjem. Prebivalcem Krašnje to 6eveda nt bilo po godu in so večkrat prosili, naj se jim kakor koli pomaga. Deželni svetnik je sedaj odredil, da so vsak teden enkrat tudi uradne ure za prejšnjo občino Krašnjo v Krašnji.
Priročnik za gorenjske šole vodjo. Okrožni šolski svetnik Helmut Prasch v Kamniku je izdal priročnik za mlade šolske vodje na Gorenjskem z naslovom: »Die Atifgabe«. Gorenjski tednik pravi, da je to prvi posrečeni poskus, da se da na Gorenjskem na težkih in odgovornih mestih služečim učiteljem navodilo, s katerim bodo zmogli svoje velike naloge.
Novice iz Litije. Krajevni skupinski vodja Rolim je 4. marca uvedel v službo novo voditeljico ženstva Radischnig, ki je ta dun tudi že govorica zbranim sodelavkam o nalogah žene v vojni. Dne 6. in 7. marcu izpeljana nabirka za zimsko pomoč je vrgla 4700 M. Pri tem so si stekle velike zasluge požrtvovalne žene iz Litije in litijski SA možje.
Gorje pri Bledu. Pred nedavnim je bilo zborovanje članov stranke v Gorjah. Na zborovanju se je poslovil okrožni vodja dr. Ilochsteiner od dosedanjega skupinskega vodje Dippolda, ki je sam prosil za odpustitev. Krajevno skupino je sedaj prevzel vodja žage »Goliana« Leitner.
Krajevne voditeljice ženstva iz radovljiškega okraja so imele šolanje na Bledu. Učile so se zlasti, kako se da s skromnimi sredstvi izdelovati čedne in lične igrače. Šolanje je bilo zaključeno z večurno zabavno prireditvijo.
Iz Šmartna pod Šmarno goro. V petek, dne 5. marca je imel okrožni govornik Eixelsberger zborovanje kmetov v Šmartnem. Razpravljal je zlasti o načelih pridelovalne bitke. Predzadnjo nedeljo je govoril v Tacnu prebivalstvu okrožni vodja Kuss. Orisal je jiolitični iu vojaški jioložaj in naloge, ki so s tem nastale za vsakega posameznika. Celo ob strani stoječi ali s sovražnimi novicami prepojeni so mogli izvedeti iz njegovih navdušenih izvajanj, kako velikanska in nepremagljiva je moč Nemčije. — Delavcu Rudolfu Zormanu io po daljšem bolehanju umrla njegova 32 letna žena Marija. Pet nedcletnih olrok, med temi par dvojčkov, je ostalo brez matere.
Poroka._ V Ratečah sta se poročila Alojzij Erlah in Uršula Kerštajn.
S Spodnjega štajerskega
Vitez železnega križa s hrastovim listom doma iz Radgone. 0. marca letos je bil jiodeljen vitezu žele/nego kri/a in polkovniku JohanU Micklu poveljniku brigade oklepnih grenadir-jev kot 203. vojaku nemške oborožene sile hrastov list k dosedanjemu odlikovanju. I^olkovnik Micki jc že 13. novembra 1941 kot poveljnik polka oklepnih grenadirjev pred robnikom dobil viteški kri/cc železnega križa. Sedaj si; je pa jiosebno izkazal v obrambnih bojih pri Rževu v decembru iu letos v januarju. Odlikovani polkovnik se je rodil leta 1893 kmetu Matiju Micklu v Zcnkovcih pri Radgoni. L. 1914 je bil poročnik pri obmejnem polku. Od leta 1920 pa je bil dalj časa v 5. kolesarskem bataljonu nekdanje avstrijske vojske. L. 1938 pa jc jKistal podpolkov-nik in bil imenovan ia poveljnika oklepnega oddelka.
Matura v Mariboru. Pred nedavnim so opravili učenci 8. razreda na Tcgctthoffovi gimnaziji v Mariboru maturo. Zrelostni izpit je napravilo vseh 17 učencev abiiurientov.
Obrtniški jubilej. Te dni je praznoval 20-letnieo ustanovitve svoje obrti ključavničarski mojster J. Jevšek iz Maribora. Mariborski dnevnik se ga spominja kot vnetega Strankinega delavca.
Rekord v porokah. Prva polovic« meseca marca je prinesla izredno veliko porok v M ir;-boru. Medtem ko se je v zadnji fiolovici meseca februarja poročilo le 41 parov, se je v prvi polovici marca poročilo v Mariboru kar 72 parov.
40-letnica poroke. Včeraj sta praznovala v Mariboru 40-leinico poroke višji skladiščnik Ignac Aršič in njegova soproga Adela. Aršič jo že 16 let inkasant tvrdke Schenker & Co.
Srebrna poroka v Celju. Zakonca Franc in Flora Kiinig sla 16. marca praznovala srebrno poroko. Graški dnevnik ob tej jiriliki poudarja privrženost Konigove družine k Reichu. Slavja so se poleg drugih udeležili okrožni vodja Dorlmeister in vsi uradni vodje celjskega okrožja.
Smrtna kosa. V Mariboru so umrli: 72 letni bolniški strežnik Ivan Majhenič, 81 letna zasebnea Karolina Koliler iz Studencev, 81 letna zasebnica Marija Vabič roj. Šunko, 79 letni občinski revež Anton Smisel, sinček železu, nameščenca Emila Zupe iz Studencev, 80 letna hišna posestnica Barbara Kolar iz Studencev, Jakob Dvoršak iz Po-brežja, 87 letna Mari ja Skube roj. Jurjevič, pri Sv. Miklavžu pri Ptuju ie umrla 82 letna vdova ravnatelja realke Matilda Miki roj. Repič, v Celju je 17. marca umrl veleposestnik Franc Plaskan iz Orle vasi pri Braslovčah. Rajni je bil znan {>0 vsej savinjski dolini. Bil je izredno velik, ineril je skoraj dva metra. Dolgo vrsto let je bil tudi zapriseženi cenilec pri okrajnem sodišču. Dočakal je 72 let. V Celju je umrla 74 letna Terezija Pietevšek. V Ormožu je umrla Pepi Majerič. — Na severnem bojišču je padel 23 letni Anton Fer-lež, dobrovoljec v polku gorskih lovcev, doma iz Maribora. Na srednjem vzhodnem bojišču je padel podčastnik v polku oklepnih lovcev 22 letni Gerhard lleidberg, doma iz Šmartna v Rožni dolini.
Iz Hrvaške
Ustanovitev katoliške župnije v Šidu. Na prošnjo katoličanov v šidu je hrvatsko notranje ministrstvo dovolilo ustanovitev katoliške župnije v tamošnjem kraju. Dosedaj je Žid spudul pod kutoliško župnijo v Gibarcu.
Pospeševanje glasbe in petja med delavstvom. Kulturno-prosvetni odsek Hrvatske delavske zveze je razposlal na vsa delavska društva v NDII okrožnico, s katero jim priporoča ustanavljanje pevskih in glasbenih odsekov iu društev.
Industrijska podjetja v NDH. Po zadnjih statističnih podatkih ima NDH 1600 industrijskih podjetij z okoli 2200 pogoni.
Proslava četrte obletnice obstoja slovaške države. Dne 14. t. 111. so tudi v Zagrebu slovesno proslavili četrto obletnico obstoja slovaške države. Dopoldne ob enajstih je bila slovesna služba Ivo/.ja v stolnici, katero je opravil ob številni asistenci prevzv. dr. Salis Sevis; Navzoč je bil slovaški poslanik v Zagrebu dr Josip Cieker z vsem osebjem slovaškega poslaništva, diplomatski zastopniki ostalih zavezniških držav, člani hrvatske vlade in raznih hrvatskih kulturnih in gospodarskih ustanov Poglavnikn je zastopal general Ivo pl. Perče-vič. Po zahvalni službi božji je bil ua slovaškem poslaništvu velik sprejem.
Nova zakonska odredba v Zagrebu. Na predlog hrvatskega notranjega ministra je Po-glavnik NDII jKidpisal zakonsko odredilo, po kateri lahko hrvatsko notranje ministrstvo zu-seže ne samo prazna stanovanja in sobe, temveč tudi opremljena stanovanja za nastanitev državnih civilnih ali vojaških funkcionarjev. Uredba točno določa, koliko stanovanjskih jiro-štorov sme imeti na ruzpolago posamezna družina. Tako odredba predvideva, da sme imeti posamezna oseba ali zakoniki par brez otrok samo eno solio, družine z otroki dve ali tri sobe. Za ločene osebe, ki žive skupno z otroki, sta določeni dve sobi. Osebe, ki izvršujejo svoj poklic doma. smejo po objavljeni uredbi imeli še poleg stanovanjskega prostora tudi delovno sobo.
Palača višje pedagoške šole. V zagrebškem Maksi mir ju bodo v kratkem pričeli zidati palača za višjo pedagoško šolo. V palači bo imela svoja prostore tudi mešana ljudska in mešana nižja srednja šola. Poslopje bo moderno zidano ter bo v njeni prostora za 1000 dijakov. Stroški za postavitev novega šolskega zavoda bodo znašali okoli 20 milijonov kun.
Ustanovitev telovadnega društva ▼ Zagrebu. Z zakonsko odredbo hrvatske vlade so v Zagrebu ustanovili Hrvatsko telovadno društvo, ki ima svoje prostore v palači doma bivšega Hrvatskega Sokola.
Iz Srbije
Srbija sc je odločila za Evropo. To misel je razvijal srbski prosvetni minister Vclibor Jonič na velikem ljudskem zborovanju v Nišu, kjer se je bilo zbralo okoli pet tisoč ljudi iz mesta samega in njegove okolicc. V nadaljnjih izvajanjih je minifter poudarjal, dn je samo na ta način mogoče, da sc ohrani srbski nnrod in da si samo na ta način lahko zagotovi v novi Evropi tisto mesto, ki mu pripada.
Formiranje delovnih skupin občinskih uslužbencev. Da bi poljedelska delavnost beograjske občine ne trpela zaradi jioman ikon ja delovnih moči in dn bi občinski uslužbenci s svojim vzgledom dali dokaz svojega visokega pojmovanja državljanskih dolžnosti in da bi se ob-činskn zemljišča čim boljše obdelala, je predsednik beograjske občine Dragi Jovanovič izdal odredbo o formiranju delovnih skupin iz kadra občinskih uslužbencev. V delovni skupini morajo sodelovati prav vsi občinski uradniki in uslužbenci, od ravnatelja pa do zadnjega sluge in ne oziraje se na spol, poklic aii položaj. Dela bodo trajala najmanj devet tednov, ter jih bo treba opravljati v marcu, uprilu in maju vsak dan od 8—14 ure.
Reden šolski ponk v Beogradu. Ljudske šole, ki o v Beogradu jiosebno v zimskrtn času delovale večinoma samo v skrajšanem pouku, so ta mcsec zopet pričele z rednim vsakdanjim jKiukom. V kolikor pa je zeradi pomanjkanja jirostorov v enem šolskem poslopju nameščenih več šol, imajo posumezne šole pouk vsak drugi dan.
Ladijski promet med Beogradom in Zemunom je sedaj urejen tako, da ladje vozijo desetkrat na dan v vsako smer.
Dobro razmerje med srbskim ljudstvom in bolgarsko vojsko. Sofijski dnevnik »ITtro« je pred kratkim objavil članek o vlogi in delovanju bolgarske vojske v Srbiji. V njem med drugim poudarja, da ni treba prav nič prikrivati dejstva, da je lansko leto srbsko ljudstvo sprejelo zasedbeno bolgarsko vojsko v Šumadiji z velikim nezaupanjem, ponekod celo sovražno. Po enoletni zasedbi teh krajev po bolgarski vojski se je pa, po zatrjevanju omenjenega sofijskega dnevnika v odnosu srbskega ljudstva do bolgarske vojske, zgodil čudež. Disciplinirana bolgarska vojska je povsod vpostavila in zagotovila red ter je upornike v notranji Srbiji likvidirala. Ti so posebno v okolici Niša poskušali s svojim rovarjenjem motiti pomir-: jevalno in prijateljsko vlogo bolgarske vojske, toda : že meseca marca lanskega leta so bila vsa upor-' niška gnezda uničena. »Utroc zaključuje nato svoje poročilo s trditvijo, da vlada med Srbi in Bolgari sedaj popolno soglasje.
Drobna ljubljanska krotka
Večer Santlovlh skladb v veliki fllhar-monlčnl dvorani. To je naslov koncerta, ki ra bo priredila v petek, dne 26. t. 111. Glas-uiiiR Malica v proslavo 60 letnice slovensko-,-n skladatelja in umetnika prof. Saše .Santa. Poleg solistov: pianistko Marte Biz.ia-iove, Ropranislke, oporne pevke Man.ie Mlej-likove, violinista Alberta Dermelja. violi-lista Ivana Zmnonda in Ljubljanskega ko-liornega tria (Dermelj, Šedlbauer, Lipovšok) )i> naslopil prvič v letošnjem letu Šolski :bor Glasbene Matice pod vodstvom ravnanja Mirka Poliča. Začetkom tekočega Sol-ikega leta je začela Glasbena Malica po-lovuo s posebnim šolskim /.borom z naine-iom, da izvežba in pripravi mlade pevke n pevce za poznejšo udejstvovanje v kon-■ertnem zborovem petju. Prvi nastop Sol-ikcga zbora bo na šantlovem večeru v pe-ok. dno 26. t. m. ob pol 7. Zbor bo pel nje-rova triglasna zbora r spremljevanjein kla-■ i:\ia: Mala prediea in Ribič. Predprodaja .-stopnic za koucerl jo v Knjigarni Glas-jcuo Matice,
Umetna gnojila gredo v denar. Pomla-
linsko obdelovanje polja ter pripravo za letino so povzročilo med številnimi ljubljanskimi malimi gospodarji in pridelovalci v teh tednih zelo veliko povpraševanje po umetnih gnojilih. Kakor znano je že sednj v Ljubljani obdelan sleherni razpoložljivi ko-š"• clt zemlje, toda ljudem manjka hlevske.ga gnoja, ker Ljubljančani pač niso živinorejci. Zato potrebujejo mnogo umetnih gnojil. Kdor je mogel, je apno potre^el po zemlji že v Jeseni ali čez žitno; apno spnda predvsem on tako zvnno kislo zemljo, zlasti nn Barju. Povsod, kjer se bohoti rastlina kislica. po vsoti manjka taki zemlji apna. Sedaj pa ljudje povprašujejo predvsem za kalijevo sol. kl
je potrebna predvsem krompirju, pa tudi drugim ok^pavinam in zlasti kapnsuieatn. Vendar preveč gnojiti s kalijevo soljo krompirju ni dobro, ker tak krompir rad hitro gni.io. Dobro je, ako ljudje vprašajo prej strokovnjaka, koliko kalijeve soli morejo po-tresti na določeno zemljo. Trgovine, ki imajo kalijevo sol v zalogi, pa tudi druga gno-'ila, kakor dušikova, razne fosfate itd., de-ajo sedaj dobre kupčije.
Zaradi konjske tatvine obsojen. Mnlt kazenski senat na okrožnem sodišču v Ljubljani je pred dnevi sodil o večji konjski tatvini. V Clevelandu 1. 1111.1. rojeni in v Cerknico pristojni satnski delavec .lože Za-krajšek je ponoči 25. januarja lani posestniku Josipu MarUnčiču v Dol. Jezeru pri Cerknici iz hleva odpeljal par konj. tako 6 tet slaro kolulo in prav toliko starega konja, ki sta bila vredna 30.01111 lir. Pri tatvini Je Zakrajšku pomagal še neki človek, ki ga sedaj iščejo oblasti. Pred sodniki je obtožence priznal tatvino obeh konj. Ilil je zaradi ziočlnslva tatvino obsojeu na 2 lcfi robi je.
V Ljubljani umrli od 12.—18. marca:
Klencha Viljem, SO let, železničar v p., Vidovdanska cista 0; Itus Marija, 77 let, žena posestnika, Vidovdanska eesla 0: ltaška Oton. 45 let. trgovec, Gradišče 17; Ažmati Jerica roj. IJrbas, H;l let, vdova finančnega uradnika, Vidovdanska eeRla 0; Bernard Zofija ro.i. Martinčlč, *81 let, vilova trgovca, Mlšičeva cesta 1-11 ; Hlntcrlechner Uršula roj. Nago-Hn. si ImI, vdova no čevljarskem mojstru in I iuhijansketn meščanu, Krankopanaka ul. 21: Petrič Katarina, M let, služkinja, Japljeva ulica 2: llurnik Marija roj. 7,enko, 66 let, vdova niitnišlicga nadzornika, Cesta na Brdo 10; 1'eterliu Alojzij, 7i let, duhovnik, Šmart-
no ob Savi 16; Korbar Marija roj. Četešnik, 68 let, vdova pleskarskega mojstra, Dolenjska cesta 48; Knez Marija, sestra Korona. 86 let, šolska sestra, Vidovdanska eesla SI; Bre-skvar Jerica vdova Brun, 86 let, zasebnica, Lepi pot 3; Dekleva Anton, 76 let, profesor glasbo v pokoju, Funtkova 97i Tomine Ivuna roj. Kes, 68 let, žena železničarskegn zvuuič-nika v pokoju. Galjevica 78; Vebor Uršula roj. Knnčnik, 73 let, vdova mizarskega mojstra, Kožna dolina. Cesta XV-!); Smerekar Božo 3 in pol mesece, sin železniškega uslužbenca, Sv. 1'otra cesta 81; Gornik Marjeta roj. Turk, 711 tet, vdova posestnika, Vidovdanska cesta 0: Crotnik Viktorija ro.i. Brl-šček. 70 lot, vdova finančnega inšpektorja, B!eiweisova cesta 52; Pirnian Franc, 73 let, železniški uslužbencu v pokoju, Vodiuataka ulica 17, In Oblak Ivan, bo let, užitkar, Tržaška cesta 85.
V ljubljanski bolnišnici umrli: Rchernik Marija ro.i. Dretnik, 45 let, žena voznika električne cestne železnice, Subičeva ul. 3; Cerv Franc. 61 let, mestni trošarinskl paznik v pokoju, Gerbičcva ulica 16; Auer Karel, 26 let, uradnik, Prečna ulica 8; Mitič Djordje, 3-1 let, uradnik državnih železnic. Bez.ctiškova .".I: Dolenc Franc, 53 let, gostilničar, Vrhnika, Cankarjev Irg 3; Milhofer Mnrija roj. Sehifman, 77 let, vdova privatnega uradnika, ltesljeva cesta 31; Bevčič Marija roj. Hemškar, 43 let, Tržaška eesla 5; Ciher Janez, 3!) let. šofer, Mlrosodna 1; Sabor Janez. 22 let. Hadoviea 57, Mellikn-Crnomelj; Uranič Andrej, 65 let, posestnik. Jarše 4, ob'inn Jožica: Jesenovee Ivana, 2 leti. hči dninarja, Sinja gorica 17 pri Vrhniki: Lap Frančiška. 84 let. zas. vzgojiteljica. Znlijak 4. in Mula-vašič Ciril, 45 let, trgovec, Vrhnika.
Poizvedovanja
Našla sta se dva k'Juča na obroču'. Izve so v Kožul ulici 41-1, ilcsuo.
Gledališče
Opera:
Torek, 23. marca, ob 17: »Travlata«. Izven. Gostovanje Zlate Gjungjenčeve, članice beograjske Opero. Zvišane cene od 35 lir navzdol.
Sreda. 24. marca, ob 17: >Tlials«. Izven.
Ceno od 28 lir navzdol. Četrtek, 25. marca ob 17.: »Evgenlj Onje-gin. Izven. Gostovanje Zlato Gjungjen-eeve.
Petek, 26. marca, ob 17: »Janko In Metka«.
Kod B.
Gostovanje Zlate OJtingJenčeve, Slanice beograjske Opere. Danes bo pela priljubljena pevka eno svojih posebno doguaulh partij: Violetto v Verdijevi »Travlatt«. S to partijo je postala pri nas posebno popularna Pevsko čustveno podani lik in igralsko Izčrpno knrakteriziran je zapustil v spominu gledalcev najgloblji dojetn. — Alfreda bo pel Čuden, očeta Janko. Ostala zasedba: Flora — 1'oličeva, Anina — Hamša-Uova, GnMon — B. Sancin. Douphol — Ali-žlovar, Oblgny — Dolnlfar, dr. Grcuvil — I.upša, Dirigent D. Zebre; režija in scena: C. Debevec; zborovodja: F. Simoniti; koreograf: inž. P. Golovin.
Drugo gostovanje Zlate Ojung.lenPeve. V četrtek 35 t. in. bo pela glavno žensko partijo v Cajkovskega operi »Evgenlj Onjegln«. Tudi kol Tatjana jc žo znana in ceitjenn pri občinstvu. Opozarjamo na njen nnstf»p v tej partiji, kjer ima priložnost, da ustva l-i povsem nasproten lik kakor je Violetta Ostala zasedba partij bo običajna. Onjegina bo pel Janko, Olgo — Golobova, Lenekega - Sladoljev.
D r n m a i
Torek, 23, mnrca; Zaprto.
lireda, 24. marca, ob 17.30: »Prava ljubezen«
. Premieru. Ucd Premierski.
Četrtek. 25. marca, ob 17.30: »V Ljubljano jo dajmo«, lted Četrtek.
Roberto Bracco: »Prava ljubezen«, dialog v treh dejanjih. Osebe: Heleno — Vida Juvanova, Hugou — Jan, natakar — Verdonik, krčmarica — Kraljeva, Sofor — Košlč. Dejanje so godi: v predsobi majhnega hotela, v sobici zakotnega hotela na deželi ln v zakonski spalnici. Delo jc zreilr«! Jože Kovič, Premiera bo 7.a abonma red Premierski v sredo 24. t. m. ob 17.3t.
Naznanila
RADIO, Torek, 23. marca: 7.M lfivart ta
romance. — 8 Napoved časa; poročila r Italijanščini. — 12 Plošče. — 12.30 Poročila v slovenščini. — 12.45 Lahka glasba — 13 Napoved časa; poročila v italijanščini. — 13.10 Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini. — 13.12 Pesmi itaiijauake zemljo; orkester vodi dirigent Petralia. — 14 Poročila v italijanščini. — 14.10 Koncert radijskega orkestra; vodi dirigent M. Sijanec. Lahka glasba. — 15 Poročilu v slovenščini — J7 Napoved časa; poročila v italijanščini. — 17.10 Pet minut gospoda X. 17.15 Koncert vloloncellsta Luigia Crlarap-pa; pri klavirju Enrichetta Petaccljsva. — 111.30 Poročila v slovenščini. — 111.45 Valčki, polke in mazurke. — 20 Napoved časft; poročila v italijanščini. — 20.20 Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini. — 20.30 Godbo posadke IX. zone Cnmielc Nore vodi dirigent Sotnando. — 21.10 Italijansko glasbo vodi dirigent Artnando Ln Kosa 1'arodl. 22.20 Orkester pesmi; vodi dirigent Angelini. — 22.45 Poročila v italijanščini.
LEKARNE. Nofno službo Imajo tclrsrne:
mr. Bukarčlč, Sv. Jakobn trg 0; mr. Kamor, Miklošičeva c. 20; uir. Murmajer, Sv. 1'otra c. 78.
Naše sedanje visoke številke niso nič novega
Dandanes smo navajeni, da kar tako šarimo isokimi številkami. Pa to ne le na področju fizike in zvezdoslovja, kjer slišiš imenovati bili-
jone in tnljone, ne da bi se pri tem kaj začudil. Celo na denarnih trgih se nič več ne čudimo visokim številkam, ko smo bili med prvo svetovno vojno tudi navajeni šariti z milijoni za prazen nič. Navzlic temu si domišljamo, da so visoke številke lastne samo našemu času, vendar so take visoke številke imeli tudi že v starem veku.
Že v staroveškeni finančnem svetu so imeli mnogo takega, kar ni skoraj nič manjše kot sodobno velikostno razmerje. Največje premoženje starega veka je bilo Krasovo in so ga cenili na 7000 talentov. T atent je veljal v današnjem denarju okrog 30.000 lir, torej je premogel bogati Kras 21 milijonov lir, — vsoto, ki je bila glede na tedanjo kupno moč in na tedanje ruz-mere tako visoka, kot so zdaj miljarderske bogatijo. Pravilnost podatkov o Krasovem premoženju je potrjena tudi s tem, da je dal o priliki svojega triumvirata pogostiti rimsko prebivalstvo. Zasedlo je 10.000 miz, pri vsaki mizi je bilo 20 osob; torej je iz svoje lastne blagajne pogostil 200.000 ljudi, kar ni majhna stvar.
Največ dolgov je imel v starem veku Kra-sov tovariš Cezar, ki se je zaradi svojega načina vladanja zadolžil pri raznih oderuhih za dva tisoč talentov. Ko je bil izvoljen za državnega upravitelja v Španiji, ga njegovi upniki niso pustili prej odpotovati, dokler ni Kras postal njegov porok za 830 talentov. V Španiji si je Cezar pridobil mnogo zaslug in je tudi mnogo zaslužil, tako da je ob svojem povratku poplačal vse 6voje dolgove in je ostal odslej nogataš. Po pontinski iu numidijski vojni je izročil državnim blagajnam zaklade v vrednosti 20 milijonov lir.
Manj znano je, da so bivala taka bogastva tudi že 2000 let prej, in sicer v starem Babilonu, kjor 6ta obe bančni podjetji »Egibi in sinovi« in »Muraššu in drug« imeli v rokah vse denar-stvo ob zakonito določenih obrestih 20 odstotkov, če je bilo za podlago srebro; in 30 odstotkov, če je bil za podlago ječmen — zakaj v navadi je bilo, da je bila žetev zasežena že pri *etvi.
Neskončno bogastvo si je pridobil Aleksander Veliki. O priliki njegove svatbe s hčerjo Darija je svoji vojski poplačal dolgove v znesku 20.000 talentov, (pa izračunaj, koliko milijonov je to v sedanjem denarju!). Pri tem si lahko mislimo, koliko denarja jc še imel v svoji državni blagajnil
Keopsova piramida
Velikanske številke so povezane tudi z nekaterimi slavnimi stavbami starega veka. Tako Je bilo po llerodotovih navedbah zaposlenih pri gradnji Keopsove piramide 100.000 delavcev in sicer 20 let, lcar bi lahko primerjali z uporabo delovne moči pri gradnji Panamskega prekopa, ki je najobsežnejša tehniška tvorba nove dobe. Ta piramida sestoii iz 210 plasti in vsebuje 2,300.(HK) posameznih Kvadratov. A ne le teh-
niško, tudi znanstveno so številke Keopsove piramide jako značilne. Stari Egipčani so brez dvoma obvladali zvezdoslovne podatke, ki so si jih morali novodobni strokovnjaki šele po večletnem raziskovanju pridobiti. Tako je na primer že na tej piramidi označeno trajanje krogotoka precizije enakonočja (25.827 let), kar je težko določiti. Obseg piramide v višini tal kraljeve grobnice meri natačno 25.827 piramidnih col. To je merilo, ki je skoraj povsod uporab-
ljeno in je zaznamenovano tudi na granitni plošči pri vhodu v kruljevo grobnico. Ni čudno, da ne manjka niti Ludolfovo število, ki označa razmerje med premerom in obsegom kroga in ki ga je Ludolf van Ceulen v 16. stoletju iznovu iznašel.
Mogočne številke najdemo tudi v Babilonu. Po Herodotu je imelo mesto obliko kvadrata s strunico 22 km. lo je približno toliko, kolikor meri scverno-južni premer Velikega Berlina, llerodotovi podatki so potrjeni z današnjimi raziskavami. Obzidje ob Evfratu je bilo visoko 20 m in dolgo 30 kilometrov! Zatorej je imelo mesto Babilon rajši več ko 2 milijona prebivalcev.
Za naše pojmovanje so tudi nenavadne mere poedinih zgradb. Obeliski, ki so bili iz enega sumega kosa, so bili visoki po 45 m. Najmogočnejši skladi te vrste se nahajajo pri Jupitrovem templju v Baulbeku, v stari Palmiri. Ob vznožju templja, v višini 6 metrov, so vzidani kvadri, ki so široki 4.26 m in visoki 4.60 m in to v dolžini 21 metrov, kur ustreza te/i 1 milijon kilogramov.
Tudi kupola znane Teodorikove grobnice v Ravenni sestoji iz velikanskega monolita s premerom II metrov in z višino 5 metrov, ki so ga bili iz Istrije pripeljali v Raven no.
ln kakšne so mere staroveških predorov! Kralj Hiskia je v 7. stoletju pred Kr. dal graditi vodovod za Jeruzalem, in tn vsebuje 5^5 .m dolgi predor, ki je bil najdaljši v starem veku. Čudno je, da poteka v krivulji črke S. Začeli so ga nn obeh koncili, pa so delavci natančno v sredini trčili skupaj, šc daljši (833 m) je bil predor vodovoda na Samosu in sicer v 5. stoletju pred Kr. Tudi tu je bila razlika pri snidenju delavcev le majhna, komaj 1 meter. Kako so v podzemlju dobili pravo smer, se pa ne bo nikdar pojasnilo.
Veličastni so bili rimski vodovodi. Od 14 vodovodov v Rimu, je bil dolg vodovod Aipia Macia 00 km. Atjua Claudia pa 150 km, in to je dolžina, ki jo je tudi dandanes le izjemoma dobiti. V Rimu ie prišlo na vsakega prebivalca 1» 500 litrov vode na dun.
Vojska in ladje
Jako zanimive so številke velikih starove-ških armad. Največja, to je Kserksesovu armada proti Grčiji, je štela baje 1 in pol .milijona vojakov, med njimi je bilo seveda največ 100 tisoč pravih, uporabnih vojščakov. Kscrksesovo brodovje je bilo pač največje, kar ga je bilo kdaj na morju. Vsebovalo je 3000 prevoznih ladij in 1200 bojnih ladij. Le še enkrat v zgodovini, in sicer v srednjem veku, v liojih Mongolov proti Japoncem, se jc pojavilo slično bro-
| dovje. Vsebovalo je 4000 ladij, a jih je tajfun
vse uničil.
Mere staroveških ladij niso bile prav nič majhne. Ladja, ki je pripeljala vatikanski obelisk v Rim, je bila 2500 tonska. Slavni Irojam-bornik lliera iz Sirakuze, ki ga ui bilo moči zasidrati nikjer drugje v Sredozemskem morju kot v Aleksandriji, je bil 6000 tonski in je bilo na njem prostora za 4000 veslačev, ki so veslali tako, da je plula ta ladja z naglico <) km na uro. Manjše ladje pa so plule tudi s hitrostjo 15 km na uro.
Potovan je po suhem je prav za prav po odličnih rimskih cestah prav hitro potekalo. Rimske ceste v Alpah so bile na višinah 2300 m. V nobeni rimski garniziji pa niso bili noben dan brez svežih ostrig in morskih rib.
Iz starega veka izhaja tudi najdaljša pot, kar so jih sploh kdaj opravili ljudje v strnjenih vrstah Vojaki Aleksandra Velikega so prehodili na svojih pohodili iz Macedonije v Egipt, nato skozi južno Azijo do Indusa in nazaj skozi Babilon v Macedonijo najmanj V).000 km, torej tri četrtine zemeljskega obsega! Drugi rekord nn tem področju dobimo v srednjem veku, ko so Mongoli na pohodu v srednjo Evropo prehodili 1S.OOO do 20.000 km. šele na tretjem mestu je Napoleonov pohod v Rusijo.
Cene in razkošje
Življenje v starem veku je bilo sorazmerno z vrednostjo denarja neskončno poceni. Navzlic temu pn so zahtevali za luksuzne predmete take cene, ki se nam dozdevajo naravnost blazne. Tako je bilo treba v dobi cezarja Avgusta plačati za kilogrnm škrlatasto barvane volne iz Tira kar 6000 lir. A če pomislimo, da so dobili iz 10.000 škrlatnih školjk komaj I gram škrlatnega barvila, se taki ceni že nič več ne čudimo. Še dražja je bila svila. V časti perzijskih vojn, ko svile ni bilo moči dobiti iz Daljnega Vzhoda, je stal kilogram svile do 70.000 lir. še v dobi rimskih cesarjev je stal kilogram škrlataste svile 20.000 lir. Prav težko si predstavljamo, kakšno rnz.košno življenje so imeli tedanji imoviti krogi in kako neizmerno veliko so morali imeti denarja.
A tudi samo kot časovna doba je stari vek povsem oddeljen našemit pojmovanju. Manjka nam sleherno merilo, da bi se mogli z mislimi in čustvi poglobiti v dolio pred več ko 4000 leti. Kar se je zgodilo pred 100 leti. to lahko razumemo in to dobo tudi precej poznamo od leta do leta. A čim gremo nazaj za letnico 1000 let pred Kr. rojstvom, se nam stoletje dozdeva kot časovna enotn in pozabljamo, da že stoletje obsega tri človeške rodove z vsemi njihovimi usodami. In čez 2000 let liodo ljudje prav tako mirno šli mimo naših današnjih važnih dogodkov, knkor storimo mi s prvimi tremi tisoči leti naše zgodovine.
Prerokovanja
Ko so jeseni 1. 1941 prerokovali meteorologi J potisniti svoje koreninice tako globoko, da ne zmrz-(vremenoslovci) na podlagi raznih obširnih raču- ne — in miške se ne zarijejo globlje kot seže
nov v poteku zvezd in ritmičnih krivulj, da bo zima (1941-42) ena najhujših in najdaljših, sem se prdav boječe in strahoma odpravil za svojo pot. Strah me je bilo od znanstva in učenosti napovedanih grozot, pa sem stopil k našim pomagačem, k rožam in živalim. In sem videl, da se je podlcsek le za polovico tako globoko kot lani zaril v zemljo in da se je poljska miška prav malo skrila pod zemljo in si malo zrnja pripravila za zimo. Kar takoj sem vedel: učenjaški računi so napačni. Zima ne bo huda. Zakaj, če noče podlesek umreti, mora
Izkrcavanje planinskih oddelkov v pristanišču, ki ga upravljajo italijanske čete.
zmrzal in imajo tem manjšo zalogo živil, čim milejša je zima. Ali ni to naravnost nepojmljivo, da se zatekamo k računarjem in učenjakom, da verjamemo matematiki in prerokovanju iz zvezd le zato, da bi zvedeli nekaj vsakdanjih stvari, do katerih izlahka pridemo, če le imamo oči odprte in če le malo čutimo s prirodo? Ce sem kdaj zapazil, da sedajo siničice zmeraj samo na take žitne bilke, na katerih je žito najprej dozorelo in da si ose poiščejo le tiste sadeže, ki so najlepši in najbolj sočnati, tedaj mi ni treba iti na kako biološko ali poljedelsko preizkuševališče, da bi šele ondi zvedel na podlagi poizkusov, katero žito je tisto, ki bo najprej dozorelo in najbolje za setev in bo najbolje obrodilo. Če ima človek bister pogled za sedanjost, za tisto, kar je, bo znal tudi marsikaj napovedati in prerokovati. Tudi dandanašnji ni izumrlo vedeževanje, tisto vedeževanje, ki ga ima kak ovčar, ko s svojo čredo že vnaprej sluti, kar se bo zgodilo, in vedeževanje kake stare ciganke, ki sklepa iz sedanjosti na blagoslov ali prekletstvo. — Ko sem letos objavil članek, kakššna da bo letošnja zima, sem prejel veliko pisem o tej zadevi. Preprosti ljudje so mi napisali prav duhovita opazovanja. Tako so mi n. pr. govorili o glistah-dežev-nicah, o polžih, gobah, mahovju, o ptičih. To, kar so preprosti ljudje razbrali s peg in lis na kakem jabolku, se mi zdi veliko več vredno ko opazovanja sončnih peg. Ce mi bo kak zvezdoslovec dokazal, da zavisi usoda jabolka od sončnih zakonov, tedaj bom razumel, da obratno ne bi obstojale spremembe sončnih peg, če ne bi imeli tik pred nosom zakonov o jabolku. Ali je to znano, da moremo z glistami bolje določiti tlak in mokroto kot z najboljšim barometrom jn higrome-trom? Ali je to znano, da polži, prav tako ko podgane v potapljajoči se ladji, brž pobegnejo, kadar jim preti voda, in pribeže na kamenja in plotove takoj, ko začne talna voda le malo naraščati? Ali se more moč sonca določiti s pogledom na žile kakega lista podobno kakor skušamo dognati bodočnost s pogledom na človeško roko? In ali se more dognati, ali mesec narašča ali pojema, če opazujemo rast drevja in vsebino njih moče? Lice prirode vas nikoli ne vara. Znanstveni računi nas pa zavajajo na kriva pota. Tu gre za to, kakšna razlika je med tistimi ljudmi, ki so
Spisal Karel Jaroiuir F.rbcn.
NOČ GA JE ZAJELA SAMEGA SREDI DREVES. ZATO SE JE RAZVESELIL, K') JE NALETEL NA KOČO. V KATERI JE 21 VEL OULJAR.
MM
KRALJ GA JE ZAPROSIL. NAJ MU POKAŽE POT IZ GOZDA, ON PA JE ODGOVORIL: >ZEL0 RAD, A ŽENA JE BOLNA, LN KDO BI TUDI HODIL PONOČI 1/. GOZDA?«
Evropski velesejmi v letu 1943
Res je, da se je zaradi vojne skrčilo število evropskih veleseimov. Vendar bodo tudi letos velesejmi, po onih deželah, ki se jih vojna ne dotika neposredno. Tako bo bolgarski velesejeni v Plovdivu od 26. aprila do 9. maja Madžarska bo v Budimpešti priredila svoj velesejem, ki bo velikega pomena za vse podonavske poljedelske dežele. Danska bo imela svoj narodni velesejem v Fredericiji, Francija pa pripravlja velesejem v Parizu, Marseilleu in Bordeauxu, in mednarodni sejem v Lyonu. V švici bo velesejem od 1 do 17. maja v Baselu. od 11. do 2G. septembra v Lau-sanni. Dva mednarodna sejma v Španiji bosta od 10. do 25. maja v Valenciji, a v Barceloni od 10. do 26. junija. Mimo tega bo v Španiji še pokrajinski sejem v Bilbaou (v avgustu) in v Sa-ragosi (v oktobru).
še polnokrvni, živi, za življenje dovzetni in občutljivi, in med onimi, ki so od same logike že zdavnaj neumni in od vede nevedni. Tem veljajo one strašne besede: »In ker so mislili, da so pametni, so postali neumni.«
Molčeči Stradivari
(Nenavadne zgodbe slavnih gosli.)
Veliki mojstri violine so s svojim čuciovi-tim posluhom in tehniko igranja popolnoma očarali in ljudska domišljija je splela okoli njih čudežna pripovedovanja. Kralja gosli Tar-tini in Paganini sta bila na slabem glasu, češ da sta sklenila pakt s samim hudičem. Pa tudi njih instrumenti, ki so jih izdelali največji . mojstri, so bili prepleteni najrazličnejših pripovedk in legend. Dejansko imajo nekatere dragocene in slavne gosli svojo čudno usodo — in so na videz kot dragulji, ki naj prineso svojim lastnikom srečo ali bedo, življenje ali smrt.
V British Museum v Londonu so shranjene gosli, na katere je i^ral hudičev violinist Paganini do svoje smrti. Podaril mu jih je nek prijatelj umetnosti, ko je zaigral pri kvartanju trideset frankov. Odtlej dalje je hodil Paganini od lahkoživih zapravljivcev do skopih se-bičnežev. L. 1807 je igral samemu Napoleonu svojo vojaško sonato »Napoleon«, in sicer na struni »G«. Na tej sami struni je igral s tako neznansko tehniko, da so se mu vsi čudili. I ri-povedka namreč trdi, cla je zadavil svojo ženo in sicer samo zato, ker so mu bila njena čreva potrebna za »G« struno. Celo njegovi osebni prijatelji so ga obsojali zvez s hudičem, kajti nikrio iii mogel na njegov instrument ničesar zaigrati. Nuj jc bil šc tako dober violinist, ko je vzel v roko Paganinijevo violino, je bilo slišati vse polno samih disonanc. Paganini jc namreč oglaševal strune le na nek polton, struno »G« pa je uglasil celo za terco višje.
Nenavadno usodo je imela tudi violina Amati, katere lastnik je bil neki Antonio Lolli. Ko je ta 1. 1802 umrl, je njegova violina brez sledu izginila. Nekega zimskega dne 1. 1S12, ko je jahal kapetan konjeniškega regimenta Com-te Armand dTllesne preko zasneženih ruskih polj — njegovo četo so bili uničili Kozaki pri prehodu čez reko Berezino — je zagledal med pobitimi in zmrznjenimi vojaki nekoga, ki je bil oblečen v še dobro ohranjen kožuh. Comte Armand dTllesne je že na pol obnemogel od mraza mrtveca slekel in našel na svoje veliko začudenje v podlogi kožuha všito violino. Ko jo je grof prinesel v Pariz, se je izkazalo, da je violina Lollijeva. Toda nikdo ni vedel o zagonetni smrti Lollija ničesar povedati. V Parizu se je violina zopet izgubila. Šele čez deset let se je pojavila na Norveškem, kjer si jo je pridobil slavni violinist Olc Buli. Z nezmanjšano milino glasu je Ole Buli priredil z njo mnogo koncertov po Evropi in Ameriki. Leta 1880 je ta v Bergenu umrl in spet se je instrument ne-znanokam izgubil. In šole pred kratkim, 1. 1938, jo je po dolgem času našel nek slikar v podstrešni sobi svoje hiše kraj velikega slapu Nia-gare v Ameriki in jo spoznal po Bullovcm podpisu.
Kot »prinašalka smrti« je veljala tudi violina Romea Dannija. Ko je slednji leta 1799 igral nanjo v Genovi, je nenadoma umolknila in Danni ni spravil iz nje nobenega glasu več. Sum zaradi nenavadnega dogodka je padel na njegovega nasprotnika Salvadorija, ker je potegnil prej enkrat z lokom preko strun. Danni ga je pozval na dvoboj, pri katerem pa je sam našel smrt. Toda Dannijcvi sorodniki so pri-
segli krvno osveto. V naslednjih j>etnajstih letih je umrlo zaradi onemelih gosli nenaravne smrti nič manj kot 22 ljudi, šele petdeset let pozneje je nek francoski fizik razvozljal uganko te violine. Kobilica ima namreč posebnost, da pri močnem razgretju popusti. Ker je kobilica Dannijeve violine pri tem popustila, so strune ohlapele in je bilo torej nemogoče spraviti iz instrumenta kakšen ton.
Nenavadna naključja violin nam je vedel poročati tudi Jean Meillet, znani zbiralec gosli. On je imel Irbunsovo violino, ki jc bila za dobo tristo let v posesti neke ciganske družbe. Za to violino je bilo značilno, du je vsakdo, ki jo je imel, hitro obogatel, toda kmalu mu je tajinstveni instrument prinesel tudi smrt. Dokazano je, da je dejansko umrlo dvanajst ljudi, ki so podedovali to Irbunsovo violino, nenaravne smrti. Dva je pokopal meteor, eden je postal žrtev besnega bika, zadnjega je pičila strupena kobra ...
»Le violon de mort< — to strašno ime je nosila neka druga violina, ki jo je Jean Meillet pred leti prodal v Ameriko. Med francosko revolucijo je bil ta instrument last družine De Ceradac. Vsi družinski člani na so drug za drugim končali pod giljotino, te dvanajstletni Julien De Ceradac je ostal pri življenju. Ko je gorela njihova graščina, je mladi Julien otel od vsega bogatega premoženja edinole violino. Odtlej dalje je potoval kot poulični goslač in spremljal črne vozove, na katerih so vozili žrtve krvavega odra. Zraven giljotine so pele njegove gosli neznansko lepo in tolažile nesrečne žrtve revolucije. Toda tudi tn mladi nedolžni violinist je končno našel strašno smrt
pod sekiro. Neka angleška princcza je dobila njegove gosli, toda bala se je njihovega prekletstva in prodala jih je Meilletu.
Mnogo slavnih violinistov kot Dragonetti, Corelli in Paganini je vedelo poročati, da pomeni, če se struna med igranjem strga, bližnjo nevarnost. Leta 1846 jc igrala violinistka Maria Milanollo v Parizu na svojo violino. Nenadoma je prekinil njen koncert vreščav glas — počila je struna. Ne da bi bila le malo osupla, je Marija smehljaje se in brezskrbno napela novo struno nn instrument. Naslednjega dne je zbolela. Takoj je dala poklicati zdravnika, o katerem je mislila, da jo bo gotovo ozdravil. Toda nič ni pomagalo: naslednjega dne je umrlu za hndo mrzlico. — Približno deset let kasneje je priredila njena sestra Terezija z isto violino v Kolnu na Nemškem violinski koncert. Malo pred njenim nastopom je tudi njej počila struna. Tudi nje ni malenkostna nesreča niti malo presenetila. Silno ploskanje in odobravanje, ki je sledilo uspelemu konccrtu. jo je prisililo, da je ponovno stopila na |iozorišče. Ko je stopila na oder, se je smehljaje poklonila — v tistem trenutku pa je zagledala svojo mater v*o prestrašeno in zaskrbljeno, ki spušča na oder železen zastor...
»Naznj, Terezija U ji jc zaklicala mati.
Umetnica je vsa prestrašena stopila za korak nazaj in v naslednjem trenutku jc zgrmel zastor z vso svojo težo na oder, na kuterein jc stala nesrečna Terezija.
Stradivari po, o katerem menijo, da je izdelal vse, ali vsaj večino teli zauouetuih instrumentov — moiči...
S. S. VAN niNE:	26 t
Umorjeni Kanarček
__«_
Jasno ie bilo, da 6e je Spotswoode silno bal, da bi prišli v javnost njegovi odnosi do dekleta. Nekaj časa je molče gledal v stran.
»Razumem vas,« je končno izjavil. »Vendar pa bi bilo strašno, če bi prišle v javnost moje lahkomiselnosti.«
»To lahko preprečimo,« je pomirjujoče izjavil Markham. »Obljubljam vam, da ne boste klicani, če to ne bo neobhodno potrebno... Zdaj pa bi rad vedel, če ste poznali nekega doktorja Lindquista, ki je bil, kakor so mi poročali, plesalkin zdravnik?«
Spotsvvoode je bil očividno v zadregi.
»Nikdar nisem slišal tega imena,« je dejal. »Gospodična Odeli mi ni nikdar govorila o svojih zdravnikih.«
»Ste morda kdaj slišali ime Skeel... ali pa vam je morda gospodična kdaj imenovala nekega To-nyja?«
»Nikdar!« je odločno odvrnil Spotswoode.
Markham je umolknil, kar je ji6iio pričalo o njegovem razočaranju. Tudi Spotsvvoode je molčal. Cez nekaj ča6a pa je povzel besedo.
»Nerodno mi je priznati,« je izjavil, »vendar pa je resnica, da sem bil precej navezan na nesrečno mladenko. Upam, da je njeno stanovanje ostalo še tako, kot je 4>i!o prej.« eNkoliko je okleval, nato pa je dejal s prosečim glasom: »Tako rad bi ga videl še enkrat!«
Alarkham ga je prijazno pogledal, nato pa je zmajal z glavo.
»To nikakor ne bi bilo pametno. Teletoni6t bi | vas takoj spoznal. Zelo verjetno 60 tam tudi časnikarji... in tedai bi bilo nemogoče, da bi vas mogel še ščititi pred javnostjo «
Spotsvvoode je bil videti razočaran, a ni rekel nič. Nekaj minut je vladala tišina. Končno pa se je Vance sklonil naprej in vprašal:
»Ali se morete spomniti, da bi se bilo zgodilo kaj nenavadnega v času, ko ste bili ob vrnitvi iz gledališča pri gospodični Odeli?«
»Kaj nenavadnega?« Je začudeno vprašal Spotsvvoode. »Ravno nasprotno. Pogovarjala sva se, ko pa sem videl, da je utrujena, sem ji voščil lahko noč in odšel, potem ko sva se dogovorila, da se sestaneva danes popoldne.«
»In vendar vse kaže, da je bil nekdo skrit v stanovanju ob času, ko ste bili vi tam.«
»O tem skoraj ni nikakega dvoma! Iz njenega krika bi bilo mogoče sklepati, da se je prikazal iz skrivališča takoj za tem, ko sem zapustil sobo.«
»Ali niste prišli na to misel takrat, ko ste zaslišali njen krik?«
»Seveda. Ko pa mi je dejala, da ni nič in da naj greni domov, sem si razlagal njen krik na ta način, da je bržkone zadremala in zakričala v spanju. Vedel sem, da je utrujena in ko sem jo zapustil, je sedela v naslanjaču poleg vrat. Zdelo se mi je, da je krik prihajal od tam ... To je mojo domnevo še bolj potrdilo...«
»1 a zadeva je silno zapletena,« je izjavil Vance in nekaj časa molčal. Nato pa je povzel besedo.
»Ste morda slučajno pogledali omaro v sprejem-nici? je bila odprta ali zaprta?«
S[X)t6woode je namršii obrvi, kakor da 6e trudi, da bi se spomnil, a brez uspeha.
»Mislim, da je bila zaprta. Ce bi bila odprta, bi bil to bržkone opazil.«
»Torej bi tudi ne mogli vedeti, če je ključ tičal | v ključavnici ali ne?«
»Gotovo ne. Ne mogel bi vam niti povedati, če je sploh kdaj bil tam kak ključ.«
Pogovarjali smo se še kake dobre pol ure, nato pa se je Spotsvvoode poslovil in odšel.
»Čudno,« je pripomnil Markham, »da se je tako resen mož pustil očarati od takega metuljčka!«
»Meni pa se to zdi popolnoma naravno« ga je zavrnil Vance. »Vedno si isti nepoboljšlj vi mora-
Sumljivi dokazi.
Sreda, 12. septembra ob 9.
Naslednji dan ni samo mnogo doprinesel k razvoju zadeve Odeli, ampak je ta dan Vance dejansko posegel v delo policije. Skrivnostni primer ga je tako zanimal, da se je zavzel zanj; toliko bolj, ker je spoznal, da po navadni poti policija te uganke nikdar ne bo mogla rešiti. Markham ga je prišel iskat ob devetih, kakor je 6am želel, in na6 odvedel v svojo pisarno.
Heath nas je že nestrpno pričakoval. Zmagoslaven izraz na njegovem obrazu je pričal, da ima dobre novice.
»Stvar se ugodno razvija!« je* dejal, kakor hitro srno sedli. Sam pa je bil preveč vesel, da bi mogel mirno sedeti. Stal je poleg Markhamove mize in vrtel debelo cigaro med prsti. »Snoči ob šestih smo ujeli našega gizdalina... Pa še kako lepo smo ga ujeli? Eden izmed policistov ga je opazil, ko je stopil iz avtomobila in krenil proti zastavljalnici. Policist je pomignil tovarišu, ki je bil v službi v isti ulici in oba sta šla za njim. Pridružil se jima je še en stražnik in V6i trije so
planili na našega krasnega Tonyja prav v trenutku, ko je hotel zastaviti ta prstan.«
Pri teh besedah ie policist položil na mizo pred Markhama prstan iz platine s štinoglatim biserom.	.„..,,.
»Bil sem v uradu, ko so ga privedli in tako) sem poslal Snitkina k sobarici gospodične Odeli, da ji pokaže prstan in jo vpraša, če ga pozna.«
»Toda,« se je kakor slučajno oglasil Vance, »tega prstana plesalka ni imela na roki tisti večer, ko je bila umorjena.«
Heath ga je nekaj trenutkov zamišljeno gledal, nato pa je dejal:
»Saj to nič ne de. Vzet je bil iz znamenite skrinjice... ali pa se ne imenujem več Heath!«
»Res,« je zamrmral Vance in postal navidezno brezbrižen.
»Zadeva je zdaj urejena. Tu imamo neizpodbiten dokaz, da je Skeel neposredno zapleten v zločin: umor in rop!« je izjavil Heath, obrnivši 6e k Markhamu.
»Kaj pa pravi Skeel o tem?« je z velikim zanimanjem vprašal Markham. »Brez dvoma 6te ga nemudoma zaslišali.«
»Seveda!« je odvrnil narednik. »Zaslišali smo ga takoj. Trdi, da mu je dekle dala prstan pred tednom dni in da je potem ni videl več do predvčerajšnjim popoldne. Obiskal jo je po četrti uri popoldne, ko ni bilo sobarice. Vstopil je skozi stranska vrata, ki so bila odprta. Tudi odšel po ieti poti. Priznal je tudi, da 6e ie vrnil dekleta ni bilo doma, je odšel domov in se ni ganil več. Trdi, da je igral z gospodinjo do polnoči in pil pivo. Danes zjutraj sem zaslišal njegovo gospodinjo. ki mi je izpovedala isto, To pa seveda nič ne pomeni. Njegova gospodinja ni samo pijanka, ampak je bila že večkrat kaznovana zaradi tatvine.«
Temni oblaki mi nogometnim Livornom
Juventus premagal Livorno s 3:9 — Točke: Livorno 35, Torino 34
V športnem življenju Evrope igra italijansko nogometno prvenstvo odlično vlogo. Šestnajst dobro vigranih moštev se bori iz leta v leto, pa od nedelje do nedelje za naslov državnega prvaka. Doslej so odpravili brez odmora 25 nedelj, na posameznih tekmah pa je bilo od 5000 do 30.000 gledalcev. Potek prvenstva je zanimiv tudi za športnike, ki gn motrijJt- od daleč, samo po časopisnih poročilih. Nekateri simpatizirajo za Livarno, ali iočnejše povedano, za njegovo polno malho točk, drugi za Torino, ki se postavlja z najboljšo razliko v golih, ima pa tudi Juventus nekaj simpa-tizerjev — zaradi lepega imena, se je odrezal nekdo.
Zadnja nedelja je bila spet nenavadno živahna. Kdo bi si mislil, da jo bo enajstorica Livorna tako krepko izkupila na gostovanju v Torinu! To je gotovo, da so torinska tla vroča za vsakogar, ki tam poskuša svojo nogometno srečo. Juventus, ki je samo drugo moštvo Torina, je odpravila včeraj kandidata za prvo mesto v državnem prvenstvu s 3:0. Zdi se, kakor da so se nad Livorno pritepli črni oblaki in to ravno sedaj, ko je na tem, da dokodča svojo slavno letošnjo kariero na zelenem polju. Livorno, ki si je nekako rezerviral prvo mesto na vrhu razpreglednice že od vsega začetka, jo ostal to nedeljo brez točk, nekdo drugi pa se mu je nevarno približal...
Mislimo na enajstoriro Torina, ki je igrala v Triesteju. Igra je bila najbrže hudo resna in težka, zakaj Torino je odnesel ves izkupiček v točkah le s pičlo razliko v golih. Triestinci so zabili dva gola, Torinci pa tri. Sploh se je Triestina v zadnjem času krepko opomogla. Preteklo nedeljo je igrala v Livornu neodločeno 0:0 in odtrgala samemu vodilnemu moštvu dragoceno točko, tokrat pa je bil trd oreh ludi za Torino. Točke, ki jih je zaslužil tokrat Torino so kajpada zelo dragocene, zakaj okoliščina, da zaostaja za Livornom samo še za 0110 samo točko, bo dala Torincem novega poleta.
Po igrah zadnjih dveh nedelj so zdi, da je začel Livorno popuščati. Preteklo nedeljo je_ igral s Triestino neodločeno, tokrat pa je doživel že poraz, ki mu ga je prizadejala Juventus. Kakor rečeno. nad Livornom so zbirajo temni oblaki.
Kakor bomo videli v naslednjem, so bili izidi včerajšnje nedelje zolo presenetljivi in se je sreča nasmehnila tudi šibkejšim moštvom: Trieste: Torino — Triestina 3:2. Benetke: Venezia — Liguria 1:0, Milan: Atalanta — Milano 1:0, Vicenza: Vicenza — Lazio 1:1, Firenca: Bologna — Fiorentina 1:0 Rim: Roma — Bari 1:0, Genova: Genova — Ambrosiana 1:0, Torin: Juventus — Livorno 3:0. Vrstni red in točke po 25. kolu: Livorno 35, Torino 34. Ambrosiana 32. Juventus 31. Genova 30, Rolo^na 28. Milano 27, Atalanta in Fiorentina po 25, Lazio 24. Roma 22, Bari 10, Liguria in Triesti na po 18, Vicenza 17, Venezia 15.
tria — Pescara 0:0, Novara: Novara — Savona 4:0, Alessandria: Alessandria — Cremonese 1:1, Brescia: Brescia — Siena 2:0, Palermo: Palermo — Juve-Anconetana (tekma preložena), Lodi: Fanfulla — Spezia 1:0, Padova: Mater — Padova 2:1.
Vrstni red in točke v B razredu: Modena 33, Spezia in Pisa po 32, Napoli, Pro Patria in Brescia po 31, Fanfulla 27, Padova in Cremonese po 26, Anconitana 24, Novara 23, Pescara 21, Udinese 19, Mater in Alessandria po 18, Siena in Savona po 17, Palermo Juve 16. Napoli, Pro Patria, Anconitana, Siena in Mater imajo še po eno tekmo v dobrem, Palermo Juve pa štiri.
Modena na vrhu
V vodstvu B razreda se je zgodila sprememba; Modena je premagala Udinese s 3:0 in se ulaboriia na prvem mestu preglednice. Podrobni iz.idi so bili: Napoli: Napoli—Pisa 1:1, Buslo: Pro Pa-
Lfubezen Kristine Homanove
Premišljevala je, kako bi se mu zahvalila. Ne da bi še kaj vzela, samo da bi so 11111 zahvalila, ga je hotela razveseliti. Saj je bil vselej lako vesel, kadar je pokazala, da jo njegovo delo zanima. Letos je njegovo delo res ni zanimalo, vendar se je potrudila in ga vprašala:
»Ali bi mi hoteli, čeprav sem sama, prebrati kako poglavje iz vašega novega dela?«
Vprašanje ga je navdušilo. Žo naslednjega dne je prišel z debelim slojem papirja. O tem je bil prepričan, da je prinesel v modrem omotu nekaj dobrega in okusnega.
V tujini je pisal s težavo, lu pa mu je slo hitro od rok.
Ko je bral, ga jo Kristina rada poslusala. Zgodba je bila lahka, polna sladkega in zrelega življenjskega soka. Ljubavna idila, ki se godi v malem mestu, podana v duhovitem Dickensovem slogu. Zgodba je tekla v enem samem dihu, vendar je bila logična do poslednjih malenkosti.
Kristina se je vedla, kakor na sprehodu; nobene lepe cvetke ni prezrla, pri vsaki se je hotela zaustaviti. Bergenovo leposlovjo jo je resnično osvežilo. Tri dni zaporedoma ji je bral, dokler ni prišel do konca.
Tudi pisatelj je bral z zadovoljstvom; med drugim in tretjim dnevom je šele prišel s pisanjem do konca. Kristina mu je sledila v vseh
Tob. tovarna : Mladika 9:2 (4:0)
Prijateljska tekma med Tobakarji in Mladi-karji ni nudila posebnega užitka, zlasti pa bi želeli več »prijateljskega« značaja pri srečanju, pri katerem ne gre za točke, šibkejšim igralcem bi svetovali, da si ogledajo ostre igre Ljubljane, Her-niesa in Marsa, da bodo dobili jasne pojme o športni ostrosti ali borbenosti in o nešportni surovosti. V ostalem je bilo moštvo Tobačne tovarne v stalni premoči, igra Mladike pa ni zadovoljila. Razlika v golih jo nekoliko previsoka. Srečanje je bilo zanimivo zaradi tega, ker sla obe moštvi kandidata za vstop v L razred, njuna usoda pa bo odločena na kvalitikacijski tekmi. Po včerajšnji igri sodeč velja moštvo Tobačne tovarne za favorita. Sodil je g. Dolinar.
Zaključek furnirja na Kodeljevem
Med seniorji jo zmagal Bogataj — Bradeško
šelo na 3. mestu.
Včeraj so zaključili v Mladinskem domu na Kodeljevem lepo uspeli turnir namiznega tenisa za prvenstvo Kodeljevega in Most. Poročali smo žo, da si je Hermes priboril prvenstvo moštev, da je Potočnik zmagal med juniorji in da sta si Bra-deško-Gabrovšek priborila naslov prvaka dvojic. Včeraj je bilo na vrsti še tekmovanje mešanih dvojic in seniorjev.
Mešani pari: Izmed petih parov sta nastopila v končni igri Bedenk-Poženel in Fugina-Šubert. Zmagala sta Bedenkova in Poženel z 2:1.
Tekmovanje seniorjev. Prijavilo se je nepričakovano lepo število 42, kar dokazuje, koliko je med športniki zanimanje za igro z malo žogico. Od pomembnejših srečanj omenjamo naslednja: Bradeško : Recek 2 :0, Strojnik A. : Mlakar 2 :0, Bogataj : Tršinar 2:1, Strojnik Š. : Šubert 2:0, Potočnik : Poženel 2:1, Merala M. : Moran 2:0, Gabrov-šek : Košak 2:0, Strojnik R. : Medved 2:0.
Pri ponovnih srečanjih za četrt finale so padli naslednji izidi: Bradeško : Potočnik 2:0, Bogataj : Strojnik R. 2:0, Strojnik R. : Bradeško 2:0 Strojnik R. : Potočnik 2:0, Bogataj : Bradeško 2:0. Bradeško, ki je doslej zmagoval na vseh zadnjih turnirjih in si je med drugim priboril tudi naslov absolutnega ljubljanskega prvaka, je tokrat odpovedal. Končni vrstni red med seniorji je bil tale: 1. Bogataj (II.), 2. Strojnik R. (M.), 3. Bradeško (K.) in 4. Potočnik.
Zmagovalci vseh tekmovalnih skupin so prejeli lične diplome in praktična darila
malenkostih. Kadar koli sta prišla do odlomka, ki je pomenil zanjo biser leposlovja, je hotela o stvari govoriti. V vsem ga je razumela, kaj je hotel povedati. V mišljenju je bila tenkočutna, njen okus pa je razodeval pesniško uglajenost. Kako mu je prijalo njeno razumevanje! Kako je bil srečen, ko je občutil, da sta si duhovno tako sorodna!
Ko se mu je na koncu zahvalila, je bila videti vedra kakor nekdaj.
O njem pa ne bi mogli tega reči.
Misel, da ni zdrav, ji je zagrenila vedre trenutke, ki jih je pričaralo njegovo branje.
Opozil je, da ga motri. Nasmehnil se je in spregovoril:
»Sedaj bom dolgo lenaril. Delo je šlo hitro od rok; kmalu je bilo vse na papirju, kar je moralo biti napisano. In kdo mi je pri tem pomagal, ne da bi slutil?«
»Mislite mene?«
»Prav vas. In sedaj bi želel tudi od vas nekaj dobiti!«
»Od niene?r
»Od vas! Uganite, kaj bi radi — Pesem! — Kaj bi si mogel drugega od vas želeli, gospa Kristina?«
Kristina jo dolgo molčala. Ze se je zdelo, da namerava vstati in kreniti h klavirju, odločitev pa je bila pretežka. Pot do klavirja se ji je zdela dolga in nevarna, kakor po jezeru, na katerem leži tanka plast ledu. Merila ga je s pogledom in ni vstala.
' Nazadnje se je vendar odločila. Plaho in zamišljeno jo stopila h klavirju in ga odprla. Erik so jo spomnil trenutka, ko jo je prvič presenetil med petjem. Ah, kako vitka in opojna je bila
Atletske prireditve letošnje sezone
Službena objava lahkoatletsko tveze štev. 2 Spored prireditev. Za tekoče leto je odredila lahkoatletska zveza naslednji spored prireditev: 18. maja: tek čez drn in strn za vse moške in ženske oddelke;
tekom maja: izbirne tekme za veliko nagrado na 1 km; ženske propagandne tekme;
tekom junija: moško in žensko prvenstvo društev; tekmovanje na vabilo; mladinsko pokrajinsko prvenstvo;
tekom julija: seniorski petoboj ter mladinski in ženski troboj; društveno prvenstvo (1. preizkušnja A razreda); žensko prvenstvo Ljubljane;
tekom avgusta: društveno prvenstvo (t. preizkušnja B razreda); žensko pokrajinsko prvenstvo;
tekom septembra: absolutno pokrajinsko prvenstvo A razreda (2. preizkušnja društvenega prvenstva); absolutno pokrajinsko prvenstvo B razreda (2. preizkušnja društvenega prvenstva;) zaključno žensko tekmovanje; društveno prvenstvo A razreda (3. preizkušnja);
tekom oktobra: društveno prvenstvo B razreda (3. preizkušnja); tek čez drn in strn.
Datumi prireditev bodo postopno odrejeni v skladu s krajevnimi prireditvami in s koledarjem državnega prvenstva. Društva, ki nameravajo organizirati katerokoli zgoraj navedenih prireditev, morajo zaprositi za to pri zvezi tekom marca. Izdatki, kakor tudi dohodki prireditev bodo šli v breme, odnosno korist organizatorjev. Nagrade za vse tekme bo določila in razpisala zveza. Podrobne sporede za vsako prireditev je treba dostaviti zvezi na odobrenje 15 dni prej.

M-4.
rEU KINO MATICA
Težko pričakovani velefllm
»Rebeka — Prva žena«
Laurence Ollvler, .Tonn Fontalne Zaradi Izredne dolžine filma ea predvajamo
ob 14. url.
Dnevno oh 16.30 ln 18.30 najnovejši ln najboljši fOm BENJAMINA GIGL1JA
»Bajazzo«
FIlm o nastanku slavne Leonravallove opero
V	glav. vlogah: Allda Valil. Paul Horbirger
rEU KINO UNION u"
Odlična komedija — ženske no ubrani«
»Barbablu«
V	glav. vlogah: Lllla Silvi, Nino Besozzt
In Umberto Melnati... Predstavo : ob delavnikih ob 16 ln 18.30;
ob nedeljah ln praznikih ob 10.30,	14.30, 16.30 ln 18.30.
IGU
KINO SLOGA
ll-J«
Kdo no pozna Sehlllerjevth »Razbojnikov«? Nastanek teh nam krasno predočuje veletllni
»Življenje Schillerja«
(I NASNADIERI)
od njegovega zadnjega leta v vojni akademiji do njegovega bega Iz VVtlrtemberške vojvodlne. Interpretaella tega vetedela je v rokah treh velikih umetnikov evropskega slovesa Helnrloh Oeorge, Lil Dagover tn Ilorst Caspar. Predstave ob običajnih urah
Tudi Finoi znajo vračati milo za drago
Helsinki. 20. marca. s. V povračilo za napad, ki so ga 10. marca izvedli sovjetski vojaški oddelki na neko finsko vas v vzhodni Kareliji, so močni oddelki v zadnjih 24 urah učinkovito napadli srednji odsek karelijskega bojišča. Finske čete so prodrle globoko za sovražnikove postojanke ter onesposobile pomembno sovjetsko središče, z razstrelivom pognale v zrak železniško postajo z vsemi najraznovrstnejšimi napravami: skladišči, kretnicami in aparati za signaliziranje, štirimi viadukt, poleg tega pa so razdejali še dvoje velikih poslopij, primernih za skladišče orožja, streliva in razstreliva. Dalje so na dvajsetih točkah pretrgali železniško progo, dočim so bile sovjetske telefonske zveze pretrgane na zelo dolgih progah. Fiiski oddelki so poleg tega zažgali osem skladišč živeža in krme, delavnico za sestavljene avtomatičnega orožja, delavnico za popravljanje avtomobilov, v kateri je bilo mnogo vozil, pa tudi nekaj skladišč tekočega goriva in nadomestnih delov. V celoti je bilo pri tem napadu razdejanih 34 poslopij, ki so jih bili uporabljali Sovjeti. Istočasno pa so na obeh straneh tega odseka drugi finski vojaški oddelki napadli sovražnikove prednje straže ter razdejali njihova oporišča in pobili 300 sovjetskih vojakov. Finske izgube so zelo majhne. Ta napad so podpirala tudi letala, ki so poleg tega sestrelila eno letalo vrste »Tomahavk« in pa šest lovskih letal vrste »1/15« ter poškodovala še nadaljna tri sovražna letala. Sodelovala pa so tudi pri uničevanju so-
takrat! Tudi sedaj se mu ni zdela drugačna, ko jo je motril od zadaj.
Segla je po velikem kupu not in si izbrala prvi zvezek, ki je ležal na vrhu.
»Temno, kako temno...«
Pela je oklevajoče in skoraj tiho. V vsakem zvoku je bilo slišati, da prihaja iz žalostnega srca. Nekatera mesta so bila prav zaradi tega tem lepša in tem bolj občutena. Kaj vse je morala premagati, preden se je uklonila prijateljevi želji!
Ni pela do konca.
Ko .je prišla do mesta— »najina ljubezen ne pozna ločitve...« — je utihnila in roki sta ji omahnili na bedra.
Ni zaihtela, tudi oči se niso orosile.
V zadregi je pogledala prijatelja in se trpko nasmehnila. V tem trenutku je bil žo pri njej in jo nežno vprašal:
»Gospa Kristina, sem preveč prosil?«
»Tako ne more iti naprej. Duša dragaj razvedriti se morate, pozdraviti se morate! Vaša pot no sme voditi navzdol. Pozdraviti se morate in spet boste radi prepevali. To, kar je v vas, morate obvladati — svojo umetnost, svoje življenje I«
Njene ustnice so zadrhtele, njene vlažne oči so se' zalesketale. S težavo mu je odgovorila:
»Kako naj bi zmogla?«
»Povedal vam bom, kako. Kdor je umrl, se ne bo vrnil več na zemljo. Vaša umetnost pa, ki je živela od ljubezni, mora spet živeti. Prizadevati si morate, da boste spet ljubili. Kristina, vaše življenje bo prazno, če ne boste oživeli ljubezni I«
vjetskih oporišč ter zadela z več tonami bomb raznega kalibra vse cilje, ki so jih imela namen napasti, nato pa &o se brez lastnih^ izgub vrnila na 6vo.ja oporišča. Na Karelijski ožini so druga finska letala učiikovito napadla dvoje sovjetskih letališč, povzročila tam požare in razdejala poslopja. Poleg tega so bombardirala zaklonišča čet v sovražnikovem zaledju. Na bojišču pri Aunusu je finsko letalstvo učinkovito bombardiralo neko rusko vas, prpravno za taborenje. Vsa letala so se vrnila v redu na svo.ia oporišča.
Preteklo noč so sovjetska letala letela nad Finskim zalivom in pokrajino zahodno od Hel-sinkija, niso pa metala bomb.
Hvalisanja o sili ameriške mornarice
Buenos Aires, 22. marca. e. Nedavne izjave ministra Knoxa o tem, da je ameriška mornarica močnejša, kakor pa je bila pred Peare Harbourjem, so z velikimi dvomi sprejeli njegovi rojaki 6ami, ki -so se že navadili na hvalisanje mornariškega ministra. Njegove besede ne morejo potlačiti črno-gledniki, ki se oglašajo v političnih in vojaških krogih spričo odkritij admiralov Wood\varda in Ramsaya o podmorniškt nevarnosti, kajti ta odkritja so dobila potrdilo v novici o potopitvi 32 ladij, o čemer govori posebno nemško poročilo.
Nenadoma je vstala in ga pogledala prestrašeno, skoraj grozeče. Tudi Bergen je vstal in jo ljubeče prijel za roko.
Potem se je pomirila. Val nežnosti jo je spre-letel in iz viažnih oči je kanil svetlikajoč se biser.
Nato je začutila dobro moško roko okrog pasu. Erik jo je poljubil na lica tako bratovsko in nežno, kakor poljubujejo tičke na krila.
Ljudi, ki čutijo, da se približuje ljubezen, spreleti najprej občutek blažene toplote; nevidno žerjavico, prijetno in nemirno, čutijo v srcu.
Kristina je rekla, da ji je hladno.
Odkar je spoznala, kako je z njenim prijateljem, je ni spreletel občutek toplote; še bolj hladno ji je postalo. Njeno vedenje je odslej razodevalo še več zadržanosti in treznosti.
Bolečina, kl jo je prestala, ji ni posrkala vseh moči. To, kar je je ostalo, je porabila »a nežno in močno nalogo: da se je borila z vročo ljubeznijo tega moža. To je vedela, da je ne bo mogla vračati; ne tako kakor jo je sprejemala.
Za marsikatero žensko bi pomenilo prijetno igro zibati ljubečega človeka in se pri tem naslajati. Zadeva z Bergenom pa je bila drugačna in veliko bolj resna. Zona, ki v teh stvareh ne pozna nečimernosti. je negovala samo eno skrb: braniti se, ne da bi mu povzročila bolečino.
Tu ni bilo govora o sebični želji, da bi si zadržala prijatelja. Odkar si je bila na jasnem, kako je z njim, bi ji bilo najljubše, da bi odpotoval. Zaliti pa ga ni smela in ni mogla. Bil je predober do nie. Tako dober, kakor ie morje globoko in kakor je nebo visoko
h Ljudsko tiskarno v Ljubljani: Jože Kran^i
Izdajatelj; Inž. Jože Sodja
Urednik: Viktor Cen&it