Naročnina mesečno 29 Din, u lnozera-•Ito 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din Uredniitvo je v Kopitarjevi «1.6/111 VENEC Telefoni uredništva: dnevna služba 2090 — nočna 2996, 2994 in 3*9* Uhaja vo»k dan жjutro j, rosen ponedeljka in doera po praznika Ček. račun: Ljub" Ijana St 10.610 io 10.549 za inserate; Sarajevo Stv. 7563. Zagreb Stv. 39.011. Praga-Dunaj 24.79* Uprava: Kopitarjeva 6, telefon 2992 Ljudska skupnost v novi Nemčiji Ena glavnih zaslug, ki si jih narodni socializem lasti za germanstvo naj bi bila v tem, da je ustvaril enotno Nemčijo, ki je stoletja bila notranje raztrgana s političnimi, socialnimi in verskimi boji. Za staro Nemčijo je bil značilen regionalizem, ki ga je inozemstvo posebno poznalo iz nasprotja med Prusi in Bavarci. V socialnem oziru so si stali nasproti klasičen tip veleindustriicev in agrarnih ma-gnatorv (Schlot- und Krautbaronen) in pa ogromne mase delavskega in kmečkega pro-letarijata, od katerega je bilo samo pri komu- nistih do 6 milijonov organiziranega. Verska neenotnost pa izvira od Lutra dalje, ki je s svojo reformacijo pred 400 leti pretrgal Kri- stusovo suknjo brez šiva na dvoje. Prva naloga narodnega socializma je torej bila, da izenači regionalne, socialne in verske razlike v nemškem narodu in ustvari novo ljudsko skupnost (Volksgemeinschaft) ne le na zunaj, ampak tudi v dušah nemških državljanov. V III. carstvu naj ne bo Prusov De Bavarcev, ne velikih ne malih, ne katolikov ne protestantov, ampak samo Nemci. En narod, ena država, ena vera, to je bilo geslo Hitlerjeve revolucije. Poglejmo, kako režim uresničuje svoj vrhovni program! Eden prvih političnih aktov po prevzemu oblasti je bila ukinitev deželnih samouprav in imenovanje državnih upraviteljev (Statthalter), ki so bili direktno odgovorni Hitlerju. Deželni zbori so ostali le še na papirju in tudi po »volitvah« v državni zbor (12. nov. 1933) niso bili obnovljeni. Z velikim zanimanjem je torej vse pričakovalo zakonite reforme rajha. Toda 30. januar, ko je zakon izšel, ni prinesel defi-nitivne ureditve. V pogledu preureditve države sta v hitlerizmu nastali dve struji in »zakon o pripravi reforme države« je le začasen kompromis med obema skupinama. Hitler je hotel z enim zamahom izbrisati spomin na federativno Nemčijo. Temu sta se pa uprla Goring in Hindenburg, ki nista hotela žrtvovati — Prusije. Zato zakon sicer ne pozna več držav (do 1919), tudi ne dežel (po 1919), le še province, toda v prejšnjem teritorialnem obsegu. Upravitelj province (Statthalter) ne odgovarja več kanclerju, ampak notranjemu ministru. Ni zastopnik province pri vladi, ampak zastopnik centralne vlade v provinci. Deželni zbori so popolnoma izginili, pač pa so province ohranile ministre, ker je v oanih razmerah navaden anahronizem. PolicijR in pravo sta izenačena in Nemčija ni več federativna država. Toda zakaj državni stroj vendarle ne teče gladko? Zakaj se na vseh koncih Nemčije sicer na zelo skromen način, a vendar vedno znova javlja nezadovoljstvo, ko pa je že mnogo let pred Hitlerjevim nastopom vsak opazovalec mogel videti, da se vsi Nemci, pa čeprav Bavarci ali Badenci — bistveno le čutijo s Prusi — eno? Zato, ker se nova ureditev ni izvedla na temelju enakopravnosti vseh dežel, ampak je odločno prevladala Prusija, ki ima v navidezni enotni in nedeljivi Nemčiji dejansko popolno hegemonijo nad drugimi deželami. Odtod nezadovoljstvo več kot tretjine Nemcev, ki so prepričani, integralni Nemci, a ne bi hoteli postati Prusi. Vsi ti gospodarsko in kulturno predobro čutijo, da je »enotnost in edinost Nemčije« le lažnjiv plašč za pru-sizacijo nemškega naroda. Mesto Velike Nemčije hitlerizem s svojo politično unifikacijo ustvarja le Veliko Prusijo. Še težja kot na političnem polju pa je preizkušnja hitlerjanske doktrine na socialnem področju. Sicer je Hitler slutil, da bo to zanj najtrši oreh, na katerem bi si utegnil popolnoma polomiti zobe. Kako namreč spraviti v sklad pretenzije velekapitalistov, ki od posestnega stanja nočejo ničesar opustiti, in pa interese proletarijata, kateremu je Hitler že 10 let preje obljubljal zlato dobo, ako pride na površje? Hitler, ki je po svojem pravem poklicu sobni slikar, si je v tej hudi stiski skušal pomagati z emblemi in simboličnimi slikami. Sestavili so leno zastavo s kljukastim križem, pa nanjo naslikali Goethejevo glavo in na eno stran pesnikove podobe srp, na drugo pa kladivo. To je poslej simbol nemške »delovne fronte«, ki naj združuje umske in ročne delavce v eno »ljudsko skupnost«. V resnici pa ta, delovna skupnost nemškega naroda« kaj malo vzorno izgleda. Hitler se ni upal lotiti pruskih junkerjev; kapitalu in veleposestvu sta ostali moč in oblast neokrje-ni, kvečjemu, da je včasih treba kaj »prostovoljno darovati« v strankine namene, za kar pa se že drugod dobi povračilo. Nasprotno pa sr je položaj delavstva silno poslabšal. Sai mu »delovna karta« jemlje domala vse pridobljene pravice. Pač pa ima poslej čast, da je postal del ljudske skupnosti, da se s svojim delom prav za prav zanjo bori in jo takorekoč ustvarja. S to inalo sočno rečenico sedaj skušajo tolažiti delavstvo in ga prepričati, da se v Hitlerjevem carstvu ne bore več ljudje za svoje interese, ampak vsi le za skupno blaginjo! Ljudska skupnost je gotovo velikih žrtev vreden ideal iu si jo vsak dober državljan mora iz srca želeti in zanjo delati. Toda popolnoma zgrešeno je, ako sc samo od delovnega ljudstva zahteva, da doprinaša žrtve za takšno skupnost, medtem ko se kapitalu pusti, da nadaljuje z razrednim bojem in izrabljanjem delavstva. Hitler pozdravlja svoje zborovalce z nazivom »Volksgcnossen«! Toda težko, da ne bi kot nekdanji delavec čutil ironije, ki jc v ma 3 ni mi, ki so ostali od struni! Kaki prepadi med Hitlerjevo romanje k starosti fašizma in - . .- . tej besedi. Kakšna razlika je meti tistimi, ki " žili h...... so se pravočasno pridni itlerizmu, in oni- socialnimi plastmi, ki jih Hitler v ničemer ni skušal izravnati! Tu bo prišlo v Nemčiji nekoč do nove, socialne revolucije, ki jo je Ililler, dokler se je U»ril za oblast, napovedal žc S svojim prihodom — a nikakor ne izvedel. Izenačiti tudi verske razlike v rajhu, to je tretji cilj nemškega hitlerizma. Tudi v tem po- Sestanek dveh diktatorjev ^Гш/^Гв^ТаН Hitler in Mussolini iščeta prijateljev Ljubljana, 14. junija. Mussolini in Hitler sta se sestala v • ^'ra, ki leži med Benetkami in Padovo, kamor j 2 zdaj obrnjena pozornost diplomacije vsega eveta. Mussolini je važnost tega sestanka podčrtal s tem, da je dal v beneškem pristanišču zbrati 13 torpedovk, ki so »fuhrerja« Nemčije slovesno pozdravile s topovskimi streli. Toda tudi brez te ceremonije evropski kabineti ne dvomijo o tem, da bodo razgovori med Mussolinijem m Hitlerjem brez dvoma velikega pomena za bodoči razvoj evropske politike. Dva sovražna tabora Razpad razoroiitvene konference ima za posledico popoln kaos mednarodne politike, iz katerega je na vsak način treba najti izhod. Vsa evropska diplomacija, ki se zaveda svoje odgovornosti, če bi tak kaos imel za rezultat stvoritev dveh sovražnih blokov v Evroni, kar bi moralo nujno privesti do dri'?« svetov vojne, soglaša v tem, da je tak razvoj ' "kov treba za vsako ceno preprečiti. Nihče ne more želeti, da bi se našel državnik, ki bi garancij"! ..u paktu med Francijo, Malo zvezo, Sovjetsko Rusijo in Turčijo postavil nasproti blok med Nemčijo, Anglijo, Italijo in Japonsko. Da taka namera obstoja, to dokazuje pisanje r ^katerih podrejenih narodno-socialističnih listov v Nemčiji, dočim večji vodilni listi g. Hitlerja na tako možnost pod vrsticami namigujejo. Res, da vodilni in odgovorni politiki Nemčije takih namenov, ki vrh tega ne bi bili lahko uresničljivi, zaenkrat nimajo, vendar pa bi moglo že ozračie, ki ee s takimi možnostmi bavi in se na tak način samo zastruplja, povzročati čedalje večjo napetost v Evropi, podobno oni, ki je poleti 1914 avtomatično sprožila svetovno vojno. Tem bolj je potrebno, da se ustvari tak mednarodni položaj, ki bi izbruh takšne strašne katastrofe z nepreglednimi posledicami onemogočil. Nemški diktator je šel prosit italijanskega za nasvet Med take poskuse jo vsekakor šteti sestanek med Mussolinijem m Hiti—jem. Govorica, da je Hitler šel v Italijo Mussoliniju predlagat pristop к nameravanemu antifrancoskemu bloku, o katerem smo zgoraj govorili, spada med tisto skrivnostno šušljanje, ki se ob taki priliki vedno pojavlja, ne da bi se mogla kontrolirati resnica, zlasti, če je atmosfera tako nabita z elektriko kakor sedaj. Prej bo res, da je Hitler, kojega stališče tudi doma ni več tako trdno, kakor je bilo, odpotoval v Italijo k Mussoliniju po nasvet, kako naj bi se Nemčija spričo francoske politike orientirala, ker pač tudi Hitler ni pričakoval, da bo njegovo trdovratno vztrajanje na priznanju nemške pravice do zopet-nega oboroževanja rodilo take nezaželjene rezultate. Na drugi strani pa je tudi res, da se Italija po francosko-ruskih načrtih čuti ogrožena in da bi tak blok za vsako ceno rada preprečila. V tem oziru je za italijansko diplomacijo najbolj pametna pot ta, da Hitlerju svetuje, naj se zopet približa Sovjetski Rusiji, ki si takega zbližanja, kakor je znano, na vsak načm želi, ker predstavlja brezpogojna aliansa s Francijo za Rusijo poleg velikih ugodnosti tudi izvesten riziko, ki obstoja v tem, da se bosta v takem slučaju v naravnem nasprot-stvu do Rusije zbližali Anglija in Japonska. Vrh tega ve sovjetska diplomacija, da garancijski pakt, kakor si ga zamišlja Francija, zadeva na težkoče v Poljski, ki ne želi okrepitve Rusije, in da ima tudi balkanski pakt neko slabo točko. Zato ni izključeno, da bi se Mussoliniju posrečilo Hillerja prepričati, da francoski zamisli odbije ost s tem, da ponudi roko Moskvi. Obroč okrog Nemčije Na ta način bi Nemčija lahko preprečila, da bi bila kmalu popolnoma obkrožena, kakor se iz- raža nemško časopisje. Vprašanje pa je, ali je zo-petno zbližanje med Rusijo in Nemčijo, četudi bi obe stranki to želeli, sploh šc mogo'e, ker je danes zunania politika evropskih držav že v tako fatalnem stadiju, da je volja diplomatov komaj še zmožna, da ustavi naglo drveče kolesje dogodkov. Č e bi se uresničilo zbližanje med Hitlerjevo Nemčijo in Sovjetsko Rasi-jo, bi ta na vsak način zahtevala, da Nemčija pristopi k kontinentalnemu garancijskemu paktu, kakor ga zamišlja g. Barthou, ki bi k temu S aktu rad pritegnil ie Poljsko in altiške države in, razume se, predvsem tudi Italijo, ki je za Francijo v tem oziru vprav bistvenega pomena, ker pelje pot iz Francije k balkanskim državam in Turčiji skozi morje, na katerem plove italijansko vojno brodov-je. Na ta način bi torej eestanek med Mussolini-iem in Hitlerjem utrl pot splošnemu evropskemu garancijskemu paktu, to se pravi, da bi imel isti rezultat, kakor bi ga bila rodila razoroiitvena konferenca, če bi ne bila doživela poloma. Toda vprašanje je, ali bo hotela Nemčija sama svojo politiko tako zelo desavuirati in po takem velikem ovinku pristati na to, kar že drugo leto načeloma z največjo trdo vratno st jo odklanja. Ako bi se torej uresničila bojazen onih skeptikov, ki pravijo, da tudi sestanek v Stra ne bo rodil ničesar pozitivnega, kakor ničesar pozitivnega niso rodili vsi diplomatski sestanki zadnjih let v Evropi, potem bo šele nastopil odločilni trenutek evropske politike, ki bo zahteval od Italije odgovor na vprašame, ali pristopi k nameravanemu francoskemu garancijskemu paktu, ali pa se odloči za nasprotno. Velikega pomena je pri tem, ali bo Hitler pripravljen odreči se svojim težnjam po priključitvi Avstrije k tretjemu rajhu ali ne, kajti za Italijo je to bistveno vprašanje, preden bi se mogla odločiti za Nemčijo ali proti njej. Še večje vprašanje pri vseh teh vprašanjih pa je Velika Britanija, ki ves čas vodi zelo čudno in skoraj nerazumljivo politiko, ki vznemirja vso Evropo. Zakaj sedanji položaj v Evropi nikakor ne bi bil nastal, afco bi bila Anglija Franciji zasigurala, da ne bo dovolila nobenega napada na njene meje in na meje njenih zaveznikov, kakor jih je ustvarila versaill-ska pogodba. Anglija pa tega noče in zato je upravičen sklep, da si hoče pridržati popolnoma proste roke, naj nastane na kontinentu kakršen že koli položaj. In ta politika se v Franciji po pravici ogorčeno obsoja. Mogoče je, da bo Barthoujev obisk julija meseca v Londonu v tem oziru ustvaril kakšno iasnost. Prihod „Fiihrerjev" v Castel di Stra Rim, 14. junija b. Z diplomatskimi pripravami za sestanek Mussolini-Hitler se je izvršila tudi obnova starega razkošnega dvorca v Pizani v Castel di Stra na obali Brente blizu Benetk. To vilo je zgradil 1. 1736 dož Alojzij Pisani. V teku zadnjih 200 let ;e bila vila nekoliko preurejena in je nekajkrat menjala lastnika. L. 1907 je kupil vilo Napoleon I. To vilo je pustil sedaj šel italijanske vlade Mussolini adaptirati. Za časa adaptacije ni smel nihče v vilo in tudi turistom je bilo prepovedano poslopje. Kljub temu pa ogledati si to zgodovinsko .... se je v inozemstvu zvedelo, da pripravlja šef italijanske vlade to vilo za svoj sestanek s Hitlerjem. V Italiji tega niso smeli vedeli, ali bolje ni se smelo o tem govoriti. Prebivalstvo Benetk in Castela di Stra je zvedelo to šele včeraj. Mussolini, ki je bil zadnje dni v Rocca delle Cominata pri Forli, je predvčerajšnjim odpotoval z avtomobilom v Riccione, včeraj popoldne pa se je iz Riccione odpeljal v Castel di Stra. Z njim sta bila državni podtajnik za zunanje zadeve Suvich in šel tiskovnega urada v predsedstvu vlade, Mus-solinijev zet, grof Ciano. Mussolini je bil z grofom Ciano v vili Castel di Stra, medtem ko se je Suvich odpeljal v Benetke in se nastanil v hotelu Daniek. V sobah, v katerih se je nastanil šef italijanske vlade, je svoječasno stanoval Napoleon I. Nemški državni kancler je odpotoval davi ob 8.20 iz Monakovega v Benetke s svojim leialom. V njegovem spremstvu je bil zunanji minister von Neurath in še nekaj višjih funkcionarjev zunanjega ministra s šefom tiskovnega urada nemške narodno-socialistične stranke dr. Dietrichom. Mussolini je ob 10 pričakoval na letališču San Nicoletto de Lido nemškega kanclerja Adolfa Hillerja. Vse Benclke so v cvetju in zastavah. Mussolinija in Hillerja so povsod navdušeno pozdravljali. Zlasti se je opazilo, da je pri sprejemu sodelovalo veliko število inozemskih turistov, ki so menda nalašč zalo prisjieli v Benetke. Med temi turisti je največ Nemcev, ki so si oblekli rjave srajce. Takoj jx> prihodu v Benetke se je Hitler jxxla! v svoj holel. Ob 1 popoldne pa se je nemški državni kancler odpeljal v vilo Pisano, kjer je njemu na čast priredil šef ita- ! lijanske vlade svečano kosilo. Hitler je ostal jx>-. jx>ldne v vili in se razgovarjal s šefom italraneke j vlade Mussolinijem. Nocoj priredi Mussofini v • doževi palači v Benetkah na čast Hitlerju svečan banket. Nemški državni kancler ostane v Benetkah . dva dni. U ribani a V medli: o Avstriji, Podonavju, Sovj. Rusiji, Bal-—---------'-"- kanu, vzhodu, zapadu, severu in jugu da se Pariz, 14. junija, b. Poluradni tisk je prepričan, ie bo na sestanku med Hitlerjem in Mussoliiiijem pretežno razpravljalo o avslrijskem problemu ter o vprašanjih centralne Evrope. Ta vtis so dobili vsi francoski diplomatski dopisniki v svojih razgovorih z merodaininii osebami. Tudi jugoslovanski zunanji minister Jevtič je iziavil, da se bo na rimskem sestanku debatiralo o "izvedbi rimskih pogodb. Jevtič je dejal, da bosta Mussolini in Hitler temeljito proučila najvažnejše evropske probleme, to je gospodarsko obnovitev podonavskih držav, pri čemer bo prišlo do sporazuma v vseh odločilnih političnih in gospodarskih vprašanjih. Jugoslavija s? bo pri (em trudila, da pokaže svojo dobro voljo. »Temps« je prepričan, da se bosta Mussolini in Hitler dolaknila tudi nove konstelacije, ki je v razvoju med Francijo, sovjetsko Rusijo in državami Male zveze. Poluradni francoski krogi trdijo, da je Italija sklenila, da zgradi ožje odnose s sovjetsko Rusijo, in sicer zaradi tega, ker je vprašanje sirovin za Italijo velikanskega pomena. Neki italijanski diplomat je iz- gledu se kažeta v narodnem socializmu dve struji: zmernejša k kateri spada brez dvoma Hitler in ki bi hotela ohraniti verski mir v državi. Torej priznanje obstoječih verstev, priznanje tudi verskega šolstva in obstoj konfesionelnih mladinskih organizacij. Cerkvi se prepove samo politika, ki ostane izključen monopol države, oziroma stranke. Tako bi imel cesar, kar je cesarjevega, Hitler pa še slavo, da je dal tudi Bogu, kar je božjega. Toda žal so se takoj pokazale težave že ob samem vprašanju, kaj je politika. Kje naj bodo meje državne oblasti, ki zase zahteva totalnost na vseh področjih? Kaj bo pustila Cerkvi, ki ima tudi v gotovem smislu totalno filozofijo, da mora namreč človek in družba vedno in povsod uravnavati življenje po nravstvenih načelih pod vidikom posmrtnega življenja? Nravnost krščanske religije, ki temelji na božjem razodetju in odličnem dostojanstvu človekove osebnosti je bistveno različna od nauka, ki vidi v rasizmu najvišjo vrednost in višek človeške kulture. Tako je nujno moralo priti do spora med Cerkvijo in hitlerizmom, ker ni mogoče istočasno služiti Bogu in Ma-monu, pa čeprav se spremeni v kak drug moderen idol, omnipotentno državo ali oboževano raso. Razven tega «e močno ruti prevladovanje versko nestrpnih elementov, ki bi najrajši crr-kev konfinirali v zakristijo in jo omejili nn striktno lilurgičac akte v cerkvi, in šc to uaj bi bil znak posebne Sirokoerudnosti režima! Posebno je čutiti oster protikatoliški in sploh ' protiverski kurz pri vodstvu mladine, ki je zaupana dvema poganoma: mlademu Balduru von Schirachu in pu glavnemu uredniku »Vol-j kiseher Beobachter« Alfredu Roscnbergu, ki je Estonec, rojen v Revalu, in od katerih bi eden j in drugi težko dokazal nežidovsko poreklo svo-I jih prednikov. Oba oznanjata, da je nastopil konec verovanja krščanskim dogmam, kalere so nadomestile »nove vrednote«. Nove vrednote pa niso drugega kakor poganske dogme, proglašene za nezmotljiv nauk narodnega socia-! lizma v Rosenbergovi knjigi »Mytlius XX. stoletja«. Skrb vsake dobro vladane države je, dn premostuje politična nasprotstvn, da omili socialne borbe med stanovi in dn tudi po svojih močeh prisjieva k strpliivim odnošnjem med raznimi veroizpovedmi. V Hiterjcvi Nemčiji pa vidimo, kako politično vedno bolj napreduje prusizacija in penetracija prusovstva v ostale pokrajine države; iztiiirjenje med delom in kapitalom je le navidezno, ker delavstvo nima možnosti, du bi se l)orilo za svoje pravice; j>o-leg tega pu se še brez jmlrcbc dreza v versko svobodo ln vest državljanov, kur golovo ne ustvarja pomirljive atmosfere. Pravu ljudska skupnost more biti le izraz harmonije. duš in 1 src. Diktatorski režim pn je gotovo najmanj рг'чг'1 vno src Istvo. s katerim bi se takš"n cilj dal v resnici doseči. drin. javil uredniku »Tempsa«, da je Hitler zahteval se-stanek z Mussolinijem, ker jc Nemčija zašla v neugoden in popolnoma osamljen položaj in sc sedaj trudi, da se iz mučne situacije izvleče s pomočjo Italije. Mussolini slabe volje London, 14. junija, b. Dopisnik Reulerjevega urada v Rimu |w>roča, da je Mussolini zaradi terorja narodnih socialistov v Avstriji zelo slabe volje, zaradi česar bo sestanek med njim in Hitlerjem pod zelo neugodnimi okoliščinami. Do tega sestanka je sploh prišlo na pobudo z nemške strani. Mussolini od vsega začetka ni bil navdušen za ta sestanek in je pristal nanj šele, ko je videl, da je razorožitvena konferenca obsojena na smrt. Isti dopisnik, ki ima zelo ozke zveze z italijanskimi uradnimi krogi, je mnenja, da se bodo v Castel di Stra razpravljala predvsem sledeča vprašanja: 1. razorožitev. 2. Mussolini bo vprašal Hitlerja, kakšno rešitev lahko predloži, čeprav so glavne težkoče za s]x>razum med Francijo in Nemčijo. Mussolini bo vsekakor skušal preprečiti oborožitveno tekmovanje v Evropi. 3. Povralek Nemčije v Zvezo narodov. To vprašanje je v najožji zvezi z raz-orožitvenim problemom. Veruje se, da bo Mussolini skušal jx>sf)ešiti jx>vratek Nemčije v reformirano Zvezo narodov, v kaleri ne bo več razlike meti zmagovalci in premaganci. 4. Problem Avstrije. Tu so že vnaprej izključena vsaka pogajanja, kakor trdi dopisnik Rcuterjevcga urada. Mussolini bo zahteval, da Nemčija popolnoma ustavi podporo naiodno-socialisličnemu pokretu v Avstriji. 10 letno premirje med Avstrijo in Nemčijo Pariz, 14. junija b. Današnji »Figaro« objavlja vsebino nekega predloga, po katerem bo na sestanku med Mussolinijem in Hitlerjem govora o sklenitvi sporazuma za 10-letno politično premirje bi teklo vzporedno z nemško-poljskim six>razumom. med Avstrijo in Nemčijo. Trajanje lega s|>orazuma Za časa premirja bi se Nemčija odrekla vsaki akciji narodno-socialističnega značaja v Avstriji in bi spoštovala njeno neodvisnost in samostojnost. Italija je s svoje strani predlagala, da zagotovi Nemčiji sodelovanje v gospodarskem načrtu za obnovitev srednje Lvropc. Mussolini bo v pogledu razorožitve predlagal, da se Nemčiji prizna stvarna enakopravnost in golove pravice do oboroževanja. Nemčija bi »e morala vrniti v Zvezo narodov in pri tej priliki staviti predlo? o gotovih reformah v j zadevi razorožitve. Nervozna politična zbiranja NOV blok Nemčija -Rusija - Poljska-ČSR Načrt o novem nenapadalnem paktu pride pred konferenco MZ Dunaj. 14. junija. Z. »Neuc Freie Pressc« poroča iz Prage senzacionalno vest, da obstoja načrt za neki novi nenapadalni pakt, ki bi ga imele skleniti Rusija, Nemčija, Poljska in Češkoslovaška. Načrt je baje že popolnoma izdelan in bo predložen konferenci Male zveze, ki začne zasedali v Bukarešti prihodnjo sobolo. Ta novi vzhodni pakt bi jamčil samo mir med državami, ki bi sc inu pridružile. Francija bi bila naprosena, da naj bi igrala vlogo jamčitclja, kol recimo Anglija in Italija pri lokarnskem paktu. Romunija in Jugoslavija bi se novemu paktu ne pridružili, pač pa Češkoslovaška po predhodnem sporazumu s svojima zaveznicama. Načrt je nastal baje na pobudo Nemčije, ki je s tem hotela dati vsaj del od Francije zahtevanih varnostnih jamstev. V Pragi so razpoloženi, da imenovani načrt blagohotno študirajo, ker se ujema s političnimi cilji češkoslovaške vlade. Bojne ironie v Aziji Sprememba deviznega pravilnika Poleg Narodne banke se lahko bavijo s plačilnim prometom z inozemstvom tudi druge v to pooblaščene banke mo na podlagi posebnih pooblastil iin. ministrstva. Pooblaščeni denarni zavodi in menjalnico smejo prodajati kovano in nekovano zlato samo Narodni banki, drugim osebam in ustanovam za industrijske in druge utemeljene svrhe pa Ic s posebnim dovoljenjem Narodne banke. Nakup in prodaja deviz in valut, plačilo dolgov in terjatev v anozemstvu, kakor tudi drugi posli deviznega prometa se morajo izvrševali izključno r pomočjo v to pooblaščenih uslanov. V švedskem dnevniku >Sveneka Dagbla-dak je izšla vrsta člankov, ki jih je napisni znani raziskovalec srednej Azije Swen lledin o svoje n zadnjem potovanju po kitajskem Turkestanu. Članki so vzbudili veliko pozornost in so bili ponatisnjeni od vseh pomembnejših časopisov sveln. Bralci idovenca« nam bodo hvaležni, če priobčimo »i.-kaj posnetkov iz tega potopisa v kraje, ч1 se v svetovni politiki vedno bolj imenujejo. Ko je Sven llediuova karavana prišla iz ruskega v kitajski Turkeslan, je naletela ravno na oborožen upor Turkeslancev proti kitajski vladi. Sprva je izgledalo, da jo bodo uporniki po najkrajšem potu poslali v večnost, njihove tovorne avtomobile so konfiscirali za prevoz živeža in bojnega materiala. Toda Sven lledin je imel veliko srečo, da so ravno takrat kitajske vladne čete iz-vojovale nekaj uspehov ter naglo korakale proti uporniškim utrdbam, nad katerimi so tudi že krožila njihova letala in obmetavala taborišča upornikov z bomba ni. Uporniki niso vedeli, kaj se bo /.godilo. Če oni postrele Švede in naposled vendar le zmaga kitajska armada, ki je Švedom dala dovoljenje. dn potujejo v Turkeslan, se bo upornikom godilo še slabše. Če jih pa puste pri življenju, bodo morda Švedi zanje govorili v primeru poraza. Kako primitiven je torej gon samoobrambe, ki ga opažamo tudi v političnem življenju kulturnih narodov, kjer kulturni ljudje včasih dolgo cincajo med dveuui političnima stoloma, dokler ne vedo, kje bo zmaga, ali politično rečeno, kje bo korito. In lako se ima Sven lledin temu praktičnemu čustvu zahvalili, da je sploh ostal pri življenju in inogel nadaljevati svojo znanstveno potovanje v osrčje Turkeslana. Kdo se prav za prav bojuje v leh zapuščenih pokrajinah, kjer skoroda nikjer ne najdeš člo-vešikih naselbin. Najmodernejše orožje, topovi, mali tanki, metalci min, razstrelilne bombe, vse to je prodrlo v le kraje, kot da bi bili topovi in muni-cija predhodniki zapadne kulture! Vse to stane denar, ln kdo daje denar. Ali je res, kar pripovedujejo ti divji pastirji, da je potegnila Rusija ob vsej kitajski meji močno vojaško fronlo, ki se začenja na Daljnem vzhodu, kjer stoji že par let pripravljen, da udari na Japonce, sovjetski general Bliicher, in ki teče skozi vso Sibirijo sem dol do turkestanskega gorovja. Ali bo res. da vporablja sovjetska vojska male kitajske narodiče kot svojo predslražo in jih drugega zn drugim in drugega proli drugemu pošilja v boj, da s leni »preizkuša terenr in polagoma drobi odporno moč Kilajcev. Če je lo res, potem imajo te borbe Turkestancev in Tunguzov, med katerimi se nahaja tudi zelo veliko belili gardistov, ravno tolik ponen kot neprestani obmejni boji na oddnljeni mandžurski fronti. General Mas. vodja upornikov v Turkestanu, ki je Sven 1 ledina aretiral, slednjič le ni bil popolnoma premagan od vladnih čet in se je obdržal v južnozapndneni delu Ttirkestnna. kjer je obdržnl v svojih rokah glavno mesto Kašgar. Knko mu mora bili sedaj zal, da je zamudil priliko in ni postrelil Švedov, njihove avtomobile pa obdržal! General Mns postaja narodni voditelj Tunguzov in mohamedancev. Njegov genernlštabni svetovalec je rodom iz Skadra in se pišo Kenial Knya ter i na za seboj francoske šole. Kdo ga podpira, kdo ga zalaga z municijo in z denarjem. Misterij. lajne. ki jim v leh brezmejnih puščavskih pokrajinah ni odgovora, na katere odgovarjajo stimo slutnje. V Tokiju obsloja slovili vseislamski odbor, ki razvija velikansko delavnost med islamom. V Tokiju se nahajn tudi neki turški pobegli princ, ki ga Japonci skrbno čuvajo in negujejo, ker ga nameravajo nekoč [»oslali v Turkeslan, da postane tam vladar neodvisnega sultann, na isti način, kot je Puji prišel do niandžurskega prestola. Japonska bi rada zdrobila kitajsko državo tudi na zapadli. 1'ri tem se opira na svoj vseislamski odbor in na nezadovoljnost zap.idnokitajskih pokrajin, ki so sile odvisnosti od Kitajske. Dva milijona in pol prebivalcev šteje Turkeslan. Od teh je polovica arabsko govorečih Tukmenov, 15 odstotkov je mo-hamedanskih Kitajcev, 12 odstotkov ruskih Kozakov, ostali pa so Tunguzi in Mongoli. V 19. stoletju je mohamedanski del Turkeslana napovedal >sveto vojno. Kitajce u; obe stranki sta se borili z največjo okrutnostjo, na bojišču, a tudi z /л-hrblnimi bodali, z sirupom in z vešali. 'Sveta vojna- je takrat mohamedance skoraj iztrebila, lako strašno je bilo maščevanje kitajskih čet, ko so u|K>r zadušile. A borba traja dalje, neprestano, brez prenehanja. Le včasih izbruhne do večjih obsegov, ko se začrtajo bojne tronte, potem pa zopet zleze nazaj v zemljo in v skalovje, kjer delujejo noži, sirupi iu vešala. In general Ma je že od nekdaj neizvoljeni vodja le borbe proli Kitajcem. Do lela 1932 je pripadal Angležem prijaznim niohamedan-cem in je sprejemal tudi od Angležev vso potrebno pomoč. Pred dvema letoma so se mu Angleži zamerili in ou je prestopil k prijateljem Japonske in je ludi z njeno po nočjo vprizoril strašen in krvav upor v okraju Kerin, pri kalereni so sodelovali celo japonski oficirji, ki eo jih sovjetske predstraže ujele, in prepeljale v Moskvo. Takrat so prišle na dan tudi zanimive listine o japonskem programu, ki bi ga naj Izvedel general Mae v tej točki. V Turkestanu naj se uslvari veliko neodvisno cesarstvo, kl bi ee z niandžurskim cesarstvom in s cesarstvom 5e neosvobojene notranje Mongolije zvezalo v Zvezo azijskih narodov, kateri bi se pridružiti šc ostanek Kitajske in japonski imperij. Veliko zamisel, ki jo gojijo kot svetinjo v cesarskem Tokiju. Toda keriineki upor m uspel. Rilo je preveč kandidatov za turkeslanaki prestol, bilo je preveč podkupovanja od angleške in od ruske strani. Kerimski okraj, ki spada med najbolj bogate m najbolj kulturne vsega Turke-Itana, se je spremenil v puščavo. General Mas ni postal cesar, obdržnl je le majhen del Tnrkeelann, kjer se znova zalngn z munirl|o ,dn znova udari pn poveljih Ja|K)r»eka Zapadno od Masove revolucionarne cone leži Afganistan. Japonska ima tam stalnega poslanika in japonski oficirji vežbajo afganeko vojsko. Kaiko daleč je ie čas, ko je Anglija sama gospodarila v Afganistanu, ali ko sta se Anglija in Husijn borili zn premoč. Danes se je vrinila Japonska. Toda Anglija in Rusija segata po obrambnih sredstvih. Tudi Anglija, tudi Rusija sta po japonskem zgledu ustanovili vseislamske odbore, Anglija v Indiji, kjer hoče združiti vse mohamedance v skupno cesarstvo, Rusija v Teškentu, kjer pripravlja skupno cesarstvo vseh mohamedaneev v Aziji. In zato so borbe v Turkestanu tako krvave, ker jih v imenu japonskega, angleškega in ru.ske.ga vseislamskega odbora med seboj bijejo pristaši Japoncev, Angležev in Rusov. Vse lo je videl Sven lledin, ko j*> vstopil v notranjo Azijo, da v imenu kitajske vlade študira možnosti za zgradbo velike avtomobilske ceste, ki naj bi vezala Sinkijan s pravo Kitajsko. Doeedai je. na razpolago le čisto navadna in slaba kara-vanska cesta, ki pelje iz Pekinga v Urumhi, glavno mesto Sinkjana, n ee izogne veliki puščavi Gobi. Potovanje trajn na tej cesti dva do tri noseče. Avto bi vozil le 14 dni, če bi bila enkrat cesta dograjena. Na ta način bi rada kitajska vlada v Nankingu povezala nase to oddaljeno pokrajino. Če se kitajski načrt posreči, potem bosta Kitajska in Anglija, ki jo podpira, se nadalje nadzorovali, vsaj v političnem in gospodarskem pogledu, tolikanj osporovani Turkestan. In v tem primeru bi se tudi sovjetska rdeča vojaka razbremenila in bi mogla z vso težo navaliti na mandžurske meje. Računi, ki se izgubljajo v meglenih razdaljah Azije in v somraku c?asa .. . Belgrad, 14. junija. AA. Finančni minister je na podlagi čl. 9 pogodbe med državo in Narodno * banko o izvršitvi zakona o denarju kraljevine Ju-, goslavije z dne 1. januarja P/31 na predlog Na-| rodne banke sklenil, naj se čl. I pravilnika o urc-j ditvi prometa z devizami in valutami (izdanje fin. ' ministrstva iz 1. 1933) izpremeni in da se glasi: Z ! devizno in valutno trgovino, s posredovanjem poslov plačilnega prometa med našo državo in inozemstvom kakor tudi z ostalimi posli deviznega prometa se lahko bavijo razen Narodne banke samo denarni zavodi, ki dobe za to posebna pooblastila od Narodne banke. S trgovino s tujim denarjem, papirnatim kakor zvenečim, se lahko bavijo poleg rblaščenih zavodov samo liste menjalnice, ki do-od Narodne banke posebna pooblastila. Vsi ti posli se morajo izvrševnti v mejah denarnega pooblastila io v prostorih denarnega zavoda ozirc.ia menjalnice, za katero veljajo. Ta pooblastila siae Narodna banka vsak čas odvzeti s tem, da sporoči pismeno denarnemu zavodu oziroma menjalnici svoj sklep o preklicu dovoljenega pooblastila. Denarni zavodi, pooblaščeni za posle z devizami, lahko prodajajo devize v vseh s tem prav fini kom predvidenih primerih, v kolikor plačilo ni urejeno drugače (s kliringom, sklepom fin. min., s pooblastilom za kompenzacije ild.). Denarni zavodi, pooblaščeni za posel z valutami in pooblaščene menjalnice lahko prodajajo tuje valute v nevčanicali potnikom na podlagi vidiranih potnih listin po določbah čl. 4 tega pravilnika, drugim osebam p* sa- Domači posli v tuji valuti ati vezani na zlato - prepovedani V notranjosti države se nc sinejo sklepati poeii v tuji valuti in se nc smejo vezati na tujo valuto in zlalo, marveč se morajo izvršiti v dinarjih brez kakih pristavkov. Prav lako se izpremeni tudi zadnji stavek odstavka 1 čl., t) pravilnika o ureditvi prometa z valutami, ki se glasi: Vsak izvoznik je dolžan prenesti devizo z državo takoj po plačilu protivrednosti blaga. Skrajni rok za plačilo protivrednosti izvoženega blaga znaša 90 dni, računajoč od stvarno opravljenega izvoza. Če izvoznik takoj ali v navedrnem roku ne prenese protivrednosti blaga iz inozemstva in ne dokaže potrebe, da sc rok za plačilo izvoženega blaga podaljša. se gi Ivo smatralo, da namenoma tezavrira (nakopičuje) devize v inozemstvu. Dr. DotiSuss v Pesti Budimpešta, 14. junija, p. Danes dopoldne jc prišel v letalom v Budimpešto avstrijski zvezni kancler dr. Dollfuss. Na letališču ga je sprejel minister Fey ter zastopniki madjarske vlade. Z letališča se jc podal dr. Dollfuss na mednarodni kmetijski kongres, kateremu prisostvuje nad 1000 de- , legatov iz vse Evrope. Kancler je bil od navzočih • prisrčno pozdravljen ter je imel dolg referat o agrarni politiki. Ugotovil je vse važne spremembe I v smernicah agrarne politike v zadnjih letih ter je | zlasti opozarjal na zadružno organizacijo, ki je najvažnejša kmetijs! a organizacija in katere na- | men je ohranili samostojnost in eksistenco kmeta. | Obširno je navajal avstrijske ukrepe v varstvo j kmeta, kakor zakon o prometu z živ.ino, izravnalni . fond za mleko, izvoz lesa itd. Proti koncu je dejal, ; da je kmetijska kriza povzročila svetovno gospo- i darsko krizo in zato je pričakovati le bd rešitve [ kmetijske krize sanacijo svetovnega gospodarstva. ! Končal jc z besedami, da mora biti kmetijsko go- I spodarsko delo prežeto tudi z nacionalno mislijo, j ker mora vpoštevati naravne gospodarske zakone | ter zakone gospodarskega sožitja med ljudmi. Po ' kongresu jc bil Dolltuss na kosilu pri Gombosu. ! Upravitelj države Horthy jc popoldne sprejel v avdienco ministra Feya. Nemčija proglasila moratorij Berlin, 14. junija p. Danes popoldne se jc sestal upravni odbor Reichsbankc na redno sejo. Na tej seji je bilo predsedniku dr. Schachlu naročeno, naj uradno sporoči, da uvede neinška vlada za vse terjatve do Nemčije s 1. julijem 1. I. do konca lela popoleii transferni moratorij. Danes jc banka izdala dolg komunike, s katerim se ta sklep sporoča javnosti. Ukine se transfer v devizah tudi za ona posojila, katerih služba je bila mednarodno za-garantirana. To so: Davvesovo posojilo iz 1. 1924, Youngovo iz leta 1930, Krctigerjevo iz lela 1920 in posojilo Kalisindikata v Ameriki. Na ta način hoče Nemčija zopet nabrati potrebne devize za povečanje zlate podlage, ki jc padla pod 11X1 milijonov mark. Ukrep ni prišel nepričakovano in upniki Nemčije žc obdajo represalije napram Nemčiji, kar bo dovedlo do naraščajočega zastoja v svetovni trgovini. Tudi Francija ne plačuje dolgov Pariz. 14. junija. AA. Havas poroča: V Wa-shingtonu in v Parizu so istočasno objavili besedilo note, ki jo je včeraj izročil francoski poslanik v Washingtonu tanošnjemu zunanjemu uradu, in ki pravi, dn francoska vlndft ni v stanu, dn Iii 15. junija prew.ela plačila, ki jih je morala 15. decembra 1Л32 dalje odložiti znrndi posledic moratorija iz ietega leta. Francoska vlada ne zanika obstoja teh dolgov in je pripravljena poiskati 7. aineri.ško vlado rešitev, ki bo vpoJlevala ' sedanje okoliščino in ki bo mogla ustrezali ♦nleresom oboh držav. Nemško časopisje ne sme več izdajati „verskih prilog" llerlin. 14. junija. Notranje ministrstvo na 01-denburškem je prepovedalo vson listom na svojem področju posebne verske priloge. Prepoved utemeljuje ministrstvo s lem, naj bi vera ne |xieegnla j v poliliko. j Gobbels v Varšavi Varšava, 14. junija k. Zelo značilno jc dejstvo, ] da je ob priliki Gobbclsovega obiska v Varšavi nenadoma zbolel poljski ministrski predsednik, ki danes zato ni hotel sprejeti dr. Gobbclsa. Tudi časopisje je danes nenadoma stopilo v rezervo in prisotnost Gobbelsa v Varšavi komaj šc omenja. Tudi maršal Pilsudski je nenadoma zbolel in jc bil obisk nemškega ministra /ato odpovedan. Dunajska vremenska napoved. Zelo oblačno, mestoma dež ali nevihte. Zagrebška vremenska napoved: Stalno zmerno toplo, z nnračniočo oblačnostjo, noči pretežno i a sne. V Avstriji vlada mir Dunaj, 14. jtinija. p. Ponoči in danes ves dan ni bilo po vsej Avstriji nobenih atentatov več, le na par krajih na Dunaju so eksplodirale papirnate bombe. Dunaj, 14. junija k. Po nalogu notranjega ministra so z ozirom na zadnje dogodke v Avstriji razpuščena vsa dobrodelna in pevska društva. Seja Narodne skupščine Belgrad, 14. junija, m. Na današnji skupščinski seji -je bilo po izvršenih formalnostih epo.ro-čeno, da je predložil finančni minister Narodni skupščini v pretres zakortski osnutek o državnem računovodstvu in državnem pravobranilstvu. Ing. Kerdo Šega je vložil interpelacijo proti Trboveljski preniogokopni družbi zaradi nečiste vode v Savi. Na interpelacijo Mirisliča o pogodbah za zgradbo železnic, je odgovoril predsednik vlade Uiunović, ki pravi, da je govor predgovornika klasičen primer, kako se lahiko zloralblja liberalnost izvrševanja skupščinskega poslovnika, po knlerem je predvideno, da se nujnost interpelacije po pojasnilu rešuje brez diskusije. Predsednik vlade Nikola Uzunovič je ostro obsojal izvajanja predgovornika, ki so škodljiva za splošne interese, posebno še z ozirom na to, ker ni navedel nobenih konkretnih dejstev in dokazov. Predsednik vlade končno naproša interpolnnta, naj ne brani in vn-ruje nikogar in naj takoj pride z vse.ni podatki, ki jih ima, na dan, naj te podatke predloži komisiji, ki proučuje pogod-be, lahko jih pa izroči tudi vsakemu sodišču. Za njim je govoril bivši prometni minister Ra-divojevič. Takoj nato pa je j>rišln na vrslo druga Misir-ličeva interpelacija, na katero je zopet odgovoril predsednik vlnde. »Če sem dobro slišni,« je rekol g. Uzunovič, »jc govornik celo govoril nekaj o vohunstvu. Če je temu tako, polem je njegova dolžnost, da takoj imenuje vse one jugoslovanske državljane, ki so s Slaviskijem delali nedovoljene kupčije in vohunili, jaz ga pozivam in zahtevani od njega, naravnost apeliram nanj, da vse, kar ve, sporoči pristojnim oblastem in organom, da se najdejo vsi oni, ki so s Slnvisfcijem v naši državi vohunili. Če pa tega ne bo v najkrajšem času storil, pa se bodo izvajale konsekvence.c Tudi za to interpelacijo vlada ni sprejela zahtevane nujnosti. Nalo so prešli na dnevni red. Sprejeli so zakonski osnutek o spremembah in doix>1nitvah zakona o državljanstvu. Prihodnja seja bo jutri ob 10 dofioldnc. Iz sodne službe Belgrnd, 14. junija, m. Pravosodni minister je predložil Narodni skupščini zakonski osnutek o spremembah in dopolnitvah v zakonu o ureditvi rednih sodišč od 18. januarja lc>29. Čl. I. tega zakona se glnsi: V S 33 se doda: število sodnikov pri apclaeijekih sodiščih, računajoč pri tem tudi predseduika in podpredsednika je sledeče: Pri apelacijskem sodišču v 1 Zagrebu 30, pri apelacijskem sodišču v Belgra-! du 21, pri apelnei.jskem sodišču v Sarajevu 19, pri apel sodišču v Novem Sadu 18, ji r i ape-j 1 a o i j s k e. m sodišču v L j u b 1 j a n i 16. I pri apelacijskem sodišču v Splitu 13 in pri j apelacijskem sodišču v Skoplju 12. Tn zakon j stopi v veljavo, ko sc objuvi v »Službenih no-' vina h«. O poštnih hranilnih knjižicah Belgrad. 14. juniju. AA. Prometni minitder .je izdal odlok, naj sc v pravilniku o hranilni in čekovni službi na poštah in v navodilih zn poslovanje s Poštno hranilnico ukinejo vse določbe o plačniku v hranilnem prometu za vse knjižice, ki jih odslej izdajo. Glede knjižic, ki so jih do uveljavitve tega sklepa izdali jilačnikom, ne pa vlagateljem, je prometni minister odredil, naj pozove vse vlagatelje, da v treh mesecih od 15. junija dnlje. prevzamejo v svoje roke dotične. hranilne knjižice in jih pred poštnimi organi podpišejo. V nasprotnem primeru bo Poštna hranilnica uradno prepovedala izplačila jio teh knjižicah, plačnike in vlagatelje pa bo napotila na sodišče, da dokažejo lastništvo leh vlog. Ta naredba nc velja za primere, ko roditelji vlo^c na ime svoje nedoletne dccc. — (h Poštne hranilnice.) Osebne vesti Belgrad, 14. junija ni. Vpokojeui so sledeči učitelji in učiteljice: Franc Pristovšck, Ljubljana, Vinko Berce, št. Janž, Milko Kosi, Sv. Barbara, Alojz Recelj, Ljubljana, Ana Boštjančič, Sevnica, Vincencija Novak, Brežice, Jože Zupančič, Prečna, Rudolf Kocmut, Sv. Urban, Ivan Klemcnčič, Galicija, Matija Berger, St. Jur, Josip Bizjak, Celje, Ivan Lozar, Grčarice, Ejnilija Dular, Slovenjgradec. Helena Dole, Dolenje, ftudolf Zore, Predoslje, Milko Atarelič, Sv. Markq, Anton Vodopivec, Bohinj, Konrad Barle, Metlika; Marija Račip, Brezovica, in Adolf Rozina, Ormož. Belgrad, 14. junija, m. Za višjega agrarnega svetnika banske uprave donavske banovine je postavljen Jan Osojnik, višji agrarni svetnik okrajnega načelstva. Belgrad, 14. junija m. Za sodne pripravnike so postavljeni na področju apelacijskega sodišča v Ljubljani: Olmar Cvirn, dr. Dušan Kraigher, Ciril Kovač, Franc CoLarič, Josip Kunič, diplomirani pravniki iz Ljubljane. — Za pripravnika pri okrajnem sodišču v Celju jc postavljen Viktor Turnšek, uradniški pripravnik finančnega ravnateljstva v Novem Sadu. — Napredovali so v 8. pol. skup. sledeči kanclisti: Ivačič Franc pri okrajnem sodišen v Krškem. Josip Makut pri okrajnem sodišču v Ljubljani, Franc Tumjicj pri okrajnem sodišču v Ljubljani. Belgrad, 14. junija m. Za tajnika upravnega sodišča v Celju je postavljen v 7. pol skup. dr. Jakob Mlinar, pisar istega sodišča. Belgrad, 14. junija. Postavljen je za šefa oddelka državne bolnišnice v Liubljani v 4, skupini I. stopnje dr. Leopold Jcše, zn višjega pristava doma narodnega zdravja v Mariboru v 7. skupini pa dr. Josip Vrtov e c. Belgrad, 14. junija, m. Davi je prispel v Belgrad ban dravske banovine dr. Marušič. Vatikansko meslo. 14. junija, m. Včeraj jc bil sprejet v posebno avdienco pri sv. očetu jugoslovanski opolnomočeni minister v Vatikanu Siinič. ★ Zagreb, 14. junija, k. S 13. junijem nastopi zanimiva sprememba v našem zračnem prometu. Od lega dne naprej sc liodo namreč letala na poti Zagreb- Belgrad ustavljala ludi v Borovem, kjer je tvornica Bata zgradila moderno letališče. Naš zračni I promet se zelo dobro razvija in je potnikov zmeraj i več. Včeraj jc bilo zopet v Zagrebu toliko potnikov. I da jc moralo starlati še drugo Iclalo v Belgrad. V trm!ti. I.ANI IN LKTOS nli nedoslednosti nemške časopisne cenzure. Nemiki propagandni minister potuje v Varšavo. Zanimivo bo ponoviti ob tej priliki navodilo, ki ga je kot vrhovni šej cenzure nad nemškim tiskom lani ob priliki 2&0 letnice osvoboditve Dunaja od Turkov dal nemškemu časopisju: »Časopisom polagamo na »ree, da naj ob priliki velikih osvobodilnih jubilejnih slavnosti nu Dunaju dne 12. septembra 1933 (1."t0 letnice bilke na Ihivaju) nikakor preveč ne poudarjajo vloge, ki so jih pri osrojevaluih bojih igrale poljske armade, in da naj bolj poudarjajo resnico, da imajo za znuigo nad Turki pred Dunajem zasluge le nemške armade iu ne poljske. Tudi je prepovedano pisati pri tej priliki proti Turkom in luriki državi. Ministrstvo nalaga ludi časopisju dolinost, da pošlje svoje lastne poročevalce na Dunaj.* Hog ve. če so mu lo navodilo prebrali, ko je dr. Oiibbcls izstopil na varšavskem kolodvoru. ANGLIJA PlllfAKUJn VERSKEGA PEEHOJENJ A 0 tem vprašanju je pred kratkim predaval p. ./. Morgan, profesor na Oscott College v Hirmin-;tliamu. Predavatelj je prepričan, da je Anglija se-iuij na prelomu, da preživlja -čas tišine pred vi harjem . Ko bo la vihar minil, bo ljudstvo sirlo ii prestrašeno po dejanjih drčarne avtoritete, po-'. '». I,'o bo vid lo, dn /-.--e iti kr teorije od j. dujejo, zopel iskalo /•< jitee lam, kjer edino jo morejo najti, v Petrovi ladji. I'. Morgan je rw podlagi dolgoletnih skušenj sredi bojev, vprašanj in struj sodobne vsakdanje resničnosti prišel do prepričanja, du je današnje stanji: katoličanslva z ozirom na nekaloliško okolje čisto drugačno, kakor je bilo pred vojno. Predsodki proli kalnličnnslvu, ki so pred vojno bili še lako veliki, da so se ie celo katoličani v javnosti izogibali besed ^katoliških, »pateruli celo »duhovnik . so danes popolnoma izginili. V političnem, socialnem, gospodarskem in duhovnem življenju ni nobena omejitev več, če kdo spada k katoliški cerkvi. Nekaloličani do katoličanov celo niso več brezbriinu, ampak jih trpe*. Ko človek potuje po deželi, povsod srečuje, posebno med izobraženci, stotine resnih mladih ljudi, ki iščejit resnice in ki so ugotovili, da je katoličanslva edini svetovni nazor, ki more popolnoma prepričevalno in zadovoljivo razložiti ter rn:-tolmačiti človeško življenje in njegov smisel. V menjajoči sc in nestalni zmedi verskih, socialnih in moralnih mnenj je lo odkritje zn vse iskajoče največje važnosti. Na drugi strani seveda sr dogajajo tudi odpadi od Cerkve. To pu je pripisovati vplivu boljševizma in modernega poganstva V njegovih različnih oblikah. Prijrrnvljeni moramo biti na lo, da Cerkev še čaka čas, ko jn bodo /rrcklinjali, preganjali in izganjali v katakombe, ko bi pod vodstvom nekateri}' prenopetežov socialisti znpočeli na njo naskok, ki bi bil morda podoben francoski revoluciji. Ko bo Cerkev ta vihar premagata, se bo mrrnifa r katoliško Cerkev vsa Anglija. Kajti Anglija jc tMeirie L ng bi nd, to je Marijina Anglija. Za naš tujski promet Ljubljana, 14. junija. V mali dvorani Zbornice za TOI je bil danes ob 10 redni občni zbor Zveze za tujski promet. Občnega zbora se je udeležilo mnogo zastopnikov v Zvezi včlanjenih društev, ki so napolnili dvorano. Občni zbor je otvoril predsednik dvorni svetnik dr. Rudolf Mam, ki je pozdravil odličnejše zastopnike. Med navzočnimi navajamo: zastopnika g. bana in banske uprave inšpektorja dr. Guština, zastopnika socialno-zdravstvenega odseka dr. Luznaria, zastopnika mestne občine dr. Brileja, zastopnika ravnatelja drž. železnic načelnika Deržiča, zastopnika Zbornice za TOI dr. Koceta, predsednika SPD dr. Pretnarja, predsednika Zveze gostilničarskih združenj Cirila Majcna, predsednika hišnih posestnikov Freliha, zastopnika avtokluba dr. Cirila Pavlina. Dalje so se zborovanja udeležili župani važnejših tujsko-prometnih krajev, oziroma predsedniki tamkajšnjih olepševalnih društev itd. Predsednik je predlagal udanostno brzojavko Nj. Vel. kralju in pozdravno brzojavko ministru Deinetroviču, ki sta bili obe toplo sprejeti. Dalje se je predsednik spomnil pokojnih zaslužnih sodelavcev, tako dr. Vinka Gregor i ča, tajnika gostilničarskih združenj Antona 1'intarja in župnika Ivana P i b r a. Njihov spomin so na-vzočni počastili s tem, da so vstali. Predsednik se je za podporo zahvalil še g. banu in banski upravi, mestni občini ter uradništvu zveze, ki je pod vodstvom ravnatelja g. Pintarja marljivo delalo. Dr. G u š t i n je zvezi čestital v imenu g. bana za vse uspehe ter obljubil polno razumevanje s strani banske uprave; enako priznanje je ponovil v imenu mestne občine dr. B r i 1 e j, ki je naglašal zlasti velik pomen jesenskega festivala, ki bo septembra meseca v Ljubljani; načelnik D e r ž i č je v svojem pozdravu priporočal tesnejšo zvezo in sodelovanje med železniškim ravnateljstvom in Zvezo za tujski pronet. V imenu avtokluba je pozdravil zborovanje dr. Ciril Pavlin, v imenu mariborske zveze pa inž. Šla j mer. Iz obsežnega poročila o delovanju zveze posnemamo najvažnejše ugotovitve: V primeri z 1. 1932 se je v letu 1938 število nočnin zvišalo za približno 30%, kar pomeni, da so tujci ostali lani pri nas dalj časa kakor predlanskim. Do sedaj je bilo lansko leto za nas rekordno leto v tujskem prometu. Predvsem je vzrok za to nizka vrednost dinarja v inozemstvu. Tujci so pri nas bivali zelo poceni in zato ta narast tujskega prometa ni prinesel dosti koristi interesentom in celokupnosti, kvečjemu, da je okrepljen notranji konsurn. Med tem, ko so v Pri.norju bili inozemci v enakem številu kakor naši državljani, je v Sloveniji med vsemi tujci bilo dve tretini naših državljanov. Med inozemci so bili prvi Avstrijci, drugi pa Cehoslo-vaki, ki so narastli za 100%, medtem ko so Nemci zaradi hudih deviznih ovir padli na tretje mesto. Madjari hodijo k nam stalno v istem številu in zavzemajo četrto mesto, tudi število obiskovalcev drugih narodnosti je stalno na isti točki. Nadalje navaja poročilo vse številne intervencije, ki jih je zveza napravila v prilog hotelirstva, ki močno trpi zaradi prezadolženja in visokih obrestnih mer, v prilog avtomobilizma in zboljšanja avtomobilskih cest, glede železniškega in zračnega prometa in glede turističnih konferenc z Avstrijo. Kakor vsako leto, je zveza tudi lani vzdrževala sotesko Vintgar, kjer so bile v najlepšem redu vse galerije, pota in mostovi. Iz statistike posnenamo, da je lani obiskalo naše kraje 129.829 ljudi (leta 1932 148.458). Lani je bilo plačanih 834.482 nočnin (leta 1932 652.369). Torej je lani obiskalo v primeri z letom 1932 Slovenijo manj tujcev, ki pa so dalj časa ostali pri nas. Med tujci je bilo Jugoslovanov 96.000, Avstrijcev 11.000, Čehosđovakov 11.000, Nemcev 3000. Ostale podatke iz tujsko-prometne statistike smo 6vojčas že priobčili. Zveza šteje sedaj 62 članov, izključno juridič-nih oseb. Po deželi so se ustanovila številna olepševalna in tujsko-prometna društva, ki agilno delujejo. Poročilo omenja dalje uspešno propagandno delo v raznih jezikih, posebej pa še propagando za zimski šport. Zveza je lani izdala za propagando 114.000 Din. K predloženemu blagajniškemu poročilu je predlagal v imenu nadzorstva g. Vargazon razrešnico, ki je bila soglasno sprejeta. Mesto umrlega člana nadzorstva dr. Vinka Gregoriča je bilo potrebno izvoliti novega odbornika. Na to mesto je bil izvoljen kot zastopnik Dolenjske ing. Franc Zupančič. Sledila je daljša obravnava o raznih predlogih. Dr. Reže k je vložil predlog glede pospešitve vožnje na progi Ljubljana-Karlovac. Predlagatelj je bil odsoten, zato je njegov predlog utemeljeval dr. Pavlin, ki je posebno povdarjal, da moramo skrajšati čas vožnje iz Slovenije do morja, ter je zato pozval Zvezo, naj se priključi tudi akcijske nu odboru za zgraditev jadranske proge. Obema predlogoma so se zborovaici z navdušenjem priključili, zlasti, ko je dr. Koče navedel zanimive politične momente k temu predlogu. Ing. M i k 1 a v je govoril o zakonu za turi- zem, ki se sedaj pripravlja. K temu predmetu so govorili tudi predsednik dr. Mam, dr. Šter, dr. Pretnar in drugi. Iz obravnave je bilo razvidno, da ee bo Zveza borila proti poskusu kakšnega »lex Putnik« ter da bo zahtevala okvirni zakon, ki naj omogoči čim večje svoboščine in prednosti tujsko-prometnih organizacij, ter lefni zaključni večer na verandi Narodnega doma v Turnergasse, kier smo imeli že znamenitih koncertov, imamo tam slovensko šolo in vaje za tamburaški zbor. Naši lepi prostori v hotelu Fuchs na Mariahilferstrasse so za take prilike že premajhni. V slovenski šoli poučuje zdaj po odhodu gosp. Zlatka Bisaila v Novi Sad koroški akademik gosp. Travnik, le ako je zadržan, jjoučuje predsednik. — Torej se le gibljemo po svojih skromnih močeh. Pričakujemo, da nas domovina ne — jx>zabi. Saj smo tudi mi njeni sinovi in hčere, ki skušamo delati domovini v tujini le čast. — č. Na Trsaf in izlet na Jadran 29. ¥1.-1. ¥11. Ali Ti jo znano, da se za borih D n 160' — moreš udeležiti romanja na Trsat in 1^-uruega krožnega izleta z ladjo po morju, k er boš ob zvoku sladkih melodij škofje-loške godbe užival lepote našega Jadrana? Ce ne — piši takoj jio spored na Kr. Debe a < Skofja Loka — denar pa nakazi v naprej po p. -Iui položnici št. 14. (61 nu Mestno hranilnico v s kol] i Loki. Na ta poziv bo treba odgovoriti! V včerajšnjem »Jutru« beremo tole: »Včeraj smo prinesli glavne odstavke iz pridige g. Vidmarja na blejskem bojevniškem shodu. Ta veliki borec za resnico in pravico je med drugim silno rohnel nad onimi, ki zaradi politike strahujejo in preganjajo javne nameščence. Slično je govoril že tudi na drugih bojevniških shodih in slično govorijo tudi drugi bojevniški govorniki. Ko so prejšnje čase bojevniški gosj>odje toliko grmeli nad koritarji, sinekuristi in slamnatimi inožmi tujega kapitala, smo ugotovili, da je teh ljudi največ ravno med onimi, ki se štejejo k bojevnikom, zelo malo ali j>rav nič pa med onimi, Eroti katerim se bojevniki vojskujejo. Res od takrat ojevniški govorniki nič več tako ne bobnajo o slamnatih možeh, sinekuristih in koritarjih. Pogledali smo sedaj tudi, kaj je prav za prav na teh »strahovalcih nameščencev«. In prišli smo do rezultata, ki nas navaja do naslednje javne p>onudbe gg. bojevnikom: Po zvezah, ki jih imate, lahko dobite točne podatke, ali in koliko je bilo v Sloveniji takih sprememb v uradniškem kadru, ki nosijo politično obeležje. Objavite te podatke! Javnost bo potem sodila, ali je več takih sprememb, za katere nosijo odgovornost ljudje, ki veljajo za bojevnike ali njihove prijatelje, ali pa je več takih, da so za nje odgovorni ljudje, ki jih bojevniki zmerjajo za stra-hovalce, valpte in paše. Pokazala se bo enaka slika kakor pri sinekuristih, koritarjih in eksponentih tujega kapitala. Zato bojevniki teh podatkov ne bodo nikdar objavili, pač pa še naprej glasno kričali: Primite tatu!« Tako »Jutro«. To so resne reči, zato upravičeno pričakujemo, da bodo tisti, ki so tu mišljeni, v »Prelomu* ali na zborovanjih odločno in jasno odgovorili. Zadeva je za ves slovenski narod tako pereča in vse Slovence tako v živo zanima, da je razčiščenje tega vprašanja javna slovenska zadeva! Hud padec Cerknica, IZ junija. V nedeljo so imeli gasilci z Vrhnike pri Ložu svoje gasilske vaje. Mirko Matevžič, vnet gasilec, je plezal po vrvi. Nenadno pa mu je sjx>dletelo in je s precejšnje višine padel na Ila in pri lem dobil hude notranje jx>škodbe. Ostal pa je kar v domači oskrbi. Nevihta s točo Cerknica, 12. junija. Nevihta s točo je divjala |X> hribih. Najbolj so prizadeti kraji okrog Sv. vida nad Cerknico. Ljudje s strahom gledajo bodočnosti v obraz. Deževja pa še vedno več. Jugoslovani po veri Katoličani in Slovenci izumiramo? Pred kratkim so izšle končne številke o ljudskem štetju 1. 1931. Prvič so sedaj objavljeni podatki o veroizpovedi jugoslovanskega prebivalstva. Ljudsko štetje je ugotovilo tele številke: Po ljudskem štetju je v naši državi 6,785.000 pravoslavnih; 5,218.000 rimokatoličanov; 1,561.000 muslimanov; 231.000 protestantov; okrog 70.000 pripadnikov raznih drugih krščanskih cerkva ter 68.000 Židov. Ljudi brez veroizpovedi je samo nekaj nad 1000. Pravoslavni imajo absolutno večino v šestih banovinah ter v območju uprave mesta Belgrada, v vsej državi pa jih je 48.7%. Rimskih katoličanov je v vsej državi 37.5% ter imajo v treh banovinah ogromno večino, povsod več kot tri četrtine. Katoličanov vzhodnega obreda je vsega skupaj 44.000 ter dosegajo komaj eno tretjino odstotka vseli prebivalcev v državi. Starokatoličani pa v odstotkih sjdoh ne prihajajo v poštev. Evangeličanov augsburške veroizpovedi (Iu-teranov) jo 1.25%, vseh skupaj 175.000. Reformiranih evangeličanov in kalvinov je skupaj 36.00 ter 0.4%, Židov je %%, muslimanov pa 11%. Od 1. 1921 so se najbolj pomnožili pravoslavni. L. 1921 jih je bilo še 45.7%, a 1. 1931 jih je že 48.7%. Zato pa so katoličani pndli skoraj za 2%. L. 1921 jih je bilo še 39.3%, n I. 1931 pa 37.45%. Muslimani so obdržali svoje postojanke, to se pravi, ri-1шја vrbaska banovina, kjer jc 22% pravoslavnih; za njo pa moravska banovinu, kjer je skoraj vse prebivalstvo pravoslavne vere ter se je v teku 10 let pomnožilo skoro za 20% prebivalstva. Najmanjši prirastek prebivalcev pa je v dravski banovini (v Sloveniji!), ki ie vsa katoliška, ki pa se je v 10 letih pomnožila komaj za 8%. Za Slovenijo je najslabši prirastek v donavski banovini, kjer je ena tretjin« ]>rebivalcev katoličanov in kjer so se prebivalci pomnožili le za 9%% v teku 10 let. Med banovinami z najslabšim prirastkom prebivalstvu je na tretjem mestu primorska banovina (Dalmacija), kjer je več ko tri čertine katoličanov in ki se je jx)innožila le za 12% v tekli 10 let. iOOletnica ubogih šolskih sester de Notre Dame Nekaj misli k kroniki šmihel-skega samostana Ko mi je življenje prvikrat oplazilo obraz s svojo umazano dlanjo, ne, kruto udarilo s svojo težko, krivično pestjo naravnost preko srca, sem zasovražila svojo rojstno vasico Smihel, vso njegovo bližnjo in daljnjo okolico, to zibelko svojih prvih, čistih mladostnih sanj in snovanj. Z življenjsko devizo na stisnjenih ustnah: »Predaj se vetru, naj gre,, kamor hoče, naj srce se navriska in izjoče«, sem smelo, uporno nastavila svoje čelo vetrovom, da so ga česali, viharjem in ploham, da so ga umivali, trdi pesti življenja, da ga je bila, bila ... Toda rosna inoja prva mladost — angelj božji — je šla za menoj po vseh skrivenčastih stezah, dohitela, ujela me — o angelj varuh — spravljeno in pobotano z usodo, privedla zopet v tvoje naročje, moj Smihel. Uporni otrok jc končno poljubil Očetovo *ibo ... Kakor na mnogih božjih potih očiščen in blagoslovljen romar križarim sedaj spokojno po tvojih stezah, moj Šmihel! Ob vseh tvojih stezah spe davni, srečni dnevi, dragi mrtveci, same gomile, na katerih duša vdano recitira svoj »Ke-quiem«, Requiem na grobeh svojih idealov. Kako pogosto so k tem gomilam v blodnih letih romale vse moje misli, kot bežne lastovke, v tujini po gnezdu koprneče. Kakor si. mi, Šmihel, vsega dal, lako si mi mirne duše tudi vse vzel. Toda nočem s sentimentalno mislijo dotakniti se komaj umirjene strune, da vnovič ne zatrepeče v nikomur ra- zumljiv plač — vse, kar st imel Šmihel, zame grenkega, usiha in usahne, komaj še fina znamenja na čelu pričajo o sledeh grenkobe in trpljenja, danes te samo blagoslavljam za vse vesele, lepe urice in dni, ki so kot zvezde-tolažnice prepletale ponočno nebo moje duše ... In ko tako v večernem mraku spomini vasu-jejo in pogledi božajo rojstno vasico, se mi spokojen pogled ustavi na jKmosnein zvoniku, v čigar kamenitih prsih mogočno utripljejo bronasta srca, ki Šmihelčanu na blizu in daleč sočutno lajšajo petek in zaljšajo svetek. Šmihelčan tako rad prisluhne njihovim utripom, f>onosen je nanje, saj na njih še lepi bridkost vojnih let in požrtvovalna katoliška zavest Šmihelčanov. Složno ob cerkvi, samo preko ceste, se dviga ponosna stavba — šmihelski samostan Ubogih šolskih sester de Notre Dame. Ce motriš samostan tam od grmske strani, ali ga pogledaš, ko stopiš iz kandijske postaje na piano, ali pa tam od prijaznih šmihelskih gozdičkov — od katerekoli strani pogledati, vedno deluje svojski nate: resno, dostojanstveno, ko svetišče, ko hram. In če rabim prispodobo, ki je več ko metafora, bi rekla: kot koklja se mi zdiš, zdaj uporna, zdaj ljubeča, zdaj skrbna, zdaj preteča, kakršen je pač zarod, ki ti sili izpod varnega, toplega okrilja. — Vedno pa materinsko skrbna, kadar zreš na zlato-puhi, življenjapolni zarod, ki se ob večernih urah razteza okrog tebe po samostanskem vrtu, da se Um izvriska in izpojc. Oj, ta vrisk in smeh tvojih gojenk v večernem mraku na samostanskem vrtu! Človek, ki se je že pozabi! smejati, ki mu je duša olopela, da jedva še razloči dan in noč, pomlad od jnseni, postoji ob vrtu in duša zavibrira po neskončnosti mladostne sreče. Zato menda človek lako rad šeta tam, kjer prepeva neskaljena, samostanska sreča. Dokler ne potihne prešeren smeh go- jenk, ki se končno vračajo k počitku, skrbno bdiš, potem pa se polagoma zapirajo tudi tvoja svetla očesa, drugo za drugim ... Le eno oko trepeče in ne ugasne, tudi ponoči ne, ono, s katerim gledaš preko pozemskega h Gospodarju hiše, ona majhna Uička pred Najsvetejšim, ki tako zgovorno govori minioidočitm po cesti: glej, tu na tem mestu žrtvuje in daruje vsak dan mnogo življenj, tu polaga mnogo redovnic dan na dan, že skoraj petdeset let svoja v žrtvah in molitvi posvečena dela na Žrtve-nik Ljubezni... Zdi se, da slovenska javnost le premalo pozna skrito delo kongregacije Ubogih šolskih sester, zlasti pa delo šmihelskih redovnic-učiteljic. In če ga tudi pozna, ga le preveč omalovažuje. Koliko, sicer drobnega, a za življenje prebogalega in vzgojno prevnžnega dola so izvrši za temii zidovi. In to, žrtev preobilo delovanje učiteljic-vzgojiteljic ni delo v navadnem, po kruhoborstvu dišečem pomenu besede. Saj večino njihovega tihega, za narod prevaž-nega dela beleži le nevidna roka Delodajalca-Vzgojitelja i>n polni 7. njimi veliki tekst v knjigi življenja Ubogih šolskih sester. Javnost naj bi jim privoščila vsaj — notico pod črto. In to »notico r>od črto« ti danes z veseljem piše slovenska ženska inteligenca, tvoje bivše učenke in gojenke, kulturne tvoje sadike, ki ti nočejo dajati kamenja za kruh. In sedaj kronika I Stoletnico praznujejo letos sestre reda de Notre Dame ter bodo lo stoletnico na tih, ljubek način proslavile vse redovne hiše tega reda. Tako bomo imeli tudi v šmihelu pri Novem mestu na dan sv. Petra in Pavla cerkveno slovesnost. A kdo božji pa pozna nastanek Smihclske samostanske družine? Tiho, neopaženo bo se naselile ined nami sestre pred petimi deceniji. Cez dve leti bo zgodovina zaznamovala peti križ v kroniko šmihelskega samostana. Petdeset let, pol stoletja, kratka doba v obči zgodovini, a dolga v življenju posameznih družin. Pravi in prvi ustanovitelj samostana Ubogih šolskih sester de Notre Dame v Šmihelu pri Novimi mestu in dekliške šole se zatnore imenovati baron Tadej Mcrkel, bivši predsednik Trgovske zbornice v Ljubljani. Ta je imel na Vel. Slatenku posestvo, katero je podaril sestram, hoteč preskrbeti slaten-skim deklicam dobro vzgojo. Toda to posestvo samo z obširnimi [>oljii ni ustrezalo nalogi, zato ga je pokojni župnik in monsignor šmihelski — dolenjski cerkveni mecen — prodal, a iz dobljene vsote dal sezidati samostan v Šmihelu, na Roženbergerjeveni zemljišču poleg cerkve. Tedaj v Šmihelu še ni bilo dekliške šole. Dne 20. marca 1885 so je pričel zidati samostan in pod spretnim vodstvom g. župnika Peterlina je bilo le-to v enem letu gotovo. 29. septembra 1886 so prišle prve štiri sestre v Smihel, da začno tu svoje velikopotezno vzgojno delo. Dne 3. oktobra, nn praznik sv. rožnega venca, je novodograjeno poslopje blagoslovil tedanji novomeški prošt Peter Uril. 20. oktobra so pričele sestre v imenu božjem s prvim poukom. Dasi je la dan močno deževalo, se je vendar zbralo v šolskem poslopju okrog 100 deklic, različne starosti. In sestro so v zaupanju na pomoč in varstvo farnega patrona sv. Milinela junaško zasadile lo|)alo v duhovno ledino. 23. jnnunrja je izročil bivši deželni zbor v Ljubljani zavodu Notre Dame gluho neme deklice, ki so se v njem vzgajale vse dr, leta 1904. Osnovna šola je dobila 10. inaja 1890 pravico javnosti 7. odlokom mlin. št. 51188 in jp vzgajala v 5. razredih vsako leto 300—100 deklic. (Daljo prihodnjič.) Mariborske vesti: Kongres sadnih trgovcev in izvozničarfev Maribor, 14. junija. V sredo popoldne se je vršilo v posvetovalnici mestnega magistrata važno zborovanje članstva Združenja sadnih trgovcev in eksporterjev Dravske banovine. Razpravljalo se je na sestanku o letošnji sadni letini, o izgledih izvozne kampanje in izvoznih državah, o sezonskih kreditih Narodne banke in o kongresu sadnih eksporterjev iz cele kraljevine.— Ugotovilo se je, da bomo letos pridelali Ic 30—40% sadne letine 1. 1932. ter bo znašala celotna produkcija okoli 1200 vagonov. Od tega pride za izvoz 800 zagonov, ostanek se bo |>orabil doma. Radi dobre sadne letine v drugih državah ni letos Učni uspehi mariborske klasične gimnazije V 18 razredih klasične gimnazije sc jc šolalo v pravkar minulem šolskem letu 720 dijakov. Izdelalo ie od tega števila 512 dnjakov ali 71.11%. Z odliko je dovršilo šolsko leto 79 (10.97%), prav dobrih 2.3S (33.06%), dobrih 195 (27.08%). Popravni izpit ima 118 (16.38), razredni izpit po § 52 polaga 8 (1.11%8, [»navijati mora razred 66 (9.19%) in pravico do rednega šolanja jc izgubilo 8 (1.11%) dijakov. Največ odličnjakov je bilo v II. (16) in v VIII. razredu (14). Popravljačev je največ v I. razredu (38), v drugem (26), tretjem (23), v četrtem nič, v petem 17, šestem 9 in sedmem 5. Ponavljačev pa v prvem 21, drugem 9, tretjem 11, četrtem 5, petem 8, šestem 5, sedmem 6 in osmem 1. V prvem razredu se je šolalo v treh paralelkah 169 dijakov (133 fantov in 36 deklic), v drugem v treh paralelkah 111 (88 fantov, 22 deklic), tretjem v treh paralelkah 116 (88 fantov, 20 deklic), četrtem v dveh paralelkah 73 (56 dijakov, 17 deklet), v petem razredu 48 (43 dijakov, 5 dijakinj), v šestem (dve paralelki) 72 (66 fantov, 6 deklet), v sedmem v dveh paralelkah 05 (64 dijakov, I dijakinja) in osmem v dveh paralelkah 67 (59 dijakov in 8 dijakinj). Pravico do rednega šolanja je izgubilo v prvem pet in v drugem razredu 3 dijaki. — Iz navedenega je razvidno, da so bili letošnji učni usj*hi na klasični gimnaziji v splošnem prav dobri r je zavod lahko s končnim rezultatom zadovoljen. □ Za kntehetski kongres, ki bo od 2. do 6. julija t. 1. v Mariboru, jo opaziti v katehet-skili krogih iz. vse države zelo živahno zanimanje. Tukajšnjemu pripravljalnemu odboru eo prišle |>rijuve za udeležbo iz malodanc vseh delov naše države. □ Akcija zn univerzitetno knjižnico v Ljubljani sc je razširila tndi nn Maribor. Vsa društva iu korporacije v Mariboru bo obiskalo posebno odposlanstvo univerze ter jih zainteresiralo, da podprejo s svojim delom in zahtevami težnje gradbenega odbora. □ Mestni župan dr. Lipoid je odpotoval v Belgrad ter ga za časa odsotnosti nadomešča podžupan Golouh. □ Poroke. V mariborskih farnih cerkvah so se tn dni poročili: Rudolf Horvat, dežnikar, in Katarina Cenar, zasebnica: Kari šu.šmelj. trgovski pomočnik, in Ivana Vavcrku. hči delovodje; Danici Gabrovec, tovarniški delavec, in Matilda Munda. prodica; Vinko Kncchtl, monter, in Marija karner, zasebnica: Anton Pavlic, sedlar, in Brigita Koražija, natakarica; Alojzij Vlukenauer, posestniški sin, in Jožefa Krivec, zasebnica; Anton Emeršič, restovroter, in Marija Fink. |)osestnica: Kmerik llerzog, zasebni uradnik, in Hedvikn Denk, prodajalka. — Bilo srečno! □ Maribor in let |w> Evropi. Iz Varšave pojde letos polet okoli Evrope in severne Afrike. Tudi Maribor bo igral pri tem vlogo: sa j sc je tezensko letališče določilo kot zasilno pri-stajulišče pri poletu preko Maribora. — Na Trznem bodo letalcem za slučaj zasilnega pristanka nu razpolago mehaniki in zaloge bencina. □ Varnostne, predpise za kopalce je izdalo predstojništvo tukajšnje mestne policije radi vedno pogosteje dogajajoči!) se nesreč pri kopanju na prostem v zadnjih letih. Na prostem ~c kopanje odslej dovoljeno samo na mestih, лј jih občina z.a to določi in razglasi. Nevarna mesta v vodi je primerno označiti. Otrokom do 14. leta in plavanja neveščim osebam je tam, kjer ni preskrbljeno /a nadzorstvo kopalcev, dovoljeno kopunjo le v spremstvu plavanja veščih oseb, starih nad 18 let. Ob visoki vodi. ki presega normalno višino vode /a 1.5 in, je kopanje prepovedano. Prekrški te naredbe se kaznujejo v smislu zakona. t pričakovati posebno ugodnih cen ter bo izvoz naletel na znatne težave. Največja odjemalka bo Nemčija, ker je upati, da ne bodo nastopile potežkoče radi zvišanja carine ter ustvarjanja kontigenta. Bati se je tudi težkoč pri nabavi deviz. Del sadne produkcije bodo odvzele tudi Francija, Švica, Češka delno tudi Poljska in tlalija, če bo slednja izvažala v Palestino. Pri izvozu sadja v Nemčijo bo treba priložiiti fitopatološko iz|>ri6evalo ter bo še vsak vagon ponovno pregledan na uvozni nemški postaji. — šestmesečnih sezonskih izvoznih kreditov Narodne banke bodo letos slovenski sadni trgovci prvič deležni. Nedvomno sc bo s tem trgovina znatno olajšala. — Pred pričetkom sadne se- zone bo v Mariboru dne 14., 15. in 16 julija kon- fres sadnih trgovcev in izvozničarjev iz cele dr-ave, ki bo velikega pomena ne samo za razvoj sadne produkcije, temveč tudi našega sadnega izvoza, obenem pa bo to važen dogodek v tujskem prometu. Na kongresu bodo sodelovali predstavniki ministrstev, vseh lokalnih oblasti ter delegati inozemskih uvoznih združenj, kakor tudi inozemski uvozniki sami. Program kongresa se bo v podrobnosti še izdelal, v širšem obrisu se je pa sprejel že na sestanku: v soboto, dne 14. julija sprejem in predkonference, v nedeljo 15. julija kongres v veliki unionski dvorani, v ponedeljek pa izleti udeležencev v sadne in vinske okoliše, Kopališča itd. □ Mesarji pojdejo z Glavnega trga. Mestno načelstvo razglaša: Mestni občinski svet mariborski je na svoji seji dne 25. maju sklenil, da so iz prometno varnostnih in higijenskih razlogov začasno premestijo vse mesarske stojnice z Glavnega trga v Strossmajerjcvo ulico. Premestitev mora biti izvršena dne 25. t. m. in sicer po istem vrstnem redu kakor stojijo sedaj mesarsko stojnice. Natančnejša določila Izda mestno tržno nadzorstvo. Obenem ec tja premestijo tudi prodajalci jajc, kokoši, čebule in del prodajalcev zelenjave. □Meteorološka postaja ua Pohorju. O ustanovitvi takšne postaje na Senjorjevem domu se jc že večkrat razpravljalo. Tukaj preko gredo važne mednarodne letalske proge in naša letalska oblastva so dala nckujkrat pobudo za ustanovitev takšne jvosia je. Sedaj sc je to vprašanje znova pokrenilo. Ker jc pri poštni upravi opaziti pripravljenost za napeljavo telefonične zveze, je upati za čimprejšnjo realizacijo tega načrta. □ Stenogrnfske in strojepisne tekme so bile v sredo v prostorih »Hermesa«. 1'rvo mesto je odnesla gdč. P. Vitko, sledi gdč. D. Vrečko, obe v vseh treh predmetih (strojepisje, slov. in nemška stenografija). Tretji v vrstnem redu so: Žitgman (slov. stenografija), jueliart (nemška stenografija) in Košuta (strojepis). П Jogosvita zopet gradi. Tovarna svilenih tkanin »Jugosvila« bo na svojem zemljišču v Melju zgradila poleg sedanjega tovarniškega ob-iekta še novo poslopje za lastno barvarno. Dosedaj je tovarna barvala svoje blago v inozemstvu. Poleg tega bo postavila tovarna še en tovarniški dimnik. n Pogruntali so ljudje, zakaj je napravil arhitekt v južni steni poslopja nove carinske pošte znano okroglo okno: zato, da ee vidijo zadaj na terasi razobešene razne skrivnosti, ki jih novi stanovalci na terasi sušijo. Take preveč domače vpoglede bi bilo treba preprečiti. □ Razstavo risb in ženskih ročnih del pripravlja realna gimnaziia ter bo odprta 17. in 18. junija od 8 do 12 in od 14 do 17 v risalnici. П Skavti ln gostilničarji. Naknadno so se priglasili kot razstavljalci na Mariborskem tednu še skavti, ki bodo imeli poleg gozdovnikov svoje taborišče in priredijo veliko propagandno razstavo, ter gostilničarji. Zanimiva bo zlaeti gostilničarska razstava, ker bo nazorno prikazovala moderne go-stilničarske in hotciske obrate. □ Rdeči petelin. V Prepolah pri Račah so imeli zopet požar. Zgorela je hiša in gospodarsko poslopje posestniku Francu Ferliču. Škode je 34.000 dinarjev. Ogenj je nastal radi pokvanenega dimnika. Ljubljanske vesti: Zanimive izkopnine pri sv. Krištofu Ljubljana, 14. junija. Da je kraj, kjer stoji cerkev sv. Krištoia in cerkvena hiša. zanimiv zgodovinski prostor, kažejo številne zgodovinske izkopine katere so v zemlji odkrili pri kopanju fundamentov za novo cerkev in za kanalizacijo. Za cerkvijo so odkrili 2 m globoko v zemlji mogočen, 2 m širok rimski zid v smeri pod cerkev, kar potrjuje mnenje, da jc bila cerkev sv. Krištofa zidana na razvalinah mogočne siavbc, morda vojaške utrdbe, še bolj verjetno templja. Ob celi st- Alkoholne pijače na velesejmu Ljubljana, 14. junija. Letošnji velesejem kaže tudi poučno statistiko o konznmu alkoholnih pijač na veseličnom in razstavnem prostoru. V prvi vrsti je zairmivo, o-pili po cenitvi veščakov do OO.OtiO šile, ki je bilo vsako najmanj 2 Din. Računajo, da so na velesejmu potrošili za vse te alkoholne pijače do 500.000 dinarjev. Prav zanimiva je dalje primerjava s konzu-inoin alkoholnih pijač v letih dobre gospodarske konjukture. Leta 1924, torej pred desetimi leti, so na pomladanskem velesejmu konzumirali, kljub temu, da so bile cene vinu in pivu za približno 70% dražje, okoli 70% več vina in piva, ko pa letos. Takrat so ljudje imeli denar in zato so si privoščili vse dobrote. Sedaj pa vsi sloji, j>osebno srednji in nižji, dobro in preudarno premisli jo, če se ji n izplača na velesejmu trošiti denar za alkohol, ki je verni strani je moral bili nekako pet metrov širok jarek. Na dvorišču župnišča so odkrili več rimskih grobov. Posebno zanimiv je bil grob v obliki velike poveznene žare, pod katero so našli precej veliko skledo iz zelenkastega stekla. V nji je bil mal, umetniško izdelan vrč in več zdravniških inštrumentov, »pinceta« i. dr. Drugi grobovi so bili prazni. Očevidno je, da je bilo tu pokopališče že v rimskih časih. Vse te stvari so bile oddane narodnemu muzeju. dražji kakor po mestnih gostilnah. Letos je bilo vino v splošnem od 14—16 Din liter, dočim pred desetimi leti od 16—20 Din in celo še več. Tudi pivo je bilo takrat dražje. Leta 1926 so na velesejmu potočili 12.0001 piva in 13.0001 vina. Prav tako poučna primerjava za gospodarski položaj Ljubljane! koliko so obiskovalci velesejma potrošili za razno jedače in druge dobrote, ni mogoče točno navesti. Največ so pojedli kranjskih klobas in hrenovk, pa ludi prav mnogo čevapčičev, kajti ob lepih dnevih in ob velikem navalu so posamezni prodajalci čevapčičev poklali do pet odojkov. 0 Učiteljski zbor mestne ženske realne gimnazije je poklonil 270 Din za mestne brezposelne namesto vcnca na krsto g. žel. evetnika P. Blinca, očeta tovarišice dr. M. Blinčeve. Iskrena hvala! 0 Smrtna nesreča. Lastnik bufela, 48 letni Andrei Uranič, stanujoč v Pražakovi ulici 8, je prišel predsinočnjim okoli 8 domov. Spotoma pa je padel po etopnicah ter sc nevarno ranil na sencih. Poklican je bil reševalni avto, ki je Uraniča prepeljal v bolnišnico. Takojšnja zdravniška pomoč pa jc bila brezuspešna in je Uranič včeraj zjutraj za poškodbami umrl. Po mestu so se raznesle govorice, da jc Uraniča nekdo napadel in pobil do smrti, vendar tc govorice niso reenične ter gre izključno !e za nesrečo. 0 V mestni klavnici se bo jutri (soboto) ob 15 prodajalo na prosti stojnici prašičje meso po znatno znižani ceni. Regulacijska dela v Ljubljanici Zaradi še vedno visoke vode počivajo vsa redna regulacijska dela v Ljubljanici. Ker ie postalo zadnja dva dneva lepše vreme, se jc terenska sekcija odločila, da je pričela s pripravami za nadaljevanje teh del. Ko bo struga zopet očiščena vse navlake in posušena, bodo pospešili betoniranje struge od Čevljarskega mostu nizdol proti trimostju na ta način, da bodo (»stavili na obeh bregovih stroj za pripravljanje betona. Stopila bosta torej v funkcijo dva stroja, ki bosta sipala beton na odmerjeni, za betoniranje določeni prostor. Tako bo šlo delo hitreje od rok. Z Dvorskega nabrežja so že čez Ljubljanico napeljali vodovodno cev. Nabavili so tudi šc en stroj ter napeljali na zgornji del Cankarjevega nabrežja že veliko gramoza. Ljubljanica je sedaj upadla. Vodomer pri Fran-celjnu na Prulali zaznamuje, da je zadnje tri dni Ljubljanica upadla za 90 cm. Ta vodomer je kaj zanimiv, kajti star je že okoli 100 let. Napravljen pa ic bil za normalno vodno stanje, kakršno je Ljubljanica imela pred regulacijo Gruberjevega preko-I pa. ko je v Ljubljaničini strugi bilo normalno stanje j vode veliko višje, kakor po |»globljenju Gruber-i jevega prekopa, kar je bilo izvršeno leta 1914. tik ! pred vojno. 0 Usodni padec z vlaka. Včeraj, kmaln po golnoči, so našli blizu železniškega prelaza ob leivveisovi cesti na tleh mladega človeka, ki je bil hudo ranjen na glavi ter je močno krvavel. Poklican je bil reševalni avto, ki jc mladeniča prepeljal v bolnišnico. Gre za 18 letnega dijaka Miroslava Janeža, sina mesarja z Ambroževega trga 9, Ponesrečeni dijak je povedal, da se je vozil s tržaškim brzovlakom z Rakeka, spotoma pa je omedlel in v Ljubliani padel z vlaka ter se hudo potolkel. Njegovo stanje je prav resno. © Aretiranec ne prizna. Poročali smo o vlomu v Patetovo trafiko na Krekovem trgu in o aretaciji osumljcnca na Črnučah. Kljub strogemu zaslišanju pa osumljeni Jože C., pri katerem so našli 1200 Din denarja, noče priznati vloma in se izgovarja, da je denar dobil drugje. Policija domneva, da je bilo pri vlomu udeleženih več zločincev, ki so si nato razdelili med seboj uplenjenih 6000 dinarjev gotovine in 2500 cigaret. O Sodne takse okrajnega sodišča. Izkaz o plačanih taksah za mesec maj pri ljubljanskem okrajnem sodišču jc v mnogem pogledu zanimiv. Pravijo, da okrajno sodišče prejme na taksah, plačanih samo v kolkih, mesečno povprečno do 140.000 Din, kar hi zadostovalo, da bi ee krili mesečni izdatki za sodnike, uradništvo in vse pisarniške potrebščine tega sodišča. Maja je bilo na vseh oddelkih plačano v kolkih 136.822 Din. Stranke so izdale za legalizacijo podpisov in overitve prepisov таг-nih listin 9.740 Din. Za razne civilne pravde je bilo na taksah plačano skupaj 31.030 Din. Zemljiško-kniižni urad je zaznamoval na taksah 50.169 Din, Pa tudi izvršilna oddelka izkazujeta lepo vsoto, namreč 35.105 Din, znamenje, da se cksckucijc zelo množe, Vlom v Domžalah Domžale, 15. junija V času krize, ki jo sedaj preživljamo, pohajajo po mestih in tudi po deželi razni lenuhi m si na nejx>šten način služijo kruh. Tako tudi pri nas. V noči od torka na sredo je neki tak uzmovič vlomil v brivski salon g. Dell Bella in si izposodil brivsko orodje. Odnesel je precej inventarja, tako: 11 britev, glavnike, 3 ročne aparate za striženje las, uro, sušilni aparat ter električni aparat za striženje las. Aparat nosi štev. 106.391. Poleg tega je odnesel tudi več drugih reči. Ker jc bila noč temna, je imel tem lažje delo. Vsekakor je moral biti že izvežban v tem poslu, ker na hitro človek sploh ne zapazi na vratih, da jih je nekdo šiloma odpiral. Tukajšnji orožniki, katerim je bila tatvina prijavljena, so šli na delo. Okoličani Domžal se pa na-jirošajo, da takoj javijo orožnikom, če bi videli koga, ki bi to orodje prodajal. Celokupna škoda znaša okrog 4500 Din. St. Vid nad Ljubljano Akademija Podmladka JS. V nedeljo, 10. t. m. je priredil PJS na tukajšnji mešč. šoli akademijo. V okusno okrašeni dvorani se je zbralo mnogo-brojno občinstvo — predvsem pa starši učencev, da vidijo, kako bodo njihovi otroci nastopili. Vsem je srce ponosno plapolalo, ker vse, kar so videli in slišali, je bilo lepo. V pestrem programu so bile deklamacije, dramatični nastopi, telovadne točke in koncert. Celoten program je bil vestno naštudiran, posebej pa je ugajalo ubrano petje. Zbor, ki je pred kratkim tudi v Ljubljani nastopil in odnesel laskave kritike, je tokrat odpel 10 pesmi pod vodstvom g. Juvana. Vsa pohvala dijakom, zahvala pa učiteljskemu zboru, ki tako lepo vzgaja njemu izročeno mladino. Petelin-Krosi: Pregled občne zgodovine I. del: Stari vek. Mohorjeva knjižnica, 07. Žaložila Družba sv. Mohorja v Celju, 1934. — Mo-iorjeva družba, ki je v svoji dejavnosti že zmerom rodiina ljudska knjižna družba med Slovenci in ki zavzeiun v svojem programu čedalje širši obseg (nekatere njene knjige zadnjih 10 lel, kakoir Pita-mičeva »Država«, Breznikova »Slovenska slovnica«, Gusarjev >Za nov družabni red«, Avgušrtinove »Iz-l>ovedi<, Vebrova »Knjiga o Bogu. itd. zavze najo gotovo odlično mesto v slovenski znanstveni književnosti), je začela pravkar z izdajanjem »Pregleda občne zgodovine«. Prvi del Pregleda obsega zgodovino starega veka, drugi del (kakor smo poučeni) bo obsegal srednji vek. tretji novi vek do francoske revolucije, četrti pa novo dobo do naših dni. Prvo knjigo je napisal prof. Stanko Petelin. Ni to zgodovina v smislu širokega Slaretovega podajanja, marveč, zgoščeno, pregledno pisana zgodovina, ki očividno ni namenjena v prvi vrsti Širokim plastem, marveč razumništvu, ki hoče obnoviti v sebi zgodovino političnoga. kulturnega, gospodarskega itd. razvoja človeštva vsaj v osnovnih potezah. Nokak priročnik, repetitorij občne zgodovine je to, ki bo odlično poraben za dijake pred maturo kakor tudi kesneje. ko se je treba pri kakšni dvomljivi zgodovinski potezi nasloniti na resnične jiodatke. V lo skupino interesentov moremo uvrstiti razne predavatelje, duhovnike, profesorje, učitelje, časnikarje, gospodarstvenike in podobni? stanove, ki jim je zgodovina podlaga vsega snovanja in dela. Končno pa bo našel tudi povprečen ffl^vsk t nizu velikih dogodkov vsaj glav- ne vtise o značaju in kulturni moči starih narodov. Vprav to poslednje (književnost, umetnost, verstvo, socialne in gospodarske razmere) je v fej knjigi poudarjeno bolj, kakor smo bili doslej vajeni v šolah. Iz te knjige bo sleherni bravec (ki ni slišal doslej takega poudarka) zaznal, da zgodovina ni kronika vojska in raznih nepome.nbnih del posameznih vJadarjev, marveč odkrivanje duha starih narodov, njihovih naporov za kulturno rast, za urejene gospodarske in socialne razmere itd. Knjigo (ki slane za ude 9 Din, za neude 1'2 Din) priporočamo vsem omenjenim stanovom. Slovaška narodna pesem Slovaki izredno radi pojo. Vse njihovo življenje je sama pesem. Dočim pri drugim narodih narodna pesem izumira, jc na Slovaškem v polnem razcvetu. Karel Plieka, najnovejši zbiralec slovaške narodne pesmi, misli, da je treba razlikovati pet glavnih tipov slovaške narodne pesmi: 1. bratislavski tip, 2. ljudski večglasni trenčianski, 3. oravsko-lip-tovsko pesein, 4. pastirski vrhovski tip (Detva), 5. vzhodno slovaški tip. Pojmovno bi razdelili slovaško narodno pesem v tri glavne dele kot vsako pesem: v lirične speve; v epske in historične pesmi (sage). Lirične pesmi so najbolj razvite in umetniško najdovršenejše. >V njih se zrcalijo bol in beda vsakodnevnega življenja, ozka odvisnost od pri-rode, večni konflikt elementarnih sil dobrega in zlega ...« (Svefozar Hurban-Vajansky). — Fpika, pomešana z liričnimi prvii»ami, te ustvarila balade, katerih motivi so občečloveški ali svojsko slovaški, potem razbojniške pesmi, ki dosežejo višek v spevih o narodnem junaku — razbojniku Janošikti, ki je bil obsojen na vešala. — Slovaških historičnih pesmi ni veliko: zvečine so fo bojne pesmi, tudi iz najnovejšega časa, iz svetovne vojne. Kakor mi Slovenci, tako tudi Slovaki nimajo zgodovine; tisoč let so bili pod Madžari. Zato jc umljivo, da nimajo historičnih pesmi. Slovaški narod odlikuje zelo velik estetični čut. Dokaz temu je dejstvo, da slovaška narodna pesem poje o lepoti Jezusovi, o lepoti človekovi, o prirodni lepoti, o lepoti v umetnosti (likovni, glasbeni, plesni), o lepoti narodne noše, o lepoti v hišni opremi, na delavskem in gospodarskem orodju. — Nekatere pesmi so zelo plastične in mi-lozvočne po jeziku: deminitiva, ki dajejo slovaški besedi dar in blagoglasje, dalje metafore in meto-nimije .. Z umetniškega viška moremo v slovaški narodni pesmi razlikovati 5 glavnih kategorij: L Pristno slovaške pesmi: pentatonska metodika, stare skale, najrajši v molu; prost ritem, takt vedno 3/i ali */<, povečini dur. — 2. Pomadžarjene in po-ciganjene pesmi: Cesto hromatska metodika, sentimentalna harmonika, nemirni, razneženi ritem. — 3. Pesmi češkega in nemškega sloga; enostaven, prozoren, živ in točen ritem. Povečini dur. 4. Pesmi z rnravsko-liptavskega osredja; 5. Pesmi, ki so vzklile pod vplivom ukrajinskih pesmi z ruskim elementom. Posebno svojstvo slovaške pesmi ie povečana sekunda, ki se javlja tudi v moravsko-slovaških pesmih, prav tako v grških narodnih pesmih Mali Aziji. — Olede razmerja besedila do uapeva je slovaška pesem povečini silabična, i. j. enemu zlogu pripada eden ton. V tem se razlikuje od naših in sploh jugoslovanskih kakor tudi ruskih nesmi. Ritem v sfovaški pesmi je zelo različen. Najpogosteje srečamo prosti ritem. Značilna za ritmiko slovaške pesmi je sitlkopa. Slovaška pesem je ponekod podobna madžarski, vendar obstoja velika razlika: madžarska ciganska pesem bolestno toži po ženski, vinu, po čutnih užitkih; iz slovaške pesmi pa veje tiha žalost, sladka tožba po cvetočih iokali in rastočem bukovju, po vonju Tater, po sivih, zvestih očeh dekletovih... Kar je napisal Giggi Zanazzi o italijanskem narodu kol narodnem pesniku, velja tudi za slovaški narod »grande fanciullo et grande poeta.« V pristni slovaški pesmi zveni večni ton kozmosa, ki prihaja iz večnosti in poveva okoli naše duše, obetajoč ji nesmrtnost... (Iz »Zlate knjige Slovaške«.) * Slorcnae Jurčič i Hrvati. Pod lem naslovom prinaša 23. številka zagrebške tedenske revije »Obitelji« (izdaja Jeronimska družba) daljši članek izpod peresa dr. Ivana E s i h a. Tu se avtor zlasti naslanja na Breznikovo razpravo o Jurčiču v >Do-mu in svetu« in skuša pokazati pravi odnos Jurčičev do Hrvatov, njihovega jezika in kulture. Berlin, 14. junija, p. V št. Blažu v Schwarz-vvaldu je v starosti 58 let umrl nemški pesnik Thoodor Dau bler. Pokojnik je bil glavni zastopnik nemškega ekspresionizma in jo bil pred sGleichschaltungo« predsednik nemških Penklubov. Diiubler je bil rojen v Trstu, kar se ozna tudi v njegovih odnošajih z italijansko uit uro. »Oarmon« v ciganskem gledališču. »Carmen« je, kakor znano, vzeta iz življenja španskih cign-nElitni kino Malica«. Oddala jo je v najem za borih 2000 Din mesečno! Na občnem zboru je bilo tudi povedano, dn je likvidator Jugoslovanske Matice vložil prošnjo za podaljšanje koncesije, ker jc računal c možnostjo, da bo pritožba proli razpustu ugodno rešena. Medtem si je *priborila* koncesijo druga družba, ne narodno obrambna, pač pa kapitalo-obrambna. Čujte! Čujtc! so vzklikali sborovalci. Ko bi bil jaz predsednik, bi jih potolažil s prav enostavnim in logičnim predlogom imenovani družbi: Elitni kino naj odstopi polovico svojega čistega dobička »Braniborju«, nasledniku Jugoslovanske Malice. Tako bi ubili z enim udarcem dve muhi: jezike, le neukrotljive jezike bi zavezali, in kapital, ki ga jemljo našemu narodu tuji filmi, bi na la način vsaj deloma, povrnili. To bi bilo narodno delo, resnično narodno delo! Protestiramo proti takim metodam poročanja! Del belgrajskega časopisja živi očividno le od krvavih senzacij. Ali bralci zahtevajo tako hrano, ali nekaterim poročevalcem prija brskanje po najintimnejših zadevah nesrečnih družin, tega mi ne moremo presoditi. Res pa je, da je že »Trgovski list« V'Ljubljani opozoril vso jugoslovansko javnost, da po nekaterih listih na jugu ne dobiš drugih novic kakor pa uboj, umor, zakonolomstvo, do pi-čice natančno popisano, tatvine, prepire — sploh vse to, kar draži in vzgaja za poznejše posnemanje. Nekateri belgrajski dnevniki, med njimi »Politika«, imajo svojo poročevalsko službo tudi v Ljubljani. O »Politiki« lahko rečemo, da je sorazmerno bila doslej med najbolj resnimi belgraj-skimi dnevniki. Njena ljubljanska poročevalska služba po Ljubljani ni iskala zakotnih škandalov, čeprav je seveda morala poročati — kakor tudi domači listi — tudi o žalostnih in tragičnih dogodkih življenja. Poleg vsega tega pa ni zanemarjala pozitivnih dogodkov iz našega kulturnega in gospodarskega življenja, čeprav je slovensko časopisje slovensko javnost navadno bolj podrobno obveščalo o kulturnih in gospodarskih razmerah med Srbi, kakor so to storili srbski tovariši o slovenskih razmerah. Zadnji čas pa se jc to kar spremenilo. Že drugi slovenski listi so se zgražali nad poročanjem o ljubljanskem velesejmu v »Politiki«, kjer govori, da imajo trapisti na velesejmu »fratarslci bar«. Zgražali so se listi, ki se navadno ne spotikajo, če kdo kakemu patru ali iratru katero prizadene. Prav posebno neokusno in s časnikarskega stališča tudi neprimerno pa je postalo pisanje o nekem Ljubljančanu, ki je bil aretiran na Dunaju. Časopisje ga dolži mnogoženstva in drugih reči, kar bo seveda preiskava bolj točno dognala. Ta Ljubljančan je bil rojen v Ljubljani, kjer ima še nekaj sorodnikov. Ljubljano je zapustil I. 1919 in od tistih dob ga ni bilo več domov. Služil je v Belgradu in drugod na jugu, pozneje pa je odšel v širni svet. Nihče ne ve, kaj je ta mož res zagrešil in česa ni zagrešil. Toda prav gotovo so pri tem njegov oče, njegove sestre in njegovi bratie, ki nesrečnega moža že 15 let niso videli, prav tako nedolžni, kakor je nad še nedokazanimi zločini tega Ljubljančana nedolžen človek, ki sedaj sestre in brate in očeta vlači v to zadevo. Zraven pa se še pritožuje, češ, da so ga »na grob način odbijali«. Slovenci so res pohlevni. Ce bi ne bili, bi bil lahko poročal, da so ga s pospešeno naglico vrgli po stopnicah. Take časnikarske metode niso v soglasju z velikim vzgojnim namenom javnega časopisja, še manj pa so primerne, da bi povzdignile ugled časnikarjev v naši javnosti! Zato proti takim metodam v poročanju protestiramo in »Politiki«, ki je doslej uživala ugled in sloves serloznega lista, svetujemo, naj poskrbi, da take poročevalske metode prenehajo! Požar v Begunjah Cerknica, 15. junija. Okoli oemih zvečer je nenadno zažarelo nebo proti Begunjam. Plat zvona se je zopet oglasil in ljudje so hiteli proti mestu požara. Ogenj je uničil skedenj mlinarja V. Otoničarja št. 99 (p. d. čopča). Čez dan so pod skednjem delali /a novo žago. Malo pred osmo pa so šli vsi k večerii. Med večerjo so zapazili, da je začel goreti skedenj, in sicer na dveh mestih. Rešiti niso mogli, razen nekaj lesa, ničesar. Zgoreli so vozovi, mnogo orodja in stroji. Dasi so prišli gasilci iz Cerknice in Dolenje vasi gasit in reševat, se vendar ni dalo nič rešiti. Ogenj jc gotovo podtaknila zlobna roka, kajti ljudje sn videli fe dni dva pohajača. Ljudje tudi žele, 1 17 v mestni zupni cerkvi. Naj bi povsod drugod na ta način skušali ohranjati in obvarovati dragocene cerkvene umetnine in pomnike slavne zgodovine ter globoke vernosti naših prednikov! Koledar Petek, 15. junija: Vid in tovariši, mučenci; Germona, devica. Ostale vesti = Poroka. Včeraj sta se v župni cerkvi sv. Antona na Viču poročila g. Milan Sporu, blagajnik Poštne hranilnice v Ljubljani, doma z Ježice, in fdčna Roza Kozamernik, poslovodkinja tvrdke H. are, doma iz Rožne doline. Naj jima Bog nakloni mnogo sreče! Osebne vesti — Nemški počitniški tečaji za inozemske dijake v Avstriji bodo to leto na Dunaju (začetek tečaja 9. julija), v Innsbrucku (I. od 15. julija do U. avgusta; 11. od 13. avgusta do 8. septembra), v Millstattu (od 23, julija do 11. avgusta), v Salz-burgu (od 7, avgusta do 26. avgusta) in v Poreču na Vrbekcm jezeru (od 16. avgusta do 30. septembra), V vseh krajih bodo univerzitetne oblasti ali poeeb-ni odbori skrbeli za poceni prehrano in stanovanje. Avstrijske zvezne železnice pa bodo vsem udeležencem za prihod in odhod znižale vožnjo za 30%. Dijaki se bodo predvsem mogli temeljito naučiti nemškega jezika, spoznali bodo nemško književnost in umetnost ter na izletih razne letoviščne točke. Podrobne podatke daje Avstrijski urad za turistično propagando v Belgradu, Prestolonaslednikov trg 35. Izjava. Prejeli smo: Ameriški list »Ave Ma-ria« je natisnil pesem »Marijin blagoslov« in podpisal mene; moral pa bi podpisati Kordulo Perc-grino; zaka' jaz sem pesem samo prestavil — in to izrečno prepisal; vendar jc list natisnil moje ime, Kordule Peregrino ime pa izpustil. Istočasno, ko pošiljam ugovor in popravek »Ave Mariji«, obveščam tudi vaše uredništvo, da me ne bo kdo dolžil nepoštenosti. — Anton Komlanec. — Telefonski promet. Prometno ministrstvo je dovolilo, da se olvori telefonski promet na progi Rateče na Gorenjskem—.Beljak. Pristojbina za tri-minutni pogovor je 2.70 zl. fr. — Prepovedan tisk. Ministrstvo za notranje poelc je prepovedalo uvažati in razširjati v naši državi knjigo »Auszug aus der alten, mittleren, neueren und neuesten Geschichte« od dr Karla Ploetza, ki je izšla v Leipzigu, — Državno tožilstvo v Zagrebu pa je prepovedalo razširjanje št. 24 hu-morističnega tednika »Koprive«, dalje letakov »Študenti hrvalskog sveučilišča« in »Hrvatska akademska omladina!«, ki sta bila tiskana v Zagrebu, ter knjige »Čokolada« od Tarasov Radionova, k! je izšla v Zagrebu. — Beg iz preiskovalnega zapora. Bivši trgovski pomočnik Avgust K. iz Krašnje pri Kamniku jc bil že od maja v preiskovalnem zaporu ljubljanskega okrožnega sodišča zaradi suma nekega vloma. Ker je bil spolno bolan, se je sprva zdravil v jetniški ambulanci. Ker se mu je bolezen kompli-cirala, ga jc jetniški paznik v sredo odpeljal na dermatološki oddelek splošne bolnišnice. Tu jc porabi ugodno priliko, Z izgovorom, da mora iti na potrebo, je odšel na stranišče, kjer je skočil skozi nezamreženo okno na prosto ter pobegnil. — Eksploatacija bosanskih gozdov. Neka švicarska družba, ki se že precej dolgo zanima za eksploatacijo bosanskih gozdov, bo v kratkem zgradila v dolini Vrba*a veliko parno žago. Družba bo poleg tega kupila velikanski predel gozda. — Previsoka kavcija. V znani agrarni aferi v Bosni je med drugimi v preiskovalnem zaporu tudi agrarni ravnatelj Stojič. Njegova žena je vložila na sarajevsko okrožno sodišče prošnjo, naj njenega moža spuste na svobodo, kot kavcijo pa naj vzamejo vse rodbinsko premoženje. Sodišče je zahtevalo za kavcijo 3 milijone dinarjev. Toliko premoženja pa družina vendarle nima in bo moral Stojić ostati v zaporu. — Zemljevid Gorenjske v merilu 1 : 75.000 (v velikosti 94 X 50 cm), poraben tako za turiste, kolesarje in avtomobiliste. Sega na jugu od Škofje NIVEA na zrak in solnce! Ali prosim oprezno! Vaša kožo se je vsled gorke obleke odvadila solncu, zato se natrite najprej z Nivea-cremo ali Nivea-oljem — oboje varuje in neguje kožo ter pospešuje, da postane naravno rujava. italijanski meu. S pridom ga bodo rabili vsi, ki potujejo po naši lepi Gorenjski. Ker je zemljevid risan natančno, obširno in pregledno, bo okras vsaki gorski postojanki v Karavankah, Kamniških planinah ter triglavskem pogorju, dalje pisarn, hotelov in gostiln na Gorenjskem. Cena je jako nizka — saj stane le 5 Din. Založila ga je Jugoslovanska kn/igama v Ljubljani. — Trgovsko društvo »Merkur« v Ljubliani naznanja, da se za petek dne 15. junija t, 1. sklicani občni zbor ne bo vršil radi odsotnosti dveh društvenih funkcijonarjev. (6744) — Neprestano deževje in nevihte v Bosni in na Hrvatskem. Na Hrvatskem in v Boeni od časa do časa šc vedno besne nevihte in viharji. Zaradi silnega deževja naraščajo reke in se razlivajo čez bregove, tako obstoja resna nevarnost povodnji. V Bosni zlasti naraščata reki Bosna in Vrbas, ki sta mestoma že poplavili precej ozemlja. Na gori Boriji v bližini Banjaluke je celo padel eneg, zaradi česar je v vsej banjaluški kotlini precej nizka temperatura, Nad Prnjavorom r.e je v ponedeljek utrgal oblak. Nekaj minut jc padal? silno debela toča v velikosti kokošjih jajc in povzročila ogromno škodo na posevkih in pri živini. Mnogo živine, ki je bila na paši, je pod silnimi udarci toče poginilo. — Tudi na ozemlju Hrvatske io Slavonije imajo stalne nevihte, deževje in točo. — Naval krvi, srčna tesnoba, zasop-ljenost, plašljivost, živčna razdražljivost, otožnost, migrena, pomanjkanje spanja se morejo s »Franz-Josei« grenčico kmalu odpraviti. Znanstvene ugotovitve potrjujejo, da se »Franz-Josef« voda uporablja z najboljšim uspehom pri najrazličnejših okoliščinah zaprtja. > , — Trgovino dolžnika izpraznil. Trgovec Sava Vezič v Dragutinovem ima sina, ki služi v Belgradu kot narednik. Te dni so prejeli starši brzojavko s podpisom neznanca, da je njihov ein hudo bolan in da bo moral biti operiran. Vezič je sedel na prvi vlak in se odpeljal v Belgrad, kjer je pa na svoje veliko veselje našel sina čisto zdravega. Sin ni imel niti pojma, kdo bi izvabil njegovega očeta v Belgrad, Stari Vezič pa je sumil, da so to storili zločinci, da bi v njegovi odsotnosti ople-nili njegovo trgovino. Zato se je hitro vrnil domov. Doma je našel svojo trgovino popolnoma izpraznjeno. Njegov pomočnik je povedal, da se je takoj po Vezičevem odhodu pojavil kmet Veskov in se skliceval na dozdevno Vezičevo pooblastilo ter zahteval ključe od trgovine. Ko jc dobil ključe, je odpeljal vse blago, češ, da mu Vezič dolguje 10 tisoč dinarjev. Vezič je takoj vložil proti Vesko-vu ovadbo, v kateri trdi, da dolg še ni zapadel in da mu je Veekov pobral blaga za 30.000 dinarjev. Trgovec ima seveda zaradi potovanja v Belgrad in pa zaradi lega, ker je izpraznjena trgovina ostala zaprta, občutno škodo. Vsi prebivalci komaj pričakujejo, kakšen bo konec te čudne rubežni, — Pri zapeki, motnjah pri prebavi, gorečici v želodcu, krvnih navalih, glavobolu, splošni slabosti vzeaiite zjutraj na tešče kozarec »Franz Joeefove« grenčice. Kamnih Celje 0■ Vincencijeva konferenca sc družini Oblakovi iz Širij pri Zidanem moetu za velikodušni dar 250 Din, ki ga je poslala po gospodu dr. Žagarju za nameravani mladinski dom v Celju, najiskreneje zahvaljuje. — Naj bi blagi darovalci našli mnogo posnemailcev. & Redna seja mestnega občinskega sveta celjskega bo drevi ob 6. Velika tatvina zlatnine, obleke ia perila. 29 letni mesarski pomočnik Štefan G., doma iz Lcobna, pristojen pa v Mežico, je tudi zašel med brezposelne. Zato se je skušal preživljati s prodajanjem svinčnikov, kakor je včeraj zatrjeval na policvL Ta gospod je v sredo okrog pol 2 mislil priti tudi v vilo Rakuech v Jurčičevi ulici. Ker so pa bila hišna vrata zaklenjena, jc zlezel enostavno v hišo skozi odprto okno v visokem pritličju in pošteno opravil svoje delo. Odnesel jc iz sobe gdč. Negri Traute, ki je prišla iz Avstrije na obisk k sorodnikom, zlatnine v vrednosti 12.000 dinarjev, poleg tega pa raznega blaga in perila v vrednosti 4300 Din, tako da trpi gdč. Negri skupno škode 16.300 Din. Nato jc seveda Štefan neopaženo izginil. Ko eo domači opazili tatvino, so zadevo takoj naznanili policiji. Že v sredo popoldne se je posrečilo policijskemu agentu izslediti moža v neki celjski trgovini, ko ie ravno ponujal ukradeno zlatnino. Vso zlatnino je mislil prodati za 500 Din, Seveda je možakar tatvino zanikal in trdil, da je kupil vse skupaj od nekega Hrvata za __ „ ,„_ _ , . 100 Din. Kovčeg in paket, v katerem je bila obleka Loke in Hude južne ter na severu malone do av- I in perilo, so pa dobili včeraj v nekem privatnem strijske meje, na vzhodu od Cerkelj in Grintovca stanovanju. Končno je včeraj v daljšem zasliše-in na zahodu do Mangartove skupine in Krna na t vanju mož tatvino priznal. če Mežica nas vabi Za binkoSti smo zopet otvorilf sezono na Peci. Istočasno Je začel voziti na progi Prevalje—-Mežica —Črna nov avtobusni podjetnik g. V. Faktor, ki je doslej vzdrževal progo Šoštanj—Dravograd. Z otvoritvijo nove proge pa> je prenehala avtozveza Šoštanj—Dravograd. Novi avtopodjetnik vozi zanesljivo in točno po voznem redu. Razpolaga z avtobusi znamke »Tatra« s 16 in 22 sedeži, odprtim in zaprtim vozom. Cene avtovožnjam so ostale neiz-premenjene. Tako je sedaj vendar enkrat rešeno tudi to pereče vprašanje, da se turiston in ostalim potnikom ni treba bati, da bi ob sestopu s Pece zamudili vlak. V primeru potrebe pa je g. Faktor na razpolago z izrednimi vožnjami. SPD gradi v Mežici moderno letno kopališče v izmeri 93.33 krat 12 metrov. To bo za Mežico in celo dolino velikega pomena. Turisti bodo ob sestopu s Pece, Urške gore ali Logarske doline imeli na razpolago moderno urejeno kopališče. Bazena za odraatle in otroke sta že izkopana ter ne je začelo že z betoniranjem. Stroški znašajo nad 100.000 Din. Razjioslalf smo širši javnosti pismene prošnje, ila priskoči tej velevažni akciji ob naši skrajni severni meji na |>omoč s primernimi darili za tombolo, ki bo v korist gradnje kopališča 17. junija v Mežici, ali pa, da z denarnimi sredstvi priponore k čimprejšnji zgradnji kopališča. One pa, ki so podružnici naklonjeni in prošnje za podporo niso prejeli, jih prosimo oproščenja s prošnjo, da se blagovolijo poslužiti pri nakazilu podpore čekovnega računa St 14.157. Mežica, ki leži ob vznožju stare sive Pece, kraljestva kralja Matjaža, je bila že dosedaj priljubljeno letovišče. S tem, da pridobi še moderno letno kopališče za odrastle in otroke, bo poslala središče tujskega prometa v prekrasni Mežiški dolini. Kdor je že kdaj posetil Mežico, jo bo odslej zares vzljubil, ker mu bo nudila ti mala krasna vasica vse, kar si za svoj oddih j>oželi. Iz Mežice so na vso strani krasne daljše in krajše ture. Bivanje v lej kmetiški vasi je zelo ooneno, ljudstvo pa nadvse ljubeznivo. Vasica razpolaga z okusnimi in čistimi tujskimi sobami. Ponovno se dotaknemo tudi legitimacij, ki jih morajo imeti posetniki obmejnih točk v redu. To velja tudi za jKvsetnike Pece, ker lo s pravilno oprenljeno in veljavno planinsko legitimacijo jo dosfop na Peco neoviran. Obmejni organi takim turistom nc delajo nikakih ležkoč in jih ne zavračajo ter so z vsakim vljudni. Tudi turiste nnjiro-šamo, da se pozivu obmejnih organov za legitimiranje ne protivijo in jim s tem olajšajo vršenje njih težko službe. Lepo petje v nadžupni cerkvi na Šutni se je s prihodom novega organista g. Nika Lobode zelo |x)živiIo. Hvalevredno je pri tem, da so priskočili na pomoč pevci in pevke iz najod-ličnejših meščanskih krogov. To nedeljo smo imeli v proslavo praznika presv. Srca Jezusovega prvo instrumentalno mašo, pri kateri je sodeloval orkester pivi vodstvom p. Vremšuka. Lepo izvajanje orkestra in eolistinj je vzbudilo med verniki splošno pozornost Volitve v občini Tuhinj bodo v nedeljo, 17. t. m. Po ponovni pregrupacijl jc nova občina nekoliko manjša od prejšnjo velike tuhinjske občine, ki je obseealu manjše občine Zgornji Tuhinj, šmartin, Hruševko, Loke in Podli t d5k-t;-. Iz le velike občino jo sedaj izločena »iko-гл vsa občina PodhruŠka razen Srednje vasi, i-/ prejšnje občine Loke pa, je izločena Velika Lašinn, ki je priključena novi občini Nevlje. K novi občini Tuhinj je zdaj priključena občina češnjice, ki je bila prej združena z Blagovico. Za nedeljske volitve sta vloženi dve listi: na prvi je nosilec g. 1. Poljan-šck, nu drugi pa g. Anton Burkeljca. , Osebna vest. Na novo službeno mesto v Plevlje je odšel te dni šumarski Inženjer gosp. Kari Kumer. V Kamniku se je vse do zadnjega mnogo udejstvoval na športnem polju. V akademskih letih je bil kot prvi Slovenec vee let zaporedoma prvak Zagreba v nekaterih Inhko-atletekih disciplinah in klubeki prvak »Maratona«, pri katerem je član že 10 let. V Kamniku je vzgojil cclo vrsto mladih lahkoatletov, ki so častno zastopali Kamnik in med katerimi so je zlasti Brnčan povzpel na visoko mesto. Vodil je tudi dela pri zgradbi kamniške sinu-Ške skakalnice. Na novem službenem mestu mu želimo obilo sreče in uspehov. Ptuj Aretirani vlomilec. Pred tremi tedni jc bilo vlomljeno v etanovanje starinarja Adama Novaka v Ptuju. Vlomilci so odnesli zlato uro in srebrno uro, nadalje 7 zlatnikov po 20 kron ter 800 Din gotovine. Oseba ki je bila nn sumil, da je izvršila tatvino, jc isti dan iz Ptuja izginila. Policija je izdala za dotičnikom tiralico ter je bil v torek, 12. t. m. v čakovcu aretiran in eskortiran v Ptuj. Osumljcncc. 23-letni brusaški pomočnik Nikola Dekanič iz Baške na otoku Krku, vlom in tatvino priznava le v toliko, češ, da je za vlom dal lc navodila: izvršil pa da ga je neki Ivan Peršck, čigur bivališče pa mu ni znano. Dekaničn so izročili sodišču, /.a Peršekom pa je bila izdana tiralica. Škoda, ki jo trpi Novak, znaša 3000 Din, ker pri Dckaniču niso našli ničesar. Truplo napravljene ženske niže od Ptuja so pokopali na pokopališču v Rogo/.nici. Istovetnost se ni mogla ugotoviti. Zdi sc, dn jc Drava prinesla trujilo iz Koroške. Koncert cerkvenih pevskih zborov vetikonedeljske dekanije Preteklo nedeljo je po nasvetu in navodilu velikonedeljskega dekana g. Horvata nastopilo v dvorani prosvetnega društva v Središču sedem cerkvenih pevskih zborov velikonedeljske dekanije. Nastopili so posamezni /.bori e. dvema ozir. tremi pesmimi ter skupni zbori, okoli 160 pevcev, s tremi skladbami. Prvi je nastopil pevski zbor od Sv. Bolfen-ka, ki nam jc zapel: Ocvirk: »Tam nn vrtni gredi«, Nedvcd: »Ljubezen in pomlad«, ter Ocvirk: »Eno samo tiho rožo«. Zbor je po številu najmanjši, н nastopil je samozavestno in pogumno. Zbor od Sv. Miklavža je /.apel: Aljaž: »Ujete ga ptiču tožba«, Ferjančič »Naš prapor«, Grunt »Venček narodnih pesmi«. Prav dobro so podali Fcrjančičev »Naš prapor«, ki je zelo prijetno izzvenel. Zbor od Sv. Lenarta je zapel: Premrl: Ko-rotan«, Dev: »Po.jdem v Rute« in Klemenčič: »Notranjska«. Zbor je discipliniran, siguren, ter tudi v dinamiko dobro vpeljan. Vse peemi so z lahkoto in lepo podali. Zbor iz Svetinj se jc predstavil s sledečimi skladbami: Aljaž: sNa nenu zvezde sevajo« in Zemljičcv: »Venčck sloveli, narodnih pesmi«. Svojo nalogo je prav dobro rešil in so pesmi lepo izzvenele. Pevski zbor iz Ormoža jc zapel: Adamič:« »Ples Kralja Matjaža«, Hladnik: -.Pomlad« in' Mihclčič: »Solnce je slo /n goro«. Zbor pazi na dinamiko in je enoten ter noben glus ne sili v ospredje. Pesmi so bile dobro ua št ud i ran o in tudi lepo izvajane. Pevci pazijo ua dirigentu, kar ie zelo važno. Vclikonedeljski zbor jc nastopil s sledečim programom: Premrl: »Z glasnim šumom s ko-ra«, Tome: »Med cvetlicami no logu« in Adamič: »Okfoberski mrak«. Mogočno so za|ieli Premrlov »Z glasnim šumom s kora«, ki smo ga tudi po dvorani čutili, vsaj jc vse tiho prisluškovalo in sledilo zboru do konca. Končno ie nastopil /,bor iz Središča ter nam zapel: Nedved: »Naša zvezda«. Sattner: »Pogled v nedolžno oko«, Mihelčič: »Polje, kdo bo tebe ljubil« in Jereb: »Jutranja«. Zbor je po številu najmočnejši in je v splošnem tudi dobro rešil svojo nalogo. Najbolje je podal moški zbor Sattncrjevo »Pogled v nedolžno oko«. Slednjič so vsi zbori skupno zapeli Adamič: »Tožba«, Jereb: »O kresu« in Vodopivec: Slovenski straži«. Mogočno in krepko so doneli glasovi po dvorani. Zbor je bil zlit v celoto, ter se pokoraval in pazil na vsak migljaj pevo-vodjc. Gotovo je bilo jx»tre.bno precej časti in truda od vseh. da so se skladbe tako dobro na-študirale. Da je koncert uspel, gre gotovo predvsem zasluga pevovodji skupnega zbora goep. župniku Renarjti, ki je zbor pripravil na skupen nastop. Končno moramo reči: zbori so svojo nalogi, bolje rešili, kakor smo pričakovali od podeželskih pevcev, ki so večinoma prvič javuo nastopili na koncertu. Pripominjamo, dn je bila dvorana nabito poln« občinstva, ki je |Mizno sledilo pesmi za pesmijo ter tudi ni šteuilo s priznanjem. Al. M. Še večja senzacija kakor kino! Daljnovidno gledališče V Blaekpoleu bodo v najkrajšem času odprli nenavadno gledališče. V gledališču, ki bi ga lahko imenovali daljnovidno, bodo udeleženci gledali prizor^, ki se bodo odigravali na neki irski slovesnosti. S posebnimi pripravami bodo prenašali slike z narodne veselice na Irskem v gledulišče na Angleškem. To je gotovo zgodovinski dogodek prvega reda. Senzacija je prav tuko velika, kakor tedaj, ko so ljudje prisostvovali prvi kinematografski predstavi. Uresničile so se sanje velikih fantastov, kakor je bil Jules Verne. Dolgo se je človeški um trudil, da uresniči te sanje. Ali ni zabavno gledati v Londonu ljudsko veselico, ki se prav v tistem času vrši na Irskem? Ali prisostvovati konjskim dirkam v Derbyju, v gledališču v Dublinu, ki je kakih 100 km oddaljen, kmalu ee bo to vsakomur zdelo tako priprosto in navadno, kakor se danes prav nič ne čudi zvočnemu filmu. Toda zadeva vendar ni tako enstavna. Treba je bilo mnogo časa, preden so raziskovalci ta nenavaden izum u.esničili. Misel je v zvezi z odkritjem, da ima element zelen nenavadne električne lastnosti. Že pred desetletji so ugotovili, da ta element odvaja v večji ali manjši meri električni tok glede na to, ali je močneje, ali manj razsvetljen. Na podlagi tega opazovanja so prišli na te zelen-celice in pozneje foto-celice, ki so jo odkrili v istem času kakor brezžično telegra-fijo. S svetlobnim žarkom so odtisnili podobo, ki nuj bi jo telegrafično preaesli. Temne točke na sliki so zadržale več svetlobe kakor svetle, ko so ta žarek uravnali na foto-celico, je izločil električni tok silo, ki se je stopnjevala, oziroma padala v zvezi s svetlobno močjo točke na sliki. Te električne sunke lahko oddajamo po žici ali brezžično v daljavo in če tako prenesemo vse točke svetle in temnejše na sliki, prenesemo tudi sliko suino. Mnogo časa je trajalo, preden so to odkritje tudi praktično uporabili, in sicer za telegrafijo slik in za daljnovid sploh. Zasluga za to gre učenjakom Nipkowu, Carlusu in Francozu Bel-linu. Pozneje so pri tem sodelovali Anglež Baird in Noctovisor, ki sta sestavila aparat, s katerim je bilo mogoče fotografirati v temi. Aparat za prenos slik iz daljave so najprej sestavili na Angleškem in v Ameriki. Zdaj prinesejo prvič vse te uspehe iz laboratorija v gledališče. Jules Verne pripoveduje v neki knjigi, kako so na zemlji gledali sliko, ki je kazala življenje v podmornici, ki se je razvijala istočasno. Ta fantazija se je danes uresničila. Lenuhi bodo lahko v svoji sobi ali celo v spalnici prisostvovali razburljivim tekmam, ki bodo potekale morda 50 km daleč proč. Tekma med češkoslovaškim in italijanskim moštvom za svetovno prvenstvo v Rimu je bila silno ostra, kakor nam kaže slika. Razkoračeni igravec je Italijan Meazza. Šele v podaljšanem času so Italijani zabili drugi gol in tako zmagali. Sodnik je bil pod vtisom občinstva, ki se ni vedlo posebno vljudno in je z neprestanim vzkiikanjem »Italia!«, »Italia!«, »Italia!« podžigalo svoje igravce. Nepristranski izvedenci sodijo, da bi bili zmagali Čehoslovaki, ako bi se bila tekam odigrala v kaki drugi državi. Tudi sodnik je bil pod vplivom italijan. občinstva. Ob povratku so v Pragi sprejeli svoje igravce izredno svečano, pravzaprav deaionstrativno. Maroška večerja z rokami V g osteh pri lezanskem paši V družbi nekega znamenitega francoskega zdravnika je Marjorie IIumphreys, angleška novelistka, pred kratkim v Maroku videla stvari, ki so skrite očem večine zapadnih ljudi. V nekem londonskem listu popisuje, kako je bilo pri maroški večerji, takole: »Bogati Arabci v Fezu so pogosto povabili zdravnike k »diffi« ali večerni recepciji, ki so jo priredili njim na čast. Ko sem bila v Fezu, sem bila z njimi tudi jaz vedno povabljena. V hiši fezanskega paše in šerifa Azanoula smo prebili najzanimivejše in najprijetnejše večere. Vsi gostje z izjemo zdravnikov in mene so bili Arabci. Pri vratih nas je sprejel gostiteljev major-domo, njegov glavni suženj in kak-šenkrat tudi njegov najstarejši sin, ki nas je peljal k očetu. Ta nas je pričakoval v notranjem dvora. V glavni sprejemni sobi smo sedli na nizke blazine, ki so bile položene okoli okroglih lesenih miz. Gostitelj nikdar ni z nami sedel, ampak je stal pri odprtih vratih in dajal navodila debelim črnkam, ki so po putiju sem in tja stopicale in prinašale jedi. Od časa do časa smo videli, kako je kakšna roka prikradeno potegaila zastor na stran, in zabliskale so se kakor oglje črne oči žensk, ki se radovednosti niso mogle ustavljati. Dve sužnji, ena z vrčem vode in s skledo, druga z brisalko in milom, sta šli od gosta do gosta. Ena od teh je vsakemu umila desnico; levica se ne rabi pri obedu. Nato so si gostje izplah-nili usta, nakar so druge sužnje postavile veliko prsteno skledo sredi vsake mize. Ne spominjam se na vse jedi, ki so prišle na mizo. Med njimi je bil velik kos mesa, pečenega v olivnem olju; za tem so prinesli velikanski kolač, napolnjen z golobi in zelenjavo. Piščancem, ocvrtim v žaltovem maslu, je sledil »cous cone«, dušena močnata jed. Pri jedi rabijo tam samo prste. Kakšenkrat kar nisem mogla trdno prijeti mastnega kosa mesa. Pogostokrat je slastni grižljaj izvlekel sosed, ko je videl, da sem v zadregi in ga položil na rob posode. Pri teh obedih se ne pije, dokler naposled ne prinesejo neizogibnega metovega čaja. Po čaju zopet nosijo od gosta do gosta skledo, milo in brisalko. Večer se konča s pogovori, dočim igra godba domače skladbe.« Emir Abdulah, vladar Transjordanije, je tedni obiskal angleško prestolnico. Položil je tudi venec na grob padlim junakom. Sonce in Cerkev , ir, nad narodi Konferenca katoliških škofov v Nemčiji v Fuldi je bila združena s pravo manifestacijo . nemških katoličanov. V Fuldi se je zbralo 20 i tisoč katoličanov iz vse Nemčije. Berlinski škof ; Bares jc v svoji pridigi poudaril, da je duhov- j nikoin dal svečeniško poslanstvo sam Kristus, torej ne Avgust. Dejal jim je: Pojdite in učite vse narode! Katoliška Cerkev zahteva zato popolno svobodo. Se značilnejši je bil govor dr. Sprolla, rot-tenburškega škofa, ki je govoril pred stolnico: »Kristus ni hotel morda kake deželne cerkve, temveč svetovno cerkev. Ali solnce zgubi kaj na svojem blesku in svoji vrednosti, ako ne sije samo na belokožee, temveč tudi na črnce, ne samo na Nemce, temveč tudi na Francoze, ne samo na Evropce, temveč tudi na Američane! Kakor je solnce, tako mora biti tudi Cerkev nnd narodi. Kar naj bi po Kristusovi volji obsegalo ves evet, se ne sme zožiti. Marsikdaj so nam prisostvovali, da ne poznamo razmer in da so škofje speči čuvaji. Mi smo na straži. Mi ostanemo zvesti čuvaji svoje vere«. Dr. Sproll je pezval svoje poslušalce, naj bodo neustrašeni in naj ostanejo zvesti Cerkvi. »Neustrašeni hočemo biti tudi ini škofje. Oznanjevati hočemo božjo besedo, ves evangelij, stari in novi testament z vsemi poglavji in brez kompromisov.« Kos jagneta ministrom Angleški ministri in parlamentarci prejmejo v najkrajšem času posebno darilo. To je noga jagnjeta, na kateri je s krepko barvo označeno »Nova Zelandija«; iz Nove Zelandije je prišlo to darilo. Angleški parlament sc bavi namreč z zakonom, v smislu katerega bo treba nu mestu označiti, iz katere dežele prihaja. Na tu način hoče vlada vplivati, da bi konsumenti zahtevali samo blago iz Anglije in angleških kolonij, oziroma dominijonov. Ta označba mora biti po zatrdilu razlagalcev tako krepka, da ne /rine niti skuhanega mesa. Kozmičaa postaja na ognjeniku Nu vrhu ugaslega ognjenika Alages v Armeniji bodo zgradili »kozmično postajo«. Stala bo 4100 m visoko. Tu bodo preiskovali razdelitev koz-niičnih žarkov po smeri in višini v južni širini. Na vulkan je odpotovala posebna ekspedicija, ki jo vodi prof. Skobcelin. Poleg tega je sovjetska vlada sklenila postaviti ob obali gorskega jezera Sevan, ki leži 1825 m visoko, »astrofizikaliono opazova- j lišče. Jevtič in Doumergue Naš zun. minister Jevtič v družbi predsednika francoske republike g. Doumerguea. V francoski prestolnici so slovesno sprejeli predstavnika Jugoslavije, da tako pokažejo simpatije francoskega naroda za našo državo. Zopet s podmornico na severni tečaj Američan Hubert Wilkins namerava zopet odpluti na Severni tečaj, in sicer zopet v podmornici. Do prihodnjega leta se utegne raziskovalec že dovolj pripraviti, nakar bo krenil na pot. Leta 1931 je Wilkine poskušal srečo s podmornico. Kmalu bi bil plačal z življenjem nevarno dogodivščino. Takrat si je VVilkins podmornico izposodil. Zdaj na Angleškem gradijo posebno podmornico samo v ta namen. Rešeno je tudi vprašanje financiranja. Wilkins je že prispel iz Newyorka v Ply-mouth. Časnikarjem je že izjavil, da bo odpotoval prihodnje poletje. Za oporišče si je izbral Spitzber-ge; od tam bo odplul v Beringov preliv. Okoli dve tretini vse poti bo napravil pod vodo. Znamenje krize Družba Packard Motor Car Сотрапу v Detroitu, ki je doslej gradila samo luksuzne avtomobile, je zdaj pričela graditi avtomobil, ki bo stal manj kakor 1200 dolarjev. Mesto bodo prenesli Angleški podjetnik Robert Bell je kupil v Chi-leju celo mesto, ki šteje pet tisoč prebivalcev. Podrl bo vse stavbe in izplačal meščanom nad šest milijonov dinarjev, da bi si lahko postavili bivališča na novem kraju. Mesto, ki se imenuje Caleta Coloso, je bilo nekoč središče nitratovih ležišč. A družba, ki jih je izkoriščala, je propadla, ko so izumili kemiki umetna gnojila. Med tem je bilo mesto preskrbljeno z vodovodom, cestno konjsko železnico, elektriko itd. Cevi, tračnice in slično so postale v Chileju redko blago, ker je bil radi krize uvoz inozemskega blaga prepovedan. Zato odstranjujejo sedaj Bellovi delavci omenjene naprave, ki jih bodo odpeljali v srednji Chile, ki je bolj obljuden. Na isti način bodo odstranili tudi novejše stavbe. Razen tega ima mesto starinsko cerkev, poštno poslopje in več hotelov. Vse bodo razdrli, ker mesto izumira. Atentator Jožef Rotter, ki je položil peklenski stroj v transformator v Aspernu. Sam je bil pri tem ranjen. Med razpravo pred izjemnim sodiščem mu je prišlo večkrat slabo. Prizor izpred sodišča. Za Balbovo brado gre V enem izmed glavnih kinematografov v Budimpešti je dnevno poročilo kazalo prihod letalske eskadre v New-York. Načelnik eskadrc je imel brado in vsak gledalec se nehote spomni na prihod italijanske eskadre, ki jo je vodil Balbo. Po prihodu mu izroči newyorški župan odlikovanje. Načelnik se simbolično zahvali na ta način, da si odtrga svojo brado in jo pritisne na brado županovega otroka. Zunanje ministrstvo je skušalo upravo kinematografa prepričati, da bi ta šala utegnila škoditi dobrim od-nošajem med Italijo in Madjarsko. Enodneven pogreb Nedaleč od groba prejšnjega japonskega cesarja so pokopali admirala Togo. Pogrebni obred je trajal od zore do solnčnega zahoda. Pogreba se je udeležilo en milijon ljudi. Ima rajši prijatelje Lord Palmerston je bil glavni minister Anglije. Nekega dne mu pravi nadgozdar, ki je bil že štirideset let v njegovi službi: »Vaša visokost mora končno energično prijeti svoje sosede.« »Zakaj?« vpraša lord. »Ker lovijo v Vaših gozdovih in streljajo najlepše zajce.« »Kaj naj vendar naredim,« »Tožite jih, gotovo dobite proces.« »Dragi Martin,« reče blagi lord, »rajši imam p ijatelje nego zajce.« Optimizem. »Včeraj sem si kupil uvtomobilske naoč- forej nasvidenje, moja ljuba Anica! Zdrav-«tvuj. — Ne veš. koliko ti morem še povedati, ko лв anideva. »A imaS zopet avtomobil?« »Nc, pač pa sem kupil srečko avtomobilske loterije.« i Na ilolundskem so priredili nenavadno konjsko dirko. Dirkali so s poniji (pony = majhen • konjiček. To bi bila igrača za naše umlčkel Stev. 134 i 81,0 VEN • nija 1931. Stran 7. Spoti Velike dirke motoristov V nedeljo 17. junija priredi ZSK Hermes pod pokroviteljstvom svojega častnega predsednika, bana dravske banovine g. dr. Drago Marušiča velike dirke nioloristov za prvenstvo dravske banovine! Tekme prično ob 15. na novo preurejenem dirkališču na llermesu v Šiški in obetajo biti naj- Mariborshi Rapid v Ljubljani Da ne ostanemo v nedeljo brez nogometnih tekem, jc Ilirija povabila v gosie znano moštvo mariborskega Kapida. Vsekakor bo zanimivo videti, kako bo zaigralo to moštvo proti Iliriji, kateri bi brez dvoma delalo velike preglavice pri prvenstvenih tekmah, če ne bi imelo zabrane. Ta zanimiva igra bo na Stadionu, s pričetkom ob 18. V predigri pa igra naš VCunderteam« s trboveljskim Amaterjem in to ob 16.30 Zanimiva pa bo ludi prva predtekma med Grafiko in Slovanom večnima rivaloma našega drugega razreda. Ta igra pa prične ob 15. Olimpijsko prvenstvo kolesarjev v Mariboru Kolesarska zveza kr. Jugoslavije priredi v nedeljo. dne 17. junija veliko Olimpijsko prvenstvo v Mariboru. Po dirki se vrši ob 11. uri v hotelu »Orel« (111. nadstr.) razdelitev nagrad in družabni sestanek. Delne nagrade so razstavljene v izložbi tvrdke Slavko Markovič, Gosposka 40. Vabimo športnike in kolesarskemu športu naklonjeno občinstvo, naj se tega sestanka v čim večjem številu udeleže, da bi zamori sprejeti in pozdraviti naše sodelavce iz Ljubljane, Zagreba itd. dostojno. Dne 1. julija t. 1. sc vrši prvenstvo Mariborske kolesarske podzveze v dolžini od 75 km, nakar že sedaj opozarjamo interesente. Po rimski zmagi Še nekaj zanimivosti o finalni tekmi, o igralcih itd. O veliki finalni borbi, ki sc jc odigrala med Italijo in Češkoslovaško, že več dni vse svetovno časopisje obširno poroča in napolnjuje svoje športne rubrike s podatki o poteku igre, o igralcih, zakaj so zmagali Italijani in zakaj ne Čehi, na kratko: vse zanimivosti te finalne borbe in vsi momenti te gigantske bitke so do podrobnosti obdelani. Tudi sodniku Eklind-u je namenjenih mnogo vrstic, s katerim niso zadovoljni, ker je mnogo grešil zlasti v presoji offside pozicij, ki pa so k sreči ostale brez kakih hujših posledic. V tem pogledu je grešil tudi stranski sodnik Ivančic, ki teh nepravilnosti ni prijavil. Spošno mnenje vseh objektivnih očividcev pS je, da Čehi samo veled izredne smole niso zmafiali, deloma tudi zato, ker niso imeli strelcev in končno vsled napačne taktike, Kajti Čehi bi se morali v trenotku, ko so dosegli vodilni gol, potegniti v obrambo; kajti zadnje minute bi sc dal in moral držati rezultat. Čehe jc dičila še ta lepa lastnost, da so hili vsi njihovi igralci prežeti samo z eno mislijo, da hočejo in da morajo zmagati, ker jim je šlo predvsem za čast svoje domovine. Pri njih je bilo videti, da nc igrajo za kake premije ali darila, dasiravno so imeli obljubljene razne nagrade, nekaj so jih dobili celo vnaprej; neka tovarna jim je v slučaju zmage obljubila 200.000 Kč. Toda oni so se neglede na to borili kakor levi; zato jih je njihova domovina ob povratku v Prago sprejela z večjimi častmi kakor sprejemajo vladarje. Oni so danes predmet splošnega občudovanja in naenkrat so postali narodni heroji češkoslovaške republike, katere spoštuje ves češki narod. Še večjih časti so pa seveda deležni italijanski igralci — zmagovalci na letošnjem svetovnem prvenstvu. Oni so danes tekorekoč državljani višje vrste in ves narod gleda v njih vzvišena bitja. Saj eo svetovni prvaki v oni športni panogi, ki je Italijanom najljubša. Kaj vse so dobili za to zmago, sc niti ne ve. Zlate medalje, razne denarne svote in darila, so kar deževala, dalje fiat avtomobile, poleg tega so jim zasigurali dosmrtne službe, Mussolini pa bo vso enajstorico sprejel jutri na svojem posestvu v Bologni in ludi ob tej priliki ne bodo odšli zmagovalci praznih rok. No in vse do prihodnjega takega prvenstva bodo imeli to čast. Spričo razmer, ki vladajo v športu v italijanski deželi, ni prav nič čudnega, da so zmagali Italijani. Kajti, če pomislimo, koliko da tam država za šport, za telesno vzgojo mladine, za stadione in dniga igrišča, potem sc njihovi zmagi nc smemo prav nič čuditi. Mussolini sam ie največji propagator športa in vse javne oblasti do najvišje uprave v državi delajo za procvit športa. Italijani sc udeležujejo vseh mednarodnih teksm, kjer dosegajo prav lepe rezultate, in vedno jih vidimo v prednjih vrstah. Italijani sc namreč dobro zavedajo, da so športni uspehi na mednarodnih tleh največja in najcenejša propaganda za državo; zato povsod forsi-rajo telesno vzgojo mladine in pošiljajo svoje izbrane športnike na mednarodne tekme. In uspehi ne izostanejo. Najboljši dokaz za lo je njihova zadnja zmaga na svetovnem nogometnem prvenstvu. Nemška nlimpijada (Dcutsche Kampfspielo) se vrši lotos v Niirnbergu v času od 34 do 20. julija. Prireditev bo izvedena v največjem obsegu, saj je že danes javljenih nič manj ko 61 posebnih vlakov in njihovo število se bo po mnenju Nemcev še precej dvignilo. Na teh bojnih igrah sinejo tekmovati samo Nemci bodisi iz »rajhas ali inozemstva. Program je zelo obširen, saj so zastopane prav v.se panoge telesnih vaj. Višek cele prireditve bo dosežen zadnji dan, 20. julija, ko se vrši finale v nogometu za Hitlerjev pokal, potem lahko-allotsko siafete in konjske jahalne tekme. Vseh Ickinovalcev pri tekmah bo 5 do 6 tisoč. Ogromen bo ijioral bili kader sodnikov, da bn vso to množico preizkusil. Smučarji sc oglašajo. Pri nas še plavati nismo začeli iu tudi dilce Jiarsikakega smučarja se še niso do dobra posušile, že je napravljen mednarodni zimski program za dve zimski sezoni. Mednarodna smučarska zveza je dostavila včlanjenim zvezam program leh prireditev, ki lako-le izgleda: FIS-ino tekmovanje bo letu 1035 nn Češkoslovaškem; 13. februarja stafelni tek; lo. februarja tek na 18 km; 10. februarja skoki za kombinacijo; 17. februarja: specialni skoki; 18. februarja tek na Г>0 km. Holmenhulnske tekme let« 10X5 v Oslo: 27. februarja tek na 50 km; 2. marca tek na 17 km; B. inarca skoki, zanimivejša športna prireditev letošnje sezone. Ze v nedeljo na olimpijskem dnevu so prvaki v lej . športni panogi dokazali, kako lep in zanimiv je ta šport za vsakogar, prav posebno pa za one, ki ljubijo napete bprbe. Zatorej v nedeljo vsi na dirkališče Herinesa, ker užitka bo več ko dovolj. Drž. prvenstvo v lahki atletiki za dekleta Pred kratkim šele smo končali tekmovanje moštev za moško državno prvenstvo v lahki atletiki, a že imamo pred seboj dekliške tekmovanje. Dne 23. in 24 junija sc namreč vrši po vseli mestih države, kjer sc goji ženska lahka atletika, tekmovanje za prvenstvo moštev. Tekmuje se po istih načelih kot v moškem državnem prvenstvu; zato bomo videli na startu med mnogoštevilnimi atletinjami tudi naše prvakinje, ki dosegajo že prav lepe uspehe. Na prireditev, ki bo zelo zanimiva, se še povrnemo, za danes samo še program. L dan (sobota, 23. junija) 60 m, skok v višino, 200 m, krogla, 800 m, disk. II. dan (nedelja, 24. junija) zapreke 80 m, kopje, 100 m, skok v daljavo, štafeta 4-100 m. Zbor lahko-atletskih Kodnikur, Ljubljana (Službeno.) Za JutrISnJi Junlorskt miting SK Ilirije ob 16 na starem igrišču ob Celovški ccsti ,sc dotoka naslednji sodniški zlior: Vrhovni sodnik: Л. Gnidovec, voditelj tekmovanja: major Jnnii, starter za teke: M. Mogušar, starter za skoke in шеје: Kos, čnsonicrllel i" sodniki na cilja: ing. Ualtič, dr. Kuhelj, major .lanc, Pcvalek, Grllnfeld (stoperice!), sodniki za skoke in mete: Uradni", dr. Atujovič, 1'otokar, zapisnikar: Polajnar. Vsi Imenovani se morajo tekmovanja brezpogojno udeležiti. Javijo nuj sc ob pol IG voditelju tokiuovenja. Za vsak neopravičen izontanek sc bo tudi v bodoče postopalo po pravilih. Seja lahko-atlctskih sodnilcoi: ji- ' ponedeljek, 18. t. m. ob pol 21 pri Slainlču. Dnevni red: žensko drž. prvenstvo, sodniški izpiti. Vsi odboruiki hrez izjeme so brezpogojno vezani na udeležbo. Prudseduik. I- jugosluvanskeo" olmpljskcga odbora. Naprošajo sc vsi mestni o.]tvori In poverjeniki, v kolikor hi toh ne bilo v posameznih mestih, рн organizacije, ki so priredile dne 10. junija olimpijski dan, da hitro pošljejo poročila o moralnem lil gmotnem uspehu pri. roditve obenem z, obračunom na naslov: Jugoslovanski olimpijski odbor. Zagreb. Radlč.v trg 2, dn sc bo moglo čimprej izdelati skupno poročilo. Uspehi vsakega mesta se bodo objavili potoni dnevnega časopisja. Obenem sc objavlja uspeh mestnega odbora v Bjelo-varu, ki Je že poslal poročilo in z.hrani čisti dobiček v iznosu 1Т Din. .13 K Primorje. — kolesarska sekcija. Nocoj ob ai važen Hostanek voertficiranih dirkačev ln sckcijske-ga odbora v Dlavski zbornici. Grabeč, Oblak. Gregorifi ln Stirn radi olimpijske dirke v Mariboru sigurno! Kolesarska pod:vcta Ljubljana, (lz i«eje u. o 1.1. VT. 1934): Za rednega člana podzveze se sprejme Koledarsko društvo »Zarja , Jesenice (Krekov trg 2) ler' sc poziva, dn predloži vse svoje vozače v verifikacijo. Glasom pravil Kolosarskc zveze sc imenuje kazenski odbor: predsednik: Hatjel, člani: dr. Birsa, Siškovič. Kosirnik. Celrl 1 član Im iiuenovaa naknadno. — Dnq 24. VI. se vrše medklubske dirke Kol. dr. Zarjo —, Zgor. Kašelj na prog) Vovčc-Tiojanc in nazaj (74 km). Službojoči odbornik podzveze g. Hakič. Sodnijski zbpr Kg. Gregorc. Anžur, Podjed. — Opozarjajo se verificirani vozači letnika 1914, ki gredo na nabor in tolnikov 1908 do 101:1, ki šc niso bili potrjeni, dn. sc pri rekrulni komisiji legimtra.io s podzvezino licenco zn leto 1931. Nn podlagi poročila o olimpijskem dnevu se predajo kazenskemu odboru, ker niso nastopili na dirki, sledeči dirkači: Prodan in T.avrih (Hermes), Jagcr, An-žič in Krcgar (Ljubljanica). Okrogllč (Primorje), Novak (Sava). ReŠek. Premk In Trtnik (Sora). Itadi prestoli kn <>18 kazenskega pravilnika se preda V. o. Va.la.nt (Zarja, Jesenice). Vsi klubi se obveščajo. da je z odlokom u. o. zveze z. dno fi. VI. 19,14 razpušč.ena Triglavska podzveza ter da se vsi klubi, ki so bili včlanjeni v tej podzvezl, lzvzemšl Celja, priključijo pod-zvez.i Ljubljana. Pozivamo vso prizadete klube, da tekom 14 dni pošljejo formalne prijave zh članstvo v unšl podzvezl, prelože na predpisanih tiskovinali svojo vozače in funkcionarje v verifikacijo t«r poBljejo klubske naslove, do Jim dostavimo točna navodila za poslovanjo. Ponovno se opozarjajo vsi vozači, da se morajo na Ktartu legitimirati z licenco. To velja posebno z.a olimpijsko prvenstvo, ki so vrši na 11)0 km dne 17. VI. v Marboru. Verificirajo sc s pravom takojšnjega nastopa: v Junlorskt skupini r.n K. Ti. Savo: Cotman Janko, zn ZSK Hermes: - Klopčič Milan in Rehm Tibor, kot funkcionar pa: Gregorc Metod. V glavni skupini za Zarjo, Jcscuice: Vnlant Ivan. Lahka atletika Meti Pričnimo kar pri krogli, ki je pri nas najbolj ra rjena in jo naši fantje najbolj poznajo. Krogla tehta 7.25 kg, za moške ter 4 kg za ženske. Pri vseh metih ie roka oni del telesa, ki se najdlje udejstvuje pri metu. Pri melu pa moramo delovati s celim telesom, to je od pete pa do konca roke. Nobene partije telesa od pete do konca prstov ne smemo preiti, ne da bi ta del aktivno ne sodeloval. Met krogle izvedemo na sledeči način: Postavimo se na notranji strani kroga na zadnji rob tako, da smo obrnjeni z levim bokom v smer meta. (Pri metu z desnico.) Kroglo položimo v desnici tako, da počiva na korenih prstov. Kroglo prinesemo na vrat nad ključnico tako, da počiva hrbet roke na vratu. Komolec desnice nckoPko dvignemo, Icvica Gospodarstvo Nov zakon o državnem računovodstva Moderno poslovno življenje in gos|*>darski medsebojni odnošaji so zahtevali tudi v poslovanju države remeduro. /lasti se je ta remedura pokazala za potrebno v razmerju države do gospodarstva in ( v samem državnem gos|XKlarstvu. V la namen je bil izdelan predlog novega zakona o državnem računovodstvu. Danes o predlogu še ni mogoče izreči sodbe, zalo navajamo v sledečem samo izvleček iz inolivitega poročila: Novi predlog ni samo glavnih načel sedanjega zakona prilagodil obstoječim razmeram iu jih izvedel do kraja, ampak tudi določil popolnoma nova poglavja: o gosjx>darskilt pojjetjili in ustanovah ild. Zakon ima pet poglavij. Prvo poglavje obsega predpise o drž. proračunu. Tu je važno določilo, da prenehajo po enem letu vsa pooblastila, odn. predpisi finančnih zakonov. V drugem poglavju, ki govori o računovodstvu iu blagajniški službi so izpreinenjeui predpisi o sestavi zaključnih računov. Ustvarja sc razdelitev končnega akta v akt o začasnem angažiranju in akt o končnem angažiranju izdatkov. Novi državni zaključni račun bo vseboval ludi podatke o državni imovini poleg podatkov o dohodkih in izdatkih. V zvezi s to reformo je tudi vprašanje vise či h dolgov. Za plačilo teli jc bilo treba prej posebnih vsot v proračunu ali pa so sc izplačevale iz obratne glavnice. Tako jc bilo Ireba ves proces za likvidacijo teli vsot stalno ponavljati. Po novem bo o plačilih določal finančni minister ali ua breme odgovarjajoče proračunske partije ali drž. gotovine. Tretje |x>glavje vsebuje določila o pogodbah z državo. Najvažnejša izprememba jc tale: doslej je moral vse licitacijo pred končno odobritvijo pregledati odbor za oceno državnih na-bavk, po novem pa se za vrednosti nad 100.000 Din ne more prej razpisati licitacija, dokler je ne dovoli finančni minister, odn. ministrski svet. Za vsote do 3 milj. Din naredbodavec sam izvrši vso proccduro po zakonu itd. Trije načini pogodbe so uvedeni: javna licitacija, neposredna pogodba in pismena ponudba. V zaščito domače industrije in Železniška tiskarna v Subotici iz uradnih podatkov jugoslov. drž. železnic je razvidno, da je železniška tiskarna v Subotici v zadnjem letu izredno napredovala, saj pokriva danes ta tiskarna že tri četrtine vseh tiskarskih potrebščin naših železnic. V lanskem letu je izvršila tiskarna: 35,069.785 raznih liskovin, 183.351 knjig (in vezala), 175.623 blokov (zvezkov), 378.796 časopisov, 60.000 železniških legitimacij, 8500 raznih blokov (velic, doklačihiih kart itd.), 24.795 kart na prinositelja itd. v skupni vrednosti 5.34 milj. Din. Poleg čisto trgovskih poslov se tiskajo v tiskarni »Službene novinc« drž. prom. osebja, »Saobračajni vestnik«, »Komercijalna služba« iti železniška znanstveno poljudna revija »Saobračajni pregled«. Vrednost materijala (sirovin) za izgotovljeno tiskarsko delo je znašala 2.83 milj. Din, delo samo 1.85 milj. Din, a ostali stroški 0.657 milj. Din. Izdatki so razdeljeni na a) osebne: plače osebju 86.700 Din, nagrade 20.080 Din, plače delavcev 1,899.268.91 Din; skupili osebni izdatki torej Din 2,006.048.91. b materialne: sirovine Din 2,810.982.09, pogon Din 31.577.72, vzdrževanje Din 20.000; torej skupni materialni izdatki Din 2,862559.81. c) razne: upravni stroški Din 20.948.33, odpisi Din 84.76l.6o. razni Din 1035; skupni izdatki raznih Din 106.744.99. d) čisti prebitek je znašal Din 363.368.26. — Skupni promet je znašal lorej Din 5,338.721.97. Tiskarna je opremljena s starimi tiskarskimi stroji, zato jc razumljivo, da železnice ne morejo pričakovati od svoje tiskarne večjega dobička, saj so bili vsi stroji maksimalno izkoriščeni in sc jc dosegla najvišja možna mera aktivnosti. Zanimivo je pogledati te številke, delo tc tiskarne in koristi, ki jih ima železnica od lega svojega podjetja, ter primerjati vse skupaj z tistimi faktorji privatnega tiskarskega podjetja, ki jc n. pr. opremljeno z modernimi stroji ali pa tudi z enakimi stroji. »Saobračajni pregled« z dne 10. t. m. ugotavlja, da je država izgubila pri gori navedenih delih: na poštnini, teleg. in telef. taksah ok. Din 30.426.58 na VA% priznalni laksi .... Din 80.080.32 na temeljnih in dopolnil, davkih . . Din 12.713.09 skupaj ... Din 123.219.99 Vprašanje nastane, ako more tiskarna, ki je opremljena s starinskimi stroji, konkurirali modernemu privatnemu podjetju, ki je opremljeno z najmodernejšimi stroji? V tem smo skeptiki, tako glede kakovosti izvršitve kakor tudi glede cen in roka izvršitve. Mnenja srno, da se ta jx>ložaj ue more vzdržati na škodo interesov naših domačih tiskarniških podjetij, lorej podjetij, ki so s tiskanjem milijonov in milijonov narodnih knjig in časopisov doprinesla svoj levji del k probuditvi narodne zavesti in s delavnosti so dovoljene ugodnosti pri polaganju jamstev. Poleg državnih papirjev sc sprejemajo v kavcijo vložne knjižice Drž. hip, banke, Poštne hranilnice in samoupravnih hranilnic. Obrtnikom se lahko plača naprej do 25% pogojne vsote. Podjetja in ustanove Pojjoltioiua zase so predpisi o državnih podjetjih tn ustanovah. Podjetja imajo v primeri s splošno drž. upravo ugodnost: 1. ni potrebno zahtevati otvoritev kredita od fin. min.; 2. tudi pri nerednih izdatkih lahko dobe popolno naredbo-dajalno pravico; 3. plače Uclavccv gredo v mate rialuc izdatke, kar omogoča virmane; 4. da samo stojn-o nabavljajo do 0.5 milj., do 2.0 milj. pa pristojni minister; 5. morejo prodajati na kredit itd. Glede državnih fondov je določeno, da sc morajo v proračunu posebej izkazati. Zakon o državnem pravobranilstvu jc predložil skupščini finančni minister dr. Gjor-gjevič. Novi zakon določa za območje vsakega apc lacijskega sodišča posebno — teritorialno — državno pravobranilstvo. Pri finančnem ministrstvu se pa : ustanovi Vrhovno drž. pravobranilstvo kol osrednji 1 organ državnih pravobranilstev, tega pa doslej nismo inicii. Glavna naloga pravobranilstev jc zaščita imovnopravnih interesov države pred sodišči in ostalimi oblastmi. Drtiga naloga se nanaša na dajanje mnenj o vseh pravnih vprašanjih, nadalje mnenja o pogodbah, katere zaključuje država z drugimi osebami, in sicer za vse vrednosti nad 100.000 Din, pod 100.000 Din jc dajanje mnenja fakultativno. / i novim zakonom je določeno, da morejo spore z državo razsojati samo redna sodišča. Tako otipa dejo razsodišča, borzna razsodišča itd. Uvaja se tudi nova institucija -stalni pravniški odbor« pri vrh. drž. pravobranilstvu z 9 člani, ki jih postavlja fin. minister. Končno določa novi zakon, kakšna mora biti kvalifikacija pravobranilca leni posredno k osvoboditvi naroda in političnemu združenju Jugoslovanov. Mnogo bolj bi želeli, da bi se državne železnice omejile na svoje železniške delavnice in da bi se tc delavnice razširile v takem obsegu, da bi železnice ue bile odvisne od tujih židovskih industrij, mažarskilt, nemških in drugih, ki bodo v slučaju vojne izdelavale smrtonosno orožje proti našemu narodu. Prepričani smo, da govorimo iz srca vseh, ki poznajo razmere in ki ljubijo resnično našo domovino. S tem bi bila dana možnost zaposlitve tisočev naših brezposelnih kvalificiranih delavcev in tudi naša plačilna bilanca bi sc s tem mnogo |x>boljšala. Borza Dne 14. junija. Denar Neizpremeujena sta ostala tečaja Curiha jn Prage. popustil jc le London, dočim so oatale devizf narasle. V zasebnem kliringu je avstrijski šiling oslal v Ljubljani neizpremenjen 9.35, v Zagrebu je pa na-rastel na 9.39. — Grški boni v Zagrebu 31 bi., v Belgradu 29.40—-31.10. — Angleški lunt v Zagrebu 255.40, v Belgradu 256.50. Ljubljana. Amsterdam 2315.40 - 2326.76. Berlin 1297.36-1303.16, Bruselj 706.63 800.57. London 171.69 -173.29, Curih 1108.35-1113.85, Ncvv York 3381.89- 3410.15, Pariz 225.21 226.33, Praga 141.'XI do 142.76. Trst 293.24- 295.64. Promet n a zagrebški borzi jc znašal 31.631 Din Curih. Pariz 20.32, London 15.525, Nevv Vork 307.5, Bruselj 71.925, Milan 26.50. Madrid 42.125, Amsterdam 208.875, Berlin 117, Dunaj 73.09 (priv. 57.40), Stockhohn 80, Oslo 77.95, Kopcuhagen 69.30 Praga 12.81, Varšava 58.15, Atene 2.93, Carigrad 2.50, Bukarešta 3.05. Vrednostni papirji neizpreirienjena, popustil pa ie nekoliko tečaj begi obv. Nasprotno pa so nadalje čvrsti dolarski pa nirii. Promet ie hil srodnii in io znašal na raareh Tendenca za dinarske papirje ie sicer ostala lil ■ti pirji. Promet jc bil srednji iu jc znašal na zagrebški borzi: vojna škoda 200 kom. in 7% Bler. ivos 3000 dol. Ljubljana. 7% inv. pos. 70—71. agrarji 37 den., vojna škoda 305 307, begi. obv. 54 den., 8",', Bler. pos. 61 den., 7% Eiler. pos. 55 den., 1% pos. Drž. hip. banke 68 den., Kranj. ind. 250 bi. Zagreb. Drž. papirji: 7% inv. pos. 70.50 do 71.50, agrarji 37.25-40, voj. škoda .307—308 (300, 303), 6. 307- 308, begi. obv. 54.25—54.50, S",; Bler. pos. 61 61.75, 7% Bler. pos. 55.25 55.50 (54.25, 54.75). 1% pos. Drž. hip. banke 68 71. Delnice: Priv. agr. banka 215—216, Osj. sladk. lov. 150 bi., Impeks 50 den.. Trboveljska 90—95. Belgrad. Drž. papirji: 1% inv. pos. 71.25 do 71.50, voj. škoda 405.50 - 306.50, II 306-307 (307). 6% begi. obv. 54.25 - 54.50 (54.25), 8% Bler. |vos 63.25 bi, 1% Bler. pos. 55- 55.50 (55.13), — Del-nicc: Priv. agr. banka 213 -214 (214). 44 pa je v odročenju in na lahno pokrčena v komolcu. Z nogama stojimo v primerni razdalji narazen na celih stopalih, ki sta obrnjeni naravnost naprei. Nato pa začnemo izvajati met takole: Z levo nogo nekako trikrat zamahnemo v stran, nakar jo prenesemo na desno nogo, desno ramo pomaknem nekoliko naprej, na desni nogi napravimo vodoravni poskok naprej do približno sredine kroga. Po poskoku sc celo telo močno zasuče v desno stran ter je obenem močno sklonjeno k desni nogi, katere koleno smeri na desno. Nato napnemo desno nogo, jo postavimo na prste ter jo zasučemo okoli podolžne osi v levo. Obenem vzravnamo ludi trup, ga zasučemo v levo, tako, da so prša obrnjena naprej. Težišče prenesemo popolnoma na desno nogo, ki je napeta. Z levico gremo nazaj, z desnico pa z močnim sunkom in podaljškom iz ranic končamo met. Da nc pademo po melu naprei, prenesemo desno nogo k lovi, z levo'pa gremo nazaj, da vzdr-žimo ravnovesje. Pri metu moramo stopnjevati hitrost meta. Disk. Disk je manj poznana lahkoatlctska panoga med našimi fanti, vendar spada med najlepše mete. Tehta 2 kg za moške ter 1 kg za ženske. Pri metu ga držimo v roki tako, da počiva cela dlan na njem, prsti so narazen, zadnji členki roke segajo preko roba diska, izvzemši palca, ki cel počiva na disku. Pri tem sc opozarja, da nc sme biti prav nobene krčevitosti v prstih ali roki. Disk vadimo najprej z mesta in šele potem, ko obvladamo vse prvine, ga začnemo metati z obratom. Pri metu ee postavimo v krog v razkoračni stoji tako, da smeri levi hok v smer mela. Pri dveh do treh zamahih : desnice, ki so docela različni pri posameznih atletih, zamahnemo z desnico kar najdbe in visoko nazai, koleni sta pokrčeni, Irup je zasukan na desno stran. Nato sc prične obrat, pri katerem moramo paziti, da se gibljemo ves čas v onem premeru Itroga, ki smeri v smer meta. Disk mora biti med obratom ves čas zadaj. Prvi korak napravimo pri obratu z desno nogo, pri čemer se zasuče telo na levi nogi za 180 stopinj v levo. z desno nogo pa j pridemo na tla na omenjeni premer. Z nogama smerimo ravno v nasprotno stran, kakor pri začetku. Nato se zasučemo na desni nog! v levo, i i levo nogo pa stopimo na levo stran premera ter I izvedemo met s tem, da švigne desnica poševno gor in izpustimo disk, tako, dn «e suče, če ga mečemo z dcsnico v desno stran, in ploskoma. Met kopja. Še manj znano kol disk je pri naših fanlil. kopje. Malokje ga poznajo in še manj ga seveda go^e. Kopje, ki ee uporablja pri tekmah, je 2.60 m dolgo ter 800 g težko. Za ženske meri samo 2.20 m ter telila Ic 600 gr. Kopje primemo lako, da ga držimo nekako s palcem ter s srednjim prstom ali s palcem ter kazalcem, ostali prsti pa podpirajo kopje od spodaj. Postavimo se v široko razkoračno stojo, levi bok jc obrnjen v smer meta, celo telo je močno naklonjeno v desno stran, desnica pa jc v odročenju s kopjem. Konica kopja smeri v smeri meta, levico pa držimo v predročenju na ven. Desna noga. na kateri počiva vsa teža telesa, je v kolenu pokrčena, z levo pa sc opiramo na tla spredaj in malo na levo. Pri metu se prenese teža telesa na napeto levo nogo, desnica pa ostane še vedno v smeri meta, tako, da je pri končnem naponu trupa v odročenju, dlan roke pa zgoraj, šel« potem sledi energični met z roko, ko je že spodnji del telesa, prsa in roka do komolca izvršila evoje delo. Nazadnje šc pritegnemo roko preko rame in kopic izpustimo ter preskočimo na desno nogo. Ce mečemo kopje z zaletom, so obrnjene prsj vedno naprej. Kopje držimo s skrčeno desnico poševno dol. Ko smo dobili pri leku potrebno hitrost in pridemo do določene meie, preidemo v položaj kakor smo ga opisali pri metu z mesta. Ta prehod Ui sp izvrši & prekrižanima nogam«, mora hiti izveden v enakomernem tempu. Zalet na ta met na bo dolg do 25 m. Jasno, da mora hiti tudi tu da Ijava točno odmerjena, čc hočemo doseči kak uspeh. L K—er. Nova naredba o policijski ari Ban dravske banovine je izdal naslednjo na-redbo o obratovalnem času v pogostinskih podjetjih (policijski uri): Pogostinski obrati (§ 76. ob. z.) smejo biti odprti: 1. Na področju uprave policije v Ljubljani in predstejništev mestne policije v Mariboru in v Celju ter v mestni občini ptujski: kavarne do 2. ure, ostale obratovalnice razen okrepčevalnic (buffetov) pa do 24. ure. Isti čas velja za letovišče Bled in zdravilišče Rogaška Slatina v seziji, to je od 1. maja do 30. septembra. 2. V mestih Kranj, Novo mesto, Kočevje in Kamnik, v letovišču Bled izven sezije in v Kranjski gori: kavarne do 1. ure, ostale obratovalnice razen okrepčevalnic (buffetov) pa do 24. ure. Isti čas velja za zdravilišče Dobrna v seziji, to je od 1. maja do 30. septembra. 3. V vseh ostalih krajih smejo biti kavarne odprte do 1. ure, druge obratovalnice razen okrepčevalnic (buffetov) pa v vseh mestih, trgih in krajih, kjer so sedeži okrajnih načelstev, vse leto do 23. ure, v drugih krajih pa poleti, to je od 1. aprila do 30. septembra, tudi do 23. ure, pozimi, to je od 1. oktobra do 31. marca, pa do 22. ure. Isti čas velja za zdravilišči Rogaška Slatina in Dobrna izven sezije. Kavarne se ne smejo odpirati pred 5. uro, ostale pogostinske obratovalnice razen okrepčevalnic (buffetov) pa se v f>oletnem času, t i od t. aprila do 30. septembra, ne smejo odpira pred 5. uro, v zimskem pa ne pred 6. uro. Okrepčevalnice (buffeti, vinotoči po § 76., točka 7., obrtnega zakona) se ne smejo odpirati pred pol 8. uro in se morajo zapirati ob 20. uri. Te obratovalnice morajo biti ob nedeljah in praznikih, in sploh v dneh, ko je trgovinskim obratovalnicam dovoljeno samo skrajšano obratovanje, zaprte. Obratovanje vinotočev pod vejo je urejeno s posebno odredbo. Pogostinske obratovalnice na železniških postajah smejo obratovati tudi po času, odrejenem v prednjih določilih, do odhoda zadnjega vlaka. V hotelih, gostiščih in gostilnah s prenočišči se sme gostom postreči v njih sobi, če dospejo po policijski uri. Izjeme od teh predpisov dovoljuje ban. Uprava policije v Ljubljani in predstojništvi mestne policije v Celju in Mariboru smejo pogo-stinskim obratom v svojem okolišu podaljševati policijsko uro za posamezne obrate in posamezne dni, v vseh drugih krajih pa občine, ki smejo to pravico uporabljati samo v izrednih, izjemnih primerih. Dovoljene igre, n. pr. balinanje, kegljanje itd., se. smejo vršiti na prostem samo do 22. ure. V zaprtih prostorih, v katerih se ne moti nočni jx)čitek sosedov, ta omejitev ne velja. Po 22. uri zvečer in pred 7. uro zjutraj se z godbo, petjem ali sicer z obratovanjem v pogostinskih obratih ne sme kaliti javni mir. Po policijski uri se ne sme več postreči niti z jedjo niti s pijačo niti z igrami, kolikor ni po prednjih določilih dovoljena izjema, ne sme se niti namenoma f>ostreči z večjo količino hrane ali pijače pred nastopam policijske ure, da bi se gostje zadržali dalj v lokalu, marveč je najkesneje četrt ure nato obratne prostore izprazniti in zapreti. Postrež-np osebje mora policijsko uro napovedati. orv Prekrške te naredbe kaznujejo občna upravna oblastva prve stopnje po § 397. obrtnega zakona z gtobo od 25 do 1500 Din. Ob hujši odgovornosti ali če so bile denarne kazni že večkrat izrečene, se sme kaznovati krivec tudi s kaznijo zajx>ra do meseca dni, za kazen pa je izreči tudi odvzem dovolila jx> § 400. obrtnega zakona. Glede prekrškov, za katere po § 18. obrtnega zakona odgovar;a poslovodja, se sme izreči tudi njegova odstranitev po § 404. navedenega zakona. LJUBLJANSKO GLEDALIŠČE DRAMA (Začetek ob 201 Petek, 15. junija: Kulturna prireditev v Črni mlaki. Rezerv irana prelistava. Sobotu, lil. junija: Druiba. Red C. OPERA (Začetek ob 20) Petek, 15. junija: Zaprto. Sobota, Iti. junija: Trubadur. Rod A. Gostujeta Zinka Kunčeva in dr. Adrian. Nodelja, 17. junijn: Manon. Gostuje Andrč Burilino. lirični tenor pariške Opera Comique. Izven. Znižane cone. Haaznanilci Šolske vesti Vpisovanje novincev v ljubljanske osnovne Iole za šolsko leto 1931-35 bo v ponedeljek in torek, 2. in 3. julija, obakrat oil 9 do 12. Dan iu ura zdravniškega pregleda so naznani vpieancem ob vpisovanju. Državna narodna Sola na Viču. Vpisovanje otrok, ki so dorasli za vpis v šolo, bo 17. ia 24. junija med II ln 12. Otroke jo privesti v spremstvu staršev ali njih namestnikov. S seboj jo prinesti krstni list in potrdilo o cepljenih kozah. Vpisati Je vse otroke, stanujoče v občini Vič. Sprejemni izpiti za vstop u I. razred boda na III. driavni realni gimnaziji v Ljubljani (Vegove 4) v soboto, 2.1. Junija lu v ponedeljek, 25. junija. 1'roš-nje z.a pripustitev, naslovljene na ravnateljstvo III. državne realne, gimnazije v Ljubljani in kolkovane s 5 Din, se bodo sprejemale v ravuateljevi pisarni v ilnoh 20., 21. in 22. junija dopoldne. ProSnji jo priložiti krstni list in šolski izkaz. Sprejemali so bodo učenci, rojoni v letih 1921, 1922. 1923 in 1924, katerih staral stanujejo v okrajih Ljubljana-mesto, Ljubljana-okoli-eu, Litija, Kamnik iu Logutec. Liubliana t Produkcija gojencev šole Glasbene Matice bo danes ob 18 v filhurnionični dvorani. Predproilaja sporeda, ki stane 2 Din, jo v Matični knjigarni. Obisk naj topleje priporočamo. Konee ob 19.311. 1 Večerni promenadni koncert vojaške godbe 40. peh. polka »Triglavskega« v proslavo 12. oblelniee poroke Nj. Vel. kralja in kraljice, ki so je moral zaradi siabega vremena 8. t. ni. opustili, bo v в o b o t o, ilne lfi. t. m. oil 18—23 na glavnem šetališču našega .prelepega tivolskega parku. Izbran priigram bo izvajalo 38 godbenikov. Dirigiral bo g. kapelnik Zivanovič sam. Vstopnine ne bo. Pobiral se bo samo prostovoljni pri. spevek i« 1 Din v korist druStva, ki mu je glavna naloga vzgoja in zaščita mladine. Prostovoljni dinar bomo kvitirali s cvetko. Vabimo prisrčno vso in vsakogar. — Pododbor društva »Kneginja Zorka«. 1 Umetnnstnozgodovinsko društvo v Ljubljani priredi v petek, 15. t. m. ob 4 ponolilne ogled Narodne galerije. Vodil bo msgr. Viktor Steska. Povabljeni vsi prijatelji umetnosti. I Krščansko lensko društvo vabi svoje članice na občni zbor, ki bo v sredo, 20. t. m. ob 4 popoldne v Akademskem domu, Miklošičeva c. 5. Obenem opozarjamo svoje članice na Uturgičen tečaj, ki ga bo vodil g. Vital Vodušek 18., 19. in 20. t. m. ob pol 8 zvečer v dvorani frančiškanskega samostana. Odbor. 1 Kino Kodeljevo. Danes in jutri ob pol 9 »Vesele noči« (Stanlcy Lupino) in «Hvula, no bom« (Szoke Szokall). 1 Avtomobilski izlet v Logarsko dolino prihodnjo nedeljo. Informacije v trafiki Praprotnik nasproti I>ošte. 1 Nočno službo imata lekarni: mr. Sušnik, Marijin trg 5in mr. Kuralt, Gosposvelska cesta 4. Maribor in Društvo katehetov za lavantinsko škofijo ima dno 21. t. m. redni občni zbor ob 4 popoldne v Gledališki ulici 2, Maribor, z običajnim dnevnim redom. Cerkveni vestnih Meščanska Marijina kongregacija za može pri sv. Jožefu ima v nedeljo, 17. junija celodnevni izlet v Kamnik in okolico. Odhod z izletniškim vlakom. Zberemo se ob 5.30 prcil kolodvorom. Sv. maša bo v Tu-njicah. Pridite vsi, pripeljite s seboj svoje družine! Ob slabem vremenu izlela ne bo. Stolna kongregacija Marijinega varstva ima danes ob 17 redni shod, zadnji v tem kongregacijskem letu. Pridinio vse! Radio Programi Radio Ljubljana* Petek, 15. junija: 11.00 Šolska ura: Srbobrvatska ura (dr. Mirko Rupel) 12.15 Smetano: Iz mojega življenja (reproducirnn koncert) 12.45 Poročila 13.00 Cus, Dvoržakove kompozicije na ploščah 18.00 Filozofsko predavanje (dr. Fr. Veber) 18.30 Izleti za nedeljo: Vrh. nika, prečuden krnj (mr. ph. Hočevar) 19.(KI Francoščina (prof. Prezclj) 19.30 Predavanje Narodne odb'ane: Pola k smotrenemu gospod, načrtu (inž. Hočevar) 20.00 Takrat v starih časih, takrat je luštno lilo (vesele iz Kranjske dežele) 22.00 Cas, poročila, lahka glasba. Drugi programi t PETEK, 15. junija. Belgrad: 19.00 Narodne pesmi 19.30 Lehar: Lukscmburški grof, fantazija iz operete — Zagreb: 20.00 Komorni koncert 21.00 Koncert Jul. Dolince, sopran — Dunaj: 15.15 Dva klavirja 19.10 Zabavni koncert 20.00 Grof Schroflonsteinski ali Najdba v grobnici, romantična igra — Budimpešta: 18.35 Ciganska glasba 19.25 Inozemski pregled 21.50 Prenos koncerta iz kopališča — Rim: 20.45 Opereta «Mir na deželi«, Lonibardo in Ranzato — Milan-Trst: 20.45 Pester večer 21.45 Veseloigra — Praga: 19.30 Opera .Janezovo kraljestvo«, Ostrčil — I 'aršava: 19.20 Lahka glasba 20.12 Orkostralni in violinski koncert — Nemčija: 20.15 Nemške pesmi v tujini (iz Stuttgarta). MALI OGLASI V malih oglasih velja vsaka beseda Din !'—; ženi-tovanjski oglasi Din 2'—. Najmanjši znesek za mali oglas Din 10*-—. Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega snataja se računa enokolonska, 3 mm visoka petitna vrstica po Din 2*50. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložiti znamko. Vilo-hišo z vrtom v Ljubljani kupim. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Ljubljana«. (p) V Zagrebu centru mesta, je naprodaj nova štirinadstropna hiša. Donos 216.000 Din, letna amortizacija 1,000.000 Din, vse ostalo zelo ugodno. Posarič, Zagreb, Franko-panska 18. (p) Službo hišnika ali hišnega sluge - iščem v kaki vili ali v kakem podjetju. Sem pošten in zanesljiv. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 6742. (a) tlužbodobe Krojaški pomočnik vojaščine prost, samski, z mojstrskim izpitom, zmožen samostojnega dela — dobi mesto. Ponudbe upravi »Slov.« pod »Na deželi« št. 6749. (b) Iščem strokovnjaka za izdelovanje (naravnega) malinovega soka, s prakso v večjem podjetju. Ponudbe na Aloma Com-pany, d. z o. z., Ljubljana, Aleksandrova cesta 2/1. b Posredujem denar na hranilne knjižice velikih denarnih zavodov Rudolf Zore, Ljubljana, Gledališka ulica 12. (d) Hranilne knjižice vseh zavodom kupim na mesečno odplačilo za polno vsoto. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Odplača« št. 6762. (d) Razno Ocvrtega piščanca celega, za 16 Din, se dobi samo v gostilni Mevželj, prej Plankar, Dolenjska cesta 35. (r) I Posestva llllHllllllllllilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll Droben oglas v '&lcr'ncu. posestvo ti hitro proda; ie ie ne z gotovim denarjem oai kupca ti s kniiitcn da. IIIIIIIIIIIMIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIII Restavracija v centru Zagreba, z bogatim inventarjem, zaradi družinskih razmer naprodaj. Lokal ima centralno kurjavo. Prijeten vrt, velik promet. Cena zelo ugodna. Naslov v upravi »Slovenca« št. 6669. (p) Г '"MiM'HfftMHH ГЈТтНнМ IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIII Ce avto svo! stan proda/ai aV motorja bi mebil se rad. tiri kuncev ti mnogo prižene Slnvtniev najmanjš1 inserat IIIUIIIIIIIIIIIIIIIMUIIIIIUIIIIIIIIIIIIMHI Nudimo Vam majhen denar dobro oblačilo. — A. Preskcr, Sv. Petra cesta 14. (1) Mešalni stroj za moko skoraj nov (za vsebino 5000 kg naenkrat) ugodno proda tvrdka FRAN POGAČNIK d. z o. z., Ljubljana, Tyr-ševa (Dunajska) cesta 67, nasproti mitnice. PREMOG DRVA IN Karbo paketi pri Iv. Schumi Dolenjska cesta Telefon štev. 2951 Sveže hruške okusne, debele; novi fižol kg 3.50 Din; krompir 3 Din; slive (rumene) 3.25 Din — razpošilja franko vsaka železn. postaja po 35 kg — G. Drechsler, Tuzla. (lj Naprodaj: košarski izdelki, priznano lepo in čisto izdelani po znižani ceni; košarice in stojalčka za ročna dela, za cvetlice, za kruh, za papir; ročne in kopalne torbice; vrtne stole, za na balkon ali verando itd. . Naprodaj je tudi dobro ohranjen, globok otroški voziček za dvojčke. Fany Patik, Radovljica, graščina. (1) Tudi Vi lahko imate polt hi oCara kitajte in širite »Slovenca«! Nova skrivnost pudra daje moderen „mat odraz" Vse elegantne Francozinje imajo dane* polt s tako zvanim »mat odrazom«. To pomeni, da so iznašle, kako se doseže popolna »mat« koža, ki ostane ves dan brez bleska. Bistvo te skrivnosti j« v novem načinu proizvoda, patentiranega za puder Tokalon, pri katerem je smetanova pena zmešana z najfinejšim pudrom in trikrat presejana skozi svileno sito. Zaradi tega se puder Tokalon drži petkrat dalje nego navadni pudri. Na nosu ali na licu ni niti sledu bleska in to celo po večernem plesanju v razgretih prostorih in po izprehodih v vetru in dežju. Smetanova pena prepreči, da bi puder Tokalon sušil naravno mast kože, kakor napravijo to navadni pudri, zaradi česar postane potem koža raskava in suha. Če želite imeti čudovito čarobno polt, potem si nabavite še danes škatljico pudra Tokalon. Prepričajte se sami, kako temeljito se on razlikuje od navadnih pudrov, ker je smetanova pena izključno skrivnost Tokalona. ZAHVALA Vsem, ki ste lajšali trpljenje naši predragi pokojnici, gospodični MARIJI ŠINK zlasti čč. sestram usmiljenkam Zavetišča sv. Jožefa za brezprimerno skrb in nego, plemenitim damam, ki so jo v bolezni obiskovale in tolažile, njim, ki so okrasili njeno krsto s cvetjem in ki so jo spremili na njeni zadnji poti — izrekamo naj-prisrčnejšo zahvalo. Bog povrni! V Ljubljani, dne 14. junija 1934. ŽALUJOČI OSTALI. Rekordna vožnja 15 »Pojte spati Noč bo hitro minila in jutri nam fasije lepo eonce.« »Spati? Kdo more spati?« »Treba bo oditi v sobice.« Ženske, oslabljene od strahu in utrujene od tibanja ladje, so se pustile odvleči. »Sedaj moramo spati.« Bilo je nekaj tožba, nekaj vzdihovanja, celo /tekaj solz, slednjič je le prišlo spanje. Nekaj deklet je hotelo ostati v dvoranah z možmi. Našle so plesalce in godbenika, ki je pristal na to, da jih nalahko spremlja na klavirju. »Idinto plesati« Močni so, stisnejo se k njihovim širokim pr-eom, ki so zanje pozaba. Drugi igrajo. »Gremo poker?« »Dobro.« Ura naglo mine: nekaj valčkov, malo klepetanja, Izguba nekaj tisočev frankov. Nato obstoj, srce broda, ki ne bije več, močnejše zibanje ladje.. »Ustavili smo se ...« »Kaj se je zgodilo?« Nekaj potnikov odide na krov. Simon in Ge-rard jih zrineta spet nazaj. »Ničesar nevarnega ni, poškodba strojev.« »Poškodba, eedaj? O!« Vlečejo se dolge minute poslušanja, iskanja fzvora ropotom in vprašanja po vzroku, ki jih je ustavil in čemu to delo na prednjem koncu ladje. Vrata se odpro, prestrašeni obrazi se prikazujejo. Mornar odbrzi mimo v teku ... »VI, povejte vendar, kaj se godi?« Mraz, krpe megle se vlačijo mimo oken in •kosi nje ni videti ničesar. Mož se vas oklene: »Idimo igrat poker! Saj so povedali, da ni nič.« Dekleta, čijih gole roke polože breme na vaša ramena: Plešimol« »In spet ta sirena! Kdaj bo slednjič utihnila?« Vrata ee nagloma odpro. Komisar vsiopi. Mlad je. Skrajno mlad, golobrad. Glas njegov še nima zvoka zrelega moža. Deško trepeče. »Na krov, da zapustimo ladjo! Vzemite svoje rešilne pasove! Ostanite mirni!« »Kako?« Ne bodo vendar pošiljali otroka naznanjat t<1ko novico, sporočat tako povelje! Otroka! Samo poglejte njegovo bledo lice, še bolj bledo, ker se dviga nad temnomodrim krojem, »Na mesto izpraznitve!« Štirje krepki možje v smokingih se vržejo nadenj. »Kaj pravite?« Z naglo kretnjo se jih oprosti. To ni otrok! Osorni napad mu je dal moči moža in pobarval lica. »Vzemite svoje rešilne pasove in idite na krov!« Sedaj ima toliko ugleda in hladnokrvnosti, ko da bi že dvajset let križaril po morju. Prepusti jih njihovi usodi in se napoti v druge dvorane, medtem ko nekoliko dalje, desno in levo doli v sobicah, drugi, prav lako mladi konisarji neutrudno ponavljajo iste besede: »Na kraj izpraznitve! Vsi na krov! Mirno, le mirno! Idite v čolnel« Mirno! Glas nemira, ki jim je že dva dni šepetal na ušesa, zraste in kriči: »Nevarnost!« Mirni naj bodo!? Vrata so preozka, najmočnejši se prvi prerinejo skozi nje, ostali in ženske jim slede že pobite prvega strahu, razniršenih las, od groze široko razprtih oči, raztrganih oblek in z razmazanim ličilom... Vsa vrata se zde sneta s tečajev. Val množice, ki ne vidi ničesar mimo blede svetlobe električnih luči in temo za njimi, preplavi krove. A Haynes je naprej videl naval in sluge, kurjači ter nekaj mornarjev so jih sprejemali v odprte roke. »Za vse bo prostora v čolnih I Najprej ženske!« Potniki so številnejši in seveda tudi kre-pkejfti. Pretrgajo šibko pregrajo in sc- aadrve k ograji, kjer jib požre val dohajajočih. Ostanejo zapuščeni, ne vedoč, kako se vrši reševanje na morju. Ženske se obupno obesijo na vratove svojih mož, otrokom lijejo vroče solze, Miožje se sirovo oproščajo rok, ki jih grabijo za prsi. Prikaže se prva barka. Tuleča množica se nevzdržno požene proti nji. Med kriki se čuje pokanje kosti. Ženska se onesvesti, zdrsi na tla in po-mendrajo jo. K sreči se pojavi v razdalji dvajsetih metrov drug rešilni čoln in pritisk se razdeli. Novi veliki čolni se prikažejo in okrog vsakega se bijejo divje borbe telesa proti telesu. Včasih se dvigne klic na pomoč: »Rešite me, proeim vas!« »Počakajte, nevarnost ni neposredna!« Simonovo mesto je bila druga in tretja barka na levem boku. Postaviti ju na mesto eta mu pomagala dva mornarja in dve slugi. Zadoščalo je, da je s pritiskom roke odkljuknil pripravo, ki je držala čolna v njuni zibelki, ju razbremenil s sklepom teže na jeklenih vrveh in s tem, da je tramove škripcev drugega za drugim zasukal okrog njihovih stožerov. Ob pozivu je zapustil zapovedišče. Rad bi rekel Hervvicku besedico, a ta, čigar barke so bile na naeprotnen boku, je izginil. »Saj ga bom še dobil,« si je mislil. »Skočite, poročniki« Stal je pred snetim čolnom. Mornar mu je molel roko. Z enim skokom je bil na svojem mestu sredi barke. »Spustite I« Vsi rešilni čolni so bili nameščeni na vrhnjem krovu, treba jih je bilo spraviti do spodnje palube, od koder se je glasil šum bitke. Kakor hitro sta bila čolna na mestu, je videl Simon množico, ki je pritiskala proti njima. »Mir, če hočete biti rešeni! — Ženske naprej! Vi prva!« Stegnil je roko. Položil je eno nogo na ograjo, drugo na ploščati rob čolna, ne zavedajoč se nevarnosti, da trešči kot kamen v vodo, če se čoln le malo odmakne od ladje. Petd«se,t rok «e je steg- nilo proti njemu in njegove besede so se izgubile v krikih, ihtenju in klicih. Skočil je na krov in se zrinil v gnječo, deleč nnožico pred seboj. »Pridite, vi!« Zagrnbil je žensko, ki se je vila, ihtela, se ozirala nazaj proti drugi, in jo predal mornarju, ki jo je z enim samim gibom dvignil v čoln. Zdelo se mu je, da ga prešinja nenavadna moč, ki bi je nič ne zmoglo. Ni izbiral, na slepo je grabil predse, slišal en sam klic. Mislil je samo, da morajo čim najhitreje izprazniti ,Moreko zvezdo'. V malo minutah je bila njegova barka napolnjena. Dejal je mornarju: »Odmakni od ladje in spusti v morje! Drži se v dalji dvesto metrov in pridruži se prvemu poročniku.« Barka je padla v temo in valovi so jo sprejeli. Zogledal je: tvorila je siv madež, podoben tkalčevemu čolniču, in obkrožale so jo bele pene. Sunek z akoin in krepki udarci vesel eo jo odmaknili od trupa. Odskočil je nazaj še v pravem času, sicer bi ga bila zaklinila druga barka, ki je prišla 110 mesto prve. »Nalahno! Nalahno!« Dekle, ki jo je množica prinesla do njega, ga je naivno vprašalo: »Kje je moja mati?« — »Re-šenal« je odgovoril in predal dekleta mornarju. »Rešili jih bomo, rešili bomo vse!« et je mislil. Neutrudno in ne da bi koga poslušal, je iztr-gaval drugo za drugo žrtve, namenjene morju. Čudne besede in stavki so mu doneli na ušesa: »Ste videli Dika?« — »Moje dragotine!« — »Mama — mama!« Najstrašneje je bilo oprostiti se objema rok, ki niso hotele spustiti svoje žrtve. Moral je biti sirov, s silo odriniti žensko, udariti včasih. Sramotili so ga. »Barka je j>olna, poročnik, pridite!« Ni omahoval. »Odvedite! Pridružite se ostali n! Imam tu Se opravka. Počakajte, vzemite to žensko na moje mesto! Dobro srečo!« Za »Jugoslovansko tiskarno« v Ljubljani: Karel O a. Izdajatelj: Ivan Rakovec\ Urednik: Lojze Golo bit.