Slovstvo 
1. BnJen Josip, Pošumljavanje krša igoleti . - Pola stoljeca šumarstva 11876-1926. 
Za~r.::.b, 1926. 
2. Balen Josip, Naš goli krš. Gospodarska pitanja s naro·či-tim obzirom na po~umlja-
vanje. - Zagreb, 1931-
3. Beltram Vladislav, Po.gozdovanje krasa ni problem. Gozdarski vestnik 1948/1-2. 
4. Beltram Vladislav, Obnova ,gozda na krasu. - Gozdarski vestnik 1948/3. 
5. Beltram Vla.dislav, Otkuda · neuspjesi po~umljavanja s:adnjom u sušnim o-blastima. 
Naro-dni šwnar 1949. 
. 6. Beltram Vladislav, Pošum"ljavanj.e u pojas.evima . ---:-- Narodni šumar 1949. 
7. Beltraffi Vladislav, Samo pogozdovanje ne zadostuje za ohnovo gozdov na krasu. 
Go,zda·rsk.i vestni.k 1952/8-9. ' . 
8. Furlan Danilo, Nova padavinska karta Slovenije. - Geograf,ski vestnik, Ljub-
ljana, 1953. . 
9 .. Horvat Avgust, Osvrt na rez.ultate po.šumljav:anja u krškom po,dručju NR Hrvatske 
u ,periodu izvršenja petogodišnje.g plana. , - Šumarski list 1954/2-3. 
10. Melik Anton, Slovenija. Geo.grafski opis VI. - Ljubljana, 1935. 
II . Okrajni ljudski odbor Sežana, Ekon·omsko-družbeni problemi sežanskega okraja. 
- Sežana, 1953. 
12. Orel Viljem, Obno·va gozdov na -slovenskem kras.u. - Gozdarski vestnik 1947/8. 
13. POUI-tet Jean, Nekaj misli o pOlgoz.dovanju v Slovenij.i. - Gozdarski vestnik 1953/ l. 
14. Pučnik Jan ko , Klimatoška slika slovenske zemlje. (V razpravi A. Žumer, Gozdno-
gospodarska področja Slovenije. - Ljubljana, 1948.) 
LI}. Rejic Hi·nko , Obnova gozd·ov n'a sl·ovenskem krasu , - Gozdarski vestl1i.k 1952.18-9. 
16. Reya Oskar, Najni.žje .in najvišje temp~rature v Sloveniji. - Geografski vestn ik 
1939, Zagreb, 1939. 
17. Reya Oskar, Padavine na Slovens.kem v dobi 1919-1939. - Geografski ve.stnik 
lJj ublj-a.na , 1940. 
18. Reya Oskar, P.a·davinska karta Slovenije. - Ljubljana, 1946. ,. 
19. Rub:hia Konrad , Fiinfundzwa.nzi.g Jahre Karstaufforstung .in Krain. -Laibach, 1912. 
20. Šebenik Mar.ijan, Malo krme na Krasu. - Go:zdarski vestnik 1948/&. 
21. Va.jda Zlatko, Prilog poznavanju historije postanka našeg gol-og krša . - Šumarski 
list 1954/4 . 
22. Wraber Maks, Osk.rbovanje gozdov na bi,ol'o:šb podla~i. - Les 194911-2. 
23. Wra'ber Maks, Fitosociolo.gija kot temelj sodobnega gojenja gozdov. - hyestja 
'Gozda-rskega inšt1ttuta Sl.ovenije, št. 1, Ljubljana. 1950. 
24. Wraber Maks, O .biološkem .in gospod.arskem pomenu gozda. Nova proizvodnja 
195511. 
25. Wraber Maks, O biološko-tehničnih .problemih pri pogozdovanju krasa. - Sežana, 
1954 (rokopis). 
GLAVNE VEGETACIJSKE ZDRUžBE SLOVENSKEGA KRASA 
:s POSEBNIM OZIROM NA GOZDNOGOSPODARSKE RAZMERE 
IN MELIO'RACI}SKE MOžNOSTI 
Dr. Ma·ks W rab er (Ljubljana) 
9o,~poda-r,j'enj,e S .prjlfodo \'i'e V vedno yečj~ mari 'opilfa na ,p!ruwdne 'rast1ilI1lske 
.~dru.~he, ki iSO In.aj.zanes:ljiiVej.še napovedOivalIke ra.st,i6'čnih Taamle,r. PO'Z!l1a.'VaII1.lj.e vegeta-
oijsbh ·.zc1ru~b, ikallw[" nam j~h posreduj e filtoS!ocioLotg.ija, je posehno. rva!Žno !Za ovno'Vo 
.go,zda na klfasu :in za. p'O'gozdovan.je kra'ških goLjav. Vildj,uib na'V!idezni p-o&.rajinJski 
eno-im'osti nudi apn:enča5lti kTaški ~)fVd kaj Ira.i2llične mofuJosti. za mehoracLjlSlke ulk.1rcpe 
zGlJra;di rffi'ooja!j-očih ISe eJkoJoških pO'gojew, kakolr raaJi.oo-e .globine ~n s~tUlr.e tal, višill1-
ske .j~ge, ~po6l1:a.v,1~e'l1osti soncu in burrili, tere:ru;lkega nagiba, degradacij,slke s:tofP11je 
. vege1:a!oij,e ~in ltal, različne ko·1iline p.afla'V.1Jn ;iitd. V sak {lod teh ill1 dlflugih ekološik,h 
.čm~teljev la.!h.'ko', v veljiki meri in celo odJ:o:či'!n'O vpJ.iva na pogoz-dovalni mSlpeh. . 
282 
1 
Mepj,enje IPrQ,<;ame21niih elkO'}'ošikiJP .čirulte1j,ey l') fPTllmerrui!mi inf;rtrurrnenti je d'();lgo-
trajno. in težavno, včasih skoraj neizvedljivo. Razen , tega nam merilni podatki o 
po:samoontih čxil11ilte1~ ih ne daU eljo dovoJ j trdne opor·e za g05!pOldao;ske ukr-epe., lka;jrti 
-ekološki činitelji ne učinkujejo posamez (izolirano), marveč vzajemno (kompleksno), 
pri čemer se v svojem učinkovanju medsebojno krepijo, slabijo ali uničujejo 
(jl2lraWlavajo). 
Za uspevanj!e rasiHilIl je odl:o:čHne:ga pomena Vlza;jemno UČilDJkoiV.am.j-e elkoloskih 
činiJteLj 'ev, Ikij ,ga .pa ne moremo meriti, ·in ·budi ne .wraOul11aJti, č-epiTaN bi, ime.hi merilne 
p'()daitk,e o v;-Selh v~ej'š.ih oirutelj~h. Edini :inl'liJr.ument, ih v~rno if,egist'fi["a učUnikovanj'e 
wega spleta (ikon1pldcs.a) ekoJošiloih čilThiteJjev in nalll'j Itudi IdolSlledno Il"caJg.lira, je 
vegetacija. Z'aJt·o :5:0 - vetgerl:a'Ci~5ke enorte (zdru0be) pristna podoba . in živ izraz delo-
varnj,a vseh zn.anih in nfiZlJ1.a,[l,ih čin.i:te:ljJev ži'Vl~enS'ke,ga oJk.oJ~.a. ZaTarli ltega joe fito-
Videž pri K;ozini". Bujen pomladok črnega bO'Ta oh r·obu s'tarega bor,ove-ga sest 'oja 
·sociološko proučevanje sestave in strukture prirodne vegetacije 'tako važno za preso-
janje ,rastiŠ'Č!nciih ra'2lITlef in nad!ho.lj'ša oporra za smODrne ,meliouaJtilVine ,u\ka-,ejp'c., 
Če 'bolr,oj u,gooo'Virno v dlVeh r<ialLiGruih, crnecLseho'IJlIlo 'odId·aJUlenih. dcuaj-.ih ilsj:O' alci. 
.;podobno vegdaci~S'ko zdru~bo, :tJedaj veuno, da so rodi IFalSrtJi.ŠQne if,a~mer'e .obeh. klPajev 
liste adi po6aohue. Pod' takšni:mi po.g.o~ ~ mo tr enJ o' oip,eratb.i(vn-e ,iiJj}cušnJje en,ega Juraja 
uspešno UipouaJbl~ati na drugem ku,aju .. ,Maa-;s:ikrie {PO nalŠem, kll"al5u opaiam.o ipo ,g'OIlU a-
v.ath tb.ogat pomladek črnega botra od' pm;me;znih 'semenj alkov. V pOlruro'čju ·z ,isto 
vegetac~jSlk,o združbo smea:no tedaj z·ve.1.ikim uipanj'eon na .us;peh p()g,b!Zdo.y~ti IS .scidjo 
.semena č.r1I1'cga bo,ra ustrezne prrovellJien.oe 1I1amelSto s l)a:ciilrtrvWj,osad.itk, \kau Ij!e 'll~pri ­
memo za'lUiudn~k ill1 drr-ažj e~ Pr-i teromolTarno· seveda ·nau-.arv.:o iko1:iIkOif mO)go:če z,ves;to 
po,snemati, zlasti ,glede časa 5civc. P.l·,o~ta setevom'ega bOifa IPO' !~kalOov.iJtem ,pašniku 
na jarrnp.ro,vni\ku pri Pm]go:rjil1· (Islbra), ki jo: je tako uspešno o,praVlil .logar K. Andre-
jašic, se Ibo lah!ko. z uspehom ponoviJa: v fs;ti :rastbnsiki .zdlI"lJ:.wil (Se.slerielo jU71cifoliae 
- Caricetu'm humilis) ItucLi· cLrugord'. 
vča.siih 'naan \za d~agno'ZO dwloruh rrammeu- ,določenega rpif,edda ni po:tn:ebna 
.analiza celotne rastlinske združbe, ki je lahko v določeni razvojni fazi nepopolno 
283 
razvita, marveč nrum že skU!pine (ikormb.ill1aci1e) neikater.ih eJ<:()Il:()~ko 'vaOOej,šiill r'a~tlill1. 
aJ,i celo posarnezne, ek-oll():šloo...Js.odoJor~1Q zelo ma>čiLne ,r~tiliim!Slk,e wsbe, t. Ii. i!lld.ilka-
kai1lOtrjj, dovo·Lj :z·anesl~irv.o, ,oiZiJl.ačujejo kaik'ov'()st :rast.iiŠ:Č.a. Kj,OT ,se 111. pr. v Da1madj~ 
.poj.avilja v,rdem·čas1:a 'l'esa (Erica V'erticillata), so' dan.i -PO!gQj i lZa PO,gOl.icbQIVa.nj,e 
g.oLičav s so:tvi'jro aJJ.epskega bora (Pinus halepensis). 
V tej raz;prr-3.'v.i, Iki se oQrf1ga.rni.~ko pove!zuje s ,prejošnjo rz na;slov,om »Splnšna oko-
l:oška .iJo vegetaoiQ,ska O!ZiI1ll!ka slov.eJl'lsikega kil-a:sa«, hoč·em na OOraJtko op.iisaJti glarvne 
fiJto,sociro,loške emo te kratŠlke V'egeJtaci~ e. RaJ~prava ima namem, .da nud,i, go.zdnlOgo-.spo-
dam~kelInu priza>devan~iU p:r,iT-O'dn.e Ij:,emclje im. JW:nLsme hi!oJi()išk·o-eJcoJ,o~e sm;ern;i.ce za 
uspešno' obnovo go·,zda na krraJSu in za ,polgO!Zldo,van j,e d~r.a;dJia-.arn:ilh. oiZiw'ma ·zalktr3.JŠe-
nih ,zemJj·i!šč ·z :m:ača:jeun ahs'o.l,utruiih g,oi1J,dn-irh tal. V SikIa,d:u s ~telffi I11Mmmr()m ho,oem1 
dhraWlav·art:i v gl:aw.ne.m le .goz,dno in gtmnIišGn'o ve,getaoiJjr() rt·er ;tlltSte rpa'Šne ZJdIr-u!žbc, 
ki prlihaja:jo v .p~tev rza p.ogo,z;cLo-v.a.nje. P,rO'.dUik'tlW1e pašne .in ;J.irvadnezdJ1lll7Jhe zato 
ne so,d;]d:o v OIkrv,irr te lfaJllprav'e. 
Talkoj .~četJka mor,atql o!polZolri.ti, da je [l~ :silorvoo'siki kJfas v HOrlls:ti'Čl1em 
pogledu !precoj d-oihro \p{)iZlI)an, saj mu je l;e.pa virsta Iboltat1!i!korv rpo5v'eča1a rin mu še 
posveča svojo raziskovalno dejavnost (M. Tomrriasini, A. Fleischmann, F. Krašan, 
G. Beck, E. Pospichal, C. Mmchesetti, F. Morton, G. Hayek, R. Justin, F. Dolšak, 
A. Paulin, G. Tomažič, E. Pajnič, A. Piskernik, E. Mayer, K. iirnich, S. Grom, 
A. Filip'ič, ]. Ukmar, M. Wraber i dr.), da pa je V pogledu fitosociolo'škt~ga pro-
učevanja še SkOTaJj pOIpolna l,cdina. Zaa-a:dri .tega filbo6oci()llO'~lci p'ri1kaJZ na~e lClr~ke 
vegetacij·e ne more nUJdliti v,eč tkakO!l' ~.s;pl1oš'en ip\lrcgloo, Jci. se -o.p.ilra IDa f.i:to~ocio,ll()šlke 
&tudi~,e H'rvaškega ipz:imorja (l. Horvatj S. Horvatic), na ~o.daJtke prof. G. 7oma-
žiča in na riroja lastna .r<Wi&kotvanJja. P,r.r ,te.m sem mogel ugotoviti, da se ipOijavl1ajo 
v Slovenskem primorjlU v glawnem. i~lte iTMtLiallSJke .zdru~he ka1kOIf' v 1--Wv.aiŠikem. pri-
morju, Je da ISO nflkol.iiko ~1f-emenj'Me, lk:atkOlf so !pač ellwlOŠfke rammer'e našega kirasa. 
nekoL~kfo 'ra;zl.~me od oll1Jiih hlI"V~koga kraLSa. Vse te .ra.JZ1iJ<·e in [p'.oiSehno,sti ve.geta.oi~a 
v svojiIh o!SI1orvn.ih ~o!ta!h ve-mo odseva, ll10sač IP'<>SdDeJIlJ pečaJt nakga iJaalSa. 
Vegotacijo nižjih i!Il STe<dnjih prod-etov '8,loverusikega krr~ (nekako do nadmorske 
v.i~ill1e 1000 m) sesrt:aV'l~aJjo v g:lavll1>tm1 metdiIt'elf.aIl15ik.-i, hlimslci im &redn~ ..  eevu;o[p;Sk1 (ha:l-
tiJški) fJo.mi eleme:ruti. IGra5lka HOlfa j-e ~lo hogart:a /z r~Lin~~lffii vtr!Stanni ter Vlsdbuje 
nID'OIg.o J"edJl<.iJh iTa.stl.:in\SJkiJh tipov ~m OOJdem:it-o;v. Ti en.dffiniti :so (!po l. Horvatu in S. 
H(J'fvatiCu) ·dellllio ID·1aJjšega :llzv:o<ra, ,prrodo1ČUUo:č 1.alko imenovane v1Jk.arrriJiste, .to je 
oblike, ki so se razvile v poledeni dobi iz polimorfnih rodov pod' vplivom posebnih 
et1oo1oškiID. ·r~OT an ik~ so nepooredm.o ~OIro:dne z {)bliikami lSoseld.njilh pod<J1očij (neo-
endemiti), delno pa so ti endemiti mnogo starejši, izvirajoč iz predledene dobe 
(paleoendemiti) in 'ohranivši-se v"kra!kih za-točiščih (refugijah) skozi led'eno dobo, 
k,o ,sta .polkriva'la v.iš-je a1p\Slke jn dinaJfSlke Iplanill1!e večni J,etd in sneg. . 
Če naJPTaV~ll110 vegen-aciUISk.i profi·I- od monsk'e obaLe v notra:ruj1o\Srt <:l:e.ž·ele, n. pr. 
ad Tržaškega lZa1i;va v S"e!V.erovzhO!d[lri smen-i Ido Trno,v~ke :p'ianOite, &r,očaJmo na tem 
prcse~1ll. več raJSItl.!imwkih :zidrružb, \ki lS'e .raavlI'Ščaj ·o v dOl!-očenem ,redu od. mo:r;ja .proti 
not'ranj,osti oziroma od nižin v višine. Te združbe gradijo posebne vegetacijske 
pasove, lci pa. na našem ku-asu ZMaJdii sj!llJ]e po,w,š.in.ske ramgilban.OISrt:i, .()I~'ega pfoOlS.tolTa 
im. ik.ralj.ev:nih eilClO,lo~1cih rv1p1 ivo'V ne p'liilhajajlO' jasno do j • .zrarz.a rteJI" ,'s.e !p()nek>Old :mešaj1o 
ID IPr,eJ~:niIva'j.o. 
1. V ohm:or.skem !pasru, kjer j'e vpLiv rtolPl~a St.red-otlemlSlk.e:ga ,po:clrnrdbja najmoč­
nejši, se pojavlja g o z d puh av ca in kr a š k ega ga bra (Querceto-Carpinflum 
orientalis), plfodočujoč k1imatslko 1J(1rooho, ro je ~lŽIbo., ih ,pomeni 100nčni 'raJZNojni 
stadij, po.goj'el1 predvsem po k'lima1:i<Čnih",fakt,orjih. DaLje ,proti jugru, v Hrvašikenn 
prbmorju liI1 Da;hnadj-i, se naveže rta ~:til:i[ls!ka .zdru~ba rn-epOiSlTOOnO na ·.z,imzdoo.i goi7.d 
č11I11lke alj adraša (Ometo - Quercetu'm ilicis), ki pa v ~Lo'ViemSkem .delu Istre an v 
Tržaškem primorju ni lf(\lZV.it /kort 5aJmOs1Jotjna ~d:r:t.Wba. 
284 
V Slovet'bSk,em p'J1tlno'rj'll j,e ratZV~ta ,ta 'ra:st:lci.n.sika ~du-užha Je v ozJkem oh1J.lolrskem 
pasu Tržaškega zaliva od izliva Soče proti vzhodu v Istro, kjer se nekoliko razširi. 
Da1jle pJf.OIti j ugovdl'01du se ofa.oUiri 'še bolj ter pr.ooo.0u1'e v Hr.vaškem primorj.~ v 
ugoooirh ter~kiJJ. po@Oj,ih zl!1.aJten ,paIS gOlSrpO:daJf Ik,o v,ažn'~,a ,goIZdain g.rm.i.šča, ki 
se ,pordalj~uj'e DeZ H'ercego.'V,ino v črno gOT-O, dosegaJjoč nadmOlrs&o, yj\š·jno 500-900 m, 
pri nas ~a sega le do višine 200-250 JD . V jugolVlZho:druih p.redeJili .jugoiS1l,orv.alrllSkega 
krr&Sa s'e naveruj,e rta vegeucilj.sik~ tip u~\SU'edn.o !Ila pravi meditetr~i tp as črn i-
Je ,e a ,1 i ad r a 'Š a (Orneto - Quercetum ilicis), tki ga sestaJvlja :ziilTIl1ide:na ,drevesna 
tim ,grmO"Ylna v ege1:.aJc ij a. Na sl,o'Veruslkeun krMU ta zdnUlžha trui ,raJZv:iita, marv,eč s.reču­
j 'emo .le p-osa:mezn,e nj'Me demerute (Ruscus aculeatus, Pistacia terebinthus, Quercus 
ilex, Asparagus acutifolius, Osyris alba, Acer rrwnspessulanum .i. ,di.), talka da bi 
mQgE .gov,Miti le Ol .po:sehm ~uJb.aL'il(}ciaci~ ii. (Querceto - Carpinetum o1'ientalis quer-
Nehesnik pri Golcu . Bujen Old ras el macesn>ov pomladek 'v starem prered<:enem b{)rovem 
sestoju. (Glej .opis ekskurzije t. 18!) 
,cetoSlim ilicis) na orm'C1j'eJlih, vplivu. tqpJega !p.OicLnd:~ja na:jbolj i'Zlposta.yld,e:nQ.h mestih 
()Iba1nega pasu in neposreoo'ega 7.aJ,edlja. 
Združ,ha .kira~keg,a g.ahra je gOSlpodamlw sll1no izkollliščana in zarto' močno de~ra­
.rorana. P'oja'Vlja .se voč]noma ikl().t lThilZeUc :pa.n.j'evslioi Ig.o:zd ali. ,glIllD'.iJ5č·e, 'Česi!::o' ipirobr.gamo 
po paLŠnih j.alSah .i11l ,ka.m'en.i-6,ču. Ta vegetacijski, tip j 'e !plriJ1asg.oj'oo Jla ek's"uremme k1i-
ITh3Itične TaJzmere iI1l hudo pol'cino, V;nD.oi!l1JO in 'SiUŠO tor ilIl1'a :za1to' ,l2JTaairt ks,ero.fimi 
znač.a!j. K'elr pa je tudi ~p:o'd v!Fli.v'OIJD mrailih ,zim Il olSrj:lro hUDjOI, ohČUlt~ji'V,ejše zirrn-
,zeLen'e ,du-evesl.ne in g.rmoIV[l;e yr,st'e v nj:e;m ne m01f'e.jo 'U~evalt:i, ll"aJzen pr.ej :nav,edenih 
v 101k~lno ug;O'dne'j1ših položaj tih . 
Dr,ev'Mm in ,gnm.a,yni sLoj te 2jc1nu~he 'S1e6ltavJ~ ,aj:()\: ·hraoSit puihaJV1ec (Quercus Intbes-
cens), k'r.ašilci ga!her ati ga!b.nič (Cm·pinus orientalis), k,i poV1Sod. p\fevla.du~·e ilI1 ki daje 
združbi fiziognomski pečat, dalje cer Quercus cenis), maklen (Accr monspessula-
num), .ma,1i jesen (Fraxinus ornus), 'fašelj.~ka (Pnmus mahaleb), KritSltuso'V 'tmn (Pali-
UTUS spina Christi), ruj (Cotinus coggygria), dren (Cm'nus mas), lnav<lJdni h fiirn·(Juni-
perus communis), bodeča lrabodUka (Ruscus aculeatlls), olS~rolli,.stni -hdruš (Asparagus 
285 
acutifolius), rdečeplodni brin (Juniperus oxycedrus), lovorika (Laurus nobilis); posled-
nja elementa sta pri nas zelo redka. seveda· se pojavljajo v pasu kraškega gabra tudi 
že ikeve&ni in .glI-:moVlJli elerrnenti združlhe čnn.eJ.ga gabra,. zlasti v .proh:o;dni .aoini o:b 
primorskem robu kraš ke planote. 
Vzdršrneun rs.1oju se rp'O'jaV1ljaiO' potglos:to·: ·navaidm:i · VTudnik (7eucrium chama-
edrys), olj.strica (Sesleria autum.nalis), šotp.'U~a (Ag1"ostis castellana), zel·eni t,eloh 
(H ellebor1ts viridis), češul~a~hi v:r:atoc (Ghrysanthemum corymbosum), Šlka-laUn()ffi()ldro 
ptičje ·seme (Lithosflermum purpureo - coeruleum), , srhkodlakava vijolica (Viola 
hirta) in -šc druga zelišča, ki jih srečujemo tudi v področju črnega · gabra. 
2. Na 2JdružJbo krr-.aJškoga .gabra..se navezuj1e nepO'Medno .g o.z td ·č If ne ,g a g ah iT a 
z o j IS' tu i c ·o (Seslerieta autumr!;p,lis - Ostryetum carpinifoliae), Iki j,e .glavtni g.otZldrrli 
oxir.oo.na Igrmiščni ltip našili .krr-a~Q rp1auot v nrudsmo'fskl višini 200-600 m, !Tla ,toplih 
in sv·etJlih' ju'žnilh iOibronl1aih list·n9k·ih hrilbov (Sl,avn1Jk i. dr.) pa sega tudi do, 800 do 
900 ro vilSlolkJo" ' 
. Zdmužba omega .gaJbra }e ta1k'O !fclcoČ i~tQye1m..a . e; g01Kfno' 02Jm-. gJiIl11iščn.o Vlegeta-
cijo g.6Uega in pora:slega!l<Iraške;ga zeri:ll1Ua.šča: Sega ~ptf,oti 9,ugo;who.du tja ,do' Gr.či;j · o~ 
polor,iva.joč mestoma ·o~r'OO1mJe pov~šine . ;ID ·dD1setgaj.ofč n.uc1mOIiS!co wiŠi.!Olo, 1000-1200 m. 
Enailoo Ikalkor ,pTejmja Izd~ba je ,tudi ta pdd .~~ecLno močnim .go~OIdatrskilln viP'lI~vom 
(s.eČnja, paš~, požiganje, steljarjenje) ,in je zato degradirana v panje:yec in grmišče, 
na vdikih \poVl1'\Š11l1a!h pa ,sprorrt:onjeuk. :V; ocammjlOne lPa1Šni1k,e .in goLa, pusta, :kr.ašk.a !ka-
motmča, Iki kJrlčij .o po pDlg,olZdiJtvi.. Bolje ohranj,eni sestotjfi, ik}er j,e !clreVeSlni .sktkp 
s.bmj:em in 'kjer Idosega d rlevje vj~.itIl!o lo-is m in \PfiSnO' odbe'Li:ruo 30-...40 cin, so 
prava ;redJkost (Kojn.i·k) ter <ZalSllll;ž;j~!Q, da !se ; f1.Š čiid 'o· ~oQIt lP,riw!dmi ~pOimoni.lki. 
AlSlo!oilaciJj i .omeg.a -ga:"bra d.ade 'SO'CiL01oški , ·ek,oIll,OIl11lski lin. 'firziio;gm.onns:ki p:ečrut črni 
gaber ali gabrovf c.(Os.trya car·pinifalia), ki po količini in ž!vljenjski sili prevla.duje·. 
K,or j'e titMecmo žiJav in {)idipor,en, se najiboJlj U\pDra .pr] l1odnlm rio. .g,o~p'OidaJ'lS'kim .lID'i-
čevaJ1nim sdaI!l- Po ečnji jm požamu v;eooo m<o.va ' huj~lo 'adganj,a ,liz panJja • .tu<;h 00-
j.e<4i.nj'e (!bllstonJj'e) pa:~ne živine '~dO'viraJtn& [)!tetr1aJša. Zato' @raJdi mestoma ~kQlraj 
čiste ISIcs.to:je in se uv;elljalVilja v p~ebIigariiJh .:sustoj·i!h alti; !pooaJmem:ih.' ,~nrrio(V'll;ih sku-
pinah edo 'še"n a ,pOtpo,luQlffia. D~oJ.jenri.h !kameniJlmiih ,ltleh, tkjjer je v:sa .00sta'la· veg~a:oiJja 
že i.zginila.·, To svojo življenjsko silo zahvaljuje globokemu in razraslemu ~ore­
ninsk~l,l1u sist.emu·, ki; črpa hrano ' in vlago iz globine, ko na površju "že zdavnaj ni 
več · sledu. o 'zemlji; '.v. nekoliko manjši meri kažejo to Življenjsko žilavost t'udi neka-
teri drugi drevesni in grmovni elementi, s katerimi. je ta vegetacijski tip izredno 
bogat, zlasti , rašeljka, puhavec, dren, mali jesen. 
DaSli je črni ga:ber .zd.o ,tiip'~čem d,ememt :S'\.lJhega in karrn'I1Jutnega suihmediteran.sikcga 
kraškeg.a ,podro!čja, prulaJg()lj.en, na Vlro'če !poletno lP:odnebie, ipl1eha~a mestoma vendarle 
tU!di na 'sv·ežo fli:šno podJlaJgo, !k j.er :se rpr.mne:&arv.a dru:g.iro v.egetao~jlSki;m It~po,m, ·mes-
toma .pa g;radi rudi svoj!O .1idru,žbo z 100eik01iJk;o Slpif·umonj·erno seSlta;v!o, ki ~e .ni do'V'olj 
pr,ouGona. Sega edo v ·wlinske predel-e Slov:eni~ ,e, 'lqj.er ,gu"aJdi ' .na s'bI'miJh jruŽ:nlih po-
bočjci.!h .~noenčastilh lin ,dol rom~tSikih .gora (p'Oosehno :rdiOOtm.o g;J'm~ščno IOlZiu.Orll1:a ,g()lzdno 
z ·d r U ž lb 'o p ru h ave a ~i 'il ČIT ne.g aga bITa (Querceta - Ostryetum carpini-
foliae). 
Od .dreves.nith in gnmovnih Vlr.9t ISrečuj .emo v ,~družibj gaJhr.CYV'ca in oj~tTi,oe ,ra;Zie't1 
gaJDrovca bol.j aLi manj ;pogosto še .tde: ipu:havec (Quercus pubescens), oer (Qu.. cerris), 
g.r.aden (Qu. sessiliflora), tk.len (Acer carn/Jestre), maLiJ jeSle:n (Fraxinus ornus), vedi-
kolistno lipo (Tilia grandifolia), rašeljiko (Prunus mahaleb), mokovec (Sorbus aria), 
bI'eJk {S. tOTminalis)J 't()l,po1i.stJ:rui jav·or. (Acer obtusatum), ,l,eJSk,o (Gorylus avellana), 
paI'jiSk.i .brest (Ulmus .campestris), ,dTe:I1 (Cornus rnas), .svib (G. sanguinea), ·kallnno 
(Ligustrurn vulgare),~aJ1no lkcrhliko (Rhamnus rupestris), plamia1\S1ki negnoj (Labur-
num anagyroides var. Alschingeri), črni; <tr-n aJIi .trnroljic-o (Prunus spinasa), he1,i trn 
ali glog (Crataegus managyna, C. oxyacantha), češmin (Berberis vulgar~s), ruj (Gati-
286 
nus coggygria), jlužno 'ŠInaLl'1l'O ,dete1j'Q: (Coronilla emeroides), šmaJIiuo hru&ieo (Ame-
lanchier ovalis), ~br.aJd~lNu;často'rh:rtdo,I,eruco (Evonymus verrueosa), dohro,vlito (Viburnum 
lantana), dlaIk:avlO pan'e~·1jo (Cotoneaster tomentosa), lI1aN.aJc1ni b-rin (Juniperus com-
munis) ID še tkalk 'redek eie:rne(lljt. 
V ,ze1j'ščneun ,tSllQju :prevlaJdujejlo qjlSltri'ca al~ 0·es:en.sika vai}oV'ilJ1a (Sesleria autum-
nalis), zelo značilen ilirski kraški endemit; dalje so pogostni: nizki šaš (Carex 
humilis), navadni 'VTe!dn1lk (Teucriurri chamaedrys), koik'ooerv,ec (Cynanchum vince-
toxicum), lasasti bc}uš (Asparagus tenuifolius), lIlavadna ,sO'izica (Polygonatum offi-
cin ale), Jbe1i 'Pet-erop'rSltn~k (Potentilla alba), j ·esem:č-ek (Dictamnus albus), 1I1'<livaJdna 
p{)!ton1ka (Paeonia peregTina), ·zdooi ,teLoh (HelleboTus viridis), o1Jka1ilSlbni ipfjlUjoo,jk 
(Pulmonaria angustifolia), gladlki na~s,tec (Digitalis laevigata), bledi po:dr.CJŠčec 
(Aristolochia pallida), ' krvavordeča krvomočnica (Geranium sanguineum), okroglo-
listni golšec (Mercurialis ovata), mečasti oman (lnula ensifolia), kačja smrt (I. spiraei-
lolia) i dr. Florno bogastvo ' te gozdne oziroma grmiš čne združbe je vzeliščnem sloju 
tem večje, čim bolj je 'združba degradirana ip. čim bolj se približuje , kamenišču. 
Spri,Go .dej'stva, da IpD'rašča z.cLl1uŽlba omega ,g.aib.ra najiVečji ,del našega k.r-aštk~' 
sveta, ki je po JSVoj,jh 1,olka.1nih eUcološklih ,IaJzmeram. rmo:čno dj[>eJr,eno~ram., j,e lfaJzum1jti.v.o, 
Grška jelka (Abies cepha-
Jonica), sajena pod borov 
sestoj, zahteva več svetlobe 
in toplote za boljšo rast. 
Gabrov dol pri Komnu 
da ,se l}'aJzčl'emJj:uij 'e v več tlljtŽj:~h vegctac~j ,skih enort: (ruba-so,ci,acij, v'aJ1'ian:t, faci!e.so,v). 
Nave;sti hočem samoo navažnetjše, za kaJtere menim. da jlilh je tr~ha. upoštevati 'Pri 
g()~pod<lJrjenj:u z ,goIzdoon, pr;i 'ohnovi gozda in pri po:go.zdJQIvanj'u) \kelT" S'e mOlraj,o 
bi,O'Lošk,i viid:iJGi ial tehni'ČI1j Wclf·epi pni:lagojcva!bi lokaJljJ1J~m eik{)ll,oškim ra~meram. Te 
llli2jje enote, v vu',edn'!1sti &UJba;soci.aoi.j, bi hile.po unqj'ih opa:zav,(lJnjlih ' .sI,edeče: 
a) Sesle\Tieto-OsLryetum typicum: PojaVTl~,3J se na n.elkQo1~ko 
hlaJooej,ših, bOlij ,iiZipoS'tavij'enilh ra.sti,ščih. Puev'.Ja!du~ e .gaJbirOtvec, tV-Olr·oČ boj aJli .manj 
čiste sestoje; termofilni elementi (puhavec i. dr.) manjkajo, oziroma so redki. 
b) S e sle r i eto - O s t 'r yet u m q It ere eto s lJ m s e s sil i flo r a e ( S, -O . 
carfnnetosum betuli): P,o,rašča nc.l.<JaliJ:<o ho'ljš.a zem-lj~šča IpO ',k;atam.j,ah, 'V,fI1:ačah, Zalfav-
nricaili" .zl'as,b v -sev-emiJl leJgah, !k1j,or j·e več zemlj·e .im 'VItaJge. M,erd dr0V1j ,em im. ·.gmffiov-
jem se pojavljajo v večji količini graden (Querc1ts sessiliflora), beli gaber (Carpinus 
belulus), leska, vča~ih oelo ,gaftski j,avo.r (Acer pseudO'platmrus), med 'zeli!šči pa neJka-' 
teri me.wf.i1ni (fageta1ni-) el.ennenti (Mercurialis perennis, Paris quad1"ifo1ia, Polygo-
natum multiflorum, Hacquetia epij)adis, Lactuca muralis, Asarum eUTojJaeUm, Synv-
phytum tuberosarn, Amncus silvester, La~ium orvala, Aegopodium podagraria, 
Anemone nemorosa, A. hejjatica itd.) . 
P,o večji'h g;l'ohdih ,in ~1'O:btjUili Vlr-ta;čah je ta 02JdrulŽJba: rtaJko dob"J"o ,razvlib ilO. 
bogata s fagetai1n!imi 'rastlun'5lkimi W.stannL, da, že IptTeha)jta v kOO1:tinenta·lni tilJ? meša-
287 
noga g.owda gttruooa ilI1 ib-doga .gaihra (Querceto-Corpinetum), :po večj,ih ,gl:obo1ilh (n. pr. 
v P<m~ovS'ki Idr.aJgi) lpa l5'e poja-vlja oel10 neka mešani·ca \k'o[).itinentalnog.a bukovega 
. gOLlda (F agetu1l' rn.ontanum) I:eir mešane/ga gozda gor~flga j.a.'VrOIf3 in voLitk.oga j.esena 
(Acereto-Fraxinetum), '.~i 1ipo'lo5tk.o ·še ni IPlfoučena. 
Opisana subasociacija (S.-O. quercetosum sessiliflorae) je za kraško področje 
izrednega prirodno.g-ospodarskega pomena. ker predo ču i e gozdne otočke sredi večkrat 
močno degradiranih, gospodarsko malo vrednih kraških planot. Ta gozdna združba 
j.e vC}'1jebno o'&11:.aJndk (lrdi\kt) iz hJaJdn,ejiše Jed·one d:oibe, koO j ,e hiJ.a .na !k'raškem SJverh.l 
·bo]j razširjena, v toplejši poledeni dobi pa se je mogla ohraniti v konkurenčni 
bor-bi s ,tonn:offfim v:egeJtaciJjo Le v kraj evno ugod!nih talnilh in poldn'eilmih (crniJkro-
J<!liuna't~čll'ih) :ra:m1elr.ah. 
c) S esI eri eto - O str yet um f age t o sum: Pokriva hladnejše .in vlaž-
nejše terene v višjih položajih (nad 700-800 m) in zlasti v severnih legah .. Napove-
duje že prehod v bukov gozd z 'ojstrico (Fagetum seslerietosum). pojavlja se bukev 
.poisamoz .im. vŠoplih., z !I1!j 'o w ·od pa v večj ii ffi,Of,i tudi :ruru!gi mezofillIlJi dementi, ki 
za!htev.ajlo za .woje 'uspehe v·eč taLne ~1l1 .zračne V11age , 2Jlasti še mokorvec (Sorbus 
aria) . 
č) S e sle r i eto - O str yet u m teT e bin the t o sum (S.-O. ruscetOJum 
(Lculeati): Predočuje 'najtoplejšo varianto gabrovčevega gozda, že na prehodu v pas 
.kraškega gabra (Querceto-Carpinetum' orientalis), aJli pa v kraj.evno, !pose/bnO' ugo!C1nih 
. legah do nado:nlOlrsike V'j~[}e olk. 250-300 m. Piri. naJS s~a meja te rpo'dzdruJjbe na 
Sp-oOOj·OOl . k.r.<llS1\..l1 nelka'kodQ oFk " KOlSifmljevica na: .Krr~u-Go'rUamslko, v Isrt.Jr.i !pa do 
južnega vznožja Slavnika (Podgorje), Kojnika in Lipnika. Razlikovalne (diferenci-
alne) ' vrlS·te za i1;'o SUJbaiSooiacijo s'O ~ermofiilJn,o..l.kser.o.fi.1UJi dem:eruti, , ki v,dilrajo. iIZ a.s:ocia-
ciJ·e lkzr~kega :g.aJbra ab cdo ,jtZ gozda -61111JiJke (Orneto Quercetum ilicis): .maJd;oo (Acer 
monspessulanum), ostrolistna lobodika (RuJCUS aculeatus), ostrolistni beluš (AsparagllS 
acutifolius), rulj,evi,ca (P'istacia terebinth1ts), lfd.ečq>'1oooi hrill1 (Juniperus oxycedrus), 
Kristusov trn (Paliurus spina Christi), brestolistna robida (Rubus ulmi/olius), kraški 
g.aber (CarPinus orientai.is), nev·m( Helichrysum italicum) jibd. 
d) S e sle r i eto - O str yet u m q ue r c eto s Il m pub esc e nt i s: Zavze-
ma toplejše rin h.()'lj ·,suhe po,loLŽaJj ,e 'v nelkol:iJ<.O višj'lh legab tlcaJlmr /po'P'f.ej ,IDja zdrlllŽba 
(300-500 m). Odliiku(j.e se po večji mno,ži..ni tonmof.i1nih in po 'd&o1.notSti me:wfLhnih 
elementov. Zlasti obilno se, pojavlja puhavec (Quercus p21bescens), od prej naštetih 
tormrill1o.fli1nih demem.tbov, m.ačvlil1ili za JSUlba:s{)oiaci~io S.-O. terebinthetosum, :pa le 
i:zjemorrna kaJk~en. 
3. Na poc1ročju ~dmužJbe anega gaJbra se pojavLja S 'li b ,m e.d ite.r an 's ilc i 
g o \z id 'g rad n ain -cl () mač ·e ga ik 'o iS ta nja (Querceto-Castanetum subm.edi-
te.rraneurn), Iki iana omeje!l1!o faJZšci1"jenos.t in j1e ue rnalo1kj.c dobro ramvit. Zauad-i 
. močnega goiSpod.aJrskega viP·nva j·e namreč .Olhranjen 'Le v obl,iOOi mantiiŠ:ih s·esJtoj.ev, 
11lekaikih gaj'ev z ,r,cdJkirrn .drr·evjem ID -bom,im grr:m0lVI1i.m s1o~em teu- z ,gostim .zeli.ščnim 
slojem. V teh gaj.ih W 11-0000' močno siteljlaa1i ·in Ikosi. G.()'~1Poda:rSko j·e rta VleJg.etaciij:slki 
tup ko.mb:inacija gooda ;in pašniJka olZii.olll1a 1iJvadc. 
Ta IgO!zdna zcWu~ba u,e vezana na g1o'b1ja, .i:zprana in za1kil5alI1a (.delkalci.f.~oiu-.aJIla) 
tla na apnenčasti !poidla·gi, naj,raJj'Šiu na Jm-.ašk.()1 U'Vfo.vilco (lt-er:ra ,mS'sa), ki j.e često !bogata 
s kremenom· (lku-cmffiJica). Raz.š.iil1j 'eI1{)st -te gOlZiooe z-clru,žhe se v s~lo.šnem krilj ·e s lPod-
račj .enn, kj .er wweva ~lOJV1i~i Jc.ra6~'i teran. 
z.a drevesni sloj ' jezna:či1M nomaJči kol91:aJnj (Castanea vasca), 'k·i to:d ~dliČl1!o 
uspeva jlI1 -do"ega i.z.redne dime:nlZiiu:e vde!be:Lini.; lSita1f.i \ko!Slt:.anj'i s .pnsnim q)T{)merOtin 
1-2 m niJso biE redJkost. EdCll1 n.aj iepših ikoSll:anj 'e>vih sestojlev je hia 'Ila -severni s1Jrani 
TO:ffiaJj;a, ki tPa ISO ,ga mora.:m nedav:IliO p'O!SeJk3l1Ji z.araJdi :dboJdolSb za .raikom (erudohLozO). 
K()ISltanoj [pOd g<OOipod.aJl~im v;plriry·o!I11 ponao,d .!ielaihViJ1,o in celo aJbs'OIlutt.no IP'Tevladuj·e 
288 
v ,cirev;oonom 'SloUu. S 1k0000tanjem iSe redno dlJ1l~irt:a in z nj im U6lpešno .teOOmUljota v 
ii.vljenjlski hm,"hi gu-ad;en (QU81'CUS sessiliflo1"a) 1111 puh~vec (QuercZls pubescens), ta ali 
oni OC!dalj tudi pa:evIaJduje. Bolj alIli mam~ if(~dn'O.se pojavllja ,še bolj ga/bel" (Carl)"inus ' 
.betulus) Y lSu:bdomill1a/l1,mem siloju, enako TaJZna ,cLpeV:e5a ilZ '1Jdirul1be črnega gaihra, zlasti 
OI'TI!i Ig.a!her, m.ailii. jtelOOIl, mOikovec, hreJk i. dir. 
Za pritalni sloj je značilna nevtrofiIno-acidofilna flora ; med acidofilnimi rast-
lrirnaJm~ srečuj .emo lT'edno 1'ese.nsko v.resje (Calluna vulgaris), 'P~ev,eiZallllko (Genista sagit-
talis), hodri'čevje (Genista ge,rmanica), žo,lttovnno (Genista tinctoria), Ipo.1jsko (Luzula 
campestris), helkas;to (Luzula nemorosa) jn rlJalkavo belk,ico (Luzula pilosa), nawaooo 
mačm.o (Serratula tinctoria), g.oifsk.i grahor (Lathyrus montanus) li·. dIr. 
RaJzmeIiOIDa ,dohro .o-Manj.en" bo!lj aJ1Ji llIlan~ 0i6it ko;s!tan jev go{)l1id na večj ri (pO!vifŠini 
najdeJl!.o , v ZIl(l!ti dolini pr.i Avlberju. - Po veqjili j,CiS'aili. se pO!ja;vllja r e~, a v a 
{Calluneto-Genistetum pilosae) kot degradacij ska stopnja te gozdne združbe, katera 
j 'e za tkr as veli!kega gospodaJPslkega pomena. 
4. Bu rk O V g o ,z ,d Z O jos tri co (Fagetmn seslerietosum autumnalis) tovori 
tretju vegetacijSki višilI1Ski paIS našega :k'rašlkega o~emlja. Poik,r.i'Va p:rimOlr'Ska p01bočja 
Nesklenjeno grmiUe 
združbe črnega gabra z oj ~ 
. strico (Seslerieto - Ostry-
etum) v Lačni pri Kubedu 
(Istra) kliče po obnovi in 
izbolj šanju 
.Alp ·in DinaJriodov ter .se r~r.Qstilra v ožjlem al·i š~(f"š.cm pasu od Posoojl3J do Qrjena 
nad BOlko Kottor.sko. 
V S}Oy.emt~j i j lC ta g.oo;dni t~p l~po .ralzvi;t :na južnih. o.hr.ondciih 'DrntOVIS)ke !pLanote, 
N a:nooa, Hruširce., j.av{)lrn ilkov in Snc:žn:ilka v višilrui, od 600-7 OO an,do 900-1000 m. 
IlZVen tega pasu ga ~ečutiMlO na se;vom~h po!ho~julh ·ČJičamij~1h 'hrrilbov (SlavnriJk. V-el. 
PldeV1~ca; Lipica, Razsu~i,ca, Žalbnitk, TlTiSlterr1Ji:k ~td.) od vi5~ne 011<. 800-850 m navzgorr, 
razon rega pa še l()kall!1lO /po ~itroikJih ,hlaJdm:ih 'jaJIDalh, dragaih in 100itl:inan med oi6ur,iu-
sk~mi hrih:i (,Ofklr.og GOlIca io POitjan, v pQdpe;š1i nn ]d,ovi.9]Qi .dragi meti S1aJVn~tkOtil1 
ter Kojniikolffi in GQi{:i.čem, olk(J".olg \!iodi'e i,M.), v Voi/šini 500-600 m, in 'SOce,r 'zaradi 
tqpl<Olbnegaob.raJta (,temp'eraJturn.,e inv,erzi9,e), loor.ej ,za,radi .lOikal!ruih JclJima1ii'Čnm Taom1e'I'; 
$Ioonj uč \Se poj:a'Vlljata .bi,!> Jb.uJkov.ega goi2XLa lI1.a,)u~.etm UlIl severnem Ip.obo-čju Vn~l111-
ščice, ipO hI1ihili med Poofu{jno, Vo'1čalIni in Senožečami (tBuJkorv.a loza, V ()Jlčan~~;'lGe Jo re ) 
in _ v lffia:nJjlŠ ~h 'ot.olki1h na južnem 1P,00bO'č.jUJ S.lavn~!ka \p:() jlamah in Ž.}rebovm v nardrrno.rski 
,,: !Šin-i .ode 800-850 an. Vc:rjremo Sle .mi ~di, da ~ ·e b:i1lo s'UlblmecLirt:ea.-ansko hukoVlje 
ridk,oč turdi na j lužnih poibočj ,ih v~:ih hribov (Slavnoiika, Vremščice i. ;<1r.) b()ll~ ralZ-
šiJI'joeno, rtoda eli<&teu;zilVno .g{)5po.darj.en1j re v rurtJkem goa;du in tkJraltJki obhodnji bulkev 
sl,a,jbo .prena.ša ter za,to naJZa.,c},uje; domema. hrastovega gOZida, zlaJStt-i alni :gaJbear, pa 
napredujejo na račun bukve. 
V iloriistocncm in ek~03kelD1 pogloou pred!dČUlje ta wrutŽJba prehod med s:uh-
med~tera.nsik.irm hrastov-im (Orneto-Ostryon) in lkontinenltalll1:im DU'ko:Vlillll področj~m 
(Fagion illyricllm). Zato je mešana (prehodna) gozdna ~druooa, roru~u;jot v sebi 
289 
mezofi1ne e1tem,eIirte ourk{W j·ai!l1 tenmofliLne demente suriJmedlilterraniS1k'ega hraJst.o·v ja. 
Med sk·d!l1jtia.ni j le ohiUino udeJleže,na teu- sociol1ošU<.o in f:irzwg.nomsiko ·vama z1asti. Oljmrica 
alii Ije:setllS~a viio'Vma (Sesleria autumnalis), ou dn",ev-ja jn Igu"'ln'O'vU~ pa tOipO!lunpi ja/var 
(Acer obtusatmn), mali jesen( F1'axinus orrlll,s) gabrovec (Osl1·ya . carj)inifoiia), moko-
vec (SoTbus aria), tblr.e7l. (Sorb21s tOTminalis) 1. rur. 
KOInČllo Halj po.vem ,o .tej Igo2iooi 0dru..žbi še 1:0, da l)lfeihaja v . vllšj,i.h l'eg-aJh tudi 
na f1i>šno ~)olaJgo, vendaJr ima ta!l11Jka.j il1ekoJ,ilko s1Pn~mendeno f\1olmsltj'čnos-esit<liVO , lki. Ipa 
še ni dowylj pn)IUčooa. 
BUJk!ev .te goa;·dn.e ztdJru0be i}1reiClv.omno predočuj'e po&ehJ1ro .farso, !ki hi jo lahko 
ilimenovaLi p Ir im 10 r s k o b u <le e v. RaJ.ZlJillmj'e se ocl ikoIT1tin.entaane bUikve 1P0 po-oobnl 
eJkologiJju~ p:l"edv.sem po glohlj<em ko,r{~ni!l1lS1kelID si'Sltemu an po p·olZil1Je.j'!Š,i ipomlad ansk.: 
o2Je.Ioo'~tT/i. 
Opis-ane ·racstl.iil1'ske Zdf1110be ,tv-Otrij 'o !gbvrui del gnmiščn·e im ,go~d.nJe veg~ta.ciJj.e na 
~pnenčast.em ilI1! Hi~nem .kIT'.alš'kom !Svetu Nj,iJ.w'V·e deg.r.aJdaciUsl~e S!tD;p[)lj,e, lPl'cdočuj10č 
razne razvojne stadije tja do bolj ali inanj z grmovjem poraslega kraškega pašnika, 
so verj,e,tm.o posebne sulba:sociaG' ~,e in mO!lida ·tJ.l..l'cLi samos,tdjne a~ooi.a.oi:j ' e.,. !k i \pa so še 
vise premaJio 'r aJzi:.sk ane , -da bi jIm mogel fliruo&ociol.oško ,iII) ak'o'io·ško zan~Lj rilV O 
'O,predehti. 
1VIt.i;mO!gn~de bi rad ome.ni l še pO'S.('Jben tiJp kraš1<e ,gozdne vegertac 'j.e v kat.'rem s·~ 
Ip(),j.<ll~lj,aJt.a v večj!i mor.i vel ell ~ ~ t na l' p a itn c ,e ,r. P Olj avlja se na viŠ\jiili., 
zdo o,d;pri1'tlih -ID nezavauovani h Ik!r.aških p'].ano;tah, ilZ:postav.ljenLih mo·oni bU<li,ioi (1. p~'. 
na !k,ra,ški tplahalli med DiJvače·, Š](,odj arnJs'kil1l1u jr.:umauni i:n V emščico, med Pi ko iu 
!(,o,šanro). Na 2culost !pa j ·e g,olZidna 'iD g11 mi\Šona. v'0ged:arciJ.a tam 1preveč uru;(~ona, da bi 
'Se dal.a reJkoD!"trurill'aJti prava Jpoc1o.ba It.e g~dne z~!ruŽ1:)e . Ipa tudi iPrtlrOlž-no&ti ruiJsem ,imel 
.dOV'olhj ~'l bruk<šno proučevam.j e. - E:nalko Die slillb--o [>irOll:oena g~o\21dilla !ZdruŽlb.a,) kJell." sle 
.zwrwc1i linteIltz· vul t':lg.a stel~anjenja pojiav' ~a sik'Dlr d s<ll:n~o. ce lI" orv j e (In. fPr. v Polžan-o 
.sk-om lb.on~tu m~d Mater:i jo ]111 Sd(.adan.66~)o). · p.oveoia1i je ,to vi!Soiki (seJl1m1lSlJd ) gOlJd 
enom [.ne SIt.r.nlk1truIfC, 15ikorraJ h l 'ez sl!:elheml g,!-, .glIDlo'Vnleg'a 'PO!c1ra:SiOj,W, na gldblji~ tIdI, 
~ i :pa ~'() .rpr,eoej .zatkiilsa!1l(\., bal{l0 ~a ~e Ir·wv.jja -po j ~:~h ipra.va: ifcsav.a (Calluneto-Geni-
stetum tYi.losae) z wesjtem (Calluna 1.n.tlga.Tis) ii11 d!llurg,irmi a!ciJdofiilinimi 'ra:Slt1illlalllJi. Ta 
gOilc1!lli fp se je Il-mzvri:l vo.rjdmo DZ že {)Jpnlswne Zidrriu~bc Seslerieto-Ostryr:. l·u..1n qu,erceto-
sum. sessiliflorae, !kjer pa Je močno ste ~wrd lenjc !zal[3!d~ siJlnega 1r.b0liPwv.aa1!jla ,taJI p>J.·C-
g[}aIo ,gl1'a:doo, be-Jii gaber' im ciJruge c1reve -ne OtZi.rol1;na gUip'lO:vne Vr .te in pO Sjpeševa.lo 
sklrolD1lIi cer. ZaJt:o bi la!h!l,)o nt1TIenQ'Valli to am.rbropogcno zcLru,~bo Seslerieto-Oslryetu.m 
CeT'TetOSu.m. . 
• 
MalI() 'PJ"O'lJčtmi s·o ) aš 'D 1 lll1 1 iva ,d Ul it' ;p " 'ki o 'se J"alZvi~li .na ra,s.bi šču olpi :a-
ul.ih glOlX1ir,l.iiJ.h o~iIT'Qlm.a .g~l mu ': čnrh zdn-u~b, vea:rdar bum s:kmš~l.l !podaJ' YSaJj pl10šn floiri-· 
stično in elkoio9ko IkaJralkrte.ristiiko ]].(lJjbo.lj trarzšitrj enith in !l1'aJjlVtat.žn~jš.i!h. Hr·edem, ,pa LO 
storil111, 1IH00raun ;pouda;l: ilti li'Zredno 'raZVOU!l1.o dti!llalmLČnost k!rarš,ke vegata i~ e. !ki. aaslhJži 
\liSO .pOZOll I1!Ost. 
DiJnann~ka Vlegetacilj ;skegta -ra.:zv.o.ja !k!r:aJŠlk ilh ;bcUru.ž!b j ,e !Zeilo l1UOčna V lP!l"ogll:e...<;ivni 
itn rugJre.s.i'ViIlli til\l1eI i. DoUo.LeJr g,raJcL-i cireiY'je ah gl rnovj'e sjl(lhmje,n.e ses,boj,e, . 6-C pn/o.bni 
yogctacijlS:ki ti'P d olbro· ohranU·a in ne UtJ:np0V.a. bi.stv'eIlliJh . Sipr. [nemb v iSlVOj i f,l'OIPiSl>bOUi 
sest.avi .i<11. Clk(),10,g1i!jli. Kakor hiJ.ur.o pa. se .zaanc tmgal~i sl/;mu;cnO:sit du-evja ini g'I 1QV ja. !pod 
v;p "Vlom p rrdko<Ill0'rnega . iJzJkoriščatD1j a, oSe . 'ptroe:i re.grres.iv.ni 'r.alZvrO~ l' dci. IzdI·o; hirbro ll<1.jpre-
duje Ido. goLega .kamenišča, Iker se spr<C)(Siti.jo im. SDo!puljlujejo u"aiZicLir alne 'pl:i!To.dne sO:ie. 
o,zv.i\l·aJooc iz J-rask,j,h \taJl in Ik\r.@~kfega podnebja,. rk-alk-oil' sem ito ulg-otlOvil v r·derat:u 
»&phoma <:iko·Loška l!I1 'v,e.getaci.j>ska -olm1alka s . Loveml$ikega ,kr.rasa«. Čian rho4j .elk,sbre.mni SlO 
ekološki, pogOIj" zemljlišča, tem h.i;brej'c n~proouj,e J.·e~ -'es,ivru ~ralZvloj. Ce uil1oičen0 e ni 
predaleč nrupr.edova:l(), 11:0 <s·e rprawi, če nidosergLo 6itorplI))j'e nepDprralV1Jj,iI'Vos;ti . (lfiepOVaa,t-
. 290 
-'-
nosti), s·j vegetacij a ' rwzmm,oma ih-il tro OIp-OmOtIe im ,spet v<l.{Po&taJvi pn~gu:,esivil1i r~z.yo~ 
v smeri obno·ve g~;mi~ča in gOl1da, samo da ipreul!ehaU'odd,o~wti v,1mdJcil dClgua:daGije 
(gospodarske zlorabe s pretiranimi sečnjami, ekstenzivna paša, požiganje itd.), Veti na 
n.ašvh deg.raruiTaJnJi.h Ik.raških ~emlj.ilŠč }e k'sa-eči -še v ,taJkšnri ,r arzv,od!11'i ~topn'ji , Ida ta 
mOžnJi i1)ho'1jša:nlje gtan~a in obnova gozda že ~ saan~m Iprr en<;iha.nj.em ,nave,dem,jJh n ega-
tiv:n..ilh go po'<1aJr kih pErvolv. I.z telga. .sled' pr ,evažem zaJ1djruče!k. da j re za jtzbo,lj.šmd·e 
kraškm .zeml~' ~č in za napredek .kJr.a,sk0ga gOSJponarrs: v.a IPlH~d ~semi )c1rU:g'i;ffi ~ Ull,)r epi 
vamllo ;u~pešno z ava: Ir <o valU j e (iZ a .ŠČ li t a) i z č ir p a lU e Ig a dc Ir a IŠ Ik e .g.a g n ·z d a 
in ,g Ir 1ll1 1i, Š Č ,a , l ' i sita tp()ltreJbna m i 'U in [poč:itt:!ka, Ida 'Si ,O!pounioJ',et~, Na c1nu:&,om me:Sltu 
šelre ~so pot rebui aJkt iyrrui ukor.ep-i 'za l?OSpeševanlj e ilzbolj'ševat1lJloga procesa v ()h lliiki 
mel'imaoij, obnove go.lJda, pog.o'2idovanj1a ' td, Za;ve:ciati ~ e 'moramo, da zarradi neza-
dostnih azaščitn!j,h ul(Jrepov .pro.pa!da več .;)ra!Ške Ipovrš..itne, tkak,olT je 1101remo ·OIhnowloi 
rz noviimi .polg.o.zdi>tvaJmi! 
o,glejlillo Isi Ig.la v1ne pa~oe ozilwma 1ilvaJdil1e It,iiPe, Ikli se p ()\jaVl10'30'o, kort .de~rardaoi~ ­
&ke J8to;pnj 'e olpi!sanj.h .gDlZdniih o71itrorma .g1nmi,ščn.iih Zidmu.žb. 
5, Najtbo'bj ra,zšiuj.ema ,in .za~to .g.o.sp()dall'sko il1ajva~nejlša: !palŠna 'lJdtPužba s lovClIl-
k.eg;a tklra~k<ega po'du: o,čJj la j:e .z d 'I.' ili Ž ban 'i .z tk e.g a šaš a lin !s Ilc a l 'n ·e Ig agi a-
v i ,n ca (C{!riceto hU1Jl,ilis-Centau1"eeturn 1"npestris). Razv:u'e se IPO Unci iČCTJ.j ru gozda ,iUl 
grmišča na rastišču združbe črnega gabra in ojstrice (Seslerieto autummalis-:Ostrye-
tum), tO'1'ej v Ina{u.no,rski višini 300-600 ·UJ ial klraj'evl]):o Ij;udli v iše, zavlZem1aj.a-č ,pred-
v,sem tl:,a-pIJe in .suhe valo·vilte lha'sk'e [>lano,t,e v IjruŽini IJeg.i in .pred:očllljoč p Ut te IkaOl1emi te 
pašnike. kjer je travna ruša pretrgan(i in polo-iva približno polovico ali nekaj več 
pO'v.ršj a, v:čal&ih rtll\di mall'j, ostaJ1o )a j!e skaJ:N grušč alii ž' va cala. T10 ISO !taJijo '1une-
n:av.a!ll i 'k Ir a š Ik 'i IP cl ~ al i ,k t, v;čalS.i!h 'bolj PO:d dbl1'i kc1lmenllišou, d1rugič :s.pet bolj L li 
manj pretrgani šopi in otoki grmovja in .drevja, Intenzivna paša, zlasti paša drob-
nice , hitro pospešuje regresi vili razvoj v bolj ali manj golo kamen.iščc, kj er se 
pojavlja zeliščna vegetacija le .še v obliki drobnj·h šopov ip. otočkov. 
F I I 00T i~sti:čI1o je ta p ·ašn.i Itip zd o Iborg:aJt te r vS6bl~j e l.l1.L1101g0· e.dJk.i!b in od IDlllih 
ilirskih rastlin. Naštoti 'hoi;emo le najznači1nejše: nizki ša.š (Cmex hurnilis), ki povsod 
pnwladu~ e, c1a lj'e ..skar1rri gJav inec (C e11.tall1'ea T1tj)sstris), ,ožqpek (Sail.lTegCt ',nullla'na), 
p r' tJ. ~kav,i .~etraj Satll1'eja subsjJicata), ' gL<''lJdi.k1i mh~:čeJk (Euplwrb ia nic:aeens is) , gorški 
kos.~latinec ( A n emone montana), pl'og:as ti žafra.n (CroGl/s ,(){ll'iegat'Us), mali ta lin 
(T haLici'Tu'm. 1ninus), lS re!h.r:n!O!dJalkavi tnpoJtec (Plantago ll'rgen tea), 'r.anoooki la.n . (Li-
Ilu:nt narbonense), avs-tr.iti.ski oln i Ikor en (ScoTzon era ausl'riaca), mečasti ·ounan (lnulfl 
ens'ijo·lia), malocv · una ~pa.nS1ka id0teJ10·a (D o1")'cniu"!Jn gennanicum), gor,'ki vr ednik 
(Teu.criwn rnontan l.t7'!1), pokončna stoklasa (Br01nllS erec:tus), gomolj asta smiljica 
(Koeleria sjJendens), liburnijska ivg.pš čica (Ch.r) santhem.um l-žburnic1lJn), gozdna ko-
šeničica (Genista si/vest'ris), pravi ranj ek · (AnthylLis vl.tin e.rm:ia), jurj evina (ju.r'inea 
moLLis), klasnati jetičnik (V eTon-ica s/Ji,cata), ilirska peruoik,a (l1'is Cengiqlti val'. 
iLLyrica) i. dr. 
Ra:zume se, .da se ta vQgetaci.j:91u t 'IJ? zaTaJili v,o:j e vel~lke ,r.aJl1pros,braJnj en;J..osti 
(h f.t'}r·enour.a v v,eč .ni1žjrih silS1Jema.'b ldih emo! po!d Vlp1hivom ptnevil a!du:j ,očilh eko l:o,ških č.ini ­
te.lj ev. I,zlwr ušča se prete7.)!1lo za pašo, v meh oll 'lral11em stan~'U .tudi za i.košnjo, Paša iJU 
kdšnja ,sta clol1osni Zal},.ClJd:.i ,o!bi iJi'ce imetul1tj lllilC (,L'e.guuninoz) .lrn ttraN, doJd or j1e lTuša clorvolj 
strojena. Tedaj so tudi pogoji za pašne melioracije prav ugodni. V stanju hujše 
degradacije, ko se ruša močno trga in ko vse bolj prodira kan1.enišče, nudi ta vege-
tacijls\ki ltip še vedno illrg(')ldne ipo;goje iza ll)lrl!foc1no a:h umetno obno,vi() g'Ilmi~'ča in 
gazda, če Ste s'ev()@!a ' izloči ,paša. · 
6. Pašn .a, ,zd ,ružba pO .k0 <1 č:ne s ·t ·o d a lse in brš riil j a (Br'ometo-
Chrysopogonetum grylLi) se lr aJzviu,e~ IraJs1tiiŠču ~'o~dnili oa.:i.j-, · gu-m~ščn.ih l z<in.~užb Ik:ra-
škega ,gabra (Querceto-Ca'l'pinelum o1"ientalis) in najtoplejše variante črnega gabra 
291 
(Seslerieto-Ostryetum terebinthetosl,an) po njunem uničenju, torej v najtopl~jših 
<in !Ila!jibolj suhih LeJg.ah našega ikrralŠkega :po:droČ!j,a . 
Zdauž!Yi, da!j'e fi~iotgno,rnISlki pečait .narcL 1 ID vllS<O!ka trava .z;LaJtolaJsi oihr,aJd (Ch1'YSO-
pogon gryllus), pri Kra5evci'h 'znam pod imenl()m ooršilj . .aLi, iklrŠlm, ki !g,ra.dJi Ig.o:sto 'ruš'o. 
Od OSita.1ih ZlI1:aJčidn,ej 'šilh lTastLin n.aJv,3!j·aJIl1;: IDl1!Olgo'CY,obno ~aruslk,o dete ~ ,o (D01'ycnium 
herbaceum), 191a:aoY,čev Ir Je-či Ikor.eJI1 (Onosma Javor1we), mOOko IDiuras't (Eryngium 
amethystinum), češulj :cus.to !k,ompaJVtO (Carlina corymbosa), vaJ.liško Ibilillll'o(} (Festuca 
vallesiaca), navadni ,ohrarl (AndroPQgon ishaemum) irt:,d, Mnogo rasmliJn 1iffioa ~upnih 
s !Pl"'e:j o~o l2ldru&o" rverud"aJr lje fl.orrUl';!ti,čno lTevnejrša. . 
Ta (Združba nlllldi po.dobno .goopodar,Slk<o Ikoil,:ilSt teJT poci-OIhne ~OISlPOId:aJl1sOOe run me1io-
,raaij:ske mO'ž,noSlIri kaJko,r :prejša1ja. . 
7. Z ,d.r'll,žha O>IZ :kob istn ·e v ~ l ,ov,in 'e ion l11i,zik'e lga, šaša (Sesleržeto 
juncifoliae-Caricetum humilis) preJd)(}člJljlC (po mnenju 1. Ho'rvata itn S. Horvatica) 
ooitf(~maš'em-o v:i~iilliSlktO valriall1lto tL<.Wu.2Jbe nw~,eg.a šruša in sdtaJln,ega ,gla:v:inca (Cariceto-
humilis-Centaureetum ,:u,.pesl:ris), ,adjpollI1!eJjlšo proti hU\rji~ Plrj [las poOOr.iva vdiilk,e .pOVIT-
šine a:a>o1blU lenih v.l1hov im: vaJ10rviltih pilaJIl()tčičaJrj~(')Jk;ih hniibov (Sil0!ViIllilk, Koj:ruilk, GoJJiiČ, 
L~pni,k, 2lbevniuca li. dir.), v. 'VO.'&Ij i11lL o;d p:nih1iJžno 600 ru ruw.~Olr, !kti!N j-e delovan}e !brutrJ'e 
1;21rednro momo. DQOOcO rtllzvti.ta j 'e tudi na T.r,skl ju nOO Koomoon. ZaJfadi vdmn.e er.o-
.zi~.e (dx;,HJaoije) :ile traVIBia, I.l1UŠ-a ,nravaooo !p1l"'eltJngana um die 20-40% ,goLe povu&ine z 
ar.dhnJim sJcaJlnian gu'll\ŠČ,eun. 
Fiziognomsko podobo daje združbi ozkolistna vilovina (Sesleria jUTlcifolia, $esle-
ria tenu.ifolia), pri K\I"aJŠ.:evcih 71llall1J3. p:od imooOlrIl ikl{)nj 'ščelk a;Li d!f3lhenJka, ki ahsoliultrrm 
prevla:duje in sestavlja ponekod čiste sestoje, značilne .po prekinjenih, gostih ruš-
naibiJl šopih. - Od dnl,g.i1h ira.stlJin se P'OU'aJVljaJjo r-eOO.,o kr lbodlj al1i 1nanj I()(b~1no še: 
.n~21ki ,šaš (Carex humilis), oora.ški raruj1elk ( Anthyllis Jacquini), $ČalSit:d!.istna 1111 narvaooa 
mraČl1ica (Globularia conii/olia, Globularia Willkommii), :s!kaJlni gla:vinec(Centanrea 
rupestris}, svi1nata košeničica (Genista sericea), TommasiD1jeva konjsKa kumina 
(Seseli 7ornmasinii), poljanka (Fumana jJTocl.lmbens), ožepek (SatuTeja montana), 
TOlllnnMtinitjev pcler.o,piTstniik (Potentilla 7ommasiniana), j~odna hruši~ (Muscari 
botryoides), gorska bedenica (NarcisS1ls angustifolius), bledorumeni ušivec (Pedicu'-
laris Friderici Augusti), gOlfsko ptiiČje lll1u.cko (Ornithogalum Kochii) 1. ,dr. 
Ta lPaŠIla ,2JdrulŽba iima minimaln'o '~:odar:sko wedn.oot in se dc'01maj kaj lll1a,lega 
~2lkornšča !Za pašo in ko.šnjo, k'er d:aj'e ze10 lSIhl1bo ,krmo. BOIlje ;b,i IbiJo Ite vdlilk-e iPoV\fšine 
p.ogozc1ilti im :na 'ta na.čin ulS:tvari,ti vemwbr.ane !pIPoti Sii!ln;i -1bU1I1jii na lteh go1ith hJI1ihih, 
s čimer hi .se Idono\S[l();s(t o&talrih ibravmč .brez lcLvoma ,ZlUaJmo .jl?ihOlhj.šaila. 
Z D1P'irSarr1!iIfi1,~ Zldružb'au:rui, kii 'tYOO1~jO .gliaJVnimo d:GrašKi!l pašnikov im senoŽe.iti, p3Šne 
oz1r'Olma travne vegeJta:cijle sloven.5lkega ikrr-alŠlke.ga, o!Zeanl!j 'a še daleč nilSmo ci.oorpaJi. Na 
žalost vegetacijska proučevanja še niso tako napredovala, da 1)i mogli podati 
ipQPolm1ej\šo po:do'bo'. Urg.olt.aNlljamo le to, da se pDjawljajo na naJŠem h'a,Šk'em pomočjlll 
nekaJtore zoouŽJhe, k.i ISO, na :p,reho-du illleJd t~p.iono ,s\.1lbme:cLiJter~o zveoo Chrysopogo-
neto-Satureion subs/Jicatae, oibsegaJočo qpilsall1'e :tri IpaJŠnse aJSorcia,oi~e, in kontinentalno 
zvezo Bromioll erecti. 
-:: 
P.r·eostaja nam še p!fegled veg,eit,a!Oi~'e Hibin rteJf<tcr1,(}IV. PodaJI ga rboan -v ~l:ošnih 
dhniiS1h, ker Ijie iua,ša 1P1rim{)<I1S1ka f1.ioo.a veg.et;,a,oi,j,a še rma!Lo !p'r-oocena. Sv,aj opis otp1,ram 
Le na netpopo-llJ1'e podat1ce. Iki .sem jriUl helŽ.uO 2)MaIl 'pri l.enIDlsJk:iih ohho~d1!h. . 
Vegetacijo 'P1i1mOrns1k;i'h flUlŠniih .ta[eruov, ki s{) ,zloa6iti v.g;trn:li.h Legah. ~l{)(faj v oeloti 
poralS1i z g02d:om 1m ,~rm:i:ščem (Blik:inri, (p01ruro:čje So č'erge , Vi/pClivska iddlm.a, doLina 
Rak,e), sesta'VJuart:a dva glavna vogeta:oiljiSka ·tipa, l11attIlil'eč subme,dllter.amsk~ tgrarci.nov in 
g-aJhr,ov .gO)ro 001' \sulbmeditttaa:.l~i, bUJlwv gOi2ld. N{)ben oo na ih ne p:mdo:čuj,e koome 
292 
tkl1mwt~ČThe Zidl'illJbe (veg'etaoijlSikega 1k,1,innallclSa), iIllilJ več .sta oiba :p:OIg;OIj,ema po I~peci,f,ičruih 
ta:1nili ~a.1Jmerab ID pT,e:dočuj'ct,a tf:-orrej v;egetaci:jsl-:j ,p4lraJkLim~ (rulJk1irrnr.lJkrs). Sp10Jh je 
vsa pr·m().l~ska flk~.a v'e>getacij.a '111e!kaJk vege:taciJjlSiki oro!< ,z m02Jo,f,iilin,im I Daiča;j'erIll iST,ocli 
izrazite termofilno-kserofilne vegetacije apnenčastega kraškega področja. 
8. S li b med ite ran s k igo z cl gra dna i n bel ega g a bra (QlleTceto-
CarpinetU7n Jubmedilerraneum) J,e pu',ilmo,) ka v,amianta lSIT-ed!fllj,eevl.f'Oip$,cg.a 'g 'aJdn()v~ga 
in gabrovega gozda (Querceto-Carpinetum slovenicwn) na flišni podIagi~ Precločuje 
verjetno veget<l!cij'ski ,0\S)taJneJk lIZ Jredene idOlb;e (rg,l<l!oialtrui treilillot), iko se je srednjeevlfop-
ska vegeltacija zaJra:ati OIhl,wdiltv;e 'P'O!ooleiYj,a in ll1alptredlovanj,a lredemljlIDov ·UJmi,ka1a v 
tOipJ.ej\Še !primor-sfke predele. Po ,k{)nIča.ffi led'ooi dolbi j:o je n~ptrerd'ujoča -temffio.fi'Lna 
vegetacija ;po,v,ocin.i. !Sipelt ~ZipO;drinlila.i ni ip,a Ule offiQgtla ;pregnat-i IS f.lirŠniih ·terenov Ikjer 
je .biLa me.zofilna ,Slredlll j,eevlI"opska v,e,get.acij1a .kJ.OO1,k,urerrčno dOlVolJj mdčna. Ohraniila se 
j,e slkor.aj V ceLoti; i!zg;itn.i.Li 'So·, olZlilroma pOlStali so :neto. redki Je bolj ,e!klSiUrmllnri mezo-
f.iJ1no-iliigtrofi ,Jn!i elemea1>ui, na..m~Slt,o iI1ij.ih pa so se Vlpi!l1itl'e mall1 j ,o;bčUitl~ !iiV'e ,ter,moiil.ne 
Ir.a&t1ilne, n. jJif. .ami .gaJhor, mali U!OS'oo, brok, pruhavec, mo,k!ov-ec, .()iS!troilffis,tJna l'01bodiika, 
{)'jlstr~oa L dr, 
GLavniloo tega g0!.7xm,ega m!pa sestav.Lja v dmev eiSIllom , g;rmovnean, ze1i"Čl1!em ilI1 
mahovncm Srlo~ru ;m0ZiofdillIla-sTcdnj eev,nOipska f.1ol',a, rttcr,mofrilni suibmlediJteral11,s.kj ale-
mooti so o:d'I.oOD:O v manjšini; n~ l~ho'Va nnno;~una j,e o,dvilslOO. 'Oid 1laidllncxr:ske VtilŠine, 
b1ižline mon-ja in \ko,li'oirnre rkaJ1<oija v fLišnih p-eščenrjalkiih. TaJk-o se [p{)UIa.vhja.j,o navodem.i 
tormof~ll[Li ekmenlti pr,ec-ej obi[ll1o v .&,po:dnj1:IDl <delu V,i!pavlS1ke ,doline, zlaJs1t,i v PamOivcu 
in StaTi Ig:{)'f,i tPri GOlrLci. enaJ1c.o tUIdi· v ip:o.drrO·čjlU S:o'čemge in Ospa, :kjiClr ,se !p'O!j.aNbja:ta 
na f.1iiŠu ·IJudi. ju!Ži:lJa š-malma -detelura (Comnilla emeroides) nn meiliui1ika (Colute{{' arbo-
rescens), mBdtenn Iko j,e Ipoc1ročjie Brriklinov ID Re.štke -drOlhine revnejše na fbonmo<f.iJlI1ih 
delll)ellitih. Glede ma ,to bi ·mogll ' ,razlJJkova!tJi v tem gozdnem ,tilp!u -dve d'Olhm· l,o,čooi 
v.ariJarnrti (ISUbalSOcil<l!oijli). 
Dreve;snn sloj :g,ra-ilij.o vse naše htraJ.~tove ViIi te. Rodno li[1 na!j,ohiJlll.ej 'c ,s,e ,polj,a'Vl1!j'a 
g.r.a<don, ,kli ga Siptliem1ja v bOI j pulSJtih ~[fl SIlilhlUh prredeJ.ith (jlU~na ipo!booja Br.klinov} v 
v,ečj .i kOll'ilči,ni oer, po;redJkrOlJDa tud.i lp'llihaw-ec (apoldlT1ura VispavlS!ka dolina, Starr·a .gO!fa, 
P.alIl.o;VeC, Bf1da)) mec1t-mn ,ko. je do:b ;POigo Ln ~iŠi Jla ihof~j iših in vlažnelj~i,h :blioh, !kjer 
laJh:ko Ir'C1ICllti'VJLO cel,o .ptreVilaJdlllj 'e (fIl1i·žjli Ipr'eddi V,ipavs.ke d'Ol1ine -oa(oJ.iog P ',esewja im 
drug'o'd). V t,olple:j'ših in man0 vl.amiih ulogam ~e po.jav10a boJlj alti manJj iohil1nlO' do.mači 
kootaJuj, grardeč ven-j,eJtJnlO !pOlSeibno "sulbaJS,ocia:ci~,o. Rodm..i 'čl,lJni 'te 'ZIdr:užhe s.o ,dalIj e 
beli gaber., Orala jelša, kJen, goa-ski j.avi()lr, lorqpertl1ilka (Poplllus trenw,la), natvadna 
·breza (Betu'!a vermcosa), 1,e;sl1J11ka (Malus silvest1'is), d.ivj,a č,ešn:ja (Pntnus avium), 
gooisk.i hreslt (UZ,nu.5 montana), ž,e olIDooj,en'c ICOOIIIDf.iJ!Ile dr·ov,esne vms:.te ,in <še ika:tera. 
Posebno I()bi,uno se pOUlaM.lija v tom ,go:z;dnJeml 'tilpu, Izlasni v bolj :dJegnudifr.atOJih !S0SIooj,ih, 
r.ohi(l1ija (Robinia pseudoacacia), ~i Vid-lira od VtSd1 Sloraniirn ISe ~itni "Z naJjvečj.o ~IlialSj,l­
nootjiO, ,za;t.ilrajlOiČ .ofSttallO faJstj 'e. - G nmoViI1i :sLoj jle zelo ibOigaJt ,in .obsega !Tedno tele 
vmste: oklSl~(), nav.aooi rhrm, !S!V,jh, IkaJ~1nJO., evlH>rp.sko I6ndol!DSik'O (Evonymus eUTopaea)! 
k,ovaonilk (Lonicera caprifolium), črni hezeg (Sambllcus nigra), Ifolbi,do (Rubus sp.), 
naV<l!drn.o -k!r.hliiro() (Rhamnus jrr1nguZa), di!V'j:i ,hmelj (Humulus lu/yulus), ll1.av.aJdn;i 6I.r:oibort 
(Clematis vitalba)) beli 'trn ,alLi .g11og (Grataegus m()nogyna), ačrn~ Ihm aJti trn:()Il~ico 
(Prunus spinosa) itd. 
Za .ze.lillščJ1Ii sloU je ~f.a>j'eV!Il'OLJllilIčiilfl'a o~lstJrj{;a (Sesleria autwnnalis), Jd iV ,bQP'1ej'Ših 
zaVieJtn,ih Jeg.aJh pontt<od ahsolumoo p'revla:duj'e, mestoma pa mUldi Ill:an1jlka. Enako se 
kr.ajevno paj-aJVIljarta v pcretoejš>nj,i pomešaa:JJoslti p.o!l111arc1aJIl~ka If,esa (Er'ica carnea) in 
j !eiSeIlSOCO Vil'ersj1e a'li. ~r.njav:ec (Callulla vulga1'is) :kOlt 'Ubl',aJZ mEŠamle Ilcilis:l,e in ha:zilČrue tpO'd-
I~ge. Na .grOlriiČalvarh jn v mo-fuo iaJkomčamJ~h (stoljarrUenrih) ses.tOijjn, kjer i,~~ilranje 
zalkisuje I1Jla, n<llplfoduJj'c j ,eseIll5iko Vil'e.5Ij'e, !pO gol,i rčaJVa:h 11'astalja prava resava (Callunelo-
Genistetum) z ma61no aoildoLirl!l1o filwo'. 
,293 
0p.0ill1ruiiti maralD1, da <Yhstoj.a pr,e.cejšnja fl:ol!lisoilma s()J"odnost med suhmedirboran-
~bm gozdom .gll~dna '[1 hol·ega g.ahira ua f1i~u (Querceto-Ca.r!Ji71elu,rn submediter-
)'rmeum) ter IgD:2doll'1 Čttll1!oga g.ahrp z gu'aJdnOiJ]) ilIl bolim ga!bl1om na a:pnrenČaJstil pod-
lagi (Seslerieto-OstTyetllrn que1;eetosum sessiliflorae), oQ'D-ej,olllim,na torens.k,e cLop:r,esi j.e 
(l<i~tline, vu,tače, zarav~nice v sev;erlli:h J:eg.ah ~ltd..). M~Sltoma g,re 'mo'l'ga cel,o ;za isto· 
r.aS'tJ.inS!kof zidru0bo, Gene-tična Iz:veza j·e .s!ko.raj .gotovo ista, ,to ~e pravi , da i'~vj.,rata 
olbe ~d:ru0bl i,z nekeg.a ·sficrupll1ega vogota-cijs1ke.ga tiq>a, ki je v l'ecVe.ni dolbi IP.oJk'rilva:l 
večje II\lrašl<e (predele, 'v dohi naJZa!diovanja \pa se Je na :raa;lr~čni geo\lo~ki !po.d'lag:i 
ndkohko dive·rgentm:o ,rafZ'Vi~al. -
Opisani gozdni tip se gospodarsko močno izkorišča s sečnjo in steljarjenjem 
(košnJjta. 5iteljc). ZJlož:nejlŠe lege se upOlfaJbljajo za kmebij' 'ke !kuliture, J i lf2o.d dobro 
u~peva.j :o, ,g();zd pa je omejen predv<s·em :I1!a s,tnmi!l1e, k"<Yta11lj,e, nehove !i1Il .jrunke -ter ima 
zaradi steljarjenja ponekod obliko gajev, to se pravi pt:eredčenih sestojev glavnih dre-
w~isnih v'rs.t s iS!kJrotmruicrn gnmo·vniiffi ipQ;c1r~tj'em ,iiJ1j IS traVlnimi j1aiSanJ1Ii, !p01ln'!l1j<lJj9č 
mestoma na gozdnate pašnike (pascolo alberato), kakršne srečujemo pogostoma na 
kamenitnem apnenčastem krasu. 
Gl'e-de neho·r,aci1rs.kih možnositi n!Udi ta go,zdni -tilP im -splO'h ves flišil11 terOD Wr"edno 
ug;odne n1Q.žno~ti. Gozd .se tuJ\aj il'a;d jn h.i: l1,r·o obna'Vlllja ili1 omogo.Č'a tudi uSipevanje 
l1elkwterih ctJuj ih drrev'CSil1:ih v1rS't, I<1i hi gO\.9,poclau\ ko v,redno'st f'1išnega gO'Zida maJhno 
povečaJLe. Twl\lš[1e -dreve&ne VIfS.t,C so: eVlrops!ka jdQ\a (Abies alb'a), kalVlkalŠka j ,dka 
(Abies Nordmann:iana), arrne;ri 'Šika (v<lln!lmvu-s(k.a) jd:ka (Abies grandis), ~detn.i ali 
glladkri hOO" (Pinus strobus), ,] 'd'eči iur,~t (Quercus Tubra) in Jlllo:nda še Ih utcra vrr.s1ta. -
Zdo ;kiri č.e~i (} 'I111oLi'Oif a·oiJ ski IJ? lr;()lb~'eJma v ti'Sltih f.l~šniJJ pred,e1,ih. kjer se ie Z<lJfčlJdi 
f1Yretima.nega u:nnčeva.n~la gOrZ<ia ij'a,z'vliLo n.evamDO hu;douu~~ko cleJrcwanj,e (,so:č.ef,ga, 6rni 
ka.l, o.51P itd,). Meholl"a.oilja rteh ze.:mlj.i~·č s p.olgo0drov(ll11ljem ~n ·d,mgirrJ.1:i ,jiiboi ~ !š'ev3JLrui:mi 
li. ~~'CJpri je pO&e!b[1<Q pere,ča Ln nujna, 
9. StU lblI1ed~.tera.n.s lk ,i h lu ·kov gozd na flj. ~p (Pagetum submediter-
1'anenm) IpOtI ritva ITI,!-j ,vlJŠe kŽeJče predale flri~niJh {tar·enlorv, 'POisebej še .seVeJl'\l]ta [>Oh.oč~a 
o:d v.i.šin,e 400-500 In nav 7;g.Orr (z.gou-iOIjla Vwpa.v;ska d.o!,ina), ne toma pa šde v vi-š.ini 
ak. 600 -m (HI1hlllli), Bulkov g.ozd na Hi~u je v lJ.i.sltvu ·onalke lSeJSitaIV.e kalw.r hukov g1()~cl 
v ceLi.nrSikem predeLu SIlovenijte, to s.e prr.av,i, -da s:estaJV ~a dr·evesn~ Loj ~koraj saJl1loO' 
bukev z Il" ~dlko prim,ooj,o go,rlS1k'ega ja'Vorra, g.Qilme:g.a hres,ta., m;tu-,oll:iiS'tnega. javma, d.ilV'je 
črešnj,e jlIl ~e kruklre drevesne v·rsite; dai1u'e, da je 19mmo~n.i ·sLod ·srl.atho· lfafZv.irt in s'e.stav-
lj·oo j;z maJjJmega ,~eVii.l,a grrmoVll)Jih ,V,Bs.:t (Lonicera xylostemn, DapILne mezeteum, 
Coryl1ls avellana, Rosa ar'uensis, Lonieera alp'igena i. dr,); ISiI'ecUrl'jič, ,da j.e zdirščni 
sloj v s tJmj.eno.m gorz.du &iOeT ma!JLO 'ramrt, toda 'r~morlOima hOJga!t z 'VlflstaJmi, .ki cv·oto 
z~o:da!j :..pormJaJQ:~, Q:><rede;n bUIkov go;zd Oi.U.elelnli, 
M·ed zdi!Šoi ,so Zil.aioi'l!l1e: prvene.c (AsjJerula odol'a.ta)., navadno ·tevje (Ha.cquetia 
ej)i/uletis)., :konorpn1ce (Cardamine blllbiie;ra, Ca.uZamine enneat)hyllos, Cardamine 
,trilolja), vdecv.etn:i šetlr.arj (Sqt1aeja grandiflrt1'a), g,ocZooa lralkdta (Galiurn silvaticllm) , 
l'OVrOllčOwi>Sltmri Jl1l1 'c-četk (Euphorbžra mwygdaloides), volčja j.atgoda (Pa:ris q71adrifolia), 
n~v<lidn.i plj,uanilk, (Pulrnonaria officinalis), 'g()izcln-i šaš (Cm-ex silvatiea), l<eau!lia (Sani-
cu.la euro!Hwa), zl'a!bi ,kllOlbl,llk (Liliu.m martagon) ;in še lll1atrrSliikaJtera druga cveOrutoa.. 
Razen navedenrilh lll1eJ~ofi.Lnith 'rastl:irn.., k,j ,so oi,cwt1'1e ceii[)Jskernu ibu!kovemu -gozdu 
(Fagetum 'l?,J..onirtnum), e p(Yja'V'J~,a:j·o v sulbmepjltClram.lSIkeJID f1uJš<nem Ig,otZiaq IPou.ecLkoma še 
ill'ek.a:t~r.i. Iter:mofi!l:rui ei.flmenltri. : !ln-aLi je.soo" moUco:vec, hreik, ann ii Igaher (If~dko), AliSOhin-
gerj.ev ll}t .gnr0'j, ojSipr,i,ca iltd, .M'ClS1ooma pa teh tte.il;m'Of,i1nliih e>leme.nlto,~ n~ ([1. pr. pone1kod 
v Brikin~h).' - Močno stelja[rjeni huk.Q1Vi g;oz;d:o,vl so z.eld 'za\kilSan:ui in HOJ1-isti:ČInO Oisiro-
m~še:llii, !- ir1Jr~iito aci'dpfiirlno zdiš'čno Horo,; ,POlS'e!OO):() 'raJ1JŠitrjooi sta tam rbelJkas1a 
bclc\ca ('Lu.zula nem·o1"osa) ;in v~j-llig.alS'ti masn,ica (Deschampsia flexuosa). če ibi se 
znašel v ' talkšnem go,:zJd.u, 'I1Ie v~doč, ,kij·e se;m, bi lpo vege;taroij i ne magel določiti, ali 
294 
~em v ceLinski .aJI·i pr.i.mof11S1ki SloveniJi - Mi .}~fm, da bi mogl' \l'arldel:itJi flišni 1mk9v 
g02Jd g.lede na prejšnje ug;OitOv.irtv·e V\salj na c1vesuh.<lis:ocaoi~.i: eno z ojs.tn'lico. i[1 šte-v.il-
nej_~imi ·,termofi1nr~mid1emlell:ti, c1~Uig,O brez ojlslt!! iree in z u:dd\bmi termnofilcn:i,mi ira&t-
llinaJmi. 
Mel,i/()lradj~e mOŽloo:Slti fhšnega rbuk.o,veiga go~da so ve1ilke in v ,gkwn.om ~te 
ka!k'Olf v surbmedii.teTansl<em gra;dn1o'y.om in ga:br,avOID go(Z'du na f.1i~"ll teu- j:c tudi izbo'f 
,g0S@od<lJrsko va;žntilh dneV1elSruh v,ri.Slt Litsrti. ]elJke icr.naljJo, t:ul1<aj pos.ehno ugo!dne pOlgo~ e za 
uspevanje. 
SLOVSTVO 
1. Bec,k v. Mannagetta Giinther, Die Vegetat~onsverhaLtnisse der iUyrischen Lander. -
Leipzi'g, 1901. 
2. Beck v. Mannagetta Gunther, Ueber die Bedeutung der KarstHo.ra in der Entwicklung 
der Flora der Osta.lpen. Resultars -scientM. du Oong.res internat de Bo,tariique. Wien, 1905. 
3. Beck v. Manna.getta Gundler, Die Umkehf!Ung der Pfla-nzenregionen in. den D.oLinen 
des Ka.r.stes. - S i,tzungsib er. d. Akad. d. Wissensch . . in Wien, maJthemat-nalturwiss. Kr 1, 1906. 
4. Cvek Stanko, Kakšni na j bodo naši ,krašl">i go-zdovi.. - Gozdarski vestni.k 1953/10. 
S. Horvat Ivo , Raspr.o~tranjenje i prošlost med ite nanskih, ilirsklih i ponts-kih eleme-
nata u fl-ori sjeverne Hrvatske i Slovenije, Acta botanica univ. Zagreb., 4. Zagreb, 1928. 
6. Ho-rvatl: lv,o, B.jljne zadruge planinskih pašnjaka. - Šumarski pr.iručnik, rl. Za-
greb, 1946. 
7. H'orvat Ivo" NaJUk.a. 10 biljnim zajednicama. - Za.gre:b, 1949. 
8. Horvat Ivo, Sumske zajednice Jug,o:sla~ije. - Zagreb, 1950. 
9. Horvat lv-o', Jstra.živanje i ikartiranje ve,getacije p1aninskog s-kupa Risni a.ka i Snjež-
nika .. - Suma.rski list 195013-4. . 
10. HorVlat lvo, IstraiŽivanje i. ,kartiranje < vegetacije primorskih obronaka zapadne 
Hrvatske i područja izvora. Kupe. - Suroarski list 1951/6. 
11. H,orvat r vo - HOTVa.rt;it Stjepan, Chrysopo'goneto - Satureion subspicatae - ein 
neuer Verband der BroiT1e~alia 'erecti Braup - Blanquet. - Ada botaI1ica lns-t.ituti bota-
niti univer.sitatis .zagrebell'sis. - Zagreb, 1934. 
12. HO'fvatic Stjepan, Kara.kteristika flore in vegeLacije Krša. - Sumarski. list 1928. 
13. Mayer Ernest, Seznam pra"prot.ni~ in cvetnic slovenskega ozemlja. - LjuJbljaJ!la, 1952. 
14. Toma.ži.č Gahrijel, Donos k spoznavanju razpmstranjenosti rastlin na Slovenskem, 
l .in II. - Geografski vestnik, Ljlibljana, 1928 in 1930. 
15. Toma.žič Gatbrijel, Splošen pregled g-o~dnc vcgetaci.je ,iz razreda Querceto-Fa.ge-
tales v S\'ovell:iji. - Zbornik Prirodo,slovnega društVla, 1. Ljubljana, 1937. 
16. T-omažič Gabrijel.. Senožeti. ,in pa~ni,ki na plitvih, pustih tn <suhih tleh Slovenije 
(ASOCIacije iz podveze Xerobromion v Slo'Veniji). - Zbornik P nirodoslovnega društva, 2. 
Ljubljana, 1941. 
17. Toma'ži-č Gabrijel, Flora in vegetacila 'kraških jam. - Zbornik Prirodoslo-vnega 
društva 4. Ljubljana, 1946. 
18. Tregubov Vladimir, Pa.imjena nau'ke 'o hiljnim zadrugama ko·cl p.o-šumljavanja Krša. 
- < Sumars.ki primčn~k, 1. Zagreb, 1946. . \ 
19. Wmher Maks, Aper~u ,des p rincip au x 19roupements de vegetation foresW~re de la 
Slovenje. - VIII. Congres international de Botan.ique, Paris 1954. Rappol'ts e,t Comrouni-
ca'tion.s aux sections 7 et 8. \ 
20. W.raJbe'f Ma·ks, P.r.egled gozdne vegeta·cije v Sloveniji. - Prispevek za Enoiklo-
pedijo Jugoslavije. (Rokopis 1954)