Prvi slovenski dnevnik v Zjedtnjenih državah. Izhaja vsak dan izvzemši nedelj in praznikov. „ ___ % Glas Naroda * \ List Slovenskih delavcev v o4meriki. The -first Slovenic Daily* in the United States. Issued every* day except Sundays and Holidays. ■4 TELEFON PISARNE: 1279 RECTOR. Entered as Second-Class Matter, September 21, 1903» at the Post Office at New York, N. Y^ under the Act of Congres of March 3» 187& TELEFON PISARNE: 1279 RECTOR. NO. 40. — ŠTEV. 40. S NEW YORK, MONDAY, FEBRUARY 17, 1908. — V PONEDELJEK, 17. SVEČANA, 1908. VO LUME XVL — LETNIK XVI Naseljenci se vračajo. ^jPričetek naseljevanja. I* AVSTRO - OGRSKE VRAČAJOČI SE "AMERIČANI" IZJAVLJAJO, DA JE TAM ŠE SLABEJE. NEGO TUKAJ. T Ameriki kljub krize še vedno lahko več zaslužijo, nego doma. NASELJEVANJE BOLGAROV. Na Kilis Islan.lu so sedaj prepričani. Ha s-e bodo oni Evropejci, kteri eo radi kriae tekom zadnjih mesecev bežali nazaj v Evropo, kmalo pričeli t velikem številu vračati. Nek tolmačila imenovanem naselniškem otoku je samreč dobil iz Avstro-Ogr>ke pismo, glasom ktt-rega so oni ljudje, kleri so »e vrnil; v imenovano državo, prona-eli, «Ia je tam položaj še mnogo ža-loetneji, kakor je tukaj, in da ni treba dvomiti, da hi se spomladi večina ljudi, kteri so Sli domov, zopet ne vrnila nazaj v Ameriko. Vsi oni namreč, ki •o >e vrnili v Avstro-Ogrsko, so se sedaj v domovini preprif-ali, da za-morejo v Ameriki kljub krizi mnogo več zaslužiti. k;nkor doma, kjer sploh oi mogoče dobiti dela. Imenovano pismo nadalje tudi obeta, da bodo oni, ki so se sedaj vrnili domov, spomladi dovedli seboj se mnogo v«1 ' je število povsem novih naseljencev. — Iz Bolgarske se tudi poroča, da bode nova vlada v Sofiji skušala po možnosti omejiti iz^ljevanje v Ameriko, ker se zna prisoditi, da bodo nektere va>i ostale brez moškega prebivalstva, kakor se to dogaja sedaj v Avstriji in na Ogrskem. Vsled tega bode bolgarska vlada poslala semkaj posebnega agenta, čegar naloga bode, urediti naseljevanje tako, da bode semkaj došle Bolgare pošiljal brezplačno nazaj v Bolgarijo, kjer jim bodo nakazali še ne obdelano zemljo, ktere imajo na Bolgar^em Še obilo. POVODNJI V RAZNIH DRŽAVAH. Krog Pittsburgh Pa., je napravila voda na milijone dolarjev škode. Pittsburg, Pa.. 17. febr. Vse reke v tukajšnjej okolici so od minolega četrtka nadalje neprestano naraščale in včeraj je ostala višina vode tri ure nespremenjena, nakar je pričela padati. Povodenj je zlasti v tovarnah napravila velikansko škodo, katera seza v milijone dolarjev. Tudi prebivalstvo je moralo mnogo prestati, vendar pa k sreči ni nihče utonil. Pač pa je mnogo živine voda odnesla. Okolica Pittsburga je več milj daleč pod vodo. V dolenjem delu mesta so vse kleti preplavljene in ljudje morajo vodo odstranjevati. Na tisoče ljudi je bežalo v gorenja nadstropja hiš, dočim so zopet drugi hiše popolnoma ostavili. Pohištvo je uničeno. Plinarne in elektrarne so za nekaj časa brez vrednosti, tako da vlada v mestu po noči popolna tema. Wilkesbarre, Pa., 17. febr. Reka Susquehanna je od jednega do drugega brega pokrita s plavajočim ledom. Voda je dosegla 20 čevljev vi-Žine nad normalo. Steubenville, Ohio, 17. febr. V Mingo Junction je moralo včeraj 200 ljudi bežati'pred vodo, kajti jez od Carnegie Steel Company je voda podrla in preplavila vso nižavo. Petdeset poslopij je preplavljenih. Reka Ohio je narastla 42 čevljev nad normalo in Se vedno narašča. Promet na vseh železnicah je ustavljen. Albany, N. Y., 17 febr. Vsled de-ievja in južnega vremena, se je pričel led na reki Hudson pomikati dalje proti jugu, nakar se je pri Castletonu, deset milj daleč od tu, ustavil. Vsled tega je veka tukaj izstopila in v dolenjem mestu je nastala povodenj. .Yae alio® dolenjega mesta so spremenjene v male reke. Promet na ie-lesnirsh je nepopolen. Povišanje plače našim ZASTOPNIŠKA ZBORNICA SPREJELA JE PREDLOG GLEDE POVIŠANJA PLAČE VOJAKOM. Navadni vojaki dobe v nadalje poleg vsega druzega po $15 na mesec. PLAČE ROKODELCEV IN ČASTNIKOV. Washington, 16. febr. Zbornični odsek za vojaške zadeve je sklenil ugodno poročati o najnovejšem predlogu irlede vojaških plač, kteri predlog bode sprejet. Ljudstvo bode imelo radi povečanja vojaške plače na leto po $85,255,006 več izdatkov kakor dosedaj. Mesečne plače naših vojakov bodo v bodoče sledeče: pri elektriki in signalni elektriki dobe po $75; mašinisti v vojašnicah po $G5; polkovni naredniki, nadnuredniki in zastavonoše po >36; naredniki, kurilci in kuharji po $30: upravitelji jedilnih dvoran v vojašnicah dobe poleg tega še po $6 na mesec posebej: mehaniki obrežnega topništva po $24; to plačo dobe tudi de>etniki pijonirjev, signalnih čet, v bolnicah in lazaretih; desetniki pešcev. topništva in konjiče, kovači, sedlarji, kolarji in drugi rokodelci po $24; prostaki 1. razreda pri pijonir-jih, signalnem oddelku in v bolnicah po $16: prostaki v vseh druzih četah dobe po $15. Oni, ki služijo v drugič, dobe v prvem in drugem terminu po $3 mesečne doklade in za vsak nadaljni termin po $1 več na mesee do sedmega termina; strelci dobe doklado po $2 na mesec; boljši strelci po $3 in najboljši strelci po $5 mesečne doklade. Vojaki pri godbah dobe poleg zgoraj navedene regularne plače še sledeče mesečne doklade: kapelnik $75; prvi godbenik in štabni trompetar po $40; naredniki in tambour majors po $36; desetniki po $30 in navadni godci po $24. MORSE ARETOVAN. Ko se je vrnil iz Liverpoola v naše mesto, so ga takoj prijeli. Večkratni milijonar, bivši kralj tru-sta za led in ustanovitelj mnozih, sedaj propalih bank, vsled kterih je nastala finančna kriza, se je s parni kom Etruria vrnil v naše mesto. Takoj pri prihodu parnika v zunanjo luko so prišli na parnik detektivi, kteri so Morseja aretovali. Iz pomola so ga odpeljali v avtomobilu v stanovanje sodnika Dowlinga, od kjer je odšel lepo domov, ker je položil 20 tisoč dolarjev varščine. jKakor smo poročali, je Morse zbe-žal s parni kom Campania v Liverpool, da se tako odtegne sodnemu postopanju proti njemu. Ko so potem na parnik brzojavili, je sklenil, da se vrne v New York, kar se je sedaj tudi zgodilo. VABILO NA NAROČBO MOHORJEVIH KNJIG Do 1. marca sprejemamo naročbo knjig družbe sv. Mohorja za 1. 1909. Udnina s poštnino vred znaša $1.00. Naročniki prejmejo knjige svoje-časno po pošti registrovano. Družba izda za 1. 1909 sledeče knjige: 1. Zgodbe sv. pisma, 16. zv. 2. Presv. Srce Jezusovo, molitveni k. 3. Simon Gregorčič. 4. Umni čebelar. 5. Slovenske večernice, 6L sv. 6. Koledar za leto 1909. Ml naročimo običajno ve8 knjig, toda imena poznejših naročnikov ne bodo v družebenem koledarju tiskana. Najhitreje dobe knjige oni, kteri jih pri nas naroSe. UPRAVNIStVO 'GLAS NARODA*. 109 Greenwich St., New York, H. T. PODRUŽNICA: 8104 St. Olsir Avenue, Cleveland, Ohio. Slaba obetanja. Prerokovanja iz Bostona. MILIJONARKA HETTIE GREENE PROROKUJE, DA BODO ČASI POSTALI ŠE SLA-B E J Š I. Ona trdi, da je za sedanje slabe čase odgovoren predsednik Theo. Roosevelt. PREMOŽENJE VANDERBILTOV. Boston, Mass., 15. febr. Zastopnik lista Traveler je te dni obiskal znano milijonarko Hettie Greene, ktera se je z njim raz m to zgodi, potem zgubi Vandertriltova rodbina kontrolo nad Central žetas-moo. » Obtožene unije. New Orleans, La., 15. febr. čina velika porota je danes prati zastopnikom vseh tnkajfagih lavskih unij toibe, ker so svojem poslovanja proti . pro tflrustnem sikom. Zve-▼lotila de~ v grede Svarilo rojakom! Na tem mestu smo že čestokrat svarili naše rojake pred raznovrstnimi lopovi, kteri s pomočjo pošte varajo naše ljudi po vseh državah s tem, da jim razpošiljajo razne vabljive cirku-larje. V novejšem času so ti lopovi, za kterimi se skrivajo brezdvomno Italijani; pričeli razpošiljati ponudbe, s kterimi hočejo izvabiti od vsacega rojaka po pet jdolarjev, za kar obljubu-jejo, da bodo poslali razne esence, iz kterih se izdela žganje, in fonograf, v posebnem zavitku. Vse to naravno ni druzega, nego navadna goljufija, in uverjeni smo, da oni, ki bi poslal pet dolarjev, ne dobi ničesar, ali pa kake predmete, ki so vredni k večjem pet centov. Radi tega naj vsakdo, ki dobi take ponudbe, te cirknlarje uniči, in naj nanje ne odgovarja, ako mu je drag denar, kterega je težko prislužil Divjanje tornada MESTECE MOSSVTLLE, MISS., JE POPOLNOMA RAZDEJA-OSTALE SO LE ŠE ŠTIRI HIŠE. Veter je odnesel, dele hiš po štiri milje daleč. MRTVI EN" RANJENCI. -o- Mossville, Miss., 16. febr. Tornado (o kterem smo v "Gl. N." že v soboto poročali), je tukaj grozno divjal, kajti od vseh hiš so ostale le štiri in od dveh stoje le še posamezni deli. Vse ostale hiše so razdejane in razvaline je tornado raznesel po štiri milje daleč. Ubitih je bilo dvanajst ljudi, doČim jih je bilo še več težko ranjenih. Med poslopji, ktera so še ostala, je tudi šola. Kolodvor Gulf & Ship Island železnice je napol razdejan. Vihar je napravil skozi bližnji gozd več milj dolgo gladko pot. Tornado je prišel tudi v mesteci Soso in Service, kteri sta deloma razdejani. Isti vihar je napravil tudi v mestecu Epps veliko škodo. Ker so vse reke izdatno narasle in ker je tudi brzojavna zveza deloma razdejana, je še vedno težavno dobiti podrobna poročila iz imenovanih krajev. Ljudje, ki so obiskali razdejana mesta poročajo, da je tornado napravil za več stotisoč dolarjev škode. Prva žrtev tunela med Hobokenom in New Torkom. Tunel, kteri spaja mesti Hoboken in New York pod reko Hudson, je sedaj dodelan in ko so včeraj vozili po njem prvi preskuševalni vlaki, se je naravno pripetila tudi prva nesreča. Vlak je namreč povozil nekega mačka, kteri se je napotil iz New Torka v New Jersey. Ker majfek za porabo novega tunela ni plačal niti centa, se za njegovo smrt ni mnogo ljudi zmenilo. Denarje v staro domovino pošiljamo: sa f 10.36 ............ 60 kron. sa 20.45 ............ 100 kron. sa 40.90 ............ 100 kron. sa 102A0 ............ 600 kron. sa 204.00 ............ 1000 krom. aa 1017.06............ 6000 Je vitata pri tok PoBUsfcve MaSoJa ▼ U. im Finančna umetnica v Pittsburp, Pa. V IMENOVANEM MESTU SE JE ZOPET POJAVILA VET.TKA GOLJUFICA KOT NASLEDNICA CAS-SIE CHAD-WICK. Bivši Carnegiejev drug jej je prepustil svoje premoženje za jeden dolar. 'LASTNICA ZLATIH RUDNIKOV.' Pittsburg, Pa., 15. febr. Le par mesecev je minolo, odkar je umrla znana goljufica in finančna umetnica Cassie Chadwickova v ječi in že se je pojavila v tukajšnjem mestu njena naslednica. Goljufica, ktera je brezdvomno razne ljudi prevalila za več stotisoč dolarjev, se imenuje Mary Cochran in ta je poslovala s svojimi prevarami ravno tako, kakor pokojna Cassie Chad wick. Ona je imela prava in ponarejena priporočila milijonarja Andrew Carnegieja, kakor tudi od bivšega tajnika zaklada Ellis E. Robert sa. člana kongresa Bonrke Cochrana in druzih odličnih ljudi. Med njenimi žrtvami je tudi prejšnji Carnegiejev drug Francis T. F. Lovejoy, kteri je tudi večkratni milijonar. Slednjega je pridobila za to, da jej je prepisal svoje tukajšnje premoženje, ki je vredno najmanj stotisoč dolarjev, za — jedcu dolar. Med drugimi žrtvami premetene go-ljufice sta tudi dva sodnika najviš jega sodišča. Imenovana ženska, katera je običajno nosila črno obleko, se je tu nastanila pred letom dni V krogih milijonarjev je imela veliko poznanje in je živela v največjem razkošju. Njen najboljši prijatelj je bil državni senator Dunlap. Prva njena goljufija je ostala pri krita in radi tega je goljufala dalje, dokler ni prišla do meje. Radi nje nih goljufij je prišla sedaj neka tu kajšnja banka v zadrege. Ako bi pa bila goljufica bolj previdna, bi naj-brže še v nadalje lahko goljufala. Minoli petek je prišla goljufica v neko tukajšnjih bank in je skušala najeti posojilo v znesku $450,000 na akcije neke californijske družbe, koja ima baje zlate rudnike. Ko so jej dejali, da denarja ne more dobiti, predno se vrednostne listine ne pregledajo, je dejala, da je v velikej de-naruej stiski in da na mestu potrebuje $35.00. Ta denar je dobila, toda njeno obnašanje je bilo tako, da so v banki pričeli sumničiti. Ko je zvedela, da so začeli preiskovati njeno zadevo, je nenadoma zginola iz svojega tukajšnjega stanovanja v Oaklandu. Z bivšim Carnegiejevim dragom, Lovejoyem, se je seznanila pred mesecem dni. Temu milijonarju je dejala, da ima mnogo delnic, da bi pa raje imela denar, kterega za sedaj ne more dobiti na delnice. Lovejoy je bil v ravno takem položaju in po daljšem posvetovanju sta se dogovorila, da je izročila imenovanemu mi lijonarju za stotisoč dolarjev delnic in mu dala na vrh tega še jeden dolar kot prvo hipoteko na Lovejoyevo krasno vilo. Naslednji dan je dala vknjižiti hipoteko, dočim je delnice odnesla jednostavno domov. Vsled tega so jo zaprli. Prazgodovinski ostanki. Santiago de Chile, 14. febr. V s livu Talcahuano so izkopali ostanke predpotopne živali imenovane plesio-saurus. Truplo te živali is predsgo-dovinske dobe je bilo 45 čevljev dolgo. Vsestranski cesar VQjon. Nemžki cesar je imel s vojaki prvega gardnega polka v Potsdamu celo uro teoretični pouk. Hudo se je jezil nad vqjaki, ker jim ni bila mana neka preteča in kar niso vedeli, kako ao Bnhansollernei prišli na prestoL Rusija in Avstrija. Balkanske železnice. AVSTRIJSKI MINISTER INO-STRANIH DEL A E H R E N-THAL SKUŠA RUSUO POMIRITI. Muerzzustegski dogovor med Rusijo in Avstrijo je sedaj brez veljave. RUSKA, ŽELEZNICA KROG JUŽNE AVSTRIJE. Pariz, 17. febr. Tukajšnje časopisje naznanja, da se je Avstrija že pričela udajati ruskim zahtevam, vsled kterih. mora opustiti nameravano gradnjo svoje železnice iz Herceg-Bosne v Solun. Imenovani minister je namreč sporočil na pristojno mesto v Rusijo, da se bodo našle kompenzacijo, s kterimi bode mogoče ustanoviti glede Balkana zopet ravnotežje med vlast-mi. Na Dunaju se sicer ta vest zani-kuje, vendar pa ni dvomiti, da bi ne bila resnična. Avstriji se dosedaj še ni posrečilo dognati, se li že vrše med rusko in turško vlado pogajanja glede koncesije za gradnjo ruske železnice, ktera bi spajala srbski del Balkana in ki bi vodila od Donave v Srbiji krog južne Avstrije v Črno Goro k Jadranskem morju. Dunaj, 17. febr. Dasiravno se uradoma zatrjuje, da se bode sporazum med Avstrijo in Rusijo kmalo zopet ustanovil, se razburjenje radi železniških koncesij, ktere dobi Rusija na Balkanu, tukaj še nikakor ni poleglo. Niti v ministerstvu inostranih del, niti v tukajšnjem ruskem nadposlani-štvu ne zanikajo, da je nepremišljeni nastop ministra inostranih del Aeh-renthala v Rusiji vzbudil velikansko ogorčenje. Avstrijska vlada je radi ostrega napadanja od strani francoskega, ruskega, angleškega in italijanskega časopisja postala skrajno občutljiva. Vendar pa dosedaj še neče priznati, da je pogodba, sklenjena med Rusijo in Avstrijo v Miirzzuste-gu, sedaj brez vse veljave, ker Rusija hodi svojim potom. Petrograd, 17. febr. Ker je avstrijski minister inostranih del Aehren-thal izjavil, da namerava Avstrija graditi na Balkanu že večkiat imenovano železnico do Soluna in ker se je tudi iz Nemčije zvedelo, da bode Nemčija ta projekt podpirala, sedaj tukaj izjavljajo, da je dogovor med avstrijskim in ruskim cesaijem v Miirzzustegu sedaj brez vsake veljave. Ker je sedaj Rusija glede po imenovanem dogovoru določenih reform v Turčiji osamljena, tako da mora storiti vse sama brez Avstrije, se ne ve, kaka bode bodočnost z ozirom na Macedonijo. Ruski poslanik v Carigradu, Sinov-jev, je minoli petek dolgo časa kon-feriral s sultanom, kteremu je predložil m pojasnil vse ruske ugovore proti gradnji imenovane avstrijske železnice v Turčiji. Sedaj je že dognano, da Avstrija od sultana ne dobi potrebnih koncesij za gradnjo te železnice. Nadalje je tukajšnja vlada dognala, da je Avstrija poslovala tako, kakor se jej je v Berolinu ukazalo, za kar so jej v Nemčiji obljubili tudi finančno podporo. Vse rusko ljudstvo in časopisje je radi tega na Nemčijo bolj ogorčeno, kakor na Avstrijo, ktera je po njenem prebivalstvu Rusiji ravno tako blizu in tako sorodna, kakor balkainske dežele. Sovraštvo napram Nemčiji in Avstriji je pred vsem opažati zlasti v ruskej vojski, kajti domneva se tudi, da Nemčija hujska Turčijo proti Rusiji in da je radi tega prišlo do dogodkov ob perzijsko-turškej meji Rusija ima sddaj proste roke, tako da zamore izvesti svojo politiko na slavjanskem jugu, kakor se njej poljubi. Na Avstrijo se sedaj ni več zanašati in glavna naloga Rusije je, u-stanoviti novo zvezo evropskih vlasti, kar se jej je skoraj 2e posrečilo. V nadalje bode Anglija neka zaveznica glede slavjanskega juga, in ti dve vlasti bodeta dobili vso podporo od Italije in Francije. Petrograd, 16. febr. Vlada je is isdala vsa potrebne savedbe glede ia-vriitve velikanske voja&e demon- stracije proti Turčiji. V kratkem odpošlje Rusija na turško mejo kompaktno ekspedieijo, ki bode štela 60 tisoč mož. Rusija se pripravlja na vee eventualnosti, to tem bolj, ker Turčija na Armenskem mobilizira. * * * Rusija m o b i 1 i z u j e. Dunaj, 17. febr. Iz Petrograda se poroča, da postaja položaj na Balkanu od dne do dne bolj težaven. Rusija je brezdvomno sklenila svoje zahteve glede Balkana doseči, ako potreba tudi z orožjem. Iz Petrograda se javlja, da je ruska vlada odredila takojšnjo mobilizacijo v vojaških okrajih Kijev in Odesa in zajedno prihaja danes tudi vest, da je črnomorsko rusko vojno brodovje pričelo z mobilizacijo. Ti ruski koraki sicer še ne pomenjajo direktne vojne med Rusijo in Avstrijo, temveč so naperjeni v prvej vrsti proti Turčiji. Rusija se lahko izgovarja, da je prisiljena mobilizovati, ker tudi Turčija na Armenskem mo-bilizuje. Vendar pa vsakdo ve. da Rusija ne mobilizuje radi dogodkov ob perzijskej moji in turške mobilizacije na Armenskem, temveč radi dogodkov na Balkanu, ktere sta provzročili Nemčija in Avstrija, kar je za Rusijo mnogo važneje, neiro t urško-perzi jski spor. Rusija je za trlno sklenila Turčijo prisiliti, da ne da Avstriji aiti najmanjše koncesije. Razne novosti iz inozemstva. ITALIJANSKA CAMORRA JE DOBILA NOVEGA GLAVARJA V OSOBI GAETANd ESPOSITO. Vest o umoru perzijskega šaha Mohamed Ali j a se ne potrjuje. RAZNOTEROSTI. -o-. Neapolj, 16. febr. Ker so v minolem aprilu v New Yorku vjeli glavarja italijanske camorre, Enrico Alfano, kterega so potem izročili Italiji, ja imenovana roparska tajna, družba zgubila svojega vodjo. Sedaj so ee pokrajinski vodje te organizacije zbrali in izvolili svojim glavarjem Gaetana Esposito, ki je znan ina&e pod imenom "U venditore de la neve* ali "prodajalec snega". Esposito je nevaren človek in je šele nedavno prišel iz ječe na otoku Ventotene, kjer so mu ostali kaznjenci dali častno ime "II maestro gran de". Alfano je umoril zakonsko dvojieo Cuceola, ktera je camorro izdala, na kar je bežal v Ameriko. London, 16. febr. Dunajskem poročilu, da je bil perzijski šah nmorjen, se tukaj ne veruje. Tukajšnji perzijski poslanik izjavlja, da nima povoda bati se glede šahove varnosti. Ako bi se pa šahu kaj pripetilo, bi poslaništvo itak dobilo že obvestilo. Pariz, 16. febr. Marokanska b*nk» je sklenila sultanu Abd ul Azisa ▼ Maroku posoditi $500,000, da taka zopet napravi mir in red v svoje j deželi. — .......................r»ir>r»n.-|-i -lujui. kretanje parnikov. Dospeli so: Cassel 15. febr. iz Bremena s 436 potniki. Bosnia 15. febr. iz Hamburga. Baltic 15. febr. iz liverpoola s 723 potniki. Korea 16. febr. iz Libave s 163 potniki. La Bretagne 16. febr. iz Havre s m potniki Etruria 16. febr. iz Liverpoola s 479 potniki. New York 16. febr. iz Soutkawptoae 414 potniki Dospeti fantje: Cedrie is Aleksandrije. Albano is Hkmburga. AKce is Trsta. Byndam is Rotterdam^ Samland is Antwerpa. Prineees Irene la Genov«. Adriatic is liverpoola. ^ "GLAS NARODA" (Slovenic Daily.) Owned and published by the SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (a corporation.) FRANK SAKSER, President. VICTOR V AIJ A V EC, Secretary. LOUIS BESEDIK, Treasurer. Pla-e of Riwincs* of the corporation and addresses of above officers: 1(W Greenwich Street, Borough of Manhattan, New York City, N- Y. Za leto velja list za AmeriSo in Oanado.........$3.00 „ pol leta.........1.50 ,, leto za mesto NeW York . . . 4.O0 i, pol leta zs mesto York . L'.UO ,, , Evropo za vse leto.....4.50 „ ,, ,, pol leta.....2.50 ,, ,, ,, četrt leta .... 1.75 V JEvropo pošiljamo sknnno tri številke. "GLAto NARODA" izhaja vsak dau iz-vzemši nedelj in praznikov. "GLAS NARODA" ("Voice of the People") Issued every 'lay, except Sundays and Holidays. Subscription yearly $3.00. ^Advertisement on agreement. Dopisi brez podpisa in osobnosti se ne natisnejo. |f ' " Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. —^JS Pri spremembi kraja naročnikov prosimo, da se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. Dopisom in pošiljatvainf naredite naslov: ~ ;«GLAS NARODA" 109 Greenwich Street, New York City. Telefon: 1279 Rector. "Remember the Maine!" Minolo soboto je minolo deset let, ko so v Havani, Cuba, spustili v zrak našo vojno ladijo Maine. Kljub temu, da je od tedaj minolo že deset let, sliši se pri nas še vedno tedanji moto: "Remember the Maine!" Vendar pa ta klic danes ni smatrati več kot bojni klic, temveč le kot klic, koji nas spominja na one sinove naše nove domovine, kteri so na ta dan pred desetimi leti dali svoje mlado življenje na oltar domovine. Rane, k t ere so tedaj nastale, so se zacelile in tudi nolze za onimi pokojniki so so osuA'le. Ogorčenje, sovražtvo in osvetoželjnost, ktere so tedaj navdajale naše ljudstvo, so že davno zginole, kajti osveta je dobila svoje in Španci so krvaveli, tako da še sedaj niso preboleli svojih, tedaj dobljenih udarcev. Dasiravno so bile žrtve ^mornarjev nesrečne ladije Maine velike in dasiravno so bile rane hude, oni mornarji niso zastonj žrtvovali svojega življenja, kajti namen, s kterim se je potem naše bro-dovje v onih dnevih napotilo proti Cubi; se je dosegel: Cuba je postala svobodna republika — in vsled tega se danes glasi stari klic povsem drugače, kakor pred desetimi leti, dasiravno vsi vzklikujemo tudi danes: "Remember the Maine!" Klic je tedaj veljal osvobojenju Cube in to se je tudi doseglo. Ta klic je pomenjal svobodo in vsled tega se mu je naše ljudstvo drage volje odzvalo. Ako bi ta klic ne bil namenjen svobodi, bi temu ne bilo tako. Ko je pa vojna končala, oglasil se je pri nas imperij ali zem, kteri je zakone svobode zlorabil, in sicer ne napram Cubi, temveč napram Filipinom. Napačna politika glede Filipinov ni prinesla našemu ljudstvu nikacih blagoslovov, kterih tudi v nadalje ne bode, ker ta politika je v protislovju s pravico in svobodo. Kakor je imenovani klic pred desetimi leti veljal svobodi, tako naj velja tudi sedaj jedino le svobodi, ko vzkliknemo: Remember the Maine! Izjalovitev avstrijskih A načrtov. Minolo soboto smo v "Glasu Naroda" obširneje poročali, da se je položaj na Balkanu vsled prenagle-nosti Avstrije, ki hoče tam graditi novo železnico, popolnoma spremenil, tako da bode v prvej vrsti imela Avstrija od svoje inostrane politike, oziroma neprevidnosti ministra ino-stranih del, Aehrenthala, škodo. — Vsled teh avstrijskih načrtov je sedaj Rusija Avstrijo ostavila, kar velja tudi o Italiji, in Avstrija je ostala popolnoma osamljena, oziroma odvisna od svoje jedine zaveznice Nemčije. V Evropi so vsled tega sedaj nastale dve skupin ji držav, oziroma manjša skupina, ktero tvori Nemčija s svojo vazalko Avstrijo in sku-pinja večine, v kterej je Rusija, Anglija, Francija in Italija. Za bla-mažo Avstrije je odgovorna v prvej ▼rsti Nemčiji, ktera je ostavila stari evropski koncert vlasti, kterih namen j« bil izposlovati v Macedoniji reforme, in" se ni hotela pridružiti skupnim zahtevam velevlasti napram Turčiji. Vsled tega bode morala pred vsem Maeedonija še čakati na reforme mogoče dalj časa, nego bi Lnače, vendar pa nova konstelacija vlasti jamči, da bode sedaj Maeedonija zadobila svobodo preje, nego bi jo, ako bi ostalo na Balkanu pri sta- i rem avstrijskem in nemškem vplivu, koji je sedaj jednim mahom odstranjen. Da je prišlo med Rusijo in Avstrijo do nesoglasja, je pripisati dejstvu, da namerava Avstrija, — kakor smo na tem mestu že razpravljali — na Hal kanu graditi novo železnično zvezo med Herceg-Bosno in Solunom. S tem avstrijskim projektom pa Rusija nikakor ni zadovoljna, kajti Rusiji je pred vsem ležeče na tem, da dobi Carigrad, in to zamore doseči mnogo preje brez avstrijske želez nice. Rusija bode sedaj prekrižala avstrijske načrte, za kterimi se skriva Nemčija, s tem, da bode zahtevala od sultana koncesijo za gradnjo ruske železnice, ki naj bi vodila od Donave v Srbiji naravnost v Dolčinj, oziroma v črnogorsko luko Dolčinj. Kakor hitro se to zgodi, je Avstrija na jugu popolnoma obkoljeua z rusko železnico, medtem ko je tudi Italija v zvezi z Rusijo glede Balkana, l ako da ima Avstrija tudi na svojih zapadnih mejah računiti z mogočnim nasprotnikom. S tem preide kontrola Jadranskega morja popolnoma v ita-lijansko-ruske koristi in Avstriji o-stane le še obrežna likalna trgovina z Dalmacijo. Ruska železnica bode avstrijsko križala in tako onemogočila Avstriji graditi stranske proge na desno in levo, oziroma v Srbijo in k Jadranskemu morju. Kakor se poroča iz Dunaja, so sedaj tam uvideli svojo veliko napako, vsled ktere zamore avstrijski jug v kratkem biti obkoljen z ruskimi in italijanskimi koristi in radi tega skušajo sedaj Rusijo na vse mogoče—načine pomiriti. Se-li bode to posrečilo avstrijskemu ministru inostranih del. ki je prepozno spoznal, da se je prenaglil, je seveda drugo vprašanje, kt ero se mora rešiti v Petrogradu, ne pa na Dunaju, oziroma v Beri >linu. Trgovska pogodba med Srbijo in Avstro-Ogrsko. Belgrad, 29. januarja. <'arinski konflikt med Srbijo in A vst ro-OgršEo. ki je trajal skoraj dve leti in dosti razburjal javnost v obeli državah, je končan. Trgovska pogodba med Srbijo in sosedno monarhijo je že perfektna in sedaj delajo obojestranski delegati samo še na redakciji pogodbe, ki se potem podpiše in predloži avstrijskemu in ogrskemu državnemu zboru ter srbski narodni skupštini v potrdilo. Ta pogodba se znatno razlikuje od one iz leta 1892. Po pogodbi iz leta 1892 je Srbija mogla izvažati v Av-stro-Ogrsko skoraj vso svojo poljedelsko hiperprodukcijo, a ravno tako je Srbija takorekoč vse potrebne industrijske proizvode importirala iz Avstro-Ogrske. Srbski poljedelski produkti so imeli v Avstro-Ogrski neki izjemen, privilegovan položaj, kakor produkti avstro-ogrske industrije v Srbiji. Srbija ne bode mogla več svojih produktov izvažati v Av-stro-Ogrsko v toliki meri kot prej in ravno tako tudi avstro-ogrska industrijska produkcija ne bode več uživala privilegovanega položaja, a ne-kteri industrijski produkti (sladkor itd.) se sploh ne bodo mogli več uvajati v Srbijo. Vse to je posledica agrarne politike Nemčije in ojačenja agrarcev v avstrijskem državnem zboru. Avstro-Ogrska bi želela, da osigura srbski trg avstrijski in ogrski industriji, ali to bi moglo biti edino v slučaju, ko bi dovolila sorazmerne koncesije srbskim poljedelskim proizvodom na svojem trgu. Tega ne pustijo agrarci in vlada je morala s tem računati. Srbija je z novo trgovinsko pogodbo dobila ono, kar je stalno zahtevala: pogodba je sklenjena na principu do ut des, koncesija za koncesijo, pogodba za pogodbo. Tega principa ni upošteval bivši avstro-ogrski minister zunanjih zadev, Oo-luehowski, ki je Srbiji stavil kot pogoj za pogodbo, da ona nabavi topove iz znane Škodove tovarne v Plznu na Češkem. To zahtevo je urbska vlada z vso odločnostjo odbila, ker je stala na stališču, da oboroženje srbske ar-tilerije z novimi topovi ne sme priti v nobeno zvezo s trgovinsko pogodbo z Avstro-Ogrsko. Na tem vprašanju se je vodila dolgotrajna borba, ki jo je srbska vlada pretrgala s tem, da je topove naročila na Francoskem. Potem je padel grof Goluchowsld in na njegovo mesto je prišel baron Aehrenthal, ki je akceptiral Brbsko stališče in potem so se pogajanja nadaljevala, zopet pretrgala in zopet nadaljevala — dokler niso privedla k cilju: k sklepanju pogodbe. In tako je to vprašanje rešena Sieer se bode o novi pogodbi še do-sti pisalo in govorilo, ali v glavnem je ono že odstranjeno z dnevnega reda. Carinski konflikt Srbiji ni škodoval, kar najbolj dokazuje dejstvo, da dunajski listi že zdavnaj o konflikta in o sklepanju trgovinske pogodbe pišejo zelo trezno in resno, in da so že zdavnaj prenehali prorokovati Srbiji ekonomično smrt — vsled konflikta. Srbski izvoz je bil v času carinskega konflikta (v letih 1906 in 1907) večji, kakor v letu 1905, ko je Srbija imela z Avstro-Ogrsko zelo povoljno trgovinsko pogodbo. V času carinskega konflikta je bil znatno reduciran samo eksport živih volov in svinj, ali zato se je znatno pomno žil eksport drugih produktov tako, da je trgovinska bilanca Srbije v 1. 1906 in 1907 (torej v času konflikta) vse-jedno občutno povoljnejša od bilanc prejšnjih let. To so dejstva in ta dejstva so ko-neeno morala odpreti oči tudi mero-dajnim faktorjem v avstro-ogrski monarhiji, ki so konečno sprevideli, da s šikanami v Srbiji ničesar ne dosežejo. S. N—d. Predpisi za naseljence. Nova postava iz leta 1907 in naglavni I davek. (Nadaljevanje.) Sledeče podajemo kopico vprašanj, ktere stavi sodnik onim, ki prosijo za drugi ali državljanski papir. Mogoče je, da sodnik vpraša tudi kaj drozega ali pa vpraša z drugimi besedami j vendar kdor zna na spodaj označena vprašanja odgovoriti, bo prestal izkušnjo z izvrstnim uspehom. Questions: What are the United States 9 Vprašanja: Kaj so Zjedinjene države t Answers: The United States are a federation of fourty-six States and five Territories. The latter are: Alaska, Arizona. New Mexico, District of Columbia, Hawaii. Odgovori: Zjedinjene države so zveza šestinštirideset držav in pet teritorijev. Slednji so: Alaska, Arizona. New Mexico, District of Columbia, Hawaii. Q.: Under what form of Government do we live ? \ pr.: Pod kako vlado živimo? A.: Under a republican form of Government. Odg.: Mi živimo v repuljjiki. Q.: Have we a ruler an emperor, king or prince? V.: Imamo mi vladarja cesarja, kralja ali kneza? A.: No. O.: Ne. Q.: Who is the real ruler in the United States? V.: Kdo pravzaprav je vladar v Zjed. državah? A.: The people. O.: Ljudstvo. A.: Which is the highest law in the United States? V.: Kaj je najvišja postava v Zje-dinjenih državah? A.: The Constitution. O.: Ustava. Q.: What is the Constitution of United States? V.: Kaj je ustava Zjedinjenih držav? A.: It is the fundamental law by which the country is governed. O.: Ona je osnovna postava, po kterej se dežela vlada. Q.: Who made the Constitution? V.: Kdo je naredil ustavo? A.: The deputies of the thirteen original States. O.: Odposlanci 13 prvotnih dri žav. Q.: When was the Constitution of United States made? V.: Kdaj je bila ustava Zjed. držav narejena? A.: On September 17th 1787. O.: 17. septembra 1787. Q.: Where was it made? V.: Kje je bila narejena? A.: In Philadelphia. O.: V Philadelphiji. Q.: Who made the Constitution? V.: Kdo je izdal ustavo? A.: The constitutional convention in 1787, the Congres and the several States accepted it. O.: Ustavni konvent leta 1787, nakar so jo kongres in posamezne države sprejele. Q.: Do you know the names of those States? V.: Kako se imenujejo te države? A.: Yes; they are: Maryland, New Hampshire, Massachusetts, Connecticut, Pennsylvania, Virginia, New Jersey, New York, Delaware, South Carolina, North Carolina, Georgia, Rhode Island. O.: Da; imena se glase: Maryland, New Hamshire, Massachusetts, Connecticut, Pennsylvania, Virginia, New Jersey, New York, Delaware, South Carolina, North Carolina, Georgia, Rhode Island. Q.: How can the Constitution be amended ? V.: Kako se ustava lahko spremeni? A.: Amendmends to the Constitution must be proposed by a two-thirds majority of both Houses of Congress and approved by three quarters of the States. O.: Spremembo ^»tave morajo predlagati dve tretjini obeh hiš kongresa in odobriti tri četrtine držav. Q.: How has the Constitution divided the Government? • V.: Kako je ustava razdelila vlado? A.: In three branches: the legislative branch or the Congress; the executive branch, the President; and the judical branch, the United States Court. O.: V tri dele: postavodajalno ali kongres, izvrševalno oblast predsednika in sodnijsko oblast — zvezina sodišča. Q.: What is the title of the c£ief executive Officer of the United States? V.: Kako se imenuje najvišji u-radnik Zjed. držav? A.: He is called President. O.: Imenuje se predsednik. Q.: Where does he reside ? V.: Kje stanuje predsednik? A.: In Washington, District of Columbia. 0.: V Washingtonu, District of Columbia. Q.: What is the term of office of the President? V.: Na koliko let se z voli predsednik ? A.: Four (4) years. O.: Za štiri leta. Q.: What are his duties? V.: Ktere so njegove dolžnosti? A.: He shall see that the laws are properly executed; he shall, when necessary, convene both Houses of Congress or either of them on extraordinary occasions. O.: Gledati mora, da se postave natančno spolnujejo; ob izyanrednih prilikah skliče obe zbornici kongresa, ali eno izmed njih. Q.: What power has the President ? V.: Ktero oblast ima predsednik? A.: He can veto the laws made by Congress; he has the power of granting pardon for offenses against United States; he can — with the consent of the Senate — make treaties with other nations and can appoint all officers of the United States. He is also commander en chief of the army and navy. O.: Zoper postave senata lahko reče veto; ima pravico pomiloščenja zločincev, ki so se pregrešili proti Zjed. državam; s senatovim dovoljenjem lahko dela pogodbe z drugimi narodi in imenuje vse uradnike Zjed. držav. Ob jed nem je vrhovni zapo-vednik vojske in mornarice. (Dalje prihodnjič.) Šepec in Kepec. Smešna zgodba. (Nadaljevanje.) In zopet si stojita v sodniji nasproti Hotimir Kepec in Marta Še-pec in razpravlja se važno dvojno vprašanje: Ali je Marta Šepec dolžna plačati za zginolega škarjevca, ali mora Hotimir Kepec plačati za od-striženi konec repa Martinega mop-sa? Zadnje vprašanje se je razdelilo še v več važnih podvprašanj. Prvič količina poškodbe in koliko je mops manj vreden, ko ne more več celega repa zavihati v kolobar. Nadalje: ali se je Hotimir Kepec, ko je razstavil žive jastoge brez nadzorstva, pregrešil proti postavi, ki prepoveduje popadljive, divje in krvoločne zveri puščati na prostem. Vprašanje je bilo zelo zamotano, ker naravoslovje rake in jastoge ne prišteva h krvoločnim zverem. Marta Šepec pa predlaga, da se vpraša kakega izvedenca v zoologiji. Sodnik se sicer ne strinja z njo, na vrsto pa pride vprašanje: Kdo je bil napadalec? Škarjevec ali mops? "Mops", trdi Hotimir Kepec. "Jastog", zatrjuje Marta Šepec. Priseči pa ne more nikdo, če je bil kriv mops ali jastog. Obravnava se konča brezuspešno; napove se na-daljni termin, ki je bil pa določen na negotovi čas, ker so se pričele sodnjiske počitnice. Medtem je v poletni vročini vedno bolj naraščalo sovraštvo in Kepec je vselej zaklel, ko je slišal ime Marte In le prevečkrat mu je donelo na ušesa. Obravnava pzed sodnijo je zabava celega Račjega dola, in ko se prikaže zvečer kot stalen gost v gostilni, je prvo vpraianje: "No, kaj dela mopselj ? Kaj počne troja ljuba soseda? Da, da, kar se ljubi, se tepe in stara ljubezen ne zarjovi.'' "Grom in strela da bi vas!" kolne Hotimir Kepec, ko pride nekoč sit večnega klepetanja ves razjarjen iz krčme. "Tej bobniči in njeni pasji mrcini bi zavil vrat! In če pomislim, da bom moral za njeno tožare-nje plačati še več stroškov, bi kar zbesnel od jeze. Še bolj pa zakolne, ko nekoč opazi, kako Tine skrive pozdravi Anico. Kaj, za to potuhnjenko skrivaj gledaš, gotovo še laziš za njo? Fant. fant, rečem ti samo: ne jezi me nikdar več s takim pogledom!" "Tako ne gre dalje", reče Tine nekega dne Anici, ko sta se po daljnem času zopet sešla na znanem prostoru. - "Ne, ne bo šlo naprej", pritrdi Anica, "in ne vem, kaj se bo še iz tega izcimilo. Komaj se upam še iz hiše, samega strahu, da me teta ne opazi. Zapodila bi me na mestu — in kam naj se obrnem? Oženiti me tudi ne moreš, ker ti oče ne pusti." "Ne, pri moji plači sedaj še ne moreva živeti", reče Tine in gleda strme pred-se. Konečno se pa domisli: "Sprijazniti se morata oba-dva, in to je najina naloga." Anica pa strese z glavo, da ji sko-ro pade z vrata. "Sprijazniti —*fo se nama ne posreči celo življenje. In tudi če bi hotel tvoj oči, naša teta je nespravljiva. Njeno sovražtvo—" "Sovražtvo v ljubezen se je spremenilo, / Naj si še tako zastarano bilo", zapoje Tine in okoli ustnic se mu pojavi smeh, ki je pričal, da mu je znana nekdanja ljubezen Kepeca in Marte Šepec. In naenkrat se razveseli, kot bi prejel višje razodenje. "Oženita naj se stara, to bi pomagalo. kaj ne? Potem bi tudi najine ljubezni nihče ne oviral." "Tine — Tine!" Tine jo poljubi na usta. "Čakaj, da si premislim, potem že dobiš svojo nalogo. Toda za to je treba večkratnega sestanka. Teta mora ven iz Ra«' jedola, in kako se bode to doseglo, tudi izmodrajem." Anica sedi z odprtimi ustmi in posluša. Teta in njen smrtni sovražnik da bi se ljubila — skoro pregrešna se ji je zdela taka misel. "Ne, ne, k temu ne pomagam. To je nekaj nemogočega. In da bi se samo šalil s teto, tudi ne dopustim." "Kdo se misli šaliti ? Stvar je zelo resna", zatrjuje Tine. "In ee to doseževa, komu je potem bolje ustreženo kot nama?" Anica globoko zdahne. Nekaj groznega se ji zdi, kar Tine zahteva od nje in domov pride še bolj pobita in žalostna. Tudi teta sedi nekako zamišljena na svojem stolu; ko vstopi Anica, ji reče: "Stopi sem,. Anica! Vsedi se poleg mene, ker moram govoriti s teboj!" Deklico strese groza. Za božjo voljo, kaj to pomeni ?.s Trepeta je po celem telesu se vsede poleg tete. Teta začne: "Pri meni je bil gospod sodnji zapisnikar in mi je nekaj sporočil.'' Zapisnikar — morda je zvedel za njeno skrivnost in šklepetal teti? _ Anica postane Čisto bleda. Teta pa nadaljuje: "Menda veš, kaj mislim, ker vsaka mlada stvar takoj zapazi, če jo kdo ljubi." Od Aničinega srca se odvali kot skala. Ne gre se za Tineta, ampak za druzega. Nitrofon Klestenjak je oni čj^-ek, ki jo ljubi. Veselo se ji razjasni lice, ker ni bila izdana njena skrivnost. Teta, ki je njen izraz na obrazu napačno tolmačila, pa nadaljuje: "Lahko rečeš, da si srečna. Lep, izobražen mož, z dobro službo. Meni je pray, če se svatba kmalo vrši, potem imam vsaj možko obrambo m pomoč.1' Anica pa poskoči z obema nogama. "Svatba? Jaz na svatbo s tem puste-žem, s tem skrivačem in potuhnjen-cem? Nikdar, in naj bom stara tisoč let!" Popolnoma nepričakovano zadene teto ta izbruh Aničine jeze, ker ji je z jednim mahom uničil vse sanje pri-hodnjosti. Nekaj časa strmi v stric-nico in na njenem obrazu se začne zbirati nevihta. "Kaj pa to pomeni? Sama sem večkrat opazila, kako rada z njim občuješ in sama si ga nape-ljavala v ljubezen. Pomisli le na ples l Kaj se je pripetilo, da ga zdaj zavračaš? Da pri tebi ni vse v redu, sem opazila že zdavnaj, vendar sem mislila, da gledaS za Nitrofonom. Če pa ta ni, mora biti kdo drugi. In kdo je ta drugi,, mi povej pri tej priči I" Zapovedajoče, grozeče je stala A-nici nasproti, kteri je začelo srce zopet z vso silo biti. "Priznaj resnico! Zaljubila si se v nekoga druzega!" "Ne P hoče zaklicati Anica in sa-' tajiti svojo ljubezen. Vendar naenkrat zmaje z glavico in reče odločno: "Da, ljubim dmgega." » Slovensko katoliško podp. društvo svete Barbare "O iSQedlnJene države Severno Amerike. Sedež: Forest City, Pa. inodneai. Januarja I903 v državi PennsylvanlH, -O—O- ODBORNTKI: Predsednik: ALOJZIJ ZAVERL, P. 0. Box 374, Forest City, Pa. Podpredsednik: MARTIN OBE RŽ AN. Box 51, West Mineral,'Kan«. L tajnik: IVAN TELBAN, Box 607, Forest City, Pa. H. tajnik: ANTON OŠTIR, 1143 E. 60th St., Cleveland, Ohio. Blagajnik: MARTIN MTJHIČ, P. O. Box 537, Forest City, Pa. NADZORNIKI: MARTIN GERČMAN, predsednik nadzornega odbora, Forest City, P* KAROL ZA Tj AR, L nadzornik, P. O. Box 547, Forest City, P*. FRAN KNAFELJC, n. nadzornik, 909 Braddock Avenue, Brad. dock, Pa. FRAN ŠUNK, IIL nadzornik, 50 Mill St., Luzerne, Pa. POROTNI IN PRIZIVNI ODBOR: PAVEL OBREGAR, predsednik porotnega odbora, Weir, KVn-JOSIP PETERNEL, L porotnik, P. O. Box 95, Willock, Pa. IVAN TORNIČ, H. porotnik, P. O. Box 622, Forest City, Pa. Dopisi naj se pošiljajo L tajniku: Ivan Telban, P. O. Box 607, Forest City, Pa. Društveno glasilo je "GLAS NARODA'*. Teta se zgane, kot bi hotela zagrabiti nevidnega lopova. "Kdo je?" "Tega ne povem." "Povej, in sieer takoj!" "No. no povem", reče Anica, ki jo je sedaj že minil strah, ko je priznala svojo ljubezen in ta jen je ni več smatrala za dovoljeno, temveč tudi za svojo dolžnost. "In če ti tudi povem njegovo ime, teta, saj ga ne poznaš. On ni domačin in nikdar ne boš zvedela njenega imena. Nihče na svetu ne bo zvedel zanj." "Le lagaj. za tvoje zvijače že zvem. Kakšna skrivna ljubezen je to? In-Jije se shajaš z njim? Od danes naprej ne smeš sama čez prag moje hiše!'' Anica povzdigne svoje poredne oči proti nebu in na/edi obraz kot bi bila najbolj nedolžni angeljček. "Nikjer se ne shajam z njim. On je daleč, daleč. Pravzaprav ni on, le jaz — jaz —" LTmolkne in si z rokami zakrije obraz. Ne, laži, da jo Tine ne ljubi, ni mogla izreči. (Dalje Tmh.) POZOR ROJAKI! ROJAKOM NA ZNANJE. Iz Slovenskega smo dobili še nekoliko Pratik, s kterimi poslužimo lahko onim rojakom, kteri jih dosedaj ie niso naročili. VALVAZOR v nsnje vezan, skoraj nov, je na prodaj. Več pove Upravništvo "Glasa Naroda*'. LEPA PRILIKA za Slovenca, kteri želi prevzeti fino urejeno KROJAŠKO DELAVNICO. Odda se radi smrti do 1. marca prav po nizki ceni in je edina slovenska krojaška obrt med tisoč Slovencev. Več pove Upravništvo "Glasa Naroda''. (4x, 15, 17, 20, 24 feb) Iščem mojega brata JURIJ KRAŠO-VEC. V Ameriko je prišel pred 12. leti, in sicer v Leadville, Colo., odkoder je šel pred dvemi leti v Pittsburg, Pa. Kdor izmed rojakov ve za njegov naslov, prosim, naj mi ga naznani. — John Krašo-vec, Box 124, Breckenridge, Colo (15-18—2) t Iščem brata JOSIPA ŠAJN. Doma je iz Knežaka pri Št. Petru, Notranjsko. Pred 6. meseci je oil v West Virginiji. Za njegov naslov bi rad zvedel in prosim cenj. rojake, če kdo ve, da mi naznani. John Šajn, P. O. Box 362, Canons-burg, Pa. (15-17—2) Kje je moj brat JAKOB REPAR ? Pred enim letom bival je v Grand, Indiana Co., Pa. Kdor izmed rojakov ve zanj, naj mi blagovoli 1 naznaniti njegov naslov. — Frank Repar, P. O. Box 214, Dunlo, Cam-brfa Co., Pa. (15-19—2) Kje je FRAN SIVCt Doma je iz Rovt 5t. 9. Star je 26 let. Bival je v Conemaugh, Pa. Za njegov naslov bi rad zvedel brat Jacob Sive, 49 German St., Little Falls, N. Y. „ (15-20—2) ROJAKI, NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI IN NAJCENEJŠI DNEVNIKI Kje je zgoraj naslikani FRAN KUR-NIK? Doma je iz Loga pri Sevnici, Dolenjsko. Pred 10. meseci je bival v Milwaukee, Wis., in ne vem, kam je izginil. Za njego naslov bi rada zvedela njegova žena. Kdor izmed rojakov ve, naj ga mi blagovoli naznaniti. — Mrs. Frances Kurnik, Box 3, Ewalt Station, Allegheny City, Pa. (11-17—2) 90J (f Na vse bolne ^ § Slovence v Ameriki! i ZASTONJ!!! M ZASTONJ!!! ZASTONJ!!! ZASTONJ 0! Predno se Vi kje do kakega zdravnika ali zd ravilnega zavoda obrnete, pišite na nas in nam povejte, na kateri bolezni trpite. Mi V am pošljemo praktično ilustro^a-no knjigo, kjer je VaSa bolezen opisana, katera se imenuje Spoznajmo se" Ravno tako pošljemo vsakemu ki na tajni bolezni trpi, veliko knjigo "Venus in Njegovi Grehi" ZASTONJ. Te knjige se pošiljajo samo tistim, kateri so bolni, zdravi ljudje iste ne dobijo. Pri nas imate čisto vednostno in pošteno občevanje. Mi nismo zdravilni zavod, ampak na nas obrnjene osebe so po celi Europi najboljše znanimi "Zdravilnimi Sredstvi OROSI " zdravljene. /jjffijffi^^^^^P^^^P* Pišite še danes rffl/^^^^^^^^ na nas v Vašem maternem jeziku i* j/J pošljite pismo na AKADEMICNO ZDRAVNIŠKO DRUŠTVO Dr. ROOF, specijalist za spolne bolezni. Dr. KNIGHT, specijalist za notranje bolezni. Dr. SPILLINGER, specijalist za diagnostiko. i. America Europe Co. 2128 Broadway NEW YORK. Jugoslovanska ^ InkorporiraoA dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota. Sedež v ELY/MINNESOTA. . - >..... URADNIKI: Predsednik: Fran Med oš, »478 Ewing Avenue, So. Chicago, 111. Podpredsednik: Jakob Zabukovee, 4824 Blackberry Street, Pitta- box«, Pa- Glavni tajnik: Jurij L. Brožič, Box 424, Ely, Minn. Pomožni tajnik: Maks Kržišnik, L. Box 383, Rock Springs, Wyo. Blagajnik: Ivan Govže, Box 105, Ely, Minn. NADZORNIKI: Ivan Germ, predsednik nadsoirnega odbora, Box 57, Braddock, Pa Alojzij Virant, nadzornik, Cor. 10th Avenue & Globe Street, S. i Cjcxrain, Ohio. Ivan Primožič, HL nadzornik, Box 641, Eveleth, Minn. POROTNI ODBOR: Mihael Klobučar, predsednik porotnega odbora, 115, 7th Sttreet, Calumet, Mich. * "'faJSž^fc 1 Ivan Kerži&nik, IL nadzornik, Box 133, Burdine, Pa. Janez N. Gosar, m. porotnik, 719 High Street, W. Hoboken, N. J. Vrhovni zdravnik: Dr. Martin J. Ivec, 711 North Chicago Street, Joliet, HL Krajevna dmitva naj blagovolijo pošiljati vse dopise, premembe u-Vv in druge listine na glavnega tajnika: George L. Brorieh, Box 424, 40y, Minn., po svojem tajniku in »obenem drugem. Denarne poiiljatve naj pobijajo krajevna »ene svote svoje smrtnine nikomur drugemu, kakor svojim sorodnikom ali tistim, ki so odvisni od njega zaslužka. Voliti kaj društvu, ali za druire postranske namene, je nepostavno. 4. Tu ii pri izplačevanju smrtnine od strani nekterih zastopnikov je doka; nepravilnost L Vsaka smrtnina sc ima izplačati od zastopnika, kakor hitro mu je mogoče. Ako nima naslovov od dedičev, ima tak denar naložiti na banko na svoje. pred:-ednika in tajnika društva ime, ter to poročati društvu. Pri vsakem izplačilu smrtnine se mora pražiti, da se mu vrne pravilno podpisani certifikat, ki je kot pobotnica za izplačano smrtnino. Ako je več dedičev kakor eden, tedaj se mora izposlovati originalna pobotnica od vsaeega posebej, in ako stanujejo dediči v starem kraju, tedaj se mora v odsotnost: pobotnice, dodati uradno potrdilo take pošiljatve od tvrdke, pri kterej je bil denar poslan dediču. Ako so dediči mladoletni, se ima paziti, da se dobe postavni varuhi takega imetja in od teh se mora dobiti pobotnica. Vse te originalne pobotnice se potem morajo priložiti k certifikatu in poslati v glavni urad Jednote. Pazite toraj, da se bode v tem pravilno postopalo. Vsi zastopniki, ki še sedaj niso poslali certifikatov niti drugih pobotnie za prejete smrtnine, naj to nemudoma store, ker je to važno. — 5. Veliko je še društev, ki se obračajo na glavnega tajnika za naj manjše društvene potrebščine. V-em tem naznanjam, da Jednota ne preskrbuje svojim društvom drugih listin in knjig, kakor ktere so zaznamovane v naročilni kartici, ktere sem nedavno razposlal na društva; vsako društvo, ktero želi imeti kaj druzih društvenih reči, si ima to samo naročiti. Za tiskovine se naj obrnejo na tvrdko Frank Sakser Co. v New Yorku, in za društvene znake in regal i je pa na Mr. John N. Gosarja, kteri ima oglas v slovenskih listih in kteri je član naše Jednote, ter gotovo vsakemu rad postreže. 6. Nadalje prosim vse uradnike društev, da bi mi vse društvene zadeve poročali edino le uradnim potom in po svojih uradnikih, ki so izvoljeni v to svrho. Glavni tajnik Jednote se nikakor ne more, in se tudi ne bode oziraj na poročila, ki pridejo od neopravičenih oseb, dasi rad us tre že vsakemu; vendar dajati pojasnila in pravila tolmačiti vsakemu posamezniku, je nemogoče in tudi ni dolžnost tajnikova. Pravila Jednote so te dni prišla v roke članov in ta so, upam, dovolj jasna vsakemu; ako pa želi kdo kaj več rvedeti, naj to stori uradnim potom svojega društva. 7. Vse tajnike prosim, da si shranijo to navodilo v svojih knjigah, kakor tudi vsa drags navodila in pojasnila, ktera pridejo iz glavnega urada tekom časa, da ae jih tako lahko poslužujejo oni in njih nasledniki v slučaju potrebe. Z bratskim pozdravom GEO. L. BROZICH, glavni tajnik. PRESTOPTT.T Od društva sv. Janeza Krstnika št. 37 v Clevelandu, Ohio, k društvu Zvon št. 70 v Chiesgu, IIL, 22. jan.: Josip Bogulin rojen 1855 cert. 2670 L razred. Prvo društvo šteje 185, drugo 52 udov. Od društva sv. Štefana št. 58 v Bear Creeku, Mont., k društvu sv. Barbare št. 47 v Aspenu, Colo., 12. jan.: Fran Krašovec rojen 1873 cert. 6335 I. razred. Prvo društvo šteje 52, drugo 114 udov. Od društva sv. Štefana št. 26 v Pittsburgu, Pa., k društvu sv. Barbare št. 33 v Trestle, Pa.? 12. jan.: Josip Škrlj rojen 1882 cert. 3987 I. razred. Prvo društvo šteje 74, drugo 147 udov. Od društva sv. Alojzija št. 31 v Braddoeku,-Pa., k društvu Marija Pomagaj št. 42 v Pueblu, Colo., 20. jan.: Alojzij Erjavec rojen 1891 eert. 7254 I. razred. Prvo društvo šteje 224, drugo 75 udov. Od društva sv. Jožefa št. 21 v Denverju, Colo., k društvu Marija Pomagaj št. 42 v Pueblu, Colo., 16. jan.: Anton Sever rojen 1884 cert. 4829 II. razred. Prvo društvo šteje 108, drugo 15 udov. Od društva sv. Martina št. 44 v Barbertonu, Ohio, k društvu sv. Jožefa št. 67 v Yale, Kansas, 20. jan.: Josip Smuk rojen 1878 cert. 2496 T razred. Prvo društvo šteje 22, drugo 22 udov. Od društva sv. Alojzija 31 v Braddoeku, Pa., k društvu Marija Pomagaj št. 42 v Pueblu, Colo., 20. jan.: Josip Erjavec rojen 1887 cert. 3371 I. razred. Prvo društvo šteje 225, drugo 74 udov. Od društva sv. Jožefa št. 17 v Aldridge. Mont., k društvu sv. Štefana št. 58 v Bear Creeku, Mont.. 25. jan.: Uršula Janškovič rojena 1865 cert. 1288. Prvo društvo šteje 139, drugo 11 članic. Od društva sv. Cirila in Metoda št. 16 v Johnstownu, Pa., k društvu sv. Alojzija št. 36 v Conemaugb, Pa., 19. jan.: Marija Spendal rojena 1871 cert. 1252. Prvo društvo šteje 62, drugo 53 članic. Od društva sv. Alojzija št. 36 v Conemaugh. Pa., k društvu sv. Cirila in Metoda št. 16 v Johnstownu, Pa., 19. jan.: Martin Zaman cert. 7402 I. razred. Prvo društvo šteje 193, drugo 137 udov. JURIJ L. BROŽIČ, glavni tajnik. Drobnosti. KRANJSKE NOVICE. Kazenske obravnave pred deželnim sodiščem v Ljubljani. Zrel ptiček. Janez Bakovnik, delavec v Predosljih, je bil zaradi tatvine že opetovano kaznovan. V Zapužah je naprosil Jožefa Samejo, naj mu posodi za nekaj časa uro z verižico, ktere ni nikoli več nazaj odrajtal. Po gostilnah je delal razne sleparske dolgove, kterih ni plačal. V Begunjah je nagovarjal mesarico Uršo Bukovnik, naj v knjižico, na ktero so jemali delavci od nje meso, 5 K več pripiše, denar pa njemu izroči, česar pa ta ni storila. Ker ni imel svoje delavske knjižice, vzel jo je svoji sestri in jo prenaredil na svoje ime. Obsojen je bil na štiri mesece ostrega zapora. Nepoboljšljiv vlačugar. A* Cerknici je dne 9. jan. orožnik prijel Franceta Majerja iz Rafolč, kteri je od hiše do hiše beračil. Na orožni-kovo zahtevo, naj se legitimira, kdo in odkod da je, mu je odgovoril, da je ruski begun, politični agent in anarhist. Ko ga je orožnik aretiral, mu je Majer rekel: "Vi ste preneumni, da bi me učili predpisov, zato pa, ker ste me aretirali, dobili boste s plehom okovano zlato kolajno." Dognalo se je dalje, da je v Lokvah na Hrvat- Svojega pastorka je ustrelil. Pred celjskimi porotniki je bil 531etni posestnik Janez Zelič iz Voduč v Smar-•s-kem okraju obtožen, da je ustrelil svojega pastorka Matijo Žveglerja. Ustreljeni je bil izvenzakonski sin njegove žene. Ker je mož grdo ravnal z ženo, hotel je Žvegler odpeljati mater s seboj v Ljubno, kjer je bil rudar. To pa je moža. tako jezilo, da je šel s puško za njima ter pastorka ustrelil. Zelič je bil obsojen le na 10 mesecev ječe. KOROŠKE NOVICE. Vrat si je prerezal z britvijo dne 27. jan. v Špitalu ob Dravi davčni asistent Janžič. Bil je vesten uradnik ter se domneva, da je ta čin izvršil v zmedenosti. Povožen je bil od sani šolski učenec Prigel iz Vetrinja. Sani so mu zdrobile levo nogo. tako da so mu jo morali v celovški bolnišnici odrezati. \ v BALKANSKE NOVICE. Politika nove bolgarske vlade. Novi l>olgarski ministerski predsednik Ma-linov izjavlja, da zavzema v macedon-skem vprašanju korektno in lojalno stališče. Z močno roko hoče nastopiti proti macedonskim teroristom. V notranji politiki hoče čuvati z močno roko avtoriteto in vladati v naprednem smislu. POZOR SLOVENCI IN HRVATI. Podpisani priporočam vsem potujočim rojakom v Chicagi, Tli., in okolici svoj dobro urejeni j —: SALOON. Na razpolago imam tudi lepo kegljišče. Točim vedno sveže in dobro Seip pivo, j ako dobro domače vino, razne likerje ter prodajam fine smot-ke. Postrežba solidna. Prodajam tudi im preskrbujem pa-robrodne listke za vse prekomorske Črte po izvirnih cenah. Pošiljam denarje v staro domovino zanesljivim potom po dnevnem kurzu. V svesi sem s banko Frank Sakser V New Yorku. Svoji k svojim! Z velespoštovanjem JOSIP KOMPARE, 8908 Greenbay Ave., So. Chicago,-HI skem vzel zidarskemu mojstru Petru RAZNOTEROSTI Maruzziju, pri kterem je delal, oble- 1 ke in perila v vrednosti 40 K 30 h, ' in krivi governer. Nadškof v kremarieo Marijo Bolf istotam je pa Podolju v Rusiji je bil do-bil pismo, v opeharil za 33 kg sira. Obsojen je bil kterem se mu naznanja, da pridejo na osem mesecev težke ječe, po pre- j flani anarhističnega odseka k njemu stani kazni bo pa oddan v prisilno de- ' P° 40,000 rubljev, ktere naj pripravi lavnico. določeni uri. Škof je naznanil to Umrl je v Spod. Gorjah 'pri Mozlu' j P°lieiJb ktera je uredila vse potrebne 84 let stari Miha Šoklič, stari bojev- j varnostne priprave. Potem je došlo nik pod Radeekijem, kteri se je kot j §kofa poročilo, da pride tudi governer kirazir udeležil vojsk v letu 1848 na j s pomočniki, da zajamejo anarhistič-Laškem. 1. 1849 pa na Ogrskem. Žive j ne lopove. Pripeljal se je res na ele pa še Radeckijevi veterani: na Bledu dobroznani sedlar "Tinček" — Val. Rozman — še čil in zdrav; v Gorjah pa živi Gregor Poklukar, rojen na Pokluki, kteri rad pripoveduje, da je kot fant poznal pred leti v Celovcu umrlega majorja Blaža Žemva "Fi-govčovega" iz Pokluke, očeta sedanjega brigadirja v Trstu, generalnega majorja Bias v. Schemva, in na Tirolskem živečega podmaršala Hans v. Schemva, ktera sta oba imela prete-čeno poletje pri velikih cesarskih vajah na Koroškem višja poveljstva. Tatvina. Kleparski pomočnik Pie-lich je v Cerknici hotelirju Zumrn razbil 60 sifonskih steklenic in vzel iz njih cinkove sesalke, vredne 120 K, gostilničarju Jurci pa pri 20 steklenicah storil ravnotako. Zdaj se že pokori v preiskovalnem zaporu. Uboj. Dne 24. jan. je zabodel 43-letni mlinar Anton Krumar posestni-kovega sina Ivana Marolta iz Sv. Križa na Dolenjskem, kteri je vsled sunka umrl. Krumar je neznano kam pobegnil. Antimon je našel na svojem posestvu v Zabavi posestnik Andrej Zupančič iz Kolovrata. Dognalo se je; da ima ruda 40 odstotkov čistega an-timona. ŠTAJERSKE NOVICE. / Kamen je priletel v usta v Gorici pri Ptuju Francu Soriju, ko je nastal med fanti pretep in je nasprotna stranka jela metati kamenje. Ker se ni dalo dognati, kdo ga je vrgel, sedelo je pred mariborskim sodiščem devet fantov na zatožni klopi, obsojena sta pa bila le dva in sicer Jakob Bratuša na dva meseca, Franc Kranj-čič pa na 14 dni. Ljubezniv mož in zet. Jožef Potrč v Pobrežu pri Mariboru je pravi divjak v svoji družini. Pred kratkim je tasta, 701etnega bolnega moža tako pretepel, da je bil revež ves omamljen. Ko je prihitela žena očetu na pomoč, udaril jo je s stolom, da se. je ta ves razletel, nato jo pa vlekel zs lase in hodil po njej, da jo je poškodoval. Obsojen je bil za te ljubeznivosti na dva meaeea ječe. gantnih saneh ter šel k škofu s svojim spremstvom. Čez čas je prišel od nje-ira in se lepo odpeljal. Poveljnik policije je nato stopil k škofu, kterega je našel zvezanega, istotako tajnika in sluge. "Governer" je pobral 56 tisoč rubljev denarja in dragocenostij za 12,000 rubljev. 57 milijonov za avstrijsko vojno •mornarico. Dunaj, 28. jan. V morna-riČnem odseku je danes utemeljeval admiral Montecuccoli proračun. Lani je znašal proračun 45 milijonov, letos pa 57 milijonov kron. Opozarjal je na splošno podraženje materijala, tako da velja seda vojna ladija, ki je veljala poprej 27 milijonov, že 30 milijonov kron. Za prihodnja tri leta se zviša kvota za nove in nadomestne gradbe. Odsek je sprejel ves proračun v splošnem in v podrobnostih brez spremembe. Tri ženske gorele. V Berolinu so zgorele dne 29| jan. tri ženske. Ena je zgorela, ker se je vnel špirit, ko je kuhala kavo, dve sta pa zgoreli v Špandavu. Eni se je prekucnila svetilka, ki je zažgala posteljo, drugi se je pa vnela obleka, ker se je grela preveč blizu peči. ....I ......----- | |nrinnjL(u POZIV. Vsi oni, kteri mi kaj dolgujejo, kakor tudi oni, kterim jaz kaj dolgu-jem, naj se v 14. dneh oglasijo, če ne, pokažem jih naslikane brez fotografije. Joseph Matiašič (iz Rakovca), 8906 Greenbay Ave., So. Chicago, HI. (11-17—2) » NAZNANILO. Rojakom Slovencem in Hrvatom, j stanujočim v Spokane, Wash., kakor j tudi semkaj potujočim priporočava > edino slovensko gostilno | THE ELECTRIC HOTEL, 0418 Monroe St., Spokane, Wash.,' kjer imava na razpolago čez 40 sob,! slovensko kuhinjo in board. Vsakdo bode skrbno postrežen. Za obilen obisk se priporočava John Novljan in Peter Omejc, lastnika. (10x 3x n ted) Pozor Rojaki! Novoiznaj deno garantirano mazilo za plešaste in golobradce, od katerega v 6 tednih lepi lasje, brki in brada popolnoma zrastejo, cena $2.50! Potne noge, kurje očesa, bradovicc in ozeblino Vam v 3 dneh popolnoma ozdravim za 75c., da le to resnica sc jamči $500. Pri na-ročbi blagovolite denarje po Post Money Order pošiljati. Jakob Wahcic, F>. O. Box 69 CLEVELAND, OHIO. JOHN VENZIJL, 1017 E. 62nd Street, N. E„ Cleveland. Oblo I izdelovalec kranjskih in nemških^ HARMONIK. Delo napravim na zahtevanie naročnikov. Cene so primerno nizke, a delo trpefno in dobro. Tri vrstni od $22 do $45. PloSče so iz najboljšega cinka. Iz-delujem tudi plošče iz aluminija, nikelja. ali medenine. Cena trivrstnim le od $45 do $80. ' Tukaj živečim bratom Slovencem in Hrvatom, kakor potujočim rojakom, priporočam svojo moderno gostilno, pod imenom "Narodni Hotel,"na 709 Broad St., eden največjih hotelov v mestu. _ Na čepu imam vedno sveže pivo, najboljše vrste whiskey, kakor naravnega doma napravljenega vina in dobre smodke. Na razpolago imam čez 25 urejenih sob za prenočitev. — Vzamem tudi rojake na stanovanje. — Evropejska kuhinja 1 Za obilen poset se priporočam udani Božo Gojsovlč, Johastovo, Pa. Rojaki Slovenci! NAROČAJTE IN ČITAJTE NOVO OBŠIRNO KNJIGO. se zastou j razdeli med Slovence. "ZDRAVJE" Katero je izdal prvi, najstarejši in najzanesljivejši zdravniški zavod. / The COLLINS N. Y. MEDICAL INSTITUTE Ta knjiga je najzanesljivejši svetovalec za moža in ženo, za deklico, in mladeniča ! Iz nje bode-te razvideli, da je zdravnik COLLINS N. Y. MEDICAL INSITUTA edini, kateremu je natanko znana sestava človeškega telesa radi tega zomore najuspešneje in v najkrajšem času ozdraviti vsako bolezen, bodisi akutna ali zastarela (kronična). Dokaz temu so mnogobrojna zahvalna pisma in slike katera lahko čitate v časopisih. Knjiga je napisana v slovenskem jeziku na jako razumljiv način ter obsega preko 16o strani z mnogimi slikami. Dobi jo vsaki Zastonj, ako pismu priloži nekoliko znamk za poštnino. Ko prečitate to knjigo, Vam bode lahko uganiti, kam se Vam je v slučaju u bolezni ako hočete-v kratkem zadobiti preljubo zdravje, sedaj ko razni novo ustanovljeni zdravniški zavodi in kompanije rojake na vse mogoče načine vobijo in se hvalijo, samo, da izvabijo iz njih težko prisluženi denar. Zatoraj rojaki, ako ste bolni ter Vam je treba zdravniške pomoči, pišite po to knjigo ali takoj natanko opišite svojo bolezen ter vsa pisma naslavljajte na ta naslov: rp-pq--prt COLLINS Y. N. MEDICAL INSTITUTE 140 West 34. Sir. NEW YORK, N. Y. Zdravju najprimernejša, pijača je LBISY R1 V O <#»«3* ktero je varjeno iz najboljšega iirportiranega češkega br:ela. I r-d' tf« r. naj n'kdo re zamudi poskusiti ga v svejo lastno kcrisl, kakor tudi v korist svoje družine, svojih prijateljev !n drugih. pi-vo ie najbolj priljubljeno ter se dobi v vseh bo'j§ih gostilnah. Vse podrobnosti zvesie pri Geo. Travnikar-ju 61C-2 fiL Clair Ave. N.fci. kteri Vam dragevclje vse pojasni, THE ISAAC LEISY- BREWING COMPANY CLEVELAND, O. A V ST RO - A M E RIK A N S K A~ CRTA (preje bratje Cosulich.) ->/<§ NajprvpravnejSa in najcenejša parobrodna črta za Slovence in Hrvate, sv^ t L "v m m w^p Pozor rojaki! Naravno in fino Concord prodajam galon po 50 centov. Za obilo naroČil *e priporočam, ter vsakteremu zagotavljam dobro postrežbo. Frank Šali Box 363 Nothingh&m, O. * mm • ■ * •^^ * Novi parnik na dva vijaka "Martha Washington". REGULARNA VOŽNJA MED NEW YORKOM, TRSTOM IN REKO. Cene vožnib listkov iz NEW Y0RKA za III. razred so do: Vsi spodaj navedeni novi parobrodi na dva vijaka imajo brezžični brzojav: ALICE, LAURA, "vMARTHA WASHINGTON, Jf ARGENTINA. V mesecih majn in jnniju se bodeta zgoraj navedenemu brodovju pridružila fie dva druga nova potniška parnika. \ • TRgTA.............................................S 28.— LJUB L J ANE........................................$28.60 REKE..............................................$28.— ZAGREBA......................................... $29.20 KARLO VC A........................................$29.25 II. RAZRED do TRSTA ali RE KE. ......... ................... $38.— Parobrod "ALICE" odpluje 25. Februarja 1908. Parobrod "EUGENIA" odpluje 12. Marca 1908. Parobrod "LAURA" odpluje 25. Marca 1908. Phelps Bros. & Co., Gen. Agents, 2 Washington Street, NEW YORK. Rodbina Polaneških. poljski spisal H. 8isnkJ«wics, poslovenil PodrsvskL TEETJA KNJIGA. (Nadaljevanj«.) Gospa Broniczeva prežimo pokima z glavo. seveda," je dejala, "Niteč-ka, sprejemši ponudbo gospoda Zawi-lowskega, vendar ni iskala denarja, zakaj *t*:o bi bila iskala denarja, bi ji bilo zadostilo pokimati gospodu Ka-nafaropulosu." 4'Teta! Usmilite se!" zakliče gospa Anica smehoma. "Nie se torej ni zgodilo," ret-e Osnowski. "Gospodična Helena se gotovo ne omoži, in to premoženje preide tako ali tako, ako ne na Ignacija, vsaj na njegove otroke — in to je VrideČ pa še neprestano mračno ob-ličje gospe Broniczeve, prijavi čez trenutek: ■"No, teta! Pomiri se s tem, kar je Bog ukrenil. Bodi mirnejša! Ignacij ni zaradi tega niti palec manjši.___" "Oh, seveda," odgovori Broniczeva z nadihom slabe volje. "Seveda vse to ne izpremeni ničesar. Zawilow-eki je sicer nadarjen, toda temu nasproti mora priznati, da je dobil nad vse pričakovanje vrlo nevesto. 0 da. 0 tem ni dvojiti. Seveda se tu ne tiče toliko premoženja, a tem manj, ker ljudje marsikaj govore o načina, kako si je stari Za\vilowaje dober poznavalec grbov, je zagotavljal docela resno, da ima ena rodbina v Poljski v grbu mizno no-go." "Samo ena?" zagodrnja Osnowski veselo, "gotovo je to rodbina Kopow-skih." "Ali je tudi Štefka ostala v pomarančnici?" vpraša gospa Aniea. "Da. Vsi rišejo." "Ali hočeš iti k njim?" "Gotovo." Toda prav v tem trenutku je služabnik prinesel pisma. Osnowski jih je prevzel, pregledal in jih dajal naslovi jencem. "Za Anico, za Anico I" je dejal, "ta mala literatka Ima zmerom obširno dopisovanje____ Za vas f obrne se k rospe Maszkovi in ji odda pismo), ra teto----a to za Štefko.... Znana pisava----docela znana. Gospe dovolita, da ji ponesem pismo." "Kajpada, pojdi," reče gospa Anica živo. "Medve v tem prečitava svoji." Osnowski vzame pismo in odide proti rastlinjaku. Ogledujoč list, je ponavljal spotoma: "Odkod poznam to pisavo____ to je kakor---- Dobro mi je znano, da