filf] GLAS NARODA j 2=5=3 seddj in praznikov. jj Sundays and HoEžfc^ .im— ......-m ^ List slovenskih delavcev v Ameriki. ^ | ^ Jm TELEFON FXSA1H1: «17 COITLAHDT. Entered m Secend-Olaaa Matter, Septemfrer II, IMS, at tki Port Ofltoa at Htw York, V. YH nader tk« Act «f Gonfrttt tf Mani I, 1171, VXLKFOH PIAAJUTX- 4487 OOXTUV9U NO. 149. — ŠTEV. 149. „ NEW YORK, MONDAY, JUNE 27, 1910. — PONEDELJEK, 27. ROŽNIKA, 1910. ______ . ,____ ___________________ _________TWiWJO JLVLLL •«■ UTHC STOL tir' Poslovanje kongresa. Škandal v senatu. Razprave o prevarah pri nakupu pre-mogovih zemljišč in varanje indijanskih rodov za njihova zemljišča. ODVETNIŠKA TVRDKA JE PONUJALA SENATORJEM PODKUPNINE. Pričakovala je pri sklepanju raznih pogodb glede teh zemljišč velikanske dobičke. Washington, 25. junija. Senator ' (lore iz Oklahome je senat iznenadil j' z naznanilom, da se mu je oil gotove;1 strani obljubila podkupnina, in sicer ' za to, da bi skrbel, da bi se zakoni- 1 tim potoni, oziroma potom postavo-!1 daje omejilo število pogodb s Chieka- 1 saw- in Choctaw-Indijanci v Oklaho- J mi. Jedriako ponudbo je dobil tudi nek elan zastopniške zbornice. Oni mož. ki je prišel k senatorju s t a to i ponudbo, mu je naznanil, da sta nefc ^ senator in n-k zastopnik interesova- r na pri gotovih pogodbah, ktere so . " . , j bile sklenjene z Indijanci. Gore se je potem pritožil, da ga odsek ni hotel poslušati, kakor se mu je obljubilo, pred no je prišlo konferenčno ^ poročilo pred senat, kteri je potem j poročilo v njegovi odsotnosti sprejel. ! j. Senatorju Goreju, ki je slep, so po-! tem morali konferenčno poročilo prebrati in takoj potem je izjavil, dalj bodo pogodi« z Indijanci, ktere je t, sklenila tvrdka MeMurrav, vsled te- [ g.: poročila postale pravomočne. i Arsled tega je naprosil, naj s? o kon-;} l'wr«n«iimu paiuulii zapet sklepa in i ko njegov predlog ni bii sprejet, je i prosil za besedo, da spregovori o ne- ! ki o sobni zadevi. Potem ie senator l1 Gore povedal, da je tvrdka MeMurrav sklenila individuelne kontrakte z več, nego 20,0(10 Indijanci, kar pri- i naša imenovani tvrdki $5.000 000 na i pristojbinah, in sicer v škodo Indi-i® jancev. On smatra pod svojo častjo, da so se mu gotovi ljudje bližali , s tem, da so ga hoteli podkupiti. "I>ne 4. maja", nadaljeval je se-j nato:-, "sem vložil predlog, naj kongres te pogodbe odobri. Naslednji š dan je odsek za Lidijance o tem pred- ri logu ugodno poročal. I>ne G. maja je y prišel zastopnik McMurrava k meni v in mi je dejal, da bode v mojo prid, \ ako zamoreni eoloradskega senatorja (llughesa) pridobiti za to, da o fo predlogu ne poroča, in da se pri temjb no bode gledalo na $25,000 ali $50,000. ako se pogodbe ne prepove- tl do. Kakor s- mi je povedalo, je pri- 'k šel dotičnik z jednakim predlogom i ii -i .i k nekemu članu zastopniške zborni- j j. ce. Za te pogodbe se zanimata dva j k bivša senatorja, in sicer jeden iz j n Xebraske. drugi pa iz Ivansasa. Oba sta vzdrževala tukaj mogočno "lob-ju by" v korist teh pogodb. Moja vest!p in moja čast mi pa velevata, da to ]( nakano preprečim in da tako onemo- j [, gočim veliko tatvino napram brez-|(] pravnim Indijancem v Oklahomi." m Senator llale je potem zagovarjal j poročilo konference in je izjavil, da predlog daje predsedniku, kakor tudi | tajniku notranjih zadev pravico bra- n niti Indijance v zadevi navedenih in- p dividuelnih pogodb. Potem je nastala za nekaj časa v senatu velika tišina. ]< dokler ni senator Gore Še enkrat de- a jal, da se za pogodbe nek senator in v nek član zastopniške zbornice živo ^ zanimata. Temu je sledila velikan- i, ska konfuzija. Hale in drugi sena- ti torji so zaman skušali preprečiti na- s daljno govorjenje senatorja Goreja, e dokler ni končno glas senatorja Bai-'ti leya prevpil vse ostale. Ta senator is je končno dobil besedo. Ta je potem dejal: "Predsednik, jaz mislim, da je senator iz Oklahome sebi in svojim kolegom dolžan navesti imena "o-nih, ki so krivi." Nato je indijanski senator Gore odvrnil, da je sedaj od- 11 pri pol do potrebne preiskave in da r se bode potom te vse izvedelo. Potem ^ so predlog vrnili konferenci. Omenjene pogodbe se nanašajo na ^ premogova zemljišča, ktera so vred- 11 na od 10 do 160 milijonov dolarjev. ^ -o--7 s Za vsebino tujia oglasov ni odgn i m apnniltn* m' uredniitvn C Kitajci med seboj. Boji v Chinatownu.j V Kitajskem delu našega mesta je zopet prišlo do boja med sovražnimi si tajnimi kitajskimi organizacijami. — TRIJE KITAJCI OBSTRELJENI. Povodom dvatisočletnice neke kitajske organizacije. -o- V kitajskem restavrantu 24 Poll St. v New Yorku so včeraj slavili dvojno slavnost. 1 Organizacija "štirih bratov" je namreč proslavljala letno -lavnost v počast najstarejšim štirim • bratom in poleg tega tudi dvatisočlet- ' nieo svojega obstanka. Zajedno so ( proslavljali tudi spomin na Oliu Gou- : na. kteri je bil nedavno oproščen ob- ' tožbe, v kteri se mu je očitalo, da je dne 10. aprila ustrelil Cfrung Fooka. 1 ki jo spadal k organizaciji Ong Leongj* Ton g. < Medtem, ko je bilo vse veselo, je pa nekdo pred Sing Jenovo slaščičarno, 37 Pell St. nakrat pričel stre- i ljati in takoj na to so iz vseh strani 1 prihiteli na lice mesta policaji. Jen i jo ležal na tleh z prestreljenem treba- | bom. Xe daleč od njega je ložai v i svoji krvi Clioo Foil, ki jo imel pre-, i streljeiio glavo in m alo dalje Cliu Pan -z krogi jo v noui. Policija je prijela j ;>et be/.o'"i h Kitajcev in policija je ta- j koj obkolila ves okraj. tako. da ni j smel nihče tjekaj. Ohu Fon je kmalo potom umrl v bolnici. Jen umira in s cliu Patia so prepeljali v bolnico, kjer j, :r>i kot jetnik mestne policijo. Osem , Kitajcev so zaprli in odvedli na po- ( iieijo v Elizabeth St. Med temi so ( rije kot priče. Pri petih so našli re- j volverje. --o--r r NAJBOLJŠA AME- ; t RIŠKA ŽELEZNICA. h —o— p Na železnici Lackawanna so potniki |r tako varni, kakor da bi bili v svo-jem domu. Ako bi kodo vprašal naše uredni- ^ ^tvo. ktera železnica v Ameriki je * 1 najvarnejša in najboljša, bi mu brez rsakega nadaljnega pomisleka odgo-i-orili: "Delaware, Lackawanna & ! Western [železnica." Mnogo naših " •itateljev je že potovalo po tej iz- 1 jorni železnici in tem naravno ni tre- j*' ia Še posebej pripovedovati, da 'kawanna nudi svojim potnikom več ** idobnosti in koml'orta, kakor ktera-j1 ioli druga železnioa na svetu. So večje važnosti je pa dejstvo, da 1 .ackawanna zagotavlja svoje potni-ce največje varnosti na potovanju po j ^ ljenih progah. Vsem nam je znano, ' la je na naših železnicah vsako leto ^ ibitih na tisoče ljudi. Ivljut^temn ~ ia, da je po progah Lackavanna že- ^ ! T oznice tekom zadnjih desetih let po-ovalo 200.000.000 potnikov, ni bil J losedaj na tej železnici ubiti niti je-i ^ len sami potnik. j 1 To je goiovo uprav čudovit rekord. ;( V sedanjih časih, ko je človeško živ- j ^ jenje le malo vredno, je Lackawanna . i ia najboljšem glasu glede varnosti I. Potovanja. ^ j Vsled tega je Lackawanna ona že- t eznica, po kteri vsi želimo potovati, t iko se podamo na kako daljše poto- E ranje. kajti tu smo tako varni, ka-cor da bi bili doma. Njeni uradniki T" n vslužbenci so naši zaupni prija-elji, kteri so veil no na svojem me- " du, da nas čuvajo. Vsled tega La- ^ ;kawanno želcznico vsem našim čita- z eljem naj iskrene jše priporočamo za:v dučaj potovanja. | ^ -o--t ■ Koncert starčkov. V Milanu je napravilo 10 starčkov n stark z Verdijevega zavoda za sta-"e muzike koncert v prid ubc^im ko-egom. Skupna starost koncertis^ov je znašala 800 let. Mer igralci je bil I ?21etni basist FedoHco Varanii, in r iiekdaj znamenita pevka De Baillon, E ii TOia še krasen sopran pri sf\-ojih z "5 letih. OOletni korr/ponist Malpas-iuto in nekaj mlajši igralec na klavir ^ Vloresebi sta igrala četveroroeno. I -lani kvartela so imeli skupaj 800 let. j 0 morilcu Charltonu. Za njegovo kazen. Baje se deluje na to, da se morilca svoje žene ne kaznuje in da se ga izroči italijanskim oblastim. PO ZATRDILU OČETA JE BLA-i ZEN. Kapitan Scott in italijanske oblasti skušajo izposlovati, da se jim morilca izroči in da se ga v Italiji kaznuje. — ! Xe bode dolgo, ko pride pri lias do J jakega jurističnega boja radi izročitve morilca svoje ŽPne Porter: Charltona italijanskim sodiščem v' svrho kaznovanja. Za sedaj je re-; korder mesta Iloboken, N. J., odredil,1 Ma se imenovanega morilca, ki je j umoril svojo 15 let staršo ženo, izro- | či terminskem sodišču. Pri tem so- ■ dišču se bode pričelo zasliševanje! Charltona v torek, oziroma jutri. Xato bodo odvedli Charltona zvezi-nemu komisarju Roweju, kteri mora končno odločiti, naj se li morilca izroči italijanskim oblastim, ali naj se i ga sodi pred našimi sodišči. Odvetnik in bivši sodnik Charlton | v Washingtonu. ki je oče morilca. | skuša upotrebiti vsa sredstva, da i prepreči izročitev svojega sina it ali-I janskim oblastim. Vsled tega je najel štiri zdravnike, ki so izvedenci v živčnih boleznih. Ti zdravniki bodo sigurno izdali potrebna spričevala, iz kt 'rili bode razvidno, da je Cliarlto-nov sin že od nekdaj slaboumen in da se ga vsled tega ne zamore obsoditi, kajti njegov oče je premožen in poleg tega ima tudi politične prijatelje, kteri bodo šli njemu vedno na roko. Kapitan Scott pa, ki je brat umorjene Charltonove soproge, podpira z vsemi močmi zahteve tukajšnjega italijanskega konzula di Rosa, kakor tudi italijansko poslaništvo v Washingtonu, ktero zahteva, da se morilca izroči italijanskim oblastim. P.ivši sodnik Charlton je sedaj vslužben kot pravnik vojnega oddelka zvezine vlade. On je dober poznavalec mednarodnega prava in ta-( ko upa, da se mu bode posrečilo re- j šiti svojega sina pred- izročitvijo ita- j, lijanskim oblastim. Zdravniki, ktere je najel Charlto-! nov oče, so morilca že preiskali in sedaj so se posvetovali z bivšim senatorjem William D. Edwardsom, ki je znan odvetnik v New Jersevu, Po j tem posvetovanju so odvetniki, ktere i je najel morilčev oče, izjavili, da je , mladenič, ki je izvršil umorstvo. naj- ■ brže slaboumen. Med zdravniki, kte-l ri preiskujejo morilca, sta dva, kte- { ra sta bila zaposlena tudi v znanem j Thawovem slučaju. Kapitan Scott pa izjavlja, da bo- < de skrbel za to, da bode morilec nje- | gove sestre dobil zasluženo kazen, j Vsled tega je najel odvetnika Emila Fuchsa. kteri je svojeeasrio zagovar- j, jal Charltonovo ženo. ktero so zaprli. J ker je v hotelu "Waldorf Astoria v N -—o- ; POSVETOVANJE RADI i ODVEDENEGA DEČKA, j j —o— i Zdravnik Scimeca, kteremu so člani 7 La Mano Nera odvedli njegovega ' tri leta starega sina, se še ni zjedi- \ nil z roparji glede odkupnine. t Tri leta stari sinček italijanskega ( zdravnika dr. Sokneca v New Yorku, i. kterega so italijanski roparji, ki so ' I /ilani tajne organizacije La Mano Ne-1' ra. v torek v minolera tednu odvedli,'' se šo vedno ni vrnil k svojim starišem. ^ Slednji so ga /.e v soboto pričakovali,^ Itoda to se ni zgolilo, kajti med ro- i, parji in dečkovim očetom še vedno ni!' i prišlo do sporazuma glede odkupni-I no. ktero i-.r-a imenovani zdravnik pla- i' čati. Zdravnikovi rojaki skušajo se-[ daj roparje pridobiti za to, da bi se i I zadovoljili z manjšo odkupnino, toda!' to se jim dosedaj najbrže še vodno ni ; ' j posrečilo. Kljub temu se pa zdravnik -1 j zanese na svoje sicilijanske prijatelje. ' kteri rzločince natančneje poznajo, ka- 1 ; kor newyoiaka policija. V ostalem -"j zdravnik tudi obžaiu.je, da se je pri- ' '! čela policija vmeševati v ta slučaj, ^ ; kajti on je prepričan, da bi irnol dečka ' zopet doma, ako bi policija roparje ( 'pustila v miru. ' ■ t Nesrečna mati. oziroma zlravniko- 1 j va žena je sedaj dan in noč na oknu 1 svojega stanovanja, ker vedno misli, Ida bode dečka na ulici ugledala. s --g----1 € Nesreča na železnici. j Mexico Ciudad, Mexico, 25, junija. ( ' Na železniški progi, ki vodi v Man- : i zanillo, Colima, so se odtrgali štirje r . vagoni nekega vlaka, v kterem so se ; vozili vojaki. Ker je tamkaj, kjer se je pripetila nesreča, dokaj velik ( klanec, so vagoni vozili nazaj, do- ^ kler niso skočili raz tir in pri tem 1 je bilo 37 vojakov na mestu ubitih. ^ i Med vojaki je tudi pet častnikov ( _ ubitih in tudi nekoliko članov čast- j niških rodbin. Strojevodjo in kuril- j ca so potem zaprli, ker sta baje ona- f dva priredila nesrečo. Odvedli so ju t v Zapotito. j ! < Velik požar v Savani. j s Savannah, Ga., 25. junija. Včeraj 1 po noči je nastal tukaj požar, ki je i vničil gledišče Cozv, neko zalogo \ smotk, tovarno slaščič in nektere.dru- \ ga poslopja. Škoda je velika, toda dosedaj jo še niso cenili. j i Žrtve vročine v Philadelphiji. , Philadelphia, Pa., 24. junija. Vsled , ( včerajšnje vročine, ki je vladala v « tukajšnjem mestu, je umrlo na mest-11 nih ulicah 15 ljudi. Neka ženska je < 1 vsled vročine na ulici. zblaznila, na- 1 ' kar je odšla domov in s puško ustre- i lila svojo 17 let staro hčerko. - ......■ . Kitajski mogotci. Raj za fanatike. • j Namestnik kitajskega cesarja in vla-»| dajoči princ Chun, je ukazal nekemu duhovnu, kterega so pred tremi; leti ohglavili, da mora zopet živeti. POLOŽAJ V TIBETU PO VOLJEN. Razmere v imenovani deželi so po-' i stale zopet dobre, odkar je budi-' stični papež bežal v Indijo. i -o- : Peking, 26. junija. Princ vladar Obuti, kteri na do mestu je mladoletnega kitajskega cesarja, se jo ravno- ! ;kar proglasil za neomejenega gospodarja smrti in življenja v vsem velikanskem kitajskem cesarstvu. Proglasil se ni le za gospodarja življenja ?n smrti v tem smislu, da zamore po-j lju.bnega svojega "podanika" poslati | v smrt, oziroT-a mu dati odsekati gla-jvo ali pa noge in roke. kajti naznanil j je tudi, da zamore poljubnemu mrtve- i en zopet podeliti življenje#in sicer v; : pravem pomenu besede. ; Pred tremi leti so namreč nekega jhukutatuja a! i budistič-nega višjega j dirtiovmika. oziroma kanonika obgln-j vili in sicer po nalogu budističnega i I papeža Dalai Lama, kteri jo moral !medtem bežati iz Lhasse, ali glavnega I tibetanskega mesta. Sedaj jo pa iz-1 dal kitajski vladar poseben edikt. kteri določa, da se nora oni kanonik , I obuditi v življenje in pomladiti, nakar , se nut vrnejo vse njegovo čast i. na-jslovi in vsa njegova posestva. V tem ediktu je pa tuli za neverna ; I ljudstva izven kitajskih mej nekaj ■ : razveseljivega, kajti v edsiktu se na- ] znanja, da je postal položaj v Tibetu povsem ipovoljon, tako, da se ni treba nikorrur bati, da bi prišlo radi tibe- ] tanske gorske planote do kakih mednarodnih težav mod Kitajsko in ino- : zomstvom. , Novoizvoljeni papež ali Dalad La- < |iia je šo otrok in vslel toga vladajo j in odločajo v vseli corkvcnif'i in po- : i svetnih 7.adevah štirje kan-buji ali bu- 1 j d i stiC ni kardinali. Ti štirje cerkveni ' j dostojanstveniki so ostali v Lhassi, i ko je prejšnji papež bežal v Indijo. ] Vsled tega je kitajska vlada prepri- 1 i čana, da omenjeni kardinali ne bodo ' nikdar skupno nastopili proti kitaj- i jskemu rezidentu ali zastopniku pekin-i ške vlade v Lhassi. V omenjenem« edikt u kitajskega via- ' Jdarja je čitati meti drugim doslovno: ' lJiNek lunkutatu. ali svetnik višje vr-j ste. je bil pred tremi loti obglavljen. Sedaj se je pa nebeški sin (cesar Kitajske) prepričal, da se je tedaj pre-s^olje varalo in sicer ol strani Dalai 1 Loma. kteri je za imenovano obglav- : Ijpnje odgovoren s tem, da je trdil. < da mu je linkiitatu zaje dno s slabimi ' duhovi stroge! po življenju. Svetniki 1 hiikutatuške vrste so pa vsled njibo- 1 ve moči nad hudobnimi duhovi znani 1 po vsem svetu. ; "Iz nekega dopisa, kterega je po- 1 slal nelavno prestolu nek lama nižje ' vrste, je razvidno, da je medtem ube-gli Dalai Larxa skušal od umorjenega ' hubutartuja izsiliti velike svote de- 1 narja. Ker pa velki glavar budLštič- 1 nSli Tibetancev svojega cilja in na- J mena ni dosegel, je poskrbel za ob- ! glavi je nje višjega duhovna." ' Obglavljenega kanonika ali haiku- ! tatuja bodo sedaj poklicali nazaj v 1 žpvljonje. V to svrho bodo sklicali večje število malih dečkov gotovega I pokolenja, kteri se obnašajo nekako tako, kakor se je obnašal umorjeni kanonik. Potem se bode določilo v kterega dečka se jo nastale vsled iz-jiJa volitev?' in potem omenja tudi j državni proračun. Kočno povdarja : scesar, da je treba skrbeti za volilna ! reforme. ker to je nn jpot lebrn-jša ! stvar. Tudj •• bančnem privilegiju govori cesar, kajti i.» I,>Vo je tn-ba dtugače urtditi. Kočno povdarja. da je vo vsi delavci korakali preko mosta. Vlada je na to odredila, da se ne tom nekdo pričel -trajati in prišlo bi brezdvonino do prolivanjj krvi. ako bi ne prLšel na lice n.e^ta oddelek dragoncev. V boju je bilo nekoliko ljudi ranjenih in mod temi je štirinajst poli -ajev. Xe-ktori najbrže no bo lo več okrevali. Madrid. 27. junija. Tukajšnje ča-sojnsje javlja, da je Vatikan prrpo-slal Španski vlad' prote>t jtroti zadnjemu kraljevenni odloku, kteri dovoljuje drugim veram j odmike pravice. kakoršnje ima katoliška. V protestu se navaja, da je papež žalosten vsled za Injega prestolnega govora in cerkvene politike na Španskem, ter upa. da no 'node prišlo do končnega sklepa, doki. r <;;plo:r.a::<~-ne obrav-nave ne dokončajo. Bukarešr. Ruimm.-ka. 27. junija. Hiunun.-ka je po-4ala Oriki nltima-tnm. s kterici? poživlja vlado v Atenah. naj tekom 24 ;jr odgovori, kako zadoščenje namerava datj za to. ker -o nedavno Orki v Pirejn oplenili neko runmnsko ladijo. Ako bi Grška na to ne odgoAorila. -e jej preti, da bode Kumunska sama našla /.a im je bil jeden smrtno poškodovan. Delavci so bili baš na delu v tovarni, ko so je pripetila razstrelba. Ranjenca so poslali v bolnil-o v Troy. Tovarna, ki se je razletela, je *ta'a kaki dve milji daleč od Valley Falls in je bila la-^t Du Pond Powder Co. Razstreba se je pripetila pet nitwit pred polu^l dnevom in je tovarno popolnoma dejala. "Delavec Williams, ki je ra1^! tovarno ostavil. ko ie zletela v z^^ je zadobil tako težke pošktnlbe.^H najbrže ne bode ve«" okreval. I^f vsej okolici so tako pretresle,® skoraj vse šipo popokale in mnogo pohištva v njih prevrnilo.™ ko je nastala razstrelba, ni znaiB -o- Cerkveni tat. v V Rennes-u na Francoskem je DiS aretiran duhovnik abbe Vellard radi^ tatvine pri draguljarjih. A" kate*lrali v Rennes-u je ukradel iz zakristije kelih v vrednost j (H>0 frankov, v cerkvi sv. Štefana pa Kristusa iz slo-nove kosti. Cena vožnja. Parnik od Austro-Americana proge "OCEANIA" odpluje dne 29. junija. '' ARGENTINA'T odpluje dne 6. julija, iz New Torka v Trst in Reko. S tem parnikom dospejo Slovenci in Hrvati najhitreje v svoj rojstni kraj. Vožnja stane iz New Yorka do: Trsta ali Reke...... 35.00. Do Ljubljane ......$35.00. Do Zagreba .......130.90. Vožnje listke je dobiti pri Frank: Sakser Co., 82 Cortlandt St., New York. -------------—---—* Ru NAWJUA PF (Slovcnlc Dally.; - < Owned *nd published by the •ov»n!o Publlshlns Co. (a corporation. J FRANK SAKjšER, President. VICTOR VALJ A V EC, Secretary. LOUIS BENEDLK, Treasurer. Place ot Business of the corporation and jddresnea of above officers : 82 Cortland t Street, Borough of Manhattan, New York Olty, N. Y. fc celo leto velja list za Ameriko in Canado......... $3.00 ■ pol leta.........1.50 leto za mfsto New York . . . 4.00 pol leta za mesto New York . . 2.00 . * Evropo za vp« leto . . . . 4.50 \m " " polleta.....2.50 !*- " " četrt leta .... 1.75 *QLA8 NARODA" izhaja vsak dan iz- < vzemSi nedelj in praznikov. • ----............„11 „| I . , .........I, — i "OUAS NARODA" ("Voice of the People") med every day, except Sundays and Holidays. Bub«cription yearly $3.00. C »II —-------I —i— >Miv«rtlM«m*nta on agreement, j—--------_____ i Dopisi brez podpisa in osobnoeti ae ne < iOtifinejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po — ••oney Order. i ] Pri spremembi kraja naročnikov : S»imo, da h« nam tudi prejšnje vali&Če naznani, da hitreje najde- ' mo naslovnika. Dopisom in pošiljat vam naredite ta na-iHov i "QLAS NARODA" »Oortlandt St.t New York City. — ______ Telefon 4«87 Cortlandt . , ■ . _ _! i Za pravice naseljencev. National Liberal Immigration '} I.ca true v New Vosku priposlala nam | je daljše pismo. s kterim nas opozar- ja na razmere pri zvezinih sodiščih, i( ki so take. da ie inozemcem zelo te- i ... . . 1 žavno dobiti svoj - državljanske li-j stine. Poročali smo že. na kak na-... . 1 **in se je < I »delovalo inozeince pri i i zveziriein sodišču v Manhattan!!, ako . >o hoteli p<- ati državljani. Dogna- T lo se je tudi, da se je v okrožju tega ^ sodišča tekom je»lnega leta izdalo L 50,000 takozvanih 44prvih papirjev" ;3 fh le 4500 pravih državljanskih li-'^ stin ali "drugih papirjev'*. Iz teh 1 številk je razvidno, da je le vsaki , deseti kandidat za naturalizacijo po-! stal v resniei naš državljan. V kolikor pride državno nadsodi-! šče v našem mestu v poštev. je novi j county clerk Schneider napravil v tem oziru red. Podkupovanja so se-' daj prenehala in vsak prosilec pride na vrsto. Toda ta vrsta je siino dol-i tra. Ljudje, ki se sedaj prijavijo, I morajo čakati do maja prihodnjega leta in potem morajo čakati na d al j- i nili 200 dni, predno dobe končne dr- 1 žavljanske listine. Iz te«a sledi, da ' tudi pri tem sodišču človek ne more ! mnogo opraviti, kajti sodniki so skle- • nili, da bodo zaslišali le po 40 pro- ^ sileev na teden. M Jednake razmere vladajo pri brook- j' lynskih sodiščih, dasiravno niso baši1 tako slabe, kakor v Manhattanu. Po- j1 ložaj je sedaj postal tak. da za more ( postali državljan le oni inozemee. ki M ima na razpolago obilo časa in poleg r tega tudi obilo denarja, ali pa ki ima j1 v političnih krogih nekoliko prijate-{1 ljev. V^led tega se naravno tudi ni i' treba čuditi, da se je pričela živahna;1 kupčija z državljanskimi listinami. I Tudi se nam ni čuditi, da imajo naši 11 italijanski ulični pometači skoraj iz- ' ključno--irska imena |! NewvorSki član zvezinega kongre-j* sa, W. S. Bennett, je vložil v kan-j* gre*u predlog, čegar namen je sto-!' riti Škandalu pri naturalizaciji ino-p zetneev konec. Glasom tega predloga P naj se v okrajih, kamor prihaja mno- j' , go inozenieev, ustanovi posebno na-1' i tnraliitaeijsko sodišče. To sodišče bi ■davkoplačevalce ne veljalo niti jedkega centa, kajti vse izdatke se lah- i B> pokrije s pristojbinami, ktere t Mpčujejo kandidatje za državljanske 1 Havice. ■ Vprašanje je Ie, bode li kongres " |Bivolil v tak predlog, kajti uvaževa-U Bi moramo, da je vladajočim politi- K ■com na tem ležeče, da naturalizacijo M Wpo možnosti onemogočijo. To velja 1 za obe politični stranki, kaj^i repub- t Hkanci kontrolirajo \ zverine, demo- <1 kratje pa državne oblasti. Stvar iz- I gleda tako, kakor da naseljenci ne-'r čejo biti več .voljno orodje politikom h in da nečejo več tako glasovati, ka- k kor se jim ukaže. Vsled tega se ino-!k zeincem sedaj otožuje naturalizacija. I Kongres se naravno zaključi, ne da in bi se o Bennettovem predlogu raz- k pravljalo. in Bennett, kteri bi rad " postal governer države New York.! je s svojim predlogom pokazal, da je," saj navidezno "prijatelj inozemeev". h V ostalem je pa stvar brez pomena, n Kje je FRAN LES KOVIC? Doma v je iz Godoviča nad Idrijo. V je- n srmi je bil v SovelI, Arizona, a ni p ?:»isa! domu že od novembra mese- ji ca; v Ameriki je že vdrngič. Za ■ n njegov naslov želi zvedeti: Marija 1 n Leskovi«, Jeleni vrh št. 18, pošta o Godovič, -Kranjsko, Austria. Z (27-6—2-7) , j v Povečanje državnih davkov. ** Governer Haiglies je bil letos prisiljen iz proračuna za upravo države , iNew York črtati za pet milijonov do-J larjev raznih dovolitev, toda kljub : temu je letošnji proračun za šest mi- j : lijonov večji od lanskega. Poveča- • nje za jedno jedino leto znaša toraj pri proračunu Za kakih petnajst od-1 stotkov. , Ko je bil pred šestnajstimi leti L. 1 • P. Morion izvoljen newyorskim go- ' ; vernerjam. veljala je uprava naše dr- ' i.žave na leto baš celih petnajst mili-;, ' jonov dolarjev. toda ta svota je sedaj j narasla na -^'.OOO.OOO. Iz tega *sle- | di, da so se davki v poldrugem desetletju potrojili. Tako velikansko naraščanje državnih izdatkov pa ni v nikakoršnjem ; soglasju z naraščanjem našega prebi-i val-tva in tudi ne z javnimi deli v naši državi. Resnica je. da veljajo j dandanašnji šole in zavodi za siro- * make ter bolnike mnogo več. kakor i pred poldrugim desetletjem, toda to j Še ne more prikriti dejstva, da so se ; davki povišali vsled vsestranskega ,"graf ta", ki vlada v državi New ; York. Število državnih uradnikov, kteri 1 dobivajo denar, kterega morajo pla- i "•at i davkoplačevalci, narašča od leta do leta; njihove plače se trajno po- ,: višnje jo in postavodaja ustanovi pri < vsakem zasedanju po nekoliko novih J služb z velikimi letnimi prihodki, ] ktere dobijo potem prijatelji politi- i kov. Velikanske svote se tudi po- ; Trosijo za razne stavbe in arzeuale. ] kar vse je popolnoma nepotrebno. < Ako se bode po tem načinu v naši ] državi dalje gosoodarilo, bode po i ] preteku dvajsetih let veljala uprava ( države na leto najmanj sto milijo- ;< nov dolarjev. Ravno tako, kakor na-j] raščajo državni izdatki, napredujejo f tudi izdatki posameznih countyjev, l< mest in malih mest, kajti povsodi ] ! vlada vsestranska zapravljivost. In h vse to mora plačevati naravno tako- M zvani "mali prebivalec", kterega!] poleg t etra izkoriščajo še razne kor-|-: poracije ali trusti, kteri skrbe zaij i trajno draginjo. , Syphilis ali sramna bolezen. ! | — Piše dr. Josip Grahek. — J Veliko je bolezni, kterih se ne mo- ' remo dovolj varovati, vendar pa je ' bolezen, ktero dobe ljudje, ko brez- ' pametno ravnajo, in ravno ta bolezen je že razdružila marsikako družino, -ktera je preje srečno živela, in ta bo- 1 lezen je nečistost života ali syphilis, j Cčeni ljudje zagotavljajo, da je le 1 malo ljudi, kteri ne bi trpeli na tej 1 [bolezni; statistika pa pravi, da je 85 ' i odstotkov ljudi bolnih na tej ali pa ' ! kaže znak te bolezni, predenj dose- r žejo starost 30 let. V mojem pošlo- * j vanju sem se prepričal, da ljudje ne 1 j razumejo, kako huda je ta bolezen. ( : kako dolgo časa traja in kako hude nasledke ima. i1 j Syphilis je krvna bolezen, ker se 1 j pa kri pretaka po vsem životu, se ta 1 bolezen tudi povsodi nahaja. Kakor hitro je kdo nečiste krvi, ne sme mi- ' :-diti, da bode vsa kri čista v par me-{seeih. Predno se' taka krvna bole-zen ozdravi, je potreba mnogo časa. ] j včasih leta in leta, in v to je potreba dobrega zdravnika. Kako huda l>olezen je sramn^ bolezen ali svphi- ! j lis, vas hočem spreprieaiti s par iz- 1 -ledi. 1 Nekoč je k meni prišla ženska sta- j ra 30 let in mi povedala, da je bila ^ njena kri zastrupljena pred sedmimi T leti. Takrat ni niti slutila, še manj ^ vedela, da je nje fant bil bolan na ^ sramni bolezni. Ženska Je bila ne-'kaj časa bolna, a čez nekaj časa je [ozdravila in mislila, da je adrava. j i V teku sedem let ni nič opazila, da r bi bila bolna, ali hkrati jo je pričel nos boleti in bolel ter gnil je tako ^ dolgo, da js ob času, ko je k meni } prišla, ni imela več nosa; nič ni bilo z razločka pied nosom in usti. Pomi- j. Islite, dra^i rojaki, jedeir sam napačni r korak je tej ženski vse življenje po- ^ ! kvaril! ^ Poljubovanje na usta je tudi zelo g nevarno, ako ima človek nečisto kri, z ker sramna bolezen se pokaže tudi na r nstah. — Toda še jeden slučaj. j Pred devetimi meseci je prišel k ^ meni mož, ki je bolehal na sramni } bolezni ali syphilis. Mož je bil ože- ^ njen in pred par tedni je poslal svo- ^ jej ženi in otroku listek, da bi prišla ^ v Ameriko — mož pa bolan na sramni bolezni! In res, žena z otrokom je £ prišla čez kaeih deset dni, toda mož • , . . o je ni zamojrel z veseljem sprejeti, ali s nasledki niso izostali. Čez nekako v mesec dni je prišla k meni žena in ^ ona je bila bolna na sramni bolezni. Zato sem bil had, ali kaj naj napravim T Čez nekaj dni se je otrok ne- nekoliko pobil, mati je s svojo roko ^rano obvezovala in njena nečista kri ( se je dotaknila otrokove krvi rn zato so se tudi na otroku pokazali simp- j jtomi (znaki) sramne bolezni. Toraj I glejte, za minuto veselja — in treba ] je trpeti vse življenje in to cela dru-; r žina! Oče, ali tak človek ni vreden'« ;imena oče, kakor tudi nobeden dru- 'r jgi ne, ko ve, da je bolan in š® druge j v nesrečo tira! Oče je sedaj bolan ( na vsem životu; mati pa leži v po- r 'stelji in jej gnjije kost v nogi; otrok r je sedaj vnanje zdrav, ali kako dolgo , j bode zdrav, pa nihče ne ve. r Za toraj. dragi rojaki in rojakinje, j pazite se in prevdarite, kako grozna s je ta bolezen! |j Dr. Jos. V. Grahek, 841 E. Ohio St., Alleghenv. Pa. f __ . _ ir -—- U DOPISI. i; 11 - -o- Je Latrobe, Pa. c i jI Cen j eni gospod urednik:— jf Sprejmite moje vrstice in natis- P nit? jih v nas delavski list "-Glas 1 Naroda". 1 Pri nas in v vsej okolici je velik J štrajk in ta traja še deset tednov, za- ( to ofpozorujem naše rojake, da ne bi sem hodili za delom, dokler ne ? bode štrajk končan. Tukajšnje dru- j1 ■/.ho pošiljajo razne agente na vse ' i strani, da bi jim zamogli naloviti ^ skabe in jih sem poslalu Ti agent je , J , hodijo naokolo in lažejo, ter pravijo % ljudem, da ni štrajka, da so odprli jv več novih premogovih rovov ter se T za more "lahko" zaslužiti po $3—5 ;r na dan; plačujejo jim vožne listke, 1 samo da jih ulove. Več je taeih, kte- i1 ri so se dali prevarati in so prišli v 1 Latrobe in prekmalu so se prepričali, p da ni bilo prav nič resničnega, kar so jim* agentje hvalili in pravili. —; * Dne 20. t. m. so sem privedli štiri ~ j Slovake iz Pittsburga, Pa.; te so po- j ^ 'slali agentje in za nje plačali vožnje j listke do tukaj. Aorent iz Pittsburga!^ je telefoniral superintendentu, da jih | je iprišeft čakati na kolodvor. Su-I^ | perintendent je poslal svojega slu- 7 | žabnika z avtomobilom in dva depu- 7 tvja, češ, da jim štrajkarji ne bodo mogli povedati, da je tukaj štrajk. -I V tej priliki je bilo videti, kako vi- 1 soko spoštujejo delavca in da mu na ^ čast pošljejo se oborožene branitelje. ' Drugi dan pa smo zopet videli te Slovake, ko so hodili po mestu in lju- 1 di spraševali; kolikor ur je treba peš hoditi od tukaj do Pittsburga. Družba jim ni hotela plačati vožnine nazaj. zato smo se jih pa mi delavci ^ usmilili in jim preskrbeli vožnje listke. da jim ni bilo potreba peš hoditi. 1 kajti od tu do Pittsburga je 41 milj. č Tukaj imamo tudi prav zrelega ro- j jaka, kteri spredaj liže. zadaj pa r praska, in ta je F. G., Superior IT.. r Pa. Ta piše na vse strani rojakom. I da bi sem delati prišli, češ. tukaj se 3 dobi dobra služba in je bolje, kakor * pred štrajkom; mož ima tudi skabe č na hrani in stanovanju. Rojake pro- t sim, da ne bi sem hodili za delom, za 2 skaba biti je pa tako poslednja. Ako 5 bi kam prišli taki tički in hoteli lju- ^ di spraviti v Derrv, Bradenville, La- 1 trobe, Alexandria. Greensburg, Ip- T win in sploh v Westmoreland eoun- * ty. zapodite jih, ker tu je povsodi ^ štrajk. I Pozdrav rojakom in čitateljem ' "Glasa Nahoda". Štrajkar. 1 d Gremisburg, Pa. 'f r Dragi gospod urednik:— j Štrajk v "Westmoreland couijfcyju { se še nadaljuje, seveda se tudi sein-intja kaj pripeti, to je pretepi. Za k vse to so pa odgovorni surovi načel- ^ niki tukajšnjih premogovih rovov, č Kar sami ne morejo hudega in suro- } vega provzročiti, pa store to od njih k najeti biriči, ali delavski rabeljni. n Znamenja pa kažejo, da bodo kljub n vsej krutosti in surovosti družbe v Westmoreland eountvju le opešale in c se bodo končno le morale udati za- ii htevam delaveev in to je: priznati t unijo in njene zahteve. Odkrito mo- d ram reči, da se premogarji zelo dobro h drže in ne odnehajo od svojih terja- li tev, ktere so ne le pravične, temveč r zelo zmerne. V borbi za košček kru- n ha je bilo vee delaveev ranjenih in nekaj jih je tudi umrlo, a to so pro- k vzročili rabeljni kapitalistov. Roja- " ki. le še nekaj časa vztrajajmo v na- r« išem povsem, opravičenem boju in zmaga bode naša! Družbe bodo morale imeti premog, da zadoste svojim pogodbam in potrebam, a ravno to jih bode sililo, da se bodo podale. Kapitalisti so zelo požrešni in že sedaj hudo čutijo, da jim premogokopi ne nesejo velikanske dobičke, ker ne delajo sužnji za nje; kako huda jim pe še le prede, ko vidijo, da se jesen ^ bliža, a ne dela se le še ne. Povsodi ^ opozorujte, slovenski delavci, svoje ^ sobrate druge, še neizkušene* da je v Westmoreland countyju .štrajk in | da naj nihče sem ne hodu Z bratskim pozdravom no Slovenski premogar. fe ' * Waukegan, HL Cenj. g. urednik:— Prosim nekoliko prostora v nam : priljubljenem listu "Glas Naroda."; Članom društva sv. Jožefa št. .">3 K. S. K. Jednote naznanjam sklep ; mesečne seje od 19. junija. To dru-' štvo je sklenilo, da se udeležimo bla-igoslovljenja bandera društva Presv. ' Srca Jezusovega št. 1533 C. O. F. dne 3. julija; dn? 4. julija pa odprtja novega parka v North Chicago. Cenjene člane imenovanega društva .prosim, da se v polnem številu zberejo v šolskih prostorih dne 3. in 4. julija ob 8. uri 30 minut, potem pa skupno odkorakamo na imenovana (prostora. ^ j Objednem tudi naznanjam, da bode imelo društvo sv. Jožefa svoj pie-! n ie dne 10. julija med 13. in 14. ulico !v North Chicagu in to na korist društvene blagajne. Opozorujem člane ^ tega društva, da se vsi udeleže pie-!nica; kteri bode to opustil, bode plačal globo, kakor je društvo določilo. Tem potom najvljudneje vabimo vsa j cenjena slovenska in slovaška dru-i jštva, brate Hrvate, kakor tudi vse posamezne rojake in rojakinje, da se v obilnem številu udeležite našega pic-niea in na ta način pripomorete . do lepšega vspeha. Nadalje tudi naznanjam, da bode aoraj imenovano društvo obhajalo 24. i novembra t. 1. desetletnico svojega ! obstanka. V ta namen je društvo ■ sklenilo, da vsak novopristopivši ud je prost pristopnine v društvo in to, velja za čas štirih mesecev in sicer velja od junija do novembra t. 1. Za- • toraj rojaki, kteri še nisfe pri nobenem društvu, ali pa želite biti zava-, rovani pri več društvah. se vam se-1 j daj ponudi lepa prilika pristopiti v [društvo sv. Jožefa šr. 53 K. S. K. J. To društvo je najstareje v tem mestu. Bolniške podpore smo izplačali tega lahko sprevidite. kako koristna j so društva. Zatoraj ne čakajte in ^ ne odlašajte, saj tudi nesreča ne čaka in ne odlaša; mn otrok rat smo že ! v brali o nesrečah iti da ponesrečeni ni 1 j bil pri nobenem društvu in nobene j ; Jed noti; kako žalostno je prosjačiti ; za tako in nadlegovati rojake, a to le zaradi malomarnosti. Člane društva sv. Jožefa opozoril- ; jem, da se vsi udeleže prihodnje redne mesečne seje dne 17. julija, ker ta : v mrnolih šestih mesecih $700 in iz dan bode .prebran polletni račun. Bratski pozdrav rojakom po šir- : nej Ameriki. Ivan Petkovšek, tajnik. Silver City, Utah. Gospod urednik:— L Sprejmite moj dopis v nam pri- j ljubljeni list, posebno, ker že dolgo časa ni bilo nič brati iz našega kraja. Žalihog, da tudi danes nimam ' nič veselega poročati, ampak nesreč- : no smrt. Dne 1(5. junija je naš rojak j Fran Rus šel vesel in zdrav na delo, ali ob ^S. uri se je nanj zvalil veliki kamen in ga tako hudo pobil, da je j: ob V>4. uri popoludne zdihnil svojo l dušo. Delal je tukaj v jami in ve- ; zal "timber", druga dva delavca j sta pa na vrhu s konopcem gori vle- i kla timber, a ta je zadel kamen in na nesrečnika padel ravno na glavo. . Ranjki je bil član društva sv. Jože- . fa št. 80 .T. S. K. J. v Midvale, Utah.', I' ktero društvo ga je tudi spremilo k>( poslednjemu .počitku. Pokojnik je!, bil doma iz Ribnice na Kranjskem; i( tukaj zapušča žalujočo soprogo z ne- !, doraslim otrokom, v stari domovini!, •pa zapušča očeta in mater, v Colo-I, radu pa dva brata. Pokojnik je bil 1 ( dober, pameten mož in zato v obče , priljubljen. Zopet imajo rojaki lep zsrled, kako , 1 IV. v • koristna so društva in naše Jednote. I, f~ . : t \ vdovi in otroku bodo saj za nekaj j časa otešene solze in jim ne bode ( |reba trpeti pomanjkanja. Rojaki, ^ kteri še niste pri nobenem društvu, \ ne odlašajte s pristopom, raje to da-11 nes storite nego jutri. 1 Z delom gre tukaj slabo. Sloven- l cev nas je tukffj samo štiri družine in nekaj Hrvatov. Rudotopilnica pa . tukaj že devet mesecev miruje. Delo- ^ dajalci pra\*ijo, da bodo pričeli z de- , lom, toda sami ne vedo, kedaj; delavcem itak ne puste več živeti, najraje bi mu kožo vzeli. Kadar se kaj c na bolje obrne, bodem že poročal. K sklepu srčno pozdravljam roja- \ ke, posebno Člane J. S. K. J., Tebi 1 "Glas Naroda" pa želim obilo na- ( ročnikov. Štefan Malnar. } _m # m s i Pogled v vesoljstvo, ; —o— , t Nadaljevanje. ' vr- p Česa \*sega nam ne bi znal pove- i dati bledi mesec, zvesti spremljeva-! ^ lec našega planeta, on, ki že hodi mi- l lijonov let svojo mirno pot na nebu ? t Videl je Zemljo še kakor žarečo z krogljo, ko je v njej še vse vrelo in I £ ni bilo še ničesar trdega na njej; vi- t del je, kako so nastali kontinenti in t morje na zemeljski površini, videl je, r kako je iz divjega, kaoza vzklilo živ- c ..L- • . - ■ •- ■ - ' , ff S^teklenico XatH 8 PAIN-EXPELLERJA p[ odpodite oolečine. 2 To sredstvo nima para. NiC ne In i olajSa tako hitro in trajno rev- V A matizem, nevralgijo, zriajmja L M Dobi se v vseh lekarnah po 25 u \ F. Ad. Richter & Co., £ \XZI5 Pearl St., New York. H r Pazite na varstveno ^^^ znamko s sidrom. ,JŠ l.ienje v svojih tisočerih oblikah. Nje-•jova srebrna svetloba j- odsevala ob ogromnih ledenih masah, ki so v "ledeni dobi", ko je človek z robato kamenito sekiro hodil na lov. skoraj sam še žival, pokrivala severno Kv-ropo in del srednje Evrope: svetil je Iv.ripčanom. ko so pred štirimi tisočletji zidali piramide, gleda sedaj doli na modema velertfesta. kterih eii-k-| trična svetloba <> mneva mesečino, j in bode nekdaj še vedno obkroževal zemeljsko krogljo. ko bode ta že otrji-nel svet brez vsakega življenja. Vse to bi nam lahko povedal m -see, ali še veliko več govori on onim. ki proučavajo njeirove poteze: astronomom; on govori o bodočnosti Zemlje. o koncu sveto. Nnši moderni orjaški daljnogledi nam dajaj;) ,j,nko na-' tančno hI i ko -o površini Lune. Saj ■se že predmet.-ki ima 150 metrov v I premeru (kolikor je n. pr. velika ^skupina 10—lo biš) vidi skozi teleskop natančno kakor pika-na Lunini površini. Seveda, saj je Luna nas sosed, od kterega nas ločuje ]«• razdalje 384.400 kilometrov. V š - ih mesecih bi prišli že tja z brzovhi-kom. Uuden nam svet odkrivajo tam daljnogledi, svet z ogromnimi okro-glastimi gorami, sredi kterih se odpirajo ogromni kraterji, z globokimi prepadi, s širokimi planjavami h; gorskimi vrhovi, svetlečimi se v soln-čni svetlobi. Globoko notri v to razklano gorovje prodira naše oko; neki svečanost en mir leži nad tem kame-nitim kaosom, ki je sedaj mrtev in pust in ki pa je bil vendar bržkone svoj Čas tudi preprežeu z zelenimi gozdovi, jezeri, morjem. Mi vemo. da je Luna na sebi temna kroglja kakor Zemlja in da je mesečina le odsev solnene svetlobe. Ko js;oji Luna ravno nasproti Solncu. je j vsa stran Lune, ki je obrnjena proti nam. obsevana, tedaj imamo "polno luno". Že s prostim očesom je na j"polui luni" spoznati one temne pege, v kterih si priprosto ljudstvo predstavlja "obraz" Lune. Te pege so velike planjave. Svetle partije i pa predstavljajo gorate okraje, zlasti lahko vidljive na južnem tečaju , Lune. S teleskopom vidimo pa o-gromno več, zlasti ob mlaju; ščip ni pripraven za t eleskupično opazova-j nje. — ■"Mare", morja imenujejo astronomi one velike planjave na Luni. i Tako nahajamo na Luninih kartah j zaznamovana imena "Mare Tran-i quillitatis" (Morje miru), "Mare iSerenitatis" (Morjp veselosti) itd. |Gre pa tu zares za morje? Ne! O vodi ni na Lunini površini ni duha | ni sluha. Ali j ako vero jet no je. da so te ogromne planjave struge • nekdanjih morij, prazni, osnšeiii kotli, j v k'terih so pred nešteViliiimi milijo-jni let, ko je bila . Luna še cvetoč svet ; kakor Zemlja, šumeli valovi, Jako ; zanimivi pa so oni neštevilni gorski kraterji na Luni s svojo okroglasto jobliko. Ali-ni le kraterjev, tudi dol-jga gorovja nahajamo na Luni. Njih jvisočina sega do 5000 metrov; največji krater pa je celo S870 metrov visok. Kako so nastali na Luni oni neštevilni kraterji, ki so skoraj vsi sestavljeni po isti šabloni, o tem si znanstvenici še vedno belijo glavo. Bržkone gre res za ugasnjene velikanske vulkane. Lu na nam obrača vedno isto stran, ona se toraj ne vrti okrog svoje osi. Dan na Luni je zato ravno tako dolg kakor doba, ki jo rabi za obkrožen je Zemlje, namreč 29 dni 12 ur in tri-Četrt — astronomični mesec. Ker je Luna veliko manjša nego Zemlja — še le 40 luninih krogelj bi tvorilo zemeljsko krogljo —, zato je tudi njena privlačna sila veliko manjša. Telo, ki tehta na Zemlji 6 kilogramov, bi tehtalo na Luni 1e 1 kilogram. Ni-kakega ognja ne bi mogli zakuriti j*ia Luni, kajti tam ni nikakega zraka, nekakega kisika, ki bi hranil plamen. Radi tega je tudi Luna svet večne tišine; iz topa bi lahko streljali tam, ne da bi nastal ni najmanjši ropot, kajti ni zraka, ki bi prinašal zvočne valove k našim ušesom. — Solnce in zvezde ne žarijo na Luni kakor pri nas kjer zrak lomi in raztresa svetlobne žarke. Na Črnem fir-mamentu Lune sije Solnce kakor ognjena kroglja brez nikake avreole J;. slovensko katoliške ^ _f " I - * podp, društvo ^^mjsyeteBarlja £a Zjedinjene države Severna Aj»er)V.«. Sedež: Forest City, Pa., •flkorjorirano dne 31. jatmaria 1902 * držat« ODBORNIKI: Predsednik: ALOJZIJ ZAVERL P. O. Box 685, Forest City, Pa. Podpredsednik: MARTIN OBREŽAN, Box 51, Mineral, Kana. L tajnik: IVAN TELBAN, Box 707, Forest City, Pa. H. tajnik: ANTON OSTTR, 1134 E. 60th Street, Cleveland, Ohio, Blagajnik: MARTIN MUHIČ, Box 537, Forest City, Pa. ■—--o—■ ■ ■ KADZORNISI: MARTIN GERCMAN, predsednik, Box 6S3, Forest City, Pa. KAROL ZALAR, I. nadzornik, P. O. Box 547, Forest City, Pa. JOS. BUCENELI, starejši, H. nadzornik, Bx 591, Forest City, Pa. FRANK ŠUNK, HL nadzornik, 50 Mili Street Luzerne, Pa. - - — C ■ ■ — POROTNI IN PRIZIYNI ODBOB: PAVEL OP.REGAR, predsednik porotnega odbora, Weir, Kana, JOS PET KRNEL, L porotnik, P. O. Box 95, Willock, Pa. IVAN TORNIČ, 1L porotnik, P. O. Box 522, Foreit City, Pa. Dopisi naj se pošiljajo L tajniku: IVAN TELBAN, P,, O. 7 Forest City, Pa. * , Drnitveno glasilo je "GLAS NARODA." « Pozor slovenski farmerii! I Hk Vsled občne zahteve, naročili smo tudi letos večje število ^ ^ prayih domačih s^ f ^ kranj-slciH kos ^ | ^ V zalogi jih imamo dolge po 05, 70 in 75 cm. Kose so izdelane iz najboljšega jekla v znanej tovarni na Štajerskem. Iste^ ee pritrdijo na kosišče z rinkcami. gi ^ Cena I ko.se je 31.25. fr gj » PrJ večjej narceitbi znaten popust. ^ i V salogi imamo tudi k!fpa!n<» orodje iz finega jekla in ^ pristne 4'Bergamo"* brusilne kamne (osle.) * Cena l garniture klepanja je #1.— 1 brusnega kamna ;{<>c. Rojake ojK>zarjamo ua se z naročili f: •i požnrijo dokler zaloga n»> i»oide, f^ •t * ^ Naročilu priložili je denar ali Postal Money Order. •1 I? o dnevu. 1 • A'sak teiuiii predmet. raz>'. hm ( <>d /..1 rečena t lesa. dela za si«5j«»j - <•0 in vsak ne/arc-i p; ••••tne; v. ura. ako je prišel v to sencu, tudi otcin- neti. Ako je Luna s'.opila v ii-»> j Zend je, tedai nastaja me- r-:n mrk. 1 . . .. :n ako je pri.-la Zemlja v sen: »» Ltiu". . I utemueva. ker se Luna * !.;a uu-i t nas in Solnce; leda i i-naiiio mrk. Ivo imamo mlaj. -toji Luna nad Solneem in. Zemljo, v eint:-.na j»a " steji nekoliko nad ali ]>-•'bar Lune tvori pa z uuim Zemlje'ko: - stopinj in zato nastajajo mrki-Jerle- 'itaj. kadar se ta tri nebe-m ■ ■ !< sa 1 nahajajo v i>ii črti', kar je možno le 1 v slučaju, da s? Luna nahaja v onem » "vozlu" svojeira kolobarja, ki leži v ■ planoti zemeljskega kolobarja. 1 Zakaj pa nastajajo razne mesečne faze: mlaj. ščip, krajec? Ko stoji j Luna med Zemljo in Solneem. tedaj 1 je ves did. ki je obrnjen proti nam. ' 'nerazsveiljen: imamo toraj mlaj (no-Mvo luno) in Luna izhaja in zahaja istočasno s Solneem. Naš trabanc Nadaljuje svojo pol in se kmalo prikazuje na levo. toraj vzhodno od . Solnca kakor ozek krajec; že nam . kaže de! svoje razsvetljene polovice. Krajec narašča vsak dan. "luna ra- • ste'* in kmalo imamo takozvani prvi • krajec, ko že vidimo Luno na pol razsvetljeno. Tedaj izhaja Luna (i ■ ur za Solneem in zahaja (> ur za njim. ■ Luna se potem čim dalje oddalj ije; ■ od Solnca; in ko stoji ravno 11a 11a-, sprotni strani od Solnca. tedaj j? vsa . nam obrnjena plošča Lune razsvet- ■ )jena; imamo tedaj ščip ali "polno luuo" in izhaja Luna takoj za S0I11-|cem in zahaja takoj za njim. Potem ■ Luna nadaljuje drugo polovico svojega kolobarja. Razsvetljeni del se čim dalje skrčuje. kmalo bode zadnji krajec; Luna vzhaja 6 ur pred Solneem in ravno toliko zahaja pred njim. Krajec postaja nato vedno manjši in slednjič stopa Luna zopet pred Solnce; imamo zopet mlaj. To se ponavlja vsakih 29 dni 12 ur in jtri četrt, kajti toliko časa rabi Luna , za svoj kolobar okolo Zemlje. Kje je IVAN MAČEK ? Doma jc iz Logatca. Domneva se. da biva sedaj nekje v Alabami. <>ženjen j-. Ri.jake pr«>sim. ako kelo ve za nje-ltov naslov, naj mi ua naznani, ali f»a naj >e mi sam javi. — Johanna Bnsdar. l-">4 3rd St., La Salle, III. ! —G) ; OPOMIN. Vse one. ki< ri m: kaj dolirujejo. < ixuninjaci. da mi v kratkem poravnajo svo j ilolu; f-e nt . obelodanil jih hod m - pol dni imenom i:i rojstnim krajem. < Mjjed n'in zagotovim pa tu s1!, da b»!.i''m od vsa kesa zahteval -•••i::ij-i:im potom, da mi plača, kar ?. i doliruje. < Jeovje Rajšel. <25^23—G) Forr ain ITill. Ark. 4 SVARILO. Varujte se FRANKA TANKO, jio a če Piiiiar. Ta fiček ni pozabil -li v-ak dan trikrat, pač pa pozabil plačati dolir iia hrani f 115.05. Poznati t;a je po tem. ker ima prav debele oči in manjka mu spredaj dveh zob. Ravnotako se ogibajte j>red MARTINOM KOŠNIK, doma i z Idrije; je '-/enjen. ima rujave brke in jako o--tro t:!eda, on je srednje postave. Ta škorec je prav rad dobro jedel in noč ua je vzela, ne da bi plačal za hrano >80.90. <'e kdo od cenjenih rojakov ve za kojeua izmed teh. naj mi naznani na-slov. Louis Prebil, P. O. Box 270. Chisholm. Minn. NAZNANILO. Društvo sv. Barbare št. 33 J. S. K. J. v Trestle. Pa., priredi LETNI PIKNIK v korist društvene blagajne dne 4. julija t. L Pričetek ob 12. uri opoldan. Vstopnina 50 centov. Dame so vstopnine proste. Za dobro postrežbo skrbi v to odbrani odbor. Svirala bode češka codba iz Clarksville. Piknik se vrši na vrtu Gregor 0-blaka. Tem potom oj»ominjam vse člane, da se kolikor mojroče polnoštevilno udeleže. Objednem vabim tudi vsa sos 'dna društva, da se blagovolijo udeležiti našega piknika. Kjoučuo pa prosim vse člane izven Trestle, da redno pošiljajo svoje me-, sečne prispevke. Gregor Oblak, predsednik. Moderni kirurgija. f i- Tip modernega kirurga nam predstavlja sloveti pari-ki zdravnik dr. Doyen, o čigar velikih operacijah in enanstvenili poizkusih vedno poroča-jo svetovni časopisi. Vso pozornost zasluži odliv ni kirurg posebno radi tega, ker nam njegovo življenje kaže v malem razvoj nekdanje medicinske pastorke — kirurgije. Ko je nastopil n ti a li dr. I)oyen, obrnil je vsled svoje izredne s]>osobnosti in ljudomilosti oči vseh bolnikov na se. Velik strah je vstal radi tega v krogu priznanih avtoritet, ki »i -e zbale mladega in nevarnega konkurenta. Začela se je divja gonja proti dr. Doyen a, cela pariška medicinska fakulteta mu je napovedala boj in mu z najdrznejšimi intrigam- hotela zapreti pot med široko občinstvo. Po mnogoletnem l>o-ju so priznane avtoritete dosegle toliko. na pariško občinstvo pozna sedaj !e kirurga dr. Dovena, ki ima lastno kliniko v Rue Piccini. v najlepšem delu Pariza. Bolniki iz vseh delov sveta iščejo sedaj pomoči pri kirurg i dr. Dove1 u. posebno bolniki, katerim je modrost priznanih avtoritet odrekla /.e vso pravico do življenja In bi -rdi tega vsestransko originalnega kutugl se spomnim, ko pregledan : azvo moderne kirurgije. Lani ni 11 a n a sem bil ravno na njego-"v: li . . ko je izvrši! sijajno operne: jo ' a bolniku, ki so ga Iwnez us-a -V-ili dolgo vrsto b-t razni zdravil, v Ameriki. Nemčiji in Franciji. Ko -»m mojstru čestital na uspehu. . <• smehljaj«- odvrnil: "Glejte. go-kolena, v 14 dneh 1™ zdrav! Boste videli v;, oba še doživiva, da >e v- a nie«ii«-ina kitu • gizira. *' Te bese le razumemo v polnem obsegu, Če pomisli l o. da so še pred komaj sto ■' 'doktorji zanb-ljivo oiltalanjali vsako skupno-t / ranoeelniki. kirurgi. Jtoutorjo - bi!i akademiki, izobrazijo -t :ie vsen«"-i!:»;"•:i;, in častni na--o\ doktor je pomen:! t«diko kakor "vite' . /.i i če v; i ; i kirurg -e je izu-■ i! sv.o-ga rokodel-t va ' * kot >kro-un it i>"e::i"ck pri kakem brivcu, ki so bi takrat r.aj-lav ..• jšj kil trgi. še v IS, -r<>!etju -o bili nemški vojaki kirurgi Fe 1- h< rer) brivci, ki so dali ob-.ido-. an >pivt no-st svoje kinngične roke osobiio ;»i bi'itju in striženju vojakov. H kiruv-giji - spadali svoj i as tuli rabi,;;, .i -o -i pridobili ki-] jT-ii-nega znanja pri zdravljenju na ■' o-j • cv. Iz nizkega -tanu hrivecv-kirnrgov -se je razvila |xi trdih bojih. IMI i a j 'o*';1 • , sistematičnem napredku /..,;» m-ti moiciua kirurgija, ki trvo-rt dandane« tezilfe cele medicine, ta-k«. da zavzema moderni kirurg med z- i \; u prvo i iia.n> lli '-n; jše mesto. Nobena »troka •medicine ne nudi tako hitrih m vidni! u-e «c vedno razvija, ve Ino na pred i je: !eto- ~e operira z u-ipe-<>:i »ni« zni, ki 11 h pred leti še poznali niso. oziroma, ki >o sa zdele tako r< k. p, da -o :,!i imeli tuijspretnejši kir j: /a oli ne tnngere. i'l.ja gno-t ika. -»]H>zna van'e bolozni, dandanes najvišja umetnost in znanost medicine -e razvija od dne do Mie. Z metodau i in aparati moderne o• avi'»-ti\e o M>ro/.ent kirurg si osva-1' o /a }>«»■,i jo patologije. Tako se res bližamo po besedah dr. Dovena «-asom. k«> se medicina do skrajne mož >- riinirgizira. Potegniti zob. zare-zati ah»ces. /aeeli-ti rano. uravnati in obvezati zlomljeno ali izpahu jeno kon cuio, pus.-jvti kri. — to je bil nekdaj delokr«« kirurgije: vst. druge znane in neznane bolezni -o bile izključni domen učenih ^<^|mh1ov "doktorjev". A danes? J II. Predno premerimo delokrog moderne kirurgi je, oarimo s,, najprej na tiste pridobitve znanstvenega napredka katere j«- kirurgija izkoristila in se z njimi tako bogato oplodila; spoznati moramo t>te zapreke, ki so nepremagljivo zapirale |«ot k napredku. Sa io dve oviri sta kakor nepre-s lopo a in nepremakljiva mejnika zastav! .da razvoj do srede 10. veka: bolečina iti gnojenje. Dotlej kirurgija Je ni imela zanesljivega sredstva, da bi preprečila ali vsaj olajšaj a Wlefine med operacijo. Ako je bila operacija potrebna, položil je bolnika na mizo. •ga privezal z jermeni ter operiral ob jHiIni zavesti; razne omot ne pijače so delovale nej»opolno. Botnkk je rjul in se zvijal od bolečin, a jermeni so branili, da ni iwšel med operacijo. Ako je tak bolnik srečno prestal bolečine in okreval, lahko si mislimo, kako mnenje je razširjaj mad občinstvom o bolni srnicah in zdravnikih. Ta ovira l>olečin sama je že onen.ogočila vsako večjo in trajnejšo operacijo. Komaj je nbogi bolnik pozabil bolečine opera (d je. že gn je čakala druga, nevarnost: gnojenje ali hospitalni pri wad rane. V gotovih časih so se sploh fi • iitjji ... .. . ; rane v bolnišnici ognojile in prisadile. ' Gnojenje in liospitalni prisad sta na- i stopila včasih kakor elementarna ne- j zjgoda tako hudo in pogubno, da je . [vsak bolnik z rano unirl na zastrup-1 lljenju krvi. Ob laikih časih so bolnice kar zaprli in zdravniki si niso upali t i sprejet i nobenega bolnika, kamali o- - perrirati. In nikoli se ni vedelo, da li e se rana ognoji ali prisadi; zdravniki e -ui stali kai:or slepi, kakor z zvezani-■ mi rokami, ker niso poznali uzroka _ ; priselil in gnojenju. Operacija j 3 ve-: ijljala v teh žalostnih, na spoznanju u-I, ' bogih časih kot zadnji poskus, ko i Ij j zdravniška modrost ni vedela več dru-. | ge pomoči. In baš iz te nesrečne dobe p j Izvira tisti, dandanes naravnoist smeš- , a ni strah pred bolniščnieo. ki waiemir- i f. a še ponekod neuko občinstvo. Bili so Francozi in Angleži, od ko-] ler prihaja vsa modema kultura, kjer _ , ~o se rotlili možje, zmagoviti junaki, j ki so ukrotili mučiteljico človeštva, j _ | Ihdečino, in razorožili strašnega nro- ■ i I rilca — hospitalni prisad. Iz francos-_ i kili m angleških glav so posijali re-, Silni žarki v temo boilečin in smrtne' j j nevarnosti. Dandanes se izvrši naj-I manjša operacija — v bodeč z iglo — brez bolečin ; dandanes se zae>eli naj-;1 !ve<"ja opera t i a rana suho, brez gnojenja. Leta 1844. je vpeljal aimerikanski Anglež in zobozdravnik Morton vdi-have.nje etra. ki ga je odkril njegov rojak kemičair Jaekson, kot sredstvo nroti bolečinam: in amerikadiski ki-rurg Warren v Bostonu je dne 17. ok-I N»bra lS4^i. izvršil prvo večjo opeiraci-! i jo v etrovi omotici (narkozi). Takoj Irugo leto 1847.. je zojx*t Anglež. ' koiski ginekolog Simpson, obogatil kirurgijo z drugim brezibolnim sred-stvom. s kloroformom. ki ga je o 1-0 | kril 18.11. Francoz Sourbeiran v Pari-0 zu. Odsehdob sta eter in kloroform : saua ali zmešana z drugimi lilaJpnimi ; fek oči n ami. najbedj rabljivi in najbolj razširjeni brezbolnt sredstvi v kirurgiji. Samo j>ri malih operacijah, zlas-;i zobozdravniških. se rabi hlapna te-_ kočina bromov etil in plin dušikov ,_'oksidtd (sme javi plin). n Deset let pozneje leta 1S.7T. je pad-v la tudi druga ovira: prisad in gnoje-_ nje ran. Leta 18">7. je namreč Fran-|; <-o/. Louis Pasteur dokazal, da pro-e I vzroka jo kipenje, vrenje najmenjša , živa bitja, da razkrajajo tudi pri gnilobi podobna mikroskopična živa bi-tja. Pasteur je filtriral zrak in našel a j tudi tukaj mikro-organizme. Taloo je 1, postal Francoz Pasteur spočetni*k mo-. derne eraeija francoskega in angleškega genija izvršila kulturno vele del o (Pa- (1 sieur-Liste.r). Zanimivo je zasledovali ti. v kateri smeri se je dalje razvijala f.i-lrova logika, zasidrana v Pasteur-j je v i premi s i ? P,»k t'rije so vzrok gno-if .ju in prisadu, bakterije se naha-(> .l^.jo povsod, v zraku, na tleh. v prahu e in ne nagi, na inštrumentih, obvezilib, na koži, na rokah. Kako napravimo n \>e pri-otne bakterije v okolici rane n« -kodjlive ? To je bilo zdravo, krep-. .ko vprašanje primithme logike, ki se -e ni brigala o izčrpanju možnost j j. , Lister -i je odgovoril: najti moramo kemično sretlstvo. otrov, ki — že tu- 1 kaj se vsiljuje Število razinih možno-e stij — ali )>omori bakterije ali jim ; samo vzame otrovne sposobnosti. Li-, -ter je iskal in na.šel strup — karbol- •i». kislino, (ki ni v resnici nikafca kis- ! na. ampak najenostavnejše sestavljeni alkohol aromatičme vrste). Karljol-na kislina ( ali lxrfje: fenoJ) pomori *i ba kterije, če gotov čas v g*>tovi koncentraciji nanje deluje. l1 Leta 1847. je bila iznajdena narfeo-7 za k loroformom ; leta IS.">7. je postavil Pasteur temelje bakterijologiji:, ieta 18*»7. je Jožef Lister objavil svo-o antiseptično metodo. antisepLiko. - ki zaprečuje gnilobo (grško: oniori na nji!i bakterije s kemičnimi strupi. ' Antiseptiko s ."»olstotnim fenolom . (karbolno kislino) je izvedel Lister > dosledno in radikalno: zrak je desin-1 ficival fenolom ]K»seljen prsen apa-I rat (Karbolspray) : prostori, imštru-Mmenti, obvezila. roke hi koža so bili 1 omit i - 5odtostnim fenolom, s katerim ' je bila izprana tudi vsaka rana. List-; > rova antiseptična metoda se je razši- > rila jx> Nemškem in v Avstriji še le 1 leta 1874 - 187."). Bistvo List rove amti- - -eplike je torej desinfekeija s kemičnim sredstvom- (fenolom). Iz raznih - vzrokov so drugi kirurgi na lomestili i j fenol 7. drugimi strupi, razkužili, od, i katerih sta najbolj razširjena subli-i jurat in lizol. Z Listrovo metodo so do- j segli kirurgi čudovitih uspehov, naj- ■ j večje rane in poškodbe so ozdravele ■ | brez gnojenja. Gnojenje in prisad sta » postala neznana v modemi boluiščni- ■ ci; operativne rane se celijo suho. i brez kapljice gnoja. 1 Hitro napreduje kirurgija! Komaj • se je List rova meto la razširila in pri-' dobila splošno priznanje, že jo hoče 1 i nadomestiti nova metoda — aseptična " metoda (asepsa). Znanstveni poizku-1 si so namreč pokazali, da je vrednost "kemičnih razkužil pri operacijah " majhna, ker jih ne moremo rabiti v '!visoki koncentraciji in dovolj časa. " kajti v tem slučaju ne bi pomorila sa-' mo bakterij, ampak tudi smrtno za-" jStrnpila človeka. Pri Lis tri i metodi " |ne odločuje toliko in samo fenol, am- jpak tudi mehanično sna žen je s teko-" čino. snažno vo lo. Tudi List rov pršni r I aparat za desinfekcijo zraka je odpa- • ;del, ker sa pa z. mokro vročino: antiseptika desinfieira. asepsa ]>a sterilizira. Antiseptika računa z bakterijami kakor z potrebnim zlom. ki se nahaja povsod in ga ni mogoče popolnoma zatreti: asepsa pravi, da 1x3 k te rije ni povsod, ampak samo tam. kamor se zanesejo; zato vidi asepsa svoj glavni cilj v tem. da prepreči naselitev bakterij, dsi napravi ves okraj. okolico sterilno. Ako se operacija iz-a < t t ... . .. vrši v sterilni okolici, kjer ni bakterij je nevarnost gnojenja in prisada iiz-j kij učen a, čeprav ne rabimo kemičnih fi razkužil. Ločitev ni popolna, posebno kar se tiče razkuženja rok in kože. Kirurgija napreluje tako naglo, da se I najnovejši aseptični -metodi že bliža j nova tekmovalka, ki se za bakterije izven telesa ne briga: therapia ste-i i 1 i sa n s magn a ( Eli rl icli) skuša vliti v človeško kri bijološkinu ali kemičnim potoni najdene protistrupe, ki zamore v telesu bakterije, provzroči-telje gnojenja in drugih nalezljivih o bolezni, ne da bi Škodovali telesu samemu. Kakor je l>oj proti gnibxbi infekciji ^ menjaval -voje metode, istotako se je razvijal boj proti lx>lečinam. Vsaka v metoda ima v začetku svoje nepoi>ol-[_ : nest i. tako tudi narkotza (umetna o-motica med operacijo). Največjo ne-a jx>pokiost narkoze, katera najbolj pla-ši in zanima širše občinstvo, tvori smrtna nevarnost, kajti n arsikak -l>ol-a nik zaspi v omotici tako trdno in ._ brezčutno, da se nikoli več ne zbudi. !_ Tako razumemo neumorno delo in . stremljenje najboljših kirurgov, kako u l>i se nevaraosti narkoze omejile, ozi-roma kako bi se našle druge, manj 0 nevarne metode brezbolnosti in brez-e čutnosti (analgezije in anestezije) f Kakor voli v vsakem delokrogu e analiza in logično izčrpavanje niožno-| sti do poj»oliiosti m napredka, tako se 0 godi tudi v anesteziji. Anestezija ho-. če zaprečrti bolečine. Kako nastanejo _ bolesti, kje tiči vzrok bolečinabi? Fi-q 'zijološka analiza bolečine nas uči. da _ posredujejo občutek: bolesti posebni _ bolestni živci. Ves problem anestezije _ se torej reducira na jedro: kako se _ 'napravijo bolestni'živci brezčutni? In - kateri bolestni živca? Seveda samo ti- 1 -ti. ki se nahajajo na kraju operacije. . Ako operiram' na nogi. zakaj bi bolnika narkotiziral. ga spravljal v smrtno . nevarnost, mu napravi! celo telo brez-_ čutno, če anestiiziram- lahko sa mo ti-;fstih par živcev na norgi? Ta analiza - 'je prinesla kirurgiji nov napredek: lokalno ali krajevno anestezijo, ki o-s moti bolestaie živce samo na tiritem . kraju, kjer se operira, -dočim se naliii- - ja bolnik >pri poli zavesti in lahko o- ? 'pazuje brez 'bdečine operacijo na svo-\ jem telesu. i Ze prej so rabili kirurgi krajevno i omotieo na ta način, da so pustili ko-» žo zmraniti. kajti zmrznjena koža je . neobčutljiva. To mraKno omotico do- - sežemo najdaižje, če na pršimo na kožo - tekočino (eter, etiLklorid), ki pri na-i glem izhlapevanju vzame toliko .toplo-v te. da koža zmrzne. M razno lokalno - anestezijo je izpodrinil dandanes ko- - kajin in podobne snovi (evkajin. no-» \c-kajin. tropakokajiu, alipin, stova- - jin). katerim pridamo navadno še iz- - %deček nadobistnice (adrenalin, snipra-i renin). Ako vbrizgnemo raztopino ko-i kajina v kožo. postane ista na* vbriz-1 ganem kraju brezjčntna. Vbrizgani ko- - kajin se razlije v koiži, pride v dotiko - |z bolestnimi živci in jih otopi, omoti. K oka j in vbrizgnemo naravnost v ■ kraj, kjer hočemo operirati, ali pa od-i .laljeno, regijonarno v deblo živca, ki • oski^buje dotični kraj s bolestnimi. . čutnimi živci. Gremo pa lahko še višje, da vbrizgnemo kokajin (tropako-j kajin) naravnost v okolico hrbtnega . nozga. v tekočino hrbteničnega kana-» la. od ko ler izhajajo debla živcev, in i brezčutni ]>ostanejo vsi živci, ki izvira . :o iz njega ]>od tem krajem. Tako nam ; ie daJ kokajin trojno metodo: 1. lo-j kalno. 2. regijonarno. 3. mozgavno. - Corningovo ali Bierovo anestezijo ker io je prvi uvedel amerikanski zdrav-lik Corning oziroma berolinski ki-•uig prof. P>ier. Zadnja leta se trudi i lajveč o krajevni, nenevarni aneste-. riji profesor Bier. kajti i splošna nar-. koza i nozgovna anestezija pomenita j mrtno nevarnost. Na udih (konči-lah) operira Bier z anestezijo ven . i žil pri vodnic) : najprej iztisne s j »rožnimi povoji kri iz uda. ga v po-rebni višini preveže, da se kri ne mo-•e vrniti in potem vbrizge v žilo pri-.odnico namestu krvi raztopino novo-rajina. ki je do-ti manj strupen nego kokajin. Ako l»olink pred operacijo vpraša . > sirtrtni nevarnosti narkoze ali lum-lalne (mozgovne) anestezije, je dolž-iost kirurga, da mu pove resnico, ka-; kor jo je izračunala statistika, kaJŽočm j \ oflstotkib smrtnost splošne narkoze : etrom ali kloroformom in lumbalne inestezije. Nemec Gurlt je sestavi! -tatistiko narkoz za 18110 do 1897: 240.8(H) narkoz s kloroformom je lalo 11 (i smrtnih -lučajev = 1 : 2075. ■">().2.'?.') narkoz z etrom je dalo 11 »mrtnih slučajev =— 1 : f>112. > _ 2").(>22 narkoz s kloroformetrom je lalo 2 s:r.l-t:ia -lučaja = 1 : 7(>12. (i i 40 narkoz z Bi M rot ho vo mešanico ;e dalo 2 smrtna slučaja = 1 : 3370. | 310.003 narkoz je dalo 131 smrtnih lučajev = 1 : 2d .'k}. Torej izmed 24:'»."> narkotiziranih je miri en bok.iik vsled narkoze: narko-:a z etrom je polovico manj nevarna, icgo s kloroformom. Neuher (Kiel). 1 ie sestavil statistiko narkoz za 1008. n dobil splošno razmerje 1 : 20."0. z česar ra'vidimo napi-cde'k v rnanj-3 -em odstotku, a še vedno umre vs'le 1 larkoze eden izmed 3000 narkotizira-lih. Najmanj nevarna sta etrova nar-; koza. za krajše operacije etrov opoj Aetherraus^di). Koehler (Berolin) je j -estavil statistiko lumbalne (mozgov-ie) anestezije in dobil 12 smrtnih slu-'a.;ev na 7784 krmilni Inih anestezij, to--ej 1 : 350. Po tej siiiistiki je lumbal-^a anestezija (1 : 350) dosti nevar-iejša nego splošna narkoza (1:3000). Tako je vesten kirurg še vedno na- . vezan na dobrega in iz vež,ba nega liar-i . • . * cotrzerja. — Pravilna narkoza, izključujoča malone smrfno nevarnost, je velika umetnost, ki si jo prisvoji zdravnik še le po letih skrbne vaje. i Na Angleškem ne prepuščajo narkoze '"I mladim zdravnikom - začetnikom, am-!;>ak imajo zato z 1 ravnike - speeijali-I' 'ste, ki -e celo življenje bavijo izlključ-e j no z narkozo. ' a j Razvoj n.odenie kirurgije nam prav - lapidar.no dokazuje, kako nepričako- h | van in ivepreračunI.jiv je napredek " j človeške kulture. komaj 50 letih je l7 i kirurgija dosegla več nego prej vsa 1 ! tisočletja. I-1 ___ n * " ~ ;; Beneški Slovenci. o -1 Ob 44-letnici sužnosti. J ! M -O- ^ | Približno 30 let je temu. ko sem ^ j zadnji - potoval po čedadskem okraju. ! Tedaj sem bil uverj<-n. da je nemila j državno - polit iš-ka us o la Avstrije iz-J kopala tudi beneškim Slovencem grob j v kateri jim bodo padale vas za vasjo, okraj za okrajem ter da mora beneška . Slov eni;a neizogibno potoniti v morju e jitalijanstVa. To ir*odn za beneške Slovence sem smatral kakor neizogibno e ; , .. ^ posleiiieo itesre«-:ie voj.ske v letu j Po :i<; letih sem se bil letos zopet I namenil v beneŠ-ko Slovenijo v (»hiške. Gnala me je velika radovednost, ^ v kakem stanju najdom deželo beneških Slovencev in kakovo razpololženje jinfl ljudstvom, .ki je l«lo tedaj sicer i speče v narodnem ozi.ru, ali kaj delavno. marljivo in napredno posebno j na polju obrt i. Kdo se ne spominja q ; nekdanjih se n> na rje v iz Rezije, ki so Js svojo krošnjarijo preplavljali vse ui še kraje? To je bilo in je Izumrlo, j Al: marljivo in Ijn^ieznjivo-prijaz.no tekmovanje in snovamje nekdanjih ^ Rczijanov je ostalo med benešikimi j Slovenci. ? , Tisti rod je izumrl. redki starč-_ ;ki sa še iz oslih dob. ko jim je veljal j j mat eni i jezik ne le v hiši domači, ampak tudi v šoli. v uradu, in v cerkvi. __ in ko so se jim še — }>o zaslugi neka- > terih eenkvenih dostojanstvenikov — _ v Vidmu, pa tudi v Benetkah tiskale _ J s loven.-k e molitvene knjige. Sedaj, po 44 letih sužnosti. je pro-_ padlo vse to. Da-si jiii je še 30 do 35 - ■ tisoč so beneški Slovenci kakor S'lo-. J venci — brezpravni! Italijanska vla- - da jih smatra je Inostavno za italijan- - •tike podanike ne le v državnojiramiem, > ampak tudi v nacijonalnem pogledu. , j Tej tendenci, ki jej služi ves upravni in vladna aparat, se je sirotam težko lpirati. Mesto Čedad in nekatere vasi v njegovi okolici so že popolnoma »rop.tdle in se poitalijančile. Samo ljih imena spoaJrnjajo še beneške Slovence na nekdanjo boljšo dobo. Neka-'ere pa so tudi ie primerno prekrstili. To velja zlasti glede krajev, katerim ^0 že opisovali njihove krajevne ia;z-nere. Gornja vas ?e imenuje n. pr. pol-loma iztrebila tudi zadnjo sled nek-lanjega obstanka beneških Slovcaicev. \ se urado\-anje in poslovanje je iz-ključ no italijansko, da-si je še slučajev. ko se na razpravah stranka ogla-*a v domačem jeziku. Dalje je velike-ra pomena, da so ti kraji radi njih i ara vine krasote poplavljetii od leto--iš-arjev iz lienetk in drugih italijan-kili krajev. Tudi veliko Tržačanov adisija tja. To popla-vljenje ne more stati brez uipliva na domače ljudstvo. Saj opažamo v naših krajih, kako ne-j igolno uplivajo često taki letoviščar-; ii na razvoj političnega in narodnega 1 | mišl jenja. K temu prihaja še. da naši I bratje v Benečiji ninajo nikakih sti-i ! kov z našim narodnim, kuUurnim in Političnim gibanjem in stremljenjem. \"endar jedrno tolaižljivo dejstvo je >stalo: m*jč tujinskega vpliva na šole 1 n cerkve ni mogla prestopiti doslej 'j praga domačega: ognjišče v lastnem ' , lomu je ostalo sveto in nedotaknjeno. 1 i Temu se imamo zahvaliti, da «o be-; leski Slovenci po velikem' delu ohra-' nili svojo govorico v medsebojnem ob- • -evanju. Skoro kakor nekak čudež se ' i dozdeva, da vse žalostne razmere. -e nasilno potujčevanje ni moglo r »aših gorskih bratih v Benečiji zatre-i čuta ljuba vi do stdje in svojega je-J z:ka. domači hiši tVlsčnjejo stari i:i nhtdi v svojem materinskem narečju. ': Pa tudi nežna mla lina govori med 1 seboj v svojem narečju vzlie vsemu pritisku raznarodovalne Šolske vzgoje. Kar začudil sem se. ker ni-i-ni no-•igel verjeti v tako vstrajiu—t in žila- • Ivost po 44 letih narodne sužnosti. '" j In vendar je bilo res: kakor nekdaj " , -em mogel občevati z ljudmi v našeu: ■j jeziku. In tO vzlic dejstvu. ki sinov; slovenske Henečije so z v lie vsemu o-" -tali zvesti sebi in jeziku svojih ]>ra-" dedov, da priznavajo svoje slovenski ' iHvkoljenje. To riznavali slovesno ko sem jih povpraševal o tem. Li št "'S kakim veseljem -o naglušali to K.ir ču iil sem se kakor kakemu fei:o-^ | menu. Up ia v ganilo me je. kako sr 1 zlasti dekleta točila, kei se n:oraj< ^ v šoli učiti le v italijanskem jeziki — in 'o eilo tudi veronauk. ( Te šolske razm-ere -o kaj slične zi-stemu tudi na naših .lržavnih Šolali \ Trstu. Tudi i u morajo otročiči blebetati v nemškem jeziku, ne da bi imel v >pravega pojma, kaj govore. Tudi ti ^.iitn jodajajo veronauk v jeziku, ki g. k Ie malo ume.jo — tako-le po paragra-° l»ri čemur jim ostaja srce pusto it: a prazno. To je moderna vzgoja c. kr j patenta!) ^ Domače ognjišče. svetišče srčni! .čutsiev se je ubranila torej vplivotr narodnega >uženj>t va. Ganljiv je bil prizor, ko sem gledal ko so se otroci rado vali vsled }>oziv;i matere v našem jeziku, naj -e gred« ,ven igrati! — in ko je starejši j>o-zral bral-a istotako v našem jeziku: n Pojmo no! i. Ne, .celih 44 let suženj.-tva ni n:o"-Ir ;i ^ /.M re t i v teh dobrih ljudeh ti<:eg;i -, vzvišenega čuta ljube/ni in zvestobe b do svojega po-koljen-ja in svoje narod-ne prošlosji. Zanimivo in značilno jt i bilo, kako so ljudje, ko -mo izletniki i a ? ' K nam ne zahajajo več Slovenci, a r .na-i ne tja čez, ako nimajo jx-sc-bnega - opravila." j Ko sem fantom, ki so ne nagovori-i li v italijanskem jeziku. o'slovenski, so me vprašali. oojcjo sloven-1 sko pesem, so mi odkrito priznali, da - pri njih se prepevajo Garibaldi jeva . himna in drirge • • pat rijot i • ne " p*^snri. Po-lovivšemu in oil daljivšemu se. - mi je nekdo iz dručbe zaklical po ita-> lijanski: Na svidenje! Nu. to je bolj posledica vsakdanje . navade v občevanju z gosti. Temu bi i j se odpomoglo. ako bi naši obmejni . j Slovenci jjogosteje zahajali med be-. .tleske brate, ('emu naj bi se mi držali .starih predsodkov in zastarelih tra-f idicii ki ne bi zahajali na teritorij ita-. ; lijan-kega kralje vst va čete mejo — l j med brate?! iled odlomki naroda ne Avstr. Slovensko pili liol. I uO.UiHH _ ^Bggl ___1 Ustanovljeno 16. januvaija 18921 i Sedež: Frontenac, Kans. - f !* 2 I *> • —\ s GLAVNI ODBOR: . >1 JOHN BEDENE, L glavni predsednik. f 1 J fl | MARTIN 0BRZAN, II. glavni predsednik. V LEO HROilEK, glarai tajnik. i- ' i ' BLASIUS M0REJ. glavni blagajnik. /it 7 »f . ■ ALOIS SLAPSCHAK, glavni zapisnikar. »* i ' * fl NADZORNI ODBOR. g f 9 P0NGRAC JURSCHE, Mineral. Kans. f - 5 FRANK AI'Gl'STIN, Mineral, Kans. . • :V j ij I f FRANK STARCUIC1I, Frontenac, Kana. j \ GOSPODARSKI ODBOR. > 4 FRANK MAUSER. Frontenac, Kans. : PETER WIRNSBERGER, Pittsburg, Kans. • " • 1 CHARLES STARINA, Mulberry, Kans. ; > \ * POROTNI ODBOR. { t { JOSEF SVATTO. Carney, Iowa. t ,t t FRANK PREMK, Cherokee Kans. *' f FRANK SETINA, Yale, Kans. v." « —— " " * RAČUNOVODJE KRAJEVNIH DDRUŠTEV. 1 Frank Boldin. Frontenac. Kans. — 2. Frank Schweiger. Chicopee, | Kans — 3. John Crepinšek. R.ILNo. 8. Pittsburg, Kans. — 4. Frank Pre-logar. East Mineral, No. 3(5, Kans. — .">. Karl Karlinger, Cherokee. No. 95, Kans. — Li. Louis Korb. R. li. No. 8. Pittsburg, Kans. — 7. John Kfcrin, li. R. No. S. Pittsburg. Kans — S. John Bobnar. Fleming. R. R. No. 2, Post Cherokee, Kans. — 9. F. Tančic, R. R. 1. Pittsburg, Kans, — 10. John Eržen, Box 47. Jenny Lind. Ark. — 11. John Cherne. Box 97, R. 11. No. 2. Mulberry. Kjans. — 1-2. John Chesnik. Box 8"». Cherokee. Kans. j _ j;j. Jerny Ursič. Hughes, Okla. — 14. Leo Bregar. Box 234, ilaynard, — 15. Vie Soss. 410 North Chestnut Str.. Pittsburg, Pa. — 16. Frank TVegel. Box 14:>. R- R. No. 4. Girard. Kans.. — 17. Vineenc Merzel, Box 7S. Carnev. Iowa. " ; smrn.o poznati nikakih državnih ali ; političnih n .'.iZavi st o istokrvr^.sti •1 ; na j ne nehuje «b nobeni meji. \ eč je-11 ga zanimal .'n bi trebalo-in mi n<' bi " j se smeli omejati le na planinske po-e-° i te. Tudi druga naša društva naj bi — ! pa bilo v kateri koli obliki — stopala - i v stike z brati onkraj meje! Zaka.i 11 naj bi jih pu-'-aii n : brez vscAe i \>;K).ibuje k vst rajanju v zvestobi do e svoje narodne indivi in\V.' ?! Na-' Ši pose t i bi jih vsikdar vest lili. 1-1 Ali položaj naših bratov v Benečiji - vs-ed -11 letne sužnosti bodi tudi nam ° obmejnim Slovencem v teli kra.jb v r- resen pomk in -variio! M ari se med ejnašii:ei. ki se jireseljajo v mesta, ne • i vrši jiroces raznarodovanja in |K»lap- Ijanja v tujin-tvu. Danes -i,-er ne v« '• ° toliko, ali vendar še. V tem pogledu ° r.a r morejo biti beneški Slovenci celi lo v izgled. Naša največja nesreča i". ■ la nam življenje in vzgoja v rol-bini i-'odtr.ja mladino. Koliko gre-e naši -ia-v ' riši v tem pogledu. Tem bi stavil jaz v izgled beneške Slovnice, ki so ob li najneugodnejih razmerah znali obrali jiiti sebi vsaj donuiČ*e ogn.i -r! *l Ako bi bilo v vseli družinah tako " — imeli bi v rodbini najtrdneji Jez " proti tujinskemu navalu — Italijanov ' in Nemcev. Tzlasti v mirr.olih < a-ib se je ta greh v drir>.inah najhujše maŠČe-h val med nami. V rodbini je bil vzrok, c: da se je naše število -talno krčilo. ^ Mej našimi ljudmi je namjkalo tiste . žilavosti. 'ki odlikuje družinsko živ-a ljenje beneških Slovencev ki jim je ° pomoglo. da so rešili svojo govorico K preko 44 let narodnega suženjstva! 1 Internat "Mladike", a e —o— Spomladi 1. l!MK». se je ustanovilo ^ vsled javnega pritiska nujno potrebno 1 žensko vzgejevalno in naobraževalno ° Irii-tvo "Mladika", katerega prvi in glavni namen je st remit i j>o tem, da "■se v Ljubljani ustanovi in vzdržuje dekliški internat. 1 lo jeseni 1!H>7. -i je pribavilo dru-' '-iro ne meneč se za težave, ki luu jih je bilo prenagati. že toliko podlage. a ' la mu je bilo ino/iio v zasebni hiši *' (ilasbene Zlatice" otvoriti internat. 1 v katerega je l>i!o prvo leto vspreje-. tili 24 gojenk. drugem letu je število naraslo na 4d. v tretjem pa že n« 3 -10 — živ dokaz, da je tak zavod v Ljubljani res potreb-n. Sedanji pro-*ist<, pa nedostatni in vst reza jo le za sjl,, Kadi te-a se je moralo odklonili vt • prosilk, ki so hotele bili 1 vsprejete v internat. ^ Zgnnlba lastnega internata, ki naj bi nav!a-i- v ta namen zgrajen, ustre-^ zal dejan-'ki potrebi, postaja cmI leta ^ lo leta nujuejša. To u"i izkušnja, to j pravi javno mnenje, o tem je prepričano tudi društvo samo. Vsled tega se je — ho<"-e- ali nočeš — moral odbor odlomit i. da prične z ? zgradbo lastnega internata, ki naj bi j slovenskim deklicam z dežele, ki se v ; Ljubljani naobražujejo. priskrbel _ |z !ravo stanovanje in skrbno vzgojo, i Od mesta Ljubljane si je društvo - '"Mladika" nafkupilo v ta namen jako . primerno stavbišlče. ob voglu Su-biče- - ve i:i Levtikove nli<»e tik mestnega de- * kliškega Jiceja, kjer se jc prav ! pred kratkim pričelo z zgradbo samo, ki bo do letošnje zime pod strebo in ki se in:a jeseni prihodnjega leta iz-ročiti svojemu nansenu. Zgra '/»a b<> dvonad-tropna. m. j !olga in m. široka. Poslopje ne I bo imelo notber.e razkošne opreme. 1 ki/- pa se je obor oziral v prvi vrsti j ia to. da bo ondi vse tako urejeno, j kakor bo za zdraivje gojenk koristno 1 in potrebno. \" s|x>;Lij:h prostorih bo velik zim-J ski vrt. kop: 1 z ba-inom. velika ku-I hinja. -hramba za jedila, umivalnica 1 :a po-o lo. pralnica, ghnlilnica, posel-j -ka -idia. prostoren hodnik in potreb-j ne kltti. Pritličje 1k> obsegalo veliko vežo,j prostoren hodnik, tri srd>e za glasbo, 1 tri tvčitiiiee. veliko jedilnico, ki se 1h> j lahko porabljala tn li za igre. koncer-J te in glelališke pre ) tudi stanovanje za hišnika, sestoječe iz dveh sob in kuhinje ter od zunaj posebno dostopno. 1 V prvo nadstropje bosta vodili dve stopn:-či. Ondi 1k> šest velikih spal- I lic. šest kopalnih kabin, soba za preteklo. pisarna in soba za upravitelj ico. Drugo nadstropje bo ravnotako dostopno po dveh stopniščih. Obsegalo bo pa sedem spalnic. Širok prostoren hodnik, sobo za prefekto, tri bolniške sobe s predsobo in kopel jo. Zadnji prostori bodo od drugih popolnoma ločeni. \ podstrešju 1k> prostorna garderoba. veliki sobi za posle, dvorana za ri-sanje in slikanje ter trije podstrešni prostori. hiši bo vodovod, električna raz--vitljatva in večinoma centralna kur-java. Poslopje bo stalo svobodno: okrog. bos;:, vrt in park. Nahajalo se fcM najlepšem delu mesta, z glavnin^B roti tivoM gozdu. T roški za ravnokar opisano^ bodo znašali okroglo 2o0.ocfl I)ru-';vo pa i-a-zpolagra z jako^B mi sredstvi, ki za silo zasc-gu zadoščati splošnnB nujnim in uterrtdjenim zahtevam slo^B ven - ko javnosti. —._i * SMEŠNICE. Z malim zadovoljna. Dva pisarja sta v malej sobi zaužila ] i» dnosiavno večerjo. Naenkrat prvi I pokliče drugega in reče: "He. Fris, I pridi k oknu in |>ogIej na cesti stoji I voz in na njem je polno steklenic 8 V pivo! *? j I Miren. ''Včeraj si posodil iMillerjn j kron? Ali ne veš. da je danes odseli na daljše potovanje?" "Nič ne de . . . saj ga tako dolgo 1 ne bi videl!" _ __ iJLijfl Igj^Bavah na Ogrskem. Khuen Hedcrvary je torej dosegel ' ■popolno /Ti.a-^o na volitvah. V bodo-Hčem parlament it 1k> imel večino, ka- ; k kot nje ni priTaikoval -— kakor se za- I 11rjuje — niti 011 sa.ii. Je tu li res ne- 1 I kaj posebnega s tem nenadnim pre- ' ■ vratom na Ogrskem. Pred štirimi 'ne- I I see i je prišel grof Khuen Hedcrvary ! I v Budimpešto kakor minister^ k i pred- ■ ^»diiM*: brez stranke in brez zaupa-I lija. V \>ej zfoomiei ni imel niti enega Itnslanea na svoji ; Irani. In ko se je pretiš t a vil /boru iti, tla razvije preti njo svoj program, jo bil (xiztlrsivlj«n c črnilniki in pokrovci ptiHov. Ali on že navajen takih -tvari. Tudi v hrvatskem stifijoru j< bil dejanski napa-j den im»ja i Ibidimpt :te. M o/ je torej že nava- 1 jen dejanskih napadov. Kakor ga niti spravil, i z ravnotežja na Hrvatskem. tapfrne poslance d*t'» o v in razpisal v nove vtulitve. Par tednov pozneje >e j<* začel |Kvgajati s hrval-ko - srbsko z koalicijo. In ko je s-prejel pri sebi zastopnike te koalicije, j«, za'/.r! meti nji-1' mi tudj Ir.r Tuškana. on etra T-ušIkana, ''' ki je njega. Kbucn - l ledcrvarv-ja. preti v♦ t'- it-v:t> četrt stoletjem /. brca- " mi iz tira I iz hrvatskega sal>oni. Od 1' tedaj > minulo že več nego četrt >to- a letja. Khuen i»i bil torej to lahko že i t t t• • • P p<« alul. Ah on nt pozaiMi. < im je za- 1 zrl v sv,,j«M») sprejemu«-ni salonu dni. " Tnškaiui. hitel je k njemu ter mu pri- -rčntt >ii>nil roko. S tem je Khuen - !l Hc lervarv pokazal, da enih brc sicer n i | H*za bil, j k i Č* pa nameuoma ne mi- ! sli lauje. ker r:i ' >t-re zahtevajo tako. Z imen. m irrofa Khue j Ibvlervarv-j11 ... ... ' k }« ie spojeno eno najzaiostnejili raz- .lohij v /jo vini nesrečne Hrvatske. " kjer je vladal -ko/.i dve desetletji ka-,'' kor tir; n in leadjarski krvnik. Pri nas so lore j žt v naprej izrkljimVne \>ake, sirnp,nk mu ne ^ moremo . je, kakor že it e>M>. pred štiriani ■meseci zase lel ogrsko niiuistersko -toliet.; brez pristašev, bn/ prijate-j1'1 l jev iti brez stranke. In ko se je lotil • -novanja nove stnmke. za katero je troral iskati šele imena m programa. 11 rt n se je vse po-tm !malo. A on se ni brigal za to, -el je temveč mirno, na svojo k?lo. Iti .lanes lahko fM.jf.- 11 ča sv oje.nru sivolasemu vladarju : Ve-j tli. vidi. viti! Zdi se. kakor da mu je t r« halo sanio udariti z nogo v tla, da je pričaral iz zemlje legi je svojih pri- !l . • i , , , ti So nekaj fKispiitiega te ravnokar nrt- nule volitve na Ogrskim. Nič* j m ► -» 1 >- [ m :a ni v par I. mi en t a ris'., ih liorbah, »ia l! i ■ i .... S stranka, ki ,|< ljiia pre_-,e \ manj-ini. dolma na novih volitvah naenkrat ve- ' čin.i in nat' be. A v ta !i slučajih se gre navadno za hot'ho n . d starimi, u- trienimi strankami. Na Ogrskem* pa '* o! je na ravnokar minulih volitvah do- ' bila večino -^tranflea. ki se je komaj j M o^mnala i r h ki bi v vsaki drugi drŽavi v smela biti zadovoljna, ako bi dobila/' si desetino man la;or pe«J Fe.jervarv-jem. orljror. i se je /.lel na zunaj na-i' rav nost I»er««.jiški. in ki ,j«> j>ometel 7. ' dotedaj VH'gamogtWtto liberalno stran) ' k«i in je konretMi ]>!i~ilil krono, da je ^ morala z ma>ljan-ko koilicijo skleniti grsko oficiiozno in ! ^^ it« ■ go pl;«« eno časopisje, da se je na- j 1 odvrnil otl stranke neo Hisnost i, H^*1 .je naveličal poslušati prazne; B- raznih kričačev a Ia Ju^th. Ko- ■ Holh> itd. restiiei pa je vse to ■nje o narodu Ie velik svit rdel. Če Vi' ttwli madjarski volilei naveličali I Blušjfi večne pal rijotišJce tirade in!^' ^prazne fraze o madjnrski neorlvisnowti !K Fter so zato obniili hrbet svojim do-!f> .. -t sedati.jim poslancem, pn to gotovo ve i velja o vol i lel h narotkiosti. ker jm>- ^ slatifd nema-ljarskfli narrxlnosti so bi-j1'' li v«-s čas v na jhujši opozjeiji proti j'"1 koaliranin. matljarskim strankam, ("'loj11 vek bi torej solil da bi bile narodno- ' sti morale dt>biti na volitvah po v*?či- !s< ni vse stare mandate, oziroma, da bi Sl se rrvoraJe vrniti v novo zliornico vsaj j'"1 v približno istem številu, kakor-so bale zastopane v stari zbornici. Na«f»ro-ju ti t«nm p>a vidimo, da s,r ravno narotl- ' nosti najbolj decimirane iz,šle iz vo- ei lilnegji boja. Dočim so izgubile 4ftte stranke dobro polovico vseh manda- I' tov. so jih izgitbile narodnosti — tri četrt iaie! P To govori poč dovolj jasen jezik! Zato pa tuli teb volitev ni tnw.no ^ fmatraiti za izra« ljudske volje. Pač pa dokazujejo te volitve, da so raonne- P re na Ogrskem zelo nezdrave. Tvlmen IIc*dervary je sicer dosegel zmago, a v to fc-Tafo je dosegel le s pomočjo ko- b ■ rinitpiranega uradništna: nasiljem in i terorjem! To istoji, pa naj Khue nova glasila še tako krite v svet, da so se volitve vršile mirno iai breiz izgreulov. Ni vraga: kje je boljega srekstva za !" kabi-in'.'nje" volilcev, nego so —j [Miške in bajoneti orožnikov in voja- : kov. Na Ogrskem se je volilo v senci t ba,jynet«*v; raivno zato p;i more svet 'prav prirherno ceniti tisti — mir! Kostanj - zavora razširjenj u nemštva? ! 1 • . 1 \ listu ''Petenuanns Mitteitlnn-1 gen" dokazuje profesor dr. f>ehart'et- !; ler, da se često krijejo rastlinske nte- ! je z narodnimi mejami. , Kot karakterističen zgled v tem o- ^ žiru navaja nemško jezikovno mejo, ki se \ bi'-tvu krije z geografsko črto. x do katere rase kostanj. | Y srednjem veku so Nemci prodrli preko te črte. toda nikjer kjer rase ko j. stanj, niso mogli uspevati. Povsod tu! -o izginili nargloma ali pa so polagoma ;t propadali, dofkler se niso popoiruoimti \ topili v tujem eletoeittu. r l soda Gotov in Loaigobardov je znana. - !j tioti s,» jMiginili pred vratni i Rima, l.ongobardi so se v ravnini reke Pada j p (-(."topili v Italijane. Zemljepisna črta do katere rase kostanj. je nekak kitajski zid, preko ika- | terega ne morejo Nemci pa jug. Ko- j, mani ]>a ne na sever. Preko "kostanjeve n^fe" Nemci j r prav tako niso mogli prdMreti, kakor i ^ ni-t) mogli stari Kiinljani trajno raz-I širiti svojega gospotlsiva preko tej,, mejne črte. ' . ___ ^ Z li s,, torej, kakor »Ia bi bi-li narodi ■ •t a v tako kakor rastline vezami na aotovc pokrajine, na gotove klimatič-ue odnošaje, kakor da 1 >i v drugih j>o-( krajinah z dtnigiu.'i klima I »čilimi raz-u:era:r:i ne mogli živeti, ne da bi izgu-bili svoje življenske sile in svoje od-j I »orne moči. ^ Zgo lovina tlokasuje, da so se |n>- ! -'art:ni narodi ta*m najbw>je razširjali in množili, k.jer so bi-li dami življenji [M»^tiji za karakteristične rastline i E njih ive prvotne domovine. tehi sti prodrli proti za padu samo i lo čr te. kjer se je nehala ravan in ; C i * r se je pričelo gorovje. Araixd so ia selili satiM. o?r<' pokrajine, kjer je j i: t mogočna kultura da ti.je ve palme. Geografska črta do katere uspeva kt>stanjevo drevo, je tudi meja med Hrvati in Srhi termed Madžari. Slovcnei so naselili, ko so se pojavili v 1-jvropi, Nižje Avstrijsko,- Šta- j ^ isko. Koroško. Pi-inorsko, Kranjsko ler tlele Gornje Avstrijske in Tirolske, j ^ fekoni stoletij so pot*dnoma izgi- | idfna Nižjem in fJornje Avstri.j^kean, j C a Tirtd-kem, na Gornjem Štajerskem j P in Koroškem, krepko se drže samo na spodnjem Štajerskem. Kranjskem in g I 'rirt:« irskem, v pokrajinali, kjer rase ! g — k osi an j. ^ Na Koroškem južno od Drave, kjer j case kostanj sano semtertja, ne da bi ^ • bi-oropada sloveski živelj , tol j in bolj in če se l>o ta proces vršil ^ v tej nuni naprej, bomo v doglednem!^ •asu ze žalovali ob gomili koroškega dovenst va. Tudi na Gorenjsikctn ne uspeva ko-danjevo drevo. A!: .j«' potem tudi Gorenjski u«oje- ^ lo. da polagoma izgine v nentškem j noijuf Ce je teorija* ki jo rarz.vija dr. I sr narfet !er. uiemeljetra. potenr je u- a -oda tako Koroške kakor Gorenjske i [oliko kakor z-apečatena. varne pa so A proti nemškemu navalu SjHidnja Šta- ' jetska. Kranjska, razen i Gorenjske in ! ^ Pri morje zato. ker tu rase či »do tvorno j drevo —dtvrtiči kostanj. j/ Kjer pa rodi to drevo, tam ginevajo Netnei kakor rosa na sol ne u, vsaj- ta- F k.» uči iu dokazuje profesor dr. Seliar C tet'ter. * j ( Prepir za kovček. Georgee Glemeneeau, sedanji mini- ! ^ sterski predsednik francoske republike je imel navado, da je včasih na- * pravil kako burko. Ko se je vršil ta dogodek, je bil še senator in nekoč j vstopil s svojim prijateljem poslan- ^ ceim. kasnejrm •ministrom za puijcdel- 1 stvo Jean Dujiuisem v železniški voz I druzega razreda in vlaka ki vozi med i Parizom in L.yonom. Oba gosjxrda sta I se vscdla k oknu; Dupuis je imel I seboj precej velik kovčeg in tega po- I stavil na sedež svojega prijatelja. £ t ez nekaj časa je prišel kondirkter in ogledoval kovčeg ter mirno rekel • < 'lemeneeau in ga prosil, da bi kovčeg vzel se sedeža. ^ < lerncceau je skrivaj z nogo sunil prijatelja in mirno toda resno rekel: ..Ne, dragi moj, kovčeka ne vzamem £ proč." ''Tola go*pod, predpis zahteva ta- ,- ko — " "Meni nič mari. Kovček vsejedno " pnisiiir. kjer se nahaja." Zahtevam, da kovx'ck takoj proč vzamete!" je kričal kondukter raz- 5 burjen. i ...........i . .......... i -1 f i "Jaz pa zahte\-am, da me v miru i pustite," je. mirno odgovoril Clemen-!! ! eeati. "Potem pokličem vodjo vlaka!" je t preti! kondukter. -j "Pokličite ga, toda mene pustite Ic|»o v miru," je hladno odgovoril < Clesneneeau. '] Čez dve minuti je kondukter pripeljal vodjo vlaka. "Ali hočete proč aveti kovček!" je vodja na krulil senatorja. Ta pa je ostal pri svojej prejšnjej trditvi, da mni niti na uni ne pride, kovček paoč deti. I "Potem pa takoj izstopite!" je u- < kazal vodja vlaka. "To pa pač ne storim, imam pla- > čau železniški listek." . t "Potem pa pokličem železuišikega 1 predKtojiiika!" je kričal vodja in bil . v obraz rudeč kakor kuhan rak. ? -Clemenceau m,i ^ priporočil, da s naj pripelje seboj še predsednika železnice in trgovinskega ministra. Kmalu so bili pri upornem potniku: t kondukter. vodja vlaka in predstojnik i **Ali hočete sedaj kovček proč vze- s j ti?' je vprašal novi došlee. r Clemenceau pa mu je zagotovil, da č ne. I "Zakaj pa vendar tega ne storite?" j je kričal predstojnik. s "Zakaj? Zato ker kovček ni moj," r je mirno odgovoril Clemenceau. I "Čigav pa je?" j "Menim, da od tega gospoda," je v rekel Clemfeenceau in pokazal na Du- h puisa; k *' Gospod,'' je k riča I predstojniki v i n razburjenosti, "ali, hočete odstninifi j ! kovček?". . 1 "0:,.prav gotovo", se je nasmehnil s i nagovorjeni in brzo del kovček v mre- s žo ^lad .iedeeeaii, --------v f * r ru ''Ali pw>sim vas, zakaj pa niste ] n- 'kovček takoj odstranili in zakaj niste rekli, da je vaš?" ] je "Toda, gkvjte gospod, saj me nihče ' j ni nič vprašal." i] te Vsi trije železničarji so nejevoljno j ] il odšli; oba ljudska zastopnika sta se h pa smijala. | ] i- ——....... j] Pravi nzrok poraza ; Pmsov. J -m n . h e, Dne 14. oktobra leta 1/58 so bih! Prusi v sedemletnej vojni od Avstrij- | ^ i- cev pri Hoe£ikireh prav hovlo tepeni. : j Takrat je stala avst rijska armada pod j i- zapovednitštvom maršala Datvn na-' j sproti Prusom. kterim je zapovedoval | ^ •a kralj Friderik veliki. Prusi so bili po j il Avstrijcih prav hudo poraženi in nek 1 zgodovinar ,piše o tem ifzroku na- ^ a stopilo: j- Kralj Friderik si je pridobil av- ^ strijskega štabnega častnika Scholl- ^ i: nerja, da mtt je igral vlogo vohuna * k in vse važne zadeve o premikanju av- ^ stri.jske arma le njemu poročal. Poročila je kralju pošiljal avstrijski;1 a častnik kakor se je dogovoril s kra- ; ljem na ta način, da je kralj dobil ^ " pletenieo jajc. jedno jajce je bilo iz- ^ sesano, a v nem se nahajalo važno po- " '' ročilo. Slučaj je hotel, da je maršal * Daun pri sprehodu naletel na nosilca I jajc. mu ie odvzel in prišel na sled ^ e vohunstvu. Daun pa je ta slučaj do- ^ hro izrabil in prav dobro napeljal j kralja Friderika. Izdajalskemu čast- f ... i l: vzniku je marš-:j! tfbljiiibi! -milost, a zato,1 i je nup'al kralju pisati, kar mu. je mar- i ^ Šal narekoval. Na "f a naein je bil pru- ^ I ski kralj brez. skrbi, a drugi dan z vso J f silo od Avstrijcev napaden ter hudo ; F poražen. T Cenik: knjig, kater« m dob« T zalogi SLOVENIC PUBLISHING COMPANY, CORTLANDT STREET, NEW YORK, IN, V MOLIT VENTKL BOGU. KAR JE BOŽJEGA, ličen molitvenik za možk-e, zlata obreza, polusuje 75c. DUŠNA PAŠA v f latno vezano 75*. broširana GOtf. JEZUS IN MARIJ V, vezano v slono-kost -t l.oO., fino vezana, zlata obreza 75e., vezano v platno 50c. KLJUČ NEBEŠKIH VRAT, vezano v slonokost $1.50. MALI DUHOVNI ZAKLAD, iagrin, zlata obreza 90^. NEBEŠKE ISKRICE, vezano v platno 50£. OTROŠKA POBOŽNOST 40 .^iBL^^^ Potom še le in ne prej« založite JV ;^— ' Qj^na ekspresu pet dolarjev in kra^n8 '. jg^T?. v.':b« ,__New York. Naznanilo! I liojakom in rojakinjam priporočam !l' svojo veliko zalogo ur, verižic, prstanov in .vj Jf^^^^^ sploh vsakovrstnih draguljev. Jaz potujem sedaj po I'ennsylvaniji in bom obiskal vse večje slovenske naselbine. A'sakdo bode .[* zbral kar bo hotel in za zelo nizko ceno. ^^^^^^^ FRANK BAMBIČ. J l Najbolj varno naložen denar je v slovenski^ | MESTNI 1 I [HRANILNICI LJUBLJANSKI J i Stanje hranilnih ulog: Rezervni zaklad: t I 9 nad 33 milijonov kron. nad 1 milijon kron. » Za varnost denarja jamči in je porok poleg rezervnega zaklada ^ mestna občina ljubljanska z vsem svojim premoženjem in vso I i svojo davčno močjo. Zato vlagajo v to hranilnico sodišča denar I | mladoletnih otrok in varovancev, ter župnišča cerkveni denar. ^ I Mestna hranilnica ljubljanska sprejema hranUne vloge vsaki J [ dan in jih obrestuje ? t 3DO 4=|°l» I ^ ter pripisuje nedvignjene obresti vsakega pol leta h kapitalu. £ I D ie 1. In 16. vloženi denar so obrestuje takoj. f I Sprejemajo se tudi vložne knjižice drugih denarnih zavodov kot gotov * I denar, ne da bi se obrestovanje prenehalo. f Rentni davek od vloženih obresti pl&xuje »ranilnica sama 1 ► t in ga vlagatelj ern ne zaračuna. » Posoja se na zemljišča, menice in vrednostne papirje. | ► 1 Hranilnica se nahaja v svoji palači t Pr*štrnovib, prej Slonovih dicak 3, nasproti frančiškanskemu kloštru,- ; Naa zaupnik v Zjcd. državah je £e vec let »^ FRANK SAHSER CO. | jugoslovanska ||1|| Katol. Jednota. ■ i I Unrporinuui dne 24. januaija 1901 v državi Minnesota. ___ Sedež v ELY, MINNESOTA. " '■ URADNIKI: Predsednik: FRANK MED OS, 9483 Ewing Ave., So. Chicago, HL Podpredsednik: IVAN GERM, P. O. Box 57, Braddoek, Pa. Glavni tajnik: JURIJ L. BROZTČ, P. O. Box 424, Ely, Minn. Pomoini tajnik: MAKS KERŽIŠN1K, L. Box 383, Roek Spring«, Wyoming. Blagajnik: IVAN GOVŽE, P. O. Box 105, Ely, Minn. NADZORNIKI: ALOJZIJ VTRANT, predsednik nadzornega odbora, 1700 E. 28th St.. Vjrain, Ohio. IVAN PRTMOŽTČ, n. nadzornik, P. O. Box «41, Eveletb, Minn. MT7TAEL KLOBUČAR, H L nadzornik, 135 — 7tb Calumet. Cehigan. POROTNI ODBOR: IVAN KERZISNIK, predsednik porotnega odbora, P. O. Box 138, Bnrdine, Pa. IVAN MERHAR, dragi porotnik, Bx 95, Ely, Minn. STEFAN PAVLlSlC, tretji porotnik, Bx 3 Pineville, Minn '—■—o-1 Vrhovni zdravnik: Dr. MARTIN J. IVEC, 711 North Chicago St.. oliet, — •-o ■ Dmltveno glasilo j« "GLAS NARODA." -o-i PRISTOPILI. K cln-tvn s v. Jožefa št. 20 v Sparta, Minn, dne 1. junija 1010. Jernej Mai<-vrh. i0j,.„ lSf»J. c-n. št. 13104. v II. razred. Društvo šteje 70 članov. ' K" društvu >v. Jurija št. 90 v Henry, W. Va. dne 1. junija 1010. Anton Ih;:!.;. m.jcn 1M,7. eert. št. 1.J105; (Simon Markvic. rojen 1871. cert. št. KIlIiO: Mihael Grasie, rojen 18!ejt '2-1 i a nov. K društvu Srce Jezusa št. OS v Ahmeek, Mich, dne 1. junija 1010. Joht: r;,•.,■!! i.", rojen 1801. cen v-t. 13108; Blaž .KIMin. rojen 1880. cert. št. l:;i09; Lnd. G izuril*, rojen ]f-X>. cert. št. 13200. Vsi v I. razred. DDruštvo j * 30 članov. K dru-tvu Srce Jer.u^a ^t. OS v Adimeek, Midh. dne 1. junija 1010. Fer-Šifner. lojen L-'!H. rert. 13100, v I. razred; Rudolf P<*žek, rojen 1S80. n ii. i:>170. v II. razi;d; Franc Bum-, rojen 1870. cert. št. 13171; Frank P-iiančič . roje i. 1S78. cert. št. 13172; Ferdo Polančič, rojen 1902. cert. št. 13173: Ivan Iloraček. lojen 1880. cert. št. 13174. Vsi v I. razred. Društvo šteje i lati o v. K i'ru>t vn sv. Cirila in Met da št. 16 v Johnstown. Pa. dne 1. junija 1010 Mai v K«i: i,elf rojena 1880. eert. -t. 13100. Društvo štejr 60 članic. K dre-tvu sv. Jožefa ^t. 21 v Denver. Colo, dne 1. junija 1010. Angela Mari.lt. rojena 1887. eert. Št. 13180. Društvo Šteje 78 članic. K društvu sv. Jožefa št. .">3 v Little Falls. X. Y. dne 1. junija 1010. Jernej IV.. rojen 188:"). cert. št.13182, v I. razred; Jernej Leskovee, rojen 1892. ceil. -t. 3318n. II. rar.rod. DruStvc šteje 70 Članov. K .In:-1 vu -v. .W.eia Ai. 3« v Chiwholm. Minn, dne 1. junij 1010. Fi nk 1':- • rojen 1892; LI184 Ivan Žužek, njen 1883. cert. št. i:tl8">; Anton Frank rojen ISO!). eert. Št. 13186. Frank Lesar, rojen 1883. cert. Št. 13187; Ivan n-nutnovu-, rojen 1887. cert. .št. 13188. Vsi v I. razred. Društvo šteje 210 članov. K društvu -ter mu jo zlomilo pod ko-1 j Ienom. Prvo pomoč ran je dal dr. >#; Oraieii In odredil, da so ga z rešilnim vozom pnepeljali v deželno bolnico. Uhoj. Dne 5. junija v nedeljo po-1 poldne, okoli 7. ure so prijazni mejaši iz vasi Homberg — župnije Kočevje — v neki iro-tilni v Spod. Škri-lju do smrti pobili ondotnega kočarja j a Jakoba Movrina. Truplo nesrečnika je dne G. t. m. popoldne pristojna komisija preiskala, nakar je bilo takoj I pokopano. Spored te žalostne prireditve je bil običajni: na Zdihovem veliki shod božjepotnikov od vseh stra-.. ' tii. Ker se tam ne sme prosti in ple-tsati, sledi prosta zabava v sosednji vasi 7. i;odbo, plesom, alkoholom, palicami 111 kamenjem. Učinek: ubit leto vek. Skrivnostno p o izkušeno logaško zastrupljen je. — Znani Frančišek Hlad-i'nik, ki še nahaja, kakor znano v Ijivb- j ljanškem preiskovalnem zaporu v preiskavi. ker je osumljen. da je hotel u z znanimi strupenimi pilularr.i zastru-t. j piti svojo mater. HammerHt?»vo go-o ;spo, je v-preiskovalnem zaporu veli-,ko strožje nadtei-ran. Kakor je to obi'->. j("ajno pri Osobfnh. ki so v preiskoval-t. j nem zaporu, dasi seveda vse, ki se o | nalnajajo v preiskovalnih zaporih, najstrožje nadzirajo. I Nekaj Časa sem so namireč kazali 3 gotovi ilo^rwlki na to. da se je menda 1. j Hladniku posrečilo, da je stopil v do-t tfko z zunanjim svetom. G ; Ko se je to opazilo, skoro ob istem iT-asu pa doJ>i sodišče neko pismo na ^ razpolago, ki je je Hladnik vtiihota-ipil iz preiskovalnega zapora, izvedelo a se je pa tudi. da je pisal Hladnik tudi še neki drugi ose'bi. ' Pisma, vtihotapljena iz zapora r, j Hladnik a kar najhujše obremenjujejo. "" j V pismih namreč poziva Hladnik jadresate, naj krivo pričajo o tistih do-k jgodkih, ki naj bi ofctrmljevale neko k tretjo osoho hudodelstva poizkušenega u umora. 0 j Vse kaže. da eksistirajo še nadalj- iia slična Hladnikova pisma, k j Preiskovalni sojnik dr. Grasselli a-ipelira na javnost, naj vse tiste oso-6. i be. ki bi jim bil Hladnik pisal, »v j to naznanijo preiskovalnemu sodniku 0. i Tisti, ki bi bili dobili kako tako Hlad-15 j nikovo pismo, naj to store že zato, kei j je kot Hladnikov ix>mo<"nik pri tihotapljenju pisem osumljena neka oso-jba, ki je pa morebiti nedolžna, kar b: . se dognalo in bi se odvrnil sum od do tičnega osumljenca, če se zglase osolje ki jim je pisal Hladnik, da jih napelj, h krivemu pričevanju proti neki tretj I osobi. Ze!o značilna je tragedija Ham-merlitz-Hladnik. Vsak, ki pazno zašle ja d nje, kar se je dozdaj pisalo o zadev jasno irvidi. da je zadeva Hladnik ze m lo. zelo i>o0 je pa rešila zastrupljenjs (l (previdnost g. Hammerlitza. Hladni kovo vtihotapi jen je pisem i 7. zapora r la vpljiva na priče, je tudi kopija ^ Hofrichterejevqga vtibotopl jenja pi-sem iz zapora, samo ta razloček je la Hof rich ter ni nikogar drugega dol-Ižil, medtom ko hoče Hladnik pošilja-:tev naprtiti nedolžnim, da izreže sera be.— k [ ro i PRIMORSKE NOVICE. Ciril-Metodova družba za Istrt ~ ima 70 podružnic in vzdržuje 28 šol Dfrfiodkov je bilo lani 130.000 K. od ' tega so dale vžigalice 25.000 kron. ! Stroškov je bilo 120.000 K. v. j ŠTAJERSKE NOVICE. ro j Iz Ptuja. V soboto, dne 4. junija I se je dogodila v bližini Ptuja precejšnja nesreča. Posestnik Joško je pe-iljal voz kamenja proti Jurovcem. Pro-ti njemu pridirja neki motor, konji J" .se splašijo in skočijo ob stran ceste ranto v momentu, ko je pripeljal , motor do voza. Mož, ki je vozil 2 motorjem, je odletel daleč v stran. rc motor pa se je razibil na kosce. Tudi konji so dobili poškodbe. Ml ] I Pokvarjeni nemški otroci V fiir-jstenfeldski okolici je neki 121etni de-ček Franc Kaspar posilil 9Ietno šola-rieo Kohl in jo potem zbodel do smrti. Malega morilca so izročili sod-niji. Nesreča. — Nedavno je padel \ J Šmartnem v Rožni doHni flBletm po- isestnik S tokov 11 ik na lastnem zemlji-; .šču v neko jamo in se je ubil. (Ko so I drugi dan našli, je imel -še uro in i denar pri sebi ter je torej napad ne-: Merjeten. V Dravo je skočil v Meljir pri Ma-jboru 781etni trsovee Leop. Kallab. 1 Vendar pa ga je lončarski pomočnik j Major nezavestnega potc?rnil iz vode iu so dolžnem obešena. Pokopana sta bih na za kopališču jefoišnice; ko so jo se . daj porušili, so priredili obema svečar pogreb na mestno pokopališče. Ude ležilo se sra je na tisoče 1 j tuli, mec njimi tudi razni poslanci. "Fremdenblatt" in ogrske volitve Vsem je znamo, kako je Khuen ° ! Hederva rv izvedel odrske državno • -aborske volitve. Pri volilni agitacij vladni karteši ubijali ljudi, k vo • jHtvam -so segnali iz Ogrske in to stranske državne polovice vojake j Med voliščem' in nemažarskimi vo-i lilci so bile nastavljene virste bajone-aitoA-. Kdor j Pr , KRETANJE PAŠNIKOV. ROTTERDAM __ I odpluje 28. junija v Rotterdam. ^ j KRONPRINZ WILHELM ^ odpluje 28. junija v Bremen. I! ^ ! • ADRIATIC ; l odpluje 29. junija v Southampton. Z Z OCEANIA :: odpluje 29. junija v Trst. BLCECHER ^ odpluje 29. junija'v Hamburg. «5 M PRTNZ FRIEDRICH WILHELM r> odpluje 30. junija v Bremen. t 3 i. LA SAVOTE 13 •1 -! odpluje 30. junija v Havre. . - »i ' ?-------'------■ » M r. r Ali hočete dobiffVielčaj pojma »j \ O ANGLEŠČINI ►« a S S e AMERIŠKI PISAVI? £ 3 3 Pište na nas. Poučujemo že dve ^ . leti potom dopisovanja angleščino in lepopisje. Pojasnila popolnoma za- w stonj. Pišite še danes! J Slovenska korespondenčna šola, r _ 6119 St. Clair Ave. (Special Box 10) C Cleveland, Ohio. C t j _ J NAZNANILO. S a i Izgubil sem konja sive barve; ima V črno grivo ter črn rep, star okoli pet C ' let; nahaja se 11a železnem okraju / o .v -r(Messaba Range). Kdor ga prime, 3 dobi nasrrade $10.00 in stroške ter C a , J naj obvesti: £ Paul Levstlk-a, * I , P. O. Box 493, Chisholm, Minn.; N ;t f (22-6 v d) I / NAZNANILO. S II i 1 o Nekteri tukajšnji rojaki, člani dru- 1- štva "Slovenije", prirede v nedeljo dne 3. julija U1. a v Colnarnici (Boathouse) na zapadni g 0 54. ulici v Bayonne City, N. J.. W n MEDSEBOJNO ZABAVO, H pri kteri se bodo janjci pekli, f). , , . k« Ker smo se tam ze parkrat prav na lejio in prijateljsko zabavali, zato la ;upamo, da se bodo rojaki iz Greater "n New Yorka mnogoštevilno udeležili. 1( Za dospeti na mesto zabave vzemi-te na pennsvlvanskem kolodvoru v j ir .Jersey City. X. J., poulično karo z a~lnapisom "Greenville" ter se vozite m z njo do 54. ceste v Bayonne; tam izstopite ter pojdite zapaiVno aH na , desno? čez .Boulevard do vode. ) vi i Janjci bodo točno ob L uri po-e-|poludne pečeni. Kdor se hode ude- j r~ Icžil. naj na dopisnici najkasneje do, ^i vštetega 29. t. m. naznani rojaku g.* Feiix l>olinar, 82 Cortlandt St.. New nc • kr m i York, da- se vemo" pri nakupu janj- br ' od p- rev ravnati. ; po 2- P ti d it e pravočasno, ker drugače a. dobite same kosti. ODBOR. b (25-27—6) la -j K e- NAZNANILO IN VABILO, la Radi slabega vremena je naše dru-e~ štvo "Orel" štev. 90 J. S. K. Jed- Inote v New Yorku preložilo ^ j IZLET (PIC-NIC) na 4. JULIJA, i Posebnih povabil ne bodemo raz-'poslali ne društvam, kakor tudi ne posameznim rojakom in rojakinjam, ^ ker upamo, da zadostuje povabilo po-jj tom lista "Glas Naroda". PIC-NIC bode na istem prostoru KUMP BROS. HOTEL , " p (Zeleni gozd), S Columbia Avenue & Elm Street, Maspetb, L. I. Pričetek ob 11. uri dopoldan. KEGLJANJE ZA DOBITKE. • * VG 3 Dobitki bodo jako lepi, posebno olj- j nata slika na platnu "Bled". < Vstopnina 10c. ji Rojaki Slovenci in rojakinje Slovenci ke, kakor tudi vsa domača društva! l0 Udeležite se tega izleta v obilnem ^ a številu, ker za vsestransko zabavo t_ bode dobro preskrbljeno. U ODBOR. ■ t. OPOMBA! Vzemi na Brooklvn-sr skem (starem) mostu Flushing č> Ave. (Maspetb) poulično karo, ali ^ ri I na Williamsburškem mostu Grand t j St. poiriieno karo in od 34. ter 92,. ^ 1 ulice v New Yorku ferry in potem j i. Calvary Ave. karo. ri (6t: 21, 22, 23 — 27, 28, 29 — 6) |82 COMPAGNIE QENOrj H TRANSATLANTIQUE/M (Francoska parobrodna druži Direktna črta do Havre, Pariza. Švice, Inomosta in Ljubljafl Podtni parnlkl so: "LA PROVENCE" - -a ^ "LA LOR« * na tlva vijaka ^ . 1 na dva "LA SAVOIE" . -^fetešTOB^gaažta "LATOUrflB na dva vijak« ( ^^na dv» ru»kT| "LA BRETAGNE" "LA GASCOGNE" Glavna agencija: 19 STATE STREET, NEW YO« corner Pearl St., Chesebrough Building. Parniki odplujejo cd sedaj naprej vedno ob četrtkih iz pristanišča števil North River in ob sobotih pa iz pristanišča 84 North River, N. Y. • "LA SAVOIE" 30 junija, 1910. "LA LORRAINE 21. julija lil # LA PROVENCE 7. julija, 1910 *1.A SAVOIE 28. julija 19 La Bretagne 14. julija 1910.* LA T< >UIf AINE 4. avgusta, J POSEBNA PLOVITBA. V HAVRE: ; Krasni parnik "FLOIvIDE" odpluje dne 2.'?. julija ob 3. uri popoln® Parnik na dva vijaka "CHICAGO" odpluje 23. julija ob 3. uri popolifl Parniki z zvezdo zaznamovani imajo po dva vliaka. ' ' ' ■■ a»*Dgsa»!»i) ii-■ t n o ■:: ■ i ■ ID id m -D -D unaaig»pip| •i * j - n ^ Phone ® FRANK PETKOVŠEK, j javni notar - Notary Public, 718-720 Market St., WAUKEGAN, ILL PRODAJA fina vina, najbolje Žganje te izvrstne smotke— patentov ana zdra PRODAJA vožne listke vseh piekomor- POŠII.JA denar * stari kraj r.ane&ljivo jlj UPRAVLJA vse v notarski posel spada- ■ j J J _]oča dela. I J J Zastopnik "GLAS NARODA", 82 Cortlandt St.,NewYork. a cgllpillfflcfflglipgiiliaigiaiit^gtaiaiilllllgiqiipq / Slovenska prodajalnica I i C 5312 BUTLER ST., PITTSBUKG, PA I / Priporočava cenjenim rojakom najtipleje na5o zalogo razne / salne potrebičine, molitvenike in drugv slovenske kojigr. razgledni. H r ce, podobe in okvirje. a j Pooblaščeno zastopništvo I J FRANK SAKSER CO. v New Yorku.| ^^ \ Sprejemava naročnino za "Glaa Naroda", Koh-dar in vse v to Bj _ / stroko spadaioče tiskovine. \ Posredujeva za ptjšiljanje \ denarjev v staro domovino« } # Za obila naročila in poset se priporočata ''I? JAKOB ZABUKOVEC in IGNAC PODVASNIK, J 5312 BUTLER ST., PITTSBUKG, PA fl .-. piše po lei>o «11- -p kani »loveneni crnir. bo nizkr. tuirajp »e ** na blaco. Mi pofil.;amo toitfnn ii hc7p!.Mb» naH-la direktno v stari kraj in jamfimo za sprejem1 Pilite aaoea po cenik. DERGANCE, WIDETICH & CO, 1622 Arapaboe St-. Denver. Colorado _ _ k: POZOR rojaki! :;; ®Po dolfrem časa _se proti izpadanju in zarast las. kakor?ne J «ro=ti in dotiri^ l^jp ol zrastejo in n? bode SI noma zrastejo. Reumatize .1 v rokah n turah in « križitah v 8 dneh popolnem ozdranim, kurja očesa ^ bradavice. DOtne noge in ozebline se popolnoma odstranijo. Da je to resnica jamt'im z $500. PUite " po cenik katerepa pošljem zastoju. JAKOB VAHČIČ, P. O. Box 69 CLEVELAND. C Kje sta: IVAN GODEC, doma iz Lazov pri Krki. in AJXUZIJ SIV- K ŠE K, doma iz Zagorja ob Savi? Popihala sta pred 14. dnevi i/. Cle-velanda. O., kam. mi ni znano. Je-den mi je dolžan $33.70 in drugi pa $22.00 na hrani in stanovanju. Varujte se takih ptičkov, ker si vedno imena spreminjata! Za njih naslov bi rad zvedel: Joseph Sajovee. 6317 St. Clair Ave.. Cleveland, O. (25-2S—G) ________________r Samo p $2.25 veljajo trije zvezki "VINNETOU" Rdeči Gentleman v- in šest zvezkov V PADiSAHOVEJ SENCI." Zvezki so obširni ter obseza vsak nad 200 strani Zabavno berilo za odgnati dolg čas. Poštnine prosto dobiti pri: SLOVBNIC PUBLISHING CO., 82. Cortlandt St., New York, N. Y. j (S 31. - ___-.......rSi-t-U«^'':J:• C •. - ■ , . VAŽNO ZA VSAKEGA« SLO VENCA 1 I Vsak potnik, kteri potuje ■ Cew York v stari kraj ali pa hI esra kraja, naj obišče >RVO SLOVENSKO - HRVAJ GOSTILNO S PRENOČIŠČll August Bach, 37 Washington St., New York 1 ;jer bode dobro postrežen in nal >o!aa:o so vedno ciste sobe zal ločenje. Dobra domača hrana.® (14-6 v d) NAZNANILO IN PRIPOROČI? Rojakom v Sheboygan, Wis., ikolici naznanjamo, da je za tamij ;njo okolico naš zastopnik Mr. IVAN KOŠAK, 927 Illinois Ave., Sheboygan, W >n je pooblaščen pobirati naroči :a "Glas Naroda" in knjige, v! :esar ga rojakom najtoplej^Mj cčamo. m Cpravništvo '' Glasa ^k ?Cje je T Tukaj nas je al iščemo Šestega svojefl KOBA NOVAK. Doifl eevasi štev. 6. občintfl lenjsko. Pred petin* Salida, Colo., io geB nič, kje se nahaja. H rojakov nam naznaiiH slov, dobi $10.00 najH pošljite na: Mike NovaM Chestnut St^ Lead vili«, ; 14-4—14-7) V ščem svojega prijatelja RCDOl KLEPAf, doma iz Trsea p rtfl bru in o žen jen je na Ogrskenfi daj se nahaja tu v Zjedinj^nfll žavah nekje v šumi. Prosidl njene rojake, ce kdo ve za nj| naslov, da mi javi. ali naj h sani oglasi. — Albert Rismlis Adams Ave., Memphis, Teim.i 25-27—C)_J seem svojega brata MATEJ LAVR1ŠA. Doma je iz Hol pri Vrhniki. Pred 4. leti sva! skupaj v Clevelandu, Ohio, i kdo izmed cenjenih rojakov zna naslov, naj ga mi naznani, zal mu b«Mlem zelo hvaležen, ali nI pa sam javi. — John Lavriša. i St. Clair Ave., Cleveland, Ohifl ;25-28—6) Vstanovljena dne 16. avgusta 190S« ■korporlrana 22. aprila. 1QOQ v drtavl Pinna. • sedežem v Conemaugh, Pa. GLAVNI URADNIKI: | Predsednik r MTTTAEL ROVANSEK, R. F. D. No 1. Conemanirh, Pa. ^^ Podpredsednik: GEORGE KOS, 524 Broad St., Johnstown, Pa I (slami tajnik: IVAN PAJK, L. Box 328, Conemangh, Pa. B Pomožni tajnik: ANDY VIDRICH, P. O. Box 523, Conemanffc, Pa. BBlagajnik: FRANK SEGA, L. Box 238, Coneman&h, Pa. W Pomoini blagajnik: IVAN BREZOVEC, P. O. Box 6. Conemaofh, Pa. NADZORNIKI: JACOB KOCJAN, preda. nadz. odbora, Box 508, Conrmangh, Pa. FRANK PERKO, nadzornik, L. Box 101, Conemaogb, Pa. ANTON STRA2iCAR, nadzornik, Bx 511 Conemaogh. Pa. 5 POROTNIKI: ALOJZIJ BAVDEK, predsednik porot, odbora, Box 1, Donlo. Pa. MIHAEL KRIVEC, porotnik. Bo* 324, Primero, Colo. IVAN GLAVIC, porotnik. P. O. Box 323, Conemangh, Pa. VRHOVNI ZDRAVNIK: ■ ■ 0. A. E. BRALLTER, Greeve St., Conemangh, Pa. o Cenjena drulltva, oziroma njih uradniki so nljndno prošeni pošiljati KAenar naravno«! na blagajnika in nikomur drugem, vse druge dopise pa ■ M fftavncjr« tajnika. V slnčajn da opazijo društveni tajniki pri mesečnih poročilih, ali I aplok kjersibodi v poročilih glavnega tajnika kake pomaojklivoeti. naj se mta nemudoma naznani na urad glavnega tajnika, da se v prihodnje popravi. rvo*\m "OLAB Jf AEOT>A t DEBELUŠKA. -o- ■Francoski spisal GUY DE MAUPASSANT. — Prevel DR. IVO ŠORLI. -o- I (Dalje.) ■Treba je bilo pač čakati. Dame so I razšle po -vojiii -<>hah in >o se loft svojih malih opravkov. Conmdet ■ sedel za ognjišče, na katerem je B-el velik ogenj. 1'kazal -i je ]>ri-ftti malo mi/.ico in steklenico piva I je poternil nato iz žipa svojo Bo. ki je n'ivali pri do.tokratih Kraj isti ugled kakor on sam, ker Bslužila - t*do ne.vini. da je >!u-Bt Cornudct u. Sicer pa je bila res vkrasmt pip« iz morske j>ene. čudo-Bo v - tjc:.a. črna kakor zobje .nje-■>:i lastnika, duhteča, zvita, bleste-I pripravna in v popolnome strglasju ■jegi vim c'lnwora. In tako je sedel Bfctc nrnrcmično na svojem prosto-I hul<* zdaj v plamen ]>re 1 seboj, Iti j v ppno svojega kozarca; in po ■Bikem no irki. je zagrabil svoj i1 dol-K masf-ne lase ter si posrkal ostanke I moki'h brkov. I Loiseau je šel jiod pretvezo, da se lora ie malo izpreho liti, ponujat rčmarjem svoja vina. Grof ki to-Lrnar sta se lotila politike. V duha la videla vso hodono-t Francije. Her. je trdil, da jo rešijo Orleanei, Logi je pričakoval še neznanega re-Inika. ki nri le, ko bo vse v največ-eiu obukii: kak Gxiesclin. morda celo ;aVa Jeanne il* Are? Ali pa kak dru-ji Napolru« Vv. liki t Da bi cesarski irine vsaj tako mlad ne bil! Cornu-let, ki ju je poslušni, se je nasmehnil cot človek, ki vidi še vse drugače lale*. I Hm IgyMwpfc je tu zagpj lil ie v-o kaMnjo. *' ^ ' * *■ ^T^ro OT> desetfr prikay.al -n ttnod Follenvie. V* k njemu fOM ni«nseJ Oilgqvoryi dnig^ga nc-M'tfva^rat, trikrat po vrsti in v?d,uo jopolnerr.rt enako: "Oficir mi je re-'Gosrjiod Follenvie. Vi prepo-|wtri, da bi se voz teh potnikov Brez mojega dovoljenja ne ■je 1 Razumete? Dovolj!' " Hp so vsi bum o zahtevali, naj i poveljnik sam, kaj hoče. ■(> poslal svojo karto in go-H-LaTnadon je pripisal svoje ■ naslove zraven. Xo, Prus Hi. da je pripravljen spreje-H spo la, toda šele po obedu, ene ure. Hrt n e .-o prišli ropet dol, in ^Pvo si nekaj mr.lega. dasi je W rjvburjeno. '4 Debeluška'» je ^Kidc-ti Lcliia in izredno vznemir- Hz* li'Ko je prišel čas stopiti pred čast-pSka, se je piidrur.il onima dvema še Loiseau. Toda, ko so hoteli spraviti Ittdi Corn ude t a, da bi bila procesija slovesna, je ponovno izjavil, da Bata* namena, priti kdaj s kakim Xem>-eam v dotiko. Sedel je zopet v svoj jpapeČek in »j je naročil novo stekleni- I Gospodje so odšli po stopnicah ter ■topili v najlepšo soVkj vsega hotela, P$er jih je že čakal pruski poveljnik. nek njen v svojem fotelju, z nogami ligi peči, z dolgo porcelanoslo pipo v Haiti h in ve« zavit v kričeč nočni plašč, pobran brez dvoma na stanovanju pukega kramarja s slabim okusom. ■i «c premaknil, ni pozdravil, in jiJi pftii pogktal. Sploh je predstavljal K . • • . ■naravno-t i.-cen it no zmagnjotemir vo- Kjileti lastno s i rov ost. ■pel* črn nekaj fa-a se mu je zdele "1'esa šelite?*' "Želimo odpotovati, gospod poveljnik.te odgovoril grof za vse. "Ne." "Ali bi smeli vprašati, zakaj nam branite?" "Zato r.e. ker jaz nočen.!." "Dovolil bi so Vas opozoriti, da nam je da! vaš gospod general dovoljenje do Dieppa. In mislim, da Vam nismo dali tudi drngave nikakega vzn.ka, da >te tako strogi z nami." "Nočem — pa je! — In zdaj lahko zopet greste." Go- ;x>lje so -e priklonili in so odšli. Popoldne je bilo neznosno pusto. Nib.' ni mogel umeti, kaj je vraga pt ijtdo t cga človeka: najrazličnejša domnevanja -o jim šla po glavi. O-stali ~o bili vsi skupaj v kuhinji in so «i ircnišljevali same neverjetne vtzro-ke. Morda -o jih hoteli obdržati v za-stavo: a čemu? Ali jih vleči bog\e kam kot jetnike? Ali pa priti na ta način do kake velike od kupnine? Vsi so sc stresli pri tej misli, a vsak to-iiko bolj, čim bogatejši je bil. Videli so >e že. kako izsipajo polne žakl je : zlata tem sirovim vojščakom v roke. le da si ohranijo to svoje golo življenje. Tn mučili so si možgane, da bi našli kolrkortoliko podobne laži. kako !»i skrili svoje imetje in 'bi bili videti reve.'i. veliki reveži. Loiseau je odpel celo svojo zlato verižico ter jo je . sprayil y iep. Noč* je se povečala njihovo grozo. Pi i/gadi so svetilko in ker je bilo "To - ve"cVfc -!r"dre urir ie pmthtgala Safpai'I.nasoHi. - jete: nikdar, nikdar, nikdar!" j Gostilničar se je abrm4 na peti. t - " Debeloško" pa je sililo zopet vse od vseh strani, naj jim vendar pove r kaj se je bilo zgodilo snočj med njo in i, oni v gori. Izpočetka se je še vedne c, obotavljala, a potem jo je besnosl si premagala in zakričala je vsa iz sebe v "Kaj hoče? Kaj hoče? Imeti m< ». hoče!" u Nihče se ni zgražal, da je povedali i. kar tako. ker je bilo i&piošno ogorve h nje preveliko. Cornudet je postavi il svoj kozarec s tako silo pred se, da s< »- je zdrobil. En s»m krik se je dvigni proti podlemu nesranmežu, vse je pi lo balo srda, vse je bilo pripravljene i boriti se do ffkrajhosti proti njegov I brezutudui zahtevi, kakor bi zahteval, od vsakega posebej del te nescaslišnc i ži t ve. Grof je izjavil, tresoč se glo- ; j bokega srda, da se vedejo ti ljudje , i kakor stari bai-bari: a posebno žen-j ske so katzale "Debeluški"' odločno 'in presrčno sočutje. (Saino redovnici, j ki sta prihajali le k obedom, sta sklo- j uili glavi in nista rekli ničesar. Ko se je prvo razburjenje nekoliko poleglo, so se spomnili vseeno na večerjo; samo govorilo se je malo in tem ; več mislilo pri njej. Dame so se odstranile takoj potem; | gospodje pa so s« n algal i cigare in se primaknili bliže na partijo škata, h (kateri so povabili tudi gospoda Fol-lenviea, da bi izvedeli na kak spreten način od njega, kako bi se dalo zlomiti j ofieirjevo trmo. Toda Follenvie je mislil samo na svoje karte in ni več ' slišal ne odgovarjal ničesar. "Igrajmo, gospodje, igrajmo!" je ponavljal neprestano. Tako se je bil zaril v igro, da je pozabil celo ka-šljati in mu je včasih-zapelo v prsih, kakor bi imel orgije notri. Njegova piskajoča pijača so igrala celo astmatično ska-llo. od najnižjih in najglobjih not gor! • do ostrega cvrčanja mladih pkšk, ki ;hočejo peti. Niti v posteljo ga ni bilo več spraviti. ko je prišla ponj njegova žena, sama že po poti speča. tako. da je n.o-rala kar oditi; zakaj ona je bila, "jutrna"', vsak dan že s solncem po-koncu, medtem, ko je bil njen mož j "večern", vedno pripravljen ostati vso noč s svojimi prijatelji. "Deni mojo pernico k pe*"-i!" je zakričal še zanje in je bil že zopet v svojih kartami. - Toda zmoti! se je: ko so videli, tla-ne bo spraviti ničesar iv. nje-1 ga. so rekli, da je čas iti jn so mu 1 zbežali v posteljo. Drusro jutro so-bili še precej za časa na nogah, z nejasnim upanjem, z več- , jim hrepenenjem, da bi Šli dalje in na- -ravnost z grozo, da bi bilo treba prebiti še en dan v tej klavrni beznici. Toda, oh! Konji so ostali v hlevu, j i voznika nikjer! Ne da bi vedeli, kaj naj počnejo. >o stopali okrog voza. Potrti so sedeli pri zajutrku okrog mize. Do "Debeluške" se je bilo vse ohladilo. Zakaj ponoči inra človek čas premisliti in potem se vidijo stva- ^ ri marsikdaj precej drugačne. Skoraj da so bili hudi nanjo, da ni vsega : skupaj s Prusom na skrivnem že lepo opravila in preskifoela vsej družbi za dobro jutro tako prijetnega presene- 1 eenja. Ali bi ne bila napravila še f najbolj pometno? In kdo bi bil sploh i kdaj kaj izvedel? Celo proti oficirju bi se bila lahko pokazala v lepi luči, či-š, da se ji 'smilijo njeni tovariši. Moj Bog! In zanjo ni imela stvar vendar nobene važnosti. Seveda pa ni izdal nihče svojih misli drugemu. Ko je postalo popoln dne že le preveč dolgočasno, je predlagal grof izlet v bližnjo okolico. Zavili so se skrbno j v svoje plašče in so se odpravili na pot vsi razen Cornudet a, ki mu je! bolj ugajalo pri ognju, in redovnici, i ki sta tičali ves dan v errkvi ali pri! župniku. Mratz, ki je bil vsak lan občuti ji-I vejši. jim je žgal v nos iti trtesa, noge i pa so jih tako bolele, da jim je bil vsalk korak prava mivka; in ko so i dospeli slednjič na prosto in se je odprla ravnina pred njini, se jim je i zazdela ta zasnežena hrezkončnost ta-ko-pusta in žalostna, da se jim je sti-' snilo srce in se jih je nehote obrnilo vseh sedem hkratu zopet nazaj. Ženske so stopale naprej, gospodje nekoliko za njimi. Naenkrat seje oglasil Loiseau. ki je bil ■ že1 pregledal situacijo. Ali jih mi- , .sli pustiti "ra deklina" še dolgo v! ,tem gnezdu, je menil. Grof, vedno' kavalir, je skomizgnil, češ. da je nemogoče zahtevati od koga tako mučno žrtev in da je treba počakati, kako se sama odloči. Gospod Carre-La.To- j don je opozoril na to. da se mislijo |zagnati Francozi čez Diippe zopet ' nazaj proti Nemcem in potem se moreta spopasti sovražni vojski edino le pri Totesu. Ta pomislek je napravil velik vtisk tuli na onadva. (Dalje prihodnjič.) NAŠI ZASTOPNIKI 1 i kteri so pooblaščeni pobirati naročnino za "Olaa Naroda" in knjige 1 kakor tudi za vse druge v našo atro- ' ko spadajoče posle. k ' San Francisco, Cal.: Ivan Stariha Za Denver, Colo, ia okolico: John Debevc, 4723 Vine St. " | Pueblo. Colo.: Petar Culig. Indianapolis, Ind.: Alojzij Rudni an. r» Depne. 111.: Dan. Badovinae. * Za Chicago, Til. Frank Jnrjovec, 3 181 202nd St.. in Frank Cherne, 7162 t Vincennes R'd. La Salle, III: Mat. Komp> e South Chicago, I1L: Joaip Kom-pare. a Wankegan, 111.: Frank Petkoviek s- Q*tj, Ind.: Jovan Mili&. il, Calumet, Mich, in okolica: Iran e | Sutcj. il | Tron M,| Chialiulm, Hinn.: K. Zgonf il Ely, Minn.: Iran Goaia. i Manistique, Mich, in okolica: John 'B. Kotzian. Ely, Minn, in okolica: J. Skerjanc, Eveleth, Minn.: Jurij Kotze in j ! Nick Miletic. Hibbing, Minn.: Ivan Povie. Nashwauk, Minn: Geo Mamin. Tower, Minn.: John Majerle. Kansas City, Mo.: Ivan KovaSii in Ivan Rabija. Št. Louis, Mo. in okolico: Frank < Skok. Aldridge, Mont.: Gregor Zobec. Za Butte, Mont. I. Knezevich. Brooklyn, N. Y.: Alojzij Ceiarek. j Little Falls, N. Y.: Frank Gre-: gorka. Bridgeport, O., in okolica: Andrej Hočevar, Cleveland O.: Frank Sakser Co., William Sitar Oregon City, Ore.: M. Justin. Za Allegheny, Pa. in okolico: M. Klarich, 1013 Ohio St. Braddoek, Pa.: Ivan Germ. Herminie, Pa.: Geo. M. Scbultz. j Frontenac. Kansas, in okolica: Fr. Erznožnik. Za Burdine, Pa. in okolico: Frank Petrovič. Conemaugh, Pa.: Ivan Pajk. Claridge, Pa.: Anton Jerina. ! Forest City, Pa.: Karl Zalar. "VTest Newton, Pa., in okolico: A-lojzij Jakoš. Johnstown, Pa.: Frank Gabrenja. Za Pittsburg, Ta., in okolico: Jakob Zabukovee, Ignac Podvasnik in Matija Skender. . , SteeUon, Pa.: Marko Kofalt in Jo-sip A. Pibernik. Sutersville, Pa.: Louis Mrhar. ( Willock, Pa.: Fran Seme. Za Bingham Canyon, Utah. Milan Pavkovieh. West Jordan, Utah: Anton Palčič, j Black Diamond, Wash.: Gr. Po-renta. Benwood, W. Va.: R. Hoffman. Thomas, W. Va.: Josip Rus. Milwaukee, Wis.: Josip Tratnik. Sheboygan, Wis.: Ivan Košak, 927 Illinois Ave. Rock Springs, Wyo : A. Justin in Val. Stalieh. Vsi naii zastopniki go z nami £e dalje časa v poslovni zvezi, vsled česar jih rojakom najtopleje priporočamo. /Mf^flUnKHi/^ ' Ne pozabite, da adino jaa igem BRINJEVEO is importiranega brinja. BRnrjEVEO zaboj od 12 stekle aic (5 steklenic 1 galona) $13.00. Manj kakor en zaboj ne razpošiljam. j D ROŽNIK, galona $2.75. Bazpoii- i 11 j am v sodih od 4Va do 10 ali 50 galon. TROPIN JE VEO, galona $2.50. — , Razpošiljam v »odih kakor drožnik.' CONCORD DOMAČE VINO, galo- j i na 50*; v sodih od 50 gal. CATAWBA DOMAČE VIKO, ga-j * | Iona 75*; v sodih po 50 gal. Priložite naročila Ind* denar. ' j JOHN KHACKEH. EUCLID, OHIO. 'I - - : t HARMONIKE bodisi kakoiSnekoli vrste izdelujem in : ■ popravljam po najnižjih cenah, a delo trpežno in zanesljivo. V popravo zane-, sljivo vsakdo pošlje, ker sem ic nad 16 I let tukaj v tem poslu in sedaj v svojem lastnem domu. V popravek vzamem e i kranjske kakor vse druge harmonike te . račun i m po delu kakorši o kdo zahteva : brez nadaljnih vprašanj. JOHN WEN ZEL, ^ j 101 7 E 62nd Str. Geveiami. O [. a£ naravna is 3 KALIFORNIJSKA VINA g Iff NA PRODAJ. ft ' ff D«tci čra« tIm po 50 do 60 ct. yk i l/i gal on a poeodo vred. U Bf Mre b«u rimo od 60 do70ct. A - £1 galon ■ poeodo nad. mt V/ Isvrstaa trepavka od $2.60 do iS Ijf i- — galon a poeodo vred. fl 1U MaaJ nago lO gaion naj A l n nihče n« naroča, ker manje ko- (J 1 i %L tičine se morem raspontjatL Jtf 1 Sf Zajedno a naročilom naj gg. n> 71 i JI SpoitoTaaj.m — Nflc. Rmdovich, A ^ fM v*bni SL.Saa Praaclaca. Cal ft Resnica ie! S O rt f? Kdorkoli Slovencev je pošiljal t« Si ^ denarje v staro domovino ^ || •i i« se je prepričal, da so ti točno in vestno tja dospeli v 11.-13. dneh. t? . m ^ f; Kdorkoli Slovencev se je obrnil na tvrdko .< i. S? Frank Sakser Co. | 82 Cortlandt St., New York, N. Y., t all na njeno podružnico V 6104 St. Clair Ave. N. E., Cleveland, 0., If » « da je bil vedno dobro postrežen in za »voje novce dobil tudi, ■i i« » « kar mu je ilo. »« •» »i,. » « EVlTllrlrtl i Vi *.. .V. *ft - •. .f, ... ... ,., ... . a. «•« ... . ... ____ «V* • • .V* *. * . • • ... ... ... .v. ... ... ... •' RED STAR LINE. Plovltba med New Yorkom In Antwerpom, !edna tedenska zveza potom poštnih parnikov z brzoparniki na dva vijaka. LAPLAND A r KROONLAND 18,694 ton X^T'LlS^-j^i12,185 ton FINLAND J^P^^^^ffiCrt^ VADERLAND 12,185 ton ^ 12,018 ton Kratka in mlobna pot 7.a potnike v Avstrijo, na Ogrsko, Eloveneko, Hrvawko Galicijo, kajti med Antwerpom in imenovanimi deželami je dvojna direktna že-zniška zveza, • Posebno se še skrbi za n«lot)nost potnikov medkrovja. Trejti razred obstoji it ialih kabin za '2, 4, <> in S potnikov. Za nadaljne informacije, cene in vozne listke obrniti se je na RED STAR L,IINE. No. 9 Broadway« 1306 "f" Street. N. W.." '205 McDermot At«., new york Washington. D. c. Winnipeg.man- 84 Stmte Street. 7 19 St. Charlai Street. 319 Geary Street. boston. mass. new orleans. la. san francisco, cal. 709 2nd Ave.. 90-96 Dearborn Street. 121 So. 3rd Street. seattle. wash. chicago. ill. minneapolis. minn. 1319 Walnut Street, 900 Locu.t Street. 31 Hoapital Street. philadelphia pa. st. louis. mo^ montreal. que. ■ ** SLOVENCI IN SLOVENKE, NA ROČAJTE SE NA "GLAS NARODANAJVEČJI IN NAJCENEJ ŠI SLOVENSKI DNEVNIKI Rojakom v Illinois na znanje.! Naš. stalni in rojakom v Ameriki deloma dobro -poznani potnik in za-' stomiik naših listov, - .. MB. JANKO PLEŠKO se mudi t državi Illinois, kjer bode ro-j<»«.e obiskal. — Kakor ▼ prejšnjih letih, tako je tndi- sedaj pooblaščen nabirati naročnino za lista "Glas Naroda" in "Hrvatski Svijet". Uverjeni smo, da ga bodo rojaki radi spre- i : jeli in da mn bodo šli ravno tako na : roko. kakor ▼ prejšnjih letih. Onim pa, ktere obišče morda v prvič, ca kar ! najtoplejše priporočamo. Upravništvo "Glasa Naroda". ti vse kino tujih oglasov nI adfo-•nrno ne apravništvo na nradništva. ■orno ne kutbvujlblvu a« uwuu>»iv. Avstro - Amerikanska črta [preje bratje Cosulich] # [..I ... Najpripravneiša In najcenejša parobrodna črta !a Slnence In Hrvate. > il ^ud^w^^^^^" 11 Novi parni k na dva vijaka "Martha Washington''. k i Regularna vožnja med New Yorkom, Trstom in RekOt I Cene vožnih listov iz New Torka za ID. razred so te 3! S Vai spodaj navedeni novi parobro TBSTA............................................«35 0t v di na dva vijaka imajobrea- LJUBLJAITH........................-............. 35 60 1 ittai braojav: BHKB............................................. 3S.n0 1 ATiIOB. 1ACTKA, ZAQMJBA......................................... 3«S0 I HABTHEA WAfinENQTOB KABI/OVOJL...................................... 3.25 I ARGENTINA. - H. BtBKIII> dr. » OCEANIA. TBSTA all BIKB......................tM.00, SB-M^MM j PHELPS BROS. & CO., Geo.-Agent* 2 Washington St, New.tor& ■jjito-1 -faiiiiilli1 ' 1 ..... v..^,.,-