GLASNIK OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA LJUBLJANA LJUBLJANA, 9. DECEMBRA 1958 aetsBLHBeMHnBMTCasai LETO V., ŠTEV. 94 OKRAJNI LJUDSKI ODBOR 5. skupna seja okrajnega zbora in zbora proizvajalcev OLO dne 5. decembra 1958 ureditvi in delu poklicne gasilske brigade na podlagi tega odloka in drugih predpisov višjih državnih organov. 11. člen Ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o poklicni gasilski četi (Ur. list LRS št. 43/53). 41. . Na podlagi 2. odstavka 19. člena 10 5. odstavka 22. členu temeljnega ?,akona o varstvu pred požarom (Ur. l'LRJ št. 18/56), v zvezi z 2. in *• točko 112. člena zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih Odborov in njihovih organov (Ur. I. *LRJ št. 52/57) je okrajni ljudski °dbor Ljubljana na seji okrajnega j°0ra in na seji zbora proizvajalcev Qlle 5. decembra 1958 sprejel ODLOK o poklicni gasilski brigadi. I. Splošne določbe 1. člen „ Ustanovi se pokligna gasilska bri-“adn okraja Ljubljana. Brigada je tehnična enota okraj-ncRa ljudskega odbora Ljubljana. • Vodi jo komandant brigade, ki y _ naravnost podrejen načelniku 'ajništva za notranje zadeve. 2. člen Brigada ima tele naloge: 1. gasi požare v okraju in po-n.aBa reševati ljudi in premoženje ' Požarih, elementarnih in drugih !lSr<‘čtdi; na zahtevo načelnika Tai-tirf'? za notranje zadeve sodeluje t)'ožura in pomaga ,,i1 odstranjevanju posledic hudih "!uientarnih nesreč; sv. • nudi strokovno pomoč občin-Uilm “Pravnim organom za mitrami (Za,leve v vseh zadevah glede ^tva pred požarom; si. -: opravlja gasilsko stražarsko jfi i'v gledališčih in drugod, kjer ()Zjr“ Potrebno iz požarnovarnostnih Poki'. *Krl>i 7,11 strokovno izobrazbo "kil, gasilcev brigade in gasil-Z6rj. “not pri gospodarskih organi-stf0ran in zavodih; nudi pomoč pri skil, <>vn' vzgoji prostovoljnih gasil- šiulp s^rt'i za vzgojo državljanov v ^ vjdi požarne varnosti; z.YrSuje v lastnih delavnicah in r„!'V|‘u strojnega parka, orodja yPreine; ^anč 0praY'ja druge zadeve, ki so *»rig(1(|j Pristojnost poklicni gasilski Bri 5. člen ViJ0 i 0 sestavi ju določeno šte-K''“klicnih gasilcev. 'aZ,pS'n?n(l«nta brigade imenuje in 0*5» okrajni ljudski odbor. fade ,'n“ *n stvarne izdatke bri-,(>r y “gotovi okrajni ljudski od-fa«nnu VSQkoletncin okrajnem pro- f 4. (len ^e*čenŽlana Brigado je labk ?°ie j, *an»o tisti, ki izpolnjuj i' nž.hi.,, tilena zakona o j in ni 2c'1', je odslužil vojašl ar nad 30 let. Lahko j meščen za člana brigade ne glede n n starost, kdor je služboval nad 5 let kot aktiven gasilec v gasilski enoti gospodarske organizacije, zavoda ali prostovoljnega gasilskega društva. 5. člen Člani brigade, ki so samci ali vdovci brez '>trok ali so razvezani, pa brez otrok, so dolžni stanovati v gasilskem domu. Člani brigade, ki ne stanujejo v gasilskem domu, morajo stanovati v bližini tega doma. 6. člen Za gasilce poklicne gasilske brigade veljajo določbe zakona o javnih uslužbencih, ki se nanašajo na uslužbence upravnih organov, in predpisi, izdani na.podlagi omenjenega zakona, ter uredba o nazivih in plačali poklicnih gasilcev (Ur. 1. FLRJ št. 45/58). Člani brigade sc ne sinejo uporabljati za dola, ki niso v zvezi z gašenjem ali reševanjem in se tudi ne sinejo zaposliti izven delavnic oziroma gasilskega doma. IV. Končne določbe 10. člen Svet za notranje zadeve in občo upravo predpiše pravila o notranji 12. člen Ta odlok velja od dneva objave v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana. St. 01/5-3264/18. Ljubljana, 5. decembra 1958. Predsednik okrajnega ljudskega odbora: dr. Marijan Dermastia 1. r. Na podlagi -6. točke 26. člena zakona o javnih uslužbencih (Uradni list FLRJ št. 53/57) je okrajni ljudski odbor Ljubljana na seji okrajnega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 5. decembra 1958 sprejel ODLOK o sistemizaciji delovnih mest uslužbencev in delavcev Poklicne gasilske brigade v Ljubljani. 1. člen Delovna mesta in naj nižji naziv za ta delovna mesta se določijo takole: II. Delovna mesta 7. člen V brigadi so tale delovna mesta: 1. komandant brigade; 2. namestnik komandanta brigade; 3. inštruktorji; 4. tehnični vodja delavnic; 5. šef strojnega parku; 6. vodje komandne sobe; 7. komandirji čet; 8. komandirji vodov; 9. desetarji; 10. gasilci: 11. gasilci — šoferji; 12. gasilci — avtomehaniki; 13. gasilci — telefonisti; 14. gasilec — skladiščnik; 15. referent zn proračun; 16. pisarniški uslužbenec; 17. snažilka. 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. 11. 12. 13. 14. 15. 16. 17. Delovna mesta Nujnižji naziv komandant brigade.............. namestnik komandanta brigade dva inštruktorja ...... tehnični vodja delavnic . . . šef strojnega parka............ trije vodje komandne sobe . . dva komandirja čet............. štirje komandirji vodov . . , osem desetarjev ...... skladiščnik ................... 20 gasilcev — šoferjev . . . , 2 gasilca — avtomehanika . , 48 gasilcev.................... 3 gasilci — telefonisti . . . , 1 referent za proračun . . . . t pisarniški uslužbenec . , . 1 snažilka..................... gasilski tehnik gasilski tehnik gasilski tehnik gasilski tehnik gasilec I. razreda gasilec I. razreda gasilec I. razreda gasilec I. razreda gasilec I. razreda gasilec I. razreda gasilec II. razreda gasilec I. razreda gasilec II. razreda gasilec II. razreda računski režiser pom. pisarniški referent brez kvalifikacije 2. člen Ta odlok velja takoj. St. Ot/5-3264/17. Ljubljana, 5. decembra 1958. III. Delo 8. člen Služba v brigadi sc opravlja v izmenah 24 24 ur ne glede na nedelje in praznike. V izrednih primerih (velik požar, več požarov na različnih krajih, elementarna nesreča in podobno) morajo člani brigade biti na razpolago poveljniku ne glede na to ali so v službi ali ne. Član brigade, ki želi v prostem času oditi iz službenega kraja, mora imeti za to dovoljenje pristojnega starešine. Svoj odhod mora prijaviti službujočemu starešini in navesti kraj. kamor odhaja, vrnitev v službeni kraj pa prijaviti. 9. člen Ce v službenem času ni gasilske akcije, so člani brigade zaposleni v delavnicah doma pri čiščenju ali popravljanju vozil, orodja in opreme ali pa se strokovno izobražujejo po učnem načrtu, ki ga določi načelnik Tajništva za notranje zadeve. 41. i Na podlagi odloku Zveznega izvršnega svetu o dodelitvi nagrade uslužbencem, pomožnim uslužbencem in tehničnemu osebju zveznih državnih organov in zavodov je okrajni l judski odbor Ljubljana na seji okrajnega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 5. dec. 1958 sprejel ODLOK o dodelitvi nagrade uslužbencem, pomožnim uslužbencem in tehničnemu osebju državnih organov in zavodov okrajnega ljudskega odbora Ljubljana. 1. člen Vsem uslužbencem, pomožnim uslužbencem in tehničnemu osebju okrajnih organov in zavodov ter okrajnih finančno samostojnih za- Prcdsednik okrajnega ljudskega odbora: dr. Marijan Dermastia 1. r. vodov se dodeli nagrada v višini 50 odstotkov njihovih skupnih čistih mesečnih prejemkov. 2. člen Honorarni uslužbenci v prejšnjem členu navedenih organov in zavodov imajo pravico do nagrade le v primeru, če so zaposleni na sitemiziranih delovnih mestih s polnim rednim delovnim časom. 3. člen Pod skupnimi mesečnimi prejemki je razumeti v smislu tega odloka temeljno plačo; položajno plačo in posebne dodatke, ki so priznani po veljavnih predpisih. 4. člen Nagrada uslužbencem, pomožnim uslužbencem in tehničnemu osebju okrajnih organov in zavodov bo izplačana iz okrajnega proračuna za leto 1958, uslužbencem, pomožnim uslužbencem in tehničnemu osebju finančno samoslojnih zavodov pa iz njihovih skladov za nagrade. 3. člen Ta odlok velja takoj. St. 01/5-3264/19. Ljubljana, 5. decembra 1958. Predsednik okrajnega ljudskega odbora: dr. Marijan Dermustia 1. r. 44. Na podlagi 7., 8., 14. in 15. člena zakona o urbanističnih projektih (Ur. list LRS št. 22-127/58) je sprejel občinski ljudski odbor Litija na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 16. julija 1958 ODLOK o urbanističnem programu in ureditvenem načrtu centra v Litiji. 1. člen Za območje, ki jc bilo z odlokom občinskega ljudskega odbora Litija o spremembi odloka o gradbenih okoliših v občini Litija (Glasnik št. 33/58) določeno za center Litije, sc sprejme urbanistični program in ureditveni projekt, kakor je prikazan v urbanističnem projektu, ki jc sestavni del tega odloka. 2. člen Ta odlok velja, ko ga potrdi okrajni ljudski odbor Ljubljana in sc objavi v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana. Predsednik občinskega ljudskega odbora: Stane Pungerčar 1. r. Ta odlok je potrdil okrajni ljudski odbor Ljubljana na seji okrajnega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 5. decembra 1958 z obvezno pripombo, da se mora pri izvajanju ureditvenega načrta, dokler ne bo definitivno določena trasa zasavske ceste, upoštevati mnenje in predlog Uprave cest LRS z dne 12. junija 1958 št. 04-1036/1-58. Predsednik okrajnega ljudskega odbora: dr. Marijan Dermnstia 1. r. 45. Na podlagi 2. čl. temeljne uredbe o finančno samostojnih zavodih (Ur. list FLRJ št. 51/53) in 2. odstavka 112. člena splošnega zakona o šolstvu (Ur. list FLRJ št. 28/58) jc okrajni ljudski odbor Ljubljana sprejel na seji okrajnega zboru in na seji zbora proizvajalcev dne 5. decembra' 1958 ODLOČBO c ustanovitvi Gosi inskega šolskega centra v Ljubljani. 1. Ustanovi sc Gostinski šolski center v Ljubljani kot finančno samostojen zavod. Ime zavoda jc Gostinski šolski center Ljubljana. Sedež zavoda je v Ljubljani. 2. Gostinski šolski center Ljubljana ima naslednje organizacijske enote: 1. hotelsko šolo kot strokovno šolo za vzgojo tehnično-komcrcial-negu in poslovodskega osebju za gostinstvo in turizem; 2. gostinsko šolo kot šolo s praktičnim poukom; 3. vajensko šolo gostinske stroke kot periodično vajensko šolo; 4. stalne strokovne tečaje za izobraževanje odraslih; 5. Dom Gostinskega šolskega centra Ljubljana za učenec hotelske šole, gostinske šole in vajenske šole gostinske stroke; 6. interno šolsko delavnico za učence 1. razreda hotelske šole gostinske šole in za strokovne tečaje za izobraževanje odraslih; 7. šolsko delavnico »Hotel Belle-vuc«, Ljubljana, za praktični pouk učencev 2. in 3. razreda gostinske šole in za strokovne tečaje za izobraževanje odraslih; 8. šolski obrat »Buffet Jadran«, Ljubljana, Miklošičeva cesta, za praktično delo učencev 2. in 3. razreda Gostinske šole v Ljubljani. Navedene šole so strokovne šole v smislu 41. in 46. člena splošnega zakona o šolstvu. 3. Naloga Gostinskega šolskega centra Ljubljana je,'da vzgaja hotelski in gostinski kader s teoretičnim in praktičnim poukom ter da nudi svojim učencem vso potrebno oskrbo. 4. Gostinski šolski center Ljubljana gospodari s premoženjem, s katerim so do sedaj gospodarili hotelska šola Ljubljana, gostinska šola Ljubljana, vajenska šola gostinske stroke Ljubljana, dom gostinske šole Ljubljana, šolska delavnica »Hotel Bellevue«, Ljubljana, in šolski obrat »Buffet Jadran«, Ljubljana. 5. Gostinski šolski center Ljubljana ima tele sklade: a) sklad za nagrade delavcev in uslužbencev (sklad za nagrade); b) sklad za nadomestitev in dopolnitev osnovnih sredstev in za ve- lika popravila (sklad za nadomestitev in dopolnitev); c) amortizacijski sklad; č) rezervni sklad. 6. Gostinski šolski center Ljubljana vodila šolski odbor, ki jc obenem tudi upravni odbor, in direktor. Šolski odbor šteje 13 članov; sestavljata ga 2 člana, ki ju imenuje Svet za prosveto OLO Ljubljana, 1 član, ki ga voli Republiški odbor sindikata trgovinskih in gostinskih delavcev, 2 člana, ki ju voli Okrajna gostinska zbornica Ljubljana, 1 član, ki ga voli upravni odbor zavoda za napredek gospodinjstva v Ljubljani, 2 člana, ki ju voli odbor društva absolventov gostinskih šol Ljubljana, 4 člani, ki jih voli osebje zavoda izmed sebe, in direktor. Direktorja Gostinskega šolskega centra Ljubljano Imenuje in razrešuje okrajni ljudski odbor Ljubljana. 7. Prejemki uslužbencev, pomožnih uslužbencev in tehničnega osebja Gostinskega šolskega centra Ljubljana sc določajo po določbah zakona o javnih uslužbencih. 8. Za zadeve in naloge Gostinskega šolskega centra Ljubljana je pristojen Svet za prosveto OLO Ljubljana. 9. Ko začne veljali ta odločba, prenehajo s poslovanjem kot samostojne ustanove holelska šola Ljubljana, gostinska šola Ljubljana, vajenska šola gostinske stroke Ljubljana, dom gostinske šole Ljubljana, šolska delavnica »Hotel Bellevue«, Ljubljana, in šolski obrat »Buffet Jadran«, Ljubljana. 10. Ta odločba se objavi v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljub- ljana, in začne veljati 1. jan. 1959. št. 13/1-14655/1-50. Ljubljana, 5. decembra 1958. Predsednik okrajnega ljudskega odbora: dr. Marijan Dermastja 1. *• 46. Na podlagi 2. odstavka 9. člena in 4. odstavka 19. člena zakona 0 prispevku iz dohodka gospodarskih organizacij (Ur. 1. FLRJ št. 52-648/57) ie sprejel okrajni ljudski odbof Ljubljana na seji okrajnega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 21. novembru 1958 ODLOK o oprostitvi trgovskega podjetja »Petrol«, Ljubljana, plačevanja prispevka iz. dohodka gospodarske organizacije. 1. člen . Trgovsko podjetje »Petrol«, L j uh' ljuna, se v letu 1958 popolnoin,8 oprosti plačevanja tistega tlela pri' spevka iz. dohodka gospodarske ®f' ganizacije. ki pripada okrajnem11 investicijskemu skladu. 2. člen « Gospodarska organizacija iz prejs' njega člena mora oproščeni del pr,j spevka iz dohodka vložiti v svoj i sklad osnovnih in sklad obratni® sredstev in jih uporabiti za oprem-servisnih prodajalen in bencinski I črpalnih postaj na območju okraj8; Ljubljana. 3. člen Ta odlok začne veljati z dim® objave v »Glasniku«, uradnem ves*' niku okraja Ljubljana, uporabU i pa se od 1. januarja 1958. Št. 06/2-12252/1-58. Ljubljana, 6. decembra 1958. Predsednik okrajnega ljudskega odbor8 dr. Marijan Dermnstia L ' OBČINSKI LJUDSKI ODBORI OBČINA DOMŽALE 481. Na podlagi 1. odstavka 2. točke odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o evidenci in kontroli cen določenih proizvodov (Ur. list FLRJ št. 39/58) izdaja Svet za blagovni promet občinskega ljudskega odbora Domžale, po sklepu svoje seje z dne 15. novembra 1958 ODREDBO o evidenci in kontroli cen določenih proizvodov, storitev in uslug na območju občine Domžale. • L 7 dnem 1. oktobru 1958 sc uvede evidenca in kontrola cen za naslednja živila, obrtne storitve in usluge na območju občine Domžale: a) za vse kmetijske pridelke, za katere so dogovorjene odkupne cene; b) za jajca, surovo maslo, svežo in prekajeno slanino, riž, testenine, kavne nadomestke in kis; c) za vse obrtne usluge in sto ritve. II. Evidenco cen opravlja oddelek za gospodarstvo in komunalne zadeve ObLO Domžale, kontrolo cen pa trž.ni inšpektor občine Domžale. III. Trgovinske gospodarske organizacije na drobno, obrtna podjetju in zasebne obrtne delavnice na območju občine Domžale, ki prodajajo predmete, odnosno ki opravljajo storitve, navedene v prvi točki te odredbe, so dolžne prijaviti cene po stanju 30. septembra 1958 (obrtne organizacije po potrjenih cenikih) najkasneje v roku 10 dni po uveljavitvi le odredbe oddelku za gospodarstvo in komunalne zadeve ObLO Domžale. IV. Ta odredba velja od dneva objave v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana, uporablja pa se od 1. oktobra 1958 dalje. Št. 03/2-4014/1. Domžale, 12. novembra 1958. Predsednik Sveta za blagovni promet: Kamilo Marinc 1. r. Predsednik občinskega liudskcga odbora: Franc Habjan 1. r. 482. • Na podlagi 1. odstavka 2. točke odloku o spremembah in dopolnitvah odloka o evidenci in kontroli cen določenih proizvodov (Ur. list FLRJ št. 39/58) izdaja Svet za bla- govni promet občinskega ljudsk1’.1' odbora Dpmžale po sklepu svOJ seje z dne 15. novembra 1958 ODREDBO o prepovedi zviševanja cen sirijskih proizvodov, živil, obrt’.1, storitev in uslug na območju ob«1 Domžale. Cene industrijskih proizvod’ živil, obrtnih storitev in uslug -g območju občine Domžale ne si® jjj j biti višje od cen, ki so veljale dan 30. septembru 1958. 2 Trgovinske gospodarske zacije na drobno, gostinska podJ^j« in gostišča, obrtna podjetja i® «jii sobne obrtne delavnice na ol>m° v občine Domžale, pri katerih 6,1 flyj-jnvijo opravičeni razlogi za Pošalijo cen, so dolžne predložit* ft,ji moljene prijave zn povišanje preko pristojnih zbornic Svet® blagovni promet ObLO Dom?-«16' 3. -gj1’ Prijavi za povišanji1 cen n>ifotp gospodarske organizacije i* * I® točke le odredbe priložiti n°,'W' staro kalkulacijo ter prepis *®K nega računa za preteklo let0. 4. Svet za blagovni promet Obl,O Domžale mora izdati na prijavo gospodarske organizacije iz druge točko to odredbe rešitev najkasneje v roku 15 dni po prejemu prijave. Če Svet za blagovni promet ObLO ne izda svoje rešitve v predpisanem roku, lahko gospodarska organizacija prodaja odnosno opravlja storitve in usluge po prijavljenih cenah. 5. Za kršitev predpisov te odredbe Sc uporabljajo določbe 3. »točke odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o evidenci in kontroli ocn določenih izdelkov (Uradni list FLRJ št. 39/58). Imetnik zasebne obrtne delavni-Ce. ki prodaja obrtne proizvode ali opravlja storitve in usluge no cenah, ki so v nasprotju z odlokom o sPremembah in dopolnitvah odloka o evidenci in kontroli cen določenih Proizvodov (Ur. 1. FI.R.I St. 39/678/58) 1,1 določbami te odredbe, se kaznuje y skladu s 4. točko navedenega odloka po 227. členu kazenskega zakonika z denarno kaznijo uli z zaporom do 6 mesecev ter odvzemom 'taga ali storitev. 6. Ta odredba velja od dneva obja-vo v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljane, uporablja pa se 2™ * oktobra 1958 dalje. 'X 03/2-4013/1. Domžale, 31. oktobra 1958. Predsednik Sveta za blagovni promet: Kanillo Marinc 1. r. Predsednik občinskega ljudskega odbora: Franc Habjan 1. r. OBČINA GROSUPLJE Razpis ^Koinisija za uslužbenske zadeve l»PljeS 0h£Olmfj-_____________ „ finskega ljudskeoa odbora Gro- eti razpisuje 1 Smislu 21. členu ZJU naslednja mvna mesta: , tržnega inšpektorja v odseku (j™ gospodarstvo in komunalne za-Ve — srednja strokov, izobrazba; pisarniške uslužbenke v od-Zj|(|11 gospodarstvo in komunalne *až l* — nižja strokovna izobrazba, e|fino znanje stenografije; na Pisarniške uslužbenke sir,Vsnov,ii šoli Grosuplje — nižja ‘kovna izobrazba. ^pisano kolkovane prošnje je Občinskemu ljudskemu od-rosuplje v 15 dneh po objavi. t(,lmisijn za uslužbenske zadeve ObLO Grosuplje OBČINA HRASTNIK M 483. ton,,1 P(>(*bigi 2. točke 'iO. členu za-tjr ,.° občinskih ljudskih odborih bedh 1 IjRS St- 19-88/52). 12. členu ikra:e.L0 Pristojnosti občinskih in lovu,111 1 ljudskih odborov in nji->t. »3 organov (Uradni list FLRJ *• Čl,o‘in na podlagi 2. in ire,|| 18 ter I,- odstavka 6. členu pravici ljudskih odborov, 'let,,: predpisujejo takse in pro- ti 6t' davek (Ur. I. FLRJ št. 13/53 lr,'dh,. '‘•<)<,/58) in 3. dela C tarife vnl> , ? spremembah in dopolni-C' -"*e prometnega davka (Ur. št. 16-298/58) je občinski in , • ie oneinsKi s . 7T>°r proizvajalcev na lo-Jilh dne 29. maja 1958 sprejel ODLOK o spremembi odloka o občinskih taksah in občinskem prometnem davku, ki je bil objavljen v Uruduein vestniku okraja Trbovlje št. 12 z dne 30. junija 1958 v naslednjem: A. Takse 1. Tarifna številka 11 se spremeni in se glasi: Za reklame, ki se zaradi materialne koristi obesijo uli kako drugače pritrdijo, napišejo ali narišejo na zidove ali v notranjosti lokalov, na ograjo, v izložbenih oknih in podobno, se plača taksa, ki znaša glede na velikost reklame: do Im1 — 500 din; nad lin1 do 2 m1 — 1000 din; nad 2 m* do 4 m* — 1500 din; za vsak nadaljnji m8 po 500 din od m*. 2. V tarifni številki 15 se prva točka spremeni in se glasi: 1. Za vse vrste avtomobilov in avtobusov 1000 din. Točku 2 te tarifne številko se črta, dosedanji 3. in 4. točku pa postaneta druga in tretja. 3. Tarifna številka 17 sc spremeni in se glasi: Za ponudbe na ofertulnih licitacijah pri državnih uradih in zavodih, gospodarskih in drugih organizacijah od proračunske vrednosti posla, za katero sc daje ponudba, se plača: a) za vrednost do 100.000 din — 200 din; b) zn vrednost ml 100.000din do 1.000. 000 din — 500 din; c) za vrednost od 1.000.000 din do 5.000. 000 din — 1000 din; č) za vrednost nad 5,000.000 do 20.000. 000 din — 2000 d i n; d) za vrednost nad 20,000.000 do 50.000. 000 din — 5000 din; c) za vrednost nad 50.000.000 do 100.000. 000 din — 10.000 din; f) za vrednost nad I00.000.000 — 20.000 din. Pripomba: Gospodarske in druge organizacije ter zavodi so dolžni pri razpisu upoštevati takso po tej tarifni številki ter licitacijo prijaviti odseku za finance Občinskega ljudskega odboru Hrastnik. B. Občinski prometni davek 1. Tarifna Številka 8 se spremeni in se glasi: a) na prodajo vseh vrst vin, razen žganili alkoholnih pijač in likerjev v trgovinah na drobno in KZ se plača davek na maloprodajo [m> stopnji — 10°/o. Za dosedanjo točko a) se postavi nova točka h), ki se glasi: b) na prodajo vseli vrst žganih pijač in likerjev v trgovini na drobno in KZ se plača davek na maloprodajo po stopnji — 20e/e. Dosedanjo točka b) postane točka c). Točki a) in b) te tarifne številke je dal soglasje IS LRS pod številko 06/851/2-58 od 3. julija 1958 v smislu Uredbe o spremembah in dopolnitvah tarife p d (Uradni list FLRJ št. 16/58). C. Storitve 1. Tarifna številka 1 se spremeni in sc glasi: t. Od prometa vseh vrst vin, razen žganih pijač, likerjev, piva in jabolčnika v gostinskih obratih ter od prometa na prireditvah, ki jih organizirajo družbene organizacije, so plača 10 “/o. Za tarifno številko 1 se stavi nova tarifna številka, ki se glasi: 2. Od prometa vseh žganih pijač in likerjev v gostinskih obratih ter od prometa na prireditvah, ki jih organizirajo družbene organizacije in društva, se plača 20°/o. Dosedanji tarifni številki 2 in 3 postaneta 3 in 4. Pripomba I: Planinske postojanke so oproščene plačila po tarifni št. 1 in 2 te tarife. K tarifni št. 1 in 2 te tarife je dal soglasje IS LRS pod št. 06-851/2-58 od 3. julija 1958 v smislu Uredbe o spremembah in dopolnitvah tarife p d (Uradni list FLRJ št. 16/38). Tu odlok velja od dneva objave v »Glasniku«, uradnem vestniku okraju Ljubljana, uporablja pa se od t. septembra 1958. Sl. 01/1-238/4. . Hrastnik, dne 28. avgusta 1958. Predsednik občinskega ljudskega odbora: Stanko Brečko 1. r. OBČINA LITIJA 484. Na podlagi 2. odstavka 15. člena zakona o občinskih ljudskih odborih (Ur. list LRS št. 19-88/52). 2. člena uredbe o dajanju poslovnih prostorov v najem (Ur. 1. FLRJ št. 12-69/53 in 4-42/54), 104. člena uredbe o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov in njihovih organov (Ur. list FLRJ št. 52-650/57) in 2. točke 26. člena statuta občine Litija, sta občinski zbor in zbor proizvajalcev občinskega ljudskega odbora Litija na sejali obeh zborov dne 16. julija 1958 sprejela ODLOK o dajanju poslovnih prostorov v najem nn območju občine Litija Najem poslovnih prostorov 1. člen V smislu tega odloka se štejejo za poslovne prostore vsi prostori, v katerih sc opravl ja javna, družbena ali gospodarska dejavnost, kakor tudi skladišča, garaže, pisarno, ordinacije in podobno s pripadajočimi pritiklinami ter prostori, kateri so za te svrhe namenjeni, čeprav ne služijo tem svrham, ne glede na material iz katerega so izdani, kolikor niso spremenjeni v stanovanja. 2. člen Ne štejejo se v smislu tega odloka za poslovne prostore taki prostori, ki služijo kmetijski dejavnosti individualnih gospodarstev. 3. člen Stranke oddajajo in odpovedujejo prosto najem poslovnih prostorov v okviru predpisov uredbe o dajanju poslovnih prostorov v najem (Ur. list FLRJ št. 12/53 in 4/54), tega odloka ter drugih predpisov. Dajanje poslovnih prostorov v najem 5. člen Po uveljavitvi tega odloka se najem poslovnih prostorov ustanovi samo s sklenitvijo pismene pogodbo o najemu, v kateri je ugotovljena višina najemnine ter v skladu z uporabnim dovoljenjem vrste dejavnosti (člen 12), za katero se poslovni prostor da v najem. S pogodbo o najemu se ugotavljajo tudi drugi pogoji, zlasti pogoji o investicijah, potrebnih da prostor lahko služi namenu, za katerega je določen. Pogodbo o najemu sklene z najemojemalcem organ, pristojen za upravljanje stavbe oziroma zasebni lastnik stavbe. 6. člen Občinski ljudski odbor lahko določi višino odstotka najemnine, ki se odvede skladu za zidanje stanovanjskih hiš, posebej za vsako v 12. členu navedeno dejavnost. Višina odstotka je za vsako v 12. členu navedeno dejavnost lahko različna,^ in sicer za posamezna območja ali za posamezne ulice v namenu, da se izenačijo ekonomski interesi najemodajalcev napram najemnikom. 7. člen 1 junja oziroma zasebnega lastnika stavbe, da napram tretjim osebam ukrene vse potrebno, da mu bodo poslovni lokali stavljeni na razpolago, kolikor to ne ukrene sam najemodajalec. 8. člen Najemodajalec jo dolžan pogodbo o najemu v štirih izvodih v roku 8 dni po podpisu pogodbe predložiti v registracijo organu občinskega ljudskega odbora T.itija, ki je pristojen za stanovanjske zadeve. 9. člen Poslovni prostori se lahko dajo v najem vsaki fizični ali pravni osebi za opravljanje dejavnosti, za katero je dovoljeno dati poslovne prostore v najem. Uporabno dovoljenje 10. člen Z uporabnim dovoljenjem se ugotavlja, za katere dejavnosti, navedene v 12. členu tega odloka se dovoljuje dati poslovne prostore v najem. Z uporabnim dovoljenjem so omogoča dajati poslovne prostore v najem za upravljanje določene dejavnosti (člen 12). Z njim se ne ugotavlja. da poslovni prostori, taki, kakršni so, ustrezajo vsem tehničnim predpisom ter higiensko tehničnim in sanitarnim pogojem za opravljanje dejavnosti, za katero se dovoljuje dajanje v najem, tl. člen Za prostore, ki se sedaj uporabljajo v poslovne svrhe, se ne bodo izdajale posebne odločbe o uporabnem dovoljenju. .Za njih velja, (la uporabno dovoljenje obstoji za tiste, po vsebini najožje dejavnosti iz člena 12, v katero se morejo uvrstiti dejavnosti, ki se opravljajo ob Času uveljavitve tega odloka. Najemnik poslovnih prostorov jo ooblaščen v imenu organa uprav- 4. člen Določbe tega odloka se ne nanašajo na prostore v sestavu stanovanj, ki se uporabljajo v poslovne svrhe, če je stanovanje po oceni upravnega organa zn stanovanjske zadeve občinskega ljudskega odbora Litija z ozirom na število v njem stanujočih oseb popolnoma izkoriščeno v stanovanjske svrhe. 12. člen O uporabnem dovoljenju odloča svet ObLO, ki je pristojen za bla-ovni promet po prostem preudur-u; pri tem mora upoštevati potrebe prebivalstva in druge javne potrebe. O pritožbi zoper odločbo o uporabnem dovoljenju odloča občinski ljudski odbor na seji obeh zborov. 13. člen Z uporabnim dovoljenjem sc dovoli dajanje poslovnili prostorov v najem za sledeče dejavnosti: t. za trgovino na drobno z mlekom in mlečnimi proizvodi ter kruhom in pecivom; 2. za trgovino na drobno s sadjem in zelenjavo; 3. za trgovino na drobno z mesom in mesnimi izdelki; 4. za trgovino na drobno z živili in gospodinjskimi potrebščinami; 5. za trgovino na drobno s kurjavo; 6. za trgovino na drobno s knjigami in muzikalijami; 7. za ostalo trgovinsko dejavnost ca drobno; 8. za obrtno dejavnost; 9. za gostinsko dejavnost; 10. za dejavnost zdravstvenih ustanov; 11. za dejavnost socialnih ustanov; 12. za skladišča. Svet zn blagovni promet Obl -O je pooblaščen, da lahko izda uporabno dovoljenje v smislu 10. člena tega odloka po izkazani potrebi tudi za dejavnosti, ki niso naštete v prejšnjem odstavku tega člena. Posebne določbe za izdajo uporabnega dovoljenja za poslovne prostore . v novih stavbah 14. člen Uporabno dovoljenje za poslovne prostore v novih stavbah izdaja svet za blagovni promet ObLO, in sicer po lastni iniciativi ali pa na predlog organa upravljanja oziroma zasebnega lastnika stavbe, trgovinske, gostinske in obrtne zbornice ali ustrezne ustanove. Uporabno dovoljenje izda svet za blagovni promet ObLO po zaslišanju organa upravljanja oziroma zasebnega lastnika stavbe in po dobljenem mnenju trgovinske, gostinske ali obrtne zbornice oziroma ustrezne ustanove ler pristojnega sveta za dotično vrsto dejavnosti. Če katera od teh zbornic oziroma ustanov ne sporoči svojega mnenja v roku 8 dni po dostavitvi poziva, se lahko izda uporabno dovoljuje tudi brez njenega mnenja. Proti odločbi o uporabnem dovoljenju, ki je izdana po prejšnjem odstavku, se lahko pritoži tudi ustrezna zbornica (trgovinska, gostinska. obrtna) oziroma organ, ki vrši nadzorstveno pravico nad ustanovo. 15. člen Organ upravljanja oziroma zasebni lastnik nove stavbe je dolžan v roku 15 dni. računajoč od dnevu, ko se po gradbenih predpisih dovoli uporaba poslovnih prostorov, vložiti pri upravnem organu, ki je pristojen za blagovni promet občinskega ljudskega odbora Litija predlog za izdajo uporabnega dovoljenja. Šteje se, da uporabno dovoljenje obstoji za listo dejavnost, za katero je bilo zaprošeno: n) če uporabno dovoljenje ni izdano po pretekli 30 dni. računajoč od dneva, ko je organ upravljanja oziroma zasebni lastnik stavbe vložil predlog za izdajo uporabnega dovoljenja; 1>) če se pritožba, ki je bila vložena proti odločbi o uporabnem dovoljenju, ne reši po preteku 45 dni, računajoč od dneva vročitve prvostopne odločbe. Preklic uporabnega dovoljenja 16. člen Svet za blagovni promet občinskega ljudskega odbora Litija lahko po zaslišanju organa upravljanja oziroma zasebnega lastnika stavbe in najemnika, kakor tudi po dobljenem mnenju zbornice oziroma ustanove prekliče uporabno dovoljenje, če bi po utemeljeni oceni tega sveta v poslovnem prostoru opravljanje druge dejavnosti bolj ustrezalo potrebam prebivalstva ali drugim javnim koristim, kakor ustreza vršitev dejavnosti, za katero je izdano uporabno dovoljenje. 17. člen Odločba o preklicu uporabnega dovoljenja mora vsebovati novo uporabno dovoljenje, za katero se bo v bodoče zadevni poslovni prostor mogel dati v najem. Brez novega uporabnega dovoljenja preklic nima pravne veljave. 18. člen Zoper odločbo o preklicu dosedanjega in zoper izdajo novega uporabnega dovoljenja se lahko v roku 15 dni od vročitve odločbe priloži organ upravljanja oziroma zasebni lastnik stavbe, pristojna zbornica oziroma ustanova ter najemnik. O pritožbi odloča občinski ljudski odbor. Ce pri preklicu uporabnega dovoljenja ni v odločbi o preklicu odrejen daljši rok, najemno razmerje preneha prvega v mesecu po treh mesecih, računajoč od dneva, ko je odločba o preklicu postala izvršljiva. Dolžnost oddaje poslovnih prostorov 19. člen Organi upravljanja oziroma zasebni lastniki stavb so dolžni dajati v nojem neoddane poslovne prostore. razen če jih somi koristijo. Ce organ upravljanja oziroma zasebni lastnik stavbe ne da poslovnega prostora v najem v roku 30 dni. računajoč od dneva prestanka dosedanjega najemnega razmerja oziroma od dneva, ko je bilo izdano uporabno dovoljenje, ga da v najem zn organ upravljanja oziroma za zasebnega lastnika zgradbe zn stanovanjske zadeve pristojni organ ObLO. 20. člen Pogodba o najemu, sklenjena po organu upravljanja oziroma zasebnem lastniku stavbe po roku, navedenem v 19. členu, nima pravne veljave brez soglasja organa za stanovanjske zadeve, če je ta organ zaradi neobveščenosti o že sklenjeni pogodbi začel postopek zaradi oddaje poslovnih prostorov v najem in sklenil pogodbo v roku 30 dni, računajoč od dneva, ko je postopek začel. 21.. člen Kadar organ za stanovanjske zadeve da poslovne prostore v najem, omogoči organu upravljanja oziroma zasebnemu lastniku stavbe, da prisostvuje v razpravljanju glede določil pogodbe o najemu ter mu dovoli, če soglaša s pogodbo, da jo sam tudi podpiše. Organ zn stanovanjske zadeve se lahko pogodi, da najemodajalec brez opravičenih razlogov ne sme odpovedati pogodbe o najemu najmanj dve leti. V najemniških pogodbah. katere sklepa organ za stanovanjske zadeve, je odpovedni rok samo 3 mesece. • 22. člen Proti sklepanju najemne pogodbe po organu za stanovanjske zadeve se lahko pritožijo organ upravljanja oziroma zasebni lastnik stavbe, kakor tudi dotični, s katerim je organ upravljanja oziroma zasebni lastnik stavbe že sklenil najemno pogodbo. O pritožbi odloča Tajništvo za stanovanjske zadeve OLO Ljubljana. Oddaja poslovnih lokalov v podnajem 23. člen Dajanje poslovnih prostorov v podnajem, v celoti ali deloma, nima pravne veljave niti če se to vrši s pristankom organa upravljanju oziroma zasebnega lastnika stavbe. Ce jih najemnik vseeno da v podnajem ali v uporabo drugi osebi, se šteje, da je prenehalo njegovo najemno razmerje. Najemna pogodba, ki bi bila ponovno sklenjena s tedanjim najemnikom ali z osebo, kateri so bili poslovni prostori izročeni v podnajem oziroma v uporabo, nima pravne veljave. Svet za blagovni promet občinskega ljudskega odbora Litija je pooblaščen dopuščati izjeme od določb prednjega odstavka. 24. člen Najemna pogodba preneha, če najemnik namesto dejavnosti, za katero mu je bil poslovni prostor dan v najem, opravlja v poslovnih prostorih neko drugo dejavnost. Svet za blagovni promet -ObLO lahko odloči, da najemno razmerje preneha, če se v poslovnih prostorih brez opravičenih razlogov ne začne opravljati dejavnost, za katero so bili poslovni prostori dani v najem, v dveh mesecih po sklenitvi najemne pogodbe. Zoper odločbo o prenehanju najemnega razmerju se lahko pritožita najemodajalec in najemnik v roku 15 dni po prejemu odločbe. O pritožbi odloča občinski ljudski odbor. Odpoved najemne pgodbe 25. člen Najemne pogodbi- poslovnih prostorov se odpovedujejo po predpisih o najemni pogodbi, 29. Člen Spore o tem, ali sc lahko poslovni prostori v sestavu stanovanj uporabljajo v poslovne namene, rešuje upravni organ občinskega ljudskega odbora, ki je pristojen za stanovanjske zadeve, v soglasju z upravnim organom, ki je'pristojen za blagovni promet. O pritožbi proti odločbi, izdani po prejšnjem odstavku, odloča tajništvo zn stanovanjske zadeve okraj-negu ljudskega odbora Ljubljana. Kazenske določbe 30. člen Z denarno kaznijo do 3000 din se kaznuje najemodajalec, ki pravo-čusno ne predloži v registracijo najemne pogodbe. Končne določbe 31. člen Svet za blagovni promet občinskega ljudskega odbora Litija se pooblašča, da po potrebi predpiše podrobna navodila za izvršitev tega odloka. 32. člen Ta odlok začne veljati z dnem objave v »Glasniku«, uradnem vestniku okraju Ljubljana. Predsednik občinskega ljudskega odbora! Stane Pungerčar 1. r. OBČINA LJUBLJANA-RUDNIK 485. Na podlagi 20.. 21. in 137. člena zakona o volitvah in odpoklicu odbornikov ljudskih odborov (Ur. H9* LRS št. 25/57) je Občinski zbor občinskega ljudskega odbora Ljubljana - Rudnik na svoji seji dne 27. novembra 1958 sprejel ODLOK o razpisu nadomestnih volitev v 15. volilni enoti Občinskega zbora ObLO Ljubljann-Rudnik 1. člen Razpišejo se nadomestne volitvc v 15. volilni enoti Občinskega zbora Občinskega ljudskega odbora Ljub' ljana-Rndnik. Ta volilna enota obsega naselja1 Pijava gorica, Gorenje BI id?’ i ijitv.i gurieu, norenje Uporaba stanovanja v poslovne Gumnišče, Drenik. Gradišče nad/1' svrl,c javo gorico, Vrh nad Zehmljarol 11 26. člen Za prostore v sestavu stanovanja, se izključno ali pretežno upo-ibljn v poslovne namene, morata tjemodajalec in najemnik skleniti isebno pismeno pogodbo o delu ijemnine, ki je dogovorjena, ozi-ima ki je predpisana poleg nama ine, pogojene za stanovanje. 27. člen Pogodbo o delu najemnine mora najemodajalec predložiti v registracijo na način, kakor je to določeno za najemne pogodbe poslovnih prostorov. 28. člen Ce najemnik noče skleniti pogodbe o delu najemnine po členu 26. razen v primerih člena 4., je dolžan vse dokler jo ne sklene plačali iz naslova najemnine za vsak kvadratni meter površine tistega dela stanovanja, ki ga uporablja v poslovne svrhv, 10-krotno tarifo, predpisano za 1 kvadratni meter površine stanovanja. Znesek iz prejšnjega odstavka se plača od dneva, ko je najemodajalce pozval najemnika na sklenitev pogodbe oz. od dneva, ko je p rovom očno rešen spor o teni, ali se stanovanjski prostori lahko uporabljajo za poslovne namene. i- .- hm r iene. • V tej volilni enoti je prcneb? mandat odborniku Albinu Jamnik11' 2. člen . Volitve bodo v nedeljo, 21. °c' cembrn 1958. 3. člen Ta odlok se objavi v »Glasnik11' uradnem vestniku okraju Ljubi.}®11 y' in na krajevno običajen način navedeni volilni enoti. Št. 01/t-3306/1. Ljubljana, 27. novembra 195& Predsednik občinskega ljudskega odb°r France Šilar 1. r. OBČINA UUBUANA-$ENTV>|) 486. Na podlagi I. odstavka . ........i. uredbe o posebnih pogojili za K'"j|i njo stanovanjskih niš in llJ,rl|V v® slavi) in o družbenem natfzo^d, nad to gradn jo (Ur. 1. FLR I St. 1^,«-v zvezi z resolucijo Ljudske ** ji) ščine I.R Slovenije o usmerjaj stanovanjske gradnje (Ur. lisl. št. 22/58) in 26. člena slabila ' obsegu, ki ga narekujejo >aj0 .stanovanjske gradnje in mo-Micjihiti posebej prikazani v inve-hr,ij.koin programu ter ne smejo 6o.stj'Sa.t* 15*/» predračunske vred- s*’Čm! Rrc za rekonstrukcijo urbani-Čaju Ka kompleksa. se lahko pove-i t'ačUnl'}r°^ki največ do 20°/o predli,)r Ske vednosti hiš, to pa v ko- 1 bnpmj občina sporazume 6. člen Investitorji stanovanjskih hiš so dolžni zgraditi komunalne objekte, naprave iz 3. in 4. člena tega odloka v obsegu, kot je to določeno v splošnem občinskem programu stanovanjske izgradnje. Če investitor ne izvrši sam komunalnih objektov in naprav iz prejšnjega odstavka, pa bi jih po splošnem občinskem programu stanovanjske izgradnje, oziroma po potrjenem investicijskem programu moral izvršiti, mora plačati stroške za ta dela na poseben račun pri banki, ki vodi sredstva občinskega sklada za zidanje stanovanjskih hiš (v nadaljnjem besedilu »sklada«). Ta sredstva sme banka izplačati samo investitorju, ki je komunalne objekte in naprave iz tega člena dejansko zgradil. Banka mora kontrolirati namensko uporabo teh sredstev. Z odločilo o zazidalnih podatkih (lokacije) določi pristojni upravni organ občinskega ljudskega odbora, katere komunalne objekte in naprave in do katerih zneskov je dolžan plačati investitor. V isti odločbi sc določi obveznost investitorja zn finansiranje komunalnih objektov in naprav tudi v primeru,'če se te naprave ne morejo takoj graditi ali pa se bodo gradile predvidoma kdaj kasneje. 7. člen Družbenih sredstev za gradnjo stanovanj ni mogoče uporabljati za gradnjo garaž za avtomobile. Za take gradnje morajo biti stroški prikazani v investicijskem programu ločeno. , V kolikor nameravajo investitorji graditi garažo v naseljih iz drugih družbenih skladov, morajo biti stroški prikazani ločeno v investicijskem programu. 8. člen Ce je v zvezi z novimi gradnjami stanovanjskih hiš potrebno povečati obstoječe komunalne naprave ali zgraditi nove (ceste, kanalizacijsko, vodovodno, električno, plinsko in telefonsko omrežje v naselju in njihove naprave), se za te namene lahko dajejo posojila iz sklada po-iitičnoteritorialnim enotam in komunalnim organizacijam. Za komunalne naprave in gradnje iz prejšnjega odstavka se smejo dajati posojila iz sredstev sklada samo v višini in obsegu, ki ga narekuje nova stanovanjska graditev ju kakor je predvideno v potrjenem investicijskem programu, toda največ do 20«/o celokupnih sredstev sklada. 9. člen Gospodarske in druge organizacije lahko sodelujejo s svojimi sredstvi pri gradnji hiš, ki jih zidajo stanovanjske skupnosti ali stanovanjske zadruge tako, da vložijo svoja sredstva v občinski sklad, v korist svojih delavcev in uslužbencev. V takih primerih daje občinski sklad prednost pri dodeljevanju posojila iz sredstev svojega sklada stanovanjskim zadrugam in stanovanjskim skupnostim ob najugodnejših pogojili. Gospodarske iu druge organizacije lahko določijo za svoja sredstva, ki jih vložijo po 1. odstavku tega člena, tudi ugodnejše kreditne pogoje, kakor jili določajo pravila skladu zn svoja kreditna sredstva, vendar pa anuitete obeli kreditov lic smejo bili manjše kot znaša veljavna najemnina zn taka stanovanja. 10. člen Gospodarskim in drugim organizacijam, političnoteritorialnim enotam, zavodom, družbenim organizacijam, društvom, stanovanjskim zadrugam, hišnim svetom ter drugim zasebnopravnim fizičnim osebam, kot vlagateljem namenskih vlog za gradnjo stanovanj in nabavo stanovanjske opreme, je dolžan občinski sklad ob določeni naložbi zagotovili in dati svoja kreditna sredstva skladno s kreditnimi pogoji, kot so določeni v pravilih sklada. Za namenske naložbe je smatrati one naložbe, ki so jih organizacije .... - ------ iz prejšnjega odstavka naložile v tudi skladišča garaže, pisarne, or-sklnd po posebni pogodbi z uprav- dinacije in podobno s pripadajočimi seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dno 27. junija 1958 sprejel ODLOK o dajanju poslovnih prostorov v najem na območju občine Ljubljana-šiška Najem poslovnih prostorov 1. člen Po tem odloku sc štejejo kot poslovni prostori vsi prostori, v katerih se opravlja javna, družbena ali gospodarska dejavnost, kakor nim organom sklada. V tej pogodbi morajo biti zlasti določeni pogoji naložb, kot so višina, roki in obrestna mera za posojilo ter čas pridobitve pravice vlagatelja do najetja kredita iz sklada. Sklad mora pri določanju svojih kreditnih pogojev pospeševati namensko varčevanje in zbiranje sredstev za stanovanjsko izgradnjo ter določiti take pogoje, ki bodo stimulativno vplivali na zbiranje sredstev. 11. člen pritiklinami, ter prostori, ki so za te svrhe namenjeni, čeprav ne služijo tem svrham, ne glede na material, iz katerega so zgrajeni, kolikor niso spremenjeni v stanovanja. 2. člen Ne štejejo pa se med poslovne prostore taki prostori, ki služijo dejavnosti individualnih gospodarstev. 3. člen Stranke dajejo poslovne prostore v najem in odpovedujejo najem po- Upravni odbor sklada lahko vla- »lovnih prostorov po predpisih ured-ga tel jem iz prejšnjega člena žago- bc 0 dajanju poslovnih prostorov tovi namesto pravice do črpanja kreditnih sredstev sklada posebno razpolagalno pravico do novo zgrajenih stanovanj, ki se gradijo iz namenskih naložb. V posebni pogodbi, ki jo v tem primeru skleneta upravni odbor sklada in vlagatelj, morajo biti natančneje določene pravice in vbvez-nosti obeli strank In drugi premoženjsko pravni odnosi. 12. člen Za naložbe je smatrati tudi skupne namenske naložbe organizacij iz 10. člena toga odloka ter članov njihovih kolektivov (delavcev in uslužbencev). Poleg pogodbe z upravnim odborom sklada, sklenejo posebno pogodbo med seboi organizacije in člani njihovih kolektivov, ki skupno nalagajo v sklad, kjer morajo biti /lasti določeni njihovi medsebojni premoženjskopravni odnosi. 13. člen organizacijo in izvrševanje v najem po predpisih tega odloka in po drugih predpisih. 4. člen Določila tega odloka se ne nanašajo na poslovne prostore, ki so v sestavu stanovanj in ki so rabljeni v poslovne svrhe, če je stairo-vanje po oceni za stanovanjske zadeve pristojnega upravnega organa občinskega ljudskega odbora glede na število v njem stanujočih oseb popolnoma izkoriščeno v stanovanjske svrhe. Dajanje poslovnih prostorov v najem 5. člen Po uveljavitvi tega odloka je mogoče skleniti najem poslovnih prostorov samo s pismeno pogodbo, v kateri je določena višina najemnine in vrsta dejavnosti, za katero je poslovni prostor dan v najem v skladu z uporabnim dovoljenjem. V najemni pogodbi so lahko tudi druga določila, zlasti o investicijah za vzdrževanje poslovnega prostora. službe namenskega nalaganja sred- Najemno pogodbo sklene z najemo« štev in varčevanja v smislu prejš- jemalcem organ, pristojen za opravil j ih členov tega odloka se poslu- ljanjc stavbe oziroma lastnik stavbe, žuje sklad mreže denarnih zavodov, s katerimi sklepa sklad tozadevne pogodbe. Denarni zavodi pa sklepajo s posameznimi vlagatelji po-edine pogodbe o namenskih naložbah njihovih sredstev. 14. člen 6. člen Občinski ljudski odbor lahko določi višino odstotka najemnine, ki se odvede v sklatj za zidanje stanovanjskih hiš, posebej za vsako vrsto dejavnosti. Višina odstotka ... ___ najemnine, ki se odvede v sklad za Ta odlok začne veljati osmi dan zidanje stanovanjskih niš, je lahko po objavi v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana. St. 03/1-2490/1-58. Ljubljana, 30. oktobra 1958. Predsednik občinskega ljudskega odbora: Franc Pipan 1. r. OBČINA LJUBLJANA-ŠIŠKA Na osnovi 487. 15. in 50. člena za- za vsako gospodarsko dejavnost različna za posamezna področja ih tudi za posamezne ulice, tako da se izenačijo interesi najemodajalcev proti najemnikom. 7. člen Najemnik poslovnih prostorov Jd pooblaščen v imenu organa uprav« Ijun ia oziroma zasebnega lastnika stavbe, da nasproti tretjim osebam ukrepa vse potrebno, da mu bodo kona o občinskih ljudskih odborih poslovni prostori stavljeni nji raz« (Uradni list LRS št. 19/52), 2. člena polago, kolikor tega ne ukrene sam uredbe o izdajanju poslovnih pro- najemodajalec, štorov v najem (Uradni list rl.RJ št. 12/53 in 4/54). 1. točke 104. člena uredlie o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov in njihovih organov (Uradni list FLRJ št. 52/37), 8., 10. in 35. člena statuta 8. člen Najemodajalec je dolžan nnjoin,-no pogodbo v štirih izvodili m v osmih dneh po podpisu predložiti v registracijo orgijnu občinskeg/j ’ '*/» '-'•1 ........ T 1 ' --- ---'OJ občine Ljubljana-šiška, jc Občinski ljudskega odbora, ki je pristojen ljudski odbor Ljubljann-Siška nu za stanovanjske zadeve. 9. člen Poslovni prostori sc lahko dajejo v najem vsaki fizični ali pravni osebi za opravljanje dejavnosti, za katero je dovoljeno te prostore dajati v najem. Uporabno dovoljenje 10. člen Z uporabnim dovoljenjem sc ugotavlja, za katero dejavnost po tem odloku je dovoljeno poslovni prostor dati v najem. Z uporabnim dovoljenjem se omogoča samo izdajanje poslovnih prostorov v najem za opravljanje določenih dejavnosti. Z uporabnim dovoljenjem se ne ugotavlja, da poslovni prostori — talci, kakršni so — ustrezajo vsem tehničnim, higiensko - tehničnim in sanitarnim predpisom za opravljanje dejavnosti, za katero so dani v najem. 11. člen Za poslovne prostore, ki se že sedaj uporabljajo za poslovne namene, ne bodo izdane posebne odločbe o uporabnem dovoljenju, razen za tiste poslovne prostore, ki služijo začasno v stanovanjske namene. Glede takih prostorov velja, da je uporabno dovoljenje že izdano za tisto dejavnost, ki se v njih opravlja in ki jo je mogoče uvrstiti med dejavnosti, navedene po tem odloku. 12. člen Z uporabnim dovoljenjem se lahko dovoli dajanje poslovnih prostorov v najem zn sledeče dejavnosti: 1. trgovina z mlekom in mlečnimi proizvodi ter kruhom in pecivom na drobno, 2. trgovina s sadjem in zelenjavo im drobno, 3. trgovina z. mesom in mesnimi izdelki na drobno, 4. trgovina z živili in gospodinjskim potrebščinami na drobno, 5. trgovina s kurjavo na drobno, 6. trgovina s knjigami in muzikali jami na drobno, 7. ostala trgovinska dejavnost, 8. obrtna dejavnost, 9. gostinska dejavnost, 10. dejavnost zdravstv. ustanov, 11. dejavnost socialnih ustanov, 12. skladišča. Svet za blagovni promet Obl.O je pooblaščen, da lahko izda uporabno dovoljenje v smislu 10. člena po izkazani potrebi tudi za dejavnosti, ki niso navedene v prejšnjem odstavku tega odloka. 13. člen Uporabno dovoljenje izda Svet zn blagovni promet po prostem preudarku; pri tem mora upoštevati potrebe prebivalstva in druge javne potrebe. Proti odločbi o uporabnem dovoljenju je dopustna priložim na občinski ljudski odbor. 14. člen Uporabno dovoljenje lahko izda Svel za blagovni promet za eno ali več dejavnosti, ki so navedene v 12. členu. Posebne odločbe za iz.dajo rporabnega dovoljenja v novih zgradbah 13. Člen Uporabna dovoljenja za poslovne prostore v novih stavbah izdaja svel za blagovni promet občinskega ljudskega odbora, in sicer po lastni iniciativi ali pa na predlog organu upravljanja oziroma zasebnega lastnika stavbe, trgovinske, gostinske ali obrtne zbornice ali ustrezne entanovo. Uporabno dovoljenje se lahko izda šele po zaslišanju organa upravljanja ozir. pasebnega lastnika stavbe in po pribuvljencm mnenju trgovinske, gostinske ali obrtne zbornice oziroma ustrezne ustanove ter pristojnega sveta občinskega ljudskega odbora. Ako katera od zbornic oziroma ustanov ne sporoči svojega mnenja v 8 dneh po pozivu, se lahko izda uporabno dovoljenje tudi brez njenega mnenja. Proti odločbi o uporabnem dovoljenju, ki je izdana po prejšnjem odstavku, sc lahko pritoži tudi ustrezna zbornica (trgovinska, gostinska, obrtna) oziroma organ, ki izvaja nadzorstvene pravice nad ustanovo. 16. člen Organ upravljanja oziroma zasebni lastnik stavbe je dolžan v 13 dneh, ko je bila po gradbenih predpisih dovoljena uporaba poslovnih prostorov, predložiti svetu za blagovni promet občinskega ljudskega odbora predlog za izdanjc uporabnega dovoljenja. Šteje se, da je uporabno dovoljenje izdano za tisto dejavnost, za katero je bilo zaprošeno: a) če uporabno dovoljenje ni bilo izdano v 30 dneh od dneva, ko je bil vložen predlog za izdanje uporabnega dovoljenja; b) če pritožba, ki je bila vložena proti odločbi o uporabnem dovoljenju, ni rešena v 43 dneh od dneva vročitve odločbe. Priklic uporabnega dovoljenja 17. člen Svet zn blagovni promet občinskega liudskega odbora lahko po zaslišaniii organa upravljanja ozir. zasebnega lastnika stavbe in najemnika kakor tudi po pribavl ionom mnenju ustrezne zbornice oziroma ustanove prekliče uporabno dovoljenje. če bi po oceni tega sveta opravljanje neke druge dejavnosti v poslovnem prostoru bolj ustrezalo potrebam prebivalstva in drugim javnim potrebam kakor dejavnost. zn katero je bilo izdano‘uporabno dovoljenje. 18. člen Odločba o preklicu uporabnega dovoljenja mora obenem vsebovati novo uporabno dovoljenje za dejavnost, za katero bo v bodoče poslovni prostor mogel biti dan v najem. Brez. novega uporabnega dovoljenja preklic starega uporabnega dovoljenja nima pravne veljavnosti. 19. člen Zoper odločbo o preklicu dosedanjega uporabnega dovoljenja in o izdaji novega uporabnega dovoljenja se lahko v 13 dneh po vročitvi pritoži organ uporabljanja oz. zasebni lastnik stavbe, pristojna zbornica oz. ustanova kakor tudi na iemnik. O oritožbi odloča občinski ljudski odbor. Dolžnost dajanja poslovnih prostorov v najem 20. člen Orirani unravliania oz. zasebni lastniki stavb so dolžni dati v najem poslovne prostore, kolikor jih sumi ne uporabi in jo v poslovne namene. Ce orirnn upravljanja ozir. zasebni lastnik stavbe ne da poslovnega prostora v najem v 30 dneh od dneva, ko ie prestalo dosedanje najemno razmerje, ozir. od dneva, ko je izdano uporabno dovoljenje, ga (16 v najem za organa upravljanja oziroma za zasebnega lastnika slavbč za stanovanjsko zadeve pristojni organ občinskega ljudskega odbora. 21. člen Najemna pogodba, sklenjena med organom upravljanja ozir. zasebnim lastnikom stavbe in najemnikom po preteku roka, določenega v 20. členu tega odloka, nima pravne veljavnosti brez soglasja za stanovanjske zadeve pristojnega organa občinskega ljudskega odbora, če je ta organ, ker ni bil obveščen o sklenjeni pogodbi, začel postopek zaradi oddajo poslovnega prostora v najem in sklenil pogodbo v roku 30 dni od dneva, ko se je postopek začel. 22. člen Kadar za stanovanjske zadeve pristojni organ občinskega ljudskega odbora do poslovni prostor v najem, omogoči organu upravljanja oziroma zasebnemu lastniku stavbe, da prisostvuje pri razpravljanju glede določil najemne pogodbe in mu dovoli, da pogodbo tudi podpiše, ako soglaša z njo. Za stanovanjske zadeve pristojni organ občinskega ljudskega odbora se lahko pogodi, da najemodajalec brez opravičenih razlogov ne sme odpovedati najemne pogodbe najmanj dve leti. V najemni pogodbi, ki jo sklepa ta organ sam, se lahko določi odpovedni rok najmanj treh mesecev. Ijajo v poslovne namene, morata najemodajalec in najemnik skleniti posebno pismeno pogodbo o delu najemnine, ki je dogovorjena, ozi-ronja ki je predpisana za te prostore poleg najemnine, pogojene za stanovanje. 28. člen Pogodbo o ustrezajočem delu najemnine mora najemodajalec predložiti v registracijo na način, kakor je določeno za najemne pogodbe poslovnih prostorov. 29. člen Če najemnik noče skleniti pogodbe o ustrezajočem delu najemnine po 27. členu tega odloka, razen primerov po 4. členu, je dolžan vse dotlej, dokler pogodbe ne sklene, plačevati iz naslova najemnine vsak kvadratni meter površine tistega dela stanovanja, ki ga uporablja v poslovne namene, desetkratno tarifo, predpisano za kvadratni meter površine stanovanja. Tako najemnino je najemnik j dolžan plačevati od dneva, ko g« je najemodajalec pozval k sklenitvi pogodbe, oziroma od dneva, ko je pravnomočno rešen spor ali se stanovanjski prostori lahko uporabljajo za poslovne namene. 23. člen Proti sklepanju najemne pogodbe po organu za stanovanjske zadeve sc lahko pritožijo organ upravljanja oziroma zasebni lastnik stavbe kakor tudi najemnik, s katerim sta organ upravljanja ali zasebni lastnik stavbe že sklenila najemno pogodbo. O pritožbi odloča Tajništvo za stanovanjske zadeve 01,0 Ljubljana. Dajanje poslovnih prostorov v podnajem 24. člen Dajanje poslovnih prostorov v podnajem, bodisi v eeloti ali delno, ni dovoljeno, niti, če se to napravi s pristankom organa nnravljanja oziroma zasebnega lastnika stavbe. Če na iemnik da poslovne prostore v podnniem ali v uporabo neki drugi osebi, se šteie. da je najemno razmeri e o re nehal o. Najemna pogodim ki hi bila ponovno sklenjena z dotedanjim naiemnikom ali pa 30. člen Spore o tem, ali se prostori v sestavu stanovanj lahko uporabljajo v poslovne namene, rešuje upravni organ občinskega ljudskega odbora, ki je pristojen za stanovanjske zadeve v soglasju z upravnim organom, ki je pristojen za blagovni promet. O pritožbi zoper odločbo, izdan* po prejšnjem odstavku, odloča Tajništvo za stanovanjske zadeve OLO Ljubljana. , 31. člen Z denarno kaznijo do 3000 din'se kaznuje najemodajalec, ki ne predloži najemne pogodile pravočasno v registracijo. Končne določbe 32. člen Svet zn blagovni promet občinskega ljudskega odbora je pooblaščen, da po potrebi izda podrobna navodila za izvrševanje tega odloka- z osebo, ki so ji bili poslovni prostori dani v nndnaiem oziroma v uporabo, ni veljavna. Svet za blagovni promet občinskega ljudskem odbora je pooblaščen. da dopušča izjeme. Prcstanok najemne pogodbe 23. člen Najemna pogodba preneha, če najemnik namesto dejavnosti, zn katero mu je bil poslovni prostor dan v najem, opravlja v poslovnih prostorih neko drugo dejavnost. Svet zn blagovni promet Obl,O lahko odloči, da najemno razmerje, preneha, če se v poslovnih prostorih ne začne onravlinti dejavnost, zn katero so bili poslovni prostori oddani v najem, v dveh, mesecih po sklenitvi najemne pogodbe. Proti odločbi o prenehanju najemnem razmer in se lahko pritožita naiemodaialee in na iemnik v roku 13 dni: o nritožbi odloča občinski lindski odbor. Odpoved najemne pogodbe 26 člen Najemne nogodhe poslovnih prostorov se odpovedujejo po splošnih predpisih o najemnih pogodbah. Uporalin stanovanj v poslovne namene 27. člen Za prostore v sestavu stanovanj, ki se izkl jučno ali pretežno uporab- 33. člen Ta odlok začne veljati z dnem objave v »Glasniku«, uradnem vestnika okraja Ljubljana. St. 01/1-2/11-38. Predsednik občinskega ljudskega odbora1 Marijan Jenko 1. r. Vsebino 41 Odlok o poklicni gasilski brigadi. *, 42 Odlok o sistemizaciji delovnih mest H, t- beličev in delavcev Poklicne brigado v Ljubljani. . 43 Odlok o dodelitvi nagrade pomožnim uslužbencem in tehnično1^ osebju državnih organov in zavodov Ob 44 Odlok o urbanističnem programu in ,,r ditveuem načrtu ventro v Litiji. . p 41 Odločb« o ustanovitvi Gostinskega ” 41-tS skega centra v Ljubljani. 46 Odlok o oprostitvi trgovskega podj- ^ »Petrol«, Ljubljano, plačevanja prispe* iz dolidokov gospodarske organizacij«*-.., 481 Odredba o evidenci in kontroli cen l, ločenih proizvodov, storitev in uslii< * čine Domžale. if- 482 Odredba o prepovedi zviševanju cen . dustriJskih proizvodov, živil, obrtnih ritev In uslug občine Domžale. iip. Razpis delovnih mest občine GrosnRPjb 483 Odlok o spremembi odloka o obČl®*\a tak šah in občinskem prometnem občine Hrastnik. 4 1 484 Odlok o dajanju poslovnih prostore nuiem občine Litijo. , ()b' 481 Odlok o razpisu nadomestnih vol M®* Čine Ljubljana-Rudnik. 486 Odlok o uporabi družbenih »red*«* . ,t»- gradnjo stanovanjskih hiš občine litina Šentvid. .y * 487 Odlok o dajanju poslovnih pro»l° najem občino I.jubljona-Silke. Zaključni račun trgovskega podjetja »TOBAK«, Kočevje Promet podjetja se je pioti letu 1950 dvignil za 72 %, to pa zaradi tega, ker se je * grostranjem pridobilo precej odjemalcev. Poslovno leto 1057 Je bilo rentabilno. Novih Investicij ni bilo ter so ostala vsa ustvarjena sredstva neporabljena. Krediti so zadostovali z ozlron. na to, ker je podjetje doseglo dober obrat sredstev. AKTIVA BILANCA na dan 31. decembra 1957 PASIVA Zap. št. Naziv postavke Znesek v 000 din Naziv postavke Znesek v 000 din Naziv postavke Znesek v P00 din "štT Naziv postavke Znesek v ooo din A. Osnovna 4. Vin osnovnih A. Osnovna A. Vin osnovnih ln izločena sredstva m izločenih sredstev In Izloče la sredstva in Izločenih sredstev L Osnovna sredstva 110 i. Sklad osnovnih sredstev na L Osnovna sredstva 1.800 l. Sklad osnovnih sredstev 1.500 2. Investicijsko posojilo za L Investicijsko posojilo za *• Investicije v teku osnovna sredstva i Investlclie v teku osnovna sredstvo 3. Izločena sredstva tn druga Investicijska sredstva 988 3. Razni skladi 1.009 8. Izločena sredstva ln dru- 1.138 3. Razni skladi 3.060 1. Dolgoročno posojilo za ga Investicijska sredstva L Dolgoročno posojilo za financiranje investicij — financiranje Investicij — 3. Drugi viri financiranja 3. Drugi vin financiranja Investicij — Investicij — B. Obratna sredstva B. Viri obratnih sredstev It. ut ralua sredstva B. Viri obratnih sredstev 6. Banka - kredit za obrat- 8. Banka - kredit za obrat- Skupna obratna sredstva 4.708 na sredstva 1 Sklad obratnih sredstev 4.200 27 L Skupne obratno sredstvi, 16.778 na sredstvu f. Sklad obratnih sredstev 10.000 252 8. Investicijsko posojilo za 8. investicijsko posojilo za obratna sredstva 1 obratna sredstva 8. Pasivne časovne razme- 9. Pasivne časovne razme- C. Sredstva v obračunu jltve C. Sred siv it v obračunu litve 7 In dviga »ktlvj« C. Viri sredstev e obračunu In druga aktiva C. Viri sredstev v obračunu •• Kupa m druge terjatve In druga pasiva ln druga pasiva 3.675 10. Dobavitelji ln druge 5. Kupci m druge terjatve 895 10 Dobavltelit tn druge *• Druga aktiva obveznosti 3.283 8. Druga aktiva 75 obveznosti 5.567 tl Druga oaslva 830 ll Druga pasiva Skupaj: 9.483 Skupaj: 9.485 Skupaj: 20 380 Skupaj 20.386 Računovodja: Stanc Jajtlč Predsednik UO Karol Glad Direktor Alojz Marinč Zaključni račun tovarne konfekcije »SAVA«, Zagorje ob Savi AiCTTVA BILANCA na dan ji. decembra 1957 PASIVA Računovodja: Oton Brvar Predsednik 170: Zorko Pirnat Direktor-Alojz Kovše Zaključni račun KMETIJSKE ZADRUGE, Nevlje diska zadruga Nevlje je bila ustanovljena 10. marcu 1949. Povprečno so bile jPoslenp v letu 1957 4 osebe. Prometa Je bilo doseženega 33,359.824 din. Zadruga se baši z °dkuoom lesa in kmetijskih pridelkov, za pospeševanje kmetijstva pa ima mednje odseke: sadjarski, živinorejski, poljedelski, čebelarski in hranilno kreditni odsek. *RnVA Zaključni račun trgovskega podjetja »IZBIRA«, Zagorje Podjetje Ima v svojem sestavu 4 poslovalnice z mešanim blagom In 4 poslovalnice S sadjem in zelenjavo Promet v vrednosti 1.17,530.777 din je bil za 18,7 % večji od planiranega. Celotni dohodek je znašal 10,139.232 din. Zaposlenih je bilo povprečno 24 delavcev. AKTIVA BILANCA na dan 31. decembra 1951 PASIVA Računovodja Mirko Hrastelj Predsednik UO Jože Skrabar Direktor: Franc Kredar Zaključni račun KMETIJSKE ZADRUGE, Velike Lašče AKTIVA BILANCA na dan Sl. decembra 195? PASIVA z« p. St Naziv postavke Znesek v 000 din Z§l’ Naziv postavke Znesek v 000 din Z£P Naziv postavke Znesek v 000 din Naziv postavke Znesek v 000 din A. Osnovna A. Viri osnovnih A Osnovna A. Viri osnovnih ln Izločena sredstva in izločenih sredstev •n izločena sredstva m Izločenih sredstev J* Osnovna sredstva J Investlclie v teku 11.074 4.185 t. Sklad osnovnih sredstev 6.769 l. Osnovna sredstva 2 Investlclie v teku 16.925 2. Investlcllsko posolilo za osnovna sredstva 4.305 19.052 2. Investicijsko posojilo za 2.127 •* Izločena sredstva tn dru- 2.814 3. Razni skladi 7.023 3, Izločena sredstva ln uru- 10.414 «a InvestlcUska sredstva 4. Dolgoročno posojilo za ga invnettnilFka sredstva 5.801 4. Dolgoročno posojilo zo flnaiv iranle Investicij financlrnnle Investicij i 3. Drugi viri financiranja 3. Drugi viri flnanciianja investidi 4.185 Investicij — B. Obratna sredstva B. Viri obratnih sredstev B urnama sredstva B. Viri obratnih sredstev d. Banka - kredit za obrat- d. Banka - kredit za obrat- 1. Skupna ibramt sredstva 43.250 na sredstva 28.728 4. Skupna obratna sredstva 11.484 na sredstva 7.831 1. Sklad obratnih sredstev 15.148 1. Sklad obratnih sredstev 2.400 8. Investlcllsko posojilo za 8. Investicijsko posojilo za obratna sredstva — obratna sredstva 9. Pasivne časovne razme- 4. Paslvn- časovne razme- C. Sredstva v obračunu litve C Sredstv* v obračunu litve 891 In druga aktiva C. viri sredstev v obračunu In druga aktiva C. Viri sredstev v obračunu ?• Kupci m druge te n at ve 16.311 In druga pasiva 10. Dobavitelji In druge • 5 Kupci m druge terjatve 13.659 In druga pasiva 10. Dobavitelji In druge Druga aktivo 454. obveznosti 12.791 8 Drutza aktiva obveznosti 6.843 • 11 Druga pasiva 1.136 ll Druga pasiva 2.645 Skupaj: 80.088 Skupaj: 80.088 Skupaj: 50.076 Skupaj: 50.076 Računovodja Dimica Tomažin Predsednik 170; Aloj/ Pečnik Direktor Lojze Babnik Zaključni račun KMETIJSKE ZADRUGE, Šentvid pri Stični Zadruga Ima sledeče dejavnosti: odkup kmetijskih pridelkov, gozdnih sadežev ln zdravilnih zelišč ter živali in živalskih proizvodov; odkup lesa: kreditni odsek; pospeševalne odseke; trgovino z mešanim blagom in zadružno ekonomijo. Promet v trgoylnl J c znašal 33,272.1121 din, promet odkupa in ostali promet pa 37,365.168 din. Skupna realizacijo v letu 1957 je bila 70,638.189 din. Nasproti prejšnjemu letu se je promet povečal za 20,5 %. BILANCA na dan 31. decembra 1957 PASIVA Naziv postavke Zep. . , Znesek v 000 din st Naziv postavke v ooo din A. Osnovna A. Viri osnovnih lQ Izločena sredstva Osnovna sredstva investicije v tekli izločena siedstva ln dru- in Izločenih sredstev i. Sklad osnovnih sredstev 1.768 1.768 2. Investicijsko posolilo ta osnovna sredstva 5.455 *a tnventcllska sredstva 2.100 4. Dolgoročno posojilo za • financiranje investicij 5. Drugi viri financiranja Investicij - B- Dl ruma sredstva B. Viri obratnih sredstev 6. Banka - kredit za obrat- Skupna obratna sredstva 1.839 na sredstva — J. Sklad obratnih sredstev 8. Investicijsko posojilo za 1.522 obratna sredstvo 1. Pasivne časovne razme- ®redstva v obračunu jltve 91 In druga aktiva C. Viri sredstev v obračunu {Jnpci ,n druge terjatve ln druga pasiva 3.562 10. Dobavitelji ln druge Uruga aktiva 596 obveznosti 1.829 11. Druga pasiva Skupaj: 10.165 Skupaj: 10.165 Računovodjo: *n*rlr» Rovtar Predsednik UO: Franc Humar Direktor: Jože Sadjak AKTIVA BILANCA na dan 31. decembra 19$) PASIVA Za p Znesek Zap Znesek št. Naziv postavke V 009 din gl Naziv postavke v ooo din A. Osnovna A. Viri osnovnih In »zločena sredstva l. Osnovn j sredstva 2 Investlclie v teku 1.412 ln Izločenih sredstev i. Sklad c s- ovnih sredstev 1.412 2. Investicijsko posojilo za 8. Izločeno sredstva ln dru- 5.875 S. Razni skladi 6.728 Ra Investicijska sredstva 4. Do goročno posojilo za financiranje Investicij 8. Drugi viri financiranja Investicij - »• Obi m na sredstva B. Viri obratnih sredstev 6. Banka - kredit za obrat- L Skupna obratna sredstva 12.502 na sredstva 5.409 1. Sklad obratnih sredstev 8. Investicijsko posojilo za 1.508 obratna sredstva e. Pasivne časovne razme- -• C. Sredstva v obračuna jltve 113 In druga aktiva C. Vlil sredstev v obračunu t. Kupci in druge terjatve ln druga pasiva 4.362 10. Dobavitelji In druge 8.562 *. Druga aktiva 572 obveznosti It Druga pasiva Skupaj: 24.723 Skupaj 24.723 Računovodja: Marija Lampret Predsednik UO: Direktor: Lovro Jev nikar Zaključni račun trgovskega podjetja »JELKA«, Ribnica na Dolenjskem Podjetje je doseglo 54,562.998 din blagovnega prometa. Celotni dohodek je znašal 6,626.099 din. Zaposlenih Je bilo povprečno C delavcev In uslužbencev ter 4 vajenci. Poslovanje je bilo uspešno, vse obveznosti so btle poravnane v redu. AKTIVA BILANCA na dan 31. decembra 1951 PASIVA Računovodja: Marija Bolha Predsednik UO: * nlca Južnič Direktor: Drago Turnšek Zaključni račun KMETIJSKE ZADRUGE, Gabrovka pri Litiji Celotni dohodek zadruge v letu 1957 je bil 12,956.000 din, od tega je namenjeno za Sklade zadruge 5,780.000 din. povprečno Je bilo zaposlenih v letu 1957 35 uslužbencev ln delavcev. Zaključni račun kina »TRIGLAV«, Zagorje rodjdetje se bavl s predvajanjem [Umov, tednikov, reportaž m diapozitivov. Fe osebe v rednem dolOVhem raz lotnl dohodek je znaSal 3,030.255 din. Zaposlene 3 morju ter dve v dopolnilnem (honorarnem). AKTIVA BILANCA na dan 31. decembra 1951 pasiva Naziv postavke 1 Znesek | v 000 din Zs‘tP Naziv postavke Znesek v 000 din ^®p' Naziv postavke Znesek v 0(10 din Naziv postavke A. Osnovna A. Url osnovnih Osnovna A. Viri osnovnih in izločena sredstva in Izločenih sredstev to Izločena sredstva in Izločenih sredstev t. Sklad osnovnih sredstev 2. Investicijsko posojilo i* l. Osnovna siedstva 389 t. Sklad osnovnih sredstev L InvestlrUsko posojilo za 389 1. Osnovno siedstva 750 750 2. Investicijsko posojilo za 120 osnovna sredstva 120 2 Investicije v teku 48*1 3. izločena siedstva ln dru- 408 S. Razni skladi 895 3. Izločena sredstva ln dru- ea Investictlsko sredstvo 4. Dolgoročne posojilo za ga Investicijska sredstva 385 4. Dolgoročno posojilo za financiranje Investicij — financiranje Investicij 5. Drugi vlil financiranja 3. Drugi tiri financiranja InvesUci: — Investicij O. Obratna sredstva B Viri obratnih sredstev O. Obratna sredstva B. viri obratnih sredstev 6. Banka - kredit za obrata 6. Banka - kicdlt za obrata 1. Skupna obratne siedstva 13.394 na sredstva f. Sklad obratnih sredstev 11.986 45 4. Skupna obratna sredstva 206 no sredstva 1. Sklad obratnih sredstev 88 8. Investicijsko posojilo za 8. investicijsko posojilo za obratna sredstva obratna sredstva 9. Pasivne časovne razme- 330 9. Pasivne časovne razme- C. Sredstva v obračunu jitve C. Sredstva v obračunu jitve In druga aktiva C, Viri sredstev v obračunu ln druga aktiva C. Vlil sredstev v obračuna 4.42C In druga pasiva in druga pasiva 5. Kupci m druge terjatve 18. Dobavitelji ln druge 4.984 8. Kupci ln druge terjatve 4 10. Dobavitelji In druge 8. Druga aktiva 12 obveznosti 8. Druga aktiva 712 obveznosti 72 tl Druga pasiva il Druga pasiva 7X3 Skupaj: 18.749 Skupaj i 18.749 Skupaj: 2.057 Skupaj: 2.081 Računovodja: Katica Juvančič Predsednik UO: Direktor: Ncžlka Valent AKTIVA BILANCA na dan 11. decembra 1957 PASIVA Naziv postavke Znesek v 000 din Naziv postavke Znesek v 000 din Naziv postavke Znesek v 000 din 7'tP' Naziv postavke Znese v ooo d *. Osnovna A. Viri osnovnih A Osnovna A. Viri osnovnih m izločenih sredstev m Izločena sredstva in Izločenih sredstev 's I 1 t. Sklad osnovnih sredstev 9.933 i. Sklad osnovnih sredstev 712 l. osnovna sredstva 9.935 L Investicijsko posojilo ta t. Osnovna sredstva 762 L investicijsko posolilo za 2 Investicije v teku 10.452 osnovna sredstva 2. Investicije v telcu 41 .10 3. Izločena sredstva ln dru- 8. Razni skladi 10.573 8. Izločena sredstva In dru- 4.833 ea Investicijska sredstva 4.830 4. Dolgoročno posojilo za ga Investicijska sredstva 3.723 4. Dolgoročno posojilo za hnanutranje Investicij 5.760 financiranje Investicij S. Drugi viri financiranja 5. Drugi vin flnanclrania Investicij 4.692 Investicij 41 O, Obiatnn sredstva B. Viri obratnih sredstev B. Viri obratnih sredstev 6. Banka - kredit za obrat- 6 Banka - kredit za obrat- 1. Skupna obratna sredstva 13.840 na sredstva 8.200 5.694 na sredstva 1.200 1. Sklad obratnih sredstev 2.341 1. Sklad obratnih sredstev 1.080 1 Investicijsko posojilo za 8. investicijsko posojilo za obratna siedstva obratna sredstva 9. Pasivne časovne razme- 9. Pasivne časovne razme- C. Sredstva v obračunu lltve no C. Sredstva v obračunu jitve 103 In druga aktiva C, Viri srrdslcv v obračunu ln diuga aktiva C. Viri sredstev v obračunu In druga pasiva In druga pasiva 5. Kupci ln druge terjatve 8.802 10. Dobavitelji ln druge 8. Kupci In druge terjatve 1.849 10. Dobavllcl.il In druge 6. Druga aktiva 2.503 obveznosti 5.354 6. Druga aktiva 58 obveznosti 3.96) e 11 Druga pasiva 2.939 II Druga oaslva 152 Skuoaj; 50.404 Skupaj. 50.404 Skupaj: 12.127 Skupaj: 12.127 Računovodja: Albin Tavčar Predsednik UO: Murko MantelJ Direktor: Jože Rappl Zaključni račun KMETIJSKE ZADRUGE, Tomištlj Zadruga Je poslovala rentabilno ln je dosegla v poslovnem letu 1957 40,215.577 din prometa. Na svojem območju Izvršuje ves odkup In prodaja reprodukcijski material. Zadruga Je zaposlovala 4 uslužbence. AKTIVA BILANCA na dan 3t. decembra 1957 PASIVA 5g“P Naziv postavke Znesek v 000 din Z^p Naziv postavke Znesek v 000 din ^p" Naziv postavke Znesek v 000 din ‘štl° Naz*v postavke znese v 000 o A. Osnovna A. v'rt osnovnih A. Osnovna A. Viri osnovnih ln izločena sredstva ln Izločenih sredstev m Izločena sredstva ln Izločenih sredstev 13.660 t. Osnovna sredstva 4.770 i. Sklad osnovnih sredstev 4.776 l. Osnovna sredstva 0.194 l. Sklad osnovnih sredstev L Investicijsko posolilo ta 2. Investicijsko posolilo za 2 Investicije v teku osnovna sredstva 2 Investlulje v teku 9.677 4.311 8. Izločena sredstva In dru- S. Razni skladi 1.481 8. Izločena sredstva In dru- 8. Razni sklaal 4.346 ga Investicijska sredstva 677 4. Dolgoročno posojilo za go Investicijska sredstva 3.201 4. Dolgoročno posojilo za financiranje Investicij - financiranje Investicij 8. Drugi viri financiranje 8. Drugi vlil financiranja in ve Ulclj - InvestlcV B, Omama sredstva B viri obratnih sredstev B. Obratna sredstva B. Viri obratnih sredstev 8. Banka - kredit za obrat- 6. Banka - kredit za obrnt- 7.073 1 ?.9« 1. Skupna obratna sredstva 5.282 na sredstva T Sklad obratnih sredstev 2.850 413 4. Skupna obratna sredstva 9.360 na sredstva ?. Sklad obratnih srt -lstcv 8. Investicijsko posojilo za 8. investicijsko posolilo za obratna sredstva ohratiln sredstva 9. Pasivne časovne razme- 9. Pasivne 'osovne razme- 3 733 C. Sredstva v obračunu lltve C. Sredstva v obračunu jitve In druga aktiva C. Viri sredstev v obračunu ln druga aktiva C, Viri sredstev v obračunu 5. Kjipel ln druge terjatve ln druga pasiva In druga pasiva 3.562 10. Dobavitelji In druge 5. Kupci in druge terjatve 5.490 10. Dobavitelji In druge 1.418 8. Druga aktiva 50 obveznosti 1.727 8. Druga aktiva 31 obveznosti 11 Druga pasiva 106 11 Drug., pasiva 35.961 Skupaj: 14.353 Skupaj: 14.353 Skupaj: 35.961 Skupaj: Računovodja: Ilanlro KumSe Predsednik UO: Jože Modle Direktor: Janu Kumše Zaključni račun KMETIJSKE ZADRUGE, Krka pri Stični Zadruga je bila ustanovljena leta J948. Celotni dohodek zadruge je znašal 8,536.81* dinarjev. Povprečno Je bilo zaposlenih 5 uslužbencev ln l vajenka. Obveznosti so bile v redu poravnane. PASIVA AKTIVA BILANCA na dan 31. decembra 1956 Računovodja: Majda Hrovat Predsednik UO1 Jože Podržaj Direktor: Frane Nahtigal Zaključni račun KMETIJSKE ZADRUGE, Rob na Dolenjskem V zadrugi je bilo na dan 31. decembra 1957 včlanjenih 277 članov, zaposlenih P*M bilo v zadrugi 10 delavcev ln uslužbencev. Promet zadruge je znašal v letu *1 skupaj 54,255.000 din, od tega J c znašal čisti dobiček 2,086.050 din. PASJV* AKTIVA BILANCA na dan 31. decembra 1957 Računovodja: Marija Cimperman Predsednik UO: Jože Arko Direktor: Alojzij Lemu* h k i tol