Dolžnostih izvod. 1 P. n. Licejska knjižnica. pLngaintt listn: Colo telo 60 din., pol leto m četrt leta iti tM», Izve» JtegostevtfS»* CM» kdo 129 din. buterati dl oznanita se ■miifninnj- po dogovoru; pri večkratnem Smeriranju primere» popasi Upre-ndštvo Upeiji m i nsforjdßo, iosero.e la reUitraadj*. Telefaa uiierarbufe St. 115. Poitilii piittM y gotoffa4 STRAŽA izhaja v poadeljefc, «vedo In Urdu®» hi apravuištvc Je a Koroika eesln kS Z urednliboni _ povorlfi «ab dan mo» od tt.de Nezaprte reklamacije • Telefon intemräan st 113. O. štev. Maribor, dne 33. Januarja, 1033. Letnik XV. ■■—Will—I liill»liilllllllllMl— i milili Hlinili — »wn»inwMitf tunov- *;■ -.'-owe-r-.-.-vTy wywwaajji.g.'BL1 ... -k i.Je.jjswwgi^ww—bm listen nasilji. Kakor izgieda, pripravlja Pasic to, kar aam je sc j k dobe avstrijskega absolutizma znano pod imenom j «Staatsstreichs in kar tudi Srbi dobro poznajo pod na- j sivom državni udar. S starimi in preizkušenimi meto- ; dami zna Pašič zmešati in zaplesti zunajo in notranjo j politiko ter izrabiti tudi največje zunanje težave, samo | lia se obdrži na oblasti. Razne okolnosti in tudi dejstva \ govorijo, da se. pripravlja sedaj zopet na nekaj takega j m sicer s posebno trdovratnostjo ter najtežjim zama- \ bom. Ob srbskem umiku črez Albanijo se je znalo pravo stanje zatajevati ter napačno predstavljati onim posameznikom in skupinam, katerih se je oblastniška družba hotela otresti, da zapadejo v Srbiji tujcem v plen ; «n sredi vojne je na Krfu vladala čisto strankarska radikalna vlada. Tako je delal Pašič poprej in zakaj ne ibi delal tudi sedaj, ko je politična situacija nejasna in celo napeta ter se marsikaj lahko tako postavi in pred- s stavi, da služi v prospeh njegove neomejene oblasti «ad državo. Za državni udar je pripravljen Pašič v dveh slučajih: če je treba s tem očvrsiiii in obdržati radikalno stranko na oblasti in če je to potrebno za 'izvajanje njegove politične koncepcije o naši državi kot «razširjeni Srbiji«. To dvoje je tesno združeno in spojeno v njegovih kombinacijah. Radi velike in razširjene Srbije se drži Pašič na oblasti in da lahko ostane, mora z vsemi silami to idejo širiti ter krepiti. Zato je bila njegova stara misel še pred in med vojno, naj bi se osvobojevaii ali pri svoj e vali in pridruževali manjši deli eden za drugim, da se asimilirajo ter lako ne morejo ogrožati srbskega značaja. — «Če hočete tako, pridite, če nočete tako, pa pustite, svobodno vam«, — tako je tudi Hrvatom večkrat rekel. Preobrat leta 1918 je pa naenkrat pripojil ali «pri-saedinil,« kakor pravi Beograd, Srbiji velike ter tudi gospodarsko in kulturno zelo močne in visoke pokrajine. Pašič je takoj uvidel, da to ne bo z lepa «razširjena Srbija«, kakoršno si je želel, in pa, da v tej državi, če se ravnopravno in sporazumno uredi, on s svojim društvom ne bo mogel za dolgo ostati glavni in nenadomestljivi gospodar vsakega položaja ter edini pravi državni element. Idejo velike ali razširjene Srbije, ki je potrebna za obstoj njegove oblasti, je začel uvajati s silo in tako je centralistična vidovdanska ustava izročila celo držalo in celokupno državno gospodarstvo na milost in nemilost samo onim krogom v roko, ki so se v zavesti, da pri enakopravnosti in sporazumu svojo moč in oblast zgubijo, odločili za silo in za sistem nasilja. Ti krogi so doslej tako neusmiljeno izmrcvarili celo državo, da finančno in gospodarsko že zdavnaj več ne živimo, am- j pak samo še za silo životarimo. In ker računa z raz- j ofcaranjem in ogorčenjem, se pripravlja Pašič na no- j vi državni udarec, da pri vsem tem in vkljub vsemu, i kar je njegova politika doslej zagrešila, ostane na ob- i lasti.______ j Pripravil se Je na veliko in močno potezo. Odvrgel ; je celo Pribičeviča, ki mu je tako verno služil, popolnoma se je razdvojil s Protičem, v radikalskem proglasu j je naglasil vidovdansko ustavo in tako se vidi, da se j pri svoji akciji noče na nikogar ozirati, od nikogar se < ne da zadrževati in z nikomur noče deliit. Ministrski svet SHS se je spremenil v osrednji vo- j Ulm in agitacijski odbor radikalne stranke. To je samo pod Pašičevo vlado in pri njegovih političnih meto- ; dah mogoče. Sedanji ministrski svet gleda na vsako . stvar iz stališča svojih strankarskih interesov in svoje- ! ga volilnega boja pa naj si bo to prehrana pasivnih krajev ali pa vprašanje uradnikov in invalidov. Naj- j reakci j onarne j še delo prejšnje vlade «zakon o zaščiti j države«, je postalo prava zaščita radikalcev. To se je ! pokazalo že z nastopom proti delavski stranki v Beo- : gradu in lahko gre še najprej proti drugim opozici- j Jonelnim strankam, ker se imajo radikalci glasom svo ; jih izjav in volilnih proglasov za edino pravo državno stranko ter bi lahko iz tega sledilo, da so vse druge ; več ali manj «nedržavne« ali «protidržavne«. Tako bi bilo pač najdoslednejše, da ministrski svet kot najvišji volilni odbor radikalne stranke sploh vsakemu prepove voliti druge kandidate nego radikalne. Na doslednosti in na točne izjave iz Pašičeve vlade i lahko zastonj čakamo. Pašič nima navade govoriti o svojih namenih. V korist stranke se stori, kolikor se le da, posameznikom so pa prepuščene tudi proste roke in misli, zato pa krožijo sedaj najrazličnejše izjave jradikalskib agitatorjev in kandidatov. Pašič molči in ne more se trditi, v koliko je svoje ljudi pooblastil, oz. Inšpiriral do raznih izjav. Od vsega, kar se sliši iz radi kalnih krogov, je najvažnejše in tudi najčešće to, kar j sta povedala eden od novoimenovanih generalov in pa j neki radikalski kandidat v Bosni. General je dejal, da i radikalci morajo zmagati in da bo, če tokrat pri volitvah slabo odrežejo, nastopila vojaška diktatura. Ge- j nebalkka vlada bo razpisovala volitve in to tako dol- ! go, dokler radikalci ne odnesejo zmage, izjave radi-kalskega kandidata v Bosni in še od raznih drugih strani bi lahko združili v teh le besedah: Sedaj imamo v rokah oblast in denar, pred seboj pa oslabljene nasprotnike. Če pa še ne bi imeli pravega uspeha, pošljemo novo skupščino domov ter vladamo sami, da v kakih desetih letih po svoje uredimo to državo! če ne gre z volilnimi krogljicami, se sploh ne bomo bavili z drugim volilnim sistemomo, ampak si vzamemo «kur-sum-sistem« (puškina krogi ja in kopito) in tako mora iti! — Na ta sistem sc od vseh strani namiguje in ni izključeno, da se Pašič nanj pripravlja. Poprej so demokrati trosili vznemirjajoče vesti o vojni nevarnosti, da bi se vrinili nazaj v vlado, sedaj pa radikalci s tem nadaljujejo, da bi odvrnili pozornost ja vnosü od težke volilne agitacije in če bi volitve za njih slabo izpadle, bi bili tudi v stanu, da izzovejo kako vojno homatijo, da obdržijo svojo oblast in vlado, kakor so jo obdržali nekdaj na Krfu, Če ima Pašič pripravi;™ nov «državni udar«, potem bo to gotovo tipičen izrodek strankarskega cinizma. Politični položaj. Izraz Pašičevega prijateljstva na pram Pribičevleu. Ministrski svet ali glavni volilni odbor radikaiske stranke je sklenil, da kan,—ia Pašič kot nosilec liste tudi v Liki. Pašič je pa to kandidaturo odbil,'ker noče biti protikandidat Svetozarja Pribičeviča. ki je njegov politični prijatelj. Tako torej ne manjka izrazov velikega prijateljstva med Pašičem in Pribičevičem, katerega je Pašič pač samo radi tega odrinil iz vlade, ker je bilo med demokrati toliko nasprotnikov njegove politične koncepcije. Pašič čaka, da se demokrati razcepijo in ko se bodo vsi oni, ki so za sporazum, osamosvojili, potem bo Pribičeviča takoj sprejel v svojo društvo. Svojo sliko, ki pomeni toliko kot rauuvalska strankina izkaznica, mu je itak že dal in sedaj ga tudi noče motili v voliim agitaciji. Pašičeva skrb. Največ skrbi povzroča ministrskemu svetu ali glavnemu odboru radikalne stranke Protieev nastop. Posebno ga skrbi agitacija, katero so irotičev-ci raztegnili na južno Srbijo. Pri zadnjem posvetu so sklenili, naj odpotuje Nikola Pašič sam v Skoplje, da se tam posvetuje z radikalnimi prvaki ter še pravočasno pobije agitacijo, katero je začel Protičev ouposianec dr. Momčilo Ivanič. Ministri so se posvetovali tudi glede volilnega proglasa, ki še vedno ni dovršen. Najprej so mislili, z njim pobijati demokrate, sedaj so pa sklenili, da bo treba še posebej in najbol j napasti Stojana Pretiva, ki ji: tako nevaren: Beograd proti Bolgariji. Pred nekaj dnevi se je izvršil komitski napad na vas Sv. Nikola, ki leži biizu bolgarske meje. Mnogo se je izropalo m vas je zgorela. Komaj je vlada dobila poročilo o tem dogodku, je že poslala brez vsake preiskave, od kod so bili razbojniki, noto bolgarski vladi, naj krivce kaznuje ter škodo povrne. Ko se je zvedelo o tej noti, se je že razpravljalo o njej v vseh političnih krogih, ki sodijo, da je korak naše vlade prenagljen, ker napad ne izhaja iz Bolgar ske ter je v prvi vrsti posledica upravnih razmer v južni Srbiji in Macedoniji, ki j .i je treba popraviti, ne pa radi koihitskm vpadov napadati oficijelno bolgarsko vlado, zlasti ne v sedanjih po . čnih razmerah, v katerih bi morala naša vlada iskati čim ožji stik z Bolgarsko. — Vidi se, kako Beograd na vsak način išče prepir z Bolgarijo. Doma je toliko komitov, vsaki dan se razpisujejo tisoči dinarjev na glave raznih hajdukov, javna varnost propada, a pri vsem tem naj bi za vse izgrede ob meji odgovarjala edino le sedanja bolgarska vlada. Radič in dr. Novačan brez vsake medsebojne zveze. Radičev «Slobodni dom« štev. 4 izjavlja sledečo zanimivost: «Dr. Anton Novačan nima nobene zveze s hrvatsko republikansko seljačko stranko.« Dr. Novačan je svojčas v svojem «Republikancu« tako ganljivo pozdravljal Radiča in sedaj v odločilnem trenutku, ko bi si morala biti oba republikanca v najtesnejšem objemu, pa izjavlja g. Radič, da nima prav nobenih zvez s svojim sinčkom Novačanom. Ne vemo, ne vemo, kako bo Novačan prebolel, ker ga je zavrgel oče Radič. Kandidatura dr. Trumbiča. Sobotna «Slobodna Tri buna« iz Zagreba priporoča v uvodnem članku, naj kandidira Zagreb dr. Ante Trumbiča v manifestacijo pravega jugoslovanstva, češ, da se s to kandidaturo najboljše nastopi proti Pašičevi velesrbski politiki, kakor tudi proti ozkosrčnemu separatizmu. Po svetu. Antantni predlog Bolgariji. Velesile so stavile Bolgariji predlog, na podlagi katerega bi Bolgarija dobila za dobo 99 let del morske obali od Dedea^ača do Makri-ja. Ta obala bi stala pod bolgarsko oblastjo. Železnica do Dedcagača pa bi stala pod kontrolo posebne medna-i rodne komisije. Poostren položaj v nemškem zasedenem ozemlju.. j Francoska vlada je sklenila celo vrsto produktivnih j sankcij med njimi tudi zaplenitev državnih rudnikov, kakor tudi izgon pruskih uradnikov, zaplenitev davkov in vzpostavitev carinske meje. Francoska, belgijska ; in italijanska vlada so izdelale povelje za takojšnjo izkoriščanje državnih gozdov na levem bregu Rena kol sankcijo za zapadlosti pri lesnih dobavah, ki jih je ■ reparacijska komisija ugotovila dne 26. decembra. — Najprej se je določilo, da se vzamejo nekateri industrijalci kot talci ,da jamčijo s svojim imetjem in živ-: ljenjem za varnost in neoviranost okupacijskih oblasti, sedaj se je pa začelo uporne industrijalce klicati tudi pred francosko vojno sodišče. — V Essenu se je vrši! med generalom Simonom in okrajnim vodstvom željezničarske. zveze razgovor, v katerem je general Simon izrazi! željo, naj bi uelavstvo zaupalo zasedbenim oblastem. Vse želje in pritožbe se bodo dobrohotno proučile ter po možnosti uredile v korist delavstva. Delavski zastopniki so protestirali proti zasedbi, ki so jo : označili za pravno kršitev in nasilje, ter so izjavili, da ne morejo zaupati zasedbenim oblastem. Pretep v francoskem parlamentu. Ko je vladna večina izglasovala izročitev komunističnega poslanca Ca-china sodišču, so protestirali komunistični in drugi levičarski poslanci najprej s klici, potem pa s pestmi in v zbornici se je razvil hud pretep med kakimi 50 poslan ci. Bilo je precej krvavih* glav in razbitih nosov. Poslanca Cachina nadzoruje sedaj policija, da ne bi agitiral med vojaštvom in prebivalstvom proti zasedbi' j rnhrskega ozemlja. Lloyd George je 17. .. m. slavil 60 letnico v polni življenski moči. Odkar je padla njegova koalicijska via da živi na svojem posestvu ter sadi krompir. To pa gotovo ni njegova zadnja faza. Na svojem vrtu se da tudi j fotografirati in na ta vrt gleda precejšnji del sveta. Po sklepu miru v Versaillesu se je kot triumfator vrnil v London. Anglija ga je slavila kot «rešitelja civiliza-; cije«. Bil je eden od gospodarjev sveta, v srcu pa je že tedaj čutil, da je sicer dobil vojno in zmago, a da ni prinesel miru. Lloyd George je po duši miroljuben, v življenju oportunist in kot državnik v vseh fazah po-: litičnega življenja najboljši posredovalec. To naglaša-jo sedaj ob njegovi 60 letnici razni svetovni publicisti ter priporočajo, kako dobro bi bilo, da se ta redki člo-i vek zopet povrne iz svojega vrtiča kot «posredovalec sveta«. Beležke. Bojno razpoloženje in padanje valute. Oborože-‘ vanje evropskih držav je danes brezmejno in politični položaj, med starimi zavezniki z ene in novimi zavez-! niki z druge strani, je tako občutljiv, da ga lahko zruši že najmanjši sunek. Svetovnim finančnikom ta po-! ložaj ni neznan in na vsak znak morebiti bližajoče se nevihte borzni barometer promptno reagira s padcem plačilnih sredstev onih držav, o katerih misli, da so ogrožene od vojne nevarnosti. Med te države spada tudi* j kral jevina SHS in poročilo o brezparlamentarnem voj-i nem kreditu v znesku 265 milijonov dinarjev na med-i narodno financo nikakor ni moglo vplivati pomirjevalno, zlasti, ker je celemu svetu znano, da je malo po-1 prej beograjski brezprimerno okrnjeni parlament s svo jo glasovalno mašino sprejel 800 milijonov dinarjev v iste svrhe in da je jugoslovansko vojaštvo pri vsem I tem zelo slabo oblečeno ter kasarne po večini silno zanemarjene, dočim liferanti in mešetarji vojnega materijala in opreme nikjer tako dobrih kupčij ne delajo ' kot v Beogradu in nobena država ne razpošilja po sve-j tu toliko nabavnih komisij, kot jugoslovanska. Tud* j francoski frank pada, ker je Poincarejeva politika na-pram Nemcem naravnost bazardska, draginja raste tudi na Češkem in kako ne bi padal naš dinar! Iz vladnih krogov se sliši, da so padec dinarja povzročili Francozi in Čehi, ki so naenkrat velike količine dinarjev vrgli na trg. Sedaj se prav naivno vprašujejo: zakaj? — Gotovo ne zato, ker imajo do nas in naših razmer veliko zaupanja. Finančniki se iznebijo najprej tega, kar se jim zdi najmanj varno. Naše razmere pa za nikogar ne morejo biti posebna atrakcija in zato je vse to od strani Čehov in Francozov lahko razumljivo. — Dinar je; danes tam. kjer je biia ob volitvah v konstituanto — krona in ta padec je izraz od tedaj poslabšanih razmer v notranjosti naše države. Da so se te desolatne razmere-razvpile po celem svetu, zato je že Beograd poskrbel; najslabše svoje ljudi je pošiljal v svet, da so nas kompromitirali, mn.ogo dobrih je pa tako tlačil, da so bili ' prisiljeni, protestirati pred celim svetom. Celo sedaj, ko smo doživeli katastrofalni padec valute, kakor priznava sama vlada, piše blizu vlade stoječe beograjsko «Vreme«, da bi morala tudi Jugoslavija nastopiti take» proti Madžarom, kakor Francozi proti Nemcem. «Obzor« pripominja n;< tako pisavo «Vremena«: «Ali «Vreme« ne ve. zaka j padajo valute v Mali antanti združe— STRAŽA (»h držav? «Vreme- ne ve, ker ne ve ali pa noče vedeli lega sama vlada. Najprej smo imeli demokratsko-radikalno vlado, ki ni predstavljala mu 23'/t Jod upra-\jčenih voliltcv ter ni imela niti tratine zakonito predi-pisančga skupščinskega članstva, potem je morata priti sampradikalna vlada, končno «obrambni svet« par ministrov, v katerem ima za Tasičem prvo besedo vojni minister. in skozi ves ta čas, ob vseh teh skrajno neparlamentarnih vladah se vedno oborožuje in mili-ardm vojni krediti se sprejemajo ter porabljajo ob • ajstrašuejši bedi pasivnih krajev, invalidov, uradni-,(va in stisni delavnih slojev cele države. Angleški listi ; ištjo, da je predsednik ameriških Zedinjenih držav • im preprečil poskus Jugoslavije, da nakupi od vojne-;a oddelka v Zedinjenih državah pol milijona pušk. • larding je dejal, da dokler bo on predsednik, ne bo 5oyolil prodati niti ene puške kaki tuji državi. — In aj se še kdo čudi, zakaj sedaj, ko padajo valute vseh : ojevitik držav, naš dinar še posebno naglo pada. Vojska na agitaciji. Po Bosni in Hercegovini dobivajo ljudje pisma od svojih sinov-vojakov, naj oddajo ; ri volivah svoje glasove za radikalno stranko, ker je : ■ najboljša, za državo najkoristnejša itd. jasno je, da ■ 1 luka pisma pisana pod pritiskom oficirjev in ta vojaška volilna agitacija je celo tako dobro organizirana, t * prihajajo taka pisma tudi od vojakov, ki pisati ne ; >aja in so zdaj ob volitvah prvič prišli do tega, ra poš Tejo pisemsko pošto iz kasarne v svoje selo. — O taki '• »jaški agitaciji poroča sarajevski «Narod«, izvajala se o pa gotovo tudi v drugih pokrajinah, ker so se radikalni ministri že enkrat odločili, da tudi vojsko na k-ezpnmeren način po svoji «beli roki« izrabijo v svoja strankarsko korist. , 13, uradniška plača. Na neko vprašanje, kaj je s IN uradniško plačo, je odgovoril finančni minister, da .‘v ne bo izplačala, ker so se je uradniki na svojem kongresu v Splitu sami odrekli ,videč, v kako težkem po-iižaju je država. •— Dobro bi bilo, če bi si uradniki i »alo bolje ogledali s/oje predstavnike, ki se tako velikodušno odrekajo tega, kar večina ne bi mogla žrtvovati državi, — in videli bodo, da so vsi taki predstav-irilci od režima dobro plačani ljudje, ki se lahko tako postavljajo na rovaš uboge državno-uradniške pare. — Dokler se taki predstavniki ne Odpravijo, uradniki ne bodo prišli do zadostnega kruha. Dnevne navite. Uradni popravki volilnih imenikov, ki jih županstva ravnokar (od 1. đo 31. januarja) vršijo, veljajo tudi že za sedanje volitve v narodno skupščino. Na tem stališču stoji okrožno sodišče na podlagi čl. 13 zakona o volilnih imenikih. — Tajništvo SLS v Celju. Intronizacije mladoliberalnih kandidatov. S postav Ijanjem kandidatov se pri nas najbolj smešijo liberalni mladini, ki po «Jutru« in «Taboru« svojih kandidatov ne postavljajo kot druge stranke, ampak jih naravnost mtrouizirajo. Prvi je bil introniziran g. dr. Kukovec, ia je potem inštaliral celjskega ključavničarja Rebeka in — o čudo — v četrtek, dne 17. januarja, ja padla na shodu zaupnikov ptujskega in ormoškega okraja najznamenitejša odločitev te volilne dobe (tako piše «Tabor«) — introniziran je bil kot mladodemokratski kan didat ivanjkovski Lovro Petovar. Po omenjeni intro-rizadji našteva «Tabor« vse častne naslove, ki dičijo ;■» krasijo g. Lovreta. Med drugimi častnimi službami, k* so pa ravno ožjekrajevnega pomena, je g. Petovar »udi predsednik konjerejskega odseka Kmetijske družbe, ki pa pod njegovim vodstvom tako prospeva, da ga hočejo razpustili in potem Lovro ne boš predsedoval konjerejcem. In nato pove «Tabor«, kateri kmetje in posestniki so izklicali Petovar ja kandidatom. No, hiti so: vodja finančne straže iz Leskovca Polak, nadučitelj Rajh iz Dravskega polja, nemškutarski župan HabjančiČ in poleg dr. Kukovca njegov namestnik ma-šhorski duševno zmerni advokat dr. Franck Lipolđ. Pri intronizaciji je manjaal še samo vsijivi dr. Reis-aan iz Maribora. G. Lovro Petovar je kandidaturo sprejel in razvil med enim financarjem, enim nadučiteljem in par advokati kmetski in obrtni program, ker so financarji, šolniki in advokatje po pojmih Lov-reta Petovar ja kmetje in obrtniki. Tako poročata o tretji intronizaciji mladoliberalnega kandidata «Tabor« in «Jutro.« — Opomba: Od «Tabora« smo pričakovan, da bo posvetil g. Petovarju ob priliki ustoličenja kar : celo stran, a ne samo nekaj vrst, ker g. Lovro ima eno tretjino ničvrednih «Taborovih« akcij. Petovarjeva >roslava v «Taboru« zgleda kot kak parte, a ne kot pro Tava intronizacije predsednika umirajočega konjerejskega odseka g. Petovarja iz Ivanjkovec. Naši in čehoslovaški vojni hujskači. Naše polica j-demokratsko časopisje je zadnje dni z nekako naslado priobčevalo na vojno hujskajoče članke in vesti. Odkod in iz kakega namena so izvirala ta poročila, smo obelodanili v zadnji «Straži.« Na vojno hujskajoča poročila naših policajdemokratov niso ostala brez slabih posledic glede vpliva na strašno znižanje naše valute in na porast vseh cen. Taboriti in jutrovci so tosegli s svojimi izmišljotinami to, da so razprodali nekaj več številk svojega časopisja,.a so nam zastrupili ta smrt našo valuto in pripomogli do višjih cen raznim špekulantom, ki se rekrutirajo po največ ravno iz vrst policajdemokratov. Padcu naše valute bo sledilo vsestransko znatno povišanje cen. Vojnohujskajoče vesti, ki imajo svoj žalostni izvor v Mariboru, so naši ••ol ica jdemokrat j e zanesli potom čifutskega časopisja ludi po celi Cehoslovakiji. beda j romajo alarmantne vesti o mobilizaciji po celi čehoslovaški republiki kljub vsemu tozadevnemu zanikanju od strani vlade, čeho- s, vaška čifutariji širi te vesti samo radi tega, da dvD ga cene in sl polni žepe. Ravno radi teh ves», se je po-, dražila na Češkem mast za 2—3 K pri kg. Žito in ne« kateri industrijski predmeti so poskočili na Slovaškem za 20—30%. Res lepe 'uspehe sta dosegla «Tabor« m «Jutro« potom svojife vojnohujškajočih vesti, katere sta kupila za i0.000 K od madžarskega goljufa. Zločin, kal rega je zakrivilo poličajdemokratsko časopisje, je v rsajhujši meri protidržaven in ako bi mi bili v pravično urejeni državi, bi, se moralo proti krivcem na občni državni blagor tako kvarljivo učinkujočih vesti postopati čisto drugače kot pa pri nas. Neupravičeno in nekako za gotovo kiiko koristno hujskanje na vojno je peklensko delo proti državi in narodu, ki je v letih svetovne vojne malodane izkrvavel. Zadnja ponudba dr. Kukovca samostojnim. Dr. Kukovca so že slabostojni toiikrat blamirali in zavrnili, a kljub temu jim še vedno tišči pod rep. Vodstvo JDS za mariborsko in celjsko okrožje je odločilo, da še enkrat ponudi .SKS prijateljsko roko in omogoči volilni kompromis, za katerega bi potem obe stranki skušali pridobili še NSS. (Glej «Jutro« od sobote!) In v tej zadnji klečeplazni ponudbi stavi mili nam koncen-trator dr. Kukovec samo te-le zahteve: Stranki JDS se prepušča kandidatura v Prekmurju v sporazumu s prekmursko stranko. Za obrtnega kandidata Ivana Rebeka se določi obseg mariborskega okrajnega glavarstva, levi in desni breg. V vseh ostalih okrajih (10!) pa kandidira SKS. Kaj pa g. Lovro Petovar, komaj so ga ustoličili za kandidata, pa ga že prodajejo propasti! Tako skromna je torej dota, katero zahteva posili-že-nin od. SKS, a še te ne bo dobil in ostal bo zavrženi politični samec. Ribnikar odstavljen in vpokojen. Nesocijalni dr. Kukovec je kot minister za socialno skrbstvo spravil za šefa socialno-političnega oddelka v Ljubljani naj-večjega liberalnega agitatorja, mladinskega kričača in živihozdravnika Ribnikarja. Sedaj ga je radikalna vlada odstavila in vpokojila. «Jutro«s e nad tem siino huduje, toda brez potrebe. Vsi uradniki v Sloveniji so že namreč ume j a, da je prišel Ribnikar na. svoje mesto brez kvalifikacije in brez zaslug; saj je znano, da je tudi njegovo živinozdravništvo na zelo, zelo slabih nogah. Radikalna vlada je storila k to napako, da je dala takšnemu mlademu človeku, ki ni služil niti pet, kaj šele 10 let, pokojnino v 4. razredu. Po svoji službeni do bi in kvalifikaciji spada po pragmatiki Ribnikar kvečjemu v deveti plačilni razred. Ribnikarjev slučaj mladinskega koritarstva je naravnost tipičen. Pravilno bi bilo, da bi se vsa imenovanja in napredovanja pod zvezdo Žerjavovo, Kukovčevo in Pucljevo podvrgla temeljiti reviziji. Ako bomo hoteli imeti med državnimi uslužbenci relativno pravičnost, se bo ta revizija tudi morala izvesti, sicer pa «Jutrovci« pozabljajo, da se je postopalo tukaj po Pribičevičevem recelu: Ako ti je kdo neljub, ako vsled lastne vnemarnosti minister nima kreditov, potem odpusti brezobzirno iz službe definitivne ali nedefini livne, potrebne ali nepotrebne. Da se nam ne poreče, da lo ni.res, opozarjamo na odgovore in navodila, ki jih je Pribičevič dal referentu za Slovenijo in kako je delal s hrvatskimi učitelji. Ljubljanske občinske volitve je vlada potrdila. — Hribarjeve intrige so bile brezuspešne. Prva seja občinskega sveta bo menda v soboto z dnevnim redom: volitev župana in podžupana. Brezmejna predrznost. Iz Žalca se nam poroča, da so za volilni shod kandidata Samostojne kmet. stranke g. Phana Piki delili letake med službo božjo v cerkvi in to tudi odločnim pristašem SLS. Jasna slika, kdo so oni, ki hočejo zlorabljati cerkev v politične svrhe. Vpra šamo samo: Ali nad privržence Samostojne nima člen 12 vidovdanske ustave nobene moči? Kje je za samostojne kancelparagraf? Duhovščina in učiteljstvo, pozor! Višji šolski svet je prejel. naknadno kredite za nagrado dušnih pastir -jev-veroučiteljev, učiteljev na ekskurendnih šolah, oddelkih za oddaljene in nestalno nastavljenih učiteljic ženskih ročnih del za čas od 1. jan. 1921 do 31. julija 1922 (kreditov za, potnine in prehrano še nima). Da se morejo zaostale nagrade čimprej nakazati, poziva višji šolski svet prizadete učne osebe, naj vpošljejo prijave po sledečih vzorcih: Dušni pastirji-veroučitelji naj vpošljejo svoje prijave neposredno računovodstvu delegacije ministrstva financ v Ljubljani, odseku za pokrajinsko uravo, oddelku II. (poslopje pokrajinske u-prave), ostale prijave se morajo vposlati po uradni poti. Vsaka prijava mora imeti eno celo stran pole prosto za uradne zabeležke. Posebnega razpisa višji šolski svet ne bo razposlal, zato naj prizadeti uradi in učne osebe vzamejo razglas takoj na znanje. Obenem opozarja višji šolski svet, da se bodo najprej izvršila izplačila onim, ki pošljejo pravilno izpolnjene prijave, šele potem se bodo vračale pomanjkljive v hadaljno izpopolnitev. Kakor smo pozneje izvedeli, izide v «Urad nem listu« vzorec prijave, katerega naj se gg. katehetje posluži jo. Pašičevi detektivi. «Obzor« javlja, da čuva predsednika Pašiča neprestano nekaj detektivov, da se mu ne bi pripetilo kaj nenadno nevarnega. V bližini Pa-šičeve hiše je čakal te dni nekaj dalje časa na prehranjevalnega ravnatelja Raduloviča narodni poslanec Banič. Baniča so Pašičevi detektivi obkolili ter ga aretirali v imenu postave in so ga hoteli vtakniti v zapor. Poslanec se je sicer pravilno legitimiral, a nobeden od Pašičevih osebnih stražarjev ni znal čitati, stražili so ga tako dolgo, dokler ni prišel direktor Radulovič, katerega detektivi poznajo in Baniča so šele nato izpustili na prosto. Revizija šolskih praznikov. Ministrstvo prosvete se bavi z revizijo sedanjih šolskih praznikov, ker jih je veliko preveč, Ako je na kakem šolskem zavodu 5ÖS ene veroizpovedi, potem bo praznoval praznike te veroizpovedi celi zavod, ako pa ne doseže na celi šoli no~ beiia veroizpoved zgorajšnjih odstotkov, potem praz-nujejo na zavodu samo oni razredi, ki imajo 50%, v drugih pa so bo vršil pouk. Z našo valuto je prišlo hujše, kot so sodili največjf pesimisti. Kadar pade, pade tako močno, da je upravičen strah, da se bližamo katastrofi v veliko hitrejšo» tempu, kot se je zgodilo v Avstriji. O katastrofalnem padcu našega dinarja govorijo sedaj tudi policajdemo-’ krali, prej pa, ko je dinar padal pod njihovo vlado, so> pa vsako poročilo o slabem stanju valute označevali js defetizmom in sovraštvom do države. Dinar pada na« prej pod velesrbsko vlado, ki je bila še do včeraj tesno zvezana z demokrati ter z njimi vred odgovorna za režim, demokrati se pa danes sami poslužujejo defetizma, ker se pri njih menjajo časi in pojmi, kar je bilo včeraj belo, je danes črno in ker je njih hinavščina brezprimema. Vsestranska draginja na vidiku. Finančno ministrstvo je določilo glede plačevanja carine na uvoz in izvoz sledeče: carina se namreč plačuje v zlatu in od’ 14. t. m. se računa in plačuje za en dinar v zlatu 9 dinarjev v papirju. Posledica dvignjene carine bo neznosna draginja vseh življenskih potrebščin, katere mi po večini uvažamo, kakor: kava, sladkor, cenejša oblačila itd. In ta od finančnega ministra povzročena draginja življenskih potrebščin bo najbolj v živo zadela gospodarsko najrevnejše sloje. Ves denar v Beograd. Na seji ekonomsko-finančne-ga odbora ministrov so razpravljali o likvidaciji gospodarske komisije zc demobilizacijsko blago v Sloveniji. Poslana je bila v Ljubljano posebna komisija, ki je pregledala delovanje. Na podlagi referata te komisije je bilo sklenjeno, da se mora v bodoče ves denar te komisije poslati direktno direkciji plena v Beograd in da se ne sme brez dovoljenja te direkcije ničesar več prodati. Odmetnik tudi na Hrvalskcm. «Jutarnji list« poroča: Dosedaj smo čitali o raznih odmetnikih v Srbiji in Črnigori in nam res ni bilo znano, da gre v teh slučajih za razbojništva in požige, ali gre za navadne lopove, ali za ljudi, ki se protivijo vojnim zakonom, ker kmo videli na listi odmetnikov n. pr. zdravnik« dr. Markoviča, pravoslavne pope in razne rezervne oficirje. Vsa ta poročila so se nam zdela nekam čudna m v nekaterih slučajih tudi dokaj neverjetna. Pa zadnji «Uradni list« je prinesel j-ešitev notranjega ministra Vujičiča, ki se je dostavila zagrebški pokrajinski upravi in iz katere je razvidno, da so odmetniki tudi v bližim Zagreba in na te odmetnike se razpisuje nagrada« Notranji minister oznanja, da je razpisanih 2000 din» . na glavo odmetnika Pavla Baček, rodom iz Somobor-ca, okraj Križevci. Razpisano nagrado prejme ona o seba, ki bi pripomogla na ta ali oni način k aretaciji Bačeka. Sicer pa ni znanega o groznih činih Bačeka prav ničesar. Grozodejstva Bačeka sigurno niso take velika, kot ona slavonskega hajduka čaruge, katerega glava je cenjena na 40.000 dinarjev. Torej tudi Pavel Baček ni tako nevaren tolovaj kot čaruga, ker je tudi njegova hrvatska glava 20krat manj vredna nego slavonska. Baček je prvi uradno proglašeni odmetnik na Hrvatskem in še celo v bližini Zagreba. Gladovanje v Dalmaciji. Po vseh glede prehrane pasivnih dalmatinskih krajih je že zavladal glad. Izstradano kmetsko ljudstvo izkopava po zmrjnjenih poljih korenine in jih kuha na vodi. Državne pomoči ni od nikoder, akoravno javljajo neprestano iz Beograda, da je ministrstvo za socijalno skrb nakazalo potrebne kredite, da je prehrana kupl jena ter že odposlana. Narod danes po Dalmaciji bolj gladuje nego za časa — vojne. Še nekaj iz Dalmacije. Med Splitom in Sinjem je ustavljen promet. Najbolj ubogi kraji, ki ležijo ob tej progi, štejejo krog 60.000 prebivalcev, ki že davno na smrt gladujejo, a sedaj so še čisto odrezani od ostale domovine, ki jim ne more radi obustave prometa priskočiti na pomoč. Vsled ostre zime so se pojavili v o-koliei Šibenika volkovi, ki so samo v eni ovčji staji raztrgali 20 ovac, Delavstvo v šibemški luki štrajka m so se stepli med seboj štrajkaši in oni, ki so izkrcavali došle parobrode. Umirovljeni major sodnijski predstojnik. Mesto sod nijskega predstojnika za Sarajevo je podeljeno umi rov Ijenemu majorju Vojislavu Tatič. Predsednik sarajevskega sodišča bi sicer moral biti zvršeni pravnik, a pri nas gre tudi brez juridičnih študij, ker so sicer Se na višjih mestih, kot je predsednišivo sarajevske sodnije, ljudje z manjšo kvalifikacijo, kot je n. pr. majorska. Sneženi meteži po Bosni. Zadnje cini je razsajalo po Bosni silno sneženo neurje. Preko Banjaluke clo Sarajeva so pretrgane vse brzo Avne in telefonsko zveze. Sneženi meteži so bili tako silni, da so posamezne vasi tako zasnežene, da jih ni niti videti več. Sneženo neurje je zahtevalo tudi več človeških žrtev, ki pa še niso ugotovljene. Dohodki od neposrednih davkov v dobi od 1. jan. do 31. oktobra 1922. Za prvih 10 mescev so bili predvideni dohodki od neposrednih davkov v iznosu od 450,673.270 din., znašajo pa samo 396,288.048 dinarjev. Znaša torej primanjkljaj 58,387.221 din. Primanjkljaj je torej dokaz, da niso vrgli neposredni davki toliko» kolikor se je pričakovalo. Stanje neposrednih davkov je po posameznih pokrajinah sledeče: Hrvatska in Slavonija po proračunu predvidenih 100,695.479 din., plačanih 73,305.279 din., Bosna in Hercegovina predvidenih 25,045.833 din., plačanih 45,242.628 din. Vojvodina predvidenih 161,572.916 din., plačanih 114,233.718 din., Slovenija predvidenih 19,579.458 din., plačanih pa je Mio 52*829.171 din., Dalmacija predvidenih 8,547.291 din., plačanih 12,310.672 din. Srbija in čmagora predvidenih 139,230.191 din., plačanih pa samo 94,304.578 dinarjev, Eako hočejo dobrovoljci priti do svojih poslancev. Glavna odbora demokratske in radikalne stranke sta prejela ponudbo od zveze dobrovoljcev in invalidov iz Vojvodine, v kateri zahtevajo v vsakem volilnem okrožju po enega kandidata in namestnika v enem volilnem okraju. Ako dobroveljski kandidat ne bi bil izvoljen, zahtevajo, da se eventualna ostavka kakega kandidata v drugem volilnem okraju reši v njihovo korist. Gotovo je, da niti demokratska, niti radikalna stranka ne bo sprejela te ponudbe in da dobrovoljci tem potom ne bodo prišli do mandatov, če s svojo listo nastopijo, je tudi zamanj, ker so raztreseni po vseh krajih in tudi po-iitično najrazličnejše orientirani. Po večini so vladnim strankam že itak obrnili hrbet, ker so uvideli, koliko je vladnemu taboru za jugoslovanstvo — in vse to, kar še dvorjani režimu ter se mota med neko orjuno, je ali od vlade plačano, ali pa spada med psevdodobro-valjce. Informacijski urad. Samoradikalna vlada je poskrbela tudi za to, da se v zunanjem svetu po svojih ljudeh predstavi te? da prepreči vse vesti, ki bi jo pokazale v pravi luči. Osnovala je svoj informacijski u-rad, ki bo dajal ter kontroliral vse vesti in poročila iz naše države v inozemstvo. Poprej so na ta način poveličevali koalicijsko vlado demokrati, sedaj se pa s svojim informacijskem uradom hvalijo radikalci. Izborni zakon, Izšel je novi volilni zakon s tolmačenjem vseučiliščnega profesorja .dr. Lad. Poliča. Knjiga je sedaj vrio akiuelna, ker se bodo volitve vršile prvikrat po tem zakonu, a dr. Polič razbistruje v svojem tolmačenju vse nejasnosti tega zakona. Vsebina knjige je: Uvod. O volilnih okrajih. Volilno pravo. Volilni imeniki. Kandidatura. Kako se utrjuje rezultat volitve. Volilni kot dar. Volilni materijal Volišča.Gla-sanje. Zaključek glasanja. Glavni volilni odbori, Krivice in krivični postopek itd, itd. Cena 20 dinarjev. Nabavlja se v CirÜmetodski knjižari, Zagreb,'Preradovi-■'čev trg 4, Iz Ptuja. Sreča v nesreči. Sneg je zvabil tudi ptujsko mladino na razna sankališča, kjer je povsod živahno življenje. Pri Aninem dvoru so se sankali poleg ribnika trije mladi fantje, sinova odvetnika dr. Šalamuna in sin prof. Koilenza iz Gradca. Materi sta bili navzoči. Toda nesreča je hotela, da so vsi trije fantje zavozili v ribnik, katerega je pokrivala le tanka plast ledu. Vsi trije so izginili v 2 m globoki vodi in led jih je deloma že pokril. Materi se silno prestrašita in padeta v omedlevico. To zapazi 24ietni sin. posestnika Aninega dvora g. Glatza in hrabro skoči v ribnik ter z velikim trudom In naporom srečno spravi fante na površino. Kliče na pomoč, k sreči prileti hlapec in take so bili vsi rešeni. Pogumni mladi g. Glatz je tako rešil trem mladim fantom življenje in storil veliko dobro delo, ki ga starši oe morejo nikoli zadosti nagraditi. Osebne vesti. Prestavljen je okrajni komisar dr. J. šiška, vodja ekspoziture v Mozirju, k okrajnemu glavarstva v Ptuj. — Prof. Josip Klemenc, ki je bil prestavljen pred kratkim iz Ptuja na državno realno gimnazijo v Celje, je imenovan za asistenta arheološkega muzeja v Zagrebu, kjer je že nastopil svojo službo. — Glasbena Matica. Kakor se nam poroča, nastopi ljubljanska Glasbena Malica dne 4. februarja s koncertom v Društvenem domu v Ptuju. Kmefijsko-obi ina zveza, ki jo je za volitve zlimal dr. Kukovec na Polenšaku, je dne 18. t. m. imela v Ptuju zaupno zborovanje. Razgovarjali so se o volitvah in predlagali kandidata za ptujski srez. škandal. Ptujski okraj je vinoroden okraj. Glavne dohodke prinaša vino. Kako more vlada imenovati za vodjo ptujskega okrajnega glavarstva Vodopivca? Zakaj ni ostal vodja eksponent demokratske stranke dr. Pirkmajer? PtujsKi socialni demokrat je trobijo pod vodstvom g, U ratnika v centralistični rog. Da centralizem ne prinaša koristi za Ptuj, to čutimo vsi sloji, najbolj pa delavci, ki trpijo vsled slabe valute. Draginja je tako velika, da je ni bilo še nikoli take. In kdo jo je povzročil? Ali ne tudi centralistični socijalni demokratje, ki so v objemu z demokrati in radikalci v Belgradu tako pomagali vzdigati valuto, da je Kristan dobil pri vzdi-ganju kilo in je moral zapustiti Belje. * Vsak pameten delavec bo volil le take poslance, ki garantirajo, da bo v našo državo prišel red in poštena -uprava. Izkoriščevalcev ljudstva ne bomo volili. Umrla je v Št. Vidu pri Ptuju dne 19. t. m. gospa Emilija Tombah, rojena Vošnjak, mati trgovca in posestnika Davorina Tombah in deželnega sodnega svetnika dr. Jožeta Tombaha v Mariboru. Bila je v 80. le-t a. Pogreb bo v nedeljo ob 14. uri popoldne. Iz Marlbrra. MARIBORSKI OBČINSKI SVEi. županu se izreče graja z 10 proti 9 glasom. Seja v petek 19. januarja. Najprvo je položil prisego novi podžupan J. Druzovič. Nato je župan naznanil, da sta «radi bolezni« odložila svoji mesti dva občinska odbornika: gg. Fr. Jarh (NSS) in Miha Vah-lar (JDS). Namesto prvega pride v občinski svet gosp. Ivan Mlinarič, mizar iz Magdalenskega predmestja, namesto Vahtarja pa demokrat, sodni svetnik g. dr. Anion Muley. Poslednji zavzame v odsekih Vahtar- jeva mesta. Nato se je pričela proračunska debata. Referent podžupan Druzovič, kot predsednik finančnega odseka. Zelo živahna in mestoma vrlo zanimiva je bila debata o županovi plači in dokladah, župan Grčar je zapustil sejo. Dr. Jerovšek in dr. Leskovar sta ugotovila v svojih izvajanjih, da si je dal župan Grčar žč od meseca oktobra 1922 naprej izplačevati za 50 odstot. povišano draginjsko doklado brez vsakega sklepu obč. sveta ali finančnega odseka. Prejšnji finančni referent Kohl-besen, ki je radi znane provizijske afere moral odložiti mandat obč. svetnika, je utihotapil v akte nek svoj «sklep«, da se župana smatra kot^obč. nameščenca in se mu plača tudi tozadevna draginjska doklada. Dr. Jerovšek imenuje županovo postopanje neodkritosrč-no« in predlaga grajo županu. Dr. Leskovar ugotovi, da podžupan kol referent ne more obenem biti vodja seje. Mesto predsednika-zavzame nato najstarejši soc. dem. obč. svetnik Ozmec. Dr. Sernec govori za to, da se županu naknadno odobri plača, katero sl je dal na lastno roko povišati in izplačati. Pri glasovanju o dr. Jcrov-šekovem predlogu so ostali socijalni demokrati o maj-šini z 9 glasovi. Za dr. Jerovšekov predlog so poleg šest naši;- glasovali štirje narodni socijalisti. Županu je torej obč. svet izreke! grajo! Ko se je župan vrnil v sejno dvorano, je nezaupnico brez vsega vtaknil v žep. Pri postavkah glede izdatkov za mestne nastav-ljeiice je dr. Leskovar ugotovil, da sa na magistratu v novejšem času nastavlja nove nameščence in se brez vsake pragmatike posameznike povišuje. Ta sistem je treba spremeniti. Predlaga 1. da se uvede 8 urhi delavnik in sicer od 8.—12. ure in od 2.—6. ure popoldne. Na ta način se bo marsikaj prištedilo. Naj bo raje manj nameščencev, a tisti morajo pridno vršiti svojo dolžnost, a občina jih naj za pricmo in vestno delo tudi po-šetno plača. 2. Izdela se naj vendar že enkrat status nameščencev. Dr. Jerovšek pravi: Treba je gledati na red na magistratu. Česio se zgodi, da raznih magistrat-nih direktorjev in vodjev uradov ni ne ob 8. uri, ne ob 9, in ne ob 10. uri v uradu. Stranke čakajo in trpijo škodo. Župan bi moral priti prvi v urad in bi moral zadnji urad zapustiti, moral bi tudi od slučaja do slučaja inspirirati urade. Weixl se strinja z dr. Leskovarjevim predlogom. Dr. Rostohar stavi dodatni predlog, da se r;aj uradne ure spremenijo tako: od 8.—12. in popoldne od 2.—5. ure. Odöbrava predlog SLS glede uradniške pragmatike. Predlog, dr. Leskovarja glede uradnih ur in glede uredništva je bil sprejet. Torej bodo odslej uradne ure na magistratu tudi popoldne. — Mestna uprava (župan in nameščenci) stanejo občinsko kaso v letu 1923 1 milijon 623.527 dinarjev. Pokritje te postavke znaša samo 107.675 din. Primanjkljaja je samo pri tej točki 1,505.852 din. Pri točki: Vzdrževanje vojašnic je stavil žc v zadnji seji dr. Verstovšek pismeni predlog, da se vojašnic tako dolgo ne popravi, dokler vojni erar ne plača toliko najemnine, da bodo stroški popolnoma kriti. Glasom proračuna znašajo stroški popravil vojaških objektov o letu 1923 137.550 dinarjev. Predlog SLS, katerega sta s stvarnimi argumenti podprla dr. Jerovšek in dr. Leskovar, je stremel za tem, da se vojaški erar prisili, da bo storil napram mestni občini svojo dolžnost. Dr. Sernec pa je naš premog krčevito pobijal in pomagal županu. Dr. Jerovšek predlaga, naj se popravlja samo streha. A demokrati in soc. demokrati so glasovali, da se nad pol milijona kron vrže ven za popravilo kasarn. Prodrl pa je predlog SLS, da se pozove vojno upravo, naj do L julija 1923 potrdi ali kupno pogodbo za kasarne ali pa naj plača vsaj toliko najemnine občini, da mestna občina ne bo imela nositi popravil. Ako erar tega ne stori, občina kasarn ne bo več popravljala. Pri glavi III., ki govori o občinskih doklaoah, ugotovi g. France, da je v proračun stavljena vsota več kot polovico prenizka. Mestna občina bo na raznih dokladah dobila od davčnega urada okoli 1 in pol milijona dinarjev, a v proračunu je postavljena samo svota 500.000 dinarjev. Ker referent Druzovič in ne župan nista mogla dokazati, zaKaj jc v proračunu tako mahi svota, se je ta iočka pustila do prihodnje seje nerešena. Trošarina na vino bo nesla mestni občini 1 milijon 50.000 dinarjev, a proračun izkazuje samo 700.000 dinarjev. Ponočnjaški davek (dinar) je preračunjen po dosedanjih izkazih, da nese občini čistih 200.000 din. Glede šolstva so nove podstavke: 85.000 dinarjev za učila revnim učencem. Razdeljuje mestni šolski svet. Vzdrževanje drž, realke vzdržuje mestna občina samo še letos. Pozove se vlado, da je njena dolžnost, vzdržati ta zavod. Dr. Jerovšek predlaga, naj se vladi naznani, da stroški za realko ne pridejo več v prihodnji proračun, ako vlada ne sklene glede realke z občino nove pogodbe. Za gledališče predlagajo demokrati in socijalisti 50.000 din. podpore. Dr. Leskovar ugotovi, da poleg tega mestna občina mora še plačevati velike stroške gledališkega poslopja. Predlaga, da mora gledališčno ravnateljstvo dati cenejše predstave za nižje sloje. A odsek naj o tem poroča obč. svetu. Če bo pogodba ugodna, dobi gledališče podporo, sicer pa ne,;. Sprejeto, Za razna znanstvena in prosvetna društva se dovoli 5000 din. prispevka. Za obrtno nadaljevalno ter trgovsko šolo se dene v proračun na predlog dr. Jerovšeka 25.000 din. Sklepanje o podrobnem kritju se je preložilo na bodočo sejo, katera bo v torek, 23. januarja. Da demokrati in socijalisti ne bodo zopet lagali po svojih listih češ, SLS je glasovala za občinski proračun, Konstatiramo tukaj, da so občinski svetniki SLS dosledno glasovali proti proračunu v odseku in plenarni se ji in sicer zato, ker ne zaupajo grajanemu županu Grčarju in mestni upravi in ker pred volilci ne morejo ziigovarja^-ti razsipavanja z občinskim denarjem ter obremenil-ve davkoplačevalcev z goros ta snimi novimi dokladami in davki. Proračun je bil seveda sprejet, ker demokrati ; pomagajo socijalistom in dosledno glasujejo z njimi j za vse izdatke m za vse davke, ki jih predlagajo soei-jalni demokrati. j Ob koncu javne seje, so hoteli soc. demokrati iz&i-! liti novo glasovanje o predlogu dr. Jerovšeka gled. graje županu, ki je bila uvodoma sprejeta z enim glasom večine. Trdili so, da se glasovi pri prvem glasovanju niso prav šteli. A stvar je bila sledeča: Eden so-I cijatni demokrat je zamudil glasovanje, podžupan pu I je bil nervozen ,ker je še le ravno prisegel in je pustil i župana na cediiu, s tem, da je pozabil dvigniti roko ! Dr. Sernec je priskočil Grčarju na pomoč in je zahteva! ponovno glasovanje, ker je videl, da imajo soc. dem. i 1 glas več. Tako se je JDS javno izrekla za zahrbtno gospodarstvo ter za zapravljanje na magistratu. Takih nazorov o občinskem gospodarstvu so ljudje iz socijal-demokratsko-demokratskega koruznega zakona. Na to se je vršila tajna seja glede zadev z falsko elektrarno.'Dr. Sernec, ki zastopa falsko elektrarno kef advokat, je moral zapustiti sejno dvorano. O sklepih glede spora med Falo in mestno občino ter o zvišanju cene toku bomo poročali o drugi priliki. Seja je bila zaključena ob 22.15 uri. Č. g. Ernst Trstenjak, vojnički kurat v Srbiji, je n:t daljšem dopustu v Mariboru. Baje stopi v pokoj. Napredovanje pri južni železnici v Mariboru. Med tem, ko tukajšnjim slovenskim uslužbencem južne železnice še ni objavljeno niti redno napredovanje novoletnega termina, praznujejo nekateri tukajšnji nemški uslužbenci že slavlja izrednih napredovanj, do katerih jim je pripomogel nemški načelnik strojnega oddelka Ogrinc. Izredno so napredovali Nemci Domheim is Lokay za nadzornike in Kolik za višjega nadzornika, Hrfberšek za revidenta. Res čudne in čedne razmere. Se nekaj o madžarskem vojnem hujskaču Aladarju pl. Kottas. Od zagrebške policije smo zvedeli, da je bil «Taborov« in «Marburgaričin« budimpeštanski poročevalec plemenitaš Kottas v Zagrebu zaprt dva dni. Stanoval je šest dni v penzijonatu Zagreb, Bregovita ulica štev. 2. V penzijonatu je ostal dolžan hrano in si je še povrh izposodil od ravnatelja penzijonata 6120 K za nakup moke, a penzijonatu še do danes ni poslal moke, ker je v Mariboru zaprt. Mogoče bo g. direktor V. Špindler obiskal g. Kottasa v zaporu, da mu bo ta podal še kaka zanimiva vojna razkritja, sicer «Tabora« in «Marburgarice« ne boeital nihče več, ker sta brez; senzacij. Špekulacije inozemcev z našimi stanovanji. Kakor znano, je mestni občinski svet pri vsaki podelitvi dovoljenja naselitve inozemskiii podjetij zahteval, da dotična podjetja zadostno preskrbe tudi za stanovanja svojega osobja, zlasti onega, ki ga importirajo sami v Maribor. Tudi je tozadevno mariborska Gradbena akcija pismeno in ustmeno apelirala pri naši politični oh lasti. Ampak kljub kontroli se lahko dogaja, da inozemska podjetja, ko se enkrat naselijo, te pogoje samo markirajo. Zgrade si navadno malo stavbo, ampak samo za svoje pisarne in za enega ali dva uradnika. To postavijo oblastim kot pesek v oči. Vse drug osobje pa se naseljuje po privatnih stanovanjih, na katera čaka že tisoč domačih strank in katera se seveda visoko preplačil jejo, navadno na ta način, da kupijo s hišno o-premo obenem tudi stanovanje. Mariborski Gradbeni akciji je bilo javljeno, da je v nekem takem slučaju posredoval celo neki okoliški župan pri stanovanju, na katero čaka stranka, ki je brez stanovanja in v katero se namerava naseliti osem inozemskih delavk. Tudi v Jugoslovanskem; Llovdu se pripoveduje, da je večina njegovega delavstva brez stanovanj, dočim je boljše' situirano inozemsko osobje takoj našlo primerna stanovanja. Slično se pripoveduje tudi o tvrdki Doktor in o ostalih novih podjetij. To bi bilo v prvi vrsti dolžnost mestne občine, da se pobriga, kako še pogodbe s takimi podjetji glede nastanjenja osobja v praksi udejstvujejo, na drugi strani pa je tudi dolžnost domačinov, da take slučaje javijo mariborski Gradbeni akciji ali Mar-Sta mi, ako že nočejo naravnost mestnemu županstvu.. Kakor smo veseli, da se v Maribor naseluje zlasti čehoslo-vaška industrija, vendar moramo protestirati, da se ta naselitev vrši na račun že itak dovolj občutnega stanovanjskega pomanjkanja, ’Ji Za' stanovanjske reveže. Huda zima je stanovanjsko bedo v Mariboru še zdatno pomnožila. Na Mar-Stan se obračajo stanovanjski reveži s prošnjami za podporo. Mar-Stan je v pomoč tem revežem potrkal že na vs • vrata bogatinov, pa tudi na Vrata vlade, ampak povsod je našel vrata zaprta. V tem predpustnem veselju, ko se zmečejo v eni noči milijoni na račun človeškega zdravja, ni dobiti za stanovanjske reveže niti enega tisočaka v celem Mariboru in niti ene pare pri naši vladi. Ne naši bogataši, ne naša domača, še manj pa beograjska vlada se ne zavedajo, da se mora ta brezsrčnost prej ali slej maščevati tudi nad tistimi, ki ne poznajo in ne občutijo sami stanovanjske bede. Dosedaj je vsaj v najbolj kričečih slučajih in vsaj indirektno pomagaš g. župan za one žrtve, kater mu je priporočal Mar-Stan kot najbolj potrebne. Odkar je stanovanjski urad prešel v druge roke, je tudi ta izredna pomoč izostala. Š-manj kot prej se sedaj na .stanovanjskem uradu brigaj« >-za žrtve, ki so dejansko ali takorekoč na cesti. Inozem -ci dobivajo ne vemo po kakih čudežih stanovanja, ka -tera izsledujejo domačini in jih nosijo ali javljajo pis meno stanovanjskemu uradu. Hitreje kakor smo mislili, se bližamo k že zdavno prorokovani katastrofi. Kav more Mar-Stan za stanovanjske reveže še storiti, je e- / SW«;, i. 4-a® to. A» üna na razpolago še nekaj odej in slamnie ™ majvećje stanovanjske reveže, ki se v to svrho lahko zgtofajff v dopoldanskih urah v pisarni Mar-Stan. Lor iS j« mariborske Gradbene akcije. Mariborska (> *<:]!> • ' akcija namerava prirediti loterijo s privlačni- \ k j, namreč dve zelo lični hiši in eno stavbi-• ie n n-- dobitek naj ho novozgrajena hiša, primerna ur-.u >-a dve rodbini, ali zn eno večjo družino, s sta-: ■Grviiij'.n.n v pritličju in stanovanjem v polnadstropju. Okr>>.; hiše vrt z osraio. Dobile!) srečke HoHi to biin ograjo. Dobilcij srečke dobi to hišo nesK' -emetijeno. Druga hiša naj bo slična tej, ampak dofcitek Je projektirano stavbišče v izmeri 500 kvdr. m. Projektiranih je 15.000 srečk, srečka stane samo 25 din. s W posebnega odseka izdelan načrt se predloži v izredni «ji glavnega odbora v torek, dn* 23. t. m. v odobrenje. Takoj po odobrenju se razpiše na domače stavbenike natečaj. Posebno razsodišče odloči najprimemeji načrt. A ko se ta prvi poskus posreči, namerava društvo Gradbena akcija potom loterije zgraditi Se' več eno- in večrodblnskik hiš. Poslovni čas v mariborski Gradbeni akciji. Odbor mariborske Gradbene akcije je v svoji zadnji seji do-'oč;t vsako sredo od 10. 'd 12.'ure kot poslovni dan ra stranke. V tem času bo strankam na razpolago za razna vprašanja tudi veščak-stavfcenik, ki bo dajal svoje nasvete brezplačno. Poslovanje pa se omejuje na stranke, ki so člani društva. Oni, ki še niso vpisani, se ob taki pruiki lahko obenem vpišejo. Članarina znaša samo 10 din. m celo leto. V izrednih slučajih je v društvu včlanjenim stranicam tudi izven tega dne na razpolago društveni tajnik, vendar se Važnejše zadeve, tičoče se zgradb, urejujejo le na posl oni dan, to je v sredah. V zadevi advokatske kupčijske kompanije, ki smo jo zadnjič opisali, se nas obvešča od druge strani, da ima odvetnik z lesno trgovino, ki se sedaj likvidira, le .samo delno pogodbo in da bo odvetnik pri celi stvari sam oškodovan. Obenem se nam poroča, da bo zadeva tako poravnana, da bodo vsi pomirjeni. To bodemo z največjim veseljem poročali, kadar se res izvrši in rav-uotako bodemo radi beležili, če se druga stvar tako kon ca, da za vloženih dobrih 100.000 K pri raziđu ne bo več govora o 600, temveč le o 300.000 K, kakor se nam je . zatrdilo. — Za vsako stran imamo odprta ušesa in 6e.se bodo vse opisane stvari v resnici pravilno likvidirale, potem smo mi prvi, ki radevolje ter-z veseljem poročamo, da je vse v redu ter da odgovarja tudi temu, kar smo od druge strani slišali, €Rasben% Matica v Mariboru. Kot večina kulturnih društev sploh, se nahaja tudi naša Glasbena Matica v težkih denarnih in gospodarskih odnošajih. To pred vsem radi tega, ker ji je,bila prošnja za državno podporo zavrnjena la do sedaj še ni nabirala prostovoljnih prispekov, kakor »b sačetku vseh preteklih šolskih let. Da se do sedaj še ni obrnila do posameznikov s prošnjo za prispevke, ima pač rzrok v dejstvu, da se je ozirala na vsestransko pomanjkanje denarnih sredstev, katero se je hvala Bogu trenotno ublažilo. Radi tega se je glavni odbor odločil, da začne /.birati prispevke prihodnji teden, in se obrača vsled tega do vseh, katerim je procvit in napredek tega tako važnega .ušiv., pri srcu z nujno prošnjo, da prispevajo po svoji «točit:— Odbor. Društvo za podporo revnih učencev je v prvi polovici januarja spet razdelilo revnim šolarjem 52 parov čevljev. Še 50 moramo obuti, obleči pa okoli 200. Potrebujemo torej še mnogo podpore. Iskrena hvala vsem mladinoljubom, ‘-tičnega odborovega sklepa Zdravniškega društva v Mart boru, temu je sicer vsebina dotičnega članka razumljiva. Z gospodoma, ki si skušata v zadnjem času nekako lastiti sanatorij, smo stopili v neobvezne dogovore v času, ko nam njihove razmere do nekaterih lastnih tovarišev niso bile znane Da pa bodeta gospoda z ozirom na le dogovore zavzela v javnosti proti nam in zgolj iz človekoljubja in nesebičnosti osnovanemu sanatoriju tako stališče, tega pač nismo mogli pričakovati in tudi zadnje «Poslano«, v katerem smo reklamirali zase le našo izključno lastninsko pravico do sanatorija, odboru Zdravniškega društva ni moglo dati povoda za stališče bojkota našega človekoljubju namenjenega zavoda, ki je v Mariboru in celi. mariborski oblasti z ozirom na pomanjkanje sličnih zavodov bolj potreben, nego marsikatera druga institucija. S tem sklepom, katerega sta dosegla dva člana društva po enostranski informaciji, nista oškodovana v svojih lastnih interesih samo ona dva gospoda, ampak vsi člani mariborskega Zdravniškega društva in sploh vsi zdravniki, ker smo slej kot prej zastopali stališče, da hodi vsakemu bolniku, iskajočemu zdravja v sanatoriju, na prosto dana izbira zdravniške 'pomoči. To se pa da doseči le na ta način, da je že v naprej odvzeta možno s« povzročati spore sploh, bodisi sedaj ali v bodočnosti, direktno ali indirektno, katere napovedujeta ta dva gospoda že danes po svojih zastopnikih. Prosimo merodajne faktorje, da to o-kolnost primerno uvažujejo. Apeliramo pa na-one trezno misleče člane Zdravniškega društva v Mariboru in mariborski oblasti, kateri se s tem sklepom ne strinjajo, da zastavijo' vse, kar je v njihovih moč«.,., ,«a odbor Zdravniškega društva navedeni, po enostranski informaciji storjeni sklep prekliče. Za brate Tavčar: Janko Tavčar. Maribor, 17. januarja 1923. 37 (Za «Poslano« odgovarja uredništvo samo' po zakonu./ pake svoje hiše in ni ga bilo več na spregled, Jaffers pe je še vedno ležal kakor mrtev v veži »Poštnega voza.« Velike in čudne reči, ki presegajo vsakdanjost, naredijo večinoma manjši vtis na ljudi nego navadni vidni dogodki, Iping se je vrhu tega pripravljal na ljudsko veselico. Vse je bilo praznično. Že ves mesec so nestrpno čakali na folnkoštni pondeljek. Proti poldnevu so se celo tisti vdali ves%lju in zabavi, ki so verjeli na nevidnega člove- ka, previdno sicer ispočetka in obotavljaje se, pa silili so se k prepričanju, da je za vselej izginil iz vasi, in neka-ter,, najbolj skeptični, so celo zbijali več ali manj dobre sale iz vsega dogodka. Toda vsi — neverni in verni —• vs« so kazali ves tisti dan značilno nagnjenje za družefo- Na Haysmanovem travniku je stal bel šotor in gospa major bunting in druge dame iz vasi so tam pripravljalo caj. Šolski otroci so plesali in se igrali po trati pod nadzorstvom gospodične Cussove in Sackbutove. Movodošli cirkus je bi! predmet živahnega veselja in velike radovednosti. — Ni dvoma sicer, v zraku je visela lahna nervoznost, pa ljudje znajo dobro prikrivati svojo boječnost v takih slučajih. Stari Fietcher — dobro ga je bilo videti skozi okno, obraščeno z bršljanom, ali pa skozi odprta vrata — je previdno stal na deski, položeni črez dva stola, in je belil strop svoje sprednje sobe. Gospod Huxter je kakor po navadi slonel pri oknu svoje prodajalne, kadil in zrl na veseli svet. Krog štirih popoldan je prišel sem po vasi neznan človek. Kratkih nog je bil, debelušast, velik, valjarju podoben in rdečkast nos je imel m obnošen klobuk iz zajčje dlake mu je visel na glavi. Zelo se je možu mudilo. Njegova lica so bila zdaj upadla, zdaj napihnjena. Njegov obraz je bil poln skrbi in z nekako prisiljeno naglico je stopal. Sel je mimo cerkve in pomeril korake naravnost proti »Poštnemu vozu.« Med drugimi ga je videl tudi stari Fletcher in tako se je zagledal v nenavadno, prisiljeno se kretajočo prikazen, da se mu je lepa množina apnene vode neopaženo ulila s čopiča v dvignjeni rokav. Neznanec je govoril sam s seboj, se je zdelo, Lastnik cirkusa je to opazil, ko je slučajno stal na cesti, in tudi Huxter ga je čul. Tujec se je ustavil pred »Poštnim vozom« in šele po dolgem premagovanju, kakor pripoveduje Huxter, se je odločil, da vstopi. Črez par minut pa se je pokazal na vratih, zadovoljno je brisal usta, četudi se je Huxterju njegovo zadovoljstvo zdelo nekoliko prisiljeno. Stal je nekaj trenutkov na pragu in nato ga je tobakarnar videl, kako je boječe in kradoma stopil proti vrtu, ki je ležal pod oknom tujske sobe. Tam se je naslonil ob zid, izvlekel pipo in se pripravil, da ide a G. WELLS; Zflcdba o nevidnem človeku. 16 »Kar potrebujem od vas, je pa tole. Pomoči potrebujem! Spoznal sem, da brez nje ne gre. Hodil sem okrog, blazen od jeze, pa pomagati si nisem mogel. Kar ubijal bi bil — in našel sem vas —. In povem vam Kar ubijal bi bil — in, našel sem vas —. In povem vam —.« - »Dobri Bog —k se je prestrašil Marvel. »Stal sem za vami — se obotavljal — prišel bliže —.« Marvalcv obraz je kazal začudeno zanimanje. «Ustavil sem se za vašim hrbtom. Tukaj, sem si dejal, je človek izvržek človeštva kakor jaz. Ta je moj mož. — bi stopil sem k vam in vas nagovoril. In —.« »Dobri Bog!« je vzdihnil Marvel. »Ves omočen sem. Ali vas smem vprašati, kako je to, kaj hočete od mene, kako naj vam pomagam —? Neviden —1« »Pomagati mi morate, da dobim obleko in streho in počitek in še druge stvari, ki jih že dolgo pogrešam. Ako nočete — videli bodete —! Ampak vi hočete — morate!« »Poglejte!« je začel Marvel. »Ves prestrašen sem še. — Nikar me ne dregajte več —1 Pustite me —! In palec ste mi skoraj odbili -—I Vse je tako neverjetno, nemogoče —1 Prazna ravnina, prazno nebo —, ničesar ni viaeti daleč naokoli, povsod prazen prostor —. In iz tega prostora prihaja glas —, glas iz neba —. In kamenje —. In pest —. O Bog —1« »Pomirite se! Pogum velja!« je govoril glas. »Kajti storiti morate, za kar sem vas izbral!« Tomaž Marvel je napihnil lica in naredil velike okrogle oči. »Izbral sem vas«, je nadaljeval glas. »Izvzemši par — norcev tamle v vasi, ste vi edini, ki ve, da hodi po svetu neviden človek. Moj pomočnik morate biti! Pomagajte mi —- in velike reči bom storil za vas. Neviden človek ima veliko oblast!« Ustavil se je in kihnil, da je odmevalo po praznini. »Ako pa me prevarite«, je nadaljeval preteče, »ako ne storite, kar vam bom naročil —.« si jo nadevlje. Prsti so mu drgetali, tako je videl Huxter. Nerodno si jo je prižgal, prekriža! roke na prsih in začel malomarno kaditi. Da pa je bila njegova malomarnost le navidezna, to so pričali hitri pogledi, Id je z njimi od časa do časa premeril okno tujske sobe. Vse to je opazoval tobakarnar Huxter skozi okno svoje prodajalne in čudno obnašanje neznančevo se mu je zdelo tolikanj sumljivo, da ni odvrnil očesa od njega. Čakal je, kaj se bo zgodilo. Hipoma se je neznanec vzravnal, je stresel pipo, jo vtaknil v žep in izginil v vrtu. Huxter je zasumi! lopovstvo, skočil je skozi vrata in hitel na cesto, da bi prestregel zločinca. In v tistem trenutku se je prikazal Marve! — ta je bil neznanec — s klobukom po strani, z velikim zavojem v eni roki in s tremi povezanimi knjigami v drugi. Ko je zagledal Huxterja, je zastokal, se obrnil na levo in se spustil v tek. »Primite tatu!« je zavpil Huxter in stekel za njim. Kar je odslej še doživel Huxter dogodkov, so bili sicer jako živahni, pa zelo kratki —. Trdo pred njim je bežal neznanec, se obrnil proti cerkvi in stekel po griču navzdol. Na vasi je šumela veselica, zastavice so migljale v vetru, komaj eden ali dva človeka sta se ozrla za njim. »Primite tatu!« je vpil Huxter in pogumno dirjal za tujcem. Ni še storil deset korakov, ko se nenadoma začuti popadenega od tajne moči za tilnik in hrbet. In že ni več tekel po tleh, ampak je z neverjetno spretnostjo in naglico zletel po zraku. Zemlja se je nevarno približala njegovi glavi, svet se je mahoma izpremenil v milijon solne in »nndaljni dogodki ga niso zanimali več« —. (Dalje prihodnjič). Na vprašanja odgovarja upravništvo samo, ako so pri- ložene znamke za odgovor. Trdo ga je udaril po rami. Tomaž Marvel je zakričal od groze, ko se ga je do- POSLANO. Nekateri časopisi so objavili pred kratkim sledeči čla aek Zdravniškega društva v Mariboru: Zdravniško društvo v Mariboru je na odborovi seji dne 11. *. m. v zadevi sanatorija «Petrovo selo« v Mariboru enoglasno sklenilo sledeče: 1. Zdravstveni odsek za biovenijo v Ljubljani se naproša, da tre da koncesije za sanatorij v Mariboru nezdrav-nikom. marveč da obuize koncesijo dosedanji koncesijo-narji-zdravniki. J Za sanatorij «Petrovo selo* v Mariboru se izreče «cave te* za vse v mariborskem Zdravniškem društvu včlanjene zdravnike, kateri bi morda hoteli prevzeti kako taknila nevidna roka, »Saj vas ne bom goljufal!« je hitel zatrjevati in se umikal po cesti. »Ne mislite tega, prosim! Vse bom storil, karkoli želite, samo povejte mi, kaj naj storim! O Bog —! Karkoli hočete, vse bom storil, — drage volje bom storil —!« Nosile z&nuti tij ihovih^elikii* rednosii Ijati, X . Marvel v Ipingu. Prvi strah je minil dobre vaščane in začeli so razmiš- Skepticizem ja dvigal glavo med njimi, nervozen skepticizem sicer, pa skepticizem je le bil. Mnogo laže je, zanikati možnost nevidnega človeka, ko pa vanj verjeti, in na prste dveh rok se je dalo sešteti tiste, ki so ga videli izginiti v prazen nič in so občutili njegovo nevidno, pa krepko pest na lastni koži. In od teh očividcev in prič sta dva umolknila, — Wadgers, previdni in izkušeni vaški kovač, se je nedostopno zaprl za vrata in za- f eäk® üslrira vsftkoTrst-ssasskaga blaga. Tetova površnika od 300 Din. m druga manufaktura najceneje, pr) J. TRPIN956 Maribor, ölavai lag 17, Okrožni, železniški in blage ju. zdravnik Med. Univ. Dr. C. Maro cmerit, sek. zdravnik na kliniki za notranje na kirurgični kliniki in na kliniki za ženske in za porodništvo v G>adcu, ordinira kakor dosedaj redno v Št. liju, v» od 9. do 12. ure. darv se vedno le najboljše in najcenejše za domačo potrebo vsakovrstno manufakturno, kakor tudi tekstilno blago pri stari in zelo znani tvrdki KÜHL WORSCiL, Maribor, Sssposka ul. 10 Per»je ss» postelje! PiiSwiifllr.