Poštnin* olačana v gotovini
Maribor torek, 10. aprila 1934
Stev. 81 Leto Vlil. 0<V.>
MARIBORSKI
Cena 1 Din
VECERNIK
Oradnlttvo In uprav«) Maribor, (koapeaka at. II / Taletoa aradnlitva 2440, uprav* 3466 Uhaja niM nedelja In praznikov vsak dan ob te. uri / Valja mesečne prejema* v upravi afl p« pot tl 10 Din, dostavljen n« do« 13 Oto / Oglasi po senike / Oglase sprejema tudi ogleenl oddelek Jutr.- * Ljubljani « PoKkJ iakovol ra&m *♦ 11.4»
JUTRA
Koroški Slovenci in avstrijski režim
Krščanska vlada v teoriji in v praksi
Pri veliki manifestaciji dunajskih legi-uniistov preteklo nedeljo je dejal bivši tajnik pokojnega cesarja Karla, Karl baron pl. W e r k m a n n, med drugim tudi to, da je Dollfussova vlada nastopila pot k državi krščanske vere, miru, pravičnosti in nravnosti ter si tako postavila visoke ciije. Na nekem drugem mestu svojega govora je pa opisujoč namene nekdanjega cesarja, ki je hotel spremeniti Avstro-Ogrsko v federativno državo avstrijskih narodnosti, naglasil, da je njegove ideje osvojila tudi sedanja avstrijska vlada in jih postavila kot temelj načrta nove stanovske ustanovne ureditve, rav tedaj, ko je gospod baron trosil ta-6 besede in poveličeval do neba n„^stv?., miroljubnost, nravnost in „„ r„C-n klero-fašističnega avstrijske-,zima’ S111° Pa izvedeli Slovenci za ‘^razumljivo vest, da sta pre-, 11 teden Prispela na Dunaj slovenska oj oska deželna poslanca dr. Fran P e-111 župnik Ivan Starc ter zaprosila pri kanceiarju dr. D o 11 f u s s u za sprejem, jima je pa bila ta tako skromna prošnja odbita! Dr. Dollfuss je odgovoril izvoljenima voditeljema koroških Slovencev, da sme naša tamkajšnja narodna manjšina izražati svoje želje le z dovoljenjem in posredovanjem koroškega deželnega glavarja generala H u 1 g e r t h a, to je tistega moža, ki je organiziral ob prevratu vojsko brezposelnih častnikov m Podčastnikov bivše avstrijske armade tor buršakov proti nam in vodil koroške plenilne pohode po slovenski zemlji!
Ce pa je avstrijski režim res tako, kakršnega je naslikal baron Werkmann in kakor ga opisuje tudi kancelar dr. Dollfuss sam, če so temelji nove ustave zasnovani na načelih, o katerih je govoril slavilec Habsburžanov, kako je potem niogoče, da najvišji voditelj in predstavnik tega krščanskega, miroljubnega, nrav nega In pravičnega režima odkloni sprejem dveh izvoljenih poslancev krščanske slovenske manjšine na Koroškem in noče nit’ slišati njunih besed, ki bi Mie gotovo lojalne ne samo do avstrijske države, marveč tudi do vlade? To, kar je storil gospod dr. Dollfuss se nikakor ne da spraviti v sklad s krščanstvom, miroljub »ostjo, nravnostjo in pravičnostjo. Kajbi rekli le v Avstriji in v Nemčiji, če bi ministrski predsednik Nikola lizunovi6 odklonil sprejem izvoljenih predstavnikov Jugoslovanskih Nemcev, ali pa samo Nemcev jz Slovenije in bi dejal, da smejo sporočati vladi svoje želje samo z do-voueme^Mn posredovanjem  generala
M a i s t r a? In vendar jugoslovanska vlada nikoli ne bobn- v svet, da je krščanska, nravna in pravična, ter smatra, da se da to dokazati vse lepše in verjetnejše z dejanji, kakor z donečimi frazami.
Mimo tega je dr. Dollfuss odklonil sprejem zastopnikov tiste slovenske koroške manjšine, ki je po mirovni pogodbi v Saint Germainu eu Laye zaščitena, to se pravi, da ji je avstrijska vlada dolžna nuditi vso možnost narodnega, kulturnega in verskega udejstvovanja, kakor tudi vsakemu posameznemu nje-nemn članu pogoje za gospodarsko življenje in državljansko polno p ravnost. Mimo še vsega tega pa je ta manjšina avtohtona in kompaktna, je živela na svoji zemlji že davno pred prihodom prvega Nemca na Koroškem, imela v sivi davnini svoje kneze in svo-;o ustavo in potem še dolga stoletja posebne privilegije ter je bila 1. 1920. po nedovoljenih, temnih manipulacijah oci-ganjena za svobodno samoodločbo, kar nam znova tako prepričljivo dokazuje material, ki ga je zbral v svoji v Celju te dni izdani brošuri »Vorschlage zur Lo-sung der deutsch - osterreichischen An-schlussfrage nnd zur Befriedigung, der Deutschen und Slaven« upokojeni vladni svetnik prof. Emilijan Sil ek! Ta material nam pravi, da bi bile številke plebiscita 10. oktobra 1. 1920. izgledale drugače. če se ne bi bili po prizadevanju avstrijskih Nemcev Italijani sporazumeli z Angleži za grdo kravjo kupčijo, po kateri je Koroška morala biti za vsako ceno odtrgana od Jugoslavije!
Po vsem tem ne moremo verjeti baronu Werkmannu, da bi bil sedanji režim v Avstriji krščanski, miroljuben, nraven in pravičen. Vse bolj in bolj se nam vsiljuje prepričanje, da je samo f a-š i s t ič e n ter se namerava posluževati napram koroškim Slovencem enakih metod, kakor se jih poslužuje italijanski napram Slovencem na Primorskem. Nič čudnega ni potem, če Jugoslovani ne zaupamo besedam in sodimo le dejanja; nič čudnega, če razumemo naše Nemce, med katerimi ni nobenega dollfussovca; nič čudnega tudi, če spoznavamo, da se dd bolj pošteno, odkrito in možato govoriti z Berlinom, kakor z Dunajem. Toda bodi kakorkoli: Postopanje z našimi rojak! na Koroškem bo vedno merilo za naše stališče do Dunaja. Vsaka krivi ca, ki }o zada Korošcem, zadene tudi nas!	.r.
Urad se |e sestal danes v Ženevi je: Preprečiti vsako oborožitev
ŽENEVA, 10. aprila. Danes se je sestala uradna konferenca za razorožitev, da prouči položaj ter sklene odgoditev do 23. maja. Preprečiti vsako oborožitev, to je nova parola. Ni nobenega dvoma več, da se bo Nemčija ponovno oborožila. Odvisno je samo od pogojev, pod katerimi bo dovoljeno Nemčiji oboroževanje in ali se bo Nemčija sploh hotela pokoravati tem pogojem. Francija formalno zahteva, da mora najprej generalno komisije razorožitvene konference pristati na spremembo temeljnih načel bodoče konference. Generalna komisija je namreč bila doslej na stališču, da se mora preprečiti vsako oboroževanje.
Direktor Agnides, upravnik sekcije za razorožitev pri Društvu narodov, je v
— Parola zasedanja
celoti osvojil francosko stališče in namerava pridobiti še Hendersona, da bi tudi on pristal na francoski predlog. Toda kakor izgleda smatra Henderson vse to samo kot manever za zavlačevanje.
RIM, 10. aprila. Zadnja francoska nota o razorožitvi je napravila tu dober utis. Fašistični listi poudarjajo, da je Francija do skrajnosti popustljiva ih o-mogoča tako končno sklenitev konvencije. Sedanje diference so tako neznatne, da se lahko izravnajo. Nemčija je dosegla kar je hotela, sedaj pa ne sme loka preveč napenjati.
PARIZ, 10. aprila. Kakor se zatrjuje, bo francoski poslanik v Berlinu Fran?cis-Poncet še danes sporočil Barthouju Hitlerjeve predloge glede razorožitve.
Starhembere obnavlja staro AvsSriJo
IMPERIALISTIČEN GOVOR O NAMENIH AVSTRIJSKEGA IMPERIALIZMA V PODONAVJU.
DUNAJ, 10. aprila. Na nekem shodu hajmvera je govori! njegov voditelj knez Starhemberg tudi o zunanjepolitičnih namenih Avstrije in njeni misiji ter dejal med drugim: »Napačno je misliti, da je Avstrija le država preteklosti, nasprotno ima tako bodočnost, kakor nobena druga država na svetu. V takozvanem Podonavju ne bo nastala samo nova Avstrija, marveč tudi zibelka nove Evrope. Stremimo za tem, da Imperialistično razširimo svoj vpliv preko mej naše
sedanje domovine. Naš namen je, mirno izrabiti kulturne moči in svoj zunanjepolitičen položaj. V prvi vrsti bomo branili samostojnost in neodvisnost domovine kot predpogoj svoje mirne misije. Preživeli smo naj-hujši del boja. Zdravo tekmovanje med posameznimi skupinami je na mestu iri dobro in se ne bomo nikdar razšli. V naši slogi je bodočnost Avstrije!« Te Starhembergove besede odkrivajo dovolj jasno namene novega avstrijskega režima.
Uspehi nemške akcije proti brezposelnosti
DOSLEJ SE JE ŠTEVILO BREZPOSELNIH ZNIŽALO ZA VEC KO POLOVICO, T. J. OD 6 NA 2.8 MILIJONOV.
10, aprila- Državni urad , pob,ia«ie brezposelnosti je objavil f^-n^lve podatke o uspehih svo-
NpmSi)e*! ,teh Matkih je bilo v Nemčiji dne L aprila t 1 smim še 2
™ mil?! 80?;,T »^poielnil ° torci
k?i , Ih ‘ " 25°00 ma"I. kakor «■ fc bilo ob početku nove ofenzive proti brezposelnost,, ki ^ je prlčela v ,e. tosnjem februarju. \ prjmerj z lanskim 1. aprilom je število brezposelnih
padlo skoro za polovico. Takrat ie bilo v Nemčiji okrog 6 milijonov brezposelnih. Nekateri vladni krogi nagla-šajo, da se bo akcija proti nezaposlenosti nadaljevala z največjo energijo In da bo na jesen v Nemčiji skupno samo še okrog 2 milijona ljudi brez zaslužka ja kruha. Proti tel armadi
brezposelnih pa se bo pričela na jesen nova ofenziva, tako, da bo na pomlad prihodnje leto v Nemčiji samo še 1 milijon brezposelnih, število, ki je znosno za Nemčijo. Pri gradnji velikih avtomobilskih cest bo letos poleti zaposleno veliko število delavcev, zlasti profeslonlstov In specielnih delavcev, ker bodo ceste gradili s stroji, ki jih izdelujejo razne tovarne.
GRAFIK SKOCZYLAS UMRL.
VARŠAVA, 10. aprila. Tu je umrl v starosti 51 let sloviti poljski grafik profesor Vladislav Skoczylas. (Pred meseci je priredil tudi Tazstave v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani.)
Trgovinska pogajanja z Nemčijo
BEOGRAD, 10. aprila. Trgovinska pogajanja med Jugoslavijo in Nemčijo se ugodno nadaljujejo in bodo v glavnem kmalu zaključena. Po nekih verzijah bo Nemčija kupila vsako leto od nas 30.000 vagonov koruze, torej večji del odvišnega pridelka, 5000 vagonov pšenice in več vagonov jajc. Mimo tega bo pospeševala obisk Nemcev v Jugoslaviji, zlasti na Jadranu. Jugoslavija pa bo nasprotno uvažala h Nemčije več industrijskih izdelkov.
Francoske in angleSke pomorske vaie
PARIZ, 10. aprila. Francoska admira-liteta namerava prirediti v letošnjem maju in juniju vzdolž atlantske obale velike manevre zapadne francoske mornarice. Manevrov se bo udeležilo večje število vojnih ladij in pomorskih ter kopnih eskadril. Koncentrirano bo tudi veliko število podmornic, ki bodo priplule iz Sredozemskega morja. Angleški ad-miraliteti povzročajo omenjeni manevri precejšnje skrbi, ker si ni na jasnem. Iz katerih razlogov in proti komu so naperjeni. Kot odgovor na francoske manevre bodo veliki manevri angleške vojne mornarice v Kanalu. Na teh manevrih bo Anglija pokazala vso svojo moč In silo na morju.
LAŽI O TITULESCU.
RIM, 10. aprila. Fašistični list »H Tcvere« piše o pariškem potovanju Titulesca in pravi, da je zadnje, ki ga napravlja kot zunanji minister, ker da je padel v Bukarešti v nemilost zaradi tega, ker je na pritisk Francije izposloval razpust »Železne garde«. Iz
Bukarešte pa to vest odločno zanikajo in pravijo, da jo je rodila pobožna želja fašistične Italije.
POLJSKA POSTAJA VELESILA.
VARŠAVA, 10. aprila. Po sporazumu med Poljsko in Rusijo, je imenovan dosedanji poljski poslanik Luka-sie\vick v Moskvi za veleposlanika, za ruskega veleposlanika v Varšavi pa je namesto dosedanjega poslanika Avsjejenka imenovan dosedanji poslanik v Atenah, Davtjan. S tem je Rusija priznala Poljski položaj velesile. Po stanju 1. jan. letos ima Poljska
33,024.000	prebivalcev.
JAPONCI ŠE NE MIRUJEJO.
PEKING, 10. aprila. Po vesteh, ki prihajajo iz notranjosti, se zopet opaža velika japonska aktivnost južno od Velikega zida. Japonska vojska se pripravlja na velike manevre v demilitariziranem pasu in zbira svoje 5ste v podnožju Mula-Mi, kjer so zgradili velik aerodrom. Japonski listi poročajo o novih pojačanjih japonskih čet.
REŠEVANJE ČELJUSKINCEV.
HABAROVSK. 10. aprila. O akciji za rešitev članov »Celjuskinove« ekspedicije, ki sta jo začela letalca Molokov in Kaminjin, poročajo, da sta oba pristala na ledeni gori. S seboj sta vzela 10 članov »Celjuskinove« ekspedicije, dočim sta preostalim pustila potrebno hrano. Svojo akcijo bosta letalca ponovila in izgleda, da bo rešena »Celjuskinova« ekspedicija, ker je vreme zelo ugodno. Na ledeni plošči je sedaj še 84 ljudi.
ITALIJANSKI LIST NA DUNAJU.
DUNAJ, 10. aprila. »Neueš Wiener Journal« so kupili v resnici italijanski fašisti in ga le izročili v upravo hajweru v njegove in italijanske namene.
Dnevne vesti
Od oltarja v naročje smrti
Tragičen konec vesele svatbe v Stopercah.
Vest o žalostnem dogodkii, ki se je zgodil včeraj popoldne, se je naglo raznesla po vseh Halozah iti vzbudila na eni strani precejšnje ogorčenje, na drugi pa globoko sočuvstvovanje. Že delj časa sta se poznala posestnikov sin France Kopše in Marija Jusova, posestnikova hčerka iz Stoperc. Sklenila sta stopiti tudi pred oltar. Prišel je včerajšnji dan njune vesele poroke in obenem dan večne ločitve.
Pri Jusovih je bik) vse pripravljeno za svatbo in so bogato obložene mize čakale na mladega ženina in nevesto. Po poroki se je mladi par v spremstvu številnih svatov podal iz cerkve naravnost v hišo nevestinega očeta Štefana Jusa v Stopercah. Star je že običaj v Halozah, da ob takih veselili dogodkih grmijo mornarji in da streljajo fantje s pištolami in samokresi. Usoda je pa hotela, da ie mlada nevesta prišla preblizu razpoloženih fantov, ki so streljali. Namah se je zgrudila na tla in na njeni beli obleki so se pokazale pegie krvi. Krogla jo je zadela naravnost v čelo. Med svati je nastalo nepopisno razburjenje. Takoj so poklicali zdravnika, ki je ugotovil, da je strel smrtno nevaren in odredil prevoz v celjsko bolnišnico, kjer je nevesta, stara komaj 20 let, podlegla rani.
Orožništvo je uvedlo obširno preiskavo, da izsledi neprevidnega strelca, kije povzročil smrt mladenke, katero jo je vse spoštovalo in rado imelo. Jusova hiša je v Stopercah zelo ugledna in so s hčerko Marijo izgubili svoje najdražje.
Odličen gost v Mariboru. Včeraj je prispel v Maribor senator češkoslovaške republike in vseučiliški profesor praške univerze g. dr. Karel Hilgenreiner. Češkoslovaški učenjak je prispel v našo državo na studijsko potovanje.
Napredovanje v carinski službi. V višjo položajno skupino so napredovali pri mariborski carinarnici cariniki:	Marko
Mikic, Josip Povalej, Viktor Del Toso, Božidar Pop-Tosič in Ernest Roseg.
Sprejem gojencev v višjo pedagoško šolo. V višjo pedagoško šolo v Zagrebu bo sprejetih v prvi letnik 50 rednih slušateljev, učiteljev ljudskih šol, in 10 rednih slušateljic, učiteljic ljudskih šol. Natečaja se lahko udeleže učitelji in učiteljice v aktivni državni službi in sicer naj pozneje do 15. junija. Prošnje je treba poslati rektoratu šole.
Posestna sprememba. Hišni posestnik Ivan Vinkler je prodal svojo hišo v Valvazorjevi ulici štev. 6 Adolfu Paholcu za
119.000	Din.
Lepa gesta. Uradništvo pošte Maribor 1 je darovalo azilskemu skladu Protitu-berkulozne lige v Mariboru 158 Din namesto venca na grob pokojnega poštnega zvaničnika g. Ivana Macuha. Lepa hvala! Posnemajte!
Smrt uglednega književnika. V Sarajevu je včeraj umrl v starosti 64 let znani književnik in zgodovinar dr. Safed beg Baša-gič. Pokojnik je bil doiga leta tudi vseučiliški profesor za vzhodne jezike na zagrebškem vseučilišču. Napisal je več važnih del o preteklosti Bosne in Hercegovine in spesnil več pesmi, ki so zelo priljubljene med Mohamedanci v Ki-mi in -lercegovini. Iz arabskega jezika je prevedel takozvano uredbo sveta, iz perzijskega pa epos nekega velikega perzijskega pesnika. Mimo tega je napisal več dram, ki so bile z velikimi u-spehi uprizorjene v gledališčih.
Poskušeo beg iz življenja. Pred letom je prišla v Maribor 191etna Matilda .T. z dežele in si poiskala službo pri neld mariborski gospodinji. Služba služkinjo pa mlademu dekletu ni bila všeč in si je poiskalo delo v neki mariborski tekstilni tovarni. Ker je bila Matilda zelo zgovorna in po zunanjosti čedno dekle, se je za gledala v nekega obrtnika, ki pa je odklanjal njeno ljubezen. To je pognalo dekleta v obup. Pred dnevi je na svojem stanovanju v Vrbanovl ulici izpila v samomorilnem namenu večjo količino lizola. Poklicani reševalci so nesrečnico prepeljali v bolnišnico, kjer so, ji zdravniki rešili življenje.
Češki list o »Smetani« v Mariboru. V
»Večerniku« praških »Narodnih Listov« je izšlo kratko poročilo o zelo uspelem koncertu pevskega zbora Smetane v Mariboru in krasnem sprejemu, ki so ga bili deležni bratje Čehi ob prihodki v Jugoslavijo, kar prinašamo v prevodu. Praški zbor »Smetana« triumflra v Mariboru, Prvi koncert turneje po Balkanu je bil dokončan v torek 3. apr. v razprodani koncertni dvorani »Uniona«. Izvajanje zbora je bilo nagrajeno z burnim aplavzom; navdušenje se je stopnjevalo v viharne ovacije po prednašanju krasnih slovenskih in čeških narodnih pesmi. Po koncertu je priredila tukajšnja podružnica Jugoslovanske - češkoslovaške lige za zbor banket, katerega se je udeležilo zelo številno mestno občinstvo. Načelnik mesta dr. Lipold je izrekel zboru dobrodošlico in ga prav toplo in prisrčno pozdravil. Za njim je spregovoril bivši minister dr. Vekoslav Kukovec. Pravtako prisrčno se je zahvalil za koncert v imenu prirediteljice Glasbene Matice njen predsednik dr. Tominšek. Napitnice je na prisrčen način zaključil poveljnik mariborske posadke. V imenu zbora se je za krasni in res bratski sprejem zahvalil predsednik Smetane prof. J. Skoula. K odhodu se je prišla od zbora poslovit množica občinstva, posebno zastopniki vseh kulturnih društev in poveljnik posadke s štabom svojih častnikov, ki je na čast pevcem pozval na postajo vojaško godbo. Zbor se je po odpetju jugoslovanske in čehoslovaške himne, ob zvokih čile vojaške koračnice in med vzkliki »zdar« in »živijo« odpeljal proti Ljubljani.
Lepaki za »Mariborski teden«. Pred mesecem je uprava »Mariborskega tedna« razpisala natečaj za osnutek reklamnega lepaka za »Mariborski teden«. Doslej je prejela že večje število osnutkov ter bo izbrala najlepšega na posebni seji, ki ibo 20. tm.
Mojstrski izpit iz mizarske stroke sta v Mariboru opravila dne 9. tm. mariborska pomočnika g. Jožko Volčič in gosp. Anton Vutolen.
Prvič se zgodi v zgodovini Maribora, da izide »Veliki adresar za mesto Maribor in širšo okolico« z okoli 50.000 ad resami. Noben Mariborčan, nobena tvrdka ne sme manjkati, zato se požurite z naročili in informacijami pri Tiskovni založbi r. z. z o. z. v Mariboru, Gregorčičeva ul. 26, telefon 29-70.
Matično vodstvo Zveze mladih intelektualcev ima v sredo 11. t. m. izredno sejo ob 6. uri zvečer. Udeležba obvezna.
Redka ptica. Nenavadnega gosta je dobil neki posestnik v Lučanah. Na njegovo dvorišče je priletel velik planinski orel, ki ga je posestnik ujel in izročil mariborskemu gačitelju Ziringerju. Domovina planinskega orla je Gornja Štajerska ali Solnograška in se je le po naključju zatekel v naše kraje.
Prošnja za pravočasno obiskovanje trgovin. Združenje trgovcev v Mariboru objavlja, da se morajo po naredbi kraljeve banske uprave zapirati špecerijske trgovine ob 7. uri zvečer, trgovine oblačilnih strok, galanterije itd. pa ob pol 7. uri. Ker so trgovci, ako se ne drže navedenega zapiralnega reda. izpostavljeni velikim neprilikam in kazni, se občinstvo naproša, da obiskuje trgovine pravočasno m ne šele takrat, ko jih je treba Ž3 zapreti.
Prošnja PTL. Ker se v nekaterih hišah vsakomesečni protituberkulozni dinar še ne pobira, išče PTL požrtvovalne hišnike ali druge v hiši stanujoče osebe, ki bi hotele prevzeti to samaritansko delo z dovoljenjem hišnega lastnika. — Nabiralne pole so na razpolago v palači OUZD, Marijina ulica št. 13 pri vratarju.
Nalezljive bolezni v dravski banovini.
V	lanskem letu je bilo v dravski banovini 450 primerov tituznrh bolezni, 102 griže, 577 škrlatinke, 150 ošpic, 1988 da-vice, 15 nalezljivega vnetja možganov, 55 dušljivega kašlja, 6 rdečice, 394 šena, 8 vraničnega prisada, 25 noric, 41 krčevite odrevenelosti, 42 otročične vročice, 18 otrpnenja tilnika, 521 vnetja pri-. ušesne slinovke, 1559 hripe in 1 primer sfekline. Skfipno je obolelo za nalezljivimi boleznimi 5930 oseb in jih je od teli i umrlo 316.
Opozarjamo vsa mariborska in okoliška sokolska ter druga društva, da priredimo 6. maja javno tombolo, 13. pa javni telovadni nastop. Sokol III.
Cercle francals. V četrtek 12. tm. bo predaval g. Jean Laeroix, profesor francoskega jezika na ljubljanski univerzi, v dvorani Ljudske univerze o H. Daumie-ru, slavnem francoskem slikarju in karikaturistu dobe Napoleona III.; lepe projekcijske slike bodo ponazorjevale predavateljeva izvajanja. Vsi prijatelji francoskega jezika so vabljeni. Začetek ob 20. mi; vstopnine ni.
Krojaški krojni tečaj. Včeraj v ponedeljek je mariborska poslovalnica zborničnega obrtnopospeševalnega zavoda o-tvorila učni tečaj za damsko krojaško krojenje po sistemu Schauer. Vpisalo se je v tečaj takoj 34 udeleženk. Predava izumitelj krojnega sistema g. Schauer iz Kočevja. Predavanja sledijo vsak večer od 8. do 10. ure do prihodnje sobote 14. tm. V nedeljo 15. aprila ob 8. uri zjutraj pa bo predaval g. Schauer za tiste prijavljene udeležence, ki so že izvežbani v kakem drugem krojnem sistemu in si bodo Schauerjev sistem mogli prisvojiti v 3 do 4urnem predavanju.
Občni zbor brivskih mojstrov. Dne 9. tm. so v hotelu pri »Zamorcu« v Mariboru zborovali brivci in frizerji iz ozemlja bivše mariborske oblasti. Zborovanje je vodil brivski mojster r. Novak. Prisostvovala sta zastopnika r :	"»zadružne-
ga nadzomištva in Okrožnega odbora. Udeležba članstva je bila primerna kritičnim razmeram v brivsko-frize;: stroki. Po običajnih poročilih, katere kažejo na velik trud sedanje uprave, da zavoženo zadružno gospodarstvo spravi zopet v normalne tire, so sledile zanimive in mestoma nemirne razprave o aktu alnih vprašanjih: o razmerju števila vajencev napram številu pomočnikov, o postopanju pri oproščanju vajencev, o skrajno kritičnih razmerah v brivsko-frizerski stroki v južnejših krajih, o enot nih cenah in šušmarstvu, o nadzorovanju higiene v brivnicah in o izločitvi članov iz celjskega in ptujskega področja. Zborovanje je trajalo nad 4 ure.
Priprave za vsedržavni kongres sadnih trgovcev in izvozničarjev. Včeraj popoldne je bila v mestni posvetovalnici seja maribprskih gospodarskih krogov, na kateri so razpravljali o pripravah za letošnji kongres sadnih trgovcev-izvoz-nikov iz vse države. Kongresa se bodo udeležili tudi ugledni trgovci iz tujih tržišč, predvsem pa iz takih, ki pridejo v poštev za izvoz našega sadja. Kongres bo še pred začetkom letošnje izvozne sezone in bo za Maribor velikega pomena.
Železni most preko Une dogotovljen. Veliki železni most preko Une v Bosanski Krupi bo kmalu dogotovljen in izročen prometu. Stroški za razna dela, iz-vzemši železne konstrukcije, so znašali skoro 2 milijona dinarjev. Vsa dela je izvršila domača tvrdka iz Banjaluke.
Radio Ljubljana. Spored za sredo 11. t. m. Ob 12.15: reproducirani operetni venčki; 12.45: poročila; 13: čas, pesmi iz zvočnih filmov: 18: komorna glasba; radijski kvintet; 18.30: radijski orkester; 19: predavanje o verstvih; 19.30: radio-intervviev. 20: prenos iz opernega gledališča v Ljubljani, v odmoru čas in poro-čila.____________________________
Grajski kino. Velefilni »Carica Katarina« z Elizabeto Bergner podaljšamo še v sredo. Radi velikega zanimanja in pa, da damo možnost vsakomur, da si ogleda ta velefilm, podaljšamo predvajanje tega filma za en dan in se to gigantsko delo predvaja nepreklicno v sredo zadnji krat. V četrtek ponovna senzacija za Maribor: »Ne poznam te, ali ljubim te«. Najveselejša opereta te sezone. Willy FoTst, Magda Schneider, Theo Lingen. Ta tri imena jamčijo za visoko kvaliteto tega filma.
Kino Union. Od danes torka dalje, samo nekaj dni repriza velefilma »Pozdrav, poljiub, Veronika« s slavno Frančiško Gaal. znano iz filmov »Paprika« in »Gzi-bi«. Smeh, zabava, glasba, petje, izborna igra.
Pri motnjah prebave, želodčnih bolečinah, zgagi, slabosti, glavobolu, miglja-nju oči. razdraženih živcih, nespanju, oslabelosti, nevolji do dela povzroči naravna »Franz Josefova« grenčica odprto telo in olajša krvni obtok.
Narodno gledališče
REPFRTO‘P.
Torek, 10. aprila ob 20. uri: »Go*
slavčCS«. Red C.
Sreda, 11. aprila: Zaprto.
Naslednja dramska premiera bo prav
svojevrstna in do konca zapletena ter napeta komedija Curta Gotza, ki naziva svoje delo »Hokuspokus«, v treh dejanjih s predigro. Predstavo, ki bo predzadnja dramska premiera v abonmanu, priprav lja glavni režiser J. Kovič.
Drama pripravlja nadalje Ibsenovo dramo »Nora«. V glavnih ulogali bosta pri vseh uprizoritvah tega dela gostovala prvaka zagrebške drame in slovenska rojaka Vika Podgorska in Hinko Nučič- Ob zaključku, sezone pa bodo uprizorili Btichnerjevo veseloigro »Dan-tonova smrt«.
Poln želodec, neredna vrenja v debe-lem črevesu, odebelelost jeter, zastaja-nje žolca, bodljaje, tesnobo v prsih, močno srčno utripanje odpravi naravna »Franz Josefova« grenčica m zmanjša tudi naval krvi na možgane, oči. Zdravniška mnenja navajajo uprav presenet-Ijive rezultate, ki so jih dosegli pri ljudeh, ki morajo mnogo sedeti, z »Franz Joseiovo« vodo. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Žalostna statistika našega gospodarstva. Društvo industrijcev in veletrgov-1 cev v Ljubljani objavlja za dobo od 21.
31. marca naslednjo statistiko. (Šte-\. ■ v oklepaju se nanašajo na isto dobo v kem letu). Otvorjeni konkurzi: v drav. novini, savski, moravski, — (1), vrbaski, .primorski, drinski, zetski, donavski — ( Beograd, Zemun in Pančevo 2 (J); "iene prisilne poravnave izven konkr, : v dravski banovini 9 (—), savski, dri• ' i, zetski, donavski 3 (—), vrbaski, moravski, vardarski, v Beogradu, Zemunu in Pančevu — (—); otvorjena posredovalna postopanja: v dravski banovini, savski, vrbaski, primorski, drinski, zetski, donavski vardarski, moravski, Beogradu, Zemunu in Pančevu; odpravljeni konkurzi; v dravski banovini, drinski, v Beogradu, Zemunu in Pančevu 2 (2), savski 4 (1); vrbaski, primorski — (—), donavski 7 (3), vardarski 2 (—); odpravljene prisilne poravnave izven konkurza: v dravski banovini — (6), savski 1 (6), vrbaski in primorski — (3), drinski, zetski in vardarski — (1), donavski 3 (1), Beograd, Zemun, Pančevo — (2).
Milijoni za brezposelne, po podatkih glavne Borze dela, je iskalo lani pri vseh borzah v naši državi zaposlitve 259.106 brezposelnih, od teh 241.313 moških in 53.353 žensk. Delo je bilo na razpolago 40.313 delovnim močem, in sicer 23.357 moškim in 16.656 ženskam. Javne Borze dela so preskrbele zaposlitev 35.321 brez poselnim. Lani so izplačale 6.420 brezposelnim 6 milijonov 802.522 Din redne podpore, 46.311 brezposelnim pa 3 milijone 109.737 Din izredne podpore. Spot-ninami in s podporo v naturi so dobili brezposelni lani okrog 20 milijonov Din podpore.
»Samouprava«, glasilo županske zveze v Ljubljani, objavlja v letošnji 7. številki: Grošljevo »Razpravo o prometnem davku in izplačevanju računov pri samoupravnih blagajnah«; polemiko o sorodstvu in svaštvu; razna vprašanja in odgovore; poročila iz županske zveze in razsodbe upravnega sodišča.
Ponarejeni kovanci. Včeraj dopoldne sta se pritepla na mariborski trg dva ne znanca, ki sta v gneči in naglici spravila v promet več ponarejenih 2diiiar-skih kovancev. Kovanci so bili vliti iz navadnega svinca. Za razpečevalcema oziroma ponarejevalcema ni ne duha ne sluha.
Vremensko poročilo mariborske meteorološke postaje. Davi ob 7. uri je kazal toplomer 7.8 stopinj nad ničlo: minimalna temperatura je znašala 6.4 stopinj C nad ničlo, barometer je kazal pri 12.8 stopinjah 730.5, reduciran na ničlo pa 728.9; relativna vlaga le 85; včeraj ie padlo 2.4 imni dežja:	vreme	je tiho in
oblačno; vremenska napoved pravi, da se ho vreme poslabšalo s padavinami in padcem temperature ter močnimi zapad-
lunri vetrovi.
VM a r 1 b o r u, dne 10. IV. 1934.
Mariborski »V e č e r n I k« Jutr«.
Stran 3.
Bilanca
zimskega športa
Občni zbor Mariborske zimskošportne pod* zveze — Novo vodstvo
Preteklo nedeljo dopoldne je imela Mariborska zimskošportna podzveza v lovski sobi hotela »Orel« svoj 5. redni letni občni zbor. Zborovanje je otvoril m vodil predsednik MZSP g- Bruno Par-w*-a. Uvodoma je pozdravil številne delegate v MZSP včlanjenih klubov in društev, posebno pa zastopnika bana g. okrajnega glavarja dr. Senekoviča, zastopnika mariborske mestne občine podžupana g. Golouha, predsednika Tujsko-prometne zveze upokojenega prvega državnega pravdnika g. dr. Jančiča, zastopnika poveljnika mesta g. kapetana Vrbavca. zastopnika Osrednjega odbora SPD g. ravnatelja dr. Tominška, predsednika mariborske podružnice SPD g. Inž. Šlajmerja, ravnatelja kopališča Rogaška Slatina g. inž. Ditricha ter zastopnike posameznih drugih korporacij. Z občnega zbora so bile poslane pozdravne brzojavke ministru za telesno vzgojo g. dr. Hanžeku, banu dr. Marušiču in JZSS.
Nato je g. Parma podal predsedniško poročilo. Dejal je. da je MZSP po petih uspešnih sezonah svojega obstoja kljub neugodnim razmeram tudi v preteklem letu uspešno vršil svojo nalogo. Čvrsta organizacija članstva je mnogo pripomogla, da se je športni program izvedel »akor je bil zamišljen. Jasno pa je, da )e Pri toMkem razmahu zimskega športa kakor se kaže pri nas v zadnjih letih, pojavi tudi nekaka stagnacija. Vsak prenagel prehod je združen z žrtvami, ki se izražajo zaradi prevelikega napora energije tudi v delnem, toda le začasnem zastoju normalne delavnosti. Le uvidevnosti in požrtvovalnosti pravih sportni-kov-idealistov. katerim leži na srcu pospeševanje in podpiranje športa, se posreči premagati tudi v takih časih vse ovire in dvigniti šport na višjo stopnjo popolnosti in vzgajati prave sportnike-idealiste. MZSP je mnogo storil tudi za propagando tujskega prometa v severnem delu naše banovine. Zaradi tega je užival MZSP moralno, kakor tudi gmotno podporo naših merodajnih čini tel jev in ljubiteljev zimskega športa. Posebna zahvala gre banu g. dr. Marušiču, mariborski mestni občini in njenemu županu g. dr. Lipoldu, okrajnima glavarjema g. dr. Senekoviču in Makarju, Tuj-sko-prometni zvezi v Mariboru ter Združenju trgovcev za mesto Maribor. Program v pretekli sezoni je izvedel M25SP skupaj s članicami, kakor je bil v začetku sezone objavljen z izdajo posebnega prospekta. G. Parma je zaključil svo.ie poročilo z željo, da bi se MZSP, ki predstavlja danes v severnem delu dravske banovine najkrepkejšo športno organizacijo, razvijal še naprej in dvig-
nil športni in tujskoprometni sloves naših krajev.
Sledilo je poročilo tajnika g. Berganta. V podzvezi je včlanjenih 25 klubov, v poslovnem letu 1933/34 sta izstopila oziroma bila črtana 2 člana, na novo pa so pristopili 3 člani. Vsi člani, oziroma društva, imajo skupno verificiranih 308 članov. MZSP je za popularizacijo zimskega športa priredil 2 predavanji. V lastni režiji je izvedel več prireditev, ki pa navzlic izredno požrtvovalnemu delu odbornikov niso prinesle moralnemu uspehu odgovarjajočega gmotnega uspeha.^ Veliko krivde za to je pripisovati večkrat izredno neugodnim snežnim razmeram, ki niso dovolile, da bi v velikem stilu projektirane.tekme za prvenstvo podzveze in dravske banovine izvedli v okolici Maribora. V propagandni namen je MZSP izdal lično propagandno revijo. MZSP je izvedel v tekoči sezoni izpite za sodnike teka na daljavo. Kvaliteta tekmovalcev se je v tej sezoni poslabšala. Mnogo je krivo to, da je več izvrstnih tekmovalcev zapustilo Maribor ter se prijavilo za druge klube. Opaža pa se velik napredek v slalomu, dočim v skokih ni bilo priložnosti za trening radi slabih snežnih razmer.
Blagajniško poročilo izkazuje 272.4Sl.8l Din denarnega prometa. Kljub izpadli skakalni tekmi je bil denarni promet večji kot lansko leto, kar je pripisati večji delavnosti tako članov kot MZSP. Čisto premoženje MZSP znaša 20.808 Din.
V	imenu nadzornega odbora je nato g. inž. Mis predlagal razrešnico staremu odboru s pohvalo, kar je bilo tudi soglasno sprejeto.
Iz tehničnega poročila je razvidno, da je MZSP skrbel tudi za tehnični napredek posameznih tekmovalcev in je izposloval tečaj pod vodstvom zvezinega trenerja Karla Marxa. Žal odziv s strani klubov ni bil tak, kakor bi bilo potrebno. Splošnih tekem je bilo med sezono 15, od katerih je 3 izvedel MZSP sam, 12 pa klubi. Razveljavljene so bile v celoti 4 tekme, delno pa ena. Tekmovalo je na vseh tekmah 552 tekmovalcev.
Pri volitvah je bila izvoljena naslednja nova uprava: predsednik Miloš Gnus (MSK), odborniki: dr. Rosina (SPD Maribor), dr. Jehart (SPD), Kralj (SPD), Boltavzar (SPD), Vetrih (MSK), Forstnerič (MSK), Golubovič, Simončič, Ber-gant, kapetan Vrbavec (vsi I9SK Maribor), poročil. Crlenjak,_ Korbar (UROIR), Fišer, Gladnik (SK Železničar), Aljančič, Kramberger, Kemperle (SK Mara-
ton), Ey!ert (Rapid) in gdč. Zora Ba-kovnikova. V nadzorni odbor sro bili izvoljeni: dr. Jančič, dr. Stamol in dr. Ko-vačec, v razsodišče pa dr. Štor. dr. Ravnik, dr. Škapin, dr. Planinšek, dr. Dev in ravnatelj Rodošek.
Pri raznoterostih je bil za službeno glasilo določen mariborski »Večernik«; spregovorili so še gg, dr. Senekovič, podžupan Golouh, inž. Šlajmer, dr. Jančič, Zorzut in drugi. Predsednik Tujsko-
prometne zvejze dr. Jančič je v svojem govoru zlasti podčrtal velike zasluge predsednika MZSP g. Parma za uspešno delo MZSP. V imenu odbora MZSP se je poslovil od odhajajočega predsednika g. Parme podpredsednik MZSP g. Aljančič. Obravnavalo se je več internih zadev, o bodočem delu MZSP in o povzdi-gu tujskega prometa, nakar je g. Gnus po 3urnem zborovanju zaključil 5. občni zbor.
SokoJsf«ro
VSFMU ČLANSTVU SOKOLA MATICE
Sokolsko društvo Maribor Matica bo imelo v četrtek 12. t. m. ob 19. uri v gornji mali dvorani Narodnega doma svoj izredni občni zbor, na katerem bodo poročali društveni funkcionarji, in bo izvoljena nova društvena uprava. Sokolsko društvo Matica je najmočnejše društvo v mariborski župi in zato ni vseeno, kakšna uprava bo vodila to najstarejše društvo. Dolžnost vsega članstva Sokola Matice je, da se izrednega občnega zbora udeleži polnoštevilno.
Sokolsko društvo Maribor 11. Izredna seja društvene uprave bo drevi ob 20. uri v Renčljevi dvorani. Zdravo!
Ptui
Ustanovitev podružnice »Boja« v Ptuju. Radi ustanovitve podružnice v »Boja« združenih organizacij bojevnikov, ‘se -je vršil v soboto 7. tm. v dvorani gostilne Zupančič sestanek, ki ga je vodil zobozdravnik dr. Vinko Brenčič. Vlado je zastopal okrajni podnačelnik g. Levičnik. Kot odposlanec centrale v Ljubljani pa je bil navzoč g. Andrej Šifrer, ki je zbranim tolmačil pomen in razvoj tega no« vega pokreta. Vnela se je živahna debata, v katero so posegli med drugim tudi gg- gimn. ravnatelj dr. Kovačič, ravnatelj meščanske šole Kveder in odvetnik dr. Sluga. Končno se je izvolil pripravljalni odbor, ki ima nalogo, da izvrši potrebno za ustanovitev navedene podružnice.
Dravsko polje ne pride do miru pred požari. Kakor smo poročali, se požari vrstijo drug za drugim. Ni se še poleglo razburjenje prebivalstva od zadnjega /e likega požara pri Sv. Marku, je že zopet uničil požar vse imetje posestniku Martinu Gojkoviču v Podložu pri Ptujski gori. Zgorelo je stanovanjsko in gospodarsko poslopje do tal. Rešili so si le golo življenje. Gasilcem iz Majšperga se je zahvaliti, da se ogenj ni razširil na sosedna poslopja. Škoda presega 40.000 Din in je krita z malenkostno zavarovalnino. Ni še dognano na kak način je nastal požar, sumi se pa, da je bil zaneten.
Šport. Danes se jo odigrala zelo živahna nogometna tekma med SK Ptujem in SK Drava. Uspeh je 4:2 (1:2) v korist SK Ptuja. Borba je bila srdita, kar je razvidno iz uspeha. Drava je spočetka napredovala, podlegla pa je konečno silnemu pritisku moštva SK Ptuj.
Konji
ice
Iz cestnega odbora. V pisarni okrajnega cestnega odbora je razpoložen na vpogled do 15. t. m. račun dohodkov in stroškov cestnega okraja vsem prispevnim zavezancem. Iz obračuna razvidimo, da je bilo v letu 1933. dohodkov 497.711 -Din 89 p, stroškov pa 307.482 Din 38 p. Presežek znaša 190.229 Din 51 p. in se ta presežek prenese med dohodke za leto 1933—1934. Lanski blagajniški preostanek je znašal Din 166262.77. Ta obračun kaže, kako vzorno in vestno je gospodarstvo v tej važni javni instituciji. V klerikalni eri je bilo več sto tisoč primanjkljaja, sedaj pa kaže obračun tako lep presežek, kar je v čast našim naprednim gospodarjem in v primeren pouk našemu ljudstvu.
Gospodarski dnevi pod pokroviteljstvom okrajnega kmetijskega odbora bodo 15. in 16. aprila t. 1. v zvezi z vinsko razstavo v Okrajni hranilnici. Na ta dan bo tudi veliko zborovanje gospodarskih delavcev iz okraja. Vkljub slabi letini je vinski pridelek našega okraja vendar dober in je pričakovati živahne kupčije na vinski razstavi.
Brezposelni Sokoli in Sokolice, ki so člani Sokolskega društva Konjice, naj se nemudoma zglasijo pri br. starešini dr. Mejaku ali pri društvenem socialnem referentu br. Filipu Kultererju, da se sestavi seznam brezposelnega članstva in se potrebno ukrene glede zaposlitve.
Knjižna akcija. Sokolsko društvo Konjice prosi svoje članstvo, da po svojih močeh prispeva odvisne knjige za povečanje ozir. izpopolnitev sokolskih knjižnic v Konjicah.in pri četi v Špitaliču ter za knjižnico društva kmetskih fantov in deklet v Konjicah. Knjige naj se pošljejo do konca aprila t. 1. starešini dr. Mejaku v pisarno.
Strelska družina bo zaključila sobno streljanje sredi tega meseca z zaključnim tekmovalnim streljanjem. Strelišče se otvori na Jurjevo nedeljo 29. t. m.
Ureditev naše svobodne cone v Solunu. Končane so vse priprave in odobreni so vsi krediti za ureditev naše svobodne cone v Solunu, ki. je imela v zadnjem času izredno velik promet. Postavili bodo nova skladišča in uredili pristop za velike ladje. Naša svobodna cona v Solunu je dokazala, da bo v kratkem postala važno izvozno pristanišče. Nova že sklenjena trgovinska pogodba med našo državo in Grčijo bo življenje v tej naši luki še znatno poživila.
A. B.:
Zgodba s srečnim koncem
Kupčevalec in prodajalec gospod Torbic je imel v svojem življenju dosihmal dvakrat pravo pravcato smolo:	prvič
ker se je rodil, česar končno ni bil kriv sam, drugič pa. ko se je ož/enil, česar je bil kriv nekaj sam, nekaj sorodniki, nekaj pa kruta usoda, na katero se je gospod Torbic prav rad skliceval, zlasti takrat, ako je kaj polomil po lastni krivdi. Boljša polovica mu je prinesla v zakon majhno doto, zato pa temvečjega sinka, M sa ji je fatum (menda bo to vroča kri) poklonil v dni njenih lepši polovici kar tako pod roko. Gospod Torbič je vzel zadevo per benevolentiam na znanje in
fioiral medsebojno zakonsko razmerje.
In zaživela sta v svetem zakonskem stanu, kakor se pač živi dandanašnji. Gospod Torbic je trgoval in iskal kupcev predvsem po krčmah, boljša polovica pa je bila huda, ko je morala biti sama doma.
Kmalu pa je jel tudi sinko razmišljati o tem, da besede »Človeku ni dobro samemu biti itd...,« vendar niso tako brezpomembne. In ko so se mucke muc-kale po mestnih strehah in je mesečina razlivala svojo opojno svetlobo nad zaspanim mestom, ga je nekaj poščegetalo
v mladem srcu in sklenil je, da tudi on ne more biti več sam, kot oni kaplan v narodni pesmi.
Sledil je klicu svojega srca. V kavalirsko zlikanih hlačah, v brezhibni suknji in s kravato, ki bi se je ne sramoval niti pokojni angleški kralj, se je napotil na promenado. Oči so mu švigale naokoli kot bazilisku ali skopcu, ki preži na svoj plen.
»In prišla je kot zlat oblak in vesna mlada...« (sinko je bi! tudi poetično navdahnjen!) ter ga ošinila s plamtečimi črnimi očmi. da je sinku onemelo srce in zastal korak. »En sam pogled, srce se vžge...«
»Kaj bi? Kako bi?« je premišljeval ubožec. V tem trenutku mu zadoni na uho sladki glasek:
»Gospod, bodite tako ljubeznivi in mi povejte, kje je Narodna banka?«
»Ah!« se izvije vzdih mladcu iz stisnjenega grla. »Izvolite z menoj, vam takoj pokažem!«
»Dovolite, da se predstavim!« je jecljal dalje in z drhtečim glasom iztisnil iz grla svoje ime.
Brhki mladenič je bil mladi dami oči-vidno všeč. Takoj mu je pojasnila, da je hčerka — edinega bogatega veleposest-
nika v Bački. V milozvočni, srce božajoči govorici naših južnih bratov je žvr-golela o svojem bogatem domu, o dobrih starših in o obsežnih kupčijah, zraven pa tako goreče pogledovala mladeniča, da je ta bolj plaval kot hodil. Pri tem je postajal bolj in bolj korajžen. Zgodilo se je, da mladenka z juga sploh ni opravila posla in ga odgodila na drugi dan. Pač pa sta sklenila že prvi dan iskreno prijateljstvo, ki se je že kmalu spremenilo v pristno ljubezen.
Ljubavne zgodbe so si več ali manj slične, zato ni, da bi izgubljal besede. Ni minilo sedem dni, ko je stopil sinko z izvoljenko svojega srca pred svoja roditelja in odločno izjavil: »Poroka ali smrt!« Mati se je onesvestila, oče pa je zarjul: »Osel!« Tragični prizor se je zaključil z odhodom ljubeče se dvojice s pogorišča pričakovane zakonske sreče.
Zaljubljenca sta hrepenela po raju, ki ga sicer Še nista izgubila, pa tudi še ne dosegla. A vztrajnost prebije železne duri. Gospod Torbič se je končno dal omehčati sinkovim prošnjam in nevestinemu bogastvu tam doli v plodni Bački.
Gospod Torbič je imel na teden dva nadvse nesrečna dneva: petek po starodavnem običaju, ponedeljek pa zaradi nedelje. Neki ponedeljek pa je bil usoden za vso družino. Gospod župnik — dober mož — je že da! svoj blagoslov mlademu paru iti ju »vrgel s prižnice en-
krat za trikrat«. Kmalu pa mu je padlo
v glavo, da je mladi ženin vendar še prešibek, da bi nosil težki zakonski jarem in vmes je poseglo to preklicano sodišče.
Bilo je v ponedeljek, ko je stala pred krutim sodnikom družbica, sestojeca iz celokupne rodbine Torbičeve z dično nevestico na oelu. Ko je vrli sinko priznal, da mu mila — nemila usoda še ni odmerila niti življenja v odmeri 20 let, se je sodnik natančneje pozanimaj tudi za nevestico. Sedaj pa je bila katastrofa tu. Brhka nevesta iz bogate družine se je prelevila v hčerko solidnega obrtnika, sicer pa za točajko, ki jo je nato kakor piš odneslo iz družbe.
Ženinu se je raztegnil obraz kakor ka-m j -1^° je zagledala menazarijo, sodnik se je dostojanstveno, gospod Torbič pa zadovoljno nasmehnil. Potrepljal je sinka po rami, rekoč: »Imaš se mnogo časa, da te zadene šiba božja! Zahvali se Bogu vsevišnjemi, da te je rešil začasa!«
Da pa ni ostalo brez »ohceti«, je gospod Torbič priredil domačo zabavo, ki je kljub ugovorom gospe Torbičeve trajala do belega dne- Pili so in jedli ter bfli veseli...
Gospod Torbič pa je takoj nato jel Premišljevati, kako bi jo tudi on izvil in postal deležen sinkove sreče.
MARIJ SKALAN;
31
Roman iz prazgodovine človeštva.
VIII.
Favoritka Nefteta si je otrla solze in vstala. Svetišče najvišje ra božanstva na Gori prihoda je bilo še vedno spremenjeno v plesišče razposajencev in kraj skoraj očitih orgij. Skrbno se je ozrla iz svojega skrivališča, da bi ugotovila kod se mudi faraon Semiš Ofiris. Ko je opazila, da je njegov prestol prazen, je instinktivno zaslutila, kam je odšel. Previdno, da se ji nihče ne bi približal, je smuknila do vhoda v podzemski hodnik, vzela prvemu na straži stoječemu evnuhu iz rok gorečo bakljo in se napotila proti dvoru. Ljubosumnost ii je razvnemala vse mlado telo, da je gorelo kakor v vročici in ni slišala hrušča in trušča, ki se je glasil za njo iz ogromne hiše velikega Raja in polagoma zamiral v daljavi.
Hitela je tako naglo navzdol, da se je na ovinkih skoraj z glavo zaletavala v mramomate plošče, s katerimi je bil ob-
ložen hodnik. Njena užaljena odbita ljubezen se je spreminjala vse bolj in bolj v sovraštvo in željo po maščevanju. Daši si še ni bila svesta, nad kom naj se maščuje in kako. Nekaj trenutkov jo je prepajala misel, da bi se splazila do prin cese Evalaste in jo umorila. Toda že hiip nato se je spomnila, da bi to pomenilo tudi njen konec. Ob tem spoznanju se je zdrznila in se skoraj na glas vprašala: »Konec? Mar se bojim konca? Čemu?«
Postala je za trenutek in iskala odgovora. Potem je tekla dalje in mislila: »Smrt ni strašnejša kakor ponižanje, ki ubije dostojanstvo življenja.«
Dobro se je zavedala, da je bila njena cena samo tolikšna, kolikršen je bil njen upliv pri faraonu. Tovarišice so se ji klanjale, se ji dobrikale in jo obsipale z navideznim prijateljstvom samo zaradi prednosti, ki jih je Imela in zaradi uslug, ki jim jih je lahko napravila. Sedaj, ko
je izgubila milost velikega, ko je useh-ml njen upliv nanj, je usetaila tudi njena veljava. Tovarišica so jo zapuščale in dobro je čutila, da se ozirajo nanjo celo posmehljivo, veseleč se njene nesreče in trpljenja. Pa tudi dvorjani se ji niso več klanjali, kakor poprej; nenadoma so izostale vse tiste neštete male pozornosti, ki so jih ji posvečali ob vsaki priliki. Hodili so mimo nje, ko da je ne vidijo; nihče se ji ni več približal, da bi jo — kakor poprej vedno — zaprosil za priporočilo pri faraonu. Nefteta je vedela, da se je že pireko vsega dvora razširila novica o koncu faraonovega zanimanja zanjo. Ničesar ni slišala, pa je vendar čutila, kako so njene tovarišice šepetale dvorjankam in dvorjanikom na uho:
»Nefteta je izgubila milost velikega. Zamenjala jo je divjakinja.«
Od ust do ušes in od ušes do ust se je širila dalje njena nesreča, rastla v višino in širino, napolnjevala vse palače dvora in uhajala morda celo že skozi vrata obzidja tja ven v bučni, hrumeči Semisiris. Nenadoma se ji je zazdelo, ko da je sama sredi zverinjaka. Zveri se plazijo v velikih lokih okoli nje, vohajo
in vihajo nosove.
»'Sama ... sama... sama...« ji je kljuvalo v glavo, ko je hitela z gorečo bakljo v rokah po dolgem, samotnem hodniku proti dvoru.
»Vsi v svetišču praznujejo dan svetega Ibisa, ptice krvi in zaljubljene mesečine, rajajo, se opajajo s pijačo in ljubeznijo, uživajo svobodo življenja. Ves dvor, ves Semisiris je eno samo ogromno zabavišče — samo jaz sem izločena, izvržena, zapuščena... Sama hitim po tem pustem podzemskem hodniku, bežim za svojo Lgubljeno srečo, da bi jo dohitela in zopet ujela. Kam drevim? Kje je pot do nje?«
Dvignila je bakljo nad glavo in se z levico prijela za grudi nad srcem, ki ji je divje bilo v prsnem košu. Hitela je dalje in premišljevala. Kakor bliski v viharni noči so se ji prižigale misli in zopet ugašale. Za trenutek so razsvetljevale njen mrak, a noči niso mogle spremeniti v dan. Nobena ni bila jasna, dokončna, nobena odrešilna.
»In vendar jo moram najti, rešitev!« je ponavljala. »T' kinjo moram odstraniti. Kakorkoli...«
(Se bo nadaljevalo.)
Šport
Naš obmejni podeželski šport
Pet let dela kolesarske sekcije „PERUN A" na Pesnici
Dolgo je veljal šport, bodisi te ali one vrste, kot nekaka dtomena ali koncesija, ki so ji lahko lastniki in gojitelji le naši nemško čuteči državljani. S tem naivnim predsodkom smo pričeli energično obračunavati v mestih, od tam dalje pa že tudi polagoma na deželi. Tako je bila 1. 1929 že ustanovljena pod okriljem kluba kolesarjev in motociklistov »Perun«-Maribor ne daleč od naše severne meje sekcija »Perun-Pesnica«, ki šteje danes nad 40 članov in članic. Že lani so se dirkači te sekcije na dirkah v Mariboru in drugje uveljavljali s prav lepimi uspehi, in kar je posebno važno, s kolesarskim športom vežejo gojitev neustrašnega jugoslovanskega domoljubja. Saj pa se v polni meri zavedajo, da so bli-au one drtžavne meje, ki često prepušča nam manj dobrohotne, manj dobrodošle sape, in to tudi v obliki »nedolžnega«
Kolesarska sekcija Pesnica združuje kolesarskemu športu udane ter naklonjene občane in občanke iz vseh bližnjih krajev. Njen pričetek 1. 1929 ni bil lahek, zdaj pa, ko je kolesarski šport premagal tudi tu začetne ovire, med katere spada težka dostopnost podeželana za športno gibanje sploh, hoče ta sekcija nekoliko manifestirati svoj petletni obstanek. V ta namen priredi prvo nedeljo v maju, t. j. dne 6. maja t. 1. ob 3. uri pop. pri g. Ivanu Ferku, gostilničarju in posestniku na Pesniškem dvoru, t. j. V* ure od Maribora (na banovinski cesti proti Sv. Lenartu v Slov. gor. proslavo svoje petletnice.
Vsa športna, pa tudi vsa ostala na-cijonalna društva v Mariboru in okolici naj blagovolijo to upoštevati ter ta dan opustiti morebitne svoje prireditve ter pohiteti k omenjeni petletnici, ki bo, ko-
Evropa v nekdanjem orientu
ZANIMIVOSTI IZ TURČIJE.
sportovanja. O tem pisati bi se dalo, zla- likor je nam znano, prva obmejna sport-
sti izza prejšnjih let, marsikaj in mnogo zanimivega, pod raznimi lepo donečimi frazami in lepo slikanimi krinkami javno ali zasebno prirejenih sprehodov, izletov, obiskov itd. Pa kakor rečeno: Obračunavamo in vstajamo!
Občni zbor Čakovečkega športnega kluba
Te dni je imel Čakovečki SK svoj 14. redni letni občni zbor, ki ga je vodil predsednik g. dr. Jerko Franetovič. Iz tajniškega poročila posnemamo, da je čSK v preteklem poslovnem leto v vseh sekcijah dosegel lepe rezultate, tako v športnem kakor tudi v materielnem pogledu.
Nogometno moštvo je zavzelo v tekmovanju za prvenstvo LNP drugo mesto. Moštvo je odigralo 34 javnih tekem, in sicer 11 prvenstvenih z rezultatom 48:30 v korist ČSK, 15 prijateljskih z rezultatom 46:24 in 5 mednarodnih z rezultatom 16:15 v korist ČSK. Nadalje si je moštvo četrtič priborilo pokal III. žu-pe v Varaždinu. Velike zasluge za lepe uspehe nogometnega moštva ima načelnik sekcije g. Oskar Šafran. Moštvo trenira avstrijski trener g. Tessler.
Lepe uspehe so dosegle tudi teniška, ping-pong in zimskošportna sekcija. Izredno dobro je uspela akcija za saniranje kluba. Posebni odbor je nabral Din 61.676 ter to vsoto stavil klubu na razpolago. To je dokaz, da uživa klub v vseh slojih Čakovca Izredne simpatije.
Pri volitvah je bil izvoljen z malimi spremembami dosedanji odbor s popularnim predsednikom g. dr. Franetovi-čem na čelu.
Tekmovati)« za državno prvenstvo v cross countryJu. Že včeraj smo poročali o rezultatih državnega cross countryja,
na prireditev! K sodelovanju so vabljena vsa športna društva, k udeležbi vsa ostala društva ter vsi narodnjaki, meščani in vaščani. Dvignimo prapor: Obmejnemu športu — zdravo!
v katerem se je plasiral mariborski Maraton na 4. mestu. To naše poročilo pa je bilo v toliko prenagleno, da si je mariborski Maraton priboril v resnici 2. mesto z 39 točkami. Tretje mesto je zasedel zagrebški Maraton s 45, 4. mesto Concordia s 46. 5. mariborski SK Zelez-ničer s75, 6. mesto pa celjska Jugoslavija s 83 točkami. Glede diskvalifikacije ekipe Primorja smo doznali, da moštvo, četudi ne bi bilo diskvalificirano, ne bi bilo zasedlo prvega mesta, ker je doseglo samo 36 točk, dočim je Ilirija dosegla 12 točk.
Mariborski smučarski klub. Jutri, v sredo 11. trn. ob 20. odborova seja v klub skih prostorih. Tajnik.
SK Železničar, lahkoatletska sekcija.
Jutri, v sredo 11. trn. ob 18. važen sestanek na igrišču. Udeležba vseh lahko-atletov strogo obvezna. Načelnik.
Otvoritvene dirke Mariborske kolesarske podzveze. Mariborska kolesarska podzveza priredi v nedeljo 15. t. m. kolesarske tekme, in sicer na 30, 20 in 10 km. Za dirko na 30 km bo start ob 14. na Vodnikovem trgu, obratna točka pa pri Fali; za 20 km dirko bo start ob 14.30 na Vodnikovem trgu, obratna točka pa pri Selnici; za 10 km dirko bo start ob 14.40 na Vodnikovem trgu, obratna točka pa v Bresternici. Prijave sprejema tajništvo podzveze v Gosposki ulici 40.
V novi moderni Turčiji imajo mnogo zanimivih novotarij. V anatolskem mestu Tarsu so mesarji podražili meso, pa so se uračunali, kajti prebivalstvo je začelo stavkati in že dober mesec nihče ne kupuje mesa, tako da so mesarji že vsi obupani in bodo morali cene zopet znižati.
Turška vlada je sklenila, da morajo eksekutorji nositi lepe uniforme, ker je prepričana, da jih bo potem prebivalstvo bolj spoštovalo in morda tudi poslušalo. Eksekutorji bodo opravljali svoj posel v svetlosivih, krasnih vojaških bluzah in jahalnih hlačah, pestro okrašenih in narejenih po zadnji modi. Vlada misli, da se trdovratni zaostankarji ne bodo mogli upirati tako lepi uniformi in bodo z večjim veseljem plačevali davke kakor doslej.
Prodajalec vode v Carigradu Te vabil je imel mlado ženo, ki je bila vedno preveč vitka. Njen mož je pristal na sklep svojih dveh prijateljev, da bi prodal ženo. Kupčijo so res sklenili in Tevabil ie dobil za svojo suho ženo debel plašč. Kazalo je, da je zamenjava dobra, kajti mož je delal v novem plašču mnogo boljše kupčije kakor prej. Prijatelja sta pa kmalu spoznala, da sta sklenila slabo
kupčijo, napadla sta Tevabila in mu prebodla vrat.
Od proglasitve republike se vlada energično bori proti lesenim ograjam, ki naj bi zakrile mimoidočim lepoto harem-skih žen. Toda vsi njeni proglasi in vse njene prepovedi nič ne pomagajo, kajti Turkom je menda več ležeče na lesenih ograjah, nego na haremu samem. Mestna uprava v Carigradu je odredila, naj policija tudi proti volji lastnikov odstrani vse mreže in ograje. Tako se bodo turške žene zdaj lahko pokazale javnosti v vsej svoji lepoti.
ČUDNA SO POTA USODE.
V neki manjši državi v USA se je v mestecu San Charlesu utopil te dni v
malem potoku, globokem komaj .30 cm, trgovec Herman. Vračal se je domov. Pot ga je vodila k potoku, in ker je bila zaradi dežja spolska, se mu je spodrsnilo in je padel ter utonil. Zanimivo je, da je smrtno ponesrečeni Herman doživel katastrofo Titanica in Lusitanije in bil vselej rešen. Usoda pa je hotela, da se je utopil v plitvem potočku.
Mali o glasi
U96
samo pri
M, EL^ER-jcvem sinu
Razno
SVETLI PREAIOG DIN 37.—,
suhi kolobarji Din 4.—, prevozi tovorov po znižani ceni.
' Te-
VEL1KA OMARA,
uporabna za vsako trgovino na prodaj. Vprašati v slaščičarni Ilich.	1438
Stanovame
STANOVANJE, dve sobi in kuhinja, oddani v najem. Vicel, Gosposka ul. 5. 1429
SOLNČNO TRISOBNO STA-NOVANJE
z uporabo vrta iščem. Ponudbe pod »Soltice« na upravo »Večernika«.	1439
Sobo odda
SPREJMEM
boljšega tovarniškega delavca ua stanovanje. Naslov v upravi »Večernika«.	1443
ELEGANTNO SOBO s prostim vhodom, elekttično
1337
SOBO S ŠTEDILNIKOM | razsvetljavo, parketom, naj-„ , v magdalenskeni okraju iščem večja čistoča, oddam s 1. Tičar, Magdalenski park\	s 15. aprilom ali 1. majem. Na- ; majem eni ali dvema oseba-
leion 2715.	»lmr pustiti v upravi »Večer-j ma. Vrazova ul. 6. pritličje,
~POZNAN GOSPOD,	I nika«.	14.36' levo.
ki je prišel v nedelio zjutraj v slaZčičarna Ilich po dežnik, se naproša, da ga takoj vrne, ker dežnik ni njegova last.
1437
Službo dobi
slov pustiti v upravi
! nika«.  ________________________________________ ______
Mestna podjetja mariborska.
X. Štev. 3436-1934.
Zgradba mostu na Mariborski otok.
Maribor, dne 9. 4.
SPREJMEM UČENCA ZA TRGOVINA
z mešanim blagom s predpisano šolsko izobrazbo. 1 rane Božiček, Melje 9.	1432
Prodam
KNJIŽICO
Mestne hranilnice mariborske z vlogo Din 40.000.— prodem proti gotovini najvišjemu ponudniku. Ponudbe na upravo »Večernika« pod »Mestna 40«. 1435
1934.
Razpis.
1441
Mestna podjetja mariborska razpisujejo dobavo lesa za lesne konstrukcije pri zgradbi novega mostu na Mariborski otok.
Vsi potrebni podatki se dobijo pri mestni gradbeni upravi, Frančiškanska ul. štev. 8.
Zapečatene ponudbe na predpisanih formularjih je vložiti do 17. aprila 1934 do 12. ure v ravnateljstvu Mestnih podjetij, Orožnova ulica.
Dobavni rok je do 10. maja 1934.
Mestna podjetja mariborska.
Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik izdajatelja in urednik: RADIVOJ REHAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik
TANKO DETELA v Mariboru.