1> mala pokažimo našo silno moč - v opomin vsem hlapcem imperializma, ki bi hoteli raz* bilati našo enotnost v borbi za narodno enakopravnost, demokracijo, neodvisnost in mir! ★ m PRIMORSKI DNEVNIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA SLOVENSKO PRIMORJE ijjto3. §tev. 578 - Gena ® Ur - 4 jugollre - 2.50 din PoStnina plačana v gotovini Spedizione In abbon. postale TRST torek, 29. aprila 1947 UREDNIŠTVO In UPRAVA, PIAZZA GOLDONI St. 1 - A Tel. St: Ur. 93806. 93808 Upr. 93807. Rokopisi se ne vračajo m OBLETNICA OF V TRSTU JS tov. Branka Babiča lotnt svečani proslavi VI. ob-raf* ustanovitve OP v dvori!,;' D°uia pristaniških delav-r,, i* govoril tov. Babič °’. taJn;k SIAU. Na atko je opisal nastanek OF razvoj vse do danes. Med drugim je dejal: ■rik19J>1’ ko 3e ra^Pad,a stran-ktiitpj" Ju3°slavija, in so stari fl. Prepustili slovenski na-K?S usodi- se J’e na pobudo Poiiv0r3ani2irala OF• na katere ie borbo proti okupatorju odzval ves slovenski narod. Frim, orski narod, ki je ves čas it>ojJ mom videl v Jugoslaviji to(ja TeiUeljic0, se je razočaral; jji, na Primorsko je prišel leta mL!*0" gIas’ glas o OF. Na Pri-?0r j m je OF postala organiza-? iniciator borbe narodov '**?£*** v **oiu proti ia~ n,., ■ °F je bila vzgled in poidi ■ :nin 'sno --*> v OF lR postavka limit Pijanskim demokratskim čil in ?.?’ ki 3a fašizem tla- ‘trtim italijanskim demokratu op ^no^’cam. ki so po vzgle-, ' sle v boj. OF je postavila [■ razliko med fašistično lta- . u 171 jf/»7r.*__ — . >r,ciniJSiemal- s svojo napredno t»;ai vsebino je OF nujno po-litoij ? narodno osvobodilni vojni ‘iunti Smu slovenske in ita-‘"iciot mnoiice- Tako je OF kot ti i([jt0r in organizator borbe pro-iia>iJ .u saiela ves demokratični Op ijske krajine. ‘loven*? uspela! Vendar pa OF cje„ **« naroda ni dosegla Niso 't s* je postavila za cilj. rutiah^ CS* sl°venci združeni v svoje svobodne države. iaples.ael slovenskega naroda m r,r,r,lfkem vztrajno^vodi borbo Ikamn Ijtžitev k Jugoslaviji. Po-iii ,) lit1, naj vztrajajo do kraja tratiš .on6ne osvoboditve. V tej i borb i jim bomo pomaga- va Po i vseh svojih močeh. te?nj,1aSluQi naših včerajšnjih za-itx 0,°v bo del slovenskega naro-SJo... Italijo, del pa na 'ecj/. T°da borba se bo nada-dororf ’ d°Wer si ne bo slovenski 2 Oboril vseh svojih pravic. , ®iio imenuje ^demokracija)). ^e. Ta^fkSne demokratične bosia,,^ ic v Prvi številki so t °9o, bi kot prv° in g!avno ^ list inatJtl n°vo Jugoslavijo. Si zmeraj so ZA ZMAGO ENOTNOSTI IH BRATSTVA SIAU ostro obsoja hujskaško gonjo strank bivšega CLN Na redni seji 26. t. m. je Izvršni odbor SIAU razpravljal o zadržanju vodstev strank bivšega CLN-a in njihovega tiska, ki so že pred tedni začela z obrekovalno in strahovalno kampanjo v zvezi s proslavo vseljudskega praznika — 1. maja. Izvršni odbor SIAU ugotavlja, da je bila ta kampanja sprožena z namenom, da oslabi enotnost demokratičnih množic tržaškega ozemlja, da bi te ne mogle proslavljati tega velikega praznika v bratskem sožitju brez ozira na narodno, versko ali politično pripadnost — združeni delavci, kmetje, pošteni intelektualci in sploh vsi resnični demokrati tržaškega ozemlja. Zagnali so hujskaško in strahovalno kampanjo, da je treba praznovati 1. maj samo z rdečimi zastavami, in izvedli pritisk na ZVU, da zabrani demokratičnim ljudskim množicam praznovati 1. maj na način, kot ga pojmujejo in čutijo najširše ljudske množice. ZVU se je temu pritisku vdala z edinstvenim dekretom, da so na prvomajski proslavi v Trstu prepovedane vse narodne zastave. Po spontanem protestu tržaških množic je bila Zavezniška vojaška uprava prisiljena ta ukrep umakniti. Ti hujskači so bili pripravljeni za ta dan žrtvovati svojo zastavo na račun zastav, pod katerimi so najširše ljudske množice vodile težko osvobodilno borbo proti nacifašizmu. S to kampanjo so protiljudske grupacije, ki se nazivajo demokratične nacionalne stranke, hotele potvoriti značaj praznika najširših ljudskih množic in ga zožiti na najožji krog tovarniških delavcev. Isti ljudje, ki so se še nedavno srdito borili proti rdeči zastavi in ki so jo za časa mogočne dvanajstdnevne stavke napadali, nanjo pljuvali in jo zažigali, so danes njeni hinavski zagovorniki. Kar počenjajo danes, ima predvsem namen, da bi pod eno samo zastavo — rdečo — prikrili dejstvo, da živijo na tržaškem ozemlju poleg Italijanov tudi Slovenci. Poleg tega pa bi .hoteli odvrniti od vseljudskega značaja praznika 1. maja določene sloje prebivalstva, da bi ta veliki praznik vseh naprednih narodov v svetu reducirali na najožji krog delavstva in bi s tem ločili kmete in vse široke meščanske sloje od osnovnih množic delovnega ljudstva, ki so se borile proti nacifašizmu za svobodo pod svojimi narodnimi zastavami. Izvršni odbor SIAU obsoja vso to hujskaško in strahovalno kampanjo s strani vodstev strank bivšega CLN-a, ki naj bi zabranila ljudskim množicam svobodo manifestiranja, češ da bi to privedlo do incidentov, med tem ko te incidente vodstva sama organizirajo — zgovoren dokaz je gnusen napad na Slovensko narodno gledališče. Hkrati pa izvršni odbor SIAU soglasno izreka Koordinacijskemu odboru za proslavo 1. maja vse priznanje in popolno zaupanje za vse njegovo dosedanje delo, združeno z velikimi napori ter ga poziva, da nadaljuje svoje delo z isto borbenostjo in vestnostjo kot do sedaj, pri čemer mu izvršni odbor z a g o t a v 1 j a vsestransko pomoč, da bo proslava 1. maja dan-vseljudske manifestacije za zmago demokracije. Vse demokratične množice tržaškega ozemlja pa izvršni odbor poziva, da se udeležijo proslave 1. maja, ki bo strnila vse poštene demokrate v enotno demokratično fronto za zmago demokracije, bratstva in miru, za zmago bratstva med Slovenci in Italijani na tržaškem ozemlju, za dobro sosedstvo med Italijo in Jugoslavijo, za pomiritev duhov in odnosov med prebivalci tržaškega ozemlja v borbi za delo in gospodarsko neodvisnost, i IZVRŠNI ODBOR SLOVANSKO - ITALIJANSKE ANTIFAŠISTIČNE UNIJE ZVU se je premislila in nam zastave dovolila V zveei z vestjo, ki smo jo na tim mestu priobčili v soboto, dne 26. t. m. siporočamo, da se je ZVU premislila in za vse prvomajske svečanosti dovolila nošenje vseh zastav. Konstruktivni predlogi ZSSR na konferenci štirih Moskva, 28. — V komentarju o moskovski konferenci je moskovski radjski komentator, kritiziral zadržanje nekaterih delegacij napram Sovjetski zvezi in poudaril, da je Sovjetska delegacija postavila konstruktivne predloge, medtem ko tisti, ki zagovarjajo razdelitev Nemčije, s tem zmanjšujejo možnost sodelovanja" med štirimi velesilami pri reševanju nemškega vprašanja. Politika Sovjetske zveze stremi za tem, da za dolga leta zajamči mir in vamost med narodi «Izvestija» pišejo o moskovski konferenci med drugim, da se nikakor ne sme podcenjevati izvršeno delo; dosegli bi pa lahko večje uspehe, če ne bi nekatere delegacije ponovno sprožile vprašanj, ki so bila že rešena. Sovjetska delegacija je stalno vztrajala na tem, da se izvedejo jaltski in potsdamski sklepi, druge delegacije, posebno ameriška in britanska, pa so skušale sistematično spreminjati že sprejete sklepe. Stavba v Los Angelesu New York, 28. (Tass) — Radio New York javlja, da so včeraj pri čeli stavkati pristaniški delavci v Los Angelesu v znak protesta proti delavskim zakonom, o katerih FLRJ ZAHTEVA IZROČITEV vojnih zločincev, ki so n^ britanskem in ameriškem zasedbenem področju ih krinkSgor° Planje je sa-‘bn/, _ “ agentov novega fari x-eraj so bili zvesti j? so stnSVa in Hitlerja, danes ■jPia, JH i v službo novega /a-„3° nr,Jl','nana in Churchilla. Strjujejo svoje TJOdin v. o;, °%tijj80 ga začeli že v stari ^Počijo ’ Sa nadaljevali pod ,/• ko *n'n ga nadaljujejo se-narodi Jugoslavije S žrtvami priborili svo-.811 Beograd, 28. — Na tiskovni konferenci je namestnik zunanjega ministra dr. Aleš Bebler govoril o vprašanju izročitve vojnih zločincev, ki so sedaj na britanskem *n ameriškem zasedbenem področju. Velika Britanija in ZDA sta s posebno noto obvestili vlado, da sta dovolili italijanski vladi aretacijo In nato izpustitev na svobodo kolaboracionistov, ki so v Italiji. Britanska vlada je s pesebdo noto obvestila, da bo tako imenovane begunce v Italiji premestila r.a britansko področje v Nemčiji. Jugoslovanska vlada je zaradi tega odločno protestirala, ker je bilo od sklenitve premirja z Italijo dovolj časa za aretacija in izročitev vojnih zločincev. Do sedaj je bilo le majhno število teh izročenih Jugoslaviji, dočim bolj znani zločinci svobodno nadaljujejo svoje fašistično in teroristično delovanje pod zaščito okupacijskih oblasti. Bebler je nato izjavil, da so zavezniške oblasti v Italiji omogočile beg raznim zločincem, ko niso mo-sedaj razpravlja ameriški kongres, i gie več odlašati njihove izročitve. Pred občinsko hišo v Los Angele- , Tudi prepustitev italijanskim obla-su je demonstriralo preko tisoč de- stem funkcij, ki bi spadale edino lavcev. j le v pristojnost jugoslovanskih so- OBLETNICA 01V SLOVENIII Govor člana izvršnega odbora Borisa Kraigherja Ljubljana, 28. — Po vsej Slove- i To je vprašanje Koroške, to nji so na slovesen način proslavil! je vprašanje Trsta, Gorice, Beli. obletnico ustanovitve Osvobodil- ,!Pgke Slovenije in Kanalske do- S narod bo cnodušno iJe šot,,,0 P°čctJe in uničil vse iiS „ lmke' kakor je to že > in„ narodno osvobo-vodstvom OF-j, k0 r aruge poti v borbi za uS Of l,cnskega naroda kot L ,.fcor jo je hodila v C' "tinsS' t0 Je P°i enot- n * ®r0fi ,>a in povezanosti v S ' slean"rninikom ljudstva. K, trtora naprednim naie-J,So nadaljevati borbo za I'* ki«, yn$kega ljudstva in ^racl^nngarda v borbi za V' kakor * borbi mora \)lk'm.i ; povezana z ita-! v ?,.°m°kratičnimi mno- Nw'Co'H (lenini b0’'bi Prnti S0" y ie dZi . racije. Slovenski ,-korj; -la osvoboditev, ker ibi Jakinn ruien pod vodstvom STn Hlora blti tudi naša ^ O)’ kar *n, ' ie s* hočemo pri-žesar „° Postavili za cilj, ne bomo odstopili. ifVth. orma v Romuniji (ATI * TASS) - 434 WmaKne rPf0i me b0d0 70f„ rr|, k zemlje velepo fVrt0 kme,1 . fazdeljcnu med 0: k: N* hačin dcset ha zemlje, se bovečalo na 2.500 000 Vn,1a br pida kmetom s 0 u» 15 ha zemlje. ne fronte. Nad 30.000 oseb je šlo v povorki po ljubljanskih ulicah na predvečer obletnice. Nosili so zastave, napise in bakle ter vzklikali Osvobodilni fronti. V gledal.šču je bila velika manifestacija. Clan Izvršnega odbora OF Boris Krajgher je imel daljši govor. Boris Kraigher je najprej govoril o tisočletnem boju slovenskega ljudstva za svobodo. V zadnjih šestih le-ih pa je ljudstvo pod vodstvom Osvobodilne fronte spoznalo, da mu svobode ne more nihče podariti, ampak da sl Jo mora priborit; sam V šestih letih pa Je tudi premagalo pomisleke o naši majhnost; in neodpornosti in spoznalo, kaj zmore line. Osvobodilna fronta teh vprašanj ne bo nikdar nehala postavljati, dokler ne bodo pravično rešena za federativno ljudsko republiko Jugoslavijo. Osvobodima fronta je nastala v spoznanju, da je rešitev in osvoboditev slovenskega naroda samo v dosledni naslon.tvi na demokratične sile sveta in na osnovni steber demokracije v svetu, na Sovjetsko zvezo. Samo po tej poti Je dosegla, kar je dosegla, in samo po tej pot: moremo upati na uspeh v bodočnosti. dlšč, predstavlja kršitev obveznosti in žalitev jugoslovanskih narodov. Bebler je nato omenil beg v A-meriko večjega števila vojnih zločincev iz Italije in izjavil, da so mu dobro znana imena morilcev Glunčiča, dočim jih britanske oblasti ne poznajo. Zato se ni čuditi, če britanske oblasti do sedaj še niso izročile Jugoslaviji vojnih zločincev Bastiaininija, Roatte, Pirzio Bi-rolija, Orlanda, Ambrosija in drugih. Jugoslovanska vlada je zahtevala izročitev 950 vojnih zločincev. Posebne zavezniške agencije so odobrile izročitev približno 200 teh zločincev, do sedaj pa je bilo izročenih samo 59. Jugoslavija vztraja na izročitvi vseh 950 zločincev, ker ti škodljivo vplivajo na vse emi-gtante. Jugoslavija zahteva tudi repatriacijo večine emigrantov in njih povratek k normalnemu življenju. Bebler je navedel tudi primere, kako britanske oblasti v Avstriji onemogočajo jugoslovanskim izseljencem, da bi dobili prave informacije o položaju v domovini. Dejal je tudi, da so britanske oblasti odklonile udeležbo jugoslovanskega predstavnika pri preiskavi zaradi umora Glunčiča. Končno je Bebler izjavil, da so ■se v taboriščih jugoslovanskih beguncev ustanovile teroristične skupine, ki so jim potem omogočili prehod v Jugoslavijo. Svojo Izjavo je zaključil z zahtevo, naj bi ZDA in Velika Britanija podvzele stroge ukrepe, da bi preprečile ponavljanje takih incidentov. «Tanjug» poroča, da so večje število ustašev, ki so jih pred kratkim aretirali v Ltaliji in ki je njih izročitev zahtevala Jugoslavija, izpustili na svobodo. Agencija «ATI» poroča, da so včeraj britanske oblasti izročile blizu Sežane jugoslovanskim oblastem sledeče vojne zlečince: generala ustaške aviacije Krena, Vla-dimiija Zidovca, Viljema Peroša, Jnnka Turanskega, Milivoja Magdiča in Danila Ivanoviča, Britanske oblasti bi bile morale izročiti devet zločincev, v spremnem pismu pa so navedle razne razloge, zaradi katerih ostali niso bili izročeni. katerem poziva Francoze, naj se ne delijo v bloke. Proglas samo mimogrede obsoja De Gaulleovo stališče in izjavlja, da MRP ne bo pristopila k odborom za budnost nad republiko. Posledice neredov v Indiji Novi Delhi, 28. (AFP) — Po zanesljivih poročilih je bilo v Indiji zaradj neredov v zadnjih tieh mesecih 7000 oseb ubitih, 12.000 ti-že ranjenih; 250,()00 oseb pa je dobilo zdravniško pomoč. Skoda ee pa še ne more točno preceniti, me r.ijo pa, da znaša preko milijon šterlingov. NajVeč sta trpeli pokrajini Pun-jan in Prince na severo-vzhodni meji., Število mrtvih zaradi spopadov od lanskega julija anaša 30,000, ranjenih pa 100.000. Zato je bolj kot kjerkoli v če Zgrabi svojo u odo v llsTne' ^^ i tem vprašanju nujna popolna , V tej dob. je tudi geslo enotnosti j enotnost Osvobodilne fronte, t slovenskega naroda postalo življenj- i popolna združitev vseh Sloven-; n ska stvarnost, kakor je tudi posta- j cev v Osvobodilni fronti, zlasti la stvarnost bratstvo in enotnos . ^ll(jj v krajih, ki ostanejo danes narodov Jugoslavije. | ve -lzV(,n „leja Federativne ljud ^a^erdieritihJfasglsSlh 6^- ,ske republike Jugoslavije. Vsa, njih" W se pojavljajo pod zaščito ko izdvajanje iz Osvobodilne raznih ;mper;allsticn.h klik v Ra- -------------JoHt«. liji, Franciji in d igod, da ne govorimo o Grčiji in o K.tajski kjer je intervencija pripeljala do državljanske vojne, m da ne govorimo o Trstu, kjer so provokacije mter-venc.on stov vse nesramnejše. Omenil Je tudi težkoče, ki se postavljajo v Trstu za praznovanje l. maJa- , . „ Ob koncu, Je dalje dejal Kraighe , moramo poudariti še eno bolečo točko, v kateri Osvobodilna fronta zaradj zunanlih imp, riab-stičnib lj-tr.g do d ‘.nos še n mogla v celot; izvest; svojega programa. fronte, vsako grupaško slabljenje enotnosti Osvobodilne fronte zlasti v teh krajih je direktno izdajstvo nad slovenskim narodom in nad njegovo tisočletno borbo za združitev. Osnovna garancija, da bomo dosegi; dokončno združitev slovenskega naroda v okviru federativne ljudske republike Jugoslavije, Je danes v dviganju naporov za gospodarsko utrditev nove Jugoslavjlc Zato je ob šer-t]; tnic: Osvobodilne fronte naša glavna naloga: graditi, graditi, graditi! De Gaulle In Vichy Pariz, 28. — Pri proslavi oblet- ca poštarka «Marse‘.llese» je Maurice Thorez govoril o tranco-skem gospoda; skem položaju in poudaril napore francoskih rudarjev, ki so dvignili francosko proizvodnjo premoga na višino, ki prekaša predvojno proizvodnjo. Poudaril je tudi važnost sovjetskih dobav žita v preteklem letu, ki prekašajo ameriške dobave in to v nasprotju s tem, kar bi hotel prikazati Lčon Blum. Glede Nemč*je je Thorez poudaril, da se stališče In interesi Francije bolj približujejo sovjetski tezi kakor tezi zahodnih držav. Končno je Thorez opozoril francosko ljudstvo, naj ne naseda De Gaulleovim spletkam, ki ima za seboj vse pristašč Vichvja in Zahtevamo mir na STO-ju in spoštovanje namlne enakopravnosti! Marshallove izjave o moskovski konferenci Washington, 28. — Ameriški zunanji min.ster Marshall je danes po radiu govoril o poteku konference v Moskvi. Dejal je, da so vse točke, ki so se bile pojavile, že ko so razpravljali o pogodbi z Italijo in ostalimi državami, in ki so sedaj 0 njih neposredno razp.avljaii, osta le nerešene. Ta vprašanja pa bi bilo treba konkretno rešiti, ker gre za vprašanja bistvene važnosti za živ ljenje milijonov ljudi. Načel je tudi vprašanje premoga in dejal, da je to vprašanje tesno povezano z proizvodnjo jekla, pri čemer nastaja vprašanje nemške težke industrije, kj bi znala postati zopet nevarna za mir. Omenil je tudi poročilo zavezniškega nadzorstvenega sveta v Berlinu. Na podlagi tega poročila so štirje ministri razpravljali o proceduri za pripravo mirovne pegodbe z Nemčijo. Dalje je izjavil, da se pogajanja o Nemčiji niso nanašala samo na varnost Evrope in sveta, pač pa tudi na procvit vse Evrope. Medtem ko je bila naša naloga pripraviti pogodbo, ki bi imela vrednest za dolgo dobo let, je nadaljeval Marshall, smo se zr.ašli pred vprašanji, ki so bila življenjske važnosti za evropske rarode, ki zahtevajo pomoč, premog, hrano in druge nujne potrebščine im ki občutijo grenko razpoloženje do Nemčije, ki jih je spravla v težak gospodarski položaj. Pa tudi Velika Britanija in ZDA ne morejo še nadalje izdajati sto tisoče dolarjev za Nemčijo. Glavna in kritična vprašanja o Nemčiji so: 1. Centralna vlada; 2. značaj gospodarskega sistema in njegova pozicija v odnosu z vso Evropo; 3. reparacije; 4, meje nemške države; 5. način, kako naj bodo zavezniške države, ki so bile v vojni z Nemčijo, zastopane pri sestavi mirovne pogodbe. Objasnil je nato ameriško stališče o teh vprašanjih in v glavnem ponovil argumentacije, ki jih je že znesel na moskovski konferenci. Obtožil je Sovjetsko zvezo, da je onemogočila sporazum o gospodarski ureditvi Nemčije in zagovarjal gospodarsko združitev ameriškega in britanskega področja. O repara- 1 cijah jo dejal, da jo to vprašanje i krt čne važnosti, ker prihaja do ZaCetek prvomajskih proslav v Trstu Fašistični pobalfai v paničnem begu Prvomajske proslave v okviru prvomajskega tedna so se začele v soboto po določenem programu, ki ga je ZVU v celoti odobrila. Prva prireditev je bila nočna štafeta v soboto zvečer. Ob 10. uri so bili lahkoatietičarji že na svojih mestih in prireditev je povsem uspela, čeprav jo je skup.nica nekaj paglavcev, ki j.m je prav zares težko iz njihovih trdih butic izbit; fašistično muelnost in manire, hotela motiti v bližini krožka «Felluga». Druga prireditev pa je bila v nedeljo dopoldne na trgu UnitA kjer je godba krožka «R:naldi» iz Sv, Jakoba imela koncert. Igrali so komade Verdija, Bellinija, VVagnerja n Smetane. Godba je svoj program izvedla nemoteno in z velikim uspehom, ob silnem navdušenju in ploskanju velike množice ljudstva, ki se je zbralo na trgu. Tudi izvajanje programa tega' koncerta so šovinisti hoteli motiti s kričanjem «ščavi». Ljudstvo je hotelo razgrajače zapoditi, toda zašč.tila Jih je seveda policija, tako da niso takoj prejeli tega, kar so ;skali. Nato je godba odkorakala v spremstvu velike množice proti korzu. Policija ji je spočetka hotela zapreti pot ter jo usmeriti v neko stransko ulico; toda množica se je kar vlrla na korzo. Skupinice pobalinov so se začele umikati, na trgu della Borsa, kjer so bile nekoliko bolj goste, pa so začela metati na povorko kamenje in steklenice. Množica je hotela takoj reagirati, toda zadržala jo je policija. Na čelu pobalinov je bil znani voditelj republikanske mladine Brežina, ki je še nedavno v krožku Tomažič na mladinskem plenumu ginjeno dejal, da spoštuje našo zastavo in da je treba napraviti konec sovraštvu. V nedeljo je pokazal, koliko je verjeti takim kalinom. Kljub temu pa Je množ.ci uspelo nagnati razgrajače v beg. Mizice bara «Rex», s katerih so reakcionarji metali steklenice na ljudstvo, so nenadoma začele letati po zraku in pobalini so izg nill kakor kafra. Na trgu ex Malta so se zopet zbrali. Priletelo Je novo kamenje na množico. Tedaj pa je množica pregazila vse; kakor plaz se je vlila za fašisti, ki so v begu padali drug preko drugega in iskali zavetje v starem mestu. Tudi tokrat jih je policija rešila pred posledicami upravičene ogorčenosti izzvane množice. Nato se je množica zopet zbrala in s petjem borbenih pesmi od-očno korakala naprej po korzu, čez trg Goldoni do trga Stare mitnice, kjer se je povorka razšla. Resnici na ljubo pa moramo povedati, da smo opazili ;n slišali, da so številni meščani, ki do sedaj niso z nami simpatizirali, glasno izražali svoje globoko obsodbo nad početjem fašističnih pobalinov, tako da nam prav za prav vsak nov; podoben nastop fašistov pridobi novih pristašev. Kajti vsak količkaj pošten človek se ravno v teh dneh, ko prvomajske proslave polagoma gredo proti svojemu višku, ki bo v četrtek, mora nujno opredeliti za demokracijo ali za fašizem. MiM, S prostovoljnim delom so izdelali v naših krožkih in tovarnah preko i0.000 bakel. Priprave za prvomajsko proslavo so razgibale najširše ljud-< ske množice. V delu za prvi maj bodisi v krožkih, tovarnah, na telovadiščih ali kjer koli se je sodelovanje med naprednimi Slovenci in Italijani še bolj poglobilo. Bratsko sodelovanje, ki se je skovalo v oboroženi borb; proti skupnemu sovražniku, se sedaj nadaljuje in utrjuje v borbi za demokracijo in kruh proti vsem izkoriščevalcem ljudstva. Ni je sile, ki bi to enotnost razbila. Brezuspešni so poskusi plačancev imperializma, da bi vnesli razdor v naše vrste. Zavedamo se svoje moči! Naša je bodočnost! Z zavistjo In strahom opazuje reakcija naše priprave, ki tako odlično uspevajo. Boje se! Tresejo se pred udarno silo naših strnjenih množic. Objavljene številke o nabranih prostovoljnih prispevkih so jim trn v peti, ker so dokaz, da imamo resnično oporo v ljudstvu. Ta denar je ljudstvo darovalo prostovoljno za svojo borbeno manifestacijo, kjer bomo pokazali vaemu svetu, da hočemo demokracijo, kruh in mir, ter da smo za uresničenje svojih pravic združeni v mogočni demokratični fronti. Ljudstvo se bor1 za svoje pravice in ljudstvo je samo zbralo prostovoljne prispevke za proslavo svojega praznika. ALI ŽE IMATE SPORED IN NAVODILA? Od sodelovanja množic in dobre organizacije zavisi uspeh prvomajske proslave. Množice bodo sodelovale, organizacija pa je v rokah najboljših organizatorjev. Mislijo na vse! Zato so izdali brošurico v slovenščini in v italijanščini: spored in navodila. kjer najdete vse. kar je potrebno za prvi maj. Spored In navodila so dokaz skrbne in odlične organizacije in sposobnosti organ‘zatorjev. Preskrbite si vsi spored in navodila! DOBRO STE SE NAUČILI VAJ! V nsdeljo so se vršile v Trstu, Kopru, Nabrežini, Bujah, Hrvatinih, Opčinah in Bcljuneu okrožne telovadne vaje. Razpoloženje telovadcev je bilo na višku. Popravili so dosedanje napake in se dobro naučili vaj. Telovadci so bili disciplinirani. Po kakovost; izvajanja so se izkazali v Istri. Do prvega maja se lahko še bolj izpopolnite! Prvega maja bomo pokazali našo moč in povedali vsemu svetu, da se bomo brezkompromisno borili proti ostankom fašizma in za priznanje narodne enakopravnosti. 259.000 delavcev v Maleziji napoveduje stavko London, 28. (AFP) — Na plantažah kavčuka v Maleziji preti 350 tisoč delavcev s stavko, če jim lastniki ne bodo zvišali plače in priznali plačanega dopusta. Lastniki plantaž so zelo zaskrbljeni zaradi «nemogočih zahtev* delavcev. Plavijo, da so pripravljeni, razgovar-jati se s sindikabi, toda ne s tistimi, ki jih priznavajo delavci. PrvomaisKi odposlanci trinskega ljudstva V želji, da simbolično pokažemo povezanost Trsta z zaledjem, so delovne množice Trsta izbrale iz svije srede najboljše tovariše in tovarišioe, katere sc odposlali na povabili zalednih držav na proslaxx> prvega maja. V soboto popoldne je 1,0 odposlancev, med njimi tudi nekaj žen, iz tržaških tovarn in iz ozemlja BTO-ja, odpotovalo v Moskvo, Beograd, SofijoTirano, Bukarešto, Prago, Varšavo in Budimpešto s pozdravi našega ljudstva. Preden so odpotovali so poslali ljudstvu STO-ja sledeči pozdrav: nPred odhodom v prestolnice Sovjetske zveze, Jugoslavije, Poljske, Bolgarije, Romunije in Albanije iskreno pozdravljamo naše tovariše in jim obljubljamo, da bomo izpolnili naloge, ki so nam jih nadele delavske množioe. Povezali bomo naše ozemlje z deželami, ki s svojim gospodarstvom težijo na naše mesto. Ponesli bomo delavstvu teh držel vaš bratski pozdrav. Prepričani, da bomo pravilno tolmačili vaše želje, vam zagotavljamo, da bomo vedno bolj utrjevali povezavo med narodi.» Delegacija delavcev iz STO-ja je na svojem potovanju skozi Ljubljano obiskala italijanski kulturni krožek c P. Morgan», kjer se je sestala s predsednikom krožlca in drugimi tovariši. Palestinsko uprasanie pred Izredno Skupščino OZN kolaboracionistov. j krit čne važnosti Odbor MRP je izdal proglas, v | izraza pri vseh drugih 'vprašanjih. Flushing Meadusvs, 28. (AFP) — Danes se Je začelo izredno zasedanje glavne skupščine OZN o vprašanju Palest.ne. Skupščina Je imenovala posebno komisijo devetih članov za verificiranje poob.astil, v kateri so zastopan; Sovjetska zveza, Ukrajina, Jugoslavija, Argentina, Avstralija, ZDA, Libanon in Peru. Za predsednika je bil nato Izvoljen brazilski delegat Aranha, ki je izjavil, da bo skušal rešiti svojo nalogo nepristransko in pravično. Izvolili so še sedem podpredsednikov, ki so predstavniki petih velesil, Indije in Ekvatorja. Imenovali so nato šest stalnih komisij. Kanadski delegat Pearson Je bil Izvoljen za predsednika politične komisije, češkoslovaški delegat Jan Papenek za predsednika gospodarske kom sije, egiptskt delegat Mohamed Hassan paša za predsednika socialne komisijer švedski delegat Eriksson za predsednika varuštvene komisije, poljski delegat Miniewicz za predsednika komis:je za bilanco skupič.n. OZN, delegat Hondurasa T.burclo Carias pa za predsednika legalne komisije. Urad skupščine, ki ga tvori šest komisiji, se bo sestal jutri, da preuči dnevni red zasedanja. Zasedanje se je nato odložilo. Cachin o politiki ZDA London, 28. (AFP) — Na zborovanju, ki ga je v Manchestru priredila britanska komunistična stranka, je francoski poslanec Marcel Cachin izjavil, da je prijateljstvo med Veliko Britanijo in Francijo jamstvo za mir in napredek v Zahodni Evropi. Dejal je tudi, da ameriške politike vmešavanja v druge zadeve ne moremo nazvati za demokratično. Glede De Gaulla je Cachin izjavil, da francosko ljudstvo nikakor ne misli dat; oblasti v roke enemu samemu možu. Proces proti Bati Praga, 28. — Začel se Je proces proti prejšnjemu lastniku tovarne Bata v Zlinu, Janu Buta. Tovarna je sedaj nacionalizirana. Kulturno sodelovanje med FLRJ in ČSR Beograd, 28, (Tanjug) — V Beogradu so podpisali pogodbo za kulturno sodelovanje med Jugoslavijo in Češkoslovaško. Pogodba določa prijateljsko sodelovanje med obema državama na vseh področjih znanstva, šolstva, umetnosti in fizkulture. Dogovor predvideva tu d’ ustanovitev mešane komisije, ki bo razdeljena na dva odseka: eden to deloval v Pragi, drugi v Beogradu. Maršal Tito je Vladimirja Kle-mentisa, ki je podpisal dogovor za CSR, povabil na kosilo skupno z ostalimi člani delegacije. Spanci se zahvaljujejo maršalu Titu Beograd, 28. (Tanjug) —Predsedniku Jugoslovanske vlade maršalu Titu je poslal španski kulturn; center v Mehiki pozdravno brzojavko, v kateri izražajo maršalu Titu in jugoslovanskim narodom globoko hvaležnost za politične napore v prid republike in demokracije y Španiji. V brzojavki piše med drugim: V tem odločilnem času borbe našega naroda proti španskemu nacifašizmu smo prepričani, da bomo vedno kakor dosedaj uživali solidarnost velikega jugoslovanskega ljudstva PRIMORSKI DNEVNIK S 29. aprila Ml’ Fašisti proslavljali Benita Ob obletnici Mussolinijeve smrti co tržaški fašisti proslavili njegov epomin. Dne 26. t. m. ob 9.30 se je zbralo na trgu Sv. Justa pred spomenikom padlih iz prve svetovne vojne, ok baterem sta tudi dive plošči v spomin padlih v abesinski in španski vojni, kakih 200 ljudi. Ze prejšnjo noč so neznanci položili tjakaj spominsko ploščo z napisom «25. aprila 1945», ki ima med dvema križema vklesano številko 300.000. Kmalu nato se pripeljal na trg avto. Ius topila sta iz njega dva mladeniča z lovorjevim vencem, ki je nosil enak napis, kakor je bil na plošči. Ko so polagali venec, so vsi, navzoči fašistično pozdravljali in vzklikali: «2ivel Duioe! 2ivel Mussolini! 2ivela velika Italija!». Ceremonija je trajala kakih deset minut Istega ne zjutraj ja bila v cerkvi Sv. Antona Novega maša za-dušnioi za največjim krvnikom i-talijanskega naroda, ki so se je Udeležili isti fašisti. Policijsko sporočilo o tein dogodku pravi, da eo bili visi navzoči neznanci. «Spe-ciai Rrar.oh* vodi o dogodku preiskavo. V sredi Trsta se torej lahko po dveh leti po vojaškem porazu fašizma vrše fašistične proslave. Potem si nekateri Upajo še trditi, da fašizem ni več živ. Ni kaj reči, dve leti zaupne uprave sta rodili res lepe uspehe. Tržaški „apostoli“ Iz Proseka nam pišejo, da je k njim pripeljal v sredo taksi dva moška in neko žensko, ki so izstopili pred gostilno nPri belem konjičku*. Kmalu nato je moške zopet naložil, žensko pa pustil v gostilni že napol pijano. Iz prve gostilne se je ženščina odmajala v zadružno, kjer je na vse možne načine začela izzivati navzoče, pojoč fašistične pesmi, povzdigujoč Pasquinellijevo kot Devico Orleansko in psujoč zelo glasno navzoče s sščavis. Ljudje, ki so bili prisotni, si niso hoteli mazati rok sr-' pijano baburo. Konec temu je pa napravila policija, ki je le enkrat eugotovilas, kdo izziva po naših vaseh in nesramnico odpeljala. — : Svetovali bi takim in podobnim eapostolomv iz Trsta, da našemu ljudstvu ni za to, da bi jih poslušalo in da je dosti bolje za nje, če ostanejo doma, in se eopajajon ob časih, ki so za nas že zdavnaj minili. Jzobražen” policaj Povsod na Goriškem in tudi drugje so potekale proslave OF v miru in redu. Samo tam, kjer so se začeli vmešavati civilni policisti in izzivati mirno prebivalstvo, bi lahko prišlo do izgredov, če ne bi bili naši ljudje tako disciplinirani. V Borjani je civilni policist Kramar Ivan stopil v, dvorano z naperjeno pištolo in ukazal govorniku: «Roke v vis!» Pokazali so mu redno dovoljenje za proslavo, nakar. je odgovoril: «To je dovoljenje za sestanek, ne pa za govor!» Ljudje so se temu odgovoru nasmejali, kajti normalnemu človeku z zdravimi možgani se zdi, da se ne more sestanek vršiti, ne da bi kdo govoril. Pq vsej verjetnosti so se pa policaju možgani nekoliko skisali, tako da ni sposoben logično misliti, sicer ne bi tako nastopal proti ljudstvu. Ljudstvo se tudi vpraša, kako to, da imajo v službi tako omejenega policista. TRŽAŠKI DNEVNIK Spored prvomajskih proslav Zaradi tehničnih ovir odpade 29.! ne zveze v ul. Con ti 11- S seM ll t. m. mednarodna tekma na Sta naj prinesejo športne drese Tržaški Slovenci strnjeni v OF manifestirajo za bratstvo med narodi na STO-ju V nedeljo dopoldne ob 10. uri je Rote, Pisonija in Skednja so zapeli la v avcrani Doma pristanišk h več pesmi v italijanščini. Zlasti je delavcev svečana proslava šeste ob letnice OF. Proslavo je priredil odbor za proslavo 27. aprila s sodelovanjem Slovenske-hrvaške prosvetne zveze in Centro dj cultura po-polare. Proslavo je otvoril v slovenskem in italijanskem jeziku zadnji predsednik tržaške OF. Za njim je govoril tov. Babič, tajnik SIAU, ki je opisal zmagovito pot OF od ustanovitve pa do danes. V italijanskem jez ku je govoril tov. Pogassi, predsednik MOS-a. Prinesel je pozd-ra ve demokratičnih Italijanov iz severne Italije, ki so proslavljali 25. april. V svojem govoru je* poudaril, kako so se odzvale delavske množice pozivu OF te.r so se odšle borit ramo ob rami s Slovenci. V hribe so odšli delavci iz Trsta, Tržiča,Milj itd. Skupaj s slavnimi slovenskimi brigadami sta se borili italijanski brigadi Fontanot in Garibaldi. Tako se je s krvjo jn skupnimi žrtvami na bojnih poljanah skovalo bratstvo med slovenskim in italijanskim ljudstvom. Nato je tovariš pogassi ostro obsodil škandalozni dogodek, ko so italijanski neofašlsti hoteli preprečiti slovensko kulturno prireditev v «Naz:onale». «Svobc-den narod ne more zatirati drugih narodov* je dejal. ugajala «Katjuša» in «Inno al la-voro». Tov. Nerina Poggi je v italijanščini recit rala pesem «Alle madn» (Lorenzu Stecchetti). Člani prosvetnega društva «F. Marušič* iz Obletnica smrti treh partizanov Včeraj j s bila druga obletnica smrti tov. Giusta Bortolutti-ja, Li-vija Andretti-ja in Karla Rauberja, ki so padli za našo svobodo na Ko-meščini. Posebna delegacija krajevnega SIAU-ja je odnesla predvčerajšnjim lep venec in ga položila r.a kraju smrti. Volitve v združeni sindikat Danes zjutraj ob 7. uri zač- Rocola so dobro podali zborno re- nejo volitve v tovarni strojev citacijo «Kdo je hodil* (Srečko Kosovel). Umetniško so bile vse točke na višini, da je tako ves program v Sv. Andreja. Ob 8. uri zjutraj v direkciji CRDA in pri TEL VE. Uslužbenci Mestne davkarije volijo ob 8. uri, uslužbenci celoti uspel prav dobro. Tesno so- Mestne hranilnice pa ob 7.30. delovanje naprednih Slovencev in I Jutri) v sred0 ob 8. uri zju-Italijanov tudi v kulturi je dokaz, ^ uslužbenci tržaške uspeha OF, ki je to bratstvo »^ industrije znanstvenih izdelkov narodi skovala na bojnem polju. To J sodelovanje se nadaljuje na vseh Predavanje tov. De Stradija v kinu Alabarda Le z ostro borbo proti izkoriščevalcem bo novi združeni sindikat branil delavske interese področjih in v skupni borbi proti sovražnikom slovenskega in Italijanskega ljudstva. in v «Cantiere Giuliano». Delavci, udeležite se polnoštevilno volitev in dokažite s tem svojo razredno zavest! V nedeljo dopoldne je bilo v na-b.to pclpi dvorani kina Alabarda sindikalno zborovanje, ca katerem je tov. De Stradi govoril o izvoru sindikatov. Opisal je nastanek delavskega razreda in težko prilike, V katerih so se porodili prvi sindikati v obrambo izkoriščanih delavcev pred kapitalom. Sindikati so nastali iz nujnosti in delodajalci so jih skušali spočetka najprej zatreti, ko pa'jim to ni bilo več mo-geče, so skušali z raznimi spletkami razdvajati delavstvo. V zgodovini poznamo več primerov, ko so delodajalci ustanovili s pomoč- jo raznih izdajalcev delavskega razreda rumene sindikate. Dokler so sindikati in delavstvo vodili borbo samo za zvišanje plač, T 13 A PADRIČE Proslava obletnice OF. ASI2Z je proslavila 6. obletnico Osvobodilne fronte. Govor je bil v slovenščini in italijanščini za delavce, ki so zaposleni na cesti. Po govoru je sledila igra in nastop pevskih zborov. Oba govora je ljudstvo sprejelo. ŠT. PETER NA KRASU z navdušenim ploskanjem in je govornika večkrat prekinilo. Program prireditve je bil v duhu slovensko - itali janskega bratstva. Vse točke programa so bile skrbno naštudirane in posrečeno izbrane. Združen; pevski zbori iz Rojana, Bazovice, Proseka in Skednja so zapeli 4 partizanske pesmi. Stalin-grajsko pa so morali ponavljati. P. Visnovitz je z občutkom recitiral v italijanščini pesem Ade Negri: Požar v rudniku. V italijanščini co tudi igrali enodejanko «Vengo an-ch’io compagno*, ki se dogaja v času nemške zasedbe. Dobro so tudi izvajal; odlomek iz «Hlapca Jerneja*, katerega je naš tud'ral odsek slovenskega prosvetnega društva «Ivan Cankar* od Sv. Jakoba. Združeni pevski zbori Tomažiča, Setev na Pivki. Kmetje desetih vasi, ki spadajo v območje krajevnega narodno-osvobcdilnega odbora v St. Petru na Krasu, so od 8. do 19. aprila posejali sledečo površino polja: 11.250 m2 ovsa, 87.690 m2 ječmena, 5.700 m2 koruze, 68.830 m.2 domače detelje, 14.000 m2 lucerne, 49.450 m2 krmilne pese, 3.280 ir,2 korenja, 96.400 m2 krompirja, 5.320 m2 ostalih povrtnin. Proslava oblefnice OF v Bazovici in Linici Bazovica je v soboto 26. t. m dostojno proslavila obletnico Osvobodilne fronte. Pri proslavi je sodeloval domači pevski zbor, ki je nastopil naslednjega dne tudi na proslavi v Trstu. -Tov. Fresl je v -daljšem govoru očrtal pomen in poslanstvo OF od prvih početkov do danes. Naslednjega dne je Koordinacijski odbor za proslavo 1. maja priredil v Lipici miting, katerega čisti dobiček pojde za kritje stroškov prvomajske proslave v Trstu. Nastopili so pevski zbori iz Lokve, Padrič, Gropade, Trebč, Gročane in Bazovice. BORŠT Eliža se 1. maj, praznik delov-nega ljudstva. Da bomo ta dan čim boljše praznovali, se tudi v naši vasi pridno pripravljamo. Mladina in pionirji se redno udeležujejo telovadbe. Pevski zbor se marljivo vežba. Tudi ostalo prebivalstvo naše vasi se zaveda važnosti praznika 1. maja. Za finančno pcmoč smo priredili kulturno prireditev in ples ter pri tem nabrali 4.426 AF2 je izvedla nabiralno ak- cijo po vas; in zbrala v ta namen 1000 lir, tako da je naša majhna vasica zbrala skupno 5.426 lir. ŠMARJE PRI KOPRU Vedno v?č telovadcev. Njši telovadci vsak dan neumorno vad*jo. Pred kratkim so imeli sektorske vaje. Na teh vajah so sodelovali telovadci iz sledečih vasi: Šmarje. Gažom, Sergaše, Kostabona, Pomjan in Puče. Telovadci so vaje precej dobro obvladali, le na izvedbo bo treba še paziti, kar pa bomo popravili do prvega maja. Istega dne smo imeli skupne pevske vaje s pevci iz Gažona in Kostabone. Število šmarskih pev- F/ZKULTURA ■UHO NOGOMETNO PRVENSTVO za-Jugoslavija 50:11; Bolgarija-Av-strija 56:13; Poljska-Romunija 51: 23; Italija-Albanija 60:15; Egipt-Belgija 46:35. Partizan se je revanširal Rdeči zvezdi, Lj. Ponziane so doživeli poraz Enaindvajseto kolo jugoslovanskega nogometna prvenstva Je prineslo tržaški enajsterici, ki se bori za obstoj v ligi, hud udarec, in to pred lastno publiko. Zagrebška Lokomotiva je Tržačanom v zadnjih 15. minutah igre kar 4 krat potresla mrežo. Kdor je prisostvoval tekmi, mora priznati, da Je poraz Lj. Ponziane nezaslužen, saj je 60’ igre bila nadmočna Zagrebčanom. Vzrok nedeljskega poraza pa Je v tem, da so gosti igrali z voljo do zmage, medtem ko so Tržačani skoro spali na igrišču. Seveda se je položaj Lj. Ponziane z nedeljskim porazom zelo poslabšal in bo treba v ostar lih tekmah dobro pljuniti v roke Glavna tekma te nedelje pa je bila v Beogradu med Partizanom in Rdečo zvezdo. Partizanu se je posrečilo revanširati se za poraz, ki ga je doživel v jesenskem delu prvenstva, in zmagati. S to zmago je Partizan tako rekoč že osvojil prvenstvo. Za presenečenje pa sta preskrbeli enajstorici Budučnosti in 2e-lezničarja, ki sta na tujih igriščih remizirali S Hajdukom in Sparta-kom. Dinamo je v Nišu zmagal nad 14. Oktobrom, Kvarner pa je odpravil Pobedo. Metalac je tekmo z Nafto dobil par forfait. • Rezultati: Partizan-Rdeča zvezda 1:0; Lokomotiva-LJ. Ponziane 4-0; Kvamer-Pobeda 3:0; Budučnost-Hajduk 1:1; Spartak-Zeležničar 0-0; Dinamo-14. Oktober 2:1; Meta-lae-Nafta, 3:0 (par forfait). KVALIFIKACIJSKA LESTVICA denjska enajstorica je pokazala boljšo igro in bi v nadaljevanju verjetno zmagala. Za poraz se ima zahvaliti prevroči publiki. Tu pripomnimo, da bi bil že čas, da bi publika ne vdirala na igrišča in tako preprečevala pravilen potek nogometnih tekem. Rezultati nedeljskih tekem so: Gradiška-Tovarna strojev 0:0; Piran-Krmin 1:0. V nedeljo sta bili odigrani tudi dve zanimivi tekmi nogometnih reprezentanc ZDTV. Okrožna reprezentanca je premagala reško nogometno reprezentanco z 2:0, zagrebški juniorji pa so po krasni igri, s katero sq navdušil; gledalce, odpravili tržaške z visokim rezultatom 4:0. Kette je zmagal v kolesarski dirki za «Mladinski pokal» Vrstni red kolesarske dirke za «Mladinski pokal* je sledeč: 1) Kette Branko (Opčine), ki je prevozil 100 km. v času 2 uri 41 minut s povprečno hitrostjo 37.276 km na uro; 2) Sosič Rudolf (Opčine), 1'40” za zmagovalcem; 3) Kuret Karel (TKZ), 4” za zmagovalcem; 4) Da-nielli Josip (Olimpia); 5) Česen Alojzij (Sv. Ivan) ; 6) Sosič Henrik (Opčine); 7) Ponton Breno (T K. Z.); 8) Udovič Stojan (Sv. I-van); 9) Stefilongo Silvio (Olim-pia); 10) Tremul Ivan (TKZ), itd. Vesna (Sv. Križ) je zmagala v nočni štafeti Italija-švica 5:2 Nogometna tekma med Italijo in Švico je v Firencah končala z zmago Italije 5:2. v Rimu pa sta isti dan igrali univerzitetni reprezentanci Italije in Avstrije. Zmagali so> italijanski akademiki z rezultatom 4:1. Partizan 21 18 1 2 55 16 37 Rdeča zv. 21 16 1 4 60 18 33 Dinamo 21 15 3 3 57 21 33 Hajduk 21 13 4 4 46 13 30 Metalac 21 12 3 6 38 24 27 Spartak 21 8 6 7 33 29 22 Pobeda 21 8 5 8 37 34 21 Kvarner 21 5 7 9 20 28 17 Lokomotiva 21 6 4 11 25 39 16 Budučnost 21 5 5 11 34 43 15 Lj. Ponziane 21 6 2 13 24 41 14 Železničar 21 4 4 13 22 47 12 14. Oktober 21 3 5 13 13 51 11 Nafta 21 3 0 18 13 73 6 Pokrajinsko prvenstvo Tekma Gaslini-Skedenj, ki je bila y ospredju športnega zanimanja, se je končala 32’ pred koncem, ker je bil sodnik zaradi neredov na i-grišču. prisiljen predčasno zaključiti. Do tega trenutka Je vodil Gasim; z enim golom razlike, ki ga je dosegel iz enajstn^Davke, §ke- V soboto zvečer je bila v organizaciji ZDTV izvedena štafeta za moštva v kateri je zmagalo sveto-križko kulturno društvo Vesna v postavi Sedmak L. Tretjak, Sedmak M., Bogateč, Košuta, Sedmak. Na drugo mesto se je plasiralo kulturno društvo DSZ, na tretje kulturno društvo Kraljič, itd. Košarka Pokrajinsko prvenstvo: Col-To- varna strojev 25:23; Tomažič Kr-I-zola 47:28; Rinaldi-Redivo (ženske) 22:12. Rauberjev pokal: Tomažič-Rinal-di B 18:0; DSZ-Vom 24:4; Vesna-Sv. Vid 36:4; Col-Magdalena 16:8 Evropsko prvenstvo v košarki v Pragi V Prag: se je pričelo c-viop.sko pr venstvo v košarki. Prvi dan tekem Boks DSZ (Trst) - DSZ (Reka) 5:2 Sinoči je bilo v kinodvorani «Mare» revanšno boksarsko srečanje med atleti reške in tržaške Delavske športne zveze. Tržačanom je uspelo, da so se revanširali za nedavni poraz na Reki. Rezultati so: Bantam sku-ptna: Lupo (Reka) je po točkah premagal Conteja (Trst). Mušja skupina: Sosič (Trst) Je po točkah zmagal nad Dodičem (Reka). Petelinja skupina: Semeraro (Trst) je v drugem kolu s tehničnim knoc.k-outom premagal Batti-stellija (Reka), Lahka skupina: Lego (Trst) je po točkah premagal Ukoviča (Reka); Barbadono Nata-lino (Reka)-Godina (Trst), neodločeno. Srednjelahka skupina: Vlah (Reka)-Goitan (Trst), neodločeno; Arnesi (Reka) je v drugem kolu predal borbo Raccu (Trst). Končni rezultat 5:2 za Trst, cev se je povečalo, tako da nas bo skupno 46. Do prvega maja se bomo naučili vseh pet pesmi. Število pionirjev se je povečalo na 62. Prostovoljnih prispevkov smo do sedaj nabral; 2000 lir. O. A. - S. L. ANKARAN PRI KOPRU Vsi hočejo v Trst. Vse hiti s pripravami za pivi maj. Pred dnevi je dospelo blago za kroje. Šivilje imajo sedaj polne roke dela. Pri tem delu se zlasti odlikuje tovarišica Antonija Longar. Od ranega jutra do pezne noči kroji, šiva in meri in vedno je pri njej polno otrok, poleg njenih štirih, ki bodo tudi nastopili. Voditelji pridno premagujejo vse ovire in mladina hiti k vajam s pesmijo. Včeraj so tudi žene na sestanku sklenile, da bodo izgotovile bele copatke revnejšim pionirjem, ki bodo nastopili. Vsakdo hoče nekaj prispevati po svojih močeh, vsi hočejo iti v Trst. Kmetje — bivši koloni — hitijo obdelovati svojo zemljo. «Treba je pohiteti, pravijo da bo do prvega maja najnujnejše opravljeno, ker žele slovesno praznovati svoj praznik. BUKOVJE Proslava obletnice ustanovitve KPS. V petek 18. t. m. smo imeli v Mladinskem domu prireditev. Spomnili smo se obletnice ustanovitve KPS. Tovariš iz okraja, nam je v obširnem govoru opisal zgodovino KP, njeno ustanovitev v Sloveniji, njene borbe jn zmage. Govoril nam je o njenih nalogah nekdaj in sedaj. Po govoru je naša mladina s sodelovanjem pionirjev izvedla program, k; je bil sicer krajši, kot smo ga pri nas vajeni, zato pa toliko bolj v duhu dneva. so jih delodajalci še nekako dopuščali, ostro pa so nastopili proti njim, ko so začeli poleg ekonomske voditi politično borbo, ki je osnovni pogoj za emancipacijo delavskega razreda. Teorija o «apo-litičnosti* sindikatov, ki jo sedaj često čujemo, ci prav nič novega. Izkoriščevalci delovnega ljudstva se zavedajo, da jim sama borba za zvišanje mezd za nekaj stotink n: nivarna, nevarno pa jim je enotno delavsko gibanje, ki stremi za zrušitvijo sistema izkoriščanja. Zato morajo sindikati poleg ekonomske borbe voditi tud; politično, ker bo le odprava izkoriščanja človeka po čl;veku zagotovila delavstvu boljše življer.je. Tudi tu pri nas razni preroki in «dohtarj:» govore, da se morajo sindikati zanimat; zgolj za gospodarska vprašanja, kakor da bi se dalo potegniti ostro ločnico med gospodarskim in političnim življenjem. Njihove spletke pa so zelo prozorne jn kljub vsem blestečim frazam služijo le izkoriščevalcem. Sindikati morajo voditi razredno borbo, ker le tako bodo služili in-terisem delavstva. Tudi pri nas sta se pojavila dva sindikata. Res je, da sta sedaj r.a poti spojitve, toda kljub želji večine delavstva po enotnosti, se spletke nadaljujejo. Zato morajo delavci zelo dobro paziti, koga bo-dj izvolili, da bo res zastopal njihove interese. Po govoru tov. De Stradija je spregovoril dr. Gepp; od Delavske dionu pri Sv. Soboti. Mednarodna nogometna tekma se bo vršila dne 30. aprila t. 1. na stadionu pri Sv. Soboti. Na tej tekmi sodelujejo sindikalne reprezentance iz Zagreba in drugih mest Jugoslavije ter sindikalna reprezentanca iz Trsta in Milana. V ekviru tržaške reprezentance sodelujejo «Porziana»*, «GaslIni», »Servolana* itd. Ljubitelji športa, udeležite se tekme, ker boste imeli lep športni užitek! Dne 30. t. m. ob 20.30 se vrši velika baklada, kakršne Trst in druga velika mesta še niso videla. Ze čez 30.000 bakel so izdelali delavci v tovarnah in krožkih. Na tisoče in tisoče ljudi se bo s plamenicami udeležilo veličastne baklade na predvečer velikega delavskega praznika. opremo. Udeležili s® bomo ljud' (,Dobrodelni tajnik" v zaporu Privati Delio, iz ulice Pondares 7, in Vitel Ivan, doma iz Reke, ki pa stanuje v ulici Cavana, sta, kot smo že poročali, pobirala prispevke za «Udruženje povratnikov iz Nemčije*, k; sploh ni obstojalo. Privati Delio, ki se je izdajal kot tajnik tega udruženja, je nabral od več sto oseb različne vsote, ker jim je obljubil, da bo njegova organizacija preskrbela razne ugodnosti za svoje člane. Policija je tega dobrodelnega tajnika in njegovega pomagača spravila pod ključ. V Rojanu so našli munlciio Po daljšem iskanju je policija našla v nekem privatnem gozd ču v Rojanu zalogo municije in eksplozivnega materiala, in sicer: 200 nabojev, 40 detonatorjev, 200 m vžigalne, vrečo črnega smodnika, 40 nemških ročnih bomb in 3 kg tritola. Tramvaj povozil starčka V ulici Tarabocchia je prišel pod tramvaj št 5, 82 letni starček Tur-rinj Giuseppe. Verjetno je dobil težke poškodbe v kolku ter bo moral ostati v bolnici vsaj 5 tednov. Nesreča se je pripetila okrog 19.30 ure v nedeljo, ko je vozil tramvaj v smeri proti Rojanu. V ljudskem vrtu so jo oskubili Radavčič Alma ima 28 let in stanuje v ulici S. Marco 45. V nedeljo se je hotela izprehoditi v ljudskem vrtu. Tam pa jo je čakalo neprijetno presenečenje, ker so j; neznanci odnesli torbico z denarjem, zlat prstan in zapestno uro, v skupni vrednosti 25.000 lir. Razočarani begunec Grandi Simeone, doma iz Pulja Cappell; Elio nenadoma nastal požar. Ogenj so kmalu zadušili, vendar je povzročil okrog 80.000 lir rfkode. Policija vodi preiskavo, da bi dognala vzrok požara. Zopet pisalni stroj Marija Apollonio je uslužbena pri «Zvezi družin padlih borcet*. Včeraj je pričla javit na policijo, da so prejšnji dan popoldne vdrli tatovi s ponarejenimi ključi v omenjeni urad, ki »e nahaja v ulici Valdirivo 11, in odnesli pisalni stroj znanke Underwocd. Šli so na izlet Sedaj, ko se je začelo lepo vreme-in je morje mirno, se je tudi tatovom zahotelo lepih izletov. V ta namen so ukradli y kanalu Ponte-rosso čoln «Giovanna», ki je last Donata Visaggio iz ulice Gambini 12. Visaggio ima 5000 lir škode. Ker voda zabriše vsako sled, bo policiji težko uspelo najti krivce. Slovesnost v tovarni ILVA V soboto popoldne ob 17. uri je bilo v škedenjskih plavžih slavnostno razvitje zastave tovarniških delavcev. Zastavi je kumovala mati padlega borca Ivana Cola, po katerem nosi tudi ime tovarniški kulturni krožek. Po govorih, ki so jih imeli italijanski in slovenski tovariši, je igrala godba Rinaldi, in pevski zbor Rota je zapel nekaj pesmi. Prisotnih je bilo veliko število delavcev. Zastava je prava u-metnjška dragocenost. Po svečanosti je bila vrtna veselica. Promet v pristanišču V soboto so priplule v tržaško pristanišče naslednje ladje: «Battler svile Victory» iz New Yorka z 5999 tonami Unrra blaga; «Terre je na svoja stara leta (ima jih 68) Victory» iz Norfolka s 7719 to- tudi zapustil Pulj m prišel v Trst, kjer so ga okradli.Ko se je peljal na tramvaju št. 3 proti trgu Goldoni, so mu neznanci odnesli 40.d00 lir in begunsko izkaznico. Oboje je imel v zunanjem žepu svojega jopiča. Požar v hotelu «Pri pošti* Karič Ivan, lastnik hotela «Pri pošti* je javil, da se je v sobi, kjer je prenočeval Cavallero Roberto iz Bergama in italijanski poročnik nami blaga, od katerih jih je 450 za Trst. V nedeljo so priplule ladje »Robert Lausing* iz Santosa z 7000 tonami blaga Unrra za Avstrijo; «British Might* iz Abadana z 10.000 tonami nafte. Odplule so sledeče ladje: grška «Makedonia» v Montreal, angleška »Charles Dickens* v Bono, ameriška «Terre Haut Victory» v Benetke. Zbirališča Ob 20. uri cdhod povorke iz Rojana In cd Sv. Sobote. Razhod baklade bo na Senenem trgu. Po končani bakladi se vrši ob 22. umetna razsvetljava z bengaličnim ognjem na dirkališču na Montebelu. Vsak demokratičen Tržačan je dolžan sodelovati pri tej. vseljudski proslavi! Drsalci na koleščkih, šahisti! Vsi tekmovalci, ki se bodo udeležili tekem v drsanju na koleščkih, naj pridejo drevi ob 18.30 v prostore Delavske športne zveze v ul. Conti 11. Sahisti, ki bodo sodelovali na šahovskem turnirju za pokal «Ted?n 1. maja*, naj pridejo danes ob 19. uri v prostore kulturnega društva Tomažič v ul. Dei Leo 7. ske majske manifestacije. Vab- ljeni so tudi simpatizerji sp°rt nih društev in odsekov. Ljudske zabave 1. m*!* Za 1. maj, praznik delovnih i žic, je Koordinaciski odbor z a P’1 J slavo 1. maja organiziraj Uu zabave, ki se bodo vršile po vadaem nastopu v sledečih kraji1' v Barkovljah (giardinetto), v mestnem ljudskem vrtu, v gostilni Brocchetta (R01011 j del Boschetto). , v ljudskem vrtu Pontini ' Paolo Veronese-Scala Besen?*- < pri Sv. Ani in na trgu Garibaldi. ri Na sporedu bo ples, petje, g m razne zabavne točke. VstoP -nizka (ljudska). Meščani, udeležite se zabav. Fizkuliurniki! V četrtek, 1. maja 1947. naj j pridejo vsi atleti športnih društev in športnih odsekov kul* zbornice, ki ^ hotel dokazati,^ daj turnih društev ob 8.15 uri zjutraj v prostore Delavske sport- rriorejo sindikati voditi samo eko-ir.emsko borbo. Delavci so ga poslušali, toda jasno so mu povedali, da se z njegovim mnenjem ne strinjajo. Tov. De Stradi mu je odgovoril jn pobil vsa njegova protislovja. Dejal je,: da vsa povišanja mezd nič ne zabžejo, če se ne ustalijo cene, saj so po vsakem povišanju mezd cene takoj naraščale. Po dveh letih, odkar je končala vojna, živi naše ljudstvo v obupnih gmotnih prilikah, število brezpo-35 In ih pa je vsak dan večje. C e bo hotel novi združeni sindikat res braniti interese delavstva, tedaj bo moral voditi neizprosno borbo proti vsem izkoriščevalcem in proti porajajočemu se fašizmu. Delavski razred bo moral bit; tudi zastopan v tržaški skupščini in vladnem svetu. Borba proti fašizmu in poseg v politično življenje je tudi načelo Svetovne sindikalne zveze, v katerim je včlanjenih nad 70 milijonov delavcev. Odgovoru tov. De Stra-d'ja dr. Geppiju so vsi navzoči burno ploskali. V Kojskem so otvorili Severjev dom" V nedeljo popoldne so v Kojskem otvorili Dečji dom, ki je dobil ime po briškem junaku tov. Reja Antonu-Severju, aktivistu Osvo-bcdilne fronte. «S6verjev dom*, ki je svoječasno b i mogečen grad, je briško ljudstvo moderno preuredilo in priskrbelo zavetišče številnim našim sirotam. V domu je lepo opremljena jedilnica z lepim pohištvom. Ena najlepših sob bo služila otrokom za igralnico. Lepo je urejena tudi pralnica, kopalnica ter šest zračnih in sončnih spalnic. Na otvoritvi. je spregovoril bivši predsednik briškega okraja tov. Grauner. Zahvalil se je briškemu in goriške-mu ljudstvu za veliko podporo, ki je edina pripomogla, da so naše sirote debile svoj dem. Govoril je tudi domači župnik ter tov. Vitez. 1, majski nogometni sporej Sporočilain Prosvetno društvo «Vojka S muc* vab: na članski sestanek, ki bo drevi cb 20.30. Prosvetno društvo «S. Jenko* ima nocoj ob 20.30 svoj redni sestanek. Predaval bo tov. prof. Kosovel o pomenu prvega maja. Roditeljski sestanek bo v nedeljo, dne 4. maja ob 9. uri v Slovenskem dijaškem domu v ul. Buonarratti 31, za vse one starše, ki imajo otroke v slovenskih srednjih šolah v Trstu. Enotni sindikati Brezposelni peki, naj se javijo danes, 29. t. m. dopoldne y ul. Im-briani 5/1. zaradi važnih sporočil. Zobotehniki naj se udeležijo zborovanja svoje stroke, ki bo danes, 29. t. m. ob 20. uri v ul. Imbriani 5, zaradi važnih sporočil. SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE V gledališču „Nazionale“ DREVORED XX. SEPTEMBRA V petek, 2. maja 1947. PREMIERA John Knittel: ob 20. Via M Proslava 25 letnice zaslužnega člana gledališča: Milana Kosiča. ALEKSANDER BECK ; 98 V010K0LAMSKA CESTA Tudi jaz sem pristopil. Valovita obala in protitankevska zaseka sta reko na nekaterih mestih zagrinjali, toda druga obala se je jasro videla. Brez artilerijskega daljnogleda nisem mogel razpoznati polomljenega in prevrnjenega drevja na mestu, na katerega so mak preje padale granate. Opaziti sem mogel samo nekaj jelk, ki sc ležale v snegu. Zdaj so nam služile kot točke za orientacijo. Od tu bi se morali vsak trenutek prikazati Nemci, ko b; prišli k sebi Naj se prikažejo! Kuhtarenko je na zvoniku, topovi so naperjen na ta pas, tja so obrnjeni mitraljezi, v to smer merijo puške. Vse je tiho... tiho, kot v puščavi.. Zagrmel je oster, osamljen strel Iz nemiškega topa. In nehot sem naprezal pogled v pričakovanju, da bi videl zelenkaste ma! postave, ki bi planile ven. Toda v istem trenutku je začelo udarjat kakor stotine batov ps kositrni plošči. Nemci so spet tolkli po na! prvi črti: po cerkvi, kjer so opazili izvidnika, in po topovih, V so se bili odkrili. — No, zdaj pomeni, da ne bodo navalili, — je dejal Bloha. To so vsi razumeli. Prvi napad je bil odbit — še preden se j-bil začel. Prepričal ga je udarec naše artilerije, Nemci se niso od točili, da bi navalili z izhodnega položaja, ki je bil pod ognjem naše artilerije. Toda dan se še ni končal. Pogledal sem na uro Bilo je tri in pet minut — začela se je že sedma ura bombardiranja. Poklical sem štab bataljona pe 'riefonu in ukazal: topovi in poslati še enega izvidnika z rezervnimi sredstvi za zvezo, da bi se v slučaju neposrednega zadetka mogla takoj vzpostaviti opazovalnica r.a zvoniku; rdečearmejci in starešinska posadka komore naj skupno z bolničarji takoj prenesejo ranjence iz cerkve po jarku v gozd. — Po vašem ukazu je prišel Krajev, — mi je sporočil Rahi-mov. — Naj ga pošljem k vam? — Ne. Naj počaka, takoj bom prišel v štab. JC dftl tfile icgujtat«, Soj^si* izvidnik naj ostane^ na svojih m«*tih,jc cerkvi ja treba Preden sem se vrnil v štab, sem sklenil, da obiščem borce v Urelskih zakloniščih. Stopil sem iz podzemnega zaklonišča, počenil z jarku ter se ozrl ekrog sebe. Nebo se je razjasnilo. Z one strani eke se je pokazal na modrem koščku neba konček sonca. Snopi jarkov so padali nekoliko pošev, zamazani sneg se ni lesketal. Cez uro in pol do dve uri bo legel mrak na zemljo. P0 zvokih streljanja, po jakosti nemškega ognja sem doumel: prišlo bo do napada. Prišlo bo danes. Nekje tu, v bližini. Ne bo se končala tako, samo s streljanjem ta poslednja ura borbenega Ireva. Nemci so z vsemi kalibri udarjali po naši prednji črti, kot da bi hoteli a tem ohladiti svoj bes. En del granat, ki je z žvižganjem paral zrak, je letel tja, kjer so v skritih položajih, v artilerijskih zakloniščih, stali naši topovi. Druge so padale v bližini. Sredi polja so se pokazali redkeje kot med dnevom črni stolpi zemlje. Ti so se približali grebenu obale, na čigar obronkih so bila ukopana ne opazna zaklonišča. Sodeč po premeščanju ognja je nasprotnik odkril našo skrito obrambno črto. Očitno jo je bilo izdalo gibanje ordo-nansov in starešin. Zgrčil sem se na stopnici ozkega hodnika ter opazoval eksplozije. Postalo je hladno. Bil sem brez plašča v vatlran; bluzi, ki je bila stisnjena s pasom, . l§*. n^dfiljuje). Brivci in frizerji. Danes 29. t. m. je ob 19.30 zborovanje nameščencev in nameščenk v ul. Imbriani 5/. Uradniška posvetovalna komisija za industrijo ima danes, 29. t. m. sestanek ob 18. uri na svojem sedežu. Sindikat čuvajev. Člani, ki so uslužbeni pri Coopsrativa di Sorve-glianza e Chiusura v ul. 20. Septembra, Ex Combattenti v ul. Massimo d’AvegliQ, Unita Fortior v ul. Roma,'La Vigile v ul, Roma,. La Vigile ul. S. Spiridione, naj pridejo na sestanek danes, 29. t. m. ob 20. uri na sedež. Sindikat za umetnost. Danes. 29. t. m. ob 16.30 bo slikarska lekcija v študiju Manzini, ul. Garibaldi 2. Stavbinci. Zaupnike vabimo na sestanek jutri, 30. t. m. ob 18.30 na sedežu. Glede mezdnih doklad nam je Zavarovalni zavod poslal naslednji odgovor: «Delavcejn. ki so prekinili delo zaradi pomanjkanja surovin, se morajo izplačat; mezdna dopolnila na podlagi O. g. n. 106, k; je zaenkrat v veljavi do 30, aprila t. 1.» Mast za obrtnike Slovensko gospodarsko udruženje ponovno sproroča vsem svojim članom obrtnikom (čevljarjem, krojačem, brivcem itd.), da lahko dvignejo v naši pisarni v ul. F. Filzi 10-1. kupone za nabavo svinjske masti po znižanih cenah. Našla se je denarnica z nekaj denarja in listinami na ime Bisca Romano, dobi se jih na upravi «Primorskega dnevnika*. Rojstva, smrti, poroke V dneh 27. in 28. aprila se je rodilo 17. živih in 2 mrtva otroka, umrlo je 14 ljudi, poroki pa sta bila 2. CERVENE POROKE: vozač cest. želez. Mauricij Grego in zasebnica Vincencija Simonetti, delavec Josip Jaksetic in gospodinja Ivan Vičič. UMRLI: 75 letni Lovrenc Sancin, 31 letni Josip Cole, 74 letna Karlot-ta Cadeili vd. Posselt, 62 letn; Peter Urbanet, 44 letna Karla Rotter por. Scucchi, 63 letni Anton Mica-levich, 47 letni Herman Perisutti, 63 letna Aliče Debelli, 34 lefna Blanca Spaggiari, 52 letna Ana Cu-caz por. Lacosegllaz, 48 letna Valerija Ialcich, 27 letna Pavla Hussu in 25 letn: Karlo Morossi. DAROVI IN PRISPEVKI Za politične pripornike so daro vali v nabrežinskem okraju v mesecu aprilu sledeče vsote: ASIZZ Nabrežina, postaja in center 2.0(-0 lir, Sesljan 804 lir, Samatcrica 290 lir in nekaj živeža, Vižovlje 725 lir in nekaj živeža, Praprotno 100 Ur, Medja vas 420 lir in nekaj živeža Reprez. Zagreba - reprez. Trsfa Danes ob 18. uri P°P°'_ dne bo na stadionu n°S® metna tekma med si11®1 kalnima reprezentanca®1 Zagreba in Trsta, V cnaJ storicah bodo nastop . sami znani nogomet® igralci. Tako v zagrebški reprezentanci 1 še, Kotovič, Čajkovski ^ drugi, ki smo jih že ekc® dovali, ko je igral D*®® mo v Trstu. V tržas sindikalni reprezenta® pa bodo igrali igralci W Ponziane, Škednja, G®* nija itd. Cene vstopni® * nizke, tako da se bo me lahko vsakdo udelet*1 Jutri ob 16. uri bo ^ stadionu tekma med j DA Tržič in CRDA TrSt V četrtek, 1. maja P°' poldne pa bo na stadi°®j nogometna tekma n1 sindikalno reprezenta® -Milana in med zmag®'’® j cem tekme Zagreb-Tr __________________________ ed! Kadilski srsot v torek, 29. april® TRST II. 11.30, Orkestralna iz Vidma). 12.00. Kulturno v , vanje. 12.15. Ruske in češke F}tr 13.00. Združeni narodi. 13-1J' j!,i( glasba. 14.00. Sodobna AngW Skladbe J ameriških sl nepozabnega Ljuba Simčič borca, ki je, komaj 21 let stari ljen od Nemcev na gorišk^rij: ;)i Pokopan je s svojimi t0L\c$ \ geriškem pokopališču. Z srcem se ga spominjam0- Trst 28 4. 1947. .. t,rri Žalujoči stars‘vjSt' in ostalo a° MALI O KORESPONDENTA ali (ientinjo sprejme trgovsk0 ^ uf, v Trstu. Pismene ponudbe: < vg »Primorskega dnevni* / «Korespondent»T_____"''Fi HARMONIJ se !tO dražbi v Avberju v ja t. 1. ob 10.30. VzkU°n tisoč lir. SINGER L ŠIVALNI STROJI, ohištvom, predvojni b®® gpr UGODNIH CENAH TRST ter delavke 650 lir, pri pogozdovanju j Ulica dellTstria 13. ni i Velika likvidacija modulov po / IVI I / A IV I H c>'' KRZNARSTVO TRST, Ul.. TllfiitTO M * • A , • - u3;i ll..';*'5'' TELKI'0l V,