Gradišče z obnovljenim teatrom :ft JfcJL ^ F r KI Tajnik CISL Raffaele Bonanni v Trstu: Nadzorovati banke in podpirati delavce, CGIL pa naj se strezni /2 ä Naš intervju: Debora Serracchiani, nov obraz Demokratske stranke /9 Na dolinskem županstvu srečanje županov tržaške pokrajine Primorski dnevnik ČETRTEK, 9. APRILA 2009_ Št. 84 (19.483) leto LXV._ PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste O" 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € Ahtisaari dviga roke od Slovenije in Hrvaške Rado Gruden Vse kaže, da lanski Nobelov nagrajenec za mir Marti Ahtisaari počasi dviga roke od Slovenije in Hrvaške in napoveduje, da po vsej verjetnosti ne bo posredoval pri reševanju mejnega spora med državama. Skoraj »poklicni« posrednik v najbolj zapletenih političnih sporih v Afriki in na Balkanu je verjetno presodil, da bi bil njegov poskus že vnaprej obsojen na neuspeh. Izgovor za »vdajo« je našel v tem, da gre pri sporu med Ljubljano in Zagrebom za pravna vprašanja, sam pa ni pravnik. Ahtisaarijev morebitni umik bi slovensko-hrvaški spor o meji še dodatno zapletel. Evropski komisar za širitev, Finec Olli Rehn, je na pogajalsko spretnost svojega rojaka resno računal in upal, da bo Ahtisaariju s pametnim kompromisom uspelo še pravočasno odpraviti razloge za slovensko blokado hrvaških pristopnih pogajanj z Evropsko unijo. Rehn bi se tik pred iztekom svojega mandata tako lahko pohvalil, da kot komisar za širitev le ni bil popolnoma neučinkovit. Pri vsem tem pa za to počasi že zmanjkuje časa in pravi čudež bi bil, če bi do pristopne konference za Hrvaško, ki bi morala biti 24. aprila, prišlo do odločilnega premika. Čudeži pa se redko dogajajo in zato je bolj verjetno, da se bodo poskusi za rešitev spora premaknili na čas po hrvaških majskih upravnih in slovenskih junijskih evropskih volitvah. Glede na nepopu-stljivost obeh strani pa to tudi pomeni, da se bo hrvaški vstop v EU odložil za nedoločen čas z vsemi negativnimi posledicami, ki jih bo to imelo za Slovenijo, Hrvaško in seveda tudi za verodostojnost Evropske unije na celotnem območju Zahodnega Balkana. potres v abrucih - Pogrešanih je največ 30, 28 tisoč pa je ljudi brez strehe Mrtvih zdaj že 272 Jutri državni pogreb Enota iz FJK pomagala reševati dekle, ki je 42 ur ležala pod ruševinami slovensko stalno gledališče - Za najmlajše Preprosto in prijetno Z igro Branka Završana Muzika se igra se zaključuje abonma Zlata ribica TRST - Muzika se igra oz. prijetna igra za najmlajša. Ob zaključku letošnje abonmajske ponudbe je Slovensko stalno gledališče obdarilo svoje najmlajše gledalce z uresničit- vijo projekta Branka Završana. Gre za preprosto in prijetno igro. Dogaja se v svetu glasbe, kjer se srečajo štirje in-štrumetni: kontrabas (Primož Forte), klarinet (Romeo Grebenšek), kitara (Lara Komar) in boben (Nikla P. Pa-nizon). Premierno so jo občinstvu Zlate ribice predstavili včeraj dopoldne v Kulturnem domu. Na 12. strani LAQUILA - Smrtni davek, ki ga je terjal ponedeljkov potres v Abrucih, je včeraj narasel na 272 življenj. Njihov skupni državni pogreb bo jutri, ko bo dan žalovanja. Pogrešanih je največ 30, brez strehe pa je 28 tisoč ljudi. Na pomoč jim je priskočilo 8.500 reševalcev. Danes bo območje potresa obiskal predsednik republike Napolitano, prihodnji teden pa najbrž papež. Tržaški gasilec je medtem za naš dnevnik povedal, da je bila enota iz Furla-nije-Julijske krajine aktivno soudeležena pri reševanju mlade študentke, ki je 42 ur ležala pod ruševinami. Izvohal jo je izurjen pes iz Gorice. Na 5. strani Umešča se deželna posvetovalna komisija za slovensko manjšino Na 3. strani V tržaškem Rossettiju maja sedmi festival sodobnega baleta Na 10. strani V Gorici snujejo čezmejno mrežo za nadziranje potresov Na 14. strani Odstopil prvi mož novogoriškega Hita, negativnega trenda niso zaustavili Na 16. strani trst - Soočanje spominov Župan Dipiazza: Bravo Toth in Budin TRST - Bravo Miloš Budin in bravo Lucio Toth. Tržaški župan Roberto Dipiazza (na sliki) je skoraj navdušen nad torkovo pobudo na Pomorski postaji. V izjavi za naš dnevnik hvali organizatorja - Slovenski klub in ezulsko združenje ANVGD - ter ju poziva, da nadaljujeta po tej poti. Občinstvo je bilo v glavnem zadovoljno s potekom srečanja. Nekateri so vsekakor pogrešali sklepno debato, ki jo organizatorji niso predvidevali. Na Pomorsko postajo je prišlo kar nekaj politikov, opazne pa so bile tudi nekatere odsotnosti. Na 7. strani avtoceste - Tondo in Galan s štirimi organizacijami kmetov Podpisan sporazum o odškodninah za razlastitve pri gradnji tretjega pasu A4 RONKE - Predsednika dežel Fur-lanija-Julijska krajina in Veneto Renzo Tondo in Giancarlo Galan sta včeraj na letališču v Ronkah podpisala s štirimi stanovskimi organizacijami kmetov sporazum o odškodninah za razlastitve za gradnjo tretjega voznega pasu na avtocesti A4 Trst-Benetke. Gre za približno 2400 terenov, za katere bo investitor plačal 160 milijonov evrov odškodnin. S tem sporazumom bodo preprečeni morebitni poznejši spori zaradi razlastitev, zato bo Tondo v vlogi izrednega komisarja za tretji pas že prihodnji teden objavil razpis za oddajo del, ki se bodo predvidoma začela januarja prihodnje leto. Na 5. strani 2 Četrtek, 9. aprila 2009 ALPE-JADRAN / sindikat cisl - Državni tajnik Raffaele Bonanni na deželnem kongresu v Trstu Nihče naj se ne dotakne delovnih mest in dohodkov »Banke moramo pozorno nadzorovati« - Ostre puščice na račun sindikata CGIL TRST - Državni tajnik sindikata CISL Raffaele Bonanni se je udeležil deželnega kongresa sindikata na Pomorski postaji v Trstu. Kongres, ki traja dva dni, se bo končal danes, prijavljenih pa je dvesto delegatov. Bonanni je ob tej priložnosti spregovoril o raznih vsedržavnih temah, od gospodarske krize do potresa v Abrucih. Glede krize je državni tajnik postavil dve neomajni prioriteti: obdržati delovna mesta in raven dohodkov. »Dežele smo pozvali, naj upravljajo situacijo: mala podjetja, prekerni in vsi ostali delavci potrebujejo zaščito,« je povedal. Tremontijeve obveznice v pomoč bankam bo treba po njegovem pozorno nadzorovati, kajti ni jasno, čemu bo denar davkoplačevalcev točno namenjen. »Denar za banke so prispevali delavci in upokojenci, zahtevamo protivrednosti,« je dejal in omenil posojila, za katera zaprosijo delavci v dopolnilni blagajni. Vlado je kritiziral, ker naj bi bila pri obravnavanju plač menedžerjev (v nekaterih primerih so 400-krat večje od plač navadnih uslužbencev) »zelo sramežljiva«. V zvezi s potresom v Abrucih Bonanni meni, da mora država s primernimi davčnimi ukrepi v enaki meri podpreti tamkajšnja podjetja in delavce. Pri gradnji novih objektov je pomembno preprečiti delo na črno (»to smo storili po potresu v Umbriji«) in podpreti energetsko varčevanje. Predlagal je, naj delavci namenijo eno uro dela solidarnostnemu skladu. Bonanni je ocenil tudi odnose s CGIL. »Upam, da je prišlo do streznitve in da so pristali na tla. Njihova težnja po samostojnem nastopanju je neoprostljiva in skrajno nekoristna, saj povzroča izgubo časa in ne pelje nikamor,« je povedal tajnik CISL. (af) Raffaele Bonanni kroma Hrvaška policija ponuja denarno nagrado za informacije o napadalcih na Pukanica in Franjica ZAGREB - Hrvaško notranje ministrstvo je ponudilo 13.350 evrov nagrade za informacije, ki bi pripeljale do prijetja Bojana Gudurica ali Željka Mi-lovanovica, ki jih iščejo zaradi lanskega umora solastnika časnika Nacional Iva Pukanica in vodje prodaje Nika Franjica. Policija je objavila tiralico za osumljencema 4. novembra lani. Pukanic in Franjic sta umrla v bombnem napadu pred sedežem Nacinala v središču Zagreba 23. oktobra 2008, policija pa še ni prijela domnevnih morilcev, Gudurica in Milovanovica. Policija sumi Milovanovica, da je organiziral napad ter da je na dan umora na dvorišču Nacionala poleg Pukani-cevega avtomobila parkiral skuter z eksplozivom. Policisti domnevajo, da je srbski državljan Guduric iz bližnjega stanovanja pazil, kdaj se bo Pukanic približal svojemu avtomobilu, in takrat tudi sprožil bombo. Oba naj bi takoj pobegnila iz Hrvaške, Milovanovic, ki je državljan Hrvaške in BiH, pa je kmalu zatem za las pobegnil policistom v BiH. Nato so mediji poročali, da domnevna storilca nista več na območju nekdanje Jugoslavije. Sicer pa policija poudarja, da je denarna nagrada ponujena tudi državljanom drugih držav, še posebej BiH in Srbije. (STA) slovenija - hrvaška - Poskusi za rešitev mejnega spora med državama Ahtisaari se brani vloge mediatorja Kot pravi, gre v slovensko-hrvaškem sporu za pravna vprašanja, sam pa ni pravnik - Uradnega vabila za mediacijo še ni prejel praga - Predsednik čeških socialdemokratov Za posrednika v sporu se ponuja Jiri Paroubek ZAGREB - Predsednik Češke socialdemokratske stranke (ČSSD) Jiri Paroubek (na posnetku) se je v pogovoru za hrvaški tednik Globus ponudil za posrednika pri reševanju odprtih vprašanj med Slovenijo in Hrvaško. "Zelo dobro poznam hrvaško-slovenski spor. Slovenski veleposlanik mi je razložil stališča svoje države, od prej pa dobro poznam hrvaška stališča. Zato bi zelo rad prevzel vlogo posrednika med Hrvaško in Slovenijo za reševanje odprtih vprašanj. Če kdo želi, da se s tem ukvarjam, bom srečen. Čeprav osebno ne poznam slovenskega premiera in vodjo socialdemokratov Boruta Pahorja, bova imela priložnost za srečanje na kakšnem izmed sestankov evropskih socialdemokratov. Zelo dobro pa poznam hrvaškega premiera Iva Sanaderja, ki ga zelo cenim", je izjavil Paroubek. Na vprašanje, ali ocenjuje, da je rešitev obmejnega spora s Slovenijo lahko predpogoj za vstop Hrvaške v EU, je odgovoril, da ima Slovenija legitimno pravico iskati rešitev za obmejni spor, zato verjame, da bo to zelo nerodno za Hrvaško. "O obmejnem sporu se je treba veliko pogovarjati, ker ta lahko resnično zaplete proces pridruževanja Hrvaške EU," je poudaril Paroubek. (STA) WASHINGTON - Nekdanji finski predsednik in Nobelov nagrajenec za mir Martti Ahtisaari, predvideni vodja posredovanja pri reševanju vprašanja meje med Slovenijo in Hrvaško, je v torek v Washingtonu izjavil, da "zelo verjetno" ne bo sprejel posredništva v obmejnem sporu med Hrvaško in Slovenijo, ker gre za pravna vprašanja, on pa ni pravnik. "Menim, da sem dovolj delal z balkanskimi državami od razpada Jugoslavije - do Kosova in BiH. (...) Moje ime sedaj povezujejo z napori za iskanje rešitve za hrvaško-slo-venski obmejni spor, ki preprečuje nadaljevanje pogovorov o priključitvi Hrvaške Evropski uniji," je dejal Ahtisaari, ko je odgovarjal na vprašanja po predavanju v nacionalnem novinarskem klubu (NPC) v Washingtonu. Po končanem nastopu je Ahtisaari v neuradnem pogovoru s hrvaškimi novinarji dejal, da ni še dobil nikakršnega uradnega vabila za mediacijo in da je najraje ne bi sprejel. Pred tem je pojasnil, da ga je evropski komisar za širitev Olli Rehn, s katerim sta prijatelja, nekoč vprašal, ali je pripravljen voditi pogajanja, ker je že prej imel podobno vlogo. "Odgovoril sem, če me res potrebuješ, sem ti pripravljen pomagati," je dejal Ahtisaari. Poudaril je, da gre v sporu med Ljubljano in Zagrebom za pravna vprašanja in je zato Rehnu svetoval, naj Evropska komisija angažira pravnika za arbitražo, ne glede na to, ali bi ga imenovali arbiter ali mediator, če bi obe državi o tem dosegli soglasje. Evropska komisija včeraj ni želela komentirati Ahtisaarijevih napovedi. Kot je na novinarski konferenci v Bruslju pojasnila tiskovna predstavnica komisije Christiane Hohmann, sta Rehn in Ahtisaari v stalnem stiku in da sta nazadnje govorila prejšnji teden, vendar pa ostalih podrobnosti ni hotela razkriti. Povedala je tudi, da ni znan noben datum za morebitno novo srečanje. Ahtisaari je tudi izrazil upanje, da se bo spor razrešil. Zaželel je srečo "prijatelju, doktorju Reh-nu in prijateljskima državama, Sloveniji in Hrvaški, da bi se lahko premaknil proces širitve EU na Hrvaško". Finski diplomat je tudi primerjal svojo posredniško vlogo na Balkanu s tistimi, ki jih je imel v Afriki. "Pogrešam gospode in dame iz Afrike, ki so bili izjemno obzirni, v Južni Afriki, Namibiji in drugih afriških krajih ... Želel bi si, da bi enako doživel tudi na Balkanu. Žal, temu ni bilo tako," je dejal Ahtisaari, ki je že v torek ocenil, da se hrva-ško-slovenski spor premika proti arbitraži. (STA) trst - Deželni svet odobril zakon Naša dežela prva v Italiji s prostovoljnimi stražami TRST - Furlanija-Julijska krajina je prva dežela, ki bo v Italiji uradno uvedla tako imenovane prostovoljne straže ali enote za javno varnost. Ustanovitev teh enot določa zakon, ki ga je deželni svet včeraj odobril z glasovi desne sredine in ob nasprotovanju levosredinske opozicije. Prostovoljne straže je zahtevala Severna liga. Te posebne enote bodo delovale pod nadzorom sil javnega reda, ki bo zelo strog, pravijo v desni sredini. V te enote ne bo vstopil kdorkoli, zagotavlja odbornica Federica Seganti (Liga), predlagateljica in največja zagovornica tega zakona. Zanimivo, da se je naša dežela odločila za takšne enote, potem ko je italijanski parlament na zahtevo leve sredine preložil tozadevni sklep. Razprava v deželnem parlamentu je bila precej polemična, čeprav mogoče nekoliko manj od pričakovanega. To najbrž tudi zaradi razmerja sil med večino in opozicijo, ki dopušča malo možnosti levi sredini. V opoziciji je morda kdo pričakoval, da se bo kdo v večini ogradil od stališč Bossijeve stranke, kar pa se ni zgodilo. Demokrati, komunisti, občanska lista in Italija vrednot so prepričani, da je tako zasnovan zakon o javni varnosti in lokalni policiji dejansko nevaren zakon. Na to so opozorili tudi mnogi policijski sindikati, ki pa jih desna sredina sploh ni poslušala. Nekateri deželni svetniki iz vrst leve sredine so, podobno kot sindikati, tudi podvomili v ustavnost tega zakona, saj sodi skrb za javni red med institucionalne naloge in dolžnosti države in ne lokalnih oblasti. V svojem posegu je nasprotovanje zakonu razčlenil tudi deželni svetnik Igor Gabrovec. Desna sredina je zavrnila vse očitke. Njeni zastopniki so prepričani, da bodo novoustanovljene prostovoljne patrulje okrepile občutek varnosti državljanov in da ne bo prišlo do nesoglasij s policijo, karabinjerji in finančni stražniki. preiskava - Šlo naj bi za koprskega župana Popoviča Zaradi suma zlorabe položaja ovadili enega od obalnih županov KOPER - Koprski kriminalisti so ovadili enega od obalnih županov in dve odgovorni osebi občine. Županu očitajo zlorabo uradnega položaja ali uradnih pravic, predstojnikoma posameznih občinskih služb pa sostorilstva pri tem, so sporočili s Policijske uprave Koper. Po navedbah virov blizu Mestne občine Koper gre za koprskega župana Borisa Po-poviča. Preiskovanja so se kriminalisti lotili na podlagi prijave Komisije za preprečevanje korupcije, pojasnjujejo na PU Koper. Ovadeni župan je po njihovih navedbah v sodelovanju z odgovornimi osebami občine v letu 2007, pod pretvezo, da bo občina v kopalni sezoni vsem občanom omogočila brezplačen vstop na mestno kopališče, enostransko razdrl veljavno koncesijsko pogodbo za mestno kopališče, sklenjeno v letu 2002 med občino in njegovo bivšo družbo. S svojim ravnanjem so župan in odgovorne uradne osebe občine po navedbah policije naklepno kršili predpise z namenom, da bi vpleteni gospodarski družbi omogočili veliko premoženjsko korist, ki bo dolgoročno znaša več milijonov evrov. Občini je že bila povzročena velika premoženjska škoda, ki znaša najmanj 200.000 evrov oz. bo dolgoročno znašala več milijonov evrov, županovi družinski družbi pa je bila pridobljena tudi nepremoženjska korist, saj je prišla do elitne lokacije, kjer opravlja gostinsko dejavnost in bo v nadaljnjem obdobju imela "proste roke" pri obnovi in dograjevanju obstoječih objektov ter pri gradnji novih objektov na tej lokaciji, še navajajo na policiji. Predsednik Komisije za preprečevanje korupcije Drago Kos je za STA potrdil, da so v preteklosti dejansko preiskovali Popovičeve posle v zvezi s kopališčem, a je od tega že kar nekaj časa, zato se podrobnosti ne spominja. Na vest o ovadbi se je včeraj že odzval koprski župan Boris Popovič, ki je v izjavi za javnost zapisal: "O, kako čudno. Še dobro, da obstajajo demokratične volitve in se tako lahko celo zgodi, da župan ni iste barve kot vodstvo tožilstva, policije in sodišča, da o črnem kosu sploh ne govorimo. V nasprotnem primeru namreč gospe in gospodje ne bi imeli kaj delati po sistemu Vrana vrani ne izklju-je oči. Očitno kriza sploh ni tako velika, kot nam jo želijo na vse prete-ge prikazati, ker drugače se ne bi že spet spuščali v že vnaprej izgubljeno avanturo in po nepotrebnem - kot vsakič dosedaj - trošili goro davko-plačevalskega denarja. So tisti, ki delajo, in tisti, ki se delajo, da delajo. Če bi bil BDP naše države odvisen o teh ljudi, nas kriza nikdar ne bi presenetila. Vsi bi že zdavnaj umrli od lakote." (STA) / DEŽELA Četrtek, 9. aprila 2009 3 trst - Danes popoldne umestitveno zasedanje Deželna komisija za slovensko manjšino ima po novem mnogo večje pristojnosti 11-članskemu posvetovalnemu telesu predseduje odbornik Roberto Molinaro TRST - V dvorani Tessitori deželnega sveta se bo danes popoldne prvič sestala deželna posvetovalna komisija za slovensko manjšino. Komisija bo delovala na osnovi deželnega zakona za Slovence, ki ga je deželni parlament odobril konec leta 2007 na pobudo tedanje Illyjeve levosredinske vlade. Umestitveno sejo je sklical odbornik za kulturo, šolstvo in jezikovne skupnosti Roberto Molinaro, ki bo komisiji tudi predsedoval, lahko pa predsedovanje tudi prepusti svojemu pooblaščencu. V pretekli mandatni dobi je komisiji za Slovence (imela je manj pristojnosti, kot jih ima sedanja) predsedoval Molinarov predhodnik Roberto Antonaz, ki je za svojega pooblaščenca imenoval Maria Lavrenčiča. Slednji je potem dejansko vodil dejavnost komisije. Komisijo sestavlja enajst članov, ki imajo tudi svoje namestnike. Poleg odbornika Molinara so v komisiji po trije predstavniki Sveta slovenskih organizacij in Slovenske kulturno-gospodarske zveze, trije predstavniki slovenskih izvoljenih zastopnikov iz tržaške, goriške in videmske pokrajine ter predstavnik oziroma predstavnica Deželnega urada za slovenske šole. SKGZ je za člane komisije izbrala svojega predsednika Rudija Pavšiča ter Marino Cernetig in Dorico Kreševič. Cernetigova je Benečanka, Kreševičeva pa je doma na Tržaškem. Tudi SSO je v komisijo izbral svojega deželnega predsednika Draga Štoko ter Be- Iztok Furlanič nečana Riccarda Ruttarja in Gori-čana Janeza Povšeta. Zbor slovenskih izvoljenih predstavnikov zastopajo v komisiji Iztok Furlanič, Aleš Waltritsch in Miha Coren. Furlanič, ki pripada Stranki komunistične prenove, je tržaški občinski svetnik. To funkcijo v Go- Janez Povše rici opravlja tudi Waltritsch (Demokratska stranka), medtem ko so Corena izvolili v predstavništvu slovenskih občinskih svetnikov Beneške Slovenije. Ravnateljica Ksenija Dobrila iz Trsta bo v komisiji zastopala slovensko šolo. V primerjavi s prejšnjo ima Riccardo Ruttar nova komisija več političnih in drugih pristojnosti. Po novem je to posvetovalni organ ne samo deželnega odbora, temveč tudi deželnega sveta kar zadeva vsa vprašanja, ki na raznoraznih področjih zadevajo slovensko narodno skupnost v Furlaniji-Julijski krajini. Drago Štoka Ne samo torej pristojnosti na področju finančnih (državnih in deželnih) podpor manjšini, temveč tudi samostojna vloga komisije, ki jo je z odlokom lanskega septembra imenoval predsednik Dežele Renzo Tondo. Slovenska manjšina bo v tekočem letu dobila od italijanske države 5,13 milijona evrov, ki jih po zakonu deli deželna uprava. Slednja bo Slovencev iz svojih blagajn v tem letu razdelila 900 tisoč evrov (500 tisoč še od lanskega leta in 400 tisoč od letos). Gre za finančna sredstva iz posebnega proračunskega sklada Furlanije-Julijske krajine za Slovence, ki ga je leta 2004 ustanova Illyjeva vlada, desna sredina pa potrdila. NOTEBOOK PACKARD BELL EASYNOTE MH 36 procesor Intel Pentium Dual Core T3400 2.16 ghz • ram 4 gb ddr2 trdi disk 160gb serial ATA • pekač dvd+/-RW dual layer video kartica mobile Intel graphics media accelerator 4500 M 15,4"wxga glare 1280x800 ekran • 3usb • speaker stereo vgrajen mikrofon • card reader 4 v 1 • vga out wifi 802.11 b/g •Windows vista home basic •lan 10/100 Hipermarket Emisfero monfalcone/tržk (go) Kraj San Polo, ulica Pocar - Tel. 0481/416740 ponedeljek: 14.30 - 20.30 od torka do sobote: NEPREKINJEN URNIK: 9.00 - 20.30 - nedelja: 9.30 - 20.00 ^^ EMISFERO NAJDETE TUDI V KRAJIH: BELLUNO, FIUME VENETO (PN), PERUGIA, SCORZE' (VE), SILEA (TV), VICENZA, VITTORIO VENETO (TV), ZANE (VI) 4 Četrtek, 9. aprila 2009 MNENJA, RUBRIKE GLOSA Namesto vabila v moskovska gledališča Jo2e Pirjevec_ Pravzaprav sem vas hotel povabiti v moskovska gledališča, kjer sem bil prejšnji teden. Govoriti sem nameraval o prenovljenem MHAT-u, slavnem teatru Čehova in Stanislav-skega, o kremeljskem Dvorcu s'ezdov, ki se še ves blešči v marmorjih in mozaikih iz časov Nikite S. Hruščova, o novi sceni Bolšoja, kjer so sedaj predstave, ker je stara dvestoletna zgradba v »remontu«. Operna hiša, še bolj pa njena notranjost, se mi zdita značilni za današnjo Rusijo, ker toliko kristalnih lestencev in pozlate na enem mestu še nisem videl. Mislim pa tudi, da nisem še nikoli toliko plačal za kozarec vina in obložen kruhek. Torkov Il Piccolo in včerajšnji Primorski dnevnik pa sta spremenila moje načrte. Ob bra- Kar zadeva odhod Istranov iz cone B, Spadaro tudi kroji zgodovino po svojem okusu. »Eksodus« prikazuje kot »prisilni izgon«, ki naj bi ga po vojni uprizorile jugoslovanske oblasti. To preprosto ni res. Šlo je za politiko, ki so jo določale in odobravale velike sile, naklonjene izmenjavi»tujerodnih« manjšin iz dežel, kjer so bile začrtane nove meje. nju posega, ki ga je objavil v italijanskem dnevniku Stelio Spadaro, in poročila o pogovoru Bu-din-Toth, se mi je zdelo, da imam nekaj povedati. Kaj pravi Spadaro? Polemizira z Borisom Pahorjem, ker se je ta v nedavnem članku drznil govoriti o fašizmu in njegovem preganjanju Slovencev in Hrvatov, obenem pa je na kratko opravil z »odhodom« Italijanov iz Istre. Po mnenju Spadara gre za poenostavljen mehanizem akcije (ki jo je treba ožigosati) in reakcije (ki jo je primerno opravičiti). Kaj ponuja v zameno? Še bolj enostaven mehanizem dveh tragedij, za katero so krivi fašisti in komunisti. Ker so »njihovi« in »naši« enako krivi, smo si pač bot. Moram priznati, da gre za spretno opera- cijo, ki skuša stlačiti zgodovino Severnega Jadrana v en koš, zvaliti vso odgovornost na dva nasprotna a enakovredna totalitarizma, in nam vsiliti izkrivljeno tolmačenje preteklosti. Zakaj gre? Gre preprosto za dejstvo, da se protislovenske in protihrvaške »akcije« v naših krajih ni izmislil fašizem, temveč da jo je desetletja prej udejanjal že iredentizem. Pa tudi za to, da je ta »akcija« še aktualna. Leta 1849 je občinski odbornik De Rin sklenil bojkotirati dekret dunajske vlade o odprtju slovenskih šol v Trstu, češ da mesto ne more imeti dveh maternih jezikov. Ta program je še vedno v veljavi, upoštevajoč odnos lokalnih oblasti do slovenščine v letu Gospodovem 2009. Kar zadeva odhod Istranov iz cone B, Spadaro tudi kroji zgodovino po svojem okusu. »Eksodus« prikazuje kot »prisilni izgon«, ki naj bi ga po vojni uprizorile jugoslovanske oblasti. To preprosto ni res. Šlo je za politiko, ki so jo določale in odobravale velike sile, naklonjene izmenjavi »tujerodnih« manjšin iz dežel, kjer so bile začrtane nove meje. Zaradi tega Pariška mirovna pogodba in Londonski memorandum predvidevata možnost opcije, ki so se je poslužili po letu 1947 in 1954 istrski Italijani (pa tudi številni Slovenci in Hrvati - med njimi moj oče). Delno iz ekonomskih in političnih razlogov, a še bolj iz psiholoških, upoštevajoč dejstvo, da za Italijane pač ni bilo lahko sprejeti režima, v katerem so vladali »ščavi«. Še nekaj besed o včerajšnjem srečanju Bu-din-Toth. V redu: »Zgodovina ne sme več bremeniti sedanjosti«. V redu: »Preteklost ne more biti skupna, skupna je lahko samo prihodnost«. Brez bistvene poštenosti pa ne gre. Pripravljen sem razumeti bolečino »drugega«, kakor poziva Budin. Toda pod pogojem, da je ta »drugi« iskren. Kdaj bo iskren? Ko se bo v praksi odpovedal konceptu etničnega prostora, o katerem pravi Toth, da je preživet. Ko bo priznal, da tudi Trst in Gorica spadata v prostor »sobi-vanja različnih kultur in jezikov«. VREME OB KONCU TEDNA Za veliko noč spremenljivo z občasno nestanovitnostjo Darko Bradassi_ Večjih vremenskih preobratov v krajšem roku ne pričakujemo, vremensko sliko pa bo pri nas le nekoliko razgibalo ciklonsko območje, ki nastaja nad zahodnim Sredozemljem in ki se bo ob koncu tedna pomaknilo nekoliko proti vzhodu. Vpliv ciklona bo največji nad Francijo in severozahodnimi ter osrednjimi deli Italije, obrobno pa bo segel tudi do naših krajev. Pri nas se bo predvsem nekoliko spremenila cirkulacija zraka, od sobote bodo tokovi obrnili od jugozahoda do jugovzhoda. Občasno bo zato dotekal k nam nekoliko bolj vlažen zrak, ki pa bo še vedno razmeroma topel. Večjih preobratov, kot rečeno, zato ne pričakujemo, občasno pa se bo le nekoliko povečala nestanovitnost. Najbolj spremenljivo vreme pričakujemo ravno na velikonočno nedeljo in ponedeljek. Kot kaže, bo tudi precej sonca, predvsem v popoldanskih urah pa bo nastajala tudi kopasta oblačnost, ponekod bodo zato možne kratkotrajne plohe ali kakšna posamezna nevihta. Šlo bo za spremenljivo vremensko sliko, ki je kar običajna v pomladnih mesecih, ko se mnogokrat vrstijo sonce in oblaki. Nestanovitnost se navadno povečuje predvsem v popoldanskih urah, ko so tla zaradi močnega sončnega žarčenja že občutno toplejša in se zato prizemni zrak dviguje. Če je v ozračju dovolj vlage in so glede na vlago temperature v višjih slojih zadostno nizke, se vlaga kondenzira in nastajajo oblaki. V pomladnih mesecih boste lahko v popoldanskih urah opazili predvsem kopa-sto oblačnost vrste kumulu-sov. Iz majhnih kumulusov se v ugodnih okoliščinah razvijajo vse večji oblaki, do zadnje stopnje, ko nastane kumulo-nimbus, to je temen nevihtni oblak, ki ima zgoraj še posebno obliko nakovala. Iz ku-mulonimbusov pa nastajajo plohe in nevihte, včasih lahko močne. Vse je odvisno od ne- stanovitnosti ozračja. Ker bo v tem koncu tedna nad nami razmeroma topel zrak bo nestanovitnost zmerna in v glavnem občasna, saj jo bo povzročal predvsem vlažen in razmeroma topel prizemni zrak. Zato večjih poslabšanj ne gre pričakovati, toda nekaj kapelj in posameznih ploh ne gre izključiti. Plohe bodo med drugim nekoliko bolj možne v notranjosti dežele, manj verjetne pa ob morju. Kakorkoli že, ozračje se je v zadnjem tednu občutno otoplilo, ničla se je povzpela do višine okrog 2500 metrov, na višini 1500 metrov v prostem ozračju pa je radiosonda iz Campo-formida včeraj namerila nekaj manj kot 8 stopinj Celzija. Ozračje je trenutno nekoliko toplejše od dolgoletnega povprečja. Šibko anticiklonsko območje, ki prevladuje nad večjim delom Evrope nam bo danes in jutri ter v glavnem v soboto zagotovilo povečini sončno in stanovitno vreme, le v popoldanskih urah bo lahko ponekod nastala kakšna manjša ploha. V nedeljo in ponedeljek pa bo, kot rečeno, nekaj več spremenljivosti z občasno nestanovitnostjo. Tudi, če bo jutro sončno, torej, dežnik verjetno ne bo odveč. Tudi pogled vnaprej še ne kaže na odločnejšo utrditev anticiklona, nadaljevalo se bo torej pomladno vreme z vsaj občasno spremenljivostjo. slovenija - Kulturna ponudba koroških Slovencev Prihodnji teden sedmi koroški kulturni dnevi LJUBLJANA - Društvo sloven-sko-avstrijskega prijateljstva med 14. in 24. aprilom pripravlja sedme Koroške kulturne dneve. Predsednik društva Peter Vencelj je na včerajšnji novinarski konferenci povedal, da se bo v dobrem tednu dni zvrstilo šest kulturnih prireditev, s katerimi želijo osrednji Slovenijo predstaviti kulturno življenje Slovencev v zamejstvu. Vencelj je poudaril, da si v društvu želijo drugačnega razumevanja slovenskega kulturnega prostora ter "padanja miselnih zavor pri tvorjenju enotnega kulturnega prostora". Koroški kulturni dnevi se bodo uradno pričeli v torek, 14. aprila, v Galeriji Družina z odprtjem likovne razstave Življenjske pokrajine v slikah. Kot je povedala podpredsednica društva Majda Fister, bodo na ogled dela 22 ljubiteljskih slikark, vključenih v Kmečkoizobraževalno skupnost za Južno Koroško. "Slikarke so sicer kmetice, a svoje delo združujejo z umetnostjo," je poudarila Fisterjeva. Po njenih besedah gre za izreden dogodek, saj so združili ustvarjalke s celotne Koroške. Na razstavi bo razstavljala tudi keramičarka Nežika Novak, tokrat s slikarskimi deli. V petek, 17. aprila, bo na Škofijski gimnaziji prireditev vseh treh dolin Južne Koroške pod naslovom Zvočnost koroške govorice v pesmi in besedi. Predstavili bodo koroški dialekt, ki je sestavljen iz več različic, je povedala podpredsednica društva. Dan pozneje bo v Lutkovnem gledališču Ljubljana Katoliško prosvetno društvo Šmihel izvedlo predstavo Mali princ Antoinea de Saint-Exuperyja v režiji Natalije Herlec. V dvorani Svetovnega slovenske- Peter Vencelj ga kongresa bodo nato v ponedeljek, 20. aprila, predstavili knjižne in zvočne novosti Krščanske kulturne zveze in Slovenskega narodopisnega inštituta Urban Jarnik iz Celovca, med njimi monografijo o skladatelju Pavlu Kernjaku ter zbornik simpozija o Jošku Tišlerju. V program so vključili tudi mlado gledališko skupino iz Šentjanža v Rožu, ki bo v sredo, 22. aprila, izvedla plesno-gledališko predstavo "GUERR-nica - Propad Evrope". Predstava je nastala po družbeno kritičnem besedilu Dragice Potočnjak v režiji Sebastjana Stariča. Koroške dneve bodo 24. aprila sklenili s koncertom Koroškega deželnega mladinskega zbora. Mladi pevci bodo v Slovenski filharmoniji pod vodstvom zborovodje Eduarda Oražeja izvedli ljudske pesmi z vseh celin. Tako bodo pokazali, da "njihov repertoar ne vsebuje le zamejskih pesmi, pač pa so odprti v svet", je poudaril nekdanji pedagoški vodja slovenske glasbene šole na Koroškem Lovro Sodja. (STA) PISMA UREDNIŠTVU Odprto pismo občinski upravi dolinske občine Podpisani sem lansko leto prvič slišal iz ust dolinske županje Fulvie Premolin, da imamo v občini Dolina skoraj 300 padlih. Na občinskem spomeniku, ki ga je postavila in odkrila občinska uprava župana Dušana Lovrihe leta 1975, je zapisanih 207 padlih, ki so bili v tistem času seštevek padlih iz vseh vasi občine Dolina. Na nedavnem koncertu zbora Corale Reno iz prijateljskega Marzabotta, kjer so leta 1944 nacisti pobili 1836 ljudi, od teh kakih 300 partizanov, je v svojem pozdravnem nagovoru navedla, da imamo tudi mi 300 padlih. Tako velika razlika med 207 in 300 je marsikoga presenetila, mene še posebno, ker sem ob gradnji spomenika s pomočjo živih partizanov in občinske uslužbenke, nekdanje aktivistke g. Milke Žerjal iz Boršta preverjal imena padlih za postavitev na občinski spomenik.. Za razumevanje nadaljnjega razpleta želim navesti dve informaciji: 1. Sedanja občinska uprava je uvedla postopek za pridobitev državne medalje za zasluge, ni mi jasno ali vojaške, glede na dejstvo, da imamo veliko padlih borcev, ali civilne zasluge. (Medaglia d'oro al Valor Militare, oziroma al Valor Civile) Mislim, da bo bralcu jasno, kaj bi odlikovanje za vojaške zasluge pomenilo naši skupnosti, ki je bila prebiscitarno na strani pro-tifašizma. 2. Občinska uprava bo po zbranih podatkih vseh »žrtev vojne« od leta 1919 do 1946 izdala knjigo s posebno prilogo. Podatke o vseh »žrtvah« omenjenega obdobja je zbral in skrbno preveril naš marljivi zgodovinar Boris Kuret iz Ricmanj. Na srečanju delegacije VZPI-ANPI z županjo Fulvio Premolin 18.02. t.l. smo obravnavali problem openskega strelišča, o katerem že desetletja govorimo, da bi ga morali preurediti v park miru. Izkoristili smo priložnost in spregovorili tudi o nastajajoči knjigi, s priporočilom naj bodo padli partizanski borci pravilno navedeni in ne pomešani s civilnimi in drugimi »žrtvami« tistega obdobja. Prejšnji ponedeljek je županja povabila na razgovor predstavnike dolinskih borčevskih organizacij in pokrajinsko predsednico VZPI-ANPI Stanko Hrovatin, ki je pooblastila mene, da jo na srečanju zastopam. Sestanka so se udeležili predstavniki bivših borcev, podpisani, avtor seznama umrlih Boris Kuret, njegov sodelavec Boris Pangerc, županja in dva občinska odbornika. Županja je po kratkem uvodu rekla, da je pripravljen seznam »o vseh padlih in žrtvah nacifašizma; da obstajata dve možnosti objave, in sicer kronološki pregled padlih v NOB ali po sklopih, n.pr. partizanski borci, interniranci in drugi.« Podpisani sem posredoval prisotnim stališče VZPI-ANPI, in sicer: 1. Živimo v času, ko nekateri skušajo enačiti partizanske borce, antifašiste s kolaboracionisti in fašističnimi vojaki Salojske republike. Naše Združenje se odločno zavzema, da bo pregled padlih predstavljen po sklopih ali skupinah tako, kot je že zgoraj navedeno. 2. Knjiga ali knjige naj ne bodo tiskane ločeno ena v italijanščini in druga v slovenščini, temveč skupno dvojezično, v italijanščini in slovenščini kot izraz narodnostno mešanega prostora, S tako načelno izbiro želimo uveljavljati in utrjevati enakopravnost obeh jezikov. Po daljši razpravi, po moji presoji, ni prišlo do jasne opredelitve in sem zato vprašal prisotne, kako bodo zabeležene žrtve zavezniškega bombardiranja. Prejel sem odgovor, da so vsi umrli tako ali drugače v boju proti fašizmu in nacizmu. Razumem, da se ti v prostem pogovoru jezik lahko nekoliko zaplete, vendar sogovornikom mora biti jasno, kakšni so zaključki omikanega razgovora. Mislim, da bo najbolje, če občinska uprava javno objasni svojim občanom, kakšno knjigo bo izdala, ali tako s kronološkim pregledom umrlih, ki bodo pomešani, ne glede v kakšnih okoliščinah so preminili ali po sklopih ali skupinah, se pravi partizanskih borcev in ostalih, vštevši civilne žrtve. Vnaprej se za objavo zahvaljujem Primorskemu dnevniku, predhodniku Partizanskega dnevnika kot v vsaki njegovi izdaji še vedno piše na vrhu prve strani. Prisrčen pozdrav! Edvin Švab / GOSPODARSTVO Četrtek, 9. aprila 2009 5 infrastrukture - Predsednika FJK in Veneta podpisala sporazum s predstavniki kmetov Čez slabo leto začetek gradnje tretjega pasu A4 Razlaščenih bo približno 2500 terenov, odškodnine za 160 milijonov evrov Galan in Tondo s predstavniki stanovskih organizacij kmetov bumbaca RONKE - Sedem mesecev po imenovanju Renza Tonda za izrednega komisarja za tretji pas avtoceste A4 Be-netke-Trst (bilo je 4. septembra 2008) in za preureditev cestnega odseka med Vi-lešem in Gorico v avtocesto, je bila agenda za realizacijo teh del spoštovana do potankosti, je z zadovljstvom ugotovil podkomisar in deželni odbornik za infrastrukture Riccardo Riccardi med včerajšnjim podpisom sporazuma o razlastitvah za gradnjo. V dvorani letališča v Ronkah sta dogovor o razlastitvenih postopkih s predstavniki kmetov podpisala predsednika Dežele FJK Renzo Tondo in Dežele Veneto Giancarlo Galan. Razlastitve 2500 terenov v štirih pokrajinah in 30 občinah bodo investitorja stale 160 milijonov evrov, sporazum pa so z obema predsednikoma podpisale tudi štiri stanovske organizacije kmetov, in sicer CIA, deželno združenje Coldiret-ti, Confagricoltura in ANPA. Na osnovi sporazuma bo lahko Tondo v vlogi izrednega komisarja že prihodnji teden objavil razpis za realizacijo prve tranše tretjega pasu med krajema Quarto d'Altino in San Dona. Gradbišča se bodo predvidoma odprta v prvih mesecih leta 2010, torej takoj po začetku del (konec 2009) za razširitev odseka Vileš-Gorica. Kot je poudaril Riccardi, se je tokrat prvič v Italiji zgodilo, da so pri dogovoru sodelovale vse stanovske organizacije iz dveh dežel, ta metoda pa je omogočila vnaprej preprečiti spore in posledične zamude glede na predvidene roke. »To je zelo pomemben trenutek za ves sistem severovzhodne Italije, kajti razširitev avtoceste Trst-Benetke bo dokončala razvojno pot, ki se je začela z obvoznico v Mestrah, sicer edinim velikim infrastrukturnim delom, ki je bilo izvedeno v Italiji v zadnjih dvajsetih letih,« je povedal Renzo Tondo. Opozoril je tudi na pozitivne učinke za lokalni gradbeni sektor in na ključni prispevek, ki ga s svojim delom dajeta odbornika za infrastrukture v FJK Riccardi in v Venetu Renato Chisso. Posebno zahvalo pa je predsednik Furlanije-Julijske krajine namenil stanovskim organizacijam kmetov za »prispevek, ki so ga dale sistemu«. Tako Tondo kot Galan sta se sicer strinjala z oceno, da bodo dela za izgradnjo tretjega voznega pasu na avtocesti A4 prispevala »injekcijo zaupanja za gospodarstvo severovzhodne Italije v tem težavnem trenutku krize«. Deželni odbor odobril in zamrznil milijon evrov za železniško povezavo med Opčinami in Fernetiči TRST - Deželni odbor FJK je včeraj na predlog odbornika za infrastrukture Ric-carda Riccardija odobril dotacijo v višini milijona evrov za vzpostavitev nove železniške povezave med Opčinami in tovornim terminalom na Fernetičih, ki naj bi bila nared do konca letošnjega leta. Kot je povedal Riccardi, je odbor sočasno tudi zamrznil sklep o dotaciji, in to vse dotlej, dokler ne bodo jasni scenarij in lastniške perspektive terminala. »Ne bi želel izpasti ukazovalno, vendar menim, da je skrajni čas za končanje nejasnosti okrog lastniške strukture terminala. Dežela zato poziva delničarje, naj čim prej poiščejo ravnovesja, ki so potrebna za polno delovanje in razvoj intermodalnega terminala,« je še povedal Riccardi in dodal, da bi bila lahko povezava zgrajena še letos, saj gre za samo dvesto metrov proge. S tem bi terminalu omogočili, da bi postal zaledna postaja za tržaško pristanišče. Tržaški sejem bo brezplačno gostil razstavljalce iz Abrucov na svojih sejmih v prihodnji sezoni TRST - Tržaška sejemska družba Fiera Trieste Spa bo v koledarju za prihodnjo sejemsko sezono predvidela možnost brezplačne udeležbe podjetij iz Abrucov kot razstavljalcev na tržaških sejemskih prireditvah, je povedal predsednik sejemske družbe Fulvio Bronzi. Po njegovi oceni je to konkreten način pomoči gospodarstvu s potresom prizadete dežele. Ljubljanska borza kmalu z novo platformo LJUBLJANA - Z vstopom Ljubljanske borze v skupino Dunajske borze bo poenotena tudi trgovalna platforma. Poenostavili bodo postopke poravnave in tako bodo vstopni stroški tujih vlagateljev praktično enaki ničli. Takrat ne bo več ovir za njihov vstop, je pojasnil predsednik uprave Ljubljanske borze Andrej Šketa. Vključitev v nastajajoči regionalni trg Srednje in Vzhodne Evrope v okviru skupine Dunajske borze predstavlja smiselno nadaljevanje razvoja Ljubljanske borze in slovenskega kapitalskega trga, je v predstavitvi strategije Ljubljanske borze do leta 2014 izpostavil Šketa, ki se mu bo v naslednjih mesecih v upravi pridružil še en član. trgovina - Dobre tri mesece po odprtju v Ronkah Včeraj tudi uraden krst prodajnega središča Ramonda RONKE - V bližini deželnega letališča, na meji med občinama Ronke in Redipulja, že od lanskega decembra deluje prodajno središče Ramonda, ki se razprostira na več kot 53 tisoč kvadratnih metrih in ki je uradni krst doživelo šele včeraj. Poleg družine Ramonda - brata Giuseppeja in sester Marie in Ginette - so se slovesnosti udeležili vidni predstavniki institucionalnega in podjetniškega življenja, od predsednikov Veneta in Furlanije-Julijske krajine Gian-carla Galana in Renza Tonda, županov bližnjih občin, goriške prefektke Marie Auguste Marrosu do podjetnikov, kot so Luciano Benetton, Pietro Marzotto in Eugenio Canali. Galan je družino Ramonda pohvalil za podjetniško pobudo, ki »kaže, kako iti napredku naproti«. Kdor brani preteklost in majhne trgovine ne gre le proti trgovini sami, ampak tudi proti odjemalcem, je ocenil predsednik Veneta, ki je tudi prepričan, da bi bil prehod z lire na evro brez velike distribucije za odjemalce še bolj zasoljen. Tondo pa je odločitev družine Ramonda označil za »pogumno izbiro v tem trenutku krize, ki res ni lahek, vendar je potrebno zaupanje«. Predsednik FJK je izpostavil tudi »dodano vrednost, ki je bila uvožena v našo deželo z družino Ramonda«, saj je ta sicer iz pokrajine Vicenza. Predsednik družbe Giuseppe Ra-monda se je z ganjenostjo spomnil na položitev temeljnega kamna pred dvema letoma (oktobra 2006) in na okro-nanje prizadevanj z dograditvijo 24 ■ EVRO 1,3231 $ -0,18 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 8. aprila 2009 evro (povprečni tečaj) valute 8.4. 7.4. ameriški dolar 1,3231 1,3255 japonski jen 132,37 9 0446 132,80 9 0622 kitajski juan ruski rubel mniickn niniia 44,6317 66 4060 44,4790 66,3020 II lUlJjKa 1 UUljcl danska krona rvritancKi ti int" UU/TVUU 7,4509 0 89935 7,4486 0,9050 UIILalOhJ IUI1L švedska krona nAnclx^ KrAna 10,8975 88960 10,8780 8,8085 1 1UI VCjKa M Ul IG češka krona 26,593 15170 26,569 15169 jVILoIjKI llallh. estonska krona m^HTarcki trtrint 15,6466 29688 15,6466 296,80 1 1 la .i, i- ' Po vsej deželi bo prevladovalo jasno do pretežno jasno Jutri bo še večinoma sončno in razmeroma toplo. Ponekod Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER vreme,pihali bodo lokalni vetrovi. bo pihal južni do jugozahodni veter. JUDJE - Domnevna obletnica stvarjenja Redek obred blagoslavljanja sonca JERUZALEM - Pobožni judje z vsega sveta so se včeraj zbrali ob obredu blagoslavljanja sonca, ki ga izvajajo le enkrat na 28 let. Ob zidu objokovanja v Jeruzalemu, ki velja za najsvetejši kraj za judovske molitve, se je včeraj tako zbralo več deset tisoč vernikov da bi lahko molili pod milim nebom. Tudi drugje v Izraelu so se judje zbrali na hribih, strehah in ob cestah, da bi ob molitvi ujeli prve sončne žar- ke. Z molitvijo Birkat Hakhama ob sončnem vzhodu se judje spomnijo trenutka, ko je Bog ustvaril sonce. Po judovskem verovanju se namreč sonce vsakih 28 let vrne na isti položaj, kot je bilo ob stvarjenju pred 5769 leti. Ta molitev letos še posebej pomembna, ker je sovpadala z judovskim praznikom osvoboditve izpod egiptovskega suženjstva, ki se je začel včeraj ob sončnem zahodu. (STA) KRIZA V težkih časih ženske privlačijo poraščeni moški SYDNEY - Finančna kriza in recesija bosta pozornost žensk z nadiša-vljenih metroseksualcev, kot sta Hugh Grant in Leonardo DiCaprio, preusmerila na poraščene in mišičaste moške, kakršna sta Russel Crowe in Hugh Jackman, trdi avstralski sociolog Bernard Salt. Po njegovi teoriji bodo ženske spričo gospodarske krize za partnerja raje izbrale avtomehanika kot uslužbenca banke. "Ko gredo stvari na slabše, ženske bolj skrbi varnost, zaščita in oskrba s hrano, zato namesto an-drogenih in pomehkuženih tipov raje izberejo primarne, mišičaste in poraščene moške," je pojasnil Salt. Avstralski sociolog predvideva, da bodo med pripadnicami nežnejšega spola kmalu postali najbolj zaželeni partnerji vodo-vodarji, električarji in drugi obrtniki, ki lahko veliko zaslužijo tako v dobrih kot v slabih časih. (STA) HRVAŠKA - Premier Sanader šokiran Ministra za finance in zdravje na robu pretepa Darko Milinovič Z D A - Veljale so že v treh zveznih državah Homoseksualne poroke možne tudi v Vermontu NEW YORK - Vermont je v torek postal četrta ameriška zvezna država, kjer so dovoljene poroke istospolnih parov, potem ko je državni kongres zavrnil veto republikanskega guvernerja Jima Dou-glasa na zakon, ki je tovrstne poroke legaliziral. Vermont je bil sicer prva ameriška zvezna država, ki je homoseksualnim parom omogočila civilne zveze, ki so v državi izenačene s porokami razen glede imena. Kongres je potrdil zakon, ki tem zvezam sedaj pravi poroke, guverner pa je vložil veto. Senat je veto zavrnil s 23 glasovi proti petim, predstavniški dom zvezne države pa za las z minimalno potrebno večino sto proti 49 glasovom. Guverner Douglas je izrazil razočaranje nad izidom in dejal, da ne razume, zakaj zapravljajo čas s to zadevo, ko pa vlada gospodarska kriza in ljudje izgubljajo službe. V kongresu pa so podporniki pravice do porok homoseksualcev bučno slavili zmago. Vermont je prva zvezna država v ZDA, ki je dovolila poroke med homoseksualci po zakonodajni poti. V Massachusettsu, Connecticutu in Io-wi so poroke dovoljene zaradi odločitev sodišč. V ZDA je sicer še vedno 29 zveznih držav, v katerih so volivci na referendumih izglasovali spremembe ustave, ki poroko opredeljujejo kot izključno zvezo med moškim in žensko. (STA) ZAGREB - Hrvaški finančni minister Ivan Šuker in njegov kolega, pristojen za zdravje in socialo, Darko Mi-linovic naj bi se skoraj stepla na seji predsedstva HDZ, potem ko je Šuker zavrnil enega izmed Milinovicevih predlogov, poroča hrvaški časnik Nacional. Dodaja, da so pretep ustavili ostali člani predsedstva stranke. V nekem trenutku je Milinovic toliko iztiril Šukerja, da je skoraj prišlo do fizičnega obračuna, kar pa so preprečili ostali udeleženci. Potem ko sta se oba pomirila, je predsednik HDZ zahteval od vseh navzočnih naj o incidentu molčijo, piše Nacional. Dodaja, da se je omenjeni dogodek pripetil pred dvema tednoma na eni izmed rednih tedenskih sej na sedežu vladajoče stranke v Zagrebu. Na omenjenem sestanku naj bi se pogovarjali o rebalansu državnega proračuna, Šuker pa naj bi vnovič zavrnil eno od Milinovicevih zahtev. Zdravstveni minister je na to odgovoril: "Ali te je Pašalic naučil takšnega govorjenja?" V tistem trenutku sta oba skočila s svojih sedežev in se skoraj začela pretepati. Nekdanji politik, danes pa podjetnik Ivic Pašalic je bil največji tekmec Iva Sanaderja v HDZ po smrti pokojnega predsednika Franja Tudmana. Pašalice-va frakcija je bila bolj konservativna in desno usmerjena, Šuker pa ne mara, da bi se ga spominjali kot nekdanjega Pa-šalicevega privrženca. Prav zaradi tega naj bi skočil proti Milinovicu, pojasnjuje Jutarnji list na svoji spletni strani. Dodaja, da je dogodek "šokiral premiera Sanaderja". Milinovic je sicer izjavil, da so informacije o spopadu s Šu-kerjem netočne in da se tudi zasebno pogosto družita. "Ne bi bilo korektno, da se pretepam s Šukerjem, saj sem bil leta 1982 prvak bivše države v karateju. Na drugi strani je on treniral košarko in bi me v tem športu premagal. Zato sva se po ugibanjih o najinem spopadu dogovorila, da nama preostane le boj v morju v potapljanju na dih", je še dejal Milinovic. (STA)