:r„ Ptuj, torek, jt; 17. februarja 2009
letnik LXII • št. 13 odgovorni urednik: _ Jože Šmigoc cena: 0,70 EUR
Natisnjenih: 12.000 izvodov :r- ISSN 7704-01993

I

ure nt. o vanje
14. - 24. februar www. ku rentova n j e. n et
Po Sloveniji
Ljubljana • Pahor in Sanader na različnih bregovih O Stran 2
Po mestni občini
Ptuj • Na obisku minister za zdravje
O Stran 4
Po naših občinah
Kidričevo • Zahtevajo izredni nadzor gradnje vrtca
O Stran 6
v
Štajerski
RADIOPTUJ
89,8*98,2*l04i3 www.radio-ptuj.si
Športnik leta 2008 v MO Ptuj • »Če ne
tečeš pod 2.14, se ne vračaj ...«
O Stran 11
Volitve
predsednika NZS •
Drava in MNZ Ptuj na nasprotnih bregovih
O Stran 15
Ptuj • Začetek enajstdnevnega pustovanja
Pustna prestolnica odprla vrata
Ptujsko kurentovanje, največja pustna prireditev v Sloveniji in srednji Evropi, se je v soboto tudi uradno pričelo. Uradna oblast je odšla med kurente, v Mestno hišo pa je prišel pustni princ Vegan Turniški, pl. Thurn in Valsassina, z grofico in gardo. Zapovedal je čas veselja in norčij.
Z otvoritveno povorko je 49. kurentovanje leto pred abrahamom doživelo majhen jubilej, desetletnico srečanj tradicionalnih pustnih likov in mask iz cele Slovenije, na katerem so letos pričakovali tudi laufarje, a bodo v mesto ob Dravi morda ponovno zašli ob 50-letnici ptujskega kurentovanja. Že začetek je postregel z rekordom, saj je bilo med skoraj 1400 udeleženci kar 600 kurentov iz 23 skupin. S svojim nastopom so preglasili nastop iz leta 2007, ko so se nameravali vpisati v Guinessovo knjigo rekordov.
Na Ptuju in v okolici, kjer pripravljajo tradicionalne fa-šenke, bo veselo vsak dan do 24. februarja, ko bo pustnih norčij za letos nepreklicno konec. Osrednja pustna povorka bo v nedeljo, 22. februarja, ko organizatorji pričakujejo več kot dva tisoč udeležencev in najmanj 50 tisoč obiskovalcev od blizu in daleč.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Ormož • Bo odločalo sodišče?
Delavke ogoljufane in izigrane?
Veliko smo poročali o napovedanih odpovedih delovnih razmerij v Carreri Optylu v Ormožu. Svoje so povedali delodajalci, pa tudi sindikati. Tedne so se menda pogajali, na koncu pa je videti, da svojega dela niso naredili povsem tako, kot bi bilo treba. Kajti kako naj si sicer razlagamo, da je kar tretjina odpuščenih delavcev poiskala pravno pomoč?
Pri večjih odpuščanjih je sicer običajno, da se najdejo posamezni primeri, ki iščejo in tudi najdejo svojo pravico na sodišču, je povedala Helena Polič Kosi, ki zastopa nekdanje delavce Carrere, vendar v ormoškem primeru ta številka krepko presega posamezne primere.
Pa pojdimo po vrsti. V ponedeljek, 2. 2. 2009, je 130 delavcev podjetja Cerrera Optyl iz Ormoža dobilo odpoved delovnega razmerja. Že naslednji dan so se prve delavke oglasile v odvetniški pisarni Helene Polič Kosi in izpostavile pro-
blematiko odpuščanja mater samohranilk. „Naknadno so se pri meni oglasile tudi bolnice, to so delavke, ki so dlje časa v bolniškem staležu. Oglasila se je mati, ki ima otroka s posebnimi potrebami. Ocenila sem, da so to vprašanja, ki jim je potrebno posvetiti pozornost in jih preveriti. Potem pa se je oglasilo še večje število delavce, ki niso vedeli, na kakšen način so bili ocenjeni. Vsi skupaj so mi zatrdili, da so prejeli odpovedi in da so jim šele s samo odpovedjo rekli, da si lahko svoje ocene pogledajo v kadrovski službi. Vodstvo
Carrere sem kontaktirala 5. 2. in jih zaprosila, da mi izročijo splošne akte delodajalca, ker so nujno potrebni za ugotavljanje zakonitosti odpovedi. Naslednji dan so mi rekli, da mi jih ne morejo izročiti in naj še enkrat naslovim pisno zahtevo na njih. To sem storila. V ponedeljek, 9. 2., so mi sporočili, da mi aktov ne bodo izročili, dokler si ne bodo najeli odvetnika, ki bo ocenil, ali mi jih lahko. 12. 2. sem prejela informacijo, da so si najeli odvetnika," je kronologijo dogodkov strnila Helena Polič Kosi.
O Stran 5
Ptuj • Zobozdravstvo
V	zobnem zdravju še več lukenj?
V	Park hotelu na Ptuju je 9. februarja potekala okrogla miza o spremembah v zobozdravstvu, ki jo je pripravilo Združenje zasebnih zobozdravnikov Sp. Podravja. Prepričani so, da glavarina ne prinaša nič dobrega in da bi moral denar slediti zavarovancu, torej da bi zobozdravnik, ki skrbi za več ljudi, smel porabiti več denarja za paciente iz blagajne Zavoda za zdravstveno zavarovanje.
S 45 evri na leto se posameznemu zavarovancu obetata letno le dve zalivki in en pregled, če bo dobil prevleko, pa bo naslednji dve leti solidaren in ne bo šel k zobozdravniku, ker je dvema državljanoma že porabil sredstva. Pri totalni protezi pa bo porabil za 14 let pripadajočega denarja, čeprav je upravičen do totalne proteze na pet let, so pripravljavci okrogle mize zapisali na vabilu.
Glavarinski model financiranja zobozdravstvene dejavnosti, plačilo zobozdravstvenih storitev po številu bolnikov, kot ga želita uveljaviti ZZZS
in Ministrstvo za zdravje, bo izjemno poslabšal dostopnost ter znižal kakovost in varnost zobozdravstvenih storitev, so v javno opozorilo in protest pred slabšanjem zdravstvenega varstva v Sloveniji, ki vodijo v sistematično slabitev zobozdravstvenega varstva državljanov, med drugim zapisali Zdravniška zbornica Slovenije, Slovensko zdravniško društvo, zobozdravniki in ostali, ki jim ni vseeno, kakšna bo prihodnost zobozdravstvenega varstva državljanov.
O Stran 7
Slovenija • Pahor in Sanader trdno na različnih bregovih
„Celo Nobelov nagrajenec ne more najti čarobne rešitve!"
Če se okoliščine, ki so Sloveniji decembra narekovale, da ne da soglasja za nadaljevanje pristopnih pogajanj Hrvaške z EU, ne bodo spremenile, Slovenija svoje odločitve na prihodnji pristopni konferenci s Hrvaško konec marca ne bo spremenila, je v pogovoru s tujimi novinarji v Ljubljani dejal premier Borut Pahor.
sne rešitve to, da rešitev državi omogoča prost dostop na odprto morje.
Pahor je dejal, da Ljubljana v EU ne želi povzročati težav, vendar pa je pripravljen sprejeti tudi to tveganje, če gre za zaščito nacionalnih interesov. Ne bi imelo smisla, če bi zdaj skušali probleme pomesti pod preprogo, saj bo na koncu vstop Hrvaške v unijo moral potrditi državni zbor z dvetretjinsko večino, je opozoril. Sicer pa Slovenija v okviru EU glede reševanja spora s Hrvaško ne potrebuje podpore drugih članic, temveč njihovo razumevanje. Kot je dejal Pahor, se je stopnja razumevanja problema oziroma vedenje, zakaj je to vprašanje za Slovenijo tako pomembno, v članicah po decembru lani zelo povečala.
Glede srečanja s hrvaškim kolegom Ivom Sanaderjem, do katerega naj bi prišlo čez nekaj tednov, je premier Pa-
Slovenija pozdravlja pobudo Evropske komisije o mediaciji za rešitev spora med Slovenijo in Hrvaško, je dejal premier, ki sicer o vsebini pobude ni želel govoriti. »To je v tem trenutku najboljša in verjetno tudi edina rešitev,« je poudaril. Obstaja sicer še druga možnost za rešitev, ki se ji Slovenija, kot je spomnil premier, ni nikoli odrekla. To je bilateralno reševanje spora, če bi se s tem strinjali v Zagrebu.
Rad bi, da bi bila vsebina evropske pobude sprejemljiva za obe strani, o njenih rezultatih pa v tem trenutku ne morem govoriti, je dejal Pahor. Je pa poudaril, da bo rešitev vsekakor kompromis. »Celo Nobelov nagrajenec ne more najti čarobne rešitve,« je dodal. Za Slovenijo je, kot je poudaril premier, ključen pogoj za sprejem kompromi-
Uvodnik
Ne razumem dobro
Pred meseci, ko se je začelo govoriti, da bodo v Carreri Optylu odpuščali, se je v Ormož naselil strah. Vsi smo vedeli, da se bo to prej ali slej zgodilo, a smo upali, da bo to slej. Čakali smo, kaj se bo zgodilo. Vsi, ne le tisti, ki so tam zaposleni, kajti v takšnem malem okolju smo vsi povezani. Od tega, ali bodo ljudje imeli delo, denar in eksistenco, je odvisno, ali bodo ostali tukaj. Od njih pa so odvisni trgovci, obrtniki, šole, od ljudi je odvisno, ali se bo kraj razvijal ali bo propadal.
Pred tedni je vesoljna Slovenija spremljala Ormož kot primer ene prvih žrtev recesije. V podjetju so se vrstili novinarji televizije, velikih časopisov, radijskih hiš. Vodstvo podjetja se je s sindikati pogajalo o kriterijih za odpustitev presežnih delavcev. Njihovi pogovori so se vlekli tedne, zdeli so se sila pomembni in so v javnosti dajali vtis, da se bodo pošteno in dobro dogovorili. Predstavniki sindikatov so ves čas poudarjali korektno sodelovanje vodstva podjetja in prepričanje, da je vse po regelcih.
In sedaj? Štirinajst dni po prejemu odpovedi je 43 od skupno 130 odpuščenih delavk poiskalo pravno pomoč. Celo sindikat je začel pozivati delavce, da naj seposlužijo njihovega odvetnika. Za celo zgodbo je značilen tudi strog nadzor informacij in želja vpliva na novinarje, naj ne delamo slabe klime. Zato na neugodna vprašanja pravih odgovorov ni mogoče dobiti in napišem lahko le to, kar povedo delavke, te pa želijo ostati anonimne, ker so razočarane nad vsem. Odpuščeni delavci niso dobili nobenega dokumenta, v katerem bi pisalo, kako so bili posamezni kriteriji ovrednoteni, kolikšno število točk so zbrali in koliko točk je bilo treba zbrati, da bi lahko delo obdržali. V javnosti so delodajalci in sindikati poudarjali, da bodo upoštevali socialni status zaposlenih, zato so bile zaposlene prepričane, da mater samohranilk sploh ne bodo ocenjevali. Sedaj pa se je menda zgodilo prav to. Saj logika delodajalca res nastavi takšne kriterije, da se znebi tistih, ki so preveč na bolniških zaradi otrok ali lastne bolezni. Ampak ne vem, zakaj so bili potem s kriteriji in izpogajanim tako zelo za-
dovoljni sindikati!
Viki Klemenčič Ivanuša
Ivo Sanader
Borut Pahor
hor dejal, da rešitve na njem ne gre pričakovati. Lahko pa srečanje pomaga ustvariti ozračje za to, da se rešitev doseže, je dodal. Povedal je še, da v zvezi s pobudo, ki jo je za rešitev spora dala Evropska komisija, trenutno potekajo diplomatski pogovori. »So trenutki, ko mora biti politika tiho in pustiti diplomaciji, da dela,« je dejal.
Glede hrvaškega vztrajanja pri reševanju spora na Meddržavnem sodišču v Haagu pa je Pahor poudaril, da se Slovenija k temu ni nikoli formalno zavezala, temveč sta tedanja premiera Janez Janša in Ivo Sanader na Bledu sklenila le neformalni dogovor o tej možnosti, če bi se mešana ko-
misija dogovorila o podrobnostih. A komisiji dogovora ni uspelo doseči, je dodal. Premier je posebej poudaril, da bi bila rešitev mejnega spora med Slovenijo in Hrvaško, preden slednja postane članica unije, pomembno sporočilo za ostale države Zahodnega Balkana, da morajo medsebojne probleme rešiti pred vstopom v EU.
Kot je opozoril, ima Hrvaška mejne spore tudi s Črno goro, Srbijo ter BiH, zato bi bil dogovor s Slovenijo »dobro sporočilo«. Poudaril je še, da Slovenija odločno podpira najprej vstop Hrvaške, nato pa še ostalih držav v regiji v unijo. Spomnil je tudi, da je bila tudi Slovenija pred
vstopom v povezavo deležna opozoril, naj reši mejni spor s Hrvaško. Rezultat teh opozoril je bil sporazum Drnov-šek-Račan, ki sta ga potrdila slovenska vlada in tudi parlamentarni odbor za zunanjo politiko, medtem ko na Hrvaškem ni bilo zanj soglasja niti v okviru vlade, je tujim novinarjem na obisku v Ljubljani še povedal Pahor.
Sanader na Dunaju znova za reševanje spora s Slovenijo pred sodiščem v Haagu
Hrvaški premier Ivo Sana-der pa je na srečanju z avstrijskim kanclerjem Wernerjem Faymannom ponovil stališče Hrvaške, da bi bilo spor glede meje med Slovenijo in Hrvaško najbolje rešiti pred Meddržavnim sodiščem v Haagu. Predsednik avstrijske in hrvaške vlade sta sicer največ pozornosti namenila soočanju z gospodarsko in finančno krizo.
»Hrvaška vztraja na načelu, da se dvostranska vprašanja ne morejo in ne smejo vna-
šati v evropska pogajanja,« je po poročanju hrvaške tiskovne agencije Hina po pogovorih s Faymannom poudaril Sanader in spomnil, da je to veljalo tako pri vstopanju Slovenije kot tudi drugih držav s podobnimi odprtimi vprašanji v Evropsko unijo. Glede trenutnega stanja v hrvaško-slovenskem sporu je Sanader pojasnil, da potekajo posvetovanja na relaciji Bruselj-Ljubljana-Zagreb, ter ponovil stališče, da je mednarodno pravo dober temelj za reševanje vprašanj glede meje, medtem ko politični pogovori niso dober način. Spomnil je še, da se je pripravljena Hrvaška v saboru vnaprej zavezati, da bo spoštovala kakršnokoli odločitev Meddržavnega sodišča, ter ocenil, da bi morala enako v državnem zboru storiti tudi Slovenija.
Faymann je zatrdil, da se Avstrija po svojih najboljših močeh in »ob vsaki priložnosti« zavzema za vstop Hrvaške v EU, hkrati pa opozoril, da gre pri sporu med Slovenijo in Hrvaško za vprašanje, ki ga je bolje reševati daleč od oči javnosti.
STA (pripravlja: SM)
Slovenski (ne)politični zemljevid • Tarče in tarčice
Dvojna grožnja referenduma o vstopu Hrvaške v Nato
Poslanska skupina SNS je v petek v DZ vložila pobudo za razpis referenduma o ratifikaciji vstopa Hrvaške v Nato, iz Zavoda 25. junij pa so sporočili, da že imajo zbranih 2500 podpisov, ki so pogoj za začetek zbiranja podpisov za razpis referenduma.
Poslanska skupina SNS s predsednikom stranke Zmagom Jelinčičem na čelu je predlagala referendumsko vprašanje: »Ali ste za to, da se uveljavi Zakon o ratifikaciji Protokola o pristopu Republike Hrvaške k Sever-noatlantski pogodbi, ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na 2. redni seji, dne 9. 2. 2009?« O tej pobudi bo moral DZ odločati v osmih dneh. Kot je povedal predsednik DZ Pavel Gantar, je pobudo že predal pristojnim strokovnim službam, ki bodo presodile, ali vsebuje vse potrebne zahteve, predvidoma v ponedeljek ali torek pa bo o tem razpravljal kolegij predsednika DZ. Kot je na novinarski konferenci v DZ pojasnil Jelinčič, so v stranki načrtovali tudi zbiranje 2500 podpisov, ki so predpogoj za zbiranje 40.000 podpisov za razpis referenduma, vendar
pa jih je Marjan Podobnik obvestil, da namerava to izvesti njegov Zavod 25. junij, zaradi česar so ta proces prepustili njemu.
Podobnik je zatem na petkovi popoldanski novinarski konferenci Zavoda 25. junij zatrdil, da potrebnih 2500 podpisov že imajo in da jih bodo v DZ vložili, če odbor za zunanjo politiko ne bo sprejel sklepa, da Slovenija ne bo priznala nobenih hrvaških dokumentov po 25.6.1991, ki bi prejudicirali mejo. Podobnik je dopustil možnost, da pobude za začetek zbiranja podpisov za razpis referenduma ne bodo vložili, če bo OZP ali DZ sprejel predlog SLS, ki je predlagala sprejem posebne izjave DZ. Na podlagi izjave bi Slovenija poleg nepriznavanja hrvaških dokumentov, ki bi prejudicirali mejo, vsako delovanje hrvaške vojske na spornih območjih vzela za sovražno dejanje.
V združenju občin presenečeni nad predlaganim znižanjem plač županov
V Združenju občin Slovenije (ZOS) so bili presenečeni, da je vlada v četrtek sprejela predlog zakona o začasnem znižanju plač funkcionarjev,
po katerem se znižujejo tudi plače županov in podžupanov. Menijo, da vlada deluje na »izjemno nenavaden način«, saj o predlogu ni predhodno obvestila reprezentativnih združenj občin. Ob tem opozarjajo, da je k temu zavezana na podlagi zakona o lokalni samoupravi. Kot navajajo, so bile županske plače pred uveljavitvijo novega plačnega sistema zelo »podhranjene« in posledično še danes niso odpravljena plačna nesorazmerja na tem področju. Medtem pa imajo direktorji javnih zavodov in podjetij v lasti občin v večini višje plače od županov.
O načinu sprejemanja varčevalnih ukrepov vlade menijo, da je neprimeren in gre za zgolj »populistične« ukrepe, ki ne bodo prinesli učinka. Po njihovem bi se morala vlada »zgledovati in sprejemati ukrepe, primerljive z ostalimi evropskimi državami«. To pa, dodajajo, zniževanje plač v javnem sektorju zagotovo ni, takšni ukrepi bodo še dodatno zmanjšali porabo in izzvali nasprotne učinke od želenih. V združenju so že večkrat predlagali, naj se prioritetni ukrepi države usmerijo v podporo manjših in srednjih projektov, ki se izvajajo na lokalni ravni in ki lahko prinesejo hitre učinke, razporejene po celotnem teritoriju države, so še zapisali v ZOS.
V sindikatih javnega sektorja vladno stran vabijo na pogajanja
V sindikatih javnega sektorja vladno stran za torek ob 13. uri vabijo na pogajanja. Kot je po današnjem sestanku sindikalne pogajalske skupine pojasnil njen vodja Janez Posedi, so ponovno dobili poziv na »seznanitvene pogovore«, zato so se odločili, da bodo zadevo zastavili nekoliko drugače in učinkoviteje.
Pojasnil je, da so od vlade oz. ministrice za javno upravo in ministra za finance znova dobili povabilo na »seznanitveni pogovor«, in sicer za danes (torek) popoldne. Pred tem je bila sklicana prva pogajalska seja komisije za sklenitev dogovora o spremembah in dopolnitvah kolektivne pogodbe za javni sektor. »To pomeni, da se želimo pogajati, ne več seznanjati,« je dejal Posedi. Posedi je predstavil tudi stališča do zadnjega vladnega predloga. Pojasnil je, da so se pripravljeni pogovarjati o določenem delu sredstev za redno delovno uspešnost. Pri regresu za letni dopust vztrajajo, da člani sindikatov dobijo regres v ustrezni višini, za ostale pa lahko vlada predlaga rešitve, kot se ji zdijo ustrezne. (sta)
Foto: arhiv
Foto: arhiv
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,70 EUR , v petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 96,70 EUR, za tujino (samo v petek) 114,40 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne hono-riramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Ptuj • Slovenska pustna prestolnica odprla vrata
Začetek z rekordom
Deseto jubilejno srečanje tradicionalnih pustnih likov in mask Slovenije, ki je na ptujskih ulicah in trgih potekalo 14. februarja, je privabilo v slovensko pustno prestolnico veliko število ljudi.
V	otvoritveni povorki je plesalo 600 kurentov iz 23 skupin, njihov nastop je bil neponovljiv. S svojim zvonjenjem so preplavili mesto, v deželo povabili pomlad in vse, kar je dobro. S svojim demonskim plesom so prekosili tistega iz leta 2007, ko naj bi si priplesali Guinessov rekord - takrat jih je bilo 495. Pridružili so sem jim tudi drugi avtohtoni pustni liki in druge pustne skupine s Ptujskega in cele Slovenije, skupaj 26 z blizu 800 nastopajočimi.
V	mestu se je na prvi pustni dan zgodila predaja obla-
Foto: Črtomir Goznik
Ptujski župan je mestno oblast za enajst dni predal 10. princu karnevala Veganu Turniškemu, pl. Thurnu in Valsassini, sam pa je oblekel kurentovo opremo.
Foto:Crtomir Goznik
Zle duhove so ob kurentih in drugih pustnih likih v soboto pomagali odganjati tudi številni pokači.
sti s simbolično predajo mestnih ključev; za enajst dni jo je prevzel 10. princ karnevala
Vegan Turniški, pl. Thurn in Valsassina, župan dr. Štefan Čelan pa je odšel med kuren-
te. Za vsak primer je princu pustil prazno blagajno, da ne bi dobil skomin, sicer pa se je novega princa malo bati, ker prihaja iz okolja, kjer si želijo novo občino. Lahko bi si mandat podaljšal, da bi se še bolje spoznal z županova-njem. Bog vedi, ali letošnje enajstnevno vodenje mestne oblasti že nima globljega pomena. Po prevzemu oblasti je
princ karnevala zaukazal veselje naslednjih enajstih dni, ki ga ne sme nič zmotiti. Na Mestni hiši pa sta zaplopali še zastavi Združenja evropskih karnevalskih mest FECC in letošnjega princa karnevala.
Otvoritveno povorko je vodil princ karnevala z gardo, sledili pa so mu Pihalni orkester Ptuj, KTD Klopo-tec Soviče-Dravci, kopjaši iz
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznik
Liški pustje iz Kanala ob Soči
Cerkniško pustno skupino sestavljajo Butalci, župan, mati županja, coprnice in hudič.
Markovcev, orači iz Lancove vasi, podlehniški orači, po-karji, rusa in koranti, kurike in piceki iz Bukovcev, orači iz Leskovca, kurenti iz 23 skupin, ploharji iz Cirkovc, jurek, rabolj, ded in baba iz Dolene, orači iz Okiča z ruso, orači iz Dornave, pokači iz Župečje vasi, orači iz Kicar-ja, pokači iz Tržca, cigani iz Dornave, Pustno društvo Cerknica, Etnološko društvo Liški pustje iz Kanala ob Soči, dobovski kosci in orači, šjme Vrbovo, KTD Vrbiščje šjme, pust mozirski, pregarske šje-me, škoromati Podgrad, pust Ribnica in koši šoštanjski.
Na pustno rajanje so se dobro pripravili tudi v karnevalski dvorani, kjer so že v petek dobro začeli s house glasbo. Še več obiskovalcev je privabil sobotni nastop hrvaške pevke Severine. Zanimive glasbene goste bodo gostili tudi ostale pustne dni. Pustne zabave pa pripravljajo še na drugih lokacijah v mestu.
MG
Turnišče • Začetek nove tradicije?
Prvi prinčevski pohod z baklami
Turniški grad je v nedeljo zvečer oživel kot že dolgo ne. Za to je zaslužen 10. princ ptujskega karnevala Vegan Turniški, pl. Thurn in Valsassina, ki je dal idejo za pohod z baklami od turniškega gradu do Term Ptuj, kjer so bili prav tako navdušeni nad idejo. Pri realizaciji mu je veliko pomagal Matija Brodnjak iz marketinga Term Ptuj.
Za svojo so novo dogajanje vzeli tudi v četrtni skupnosti Breg-Turnišče, prijatelji novega princa iz več društev, katerih član je in kjer skrbijo za oživljanje pustne in druge tradicije in
živahno dogajanje občin (KTD Klopotec Soviče Dravci in Te De Korant klub Draženci). Deseti princ karnevala je doslej edini, katerega delovanje poznajo v štirih občinah: cir-
Foto: Črtomir Goznik
10. princ karnevala Vegan Turniški z grofico in spremstvom je pred turniškim gradom v nedeljo zvečer nagovoril udeležence prvega pohoda z baklami od Turnišč do Term.
Foto: Črtomir Goznik
Pohod z baklami je pritegnil številne.
kulanski, videmski, hajdinski in ptujski, to pa je območje, na katerem je imel nekdanji turni-ški princ svojega posestva.
Turniške pohodnike je pozdravil tudi poslanec državnega zbora Branko Marinič, prinčev prijatelj iz otroških let. Oba sta veliko dosegla, le da bo prin-čev mandat kratek, poslanski pa traja, dokler te imajo ljudje radi. Vodenje MO Ptuj je princ prevzel le za enajst dni, občinska blagajna je prazna, to pa ne bo zmotilo pustnega veselja, je prepričan princ. Boljše je, da si ljudje zapomnijo teh enajst veselih pustnih dni v letu 2009 kot pa drugih nekaj več kot 350, za katere napovedujejo, da ne bodo nič kaj prijetni.
Pohod z baklami bo postal tradicionalen, princ bo vztrajal pri njem, skupaj z njim pa tudi občani tega dela Ptuja, ki se že vidijo v novi občini. Prepričani pa so tudi, da bodo zagotovo imeli najlepši sedež nove občine, v turniškem gradu. Ker v kratkem pride na Ptuj ponovno šejk, ga bodo skušali pripeljati tudi na turniško posestvo. Grad že preveč dolgo čaka na vlagatelja in novo življenje.
MG
Ptuj • Minister za zdravje o novi zdravstveni zakonodaji
Koncesije po novem na osnovi potreb
Minister za zdravje Borut Miklavčič je petkov celodnevni obisk na Ptuju pričel v Mestni hiši, kjer se je z direktorji zdravstvenih zavodov s širšega območja severovzhodne Slovenije, nekaterimi poslanci in župani pogovarjal o novi zdravstveni zakonodaji.
f
Foto: Črtomir Goznik
Minister za zdravje Borut Miklavčič je 13. februarja v Mestni hiši na Ptuju govoril o novi zdravstveni zakonodaji; na fotografiji z direktorico JZ ZD Ptuj Metko Petek Uhan.
Tako kot so v času recesije nujni ukrepi na gospodarskem področju, so nujni tudi na področju zdravstva, če želimo obdržati sedanjo raven zdravstvenega varstva, ki je na zelo visoki ravni tudi v primerjavi z drugimi državami EU, čeprav po prebivalcu na leto za zdravstvo prispevamo le 1600 evrov.
Izvajalci v slovenskem zdravstvu opravijo veliko dela. Letno beleži Slovenija skoraj enajst milijonov obiskov ljudi pri zdravniku, 320 tisoč hospitalizacij in skoraj 15 milijonov izdanih receptov, kar je veliko preveč. Najprej se bodo lotili učinkovitega nadzora in upravljanja. Splošni dogovor za leto 2009 naj bi bil v četrtek sprejet na vladi, skoraj 1900 pogodb z izvajalci pa naj bi bilo pri izvajalcih že do konca aprila, da bodo vedeli, s čim razpolagajo, morebitni popravki pa bodo možni v okviru dopolnil k osnovnim pogodbam. Čimprej moramo zaključiti projekt skupine primerljivih primerov in kliničnih poti, poudarja minister.
V pripravi sta nova zakona o zdravstvenem varstvu in zavarovanju ter o zdravstveni dejavnosti. Novo zdravstveno zakonodajo bodo najprej premleli v ministrstvu z nekaterimi sodelavci, sledili ji bosta strokovna in koalicijska obravnava ter nato še javna razprava. V zakonu o zdravstveni dejavnosti bo potrebno podrobneje opredeliti podeljevanje koncesij in zdravstveno mrežo. Koncesije se bodo podeljevale na osnovi
potreb, koncesionarji pa se bodo morali vključiti v javno zdravstveno mrežo.
Na novo se bo postavila tudi bolnišnična mreža, saj vse bolnišnice preprosto ne morejo delati vsega. Bolnišnice bodo po novem lokalne, regionalne in terciarne. Tudi na tem področju naj bi se zgledovali po Evropi, kjer poznajo tako imenovane referenčne centre, to je posebej specializirane bolnišnice za zdravljenje najzahtevnejših bolezni.
Od leta 1992, ko je bila sprejeta večina slovenske zdravstvene zakonodaje, se na področju zdravstva ni veliko spremenilo, nekaj le pri virih, pri izvajalcih pa je tako, kot je bilo že leta 1990. Z zakonom o zdravstveni dejavnosti bomo ločili zasebno od javnega, poudarja Miklav-čič. V slovenskem zdravstvu imamo 600 samostojnih pod-
jetnikov, tega ne pozna nobena država; naredil bo vse, da tega več ne bo.
Zdravstvena mreža mora upoštevati demografske in socialne razmere
Prihodke za zdravstvo naj bi novem pridobili tudi od sejnin, nagrad, podjemnih pogodb in podobno. Razlike med prispevki za zdravstvo so velike, velike so tudi zlorabe.
Za nekatere projekte v zdravstvu bi lahko pridobili tudi evropska sredstva, če bi se zdravstveni zavodi medsebojno povezovali, a to doslej ni bila praksa. Ena od teh možnosti je v energetiki, je menil direktor ptujske bolnišnice Robert Čeh.
Na Ptuj je minister Borut Miklavčič prišel tudi, da bi pridobil čimveč predlogov
za novo zdravstveno zakonodajo, da bi bili že na začetku razprave čimbolj usklajeni.
Župana občine Hajdina Radoslava Simoniča je zanimalo, kako naj občine ravnajo v primeru cepljenja deklic proti okužbam HPV; nekatere občine so se že odločile, da bodo izvedle to cepljenje, kako pa o tem razmišlja država. V roku enega meseca, je dejal Miklavčič, se bo več vedelo tudi o tem. Gre za 1,7 milijona evrov, če bi cepljenje želeli izvesti pri vseh deklicah v 7. razredu.
Franc Pukšič, poslanec državnega zbora, je prepričan, da je potrebno novo zdravstveno zakonodajo pripraviti zelo tenkočutno, v podzakonskih aktih so lahko določbe malo drugače zapisane, upoštevati je potrebno socialno stanje in patologijo, ki je na Ptujskem drugačna kot v Ljubljani. Pri postavljanju mreže osnovnega zdravstvenega varstva in zobozdravstva bi morali upoštevati socialne in demografske razmere. Tudi predvidena glava-rina pri zobozdravstvu lahko ljudem na demografsko ogroženih območjih in na obmejnih območjih dodatno ogrozi dostopnost do nekaterih zdravstvenih storitev. Zdravstvena mreža bo tista, ki bo prioritetno omogočila razpise koncesij na deficitarnih področjih, kjer sedaj nočejo delati tudi ne koncesionarji, s tem se srečujejo v marsikaterem okolju, tudi ormoškem.
Minister Miklavčič na te probleme odgovarja, da mora biti koncesija narejena tako, da se splača. Na deficitarnem območju naj bi bila bolje ovrednotena.
Župan občine Žetale Anton Butolen je povedal, da podpira varčevalne ukrepe na področju zdravstva, vendar ne na njegovem dvorišču. Eno je ekonomika, eno pa pravica državljana, saj vsega ni mogoče gledati skozi ekonomijo, država si ne more privoščiti, da bo območje ob južni šengenski meji prazno, ker ne bo ljudi.
V bodoče bo dana prednost preventivi in osnovnemu zdravstvu, kjer naj bi bolnike obdelali v 80 odstotkih, ker je vse drugo dražje, še pravi minister Miklavčič. V tem trenutku je za osnovno zdravstvo iz zdravstvene vreče, ki obsega skoraj tri milijarde evrov, na voljo 16,6 odstotka zbranega denarja.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Predstavitve nove zdravstvene zakonodaje so se udeležili direktorji zdravstvenih zavodov s širšega območja severovzhodne Slovenije, nekateri poslanci in župani.
Od tod in tam
Ptuj • Razstava pustnih šem
«a rjfi f
1 9 t
-'A
3
t v
13
Foto: Črtomir Goznik
Mesec dni bo Mestna hiša v znamenju likovne razstave pod naslovom Tralala hopsasa pustne smo šeme, ki so jo v galeriji Magistrat odprli 12. februarja. Na temo pusta so ustvarjali otroci enot Vrtca Ptuj in ptujskih osnovnih šol, uporabniki VDC Sonček in Sožitje ter dnevnega centra Ozara Ptuj. Gre za projekt, s katerim Ptuj dokazuje, da v projektu ptujskega kurentovanja diha kot eden. V imenu MO Ptuj se je temu ustvarjanju mladih, ki poteka pod vodstvom številnih mentoric, poklonil ptujski župan dr. Štefan Čelan, ki je razstavo odprl. Odprtje je pospremilprilo-žnostni kulturni program otrok iz Vrtca Ptuj in Glasbene šole Karola Pahorja Ptuj. S pustnimi izdelki vrtca, osnovnih šol in VDC Sonček in Sožitje ter Ozara so okrašeni tudi drugi prostori oziroma objekti MO Ptuj.
MG
Ptuj • Prenovljen zobotehnični laboratorij
Foto: Črtomir Goznik
V Zdravstvenem domu Ptuj so v petek, 13. februarja, ob prisotnosti ministra za zdravje Boruta Miklavčiča odprli prenovljen in posodobljen zobotehnični laboratorij ter v uporabo predali dve novi vozili: za nujne reševalne prevoze in tehnično službo. Naložba jih je v celoti stala 230 tisoč evrov, od tega so 43 tisoč evrov pridobili na razpisu Ministrstva za zdravje. Posodobitev laboratorija je bila nujna, s tem bodo še izboljšali kakovost storitev, ki jih uporabljajo tudi zobozdravniki koncesionarji. Minister Borut Miklavčič je vesel napredka, ki ga doživlja Ptuj, zdravstvenim delavcem seje zahvalil za opravljeno delo.
MG
Ptuj • Odprtje negovalnega oddelka
Foto: Črtomir Goznik
Minister za zdravje Borut Miklavčič je v petek, 13. februarja, skupaj z direktorjem ptujske bolnišnice Robertom Čehom odprl negovalni oddelek v bolnišnici. To je poleg ortopedije v bolnišnici nova dejavnost, obema pa zaradi staranja slovenskega prebivalstva vse večjo pozornost posveča tudi slovenska zdravstvena politika. Čeprav bodo v slovenskih bolnišnicah prav tako morali slediti racionalizaciji, se za obstoj ptujske bolnišnice ni bati, prav pa tudi ne za obstoj obeh novih dejavnosti. Naložba je veljala 230 tisoč evrov, v ptujski bolnišnici so jo izvedli sami, tudi infrastrukturne posege so opravili sami. Oddelek ima 35 postelj. Koristili jih bodo bolniki, ki po zaključeni diagnostični obravnavi in zastavljenem zdravljenju tega še ne morejo nadaljevati zunaj bolnišnice. Negovalni oddelek v ptujski bolnišnici je tretji tovrstni v Sloveniji.
MG
Ormož • Bo odločalo sodišče?
Zakaj se delavke počutijo ogoljufane in izigrane
Veliko smo poročali o napovedanih odpovedih delovnih razmerij v Carreri Optylu v Ormožu. Svoje so povedali delodajalci, pa tudi sindikati. Tedne so se menda pogajali, na koncu pa je videti, da svojega dela niso naredili povsem tako, kot bi bilo treba. Kajti kako naj si sicer razlagamo, da je kar tretjina odpuščenih delavcev poiskala pravno pomoč? Pri večjih odpuščanjih je sicer običajno, da se najdejo posamezni primeri, ki iščejo in tudi najdejo svojo pravico na sodišču, je povedala Helena Polič Kosi, ki zastopa nekdanje delavce Carrere, vendar v ormoškem primeru ta številka krepko presega posamezne primere.
Pa pojdimo po vrsti. V ponedeljek, 2. 2. 2009, je 130 delavcev podjetja Cerrera Optyl iz Ormoža dobilo odpoved delovnega razmerja. Že naslednji dan so se prve delavke oglasile v odvetniški pisarni Helene Polič Kosi in izpostavile problematiko odpuščanja mater samohranilk. „Naknadno so se pri meni oglasile tudi bolnice, to so delavke, ki so dlje časa v bolniškem staležu. Oglasila se je mati, ki ima otroka s posebnimi potrebami. Ocenila sem, da so to vprašanja, ki jim je potrebno posvetiti pozornost in jih preveriti. Potem pa se je oglasilo še večje število delavce, ki niso vedeli, na kakšen način so bili ocenjeni. Vsi skupaj so mi zatrdili, da so prejeli odpovedi in da so jim šele s samo odpovedjo rekli, da si lahko svoje ocene pogledajo v kadrovski službi.
Vodstvo Carrere sem kon-taktirala 5. 2. in jih zaprosila, da mi izročijo splošne akte delodajalca, ker so nujno potrebni za ugotavljanje zakonitosti odpovedi. Naslednji dan
so mi rekli, da mi jih ne morejo izročiti in naj še enkrat naslovim pisno zahtevo na njih. To sem storila. V ponedeljek, 9. 2., so mi sporočili, da mi aktov ne bodo izročili, dokler si ne bodo najeli odvetnika, ki bo ocenil, ali mi jih lahko. 12. 2. sem prejela informacijo, da so si najeli odvetnika," je kronologijo dogodkov strnila Helena Polič Kosi.
Zakaj odvetnici ne dajo splošnih aktov
Odvetnik podjetja jo je poklical v petek popoldne, kaj konkretnega pa se še ni zgodilo. Polič Kosijeva je vodstvo Carrere opozorila, da je vezana na rok in da se ji zdi smiselno, da ji izročijo splošne akte delodajalca, ker so to akti, v katere imajo vpogled vsi zaposleni. Tudi s pomočjo teh aktov bi lahko preverila, ali je bil postopek zakonit ali ne. Opozorila jih je tudi, da če ji aktov ne izročijo, ima pooblastila 43 delavcev, da ugotovi nezakonitost.
In zakaj ji ne omogočijo
vpogleda? Vodstvo podjetja menda poudarja, da so del koncema Safilo in v teh zadevah ne morejo samostojno odločati, za samo izročitev dokumentov pa naj bi obstajali posebni postopki.
„Če ne bom mogla priti do aktov, se lahko zgodi, da bom primorana vložiti tožbo, ker sem kot pooblaščenka delavcev zavezana, da ugotavljam zakonitost. To pa pomeni, da bomo šele na sodišču ugotavljali, ali je bil postopek odpuščanja zakonit ali ne. Sama tega namreč ne morem ugotoviti, ker mi ne izročijo dokumentov, za katere sem zaprosila. Vpogled v ocene posameznih delavcev pa bi bil sedaj nesmiseln, ker ne poznam osnovnih aktov. Ne poznam pravilnika o sugestijah, na katerega se sklicujejo, ne pravilnika o plačah, ne podjetniške kolektivne pogodbe," pravi Helena Polič Kosi.
Odvetnica se je pogovarjala z vodstvom podjetja in jim tudi postavila rok, do katerega želi pogledati omenjene
Ustvarjalci, ki so svoje motive razstavili v ptujski knjižnici, so risali pod mentorstvom Jaka Mariniča. Medtem ko je večina risb narejena v tehniki
grafike, je nekaj razstavljenih izdelkov ustvarjenih s šivanjem. Omenjena razstava je nastala kot plod dobrega sodelovanja Sožitja Ptuj s Knji-
Ormoška odvetnica Helena Polič Kosi zastopa kar 43 od skupno 130 odpuščenih delavcev Carrere Optyla.
Ptuj • Sožitje odprlo razstavo
Razlike nas delajo posebne
Uporabniki varstveno-delovnega centra Sožitje Ptuj, ki se z umetnostjo praktično ukvarjajo vse leto, saj ustvarjajo takšne in drugačne zanimive izdelke, so v razstavnem prostoru Knjižnice Ivana Potrča na Ptuju odprli razstavo z motivi ku-rentovanja.
Razstavo VDC Sožitje v ptujski knjižnici je odprla evropska poslanka Ljudmila Novak.
žnico, pobudo zanjo pa je dala vodja Bibliobusa Tjaša Mrgole Jukič. Nastali motivi kurentovanja, ki so nedvomno prikladni za sedanji čas, se po svojem bistvu ne razlikujejo veliko od ostalih tovrstnih razstav, pečat drugačnosti in neobremenjenosti tistih, ki so motive ustvarjali, pa je risbam dodal pridih unikatnosti. Odprtje, ki ga je s svojo prisotnostjo počastila tudi poslanka Evropskega parlamenta Ljudmila Novak, je spremljal tudi zabaven kulturni program varovancev in varuhov VDC Sožitje Ptuj. Ti so plesali, peli, se zavrteli s kurenti, večer pa, kot se za pustno rajanje spodobi, zaključili s krofi.
Dženana Bečirovič
dokumente. Vendar je rok, 12. 2., že mimo, aktov pa še vedno nima.
„Upoštevati je treba, da je to zelo boleča tematika in da so ljudje občutljivi. Na mene se dnevno obrne vsaj 10 ljudi in sprašuje, ali se je že kaj premaknilo in zakaj ne. Že zaradi strank sem dolžna, da gredo stvari naprej. Če se do torka (danes, op. avt.) stvari ne bodo premaknile z mrtve točke in bi dobila vpogled v želene akte, bom zaradi velikega števila delavcev pri-morana začeti vlagati tožbe. Mislim pa, da se bo delodajalec do torka odločil izročiti akte," še vedno optimistično razmišlja Polič Kosijeva.
Kaj je šlo narobe
V ponedeljek, 9. 2., je odvetnica poklicala tudi predstavnika sindikata SKEI za Podravje Branka Medika, s katerim sta se pogovarjala o kriterijih. Menda je odvetnici obljubil, da jo bo poklical, pa tega ni storil.
„Njegov odgovor je bil, da je sindikat v sredo na oglasno desko Carrere Optyla obesil pisanje, v katerem poziva delavce, naj se oglasijo pri njih in njihovem odvetniku, pri katerem imajo na voljo brezplačno pomoč. Zakaj je začel sindikat pozivati delavce, naj se oglasijo pri njihovem odvetniku, ni jasno. V igri smo torej trije odvetniki, a se še nismo sestali," pojasnjuje zaplet Polič Kosijeva.
Na vprašanje, kaj bodo
na sodišču zahtevali, če bo zadeva prišla tako daleč, odvetnica odgovarja: „Delavec lahko zahteva izpodbijanje same zakonitosti odpovedi ali pa le višino odpravnine, ki mu je bila določena. Prvi ali drugi zahtevek lahko delavec vlaga na delovno sodišče. Odpovedi pogodb o zaposlitvi so prednostne. Sodišče pa se lahko odloči tudi, da združi vse postopke in v samo enem postopku ugotavlja zakonitost samega postopka, potem pa ugotavlja za vsak posamezen primer posebej."
Ključnega pomena v celotni zgodbi se odvetnici zdi pomanjkanje primernega odnosa in komunikacije. Delavcem bi moral nekdo pojasniti, da jih je zaradi zmanjšanih naročil potrebno določeno število odpustiti in da Zakon o delovnih razmerjih določa postopke za odpuščanje. „Ko so bili kriteriji sprejeti, bi bilo smiselno sklicati zbor delavcev in jim pojasniti, kakšni so kriteriji, da si je vodstvo prizadevalo najti objektivne kriterije, da bi izključilo subjektivne. Če bi ravnali tako, sem prepričana, da jaz danes ne bi imela 43 strank ampak precej manj. Sedaj pa se s tem pojasnjevanjem ukvarjam jaz. Delavcem počasi postaja jasno, zakaj so bili odpuščeni: ker so bili v nizkem plačilnem razredu, ker niso napredovali, ker nimajo posebnega socialnega statusa. Teh informacij v podjetju niso dobili in to je ključni problem. Vodstvo sicer tega ni dolžno narediti,
bi pa bilo ob tako velikem številu odpuščenih smiselno. Po odpovedih je delavcem prepozno razlagati, zakaj so bili odpuščeni. Počutijo se izigrane in ogoljufane, srečujejo se s številnimi zdravstvenimi problemi. Pri tako velikih odpuščanjih pride vedno do kakšne izjeme, kjer je šlo kaj narobe, ne pa do takega števila. Delavci so bili prepričani, da bodo ključnega pomena pri odpuščanju socialni kriteriji in da bodo najbolje ocenjeni tisti delavci, ki so dobro delali. To pa se ni zgodilo. Vodstvo Carrere se sklicuje na to, da individualnega ocenjevanja delovne uspešnosti ni bilo. Opeharjeni se počutijo tisti delavci, ki so bili najbolj delovni, pa niso dobili nobenih točk, ker se je vodstvo odločilo, da v letu 2008 ne bo nobenih napredovanj," popisuje stanje odvetnica.
Delavke so bile tudi prepričane, da mater samohranilk ne bodo odpustili, da jih sploh ne bodo ocenjevali, v resnici pa je bil to le eden od kriterijev, vendar ne to tako močen, da mater samohranilk ne bi tudi odpustili. Ta kriterij je prinesel le 10 točk. Najbolj odločilen kriterij je bil plačilni razred. Tisti, ki so bili v 7. plačilnem razredu, so baje že s samo tem kriterijem dosegli dovolj točk, da so ostali zaposleni. Vendar so to vse bolj kot ne ugibanja, saj zaposleni nikjer niso dobili pojasnila, koliko točk so dosegli in koliko točk je prinesel kateri kriterij. Ne ve se tudi kakšno je število točk, ki je zagotavljalo ohranitev delovnega mesta.
Pa še na en zelo žalosten paradoks je opozorila odvetnica: „Če gredo delavke na sodišče, pa le-to odloči njim v prid, se pogodbe razveljavijo in jih vzamejo nazaj, še vedno pa ostaja dejstvo, da dela ni. Torej bodo v podjetju še enkrat delali kriterije in odpustili presežne delavce. In koliko istih delavce bo potem odpuščenih še drugič? Če delodajalec dokaže, da so naročila zmanjšana, odpuščanje bo, to se dogaja po vsej Sloveniji. Zagotovila, da bodo lahko ostali v tej službi za nedoločen čas, četudi uspejo s tožbo, nima nihče." Viki Klemenčič Ivanuša
Foto: vki
Foto: DB
Kidričevo • Ogorčeni nad napakami v novem vrtcu
Enotna zahteva svetnikov za izredni zunanji nadzor!
17. seja sveta občine Kidričevo je bila polna pozitivnih sklepov; tako so pri odločanju o izrednem nadzoru nad gradnjo vrtca stopili skupaj levi in desni in enotno sklenili, da zaradi številni napak in pomanjkljivosti nadzor opravi nevtralna strokovna institucija.
Foto: M. Ozmec
Zahtevo za izredni zunanji nadzor nad gradnjo vrtca Kidričevo, ki jo je podala mag. Silvestra Klemen-čič, so svetniki enotno podprli.
Tudi 17. redno sejo občinskega sveta je v četrtek, 12. februarja, zaradi bolezenske odsotnosti župana sklical in vodil podžupan Franc Pla-ninšek. Ta je predlagal, da zaradi pripomb enega od krajevnih odborov z dnevnega reda umaknejo predlog dopolnitve sklepa o cenah najema dvoran in domov v lasti občine Kidričevo, čemur so svetniki prisluhnili, soglašali pa so tudi s predlogom svetnice mag. Silvestre Klemen-čič, ki je v imenu svetniške skupine Zares predlagala, da ponovno sklepajo o njihovem zahtevku za izredni zunanji nadzor izgradnje novega vrtca Kidričevo.
Po ponovni obrazložitvi Alenke Korpar iz skupne občinske uprave, ki je svetnike seznanila z bistvom sprememb in dopolnitev Odloka o ustanovitvi skupne občinske uprave, v glavnem je šlo le za usklajevanje akta z zakonodajo in spremembami zaradi priključitve novih članic, so s predlaganim soglašali, osnutek prekvalificirali v predlog in ga soglasno dokončno sprejeli.
Ov	v
proračunu se dogovori
Po pričakovanjih se je temperatura razprave nekoliko dvignila, ko so se v prvi obravnavi lotili novega predloga občinskega proračuna za leto 2009, saj so prejšnjega zaradi mnogih nedorečenosti, pre-obsežnosti in razdrobljenosti sredstev zavrnili. Računovod-kinja Tatjana Kačičnik je pojasnila, da je v novem predlogu predvidenih 7.253.332 evrov prihodkov ter 9.203.005 evrov odhodkov, medtem ko naj bi negativno razliko 1.949.673 evrov v glavnem pokrili z zadolževanjem.
Vodja svetniške skupine SDS Anton Leskovar je menil, da je sedanji predlog le nekoliko okleščen, žal pa ne usklajen in dogovorjen s posameznimi svetniškimi skupinami, kot je bilo obljubljeno na prejšnji seji. Posebej pa ga je ujezilo, ker so v novem predlogu največ predvidenih sredstev črtali gasilcem, nesprejemljivo se mu je tudi, da bi za novo telovadnico v Kidričevem namenili 6 milijonov evrov, saj bi jo lahko postavili bistveno ceneje.
Z njegovim mnenjem se je delno strinjal tudi vodja sve-
tniške skupine LDS Zoran Žunko, ob tem pa opozoril na nekatera neskladja med realnimi prihodki ter načrtovanimi odhodki, investicijami in zadolžitvami. Priznal je, da so drugi predlog proračuna pripravili v soglasju z 12 svetniki vladajoče koalicije, predstavnike opozicije pa je vprašal, zakaj niso oni pripravili svojega predloga, namesto da vsepovprek samo kritizirajo. Sicer pa je menil, da je potrebno realizacijo osrednjega projekta, to je gradnjo kanalizacije, nadaljevati, zato je potrebno predlog proračuna sprejeti. Andrej Napast je izrazil obžalovanje, ker niso sprejeli osnutka proračuna že na prejšnji seji, saj bi tako že vlagali dodatne predloge in amandmaje.
Milan Fideršek je menil, da bi morali pritegniti še več sredstev iz evropskih skladov, A tudi on je zatrdil, da bi lahko novo dvorano v Kidričevem zgradili za manj denarja, motilo pa ga je tudi, ker so v predlogu proračuna črtana sredstva, namenjena za investicije v kmetijstvu.
Da so sredstva preveč razdrobljena in da je treba še marsikaj popraviti, sta menila tudi Branko Valentan in Janko Baštevc, slednji pa je svetnike opozoril tudi, da preveč gledajo na interese svojega kraja in premalo na to, da so predstavniki vseh občanov. Razprava se je tako umirila in z večino glasov (10 za, 4 proti) so predlog proračuna v prvi obravnavi vendarle sprejeli te ga dali v 15-dnevno javno obravnavo.
V nadaljevanju so brez bistvenih pripomb soglašali s predlogom komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja in imenovali Eve-lin Makoter Jabločnik za predstavnico ustanovitelja v svet zavoda Knjižnica Ivana Potrča na Ptuju.
Spet vroče zaradi lovrenške jame
Po pričakovanjih se je zapletlo pri informaciji o poteku aktivnosti glede reševanja problema deponije odpadnih gum v Lovrencu, saj je občinski pravni svetovalec Egon Repnik pojasnil, da se od zadnje seje ni še nič spremenilo na bolje, da kljub večkratnim pisnim in ustnim zahtevam z okoljskega ministrstva do sedaj niso prejeli še nobene-
ga odgovora, predstavil pa je tudi bistvo pravnega mnenja, ki so ga pridobili iz odvetniške pisarne Senica, predvsem glede možnosti za obnovo postopka pri pridobitvi gradbenega dovoljenja za opravljanje dejavnosti ter odpovedi služnostne pravice podjetju Albin Promotion. Podrobnosti zaradi interesa občine ni povsem razkril, menil pa je, da tudi to pravno mnenje ni prineslo bistvenih novosti, saj se ni povsem opredelilo do nobenega od želenih odprtih vprašanj.
Podžupan Jože Medved je pojasnil, da so zaradi te problematike predstavniki Civilne iniciative, ki jo vodi, bili prejšnji teden na okoljskem ministrstvu pri Zoranu Kusu, vendar mu v 20 minutah problematike niso mogli podrobneje predstaviti, nato pa jih je prepustil že znanima ak-terkama tega ministrstva Pod-lipnikovi in Poharčevi. Bilje ogorčen, ker se na ministrstvu vsipovprek sprenevedajo, saj se obnašajo, kot da od občine do sedaj v zvezi s problematiko deponije gum niso prejeli še nobene zahteve. Poharčeva naj bi mu celo zagrozila, da bodo v primeru, če bodo še naprej govorili o neučinkovitosti inšpekcijskih služb, morali ustrezno ukrepati.
Ogorčen je bil tudi Anton Leskovar, ki je menil, da so civilno iniciativo in njena dosedanja prizadevanja v tem primeru izigrali tudi vsi na občini, ker naj bi bili v svojih odločitvah preveč mlačni. Ujezilo ga je tudi, da kljub dvema pravnima mnenjema, ki ju je
pridobila občina, še vedno ne vedo, kaj je po črti zakona možno pričakovati od razpleta te afere, pri čemer je zelo moteče, da se dejavnost v jami še naprej nadaljuje, čeprav se zagotovo ne izvaja po določilih gradbenega dovoljenja. »Če je država zatajila, občina ne sme vreči puške v koruzo,« je poudaril ter jih pozval, da nadaljujejo pri svojih zahtevah; dokler pa bodo z Brenclom stali vsak na svojem bregu, iz tega ne bo nič, zato je ponovno predlagal, naj sedejo skupaj z njim in predstavniki ministrstva ter zadevo razčistijo.
Da država očitno nima nobenega interesa do te zadeve ter da so pravna mnenja po svoje zavajajoča, je menil tudi Zoran Žunko in se ob tem vprašal, kako daleč navzgor segajo lovke Brenclovega lo-bija. Tudi zaradi tega je po njegovem zadeva zelo zapletena in kočljiva, zato bodo potrebni še veliki napori vseh, ki želijo, da se zadeva konča v korist občanov na ekološko sprejemljiv način. Temu je prikimal pravni svetovalec Egon Repnik ter glede na dejstvo, da se do sedaj niti en inšpekcijski nadzor nad deloviščem podjetja AP v Lovrencu ni končal s prepovedjo za opravljanje te dejavnosti, menil, da ima dejansko vse niti v rokah država. Podobnega mnenja je bil tudi Janko Baštevc, češ da država ve, zakaj ne odstopi od katerega od dovoljenj, ki jih je izdala, ker bi potem morala nositi stroške in odškodnino, zato je zanjo enostavneje, če je vse skupaj preložila na ramena občine. S tem se je
strinjal tudi Jože Medved, ki je okrcal še občinski odbor za požarno varnost, saj po njegovi oceni do sedaj ni storil še nič konkretnega, njegov predsednik Leskovar pa zna samo kritizirati.
V nadaljevanju so svetniki drug za drugim ocenjevali, da je to problematiko treba čimprej končati v korist občanov in čistega okolja, zato si bodo prizadevali, da najdejo skupno besedo s predstavniki ministrstva ter podjetnikom Albinom Brenclom.
Izredni nadzor nad gradnjo vrtca
Zelo enotni pa so bili svetniki ob ponovnem predlogu mag. Silvestre Klemenčič,
ki je v imenu svetniške skupine Zares »zaradi številnih gradbenih napak in nepravilnosti« znova zahtevala uvedbo izrednega zunanjega nadzora nad izgradnjo novega vrtca v Kidričevem. Niso je prepričali odgovori, ki so jih v zvezi s to zahtevo prejeli od arhitektke Mojce Gregorski, ne vodje nadzora Draga Štrafela in ne odgovor občinske uprave, kajti kot je poudarila, je enostavno nedopustno, da objekt dobre tri mesece po odprtju potrebuje že toliko popravil, zato »naj neodvisna stroka ugotovi, kaj je bilo narobe in zakaj, za napake pa mora nekdo tudi odgovarjati«. Ker pa se vse skupaj plete okrog denarja, naj bi resno razmišljali tudi o zahtevi za revizijo računskega sodišča.
Čeprav je menil, da gre za
politično afirmacijo predlagajoče stranke, je zahtevo v celoti podprl Anton Leskovar, ki je vodil tudi gradbeni odbor za izgradnjo vrtca in na napake ter pomanjkljivosti opozarjal že med samo gradnjo. Menil je, da je skrajni čas, da za svoje napake nekdo odgovarja, kajti pojavljajo se nove; dan pred sejo je izvedel, da pušča že tudi streha novega vrtca. Ob vsem tem je izrazil občudovanje nad močjo medijev, češ da so po objavi sestavka v prejšnjem Štajerskem tedniku izvajalci vsakodnevno v vrtcu in vneto opravljajo napake, o tem primeru pa se veliko govori tudi na ministrstvu.
Ogorčenje nad dejstvom da je objekt novega vrtca v obupnem stanju, čeprav so ga že preplačali, je izrazil tudi Zoran Žunko ter dodal, da je »šlamparija pri izvedbi del več kot očitna«. Vprašal je tudi, kako je možno, da je pri gradnji novega doma upokojencev v Kidričevem bilo vse v redu, čeprav naj bi pri tem sodelovala ista ekipa kot pri gradnji vrtca, sicer pa je zahtevek za izredni nadzor nad izgradnjo v celoti podprl. Zahtevo so podprli še drugi svetniki, Janko Baštevc pa je Žunku odgovoril, da je bil pri gradnji doma upokojencev res isti nadzornik kot pri gradnji vrtca, a dodal, da je bil tam tudi drugi gospodar. Sicer pa so sklep o zahtevi za izredni zunanji nadzor nad gradnjo vrtca s strani neodvisne institucije enotno podprli vsi svetniki.
Med vprašanji in pobudami je podžupan Jože Medved podal informacijo, da so bili pri nameravani gradnji nove večnamenske dvorane v Kidričevem uspešni na razpisu resornega ministrstva, saj so zanjo uspeli pridobiti 2,5 milijona državnih sredstev. Sredi tedna so bili povabljeni v Ljubljano, kjer so jim povedali, da je projekt nove dvorane dober ter da je treba gradnjo pričeti že avgusta letos, zato pričakujejo, da bo občina v treh tednih podpisala pogodbo o sofinanciranju. Čeprav so bili nekateri presenečeni, ker so šele na seji izvedeli, da je projektna dokumentacija za novo večnamensko dvorano že naročena, so se strinjali, da občinska uprava zadevo pospeši, podrobnosti glede gradbenih materialov, opreme in cene pa bodo morali še doreči.
M. Ozmec
Ptuj • Okrogla miza o spremembah v zobozdravstvu
Se v zobnem zdravju obeta še več lukenj?
V Park hotelu na Ptuju je 9. februarja potekala okrogla miza o spremembah v zobozdravstvu, ki jo je pripravilo Združenje zasebnih zobozdravnikov Spodnjega Podravja. Prepričani so, da glavarina ne prinaša nič dobrega v zobozdravstvo in da bi moral denar slediti zavarovancu, da bi zobozdravnik, ki skrbi za več ljudi, smel porabiti več denarja za paciente iz blagajne Zavoda za zdravstveno zavarovanje. Udeležili so se je zdravniki koncesionarji, predstavniki OE ZZZS Maribor, direktorici zdravstvenih domov iz Ptuja in Ormoža in župani ter nekateri drugi predstavniki lokalnih skupnosti.
Foto: Črtomir Goznik
Na okrogli mizi so poglede na spremembe v zobozdravstvu predstavili (od leve): Sabina Markoli, podpredsednica Zdravniške zbornice Slovenije, zobozdravniki koncesionarji Franc Cizerl, Zlatko Sok, Zoran Ribič in Alenka Krabonja, mag. Rosvita Svenšek, direktorica Območne enote ZZZS Maribor, in Lea Štampfer, nadzorna zobozdravnica v OE Maribor.
S 45 evri na leto se posameznemu zavarovancu obetata le dve zalivki in en pregled, če bo dobil prevleko, pa bo naslednji dve leti solidaren in ne bo šel k zobozdravniku, ker je dvema državljanoma že porabil sredstva. Pri totalni protezi pa bo porabil za 14 let pripadajočega denarja, čeprav je upravičen do totalne proteze na pet let, so pripravljavci okrogle mize zapisali na vabilu.
Glavarinski model financiranja zobozdravstvene dejavnosti, plačilo zobozdravstvenih storitev po številu bolnikov, kot ga želita uveljaviti ZZZS in Ministrstvo za zdravje, bo izjemno poslabšal dostopnost ter znižal kakovost in varnost zobozdravstvenih storitev, so v javno opozorilo in protest pred slabšanjem zdravstvenega varstva v Sloveniji, ki vodijo v sistematično slabitev zobozdravstvenega varstva državljanov, med drugim zapisali Zdravniška zbornica Slovenije, Slovensko zdravniško društvo, zobozdravniki in ostali, ki jim ni vseeno, kakšna bo prihodnost zobozdravstvenega varstva državljanov. Vsebino protesta je predstavila Sabina Markoli, podpredsednica Zdravniške zbornice Slovenije. »ZZZS želi zobozdravnikom po novem naložiti skrb in odgovornost, da z enakimi ali še manjšimi sredstvi oskrbijo več, v povprečju pa kar 2400 odraslih zavarovancev. Zato pozivamo Ministrstvo za zdravje in Vlado RS, da ne popuščata ekonomskim interesom ZZZS, ki zagovarja glavarinski model, temveč prisluhneta pobudam za bolj učinkovito in kakovostno zobozdravstveno varstvo. Neupoštevanje strokovnih argumentov in nepriznavanje realnih stroškov poslovanja bo namreč neizogibno vodilo v padec kakovosti zobozdravstvenega varstva v Sloveniji, česar pa si nihče ne želi,« je povedala Markolijeva.
Zobozdravniki so prepričani, da je čakalne dobe in dostopnost bolnikov do zobozdravstvenih storitev mogoče optimizirati le z dodatnimi sredstvi in programi, kar pa glavarina ne prinaša. Zobozdravnikom je potrebno priznati ustrezno ceno, bolnike pa pošteno in transparentno seznaniti z dejanskim obsegom njihovih pravic. Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije še pozivajo, da začne opravljati zavarovalniško pojasnilno dolžnost, da zavarovancem jasno in transpa-rentno pojasni, katere pravice iz naslova zobozdravstva krije obvezno zdravstveno zavarovanje in katerih ne, katere posamične storitve pa
je potrebno plačati oziroma doplačati.
Direktorica ZD Ormož Vla-sta Domanjko Zupanič je opozorila na problem, da je točkovni sistem v zobozdravstvu star celih 27 let. Stroka naj se že usede skupaj in končno postavi pravila igre za današnji čas. V tem trenutku pa gre zgolj za finančne normative, ker država ni naredila tistega, kar bi morala. Na periferiji so največji problem kadri, zato bi jih morali na nek način stimulirati, da bi se zaposlovali tudi zunaj mest. O zeleni knjigi so govorili že takrat, ko je bil Borut Miklavčič še sekretar v ministrstvu za zdravje, danes pa je minister za zdravje, je povedal Jože Janžekovič, dr. dent. med. Na novo je potrebno opredeliti storitveni sistem za zobozdravstvo. Kar pa zadeva stimulacije za zaposlovanje na periferiji, pa je to že nekoč veljalo, bil je med prvimi zobozdravniki koncesionarji, ki so jih koristili. Kmalu pa so te bonitete ukinili. Bela knjiga za zobozdravstvo iz leta 1998, ki je bolj transparentno določila nekatere storitve, pa ni nikoli zaživela, ker bi zahtevala več denarja.
Po zalivko v Hrastnik
Mag. Rosvita Svenšek,
vodja OE ZZZS Maribor, je s podatki dokazovala, da se denar iz naslova obveznega zdravstvenega zavarovanja za zobozdravstvo ne zmanjšuje, da se vsako leto povečuje, da tudi v Zavodu za zdravstveno zavarovanje ne pristajajo na zmanjšanje pravic zavarovanih oseb, da bodo skušali te pravice ohraniti. Res pa je, da oni ničesar ne predpisujejo, o glavarini bo odločila vlada. Tudi naj ne bi bilo res, da so plačila in doplačila za zobozdravstvene storitve samoumevna in sistemsko določena ter obvezna. Po anketi Zveze potrošnikov Slovenije iz novembra leta 2007 je moralo kar 50 odstotkov anketirancev iz vse Slovenije
za zobozdravstvene storitve doplačati, kljub urejenemu obveznemu in dopolnilnemu zavarovanju. Kar pa zadeva čakalne dobe, pa v Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije zavarovanim osebam svetujejo, da pred izbiro svojega osebnega zobozdravnika preverijo dejanske čakalne dobe pri posameznih izvajalcih. Glede na trenutno slovensko zobozdravstveno mrežo je za zavarovance priporočljivo, da je ne iščejo v Lenartu, kjer je najdaljša, je povedala Alenka Krabonja, zobozdravnica koncesionar-ka, temveč v Hrastniku, kjer je najkrajša. Neopredeljenih zavarovancev je na območju Spodnjega Podravja še 11.510, kjer stopnja opredeljenih pacientov znaša 71,48 odstotka pri zobozdravstvu za mladino, pri odraslih pa je 78,72-odstotna. Kaj pomeni novi glavarinski sistem, je po-

nazoril Zoran Ribič, konce-sionar začetnik, ki je povedal, da je enostaven v kalkulaciji. Pri 1,6 milijona zavarovancev in 660 zdravnikih, ki naj bi po novem skrbeli za 2424 pacientov, bo na enega zavarovanca odpadlo 18,5 točke, kar znese 45 evrov letno, to pa pomeni en pregled in dve srednje veliki zalivki, celovita rehabilitacija zob pa naj bi bila izvedena v čim krajšem času, kar je pomembno tudi z vidika celotnega zdravja, ne samo zobnega zdravja. Priporočilo zdravniške zbornice za strokovno oskrbo je 1600 pacientov. V povprečju pa imajo slovenski zobozdravniki v tem trenutku že 1850 vpisanih pacientov.
S spremembami financiranja želijo omogočiti enakopravnejši dostop zavarovanih oseb do zobozdravnika in enakomernejšo obremenitev zobozdravnikov, da ne bi bilo več takih razlik, poudarjajo v Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije. V financiranju programa zobozdravstva za odrasle in mladinskega zobozdravstva se bo v letu 2009 poleg obstoječega sistema upoštevalo tudi število opredeljenih zavarovanih oseb za posameznega izvajalca. Zavarovalnici bi tako lahko več storitev zaračunali tisti zobozdravniki, ki imajo na primer 1800 opredeljenih zavarovanih oseb, kot pa tisti, ki jih imajo le okrog 400. Povprečno število opredeljenih odraslih oseb na področju zobozdravstva na en zobozdravstveni tim (brez specia-
listov) se giblje med 1137 in 2258 ter v mladinskem zobozdravstvu med 570 in 1906 oseb. Pri tem pa določeno število timov, ki ne dosegajo normativno določenega ali so celo pod ravnijo navedenega števila opredeljenih oseb, v zdravljenje niso pripravljeni sprejeti novih pacientov. To bi smeli storiti le v primeru, da za 10 odstotkov presegajo regijsko opredeljenost na zdravstveni tim, sicer kršijo zakonodajo. Rosvita Svenšek je postregla tudi s podatkom, da zobozdravstveni program zadnjih nekaj let ni bil realiziran, za leto 2007 je bila dosežena 96,49-odsotna realizacija. Nezadovoljni zobozdravniki naj bi se ob prehodu na glavarino »potolažili« z dejstvom, da bo po enem letu, če zadeva ne bo vzdržala, prišlo do sprememb, prehodno obdobje za nove zobozdravnike pa bo trajalo dve leti. Po besedah Lee Štampfer, nadzorne zobozdravnice v OE ZZZS Maribor, se bo denar za zobozdravstvo prerazporedil tja, kjer so potrebe. Spremembe financiranja zobozdravstva bodo JZ ZD še bolj prizadele kot zasebnike, je povedala direktorica Metka Petek Uhan, dr. med. spec. Če bo uveljavljen, bo to pomenilo, da bo šest programov preveč, zato naj bi bile zadeve na zelo spolzkih tleh.
Sabina Markoli, podpredsednica Zdravniške zbornice Slovenije, je prepričana, da z glavarino Ministrstvo za zdravje rešuje probleme, ki so v Ljubljani, kratko pa bo
potegnila periferija. Okroglo mizo je sklenil Franc Cizerl, zobozdravnik koncesionar, da zobozdravniki z manjšim obsegom sredstev ne bodo mogli oskrbeti več pacientov in boljše. Delati pa bo treba tudi za izboljšanje imidža zobozdravnika. Opozoril je tudi na problem znižanih plač zobozdravnikov koncesionarjev v letu 2008. Tudi nižanje vednosti zobozdravniškega dela lahko vodi v nižanje kakovosti in varnosti zobozdravstvene oskrbe državljanov.
Okrogla miza se je iztekla, zobozdravniki in zavarovanci pa smo še vedno brez pravega odgovora, kaj te spremembe v financiranju zobozdravstva pomenijo. Ker tudi laiki znamo računati, ne da bi poznali zakonitosti stroke, samo povečanje števila zavarovancev na zobozdravniški tim oziroma težnja, da se vsakega vpiše pri zobozdravniku, brez vseh drugih podpor, ne more povečati dostopnosti do teh storitev, če seveda nimamo v mislih papirne dostopnosti. Za slovensko oblast pa je tako in tako že značilnost, da se v razne spremembe podaja vedno premalo domišljeno in strokovno utemeljeno brez predhodnega preizkušanja. Še manj pa politika daje možnosti stroki, da bi povedala svoje in njihove predloge tudi upoštevala, ker so zobozdravniki tisti, ki delajo z ljudmi in imajo z njimi stike. V tem trenutku pa samo branijo boljši sistem od tistega, ki se obeta.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Zlatko Sok: "Pacient, ki mora več mesecev čakati na zalivko, pri protetiki je čakalna doba tudi do tri leta, zagotovo ne zaupa nikomur."
Luxembourg • Rekorden padec industrijske proizvodnja v območju evra
Med državami z največjim padcem tudi Slovenija
Industrijska proizvodnja v območju evra se je decembra lani v primerjavi z novembrom znižala za rekordnih 2,6 odstotka, v celotni EU pa za 2,3 odstotka, je danes sporočil evropski statistični urad Eurostat. V Sloveniji se je industrijska proizvodnja na mesečni ravni znižala za 4,0 odstotka, na letni pa za 17,5 odstotka.
Decembrsko znižanje industrijske proizvodnje v območju evra na mesečni ravni je največje od leta 1991, odkar Eurostat izračunava statistike za evrsko območje. Območje evra sicer obstaja od leta 1999, vendar pa je Eurostat izračunal podatke tudi za nekaj let prej. Na letni ravni se je industrijska proizvodnja decembra v evrskem območju znižala za 12,0 odstotka, v sedemindvajseterici pa za 11,5 odstotka. Industrijska proizvodnja se je decembra lani v primerjavi z novembrom znižala v devetnajstih državah, za katere je imel Eurostat podatke, zvišala pa se je le v Litvi (1,1 odstotka). Največje padce so zabeležile Slovaška (za 12,7 odstotka), Irska (10,2 odstotka), Romunija (8,6 odstotka) in Nemčija (4,9 odstotka). V primerjavi z decembrom 2007 je industrijska proizvodnja decembra 2008 padla v vseh članicah, za katere je imel Eurostat podatke. Največje znižanje na letni ravni so zabeležile Estonija (za 20,7 odstotka), Španija (19,6 odstotka), Švedska (18,4 odstotka) ter Romunija in Slovenija (vsaka po 17,5 odstotka), je še sporočil Eurostat. (sta)
Washington • Po
slabem decembru
Maloprodaja v ZDA januarja presenetljivo porasla
Foto: internet
Maloprodaja v ameriških trgovinah se je po šestih mesecih nazadovanja januarja presenetljivo povečala za en odstotek v primerjavi z lanskim decembrom, je sporočilo ameriško ministrstvo za trgovino.
Gospodarski analitiki so pričakovali padec maloprodaje za 0,8 odstotka, vendar pa je okrepitev v veliki meri posledica povečane prodaje bencina na črpalkah, ki je poskočila za 2,6 odstotka. Kupci so se prav tako odločili za večje nakupe po praznikih, ko trgovci ponujajo dodatne popuste. Praznična prodaja je bila namreč decembra lani najslabša od leta 1969, saj je bila v primerjavi z novembrom nižja za tri odstotke. Januarja se je presenetljivo zvišala prodaja avtomobilov in rezervnih delov, in sicer za 1,6 odstotka. Višja je bila tudi prodaja oblek (za
1.6	odstotka), prodaja v trgovinah z živili (za 2,2 odstotka) ter prodaja elektronike in gospodinjskih aparatov (za 2,6 odstotka). Znižala se je prodaja v trgovinah z gradbenim materialom in vrtnarsko opremo (za 3,2 odstotka), prodaja pohištva (za 1,3 odstotka). Prodaja prek interneta in po pošti je narasla za 2,7 odstotka, prodaja sredstev za osebno nego in zdravil pa je ostala nespremenjena. V primerjavi z januarjem lani je maloprodaja padla za krepkih
9.7	odstotka, njeno znižanje pa je tudi največje breme za gospodarsko rast, saj potrošniška poraba predstavlja dve tretjine ekonomske aktivnosti v ZDA. Maloprodaja je v zadnjem četrtletju lani padla za 3,5 odstotka ter tako gibanju bruto domačega proizvoda, ki je bil nižji za 3,8 odstotka, odvzela 2,47 odstotka rasti. Tudi trgovci občutijo slab gospodarski položaj in so prisiljeni v odpuščanja. Celo
največja veletrgovina na svetu Wal Mart, ki ima od krize korist, saj prodaja poceni blago, je napovedala ukinitev od 700 do 800 delovnih mest. Pretekle tedne so se vrstile napovedi o odpuščanjih v drugih trgovinah, na primer pri Macy's, ki je napovedala ukinitev 7000 delovnih mest. Ministrstvo za delo je danes sporočilo, da je minuli teden število novih prošenj za podporo zaradi brezposelnosti padlo na letno raven 623.000, medtem ko je v tednu prej znašalo 631.000. Podporo za brezposelnost trenutno prejema 4,81 milijona Američanov, poleg njih pa še 1,5 milijona v posebnem podaljšanem programu pomoči, tako da je številka dejansko blizu 6,3 milijona. (sta)
Sydney • Po
katastrofalnih požarih
V Avstraliji zaslišali dva domnevna požigalca
V Avstraliji so po požarih, ki so pretekli konec tedna terjali prek 180 življenj, zaslišali dva domnevna požigalca, je danes sporočila policija v zvezni državi Victoria. Oblasti v tej zvezni državi so tudi priznale, da so bili nekateri ljudje prepozno obveščeni o bližajočih se ognjenih zubljih. Predstavnik policije je pojasnil, da sta se osumljenca nenavadno obnašala v zvezi s požari, ni pa povedal, česa natančno ju sumijo, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Je pa policija prepričana, da je bil požar pri kraju Churchill, v katerem je umrlo 21 ljudi, podtaknjen. Podobno domnevajo za požar, ki je zajel kraj Marysville, v katerem naj bi umrlo okoli sto ljudi, to je petina vseh prebivalcev. Varnostne sile preživelim še vedno preprečujejo dostop do omenjenega kraja, saj mnogih žrtev še niso našli in identificirali.
Predsednik vlade zvezne države Victoria John Brumby pa je danes tudi priznal, da so bili ljudje o nevarnosti požara obveščeni prepozno, vzrok pa naj bi bile preobremenjene telefonske linije. Sicer pa je zaradi požarov okoli 5000 ljudi ostalo brez strehe nad glavo, uničenih je 1200 hiš ter požganih 450.000 hektarjev zemlje, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Vsi požari še vedno niso pogašeni, vendar pa se je ohladilo, ponekod tudi dežuje, kar gasilcem olajšuje boj z ognjem. (sta)
Bruselj • Odobrena madžarska shema pomoči finančnim institucijam
20 milijard evrov pomoči za Madžarsko
Evropska komisija je odobrila načrt Madžarske za stabiliziranje finančnih trgov, ki predvideva kapitalsko injekcijo ter jamstva za finančne institucije. Sveženj ukrepov naj bi pomagal odpraviti motnje pri finančnem servisiranju gospodarstva in naj ne bi izkrivljal konkurence, so sporočili v Bruslju.
Sveženj ukrepov, ki ga je predlagala Madžarska, omogoča ne-diskriminatoren dostop do pomoči, je omejen v času in obsegu in predvideva tudi primerna varovala, da karseda zmanjša motnje konkurence, je pojasnila Evropska komisija. »Madžarska shema pomoči predstavlja učinkovit ukrep za krepitev zaupanja v trge in predvsem za financiranje realnega gospodarstva v obdobju krize, obenem pa tudi vzpostavlja zaščitne mehanizme za omejitev motenj konkurence,« je ocenila evropska komisarka za konkurenco Neelie
Kroes. Madžarski načrt reševanja bank vključuje dva ukrepa za stabilizacijo finančnih trgov. Prvi je dokapitalizacija, s katero bodo finančne institucije dobile kapital v zameno za prednostne delnice. Država lahko prednostne delnice kupi do 31. marca. Drugi ukrep so poroštva do tri leta (oz. do pet let za utemeljene primere) za vse nove dolžniške papirje, izdane do 30. junija. Evropska komisija ocenjuje, da so ukrepi »primerni, proporcionalni in nujni« za povrnitev zaupanja v posojilno sposobnost madžarskih finančnih institucij ter hkrati spodbudili medbančno posojanje denarja. Madžarska bo morala Evropski komisiji vsakih šest mesecev predložiti poročilo o izvajanju sheme. Tako bo Bruselj zagotovil, da se ukrepi ne bodo izvajali še po koncu finančne krize. Madžarska je med najbolj prizadetimi članicami EU zaradi finančne krize. Unija je zato Madžarski zaradi težav, v katerih se je znašla, novembra lani odobrila pomoč v višini 6,5 milijarde evrov. Gre za posebno pomoč v okviru mehanizma EU za zagotavljanje srednjeročne finančne pomoči državam s težavami v plačilni bilanci, povezava pa jo je v primeru Madžarske uporabila prvič. Budimpešti sta pomoč namenila tudi Mednarodni denarni sklad (IMF) (12,5 milijarde evrov) in Svetovna banka (milijardo evrov), tako da je Madžarska skupno dobila 20 milijard evrov pomoči. (sta)
Beograd • EU preučuje sprejem paketa pomoči Zahodnemu Balkanu
Srbi že letos v EU brez vizuma?
Evropski komisar za širitev Olli Rehn je med obiskom v Beogradu poudaril, da Evropska unija trenutno preučuje sprejem paketa finančne pomoči državam Zahodnega Balkana, ki bi jim pomagal prebroditi svetovno finančno krizo. Obenem je dejal, da bi lahko srbski Foto: internet državljani še letos v schengen-sko območje potovali brez vizuma.
»Celotna Evropa, vključno s Srbijo, preživlja zelo težke čase zaradi finančne in gospodarske krize. Evropska unija je že sprejela pobude za boj proti krizi v obliki načrta za oživitev evropskega gospodarstva in naši sosedje si upravičeno želijo imeti koristi od stabilnosti in solidarnosti Evropske unije v teh težkih časih,« je povedal Rehn po srečanju s srbskim predsednikom Borisom Tadicem.
»Kot znak konkretne pomoči v teh časih gospodarske krize, EU trenutno preučuje predlog o paketu proračunske pomoči, ki bi Srbiji pomagala prebroditi krizo,« je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP zatrdil Rehn. V začetku meseca je namreč podpredsednik srbske vlade Božidar Djelic pozval sedemindvajseterico, naj državam Zahodnega Balkana pomaga prebroditi krizo in jim na pomoč priskoči tudi pri njihovem nadaljnjem približevanju EU. Takrat so države iz regije, poleg Srbije še Albanija, Bosna in Hercegovina, Hrvaška, Makedonija in Črna Gora, unijo tudi pozvale, naj jim v najkrajšem možnem času nameni 120 milijonov evrov predpristopne pomoči za financiranje različnih regionalnih projektov, še posebej na področju energetike in prometne infrastrukture.
Namen Rehnovega obiska v Beogradu je s srbskimi sogovorniki spregovoriti o napredku reform in jih vzpodbuditi k njihovemu nadaljevanju. Poleg tega je komisar v srbsko prestolnico prišel tudi z namenom izmenjati poglede o izvajanju delov sporazuma o stabilizaciji in pridruževanju, ki zadevajo trgovino, o sodelovanju Srbije s haaškim Mednarodnim sodiščem za vojne zločine na ozemlju nekdanje Jugoslavije ter o liberalizaciji vizumskega režima. »Srbija lahko goji upanje, da bo svojim državljanom še v letu 2009 lahko omogočila brezvizumski vstop v schengensko območje. Do napredka bi lahko prišlo, takoj ko bo Srbija pokazala vidne rezultate v boju proti organiziranemu kriminalu in korupciji,« je po srečanju s predsednikom Tadicem dejal Rehn. Pri tem je Srbijo pohvalil za doseženo stopnjo demokratičnega razvoja in stabilnosti ter izpostavil, da nekdanja jugoslovanska republika »trdno stoji na evropski poti«. Kot znak zavezanosti EU evropski perspektivi Srbije je Rehn danes v Beogradu odprl tudi nov sedež delegacije Evropske komisije v Srbiji. Komisar za širitev je v Srbiji tri dni po ponedeljkovem srečanju s podpredsednikom srbske vlade in notranjim ministrom Ivico Dačicem v Bruslju. Na tem srečanju je Srbiji odsvetoval, da vloži prošnjo za pridobitev statusa kandidatke, dokler med državami članicami EU ni soglasja o uveljavitvi sporazuma o stabilizaciji in pridruževanju.
»Za Srbijo je pomembno, da se proces približevanja EU odvija karseda hitro. Realistično analizo komisarja bomo vzeli v obzir in nato našo javnost ter naše evropske partnerje obvestili o datumu vložitve naše kandidature,« je poudaril Tadic. Obenem je izpostavil, da je leto 2009 ključno za približevanje Srbije uniji, saj mora država zaključiti sodelovanje s haaškim sodiščem, sprejeti številne zakone in liberalizirati vizum-ski režim za srbske državljane. (sta)
Gospodarstvo po svetu
Pariz - Francosko-nizozemski letalski prevoznik Air France-KLM je v tretjem poslovnem četrtletju, ki se je končalo z decembrom, zabeležil 505 milijonov evrov čiste izgube, potem ko je v enakem obdobju leto prej imel 139 milijonov evrov dobička. Družba ob tem za letošnje leto napoveduje ukinitev od 1000 do 1200 delovnih mest. Izguba iz poslovanja tega največjega evropskega letalskega prevoznika je sicer v omenjenem četrtletju znašala 194 milijonov evrov, poroča ameriška tiskovna agencija AP. Prihodki so se znižali za 0,1 odstotka na 5,97 milijarde evrov. Vodstvo podjetja je ob današnji predstavitvi rezultatov izgubo pripisalo svetovni finančni in gospodarski krizi, ki je zmanjšalo povpraševanje tako v potniškem kot tovornem prometu. Kljub temu vodstvo za celotno poslovno leto, ki se bo končalo marca, še vedno pričakuje dobiček iz poslovanja. Njegova višina bo sicer odvisna od gospodarskih razmer, na katere se bo družba s sedežem v Parizu poskušala prilagoditi tudi z zmanjševanjem stroškov. V tej smeri je vodstvo danes že napovedalo, da bo ukinilo od 1000 do 1200 delovnih mest. To bo izvedlo z zamrznitvijo zaposlovanja oziroma s tem, da ne bo nadomeščalo zaposlenih, ki se bodo upokojili, je poročala francoska tiskovna agencija AFP. V letu 2008 so število zaposlenih znižali za 2000.
Frankfurt - Nemško gospodarstvo se je v lanskem zadnjem četrtletju v primerjavi s četrtletjem poprej skrčilo za 2,1 odstotka, kažejo danes objavljeni podatki nemškega statističnega urada. Znižanje bruto domačega proizvoda (BDP) v največjem gospodarstvu v Evropi je posledica predvsem močnega upada izvoza, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Omenjeni padec BDP je po podatkih urada najvišji četrtletni padec po združitvi Nemčije leta 1990, hkrati pa je tudi večji od januarja podane prve ocene, da naj bi znašal od 1,5 do dva odstotka, poroča nemška tiskovna agencija dpa. V celotnem letu 2008 se je nemški BDP sicer realno povečal za 1,3 odstotka, kar je v skladu s prvotnimi ocenami. V prvem četrtletju lani je nemško gospodarstvo zabeležilo 1,5-od-stotno rast, v drugem in tretjem pa se je nato skrčilo, v obeh za po 0,5 odstotka.
Sydney - Avstralski parlament je danes sprejel 42 milijard avstralskih dolarjev (28 milijard ameriških dolarjev) vreden sveženj ukrepov za spodbuditev gospodarstva, s katerim nameravajo tekom svetovne finančne in gospodarske krize preprečiti recesijo na domačih tleh, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Zelena luč v parlamentu omogoča avstralski vladi, da začne uresničevati zastavljene ukrepe, pri čemer avstralski premier Kevin Rudd poudarja potrebo po hitrem ukrepanju. Ukrepi omenjenega stimula-cijskega paketa se dotikajo šolstva, cest, stanovanj, davčnih olajšav za mala podjetja in pomoči upravičenim delavcem, kmetom in šolarjem. Po ocenah avstralskega finančnega ministrstva naj bi sveženj spodbudil gospodarsko rast za 0,5 odstotne točke v obdobju 2008/2009 in za 0,75 do ene odstotne točke v obdobju 2009/2010. Avstralska vlada je sicer že lani namenila 10,4 milijarde avstralskih dolarjev za pomoč revnejšim družinam, osebam, ki prvič kupujejo stanovanje, in upokojencem, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Murska Sobota - Nadzorni svet Mure je na današnji seji razpravljal o ukrepih vodstva družbe zaradi znižanja naročil, o uvedbi 36-urnega delovnega tedna ter o zmanjšanju števila zaposlenih namesto prvotnih 300 za 676. Že lani je Mura število zaposlenih zmanjšala za 350, nekaj delavcev je poslala tudi na čakanje. V javnosti so se pojavile govorice, da naj bi nadzorni svet na današnji seji sprejel tudi sklep o uvedbi prokure v Muri, ki je lansko leto sklenila z izgubo v višini 1,4 milijona evrov. Njen največji lastnik je Nacionalna finančna družba. Obseg naročil v Muri, ki se mora po sklepu nadzornega sveta lotiti tudi prestrukturiranja, je v zadnjem času upadel za petino. Tako je nemški Boss letos naročila zmanjšal za dobro tretjino, družba Tredline iz Nemčije, ki je lani kupila za 4,5 milijona evrov Murinih izdelkov, pa naj bi letos kupila največ za poldrugi milijon evrov izdelkov.
London - Tečaji delnic na vseh vodilnih evropskih borzah so se danes znižali. Cene nafte so se približale novim najnižjim ravnem, znižal se je tudi tečaj evra. O nazadovanju delniških tečajev poročajo tudi iz ZDA, kjer kapitalski trgi niso navdušeni nad vladnimi načrti pomoči finančnemu sistemu. Industrijski indeks Dow Jones se je tri ure in pol pred koncem trgovanja spustil na raven 7819,98 točke, kar je 119,55 točke oz. 1,51 odstotka manj kot v sredo. Tehnološki indeks Nasdaq je nižje za 6,38 točke oz. 0,42 odstotka na 1524,12 točke. Analitiki po poročanju ameriške tiskovne agencije AP ocenjujejo, da si vlagatelji želijo načrt, ki bi prinesel hitro okrevanje finančnega sistema in očiščenje bančnih bilanc. Novi sveženj spodbud v vrednosti 789 milijard dolarjev ima sicer dober namen, a vprašanje je, kakšen učinek bo imel, poroča AP. V Evropi se je osrednji indeks DAX na borzi v Frankfurtu se je znižal za 2,70 odstotka na 4407,56 točke, medtem ko se je indeks pariške borze CAC znižal za 2,09 odstotka na 2964,34 točke, indeks milanske borze Mibtel za 1,89 odstotka na 14.149 točk in indesk londonske borze FTSE 100 za 0,76 odstotka na 4202,24 točke. Peking - Eden največjih proizvajalcev aluminija na svetu, kitajska družba Chinalco, bo vložila 19,5 milijarde dolarjev v drugo največjo rudarsko družbo na svetu Rio Tinto, ki se spopada z velikimi finančnimi težavami. Omenjena naložba bo največja naložba kakšnega kitajskega podjetja v tujini. Kot poročajo tuje tiskovne agencije, bo Chinalco z investicijo, 7,2 milijarde dolarjev bo namenil za odkup obveznic Rio Tinta, 12,3 milijarde dolarjev pa za ustanovitev skupne družbe, v kateri bodo Rio Tin-tove rudarsko-industrijske podružnice v Čilu, Avstraliji in ZDA, svoj delež v Rio Tintu podvojil na več kot 18 odstotkov. S kitajsko finančno injekcijo bo britansko-avstralski Rio Tinto nekoliko znižal svoje, 38 milijard dolarjev »težke«, dolgove. Letos naj bi družba s sedežem v Londonu poplačala za deset milijard dolarjev dolgov. Za Rio Tinto se je več let zanimal največji rudarski koncern na svetu družba BHP Billiton, ki pa je zaradi slabih finančnih razmer v Rio Tintu novembra lani preklicala svoj 68 milijard dolarjev vreden prevzem. (sta)
Videm • Katastrofalni plazovi po Halozah
Škode za več sto tisoč evrov
Prva, zelo površno ocenjena škoda, ki so jo na cestah po februarski zimski odjugi povzročili plazovi, predvsem v haloškem območju občine Videm, znaša krepko preko 350.000 evrov, je po opisu najhuje splazenih območij in prelomljenih cest povzel župan videmske občine Friderik Bračič. Občina pa niti približno nima denarja za sanacijo vseh poškodovanih cest in plazov.
Po ogledu terena so v občini našteli kar 17 aktivnih plazov, pri čemer so vsaj štirje izjemno veliki: »Gre za plazove v naseljih Trdobojci, Gradišče in Dravinjski Vrh. Plaz v Trdobojcih proti Gruškovju je dobesedno prelomil in porušil asfaltno cesto v globino treh metrov, ki je popolnoma neprevozna. Dolžina plazu meri vsaj 50 metrov, širina približno 20 metrov, sprožilo pa se je okoli 1500 m3 zemlje. Drugi velik plaz v Gradišču je uničil del ceste na odcepu Klasinc-Hreš; tudi ta javna pot je zaprta, plaz je skorajda enako velik kot na cesti proti Gruškovju, količina sproženega materiala pa po prvi oceni znaša 1200 m3. Tretji velik plaz v Gradišču se je sprožil na odcepu Kozel, cesta je delno zaprta, velikost splazenega območja pa se ocenjuje na 35 metrov v dolžino in 20 v širino. Četrti plaz je sesul del ceste v Ljub-stavo. Ta del ceste smo zaenkrat delno sanirali in navozili gramoz na udrti del cestišča, saj gre za linijo, po kateri vozi šolski avtobus.
Sicer pa imamo evidentiranih še 13 plazov, ki so nekoliko manjši od opisanih. Edina sreča zaenkrat je, da plazovi niso poškodovali hiš, čeprav so ponekod zelo blizu objektov,« je na novinarski konferenci katastrofalno stanje v občini opisal župan Bračič. Zaradi uničenih cest je popolnoma odrezanih od sveta približno 15 domačij, sanacija manjših plazov pa je že v teku, saj jo opravljajo delavci občinskega režijskega obrata.
Bračič je tudi povedal, da je po prvi nestrokovni oceni škode zaradi plazov najmanj za 250.000 evrov, na cestah
Foto: arhiv občine
Najhujši plaz v občini Videm je dobesedno prelomil in za dobre tri metre v globino splazil cesto v naselju Trdobojci, v smeri proti Gruškovcu. Podobne slike je te dni videti na mnogih cestah po Halozah.
pa še dodatnih 100.000 evrov, čeprav je jasno, da bi resnično temeljita in dolgoročna sanacija najhujših plazov lahko zahtevala vsaj tri- do štirikrat toliko denarja. Geologov, ki bodo natančneje ocenili škodo in tudi način sanacije poškodovanih območij, na teren še ni bilo, jih pa pričakujejo.
»V občini imamo še vedno okoli 80 kilometrov makadamskih cest, ki bi jih morali urejati, zdaj so marsikje uničeni tamponi, na novo pa bo potrebno asfaltirani vse poškodovane ceste, ki smo jih pred nekaj leti že,« je še povedal župan.
V občinskem proračunu denarja za tako velike škode, kot jih je povzročila zgodnje-februarska odjuga z dežev-
jem, niti približno nimajo: »V skladu z zakonom imamo za elementarne nesreče v proračunu rezerviranih 40.000 evrov, za redno vzdrževanje cest okoli 60.000 evrov, samo za letošnje pluženje pa smo že porabili 50.000 evrov, kar je za 10.000 evrov več, kot je bilo predvidenih stroškov za zimsko čiščenje cest, čeprav zime še ni konec.«
Plazovi v vseh haloških občinah
Da bi v občini lahko iz lastnih sredstev poravnali stroške za sanacijo vseh plazov, po besedah župana Bračiča ni možnosti, zato upajo, da bo pomoč ponudila država; tudi zato, ker je prizadetih več občin v Spodnjem Po-dravju, zlasti še na haloškem
območju. O plazovih in zaprtih cestah namreč poročajo tudi iz občine Zavrč, kjer so plazovi zasuli ali udrli ceste Turški Vrh-Kristovič, Kore-njak-Drenovec, Belski Vrh-Matevž in Turški Vrh-Težak, zdrs zemlje na pašniku na Turškem Vrhu, pod stanovanjsko hišo v Hrastovcu, pa je odnesel velik del brežine in grozi tudi hiši.
Podobna poročila prihajajo tudi iz občine Žetale, kjer je prišlo do plazenja tal na več odsekih. Tako je še vedno zaprta cesta Žetale-Majšperk v naselju Čermožiše, delno prevozna pa je cesta Pridna vas-Višnjevec, medtem ko je javna pot Žetale-Bedenik-Kapela zaradi plazu še vedno neprevozna.
SM
Slovenija • Policija opozarja
Pripnite življenje z varnostnim pasom!
Slovenski policisti so 8. februarja pričeli preventivno akcijo Varnostni pas - vez z življenjem, v kateri bodo vse do 22. februarja poostreno nadzirali uporabo varnostnega pasu tako pri voznikih kot pri vseh sopotnikih.
Uporaba varnostnih pasov pri voznikih in potnikih osebnih avtomobilov, udeleženih v prometnih nesrečah, se kljub povečanju števila represivnih ukrepov na območju Policijske uprave Maribor zmanjšuje. Podatki o uporabi varnostnih pasov voznikov in potnikov, udeleženih v prometnih nesrečah, kažejo v minulem letu 93,47-odsto-tno privezanost voznikov in 82,68-odstotno privezanost potnikov.
Leta 2008 so policisti na območju Policijske uprave
Maribor izvedli 15.008 ukrepov zaradi neuporabe varnostnega pasu ali 10,4 % več kot leto pred tem. Da bi osveščali o povečani uporabi varnostnega pasu, na območju celotne policijske uprave Maribor od 8. do 22. februarja izvajajo poostrene aktivnosti glede uporabe varnostnih pasov v okviru akcije »Varnostni pas, pripni svoje življenje«, ki po vsej Evropski uniji poteka sočasno.
V tem času bodo policisti še dosledneje nadzirali uporabo varnostnega pasu v vseh vozi-
lih in na vseh, tudi zadnjih sedežih, zoper vse ugotovljene kršitelje pa bodo tudi dosledno ukrepali. Globa za neprivezanega je 120 evrov. Posebno pozornost bodo namenili tudi uporabi zadrževalnih sistemov pri prevozu otrok.
V okviru akcije Varnostni pas pa bodo še dodatno povečali aktivnosti projekta Pasavček, ki poteka na vseh osnovnih šolah in vrtcih. V času akcije bodo aktivisti Republiškega in občinskih svetov za preventivo in vzgojo v cestnem prometu sodelovali
na vsaj 20 preventivnih akcijah po osnovnih šolah in vrtcih s svojimi demonstracijskimi sedeži ter tehtnicami za prikaz naletne teže.
Skupine iz vrtcev in osnovnošolski oddelki, ki v projektu sodelujejo, morajo do 10. aprila zaključiti svoje letošnje aktivnosti in poslati končno poročilo o tem na Republiški svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. Vsi otroci, ki bodo v projektu sodelovali do konca, bodo primerno nagrajeni.
-OM
Pa brez zamere
Resnične maske
Princi, vojskovodje in duet Kalimero
V deželi je spet pust. Letos tudi s povsem kredibilnim razlogom. Kurenti in ostala družba skušajo odgnati zimo. Ki je letos res bila precej prava zima. Pust s svojimi šemami in liki torej ima kaj odgnati.
Seveda pa šem in drugih kreatur, ki ob tem času hodijo naokrog, ne bi bilo, če ne bi bilo nikogar, ki bi se v njih našemil. Se pravi, vse pustne šemarije ne bi bilo, če ne bi bilo ljudi, ki bi si za pusta nadeli maske ter se našemili v - pač v karkoli že. A pravijo, da je pravzaprav dilema, ali si ljudje za pusta nadenejo maske ali pa jih takrat pravzaprav v resnici odstranijo in pokažejo svoj pravi obraz. Resnica glede tega je najbrž nekje vmes; bolje rečeno, ne nekje vmes, ampak je resnica glede tega tako to in ono. Ljudje se res našemijo, si torej nadenejo maske in/ali porišejo obraz. Hkrati pa z izbiro svoje maske dajo tudi vedeti nekaj o sebi, o tem, kakšni so. In ker pust slovi kot čas, ko je glede obnašanja dovoljeno malce več kot ponavadi, saj se bedasto, prostaško ali pač katerokoli dr ugače nesprejemljivo vedenje v času pusta tolerira kot tako imenovane pustne norčije, ljudje temu primerno pokažejo svoj karakter ne samo z izbiro maske, ampak tudi s samim obnašanjem v tej maski, saj so mnenja, da se jim ni treba toliko "držati nazaj". Torej lahko rečemo, da izbira maske in seveda posledično tudi obnašanje v maski kaže na karakter človeka, ki to masko nosi. Maska in človek sodita skupaj. Sta dve plati istega kovanca. Do neke mere lahko torej vnaprej napovemo, katera maska sodi h komu.
Pa se malopozabavajmo in premislimo, v kaj bi se našemili nekateri izmed naših bolj znanih rojakov. Seveda, prva izbira so tisti znani rojaki, ki se zaradi večini nerazumljivih nagnjenj ukvarjajo s politiko. Pa poglejmo, v kaj bi se na primer odela prvaka obeh političnih frakcij; začnimo s tisto frakcijo, ki zase trdi, da je bolj leva. Naš premier bi se tako najbrž oblekel v kakšnega zalega princa, baročno napudranega in okrincljanega. Obstaja pa še ena možnost: glede na to, da ga še v lastni vladi ne razumejo ter imajo skoraj ob vsaki potezi, ki jo potegne, kaj pripomniti, bi se morda našemil v Kalimera, tistega črnega piščančka z jajčno lupino na glavi, kije vedno potegnil ta kratko in je bil zmeraj napačno razumljen ter nasploh en tak nesrečen piščanček.
Njegov stanovski kolega na drugi strani barikad, neustrašni vodja opozicije, je še bolj preprost primer: skoraj zagotovo bi se našemil v vojaka. Pa ne v navadnega, nekega zanikrnega pešaka - ampak skoraj zagotovo kar v generala (da bi se našemil v maršala, iz splošno znanih razlogov lahko močno dvomimo). In to v pomembnega generala, pravega vojskovodjo, ne pa v nekega pisarniškega generala. A zanimivo, morda bi se tudi on našemil v Kalimera! Saj ga skoraj neprestano obtožujejo nekih grdobij in rovarijo proti njemu. Da, tudi on bi se povsem lahko našemil v tega nesrečnega piščančka. Prav tako kot njegov kolega z druge strani zidu!
In glejte, zali princ in neustrašni vojskovodja si sploh nista tako različna, kot se zdi na prvi pogled, saj sta oba tudi Kalimera! Oba sta si precej bolj blizu, kot se zdi na prvi pogled. In tudi barikade, na katerih nasprotnih straneh naj bi stala, se zdijo v luči tega skupnega kalimerovstva skoraj neobstoječe. Vidite, tako se v luči mask in pusta pojasni tudi ta, na prvi pogled nerazumljiv odnos med obema čelnikoma. Pa naj še kdo reče, da je pust čas zgolj norčij in maškar!
Gregor Alič
Foto: M. Ozmec
V okviru preventivne akcije bodo policisti preverjali, ali so pripeti tudi sopotniki na zadnjih sedežih.
Ormož • Izšli so novi Zgodovinski zapisi
Zanimivo odkrivanje preteklosti
Zgodovinsko društvo Ormož ima uradno le 33 članov, a so ti zelo delavni, saj vsako leto izdajo publikacijo in pripravijo vrsto prireditev na Ormoškem. Pomaga jim tudi lepo število simpatizerjev in sodelavcev, med njimi se vedno najdejo tudi kakšni takšni, ki napišejo kakšen sestavek za njihovo strokovno publikacijo, Zgodovinske zapise. Tem so še posebej hvaležni.
Na knjižni polici
Zgodovinski zapisi z letnico 2008 so zaradi težav s tiskarji izšli januarja 2009 in so že peti po vrsti. Urednica je bila tudi tokrat Zdenka Kresnik. Svoje prispevke je objavilo 11 avtorjev, številka pa je približno tako debela kot vedno, obsega nekaj čez 100 strani.
Predstavitev Zgodovinskih zapisov je bila januarja na Gimnaziji Ormož, ker je osrednje mesto v Zapisih tokrat dobil prispevek Sonje Posavec ob 10-letnici delovanja Gimnazije. V sestavku je temeljito obdelala 10 let delovanja Gimnazije z vsemi vzponi in padci, uspehi, ki so jih dijaki dosegli na različnih področjih in z vsem drugim, kar spremlja življenje srednješolske institucije. V Zapisih so s svojimi besedili sodelovali tudi zaposleni Muzeja Ormož. Zanimiv pa je tudi prispevek mag. Franca Zemljiča z naslovom Ali se železnica za Prlekijo in Prekmurje začne šele na Pragerskem?, ki razmišlja o tem, kakšen pomen je imela in ima železnica za razvoj Prlekije in Prekmurja. V Zapisih so spet predstavljene nekatere osebnosti in raziskave polpretekle zgodovine. Za Ormožane je gotovo še posebej zanimiv prispevek o dr. Otmarju Majeriču, ki je nastal kot raziskovalna naloga dveh nekdanjih učenk OŠ Ormož Martine Polič in Barbare Kirič. Podprto z obilico slikovnega gradiva govorita o
Predstavitev letošnjih Zgodovinskih zapisov je potekala na Gimnaziji Ormož.
Foto: Foto Hozyan
zdravilišču, ki je bilo nekoč eno najmodernejših in znanih po vsej Jugoslaviji. Rajko Topolovec je prispeval zanimiv zapis o Društvu kmet-skih fantov in deklet, v katerem se je posebej osredotočil na Jožka Tomažiča in njegov prispevek za afirmacijo in napredek vasi.
Predsednik društva Tone Luskovič je povedal, da se njihovo društvo ukvarja z raziskovanjem preteklosti v vseh treh občinah na Ormoškem. »Najmanj pokrito področje sta Velika Nedelja in Podgorci. Če nimaš profesionalcev, najlažje uresničuješ ideje, ki
pridejo od ljudi. Zato si želimo več spodbud s terena. V društvu smo si naredili nekak opomnik, kdo so tiste osebnosti, ki bi jih bilo potrebno potegniti iz pozabe. Saj niso povsem pozabljeni, a so pri nas manj znani, ker so delovali drugod, čeprav imajo korenine v naših krajih. To je vredno narediti tudi zato, ker domačini začnejo svoje rojake bolj ceniti, ko slišijo, kaj so dosegli, in pridobijo tudi na lastni vrednosti,« razmišlja Luskovič.
Letos čaka društvo dela polno leto. »Smo v letu ormoškega tabora. 8. avgusta
bo osrednja prireditev pred ormoškim gradom. Ne bomo sicer organizirali tabora, kot je bil pred 140 leti, posvetili pa mu bomo nekaj dogodkov. Pripravili bomo simpozij, na katerem bodo slovenski zgodovinarji predstavili pomen ormoškega tabora. Besedila referatov bomo objavili v posebni, taborski številki Zgodovinskih zapisov. Ob tej priložnosti bomo v aleji pomembnih mož odkrili tudi doprsni spomenik Božidarju Raiču,« napoveduje številne dogodke, ki jih društvo namerava izpeljati, predsednik Tone Luskovič. Viki Klemenčič Ivanuša
Ptuj • Tekmovanje v risanju karikatur
Damir še v tretje nepremagljiv
Šesto tradicionalno tekmovanje v risanju karikatur, ki ga organizira Srednja elektro in računalniška šola Ptuj, je letos sovpadlo s kulturnim praznikom in je bilo posvečeno Francetu Prešernu. Zmago je že tretje leto zapored odnesel nepremagljiv Damir Štuhec.
Na tekmovanju je letos sodelovalo 11 dijakov Srednje elektro in računalniške šole. Posamezni tekmovalec je narisal po štiri karikature, za vsako pa je imel na razpolago 10 minut časa. Letos so risali naslednje modele: ravnatelja Rajka Fajta, profesorico Nino Kokol, profesorja Rada Ačimoviča in dijakinjo prvega letnika Karmen Vidovič. Gost tekmovanja je bil
Damir Štuhec, Tadej Pušenjak, Aleš Pongračič, Borut Plohi, Uroš Judež in Matjaž Škerget. Že tretje leto zapored je zmago odnesel Damir Štuhec, drugo mesto je zasedel Borut Plohi, tretji pa je bil Aleš Pongračič. Zabaven dan, ki so ga popestrili
z glasbenim nastopom dijakov, je bil vsekakor zelo prijeten. Sicer pa bodo, kot je zagotovila profesorica umetnosti na Srednji elektro in računalniški šoli Nina Jeza, projekt nadaljevali tudi v prihodnje.
Dženana Bečirovič
Kaj je karikatura?
Ime karikatura izhaja iz italijanske besede »caicatura«, ta pa izhaja iz besede »ca-ricare«, kar pomeni naložiti ali pretiravati. V slovarju tujk najdemo pod besedo karikatura sledeč opis: risba, kjer so značilnosti kake osebe, predmeta ali dogodka pretirano upodobljene tako, da zbujajo smeh.
Član strokovne komisije, karikaturist Andrej Potrč
karikaturist Andrej Potrč, ki je dijakom predstavil značilnosti karikature, med samim tekmovanjem pa je narisal karikaturo Franceta Prešerna. Komisija, ki je ocenjevala karikature, je ocene podala na podlagi štirih kriterijev: podobnost, izvirnost, humor in tehnična izvedba. Med 11 tekmovalci so bili: Ino Prelog, Žiga Volmut, Rok Kokol, Goran Emeršič, David Pihler,
Vsak tekmovalec je narisal štiri karikature.
Michal Viewegh Angeli vsakdanjega dne
Ljubljana. Sanje, 2008
Najuspešnejši češki pisatelj je pričel svojo sijajno kariero v devetdesetih letih prejšnjega stoletja. Njegova dela (več kot dvajset uspešnic) so prevedena v več kot dvajset jezikov in doživljajo velikanske naklade, že v domovini posamezno delo v nad šestdeset tisoč izvodih. Za vse, ki še morda niste prebrali njegovih predhodnih romanov, dodajam, da sta v slovenskem prevodu v letu 2003 izšla romana Vzgoja deklet na Češkem in Čudoviti pasji časi, zatem Roman za ženske (2005), Igra na izločanje (2006), Letoviščarji (2007). Viewegh je zaslovel s humorno družinsko kroniko v času češkega totalitarizma Čudoviti pasji časi, za katero je prejel prestižno češko nagrado Jirija Ortena. Vsi romani, ki jih imamo v slovenščini, so doživeli filmske upodobitve. Kritiki so mu očitali lahkotnost in komercialnost, besedni dvoboj z enim najbolj žaljivih se je prelevil v fizični obračun. Viewegh ima pretanjen občutek za zapisovanje človeških slabosti, piše pa tudi politične feljtone, pravljice za otroke, filmske scenarije. Vedno išče take zgodbe, ki morajo najprej vznemiriti njega. Zatrjuje, da je pisateljeva pravica, da poišče zgodbo, ki jo želi pripovedovati. V glavi nosi zgodbe že za naslednje tri, štiri romane, tako ne bo težav, da ne bi sledili pisateljevemu prihodnjemu ustvarjalnemu toku.
Roman Angeli vsakdanjega dne je nastal ob boleči izkušnji ob umiranju in smrti očeta in je samo slučajno tematsko podoben filmski zgodbi City of Angels (1999), v kateri sta v romantični ljubezenski zgodbi nastopila Nicholas Cage in Meg Ryan. V Angelih vsakdanjega dne pa je na eni strani »svet« angelov, odposlancev, na drugi pa so vsakdanje življenjske zgodbe različnih moških in žensk, prava galerija človeških značajev.
Naključje je način, na katerega Bog anonimno dela čudeže, pravi Hachamel, ki ne jemlje smrti preveč osebno. Štirje prijatelji sedijo na varovalni mreži mostu ali na obokih. So samo sli. Božja pota so nedoumljiva, On ima svoje razloge. Ester uživa dan, ovdoveti je podobno kot potovati sam. Morala bi bolj skrivati žalost. Ilmuth še ni izgubila zmožnosti čudenja, prevzeta opazuje obred jutranjega vstajanja. Čas, ki ga ženske preživijo zjutraj v kopalnici, se s starostjo podaljšuje. Zdenek je že obupal, nekdanji inženir dela kot razvoznik elektronike. Izgubil je iluzije, a iz izgube ni znal potegniti koristnih naukov. Umrl bo, ker ne zna odpuščati. Njegova mama je dobro ohranjena blondinka, ki misli, da je zemeljski angel. Karel je vozniški inštruktor in bo čez deset ur mrtev. Hachamel bi verjetno vedel, kakšne so bile angelske misije, ko so bila še obvezna krila. V Karlovem svetu je vsaka smrt naravna posledica kakšne napake. Ilmuth maha z rokami in lovi sms-e, ki vsebujejo iskreno ljubezen in se na ta način »polni«. Marie poučuje, zateka se v nekoristno sanjarjenje, morali jo bodo spomniti, da je nekoč ljubila Karla, kajti njeno razmerje s Karlom je le še navada. Včasih se zazdi, da je človeško življenje kot slabo organiziran izlet. Ilmuth se prvič sooča s človeško smrtjo, tudi angelu opisovalcu je bilo prvič nelagodno. Kakšen smisel ima v tem trenutku delati ljudem drobna veselja? Ester premišljuje, če je Tomaš zmogel sprejeti smrt ali se je samo odpovedal življenju? Ester je zdravnica, ampak na medicini je niso naučili ničesar o umiranju. V Karlovem srcu se mešata pritoževanje in ljubezen. Ester je izkušnja s smrtjo odtujila vsem, ki tega niso doživeli, enostavno se noče kazati. Človeške slutnje so samo delovna nedisciplina angelov, ki ne morejo spremeniti stvari, lahko dajo le drobne prijaznosti, to je vse. Angel Uriel, ki je prvoosebni izpovedovalec, se spominja, da ko še ni znal jezikov sveta, je gojil iluzije o človeški modrosti in dobroti. Samoironično sporoča, da že devet stoletij ignorira psihologe, ki priporočajo menjavo službe.
V mladosti le malokdo sluti, da življenje ni nič drugega kot slovo od življenja. Tudi angeli se morajo do življenjskih resnic dokopati z izkušnjami. Človeške strasti so kot gozdni požari. Za tiste, ki razmišljajo, je človeško življenje komedija: za tiste, ki čutijo, pa tragedija, pravi prvi angel Hachamel. Ni jim treba verjeti v Boga, ne smejo pa nehati upati.
Vladimir Kajzovar
Foto: DB
Foto: DB
Nogomet
Prvenstvo se hitro približuje
Stran 12
Rokomet
Nastja dosegla več kot polovico zadetkov
Stran 12
Atletika
Kolaričeva ima še nekaj težav z zaletom
Stran 13
Strelstvo
Majda Raušl znova najboljša
Stran 13
Nogomet
V Dravi za Simiča, MNZ Ptuj za Frajmana
Stran 15
Tina Maze
Srebro z zlatim sijajem
Stran 14
Urednk športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: Danilo Klajn-šek, Uroš Krstič, Uroš Gramc, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Zmago Šalamun, Peter Golob, Ivo Kornik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
tednik k™
E-mail: sport@radio-tednik.si
Športnik leta 2008 v MO Ptuj
»Če ne tečeš pod 2.14, se ne vračaj ...«
Jubilejno 50. podelitev priznanj najboljšim športnikom Mestne občine Ptuj sta v četrtek v kulturni dvorani gimnazije pripravila Zavod za šport Ptuj in Športna zveza Ptuj. Na najtežje pričakovano razglasitev najboljših posameznikov je bilo po tradiciji potrebno čakati povsem do konca. Za leto 2008 sta to postala atletinja Nina Kolarič in kolesar Kristijan Koren. Najboljša med »svojimi« sta bila tudi njuna trenerja, Gorazd Rajher in Srečko Glivar, med moštvi kolesarski klub Perutnina Ptuj in ženski rokometni klub Mercator Ten-zor. Tatjana Majcen Ljubič je bila lani najboljša športnica invalidka, kolesar Radoslav Rogi-na je prejel nagrado za izjemne dosežke na področju športa. Poseben gost prireditve je bil Miran Vodovnik, najboljši slovenski metalec krogle.
»Naj« posameznika
Nina resne konkurence lani ni imela, z državnim rekordom v skoku v daljino in 26. mestom na olimpijskih igrah na Kitajskem je bila daleč pred tekmicami. Pred plezalko Mino Markovič na drugem in strelko Majdo Raušl na tretjem. Pa čeprav je Markovičeva lani zmagala na tekmi svetovnega pokala in bila bronasta na evropskem prvenstvu. Raušlova je bila na prvenstvu »stare celine« šestnajsta, na državnem prvenstvu pred domačim občinstvom pa srebrna. »Moj drugi naslov je na bolj trdih temeljih. Mislim, da sem bila res boljša od ostalih deklet. Lani je bilo bolj izenačeno, do konca nismo vedele, katera bo prva in katera četrta,« je dejala paradna gospodična ptujskega športa. Da ne čuti vsega, kar
Foto: Črtomir Goznik
Francu Ivančiču (v sredini) sta priznanje za življenjsko delo na področju športa izročila Fredi Kmetec in dr. Štefan Celan.
se dogaja v zraku, je poučila novinarja Davida Breznika, ki jo spraševal o občutkih pri »poletih« preko šestih metrov. »Polno je malenkosti, ki jih je potrebno natrenirati in postanejo spontane. Se pa v zraku že čuti dober skok,« je še povedala. »Magičnemu« Pekingu se niti tokrat ni dalo izogniti. »Ko sem prvič stopila na tisti ogromen stadion, sem se enostavno izgubila.« Podobni občutki pa so vezani tudi na Ptuj, saj je prav doma lani poleti pristala pri rekordni znamki.
Kristjan je lani primerljivo Nini odlično tekmoval v svoji kategoriji mlajših članov in v absolutni konkurenci. V klubskem dresu je nanizal dve zmagi že na uvodni dirki sezone po Kubi, zmagal na dirki svetovnega pokala, postal svetovni prvak med vojaki, bil odličen na evropskem in svetovnem prvenstvu. Najresnejšega konkurenta je imel v klubskem kolegu, Kristjanu Fajtu (16. mesto na SP), ki je še eden iz falange odličnih ptujskih kolesarjev. Tretje mesto na izboru športnika leta je osvojil 18
- letni tenisač Blaž Rola, član zmagovalne reprezentance na evropskem prvenstvu. »Tega naslova nisem pričakoval. Bil sem zelo vesel, da sem bil povabljen na prireditev, vendar sem mislil, da sem prišel zgolj gledat,« je povedal tudi najbolj popularen športnik Primorske ter ocenil sezono. »Že na Kubi sem rekel, da zna biti to moja sezona. Glavne dirke so potem prišle šele aprila in sem vzel to z rezervo. Ampak sem uspel celotno sezono odpeljati odlično. Odločilen je bil že zimski čas, ko sem veliko truda vložil v pripravo, se na ta račun odrekel mnogo rečem. Vendar se je izplačalo.«
Nato je še sprejel izziv s strani medijev in takoj »vrgel rokavico« Kolaričevi. Če se bosta (in v kolikor se bosta) pomerila v teku, bralci Štajerskega tednika za ta dogodek zagotovo ne boste prikrajšani. A bo potrebno še nekaj časa počakati, po koncu prireditve sta namreč odbrzela vsak na svojo stran. Nina na tekmova-
Foto: Črtomir Goznik
Naj športnik in športnica MO Ptuj za leto 2008: Kristjan Koren in Nina Kolarič
nje v madžarsko Budimpešto, Kristijan v francosko Nico na priprave z novim moštvom.
Nagrada za življenjski tek
Posebej slavnostno nagrado za življenjsko delo je letos prejel atletski trener, Franc Ivančič. »Nagrada mi pomeni, da sem vsa leta delal pravilno, pri vzgoji vseh 43 atletov. Brez njih tega priznanja ne bi dobil. To so bili izredno pridni ljudje, tako v športu kot zdaj v svojih poklicih. In prav ponosen sem, da so oni pripomogli k temu, da sem do tega priznanja prišel.«, je povedal Ivančič. Med 34 letnim trenerskim delom na Ptuju so nekateri njegovi varovanci dosegali vrhunske rezultate tudi v svetovnem merilu. Posebna zgodba je prvi ptujski olimpijec, Mirko Vindiš. Udeleženec olimpijskih iger v Seulu
-	Koreja (1988) in Barceloni
-	Španija (1992) je treniral po strogo začrtanem programu. »Bil je zelo priden, vedno se
je strogo držal mojih navodil. Imel je telesno konstitucijo, ki je bila sposobna prenašati vse te ogromne napore, po drugi strani je odlične rezultate dosegal tako, da je zelo pametno tekel. Meni osebno pa največ pomeni, da se je ob vsem tem, kar je v življenju dosegel, uspel izobraziti na visoki šoli.« Imela sta poseben odnos. Velikokrat ga je spremljal le do letališča in mu ob neki priložnosti zabičal: »Če ne tečeš po dvema urama in štirinajst minut se niti ne
vračaj!« Mirko ga je tudi takrat poslušal, tekel minuto hitreje in se z nasmehom vrnil.
Kot upokojenec se Ivančič še vedno vsako popoldne odpravi na atletski stadion, kjer trenira mladi perspektivni rod. »V pokoju še več časa posvečam študiju in športnikom. Vsak dan na stadionu mi da strašansko energijo. Domov pridem popolnoma sproščen. In vsak dan moram iti na igrišče, pa čeprav jih zgolj pozdravim.«
Uroš Gramc
Prejemniki priznanj v kategorijah, ki jih nismo omenili v petkovi številki Štajerskega tednika:
Državni prvaki: člani: Gregor Gazvoda (KK Perutnina Ptuj), Boštjan Kerin (BK Ring Ptuj), Darjan Klobasa (AMD Ptuj); članice: Adriana Korez (KBV Ptuj); mladinci: Filip Janžekovič (KBV Ptuj), Anej Štrafela (KBV Ptuj); mladinke: Laura Pajtler (AK CP Ptuj), Vesna Rojko (NTK Ptuj); državna reprezentantka v kolektivnih športih: Nastja Prapotnik (ŽRK MT Ptuj).
Priznanje za zaslužne športne delavce: Slavica Bedenik (KBV Ptuj), Mitja Črnko (ŠD Grajena), Zlatko Dvoršak (ŽOK Ptuj), mag. Stanislav Golc (SK Ptuj), Janko Majerič ((NK Podvinci), Davorin Muzek (KK Perutnina Ptuj), Robert Polajžer (JK Drava Ptuj), Igor Sternad (PK Terme Ptuj), Milan Zupanc (AMD Ptuj) in Boris Žlender (ŠD Tehcenter Ptuj).
Izjemni dosežki na področju športa invalidov: 1. Tatjana majcen Ljubič (AK CP Ptuj), 2. Mitja Žalar, 3. Marjan Žalar (oba medobčinsko društvo slepih in slabovidnih). Najboljša srednja šola: dijaki, dijakinje: Gimnazija Ptuj.
Foto: Črtomir Goznik
Posebna gosta prireditve sta bila Miran Vodovnik in njegov trener Marjan Štimac (v sredini Jože Mohorič, Radio-tednik Ptuj)
Bloudkov nagrajenec: Rene Glavnik
O mladih letih smo se pogovarjali tudi z Renejem Glavnikom, direktorjem kolesarskega kluba Perutnina Ptuj in dobitnikom najvišjega državnega priznanja na področju športa, Bloudkove plakete za življenjsko delo. Od prvega stika s športom je minilo že 63 let, v kolesarstvo pa ga je poneslo pred 24 leti. Pred tem se je poskusil v številnih drugih: gimnastiki, plavanju, teku na smučeh, kartingu, speedwayu, motokro-su ... Posebna zgodba je, ko se je z motorjem podil po zamrznjenem Blejskem jezeru. »Ko smo bili mladi, smo radi malo podivjali. To je bil bolj hobi kot kaj resnega,« je dejal. Precej poguma je bilo potrebnega tudi v kolesarstvu. »Spomnim se, da sem prva kolesa kupil z denarjem od Mercatorja. Seveda so to hitro ugotovili in potem sem moral najeti kredit, vse poplačati, da sem lahko obdržal službo,« je Glavnik obudil znano zgodbo. Vse to in še več je bilo potrebno, da so se perutninarji povzpeli do 25. mesta na svetu, kjer so končali lansko sezono.
Foto: Črtomir Goznik
Rene Glavnik v družbi podžupana MO Ptuj Mirka Kekca
Rokomet • 1. A-liga (ž)
Nastja dosegla več kot polovico zadetkov
Mercator Tenzor Ptuj - Velenje 31:28 (15:12)
MERCATOR TENZOR PTUJ: Križa nčeva, Mateševa 2, Majcnova 4, Prapotnikova 16 (2), Ciora 1, Ki-kanovičeva 2, Čehova, Ozmečeva, Bolcarjeva 1, Piklova, Erhatičeva, Brumnova 5, Sivka.
VELENJE: Lakičeva, Vajdlova 2, Javornikova 6, Jankovičeva 6, Šabi-čeva, Pobrežanova 3, Musičeva 1, Nakičeva 1, Guberiničeva, S. Halilo-
1. A SRL - ženske
REZULTATI 17. KROGA: Mercator Tenzor Ptuj - Velenje 31:28, Celeia Žalec - Olimpija 26:27, Krka - Brežice 28:15, Celjske mesnine - Piran vrtovi Istre 29:29, Škofja Loka Ksi - Evro Casino Kočevje 22:19, Sava Kranj - Zagorje Istrabenz Gorenje 21:35.
1. OLIMPIJA 17	17	0	0	34
2. ZAGORJE GORENJE 17	13	0	4	26
3. CELJSKE MESNINE 18	11	3	4	25
4. CELEIA ŽALEC 16	11	1	4	23
5. KRKA 17	10	1	6	21
6. M. TENZOR PTUJ 16	8	2	6	18
7. EVRO KOČEVJE 15	8	0	7	16
8. PIRAN VRTOVI ISTRE17	4	1	12	9
9. SAVA KRANJ 16	4	0	12	8
10. BREŽICE 17	4	0	13	8
11. VELENJE 17	3	0	14	6
12. ŠKOFJA LOKA KSI 17	3	0	14	6
FOTO: Črtomir Goznik
Nastja Prapotnik (ŽRK MT Ptuj) je Velenjčankam zabila kar 16 zadetkov!
vič 7, Prelčeva, N. Halilovič, Grobel-nikova 2.
SEDEMMETROVKE: Mercator Tenzor Ptuj 2(2), Velenje 0(2).
IZKLJUČITVE: Mercator Tenzor Ptuj 8, Velenje 14 minut.
Ptujske rokometašice so do zmage prišle težje, kot so pri-
čakovale. Gostje iz Velenja, ki so sicer na predzadnjem mestu prvenstvene razpredelnice, so jih presenetile na začetku in povedle v 7. minuti s z:6, kmalu zatem je bilo že 2:8 in domačim rokometašicam se
ni obetalo nič kaj dobrega. Po tem šoku pa so se domačinke le prebudile in v 25. minuti izenačile na 11:11, do konca polčasa pa si priigrale prednost treh zadetkov.
Slab zaključek prvega dela pa gostjam ni vzel poguma, tako da so v nadaljevanju hitro izenačile na 16:16. To je bil opomin domačim rokometaši-cam, ki so res igrale zelo borbeno, a so delale preveč napak. Po številnih izenačenjih so v zadnjih minutah rokometaši-ce Mercatorja Tenzorja prišle do prednosti treh zadetkov in so ohranile do konca srečanja. Tokrat je pri domačinkah izstopala Nastja Prapotnik, ki je dosegla šestnajst zadetkov, od tega kar štirinajst iz igre. Zelo pomembni so bili predvsem tisti iz prvega polčasa, ko je veliko pripomogla k izničenju visokega vodstva gostij iz Velenja.
Danilo Klajnšek
Nastja Prapotnik, najboljša strelka tekme: »Med tekmo smo imele preveč nihanj v igri, kar je posledica številnih poškodovanih igralk. Po tej zmagi si želimo osvojiti končno 6. mesto.«
Rokomet • 1. B SRL (m), 2. SRL (m)
Ptujčani med vodilno trojico neporaženih
V	■>
1. B SRL (m): Alples Železniki -Moškanjci Gorišni-ca 31:17 (12:9)
MOŠKANJCI GORIŠNICA: Zorli 3, M. Petek, Štorman 1, Valenko, Pre-ac 1, Lozinšek 1, Golob 1, B. Cvetko, Štuhec 1, Dimec 1, Peček 2, D. Petek, K. Cvetko, Špindler 3, Žuran. Trener: Darko Žnidarič.
Gorišniški rokometaši so na svojem drugem zaporednem gostovanju še drugič izgubili, tokrat z Alplesom iz Železnikov. Poraz je visok, čeprav je po prvem polčasu kazalo drugače, saj so gostje zaostajali samo za tri zadetke. Ob tem so zastre-ljali še nekaj čistih neoviranih strelov s krilnih položajev.
V nadaljevanju srečanja pa je gostujoča barka popolno-
Darko Žnidarič, trener Mo-škanjcev-Gorišnice: »Nekateri igralci se bodo morali zamisliti nad odnosom do igre, drugi pa nad udeležbo na treningih.«
1. B SRL
REZULTATI 13. KROGA: Alples Železniki - Gorišnica 31:17, Klima Petek Maribor - Sviš Pekarna Grosuplje 34:20, Radeče MIK Celje
-	Mitol Sežana 26:24, Krško - Istrabenz plini Izola 37:28, Grča Kočevje
-	Grosuplje 25:19, Šmartno 99 - Ajdovščina 30:29.
1.	KLIMA PETEK 13 12 0 1 24
2.	KRŠKO	13 11 1 1 23
3.	ŠMARTNO 99 13 8 3 2 19
4.	GRČA KOČEVJE 13 7 1 5 15
5.	ALPLES ŽELEZNIKI 13 7 1 5 15
6.	GROSUPLJE 13 7 0 6 14
7.	SVIŠ P. GROSUPLJE 13 6 1 6 13
8.	AJDOVŠČINA 13 5 0 8 10
9.	RADEČE CELJE 13 4 2 7 10
10.	ISTRABENZ IZOLA 13 2 2 9 6
11.	MOŠKANJCI - G. 13 3 0 10 6
12.	MITOL SEŽANA 13 0 1 12 1
imm JI PTUJ
FOTO: Črtomir Goznik
Damir Halilovič (Drava, modri dres) se je izkazal s 14 doseženimi zadetki.
ma potonila. Po zelo slabi igri v obrambi in slabi realizaciji v napadu je prednost domačinov samo naraščala. Že podatek, da so v drugem polčasu roko-metaši Moškanjcev-Gorišnice dosegli samo osem zadetkov, pove dovolj.
Danilo Klajnšek
2.	SRL: Drava -Cerklje 37:29 (21:12)
DRAVA: Valenko, Bogadi 3, Hebar
3,	Busakovič 2, Ivančič 5 (2), Mesa-rec 2, Oder 4, Halilovič 14, Bračič 1, Pisar 1, Mesarec, Dogša, Lukaček, Kelenc 2 (2), Predikaka. Trener: I. Hrupič.
Maloštevilni gledalci so bili zadovoljni s prikazano igro gostiteljev, ki so bili boljši v vseh elementih igre. S hitro igro so že v prvih minutah prevzeli pobudo in v 8 minuti vodili
že 8:1. Strelsko je bil odlično razpoložen Halilovič, ki je neusmiljeno polnil mrežo gostov. Ob tem je zelo gibljiva domača obramba onemogočila napade gostov, k temu pa sta veliko pripomogla vratarja: v prvem delu Valenko (9 obramb) in v drugem Dogša (8). Pri visoki prednosti je trener Hrupič dal priložnost igralcem s klopi, ki so s prikazano igro upravičili zaupanje in obdržali prednost. Kot krožni napadalec se je izkazal Hebar, nevarno pa je vrata gostov ogrožal Ivančič z ne-
nadnimi streli od daleč.
anc
Ivan Hrupič, trener Drave:
»Zbran pristop igralcev je pripomogel k visokemu vodstvu na začetku, obramba je delovala brezhibno, napadi pa so bili odraz hitre igre. Čutiti je vzpon ekipe, saj dozoreva iz tekme v tekmo.«
2. SRL (od 1. - 6. mesta)
REZULTATI 2. KROGA: Drava
-	Cerklje 37:29, Zlatorog Celje - Dol TKI Hrastnik 23:21, Kranj - Sevnica 22:27.
1.	DRAVA	2 2 0 0 4
2.	ZLATOROG CELELJE 2 2 0 0 4
3.	SEVNICA	2 2 0 0 4
4.	DOL TKI HRASTNIK 2 0 0 2 0
5.	CERKLJE	2 0 0 2 0
6.	KRANJ	2 0 0 2 0
2. SRL (od 7. - 12. mesta)
REZULTATI 2. KROGA: Velika Nedelja - Mokerc 30:21, Arcont Radgona - Brežice 38:32, Dobova
-	Radovljica 29:26.
1.	DOBOVA	2	2 0	0 4
2.	VELIKA NEDELJA	2	1 0	1 2
3.	BREŽICE	2	1 0	1 2
4.	MOKERC IG	2	10	12
5.	ARCONT RADGONA	2	1 0	1 2
6.	RADOVLJICA	2	0 0	2 0
Nogomet
Prvenstvo se približuje
Foto: Črtomir Goznik
Aleš Čeh (Labod Drava, modri dres)
Nogometaši ptujskega Laboda Drave bodo danes, v torek, končali desetdnevne priprave v Medulinu, kjer so se pripravljali na začetek spomladanskega prvenstva, ki se prične ta konec tedna (Maribor-Labod Drava, sobota, 21. 2., ob 18. uri).
»Izpeljali smo vse načrtovano, predvsem pa smo vadili na igriščih z naravno travo in smo imeli takšne pogoje, s kakršnimi se bomo srečevali v prvenstvu. Fantje so dobro delali, ni bilo poškodb, zadovoljen sem z njihovim pristopom in marljivostjo,« je povedal ptujski strateg Adnan Zildovič.
Nogometaši Laboda Drave so med pripravami na hrvaškem morju odigrali tri pripravljalna srečanja: izgubili so proti Slobodi iz Tuzle (0:1) in Puli 1869 (1:2), premagali pa so avstrijski Voitsberg (3:1).
»S prikazano igro smo zadovoljni. Fantje so se na blatnih igriščih zelo trudili ter ob tem izpeljali še nekaj dobrih akcij. Na vsaki tekmi smo si ustvarili najmanj štiri stoodstotne priložnosti, vendar nismo znali žoge spraviti v nasprotnikovo mrežo. Tekmo z bosanskim Jedinstvom smo odpovedali in se raje spočili ter se usmerili v tehnično-taktični del priprav, ki bodo potekale do našega odhoda domov, v preostalih dneh do sobote pa se bomo osredotočili na prvo prvenstveno tekmo v Mariboru,« je še povedal Adnan Zildovič.
Očitno so priprave potekale v dobrem vzdušju, čeprav jih nogometaši nimajo radi, saj so zelo naporne. Vsi pa se zavedajo, da je to kapital za prvenstvo. Med dobro razpoloženimi igralci smo na telefon ujeli izkušenega vezista Aleša Čeha. »Zavedamo se, da so priprave
zelo pomembne. Ob dobrem vzdušju je potem vse lažje. Prvi obračun v spomladanskem delu prvenstva nas čaka v Ljudskem vrtu, kjer je vse možno. Vsekakor bomo šli v Maribor dovolj motivirani, da kaj naredimo,« je povedal.
Prijateljska tekma: ALUMINIJ - MARIBOR 0:1
(0:1)
STRELEC: 0:1 Filekovič (24)
ALUMINIJ: Lipovac, Lenart, Leto-nja, Dugolin, Krajcer, Grbec, Milec, Topolovec, Mandic, Bakovic, Jovič. Igrali so še: Zajc, Krajnc, Morsi, Šimenko, Draškovič. Trener: Bojan Špehonja.
MARIBOR: Pridigar, Džinič, Mezga, Tavares, Mihelič, Plut, Samard-žič, Bačinovič, Filekovič, Popovič, Pavlovič. Igrali so še: Ranilovič, Me-jač, Jelič, Kljajevič, Tomažič-Šeruga, Nilton, Majer. Trener: Darko Milanič.
V Kidričevem so gledalci v mrzlem vremenu lahko spremljali zanimivo nogometno predstavo med domačim drugoligašem in vodilnim moštvom prvenstva v 1. SNL. Slednjim je to bila generalka pred nadaljevanjem prvenstva, ko bodo v soboto gostili ptujski Labod Dravo v Ljudskem vrtu. Mariborčani so povedli v 24. minuti, ko se je z razdalje približno 20 metrov za strel odločil Suad Filekovič, žoga pa je končala v spodnjem levem kotu. Nogometaši Aluminija so kar nekajkrat ogrozili gol, ki ga je branil gostujoči vratar Pridigar, na drugi strani pa je Tavares zadel prečnik.
Pri Kidričanih so z igro lahko zadovoljni, pri gostih pa so verjetno teden dni pred prvenstvom pričakovali več, čeprav so prvenstveni obračuni nekaj povsem drugega kot prijateljske tekme.
Danilo Klajnšek
		
	s	ÍL 1
Foto: Črtomir Goznik
Z golom Suada Filekoviča (rumeni dres) je Maribor v zadnji pripravljalni tekmi pred prvenstvom v 1. SNL minimalno premagal Kidričane (desno je Jan Šimenko - Aluminij, rdeči dres).
Atletika • Dvoranska sezona
Kolariceva ima se nekaj težav z zaletom
Na mednarodnem mitingu v Budimpešti je Nina Kolarič
zasedla tretje mesto s skokom, ki je meril 633 centimetrov. Kljub temu da je že tretjič letos s tem rezultatom potrdila normo za nastop na marčevskem dvoranskem evropskem prvenstvu, pa s svojim skakanjem ni bila zadovoljna. Uvodoma je naredila dva prestopa, nato skok 609 centimetrov, v zadnji seriji pa 633 centimetrov.
»Veljavni skok je bil tehnično najslabši, še vedno imam preveč težav z zaletom. Danes sem bila precej hitrejša kot na zadnjih tekmovanjih, vendar mi nikakor ni uspelo, da bi zadela odrivno desko,« je povedala najboljša ptujska športnica. Poleg tega pravi, da še vedno nima pravega občutka, kako odteči zalet, kot ga je na primer imela v lanski poletni sezoni. »Trije skoki z minimalnim prestopom so pokazali, da sem sposobna skočiti tudi čez 650 centimetrov. Ampak žal je v skoku v daljino tako, da če je en element skoka izveden malo slabše, se zelo hitro pozna v končni dolžini. Tako sebi kot drugim želim dokazati, da
Rezultati mitinga v Budimpešti:
1.	Ivana Spanovic (SRB) 6,47
2.	Karin Melis Mey (TUR) 6,46
3.	Nina Kolarič 6,33 metra
Kolesarstvo
sem pozimi dobro trenirala in da lahko tudi v dvorani daleč skočim,« je za Štajerski tednik povedala Kolaričeva.
V soboto jo v Novi Gorici čaka nastop na državnem prvenstvu, nato pa bodo sledile krajše priprave doma pred odhodom v Torino na evropsko prvenstvo.
»Zelo sem razočaran. Ne toliko zaradi uvrstitve, ampak zato ker nisem pokazal tega, kar sem sposoben,« je povedal Mitja Horvat po nastopu na državnem mladinskem prvenstvu v Ljubljani, kjer mu kljub odlični formi ni uspelo ponoviti svojih najboljših letošnjih rezultatov. Z rezultatom 7,08 sekunde je zasedel četrto mesto v teku na 60 metrov. »V kvalifikacijah sem s pol moči tekel 7,09 sekunde, v finalnem nastopu pa sem čisto pogorel in na polno tekel le 7,08 sekunde. Žal sem v samem teku naredil preveč napak: start ni bil najboljši, nato sem se prehitro postavil pokonci in nisem razvil prave hitrosti.«
Horvat želi omenjeno tekmovanje čimprej pozabiti, na državnem prvenstvu za člane pa se bo poskušal uvrstiti vsaj v B-finale. V Ljubljani si je Nuša Turk pritekla peto mesto na 60 metrov z ovirami, Živa Sabo pa je bila sedma v skoku v daljino (507 centimetrov).
UE
Ptujski jezdec na kolesu za valentinovo osvajal Ameriko
IleSic najboljSi v sprintu
Na valentinovo se nam je iz Amerike oglasil kolesar Aldo Ino Ilešič, da z bralci Štajerskega tednika deli svoje vtise s prvih dirk v sezoni 2009. Že v eni izmed prejšnjih številk smo pisali, da se je Aldo Ino pridružil najhitreje razvijajoči se kolesarski ekipi v ZDA, Team Type 1, za katero sedaj trenira in tekmuje.
V soboto, 14. februarja, je nastopil na dirki Wolfpack Classic Road v kraju Sanford. Dirka, ki šteje za pokal Severne Karoline, je bila dolga 140 km (traso si lahko ogledate na Google Earth). Ob številnih pobegih, ki so se zvrstili med dirko, mu je uspel napad v zadnjem kilometru, ko je bila v ospredju skupina šestih kolesarjev s približno 20-sekundno prednostjo. Zadnjih 200 m pred ciljem je napadel in ujel vodilne, nato pa v sprintu z lahkoto opravil s preostalo konkurenco. V nedeljo ga je čakala še kriterijska dirka v mestu Raleigh, o čemer bomo še poročali.
Forma Alda Ina se vztrajno
dviguje, tako da se veseli kriterija v Singapurju, ki bo 22. februarja, in Tour of Taiwan, ki bo potekal od 8. do 13. marca.
Gazvoda prebil led
Gregor Gazvoda, nekdanji kolesar ptujske Perutnine, je v nedeljo zaključil nastope na uvodni dirki sezone v dresu novega moštva EQA - Meitan Hompo - Graphite Design iz Japonske. Makolčan je na sedemdnevni dirki Tour de Lang-kawi (HC kategorija) v Maleziji osvojil skupno 52. mesto. Najboljši rezultat je dosegel v skupinskem sprintu četrte etape na 221 kilometrov dolgi trasi Melaka - Bangi, ko je osvojil 9. mesto (na sliki v roza-belem dresu levo od nosilca rumene majice). Za končni vrstni red je bila ključna petkova peta, sicer le 102 kilometra dolga, vendar zelo zahtevna gorska etapa, kjer je osvojil 53. mesto. Najboljši kolesar na dirki je bil Kolumbijec Jose Serpa. V zelo močno konkurenci so nastopila štiri moštva z licenco Pro tour.
AJ, UG
Strelstvo • 4. turnir Pokala SZS
Majda RauSl znova najboljSa
V	soboto se je v Ljubljani s predzadnjim, 4. turnirjem li-gaškega tekmovanja nadaljeval boj za ekipnega in posamičnega pokalnega prvaka Strelske zveze Slovenije.
V	1A DL s pištolo so štirje turnirji prinesli štiri različne zmagovalce, tokrat pa je zmagovalna čast pripadla Ptujčanki Majdi Raušl. Po kvalifikacijah so strelci, z izjemo Simona Bučana iz Kopačevine, ki je s 384 krogi rezultatsko izstopal, dosegli precej izenačene rezultate, drugo- in osmouvršče-nega so ločili samo trije krogi. A je kvalifikacijski rezultat pomemben samo z vidika uvrstitve med najboljših osem, nato pa se v izločilnih finalnih streljanjih na 5 strelov karte znova pomešajo. V četrtfinalnem streljanju so zmage dosegli vsi štirje prvo postavljeni strelci, najbolj prepričljivo pa je slavil Andrej Brunšek, ki je zmagovalca tretjega turnirja Ludvika
1.A liga pištola
Ekipni rezultati:
1.	ŠSK Coal Petišovci 1118	38
2.	SD Kopačevina 1116	22
3.	SD Juršinci 1116	52
4.	SK Ptuj 1109	33
5.	SD Železniki 1108	19
6.	SD Duš.Pož. Rečica 1108	33
7.	SD Olimpija 1107	21
8.	SD Marok Sevnica 1102	28
9.	SD Grosuplje 1101	19
10.	SK Brežice 1096	15
11.	SD Kranj 1087	10
12.	SD Kidričevo 740	38 Pomen kolon: št. krogov na tem turnirju, skupno število točk
Posamični rezultati strelcev:
1.	Majda Raušl, SK Ptuj,	378
2.	Simon Simonič ml., SD Juršinci,	378
3.	Andrej Brunšek, SD Dušan Poženel,	379
4.	Simon Bučan, SD Kopačevina,	384
Pšajda izločil precej lahkotno s 5:0. V polfinalu sta se nato v prvem dvoboju pomerila Simon Bučan in Majda Raušl ter v drugem dvoboju Andrej Brunšek in Simon Simonič ml. Zmagovalec rednega dela je v polfinalu doživel hladen tuš, ki mu ga je pripravila Ptujčan-ka Raušlova, saj je z dvema zanesljivima centroma in eno dobro devetico neulovljivo po-vedla s 3:0 in na koncu prepričljivo zmagala s 4:1. V drugem dvoboju polfinala Brunšek ni bil zmožen ponoviti odličnega streljanja iz četrtfinala in tudi tukaj je že po štirih strelih jur-šinski strelec Simonič mlajši neulovljivo povedel s 3:1 in na koncu zmagal s 3:2. V finalu sta se tako pomerila Simon Si-monič mlajši in Ptujčanka Majda Raušl, ki sta - zanimivo - v predtekmovanju dosegla enak rezultat, 378 krogov. Najprej je Raušlova povedla z zadetkom 10,1 in si priborila prvo točko,
5.	Klemen Tomaševič, SK Brežice, 377
6.	Aleksander Ciglarič, ŠSK Coal Petišovci, 377
7.	Peter Jenko, SD Kopačevina,	376
8.	Ludvik Pšajd ml., SD Juršinci,	376
9.	Cvetko Ljubič, SD Kidričevo-Tenzor, 375, 21. Matija Potočnik, SK Ptuj, 366, 23. Robert Šimen-ko, SK Ptuj, 365, 31. Mirko Moleh, SD Juršinci, 362, 25. Simon Simonič, SD Kidričevo-Tenzor, 365
Borba za pokalnega prvaka -Top 10 strelcev:
1.	Simon Simonič ml., Juršinci	99
2.	Aleksander Ciglarič, Coal Petišovci 96
3.	Majda Raušl, SK Ptuj	87
4.	Ludvik Pšajd, Juršinci	86
5.	Cvetko Ljubič, Kidričevo	81
6.	Peter Tkalec, DP Rečica	71
7.	Boštjan Simonič, Kidričevo	64
8.	Andrej Brunšek, Brežice	59
9.	Rok Ivanc, Grosuplje	54
10.	Peter Jenko, Kopačevina	51
Foto: Simeon Gönc
Ptujčanka Majda Raušl je v Ljubljani dosegla še eno odmevno zmago pred začetkom EP v Pragi.
vendar je že v drugem strelu Si-monič mlajši izenačil z enakim strelom 10,1. V tretjem strelu si je Raušlova priborila še drugo točko z 9,9 proti 9,0 in imela tako v svojih rokah vse niti za končno zmago že v četrtem strelu. Priložnost je izkoristila in z zadetkom 10,1 proti 9,7 povedla s 3:1 in na koncu s 3:2 dosegla svojo premierno zmago v spremenjenem ligaškem tekmovanju.
Raušlova je z zmago precej napredovala tudi v skupnem seštevku posameznikov, kjer sedaj s 87 točkami zaseda 3. mesto, z drugim mestom na 4. turnirju pa je vodstvo Aleksandru Ciglariču prevzel jur-šinski strelec Simon Simonič ml., ki je do sedaj zbral 99 točk. V ekipnem seštevku je presenetljivo zmagala ekipa ŠSK Coal iz Petišovcev s 1118 krogi pred strelci Kopačevine in
Odbojka • 1. DOL (ž)
Preskromne za presenečenje
AC Prstec Ptuj -Aliansa 1:3 (-22, 18, -20, -17)
AC Prstec Ptuj: Sitarjeva, McNa-meejeva, Cvirnova, Šušlekova, Dra-škovičeva, Zupaničeva, Vodopivčeva, Pintaričeva, Vidovičeva, Golobova, Liponikova.
V 16. krogu v prvi državni ligi so Ptujčanke gostile moštvo iz Šempetra, ki je v Savinjsko dolino odneslo vse tri točke. V dveurnem srečanju so si namreč priigrale že dvanajsto zmago v sezoni, domačinkam pa so prepustile zgolj drugi niz. Poraz Ptujčank pomeni še eno potrditev, da si bodo obstanek med slovensko elito morale potrditi v boju z neposrednimi tekmicami, ti pa bodo na spo-
redu v zadnjih treh krogih.
Tekmo so gostiteljice pričele zelo spodbudno. V prvih minutah so nizale točke (7:1), vendar so jih tekmice hitro ujele in celo prehitele. Do končnice uvodnega niza je bil rezultat izenačen, Šempetrčanke pa so si zmago priigrale s tremi zaporednimi točkami. V nadaljevanju so varovanke Dragutina Baltiča zaigrale še odločneje.
JUTff
ki t %#
■ p ¿¡rm
Rezultat je bil izenačen do drugega tehničnega odmora, nato pa so si s serijo petih zaporednih točk (21:15) priigrale dovolj visoko prednost za miren zaključek ter poravnavo v osvojenih nizih. Kakšno prednost prinašajo številne zmage, so Šempetrčanke pokazale v nadaljevanju. Ptujčanke namreč niso znale izkoristiti psihološke prednosti po izenačenju.
Juršincev s 1116 krogi na 2. in 3. mestu, Ptujčani so s 1109 krogi dosegli četrti rezultat. Zaradi izostanka Boštjana Simo-niča in posledično nepopolne ekipe so aktualni prvaki iz Kidričevega pristali na zadnjem, 12. mestu, kar pa pomeni, da je ekipa iz Juršincev že predčasno osvojila ekipni naslov pokalnega prvaka! Strelci iz Petišovcev so se s tem uspehom in 38 točkami prebili na 2. mesto, ki si ga delijo s strelci Kidričevega, Ptujčani in ekipa Dušana Poženela iz Rečice pa si s 33 točkami delijo 4. mesto.
Razen ekipnega naslova Jur-šinčanov je vse drugo še precej izenačeno, kar pomeni, da bomo posamičnega pokalnega prvaka dobili šele na zadnjem, petem turnirju, ki bo 28. marca v Ljubljani.
Simeon Gonc
Pričele so grešiti, gostje pa so s pridom izkoriščale nezbranost ter podarjene točke in ponovno povedle. Razpoložena je bila le Katarina Šušlek (14 točk), na drugi strani mreže pa je bila v mladem moštvu Borisa Klokočovnika enako uspešna 19-letna Barbara Hren. Ptujska barka se je potopila v četrtem nizu, ki je bil najkrajši in izgubljen z najvišjo razliko.
Šempetrčanke so se z uspehom na Ptuju po številu zmag izenačile s Slovingom Vitalom, a za drugim mestom še vedno zaostajajo dve točki.
UG
1. DOL ženske			
REZULTATI 16. KROGA: AC Prstec			
Ptuj - Aliansa 1:3, Benedikt		- Calcit	
Kamnik 1:3, TPV Novo mesto -			Slo-
ving Vital 3:2.			
1. CALCIT KAMNIK	16 13	3	40
2. SLOVING VITAL	16 12	4	34
3. ALIANSA	16 12	4	33
4. LUKA KOPER	16 8	8	27
5. TPV NOVO MESTO	16 7	9	18
6.AC PRSTEC PTUJ	16 5	11	16
7. BENEDIKT	16 4	12	13
8. MZG GROSUPLJE	16 3	14	11
Foto: Črtomir G ozn i k
Igralke AC Prstec Ptuja so proti Aliansi osvojile le en niz, kar je bilo premalo vsaj za točko.
SP v smučanju • Kolajna za Tino Maze
Srebro z zlatim sijajem
25-letna Črnjanka Tina Maze je s sanjsko drugo vožnjo v veleslalomu na svetovnem prvenstvu v alpskem smučanju v Val dIseru osvojila srebrno medaljo. Za zlato ji je zmanjkalo pičlih devet stotink sekunde. Po osmih letih je Slovenija zopet med dobitniki medalj. Jezna, ker je bila po prvem teku šele petnajsta, se je brez zavor spustila po strmini in z izjemo vožnjo napredovala za trinajst mest. V ciljni areni so bili razumljivo najglasnejši prav navijači naše Korošice, ki je v sijajni mozaik slovenskega športa dodala še en prekrasen diamant.
»Fantastično se počutim. Tu je skoraj polovica Črne, le kdo si ne želi takšnih navijačev. Moji sokrajani so bili izjemni. V prvi vožnji me je zapustila sreča. Očala so se mi povsem zarosila in skoraj nič nisem videla. V drugem teku sem šla na polno in obrestovalo se je. Popolni napad je povsem uspel, čeprav sem bila prvi vožnji šele petnajsta. Ko sem videla, da sem imela v finalu dve sekundi prednosti pred tedaj vodilno, sem vedela, da bom končal zelo visoko,« je takoj po končanem veleslalomu obsijana z veseljem dejala Tina. Zmagovalka Kathrin Holzl iz Nemčije je Tino ugnala za pičlih devet sto-tink sekunde. »Vso moč sem usmerila v napad. Videla sem, kako dobro je smučala Mazejeva, zato sem po prevzemu vodstva vedela, da bo to lahko dovolj za zmagovalne stopničke,
nikakor pa nisem pričakovala zmage,« je po tekmi priznala Holzlova, ki je po dolgih 31 letih ponovno osvojila zlato veleslalomsko medaljo za Nemčijo. Tretja je bila Finka Tanja Poutiainen.
Slovenski ekipni uspeh so dopolnile Mateja Robnik, ki je končala kot dvanajsta, Ana Drev je bila štirinajsta, Maruša Ferk pa sedemindvajseta.
TUdi Tina v aleji slavnih
Dvakratna zmagovalka pohorske Zlate lisice Tina Maze se je tako pridružila aleji slavnih slovenskih alpskih smučarjev - dobitnikom medalj s svetovnih prvenstev: Borisu Strelu, Bojanu Križaju, Mateji Svet, Tomažu Čižmanu, Nataši Bokal, Urški Hrovat in sokrajanu Mitji Kuncu, ki je nazadnje, leta 2001 v St. Antonu, osvojil slalomski bron. Zmagovalka sedmih tekem svetovnega pokala je končno v petem poizkusu osvojila medaljo tudi na svetovnem prvenstvu, potem ko je bila v veleslalomu v St. Antonu leta 2001 dvaindvajseta, leta 2003 v St. Moritzu peta, v Bormiu leta 2005 šesta, leto kasneje v Aareju pa ponovno dvaindvajseta.
Naslov svetovne podprva-kinje v veleslalomu je Tina Maze proslavila v ožjem krogu sodelavcev in prijateljev v švicarski hiši, saj ji je proizvajalec smučarske opreme pripravil svečano večerjo. Slavja v slovenskem taboru v
V \ A
.in
Foto: Marjan Kelner
Tina Maze se je z osvojeno kolajno na SP pridružila Borisu Strelu, Bojanu Križaju, Mateji Svet, Tomažu Čižmanu, Nataši Bokal, Urški Hrovat in Mitju Kuncu, ki so v dresu slovenske reprezentance že osvajali medalje na največjih tekmovanjih..
Val d'Iseru pa niso posebej pripravili, saj se je Tina v tej sezoni ločila od slovenske reprezentance in skupaj s trenerjem Massijem in serviserjem Perovškom krenila na samostojno pot, ki se ji je bogato obrestovala.
Mali nogomet • 2. SFL - vzhod
Ptujčani kljub porazu na prvem mestu
Rezultati 16. kroga: Nazarje Glin - Duplek TBS Team24 13:3 (5:1), Bioterme Mala Nedelja - Slovenske Gorice 8:4 (2:1), Ptuj ABA Saš - FC Branik Maribor 1:2 (1:1), Cerkve-njak - Teleing Marinci 9:6 (4:4), FSK Kebelj - Tomaž 4:4 (2:0).
1.	PTUJ ABA SAŠ 16 13 2 1
2.	FSK KEBELJ 16 11 2
3.	NAZARJE GLIN 16 11 0
4.	KMN TOMAŽ
5.	MARIBOR BR.
6.	T. MARINCI
7.	CERKVENJAK
8.	SLOV. GORICE
9 3 8 1 7 0 6 2
86:35 78:51 98:49 63:51 63:58 72:91 56:67
4 0 12 69:106
9.	M. NEDELJA 16 3 0 13 53:88 9
10.	DUPLEK TBS 16 2 2 12 72:114 8 V petek smo na Ptuju lahko
videli prvi poraz Ptuja na domačem parketu. V štajerskem derbiju so bili boljši Mariborčani, ki blestijo v tem delu prvenstva (same zmage). Zdesetkana ekipa legionarjev, ki je iz kroga v krog jurišala proti naslovu prvaka, tokrat ni uspela zadržati razpoloženih gostov. Vroče je bilo v Benediktu, kjer je Cer-kvenjak ugnal Marince. Igralci
Dupleka so »prejeli trinajstico« v srečanju z Nazarčani. Bioterme so bile v Ljutomeru boljše od moštva Slovenske gorice; s to zmago so se odlepile z zadnjega mesta. Tomažu je v zadnjih trenutkih tekme uspelo remizirati na težkem gostovanju v Oplotnici. Kebelj za Ptuj-čani dva kroga pred koncem zaostaja 6 točk, tako da je Ptuj že postal prvak vzhodne divizije v drugi slovenski ligi.
PG
Foto: Črtomir Goznik
Mariborčani (rumeni dresi) so Ptujčane prvi letos premagali v dvorani Center.
Sprejem za smučarsko kraljico
Po slalomskem bronu Mitje Kunca v St. Antonu leta 2001 je Tina Maze druga krajanka Črne na Koroškem, ki je osvojila medaljo na svetovnih prvenstvih. »Vesel sem za Tino. Čeprav, odkrito povedano, sem jo po prvem teku že odpisal. Toda v drugem teku je vozila naravnost fantastično in tudi mene navdušila. Poznam te občutke, zato ji iz srca čestitam za tako velik športni uspeh,« je dejal Kunc.
Nepregledna množica ljudi se je zbrala na sprejemu Tine Maze v Črni. Vsak je naši smučarski kraljici hotel stisniti roko. Tina je doživela nepozaben sprejem, Črna pa je slavila še dolgo v noč. Napis na torti »Tina, ti si naš ponos«, pa dovolj zgovorno pove, kako Čr-njani obožujejo svojo snežno kraljico.
Nani F. Matjašič
Kegljanje
1. A SKL (moški), 14. krog:
Radenska - Triglav 2:6 (3442 :3444)
Radenska: Šebjanič 532, Marinič 570, Emeršič 512, Bo-rovič 592, Harc 583, Kovačič 653.
Vrstni red: 1. Konstruktor 28, 2. Radenska 16, 3. Triglav 15 točk.
15. krog (28. 2): Siliko - Radenska
1. B SKL (ženske): Radenska - Triglav 6:2 (3213:3108)
Radenska: Muršičeva 507, Štiberčeva 538, Kaučičeva 521, Hojnikova 568, Tibautova 544, Rojnikova 535.
Vrstni red: 1. Miroteks II 28 ..., 6. Radenska 11 točk.
15. krog (28. 2.): Slovenj Gradec - Radenska. NŠ
Športni napovednik
Rokomet • 1. A SRL (ž)
V sredo, 18. februarja, bodo rokometašice Mercatorja Tenzorja Ptuj ob 18.30 v športni dvorani Center igrale zaostalo srečanje 15. kroga proti Evro Casinu Kočevje.
2. zimski rokometni tabor OŠ Ormož in RK Ormož
Osnovna šola Ormož in Rokometni klub Jeruzalem Ormož bosta v času zimskih počitnic (od ponedeljka, 23., do petka, 27. februarja) organizirala drugi zimski rokometni tabor za dekleta in fante, rojene med letoma 1995 in 2001.
Tabor bo potekal v Osnovni šoli Ormož in športni dvorani Hardek vsak dan od 9. do 15.30. Za udeležence tabora bo v prostorih OŠ Ormož poskrbljeno za malico. Cena tabora na otroka znaša 30 EUR, za dva otroka iz družine 50 EUR. Udeležba na posameznem dnevu stane 7 EUR. Prijave zbirajo do petka, 20. februarja, ko bodo opravili informativni sestanek s starši sodelujočih otrok.
Informacije: 031 510 892 (Uroš Krstič).
DK, UK
Tenis • Zimska liga
2. liga: Šumari na pragu prve lige
Osmi krog 2. zimske lige je prinesel novo zmagoslavje vodeče ekipe TK Šumari, ki so brez težav premagali Kovinarstvo Špurej. S tem so ohranili prvo mesto na prvenstveni razpredelnici s štirimi točkami prednosti pred TK Skorba gad in TK Štraf. Ekipa TK Gorišnica se ubada s poškodbami, kar se pozna na njihovih rezultatih, zato drsijo navzdol na prvenstveni razpredelnici.
REZULTATI 8. KROGA: TK GORIŠ-
NICA - TK STRAF 0:3 (Ljubec - De-beljak 5:9, Žnidarič - B. Korošec 5:9, Žnidarič/Ljubec - B. Koro-šec/Debeljak 8:9); KOVINARSTVO ŠPUREJ - TK ŠUMARI 0:3 (Kolarič - Sternad 5:9, Iljevec - Gulin 2:9, Iljevec/Kolarič - Gulin/Premužič 2:9); TK SKORBA GAD - TK ENIGMA 3:0 (Šlamberger - A. Korošec 9:3, Janžekovič - Cunk 9:8, Dobnik/ Šlamberger- Cunk/A. Korošec 9:1).
VRSTNI RED: 1. TK Šumari 20, TK Skorba gad in TK Štraf 16, TK Go-rišnica 11, Kovinarstvo Špurej 6, TK Enigma 3 točke.
Danilo Klajnšek
Šahovski kotiček
Šahovski dogodki v februarju
Hitropotezni turnir
Na hitropoteznem turnirju Šahovskega društva Tehcenter Ptuj za februar je sodelovalo petnajst igralcev, ki so odigrali turnir po krožnem - Bergerjevem sistemu. Nekoliko presenetljivo je zmagal Jožef Kopše pred Borisom Žlendrom in Zlatkom Žerakom.
Končni rezultati februarskega hitropoteznega turnirja: Jožef Kopše 11 točk, Boris Žlender in Zlatko Žerak po 10 točk, Branko Orešek 9,5 točke, Franjo Lazar in Janko Bohak po 8 točk, Miloš Ličina 7,5 točke, Ciril Kužner in Martin Majcenovič po 7 točk, Bojan Lubaj 6,5 točke, Klemen Janžekovič 5,5 točke itd.
Spominski turnir padlim pri Toplakovi domačiji leta 1945
Šahovsko društvo Gorišnica je priredilo vsakoletni tradicionalni hitropotezni spominski šahovski turnir, ki se ga je udeležilo 34 igralcev pomurskih in štajerskih šahovskih društev. Igralo se je devet kol po švicarskem sistemu s tempom igre 10 minut za partijo. Z odlično igro so prijetno presenetili izredno nadarjeni desetletni Jernej Skuhala, leto dni starejši brat Luka in dvanajstletna sestra Barbara, vsi člani Šahovskega kluba Radenska-Pomgrad iz Murske Sobote, kjer z najmlajšimi očitno odlično delajo. Trije prvouvrščeni so prejeli lične pokale, zmagovalci pa še praktične nagrade.
Končni vrstni red: Jernej Skuhala 7,5 točke, Janko Bohak in Igor Iljaž po 7 točk, Janko Brunčič 6,5 točke, Anton Butolen in Luka Skuhala po 6 točk, Ciril Kužner 5,5 točke, Janez Vrbančič, Barbara Skuhala, Bojan Lubaj, Štefan Režonja, Franc Sukič, Boris Žlender, Martin Majcenovič, Tomaž Kralj, Bogomir Toplak, Robi Antolin in Franjo Lazar po 5 točk itd.
Turnir v pospešenem šahu
Na februarskem turnirju v pospešenem šahu je odlično igral veteran Janko Bohak, ki je remiziral le z drugouvrščenim mladincem Klemnom Janžekovičem. Na turnirju je sodelovalo petnajst igralcev, ki so odigrali sedem kol po švicarskem sistemu.
Rezultati: Janko Bohak 6,5 točke, Klemen Janžekovič 5,5 točke, Igor Iljaž in Martin Majcenovič po 5 točk, Leon Selišek in Ivan Krajnc po 4 točke, Boris Žlender, Andrej Peršuh in Ciril Kužner po 3 točke itd.
Področno tekmovanje invalidov Ptuj 2009
Šahovsko društvo Tehcenter Ptuj je tehnično izvedlo področno tekmovanje invalidov. Sodelovalo je kar 36 udeležencev s štajerskega območja, ki so odigrali 11 kol po švicarskem sistemu s tempom igre deset minut za partijo. Favorita, mojstrska kandidata Dimitrij Urisek in Tomo Studnička, sta dovolila, da ju je prehitel manj znani Janko Brunčič s stoodstotnim rezultatom. Drugo mesto je zasedel domačin Igor Iljaž, zelo solidno sta igrala tudi domačina Leon Selišek in Branko Rot.
Končni rezultati tekmovanja: Janko Brunčič 11 točk, Igor Iljaž 10 točk, Dimitrij Urisek in Tomo Studnička po 8 točk, Leon Selišek 7,5 točke, Branko Rot 6 točk, Avguštin Ceverlin, Franc Sukič, Jože Racin-ger, Franc Kodrič, Stipe Pešic, Branko Seničar, Milan Rožman, Franjo Lazar, Franc Diaci, Bogomir Toplak, Adolf Polajžer in Franc Vizjak po 6 točk. Tekmovanje je sodil mednarodni šahovski sodnik Boris Žlender.
Janko Bohak
Nogomet • Pred volitvami predsednika NZS
V Dravi za Simiča, MNZ Ptuj za Frajmana
V petek, 20. februarja, bodo na sporedu volitve predsednika NZS, za katere lahko brez zadržkov zapišemo: zgodovinske. Po skoraj 20 letih pred-sednikovanja se namreč s te funkcije poslavlja Rudi Zavrl. Temu skoraj vsi, ki nogomet redno ali vsaj bežno spremljajo, priznavajo veliko zaslug za začetno mednarodno uveljavitev Slovenije na nogometnem zemljevidu Evrope in sveta.
Zaradi velikih uspehov naše reprezentance v obdobju do leta 2000 so bili vsi poskusi kritike na njegov račun skorajda bogokletni. Prvi, ki je glasno in jasno napadel Zavrla, je bil Zlat-ko Zahovič, s katerim sta imela zelo odmevno medijsko vojno. A pravega epiloga ta dvoboj ni dobil, saj je Zavrl na volitvah 2005 spet dobil prepričljivo večino, ki mu je omogočila nov mandat.
Z upadanjem uspešnosti reprezentance pa so v očeh javnosti vedno bolj prihajale na plan pomanjkljivosti pri slovenskem klubskem nogometu. In prav to je bila glavna kritika, usmerjena proti Rudiju Zavrlu v vseh zadnjih letih: premalo storjenega za razvoj slovenskega klubskega nogometa, ki je glavni izvor nogometašev za reprezentanco (ne glede na to, da se jih velika večina hitro poda v tujino). Čeprav so nekatere pristojnosti v rokah Združenja slovenskih prvoligašev, ki ga vodi Branko Florjanič, so vendarle škarje in platno v rokah predsednika NZS.
Kdo pa bo dobil v roke škarje po petkovih volitvah? Kandidata sta dva: Tugomir Frajman in Ivan Simič. Prvi je eden od sedanjih podpredsednikov NZS, drugi pa vodi MNZ Ljubljana in je bil na zadnji izredni skupščini NZS pred dvema letoma že protikandidat Zavrla.
MNZ Ptuj ima na volilnih skupščinah 4 glasove, komu jih bodo podelili, pa bo odločal njen izvršni odbor. Čeprav je predsednik Stanko Glažar na prvi predstavitvi podprl
Foto: Črtomir Goznik
Robert Furjan ...
Frajmana, pa ima sedanji predsednik ptujskega prvoligaša (ki obenem združuje največje število članov v vseh starostnih kategorijah) Robert Furjan svoje stališče.
R. Furjan: »Odnos MNZ Ptuj do Drave je nerazumljiv«
R. Furjan: »Pozdravljam koalicijo, ki je odstranila Rudija Zavrla, in igre za nov mandat. Obenem pa ne morem mimo tega, da so ga člani te koalicije, ki sedaj priznavajo, da stvari ne gredo v pravo smer, pred štirimi leti podprli in mu omogočili še en mandat. Iz tega lahko mirno sklepamo, da so prav ti možje sokrivci za nastali položaj! In prav ti bi sedaj radi vodili slovenski nogomet - meni se to zdi kravja kupčija. Problem vidim tudi v tem, da je sedanji volilni sistem koruptiven in ne omogoča tega, da bi klubi in tisti, ki sponzorirajo prvoligaški nogomet, imeli preko klubov možnost soodločanja.
Zdi se mi skrajno neresno in neodgovorno, da je MNZ Ptuj podprla Frajmana že pred tem, kot so vsi kandidati predstavili svoje programe. Torej niso gledali na program in ne na človeka, ki bi bil ta program sposoben izvesti, ampak so imeli v mislih predvsem položaje, ki
Volilni sistem za predsednika NZS
Na volilni skupščini je prisotnih 38 delegatov, ki prihajajo iz devetih MNZ, pravico glasovanja pa imata še trenerska in sodniška organizacija. Zmaga kandidat, ki dobi več kot polovico glasov.
MNZ imajo različno število delegatov, odvisno od števila klubov: 5 Ljubljana, Maribor; 4 Ptuj, Murska Sobota; 3 Kranj, Celje, Lendava, Koper, ZNTS, ZNSS; 2 Nova Gorica.
Športno društvo Rim
Trinajst let uspešnega dela
Športno društvo Rim je eno mlajših, vendar eno najaktivnejših. Ustanovljeno je bilo 15. decembra 1995 v Nadolah, občina Žetale, kje je travnato igrišče z manjšim društvenim objektom. Športni park Rim je postal osrednje zbirališče krajanov Nadol in Kočic. Danes društvo šteje že preko 60 aktivnih članov in vsaj še polovico toliko simpatizerjev.
Društvo je najbolj prepoznavno po ekipi malega nogometa, ki igra ne le na haloškem koncu, ampak tudi v sosednjih občinah in krajih. Z nogometnih turnirjev se njihovi nogometaši bodisi člani, bodisi po-
mladek, vedno znova vračajo z osvojenimi priznanji oziroma pokali, na kar so v društvu še posebej ponosni.
Že prvo leto na zaključnem turnirju
Ekipa ŠD Rim je skupaj s ŠD Žetale leta 2000 nastopala v POP LIGI Slovenije in uspešno zaključila predtekmovanje po skupinah, vendar so nato izgubili. Že od leta 2001 tekmujejo v zimski rekreacijski ligi malega nogometa na Ptuju. Doslej so bili zelo uspešni, saj so se že prvo leto uvrstili na zaključni turnir ter zasedli 4. mesto. Prav
_u
Foto: Črtomir Goznik
, in Stanko Glažar - na dveh bregovih
naj bi jih zasedli. V tem kontekstu je žalostno in sramotno, da se nihče ni posvetoval z največjim klubom v regiji -skupaj nismo sedli niti za minuto.
Trdno zagovarjam stališče, da bi bila izbira Ivana Simiča prava, saj gre pri Tugomirju Frajmanu zgolj za nadaljevanje sedanjega načina vodenja, s katerim se absolutno ne strinjam. Sedanje vodstvo je pod predsedstvom Rudija Zavrla in njegovih sodelavcev, med katerimi je bil tudi Frajman, storilo premalo za razvoj slovenskega klubskega nogometa. Nobenih sprememb ni bilo zaznati na tistih področjih, ki bi lahko prinesla napredek: tu mislim predvsem na medijsko prepoznavnost in marketing, a katerima bi lahko klubi končno zaživeli na način, kot je to že vrsto let praksa v tujini. Tam so namreč klubi medijski partnerji potencialnim oglaševalcem in lahko enakovredno nastopajo na trgu, medtem ko smo v Sloveniji klubi prisiljeni dobesedno v beračenje.
Program Ivana Simiča pa vnaša nove ideje v slovenski nogometni prostor, ki ga je nujno treba prevetriti.«
Zakaj se vam zdi, da vlogo prvoligaške ekipe v MNZ Ptuj zanemarjajo, saj imajo od tega koristi vsi (igrišče z umetno travo, reflektorji)?
R. Furjan: »Dejstvo je, da nekaterih infrastrukturnih pridobitev na Ptuju ne bi pridobili, če naša nogometna šola ne bi bila tako številčna (400 otrok) in tako organizirana, kot je (eden od pogojev v programu hat-trick za pridobitev igrišča z umetno travo) in če Ptuj ne bi imel prvoligaške ekipe (samo prvoligaši so bili upravičeni do sofinaciranja reflektorjev).
Program hat-trick namreč jasno določa pogoje, po katerih smo lahko na Ptuju pridobili te dobrine: glavne pogoje izpolnjujeta prav NŠ Poli Drava in prvoligaška ekipa Labod Drava. Prav tako je dejstvo, da je prav uvrstitev Drave v 1. SNL spodbudila MO Ptuj k investiciji na ptujskem Mestnem stadionu. MO Ptuj je nato v nadaljevanju pridobila del sredstev iz Fundacije za šport in iz Ministrstva za šolstvo in šport. Iz tega vidika je ignorantski odnos MNZ Ptuj do našega kluba nerazumljiv in popolnoma nesprejemljiv.«
S. Glažar: »Sooblikovali smo Frajmanov program«
Svoje videnje pred volitvami je podal tudi predsednik MNZ Ptuj mag. Stanko Glažar.
Kako bi ocenili obdobje, ko je NZS vodil Rudi Zavrl?
S. Glažar: »Voditi Nogometno zvezo Slovenije, ki je najbolje organizirana športna panožna zveza v Sloveniji, 20 let, pomeni z velikimi črkami zapisati se v zgodovino našega nogometa. Rudi Zavrl je eden tistih, ki je najzaslužnejši, da je zveza v organizacijskem in tekmovalnem smislu dosegla zavidljive rezultate. Sam sem kot član Izvršnega odbora ali podpredsednik NZS z njim sodeloval zadnjih 12 let in ga lahko z gotovostjo ocenim kot sposobnega, racionalnega in fleksibilnega voditelja. Največji rezultati, ki so bili doseženi v tem obdobju, so tudi posledica njegovega dela in selekcioniranja trenerjev. Uvrstitvi na evropsko in svetovno nogometno prvenstvo sta bili za Slovence pravi podvig, ki ga bo
izredno težko ponoviti. Bistveni premiki pa so bili vidni tudi pri mlajših reprezentančnih selekcijah in športni infrastrukturi. Seveda bi lahko nekatere zaplete (spor Katanec - Zahovič, kakovost slovenske lige, televizijski prenosi ...) uredil tudi hitreje oz. boljše, vendar je njegovo obdobje prineslo Sloveniji veliko nogometno afirmacijo v širšem prostoru.«
MNZ Ptuj je med prvimi podprla kandidata Tugo-mirja Frajmana. Kakšni so bili razlogi za to?
S. Glažar: »Glede na to, da se mandat sedanjemu predsedniku izteka, pa se o svoji ponovni kandidaturi ni izrekel, smo se sestali predsedniki medobčinskih nogometnih zvez in iskali njegovega naslednika oz. kadrovske rešitve. Ni bilo malo ljudi pri nas na Ptuju in tudi iz drugih krajev Slovenije, ki so me prepričevali v kandidaturo, vendar sem ocenil, da ob svojem delovnem mestu in številnih drugih aktivnostih tega ne bi zmogel. Skupno smo ugotovili, da je najprimernejši Tugo Frajman, z njim smo tudi pripravili program za prihod-
Člani IO MNZ Ptuj:
-	predsednik MNZ Ptuj: mag. Stanko Glažar
-	podpredsednika MNZ Ptuj: Silvo Fošnarič in Janez Janže-kovič
-	predstavnik DNT: Janko Streher
-	predstavnik MDNS: Jože Klinc
-	člani odbora: Boris Grabar, Franc Lah, Tonček Horvat, Danilo Levačič, Fredi Kmetec, Stanko Simonič, Vladimir Abraham in Zvonko Bezjak.
nje obdobje po posameznih področjih dela. Povsem jasno je bilo, da kandidata podpiramo, saj smo sooblikovali njegov program.«
Se je pri tej podpori kaj spremenilo, ko je svoj program objavil Ivan Simič? Boste na IO MNZ Ptuj o tem še glasovali?
S. Glažar: »Ivan Simič ni bil pripravljen sodelovati z nami, kljub temu da smo ga k sodelovanju povabili. Program, ki ga je sam pripravil, poznamo, čeprav ni izrazil nobene želje, da bi ga predstavil našemu Izvršnemu odboru.«
Kako ocenjujete dogajanje v MNZ Maribor, kjer so Frajmana sprva podprli, nato pa podporo (delno) umaknili?
S. Glažar: »Dogajanja v MNZ Maribor težko komentiram, ker poznam samo športno-no-gometno verzijo, ki povsem zagovarja razvoj slovenskega nogometa. Na drugi strani pa lahko v medijih zasledimo izjave nekaterih politikov, ki želijo z različnimi metodami vplivati na nogometne delavce, kar vsekakor ni dobro. MNZ Maribor uradno nikjer ni preklicala svoje podpore, namigovanja pa lahko zapiše vsak novinar. Za slabo predstavitev nogometa v javnosti so velikokrat krivi tudi novinarji, ki zapišejo precej čudnih ali prilagojenih izjav (beri: neresnic).«
Kako ocenjujete program Ivana Simiča?
S. Glažar: »Njegovega programa ni bilo težko zapisati, bistveno težje pa ga bo izvajati v praksi. Ima kar nekaj »cvetk«, ki nimajo pravne podlage v veljavnih aktih zveze (združevanje zvez). Za spremembe statuta in tekmovalnega sistema je potreben širok konsenz nogometnih zvez, tega pa on s svojim centralističnim in delitvenim pristopom ni sposoben doseči. V programu pa je tudi nekaj smiselnih predlogov, ki bi jih bilo vredno upoštevati.«
Menite, da lahko Rudi Zavrl vpliva na imenovanje svojega naslednika?
S. Glažar: »Po 20 letih vodenja zveze bi predsednik moral sistematično pripravljati svojega naslednika. Tudi s tega zornega kota se mi zdi smiselna podpora g. Frajmanu, ki je bil do sedaj med podpredsedniki. Še vedno lahko Rudi Zavrl s svojim vplivom in avtoriteto vpliva na izbiro, vendar po mojem mnenju tega ne bo storil.«
Največji klub v regiji in MNZ Ptuj tako ostajata na dveh bregovih. Kakšno pa bo glasovanje v petek?
Jože Mohorič
tako so se v sezonah 2006/07 in 2007/08 uvrstili na zaključni turnir in osvojili 3. mesto. Tudi v letošnji sezoni so nastopali v prvem razredu rekreacijske lige Ptuj in po zanimivem boju na zaključnem turnirju osvojili 2. mesto.
Ekipo ŠD Rim pod vodstvom Mateja Gajserja sedaj sestavljajo izkušeni nogometaši, saj jih kar nekaj od njih igra v raznih klubih malega nogometa v 1. in 2. slovenski malonogomet-ni ligi. Vsekakor bo ekipa tudi v naslednjem letu nastopala v zimski rekreacijski ligi na Ptuju s samo enim ciljem: zmagati.
Danilo Klajnšek
Malonogometna ekipa ŠD Rim
Foto: Andrej Petrovič
Od tod in tam
Urad za delo Ormož in Ptuj
SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA, OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA, STREŽBA PIJAČ, ČIŠČENJE LOKALA - M/Ž; STREŽBA PIJAČ, ČIŠČENJE LOKALA - M/Ž, določen čas 3 mesece, polni delovni čas, dvo- ali večizmensko delo, vozniški izpit B-kategorije, 800 EUR bruto / mesečno. OZON gostinstvo in prenočišča, MAJA OZMEC s.p., SODINCI 5 B, 2274 VELIKA NEDELJA, OZMEC MAJA, 041 238-901, ozon.maja.ozmec.sp@ siol.net.
OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA, NATAKAR, NATAKAR/ICA -
M/Ž; STREŽBA HRANE IN PIJAČ, določen čas 12 mesecev, polni delovni čas, dvo- ali večizmensko delo, poskusna doba 1 mesec, 1000 EUR bruto / mesečno. OKREPČEVALNICA »PRI MICI«, SILVO KOKOL S.P., JANEŽOVCI 12 B, 2253 DESTRNIK, KOKOL SILVO, 02 761-00-47; 041 331 976, silvo.kokol@amis.net. SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA, NATAKAR - M/Ž; STREŽBA TOPLIH IN HLADNIH NAPITKOV, določen čas 9 mesecev, polni delovni čas, dvo- ali večizmensko delo, poskusna doba 1 mesec. KORŽE MARJAN TRGOVINA, GOSTINSTVO, STORITVE D.O.O., BREG 18 B, 2322 MAJŠPERK, KORŽE MARJAN, 041 617-574, marjan.korze. doo@siol.net.
POSLOVNI SEKRETAR, NIŽJI, POSLOVNA SEKRETARKA
-	M/Ž; sprejemanje strank, evidentiranje vhodne in izhodne pošte, pisanje dopisov, sklepov, zapisnikov, redno izpolnjevanje ter-minskih obveznosti, prevajanje dopisov, dokomentiranje vseh poslovnih dogodkov, izpopolnjevanje in usposabljanje v skladu s potrebami delovnega procesa, opravlja druga dela v skladu s splošnimi akti družbe, zakonskimi in podzakonskimi predpisi, določen čas 12 mesecev, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 3 mesece, vozniški izpit B-kategorije, angleški jezik razumevanje tekoče, govorjenje tekoče, pisanje tekoče, nemški jezik razumevanje tekoče, govorjenje tekoče, pisanje tekoče, urejevalniki besedil - osnovno, delo s preglednicami - osnovno, delo z bazami podatkov - osnovno, programiranje - osnovno, poznavanje računalniških omrežij
-	osnovno, poznavanje operacijskih sistemov - osnovno, računalniško oblikovanje - osnovno. BEKEM D.O.O.; BEKEM D.O.O., PE BEKEM PTUJ, BELŠAKOVA ULICA 2, 2250 PTUJ, KOVAČEC NATAŠA, 031 361-530, natasa. kovacec@bekem.si. KLJUČAVNIČAR, STROJNIK, MONTER - M/Ž; MONTAŽA, določen čas 2 meseca, polni delovni čas, enoizmensko delo, vozniški izpit B-kategorije, nemški jezik razumevanje dobro, govorjenje dobro, pisanje dobro, 600 EUR bruto / mesečno. E.I.M. elektro in industrijska montaža, Marjan Jus s.p., PODVINCI 94 A, 2250 PTUJ, JUS GOMILŠEK IRENA, 041 694-864, irenago@siol.net. KLEPAR-KROVEC, KLEPAR, KROVEC - M/Ž; KLEPAR, KROVEC, nedoločen čas, polni delovni čas, enoizmensko delo, vozniški izpit B-kategorije. ZVER JANEZ S.P.-HERMES TRGOVINA IN STORITVE, DORNAVA 56 A, 2252 DORNAVA, ZVER JANEZ, 051 378-418, janez@strehe-her-mes.si.
TESAR, TESAR - M/Ž; TESAR, nedoločen čas, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 2 meseca, vozniški izpit B-kategorije. ZVER JANEZ
S.P.-HERMES TRGOVINA IN STORITVE, DORNAVA 56 A, 2252 DORNAVA, ZVER JANEZ, 051 378-418, janez@strehe-hermes. si.
NATAKAR, DELAVEC BREZ POKLICA, NATAKARICA-TOČAJ-
KA - M/Ž; NATAKARICA-TOČAJ-KA, nedoločen čas, polni delovni čas, deljen delovni čas, vozniški izpit B-kategorije, 550 EUR neto / mesečno. PETEK SANDI S.P.-GAMS ELEKTRIČNE INSTALACIJE IN BAR GAMS, DORNAVA 62, 2252 DORNAVA, KRUŠIČ GORDANA, 041 570-091. LIČAR, PLESKAR, LIČAR - M/Ž; PRIPRAVA IN BARVANJE VOZIL, nedoločen čas, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 3 mesece. MAKSIMUS GRADBENIŠTVO IN MONTAŽA, STORITVE, TRGOVINA, PROIZVODNJA, GOSTINSTVO, PROMET IN DRUGE POSLOVNE DEJAVNOSTI, D.O.O., MEZGOVCI OB PESNICI 17, 2252 DORNAVA, PETEK DARKO, 040/504-918, info@ maksimus.biz.
SLIKOPLESKAR, OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA, SLI-KOPLESKAR OZ. POMOŽNI DELAVEC - M/Ž; PLESKARSKA IN FASADERSKA DELA, določen čas 3 mesece, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 1 mesec, vozniški izpit B-kategorije. ANTON ŠIMENKO S.P. ZAKLJUČNA GRADBENA DELA, POBREŽJE 119 A, 2284 VIDEM PRI PTUJU, ŠIMENKO ANTON, 031/363-972, simenko@email. si.
NATAKAR, NATAKAR - M/Ž; STREŽBA HRANE IN PIJAČ, določen čas 6 mesecev, polni delovni čas, dvo- ali večizmensko delo, poskusna doba 1 mesec, vozniški izpit B-kategorije, angleški jezik razumevanje osnovno, govorjenje osnovno, nemški jezik razumevanje osnovno, govorjenje osnovno, urejevalniki besedil - osnovno, 780 EUR bruto / mesečno. GOSTINSTVO IN TURIZEM BARBARA LUŽNIK s.p., ORMOŠKA CESTA 18, 2250 PTUJ, LUŽNIK BARBARA, 040 367-781.
KUHAR, KV KUHAR - M/Ž; PRIPRAVA HRANE, določen čas 6 mesecev, polni delovni čas, dvo- ali večizmensko delo, poskusna doba 2 meseca, vozniški izpit B-kategorije, 900 EUR bruto / mesečno. GOSTINSTVO IN TURIZEM BARBARA LUŽNIK s.p., ORMOŠKA CESTA 18, 2250 PTUJ, LUŽNIK BARBARA, 040 367-781.
KLJUČAVNIČAR, OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA, MONTER - M/Ž; MONT. DELA NA TERENU, določen čas 2 meseca, polni delovni čas, vozniški izpit B-kategorije, nemški jezik razumevanje dobro. BAUKOM MONTAŽA, GRADBENE IN DRUGE STORITVE D.O.O., ZADRUŽNI TRG 8, 2250 PTUJ, STRELEC JANKO, 02 780 11 28, baukom. doo@siol.net.
DOKTOR MEDICINE SPECIALIST PEDIATRIJE, ZDRAVNIK SPECIALIST IV PPD3 - M/Ž; DELA IN NALOGE ZDRAVNIKA SPECIALISTA V ŠOLSKEM DISPANZERJU, nedoločen čas, polni delovni čas, dvo- ali večizmensko delo, poskusna doba 4 mesece, slovenski jezik razumevanje zelo dobro, govorjenje zelo dobro, pisanje zelo dobro. ZDRAVSTVENI DOM PTUJ, POTRČEVA CESTA 19 A, 2250 PTUJ, PETEK UHAN METKA, 02/787-16-00, sonja. drobnak@zd-ptuj.si. SREDNJA STROKOVNA ALI SPLOŠNA IZOBRAZBA, VIŠJA STROKOVNO IZOBRAZBA, SVETOVALEC/KA KAPITALSKIH NALOŽB - M/Ž; SVETOVANJE ZNANIM STRANKAM NA TERENU, določen čas 6 mesecev, polni delovni čas, gibljiv/nesta-
len urnik, poskusna doba 1 mesec, vozniški izpit B-kategorije, slovenski jezik razumevanje zelo dobro, govorjenje zelo dobro, pisanje zelo dobro, urejevalniki besedil - osnovno, delo s preglednicami - osnovno, delo z bazami podatkov - osnovno, programiranje - osnovno, poznavanje računalniških omrežij - osnovno, poznavanje operacijskih sistemov - osnovno, računalniško oblikovanje - osnovno, 824 EUR bruto / mesečno. ZM PROVIDUS, DRUŽBA ZA ZAVAROVALNIŠKO ZASTOPANJE D.O.O., ŽELEZNI-KOVA ULICA 4, 2000 MARIBOR, KOUS VESNA, 031 373 383, uprava@zmprovidius.si. VARILEC, VARILEC - M/Ž; ELEKTRO VARJENJE V VSEH LEGAH, določen čas 6 mesecev, polni delovni čas. SUKA GRADBENIŠTVO, TRGOVINA IN STORITVE D.O.O., ŠIKOLE 64 A, 2331 PRA-GERSKO, JEVŠOVAR TOMAŽ, 040 798 858, suka.jevsovar@ email.si.
DELAVEC BREZ POKLICA, GRADBENI DELAVEC - M/Ž; POMOŽNA GRADBENA DELA, določen čas 3 mesece, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 1 mesec, vozniški izpit B-kategorije. KREPEK PREVOZ IN VGRADNJA BETONA D.O.O., KRČEVINA PRI VURBER-GU 12, 2250 PTUJ, MARKSL ANA, 02 684-03-00, krepek. doo@gmail.com. GRADBENI TEHNIK, ORGANIZACIJA IN VODENJE GRADBIŠČ - M/Ž; ORGANIZACIJA IN VODENJE GRADBIŠČ, določen čas 12 mesecev, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 2 meseca, vozniški izpit B-kategorije, urejevalniki besedil - osnovno, delo s preglednicami - osnovno. KREPEK PREVOZ IN VGRADNJA BETONA D.O.O., KRČEVINA PRI VURBER-GU 12, 2250 PTUJ, MARKSL ANA, 02 684-03-00, krepek. doo@gmail.com. OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA, POMOŽNI KROVEC KLEPAR - M/Ž; KROVSKO KLEPARSKA DELA, nedoločen čas, polni delovni čas, vozniški izpit B-kate-gorije. TRČKO FRANC S.P. - KRO-VSTVO KLEPARSTVO, STRAŽ-GONJCA 29, 2331 PRAGERSKO, TRČKO FRANC, 041 723-614. MEHANIK KMETIJSKIH STROJEV, AVTOMEHANIK, MEHANIK KMETIJSKIH STROJEV
-	M/Ž; POPRAVILO IN SESTAVA NOVE IN RABLJENE KMETIJSKE MEHANIZACIJE, določen čas 12 mesecev, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 2 meseca, vozniški izpit B-kategorije. KMETIJSTVO PO-LANEC D.O.O., PLETERJE 34, 2324 LOVRENC NA DRAVSKEM POLJU, PLANINŠEK FRANC, 041/634-907, franc.planinsek@ kmetijstvo-polanec.si. SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA, OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA, MONTER STROJEV IN ELEKTROINSTALACIJ
-	M/Ž; MONTER STROJEV IN ELEKTROINSTALACIJ, določen čas 2 meseca, polni delovni čas, enoizmensko delo, nemški jezik razumevanje osnovno, govorjenje osnovno, pisanje osnovno. ZZ MONTAŽA, storitve, d.o.o., ROGOZNIŠKA CESTA 33, 2250 PTUJ, ZEMLJARIČ ZLATKO, 051 621-531.
OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA, STREŽBA PIJAČ - M/Ž; TOČENJE HLADNIH IN TOPLIH NAPITKOV, določen čas 6 mesecev, polni delovni čas, dvo- ali ve-čizmensko delo, poskusna doba 1 mesec, urejevalniki besedil
-	osnovno. BAR PALMA, DARKO TOMANIČ s.p., ZGORNJA HAJDI-NA 46 A, 2288 HAJDINA, MARTI-NIČ LIDIJA, 041 316-394. AVTOMEHANIK, AVTOMEHA-
NIK - M/Ž; POPRAVILO TOVORNIH VOZIL, določen čas 12 mesecev, polni delovni čas. MAKSI-MUS GRADBENIŠTVO IN MONTAŽA, STORITVE, TRGOVINA, PROIZVODNJA, GOSTINSTVO, PROMET IN DRUGE POSLOVNE DEJAVNOSTI, D.O.O., MEZGOVCI OB PESNICI 17, 2252 DORNAVA, PETEK DARKO, 040/504-918, info@maksimus.biz. DOKTOR MEDICINE SPECIALIST KIRURGIJE, ZDRAVNIK SPECIALIST KIRURG - M/Ž; DIAGNOSTICIRANJE, PREPREČEVANJE, ZDRAVLJENJE IN REHABILITACIJA BOLNIKOV NA SPECIALISTIČNI RAVNI, nedoločen čas, polni delovni čas, slovenski jezik razumevanje zelo dobro, govorjenje zelo dobro, pisanje zelo dobro. SPLOŠNA BOLNIŠNICA DR. JOŽETA POTRČA PTUJ, POTRČEVA CESTA 23, 2250 PTUJ. KERAMIK, KERAMIČAR - M/Ž; POLAGANJE KERAMIKE, določen čas 12 mesecev, polni delovni čas, vozniški izpit B-kategorije, nemški jezik, govorjenje zelo dobro. KNK, trgovina, d.o.o., PLACAR 39 A, 2250 PTUJ, UNGER THOMAS, 004369981120375. MIZAR, MIZAR - M/Ž; IZDELAVA POHIŠTVA, določen čas 12 mesecev, polni delovni čas, vozniški izpit B-kategorije, nemški jezik, govorjenje zelo dobro. KNK, trgovina, d.o.o., PLACAR 39 A, 2250 PTUJ, UNGER THOMAS, 004369981120375. MIZAR, MONTAŽER - M/Ž; MONTAŽA POHIŠTVA, določen čas 12 mesecev, polni delovni čas, vozniški izpit B-kategorije, nemški jezik, govorjenje zelo dobro. KNK, trgovina, d.o.o., PLACAR 39 A, 2250 PTUJ, UNGER THOMAS, 004369981120375. KERAMIK, POLAGALEC KAMNA - M/Ž; POLAGANJE KAMNA, določen čas 12 mesecev, polni delovni čas, vozniški izpit B-kategorije, nemški jezik, govorjenje zelo dobro. KNK, trgovina, d.o.o., PLACAR 39 A, 2250 PTUJ, UNGER THOMAS, 004369981120375. ELEKTRIKAR ELEKTRONIK, ELEKTRIKAR ENERGETIK, ELEKTRIČAR - M/Ž; NAPELJAVA ELEKTRO INŠTALACIJ, določen čas 12 mesecev, polni delovni čas, vozniški izpit B-kategorije, nemški jezik, govorjenje zelo dobro. KNK, trgovina, d.o.o., PLACAR 39 A, 2250 PTUJ, UNGER THOMAS, 004369981120375. MONTER VODOVODNIH NAPRAV, VODOVODAR - M/Ž; POLAGANJE VODOVODNIH INŠTALACIJ, določen čas 12 mesecev, polni delovni čas, vozniški izpit B-kategorije, nemški jezik, govorjenje zelo dobro. KNK, trgovina, d.o.o., PLACAR 39 A, 2250 PTUJ, UNGER THOMAS, 004369981120375. DIPLOMIRANI UPRAVNI ORGANIZATOR (VS), PROFESOR GLASBENE VZGOJE, KOORDINATOR OBMOČNE IZPOSTAVE - M/Ž; vodi porabo finančnih sredstev za območno izpostavo, izvaja pogodbene obveznosti do lokalnih skupnosti, sodeluje s kulturnimi društvi, zvezami, nudi strokovno pomoč uporabnikom, itd., nedoločen čas, polni delovni čas, urejevalniki besedil - osnovno. JAVNI SKLAD REPUBLIKE SLOVENIJE ZA KULTURNE DEJAVNOSTI, OBMOČNA IZPOSTAVA PTUJ, JADRANSKA ULICA 13, 2250 PTUJ, 01 24-10-506. AVTOMEHANIK, AVTOMEHA-NIK - M/Ž; SERVIS AVTOMOBILOV, nedoločen čas, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 3 mesece, vozniški izpit B-kategorije. AVTOCENTER PRSTEC TRGOVINA, STORITVE D.O.O., OB DRAVI 3 A, 2250 PTUJ.
Hajdina • Ljubezen pa taka
Foto: DB
Dramska sekcija KPD Staneta Petroviča Hajdina je letošnje leto začela z odlično komedijo Ljubezen pa taka. Premierna uprizoritev, ki si jo je ogledalo kakih sto ljubiteljev veseloigre, je nasmejala do solz. Dramska sekcija je na Hajdini aktivna že več desetletij, zadnjih nekaj let pa jo vodi Ida Markež, ki je režirala tudi lansko uspešnico Zakonski vrtiljak. Komedija Ljubezen pa taka, v kateri igrajo Mateja Tomašič, Janko Turnšek, Enja Zagoršek, Mitja Ogrinc in Karmen Šijanec, prepleta zanimivo romantično zgodbo z nepremagljivimi razlikami med partnerjema. Ali je ljubezen dovolj, da premagamo karakterne razlike, pa si lahko pogledateponovno danes ali naslednjo soboto v kulturni dvorani na Hajdini.
Dženana Bečirovič
OŠ Mladika • Šola v naravi
Foto: arhiv OS Mladika
V ponedeljek, 26. januarja, smo se učenci 6. razredov OŠ Mladika odpravili v šolo v naravi. Pet dni smo preživeli v domu Vojsko, ki stoji v isto imenski vasi na Vojskarski planoti. V šoli v naravi smo smučali, se preizkusili v teku na smučeh, imeli smo pohode, streljali smo z lokom, imeli smo nekaj zanimivega pouka in še veliko drugih dejavnosti. Pripravili smo tudi idrijske žlikrofe, ki smo jih nato pojedli za večerjo. Ob večerih smo se ukvarjali s športom v telovadnici in imeli družabne večere ter kviz. Zadnji večer smo imeli tudi ples, na katerem smo se zelo zabavali. Da pa smo imeli energijo za vse to, je poskrbel kuhar, kije pripravljal dobre zajtrke, malice, kosila in večerje. Zadnji dan, torej v petek, smo imeli tudi tekmovanje v teku na smučeh, tekmovanja v veleslalomu pa žal nismo mogli izvesti zaradi preveč megle.
Žan Malek Petrovič, 6. b, OŠ Mladika, Ptuj
Grajena • Praznik kulture
V četrtek, 5. februarja, smo imeli na OŠ Grajena proslavo ob slovenskem kulturnem prazniku. Obudili smo spomine na našega največjega slovenskega pesnika, Franceta Prešerna. Proslava se je pričela z odpeto himno šolskega pevskega zbora. Uvodne besede sta nam namenila vodja podružnice Irena Pu-kšič ter Andrej Rebernišek, predsednik četrtne skupnosti Grajena. Rdeča nit kulturnega programa, ki ga je povezovala Aleksandra Mahorič, je bila znana balada Povodni mož. Povodnega moža je igral Alen Erjavec, prevzetno in očarljivo Urško pa Teja Bezjak. V proslavo so bile vključene številne recitacije, med drugim tudi šolski pevski zbori in moški pevski zbor KD Grajena. Številni gledalci so bili navdušeni nad prireditvijo, ki sta jo pripravili učiteljici Tatjana Slanič in Irena Pukšič.
Natalija Kampl
Indija - skrivnostna dežela tam daleč ... • Piše: Janez Jaklič (2.)
Mati Ganga
Foto: J. Jaklič
Dim označuje stopnišča na bregu reke, ki so rezervirana za mrtve.
S pritiskajočo vročino je čudež jutra, ki sva ga opazovala iz čolna, izginil. Ljudje so zapustili rečni breg in odšli po opravkih. Tudi dejavnost krematorija na prostem je skoraj zamrla. Pod sončniki so ostali le redki sa-duji in svojci umrlih. Od nekod so dečki prignali čredo bivolov. Živali so z vidnim užitkom zabredle v Ganges. Otroci so se prešerno podili po njihovih črnih hrbtih in vriskajoč skakali v vodo. Sveta reka daje tudi posvetne užitke. Upognjena starka je z veščo kretnjo pobirala kravje blato in ga v posodi na glavi nosila do kupa ob poševni steni. Stena, pravzaprav sončna peč, je bila polna lepo oblikovanih blatnih pogač. Tudi berači so se za drugimi ljudmi umaknili med stene mesta, kjer so našli blagodejno senco. V Varanasiju, še v večjem številu kot drugje po Indiji, dajejo priložnost drugim, da naredijo nekaj dobrega za svojo karmo. Med njimi so bili izpiti starci in starke, ki so se v sveto mesto privlekli z zadnjimi močmi in sredstvi iz oddaljenih krajev. Prišli so umret v upanju, da se njihovo trpeče življenje ne bo ponovilo.
Zvečer je na stopnišča, ki jih krasijo pokončni falusi, simboli boga Šive, igra narave zopet privabila ljudi. S številnimi Indijci sva strmela v gorečo grmado.
Pogled na dele človeškega telesa, ki so se topili, pekli in spreminjali v prah, me je navdajal z grozo. Indijci ob meni so ostali mirni. Razumeli so sporočilo sonca, ki se je potapljalo v svete vode Gangesa.
Hinduizem ima najpomembnejši vpliv na indijsko življenje in kulturo. Hindujci so predvsem ljudstvo in šele nato pripadniki vere. Hindujec se moraš roditi, hindujec ne moreš postati. Tisočletne navade, ki izhajajo iz hinduizma, so tako močne, da z njimi ne morejo prekiniti niti Indijci, ki pripadajo drugim veroizpovedim. Ena izmed navad je kastna ureditev, ki razvršča ljudi v razrede. Razvijala se je več kot tri tisoč let iz družbene ureditve in delitve dela pri starih arijskih ljudstvih. Glavne kaste so štiri: duhovniki in učitelji (brahmani), plemiči in vojščaki (kšatrije), kmetje, trgovci in obrtniki (vajšje), navadni delavci in služabniki (šudre). Vsaka pa ima še veliko podkast. Po hinduističnem prepričanju je članstvo v kasti določeno z rojstvom in ga ni mogoče spreminjati. Kastna ureditev je nesprejemljiva za merila zahodnega sveta, vendar pa ima tudi svoje prednosti. Posameznik natančno pozna mesto v družbi, kasta pa deluje kot nekakšen sindikat. Najbolj sporna točka ureditve je plast
Kotiček modrecev
Sožitje treh generacij
DU Ptuj že tretje leto piše in ustvarja zgodbo o sožitju treh generacij. Na področju likovništva, literarne in športne rekreacije bomo tudi letos razpisali projekt »Združimo znanje, hotenja in moči«. Ta projekt smo prijavili tudi na nivoju države in zaprosili za evropska sredstva za njegovo realizacijo.
Če dobimo evropska sredstva, bomo projekt realizirali v celoti, sicer pa le del v skladu s svojimi materialnimi možnostmi.
Tudi letos bomo organizirali izlete po Sloveniji in razpisali tudi počitnice na morju v poznem pomladanskem in zgodnjem jesenskem terminu.
Na oglasni deski pred našimi prostori v Jadranski ulici 6 imamo vselej izobešene informacije o tem, kaj se dogaja ali načrtuje. V posebnem mesečnem načrtu so zapisane informacije o delu in življenju društva.
Sprehodite se vsaj enkrat mesečno po Jadranski in si preberite sporočila na oglasni deski; v sredo in petek med 9. in 12.uro pa dobite informacije tudi osebno ali po telefonu 748 11 33 in 748 11 34.
Društvo upokojencev Ptuj
nedotakljivih (parije), ki so izločeni iz kast in jih je kar petnajst odstotkov vsega prebivalstva. Opravljati smejo le najnižja, po verskih merilih nespoštovana dela. Parije se morajo Indijcev drugih kast izogibati. Predstavnik višjega razreda se umaže že s pogledom na nedotakljive. Vsak poizkus spremembe »nepravičnega« sistema je naletel na silovit odpor tudi pri nedotakljivih. Indijci verjamejo v selitev duš in ponovna rojstva. Mesto na družbeni lestvici določa karma, vsota dobrih in slabih dejanj v prejšnjih življenjih. Vsak posameznik ima svojo življenjsko nalogo, svojo drahmo, nit, ki jo vtke v preprogo družbene drahme. Izogibati se kastnim obveznostim je za Indijca grob poseg v božji in naravni red, kar bi se maščevalo v naslednjem življenju. Vdano sprejemanje usode omogoča strpno in znosno življenje milijardi Indijcev, ki jo sestavljajo različni narodi, vere, jeziki in kaste.
Vlado je obležal. Bilo mu je slabo, pestila ga je vročina in neprijetna driska. To je bil odziv na naporne dni potovanja, spremembo hrane in neznosno vročino ali pa posledica ene izmed številnih bakterij, ki prežijo na nepazljivega popotnika. S hrano in vodo je potrebno biti v azijskih deželah previden. Kar prenesejo odporni domačini, lahko tujca pokosi. Pravila, ki obvarujejo pred neprijetnimi prebavnimi težavami, so pravilo čistih rok, uživanje vroče kuhane hrane, pitje prekuhane vode in uživanje sadežev z debelo lupino.
Indijski jedilnik ponuja le malo mesa. Hindujci ne jejo govedine, muslimanom pa se upira svinjina. Prav tako prene-katera vas ne premore elektrike
in hladilnika. Glavno hranilo na severu je tanek kruh - »čapati ali roti«, na jugu pa riž. Zelenjava se na mizah pojavlja v posebnih posodah kot priloga. Njen okus je zaradi številnih začimb zelo oster. Vroče so, ko jih ješ, ko jih prebavljaš in vroče, ko jih iztrebljaš. Začetne težave s hrano se da premagovati v dražjih hotelih, kjer strežejo tudi evropsko hrano, in na priročnih stojnicah, ki ponujajo pripravljena jajca in vso pestrost južnega sadja. Žlico in krožnik s severa zamenjajo na jugu bananin list in jedčevi prsti.
Prijatelja sem pustil v polmraku zasenčene sobe ob go-lidi slanega ruskega čaja. Čakal ga je dolg postni dan, najboljše zdravilo za želodčne težave, mene pa pustolovski izziv novega mesta. Po ozkih uličicah me je spet potegnilo na obalo reke. Sonce je bilo že visoko na nebu. Na praznih Ghatih sem naletel na Indijca, ki se je umival v reki. Beseda je dala besedo in začela sva se pogovarjati. Ko sem ga med umivanjem zob in pitjem rečne vode opozoril, da je to nevarno za zdravje, me je z žarom v očeh začel prepričevati o zdravilnosti svete reke. Govoril mi je o zdravju, čisti vodi, jaz pa njemu o odplakah, razpadajočih truplih v reki in številnih bacilih. Črne oči so vse bolj žarele, njegov glas pa je postajal višji in trši. Tedaj se mi je v neumni glavi posvetilo. Prikorakal sem na tanek led. Od gorečneža, ki se je grozeče bližal bregu, sem se hitro poslovil in se izgubil med ozke ulice.
Večina svetišč v Varanasiju je za nevernike zaprta. Zato sem se lotil ogledovanja trgovin in obrtnih delavnic. Mesto je znano po svili, brokatu in sarijih. Da bi našel katero izmed njih, se mi ni bilo treba truditi. Poiskali so me »komercialisti na terenu«, ki vabijo tujce k sebi domov na čaj. Dom praviloma pomeni trgovino, v kateri je tujec podvržen vsemogočim psihološkim pritiskom, da bi kupil blago. Imel sem obilo časa, zato sem se prijazno odzival vabilom. Užival sem ob ponujenem čaju ali kokakoli, poslušal zgodbe o svili in opazoval spretne roke moških in žensk, ki so na velikih ročnih statvah prepletale tanke, dragocene nitke in milimeter za milimetrom ustvarjale umetnino. Vprašanje, kaj mislim kupiti, je bil jasen znak, da je moj obisk pri kraju. Pozanimal sem se za cene ponujenega blaga, se zahvalil za pijačo in nato mirno povedal, da nimam niti denarja, niti namena karkoli kupiti, da me je pač prignala gola radovednost. Trgovci so imeli naporen dan in so težko vdano sprejemali svojo karmo. Za menoj so leteli glasni vzkliki v domačem jeziku, ki niso v ničemer spominjali na topel pozdrav.
Nadaljevanje prihodnjič
Rikša je pogosta oblika taksija.
Foto: J. Jaklič
Na valovih časa
Torek, 17. februar
Danes goduje Silvin.
1386 je litovski veliki vojvoda Jagiel postal poljski kralj.
1545 je rabelj v Ženevi v Švici začel in nadaljeval do 15. maja 1545
z usmrtitvami 34 oseb, obtoženih čarovništva.
1600 so na trgu Campo del Fiori v Rimu na grmadi zažgali filozofa
Giordana Bruna, ker je trdil, da se Zemlja vrti okoli Sonca.
1752 se je rodil nemški pesnik Maximilian Klinger.
1856 je umrl najvidnejši lirik nemške romantike, pesnik Heinrich
Heine.
1877 se je rodil André Maginot, francoski državnik, po katerem se je imenovala črta obrambnih utrdb na meji z Nemčijo - Maginotova linija.
1882 se je rodil v Ljubljani časnikar in publicist France Terseglav. Sreda, 18. februar Danes goduje Simeon.
1689 se je rodil francoski pisatelj in filozof Charles-Luis Secondat de Montesquieu.
1698 je bil v topliški krstni matici prvič omenjen trg Dolenjske Toplice.
1745 se je rodil italijanski fizik Alessandro Volta.
1838 se je rodil avstrijski fizik Ernst Mach.
1853 je prišlo je do atentata na avstrijskega cesarja Franca Jožefa.
1867 so se na Dunaju končala pogajanja o sporazumu z Ogrsko, ki
je utemeljil dualizem Avstro-Ogrske.
1943	so partizani napadli kartuzijo Pleterje, ki je postala proti volji menihov močna sovražnikova postojanka.
Četrtek, 19. februar Danes goduje Julijan.
1473 se je rodil poljski zdravnik, astronom in teolog Nikolaj Kopernik.
1674 so podpisali mir po tretji nizozemsko-angleški vojni. 1812 so štajerski deželni stanovi imenovali Janeza Primica za profesorja slovenskega jezika na graškem liceju. 1815 se je rodil nemški orientalist Gottfried Wetzstein, ki je znan po raziskavah oziroma oceni Salamonove pesmi. 1889 se je rodil kolumbijski pesnik in pisatelj Jose Eustacio Rivera.
1944	se je začelo v Črnomlju prvo zasedanje slovenskega narodnoosvobodilnega sveta (SNOS).
1959 je po sporazumu, ki so ga sklenile Velika Britanija, Grčija in Turčija, postal Ciper samostojna neodvisna država. Petek, 20. februar Danes goduje Leon.
1634 se je rodil na Bavarskem Janez Krstnik, začetnik tiskarske in založniške rodbine Mayr, ki je delovala v Salzburgu in Ljubljani. 1791 se je rodil avstrijski pianist, učitelj in skladatelj Carl Czerny. 1844 se je rodil kanadski pomorščak in pustolovec Joshua Slocum, ki je prvi sam obplul zemeljsko oblo.
1858	se je rodil v Trstu slovenski skladatelj rodu Viktor Parma. 1886 se je rodil madžarski revolucionar Bela Kun, vodja revolucije leta 1919.
1920	je v Trsu izšla prva številka političnega lista Delo.
1942 je VOS OF ustrelil v Tavčarjevi ulici v Ljubljani predsednika Zveze industrijalcev Avgusta Praprotnika, enega vodilnih liberalcev. Sobota, 21. februar Danes goduje Irena.
Danes je mednarodni dan materinščine.
1823 se je rodil francoski filozof Pierre Laffitte.
1848 je izšel v Londonu Komunistični manifest, ki sta ga pripravila
Karl Marx in Friedrich Engels.
1864 se je rodil v Ljubljani Albin Belar, začetnik slovenske seizmo-grafije in varstva narave.
1886 se je rodil v Tunjicah slovenski umetnostni zgodovinar France Stele.
1893 se je rodil španski glasbenik Andreas Segovia, človek, ki je iznašel kitaro.
1921	so v reviji Naši zapiski objavili »avtonomistično izjavo«, v kateri so se izrekli za »avtonomijo slovenskega, že itak razkosanega slovenskega ozemlja.
1926 se je rodil slovenski pesnik in prevajalec Lojze Krakar. Nedelja, 22. februar Danes goduje Marjeta.
896 je prišel v Rim Arnulf Koroški z vojsko in bil kot zadnji Karoling kronan za cesarja.
1788 se je rodil nemški filozof Artur Schopenhauer.
1828 je nemški kemik Friedrich Wöhler iz amonijevega cianata sin-
tetiziral sečnino, prvo umetno ustvarjeno organsko snov.
1834 je dr. France Prešeren objavil v prilogi časopisa Illyrisches
Blatt svoj znameniti Sonetni venec.
1848 so se začele demonstracije v Parizu, ki so čez dva dni povzročile tako imenovano »februarsko revolucijo« v Franciji, ko so razglasili republiko.
1880 se je rodil v Ljubljani slovenski publicist in politik Albin Pre-peluh.
1882	je Milan II. Obrenovic proglasil Srbijo za kraljevino, sebe pa za kralja.
Ponedeljek, 23. februar
Danes goduje Marta.
Danes je svetovni dan meteorologije.
1440 se je rodil madžarsko-hrvaški kralj Matija Korvin, kralj Matjaž.
1743 se je rodil Maye Amschel Rotschild, začetnik velike bankarske
družine.
1859	se je rodil v Zadlogu slovenski filozof, teolog, pisatelj in urednik Frančišek Lampe.
1883	se je rodil nemški filozof Karli Jaspers, ki sodi med največje filozofe eksistencializma.
1910 so Kitajci zasedli Tibet, Dalaj lama pa je moral bežati. 1919 je Mussolini ustanovil fašistično stranko Italije. 1921 je 43 slovenskih kulturnih delavcev v Naših zapiskih objavilo tako imenovano avtonomistično izjavo, ki se je zavzemala za ohranitev slovenske narodne individualnosti in za njeno avtonomijo v okviru jugoslovanske države.
AvtoD£OM
Evropski avto leta 2009 naprodaj tudi pri nas
Insignia je pripeljala v Slovenijo in kot vse kaže, namerava kupce pritegniti s svojo obliko kot tudi z inovativno tehniko. Zraven oblikovnega preporoda je moč zaznati tudi višjo kakovost uporabljenih materialov, kar nakazuje na to, da želijo izstopiti iz razrednega povprečja. Nedvomno najbolj prepriča sveža zunanjost, za katero upajo, da bo ugodno vplivala na splošno privlačnost oziroma zaželenost znamke. Nov je tudi znak na nosu - če ga pogledate natančno, boste opazili, da se je vanj vrnil napis Opel. S prihodom povsem nove generacije je vectra dokončno odšla v pozabo.
Insignia je postala bolj »premium«, kar pomeni, da naj bi se zanjo obračali tudi zahtevni kupci, ki so doslej kupovali audije ali mercedese. Ob začetku prodaje je na voljo v štirivratni limuzinski ter petvratni kombilimuzinski izvedenki in je že osvojila naslov Evropski avto leta 2009. GM-ov novi adut je prvi Opel, ki mu je po letu 1987 uspelo osvojiti ta laskavi naziv. Insignia je za eno samo točko premagala ford fiesto, tretje mesto pa je zasedel volkswagen golf šeste generacije.
Da so pri Oplu spremenili svojo ideologijo, je jasno že na prvi pogled. Gre za oblikovno privlačen in skladen avto, ki izstopa. Pri oblikovanju se tokrat niso obremenjevali z velikostjo vozila, bolj pomembno je bilo, da so izdelali všečen avto z ugodnim količnikom zračnega upora. Velik del njegove privlačnosti je povezane tudi z žarometoma, izdelanima v Sloveniji. Gre za zadnji dosežek tehnike, ki veže znanje domačih in tujih strokovnjakov, odlikuje pa ga prilagodljivost dolžine svetilnega snopa glede na različne pogoje vožnje.
Z 4,8 metra dolžine je novi opel za 20 centimetrov prerasel nekdanjo vectro,
kar pomeni, da s prostorom ne bi smelo biti težav in da s svojimi dimenzijami že sili v višji srednji razred ter s tem zapolnjuje vrzel, ki je nastala, ko so nehali prodajati omego. Ob prevrnitvi zadnje klopi dobimo ravno dno prtljažnega prostora, a je njegova velikost 500 litrov v razrednem povprečju, kombi limuzina ima za 20, karavan pa za 40 litrov večji prtljažnik.
Armaturna plošča se po novem preliva v vrata in vse je postavljeno logično ter pregledno. V tem pogledu je insignia res korak naprej. Po želji lahko armaturo za dodaten denar prekrijete z lesenimi dekorativnimi vložki, ki kažejo na Oplo-ve ambicije po preboju iz razrednega povprečja.
Za ekološko prijaznost vozila skrbijo dodelani motorji, zato že sedaj ustrezajo standardu Euro 5, ob začetku prodaje pa lahko kupci izbirajo med sedmimi pogonskimi variantami. Ponudba se pričenja z 1,6-litrskim štirivaljnikom z elektro-hidravličnim prilagodljivim krmiljenjem ventilov in prilagodljivo dolžino sesalnega dela - na voljo bodo štirje bencinski motorji z močjo med 115 in 260 KM ter trije novi 2,0-litrski turbodizli s 110 KM, 130 KM in 160 KM. Kmalu bodo ponudbo motorjev še razširili z dvema turbo agregatoma. Prvi bo 1,6-litrski bencinski s 180 KM, drugi pa 2,0-litrski dizelski s procesom izgorevanja v zaprti zanki in z največjo močjo 190 KM. Proti koncu leta bo stekla prodaja izvedenke ecoflex z nizkimi emisijami ogljikovega dioksida.
Opel insignio je mogoče naročiti tudi z zadnjo generacijo štirikolesnega pogona, ki se imenuje adaptive 4x4. Integralni pogon izboljša stabilnost vozila in je izdelan tako, da omogoča bolj dinamično vožnjo. Lahko bi rekli, da združuje značilnosti običajnih mehanskih in hi-
ÉSÜÍLLÍU
dravličnih štirikolesnih pogonov. Hidravlika lamelne sklopke je elektronsko nadzorovana tako, da razporeja navor od 0 do 100 odstotkov med sprednjo in zadnjo premo.
Nemci z nekaterimi zanimivimi dosežki tehnike dokazujejo tudi svojo tehnično inovativnost. Serijska oprema vključuje klimatsko napravo, radijski sprejemnik, voznikov sedež z električnim nastavljanjem višine, potovalni računalnik, naslon za roke, meglenki, elektronski stabilizacijski sistem ESP plus, prednji in stranski varnostni blazini, varnostne zavese ter daljinsko odpiranje prtljažnika. Naj še omenim flexride, ki vozniku omogoča, da si priredi podvozje in si nastavi vzmetenje s preprostim pritiskom gumba. Pravzaprav gre za doplačljivo izbiro treh programov - standard, tour in sport. Pri slednjem postane stopalka za plin odzivnejša, prilagodi se delovanje ESP-ja, odzivnost samodejnega menjalnika, seveda pa športni vožnji primerno otrdi tudi podvozje. In še zanimivost - ob vklopu programa sport se merilniki obarvajo v agresivno rdečo barvo! Opel je v svojem razredu premierno predstavil še inovacijo imenovano Opel eye: kamera, ki je nameščena med vetrobranskim steklom in vzvratnim ogledalom, voznikom pomaga na dva različna načina. Funkcija za prepoznavanje prometnih znakov odčitava in si zapomni hitrostno omejitev in znake za prepoved prekoračitve ter jih prikaže na armaturni plošči. Sistem nenamerne menjave voznega pasu pa voznike opozori, ko nehote zapeljejo s svojega voznega pasu. Verjetno ni treba posebej izpostavljati, da sistema omogočata varnejšo vožnjo in vam prihranita marsikatero nevšečnost zaradi plačevanja visokih kazni za prehitro vožnjo.
Pri Oplu pravijo, da je insignia v marsikaterem pogledu nov začetek, vectra pa le še preteklost. Čeprav je konkurenca v tem razredu ostra; če samo omenim volkswagna passata, renaulta laguno, mazdoö ali citroena C5, je treba priznati, da so se Nemci odločno podali na tržno pot in da bodo mešali štrene tudi prestižnejšim predstavnikom, kot je recimo audiA4.
Danilo Majcen
Zdravstveni nasveti
Stres
Stres je sestavni del življenja. Definicij je več. Vsem je skupna ugotovitev, da stres sprožijo dejavniki izven nas, posledice stresa pa so notranje.
Ljudje stres uporabljamo kot obešalnik za vse negativno (R. Starc). Toda dogodki sami niso stresni - to je odvisno od našega odziva na dogodek! Tako je lahko za eno osebo nekaj stresno, medtem ko za drugo osebo ni. Odziv na stres je odvisen tudi od družinskega vzorca, okoliščin (npr. še nepredelani stresni dogodki v bližnji preteklosti), osebnostnih lastnosti in tudi fizičnega stanja.
Stresna reakcija organizma je pozitivna reakcija, ki se je razvijala skozi tisočletja in je organizem pripravljala na nove okoliščine in
izzive v borbi za preživetje. Govorimo o pozitivnem stresu, ki mobilizira našo energijo in nam pomaga pri premagovanju težav. Ponavljajoče stresne reakcije brez vmesnega počitka oz. regenarcije vodijo v t. i. negativni stres ali distres.
Posledice stresa delimo na takojšnje in dolgotrajne. Takojšnje posledice so tiste, ki se pojavijo neposredno po stresnem dogodku in odražajo delovanje stresnih hormonov, ki organizem pripravijo na »boj ali beg«. Te so: širjenje zenic, pospešeno dihanje, napenjanje skeletnih mišic, porast krvnega tlaka, zvečana aktivnost srca, zmanjšana hitrost prebave ...
Dolgotrajne posledice stresa so: glavobol, bolečine v grlu, nespečnost, vrtoglavica, težave z želodcem, bolečina v križu, zvišan krvni tlak in motnje delo-
farm., spec.
vanja srca, splošna znižana odpornost, kronična utrujenost ali izgorelost ipd. Dolgotrajni stres spremljajo tudi težave zzbrano-stjo, pozabljivost, napetost, živčnost, strah, pesimizem. Lahko vodijo tudi v zlorabo alkohola in drog, v prenaje-danje, kajenje.
Stresu se nikakor ne
moremo izogniti. Zato je pomembno, da stresne dogodke prepoznamo in ozavestimo. Pri obvladovanju pomaga znanje, življenjske izkušnje, pravilna ocena situacije ter sposobnost predvidevanja. V veliko pomoč bo redna fizična aktivnost. Ta je koristna ne samo za uspešen spopad s stresnimi situacijami, ampak tudi za zdrav razvoj mladostnikov, za uspešno delo tako v času šolanja kot na poklicni poti in v starosti za ohranjanje zdravja. Pomaga tudi zdrava prehrana, različne tehnike sproščanja in predvsem organiziranje časa. Pomagamo si lahko tudi z različnimi prehranskimi dopolnili. Če pa so posledice stresa načele zdravje, bo potreben obisk zdravnika in, kot povedo strokovnjaki, čas za počitek in za dejavnosti, ki nas veselijo.
Darja Potočnik Benčič, mag. farm., spec. Lekarne Ptuj
Moje cvetje
Valentin ima ključ od korenin
Našim babicam in dedkom je pomenil Valentin pravzaprav prvi spomladanski dan, danes pa je to samo dan, ko se med seboj obdarujejo zaljubljenci. Pa vendarle mnogi komaj čakamo, da se bomo lahko spet naužili svežega zraka na vrtu. Zdaj še vedno bolj razmišljamo o tem, kaj bomo počeli, kaj sadili, kakšen bo naš vrt poleti, a že prav kmalu se bomo dela tudi resnično lotili.
Obrezovanje verjetno že poteka, zato bi vas spet opozorila: okrasno grmičevje lahko porežemo in oblikujemo, vendar ne za vsako ceno, samo zato, ker ga je potrebno rezati. Porežemo le to, kar nam je odveč, pri tem pa pazimo, da rastline ne poškodujemo preveč. V tem času porežemo predvsem poleti cvetoče okrasne rastline in žive meje, če jih nismo v jeseni. Tudi pokrovne vrtnice in vrtnice plezalke že lahko porežemo, ostale pa bi jaz pustila še na miru. nikakor pa ne režemo spomladi cvetočih grmovnic, kot so forzicije, španski bezeg in druge. Tudi hortenzij še ne režemo, očistimo jih samo lanskih cvetov.
Sobne rastline
Za valentinovo je podarjenih vedno več cvetlic, cvetočih sobnih rastlin. Poleg orhidej, ki so verjetno na prvem mestu, bo v marsikatero stanovanje prišla kakšna ciklama in primula oziroma trobentica. Čeprav so noči še zelo mrzle, obe rastlini lahko brez strahu postavimo na sončne okenske police ali balkone zunaj.
Ciklame sicer zelo lepo uspevajo tudi v stanovanju, paziti je potrebno le, da sem nam ne izsušujejo. Postavimo jih na vzhodne in severne okenske police. Na tistih, kjer sonce peče cel dan, ne bodo dobro uspevale. Zalivamo jih redno, vodi za zalivanje dodamo tudi gnojila, le da jih razredčimo veliko bolj, kakor so navodila na steklenički. Nikoli ne zalivamo po čebulici in listih, ampak samo po zemlji pod list. Drugače pa se bodo odlično počutile tudi zunaj, le če se napovedo temperature pod - 5 oC, jih čez noč postavimo spet v zaščiten prostor.
Primule pa bodo v stanovanju zelo hitro propadle. Zato ji raje pustite kar zunaj. Verjetno je v zimskih koritih kakšna rastlina propadla ali pa ne bo cvetela spomladi. Ta mesta lahko zapomnimo z bleščečimi, cvetočimi trobenti-cami, temi prvimi znanilkami spomladi.
Siljene čebulice, kot so narcise, so mnogim zelo ljube, saj pomenijo, da bo pomlad kmalu rasle tudi zunaj. Vendar se v ogrevanih stanovanjih zelo slabo počutijo. Zato vam svetujem, da jih ravno tako posadite raje na prostem, na mize, okenske police. Če pa ne, jih v stanovanju postavite v zelo svetle, a neogrevane prostore. Drugače pa ne bodite žalostni, če bo njihov čas cvetenja zelo kratek. Takoj, ko odcvetijo, jih presadite v zemljo nekam v polsenco. Tako si bodo čebulice opomogle in drugo leto zacvetele na prostem. V nobenem primeru pa ne bodo dvakrat cvetele v stanovanju. Tudi na vrtnih gredicah poganjajo narcise, zvončki in morda kje tudi tulipani. Lahko jih skupaj z zemljo izkopljemo, posadimo v lončke, obdamo z mahom in za nekaj dni postavimo v stanovanja. Vendar jih ne postavimo takoj na toplo. Vse dokler ne vidimo cveta, morajo biti na svetlem, a hladnem (ne mrzlem). Takoj po cvetenju pa jih spet presadimo na prosto.
Balkonske rastline
Foto: Miša Pušenjak
Potaknjenci se prebujajo in pričenjajo novo rast. Obvezno jih je potrebno vsaj razmakniti, da se listi med sabo ne pokrivajo. Če imate čas, jih presadite v večje lonce, predvsem pa v svežo, s hranili bogato prst. Hrane namreč pričenja sedaj primanjkovati. Redno je potrebno odstranjevati posušene in odmrle liste, da ne bodo vir okužb. Prostore pa redno, vsakodnevno zračite, tako bomo preprečili divjanje novih, mladih poganjkov in gnitje rastlin. Kdor še ni, je sedaj zadnji čas, da poščipa vrhove rastlin, da pospeši razraščanje. Le tako bodo rastline spomladi, goste, močne in se bodo lahko upirale spomladanskemu vetru in dežju.
Zelišča in dišavnice
Pričenjamo tudi setev enoletnih zelišč, če pa želite posejati timijan, luštrek, baziliko, stoletni luk, kitajski ali navadni drobnjak, potem ste s časom že zelo na tesnem, zato je potrebno pohiteti. Med enoletnicami najprej posejemo majaron in kumino. Sejemo seveda v ogrevane prostore. Ne pozabite, da kumina, timijan, luštrek in bazilika kalijo na svetlem, zato setve ne pokrivamo z zemljo.
Misa Pušenjak
S svetovne glasbene stene
Pred dnevi so v znameniti dvorani Staples Center v Los Angelesu že 51. v zgodovini podelili ameriške glasbene nagrade grammyje. Velika zmagovalca sta postala Alison Krauss in Robert Plant. Frontman skupine Led Ze-ppelina in country glasbenica kraljica bluegrassa Alison Krauss sta s skupnim albumom Raising Sand osvojila karpetgrammyjev. Nagrade sta prejela za album leta in skladbo leta Please Read The Letter, za najboljši folk album ter še za najboljšo pop in country vokalno sodelovanje. 37-letna Alison Kra-uss je v svoji karieri do sedaj prejela že 26 grammyjev. Med letošnjimi dobitniki nagrad so tudi Coldplay, Adele, Radiohead in Peter Gabriel. Coldplay so osvojili nagrado za skladbo leta Viva La Vida in najboljšo vokalno pop izvedbo in še za najboljši rock album Viva La Vida Or Death And All His Friends. Mlada Adele je prejela nagradi za najboljšo debitantko in za najboljšo pop vokalno izvedbo za skladbo Chasing Pavements. Radiohead so nagrajeni za najboljši album alternativne rock glasbe za In Rainbows. Raper Lil Wayne, ki je bil nominiran kar osemkrat, je osvojil 4 nagrade za svoj album The
Carter III, ušla pa mu je nagrada za naj rap sodelovanje, ki stajo prejela Estelle in Kanye West za singl American Boy. Jennifer Hudson je osvojila nagrado za najboljši R&B album, Alicia Keys za najboljšo žensko vokalno R&B izvedbo za skladbo Superwoman. John Mayer je nagrajen za najboljšo vokalno pop izvedbo. Ne-Yo je osvojil nagrade za najboljšo moško R&B vokalno izvedbo in najboljšo R&B skladbo Miss Independent. Od letošnjih dobitnikov nagrad gre izpostavit še francoski duo Daft Punk, ki je prejel nagrado za najboljšo plesno skladbo in najboljši plesni album Alive 2007. Kings of Leon so prejeli nagrado za najboljšo rock izvedbo za skladbo Sex on Fire, medtem pa je Bruce Springsteen prejel nagrado za najboljšo rock skladbo Girls In Their Summer Clothes. Na letošnji podelitvi smo lahko videli in slišali tudi nekatere velike svetovne zvezde, kot so: MIA, Sir Paul McCartney, Coldplay in Jay-Z, Justin Timberlake, Radiohead, Al Green, Daft Punk, Ne-Yo, Peter Gabriel in
številni drugi.
®@®
Po treh letih se v Slovenijo znova vračajo fantje iz le-
'Pogoji: Nagradna igra ua$a od 19.1. do vključno 19.3.2009. Žrebanje nagrad bo 26.3.2009. Nagrajendtcdo obveščeni s SMS ir> cfcjavfjem na www.sm5cily.nel. Vsak, ki pošlje SMSz vsebino TD ZADENI na 3030, se strinja spcgOji na w^wsmscity.net/iaden;. sodeJuje v nagradni ig¡ i in postane naročnik naiočniške storitve Ba$unga. Postani SMS je zaiačunan pp ceniku operaterja, cena prejetega sporočila i vsebino jeI ,88 EUR, Sadeiuje^o lahko tjporabniki Mobiela, SiMc&l 3 in 0e* tanstvo v naročnici storitvi nt pogoj za sodelovanje v nagradni igri.A&ontacijo dohodnine poravna organizator. V nagi adr|l in je možno sodetovau tudi taíto. da y<ieleierx:i na dopisnici navetiejo šievilko svqega mobilnega telefona s pripisom	zadeni« in jo pošljep
na naslov. Threeams Koban&Co. d.n.o.. Zg. Bistrica 2Z, 2310 Si. Bistrica. Organízate: ftíreeAnts KobariSfcCo. d.ru>. Pogini uporabe Balunga; Uporabniki predplatm^e lelefmije - preverile sianje na vaiem računu. Omogočite prejemanje wap povezav in GPRSAIMTS prenos podatkov. Ftelant 5M5 je zaračunan po ceniku opejaterja [MobšuH. Simotoií, Debitc-í], cena pOvrainega Sms-a je 1,88 EUR Z uporabo slori?ve se Strinjate s splošnimi pog<J|i na ww«,smsaiy.net/balung3 Balunga je naročniška storitev in upoiafcfí'kom prinaša največ S sporočil na mesec z vsap povezavo do galerije, iz katere si latoo naložijo 3 vsebine brez rfaplaoia. Cena sporočila je i ,88 EUR. V vse cene je v$?e! 0DV, Od pogodbeni |e shranjena na sedežu podjetja, je možno odstopit kadarkoli Odjava: to stop na 3030. Reklamacije: 0246-14-595, reklamacije!!smscity.net. Ftanudmk: ThreeAnts Koban&Co, d,n,o„ Za Bislrica 22,2310 Slov. Bistrica,
K «v" ■r MTOPH _ -T.-» Ngj m't' yrWsL'"	
	
WpL ~ j M ^ Jm	
	
fei., Jk^Ä^ntoMEM^^SjBgB	
m 'flWKsMfc > L	
Alison Krauss in Robert Plant.	Foto: internet
gendarne angleške zasedbe Simply Red, ki so na glasbeni sceni prisotni že dolgih 25 let. V tem obdobju so izdali 10 albumov, ki so dosegli 50-milijonsko prodajo, osvojili so številne glasbene nagrade, zasedli prva mesta glasbenih lestvic in v živo nastopili pred približno 10 milijoni ljudi. Ob 25. obletnici nastanka skupine in ob izidu albuma Greatest Hits se Simply Red v tem času odpravljajo na poslovilno svetovno turnejo. Mick Hucknall, frontman skupine, pa je že na začetku lanskega leta napovedal razpad zasedbe. Sam pa se namerava posvetiti samostojni karieri, ki jo je že pričel prejšnje leto z izdajo albuma Tribute to Bobby. Še zadnjič bodo torej na oder skupaj stopili prav v sklopu omenjene turneje. Turnejo začenjajo na Tajskem, sledila bo Avstralija, Nova Zelandija, Mehika, Brazilija, junija pa se bodo angleški glasbeni veljaki ustavili tudi v slovenski prestolnici, ko bodo 24. junija nastopili v ljubljanski hali Tivoli. Na omenjenem koncertu boste tako zadnjič lahko v živo slišali njihove velike uspešnice, kot so Holding Back The Years, It's Only Love, Something Got Me Started, Say You Love Me, Fairground,If You Don't Know Me By Now in številne druge.
Zasedba No Doubt je potrdila, da se namerava v letošnjem letu vrniti na glasbeno sceno. No Doubt je ameriška
rock skupina, ki nam je najbolj ostala v spominu zaradi pevke Gwen Stefani. Po polnih petih letihpredaha pa že za mesec maj napovedujejo koncertne nastope po ZDA, Kanadi in tudi Evropi. Ob Gwen Stefani so v skupini še Tony Kanal, Adrian Young in Tom Dumont. No Doubt so zadnji skupni album pod imenom Rock Steady objavili leta 2001. V tem času pa je Gwen izdala tudi dva uspešna samostojna albuma.
Depeche Mode so končali snemanje novega albuma. Album pod imenom Sounds Of The Universe bo izšel 20. aprila, najavlja pa ga singel Wrong. Snemanje albuma je potekalo v Santa Barbari in New Yorku, na njem pa so člani zasedbe uporabili veliko opreme in nekdanjih časov. S tem so želeli uskladiti zvok z retro-futurističnimi aranžmaji novih skladb. Podobno kot že na prejšnjem albumu Playing The Angel, novi album Sounds Of The Universe prinaša avtorske skladbe Martina Gorea in Davea Gahana. Na albumu je sodeloval tudi producent Ben Hillier, ki ga poznamo že po sodelovanju s tako priznanimi glasbenimi imeni, kot so Blur, Doves, Elbow. Prvi singel Wrong je zelo po-slušljiv in udari že v prvo. Depeche Mode bodo svoj novi album predstavljali na že najavljeni svetovni turneji Tour Of The Universe, ki se bo začela 10. maja v Tel Avivu.
Janko Bezjak
t V
>N FEAT
1.	BROKEN STRINGS - JAMES MORRISON FEAT NELLY FURTADO
2.	JUST DANCE - LADY GAGA Feat. Colby O'Donis
3.	RUN - LEONA LEWIS
4.	LOVE STORY - TAYLOR SWIFT
5.	SOBER - PINK
6.	WORKING ON A DREAM - BRUCE SPRINGSTEEN
7.	THE FEAR - LILY ALLEN
8.	SINGLE LADIES - BEYONCE
9.	HOT N COLD - KATY PERRY
10.	HUMAN - THE KILLERS
11.	GIVE A LITTLE LOVE - TOM JONES
vsako sredo na Radiu Ptuj
Z Vami na frekvencah 89,8° 98,2° 1043 bo Janko Bezjak
To je to
Prosjačenje
Gre mi na živce! Nepopisno! Res, A ne prenesem ga. Vsak bi nekaj imel % " r od mene. Mar izgledam kot Karitas, L Unicef, Rdeči križ? Ravno zadnjič na vlaku se mi je pripetilo. Že lep čas nisem srečal nobenega, ki bi me za kaj prosil. Zadnjič pa, in to na vlaku. Bil mi je sumljiv, čuden. Nisem vedel, kaj bi si mislil, a sem se vzdržal predsodkov, ki so se mi porajali po glavi. Hecno oblečen, zanimivega vonja s tegobnim izrazom na obrazu. Klasika ... Teh je veliko. In kakor da bi bil vedel, se je obrnil proti meni in mi pod nos pomolil kartonček z nekim napisom. Sem na cesti, otrok je bolan, rad bi šel nazaj v Romunijo ... Hm, pomislil sem. Nekaj je mrmral, vendar jasno mi je bilo, da hoče denar. Nekaj sem mu celo povedal, pa ne, ker bi me razumel, pač pa, da bi si olajšal dušo.
In sem si jo. V roke sem mu potisnil nekaj evrov, in sicer ne za to, ker bi se mi zasmilil on, pač pa otrok, ki ga je vlekel za seboj. Ubožec, kaj mora prestajati. Ampak bodimo realni ... otrok je bil videti popolnoma zdrav - s prikupnim nasmeškom na obrazu. Kakorkoli, najprej sem si samo mislil, nato pa sem stricu tudi rekel, čemu je prilezel v Slovenijo, če si tako želi Romunije. Takšnih ne prenašam. Ker pa še to ni dovolj - absurd! Ko stopim z vlaka, ta možicelj stoji pri kafiču, kadi cigareto in nekaj pije. Toliko o bolezni in tem. Sicer pa se mi smili ali pa mogoče tudi ne, saj si je sam kriv, če ne pove, saj jih izkoriščajo. Ti ne prosjačijo zase, pač pa za nekoga, ki ima njihove potne liste.
Drugače pa, zakaj sovražim prosjačenje? Zato, ker delo se zmerom najde, samo poiskati ga je treba! Ampak ne, beračiti je mnogo lažje. Zatorej sem sklenil, da od mene ne dobijo niti centa več, kvečjemu kakšno prijavo. Teh pa bi znalo biti veliko. Od beračenja samega do mučenja otrok, nadlegovanja ... Skratka, mislim, da jih ljudje ne bi smeli podpirati, vsaj jaz osebno jih ne bom, saj imam preveč slabih izkušenj z njimi. Ok, razumem, da poskušajo priti do denarja kakor vejo in znajo, vendar verjamem, da je služba mnogo boljša izbira, pa še donosnejša je. Kaj pa mislim s slabimi izkušnjami. Ena od teh je opisana zgoraj, ena je ta, da nobeden noče ne hrane, ne mleka, pač pa denar. Za kaj drugega kot cigarete. Potem pa se vprašam, zakaj? Zakaj ne gredo delati, čemu raje beračijo? In odgovor, to je v njihovi kulturi, v navadi. Da živijo od milosti božje. Kakor je nedelo tudi, običajno, ne zmerom, v romski navadi, oziroma kulturi. Prosjačijo pa nikakor ne samo prišleki. Prosjačijo, vendar pod lepšo krinko, tudi svetova podjetja, pravzaprav organizacije, kot so Unicef in podobni. Mar počno kaj drugega? Ja, vem. Ta denar gre, baje, v dobrodelne namene. Jok brate, v dobrodelne namene gre le 30 odstotkov zbranega denarja. Ves preostanek je njihov. Poleg tega pa se nikakor ne strinjam z njihovo politiko poslovanja. Mar bi ves denar namenili razvoju teh držav, odpiranju delovnih mest. Tako bi si ljudje sami služili, pa še nekaj bi se naredilo. S tem podpiranjem ne dosežejo prav ničesar. Revščina je še zmerom prisotna, le podaljšujejo jo. Tako ali tako pa to počno zgolj zato, da si Amerika in Evropa blažita občutek krivde in slabo vest, saj sta ti velesili s kolonizacijo in izkoriščanjem naredili Afriko takšno, kakršno poznamo danes. Vendar o tem kdaj drugič. Tako zaključujem, da je prosjačenja ogromno, krivi pa niso berači, pač pa mi, ki jih podpiramo.
Matic Hriberšek
BILLBOARDOVIH VROČIH 100 (ZDA)
1.	MY LIFE WOULD SUCK WITHOUT YOU - KELLY CLARKSON
2.	SINGLE LADIES (PUT A RING ON IT) - BEYONCE
3.	HEARTLESS - KANYE WEST
UK TOP 100 (VELIKA BRITANIJA)
1.	THE FEAR - LILY ALLEN
2.	JUST DANCE - LADY GAGA Feat. Colby O'Donis
3.	TAKE ME BACK - TINCHY STRYDER Feat. TAIO CRUZ
NEMČIJA
1.	BROKEN STRINGS - JAMES MORRISON FEAT NELLY FURTADO
2.	DANCE WITH SOMEBODY - MANDO DIAO
3.	HOT N COLD - KATY PERRY
Smeh ni greh
Kaj bomo danes jedli
TOREK
mesna lazanja, solata SREDA
ocvrti piščančji fileji, pomfri, solata ČETRTEK
krompirjeva omaka, hrenovke PETEK
krompirjevi svaljki z drobtinami, solata SOBOTA
fižolova enolončnica*, rižev narastek z
jabolki
NEDELJA
polnjeni lignji**, pečen krompir, solata
PONEDELJEK
dušene bučke, govedina
*Fižolova enolončnica
1 pločevinka rdečega fižola, 1 pločevinka belega fižola, 1 pločevinka rjavega fižola, 15 dag slanine, 1 čebula, 3 krompirji, 2,5 dl juhe.
Krompir olupimo in narežemo na kocke. Čebulo sesekljamo in zapečemo na malo olja. Dodamo slanino, še malo popražimo
in zalijemo z juho. Dodamo fižol in krompir ter začinimo s soljo, poprom in strtim česnom. Enolončnico kuhamo na majhnem ognju, dokler se krompir ne zmehča.
**Polnjeni lignji
1 kg večjih lignjev, 50 g pršuta, 3 žlice naribanega sira, 1 žlica sesekljane šalotke, 2 žlici olivnega olja, 1 strok strtega česna, 1 žlica sesekljanega pet-eršilja, 2 žlici belega vina, sol, poper, moka, jajca, drobtine.
Lignje očistimo in pazimo, da vrečke ostanejo nepoškodovane. Na olivnem olju popražimo šalotko (ne sme zarumeneti), dodamo drobno sesekljan pršut, popraži-mo. Lovke in glavo lignjev drobno sesekljamo, dodamo šalotki in pršutu. Prepražimo, da spustijo vodo, in dušimo skoraj do suhega. Zalijemo z vinom, dodamo česen in pet-eršilj, dosolimo in popramo. Ohladimo do mlačnega in dodamo sir. Če je masa prered-ka, dodamo malo drobtin. Nadev polnimo v vrečke, zašpilimo z zobotrebcem. Lignje povaljamo v moki, jajcu in drobtinah. Zlato-rumeno jih ocvremo in takoj ponudimo.
Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko
Iskrice
E
•k-k-k
Nauči se prepoznati glasbo Chopina, Mozarta in Beethovna.
•k-k-k
Na svoj rojstni danpo-sadi drevo.
-k-k-k
Vsako leto daruj kri.
-k-k-k
Sklepaj nova prijateljstva in neguj stara.
•k-k-k
Zadrži zase.
skrivnosti
-k-k-k
Veliko fotografiraj.
-k-k-k
Nikoli ne odkloni doma narejenih piškotov.
-k-k-k
Ne odlašaj z veseljem.
-k-k-k
Takoj napiši pisma v zahvalo.
-k-k-k
Nikoli nad nikomer ne obupaj. Čudeži se dogajajo vsakdan.
-k-k-k
Bodi spoštljiv do učiteljev.
-k-k-k
Bodi spoštljiv do policistov in gasilcev.
-k-k-k
Bodi spoštljiv do pripadnikov vojske.
-k-k-k
»Gospod natakar, ali je mali-nov sladoled svež?«
»Ali morda mislite, da pogrevamo včerajšnji sladoled?«
»Natakar, pri računu ste se zmotili v svojo škodo.« »Kako, kje?«
»K vsoti ste prišteli datum. Napisali ste štirinajsti, toda danes smo osemnajstega.«
iskre. Popoldne mož ves sladek telefonira ženi: »Ljubica, kaj bo dobrega za večerjo?«
»Strup!« odvrne žena vsa nasršena.
»Prav, « reče mož, »naredi večerjo samo zase, jaz bom tako in tako večerjal zunaj s tajnico.«
»Dragica, ali se še spominjaš tistega dne, ko si želela zvedeti, katera je moja najljubša
jed?«
»Seveda, dragi, zakaj pa?« »Veš, tega je že sedem let, pa bi rad, da mi skuhaš kdaj kaj drugega.«
Vodja tabora divjinarjev (novodobnih privržencev gibanja, ki se pripravlja za preživetje po jedrski katastrofi) na vaji v gozdu reče: »Dve novici imam za vas, eno slabo in eno dobro. Najprej slaba: za kosilo imamo le deževnike. In zdaj dobra: ne bo jih dovolj za vse!«
»Služkinja je prismodila tvojo najljubšo jed,« reče žena možu. »Ali hočeš za odškodnino vroč poljubček?«
»Ja, kar pokliči jo!«
»Znebila sem se 70 kilogramov odvečne teže.«
»Nemogoče, saj ni nič videti.«
»Kako ne, moža sem nagnala od hiše.«
»Ljubica, si kaj očistila ribo, preden si jo začela peči?«
»Zakaj pa? Saj je bila celo življenje v vodi!«
»Kako je s shujševalno kuro vašega moža, soseda? Ali se že dotakne prstov na nogi?«
»Dotakne se jih še ne, vidi jih pa že.«
»Kaj, za kosilo je samo sir?« se opoldne jezi mož na ženo.
»Dragi, nikar se ne jezi!« se opravičuje žena. »Ko sem hotela dvigniti zrezke iz ponve, so mi padli v posodo z omako, tako da se je vse skupaj zvrnilo v ogenj, ki sem ga lahko pogasila samo z juho.«
»To je zdaj že šestič, da mi poljubljaš roko, odkar smo sedli za mizo. Kaj te je pa prijelo?«
»Natakar mi je pozabil prinesti prtiček.«
Iz kavarne telefonira mož svoji ženi: »Dragica, vem: obljubil sem ti, da bom prišel domov po šesti, vendar do sedaj nisem do konca popil niti četrte ure!«
Zakonca sta se že navsezgodaj sporekla, da so se kresale
"Rad bi kupil kokoši,« se ustavi kupec pri branjevki na tržnici.
»Izvolite, kar sami izberite med temi šestimi.«
»Ne, ne ... Rad bi tri najstarejše. Kar vi mi jih izberite.«
Branjevka jih res skrbno izbere, nato se oglasi kupec:
»Dobro. Zdaj mi pa dajte druge tri.«
Ugankarski slovarček: AANING = norveški telovadec, srebro na OI 1920 Alf, 1896-1948), ALEČNIK = ljudsko ime za rastlino jetrnik, CANI = bolgarski pisatelj Ginčev, OPLA = komad slovenske pevke Jolande Anžlovar, RUARK = ameriški pisatelj in novinar Robert, (1915-1965), STADOR = gora v Julijskih Alpah, visoka 2025 m, TAMEN = portugalski pesnik in prevajalec (Pedro, 1934-), TATENAJ = perzijski upravitelj Judeje.
■je;uaiuo>j
'3>l 'ieua}ej_ 'eoua§!|a}U! 'eop^s 'uoluh '0VIN3 '!jeLUll '}so}sojd 'oau -JZ '§Ja 'H 'aw '|edo 's|}A '33 '¡eA '§oj}so '¡ueo 'oiuoj}sou ')j!UA0)jej 'uew3 'e}uej 'e|ajg 'e|do :ouAeiopoA :o))uezjj)) o) A0)jS0y
íPoíHulajtz naí na íueiouriEfíi íp.iztu!
RADIOPTUJ
na ¿filetee
www.radio-ptuj.si
Foto: ASV
Govori se ...
... da se lahko prvi mož Poetovione letošnjega princa karnevala Vegana Tur-niškega po malem že boji, saj je že prvi dan svojega pustnega vladanja ustanovil svojo gardo in naznanil ustanovitev samostojne občine v svojem kraju.
... da seje na tradicionalni Obarijadi letos izkazalo, da znajo nekateri prvi možje nekaterih podjetij skoraj bolje kuhati kot voditi. Pokazali so sicer, da znajo dobro mešati, a je vprašanje kaj.
... da je predstava 5-mo-ških-pika-com mnoge vaške burkeže spravila v resno zadrego: ko imajo predstavo domači, je dvorana na pol prazna, v nedeljo popoldne pa je v Gorišnici pokala po šivih.
... da pa je prej omenjena predstava dokazala, kar nekateri že dolgo vedo (in spretno izrabljajo): moč re-
klame je brezmejna. Ni važno, kaj prodajaš, ampak kako prodajaš.
... da so markovski svetniki na zadnji seji skoraj celo uro vpraševali in dajali pobude, saj so vedeli, da bo naslednja seja šele daleč po fašenku.
... da jepoetovionski Blo-udkov nagrajenec držal besedo in del svoje nagrade ta-
koj (v tekočem stanju) podelil s prijatelji. Baje še danes ne bi mogel voziti kolesa...
Vidi se ...
... da je po nekih napisih na zidu poslopja v Murkovi ulici možno sklepati, da je v njem še vedno uprava dolga leta uspešnega in pred petimi leti bolj na silo ugaslega podjetja.
Za ostre oči • Najdi razlike
Foto: Tajno društvo PGC
Foto tedna • Bralci fotografirajo
Knjigo podarja
Ge
Knjigarna Felix
www.fellx.sl
Telefon
045980010
Foto: Nataša Gabrovec
Vam je kakšna fotografija posebej uspela? Se vam zdi, da bi bila zanimiva tudi drugim bralcem? Pošljite nam jo, pa bomo izbrali najzanimivejšo. Naš elektronski naslov: nabiralnik@radio-tednik.si. Fotografija naj bo v formatu »jpg« in dovolj velika za objavo v časopisu (vsaj 300 kB - raje več). Pripišite še avtorja fotografije in opišite, kdaj in kje je fotografija nastala. Veselo na delo! Mala Ana Zavec pravi: »Solata je najboljša, ko jo ješ iz veliiiiiiiiike sklede.« Dober tek, Ana! Fotografijo je posnela mama Nataša Gabrovec.
Sudoku • Sudoku • Sudoku
Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat.
Od torka do torka
Tadejev znakoskop
		e	4				i	
s					i		e	
		i	s		2			
			1					s
2					4	e		
S	s						2	
				S		i		
				s				e
e		i						s
	Ljubezen	Posel	Denar	Zdravje
Oven	VV	©©©	CCC	O
Bik	vvv	©©	C	OOO
Dvojčka	v	©©©	CC	O
Rak.	v	©©	CCC	OOO
Lev	vvv	©	CC	OO
Devica	vv	©©©	CCC	O
Tehtnica	v	©©	CC	OOO
Škorpijon	vvv	©	C	OO
Strelec	vv	©©©	CC	O
Kozorog	vvv	©©	C	OOO
Vodnar	vv	©©©	CCC	O
Ribi	vvv	©©	C	OOO
Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog
Velja za teden od 17. februarja do 23. februarja: 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično
Fotografiji se razlikujeta v petih podrobnostih. Poiščite jih, označite s krožcem, izrežite sličico in jo do petka, 20. februarja, pošljite na naslov: Radio-Tednik, Raičeva 6, Ptuj. Med pravilnimi rešitvami bomo izžrebali enega reševalca in mu podarili knjižno nagrado.
Nagrajenka iz prejšnje številke je: Elfriede Reberc, Osterčeva 8, 2250 PTUJ.
Anekdote slavnih
Ko seje italijanski pesnik in državnik Niccolo Machiavelli pogovarjal s človekom, kije veljal za enega največjih izobražencev svoje dobe, je opazil, da ga je sama načitanost, da vedno citira druge, da nima niti za ščepec lastne bistroumnosti.
"Res veste sleherno stvar, " mu je dejal Machiavelli, "velika škoda pa je, da ne veste nič drugega."
***
Ko je bil angleški pesnik William Morris za nekaj časa v Parizu, je vsak dan sedel v restavraciji visoko v Eifflovem stolpu. Ogorčen nad to "grdobo"je izjavljal: "To je edina točka v Parizu,
od koder ne vidim tega prekletega unikata!"
***
"Hoteli so, naj igram, ko nisem mogla igrati," je opisovala svoje težave ameriška filmska igralka Audrey Hepburn, zvezdnica Zajtrka pri Tiffanyju. "Hoteli so, naj pojem, ko nisem znala peti, naj plešem s Fredom Astairom, ko nisem mogla plesati, in naj delam še veliko drugih reči, za katere nisem bila pripravljena. Potem sem se morala potruditi, da sem ustregla vsem tem zahtevam."
***
Pisateljica Dorothy Parker je ocenila ameriškega pisatelja Er-nesta Hemingwaya z besedami: "Njegova zmožnost uživanja je tako velikanska, da jo lahko razdaja okrog sebe v velikih kosih, pa jih sploh ne pogreša... Lahko te pelje na kolesarsko dirko in
poskrbi, da se ti ob njej ježijo lasje."
***
Na nekem sprejemu so vprašali francoskega ministrskega predsednika Georgesa Clemenceauja, kateri kipar se mu zdi vreden, da bi izklesal njegov spomenik.
»Zakaj pa bi mi postavljali spomenik? Če bi že hoteli počastiti moj spomin, rajši posadite hrast. Ta bo koristnejši od kipa: dajal bo senco zaljubljencem.«
***
Britanski pesnik in dramatik irskega rodu Oscar Wilde je bil vesele narave in je pogosto pravil: »Ljudje delajo veliko napako, ker vse reči jemljejo tako resno. Če bi se bili naši predniki v jamah več smejali, bi bila zgodovina čisto drugačna.«
***
Italijanski pesnik Dante Alighieri je nekoč vprašal nekega na-dležneža: »Katera žival je največja?« - »Slon.« - »Torej: slon, pustite me pri miru!«
Lovrenc • Slovesno ob kulturnem prazniku
Večer s tremi mladimi pisateljicami
V občini Kidričevo so osrednjo občinsko proslavo ob slovenskem kulturnem prazniku tokrat pripravili na sam praznični dan, v nedeljo, 8. februarja, v kulturni dvorani v Lovrencu na Dravskem polju.
Polno dvorano kulture željnega občinstva je ob prazniku nagovoril podžupan občine Kidričevo Jože Medved, ki je izrazil veselje nad razmeroma visoko kulturno ozaveščenostjo občanov, predvsem pa je poudaril dejstvo, da je občutek za pisanje živ tudi med mladimi ljudmi, saj
so se kar tri učenke devet-letke iz občine Kidričevo v lanskem letu zapisale med mlade slovenske pisateljice. Za knjižne prvence, ki so nastali v okviru lanskoletnega literarnega natečaja slovenskih osnovnih šol Z domišljijo na potep, je čestital Špeli Pulko, Monji Kranjc in Nini Štagar ter
njihovi mentorici Sonji Lenarčič, učiteljici slovenščine na Osnovni šoli Borisa Kidriča v Kidričevem. Vse tri mlade ustvarjalke so bile tudi osrednje gostje slovesne prireditve ob slovenskem kulturnem prazniku v občini Kidričevo, saj so se z njimi o njihovem življenju in knjižnih delih
pogovarjale mlade članice novinarskega krožka na kidričevski šoli. Prijetno kulturno doživetje pa so v drugem delu z recitacijami Prešernovih pesmi popestrili še domači glasbeni ustvarjalci, kvartet flavtistk iz Kulturnega društva Lovrenc na Dravskem polju ter Tamburaški orkester Prosvetnega društva Cir-kovce pod vodstvom profesorja Draga Kleina.
-OM
Foto: M. Ozmec
Prijetno je presenetil kvartet flavtistk iz KD Lovrenc.
VSAK C ET RT H K OB 20.00 URI
t
m
K POSKOČNIH
1.	SLOVENSKI MUZIKANTI - Eno po slovensko
2.	NAVIHANKE - Spomni se name
3.	Ans. PETRA FINKA - Dan ko dež je jokal
4.	VESELI BEGUNČANI - Ko šel nekoč čez polje sem
5.	Ans. GOLTE-Vroča kri
6.	NOVI SPOMINI-Osvajalec
7.	Ans. LOJZETA OGOREVCA- Blagoslov križa
POP 7 TOP
1.	KORADO & BRENDi - Se ti ne zdi. da si že malo odcvetela
2.	BOŠTJAN KONEČNIK - Borovničke
3.	NATALIJA KOLŠEK- Mama
4.	STANE VIDMAR - Zapoje naj moja klapa
5.	ATOMIK HARMONIK - Kdo osvojil bo moje srce
6.	TRIO GENIALCI - Na zdravje izpijmo ga
7.	OBJEM - Kam le čas beži
Foto: M. Ozmec
Trem mladim pisateljicam Špeli Pulko, Monji Kranjc in Nini Štagar (na posnetku so na levi v pogovoru z mladimi novinarkami) je ob izidu knjižnih prvencev čestital podžupan Jože Medved.
ÍFE<
ŠOPEK POSKOČNIH
POP 7 TOP
Glasujem za:
Ime in priimek: Tel. Številka:
Glasovnice poiljite na dopisnicah na naalov: MEGA MARKETING d.o.o.jp.p- 13, 2288 Hajdina
Orfejčkove
SMS glasbene želje:
041/818-666

49. Mednarodni pustni festival
tova nje 2009
Ptuj, Slovenija, 14. - 24. februar	Karnevalska dvorana
„_	na Vičavi (nekdanja vojašnica) in
Bolj Staro, bolj J^k	pustni Super Li
Prodajna mesta vstopnicza karnevalsko dvorano (predprodaja vstopnic od 6. 2.)
•	TIC PTUJ, HOTEL POETOVIO,
KIOSK PRED KARNEVALSKO DVORANO NA VIČAVI (na dan prireditve)
•	PRODAJA PREKO SISTEMA EVENTIM (eventim.si, vstopnice.net, koncert.com)
Torek, 17. februar
Karnevalska dvorana, od 20.00 do 02.00
NORO DOBRO
NEISHA, PC MAMBO, KATALENA, ZORANPREDIN inGLOBOKAGRLA 6 EUR
Zabavno-glasbeni in animacijski program, nastopi etnografskih skupin, kurentov - korantov in karnevalskih skupin ter obiskom Princa karnevala.
www.kurentovanje.net
Youfl® r
ÖlrSäkS? acebook
Sreda, 18. februar
Karnevalska dvorana, od 20.00 do 02.00
OD SRCA DO SRCA
KVINTON, PLESNI STUDIO D2E, MAGNIFICO	11 EUR
Zabavno-glasbeni in animacijski program, nastopi etnografskih skupin, kurentov - korantov in karnevalskih skupin ter obiskom Princa karnevala.
Četrtek, 19. februar
Karnevalska dvorana, od 20.00 do 02.00 KRALJ BALKANA -TURBO FOLK MANIJA
DARUS, MILEKITIČ	11 EUR
Zabavno-glasbeni in animacijski program, nastopi etnografskih skupin, kurentov - korantov in karnevalskih skupin ter obiskom Princa karnevala.
Super Li, After party
Petek, 20. februar
Karnevalska dvorana, od 20.00 do 02.00 VEČER NOSTALGIJE
DELFINI, NOVI FOSILI 13 EUR
Zabavno-glasbeni in animacijski program, nastopi etnografskih skupin, kurentov - korantov in karnevalskih skupin ter obiskom Princa karnevala.
Super Li, After party
Sobota, 21. februar
Karnevalska dvorana, od 14.30 do 16.45 VELIKO OTROŠKO RAJANJE
SAM SEBASTJAN, SPIDI IN MINI ZVEZDE,
MINI DAME
4 EUR
otroci VSTOP PROST
Karnevalska dvorana, od 20.00 do 05.00
(ob 23.30 vstop za maske, brez večerje)
SOBOTNA VROČICA
IRENAVRČKOVNIK, PC MAMBO, TURBO ANGELS, POP DESIGN
25 EUR(z večerjo), 10 EUR (maske)
Zabavno-glasbeni in animacijski program, izbor in nagrajevanje najlepših skupinskih mask, obisk slovenskih mišic, nastopi plesnih skupin, vroča presenečenja ...
Super Li, SKUPINA E.T. IN KARMA, 8 EUR
Nedelja, 22. februar
Karnevalska dvorana, od 14.00 do 22.00
PTUJSKI KARNEVALSKI ŽUR VSTOP
PROST
Zabava udeležencev mednarodne karnevalske povorke
SLOVENSKI MUZIKANTJE in ANSAMBEL BRATOV GAŠPERIČ.
Zahvala sodelujočim etnografskim skupinam v povorki in podelitev nagrad karnevalskim skupinam.
Ponedeljek, 23. februar
Karnevalska dvorana, od 16.30 do 18.30 VELIKA OTROŠKA MAŠKARADA Z ROMANO IN JARARAJO 4 EUR
otroci VSTOP PROST
(organizatorja: Center interesnih dejavnosti Ptuj in Društvo prijateljev mladine Ptuj)
Karnevalska dvorana, od 20.00 do 02.00 PREDPUSTNIVEČER
DJ, DRAŽEN ZEČIČ, JASMIN STAVROS
12 EUR
Zabavno-glasbeni in animacijski program, nastopi etnografskih skupin, kurentov - korantov in karnevalskih skupin ter obiskom Princa karnevala.
Super Li, After party
Torek, 24. februar
Karnevalska dvorana, od 20.00 do 02.00
VELIKI PUSTNI FINALE
KINGSTON, TANJA ŽAGAR, BOŠTJAN KONEČNIK	10 EUR
Bogat zabavno-glasbeni in animacijski program. Super Li, After party
NAROČNIK OGLASA MEMORIA D.O.O.
Prireditvenik
Torek, 17. februar
9.15 Ptuj, Mestno gledališče, Itak Maži, za šole in izven 11.00 Ptuj Mestno gledališče, Itak Maži, za šole in izven 16.30 do 18.30 Ptuj, Mestni trg, kulturno-zabavni program
18.00 Slovenska Bistrica, knjižnica, literarni večer s pisateljem Tonetom Pavčkom Ptuj, prireditveni center Kronos Park hotela, odprtje fotografske razstave Staše Cafuta in Aleša Gačnika
Maribor, Trio Brahms z Dunaja, dvorana Union, za abonente in izven Ptuj, karnevalska dvorana, Noro dobro, Neisha, Pc Mambo, Zoran Predin ... Ptuj, CID, neformalno učenje, tečaj bas kitare, tečaj igranja na afriške djembe, literarna skupina, novinarska skupina, elektro delavnica Ptuj, razstavišče Mercator Ptuj, na razstava slikarskih del ljubiteljskih slikarjev »Likovne sekcije dr. Štefke Cobelj«
Makole, razstavišče župnišča, stalna razstava fotografij z motivi zime avtorja Milana Sternada
18.00
19.30 20.00
Sreda, 18. februar
9.30 Ptuj, Mestno gledališče, Travnik čarobne lepote, za šole in izven 11.00 Ptuj, Mestno gledališče, Travnik čarobne lepote, za šole in izven 16.30 do 18.30 Ptuj, Mestni trg, kulturno-zabavni program 19.30 Ptuj, Mestno gledališče, gledališko-glasbeni večer »Naše pesmi, naše
sanje«, večer melodij in prizorov iz muzikalov predstavljajo Miha Alujevič in Kolektiv 69, kot gostja bo nastopila Anja Strajnar 20.00 Ptuj, karnevalska dvorana, Od srca do srca, Kvinton, Magnifico ...
Četrtek, 19. februar
14.00 do 16.00 Maribor, Narodni dom, kulturni dnevnik, pustne maske na Slovenskem, (ljudski plesi, izdelava trad. slovenskih pustnih mask) VelDvo 16.30 do 18.30 Ptuj, Mestni trg, kulturno-zabavni program 20.00 Ptuj, karnevalska dvorana, kralj Balkana - Turbo folk manija
AVTOPREVOZNIŠTVO, GRADBENIŠTVO, TRGOVINA
Srečko Vrbnjak s.p.
Rogaška cesta 57, Ptuj
Tel. 02 788 52 65, GSM 041 653 905,
040 84 60 84,041 665 236
Storitve;
-	zemeljska dela
-	izkopi z bagerji, planiranje, rušenje
in buldožerska dela ter
-	prevozi Sodra, peska, zemlje
Odslej nas lahko spremljate tudi na Siol TV, na 143. kanalu
SiP
TV
SPORED ODDAJ
TOREK 17.2.
8.00 Kulturni praznik v Občini Destrnik 18.00 SUPER HITI odd. 19.00 Pri Gašperju - glasbena oddaja 20.00 Bal na Destrnlku
SREDA 18.2.
8.00 Kulturni praznik v Občini Hajdlna 18.00 SUPER HITI odd. 19.00 SGL Slovenska glasb, lestvica odd. 20.00 Košicn bal v Slovenja vasi
ČETRTEK 19.2.
8.00 Literarni večer OŠ Dornava 18.00 SUPER HITI odd. 19.00 PRI GAŠPERJU odd. 20.00 Kulturni popoldan na Polenšaku
PETEK 20.2.
8.00 Občina Gorlšnlca - Iz naših krajev 17.00 Oddaja ŠKL 18.00 PRI GAŠPERJU odd. 19.00 Imamo se fajn - otroška oddaja 20.00 Občina Gorišnica - Iz naših krajev 21.00 5 noč - zabavnoglasbena oddaja 22.20 SIP Lestvica - glasbena oddaja
Mali oglasi
KMETIJSTVO
PRODAM bukova drva z možnostjo dostave. Tel. 031 623 356.
KUPIM traktor in kiper prikolico. Tel. 041 385 960.
ODDAM V NAJEM - ZAKUP trsni
nasad - terase, sončna lega., cca 3000 trsov - Podlehnik. Tel. 772 21 61.
Avtocenter Brezje d.o.o. Šentpetrska ul. 11, Maribor - Brezje Tel.: 02/ 471 03 53, Gsm: 040 221 921
www.avtocenter-brezje.si
GOTOVINSKI ODKUP RABLJENIH IN POŠKODOVANIH VOZIL OD LETNIKA 2000 ODVOZ IN PREPIS NA NAŠE STROŠKE
PONUDBA RABLJENIH VOZIL ZNAMKA LETNIK CENA«, OPREMA BARVA				
AUDI AliROAD 3,0 TDIQ	2007 6	00,00	AVT. KLIMA	K0V.CRNA
BMW SERUA 3:320 D	2002	90,00	AVT. KLIMA	KOV. SIVA
CRYSLER VOYAGER 2.5 CRO	2003	90,00	KLIMA	KOV. SREBRNA
FORD FOCUS 1.6 TDCI FUTURA	2006	90,00	KLIMA	KOV. MODRA
LANCIA Y 1,2	2001	90,00	KLIMA	KOV. MODRA
MITSUBISHI PAJERO 3.2 DID	2003	90,00	AVT. KLIMA	KOV. SREBRNA
OPEL ASTRA 2.0	2001	90,00	KOM.SEDEZI	BELA
RENAULT SCENIC 1,9	1999	90,00	KLIMA	KOV. ZELENA
RENAULT SCENIC 1,9 DCI	2000	90,00	AVT. KLIMA	KOV. SIVA
VW PASSAT 1.9 TOI	2001	90,00	KLIMA	KOV. MODRA
VW PASSAT 1,9 TOI HIGH.	2006	90,00	AVT. KLIMA	KOV. ČRNA
VW POL01,4 THI	2006	90,00	AVT. KLIMA	KOV. ČRNA
CITROEN C41,6 HDI	2006	00,00	KLIMA	KOV. ČRNA
BMW SERUA 7:740 IL	2001	90,00	KLIMA-2 ZON.	KOV. MODRA
OSMRTNICA
V 88. letu starosti nas je zapustila draga mama, tašča, babica in prababica
Lojzka Stropnik
á is
Od nje se bomo poslovili v četrtek, 19. februarja 2009, ob 14. uri na novem ptujskem pokopališču.
Sinova Črto in Darko z družinama ter ostalo sorodstvo
PRODAM late za ostrešje, deske 25 mm, ladijski pod, opaž, bruna deb. 12-15-21 mm. Dostava na dom. Ugodna cena. Tel. 040 351 580.
DOM STANOVANJE
NA PTUJU oddam opremljeno eno-sobno stanovanje. Tel. 051 356 346.
NEPREMIČNINE
V NAJEM oddamo poslovne prostore v Cirkovcah (kozmetika, so-larij, cca 80 m2). Telefon 040 892 277.
PRODAM stanovanjsko hišo. Telefon 746 28 71.
PRODAMO KOMFORTNO opremljeno trisobno stanovanje (82 m2) na Ptuju, za 87.000 €. Tel. 031 744 322.
RAZNO
PRODAM ZVONCE za kurentijo za odraslega. Telefon 040 708 444.
PRODAM VSO opremo iz hiše in drugi inventar. Telefon 02 783 15 11, kličite od 14. februarja dalje.
Mar prav zares odšel je tja, v neznano?
Kako je mogel, ko smo mi še tu ...? Nositi moramo vsak svojo rano molče, da mu ne zmotimo miru.
(Svetlana Makarovič)
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedka, tasta, brata in strica
Franca Gornjeca
upokojenec Surovine Maribor
IZ JURŠINCEV 55
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče, za svete maše, nam pa izrekli sožalje. Hvala duhovniku g. Antonu Frasu, cerkvenim pevcem, govorniku g. Čehu, g. Kukovcu za molitev ter zastavonošem. Iskrena hvala družinama Šoštarič in Sagadin za nesebično pomoč. Lepa hvala sodelavcem Surovine in celotnemu kolektivu Gostišča Lužnik ter podjetju Mir za opravljene storitve.
Njegovi najdražji
www.radio-tednik.si
Naročite
v
Štajerski
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!
V HALOZAH damo brezplačno v najem vinograd, terasni nasad z 2300 trsi. Tel. 031 676 092.
PRODAM bukova drva, metrska, razkalana, z dostavo. Tel. 051 667 170.
PRODAM svinje domače reje, Tel. 783 96 21.
BREZPLAČNO dam v najem vinograd s 700 trsi mešanih sort in manjšo klet na lepi sončni legi v Ga-brniku. Informacije na telefon 031 668 909.
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice. Stotin, Kronika leta...)
-	poštna dostava na dom.
NAROCILNICA ZA
V
Štajerski
Ime in priimek:
Naslov: _
Pošta: _
Davčna številka: Telefon: _
Datum naročila: Podpis: _
RADIO TEDNIK Ptuj d... Raičeva 6 2250 Ptuj
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
Ill'

Ptuj, 14. - 24. februar 2009
KULTURNO-ZABAVNI PROGRAM VSAK VEČER MED 16.30 IN 18.30 NA MESTNEM TRGU TRADICIONALNA OTROŠKA POVORKA V PETEK OB 10.00 SOBOTNAVROČICAVKARNEVALSKI DVORANI MED 20.00 IN 05.00 (MASKE PO 23.30) 49. MEDNARODNA PUSTNA IN KARNEVALSKA POVORKA V NEDELJO OB 14.00
Po končan, povork, bo na Mestnem trgu zabava	POVORKA OTROK VRTCA PTUJ V T0REK,J>4. 2. OBJO.OO
VEČERNI ZABAVNI PROGRAMI V KARNEVALSKL.QYORANI www. ku re ntova nje. n et
■fHTubel ¡^mjHVap t,cei»ok
MESTNA OBČINA PTUJ
m
Perutnina Ptuj
PTUJ
Ptuj • 4. tradicionalna Obarjada
Humanitarna nota se še krepi
Na dvorišču Ptujske kleti je v soboto potekala že 4. tradicionalna Obarjada Lions kluba Ptuj. Gre za prireditev, ki je v program ptujskega kurentovanja vnesla tudi dobrodelno noto.
Pred štirimi leti je Obarjado »zakuhal« Slavko Visenjak, ki ostaja njen vodja. Letos je obaro kuhalo že 22 ekip. Bilo bi jih še več, če bi se dvorišče Ptujske kleti lahko razširilo, ker je tudi obiskovalcev vedno več. Na trenutke je bila gneča nepopisna. Vsak bi si želel pokusiti obaro in še kakšno dobroto povrhu. Letos so namreč ekipe dodatno obložile mize s številnimi domačimi dobrotami. Tako niso bili redki, ki so govorili, da se je v soboto na dvorišču Ptujske kleti zgodila mala razstava dobrot slovenskih kmetij, h katerim so še kako teknile značilne arome Ptujske kleti.
Ptujski lionisti, ki jih vodi Milan Senčar, so nosilci več v širšem prostoru prepoznavnih
projektov, zato jih je tudi ob letošnji Obarjadi obiskal guverner distrikta 129 Boris Žni-darič. Z letošnjo prireditvijo so zbirali sredstva za opremo najvidnejših ptujskih kulturnih spomenikov z braillovo pisavo, da jih bodo približali tudi slepim in slabovidnim, ter za nekatere druge projekte. V skrinjice na mizah pa so lahko prispevali tudi obiskovalci; zbrani denar bodo namenili pomoči najbolj potrebnim po lanskoletnem neurju s točo. Prekrili bodo hišo v Destrni-ku. Humanitarno noto letošnje Obarjade so dodatno okrepili leoni, podmladek Lions kluba Ptuj, ki so k sodelovanju povabili znano slovensko karikatu-ristko Aljano Primožič. Zbirali
Foto: Črtomir Goznik
Milan Senčar, predsednik Lions kluba Ptuj, Boris Znidarič, guverner distrikta 129, Slavko Visenjak, ki je pred štirimi leti zakuhal prvo obaro, in Branko Brumen na otvoritveni slovesnosti 4. Obarjade na dvorišču Ptujske kleti
Foto: Črtomir Goznik
Sodeloval je tudi Leo klub Ptuj, ki je k sodelovanju povabil znano slovensko karikaturistko Aljano Primožič. Zbirali so sredstva za pomoč otrokom iz socialno ogroženih skupin.
so denar za otroke iz socialno ogroženih družin.
Čeprav gre v prvi vrsti pri Ob-varjadi za dober namen, vsako leto razglasijo tudi zmagovalce - tiste, ki so po oceni posebne komisije skuhali najboljšo obaro. Opazno pa je, da so ekipe iz leta v leto bolj pripravljene in opremljene za spopad, ki skozi elemente ocenjevanja okusa, vonja, izgleda in teksture pripelje do zmagovalca, čeprav je okus še vedno najpomembnej-
ši. Letošnjo zmago so si priku-hali v ekipi Perutnine, drugo mesto je osvojila ekipa Komunalnega podjetja Ptuj, na tretje mestu pa je bila letos še posebna gneča, saj so si ga delile kar tri ekipe: Ilkos, Talum in Botra Gorišnica. Zaradi tehničnih
težav pa so rezultate razglasili z zamudo, ko so obiskovalci že odšli, saj so bili kotlički že zdavnaj prazni, pa tudi mizah ni bilo več dobrot. To pa ni skalilo dobrega namena, ki se je letos še okrepil.
MG
Osebna kronika
Rodile so: Patricija Podbre-znik, Finžgarjeva ul. 5, Ptuj -Nejca; Tatjana Šalamun, Sla-všina 53, Vitomarci - Lano; Lidija Ivanuša, Frankovci 30/a, Ormož - Julijo; Kse-nja Kosi Viher, Žerovinci 16, Ivanjkovci - Zalo; Lidija Čeh, Krčevina pri Vurbergu 31, Ptuj
-	Manuelo; Andreja Kristan, Kajuhova ulica 3, Slovenske Konjice - Gašperja; Manuela Šauperl, Pretrež 15/a, Laporje - Tea; Darinka Mihelič, Grajenščak 33, Ptuj - Mišela in Mio; Bernarda Horvat, Mo-škanjci 81/b, Gorišnica - Jureta; Blanka Žižek, Čučkova ul. 6/a, Ptuj - Naja; Slavica Šijanec, Bolehnečici 29, Sveti Jurij ob Ščavnici - Jakoba; Natalija Kocet, Bodislavci 26, Mala Nedelja - Tea.
Umrli so: Milan Korošak, Ulica 25. maja 3, Ptuj, rojen 1933 - umrl 5. februarja 2009; Alojz Kos, Trnovska vas 12, rojen 1944 - umrl 5. februarja 2009; Marija Kova-čec, rojena Muršič, Rotman 10, rojena 1919 - umrla 4. februarja 2009; Marija Ga-šljevič, rojena Šmigoc, Zgornja Hajdina 93, rojena 1945
-	umrla 6. februarja 2009; Anton Korez, Jelovice 32, rojen 1931 - umrl 8. februarja 2009; Maksimiljan Leskovar, Zgornja Sveča 6, rojen 1933
-	umrl 8. februarja 2009; Franc Trafela, Podlehnik 83, rojen 1958 - umrl 9. februarja 2009; Jakob Ploj, Drbe-tinci 41, rojen 1928 - umrl 9. februarja 2009; Ivan Hunjet, Formin 21/b, rojen 1943 -umrl 12. februarja 2009.
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznik
Čeprav je bilo letos kotličkov še več, je obare hitro zmanjkalo, kmalu pa tudi vse druge dobrote, ki so jih ekipe ponujale obiskovalcem.

Okuševalci so imeli naporno delo, morali so oceniti kar 22 različnih obar. Tudi letos jih je vodil dr. Marko Volk (skrajno desno). Ob vseh ocenjevalnih elementih pa je okus še vedno najpomembnejši.
Napoved vremena
Pust na soncu -velika noč na peči
Danes bo zmerno do pretežno oblačno. Pihal bo jugozahodni veter. Popoldne in zvečer nas bo od severovzhoda prešla hladna fronta, prehodno bo snežilo. Zapihal bo severni do severovzhodni veter, na Primorskem pozno zvečer burja. Najnižje jutranje temperature bodo od -4 do 1, v alpskih dolinah do -7, ob morju 3, najvišje dnevne od 1 do 8 stopinj, popoldne in zvečer pa se bo ohladilo.
V sredo se bo delno razjasnilo, le v vzhodni Sloveniji bo še bolj oblačno, lahko bo naletaval sneg.
Črtomir Goznik
Tudi na 4. Obarjadi je nastopila ekipa Radio-Tednika. Sestavljali so jo Branka Danilovič, Jože Bračič in Marjan Nahberger.