AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME DOMOVINA DAILY NEWSPAPER SLOVENIAN MORNING No.V CLEVELAND, OHIO, TUESDAY MORNING, MARCH 1, 1938 LETO XLI. — VOL. XLI. Zanimive vesti iziivijenja ameriških Slovencev po številnih naselbinah ^-letnico poslovanja bo pra-Jvala J. s. K. Jednota letos. ^ teJ Priliki je' razpisana večja ■tipanjja Za pridobivanje no- članstva. ,°Peraciji se je moral podvre- Dari Kumše preds. gl. ^zornega odbora J. S. K. Jed- *v Lorainu. o . Kans., je umrl Frank v star 73 let. Rojen je bil j/kiljah pri Medvodah nad , Hlano. V Ameriki je živel }4° ton ^ diJaki George Washing-q Ufiiverze v Washingtonu, D. so 22. februarja dobili di-!iefttlle. je bil tudi Edward Pro-. > sin rojaka Louisa Prosena filbert, Minn, to .*nc^anapolisu je umrl pred j,laj dnevi rojak John Hriber-^ star 75 let in doma v Reči-yV Savinjski dolini, k Jolietu, 111., je preminula |a s' barbara, Težak, ki je umr-jev visoki starosti 91 let; Bila slovenskega pogrebnika Id '|a Težaka, ki je umrl pred Pokojna zapušča dva nj 3 tri hčere. V isti naselbi-1 Ce]e Preminul rojak Jakob Son- |jj 5ew Yorku je umrla pri-J Jena slovenska rojakinja pat," ^ary Hribar, rojena Zu-Stara je bila šele 33 let" Qtro^na zapušča moža in dva ^ IrWinu, Pa., je 24. debruar-id-^rl rojak Pavel Zupančič, 75 en dan prej praznoval svoj ^r°jstni dan. Ranjki je bil do- Vartač, fara Kolovrat, jjj. Oaklandu, California, je Minula stara naseljenka L t--O Ve japonske zmage na Kitajskem s 28' februar-ia- Štiri ja-)sit . Q armade so razbile včeraj Csk 0 fronto ob Rumeni reki. ^ so osvojili pet večjih % 'n P°gnali glavni del kitaj-da U,rmade v divji beg. Arma-*°ttiunističnega kitajskega V g®tala Cu Te, ki je poveljeval ^b^* provinc*> je 'Popolnoma jj 'ta- Poroča se, da so bili bo-kfv 1 ,So trajali tri dni, skrajno B0 Vu Japonske strojne puške ^ p°morile tisoče in tisoče sla- 0premljenih kitajskih voja-Toda glavna kitajska ar-kateri poveljuje general tap, > ^ ostala v rezervi in ni 2gub. Kajšek ima 400,000 opremljenih vojakov na V>o, katere pripravlja za spopad, do katerega bo £lav° pri sedanjem kitajskem J)^?* mestu Hankovu, ki je «ij6 nji cilj japonske ekspedi-V1>0vna Kitajskem. Iz kitajskih fyestvpr*bajajo vesti, da je v več o$jt na Japonskem prišlo do V** Punta proti japonski ^ vojne s Kitajci. Jate Vg a vlada seveda zanika vse 1 kot "demagogične." ^J'etiran ognjegasec J>oJ. ^ilso^if včeraj aretirala 1 ana' mestnega ognje-Vil ' pripravljena okusna večerja in - domači krofi. Ste prijazno vabljeni. Depresija na umiku. Zmanjkalo bo zaloge blaga, trdi načelnik štetja brezposelnih Washington, 28. februarja. John Biggers, direktor ljudske-! ga štetja brezposelnih, je danes j uradno sporočil predsedniku i Rooseveltu, da je najhujša depresija prenehala in da se v kratkem zopet vrnemo v normalne čase. "Na vsak način smo na dnu depresije," je rekel Biggers. "Nižje ne moremo iti. V kratkem bedo začele industrije odpirati svoje tovarne." Kot pripovedujejo industrijalci bodo zaloge blaga v kratkem pošle. To se tiče zlasti jeklarskih in železnih izdelkov, av-j tcmobilov, pohištva, itd. Kadar industrije vidijo, da so zaloge nizke ali globoko izčrpane, tedaj pokličejo delavce na delo. Ameriške industrije imajo začasno dovolj denarne rezer- ve na razpolago, da začnejo s polno paro poslovati. Mr. Bigger je obenem izjavil, da izmed 11,000,000 brezposelnih v Ameriki jih je nad 3,000,-000 izpod 25 let starih in da več ket 50 brezposelnih delavcev v Ameriki še ni doseglo 35. leta. Več kot dve tretini brezposelnih ljudi ni še doseglo 45. leta, in le komaj ena četrtina brezposelnih je prekoračila 45. leto. Brezposelnost v Zedinjenih državah je danes največja med zelo mladimi in med starimi ljudmi. Ljudje srednje starosti o še precej zaposleni. Na razpolago so danes številke iz< šestnajstih držav, kjer obstoje največje industrije. Natančna statistika štetja brezposelnih še ni prišla v javnost, toda bo znana pred 1. julijem. Mednarodni vohuni vznemirjajo Zedinjene države. Vojaške in mornariške tajnosti so bile prodane Nemčiji kot Japonski Washington, 28. februarja. Petem ko so tajni agenti zvezne vlade aretirali preteklo soboto tri mednarodne vohuije, so vojaške oblasti odredile, da se močno zastražijo vse važne vojaške postojanke v Zed. državah. GJede aretacije mednarodnih vohunov ni prišo mnogo v javnost, le toliko je gotovo, da so tajni agenti pripravljeni aretirati v najbilžji bodočnosti še najmanj 100 oseb v raznih mestih Zedinjenih držav. Toliko je gotovo, da je v Ameriki le malo japonskih vohunov, ker se jih takoj lahko spozna. Toda za Japonce delujejo Nemci, ki na lažji način dobivajo vojaške skrivnosti kot Japonci. Nemški vohuni prodajajo ukradene tajnosti japonskim vojaškim zastopnikom. Včeraj je poveljnik vojnega zrakoplovnega pristana v New Yorku odredil, da mora biti zra-koplovno pristanišče v bodoče zastraženo. En tisoč mož redne armade je noč in dan na straži. Kar je vlado v Washingtonu najbolj užalostilo je dejstvo, da sta med prijetimi vohuni dva -1 Današnje volitve Vse volivne koče v mestu in v Cuyahoga okraju so danes odprte kot ob rednih volitvah, to je, od 6:30 zjutraj do .0:30 zvečer. Izmed 350,000 registriranih volivcev v Clevelandu se pričakuje, da jih bo volilo le kakih 175,-000. Splošno se sodi, da bodo asesmenti za podporo revnih in pohabljenih v Cuyahoga okraju odobreni, in tudi sprememba k mestnemu čarterju Mo odobre-' na, ker bodo volili večinoma oni, • ki so interesirani v tem, dočim bo ostala ogromna večina voliv- 1 cev doma. Kot dober in pravi ' državljan bi moral seveda sle-. herni voliti. 1 Obiski dovoljeni Prijatelji in prijateljice 1 Frances Opara, 15708 Trafalgar • Ave., ki se nahaja v Glenville bolnišnici, soba št. 107, lahko obiščejo. Mrs. Opara se nahaja na . potu okrevanja. Ilirija Hi 1 V sredo 1. marca zvečer se vr-e ši seja staršev in pevk zbora 1 Ilirija Hi. Seja bo zelo kratka, - pa je važna radi prihodnje pri- ma /^J 1 4- * *.r» bivša podčastnika ameriške armade, ki sta prodajala ameriške vojaške tajnosti zastopnikom tujezemskih vlad. Načelnik tajnik agentov je izjavil, da so se aretacije vohunov izvršile ravno ob času, da se je preprečila prodaja vojnih tajnosti glede utrdb ob Pacifiku in na ozemlju Paname. Pri aretiranih sc dobili tajni agenti mnogo ukradenih vojaških listin največje važnosti. Med aretiranimi je dosedaj neka 27 let stara Nemka, rodom iz Dresdena. V New Yorku je posedovala takozvani "beauty parlor" in je imela obširne zveze. Oba bivša ameriška vojaka, ki sta bila aretirana kot vohuna, sta še primeroma mlada, eden <;tar 27, drugi 26 let. Gustave Rumrich, bivši narednik v ameriški armadi, je bil rojen v Nemčiji, drugi vohun pa, Erich Glaser, je bil rojen v Ameriki, a vzgojen v Nemčiji. Kot pripoveduje načelnik štaba tajnih agentov, bo aretiranih v prihodnjih dnevih najmanj 100 nadajnih zarotnikov in vohunov. ---- Napadi na ženske Kako nizkotni so postali roparji v Clevelandu nam priča policijsko poročilo, glasom katerega je bilo v soboto, nedeljo in deloma v pondeljek oropanih samo na vzhodni strani mesta 12 sirotnih žensk. Navadno so mladi fantalini, ki se v mraku zale-tijo v žensko, ji iztrgajo denar-| nicc iz rok in bežijo kot tepeni ! cucki. V denarnici seveda ni dosti denarja. Pri 12 omenjenih ženskah so dobili vsega skupaj JS7.11. Kraljeve sestre Včeraj so dospele v New York tri sestre albanskega kralja Žoga. Znane so kot velike lepotice. V par tednih se jih pričakuje tudi v Ceveland. Ogledale si bodo vse ameriške zanimivosti. Nastopale bodo popolnoma privatno. Nobena izmed kraljevih sester ni poročena. V bolnišnici V City bolnišnico se je podal rojak Frank Japel, 3588 E. 81st St. Prijatelji in znanci ga lah-ko obiščejo. Nahaja se v 6. nadstropju. Nazaj k družini! Nikakor se ne smemo čuditi, če je danes človeška družba prenapojena z mnogovrstnimi in številnimi bolestmi, kajti temeljna edinica človeške družbe — družina — je v obilni meri izgubila svoj značaj in živahnost. Nič se ne smemo čuditi, če prevladuje med nami kot sosedi, in enako tudi med širnim narodom nesoglasje, da imamo številne nezaceljene rane, ko vidimo, daje model človeške družbe — naša družina — padel tako globoko. Nič se ne moremo čuditi, da države ne morejo shajati med seboj na prijateljski in miroljuben način. Zoprna čutila se tako rada in v naglici pojavljajo, kajti oni iskreni, domači krog, kjer se je navadno vzgojevala potrpežljivost, prijaznost, domačnost, prizanesljivost, sporazum in sodelovanje, kjer so se pojavljale najbolj plemenite misli, ta dbmači krog danes polagoma izumira radi silnega zanemarjanja in zlorabe od strani nas samih. Na svetu ne bo prej boljše, dokler družina ne pride zopet do svoje veljave, do svojega upoštevanja, dokler ne bo vsak član družine se zavedal, da je družina prostor za moralno in duševno silo, ki osvežuje svet, ki daje novo energijo, ki dela človeka — človeškega, ki ga dela plemenitega, značajnega in mu pridiga, da je treba svojega bližnjega enako spoštovati kot samega sebe, kakor je to učil naš največji Učenik, Zveličar sveta. Korak za korakom propada družina tekom zadnjih dvajset let, odkar so se pojavili takozvani "moderni časi" in z njimi vred vse, kar ponižuje človeško družbo. Vse bolj gre energija proti nepotrebnemu, razposajenemu, nezadovoljnemu, namesto napram iskrenosti, domačnosti, sporazumu, miru in medsebojnemu sodelovanju. Tako strašna je ta dege-neracija današnje družine, da moremo videti le končne zle posledice, ne da bi mogli soditi, kako vse se je to pravzaprav začelo. Poglavitni grobokop moderne človeške družbe je — raz-poroka. To je najbolj uničevalna sila človeške družbe. Niso to posamezni slučaji, pač pa propada letno v vsakem večjem mestu tisoče družin radi razporok. Razporoka predvsem poruši poglavitno nalogo družine: materinsko vzgojo otrok, vcepljenje ljubezni in spoštovanja do Boga in bližnjega, zanemarjenost otrok, pripravlja jih za zločince. Otrok, ki je danes deset ali dvanajst let star, se sicer ne zaveda še, kaj sta storila oče in mati, ko sta se ločila, toda sin ali hčerka odrasteta, in tedaj se v mladeniču ali v mladenki pojavijo dvomi, sumnje, ustvarjen je začetek propalosti, mladenič čuti, da se njega ni upoštevalo v zgodnjih mladinskih letih, okoli sebe ne čuti prijetne materinske roke ali značajnega pogleda očeta — skratka, otrok zaide na poti življenja in nadaljuje grešno pot tam, kjer sta jo oče in mpti začela. Kako more sin ali hči spoštovati in ljubiti očeta, ki sta si noč in dan v laseh, si predbacivata vsakovrstne grehe, a končno bežita na sodnijo, kjer se pred vso javnostjo izjavita, da je eder, kot drugi lopov, s katerim se ne more živeti! Kaj misli mladenka, ki je navzoča na sodniji in čuje od očeta, kaj pripoveduje o njeni materi, in misli mladenič o očetu, kateremu mati našteva vsa zla in sramoto, katero je baje povzročil! Mlada duša in z njo vsi lepi, nadepolni upi na bodočnost v življenju, vse je z enim mahom uničeno, četrta božja zapoved se potepta v prah, sinko in hčerka postaneta "svobodna," rekoč, kar je za očeta in za mater, to naj bo tudi za naju. Težko, silno težko je ustvariti značaj pri otrocih, katerih očetje in matere so se razporočili. Niti niso katoliški domovi danes varni pred razporoko kljub verskemu vplivu, katerega je postavila Cerkev napram razporoki. Vzrok je, ker se v premogih domovih zanemarja verska vzgoja, vzgojo otrok popolnoma prepuščajo šoli, namesto da bi oče in mati z blagodejno besedo, ki seže v srce, pomagala. Človeška družba doživlja dnevno silne izgube, ker zgubiva svoje družine, ki so temelj za napredek, obstanek in blagostanje vsakega naroda. Le od poštene, razumne, krščanske družine, ki temelji na naukih sporazuma in ljubezni, sodelovanja in pomoči napram svojemu bližnjemu, na izvrstni, značajni vzgoji otrok, more svet pričakovati boljšo bodočnost. Razporoke drvijo svet v pogubo, pred katero ni izhoda. BESEDA IZ NARODA J-—•—•—•—•—•—•—•—•——•——•—•—•—•—•—■—■—<—•—•—*- -»-i. Družabni večer — zabavni večer! To bo nocojšnji večer: družabni večer—zabavni večer! Prijetna družba nas bo skupaj prišla, da se še enkrat pozabavamo, predno začnemo postni čas. K belo pogrnjenim mizam se bomo vsedli, naročili si pijačo, vsak po svojem okusu, naročili kranjske klobase ali pustne krofe, vse po zelo zmernih cenah. Na oder bo pa zopet prišel "Kovačev študent," komična spevoigra, ki je lansko leto ob Očetovski proslavi jako ugajala. Zakaj je ne bi zopet ponovili? če je stvar lepa, jo je prav prijetno še enkrat videti! Ta se bo začela kmalu po osmi uri zvečer. Ta burka je v treh dejanjih, pred njo, med njenimi pavzami in po njej bodo igrali pa Trebarjevi fantje, in oni prav dobro zaigrajo,! Vse do polnoči, ko se začne pepelnična sreda in konec burk in hrupnih zabav! Pa še nekaj! Skupno ljudsko petje bo tudi! Od časa do časa bomo skupaj zapeli par naših lepih narodnih pesmi. Besedilo boste dobili v roke in domov ga boste smeli odnesti, da se tako priučite pravilnemu besedilu in več kiticam, kakor jih pa eden ali drugi že zna. Tako bo poleg zabave še malo kulturnega dela in koristi zraven. Tako bo vsak prišel na svoj račun, nobenemu se ne bo treba dolgočasiti. Še naš odrasli mladinski Baragov zbor bo parkrat nastopil s pesmicami, ki jih je sicer že zapel ob kaki drugi priliki, pa so še vedno lepe. Toda za svoj prihodnji koncertni nastop se pa pripravljajo na npve pesmi in jih več tudi že znajo. Toda teh ne bodo nocoj zapele, zato da bo drugič bolj zanimivo. In vse to boste nocoj uživali samo za 25 centov! Vstopnice lahko dobite v predprodaji v Novak's Confectionery. Ako kupite štiri ali več vstopnic, si lahko rezervirate svojo mizo ali dve skupaj in ta vas bo tudi čakala ! Tako ste lahko gotovi, da za vas ne bo prostora zmanjkalo! — Preostanek bomo porabili za stroške vežbanja mladinskih zborov, kajti mladina jako malo prispeva, starši njihovi pa sploh nič. Torej je treba od nekje dobiti primanjkljaj. Pridite, da se še enkrat poveselimo skupaj v veseli družbi,! Rev. M. Jager. Mladinski pevski zbor "črički" Kaj pravite! Urednik Proletarca kaj slabo pozna Cleveland in okolico, ko trdi, da nas ni Slovencev v Clevelandu in okolici do 40,000 z dojenčki vred. Ko bi Proletarec imel toliko nikljev, kolikor nas je tukaj več kot 40'tisoč, bi lahko z eno roke* plačal ves svoj dolg in še na banko bi lahko dal nekaj stetakov. Pa pri tem oniH pod rdečo marelo niti ne štejemo ne, ker se itak štejejo med internacionalce. * * * Kot znano, imamo zdaj v Clevelandu dve demokratski stranki : staro gardo in upornike. Ko bi se zdaj dobil kdo, ki bi šel in organiziral pravo demokratsko stranko, bi storil veliko dobroto onim demokratom, ki so demokratje iz principa in trdnega prepričanja. Cleveland (Newburg), O. — Vsem staršem v fari sv. Lovrenca se naznanja, da naj pošiljajo svoje otroke k pevskim vajam vsako soboto ob desetih v S. N. Dom na 80. cesti, kjer se vrši pouk v petju, lepem vedenju in znanju našega lepega materinega jezika. Da pa ne bomo samo eni in isti hodili na vaje, so vsi starši prošeni, tudi tisti, ki nimate še svojih otrok pri tem pevskem zboru, da jih pošiljate odslej na te izobraževalne pevske vaje. Zadnja seja je sklenila, da naj se apelira na vse starše, da naj svoje otroke pošiljajo k mladinskemu zboru črički. Namen odbora in staršev je, da se naši otroci učijo naše lepe pesmi, pri kateri se navadijo tudi slovenske govorice, da se nauče slovenskega duha, naše kulture in lepega vedenja. Vse to se učijo pod spretnim vodstvom našega pesnika in odličnega pevovodje g. Ivana Zormana. Reči moram, da je g. Ivan Zorman dober učitelj in prav po očetovsko skrbi in se veliko trudi s temi malimi, da jim vlije slovenskega duha v njih mlado dušo. Starši, ali vas to ne gane v dno vaše duše? Ali ne želiš, ti mati, da tvoja hčerka, ki jo tako lepo neguješ in božaš in ji želiš vso srečo na tem svetu, da bo, kar si ti. Torej pošlji jo na pevske vaje. Oče, tudi to pošlji svojega sina k temu pevskemu zboru, da bo žvižgal in pel, ko bo po svetu šel. Napačno mislijo nekateri, da je Slovencev" konec, da bo vse nehalo, kadar bomo mi starejši pomrli. O ne, še davno se bo slovehska pesem slišala in prepevala! še.bodoče generacije jo bodo prepevale. Kar je v krvi naroda, to se ne da izbrisati. Od vas, staršev, je odvisno, da pošiljate svoje otroke na te pevske vaje. Koliko mater sem že slišala, ki so rekle : Oh, kako je bil lep koncert, kako lepo so peli. Veselje jih je bilo slišati. Oh, če bi moji tako zapeli. Vse bi dala, samo če bi znali. Druge matere pa pravijo: Oh, kako je bil res lep program na radiju v nedeljo. Solze sem točila samega ganutja. Komaj čakam nedelje, da bom slišala drug radio program. Če bi naši otroci tako lepo peli, vse bi dali. Vidite torej, sedaj imate vsi priliko. V vsaki naselbini so taki pevski zbori in vaš in vaša se prav lahko tako naučita, kakor sta se naša. Ne odlašajte več. V zbor čričkov se sprejmejo vsi otroci. Nič se jih ne vpraša, koliko so stari. Vaša hčerka ima lahko že fanta, pa se lahko pridruži temu zboru. Pri čričkih so otroci od 43 družin. Kje so pa otroci od drugih 200 družin? Tudi ti so t,u v bližini in njih starši bi gotovo radi videli, da bi tudi njih otroci tako lepo peli na odru ali na radio programu. Zakaj jih ne pošljete na vaje? Potem so pa solze ganutja nad prekrasno slovensko pesmijo, ki jo pojo drugi otroci. Pošljite še vaše zdraven, da bodo lahko nastopili na koncertu 8. maja, ko bo Materinski dan. Torej, matere, vaša čast in vaš ponos naj bo, da pošljete svoje otroke k vajam, da bodo nastopili na Materinski dan. Pošljite jih redno na vaje vsako soboto. To je želja odbora. Ti mladi imajo tudi svoj odbor in svoje seje. Mi odborniki smo sklenili, da se jim da nekaj denarne nagrade za vsakega novega člana, ki ga pridobijo v pevski zbor. Denarna nagrada se bo pa izplačala šele po koncertu, če bo hodil novi član ali članica redno k vajam. Torej ti mladi naj imajo svojo agitacijo, da bo med njimi več zanimanja. Sklenili smo tudi, da se bo dal mladinski zbor slikati za koncert. To bo tudi petletnica, kar se učijo pod vodstvom g. Ivana Zormana. Naj se nihče ne straši kakih velikih stroškov, če nas bo več, lažje bomo shajali. Na zadnji seji se je tudi sklenilo, da vsak lahko postane podporni član, kdor prispeva $1 ali več v korist te plemenite ustanove. Njegovo ime bo zapisano v zapisniku in označeno v pro-gramni knjižici, ki bo izdana ob priliki koncerta. Rodoljubi, podpirajte slovensko pesem! Za odbor čričkov: A. Meljač, zapisnikar. stor v nebesih. Zdaj se skupaj z Joškom veselita v nebeškem veselju, katerega jima ne more nihče odvzeti. O blagi Shusterjevi materi pišem. Bila je globoko verna. Neka posebna prisrčnost in ljubeznivost je sijala z njenega obličja. Iz njenih ust ni prišla slaba beseda ali obrekovanje, pa tudi ne tožba čez njene križe, katerih ni bilo malo, ker je vzgojila številno družino. Da, močna je bila. Kje pa je zajemala to svojo veliko moč? Kje drugje kot pri angeljski mizi. Vsak dan, če ji je bilo le mogoče, je šla k sv. maši. S tem je bilo združeno tudi sv. obhajilo in tako je bil ves dan posvečen samo Bogu. Drage sestre, tukaj 'imamo lep zgled. Skušajmo si jo ohraniti v spominu. Izgubile smo zvesto društvenico, ki nam je ka-zak., kako se služi Bogu. Počivaj v miru, draga sestra, v hladni | imeriški zemlji in prosi pri Bo-j gu za nas. i Preostali družini in sorodnikom pa izrekam v imenu odbora društva sv. Raš. Telesa iskreno sožalje. Anna Gliha. Dragi sosestri v spomin Cleveland (Newburg), O.— Zopet je zapel mrtvaški zvon. Zcpet smo se postavile v vrste z banderom, da spremimo eno naših sester k večnemu počitku. To pot mater duhovnika, mater dveh čč. sester reda sv. Dominika. Tcda njen sin duhovnik je odšel v boljše življenje, da pripravi svoji materi najlepši pro- Naše moramo spoštovati in priznavati Cleveland, O. — Medi nami se nahaja mož umetnik, operni pevec-basist. Daleč po svetu je znano njegovo ime. Zaslužen je in učen, odličen gost je. Prišel je iz stare domovine, da nas pozdravi. Naš je ta mož Slovenec je. Drugi narodi so ponosni na svoje sinove. Tudi mi imamo take sinove in tudi mi moramo biti ponosni nanje in še tem bolj, ker smo po narodnem številu toliko manjši. Pesem je ponesla tega našega junaka tudi med druge, civilizirane narode. Mnogo je prepotoval in mnogo je pel. Prvak je bil me drugimi. Pri vsem tem je pa še ostal Slovenec, kar hoče tudi vedno ostati. V čast nam je, da je to naš mož, Slovenec. Doma je iz pre-stolice Slovenije, iz Ljubljane. Zelo je domač, preprost in vljuden. Prav zato, ker je naš, ker je Slovenec, ker je Jugoslovan, ga moramo spoštovati in priznati sedaj, ko ga imamo tukaj med seboj, tako daleč od rojstnega kraja njegove in naše stare domovine. Naredimo mu veselje! On je prišel sem, da nam naredi veselje z našo pesmijo v vsej njeni veličini. To nas mora navdati s ponosom. Ko bi ga drugi lastevali, bi ga nosili na rokah. Mi smo pa mal narod in nismo bahati. Toda zavedamo se, da smo bogati v naših možeh, ki nam delajo čast. Ta naš častni gost je g. Fra-njo Schiffrer. Združili smo se kot narodna celota, da mu priredimo prijeten večer, katerega bo on poveličeval s prelepo pesmijo. Vsi pridimo skupaj in razveselimo se v pravem kulturnem sijaju. Redki so taki dnevi, redki so taki možje. Radi tega jih pa moramo še bolj priznavati in spoštovati. Taki možje so zidarji dobrega imena za svoj narod. Po takih možeh postajamo svetu znani. Po takih možeh se pospešuje med nami kultura in naseljuje med nas sloga, ki je vir večjega in stalnega napredka. Vsi pridite! Prav vljudno ste vabljeni. Pridite v nedeljo 6. marca v SND na St. Clair Ave. Sezite po rezerviranih vstopincah. Take prilike so zelo redke, so velika posebnost, zato ne zamudite tega dneva. V imenu pripravljalnega odbora zakličem: Dobro nam do-šcl rojak! Umetnik! Pevec! V svobodni zemlji, kjer so sme še peti pesem našega materinskega jezika. Častni gost, iskreno pozdravljen! Anton Grdina Farmarske drobnice North Madison, O.—"Za župana so me postavili ,pa ne maram biti!" Tako je stokal Ribni-čan Urban, ko je bil v vreči povezan in je ležal na mostu velike ribniške reke. Sprla sta se bila namreč s ženo špelco, pa se ga je hotela odkrižat na vsako vižo. Zato ga je stlačila v vrečo, jo trdno zavezala, pa nesla na most v trdni veri, da ga bo prvi van-dravec, ki pride mimo, brcnil v vodo in bo ona postala spet "le-dig" brez vsakega greha. Pa se je Špela urezala, ko je računala brez krčmarja. Urban, ki je imel brihtno glavco, je zapel vpiti na pomoč, češ, da rad prepusti županstvo tistemu, ki ga odveže in spusti iz vreče. Pa se je nek mimoidoč polakomnil te časti in je Urbana odvezal in spustil med svet. In še dolgo potem je zadovoljen vozil lonce po svetu. Kdor zna pa zna. Tudi mene so naši farmarji postavili za župana, ne da bi me vprašali, če prevzamem to veliko čast in pa tudi odgovornost. Niti ocl moje platforme nočejo nič slišati, ker v tej kontri itak vsak politikar dela ravno narobe od svoje platforme. • Saj ne rečem, da ne maram biti vaš purger-majster, ampak le s pogojem, da mi preskrbite frak in pa cilinder v sedem štukov; škornje pa že imam. Buci in overhozni niso preveč pripravni za na ofic. Torej če mi kupite 1'rak in cilinder. vam garantiram, da boste cd sv. Jurja pa do sv. Mihela vsi noč in dan zaposleni, ako boste hoteli plevel puliti po svojih njivah. Vrhu tega bom pa še napravil vsakemu tako enih deset mernikov klobas, ako si boste ščetince sami zredili. Mimogrede bi tudi priporočal, da bi zredili vsak en par prašičev več kot lansko leto. Ne ravno zato, ker jih tako strašansko rad mrcva-rim ali koljem, ampak jaz nimam navade hoditi v mesnico vse od 15. novembra, ko se začno zajci, pa do velike noči. Letos jih je prehitro zmanjkalo in že šta-pam od svečnice. Sicer sem napravil pol šihta, ko smo pri Ja-katu trte obrezavali, ampak ne vem. kdaj bo colenga. Naj bo tukaj povedano našim meščanom, d,a sem že organiziral kabinet. Edine preglavice mi dela občinski birič, ki ima poleg župana glavno vlogo, kadar se kakšna krava po pomoti splazi čez fenc v sosedovo deteljo in tako pretrga diplomatske zveze med sosedi. Mislil sem nastaviti Vovka Lojzeta, pa jo je ta strela odkuril v Cleveland brez vsakega pravdanskega vzroka. On bi bil najbolj pripraven za biri-ča, ker je orjaške postave in njegova štima bi precej zalegla. Lojze, do sv. Jurja je služba odprta. Kar nazaj pridi, če se ti Clevelandčani ne dopadejo. Ker imamo v naši občini tudi lep park ob jezeru, je bila potreba, da nastavim tudi park direktorja. Za to službo je pa moj sosed France Leskovic jako razumen in pripraven. Kar poglejte njegov vrt, ki izgleda kot park, vse v rožicah. Posekal je skoro vse hruške in jablane in nasadil rože in javore, enostavno iz vzroka, da ima manj dela. Ni mu treba obrezavati ne škropiti in ne jeseni sadja pobirati. Samo listje pograbi, pa je komedija v kraju. Ampak, France, jaz te pa še prekosim v tem. Jaz sadim same smreke okrog hiše in mi še listja ne bo treba grabiti. Za service direktorja bo pa naš Matevž Mavko iz Dock rota. On je za prvega moža na brik-jardu (sedaj ko šapa štapa); nam bo prav hodilo takrat, ko bomo k naši mestni hiši morali prizidati špeh kamro in bomo rabili precej opeke. Se reče, saj ke-ha ne bo za farmarje, pač pa za tiste, ki ne poznajo razlike med kravo in zajcem. Prav za prav je to ido-iu našega stavbinskega mojstra. Toneta Babiča, ki ni ravno preslaba. No ja, Tone, pridi enkrat tu skozi, bova malo stopila tje za stalo, da naju ne bo ni- hče videl. Takole ene 1,200 co-1 pakov hočem jaz dobiti, pote® > boš gotovo dobil job. Saj ves. J1 } brez grafta se v tej kontri ne d* taka stvar izpeljati. Beretičev .France bo pa liaS cestni komisar, ker ima prakso kopanju cestnih jarkov. Za daj ima še delo pri Daveyu; bi pa slučajno Martinu spodr' ; snilo, boš pa pri nas začel. Kar brez skrbi bodi, France. Dva boljša stolčka sem prihranil pa za Jožeta žužka in Pet®1"' linovega Lojzeta, ki sta men najbolj pridna farmarja v lia®! fari. (če bi bilo pravdansko, morala midva z Janezom Pei'Pal jem nositi to čast, pa je že si"0" , la taka, da naju malokdaj dob1' jo pri delu). Oni dan sva š^ 1 Janezom malo v vas k Jožet11' Dobiva ga na koncu njive, W . je pulil štore. Se reče, saj j''1111 on pulil, ampak so kar sami ve® skakali. Jože je zažviž gal, P*"11' ček je plesal čardaš, štori so P8 ven lezli kot krti. Kdov zna, Pa Sf zna. J I Jože, jaz imam tudi dva ve ka za spulit. Kadar jih bo te® zmanjkalo, pa jih pridi poklic ven. Bom že spekel malo kron1 pirja, klobase in ohajčana P8, seboj prinesi, ker meni S3 ; zmanjkuje. Lojzetu čez cesto bi se pa P1' poročil za malo drv; jih imaI" samo še za par dni. Jack Fr°, j mi je pa hišo z ledom ofraJn in to sedaj, ko gre muzga flavor, da se mi smili posekat. ^ se ne boj, saj ti jih bom vrl1 ' Ne vem ravno kdaj, ker ne vel!j' kdaj me bo prijelo za drva cep ' Zadnjič smo klali pri Babice| vih. Je tudi Tone Mah portt8^ držat. Tudi on ima tako bolf* kot jaz: najrajši bi vse ščetjn spremenil v klobase. Le drži Tone, to rokodelstvo se izPlaCJ meni že. če se mi bo dopadlo 0 za župana ali bolj po domače ^ čeno, če bo kaj kruha zraV.eM bom pa tebi prepustil sluz _ saškega klavca, ampak ne če, da si bova po bratovsko ne delila. Saj veš, da jaz str? šmsko obrajtam krvavice, nl0' žena ima pa rajši mesene. Takole si farmarji preg3"^ mo delgčas pozimi. V resnic'^ bolj prijetno kot poleti, ker s® ^ treba po soncu paliti. Pa in | ' daleč čas, ko bo treba rokave1 vihat, konjičke napreč pred P1 in z: četi tisto, kar smo v s • ■ 'M9 t iem kraju imenovali, da je robe prav." o<* Pozdrav in na svidenje, > kaj v vas pridite! Jože iz Hubbard --o- ZAHVALA , Prav lepa hvala vsem s01'0^ nikom in prijateljem, ki s° ■ napravili tako lepi "surp1''* party" ob priliki mojega S° vanja. Srčna hvala sledečim: { ' Mr. in Mrs. Frank sr., Mrs. Caroline Ferkuk v ' in Mrs. Frank Mramor, ^ Mr. in Mrs. Anton Mraff ^ | Mr. in Mrs, Mike Piks, M*- . I Mrs. Fr. Pičman, Mr. in jj^ Joseph Mramor, Mr. in j Frank Gerjevie, Mr. Anton ras, Mrs. Rose Mrhar, ^. L Mrs. Joseph Strle, Mr. in JJ^ Peter Zakrajšek, Mr. in * John Kosec, Mr. in M*"8- ,pj, Rojc, Mr. in Mrs. Frank So kar, ml., Mr. William ziv°?Ir> Mr. in Mrs. Jack Pirman-in Mrs. Frank Sercelj, ]VIr ,et Mrs. Fr. Leben, Mrs. Marg i Klaus, Miss Mary Hat»» ,f Mr. in Mrs. Frank Drobnic, ^ Mr. in Mrs. Frank Ark°'.anCeS Jennie Brodnik, Mrs. r iac> Kaucic, Mrs. Mary Br Mrs. Jennie Luzar, ^rS„irrl0)i' la Zigman, Mrs. Mary * 0jjf čič, Mrs. Frances B1 ^ Mrs. Mary Salomon, Mr'Cetin-Kollander, Mr. Charles ^ sky, Mrs. Agnes GrosK ^^ Julia Brezovar, Mrs ■ loleK, Adamič. Mrs. Mary ^ Mr. in Mrs. Louis ' jyjr- in Mrs. John Gornik, -in Mrs. Antonia Tom • . Iskrene pozdrave. toV. Mrs. Mary ri • "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME — SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER 6117 St. Clair Avenue Cleveland, Ohio __Published dally except Sundays and Holidays_ NAROČNINA: Za Ameriko in Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.00. Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50. Za Cleveland, po raznašalcih: celo leto $5.50; pol leta $3.00. Za Evropo, celo leto, $7.00. * Posamezna številka, 3c. SUBSCRIPTION RATES: U.S. and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mail, $7.00 per year. U.S. and Canada, $3.00 for 6 months Cleveland, by mail, $3.50 for 6 months. Cleveland and Euclid, by carriers, $5.50 per year, $3.00 for 6 months. European subscription, $7.00 per year. Single copies, 3c JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878. No. 49, Tues., March, 1, 1938 KRIŽEM PO JUTROVEM Po aimikta Uvlrmlk« K. Maya 5 H JOŽE GRDINA: PO ŠIROKEM SVETU In vendar je ta visoki cerkveni dostojanstvenik Slovenec, ter kot tak vreden vsaj malce zanimanja. Pa ni bilo niti omenjeno, da je prišel, kaj šele kak prav majhen kratek pozdrav. Tako je spoštovanje do svojega rojaka od strani slovenskih socialistov in svobodomislecev. Oni ne priznajo in nimajo dobre besede za nobenega cerkvenega dostojanstvenika, pa naj si bo te ali one narodnosti, ali pa njih lasten rojak. Tako tisto njihovo poudarjanje, da so proti Cerkvi in papežu zato, ker je Italijan in pa ker je v Rimu, ni drugega kot krinka, pod katero se skrivajo, da tako lažje zavajajo lahkoverne katoličane in jih s tem počasi uvajajo v popolno brezverstvo. Njih boj in pa omalovažanje na papeža in katoliško Cerkev ni zato, ker je papež Italijan in pa v Rimu oziroma v Vatikanu, pač pa zato, ker je poglavar najmočnejše in najbolj odlične verske organizacije na svetu. Odtod je njihov boj. Kdor tega ne vidi, je slep! Katoličani! Ne nasedajte takim izvajanjem verskih nasprotnikov, pač pa se moško postavite in odločno odgovorite takim. Tu ni vprašanja, kakšne narodnosti je in kakšne naj bo pa- j pež. Glavno in pa temeljito je, da je vreden sedeti na stolu sv. < Petra. Vse drugo je postranska stvar. Tega vprašanja se pač j ne da rešiti povoljno nikdar. Za pravoslavno Cerkev je to lah-1 ko, ker kolikor je pravoslavnih držav, prav toliko je pa vrhovnih cerkvenih avtoritet, patriar-1 hov, ki se vsak sam zase šteje j neodvisnega. Zato je pa tam tu-1 di pravcata babilonija, in nobe-! nega reda, kar je umevno. Tudi mnenje, da bi se stolica sv. Cerkve katM.drugam selila, ni na mestu. Saj je bila precej 1 iet v Avignonu na Francoskem, pa ni bilo dobro. Če se preseli papež, se to že napravi, ne more j se pa preseliti grob sv. Petra in še manj onega zgodovinskega prostora : Vatikana. Bog v Svoji modrosti je določil ta kraj in tu so bili papeži, ko je bilo rimsko cesarstvo, so bili, ko ga ni bilo več, ter so sedaj, ko je Italija, in bodo ko tudi italijanske države ne bo več. Najbolj izrazit dokaz, kako države preminejo, je ravno rimsko cesarstvo, ki je bilo najmogočneje na svetu, a ga je katoliška Cerkev davno preživela. Zato tisti katoličani, kateri imate pomisleke napram temu, ne tolmačite si tega krivo, pač pa rabite razsodnost. Sprehajal sem se med vrtovi in palačami zgodovinskega Vatikana ter razmišljal o oni nevidni roki, ki čuva nad Vatikanom. Nevidna je ta roka, toda kljub temu dovolj vidna. Kdor hoče pogledati v zgodovino ter razmišljati o usodi širnega Vatikana, bo prišel do prepričanja: Tu je odločeval On, ki-je dejal Simonu Petru pri zadnji večerji: "Simon, Simon, jaz pa sem molil zate, da ne opeša tvoja vera!" ' , Po razgledu tega ozemlja sem šel na poštni urad vatikanske države, da sj tudi njega ogledam, ter od tu pošljem razne pisane pozdrave na vse strani. Poštni urad ni bogve kako obširen, ampak dokaj prostoren in pa udoben. Na eno Stran so mize in pulti, da se lahko prav udobno \ sedeš in pišeš ali pa či-taš. Ves pisalni pribor, ki ga rabiš pri pisanju, je tam. Na drugo stran je za stekleno .steno poštni uradnik, ki prodaja znamke, razglednice in druge take stvari. Ta čas, ko sem bil jaz tam, je bil samo eden, ampak vedno zaposlen. Ljudje so prihajali in odhajali, kupovali j znamke, razglednice, pisali, ter j metali pisma v poštni nabiral- j nik, na katerem so kij uči sv. Pe-i tra in papeževa tiara. Tudi jaz sem stopil k okencu ter kupil prav čedno število vatikanskih poštnih znamk raznih vrst, potem pa razglednic, katerih je tam prav velika izbira, tako vatikanskih in pa rimskih. Hotel sem, da gre vsa moja poštna pošiljatev skozi to pošto. Prvič se ljudje veliko bolj zanimajo za vatikanske kot pa italijanske znamke, drugič se pa s tem naravnost pomaga vatikanski državi, ki dohodke rabi za vzdržavanje in pa v res dobre in koristne namene. In to veliko bolj kot pa Italija. Tako je bolje, da, kar potrebno, da bi se katoličani v Rimu posluževali vatikanske pošte. Treba pa je paziti na to, da se oddajo pisma in dopisnice frankirane z vatikanskimi znamkami na vatikansko pošto, ker ako se odda to v Rimu, ne velja. Isto tako ne velja, ako se odda slično pošiljatev frankirano z italijanskimi znamkani na vatikansko pošto, ker tu je treba vedeti, da sta tu dve državi: vatikanska in italijanska. Na vatikanskih poštnih znamkah so sledeče slike : Cerkev sv. Petra s trgom, kupola sv. Petra, vatikanska država, Evharistični kongres v Rimu, Pij XI., ključi sv. Petra s papeževo tiaro, križ na zemeljski obli in še druge. Zbiralci znamk se posebno zanimajo za vatikanske znamke. Od tam sem šel v drugi urad, ki je blizu pošte, da dobim kaj vatikanskega denarja, ki se ga pa zelo težko dobi vseh vrst. Prijazni uradnik je pomedel vse kote, da ga je nekaj zbral skupaj. Moj spremljevalec je dejal, da skoro ves vatikanski denar ljudje sproti poberejo, kot kake prav redke spominke. Zato se morajo v Vatikanu zadovoljiti kar z italijanskim denarjem. Pri menjavi denarja ni nobene razlike. Lira za liro. Tudi ko sem kupil vatikanski denar, mi ga ni prav nič več računal, dasi bi ga lahko. In tukaj bi lahko delali z denarjem lepo kupčijo, če bi ga. hoteli prodajati,1 ampak tega se ne poslužujejo, ne v tem ne drugem oziru. No tu, kakor sem videl, ni denarnih mešetarjev. Na vatikan- V New Yorku, kjer zidajo poslopja,za svetovno rmstavo, co šli kuharji na štrajk, ker se je baje odpustilo nekaj delavcev radi linijske aktivnost L To Je XMy.hW še preostalo od slavne (ja niagarskega mostu, ki ga je podrl led. Pol tone dinamita se je vioralo porabiti, da, se je- ^d razstrelil. I skih novcih so podobe: Dobri Pastir z ovco na rami, ključi sv. Petra s papeževo tiaro, sv. Peter, sv. Oče Pij XI. in druge podobe. Glavni vhod v vatikanske palače je pod ogromnim stebriščem, na desni strani cerkve sv. Petra. Pri velikih bronastih vratih stoji švicarska garda, ki straži vhod v notranje prostore. Prav krepki in pa vljudni so ti Švicarji, njih uniforma je narejena po vzorcu srednjeveških vitezov. Potem je četa rimskih plemenitašev. Uniforma teh je precej podobna paradni uniformi bivših avstrijskih dragoncev. (Dalje prihodnjič) DNEVNE VESTI Ogromen "veleizdajniški" proces v Rusiji Moskva, 28. februarja. V sredo 2. marca se začne pred izredno vojaško sodnijo v Moskvi ogromna obravnava proti na-daljnim "zarotnikom" ruske sovjetske republike. Med obtoženci so nekdanje najvišje glave boljševikov, kot Aleksij Ri-kov, bivši ministersk'i predsednik in Nikolaj Buharin. Vsega skupaj je 21 bivših visokih sovjetskih uradnikov obdolženih ve-leizdaje. Obtožnica proti njim se glasi, da so hoteli umoriti bivšega diktatorja Lenina in sedanjega diktatorja ruske republike Stalina. Obtožba nadalje aretiranim očita, da so se zarotili, da so nameravali umoriti znanega ruskega pisatelja Maksima Gorkiga. Mnogim se očita, da sO bili v zvezi z bivšim boljševi-škim vojnim ministrom Trocki-jem. Splošno se pričakuje, da bo vojaška sodnija vse obsodila v smrt z obglavljenjem. Med obtoženimi so tudi trije slavni ruski zdravniki. Tem zdravnikom se očita, da so "zastrupili" Gorkiga, dočim je splošno znano, da je Maksim Gorki umrl na posledicah jetike. Smatra se, da niti najbolj razvpiti srednjeveški sodnijski slučaji niso bili tako tiranski kot je postopanje današnje ruske sovjetske vlade na-oram obtožencem. Angleži priredili ogromne demonstracije proti Lahom v Londonu London, 28. februarja. Najmanj 10,000 glav broječa množica se je včeraj v glasnem protestu zbrala pred laškim poslaništvom v tem mestu. Očividno je bilo, da je množica protestirala ne samo proti Italijanom, pač pa zlasti proti angleškemu mini-sterskemu predsedniku Neville Chamberlinu, katerega je dolži-la, da se je "pobratil z Italijo" in izdal interese angleškega naroda. Demonstranti so nosili s seboj napise, iz katerih je bilo razvidno, da Angleži protestirajo proti barantanju Anglije z laškim diktatorjem. Na enem napisu je bilo citati: Angleški lev je sklonil svojo glavo pred laško —- podgano! Pred poslopjem, kjer prebiva laški poslanik, je stalo najmanj 1,000 policistov, ki so bili pripravljeni napasti množico in preprečiti izgrede. Toda množica se je ustavila pred poslopjem in izbrala dva zastopnika, ki sta šla proti palači laškega poslanstva. Zvonila sta precej dolgo pri vratih, toda nih-"•e se ni prikazal. Končno sta položila spisani protest pod vrata. Pozneje se je množica mirno razšla. Govori se, da angleška ,'lada z ministerskim predsednikom Chambeiiainom, namerava odstopiti, dasi je dobila zaupnico v parlamentu. Vedno bolj jamo se vidi, da je sedanja angleška vlada kapitulirala pred diktatorji kot sta Mussolini in Hit ler. Dunajski nadškof priporoča molitev proti Hitlerju Dunaj, 28. februarja. Djjnaj-ski nadškof, kardinal Inniter, je včeraj priporočil avstrijskim katoličanom, da molijo iskreno k Bogu za mir in neodvisnost v Avstriji, kateri preti propast od strani ateističnega diktatorja Hitlerja. Avstrijsko prebival-tvc šteje'6,700,000 in 90 odstotkov je katoličanov. Kardinal fnnitzer je naročil vsem duhovnom, cla molijo pri mašah za svobodo in neodvisnost Avstrije v bodočnosti in za pravo krščansko kulturo. Ob istem času se naznanja, da nameravajo Hitlerjevi pristaši v Nemčiji premestiti glavno mesto Avstrije iz Dunaja v Gradec, ker je Dunaj preveč avstrijski in katoliški. Hitler ima zlasti v Gradcu mnogo pristašev. Ako se to zgodi, tedaj nastane razkol v Avstriji in posledica bo, da Hitler zasede Avstrijo. ■-o- Vladno poročilo o delavskem položaju Washington, 28. februarja. Delavska tajnica Miss Frances Perkins poroča, da je od oktobra meseca, 1937, pa do 1. februarja letos zgubilo v raznih industrijah 2,800,000 delavcev delo in zaslužek. Od novega leta sem se je prištelo 13,000,000 delavcev k brezposelnim. V gore j omenjenih številkah so všteti samo delavci v industrijah-v mestih, ne pa poljedelski delavci. -o- Herbert Hoover v avtomobilski nesreči Arras, Francija, 26. februarja. Bivši predsednik Zed. držav Herbert Hoover bi bil včeraj skoro ubit v avtomobilski nesreči v bližini tega mesta. Hoover se je vozil iz Lille v Pariz, ko je pri Arrasu njegov avto zadel v truk. Toda bivšemu predsedniku se ni zgodilo nič hudega in je lahko nadaljeval pot v Pariz. -o- Francoski delavci protestirajo proti komunistom Saint Nazaire, Francija, 28. februarja. V tukajšnji ladjedelnici, kjer gradijo novo francosko bojno ladjo, je začelo trikrat goreti na bojni ladji, škoda znaša $50,000. Pristaniški delavci so izjavili, da bodo zahtevali od vlada, da spodi od dela vse tujezem-ske delavce, zlasti komuniste, katere so obdolžili sabotaže. Francoski delavci ne bodo več delali s komunisti. —-o- Najemniki farm so za C. I. O. organizacijo Little Rock, Ark., 28. februarja. Delegati unije farmarjev v južnih državah so odglasovali, da se pridružijo Lewisovi C. I. O. uniji. V omenjeni uniji se nahajajo poljedelci, ki sicer ne lastujejo farme, pač pa jih imajo v najemu. Predlog za pridružitev k C. I. O. uniji je zmagal z malenkostno večino in so delegati, ki so glasovali proti, grozili, da se odcepijo od unije. * Deficit v zvezni blagajni je znašal dc 20. februarja že en tisoč milijonov dolarjev. _MAH OGLASI Priporočilo Cenjenemu občinstvu naznanjam, da sem zopet začela s šivanjem na dofriu in se rojakinjam prav toplo priporočam za vsakovrstna šivalna dela. Delo je čisto in točno in cene zmerne. Oglasite se na 15311 School Ave. (Mar. 8. 15.) Pošteni fantje dobijo čedno stanje in dobro hrano po zmerni ceni. Oglasite sc na 1083 E. 67th St. (50) Zadušnica V četrtek dne 3. marca se bo bral: v cerkvi Marije Vnebovze-te ob 8. zjutraj, sv. maša v spomin tretje obletnice smrti Mrs. Ane Drenšek. Prijatelji pokojna so prijazno vabljeni. se Je čehljal za ušesi. ffendi( pusti me pri mi« ® istimi ljudmi!" a' ti ne morem ugoditi. i\«*«no jih pustiti v koči. tevam, da še nocoj primeš Mubareka. Trupli meja in jetničarja pa lahko [fneta za nocoj še v koči." , ^aj pa naj počnem z Muckom?" 'Zapri gai" HA b ' Pa nimam ječe!" k* ga vsaj spravi na varen wJ'.da bo ušel! Jutri od-(leš fm° y Skoplje, ti poj-M, nami in vzameš Muba-i8 seboj." žiia ? d°bri duhovi —! Alad" barek zvedela' da je Mu~ HI Pri meni zaprt, še hišo Zrušita!" ganili se bomo." i,„a nas napadeta spotoma!" tudi bomo branili." je ' Sevala se bodeta pozne-u!atI menoj." „Je k bojiš?" batj,ain seveda se ni treba nič ve(, ' ^dšli bodete in se nikdar ja lle Povrnete v naše kraje. ^ '}a ostanem in nad menoj >(1o znosili." ,/Jdo neki?" ^Jadžija." tri ^iJa vzamemo kar ju-Ji;thS seboj v Skoplje. Pa Ma-. e'-Baršo tudi in Barud el- ^azata." iaJ jih še nimaš!" j, e nocoj jih bomo imeli." ! Je? Kako?" ktiti °Slal k°m nad nje cel°" I Prebivalstvo zbigknsko.'" JJhče ne poj de!" jih ra-l°! Ali nisi bral v mo-W papirjih, da potujem v 5 Padišahovi?" "T ' )je 0rej moraš ubogati! Ce 'Je v Skopi ju pritožim." -kffentii, me res hočeš v ne-' Pahniti?" j,Vo e. Le to hočem, da storiš dolžnost. Zunaj na robu b a nas čakata Aladžija z fi| iud el-Amazatom in Manah t)J' aršo. Obkolili jih bodete, ,'Jeli in pripeljali v vas." '3°tiš se! Branili se bodo!" n aJ za to!" (). takimi velikimi, plašnimi K\\ me Je P°eledal- da_se je na glas nasmejal. "k ■ ValfV '3 Za to, praviš —?" je . Uknil. "Ce nas postrelijo Se ^Uejo, kaj za to —? Ce ^ "»beden od nas več ne vrne družini, kaj za to —?" šinite jih tako iznenada, Vo^e ne bodo mogli bra- j ''V l(^ako pa naj to naredimo?" ■a 0 povem ljudem, ko se Pov • ne bo Prišel> če ji™ žjj,^. da pojdejo nad Alad- "T I tw eSa jim seveda ne smeš ^edati!" • Ma • in*^ajal je z glavo, ugovarjal „ zabrižen obraz. ne veš," sem mu pravil, daJe v takih slučajih po-^ a Pravico in celo dolžnost, clti vse prebivalstvo svoje-r&ja in prijeti zločince?" l(pveda!" , n ubogati morajo!" Seveda!" iH0l, °< Pa daj razglasiti, da se ; nemudoma zbrati pri tlož' aj v S°stilniški sobi vsi ŽjG Je' ki so sposobni za oro-seh0m Prinesti tudi orožje s ko bodo vsi zbrani, st0rj/!am povem, kaj morajo in i jim bom govoril botj^V0 3ih bom navdušil, da ar zakoprneli po boju." »TVerno je pomajal z glavo. ne verjamem." jj °s že videl!" Varjal je še, pa ostal 1)ri svoji besedi. Vdal S3 bo! Ce si res tako ne-en> bom pa poklical svo- jega bekdžija — vaškega čuvaja — in mu vpričo tebe naročil, kaj mora storiti." Odšel je. Halef me je dvomeče gledal. "Ne razumem te, gospod! Res misliš, da bodo tile padišahovi domobranci le samo eno muho ujeli —?" "Prav nič si ne mislim tega, ljubi Halef." "Čemu pa daš sklicati zbi-gansko vojsko?" "Za pouk in zabavo." "Bi le rad vedel, kako zabavo boš doživel s temi ljudmi!" "Ljudi Halef, saj vendar veš, čemu potujem! Da spoznavam ljudi in dežele. Rad bi videl zbrane dobre zbiganske domobrance in jih opazoval, kako _ "Kako se bodo borili —? Na to ti pač ni treba, da bi bil radoveden !" "Ne vem. Pa rad bi tudi videl, kako bodo veseljačili in se zabavali. Priredil bom majhno ljudsko veselico. Ušli smo danes veliki nevarnosti pa si smemo privoščiti nekaj prijetnih uric." Radovedni smo čakali na zbi-gansko črno vojsko. Handžija se je vrnil in pripeljal bekdžija. Dobri policijski poveljnik ni ravno vzbujal mnogo zaupanja v vojaške sposobnosti zbi-ganskih črnovojnikov. Njegov obraz je bil sicer črez in črez zaraščen z gosto brado in brki, pa je bil suh in sestradan, da se mi je res kar smilil. Hlače je nosil, ki so segale samo do kolen, in pa staro raztrgano jopico. Od kolen niže so bile noge bose. Krog glave je imel ovito volneno ruto, v rokah pa je držal debelo gorjačo. Na njenem gornjem koncu je tičal zarjavel srp. Cemu —? Ali mu je tisti skrhani srp služil | y.a orožje? No, potem je bil mož res sila nevaren! Kjaja mi ga je predstavil. "Tale je moj bekdži. Mu boš povedal, kaj mora storiti?" "Ne, ti ga pouči! Njegov predstojnik si, le ti mu smeš zapovedovati." In kjaja je naročil svojemu podložniku, naj zbere vse za c rož je sposobne moške kar najhitreje v gostilniški sobi torej prav tako, kakor sem mu sam naročil. Vprašal sem ga, koliko ima piva. "Šele včeraj sem skuhal sveže pivo. Toliko ga je, da ga s svojimi tovariši lahko ves teden piješ." "Mi ga prodaš?" Začuden me je gledal. "Cemu ti bo toliko piva?" "Bekdži naj pove pogumnim možem zbiganskim, da dobijo piva in raki je, kolikor hočejo, če bodo storili svojo dolžnost." Handžija je zijal, bekdži pa je dvignil svojo s srpom oboroženo palico kakor k prisegi in slovesno izjavil: "Effendi, tvoja dobroti j ivost je velika! Pa pri Allahu in preroku, borili se bomo in se vojskovali, kot da bi šli nad ne-vernike!" "Torej že veš, čemu se morate zbrati ?" "Da! Moj gospod in zapoved-! nik mi je zaupno povedal." "Pa boš mqlčal o tem?" "Effendi, moja usta bodo kakor knjiga s* sedmerimi pečati, ki po njej nihče ne more listati, in kakor železna skrinja, ki se je od nje ključ po-i polnoma izgubil." "Upam, da bo tako. Pohiti!" "Hitel bom kakor misel, ki I v eni sami sekundi prileti okoli zemlje." Počasi in z umerjenimi koraki je odšel. Handžija se me je lotil. (Dalje prihodnjič) dovolj, da bi napolnila hišo od strehe do kleti. "Ljubi me!" je šepetal sam sebi. Bilo je v poletju. Mnogokrat mu je podala roko, in dočim je markiza ostala na verandi, sta mlada dva korakala po vrtnih stezicah. Veselo razpoložena je govorila z njim kot z ljubljenim bratom. Kar skelelo ga je, ker se ni drznil pritisniti poljuba na njene ustnice.. V takih trenutkih se mu je zdelo, da hodi po triumfalni cesti, posejani s cvetlicami, in na koncu ceste se je smehljala sreča. Skušal je govoriti o svojem upanju napram markizi. "Znano vam je, kako sva se domenila," je rekla slednja. "Niti besede ne. Saj že čujem glas moje vesti, ker sem privolila v to čudno zvezo. Ha, če pomislim, da bom nekega dne imela vnuka, ki bo nosil ime Daburon! Naprosila bom kralja, mojega prijatelja, da spremeni to ime." Daburou, namesto, da bi se napajal s sanjami o svoji sreči, bi raje študiral značaj svojega oboževanega idola, saj je bil vendar tako odličen pozna- valec človeške narave. Mogoče bi bil v tem slučaju bolj oprezen. V istem času je pa sodnik opazil nekake čudne spremembe v njenem humorju. Ob gotovih dnevih je bila veselo razpoložena in breskrbna kot otrok. Potem pa je bila ves teden otožna in potrta. Ko jo je dobil nekega jutra po plesu, kamor jo je peljala njena stara mati, v takem položaju, jo je vprašal za vzrok njene potrtosti. "Oh, kaj," je odgovorila z globokim vzdinom, "to je moja skrivnost, o kateri celo moja stari mati ničesar ne ve." Daburon jo pogleda. Zdelo se mu je, da vidi solzo v njenih očeh. "Nekega dne," n a d a 1 j u j e ona, "vam bom mogoče zaupala to skrivnost, ker bo najbrž potreba nanesla tako." Sodnik je bil slep in gluh. "Tudi jaz imam'," je rekel, "neko skrivnost, katero vam želim v povračilo zaupati." Ko se je zvečer vlegel v postelj, je rekel sam sebi: "Jutri ji bom odkril vse." In minulo je najmanj petdeset dni, ko je dnevo govoril: Dolgo časa sta tako sedjM ne da bi spregovorila. Vz'Vj la sta dišave cvetlic, n»rn°j krasoto večera. Daburon se or". zne prijeti mlado deklico «> roko. Bilo je to prvič. Ko se J«j dotaknil teh nežnih rok ga J J vročica pretresla po vseh^1 ■ lah. Kri mu je šinila v mOŽFl ne. .1 "Gospodična," je jecU'M "Klarica!" (Dalje prihodnjič) "Jutri!" Nekega večera v avgustu — vročina je bila neznosna preko dneva — je zapihal lahen ve-trič. Listje je šumelo. Pokazali so se znaki bližajoče se nevihte. Sedela sta skupaj na klopici na koncu vrta pod drevesni-kom, katerega so krasile cvetlice, ki jih je vsadila Klarica. Skozi goste veje sta videla obris markize, ki se je zvečer kot običajno sprehajala. če potujete na ekspresnih parnil BREMEN • EUROPA Brzi vlak ob Bremen in Europa v Brcmerhaven zajamei udobno potovanje do Ljubljane Ali potujte s priljubljenimi ekspres. parniki COLUMBUS HANSA • DEUTSCHLAND HAMBURG • NEW YORK Izborne železniške zveze od Cherbourga, Bremena an Hamburga Strokovnjaški nasveti glede vizcjev za priseljene« in obiskovalce. Za pojasnila vpraSajte lokalnega agenta ali 1430 Euclid Avenue Cleveland, Ohio HAMBURG-AMERICAN LINE NORTH GERMAN LLOYD JIIIIIIIIIIIMIMIIIIIIIHIIMIIMIIIIIIIIMIIIUMIIIIIIillllllllllllllllllllllllllllllllllllll"""' Na pacifični ob'ali so divjali viharji, ki so zahtevali 16 človeških žrtev. Na sliki vidite prizor iz San Francisca, kjer je difjo-l pfavcaii. kfašfcf,široko. Prva, najstarejša, največja in najbogatejša slovenska katoliška podporna organizacija v Združenih Državah Ameriških, je: Ustanovljena 2. aprila 1894. inKorporirana 12. januarja 1898 v državi TJiinois, s sedežem v mestu Joliet, Illinois. POSLUJE 2E 44. LETO Glavni urad v lastnem domu: 508 No. Chicago St., Joliet, Illinois SKUPNO PREMOŽENJE ZNAŠA NAD $4,000,000 SOLVENTNOST K. K. JEDNOTE ZNAŠA NAD 100%. K. S. K. Jednota ima okrog 35,000 Članov in članic v odraslem in mladinskem oddelka. SKUPNO ŠTEVILO KRAJEVNIH DRUŠTEV 186. V Clevelandu. Ohio je 16 naših krajevnih društev. Skupnih podpor je K. S. If. Jednota izplačala tekom svojega 42_letnega obstanka nad $5,900,000.00. GESLO K. S. K. JEDNOTE JE: "VSE ZA VERO, DOM in NAROD!" Če se hoče^ zavarovati pri dobri, pošteni in solver.tnl podporn* organizaciji, zavaruj se pri Kranjsko-Slovenski Katoliški Jednoti, kjer se lahko zavaruješ za smrtnine, razne poškodbe, operacije, proti bolezni in onemoglosti. K. S. K. Jednota sprejema v svojo sredo člane in članice od 16. do 55. leta; otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta. Zavaruješ se lahko za $250; $500; $1000; $1500 in $2000 posmrtnine. V Mladinskem Oddelku K. S. K. J. se otroci lahko zavarujejo v razredu ' A" ali "B." Mesečini prispevek v mladinski oddelek je zelo nizek, samo 15c za razred "A" in 30c za razred "B" in ostane stalen, a asi zavarovalnina z vsakim dnem narašča. V slučaju smrti otroka zavarovanega v razredu "A" se plača do $450.00 In zavarovanega v razredu "B" se plača do $1000.00 posmrtnine. BOLNIŠKA PODPORA: Zavaruješ se lahko za $2.00; $1.00 in 50c na dan ali $5.00 na teden. Asesment primerno nizek. K. S. K. Jednota nudi članstvu štiri najmodernejše vrste zavarovanja. Člani lr. članice nad 60 let stari lahko prejmejo pripadajočo jim rezervo Izplačano v gotovini. Nad 70 let stari član' in članice so prosti vseh nadaljnih ases-mentev. , Jednota ima svoj lasten list "Glasilo K. S. K. Jednote," ki izhaja enkrat na teden v slovenskem ln angleškem jeziku ln katerega dobiva vsak član in članica. Vsak Slovenec in Slovenka bi moral (a) biti zavarovan (a) pri K. S. K. Jednoti. kot pravi materi vdov in sirot. Ce še nisi član ali članica te mogočne in bogate podporne organizacije, potrudi se in pristopi takoj. V vsaki slovenski naselbini v Združenih državah bi moralo biti društvo, spadajoče h K. S. K. Jednoti. Kjerkoli še nimate društva, spadajočega k tej solventni katoliški podporni organizaciji, ustanovite ga; treba je le osem oseb v starosti od 16. do 55. leta. — Za na-daljna pojasnila ln navodila pišite na glavnega tajnika: JOSIP ZALAR, 508 No. Chicago Street, Joliet, Illinois. Ischbel MacDonald, hči bivšega predsednika angleškega parlamenta se bo zda j poročila in vzela v zakon preprostega kmečkega fanta. Misis MacDonald je stara 35 let. Vse rusko zenstvo zavida preprosti kmečki deklici Mariji Demčenlco, katero bo najbrže poročil ruski diktator Stalin. Najboljši ruski profesorji poučujejo zdaj dekleta v vedah, da jo izobrazijo. PAZITE na otvoritveni dan BRAZIS BROS. TRGOVINE V kratkem se odpre nova trgovina št. 4 na 6122 St. Clair Ave. (.Feb. 23. 25. Mar. 1. 4.) VLOGE vtejposojiloici x^'iNCj^N. zavarovane do $5000 po Federal Emraimi^l Savln«s & Loiyi r tiŽffllflilff *nsura,loe Corpn-.Y.X /M ration,, Washing-ton, D. C. Sprejemamo osebne in društvene vloge Plačane obresti po 3% St. Clair Savings & Loan Co. 6235 St. Clair Ave. HEnd. 5670 Herbert Hoover, bivši predsednik Zed. držav, je sedaj na obisku v Evropi, kjer je po vojni deloval kot relifni komisar za Zed. države. Zamenjana sinova MWIBMMiBMeMKMMlllllPfIlliUf^Wnft ^■b^JkJBggJJ^-WMWBnWMMMMMW—l—WiW ■ I fll'HHj||flA'JVfW*''r'"i 'fl FRANCOSKI ROMAN * Gospa d'Arlanges mu namigne naj umolkne, in za dobrih pet minut je molče, premišljevala, podpirajoč čelo z rokami. Končno, pa dvigne glavo. "Čujte me," reče. "Ako bi se vi drznili svoje besede o poroki spregovoriti pred očetom Klarice, tedaj bi 011 pozval svoje sluge, da vam pokažejo vrata. Toda jaz sem stara' in zapuščena. Jaz sem sirota. Bodočnost moje vnukinje me skrbi, in to je izgovor, da ne naredim kot bi naredil njen oče. Toda nikakor pa ne morem dovoliti, da govorite s Klarico o tej mešani zvezi. Obljubim vam le toliko: pogovorite se tozadevno s Klarico. Naj ona odloči. Ako ona reče 'da,' tedaj jaz ne bom rekla 'ne.' " Daburon, ves iz sebe od sreče, bi objel staro gospo, če bi se drznil. Niti sanjal ni, da bi to strašno žensko tako hitro pregovoril. Bil je skoro deliri-čen. "Čakajte!" reče stara gospa. "Vi niste še zmagali. Res-je, da je bila vaša mati Cottevise, in opravičiti jo moram, ker se je tako nesrečno poročila. Toda vaš oče je Sieur Daburon. Prijatelj moj, to ime je naravnost smešno. Ali mislite, da bo mogoče zaviti v Daburona mlado dekle, ki se je zvala osemnajst let d'Arlanges?" Toda ta očitanja niso žalila sodnika. "Končno," nadaljuje stara gospa, "je vaš oče dobil Cot-tevisevo; vi pa lahko dobite d'-, Arlangovo, in na podlagi tega se lahko zgodi, da si pridobite tudi plemstvo. Kdo ve? In še en zadnji nasvet: vi ste prepričani, da je Klarica prav taka kot zgleda, — boječa, slad-j ka, poslušna. Ne verujte tega! Pri vsej svoji svetniški zunanjosti je dekle trdo, bojevito in trmasto, prav kakor je bil njen oče. Torej vidite, da sem vas že naprej posvarila. Domenila sva se o vsem. Ne govorica več o tej zadevi. Želim vam popolen uspeh." G. Daburon je še dolgo po polnoči sedel na stolu v svojem stanovanju in premišljeval eno samo besedo: uspeh! V triumfu je zapustil d'Ar-langovo stanovanje, v katero je prišel z utripajočim srcem. Korakal je z dvignjeno glavo, z napetimi prsi. Bil je tako srečen! Nebo se mu je zdelo bel j modro, sonce bolj žareče. Skoro bi sleherni osebi na cesti stisnil roko in zavpil : "narkiza je zadovoljna." In tako koraka naprej. Zdelo se mu je, da se zemlja maje ped nogami. Preozko mu je postalo na tleh. Silil je v višave k zvezdam. Kakšen grad v oblakih si je zgradil na eno samo besedo markize! Premišljeval je kako se bo odpovedal uradu. Ob bregu reke Loire bi zgradil očarljivo vilo. Po vrtu bi hodil z njo med cyetlicami in v senci i južnih dreves. Hišo bi opremil' kot za kraljico. Od onega časa so postali njegovi obiski pri markizi še bolj pogosti. Skoro se je zdelo, da stanuje v njeni hiši. Dočim se je napram. Klarici1 še vedno rezervirano obnašal, pa je skušal, da bi postal kaj .vrednega v njenem življenju. Boril se je, da premaga svojo boječnost, da govori z ljubljenko svoje duše — da vzbudi v' njej zanimanje za sebe. Iskal je okoli novosti, da jo zabava. Čital je vse nove knjige in ji dal citati vse, kar je bilo primerno za njo. Polagoma je imel uspeh, za kar se je moral zahvaliti svoji vztrajnosti, ko je krotil to golobico. Dognal je, da v njej izginja strah pred njim, da ga ne sprejema več s hladnim in ponosnim obnašanjem. V srcu je čutil, da je pri njej ugodno napredoval. Sicer je še vedno zardela,, kadar je spregovoril z njo, toda mnogokrat ga je že sama prva nagovorila. Slišala je o neki igri in bi rada zvedela vsebino. Gospod Daburon je šel takoj gledat to igro in podrobno napisal njeno vsebino ter pismo poslal na njen naslov, Včasih mu je naročila, da naredi to ali ono za njo. Takega dela ne bi zamenjal, če bi magari ponudili pri vladi poslaništvo na Ruskem! Nekoč ji je poslal krasen šopek cvetlic. Sprejela ga je, toda prosila, naj ne prinaša več cvetlic. Solze so mu stopile v oči. Ranjen v dno srca jo je zapustil. Bil je najbolj nesrečen moški na svetu. Toda tri dni pozneje ga je dvignila iz te žalosti, ko ga je prosila naj poišče gotove cvetlice, ki so bile tedaj zelo v modi, in katere bi rada posadila na svojem vrtu. Poslal jih je -* Kranjsko-Slovenska Katoliška Jednota NAZNANILO IN ZAHVALA Naša dolžnost je, da se tem petom zahvalimo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, ki so nam stali ob strani in nam pomagali za časa bolezni in smrti našega dragega soproga, očeta in starega očeta Louis Adamiča ki je preminul po dolgi in mučni bolezni dne 29. januarja v starosti 70 let. Ranjki je bil doma iz vasi Ponikve, fara Dobropolje na Dolenjskem. V Ameriki je bival okrog 40 let. Srčna hvala vsej družini Prank Hrovat iz Newburga in sosedom iz Barbertona (Sherman), O. za tako lepo cvetje na krsto umrlega. Hvala vsem, ki so darovali za svete maše ali za pogrebne stroške >n' sicer: Mr. in Mrs. Anton Mauser, Mr. m, Mrs. Phil Smith, Baf-berton, O., Mr. in Mrs. Jos. Adamič st., Barberton, O., Mr. in Mrs. Andrew KoVach, Mr. ln Mrs. Ignac Novak, Holmes Ave-Mrs Mary Najniger, Mrs. Jennie Mršnik, družina Prank Pa j k. E. 63rd St., družina Mike Hrovat, Maple Heights, družina Vincent Hrovat, Maple Heights. Posebna hvala Mr. in Mrs. Joseph Krall, E. 157th St., k' sta plačala za vse cerkvene stroške ob času pogreba. Dalje iskrena hvala Mr. in Mrs. Prank Hrovab iz Newburga. ki sta dala za peto sv. mašo ob sedmini pokojnega. Hvala vsem, ki so dali svoje avtomobile brezplačno na razpolago pri pogrebu: Mr. in Mrs. Joseph Kovach iz Newburga. Mr. in Mrs. Prank Horvat ml., Mr. in Mrs. Josip Krall, Mr. in Mis. Andrew Kovach, Mr. in Mrs. Anton Anslovar, E. 155th St.. Mr. in Mrs. Phil Smith, Barberton, O. Hvala nosilcem krste: Mr. Anton Anslovar, Mr. James Anslovar, Mr. Joseph Anslovar, Mr. Anton Mausar, Mr. Andrew Kovach, Mr. Joseph Pečjak. Iskrena hvala vsem, ki so prišli ranjkega pokropit, ko ie ležal na mrtvaškem odru in vsem, ki so ga spremili na njegovem zadnjem potii k večnemu počitku. Hvala č. g. msgr. Rt. Rev. Vitus Hribarju za obiske na domu v času bolezni in za opravljene cerkvene obrede. Hvala or-ganistu g. Martin Rakarju za zapete žalostinke v cerkvi. ' pogrebnemu zavodu Joseph Žele in sineva za tako lepo ureje pogreb in za vso drugo tako vljudno pomoč in postrežbo. Ti pa, dragi soprog in oče, vi miru počivaj in večna luč naj Ti sveti. Žalujoči ostali: Josephine Adamič, soproga; Joseph, sin; Mary, Poro£e"!' Kozlevčar, hči; Louis, Alice, Edward, Marjone * _ levčar in Josip Adamitch, vnuki in vnukinje ter talo sorodstvo. Cleveland, Ohio, 1. marca 1938. / Razprodaja čevljev | ..... ---........ ■ -..........■ __—^^ 4 J vsakovrstnih, za male otroke, ženske, moške 5 in ruberje. CENE SO NEVERJETNO NIZKE j Butala's Shoe Store! 6410 St. Clair Ave. V JUGOSLAVIJO SAMO 7 DNI J. S. WIDGOJ SLOVENSKI FOTOGRAF se priporoCa vsem za izdelavo vsakovrstnih slik po zmernih cenah. 485 E. 152 St. Odprto ob nedeljah