Ameriška Domovina
Antonia p.Url. J-8-,
7019 ]yllc
^’fzewodf^ Lano
°klyn, m yta{ miCAN in šwmr
' m JJ2271 IM lAIKHJAOG ONIf
/% mm- c mr i e ^ fii— m o /wi e
NO. 235
National and International Circulation
CLEVELAND OHIO, THURSDAY MORNING, DECEMBER 7, 1967
SLOV€N!AF4
KOPNIN© #GW&PAfim;
ŠTEV. LXV — VOL. LXV
Juliiei8i!!®!isll režim bo posege! f Jemen!
'Vlada \v Adenu ne skriva svoje naklonjenosti republikancem v Sani, četudi so ti v nevarnosti, da jih monarhisti skoro stisnejo.
ADEN, Jem.
ska država ima uraden naslov Ljudska republika južnega Je-mena’” Že naslov pove, da more novopečena republika simpatizirati le z jemenskemi republikanci. Simpatije so tudi politično utemeljene. Ko se je bilo namreč treba boriti upornikom V Adenu proti britanski koloni-jalni upravi, so zmeraj našli v Jemenu svoje pribežališče, kadar jih je adenska policija pritiskala ob steno. Zato ima večina adenskih politikov in članov sedanje vlade v jemenski prestoli-ci Sani ne samo dosti osebnih prijateljev, ampak tudi lepih spominov.
Ni torej nič čudnega, da se adenski politiki čutijo v Sani kot doma in da jim je usoda jemenskih republikancev zelo pri srcu. Simpatije gredo menda tako daleč, da bi bil novi adenski režim pripravljen, da pošlje v Sano svojo armado na pomoč jemenskim republikancem. A-denska armada je merjena z arabskim metrom, kar odlična. Ima okoli 8,000 mož, ki so jih izvežbali britanski vojaški inštruktorji. Armada je izvežbana lie samo tehnično, je tudi prepričana, da se ne sme mešati v politiko, zato pa ubogati vlado. Vse to je pa v arabskih deželah neizmerne vrednosti.
Vse to kaže na možnost, da se bo Aden vmešal v jemensko državljansko vojno, kar bo pa za razmerje vojaških sil obeh taborov, monarhističnega in republikanskega odločilnega pomena.
Novi grobovi
Mary Jalovec
V torek ponoči je nenadno umrla 67 let stara Mary Jalovec s 16003 Huntmere Ave., roj. Zorich v vasi Krška gora v Sloveniji, od koder je prišla v ZDA 1. 1921, vdova po 1. 1952 umrlem rnoži Leonu, mati Leona in Mrs. Victor (Ida) Dodick, stara mati Nova adsu-j 7-krat. Od 11 bratov in sester
pokojne žive v Sloveniji še 3. Pokojna je bila članica ADZ št. 45, Podr. št. 41 SŽZ. Pogreb bo iz Grdinovega pogreb, zavoda na Lake Shore Blvd. v soboto ob 8.15, v cerkev Marije Vnebov-zete ob devetih, nato na Kalvarijo.
Anthony J. Kočevar
Sinoči je umrl po kratki bolezni v Huron Rd. bolnici 68 let stari Anthony J. Kočevar s 14124 Superior Rd., East Cleveland, rojen v Clevelandu, mož Edith, roj. Davis, brat Franka in Arine Marinčič. Pokojnik je hodil v šolo k Sv. Lovrencu in bil dolga leta pri clevelandski policiji. Leta 1958 je' šel v pokoj in bil nato zadnjih 8 let povezan z A. M. McGregor Home. Pogreb bo iz Ferfolia pogreb, zavoda. Čas in kraj še nista določena.
Dr. King napoveduje |ftns|sški mi!!isler 0
siiposfi lategsiifve pasis
LONDON, Vel. Brit. — Novi
demonstracije za 1968
;Foy D. Kobler ,gre ■ jv 'pokoj ■ t
WASHINGTON, D.C. — Bivši dolgoletni poslanik v Moskvi in nato pomožni državni tajnik Boy D. Kohler se je odločil iti v pokoj. Na njegovo mesto, četrto naj višje v državnem tajništvu, bo prišel sedanji poslanik ZDA v Parizu Charles E. Bo-hlen, ki je tudi svoj čas bil ameriški poslanik v Moskvi.
Kohler naj bi šel v pokoj na ®ni strani zaradi osebnih finančnih razlogov, na drugi pa v želji, da napravi mesto mlajšim Ne pričakujejo, da bi njegov odhod pomenil kako spremembo v zunanji politiki ZDA, ni Pa izključeno, da bo po odhodu Bohlena iz Pariza ostalo to mesto dalj časa prazno.
£)e Gaullu manjka moči
BASEL, Šv. — Neki znani bankar tu je pripomnil k De-Gaullovi kampanji za slabitev ameriškega dolarja: Francija ima v svetovnem denarstvu le ob-robni pomen in vpliv.

remen^
Oblačno z rosenjem dežja, ki bo na noč prešlo v snežitev. Naj višja temperatura blizu 50.
Združeni narodi dobijo novo članico i '
ADEN, Arab. — Novorojena Ljudska republika južnega Je-mena je prosila Združene narode, naj jo sprejmejo za članico. Njeno prošnjo sponzorira Anglija, zato jo bo Varnostni svet gotovo priporočil, še posebno zato, ker je novi adenski režim sicer na videz nevtralen, v resnici pa močno rdeče pobarvan. Ni se pa treba bati, da bi postal privesek moskovske politike.
Angleži ^o sicer odšli iz Ade-na, toda tam so pustili za seboj vse svoje investicije, ki se jim niso odpovedali; so še zmeraj angleška lastnina. V angleških rokah so posebno rafinerija, vsa skladišča in vodovod. Poleg tega bo Aden dobival še nekaj denarne pomoči iz Londona. Zato oo lahko grmel v smeri proti levi, toda predaleč pa ne bo mogel iti radi Londona.
Znani črnski vodnik hoče 2 obsežnimi demonstracijami v velikih mestih dežele nadaljevati !boj (za gospodarsko izboljšanje položaja črncev.
ATLANTA, Ga. — Znani črnski voditelj dr. M. L. King je na shodu v Atlanti razlagal svojim pristašem načrte za prihodnje leto. Rekel je, da namerava prihodnje leto organizirati obsežne demonstracije, zvezane s “civilno nepokorščino”, v najmanj 10 velikih ameriških mestih.
Na prvo mesto je postavil našo prestolico in še posebej omenil, da bodo demonstracije tudi pred kongresno palačo in Belo hišo.
Demonstracije niso dandanes navadna stvar, ki se je ni treba učiti. Dr. King misli, da je treba tehniko demonstracij dobro poznati, zato nabira sedaj 3,000 somišljenikov, ki jih bo v treh mesecih izvežbal za voditelje demonstracij in seveda tudi izgredov. Dr. King je seveda trdil, da demonstracije ne bodo zvezane z nobenim nasiljem. Kje se bodo vršile demonstracije, pa ni hotel povedati.
Če bo dr. Kingu šlo vse kot po maslu, bo njegova ideja o “vež-banju demonstrantov” dosledno morala roditi nov poklic “izvež-bani, odnosno kvalificirani de-monstrantje”, ki jih bo človek tudi lahko najel za denar. Demonstrirali bodo za plačo in malo jih bo brigalo, kakšnemu namenu so posvečene njihove demonstracije. Vprašanje je pa, ali bodo trpeli poleg sebe tudi amaterske demonstrante, ali bodo imeli tudi svojo unijo itd. Ideja dr. Kinga bi torej utegnila imeti zanimive posledice za organizirane nastope v naši javnosti. Morda ni ravno zaradi tega tako slaba, kot se zdi prvi hip.
finančni minister Roy Jenkins je v parlamentu odločno zagovarjal svojo politiko varčevanja in skromnejšega življenja Angležev. Povedal je naravnost, da so Angleži živeli preko svojih dohodkov, da so skozi leta več porabili, kot zaslužili. Sedaj jim ne preostane nič drugega, kot da to uvidijo in napravijo nujne sklepe. Življenjsko raven je treba znižati v taki meri, da bo v soglasju z zaslužki in narodnim dohodkom.
Skupina skrajne levice v delavski stranki je finančnega tajnika v parlamentu prijemala zaradi njegove politike in predložila nezaupnico. Minister je nasprotnike pozval, naj predlagajo kako drugo uspešno pot k ozdravitvi britanskega gospodarstva. Ti so, nato molčali. Nezaupnica je bila zavrnjena z 231:17 glasovom. Proti so glasovali sami pripadniki delavske stranke in en škotski nacionalist.
Trdi, ida je nedolžen
CLEVELAND, O. — Porota je spoznala 19 let starega Wayna Flonnoryja za krivega umora 39 let starega Willia Jacksona, voznika mestnega avtobusa 4. mar-caa letos na E. 105 St. in Dupont Ave. Ker ni priporočila milosti, ga je sodnik obsodil na električni stol 15. aprila 1968.
Fant, c katerem j_’avijo priče, da je petkrat ustrelil Jacksona, četudi ga je ta prosil za življenje, trdi, da je nedolžen in da bo to trdil tudi še tedaj, ko ga bodo posadili na električni stol. Proti njemu sta pričala njegova pajdaša pri roparskem napadu na W. Jacksona.
Za strožji (nadzor nad mesom in mesnimi izdelki
RDEČI SO POŽGALI VAS V VIETNAMU V SVARILO
Bataljon rdečih borcev je v (Južnem Vietnamu napadel Nas z /metalci 'plamenov, ‘požgal večino hiš in pokončal preko 100 /prebivalcev, med njimi Sene in 'otroke, ker so (se naselili v vasi pod vladnim /nadzorom. Strahotno uničenje in pomor iliudi naj bi bila 'svarilo Vsem tistim, ki se odmikajo od ’rdeče “Osvobodilne fronte”.
DAK SON, J. Viet. — Oblasti Južnega Vietnama so zgradile lani v pokrajini Phuoc Long okoli njenega glavnega mesta Song Be vrsto naselij “Novega življenja” in naselile v njih pripadnike plemena Steng, ki živi svoje nomadsko življenje na mejnem področju Južnega Vietnama in Kambodže. Del tega plemena, ki šteje okoli 20,000 duš, je prešel na stran vlade, med tem ko je preje živel na ozemlju pod nadzorom rdečih. Rdečim to seveda ni bilo po volji in so prebivalce novih naaselij vedno znova pozivali, naj se vrnejo ,pod njihovo oblast v džungle. Ko svarila niso zalegla, so poslali pretekli ponedeljek nad naselje Dak Son z okoli 2,000 prebivalci in vrstami novih hiš bataljon svojih borcev z metalci plamena in naselje večinoma uničili, pomorili pa tudi preko 100 njegovih prebivalcev, med njimi veliko žena in otrok. Okoli 400 prebivalcev so odgnali s seboj v
džunglo.	'
vv .. rambo. Ti preprosti ljudje spo-Rdeči borci se niso spuscah v štujejo moč; voljni so iti z vlado
boj s 120 branilci vasi, ki so se v sta]na naselja in urejenejše pred premočjo umaknili v njenG. ni če jim ta lahko jamči južni konec. Uničili se naselje, pokončali njegovo prebivalstvo, kolikor so ga mogli doseči, odpeljali s seboj, kar so mogli, nato pa izginili v džungli, iz katere so prišli. Bilo je očitno, da je bil namen napada na naselje preplašiti prebivalstvo, mu pognati strah do kosti, da ne bo prehajalo na stran vlade. Tistim, ki imajo tak namen, služi Dak Son kot svarilo, kaj se jim bo zgodilo, če pojdejo po zgledu pripadnikov plemena Steng.
Načelnik pokrajinske uprave podpolk. Nuyen Duong Huy je označil napad na vas Dak Son za preračunan komunistični poskus preplašiti prebivalstvo hribovitega predela, ki se nagiba na stran vlade, in ga obdržati pod lastno oblastjo. Omenjeno
— Sladkorni trs ima po teži -jd 12 do 15% sladkorja.
WASHINGTON, D. C.—Kon
greš je končal svoje delo na za- naselje leži kakih 80 milj seve-konskem predlogu za splošno rovzhodno od Saigona v ravnini obvezen nadzor nad mesom in tik pod vznožjem gora. Huy je Glavni namen dr. L. M.Kin- mesnimi izdelki po vsej deželi poudaril, da mora vlada vas
govih naporov bo doseči izboljšanje revnih črnskih množic v velemestnih slumih.
v obsegu, kot je bil doslej do-j obnoviti in prebivalstvo prepri-ločen le za meso in mesne iz-,čati, da ima na razpolago dovolj delke v meddržavnem prometu, moči in sredstev za njegovo ob-
Ruska zunanja politika stalno na razpotjih
CLEVELAND, o —	„
leti so v Moskvi Ž Z0" da hn fWSKvi napovedali,
pri Z , 2"Mnja f mi,ru samo do konca jubi-eja oktobrske revolucije. Ko boao jubilejne slovesnosti šle Pozabo, bo zunanja politika moskovskih tovarišev postala zopet aktivnejša. Prerokovanja se niso uresničila, zakaj?
Ako pregledamo rusko zu-cnjo Poetiko z mednarodnega stališča, vidimo, da "e ahaja pred samimi razpotji.
Rada bi na primer imela mm v Vietnamu, toda ve da b. v ten, slučaju lahko kitaj-3 ;n ameriška diplomacija aceh akcije, ki ne bi bile v korist ruskim interesom. P0-eg tega je zaenkrat boljše da se Kitajci zamotijo v Viet’ "amu ^ na primer v S . bmiji. Moskva je na razpotju tudi na Bližnjem in Srednjem vzhodu, posebno v arabskem svetu. Njeni arabski prijatelji m zavezniki so preveč zahtevni, sami sebi pa postavljajo previsoke cilje. Ako bodo hoteli seči po njih, bodo zgubili zopet vse in ob nič bodo vse sedanje moskovske žrtve za
posamezne arabske države. Moskvi je kar všeč, da se ciprski nadškof puli za čim večjo neodvisnost od grške vojaške diktature, toda na drugi strani pa ve, da Maka-rija prisrčno sovražijo v Ankari. Zato tam gledajo vsak izraz ruskih simpatij do Ma-karija s precejšnjim nezaupanjem in s tega vidika presojajo odnose do svojega severnega soseda.
V Moskvi se veselijo čudaške francoske zunanje politike, ki je naperjena tudi proti ruskim nasprotnikom, toda obenem se zavedajo, da general De Gaulle lahko čez noč obrne svoje muhe tudi proti Kremlju. V Moskvi so dalje veliko pričakovali od nove bonnske vlade, ki naj bi v duhu njihovih želja pokopala vse ostanke politike nekdanjega kanclerja dr. Adenauerja. Pa se je pokazalo, da dr. Kiesinger ni daleč od dr. Adenauerja, le da zna svojo politiko spretnejše zaviti v meglo.
Kaj naj pa ruska politika počne v Afriki? Ali naj tam še naprej tvega podpiranje
raznih režimov, ki zvestobo in privezanost merijo dnevno po dotoku posojil in podpor in so vsak trenutek pripravljeni, da presedlajo pod varstvo “kolonij alistov” in podobnih nepridipravov. Dosedanja skušnja uči Moskvo, da so vse politične investicije v Afriki dvorezen meč; lahko vsekajo nazaj in pomenijo za ZSSR končno več škode kot koristi. Na las podoben je položaj v Južni Ameriki, le da so tam bolj prebrisani in manj otročji.
V Moskvi so se tudi odvadili, da pripisujejo vse svoje neuspehe zvijačnosti ameriške diplomacije. Vedo dobro, da se ameriški diplomat j e velikokrat nahajajo v prav podobnih težavah kot ruski in da jim ne hodi niti na misel, da bi za kaj takega dolžili, recimo, Moskvo.
Seveda pa s tem ni rečeno, da so vsi člani politbiroja v Kremlju zmeraj istih misli in da enako presojajo vsakokratne položaje v zamotanih problemih. Ravno narobe: tudi tam imajo levico in desnico, golobe in kragulje, zmer-
no in zagrizeno strujo. Ni pa zaenkrat nobena frakcija v politbiroju tako močna, da bi lahko uveljavljala svoje vidike na celi črti. Zato nosi večina sklepov v politbiroju pečat kompromisov, ki se pa oblikujejo zelo počasi. Zato se tudi redko dogaja, da bi se sedanja ruska zunanja politika odlikovala z udarnostjo. Manj udarnosti, več gibčnosti in spretnosti, to je geslo, ki danes vodi v Kremlju.
Zato mislijo tuji diplomat j e v Moskvi, da se svetu zaenkrat ni treba bati presenečenj iz politbiroja. Morda se bo tu pa tam pojavilo razburjanje radi tega ali onega mednarodnega dogodka, kot se je ob priliki zadnje vojne ob izraelski meji, toda iz takega razburjanja se ne bodo rodili nobeni usodni koraki v ruski zunanji politiki. Za mir se torej ni treba bati, dokler bodo v Kremlju obstojale struje in se bodo med seboj držale v ravnovesju. Ni pa še nobenih znakov, da bi ta ali ona struja prevzela vodstvo ruske domače in zunanje politike.
za mir in varnost. Če tega ne more, se bodo vrnili v džungle k svojemu primitivnemu življenju.
Iji
Komunistom v Vietnamu življenja domačinov, njihovih lastnih krvnih bratov rte pomenijo dosti, za nje je važen ie cilj, dosega in utrditev komunistične oblasti. Kar temu služi in koristi, pa če je to tudi pokon-čevanje žena in otrok z metalci plamenov, je dovoljeno in prav, kar temu škoduje, je napak. Kdor je doživel komunistično revolucijo v Sloveniji v letih 1942-1945, to resnico dobro pozna iz lastne skušnje. Moritve nasprotnikov z mučenji in vsemi možnimi grozotami so bile vsakdanja stvar. Čim groznejši je bil umor, čim strašnejše “svarilo”, tem bolj je zaleglo!
Iz Clevelanda
in okolice
Zadušni ca—
Jutri, v petek, ob sedmih zjutraj bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pok. Antona Tomšiča ob 4. obletnici njegove smrti.
Darilo za Božič—
Naj lepše darilo za Božič za gospodinje je lahko FRIGI-DAIRE pomivalnik posode. — Več v oglasu Brodnick Bros. trgovine na Waterloo Rd. v današnji številki našega lista!
Zadnje slovo—
Članstvo Kluba slov. upokojencev na Waterloo Road je vabljeno jutri zvečer ob 7 30 v Grdinov pogrebni zavod na Lake Shore Bivd., da se poslovi od umrle članice Mary Jalovec. Kriv umora—
Porota sodišča okraja Lake je spoznala včeraj 16 let starega Preda M. Eshricka Jr. krivega umora njegovega očeta 5. maja letos. Ker ni priporočila milosti, bo fant, ki je bil v času umora star komaj dobrih 15 let, obsojen na smrt. Fant je zabodel z bajonetom do smrti svojega očeta in pobil svojo mater do nezavesti, nato pa oba naložil v avtomobil in ju odpeljal v Lake County Metropolitan Park jugovzhodno od Painesville in ju vrgel v potok.
Prihodnji teden bo odločilen za mir Iv Jemenu
BEJRUT, Lib. — Ves arabski svet, kar ga je vzhodno od Egipta, z nestrpnostjo pričakuje, kaj se bo zgodilo prihodnji teden v Jemenu. Sredi decembra se bodo namreč vkrcale zadnje egiptovske čete v luki Hodeida in se vrnile domov. V Jemenu bosta ostala oba nasprotnika, dobro oboroženi in pripravljeni monarhisti in slabo disciplinirani in revno oboroženi republikanci.
Republikanski režim je vkljub temu nepopustljiv; zahteva kot pogoj za premirje, naj monarhisti priznajo jemensko republiko kot nesporno dejstvo, čemur se pa monarhisti le smejejo. V Bejrutu računajo, da se bo v Jemenu obnovila državljanska vojna, da pa bodo v njej zmagali monarhisti, ako jih njihovi zavezniki, posebno pa savdski kralj Fajsal, ne bodo pustili na cedilu.
Carmichael bi moral iz Pariza 1
PARIZ, Fr. — Znani zagovornik in glasnik črne sile Stokely Carmichael, ki je izrazil svoje soglasje pretekli teden v Kopen-hagenu na Danskem z Russello-vim sodiščem v obsodbi Združenih držav, je iz Danske priletel v Pariz. Tu ga je policija prijela in mu sporočila, da je v Franciji “nezaželjen”.
Izhod v dvojezičnosli
Posebna kraljevska komisija je po štirih letih študija pozvala Kanado, naj prizna francoščini enakopravnost z angleščino, če (hoče ohraniti 100 let staro kanadsko konfederacijo.
OTTAWA, Kan. — Gibanje v Quebecu, francosko govoreči pokrajini Kanade, za neodvisnost od angleške Kanade je v zadnjih letih doseglo tak obseg, da vidijo nekateri v njem že pravo nevarnost za obstoj Kanade. Domača in tuja javnost je postala posebno pozorna na polpžaj francoskega dela Kanade, od kar je bil tam na obisku francoski predsednik De Gaulle in vzklikal “svobodnemu Quebecu”.
Ko je De Gaulle na svoji zadnji tiskovni konferenci znova govoril o Quebecu in zatrjeval, da Francija ne bo nikdar več pozabila nanj, je vlada v Ottawi to francosko vmešavanje v kanadske zadeve javno obsodila in odkldnila. Poudarila je, da bodo to vprašanje reševali Kanadčani sami v Kanadi.
Posebna kraljevska komisija, ki je dobila pred 4 leti nalogo, naj prouči položaj kanadske dvojezičnosti, je te dni objavila svoje poročilo. Priporočila je, da se francoščini prizna v Kanadi uradno enakost z angleščino v vseh zveznih uradih, pa tudi v vseh pokrajinah in posameznih občinah, kakor hitro doseže tam živeči francoski del prebivalstva eno desetino celotnega prebivalstva.
Predsednik vlade L. Pearson je ob izročitvi poročila komisije parlamentu dejal, da on sprejema in odobrava načelo jezikovne in kulturne enakosti po vsej Kanadi.
Dopisujte! Sporočajte no-tnVp iz svojega kraja!
Francoske oblasti so se včeraj premislile in S. Carmichaelu le dovolile, da začasno ostane v Parizu.
AMEEIbivA D0M0?1inA, DECEMBER 7, 1967

" taSrnmm
6117 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of Ju.y
Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
fcs Združene države:
$16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesec« Za Kanado in dežele izven Združenih držav:
$18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio
83
No. 235 Thursday, Dec. 7, 1967
Ko je dolgoletno gospodarsko preskušanje vedno novih načrtov privedlo narodno in državno gospodarstvo na rob propada in je tujina odklonila Titu nove podpore, dokler ne predloži stvarnega načrta za ozdravitev gospodarstva, so se vodniki jugoslovanske komunistične diktature odločili za trdo reformo na temelju zahodnih gospodarskih skušenj. Ko se je Rankovičeva skupina v Partiji temu upirala, je Tito Rankoviča odstavil z vseh njegovih položajev, pa mu pustil svobodo, med tem ko je moral Djilas, ki je 10 let preje pozival k večji svobodi in nujnim reformam, iti za več let v ječo. To je bil tudi brez dvoma znak novega časa.
Komunistični režim se je končno pomiril tudi s Katoliško cerkvijo in obnovil z njo poluradne odnose, ki jih je preje sam pretrgal v ihti, ko je papež Pij XII- imenoval zagrebškega nadškofa Alojzija Stepinca, ki ga je jugoslovanski komunistični režim obsodil kot vojnega zločinca in ga zaprl v ječo, za kardinala.
i
BESEDA IZ NARODA
želimo še mnogo zdravih in srečnih dni.
Naša 50-letnica društva je za nami, toda ne iz spomina. Dovolite, da se tem potom v imenu vseh članic prav prisrčno zahvalim za tako lepo udeležbo članicam, častiti duhovščini, stolo-ravnatelju monsignorju L. Bazniku, ki je tako spretno vodil program, kakor tudi sosestram od naših bližnjih fara, prijateljem in znancem — za darove, kakor tudi Miss Eleanor Karlin-ger za njeno veliko pomoč in Mr. Košniku, ki je s svojim kvartetom podal venček slovenskih pesmi. Da, vsem, ki ste na katerikoli način pomagali v cerkvi, kuhinji in dvorani, da je zlati jubilej Oltarnega društva sv. Vida tako lepo uspel, Bog plačaj!
K presojanju razmer v Sloveniji
Rojaki in rojakinje, ki so bili v zadnjih letih ponovno doma, povedo vsi, da so se razmere v komunistični Jugoslaviji v zadnjih letih precej spremenile, da jih skoraj m vec mogoče primerjati temu, kar je bilo tam pred lO^leti in vec. Povedo, da ljudje na splošno tam danes boljše žive, kot so pred leti, da je v Ljubljani avtomobilski promet komaj kaj manj živ kot pri nas v Ameriki, da gredo ljudje lahko kadar in kolikorkrat žele čez mejo, da je Cerkev svobodnejša in da tudi policija ni več tako nadležna. Ljudje so postali pogum-nejši in javno zabavljajo čez razmere in čez režim.
Da so se razmere doma spremenile, tega ne taji nihče izven Slovenije, mnenja so različna le v tem, kolikšne so te spremembe, kako jih je treba^ precenjevati, kaj v njih videti in kaj pričakovati v bodoče.
Navadni obiskovalci Slovenije, ki gredo tja na obisk sorodnikov, znancev in starih, domačih krajev, se ne brigajo posebej za tamkajšnje politične razmere, komaj dobe nekako medlo sliko o gospodarskem stanju, oziroma o materialnem življenju, pa še ta je največkrat napačna. Pre-nekateri ne upoštevajo, da so slovenski ljudje bili od nekdaj zelo gostoljubni in da so še danes pripravljeni dati vse, da bi obiskovalcu napravili veselje in napravili vtis, da jim ne gre preslabo. Slovenski rod je bil rad od nekdaj ponosen in je stisko, če ga je že zadela, najrajše skril pred sosedi in celo pred svojimi pravimi prijatelji, če je le to bilo mo-goče.
Tako se dogaja, da sede obiskovalci pred polnimi mizami in imajo pred seboj lepo oblečene rojake in rojakinje. V svoji preprostosti marsikdo ne pomisli, da je tak obisk za domačine praznik, velik praznik in da bodo morali to, kar so za to praznovanje porabili, nekje kriti, oziroma si skozi naslednje delovne dni pas še malo bolj zategniti, kot to običajno delajo.
Tisti, ki se še smatrajo za politične emigrante, ne hodijo domov, ker se še niso pomirili s svojimi komunističnimi nasprotniki. Ti morejo torej presojati razmere doma le po pripovedovanjih in pričanjih drugih, kar pa^je precej tvegano ob tako različnih mnenjih. Vtisi, ki jih človek dobi pri branju ljubljanskega in drugega časopisja Iz SR Slovenije, so enostranski. Ti časopisi so polni pritožb, kritike in obtožb, polni dolgih političnih govorov in komaj razumljivih političnih modrovanj raznih partijskih vodnikov, sicer pa o razmerah doma ne povedo veliko. Slika, ki jo dobimo pri branju teh časopisov je nemara večkrat temnejša, kot so dejanske razmere same.
Slovenci ob mejah SR Slovenije, na Koroškem, Goriškem in Tržaškem imajo možnost proučevati razmere v Sloveniji iz neposredne bližine, slede jim lahko z rednim prebiranjem časopisja, slovenskega in tujega, lahko pa si hodijo razmere ogledovat neposredno na lastne oči. Njihova sodba bi morala biti torej najboljše podprta, najbližja stvarnosti- Podoba je med tem, da žal to velikokrat ni res.
Zamejski Slovenci, pa naj bodo že v Avstriji ali Italiji, se kot narodna manjšina v tuji državi počutijo vedno potiskane v stran in prikrajševane v svojih narodnostnih pravicah. Pri tem se ozirajo proti osrednjemu delu narodnega telesa v Sloveniji, če bi jim od tam prišla lahko kaka pomoč. To je popolnoma naravno. Vsakdo išče najprej pomoči, kadar je v stiski, pri svojcih.
V prvem desetletju po drugi svetovni vojni, pa tudi še kasnejše, so Slovence v Avstriji in Italiji, ki so se ozirali proti Ljubljani, radi dolžili socializma, če že ne kar naravnost komunizma. To je seveda slovenski stvari v teh državah škodovalo. Trezni slovenski narodni vodniki tam so se zato stikom z Ljubljano izogibali, če se je le dalo. Pri tem so čakali na čas, ko se bodo razmere v Sloveniji toliko unesle, da bo stike z Ljubljano mogoče vzpostaviti brez posebne nevarnosti očitkov podpiranjja tamkajšnjega režima.
Razvoj v to smer je šel počasi. Izključitev Titove Jugoslavije iz Kominforme junija 1948 je bil močan sunek v novo smer, ki pa dolgo ni imel večjega vpliva na režim doma. Šele postopno in počasi je komunistična diktatura v Jugoslaviji dobivala malo bolj civilizirano podobo vsaj na zunaj. Novo podobo režimu doma so hoteli dati z uvedbo samoupravljanja podjetij, ki pa se je nato razširilo tudi na ostala * področja družbenega udejstvovanja. Samoupravljanje je postalo temelj nove, socialistične demokracije, policija je postopno uvedla milejši postopek proti nezadovoljnežem in nasprotnikom režima in dovolila celo tu in tam javno zabavljanje, ki naj bi kot nekak varnostni ventil odstranilo preveliko napetost in nejevoljo nad razmerami.
Stalinova smrt in zlasti upor na Madžarskem in1 Poljskem sta komunistične vodnike v Jugoslaviji prepričala, da je čas trdi komunistični diktaturi minil in da je treba iti na “humanejšo” pot.
Društvo lajsv« Imena pri iarlji VnebovzeSi
CLEVELAND, O. — V soboto 9. decembra, bodo člani Najsv. Imena postavljali božično štali-co, za katero je treba več delavskih pomočnikov, da gre delo hitreje izpod rok, zategadelj so člani vljudno naprošeni, da pridejo prihodnjo soboto ob enih popoldne k cerkvi pomagati sestavljati štalico.
V nedeljo, 10. decembra, bo pa naše skupno obhajilo pri osmi sv. maši; zbirali se bomo ob 7.45 v zbiralni dvorani pod cerkvijo, odkoder odidemo skupno v cerkev; naše obhajilo bomo darovali za našega škofa. Po maši zajtrk ter kratka seja v šolski dvorani.
Naš duhovni vodja rev. Raymond Hobart se je na zadnji seji toplo zahvalil za krasne filmske slike iz zgodovine župnije Marije Vnebovzete, ki jih je kazal Mr. Anthony Grdina v nedeljo, 5. novembra, v šolski dvorani. Hvala Mr. A. Grdina!
Iskrena voščila_za vesel Božič in srečno novo leto vsemu članstvu Društva Najsv. Imena in vsem čitateljem Ameriške Domovine!
Ernest Terpin
šega Imena Jezusovega. Kakor od drugih naših mesečnih obhajilnih nedeljah se bomo tudi to zbrali ob tričetrt na osmo uro zjutraj pred šolsko dvorano ter od tam skupno odšli k sv. daritvi v cerkev. Med sv. mašo bomo molili po namenih našega škofa ter zanj darovali sv. obhajilo. Po maši bomo imeli najprej v dvorani pod cerkvijo skupen zajtrk, po tem pa kratek društveni razgovor.
Pridimo, kolikor je le mogoče v velikem številu k sv. maši kot tudi nato k sestanku, da si bomo lahko med drugim tudi ustno voščili prelepe božične praznike, ki so pred durmi. Lepo pa bomo tudi storili, če se bomo zlasti na ta naš praznik in pozneje skozi ves božični čas še prav posebej spominjali v svojih molitvah in z. dobrimi deli tistih naših sobratov, ki so bolni in ne morejo priti med nas. Bog živi!
France Sever
Jesenski koncert pevskega zbora Slovan
Preteklo nedeljo popoldne je imel pevski zbor Slovan v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave., Euclid, svoj redni jesenski koncert v nabito polni dvorani. Razpoloženje v zboru in med občinstvom je bilo odlično, pešalo pa ni tudi po končanem koncertu, le s to razli-Ker bo Marijina legija servi-|ko, da so pri družabnem delu rala okusni obed v nedeljo, zato]vsi sodelovali, vsak po svoji mo-prosim članice in prijatelje, da či.
gredo najprej e na kosilo, potem pa na sejo. Po seji bo božična zabava.
Vsem prav vesel Božič in srečno novo leto 1968.
Na svidenje v nedeljo!
Mary Marinko
Leina seja in božienica Društva sv. Vida ŠL 25 KS8CJ
CLEVELAND, O. — Članom in članicam našega društva tem potom sporočam, da bo naša redna in glavna letna seja v nedeljo 10. decembra ob 1:30 popoldne v šoli sv. Vida. Vse vas prav prijazno vabim, da se te seje res gotovo udeležite v velikem številu. Na dnevnem redu bomo imeli poleg volitev odbora za prihodnje poslovno leto tudi eno zelo važno zadevo in je nujno potrebno, da nas bo čimveč na tej seji. Torej, bratje in sestre, pridite k tej seji vsi, ki vam le čas in zdravje dopuščata.
Za po seji bodo tudi naše o-bičajne “nedokončane zadeve” — klobase in tudi kaj za zalit — tardeči od zida! — ki ga bom šel nalašč za to sejo iskat tja v Madison, Ohio.
In ko bomo z vsem tem končali, bo prišel pa še Miklavž o-krog 3:30, da bo obdaril vse naše člane mladinskega oddelka. Starši pripeljite svoje otroke, ki so člani našega društva, da bodo deležni Miklavževih daril. Darove bodo prejeli samo tisti, ki bodo navzoči!
Vas vse bratsko pozdravljam in na svidenje v nedeljo 10. decembra ob 1:30 popoldne na letni seji v šoli sv. Vida.
Frank A. Turek, predsednik
Obhajilna nedelja Društva tfajsv, imena
CLEVELAND, O.—Prihodnja nedelja, 10. decembra, je zadnja obhajilna nedelja v tem koledarskem letu za može in fante, ki so udje Društva Najsvetej-
Prir, št. 47 SŽZ
GARFIELD HTS., O. — U-pam, da nam bo hud mraz prizanesel še tako dolgo, da bodo za nami društvene letne seje in nam tako pomagal do čim večje udeležbe na teh sejah.
V nedeljo, 10. decembra, ob 1.30 popoldne bo imela glavno letno sejo Podružnica št. 47 SŽZ v SDD na Prince Avenue v društveni sobi kot običajno. Vabljene ste vse članice. Pridite prav za gotovo, ker moramo rešiti več važnih zadev v korist podružnice.
Po seji bo božičnica in izmenjava enodolarskih daril. Na razpolago bodo tudi okrepčila.
Torej ni izgovora! Enkrat na leto je čas in potreba, da se srečate in spoznate s svojimi odbornicami, ki vodijo vašo podružnico. S svojo navzočnostjo boste dale pobudo uradnicam. Če bodo prazni sedeži, bo žalostno božično veselje. V skupnosti bi bilo lepo delovati za napredek vseh.
Slišale boste razna poročila, kako smo delale skozi leto 1967. Iz njih si boste lahko boljše začrtale smernice za prihodnje leto.
Končno pozdravljam vse naše bolne sosestre, ki so že dalj časa priklenjene na dom ali bolnico in jim ni mogoče priti na naše seje. Želim vsem ljubega zdravja.
J. Pugely
Oltarno društvo sv, Vida se zahvaljuje in vabi
na sejo
CLEVELAND, O. — Iskreno vabim članice Oltarnega društva sv. Vida na glavno sejo v nedeljo ob 1.30 popoldne v društveni dvorani sv. Vida. Pridite, da se vsaj enkrat na leto skupno poveselimo in spoznamo. Ker bomo na tej seji volile odbor, je prav, da nas je lepo število, da se večini zadovolji. Ker je tudi rojstni dan našega duhovnega vodja monsig. Baznika, bo jako lepo, da mu čestitamo in
Slovenski Bežiš
CLEVELAND, O. — Članek ■Tomčev slovenski Božič”, ki ga je sestavil Ludve Puš in ki je bil objavljen v Ameriški domovini 30. nov. 1967, me je prevzel in obudil v meni razne občutke. Spomnil sem se svojih mladostnih let, ko sem kot pastir na paši pel moje priljubljene pesmi. Pozneje sem kot konjski voznik bil skoro vedno na cestah, prevažal blago in veselo prepeval. Včasih se je moje petje dvigalo tudi v zvezdato nebo, toda fantovskega petja na vasi nisem bil deležen.
Pred prvo svetovno vojno nisem smel med fante, ker nisem plačal fantovščine. Potem pa me je vojna vihra potegnila v 50-mesečno vojaško službo. Po prihodu domov pa mi niso dali, da bi se uvrstil med fante in njih petje. Kot je znano, je pri fantovskem petju imel drugi tenor vodilno vlogo, prvi tenor je pel “čez”, ostali so pa basirali. Včasih sem čul besedo “drugi bas” in nekateri fantje so ga peli, kaj pa to pomeni, nisem vedel. Kajti moje “viže” so valovile le po višini. Enkrat sem se pa predrznil iti nepovabljen s fanti koledovat, pa sem za ta moj prestopek drago plačal.
V četrtem stavku članka je Ludve Puš zapisal: “ko človek posluša pesmi pastirjev v “Slovenskem Božiču”, je, kakor da bi poslušal nekdanje petje vaških fantov sredi vasi. Kdo ni iz srca užival tistega petja?”
Po čudnem naključju bom v nedeljo, 17. decembra, na koru Marije Vnebovzete pel z vso mojo pevsko zmožnostjo, kot so peli fantje na vasi tam v prelepi Sloveniji. V mislih bom pa z betlehemskimi pastirci, ki so bili prvi, ki so Jezuščka spoznali, da je to pravi Bog, ki je zapustil nebesa in se naselil v mali revni štalici, osliček in vol sta mu pa toploto dajala.
Ako je človek glasbeno nadarjen, se mu ni treba nič posvetovati, kaj storiti, da bo petje čim lepše podano. Dr. Ludve Puš in Martin Rakar sta oba istih misli glede tega. Naš Martin Rakar je takoj pri prvi vaji dejal pastirju: “Kar po fantovsko zategni pri besedilu: sonce je že ven prišlo, ni cajta več ležat”.
Ob prepevanju skladbe Slovenski božič se ne more človek načuditi tej prekrasni glasbeni umetnini. Slovenci imamo veliko uglednih mož in vsak od njih skuša dati narodu, iz katerega je izšel, vse najboljše. Ako bi bilo meni dano, da bi komu kako priznanje dal, bi ga dal prof. Tomcu, temu našemu velikemu glasbeniku.	,
Da bi še kaj več napisal o
Zborov dirigent Vauter se je zopet potrudil, da je nabral v zakladu slovenskih narodnih in umetnih pesmi, kar lep šopek, tako da so bili s sporedom vsi zadovoljni. Vauter ve dobro, kakšna je zborova zmogljivost, ve pa tudi, kakšne so želje občinstva, da se oba v stalnosti kar kosata. Kar se tiče požrtvovalnosti, je pa seveda zbor daleč pred občinstvom. Občinstvo je to prednost tudi pri tem koncertu gladko priznalo.
Vauter je tudi nadaljeval tradicijo, da je med zborovsko petje uvrstil duet, quartet in oktet. To srečno misel uveljavlja zmeraj bolj od koncerta do koncerta, kar je tudi prav. Naj vstrajni, kvalificirani in zaslužni pevci pokažejo tudi poleg zbora, kaj znajo.
Težko pa je reči, kaj je bilo vodilneva v tem koncertu. Občinstvo je bilo tako radodarno s pohvalo, da ni pokazalo nobene volje, da bi izrazom svojih simpatij dajalo še poseben poudarek pri tej ali oni pesmi, temu ali onemu prepevanju. Vsekakor bi radi šteli med posrečeno podajanje Jenkovo Lipo, koroško Ti pobič ne lumpaj, Sterle-tovega Lovca, Hladnikovo Na zeleni gori, ki je že bolj narodna kot skladateljeva, in začuda Mo-lerjev: The happy Wanderer, morda radi odličnega prepevanja.
Tehnika prepevanja je ostala na znani višini. Intonacija ni delala ne zboru ne dirigentu nobenih posebnih težav, dinamika in ritmika se nista zapletali, melodičnost je zmeraj prišla do veljave, kjer je to zahtevalo podajanje.
Težo koncertnega prepevanja je seveda nosil zbor ob učinkovitem sodelovanj ju vseh solistov:	Sterle, Dolenc, Snyder,
Penko. Ni pa nikoli pozabil, da lahko mirno zaupa vsem gibom dirigentovih rok. Zato je tudi koncert tako brezhibno potekal. Glavno pa je: nihče ni imel želje, da bi se prenapel, vsakdo je ostal v okviru svojih zmogljivosti, kar seveda ni tudi majhna zasluga Mr. Vauterja.
Kvaliteta prepevanja je rastla od točke do točke in dosegla proti koncu svoj vrhunec. Tudi to je odlika, ki je ne opazimo pri vsakem koncertu in zato jo je treba posebej podčrtati.
Tihi in požrtvovalni sodelavec je bil pianist Loucka. Se ni silil v ospredje, zato je pa lahko postal dirigentova desna roka že ob začetku sporeda in ostal to do konca koncerta.
Z občinstvom vred se moramo zahvaliti najpreje zboru, potem dirigentu, potem pianistu, še posebej pa solistom in članom dueta, kvarteta in okteta za vse žrtve, ki so si jih naložili s prireditvijo tako posrečenega koncerta. Upamo, da prihodnji pomladanski koncert ne bo slabši od jesenskega.
Koncert se je naravno končal “Tam pri farni cerkvici . . ■”> kje pa naj se drugače konča? Seveda stoji farna cerkvica sredi starega kraja. Jesenski čas jo obdaja z meglicami, iz teh meglic je pa po koncertu kar sam po sebi priplaval sv. Miklavž z obrabljeno mitro in skuštrano brado, obdan s svojim črno-be-lim spremstvom ... Pa to so le spomini na čase, ki so minuli in jih ni več. Občinstvo je zato na drugem delu prireditve moralo iskati zabavo drugje in jo tudi našlo. Tako gre govorica po Euclidu.
L A.
Moški dobijo delo
Dear Buffer - irinder
(External)
VICTOR R.
irswnfeg Be,
38294 Pelton Road Corner Lost Nation Road, Willoughby, Ohio
(238)
Oskrbnik
Iščemo zakonski par, da bi skrbel za majhno poslopje s stanovanji. Za več pojasnila kličite 261-0430.
(236)
MALI QQLASt '
Slovenskem božiču, je preveč delikatno za mene. Pač pa bo še kaj napisal o njem Ludve Puš. in zato pazite na ta nov članek.
Frank Kovačič
IZ NAŠIH VRST
WIGKLIFFE, O. — Spoštovani! Moja naročnina za Ameriško Domovino mi poteče 1. decembra. Prilagam Vam ček za nadaljno enoletno naročnino.
List dobivam v redu, sem prav zadovoljen z njim in ga rad berem.
Vse v uredništvu najlepše pozdravljam!
A. Kraschowetz
V	najem
2-sobno stanovanje za $30 in 3-s ob n o stanovanje z a $36.50, v fari sv. Vida, vroča voda. Kličite FA 1-3204.	(x)
Stanovanje v najem
Lepo 5-sobno stanovanje v duplex hiši, blizu cerkve sv. Vida, se odda v najem. Za pojasnila kličite: FA 1-3204.	(*)
V	najem
Tri neopremljene sobe, kopalnica, furnez, na 1193 E. 60 St. Dobite ključ v trgovini ali kličite HI 2-2009 po 7. uri zvečer.	(236)
Lastnik prodaja
enodružinsko, 4-sobno hišo, me0 E. 185 in 200 St. Za pojasnila kličite: 942-3852.	(236)
V	najem
Petsobno stanovanje oddajo n3 7211 Superior Avenue, Suite N°-2. Kličite HE 1-7387.
—(236)
Rojake išče
France Luzar, 1153 E. bi St., Cleveland, O., podoma^6 Mahtinčov Francelj z Jugerja pri Novem mestu, bi rad zv’e' del za ime in naslov kakeg3 rojaka iz istega rodnega kraja. Prosi, da mu piše.
—(~35)
Naprodaj
E. 45 St., lepo veliko P°' slopje, ekstra stanovanje zg0' raj; gorak dom za veliko dr0' žino. Velik lot, garaža za kare.
JOS. P. MULL, Broker UT 1-2345
(238)
n
V	najem
Pet sob se odda zgoraj 11 il Hecker Ave. Kličite 881-9894'
(23^
V	najem
Oddamo 3 sobe in kopalni0]! (nova kuhinja) zgoraj na ll-“ E. 64 St. Kličite 431-4114.	^
(236)
AMERIŠKA DOMOVINA,
imb«4 Kian Tk«r«d|| for th* Jbc^AH in WbcMubi
S
Tedenskn prllor« za Slovence v Wisconsin«
nmomnnnn
sxsnnnrv
1
THE WISCONSIN YUGOSLAV OBSERVER — AFFILIATED WITH THE “AMERICAN HOME" DAILY
Address
an comaranleatieu to
OBZOR PUBLISHING COMPANY Marica B. Stoat, Publisher 3601 W. Ohio Ats Milwaukee 15, WIs. Tel, Mitchell 5-4371
to oodtt a a a s a a U H U Si flit

M ilwauski zapiski
MILWAUKEE, Wis. — Mesec december je mesec čudovitih doživetij. Vsepovsod, kamor se obrnete, slišite petje ali glasbo z njo oznako božiča. Poleg mrzličnega kupovanja božičnih darov in pisanja raznih božičnih voščil slišimo veliko o prireditvah, ki jih imajo razna društva.
hodom. Vstopnina za odrasle je en dolar, za otroke pod dvanajstim letom je pa vstop prost.
Farno glasilo pri Sv. Janezu je posvetilo celo zadnjo stran svojega oznanila prihodu sv. Miklavža. Tako je društvo doseglo kar največ ljudi. Udeleženci na prihodu sv. Miklavža se že pri
van, Ki lin iinajn -------- -	.	,	. .	tt
To so takoimenovane božičnice, pravljajo skoraj dva meseca V
Ni ga skoraj društva, da si te božičnice ne bi omislilo. Povsod vidite moža v rdeče oblečenega. Predstavlja obdarovalca otrok. Odrasli seveda niso izuzeti. Pravega prihoda sv. Miklavža pa vidimo malo. Duh časa je vse to nekako zabrisal. Le še tu in tam lahko zasledite, da si kdo prizadeva ohraniti staro navado. Videti nastop sv. Miklavža, napravljenega kot škofa z angelci in parkeljni je že velika redkost. Vendar običaj še ni popolnoma izumrl.
V nedeljo, 10, decembra, ob treh popoldne bo tak prihod sv. Miklavža v farni dvorani sv. Janeza na 84. in West Cold Spring Pd. Ta običaj prihoda sv. Miklavža se vrši vsako leto. Slovensko kulturno društvo Triglav si je nadelo nalogo, da nadaljujejo s slovensko tradicijo in običaji, v kolikor je mogoče in v kolikor razmere dopuščajo. Obenem skuša društvo posredovati te običaje tudi amerikan-skemu narodu. To se bo zgodilo tudi tokrat. Letos je povabljena Vsa javnost ne samo slovenska, da si ogleda prihod sv. Miklavža. Zaradi lažjega razumevanja običaja bo prihod prikazan v an-gleščini.
Kakor vsako leto, tako bodo tudi letos obdarovani otroci, če starši tako želijo. Miklavž bo sprejemal darila po deveti, deseti in enajsti sv. maši, kakor tudi eno uro pred samim pri-
Kakšne so Vaše oti*
AKO RABITE OČALA-— obrnite se z zaupanjem na zanesljivo tvrdko z dolgoletno izkušnjo
GLOBE OPTICAL 00.
Telefon Mitchell 5-7174
1801 So. llth Street Milwaukee, Wis. 53204
N	1
RattrwTrummtnsmnuttt-j.-ntimxtm« zr.—-------- 1,1''M	.————-— ----
priprave je vloženega veliko iruda. Vse, kar je potrebno, je to, da se mi, gledalci udeležimo tega prihoda in tako nagradimo telavce za ta prihod primerno ijihovemu trudu. Ne bi bilo irav, če si tega ne bi ogledali.
30	zanimivo! Imel sem prilož-lost, da sem ujel eno vajo in me ;ato zelo zanima, kako bo vsa orireditev izglodala v celoti. Tu
31	vi, če imate le priložnost se odtrgajte in si oglejte ta prihod :v. Miklavža. Bo nekaj posebnega.
Kuhinjske dobrote so vedno lobrodošle, posebno, kar se tiče notice in flancatov. Te dobrote ;o znane v širši javnosti in je /eliko povpraševanja po njih. Cisti, ki ne znajo slovensko, pa ni radi dobili košček potice, se nekako čudno skremžijo, ko sku-;ajo izgovoriti besedo potica. Maše ženske so znane po tem. lo je kakšna prodaja peciva, car ima navadno nalogo kako erkveno društvo, kakor Druš-vo krščanskih žena in mater ili Oltarno društvo ali Marijina kongregacija, je takoj in prvo oovpraševanje po potici, in flan-?atih. Za druge vrste pogač se re zanimajo toliko. Te lahko kupijo v trgovini. Razprodaja teh dobrot se navadno vrši po jutranjih sv. mašah. To se bo godilo tudi pri Sv. Janezu in to prihodnjo nedeljo. Žene iz fare odpravljajo veliko prodajo peciva. Vse faranke so bile napro-šene naj prispevajo v ta namen. Z izkupičkom te prodaje hočejo pomagati svoji fari. V tem so zelo delavne. Zelo bodo vesele, če bodo videle, da je odziv velik in da je odvzem prav tako velik kakor je ponudba. To gre nekako po pravilu: Dam, daj!
Cerkveno življenje lahko so-' dimo po udejstvovanju ljudi pri dogodkih tako telesnega kakor j duševnega značajo. Prav po pravilu: Iščite najprej božjega kr a- j Ijestva in vse drugo vam bo na_ i vrženo, bo društvo mož pri Sr. Janezu nastopilo to nedeljo, IT
decembra. Društvo mož organizira skupno sv. obhajilo vseh družinskih očetov v fari. Pristopili naj bi k sv. obhajilu s svo-'jimi sinovi in hčerami. To bo zares lep prizor. Lepo ga bo videti, še lepše pa bo za tiste, ki se bodo udeležili.
Po sv. mači bodo imeli skupen zajterk in nato božičnico, ji prireja mladina iz fare v po-čast možem. Se že nekaj časa pripravljajo.
Razgibanost in delavnost pri vsaki fari je znamenje življenja pri fari. To je znamenje, da imajo ljudje radi svojo faro, da so ^ jim zadeve pri fari pri srcu. To je duh, ki ga je vsakdo vesel. Nekdo se je izrazil, da rad vidi, da luči gorijo vsak večer v dvo-j rani in da ljudje hodijo notri in 1 ven. To je znamenje življenja in pa, da zgradba služi svojemu namenu. Fara je tako zares središče življenja v vsakem oziru, duhovno in telesno. Tako se tudi ohranja zdrav duh v zdravem telesu.
Božič je skoraj tu. Prišel je s tako hitrico, da človeku kar sapo jemlje. Stara lepa navada je, da pišemo pozdravne karte za božič svojim prijateljem in znancem. Ni lepšega kakor pozdrav in zahvala od ljudi, ki so nam mili in dragi. Milwauska pošta razpošlje na milijone kart, ki gredo v vse dele sveta. Ker nas božič spominja na rojstvo Jezusa Kristusa, je prav, da se pri pošiljanju svojih pozdravov poslužujemo verskih motivov. Takih kart je bolj malo. Zato je hvalevredno, da se razne cerkve zavzemajo za to, da pomagajo ljudi opomniti na rojstvo Boga ali celo same poskrbijo, da imajo na razpolago karte z | verskimi motivi. Kakor so karte z verskimi motivi redke, še bolj redke so pa karte v narodnem jeziku kakor na pr. v slovenšči- i
ni. Kakor slišim so pri cerkvi Sv. Janeza in Marije Pomočnice Kristjanov v West Allisu poskrbeli tudi za to. Tudi tako se še ohranja slovenska zavest- Če
ljudje vejo, da lahko dobijo take karte, se poslužijo te priložnosti. V kolikor mi je znano slovenski frančiškani v Lemontu (Dalje na 4. strani)
VSEM NAŠIM DRAGIM ODJEMALCEM IN PRIJATELJEM IZ j VSEGA SRCA ŽELIMO VESEL BOŽIČ IN KAR NAJBOLJ SREČNO NOVO LETO.
Iaipr@da|a i©žoih drevesc po znižani cenah
SAM’S, 1812 St. Clair Avenue I 1-1635
vogal St. Clair & 69. cesta
HOliŽiGiA RAZPRODAJA
2000 svežih, izbranih BOŽIČNIH DREVESC: Balsam, Red Pine, Scotch, Spruce ............................PO 79c in več
venec 35 MIGLJAJOČIH ELEKTRIČNIH LUČIČ — če ena ugasne, druge svetijo naprej—samo ta teden —posebno poceni po §1.94
Mi dajeno in odkupujemo EAGLE znamke
Odprto pozno zvečer tudi ob
nedeljah
*
Razprodaja bo ta teden in ves čas do Božiča
VSE BOŽIČNE IGRAČE
PO 20 DO 50% ZNIŽANIH CENAH
Bogata izbira OKRASKOV za drevesca
STOJALA ZA DREVESCA PO $1.19
LUČIČE ZA DREVESCA v sobah; venčki po sedem lučič in venčki različnih lučič po $1.19
4 čevlje visoka ALUMINIJASTA UMETNA DREVESCA s stojali, kompletna
redna cena $6.95, sedaj po $5.95
LOPATE za kidanje snega po ......$1.58
vsak predmet, redno po 25c je sedaj po 20c.
Božične ŽARNICE G.E. redno po 49c. so sedaj ..................4 za 39c
KAMENA SOL za posipanje 100 Ib...$1.84
Predmeti redne vrednosti po 49c. VSAK, SEDAJ 2 ZA .........VOc.
Predmeti vredno po 10c so sedaj 3 ZA 25c.
NAŠA ZALOGA IGRAČ JE VREDNA $4000. VSE JIH RAZPRODAJAMO PO POSEBNIH ZNIŽANIH CENAH
Pridite in kupujte sedaj. Za malo naplačilo vam bomo hranili nakupljeno blago do Božiča.
The Strah Brewery Company, Detroit 26, Michigan
i...i
r jr Adding an iw extra room?
Easy-to-install electric heating will keep it cozy warm
Wisconsin electric power company

En zaboj ... 21 steklenic Strah’s piva. To je zadovoljiv način u.hvanja Stroh’s, ki tekne tako, kot nobeno drugo ameriško pivo. Stroh’s se razlikuje po okusu zaradi tega, ker je varjeno drugače kot ostala ameriška piva. Je varjeno z ognjem. Pokusite Stroh’s. In kupite ga v zaboju. To je najboljši kup piva.
Z OGNJEM VARJENI OKUS
Krasno božično darilo!
Te je najbolj koristna kuhinjska potrebščina- ki
GOSPODINJI PRIHRANI OGROMNO DELA KOT NOŠENA D0SEDAJ!
Vrši delo, ki ohranja roke in zdravje, gospodinje in njeno dobro voljo, zraven tega pa prihrani na času! To je novi FRIGIDAIRE “CUSTOM IMPERIAL DISHMOBILE”! Gospodinji prihrani ono stalno splakovanje rok, čisti lonce in ponve in ima kapaciteto za 16 namiznih garnitur /NEMA/. Na pritisk gumba daje petero-strano SUPER-SARGE čistilno akcijo... Se lahko premika.. . Ima 5 različnih ciklov in napravo, ki temperaturo vode dvigne-do 150°. Ima tudi ekstra prostor za delo ... Pridite še danes in zahtevajte demonstracijo. — GOSPODINJA, ki lahko prihrani sebi delo, ste lahko VI!
KRIGIDi^IFlE
ONLY_	_ . CUSTOM IMPERIAL
sps < df^UPER
S
PER WEEK AFTER SMALL
downpaymentdish|V10B|LE
POSLUŽITE SE NAŠEGA LAY-AWAY-PLANA — Dostavimo za Božič ali pa po Božiču!
Naše podjetje prodaja vse Frigidaire izdelke in druge hišne potrebščine tudi preko morja v vse države Evrope.
15. KUPNIH DNI DO BOŽICA ODPRTO NORMALNO
BRODNICK BROS.
Furniture and Appliances
16013-15 WATERLOO ROAD IV 1-6072	IV 1-6073
Poslušajte naše radio oglase na WXEN-FM vsak dan od 1—2 pop. in v soboto od 12.00—1.30 pop.
ODPRTO: v ponedeljek, četrtek in petek do 9. ure zvečer! V torek in. soboto do 6. ure — V sredo zaprto cel dan
OurGreatestValue!
Admiral
180 SQUARE INCH RECTANGULAR BIG SCREEN
Portable Color TV
ALL NE W
POrtableCoIorTV
With Instant Play

•	Instant play for instant
picture and ’-W instant sound ^Š\l/1
•	Chroma-Brite ^ | { picture tube— brighter colors/-1-^
•	Automatic degausser—no fuzzy pictures
•	Built-in di-po!e antenna
•	26,000 volt picture power
PRICE INCLUDES ROLLABOUT CART
THE PALMER Model T806C.
COME IN TODAY!
LOW DOWN PAYMENT...EASY TERMS!
EASY MONTHLY PAYMENTS
NORWOOD APPLIANCE & FURNITURE
6202 ST. CLAIR AVE.
JOHN SUSNIK & SONS
AMERIŠKA DOMOVINA,
Kovač Peregrin
(Bajka. — Spisal J. E. Rubin.)
Kovač ga izpusti in vrag je stekel kot devet vetrov, ne o-zrši se, kje stoji kovačnica. Imel je oba rožička polomljena in tudi hrbtanec se mu je skrivil, da ni mogel biti nikoli več raven. Držal se je za glavo, vpil “jojmene” in bežal, kar so ga nesle peklenske noge. V groznih bolečinah je vpil po celem peklu, kaj mu je napravil kovač s Pasjega brda, in vsi vragi so sklenili — vsak pri sebi tiho seveda — da ne pojde nihče več nadenj, da se jim ne pripeti kaj enakega kot njihovemu bratcu.
Poslej je živel kovač brez skrbi in nihče se ni več zmenil zanj, ne smrt, ne vrag . . .
A tudi on se je naveličal dolgočasnega, enakomernega življenja in sklenil iti po svetu. Vzame kladiva in odide na tuje ...
Dolgo je hodil po svetu in videl in izkusil vse, dobro in slabo . . .
Nazadnje je bil sit življenja in zaželel je umreti in iti v nebesa. Napoti se torej pred nebeška vrata; ko pove svetemu Petru, da je on — kovač s Pasjega brda — mu sv. Peter pripre vrata, češ, da on ne sme iti v nebesa, ker je zoper božje povelje ujel na svojo hruško božjo poslanko. Takrat je imel stražo ravno- tisti vrag, ki ga je bil kovač nekoč ujel v vrečo in pretepel. Ta torej zavpije ves prestrašen:
“Tiščite, bratci; kovač s Pasjega brda gre. On vas pobije, kakor je mene.”
“Res, rogljičkov mu je še sedaj manjkalo in grbast je bil.
Priletel je skupaj ves pekel in uprli so se vragi in tiščali vrata tako, da so jim prodrli kremplji skoz vrata. Kovač vzame kladivo in kremplje — zakuje.
Kaj se je potem zgodilo v peklu in kaj s kovačem s Pasjega brda, o tem ni vedel nihče. Nekateri so pravili, da so morali pustiti peklenščki kremplje v vratih in da so potem prišli na svet brez krempljev in niso bili več tako močni kakor prej, drugi pa so trdili, da je morda kovač še sedaj kje na svetu, in najbolj lahkoverni so mislili celo na kovača Peregrina. . .
Tako so pravili in kovač Peregrin je čul to pravljico.
“Naveliča se in gre po svetu,” je ponovil kovač Peregrin sam pri sebi trikrat in to mu je zelo ugajalo. Tudi on je naenkrat zaželel iti po svetu. In sklenil je za trdno:
“Po svetu pojdem.”
In rekel je materi:
“Mati, po svetu pojdem. Nič
V BLAG SPOMIN
TRETJE OBLETNICE SMRTI MOJEGA LJUBEGA MOŽA
Carris Davis
ki je preminul 6. dec. 1964.
Ni minilo mi še dneva, ni minilo še noči, brez spominov mojih na Te, kar zapustil si me Ti.
Žalujoča	-A
soproga MARY
Cleveland, O. 7. dec. 1967.
ne zna kdor, je vedno doma. Preskrbljeni ste z vsem, jaz pojdem in čez leto in dan se vrnem s tujega.”
A mati ga je prosila:
“Sin, ne hodi!”
Bala se je mati za sina.
Kaj hoče po svetu? Lahko ga ni več nazaj. Zadene ga kako zlo . . . Na vse je mislila skrbna mati in spati ni mogla ponoči in od skrbi . . .
A nič ni pomagalo. Kar je sklenil Peregrin, je bilo trdno .. .
II.
Kovač Peregrin je živel s svojo materjo v borni koči na samotni planjavi. Mati je bila starka osemdesetih let in on jo je čez vse spoštoval in ljubil. Oženil se ni, a imel je v vasi nevestico mlado in lepo, a o-ženil se ni.
“Ne ženi se, Peregrin,” mu je rekla mati; “oženi se, ko umrjem jaz.” In ni se oženil, živela sta torej zadovoljno in srečno; to je bilo nekdaj, ko so ljudje .še verjeli v pravljice in krepost...
Tačas so pravili ljudje, da bo imel cesar hudo vojsko s Turkom, da bo potreboval mnogo vojakov junakov in da je že posal po mlade fante v vsem cesarstvu. Pravili so tudi, da je bil že cesar zmagan in da je velika sila. In vsi so jeli kakor enoglasno govoriti o kovaču Peregriiiju in o njegovi moči.
“Njega naj vzame cesar,” so rekli, “on mu pomore iz vseh stisk. Ako ima Peregrina v vojski, mora po'vsod zmagati. Dvajset Turkov na en mah, to bi bilo kovaču Peregrinu najlepša igrača; pobil bi vse do zadnjega, niti eden bi mu ne odnesel pete.”
Bali so se Turkov, da bi cesarja ne premagali. Cesar ima sicer mnogo ljudi po seboj, pa lahko bi le pozabil, da ima tudi takega podložnika, kakršen je kovač Peregrin. Hm, gori na Dunaju tudi ne vedo vsega, če jim nihče ne pove. Tudi cesar menda ni vseveden, kali . ..
In sklenili so, da bodo naznanili cesarju, naj pozove Peregrina k sebi in naj ga spusti nad Turke. Nekateri bi bili to radi storili iz gole zavisti, ker so mu bili nevoščljivi sreče, ki jo je imel; saj je imel — on in mati — vsega zadosti! imel je moč, dobro ime, imel je nevestico, bajto, kovačnico — vse. Nekateri bi se ga bili radi iznebili, češ, ako pojde Peregrin in jih nadomesti sto, pa
nam ne bo treba iti; drugi pa so bilj jezni na Turke, pa so si mislili: Boste videli, vi krivogledi pasjeverci, vi krivono-si pogani, kaj da zna Kranjec; takšnih junakov ne rodi vsaka zemlja. Seveda, to je bilo nekdaj. Že so se v duhu veselili zmage, ki jo pribori cesarju Peregrin. Vedeli so, da mora vse pasti, kamor pride on; njemu pa se ne more zgoditi nič žalega. Drugi pa so mislili: morda ga ne bo več nazaj.
Peregrin je bil sicer dober in miroljuben človek, a vselej ga je nekaj speklo, kadar je slišal o Turkih. Sovražil jih je; in kaj se je reklo to, če je kovač Peregrin koga sovražil.
(Dalje prihodnjič) ------o-------
Oglašajte v “Ani«"- Domovini”
i!lwauški zapiski
(Nadaljevanje s 3. strani) zalagajo skoraj vso Ameriko s kartami s slovenskimi voščili. Take vrste misijon napravi veliko dobrega.
* * *
Mesto Milwaukee zelo napreduje. Vedno več je novih hiš. Veliko starih mogočnih zgradb so že podrli, da je tako možnost dana za modernizacijo. Zgradili so novo postajo, ki služi vsem železniškim družbam in sedaj gradijo novo pošto, ki bo stala vzhodno od nove postaje. Lepoti mesta bodo veliko pripomogle veleceste, ki jih gradijo kakor za stavo. Pred kratkim so zopet odprli podaljšek ceste, ki pride iz Chicage in gre v sredino mesta. Odprli so jo malo več kot za eno miljo. Še dobre tri milje
in bo cesta zgrajena do konca. To je tista cesta, ki bo šla mimo starega sv. Janeza na Deveti cesti. Veliko je sprememb na ra-
čun napredka in nekatere spre' membe so boleče. Pa menda mO' ra že tako biti. Za lepoto je treba trpeti, pravi star pregovor.
HOLMES AVE. MARKET
15638 HOLMES AVE.
LI 1-8139

Skupinska potovanja v Slovenijo 1968
Express Travel Vam nudi sledeče možnosti:
$299.00 — NEW YORK/CELOVEC, jet, v obe smeri za 3-tedenska potovanja, plus $70.00 for land arrangements.
$314.00 NEW YORK/LJUBLJANA center mesta, jet, v obe smeri za grupo 50 oseb članov ameriških slovenskih organizacij
Otroci od 2 - 12 let starosti imajo 50% popust.
NO SERVICE CHARGE
Nudimo najboljše direktne zveze z najmanj prestopanj
na letalih.
Za podrobnejše informacije kličite slovensko pot. pisarno:
EXPRESS TRAVEL SERVICE

Tel.: 781-8282
510 Euclid Avenue Cleveland, Ohio 44115
Tel.: 781-8282


opozarja, da so vsi njegovi mesni izdelki
VRHUNSKE KVALITETE!
Zato že sedaj naročite ali nabavite za BOŽIČ: naše odlične domače mesene klobase, šunke, želodce, salame, riževe in krvave klobase, vsakovrstno sveže meso. — Imamo tudi vse, kar je potrebno za potice in druge božične posebnosti. — Dobite lahko tudi vse vrste grocerije, zelenjavo in sadje.
SPREJEMAMO OSEBNA, TELEFONIČNA IN PISMENA NAROČILA!
EUR0PA TRAVEL SERVICE
759 East 185. Street, Cleveland, Ohio 44119
POTOVANJA V DOMOVINO in prihod SVOJCEV AMERIKO PREVOZ Z LETALI IN LADJAMI PO VSEM SVETU
Vam točno po Vaših željah oksrbimo in uredimo najboljše zveze.
Poslujemo v našem domačem in tudi drugih evropskih jezikih. JEROME A. BRENTAR
^uiimiiiiiimHiiiiiiiiiiimiiiinmmimmiiimiiiiiiiiiiinummmtmiiiiimimuiii^
JOS. ŽELE IN SINOVI
H	POGREBNI
= 6502 ST. CLAIR AVENUE
i	COLLINWOOD SKI
§ 452 E. 152nd STREET
ji
ZAVOD	I
Tel.: ENdicott 1-0583 5
URAD	|
Tel.: IVanhoe 1-3118 S
Avtomobili in bolniški voz redno in ob vsaki uri na razpolago 5 _	Mi smo vedno pripravljeni z najboljšo postrežbo
"imMuiiinmiiiMiimiiinuiiiiiiumijHuuiuiiiMniuHmnnniimniiiiiunHiimini^
KUPUJTE PRI MAY DANES: V MESTU OD 9:30 DO 9. V VSEH ŠESTIH PODRUŽNICAH DO
10.
MI DAJEMO IN ZAMENJAVAMA EAGLE ZNAMKE
JLW*.	co.
-A.I_.3Li V STORES
INCLUDING MAY'S SHEFFIELD
PRAVA DARILA ZA VAŠE MOŠKE
EleklričRi sneženi plugi, ki bodo napravili zimo prijetno
16” Sunbeam električni sneženi plug
Obratuje takoj—samo obrnite stikalo. Učinkovit—odmeče 250 skupanih lopat snega na minuto; korito ima štiri različne položaje, meče visoko ali nizko—na desno ali na levo. Zanesljivi Sunbeam motor je popolnoma zaprt, da ne moreta sneg in voda do njega. Lahka shranitev—plug se obesi na steno. Model LCS, 100 čv. dolga trojna električna žica. 10.99. Na obroke. Nič naplačila. $5.00 na mesec.
Novi IS” veliki Sušiheam sneženi plug
Model ST 200—kompletno z 100 čv. dolgo žico
Ta večji sneženi plug ima posebne lastnosti: močni Sunbeam motor prekaša težki plinski motor 3 konjskih sil, 9 različnih pozicij s pritiskom prsta. S teflonom prevlečeno korito meče sneg visoko ali nizko lopatice strgajo sneg prav do zemlje, spredaj pa je vgrajen 115-v žaromet. Tako je kidanje snega tudi v temi lahek posel. Enostavna shranitev. Velika zadnja kolesa. Na obroke—nič naplačila—6.50 na mesec.
železninski oddelek, 5. nadstropje v mestu in v vseh G pozdružnicah
MAY’S DOWNTOWN Public Square
MAY’S HEIGHTS Cedar Center
MAY’S PARMATOWN Ridge & Ridgewood Dr.
MAY’S SOUTHGATE Warrensville & Libby
MAY’S GREAT LAKES MALL Route 20, Mentor

MAY’S GREAT NORTHERN Lorain & Brookpark Rds.

MAY’S SHEFFIELD North Ridge Rd., Lorain