mm Poštnina plačana v gotovini Stev. 34. V Lubljani, v četrtek, dne 25.'avgusta 1932 ^ Isto V, rTTTT" DELAVSKA Glasilo krščanskega delovnega ljudstva lKhafn vsak Četrtek pop.; v aluCalu prašnika Delavski pravici« št. 28 smo priobčili članek »Katoliški cehovci«. V tem članku smo podali nekatera pojasnila glede na zmotno pojmovanje »Svobode« o cehih. — Nanj odgovarja neki »naročnik« »Delavske politike« v štev. 60. Trdi, da se zavzemamo za obnovo solidarizma, ko se zavzemamo za obnovo načel, na katerih je slonelo srednjeveško cehovstvo. Tisti »naročnik« tudi trdi, da.je pisec članka slab zgodovinar in da ima čisto napačne pojme o srednjeveških cehovskih razmerah. Naš pokret pa imenuje ples po jajcih. Menda hoče reči s tem, da ni dosleden alj pa da je nesoliden. Nočem trditi, da pisec v »Del. politiki« ne pozna zgodovine. Trdim pa, da ima on napačne pojme o srednjeveških cehovskih razmerah, ki so obenem nekako zrcalo načel srednjeveškega gospodarstva. Pa čemu bi se midva ravsala, dajmo rajši besedo priznanim učenjakom, ki so se v srednjeveške gospodarske razmere gotovo bolj solidno poglobili, kakor midva, ki piševa o tej stvari razne Članke. Profesor Belov, eden najboljših gospodarskih zgodovinarjev piše: kano-nistična gospodarska teorija in praktična politika mest in cehov v srednjem veku tvorijo v glavnem enak sistem. Ta sistem očrtuje odločno predkapitalistično tendenco. Smoter ceha je, da izvede enakost in bratstvo med člani ceha ... Članom ceha je bila zagotovljena gospodarska samostojnost. Posameznik naj ne bo ponižan na stopnjo nesamostojnega dninarja, pa tudi posamezni član se ne sme povzdigovati nad svojega tovariša. Produkcija ceha je bila omejena le na potrebo njegovega ozemlja. Osebno delo je tvorilo odločilni moment v produkciji. Kapital (prav: produkcijska sredstva) je bil v službi dela. Ceh je stremel za tem, da izvede enakost vseh članov ne le pravno, ampak tudi faktično. Moderno podjetništvo, ki se trudi, da ubije s pomočjo čimvečje produkcije manjše obrate, je bilo izključeno, izključeno zlasti tudi radi tega, ker je mogel biti podjetnik le rokodelec-mojster, ki je prestal učno dobo. Pravila ceha so naravnost določevala: Nikdo ne sme izvrševati obrti s pomočjo pomočnikov, če jo sam ne razume. Člani ceha so bili enakopravni tudi glede prodaje s tem, da je bilo prepovedano prodajati blago, katerega ni kdo sam izvršil. O cehih piše dalje profesor Selion-berg, ki je prvi natančno proučil usti oj cehov. Pravi takole: Organizacija cehov je s svojimi preventivnimi (odvračalni-mi) odredbami onemogočila ustvarjajočo moč kapitala... Posamezni, ki imajo obrat, niso — in to je glavni značilni znak — podjetniki, ampak delavci ... Kapital kot tak nima nikake ustvarjajoče sile in nobenega deleža na dabičku. — Dobiček (pravilneje donos dela), katerega so napravili člani ceha, nima torej značaja podjetniškega dobička, ampak ga moremo označiti z dobičkom dela ... Cehovstvo je učinek kapitala paraliziralo (prekrajšalo) in onemogočilo njegovo razkrajajočo silo. Napram stremljenju posesti, ki gre za tem, da omeji donos dela delavcev, ki posedujejo samo svojo delovno silo, le na najnižjo stopnjo, ki je neobhodno potrebna za njihovo (delavčevo) eksistenco, je cehovstvo ustvarilo naprave, ki so imele za smoter, da mora dobiček enako za vse temeljiti le na delu in da se isti po možnosti na vse enako porazdeli. Temu smotru je služila omejitev ozemlja, na katerem smejo cehovci izvrševati svojo obrt; prisilnost organizacije, zabranitev velepodjetij, regulacija plač in zlasti s tem, da je zanikalo samostojno produktivnost kapitala. Pravila cehov so dalje obsegala zelo globoko v gospodarstvo posegajoča in nad vse učinkovita določila, ki so imela za smoter, da udejstvijo krščanski socializem in kolektivizem, tako odredbe o skupnem nakupu in o skupni uporabi nabavljenega materijala, skupna zgradba večjih potrebnih naprav in zavodov kakor mlinov, barvarn, brusilnic, pro-dajalnic, belilnic itd., ki bi bile za po-edinca predrage. Sociolog Lange je poln občudovanja vzkliknil: »Takrat je bilo delo vse, kapital nič!« Danes je delo nič, kapital vse. Zakaj tako? Pravna filozofija srednjega veka, cerkveni nauk o oderuštvu in svetna zakonodaja so stali na principu, da profit sploh biti ne more in sicer radi tega, ker je delo brezpogojno edini faktor pri ustvarjanju vrednosti. Znani in priznani zgodovinar Jansen piše: Kanonistični pisatelji so učili, da je le delo povzročitelj vseh dobrin; le to, ne lastnina ustvarja vse vrednosti. Dr. Rudolf Meyer, splošno znani protestantski socialni politikar pravi: »Stara katoliška cerkev je imela isto naziranje o vrednosti kakor klasična ekonomija in je kaznovala kot oderu-štvo, če je kdo imel kakšno prednost (dobiček) temeljem tako zvane naravne produktivnosti (da je možnost produkcije v naravi stvari same). Isti pisatelj pravi dalje: Po temeljitem socialnem študiju sem se prepričal, da bi ne imeli socialnih vprašanj v sedanji obliki, ki razdirajo države, ako bi ne bilo cerkvenega razdora. Cerkev je namreč v svojem kanoničnem pravu ... skrbela, da je pripadal produkt dela delovnim stanovom dočim si ga sedaj vedno bolj prisvaja posestnik kapitala, katerega so umetno napravili za produktivnega,... Profesor W. J. Ashler uči: Srednjeveški nauk ima veliko podobnost z kovnih organizacijah od družbe, ki misli, da je njen odličen član tisti, ki ima po deset, dvajset, trideset in še več tisoč dinarjev plače na teden. Taka družba ne sme hvaliti delavskih strokovnih organizacij, ker pride sicer v neprijetne odnošaje s svojimi »odličnimi« člani. Delavec mora imeti predvsem tako močno delavsko zavest, da bo šel tja, kamor spada, ne glede na to, kaj pravi družba. Delavec mora vedeti, da mora s svojim delom toliko zaslužiti, da pošteno preživi sebe, svoje otroke, da ima zdravo stanovanje, oskrbo v bolezni in na starost. Ta njegova zavest mora biti tako močna, da se bo udejstvoval tam, ne glede na to, kaj pravi družba, kjer bo imel garancijo, da si bo tako življenje tudi res priboril. Njegovo udejstvovanje in nje- gov trud pa bo prinesel dejanski uspeh le v delovanju delavske skupnosti, le v delavski strokovni organizaciji. Tu edino more biti za delavca torišče, kjer se mora v prvi vrsti udejstvovati. Delo delavske strokovne organizacije mora biti vsakodnevni protest proti vsem, ki si danes iz delavske revščine in znoja ustvarjajo tisočake in milijone, prav tako pa tudi protest proti zadržanju vse človeške družbe, ki na tihem prenaša vse to grozno gorje, ne da bi se z delavcem vred postavila v eno fronto za pravično ureditev zemeljskih dobrin. Dan za dnem mora delavstvo potom svoje strokovne organizacije govoriti in v svojem delavskem časopisju pisati z debelimi črkami o svojih krivicah, dokler se to ne bo spremenilo. nauki današnjih socialistov. Delo smatra na eni strani za edin (po človeškem delovanju povzročen) vzrok bogastva, na drugi strani ima edino to pravico do bogastva... Tako bi mogli navesti še celo vrsto učenjakov različnih naziranj in različnih ver, ki so vsi prišli na temelju globokih, pa objektivnih študij do istih rezultatov. Seveda pod takim zrcalom odpadejo in morajo odpasti prav vsi predsodki proti cehovstvu in proti krščanskemu socializmu. Poudarjamo še enkrat: Vsak gospodarski red moramo presojati po njegovi mladostni sili (v tem slučaju pride v poštev predvsem 12. in 13. stoletje) in pa po posledicah, ki nastanejo, ako propade kak tak gospodarski red. Naj presojamo srednjeveški gospodarski red iz tega ali onega vidika, bo vzdržal sijajno vsako objektivno kritiko. K objektivnosti pa spada: Študij in trdna volja, da priznamo tudi nasprotniku, kar je resničnega na njem. Boli jasno! Razorožitvena konferenca je otvori-la vprašanje oboroževanja človeštva in vprašanje o pravični ali krivični vojni tudi na strani katoličanov. Vodilno časopisje igra pri tem odločilno vlogo. Toda ne prinaša jasnosti. Še danes razmo-trivajo in pišejo o tem, če more biti sploh kaka vojna pravična in seveda trdijo, da bi mogla biti. Taka razmotrivanja so brez pomena za nas 'katoličane. Še več. Ne samo brez pomena, ampak celo zavajajo in povzročajo še večjo nejasnost. V sedanjem času in pri položaju, kakršen je, sploh ne moremo govoriti o pravični vojmi. Saj v vojni ne odločujejo posa- mezne države, ampak velekapital. Niti velesila ne more napovedaiti vojne najmanjši državi na isvetu brez pristanka velekapitala. Zadnja vojna med Japonsko in Kitajsko je bila Kitajski gotovo vsiljena. Toda Japonska je lahko pričela z vojno, ker je vedela, da odobrava velekapital njeno akcijo. Ako bi pa bil proti, ne bi bilo vojne. Ker je tako, bi morali katoličani zavzeti drugačno stailišče. Izjaviti bi morali; Vsaka vojna je krivična in nemoralna, ker je le sredstvo v rokah kapitala. Današnja doba je raztrgana, razdrapana v duhovnem oziru. Zato je uspešen boj proti temu stanju le itedaj mogoč, če bomo postavili nasproti tej nejasnosti jasno, natančno določeno tezo. Brali smo pred kratkim, da ima fašistično društvo »Ballila« tudi duhovne voditelje *— katoliške duhovnike. Namen društva je znan, znan je tudi namen fašizma, znana so njegova sredstva in načela. Zato je sploh čudno, da smejo kat, duhovniki aktivno sodelovati pri njegovih ustanovah, čudno je to tudi radi tega, ker vemo, da so ob nekaterih prilikah bile izdane precej ostre in odiločne izjave n. pr. (glede verskih socialistov, glede socializma, glede sodelovanja pri ■kakem listu. Ce so dolžni lajiki upoštevati kake odredbe, menimo, da bi bilo lažje doseči to, da ne bi sodelovali katoliški duhovniki pri režimih, društvih itd., ki so po svoji osnovi, po svoji praksi popolnoma paganski, protinaravni in proti-nravni. Taka nejasnost zelo kvarno vpliva na vernike in postavlja katoličanstvo v slabo luč. Pridobivaj novih članov za Jugoslovansko strok, zvezo! Stran 2. »DELAVSKA PRAVICA«, due 25. avgusta 1932. Leto V Poročita z delav Jugoslovanska strokovna zveza K reformi zavarovanja Papirničarji Vevče. Radi obstoječega položaja, v katerem se nahaja papirniško delavstvo radi vedno večje omejitve dela v obratih, je potrebno, da delavstvo stvarno prouči vzroke obstoječih razmer in se odločno zavzame za izboljšanje tega položaja. V ta namen sklicuje Jugoslovanska strokovna zveza javen strokoven shod papirniškega delavstva, ki bo v nedeljo 28. avgusta ob osmih zjutraj v Društvenem domu pri Devici Mariji v Polju. Papirničarji! Razmere same nam ukazujejo, da se tega shoda polnoštevilno udeležimo! Rudarji Nov rudarski pravilnik. Obveščeni smo, da je glavna bratovska skladnica na podlagi predlogov, ki so bili iznešeiii na rudarski anketi v iBelgradu, ki se je vršila 18. in 119. maja, izdelala definitiven predlog novega rudarskega pravilnika in ga predložila ministru za šume in rude. Predlogu so priložena obširna pojasnila. Mi-nikter za šume in rude je v smislu § 48 finančnega zakona za leto 1982-3 predložil novi pravilnik ministrskemu svetu v odobre-nje. — Tako smemo v najkrajšem času pričakovati nov rudarski pravilnik, ki bo, ako so se upoštevali predlogi delavske delegacije, precej boljši od sedanjega pravilnika. Trbovlje. »Delavska Pravica« se dobi v Zadružni knjigarni na Vodah, istotam se sprejema tudi naročnina, ki znaša mesečno Din 5.—. Rudarji naročajte jo, ker piše za vas! Krekova knjižnica, ki ima svoj sedež na Vodi, si je nabavila lepe nove knjige zgodovinske vsebine. Citatelji segajte po njih! Izposojnina je nizka. Za pedeset par dobiš lepo čtivo. Opozorilo staršem: Zadružna knjigarna si je nabavila za bodoče šolsko teto vse potrebščine. Po jako konkurenčnih cenah morete dobiti za svoje solačke vse potrebščine. Po-služite se, boste se prepričali! Kovinarji KLEPARJI V soboto, 20. avgusta zvečer se je v prostorih gostilne Novi svet vršil mesečni sestanek skupine inštalaterjev, kleparjev in monterjev JSZ v Ljubljani. Sestanek je razpravljal o važnih zadevah glede članstva, kakor organizacije. Poročilo tov. blagajnika o stanju članstva in podpornega fonda se je vzelo na znanje. Referat, ki ga je podal k svojemu blagajniškemu poročilu, je bil zelo izčrjaen. Misli, ki so bile iznesene so vsega upoštevanja vredne. Tov. predsednik je poročal, v koliko je napredovalo delo glede kolektivne pogodbe. Tov. tajnik pa je poročal o konferenci strokovnega odbora. Sklep sestanka je, da se uvedejo uradne ure in sicer ob sobotah od 6 do 7 zvečer in ob nedeljah od pol 10 do pol 11 dopoldan v pisarni na Miklošičevi c. 22 (palača Delavske zbornice). Prihodnji sestanek se bo vršil v soboto, dne 3. septembra. Cas in kraj pa bo še pravočasno objavljen. Živahna debata, ki je sledila poročilom, dokazuje, da se tovariši zavedajo važnosti dela svoje strokovne organizacije. Klepar. ŽIVILSKI DELAVCI Frani. V »Delavski Pravici« št. 31 smo ožigosali demagoško postopanje z delavstvom po mlinih v mariborski okolici. Pripomniti imamo še, da vsi mlini v okrajih IMaribor desni in levi breg, izvzemši mesto Maribor, obratujejo od 12 do 36 ur z enim osebjem ali 72 do 120 ur tedensko. To pa je v nasprotju z zakonom. Posamezniki kršijo zakon tudi s tem, ker zaposlujejo vajence izpod 18 let v nočnih urah. Nadalje se mnogokje kršijo higijenski predpisi. Da se vse to more dogajati, je krivo delavstvo samo, ker se ne po-služi pravic, ki mu jih daje zakon o zaščiti delavcev. IDnevno vidimo, kako po nepotrebnem meče delavstvo denar za nepotrebne stvari, za organizacijo ga pa nima. Če bi bilo vse delavstvo vsaj toliko zavedno, da bi se organiziralo in še poleg, da bi malo samostojno mislilo, bi lahko osnovalo ogromno bojno fronto. Na ta način bi moglo brez prelivanja krvi doseči svoje pravice. Neorganiziran delavec pa je bič, s katerim tepe kapitalist vse brez razlike. Osobito greši v tem pogledu mlinsko delavstvo. Organizacijo bi mogli zlasti sedaj lahko izvesti, ker mlinarstvo ni več prosta obrt, ampak spada pod obrtni zakon. Določila obrtnega zakona veljajo torej tudi za mlinarske uslužbence. Bodo pa brez haska, če se ne bomo organizirali in proučili zakon. — Mlinski podjetniki tudi izrabljajo vajence. Podjetnik ima mlin. Ker sam posla ne razume, ima obratovodjo, enega pomočnika in enega vajenca, kar pa je, po § 254 nedopustno. Nadalje je ugotovljen slučaj, da mlinarski vajen.ec nima učne pogodbe, ki je po zakonu strogo predpisana. — Kakor sploh vse delavstvo, tudi mlinsko mnogo rado čita. Žalibog često samo puhlo čtivo: ljubavne, detektivske in druge tem enake knjige, prezira pa svoj delavski tisk. Prezira strokovno organizacijo in se udejstvuje rajši pri drugih, često pri kapitalističnih društvih. Tudi se izogiba tistih tovarišev, ki bi jih mogoče nagovarjali za strokovno organizacijo. Rajši se že v rani mladosti druži z ženskami po gostilnah in veselicah ter slično. — Nadalje smo v 31. št. »Delavske Pravice« ožigosali, da v Framu, kjer se potok deli na dva dela, hodijo kmetje, oziroma od njih naročeni ponočnjaki zapirat vodo na desno stran, tako da gre skoraj vsa voda po levi strugi. Par dni je sicer bil mir, ker pa kljub temu nihče od merodajnih oseb ni storil svoje dolžnosti, se je staro zopet ponovilo. Ponovno apeliramo na vse zavarovalnice zoper požar, ker so iste močno zainteresirane na tem, če se z vodo tako manipulira, da se namreč v tretji vasi že popolnoma izgubi. Kaj bi bilo v slučaju požara? 9 čim bi gasili? In to bi moglo imeti velike posledce. — S temi vrsticami pa nismo hoteli opozoriti le zavarovalnice na ta nedostatek, ampak tudi državno oblast, da bi vsaj ona napravila red. Igra s sežgan mi čevlji Premog, katere mora TPD radi prevelike produkcije in slabe oddaje deponirati, se mnogokrat vžge v skladišču. Goreči premog pa je seveda potrebno odstraniti. Prigodi se pa, da zgore pri nakladanju premoga delavcem čevlji, tudi noge si opečejo. Na bolečinah bolujejo često po mesec dni. Ravno pred nekaj dnevi se je zgodil slučaj, ki je gotovo zanimiv in vreden, da ga javnost le izve. Neki delavec, družinski oče štirih otrok je moral nakladati goreči premog, zgoreli so mu čevlji in dobil je tudi hude opekline tako, da je moral ostati doma nad mesec dni. Imel je edine zadnje čevlje in ti so mu zgoreli. Napotil se je k pristojnemu zaupniku s prošnjo, da naj za njega posreduje pri obratovodstvu, da mu družba nabavi nove čevlje, drugače ne more, ko bo ozdravil, v službo. Igranje s čevlji, ki bi stali okrog sto dinarjev, pa je postalo od strani obrato-vodstva tako smešno, da je bila že bratovska skladnica tista, ki bi morala temu delavcu kupiti čevlje, ne pa družba, ki bi bila brez vsakega obotavljanja to dolžna storiti. Obratovodstvo pa je po vsem večkratnem posredovanju delavskih zaupnikov izdalo dotičnemu delavcu le listek za predujem v rudniškem konsumu, glaseč na vsoto 200 Din, po perijodični odtegnitvi po Din 35. Drugi štirje delavci, ki so istočasno sežgali čevlje, pa so dobili po 50 Din odškodnine, tisti pa, ki je za-dobil še opekline, pa dobi predujem. To se pravi: »Kupi si čevlje sam!« Mi bi pripomnili z ozirom na postopanje obratovo-dstva in družbe sledeče: Bili so že slučaji, ako je delavec napravil ško-do podjetju, jo je moral plačati. 2e tudi po več sto dinarjev, ali pa je bil celo odpuščen. Ako se pa delavcu siromaku stori škoda, pa podjetje tega ne prizna in ne povrne. Rudar se opravičeno sprašuje: Ali Ko je nedavno zboroval v Zagrebu \rhovni svet marksističnih strokovnih organizacij, je bilo opaziti v resoluciji o zavarovanju, da so popustili marksisti svojo prejšnjo tezo centralističnega zavarovanja in da so se pod težo razmer izrekli za tezo, ki jo je vseboval že davno načrt JSZ, ki je bil izdelan pred nedolgo časa je bil predložen vsem odločujočim činiteljem in ki je zahteval racionalno gospodarstvo v zvezi z avto-nomizacijo okrožnih uradov. Mi smo na to ponosni! Ko se pa ponovno debatira o reformah v zavarovanju, bi si pa dovolili opozoriti na nekatera izvajanja bosanskega socialista Jove Jakšiča, ki je zapisal v »Radnički zaštitk 1. 1928. to-le: »Upravniki zavrovanja so doslej vedno le zdihovali nad stanjem zavarovanja. Preveč zainteresirani na tem, da se obdrži sedanji centralistični in birokratski režim, stanja prav za prav doslej niti niso še videli. Zalo niso iskali stvarnega izhoda ampak so zadovoljevali lokalne tendence, da so oslabili gibanje proti centralizmu. Njihova izprememba statuta je v resnici le reševanje onega, kar je v resnici že propadlo. Veliko bližji je problemu načrt o reorganizaciji, ki ga je izdelal bivši soc. pol. minister dr. Gosar A. Ker daje ta načrt finančno samostojnost posameznim blagajnam v bolniškem zavarovanju, ustvarja zdravo stanje, da morajo oni, ki zavarovanje vodijo in ki imajo nanj vpliv, se brigati za gospodarstvo, ker se nihče ne bo brigal, da jim bo kril deficite. Današnje nemoralno tekmovanje, kdo bo več potrošil, bi po načrtu odpadlo. Posamezne pokrajine bi bile primorane brigati se po splošnih predpisih za veličine pravic in dolžnosti. Odpravljena bi bila praksa, da se uvede v Skoplju to, kar se uvede v Ljubljani in da se odpravi v Skoplju to, kar je odpravila Ljubljana.« Jakšič v nadaljnjih izvajanjih graja pomanjkljivost Gosarjevega načrta, ki obstoji v tem, da na mah ne odpravlja deficitne OUZD-e, ampak predvideva postopno odpravo oziroma likvidacijo. Clankar podčrtava pravilnost osnovne je tako postopanje zakonito in pravilno? Ali mora delavec delati v ognju, ki se opeče, da mora bolovati celo mesec dni? To postopanje družbe naj se pregleda in tudi nadzira in delavce zakonito zaščiti. linije načrta, ki gre za tem, da se odpravi centralizem. Gosarjev načrt ni bil izveden, ker je našel preveč nasprotnikov — pred vsem pri upravi SUZOR-a. Današnje razmere podčrtavajo pravilnost bivših avtonomističnih načrtov in upati je, da je avtono-mizacija korak bližje svojemu cilju. Samo, da ne bo prišla prepozno in v času, ko bodo prizadevanja lokalnih organov že brezuspešna. Kar bi morali grajati pri gospodih pri Radnički zaštiti in SUZOR-u je le še to, da preveč poslušajo le ena ušesa. Dočiin je Radnička zaštita svoječasno razpravljala o vseh mogočih predlogih za sanacijo zavarovanja, pa ni nikdar vzela v ozir radikalnega načrta, izdelanega od Jugoslovanske strokovne zveze, katerega izvedba bi najgloblje zagrabila. Pravtako tudi ni omenjena resolucija o zavarovanju, ki jo je sprejel zadnji občni zbor JSZ. Verus. Petro* e j Petrolejski magnati žanjejo. Strahovite borbe so se bile med posameznimi koncerni, pa ne zato, da bi hoteli s tem koristiti trgovini in znižati cene, marveč zato, da dobi ta ali ona stran monopol nad to velevažno surovino. Iz zadnjih poročil je razvidno, da so se združili vsi producenti petroleja razen Rusije. Pričakujejo pa, da bo pristopila tudi Rusija. Ves čas tega boja so stale za temi koncerni tudi vlade posameznih držav. Tu gre za prestižna oz. monopolna vprašanja. Tem magnatom je seveda zelo malo za državne oz. narodne interese. Njim gre samo zato, da kar največ mogoče s tem izkoristijo zase. Pri nas smo v zadnjem času imeli priliko občutiti neomejeno moč teh petrolejskih magnatov. Časopisje ugotavlja, da zvišanje cen bencinu ni gospodarsko utemeljeno, ker so vsi koncerni razven enega v Franciji zaključili svoje bilance z ogromnimi dobički. — Royal Dutch je imela v letu 1931« 27,916.648 hol. gold. dobička, romunska petrolejska družba »Concordia« 54,355.972 lejev, Societč generale des Huiles de Petrole 1,004.099 frankov. Ogromne vsote! Vse to za luksus in razkošje male peščice ljudi. Pa se še nekateri čudijo, ako kdo od spodaj govori, da je treba to zalego izkoriščevalcev in pijavk iztrebiti do zadnjega. Upton Sinclair: DOLARJI roman (Naslov v izvirniku: Mountain City) Ali naj bi poskusil s svojimi uspehi prikopati se do ugleda? Okoliščina, da se mu je to posrečilo v Zionu in da je dobil Crumbackovo nagrado, mu ni tu popolnoma nič koristila; moral je začeti spet popolnoma znova. Predavanja o sferični geometriji in o zemljepisu Svete dežele (ta je obiskoval Lizi na ljubo) in o zgodovini nemške reformacije, kaj bi mu neki koristila, če bi svet izvedel, da on o teh stvareh razume več ko vsi drugi razni profesorji? Kar poglej, kaj si zaslužijo profesorji? Marsikateri le borih sto dolarjev mesečno! Jed je pogosto govoril z Lizo o tem vprašanju. Trdila je, da si bo s tem pridobil celo vrsto navidez sicer brezpomembnih prednosti, ki jih zdaj še ne more razumeti. Priučil se bo omikanemu vedenju in ne bo več tako vekomaj zaznamenovano kmečko teslo. Naučil se bo stvari, za katere se zanimajo bogataši, prisvojil si bo njihove šege in nazore in si polagoma utrl pot mednje. Naj le pride do zadnjih semestrov, potem ga bodo ti gospodje študentje, ki ga zdaj, dokler je še zelenec, docela prezirajo, že davno znali spoštovati. Spoznal se bo z njihovimi sestrami in starši in tako našel prave prijatelje za svojo bodočnost. Medtem je Liza dobila knjigo o pravilih dostojnega vedenja, da bi ga pripravila na ta veliki čas. Marljivo jo je proučevala in jo v majhnih merah vlivala bratu, kolikor je pač tisti čas vprav mogel prebaviti. Moška narava se pravilom dostojnosti upira, a Liza ni popustila in je Jeda vedno znova stavila pred vprašanje: Ali hoče res vse življenje ostati kmečko teslo? Ali hoče res vsemu svetu oznanjati, da je svojo pot pričel ko kmetski hlapec? Drugače se mora pa naučiti, kako držiš pravilno nož in vilice in kako pravilno snameš klobuk, če stopiš s kako damo v dvigalo. Prvi uspeh tega pouka je bil, da se je Liza peljala v mesto in kupila v neki trgovini z enotnimi cenami nekaj tucatov pribora za ribje jedi, da bi na ta način znatno dvignila družabni ton v hiši. Prav od vsega začetka je Liza uživala podporo neke od svojih stanovalk, neke Miss Meechamove, asistentke pri vodju nekega oddelka v eni od velikih bank v Mountain City. Miss Meecham je bila po rodu iz Ziona in je bila včasih uslužbena v banki Mra. Crumbacka. Zdaj je v velikem mestu vneto proučevala običaje in šege odličnega sveta. Opozorila je Lizo na zelo kočljivo okoliščino, da je sicer prav, če se človek uči iz »knjige o lepem vedenju«, da je pa ne smeš nikdar niti omeniti, zakaj ljudje naj vidijo, da si že vse svoje življenje vedno delal tisto, kar je najbolj pravilno. Miss Meecham je poznala vse, ki so imeli opravka v banki, vedela je, koliko imajo denarja in kje stanujejo. Dalje je imela majhen, lično oblazinjen in pozimi celo kurjen avto. Ob nedeljah se je rada vozila na sprehod s svojo gospodinjo in z lepim mladim bratom svoje gospodinje. To se ni zgodilo brez vsakega posebnega namena, kakor je Liza takoj opazila. Miss Meecham je bila vsaj pri tridesetih letih in Jed očitno mož z bodočnostjo. A ko mu je dala to razumeti, se je samo nasmehnil. Ni bil preveč občutljiv za ženske čare in je vedel, da se bo ženil šele, kadar se bo kam pririnil. Seveda je bilo medtem zelo poučno voziti se po Mountain Cityu s poslevodečo ravnateljico oddelka tega in tega, ki je človeka peljala vedno v odličniške četrti, mu kazala hiše gospodarjev tega sveta in pri vsaki hiši vedela povedati kaj o lastniku. »To je Schuylerjeva hiša — stari Schuyler je bil predsednik Plinske družbe in je postavil tisti veliki spomenik, ki sva ga videla v parku. In tam na voglu stoji Plattner-jeva hiša; Plattnerji so prej imeli v rokah Vodno družbo, preden so jo prodali mestu in pravijo, da je stari podkupil občinske svetnike — seveda ne vem, če je to res ali ne — človek sliši toliko čenč. To veliko poslopje iz opeke je hiša sodnika Steera — njegova žena jo je pred kratkim pobrisala z nekim italijanskim opernim pevcem. To z divjo trto tam je Danforthova hiša — on je predsednik Western Nationala in odličen gospod, daje mnogo denarja za bolnišnice, in njegova žena ima odlično vlogo v klubih. Doma in po svetu Nemčija je po zadnjih volitvah še bolj razdvojena kakor preje. Hindenburg je poskušal zadnji teden pritegniti v svojo diktatorsko vlado narodne socialiste. Dal bi jim nekaj ministerstev, vodstvo pa bi obdržal on oziroma general Schleicher. Hitler je ponudbo odklonil in zahteval vso oblast zase obenem s tolikimi polnomočji kot jih je dobil svojčas v Italiji Mussolini. To pa je odklonil Hindenburg. Narodni socialisti so napovedali vladi najostrejšo borbo. Začeli so se že razgovori med Hitlerjem in katoliškim centrumom za vlado. General Schleicher pa se pogaja z zastopniki strokovnih organizacij vseh smeri in se hoče držati na vladi z njihovo podporo, parlament pa zapreti. Iz tega se vidi, da se diktatura boji za slučaj ostrih nastopov proti parlamentu generalne stavke. Španski generali, ki so se uprli republiki so sedaj vsi pod ključem. Samo generalov je 25, ostalih par sto upornikov pa so nižji oficirji in vojaki. Hoteli so iz-klicati monarhijo in povabiti nazaj kralja Alfonza, ki pa sedaj izjavlja, da nima nič skupnega z uporniki. — Parlament je spre jel zakon, s katerim je odvzeto premoženje tistim, ki so se udeležili monarhistične vstaje. Zaplenjeno zemljo bo vlada razdelila med revne kmete in kmetske delavce. Sicer pa vlada ni kaj dosti trdna in ustave parlament še ni sprejel, ker zanjo ni večine. Upirajo se Katalonci in je zato vlada postavila pred skupščino ureditev katalonske samouprave. Parlament pa je ne rešuje po željah Kataloncev, ker hočejo imeti republikanski meščani in malomeščanski socialisti državo urejeno centrali- stično. Brez Kataloncev pa vlada nima zadostne večine za ustavo. Vlada je zlasti v »socialno političnih ukrepih čisto meščanska in jo podpirajo socialisti pač lz golega oportunizma, čeprav zahteva delavstvo mnogo bolj radikalnih ukrepov. Nova evropska konferenca se bo vršila prihodnje dni v mestecu Stiesi v Italiji. Razpravljali bodo o pomoči skrahirani srednji Evropi in s tem v zvezi o francoskem načrtu glede zveze podonavskih držav. Pa gotovo tudi ta konferenca ne bo prinesla končne rešitve iz sedanjih neznosnih časov. Dr. Schober, bivši dunajski policijski ravnatelj, državni kancler in zunanji minister, ki je vrgel lani v svet bombo o »Anschlussu«, je prejšnji teden na Dunaju umrl zadet od srčne kapi. Rusija bo dobila v Ameriki večje posojilo. Mnogi sodijo, da bo temu posojilu sledilo službeno priznanje sovjetske Rusije s strani Združenih držav. — O napredku Rusije zgovorno priča najnovejše poročilo o električni železnici preko Kavkaza. Ta železnica je skrajšala prehod čez Kavkaz za čez 2000 km. Dovršena bo leta 1936. Angleški predilničarji so v ostri borbi proti podjetnikom, ki jim hočejo znižati plače. Veliko tovaren je že ustavilo delo. Bojijo se, da ne bi izbruhnila splošna stavka, ki bi pretresla vso Anglijo. V Grčiji so razpisane parlamentarne volitve za 25. september. Agrarna konferenca se bo vršila v Varšavi. Navzoče bodo vzhodne poljedelske države: Poljska, Romunija, Jugoslavija, Bolgarija, Madžarska. Bodočnost zadružništva in sodobna gospodarska kriza V predzadnji »Del. Pravici« sem na kratko naštel glavne momente, ki so ustvarili sedanji gospodarski nered. Danes pa mi naj bo dovoljeno, razviti nekaj misli o saniranju teh bolnih gospodarskih prilik. Predvsem je treba konstatirati, da je racionalizacija eden najvažnejših činite-Ijev v sedanjem gospodarstvu, ki resno ograža temelje sedanjega gospodarstva in to v svoji prekomerni produkciji. Statistike pa nam pričajo, da je kljub vedno večji produkciji brezposelnost vedno večja, dobički pa neizpreme-njeni. Principi produkcije se morajo ravnati po potrebah konsuma. Treba bo, da preidejo odločilni činitelji in legisla-tivne oblasti v tem pogledu od besed na dejanja in z zakonom regulirajo produkcijo pod tem vidikom. Nadalje bo vse- kakor nujno potrebno dvigniti konsum, toda še prej pa seveda kupno moč kon-sumenta z investicijami, javnimi zgradbami itd. Seveda bi bilo potrebno tudi urediti vprašanje kapitala in njegova uporaba v občekoristne svrhe. S tem bi se naše denarne razmere bistveno spremenile in namesto 3.6 milijarde Din bi imeli naniah ca 6 milijard novčanic, ki bi omogočale nadaljevanje prekinjenih javnih in zasebnih del. Ne bi bila naša država prva, ki bi posegla tozadevno v zasebno življenje, toda storila bi ogromno, koristno delo. Ne smemo pa pozabiti, da dviganje denarja in brezobrestno skrivanje istega ima tudi svoje vzroke. Vsak hip se namreč strese ta ali oni mogočni denarni zavod. Da bi se bilan-ciralo povsem točno, bi si i javnost i upravni svetniki ves tak strah prihranili. Zakon o delniških družbah je potreben reforme — v njem mora biti dovolj garancij, da se vse take nesreče za široke plasti naroda pravočasno preprečijo. Hermetično zapiranje mej vseh držav je primoralo tudi našo državo do istega koraka. »Sami iz sebe naj živimo!« je bilo geslo. Prav lepo, toda istočasno pa moramo imeti v mislih vse preteče nevarnosti radi takega preokreta v trgovanju. Pokazati je treba narodu, katero pot je iti, da ne zaide iz dežja pod kap. Zopet se mora, če ne gre drugače, z drakonskimi ukrepi preprečiti izkoriščanje po domači industriji, agrarstvu itd., dvigniti moramo kvaliteto naših agrarnih pridelkov, predvsem žitaric. Domovina žitaric in agrarstva sploh — Kitajska prehrani radi gojitev žlahtnih žit na razmeroma majhni zemeljski ploskvi kar 500 milijonov ljudi. Iz nujne posledice izvira vse to stremljenje po izboljšanju poljedelskih pridelkov, kar tudi naši pasivni pokrajini ne bi škodovalo. In ne bi se slišali tako pogosti klici kruha — kruha radi praznih kašč. To velja seveda predvsem za kajžarje in malo posestnike. Ob tem vprašanju pa pride pri svobodni trgovini v poštev tudi gornji moment prav posebno. Gotovo je, da naša kvantiteta žita ne more resno ali celo odločilno vplivati na svetovnem trgu, ali celo imeli važno vlogo pri sličnih pojavih, kot smo ga imeli v ruskem izvozu žita, ki je zmešal vso civilizirano zapadno Evropo, zmešal celo slavno angleško trgovsko hladnokrvnost in tako je na mah zaigrala Rusija važno vlogo v mednarodnem trgovanju. Njen les, nafto in žito so kupovale vse zapad-ne države in zamena za tekstilne stroje je bila na višku. Tudi naša država, seveda v manjšem obsegu, bo lahko pri sistematičnem delu v marsičem postregla svetovnemu trgu in zmanjšala našo sedaj pasivno zunanjo bilanco, ki tudi ni brez posledic za naše gospodarske prilike. Revidirati bi morali predvsem pogodbe s sosednjimi državami in atesti vsaj med balkanskimi državami preferencialno carinsko tarifo, a na zunaj bi tvorili eno gospodarsko enoto. Vzporedno z že omenjenimi načini ozdravljenja gospodarskih prilik so pa še drugi, ki so zvezani neposredno s prvimi. Tako na pr. bi mi lahko pri drugih denarnih prilikah in večji narodni ambiciji napravili pasivno Primorje — aktivno. Poživiti bi bilo treba tranzitni promet, dvigniti tujski promet — in pokrajina za pokrajino bi ustvarili rentabilno. Pa tudi skrčenje delovnega časa, kot ga je svoječasno priporočal Hoover, je potrebno. Odstranitev ženskih moči, razen z mest, ki so absolutno takega značaja in je moška moč nemogoča. V nas samih pa je največja možnost ozdravljenja današnje družbe in gospodarskega nereda. Vsakdo naj s svojimi močmi v javnem, in zasebnem življenju z vso ambicioznostjo in delavnostjo dela na zboljšanju položaja. Zadružništvo je pa tisti protiutež izkoriščevalnih gospodarskih formul. Delavec, kmet, obrtnik in trgovec se morajo izobraziti v duhu zadružništva, ki edino je v stanu uspešno tekmovati z organiziranim kapitalističnim velekapitalom. B-iC Nova davčna bremena Brez kakih posebnih ugovorov, vsaj kakor je iz glasovanja v narodni skupščini razvidno, ker je proti glasovalo samo par poslancev, so se sprejeli novi davki: 1. Povišala se je trošarina na sladkor in sicer v kockah za 1.50 Din, pri kristalu pa za 1.25 Din pri kg; -2. uvedla se je trošarina na električni tok, ki bo znašala za vsako kilovatno !ui*6 70 par, za električni tok, ki žene motorje in druge naprave se bo pa po-j birala trošarina do 1000 KW ur 10 par, j od 1000 KW ur dalje pa po 5 par za ! vsako kilovatno uro; 3. povišal se je davek na poslovni : promet od 1 na 2 odstotka, to je za 100 odstotkov. Do sedaj je znašala trošarina na slad-kor v kockah 6.55 Din, na kristalni slad-! kor pa 6.25 Din. Poleg tega imamo carino, ki znaša na vsak kilogram slad- IV. Seveda si novinca vsega tega nikakor nista mogla zapomniti takoj prvo pot. Toda neprenehoma sta slišala o teh ljudeh in si znova in znova ogledovala njihove hiše. In ni trajalo dolgo, pa je vedel Jed, kaj hoče od življenja: hišo iz rjavega peščenca ali iz marmorja ali iz rdeče opeke ali iz bele opeke v eni od teh »izključnih« četrti, zastavno poslopje v tujem slogu — v staroangleškem, ali v italijanski renesansi ali v slogu tretjega cesarstva. — Jed sicer ni znal enega ločiti od drugega, a sčasoma se bo že naučil. — Hišo z mogočnim pročeljem, z visokimi, ostrokoničastimi zamreženimi ograjami in vrati, s primernim številom senčnatih dreves in zelenih trat, po katerih delajo vrtnarji in na katerih se ob nedeljah iskre vodometi — to je hotel imeti in to si bo tudi preskrbel. V hiši bi bila knjižnica, bi se nahajali marmornati kipi, številne slike in klavir — o, Jed je vedel, kakšna mora biti takale stvar na pogled; in kar je bilo še važnejše, vedel je tudi, da si bo ta čas lahko vedno kupil koga, ki mu bo povedal vse, česar sam ne ve! Kadar ima človek vse to, tedaj se življenje šele prav za prav začne; tedaj je človek prost vse nesnage in neugodja, vsega ponižujočega telesnega dela. lakote, skrbi in ponižanj — vseh nadlog, ki so polnile prvih dvajset let Jedovega življenja, šele ko bo človek vse to imel, bodo ljudje snemali pred njim klobuk z glave, avtomobili bodo vozili mimo vrta in šoferji bodo govorili: »To je Rusher-jeva hiša. Stari Jed Rusher si je naredil denarje z...« Jed še ni vedel, kakšno besedo bodo vstavili sem, n je že kar mislil, da jo sliši. Bil je pripravljen za boj, čuječ in napet kot boksar za tekmo, ko stopa v ring je vedel seveda, da bo boj trd, zakaj konkurenca je bila velika. Tisoči avtomobilov so vozili po tej »izključni četrti« in v njih so sedeli ljudje, ki so svoja ušesa prav tako na široko odpirali ko Carrie Meecham, Liza in Jed Rusher. Vozili so redni avtobusi, s katerimi se je človek za dolar lahko vsako dopoldne in popoldne peljal okrog po mestu, med vožnjo je moški s trobilom ljudem kazal palače in pripovedoval o njihovih lastnikih. Vsi radogledneži na avtobusih so bili polni poželenja, velik odstotek od njih je bil tudi slavohlepen in brez dvoma jih ne bo prav mnogo doseglo svoj cilj. Te palače so prav zaradi tega vredne poželenja, ker jih sme le malo izvoljenih imeti. V pensionu, na univerzi ali kamor je že prišel, je Jed videl, da se vsa pozornost osredotoča na tisto malo članov bogatarije; vsakdo je mislil nanje, govoril o njih, stremel za tem, da bi si življenje uredil po njihovem vzoru. Listi so bili polni čenč — ob nedeljah so izhajali celi stolpci z naslovom »Vesti iz družbe«, slike bogatašev, njihovih žena, njihovih otrok, njihovih hiš in ostale lastnine. Stotisoči žena, obsojenih na neskončno, pusto dnevno capljanje, so hranili svoje duše s fantastičnimi sanjarijami o teh srečnežih, ki so prosti in krasni in blaženi. Nesrečniki so se nagnetli k porokam, pogrebom in javnim slovesnostim, da bi videli srečnike, vozili ali sprehajali so se po »izključnih četrtih«, strmeli na »razkošne palače« in preračunavali, kaj so stale. Bilo jih je tisoč, ki so vzrasli hkratu z mestom in so videli vse te palače, kako so se dvignile iz tal, a niso še nikdar ujeli prilike, da bi prestopili vsaj korak katere. A Jed Rusher je imel dušo osvojevalca; prišel bo v to začarano mesto kot zmagovalec! Na to je veroval z vso silo svojega bitja in njegovi čuti so prežali samo na migljaj, kako naj zagrabi. Kadar je ujel kako poročilo o bogatinih, ga je vlekel s seboj in ga obdeloval kot lačen pes kost. Kadar je prešel dan, ne da bi kaj zavohal, je bil nemiren in razburjen; ni mogel naprej in kak smisel naj bi potem pa imele vse te čenče o »boljšem načinu življenja«? Bogatini so se delali, kot da bi jim ne bilo za denar prav nič. To je človeka v začetku zaprepaščalo, potem pa je zapazil, da so s tem hoteli le naznačiti, da so imeli vse to že od nekdaj. Kot bluf to ni bilo slabo; toda, kaj pa so vsi ti ljudje brez denarja? Kam bi pa brez denarja prišli. Jed je sicer rad poslušal Lizo in je bil pripravljen, da bi postal »boljši človek«; vedno pa je v dnu duše v ujem plamtelo zaničevanje do zoprnega pretvarjanja, kot da bi komu ne bilo nič za denar. To oslarijo je treba prepustiti ljudem, ki jim v detinjstvu zares ni bilo treba pozimi na vse zgodaj, pred dnevom, oskrbovati živine, da so človeku zmrzovale roke v blizzardu , ali pa laziti po nesnagi, vihteti sekalo in vlačiti težko pero, dokler ni človeku krč ohromil mišic. korja v kockah 3.85 Din, kristalnega sladkorja pa 2.75 Din. Carina gre v celoti v korist karteliranim sladkornim tovarnam, v katerem sta tudi obe državni tovarni. Dobiček, ki ga imajo tovarne samo pri carini, znaša pri sedanji potrošnji sladkorja v Jugoslaviji okoli 330 milijonov Din letno. Novo povišanje trošarine na sladkor naj bi nosili polovico producenti (sladkorne tovarne), drugi del pa konsumen-ti. Seveda se bodo temu sladkorne tovarne že na kak način izognile — skratka, to povišanje bo v celoti nosil kon-sument. Pripomniti je treba, da so razen dveh tovarn, ki sta državna last, lastniki inozemci in gre tako ves dobičetf v inozemstvo. Ali bi ne bilo tedaj bolj umestno, da bi plačale to povišanje sladkorne tovarne, katerim bi kljub temu ostalo s prebitkom na carini pri sladkorju v 'kockah 2.35 Din, pri kristalnem pa 1.50 Din. Gotovo je, da bo to novo breme najbolj občutila dravska banovina, saj porabimo pri nas skoraj dvakrat toliko sladkorja, kakor druge pokrajine naše države. Posledica tega bo padec potrošnje sladkorja. Že v preteklem letu je zaznamovati radi povišanja trošarine padec sladkorni potrošnji; to se bo sedaj samo še stopnjevalo, ker so plače delavstva znatno padle. Velik del delavstva pa sploh nima redne in stalne zaposlitve. Pri trošarini na elektriko je deloma isto. Tudi tu je mali človek mnogo bolj prizadet nego velika industrija. Sicer pa ne gre ovirati razvoja elektrifikacije, ki posebno v dravski banovini zelo lepo uspeva. V teh težkih časih, ko mora vsak kolikor mogoče skrčiti svoje ^izdatko, 'bodo konsumenHi tudi tu štedili, kar naposled ne bo v korist razvijajoči se električni industriji, niti državni upravi. Davek na poslovni promet je slična zadeva. Tudi to živo zadeva malega človeka. Trgovec bo moral nekje najti kritje za ta povišani odstotek in gotovo je, da ne bo vzel iz svojega žepa, marveč bo podražil živila. To in ono Treznostni kongres na Kumu. Ministrstvo za promet je z odlokom z dne 18. avgusta 1932 dovolilo 50% znižano vozno tarifo od 27. do 29. avgusta 1932 za vse proge in vlake na področju ljubljanskega železniškega ravnateljstva in postajo Zagreb glavni kolodvor za udeležence treznostnega kongresa na Kumu, ki bo letos 28. avgusta. Udeležili se ga bodo delavci iz raznih krajev dravske banovine in iz Zagreba, dalje pa tudi dijaki, visokošolci in duhovniki. Vrsta Polletni proračun za vsako družino Vrsta 2642-05 Polčevlji iz finega rujavega boksa z usnjenim podplatom in peto. Čevlji iz rujavega boksa. Praktični in elegantni. Ravnotakšni iz laka za nedel o in praznik za ceno Din 129'—. Vrsta 3967-22 Udoben čevelj široke oblike iz močnega boksa z gumijastim podplatom izdrži trikrat toliko kot usnjeni podplat. čevljev Izdelujemo obutev s pomočjo najmodernejših strojev, z rokami jugoslovenskih čevljarjev in iz usnja iz jugoslovenskih tovarn. Odstranjujemo nezaposlenost ■ zatiramo krizo. Vsaki družini omogočamo, da dočaka jesen in zimo v močni obutvi. Obiščite naše prodajalne, presenečeni boste. Moške nogavice 5‘—7‘— in 10*— Din par. Ženske nogavice 9’-r, 19’— in 25— Din par. Otroške nogavice 5' — , 7'— in 9‘— Din par. USNJENA OBUTEV ZA VSO DRUŽINO SKOftO 21 POLOVIČNO CENO Polletni 49.. 50.- proračun za uradniško dt*ti7inn nt-„si,L >.„.,„1 ;xi.: j„ i„i,„ „u Eleganten udoben in lahek čeveljček iz bar- žuna z visoko peto. Iz satena za isto ceno. Vel. 23-26 Vrsta 2851 05 Otroški čeveljčki iz laka ali rujavega boksa Izdelani fleksibl z usnjatim podplatom. Vel 27—33 Din 69 — 35- 38 Din 89 -. Vrsta 1937-22 Moški polčevlji iz črnega ali rujavega boksa s prožnim gumijastim podplatom. Din. 197. 3 pari čevljev Proračun za družino 59* v katere čla- ni hodijo Za gospodinje: Vrsta 3945-03 Za vsakdanjo uporabo praktičen močan in udoben čevelj iz boksa, ki je potreben vsaki gospodinji. Din. 227.- 3 pari čevljev celi dan Vrsta 3162-00 Za živahne dečke smo izgotovili visoke čevlje s trpežnim gumijastim podplatom. Neobhodno so potrebni za vsakdanjo nošnjo. Vrsta 0167 00 Čižme iz močnega mastnega usnja z gumijastim podplatom in peto. Za dober materijal jamčimo. Za delo na polju in vsak štrapac. Naši delavski veterani odhajajo Pretekli teden je odšel po večno plačilo zopet eden naših prvih mož, ki je stal ob zibelki naše matice JSZ, Vinko Zabukovec. Delal je kot delavec v stari predilnici in se takoj pridružil mlademu strokovnemu pokretu. Bil je prvi blagajnik JSZ in je vestno vodil vse denarne posle. Okušal je vso težo delavskih bojev, kateri so bili tudi v tistem času brezobzirni, morda še brezobzirnejši kot danes. Njegova mehka dolenjska narava je le težko prenašala take boje, zato se je umaknil iz delavskega bojišča. Vendar se je vedno zanimal za JSZ in njeno delo, njen procvit in isto po svoji moči podpiral. JSZ ga bo ohranila v hvaležnem spominu. Zakon se mora izvajati Novi obrtni zakon ima važen oddelek v devetem poglavju, kjer govori o ugodnostih domači obrti za povzdigo industrije in produkcije v državi. V členu 196 določa zakon, da so dolžni država in vsi njeni zavodi, ustanove ter samouprave nabavljati vse rokodelske in industrijske izdelke, ki se izdelujejo v državi, le od domačih podjetij. Prav tako morajo vršiti vsa popravila le domača podjetja. V inozemstvu se smejo nakupovati le taki proizvodi, ki se ne proizvajajo v naši državi. Izjeme dovoljuje v nujnih primerih le minister trgovine in industrije. V poznejših določbah se zahteva, da mora biti domačim tvrdkam predvsem olajšana in zagotovljena udeležba pri licitacijah. Pri gradbah se mora uporabljati le domač tnaterijal. Zakon odreja tudi, kako naj se preprečijo eventuelne zlorabe zakonitih določil. Zakon je torej tu in ima za našo obrt in posredno tudi za delavstvo naše države dobre določbe. Ko so pa tisoči brezposelnih in brez dela, bo pa tudi potrebno, da se zakon najstrožje izvaja, ker bo le potem dosegal svoj smoter. Mislimo, da je bil pa tudi že zadnji čas, da se je nekaj storilo proti uvozu tujega blaga, na katerega produkciji so zainteresirani tuji delavci, medtem ko se pri nas doma nabirajo rojaki, ki so jih države v času krize neusmiljeno nagnale v domovino. Delavstvo bo moralo paziti s svoje strani, da se bodo najbolj izvajale tiste določbe, ki so zanj koristne posredno ali neposredno. Krajevne strokovne organizacije bcfdo najbrž večkrat imele priliko, da bodo morale nastopiti proti kršitvi zakona. Proletarska kultura BESEDA Na mnoga vprašanja ponovno spoi-u-čamo vsem naročnikom, da bo izšla prihodnja številka »Besede« začetkom septembra kot dvojna številka. — Uprava. NAROČI BESEDO Žene, v času poroda se obračajte samo na diplomirano babico MARIJO SMOLEJ. JESENICE Gregorčičeva cesta ŠL 2 Otvoritev frizerskega salona! Cenjenemu občinstvu vljudno naznanjam, da sem otvoril v Linhartovi ulici št. S