Posamezna Številka 30 vinarje*. dev. 226. T umnn, f a (b i Mri im Leio MI m V«I|a pa pakti t m se Ml« lato naprej.. K 50--n «MM „ .. „ 4.M u HtmAlfo Mloletto. n 85--M Mtaio taoieaatvo. „ M - V LjnblJani na dom S« oelo lato naprej.. k «»•— u M nm i, .. K .iMDimnn iniHi,, 3-so t-.;< Sobotna Izdaja: aa <"»!• lata ..... « M--■■ fc,' ii«i|noeloletno. „ I2-«. Moeu eu>u«emstfo. U — ■BBB InseraUt Enostolpna petltvrata (S9 tu» i irska ln 3 mm visoka alt n|» proator) H enkrat .... po S01 sa dve- la večkrat . ,. «5 . |rt več|lh naročilih prtmsrei popast po dogovora. Ob rfbbotah dvo|nl tartt Poslano: MT Uredništvo Je v Kopitarjevi illol itev. 6/m. Bo&oplat ae ne vračajo; nelranklrana plima ae ne mm sprejemajo. — Uredniškega telefona stev. 50. b Političen list za slovenski narod. Baoatolpna petltvrsta B 1 lakaja vsak dan lavsemil n» delje in praanlke, ob S. nrt pop Bedna letna priloga voanl rti Upravni i tr o Je v Kopitarjevi nUet »t 6. — Račan Ctae hranilnice avstrijske št. 24.797, ograke 21.511, n.-bero, št. 7563. — Upravnlikega telefona it 50. i Hussarek govori. Avstrijski ministrski predsednik je ,v£eraj govoril in je dolgo govoril. To je že stara« v tradiciji vkoreninjena navada avstrijskih ministrskih predsednikov, kakor f« tudi že stara skušnja, da ministrski govori Škodujejo največkrat govornikom samim, med tem ko ostane sicer vse zdravo in pri starem. Po včerajšnjem govoru barona Hussareka napovedujejo Nemci, da -aa bo ministrstvo spremenilo, država je pa tam, kjer je bila: na poševni ploskvi. Minister je z izbranimi besedami tolažil atradajoče prebivalstvo, govoril kakor vsi njegov? predniki o ugodni žetvi, skliceval ae na obljubljeno pomoč Ogrske, rotil poslance, naj rešijo finančne predloge, ki leže že eno leto pred njimi. Na vse to mu je odgovarjal nemški del zbornice z ledenim molkom, slovanska opozicija z ironijo in posmehom. Hussarek je stal pred zbornico kakor moi, ki s kozjimi molitvicami zagovarja izbruh vulkana. Parlament, ta verna slika državne tvorbe, ki se ji v notranjosti vse krha in lomi, v kateri vse drhti od nasprotujočih se energij, bi potreboval človeka in gOvora, ki bi se z wilsonsko odkritostjo in poštenostjo lotil narodnostnega problema. Kar je govoril Hussarek o prehrani in financah, je lepo, a vsakdo ve, da nam njegove besede ne morejo dati kruha in ne zboljšati valute. Kar bi nam ministrski predsednik mogel dati, to je jasen načrt sporazuma med narodi, ki bi nam prinesel mir in kruha. A ravno tu je slabost Hussarekovega govora: V tem vprašanju je bil neodkritosrčen in nejasen. Mnogokrat je rabil ministrski predsednik besedo: samoodločba. Zatrjeval je, da se mora poljsko vprašanje rešiti le po svobodni volji poljskega naroda, po samoodločbi; Hussarek jim daje popolno svobodo, naj se odločijo za avstrijsko-poljsko rešitev svojega problema. To je avstrijski ministrski predsednik lahko storil, ker rajna s simpatijami .katerih Poljaki za N"V.čijo nimajo; a isti ministrski pred--. onik bi ostro ugovarjal, če bi si to ponu-jano samoodločbo lastili tudi poznanjski Poljaki — s tem bi nastal casus, ki ga tvesta zveza z Nemčijo ne prenese. Samoodločba je Hussareku pravo načelo, če je koristna. Na jugu na primer samoodločba ni koristna in tu je Hussarek ne priznava. Za slovanski jug je Hussarek zasnoval rešitev v zmislu Velike Hrvatske. Združi naj se Hrvatska in Slavonija z Ercegbosno in Dalmacijo v neko državnopravno telo, Slovenci naj bi dobili kos avtonomije »v okviru meja, ki jih predpisujejo skupne koristi«. Ker se skupni interesi države krijejo z interesi nemštva, si Hussarekove meje lahko predstavljamo. Kje je tu ostalo načelo samoodločbe? Naj Hussarek pozveduje v banovini, v Bosni in Sloveniji, h'.i je jugoslovanski narod s tem zadovoljen? Če bi dal o tem pozvedovati, bi se prepričal, da je Jug odločen drugače, in bi se tudi prepričal, da bo moral spričo enotne volje naroda njegov načrt ostati papir med drugimi papirji. Videl bi, da nam samoodločba ni govorniška fraza, ampak življenjski princip. Kakor baron Hussarek ni odkritosrčen, tako tudi ni jasen. Svoj načrt za rešitev jugoslovanskega vprašanja bi hotel rešiti ustavnim potom. Nerazumljivo je, kako si to ustavno rešitev predstavlja. Ali res tako malo pozna svoj parlament, da misli, da bi v njem mogel dobiti dve-tretjinsko večino za tako spremembo ustave, da bi zanjo mogli kdaj Slovani glasovati? Ne, tega mož pač niti sam ne upa. Tudi poudarjane ustavnosti mu je bilo le lepotni obliž; s samoodločbo si ie hotel dati videz pravičnosti, z ustavnostjo je napravil dolžni kompliment zbornici, ki jo je skl'cal, da mu dovoli nove davke. Med tem gredo dogodki zunaj države dalje svojo neizprosno pot. In v državi sami se stvari dalje logično razvijajo. Slovanska trozveza je vedno tesnejša in trdnejša; 12 nje veje, kakor je razvidno iz mirovne interpelacije poslancev Staneka, Glomhinskeda in Korošca, duh zmagujo- čega demokratizma in odkrite pravično- j ves avstrijski slovanski blok. To so dej-sti. Tudi z Bosno ne bosta ne Tisza, ne stva in dejstva so močnejša od ministrskih Hussarek barantala; za njo in z njo stoji | besed. Državni zbor. Dunaj, 1. oktobra. Poslanska zbornica se je danes po daljšem odmoru zopet se-šla, Dvorana in galerije so natlačeno polne. Nagovor zborničnega predsednika. Predsednik otvori sejo z nagovorom, v katerem izvaja: Breme, ki ga je že peto leto trajajoča vojska naložila. celokupnemu prebivalstvu, je postalo skoro neznosno. Hrepenenje po končnem častnem miru je neizmerno. Zvezne osrednje sile so ponovno pokazale svojo pripravljenost na mir, ne da bi našle primernega odmeva, ako ne moremo in nočemo najti v zadnjem govoru predsednika Združenih držav pričetka preobrata. Stremiti moramo, da ne najde malodušje nobenega prostora v naših vrstah, ohraniti moramo hladno kri, da olajšamo prebivalstvu težko breme. Nobenega vzroka nimamo za obup, kajti mi nismo poraženi. Neprimerljiva junaštva naših armad nas varujejo pred tem in naše zastave plapolajo na vseh frontah v sovražni deželi. Spo-minjajoči se svojih dolžnosti do ljudstva in domovine moramo zbrati vse moči, da pridemo končno do dobrega konca. To se more le zgoditi, če opustimo vse, kar nas loči, in se, trdno odločeni, nezlomljivo vzdržati zvezo z Nemčijo, v zaupanju do naše hrabre armade zberemo okoli našega ljubljenega vladarja, ki gotovo izmed nas vseh najbolj čuti težo časa. Predsednik zaključi s trikratnim »hoch« na cesarja. Zbornica zakliče trikrat navdušeno »hoch« na cesarja. Ko se preberejo vloge, povzame besedo ministrski predsednik dr. baron Hussarek, ki izvaja: Razmotrivanje celokupnega položaja države se mora v sedanjem trenotku dogodkov začeti z Bolgarijo. Dogodki v Bolgariji. Kakor je visoki zbornici znano, je bila vlada nam doslej zvezne kraljevine vsled vojnega položaja na njenem bojišču prisiljena pričeti s pogajanji glede premirja in miru. Premirje je ravnokar sklenjeno. S tem je ustvarjen tudi za državo na jugovzhodu resen položaj, ali niti na misel mi ne prihaja, da bi označil položaj kot kritičen. Primerne vojaške ukrepe smo skupno z Nemčijo nemudoma in obširno ukrenili. Ti so v dobrem teku in po poročilih poklicanih krogov morem izjaviti, da smo vse storili, da smemo mirno pričakovati nadaljnjega razvoja reči na Balkanu, (Pritrjevanje na levi.) Zveza z Nemčijo. Tudi na tej fronti stoje naše čete ramo ob rami z nemškimi (Medklici pri Čehih) in bomo tudi tam zopet moško in zvesto potrdili tesno sklenjeno zvezo, ki bo tudi v bodoče neomajno kljubovala vsem po-skušnjam usode. (Klici pri Čehih: Proč od Nemčije! — Trajajoči medklici pri Čehih, protiklici na levici. — Predsednik prosi miru.) Ministrski predsednik: Kakor v boju, tako bomo tudi pri delu za mir šli eden z drugim roko v roki. (Pritrjevanje na levici, Medklici pri Čehih.) Vojska in mir. Za sedaj nam še ni dovoljeno pogledati iz strašnega boja navzgor na čas, ko se bodo zopet sprijaznjeni narodi veselili varnosti svojega obstanka in svojega razvoja. Strašni udarec, ki ga je doživelo človeštvo na vseh poljih duševne in materi-jalne kulture vsled dolgega trajanja nalo-: žene mu preizkušnje, se vedno jasneje spoznava in vedno odločneje vzbuja misel, ali ni mogoče najti sredstev in potov, da bi se nasprotja, iz katerih je nastal svetovni konflikt, vzravnala potom pravičnega spo-razumljenja med boiuiočimi se skupinami. (Trajni medklici pri Čehih.) Monarhija je že dalj časa mnenja, da je z ozirom na vojaški in politični položaj v svetovni vojni taka možnost latentna. Po našem mnenju je zapoved človeštva in ne manj pameti, da ji pomagamo z vsemi sredstvi prodreti. (Pritrjevanje na levici.) Avstrija-Ogrska v zajednici s svojim zaveznikom ni opustila poskusov v tej smeri, ne glede na često res neugodne avspicije. Posebno resen in pomemben korak take vrste predstavlja cirkularna nota zunanjega ministra z dne 14. septembra. Pametnih podlag za ureditev internacionalnih odnošajev, ki si jo vse človeštvo misli in želi v duhu mirnega in pravičnega zavarovanja zadostnih življenjskih možnosti za vse narode in dežele. (Živahni medklici pri Čehih. Medklic poslanca Lisega. Predsednik ukori poslanca Lisega. Ponovni medklici.) Ministrski predsednik: Vsebina take ureditve mora biti posledica takega sporazumljenja in niti oblika takega sporazumljenja ne sme ne-dostajati, ker bi se enostransko usiljeno stanje — in naj bi bilo samoposebi smotreno in pravično — čutilo kot neznosno in bi preostalo želo nujno vedno na novo ogrožalo s tako težkimi žrtvami doseženi red. (Medklici.) V resnici se je pokazalo v načelnih vprašanjih prihodnje svetovne oblike nekaj soglasja zlasti v tem smislu, da vsi zahtevajo od bodočega mirovnega sklepa ne le dejanski konec vojnega stanja, marveč tudi trajno varstvo miru. in sicer deloma s tem, da se ustvarijo za vse države taki eksistenčni pogoji, ki bodo odpravili povod ali pretvezo za apel na svet, deloma s tem, da se osnuje internacionalna organizacija, katera to stanje kontrolira, izpopolnjuje in uspešno brani proti poskusom motitve od katerekoli strani. (Živahni medklici pri Čehih. Medklici poslanca Soukupa.) Po zunanjem ministru predloženi razgovor, ki se naslanja na te splošno priznane osnovne misli, naj bi pripravljal potom okrajšanega, etični zavesti našega časa morda bolj primernega postopanja sporazuma, ki ga mora potek vojske v tej ali oni obliki, dasi med neštetim trpljenjem vsega človeštva slednjič vendar nekoč prinesti. Ta ura bo prišla. (Čehi govornika viharno prekinejo. Živahni medklici.) Jaz pričakujem te ure mirno in trdno. (Trajni medklici pri Čehih. Predsednik ponovno zvoni in prosi miru.) Dasi predlogi, ki so izšli iz monarhije, doslej niso dosegli praktičnega uspeha, moramo vendar neprestano motriti nadaljnje oblikovanje stvari v njih naglem poteku in ne smemo pri tem ničesar zamuditi, kar ie spričo njih potrebno. Mi smo vedno pripravljeni na dejanje sprave in pravičnosti. (Medklici.) Medtem pa je treba v marsikaterem oziru pripravljati prihodnjo obliko, ki bo vstala v razvalinah od vojske preskušenega sveta. Poljsko vprašanje. Eden najvažnejših problemov te vrste je poljsko vprašanje. Že danes je poljska država zgrajena na proklamaciji obeh cesarjev od 6. novembra 1915. Njena samostojna reprezentanca obravnava enakopravno z zastopniki osrednjih sil (Medklici pri Čehih in Ukrajincih) in Poljska je na najboljšem potu, da se etablira kot neodvisen faktor v političnem svetu Evrope. Ne da bi se kakorkoli sklicevali na usluge, ki smo jih storili pri delu osvoboditve, bomo tista vprašanja, ki nastajajo iz sosednega razmerja, rešili potom pogajanj in medsebojne prijateljske dobrohotnosti. Kako pa si Poljska uredi zaključno obliko svoje državnosti, to prepuščamo njeni prosti samoodločbi. (Medklici.) Da so'v Poljski sami znatne struje, ki žele ustvariti misel neodvisnosti v obliki tesnejše pri-klučitve k monarhiji, je znano, in če mi na avstrijski strani taka stremljenja simpatično sprejemamo in skušamo s prijaznostjo olajšati pota, nam tega pač ni mogoče zameriti. Naimileiše cikanje na titel vtelc- šenja nam je prav tako tuje, kakor kakšen poskus kapacitiranja. (Medklici pri Čehih in Ukrajincih.) Prosto samoodločbo Poljakov brezpogojno spoštujemo in zahtevamo le, da se spoštuje tudi od druge stremi, če bi se izvedla v za nas ugodnem smislu. Bosna in Hercegovina. Toda tudi razmerje Bosne in Hercegovine spadajo k tistim, katerih prihodnja ureditev zahteva že danes skrbi in pazljivosti. (Poslanec Soukup: Kaj dela Tisza v Bosni? — Medklici pri Čehih in Jugoslovanih.) Bosna, ki se je po naiem vztrajnem delu odprla blagodarom kulture, je postala naša zemlja po izvršitvi misije, ki nam jo je izročila vsa Evropa, po naj-vzvišenejšem pravnem titlu, ki ga je družina narodov priznala. Mi jo hočemo in jo bomo^tudi poslej smatrali za člen monarhije. S tem se seveda približujemo novemu problemu, ki se odigrava v okviru monarhije. Po berlinskem kongresu in po okupaciji sta te dve deželi stopili v zunanje razmerje do monarhije. Toda njuna priklopitev je bila nekako amorfna. Tudi državnopravni ustroj, ki ga je ustvaril ta-kozvani upravni zakon iz leča 1880., ni tega mogel odpraviti. Uvedle so se sicer naprave, ki bi bile brez smisla, če bi trajne pripadnosti k monarhiji vse države določno ne predpostavljale, toda v formalni zgradbi smo se držali do neke meje uprave mandatorov nomine in tako je nastal pravni problem, ki je siccr zagotavljal zunanjo zvezo, a ni pospeševal notranjega zraščenja in stopitve. Znane razmere začetkom stoletja so privedle potem do ta-kozvane aneksije, t. j. ustvarilo se je sta. nje, q katerega legalnosti nihče ne dvomi in ki se je v tem smislu slovesno prokla-miralo in obdalo s formclnimi kavtelami. Kakor se ob tem ni nič izpremenilo na zunaj, tako se ni nič izpremenilo niti na znotraj, Bosna in Hercegovina nista postali ne kos Avstrije, ne kos Ogrske in niti ne državna dežela, kar spričo dualistične oblike tudi sploh postati nista mogli. Postali sta celovit, nerazdružljiv del Avstrije-Ogrske in ostali vendar državnopravno nedoločljiv neutrum. Naš viharni čas zahteva tudi tu polno jasnost in trajen red. Glede metode se bo treba zedi-niti. Ravno v zadnjih dneh se je zanimanje za to v javnosti živahno vzbudilo in je umljivo, če pred visoko zbornico obravnavam temeljne vidike, ki vodijo o tem avstrijsko vlado. Ne prihaja nam na misel, da bi se svoji dobri pravici na ti deželi odpovedali ali jo zamenili za nade na kje drugje dosegljiv prirastek moči. Pošteno smo sodelovali za razvoj teh dežela, z drugimi prestali viharje aneksijske krize, v svetovni vojni smo pač zares doprinesli svo; del in branili meje Bosne in Hercegovine kakor svoje lastne. S polno pravico smo svoje nesporne zahteve vpletli tudi v naše gospodarske dogovore. Problem pojmujejo z njegove notranje strani in si stavimo vprašanje: Kako bo v bodoče interes prebivalstva kakor tudi interes države najbolje zavarovan? (Medklici na levi.) In tu sc nam usiljuie misel, da zgodovinski razvoj, ki je med Bosno, Hrvatsko in Dalmacijo postavil državnopravne meje, ne odgovarja več opravičenim zahtevam prebivalstva teh dežela, da jc tu v teku proces poenostavljenja in zedinjenja, katerega ustavljati ne more biti poklic Avstriie. Rešitev bosenskega problema bo smela biti samo naravna. Tudi na tem poprišču nas sme voditi predvsem ozir na legitimne interese v poštev prihajajočih narodnih plemen. Tudi tu se mora najti uspeh s sodelovanjem in v soglasju z njihovo samo: odločbo. S tem je pa vsekakor zaenkrat podan samo okvir, v katerega se moreio vložiti različne slike. Toda na tem okvir • moramo brezpogojno vztrajati. Pri tem moramo upoštevati avstrijski interes. Preveč avstrijskega dela za gospodarsko in kulturno poživitev teh dežela se je izvršilo, preveč dragocene avstrijske krvi jc teklo v njih obrambo, preveč častnih spominov in resnobnih prizadevanj nas veže z njima, da bi se mogli izlepa sprijazniti z mislijo na odpoved. (Medklici poslanca Soukupa: 30.000 obešenih tvori časti vredne sporni- ne. — Preds. zvoni in- prosi za mir.). Ministrski »predsednik;-Dobiti moramo torej zagotovila, da nas na ta način ne zadene nobena škoda, nobena izguba, da se bo naše gospodarsko stališče docela in popolnoma ter uspešno varovalo. To je ob sebi umev? no in neoporečno. Nihče aas ne bi mogel prisiliti, da se odpovem* svoji pravici. To gre saitto potom pogaianj in tu bomo vedeli svoje stališče zavzeti in izvestk (Pritrjevanje na levii) Zastopamo« pa tudi1 danes glede teh dežela delež interesu Celokupne monarhije, če bi se tedaj teran stališču kot poroki odpovedali, bi si morali zagotoviti vsaj to, da bi se ukrenile take uredbe, ki odgovarja io potrebam monarhije. (Medklici.) Pripojitev Hrvatski, Slavoniji in vsekakor tudi zveza z Dalmacijo bi bila taka pot. Da gre zaenkrat samo za pripravljalne korake, da skušata vladi najti le temelj za legislativno ugotovitev in da ima odločilno besedo govoriti izključno Je zakonodaja, je ob sebi umljivo. - S tem se torej v nobenem oziru ne more prehiteti sklepanja visoke zbornice. Na vsak način moramo vztrajati na tem,-da more priti v poštev le taka rešitev, ki se izvrši ustavnim potom in odgovarja samoodločbi narodov, katerih težnje skuša tudi vlada najvestneje dognati in upoštevati, ki se pa morejo končno odločilno in zaključno uve-' Ijaviti le potom poklicanih zastopov. Gospoda moja! Dovolite, da obrnem Vašo pozornost od tega problema na neposredno aktualna vprašanja. (Neprestani medklici pri, Čehih. Klici: Kaj je s češkim vprašanjem?) Med nalogami zakonodaje, ki čakajo visoko zbornico, stoji v bodočem zasedanju v prvi vrsti načelo redne finančne uprave. Zahteva, da morajo tekoče stalne izdatke vštevii potrebščino za pokritje dolgov pokrivati stalni dohodki, velja tako v vojni kakor v miru. Že prejšnja-vlada je predložila zbornici vrsto davčnih načrtov, ki jih naj zbornica čim preje reši, kar nujno prosim. Finančni minister je že napovedal nove davčne predloge, ki se zbornici v kratkem predlože. Kar tiče tekočega davka na premoženje, naj bo to dopolnilo našega dohodninskega davka, obenem pa si tako ustvarimo temelje za odredbe, ki se bodo izvršile v izmeri premoženja. Vse, kar politično loči, naj stopi v ozadje, da bo zbornica mogla izvršiti te Hnančne naloge. Prehrana. Žitna letina je bila .na splošno dobra, posebno ječmen in oves sta boljše obrodila nego lani. Polne močne kvofe pa ni mogoče upostaviti, dqkler nimamo zanesljivega pregleda o celokupni množini letošnjega žita, ki bo na razpolago. Uspeh oddaje je doslej še ugoden, dasiravno nekatere dežele zaostajajo. Tu se je pokazalo, da se je zakotna kupčija tako razširila, da je postala resna nevarnost za državno nabavo. (Živahni medklici pri Čehih in Jugoslovanih.) Kakor je umevno, da si skuša prebivalstvo razen državne preskrbe pomagati v prehrani tudi na lastno roko, vendar vlada na noben načip ne more trpeti, da se državni aprovizacijski predpisi kršijo v tolikem obsegu in na način, kakor se je v zadnjem času. pokazalo. Vlada- je bila prisiljena nastopiti z energičnjipj pro-tiodredbami in poživlja splošnost, da sodeluje pri zatiranju te eminentne nevarnost?. Postranske akcije gotovih skupin bo vlada pobijala z vsemi sredstvi. — V Rumuniji je bila letina slaba, zato večjega dovoza iz tega ozemlja ne moremo pričakovati. Z Ukrajino smo zadnji čas sklenili novo pogodbo, ki nam zagotavlja dobavo; znatnih množin živil, .Vendar v bližnjem času pač ne moremo računati na večji dovoz ter priharja v tem oziru v prvi vr-stj v poštev Ogrska, Ogrska vlada se je načelno izrekla pripravljeno, da nam v zatneno za industrijske izdelke, ki jih potrebuje' ogrsko poljedelstvo, pošlje živil. Ta pogajanja se bodo kmalu končala in je upati, da se bo mogla zopet uveljaviti polna močna kvota. Vlada si bo ' slej ko prej prizadevala,;da se bodo živila enakomerno' razdeljevala ifl da se olajša življenje najbolj prizadetim:'slojem.' Tako bo..vlada-akcijo za najrevnejše nadaljevala po dosedanjih načelih. V teku so odredbe za izboljšanje p'č-loiaja srednjih slojev, posebno tudi državnih uslužbencev, in za preskrbo otrok. Splošen položaj prehrane ni rožnat; vendar tudi ni razloga za malodušnošt. Sodelovati pa mora vse prebivalstvo, da Se vladne odredbe v ccloti izvrše, in tako 'obnesejo. ' * - "--v- Ob vseh teh vsakdanjih skrbeh pa ne smemo pozabiti nalog bodočnosti. Ne moremo se več odtezati obravnavi in rešitvi avtonomnega problema narodov. (Medklici pri Čehih in Jugoslovanih.) Ne razumeli bi zgodovinskega postanka, živijenjskega načela in poslanstva naše države, ako bi se hoteli temu postulatu upirati. S tcai ne, bi vztrajali na veljavnih načelih, rraiveč bi naravnost kršili dosedanji pravni razvoj. (Mc Ikli^i prj^ Čehih in JugOGlo , an h — Posj, .Soukupj Deželna komisija v Pragi!) To je bila prava odredba. (Živalmi medklici in udovori pri Če- hih.) Marpikaki početki take avtonomije so se pripravili in razvili. Tema zgodovinskemu procesu držaja pač res ni delala nikakih ovir, mar-eč'jih s svojo postavo-dajo in vnrsvo deloma posp*?Sevahr, in sicer v mi.cgo večji meri, nego katbrakbli druga dr i- -kulturnem' s»*f*tu. Narodnih prepire 'idi drugod ni manjkalo, a misel, da se naproti njim n- sme zavzeti stališča moči. ni bila nikjer -uko jasno izdelana kakor v Avstriji Z:1 i o moremo po-tolaženi in zaupljivo r >. i. d;: e more nadvse plod oviti princip fcarHne avtonomije še dalje izkoristiti in dc vemo od sistematične. izvršitve tega m?čela pričBkrtvati velikega izboljšanja in celo popolne razjasnitve. Težava je bistvena le v izvršitvi. Nepremišljena izpolnitev - kake narodne želje pa še nikakor ni korak do narodne avtonomije, marveč morda ravpo nasprotno: korak pod tujenarodno gospodstvo. Govornik opozarja na narodne naselbinske razmere v Avstriji tn na interese države. Razen stališča nedotakljive paritete za vse narode setnora pri vseh vprašanjih narodne avtonomije upoštevati tudi zavarovanje skupnosti, ne v smislu avto-kratično in v lastnem imenu nad narodi vladajoče volje, marveč v smislu vse narode obsegajoče in v njihovo korist delujoče organizacije. (Medklici pri Čehih.) Zadnja beseda o narodni avtonomiji pri nas še davno ni izgovorjena. Izgovoriti se mora in se bo, vsekakor t razumom .in energijo in v sporazumu z vsemi prizade,-timi narodi. Vlada bo to veliko delo skrbno pripravila in uvedla. Svoj cilj mor.e doseči le s sodelovanjem vseh faktorjev. Vodilno načelo mora biti, da se vsem narodom Avstrije v duhu enakopravnosti v mejah skupnih interesov taa njihovih naselbinskih ozemljih zagotovi samoodločba v narodnih in kulturnih stvareh. Taka uredba bo vsakemu narodnemu plemenu dala jamstvo, da bo ozemlje, na katerem prebiva, nosilo njeigovo narodno obeležbo in ga učila ljubiti v tej domovini celo državo, ki zagotavlja vsem narodom, ki so združeni v njej, posebno pa malim, blago-dati svobode in razvoja. V mirni tekmi naj avstrijski narodi poslej razvijajo svojo moč. V njihovem prospehu se bo nanbvo razcvetela tudi država. Ne v razcepitvi in razhodu, marveč v spravljivosti in edinosti je nas vseh moč in bodočnost. (Živahno odobravanje in ploskanje na levi, hrup pri Čehih.) . V Na predsednikov predlog je zbornica sklenila, da se vrši razprava o vladni izjavi v zvezi s prvim branjem predlogov d mirovnem vprašanju v prihodnji seji, in: sicer kot prva točka dnevnega reda. '.-.'i* Seja se je zaključila ob 12. uri. Delo Jugoslovanskega kluba. Dunaj, 1, oktobra. Jugoslovanski klub je imel danes dopoldne dve plenarni seji, v katerih je načelnik poročal.o svojih av-dijencah pri ministrskem predsedniku, ter je soglasno vzel poročilo na znanje. Nato je sledila dolga debata o gospodarskih vprašanjih, o preskrbi, -poljedelstva, z-usnjem in o rekvlzicijah živine,, zaradi vladajoče. Jugoslovanom sovražne prakse pri oprostitvah se bo oglasila deputacija pri deželnobrambnem ministru pl. Czappu. Klub bo, rešujoč od poslanske zbornice že sprejeti sklep, stavil razširjen, predlog glede enkratnega nabavnega prispevka učiteljem ter urgiral. rešitev, kakor bo zahteval, enako tudi za leto 1919, Mirovni predlog Slovan« ske trozveze. - i •. . - ■ •.. - .... * Dunaj, 1, oktobra. Poslanci dr. Glombinski, dr. Korošec in Stan<$k so stavili v današnji seji zbornice sledeči predlog: Naši narodi srčno hrepenijo, da se ta vojna hitro in trajno konča. Kakor pozdravljamo iskreno vsak dogodek, ki nas približuje temu ciljti, tako obsojamo odločno vse, kar nam manjša upanje na miir. Nota grofa Buriana z dne 24. sept. 1918 je korak, ki slabo služi mirovni stvari. Ona je po obliki in vsebini taka, da je bila njena brezuspešnost že naprej razvidna. Tudi Burian je to uvidel. Kljub.temu je napravil, ta korak, ki zlorablja mirovno mlcel.v svr-: ho političnih bojev. Noto preveva stari duh: o samoodločbi narodov si govora, ti naj bodp samo objekt pogajanj, tako da naj le tiiji diplomati — če mogoče tajno7 — odločajo o njihovi usodi. Vlada, ki,služi samo dvema narodoma monarhija, hoče odločati tudi o naši usodi. Zastopniki poljskega in češkega naroda ter naroda Slovencev, Hrvatov in Srbov, so ponovno zavzeli! svoje , staljšče vprašanja preureditve Evrope v raznih spomen'cah in izjavah. Naše stališče je: Trajno, mirno, prijateljsko sosedno življenje tukaj bivajočih narodov je mogoče — v smislu velikega principa prava samoodločbe narodov — v neomejenem uresničenju našega, narodnega ujedi-njenja in popolne državne svobode naših narbf'oy. Zato odklanjamo vsako enostransko in delno rešitev nae;h. narodnih problemov in protestiramo odločno proti temu, da se tem.šc.vedno skuša odrekati mednarodni, značaj. Na,mirovnem kongre- su, -kjer bodo mogli naš! narodi po poverjenih .zastopnikih- - nastopiti glede svoje usode, kot svobodno razpravljajoči ia odločujoči subjekti, se more izvršiti ureditev vseh vprašanj naše bodočnosti in sosednega življenja vseh narodov s srednjo Evropo. Kdor hoče iti v močvirju starega duha trdovratno preko načela svetovne demokracije. t:- dela prof miru. Da spoznamo, kako le predpogoji za trajen mir in kako naj se ti pospešijo, posebno da odstranimo vso odgovornost, predlagamo: < Cesarsko-kraljeva vlada predloži parlamentu temeljito, rasnid , odgovarjajoče pojasnilo o stanju mirovnega vprašanja, posebno glede njenegs stališča do prava samoodločbe narodov in njihove odločilne soudeležbe na mirovnem kongresu, kakor tudi natančna pojasnila o vojaškem in gospodarskem položaju. Slovanska trozveza Ercegbosnl* Dunaj, 1. oktobre. Danes ob 5. uri popoldne se je vršilo v parlamentu manifestiranje simpatij Jugoslovanov, Čehov in Poliakov z.i bosensko ljudstvo. Poslanci Stanek, dr, Korošec in Glombinki so ad h'oc sklicali plenarno sejo Češkega svaza, Jugoslovanskega kluba, vsepoljske narodne stranke, zastopane po poslancu Glom-binskem. Izmed Poljakov so bili navzoči še poslanci Skarbek in Tetmajer. Poslanec Stanek je pozdravil zborovalce v imenu sklicateljev, na kar je dr. Korošec obširno poročal o poteku TiszOvega potovanja v Bosno in Hercegovino. Njegova izvajanja so bila opetovano prekinjena z izrazi in-dignacije proti grofu Tiszi, dočim je zado-nelo glasno pritrjevanje in so se vršile burne ovacije, ko je poročal načelnik Jugoslovanskega klub?, o odgovoru, ki so ga dali grofu Tiszi hrvatski voditelji. . Poslanca Glombinski in Tetmajer sta zagotovila v imenu svojih strank Jugoslovane neomajnih simpatij ter sta ooročnla, kako se zveza med Čehi, Jugoslovani in Poljaki od dne do dne bolj poglablja v poljskem narodu. Nato je bila soglasno sprejeta in odposlana naslednja brzojavka bosenskim voditeljem, podpisana od poslancev klubov: V skupni seji klubov poljskih, čeških in jugoslovanskih poslancev je bilo z veselim navdušenjem sprejeto poročilo o možatem ln ponosnem nastopu bosenskih bratov, tako Hrvatov kakor Srbov in — kar nas navdaja s posebnim zadoščenjem j-4 tudi -odličnih muslimanskih voditeljev povodom obiska grofa Tisze v mučeni Bo9ni in Hercegovini. Ponosni smo, d* so naši bratje z reprezentantom umirajočega sistema govorili tako, kakor se spodobi na reprezentante dvigajoče se demokracije •in narodne svobode, O vašem nastopu bomo razglasili vest v vseh naših pokrajinah. Prave so besede slovanskega pesnika, ki je pisal: Sou j e š t e orli v skalach Ev-ropy. Slede podpisi vseh članov Češkega svaza, Jugoslovanskega kluba ter vsepoljske narodno demokratične stranke in poljske ljudske stranke, Tisza pred avstralska zbornico. Dana), 1. oktobra 1918. Poslanci dr, Korošec, S t a n č k in dr, Glombinski in tovariši so stavili v današnji seji zbornice predlog, v katerem pozivajo ministrskega predsednika, naj di natančno pojasnilo o agitaciji ogrskih politikov, posebno pa grofa Tisze glede bosenskega vprašanja in o tozadevnem stališču avstrijske vlade. Predlog se glasj: Ogrski vladni krogi že dolgo razširjajo stari načrt, naj ■« Bosna in Hercegovina priklopite kot avtonomni deželi Ogrski. Pri tem nastopajo tako, kot bi ta načrt že odbrila krona in avstrijska vlada. Da realizira ta načrt, je Šel v sredi meseca septembra grof Tisza v Ercegbosno, kjer se je predstavljal kpt bomo regius,. dvignil čel vladni aparat v svrho svoje agitacije in se posluževal visokih c. kr. in c. i. kr. vladnih uradnikov. V olicijalni pozi je povabil k sebi ofici-jalne zastopnike dežele in se i njimi raz-govarjal. Dozdevni homo regius je rabil proti Jugoslovanom težke grožnje in se je sploh obnašal arogantno in odbijajoče. O sklicanju bosenskega sabora se je izrazih »O tem ni govora. Saj naprav-Ija avstrijski parlament itak že sam težkoče in sramoto monarhiji. Homo regius je govoril tudi o miru in se je postavil glede zopetno vpostavitve Srbije na sledeče stališč«? »Srbija bo po vojni tako maj« hna, da jo bodo Bolgari saodli za zajtrk, če se le gane.« Podpisani predlagamo: Ministrski predsednik naj blagovoB jasno in nedvoumno povedati: 1. Ali je potoval grof Tisza na Hrvat« sko, v Dalmacijo in Ercegbosno kot homo regius, ali pa vsaj z vednostjo avstrijske vlade? Kake inštrukcije je dobil? 2. Če c. kr. vlada grofa Tiszo det« avouira, kako naj si razlagamo, da so e. kr« in c, i. kr. uradniki v Zadru in Sarajevo« kakor sploh na celem potovanju ves vladni aparat, stali grofu Tiszi na razpolago? Kdo je odgovoren v tem slučaju, če tujci zlorabljajo oficijelne inštrukcije? 3. Ali je vlada dala izrečno, ali pa vsaj pasivno zroča, svoje .soglasje ali svoj« bodrilo k mažarskemu priklopitvenemu vprašanju k Ogrski? Kakšen je progratt glede Bosne in Hercegovine? 4. Ali smatra vlada združljivo z oflci-jelno misijo grofa Tisze, oziroma ali se idi oficijelnim krogom v redu, da se je Tisza obnašal tako arogantno in da se je tako izražal o parlamentu in o ureditvi mej Srbije? Ali misli vlada, da se z uporabo takih mož kot je grof Tisza, in s takim obnašanjem utrjuje ugled monarhije io dinastije? Interpelacije naših poslancev. Posl. Gostinčar je vložil interpelacijo glede policijske ustavitve lista »Jugoslo« van« v Ljubljani, dr. Korošec o agitaciji nekega orožnika proti majniški deklaraciji« Roškar o postopanju okrajnega komisarja Seidlerja v Mariboru in o zapostavljanju Slovencev v pisarni vojno žitnoprometne« ga zavoda v Ljubljani, Verstovšek o upe« Ijavi slovenskih imen v zemljiško knjiga Spodnje Štajerske, o rekvizicijah živine Ul o pospeševanju govedoreje v okraju Gor« njigrad na Štajerskem. Nezadovoljnost z govorom barona Hussareka. Dunaj, 1, oktobra. Govor ministrskega predsednika barona pl. Hussareka je napravil približno vtis kakor pogreb 4. raz« reda. Pred dvema ali tremi leti bi bile njegove politične izjave gotovo zanimive in bi vzbudile pozornost, danes pa se s takimi sredstvi Avstrije ne da obnoviti. Nemci so se držali pasivno, in so nasproti usodi, k) zadene ministrstvo Hussarekovo zelo hla« gni. Nobenega dvoma ni več, da moremo računati v najbližnjem času s spremembe vlade. Pred sklicanjem delegacij. Dunaj, 1. oktobra. V včerajšnji seji načelnikov je izjavil posl. Hauser, da mislijo sklicati delegacije v sredi oktobra, vojni odsek pa 14. oktobra. Prihodnje dni se vrši konferenca načelnikov delegacije, da določijo delovni načrt, Za Ercegbosno. Hrvati prš * ralfu. Za rešitev jugoslovanskega vprašanja, — Politika na Hrvatskem. Zagreb, 2. oktobra 1918. Znano je, da so bili hrvatski delegati sprejeti od kralja v posebni, dolgi avdijenci. Hrvatski delegati so bili na konferencah v Budimpešti, od koder so se vračali v Zagreb, Na pol P°ta so dobili brzojavno ohvestilo, naj prekinejo svoje potovanje v domovino in naj se takoj podajo na Dunaj v avdijenco h kralju. Wekerle je tej avdijenci nasprotoval, toda je moral popustiti. Pred hrvatskimi delegati je bil sprejet minister za Hrvatsko dr. Unkelhauser. Avdijenca hrvatskih delegatov je bila zelo dolga. Najdalje je bil pri kralju grof Kul-mer. Ta avdijenca ni bila samo informativnega značaja, ampak je kralj označil tudi svoje stališče; hoče, da se jugoslovansko vprašanje reši v splošnem. V avdijenci pri vladarju vidijo politični krogi koalicije padec zakulisne intri-gantske politike. Dogodki v Bolgariji ih pa blamaža grofa Tisze so. delovali na tiste, ki so se zanašali na železno pest grofa Tisze in na persekucije. Vsi hrvatski krogi brez razlike strank odobravajo odločen nastop slovanskih poslancev na Dunaju, da ne nasedejo tistemu Hussareku, ki se je hotel zopet poslu-žiti vešal, Banska kriza ostane nerešena. Glasilo hrvatsko-srbske koalicije »Hrv. Riječ«, izjavlja, da z banom Mihalovičem stoji in pade in da se bo borila proti vsakemu banu, ki ni iz njenih vrst. V hrvatsko-srbski koaliciji se vrše važna posvetovanja. Dr. Lukinič se je včeraj vrnil z Dunaja, nakar se je sestal elf sekutivni odbor stranke na posvet, ki je trajal sinoči do 9. ure zvečer. Danes dopoldne ima ves klub hrvatsko-srbske koalicije sejo. Btamaža barona Spštz-mtiHerfa. Zagreb, 2. oktobra 1918. Neuspeh grofa Tisze je napravil v Sarajevu globok vtis. Frankovci 60 popolno- tna osamljeni, kajti vseh drugih devet političnih skupin je proti njim. V blamaži je sledil grofu Tiszi finančni minister Spitzmiiller, ki je bil te dni v Sarajevu. V Bosni je navada, da sprejme skupni finančni minister pri svojem nastopu verske korporacije. Kot prvi pridejo vedno na vrsto mohamedanci. Toda bo-senska vlada se je menda hotela nad mohamedanci maščevati in jih je postavila na tretje mesto. Toda mohamedanci si niso pustili kaj takega dopasti. ampak so enostavno odšli. Tako se je maščevanje bo-senske vlade vsled neuspehov grofa Tisze pri mobamedancih popolnoma izjalovilo. Ko se je hotel odpeljati baron Spitzmiiller s sarajevskega kolodvora, se je tamkaj sestal z znanim frankovcem nad- poročnikom dr. Pilarjem, katerega je povabil v svoj železniški voz, kjer je bil tudi povabljen, naj pride kmalu na Dunaj k Spitzmiillerju. Pred rešitvijo bosanskega vprašanja. Zagreb, 2. oktobra 1918. Dunaj kakor Budimpešta delata na vse kriplje na to, da se reši vprašanje pripadnosti Bosne i« Hercegovine. Sedaj sta se obe stranki sprijaznili i mislijo, da se združita obe deželi s Hrvatsko, seveda zahteva vsaka stranka za sebv garancije. V. kratkem se skliče hrvatski nabor, da se izjavi o vprašan ju Bcftne »n Hercegovine, nato sledi rešitev. Kriza v Frankov! stranki . Zagreb, 2. oktobra V Frankovi stranki že dalj časa ni ! v redu. V stranki je močna opozicija, ki j odločno obsoja vodstvo stranke i ti pa de-j nunciatsko in nenarodno pisanje njenega glasila »Hrvatske«. Ker obsoja pihanje lista, je izstopil včeraj iz uredništva Hrvat-i ske? njen odgovorni urednik Martin Lo-l vrenčevič. Bolgarija se vda brezpogojno. PrestoSni govor bolgarskega ScraKia. Sofija, 30. septembra. (K. u. Poročilo bolgarske brzojavne agenture.j Ministrski predsednik Malinov je otvo-ril danes izredno zasedanje sobranja s sledečim prestolnim govorom, ki ga je prebral v kraljevem imenu: • «.:• Gospodje! Splošni položaj dežele in posebna skrb, ki je potrebna, da se zadovoljijo mnogoštevilne potrebščine armade, ki je junaško izpolnila, svojo dolžnost, so povzročile meseca majnika potrebo, d* se ie sestavila sedania vlada. Gospodje poslanci! Moja vlada, ki jc določena po javnem mnenju in oprta na moje zaupanje, je v kratki dobi, kar vodi posle dežele, storila vse, kar so ji dovoljevale okolnosti, da je rešila mnoga in težka vprašanja, ki ji jih je ustvaril položaj v teku vojnih let. Gospodje poslanci! V največji lojalnosti do naših zaveznikov nisva jaz in moja vlada ničesar drugega imela pred očmi, kakor da izpol-nimo svojo dolžnost do na5e domovine in da damo tako njej kakor tudi našim hrabrim četam možnost, da dosežemo častni mir, ki bo primeren bolestnim žrtvam, katere je prevzelo ljudstvo, da si pribori svojo enotnost, V tem smislu smo storili vse, kar je bilo mogoče. Končno je moja vlada oo temeljiti presoji položaja sklenila, da stavi našim mnogoštevilnim sovražnikom oredlog, naj se prično pogajanja o sklepanju premirja in eventuelno miru. Gospodje poslanci! Vlada, ki ima pred očmi ustvarjeni 'položaj in množino vprašanj, ki jih je in ki jih bo morebiti še izprožil, je sklenila, da skliče sobranje v izredno zasedanje. Sa-moobseb! umljivo je, da to ne izključuje možnosti, da se bo lahko sobranje v sedanjem izrednem zasedanju pečalo tudi z drugimi zadevami, ki jih mogoče povzroče potrebe navadne redne uprave. Gospodje poslanci! V prepričanju, da. pokažete pn svojih posvetih in sklepih svojo spretnost, modrost in domoljubni čut, ki jih zahteva sedanji trenutek, prosim blagoslova Vsemogočnega. na Vaša dela in izjavljam, da je četrto izredno zasedanje 17. rednega narodnega sobranja otvorjeno. Živela Bolgarija! (Dolgotrajno pritrjevanje.! Po prečitanem pre-stolnem govoru je sledila običajna kratka služba božja, nakar je predlagal ministrski predsednik Malinov, naj se sobranje odgodi do petka, da more zastopnikom naroda temeljito poročati o splošnem položaju in posebno o pogajanjih. ki so jih uvedli, da sc »klene premirje in mir. Sobranje je sprejelo predlog, nakar so eaključili sejo. Bolgarija se vdala brezpogojno. Budimpešta, t. Bolgarija se je brezpogojno udala. V Macedoniji so ustavili sovražnosti. Bolgarsko vojno poročilo. Solijo, 1. (K. u.) Poročilo bolgarskega genfcralnegs štaba od 30. septembra: Na podlagi določi! sklenjenega po mirja so od danes naprej vojaške^operacije ustavljene, Bolgarija izroči Sofilo ententi. Curih. 2 septembra. .»Journal-t poroča, da jc bil eden glavnih pogoje" entente Bolgarski, da izroči BoigaHka ententi »veje glavno meslo Sofijo. Fr»pcozi. bode zasedli ozemlje do Odrtaa. Dunaj, 2. Iz Ženeve poročajo: Francoske čete bedo zasedle vse ozemlje do Odri-r,.a, da si zagotove vpliv tudi nad Turčijo. Bolgarski finančni minister Lj&pcev 44. je odpeljal z angleškimi in francoskimi čast-niki v Sofijo. Bolgarske stranke za mir. ProticMnastiftie demon- prestolu, ker j« nosilelj vojaške avtokra-cije na Balkanu. Avstrijski poslanik »e vrnil v Solijo. Budimpešta, ). Keleti Ertesito« poroča, da se je avstrijski poalanik v Sofiji grot O i on Czernin včeraj vrnil 7 Dunaja v Sofijo. Bolgarija Wllsonu. Geni, L Journal de Gene ve poroča, da je Bolgarija poslala Wilaonu noto, s katero obvešča predsednika, da je pripravljena »prejeti njegove mirovne p»>goje in orožje končno odložiti, če bi imela gotovost, da se bodo varovale njene korist: na mirovnem kongresu. Paši? nezaupljiv. Lugano. 1, oktobrft. »Corrier® della Sera poroča iz Pariza: Zastopnik lista t Peti t Journala jc imel razgovor s PaSi-čem. Ta mu je izjavil, dff s« Bolgarom se srne zaupati. Bnti »e jc, da §re pri »eda,-njern zadržanju Bolgarov za z&hrbtnost in za poskus, da pridobe časa. PaJič tudi ?.at<> nt- zaupa, ker bolgarska armada še ni p>> polnoma poražena ia je. komai prekoračena bolgarska nip.j«, Tudi Grki ne zaupajo. Chiass«, 1, oktobra. Venizelos je odpotoval v Solun. Italijanski lis1 ti prinašajo poročila, da tudi Grki ne zaupajo Bolgtt-rom. Atenski list Hestia pa poziva grško ljudstvo, na katero je bolgarski predlog napravil globok vtis, naj brezpogojno tiifi in Bolgariji, ds se na tem bojfaču £Sd* nje ure ni zgodilo nič posebnega. Skoplj« w zajedle srbske čete, kar se jc posreči« 1» samo .spretnemu manevru solunske armade. Napredovanj* ententinih armad je usturljern"'. Mackeaseu uastopu. Parit, 1. » Journal" piše, d* pripravlja A v »trija-Ogrska novo gibame čet, dočitrt se Bolgari umikajo in zavezniki korakajo proti Sofiji. Mackenscn zopet nastopa. Nifl ni bolj nevarno kakor misel, ite bo to le voieški sprehod Glasovi . Loadkm, 1, Manchetrter Guardian« piše: Če bodo Nemci z močno silo skuša« li Bolgare prisiliti., d« « premene svoj sklep, bi lo zelo lahko Imelo /-a posledico, da Boigarik ne bo samo sklenil« miru, marveč da bo prefela v sovražni tabor. Dalj« pripominja list, naj se Bolgariji rojamči te-j ritoriialni minimum. WiiM»n jo tozadevnd i odločen, da se zadeva pravično uredi. Betrlia, 1. (K. ».) : Lokalaniieiger« pif s«; Samoobtebi umljivo je da Bolgarija n* more. računati na o ob ene o^ire od naš« strani, če preneha kiti oaša za* cznica. Na drugi stnini se bomo morali pečati tudi a možnostjo, ds naše čete, ki so na bolgar-sk;h tleh, tekom čnsa počasi odpokličem^ idebele. ■ ' <3e£ev v Ivld Berlin, 1 . ts^ ice: Ic j ga l iki igenti oktobra. Tageblati- poroča časa so se nahajali bol« s Švici. Kttkor sedaj peročai iBerner Bund/, je ?a bivšega bolgar« delj zaupa francoskemu vrhovnemu poveljniku, j iBeri ki bo storil vse da se Bolgarija vojaško .n j ministrskega picdsednika U ftari po« ■^tojanki pri Annentievesu, Sovražnik ie napadel včeraj popoldrre rned Roussel&fcro >n Odbili gino itn pred našimi črtami. Ra/ua Belgijcev in Angležev ntt>o včeraj ujel« tukaj tudi Francoze. SovTažni sunki med Vteurb&i*t 1 h -nib kanadskih divizij, da je mimo Cambrat--f? .».ačutmo prodrla proti R&milliesu Pod vodstvom generalnega poročnike Fritselia j je wurtemberške 26. rezervna divizija, ki j se je v bojih ijied Arrusom ir. Caipbraijetrt 'j posebno izkazala, vTgla sovražnika zerpe1 S v Tilloy naaaj. Tudi južno od Cambraija j sni o svoje postojanke kljub ponovnemu j nc.skoku sovražnika popolnoma ubranili. ; Vojna skupina gen. polkovnika | p 1. B o e h n'a. j Na obeh straneh Le Culelela je sovražnik zopet ponovil napad?- med Vena-huillo i« Joncourtom. Tudi južno od Jon-courta iw južno od Somme ?o se .»^-ečer razvili hudi boj'". Napade sovražnika povsod odbili. TP„ . 8 k u p * n e ii « n < k c (j s ce« s a r j e v i č a, i -črtam mud Aisno in Veslni nasir. te"- onstran V t s te ;ned Breuilorn in Jon-scherviem jc Francw. naperi! hude napade. Klj^b večkratnim naskokom so se razen delnega uspeha, ki je ».-'peljal sovražnika ti« višave severu« od Breuila, ponesrečili. V Champagni s*, je sovražnik omejil r.a ue'nc .-»apadc vzbrvino od Suippesa pri S( Msrie a Pv, -;cvcr'no od S.ftniTie Py tn proti našim, novim črlso, »mo jih bili ponoči zasedli. severao od A ure iu Mar« vatMa. Odbili smo ga. Pri len: smo pri Sf, •Mane a Py «•«•!-« dve frano^ki etotniji. 7. motnimi .silami w Američani na« padH vzhodno od Argonov, Žarišče boj« bil copet trebeau. S.j Tudi -aj Apremonf. in \ raZn-.iia smo it vr' fSozd pri Mom-povsod odbili, i 'o.'ično nemško pomočjo ofenzivo. Ritnski lioti opozarjajo na potrebo nav.-r.oCnOsti močne armsde »vernikov v bližini jUlijatislie fronte. Mirovno gibanje. M5r<»vn« «M>t»Bdba parlamentarcev »jih velen«. Bern, 1. okl. Neka švicarske ugentu-vb poroča: Parlamentarci osrednjih Velesil nameravajo po^oo-citi Burianovo nolo ;n v to k rac ije, potem pač ; predlagati parlamentarcem »porasmna, krali Ferdinand nc more ostati na svoje tu {wi uv.«Wo P<*ian« vo^tocui t«, mirovna pogajanje. (To poročilo se na na i« oa predlog avstr. poslancs Neutnanna, ga je nameraval staviti v avstrijski /bor« niri in o katerem »«• ^»Slovenec« že r»ro« Cal. Op, ur > ! ^ ClesaeBceav sapo ved a je mirovne r nt- ' govore. N ženeva, 1. oktobra. »Matin« covofeal Clemenceau je v -oboto v Epinalu 'zjft« vi!, d*, se bo priče! s aovraluikom razg<> varjati o :nitu, kskoi' hitro bodo končan« letošnje Foobove oj>erftcije. Kon€«ititrttdla poli* sk#0« politl&nega Ilvllenla. ' '• T.vov, 28. sept. 1918. ^red kratkim so se seAli v Krako\ot stari gospodje (če tudi nekateri se miadi po letih), po!iskt UoHservaflvci, pod okriljem bivšega cesarskega namestnika am G&iicijo, Bobr2ynakega; med n»imi so bilt tiidi gotRodjc. is..Varj3ve, Posvetovali fKolo polskie« še tolikokrat zatrjuje, da »re-prezentira« narod. Istotako je general brf-.z vojske gospod Studnicki v Varšavi, ki v svojem »Klubu poljskih državotvorcev« tako vneto govori za zvezo z Nemčijo. Važno je, da kakor Narodni demokrati tako tudi Ludovci na svojih zaupnih shodih — javnih shodov vlada nc pripušča — dosledno poudarjajo enotnost in skupnost fronte poljsko-češko-jugoslovanske. podeli zvezi narodov, da naloži gospodarske kazni z izključitvijo svetovnih trgov, in sicer kot sredstvo discipline in kontrole. 5. Vsi mednarodni dogovori in pogodbe kakršnekoli vrste se morajo s popolno vsebino naznaniti ostalemu svetu. Talt in Roosevelt za vojno odškodnino. Rotterdam, 1. oktobra. Angleški časopisi poročajo: Bivša predsednika Združenih držav Taft in Roosevelt sta uvedla agitacijo za to, da se naloži osrednjima velesilama pri sklepanju miru izplačilo znatne vojne odškodnine. Wilson za žensko volilno pravico. Washington, 30. (K. u. Reuter.) Predsednik Wilson je predlagal v govoru, ki ga je govoril v senatu, naj se razširi volilna pravica na ženske, ker je velike važnosti za srečno nadaljevanje vojske. Predsednik je opozarjal na dejstvo, da je prevzela vodstvo zdaj Anglija, ker je zagotovila ženskam enako volilno pravico. ] vimo naša ljudstva na pot socialnega boja i in socialnega osvobojenja. -f- Enotnost češke taktike. 29. septembra se je sešel češki Narodni odbor in Češki svaz, da bi dala češki politiki primerno direktivo. Glede skupne narodne taktike se je sklenilo, da se odkloni vsako pogajanje z Dunajem. Te konference so se udeležili tudi odposlanci katoliških strank in so se sklepu soglasno pridružili. Na tem zborovanju je poslanec Šramek izjavil, da je ravno katoliška stranka najdalje priporočala aktivno politiko in jo branila v Narodnem odboru in Češkem svazu, da je smatrala pasivistično politiko za preveč hazardno koristim naroda, »toda nemški kurs Seidlerjev in Hussarekov nam je vsilil prepričanje, da je aktivna politika v teh razmerah nemogoča in da se mora ves narod postaviti kakor en mož proti nemškemu kurzu.« Od dne 29. septembra je torej ves češki narod enodušen ne le glede cilja češke politike, ampak tudi glede taktike. »Našinec« pristavlja k temu sklepu: »S tem je končana doba sporov o aktivnosti in pasivnosti in češki narod stopa v odločilno dobo svetovne vojne popolnoma enoten, da bi enoten vstopil v samostojno češkoslovaško državo.« -f- Cesar je sprejel v posebni avdijen-ci skupnega finančnega ministra barona pl. Spitzmullerja, poveljnika mornarice konteradmirala pl. Horthyja, generalnega ravnatelja avstrijskega rudarske in livarske družbe Giintherja, ravnatelja avstrijskega kreditnega zavoda za trgovino in obrt pl. Neuratha in dunajskega knezoškofa kardinala dr. Piffla, ki se je udeležil tudi zajtrka, + Cesar se jc pripeljal sinoči iz Rei-chenaua v Baden, kjer je sprejel načelnika generalnega štaba pl. Arza. Cesar se je peljal nato na Dunaj, kjer je sprejel »Na Dvoru« zunanjega ministra grofa Buriana in ministrskega predsednika Hussareka. -f Vojaške oprostitve. V prvi seji poslanske zbornice so vložili poslanci Fried-mann in tov. na domobranskega ministra naslednjo interpelacijo: Glasom zanesljivih vesti so se v zadnjem času ukrenile odredbe, da se v velikem obsegu razveljavijo vojaške oprostitve — v Avstriji je menda 75.000 oproščencev, Z ozirom na pomanjkanje ljudi v zaledju naj domobranski minister gornje 'odredbe, ako so se izdale, razveljavi. + Zakonski načrt o vojaški preskrbi z dopolnilnim zakonom o dodatnih rentah je vlada 1. t. m. predložila zbornici. Dočim se prvi zakon glasi enako kakor ogrski, se pa drugi bistveno razločuie od otir- skega. Ogrski zakon omejuje dovoljevanje dodatnih rent na inteligenčne sloje, dočim se določbe avstrijskega raztezajo tudi na delavske in kmetske osebe, -(- Socialni demokrati in mirovni pogoji Avstrije-Ogrske. V otvoritveni seji poslaniške zbornice 1. oktobra je predložil klub nemških socialnodemokratičnih poslancev sledeči predlog: »Vlada se poziva, naj vladam vseh vojujočih se držav predlaga pogajanja o splošnem miru na sledečih temeljih: 1. Ustanovi naj se zveza narodov, ki naj izvede mednarodno razorožbo, podvrže vse skore med narodi odločitvi obligatoričnih (lisa cenzure) mednarodnih razsodišč in postavi nasproti vsaki državi, ki krši mednarodno pravo ali ki ogroža svoje sosedne narode, združeno moč skupne zveze narodov. — 2. Izognitev vsake gospodarske vojske, medsebojno zagotovilo enega postopanja do vseh držav v gospodarskem prometu. Mednarodne pogodbe o delavskem varstvu v smislu sklenjenih sklepov strokovnih kongresov v Bernu in Londonu. — 3. Nobenih aneksij, obnovitev Srbije, Črnegore in Belgije. — 4. Nobenih kontri-bucij. Obnovitev po vojski uničenih malih dežela s pomočjo mednarodnega fonda, ki mu morajo vse vojskujoče se države prispevati. — 5. Avstrija-Ogrska izjavlja, da soglaša z novo ureditvijo vzhodnih vprašanj na temelju pravice samoodločevanja narodov in da se izpremeni mirovna pogodba, sklenjena v Brestu-Litovskem in v Bukareštu v smislu splošnega kongresa držav, h kateremu naj se povabi tudi ruska sovjetska republika. Pravica samoodločevanja ukrajinskih, poljskih, litviških, leških in estskih narodov naj se poveri varstvu zveze narodov. — 6. V interesu miru je izrazila Avstrija-Ogrska že leta 1915. svojo pripravljenost, da dovoli Italiji teritorijalne privolitve; v mirovni noti 1. avgusta 1917 je izrazil papež svoje prepričanje, da je mir mogoč le, če Avstrija in Italija o teritorialnih med njima obstoječih spornih vprašanjih razpravljati v spravljivem duhu, tako da po možnosti in volji upoštevati želje narodov in da podrediti svoje posebne koristi skupnemu blagru človeške družbe. — 7. Ureditev razmer med narodi v Avstriji je stvar narodov samih. Vpoštevajoč okolnost, ker se sovražni narodi boje, da bi narodi Avstrije-Ogrske, ki niso zadovoljni s- svojim sedanjim državnopravnim stanjem, v bodočih časih ogrožali mir Evrope, izjavlja avstrijska-ogrska vlada, da je pripravljena razmerje narodov do države iznova stvo-riti na temelju svobode in samoodločevanja narodov in bo vladi predvsem postavo-dajalnemu zastopstvu predlagala, naj se konstituirajo narodna zastopstva posameznih narodov. Vsako teh narodnih zastopstev naj skupno z na temelju splošne, enake volilne pravice izvoljenimi poslanci izdela ustavno in upravno organizacijo za sc in naj se dogovori z drugimi narodi države, katere zadeve narodov naj ostanejo skupne in kako naj se skupne zadeve ure-de. Vlada izjavi, da pritrdi vsaki taki ureditvi, o kateri se narodna zastopstva posameznih dežela medsebojno sporazumejo. — Glede na poslovanje se predlaga: V predposvetovanje tega predloga se ustanovi odsek 26 članov, kateremu se dovoli za poročanje rok 14 dni.« -(- Jugoslovansko vprašanje in stranka grofa Karolyj a. Mažarski politični tednik »Viradot«, ki pripada Karolyjevemu pacifističnemu pokretu, prinaša izjave raznih politikov o parlamentarnem boju za neodvisnost Mažarske, Tako je izjavil poslanec Ivan Hock, da je pretekla doba laži in da prihaja doba pravice. Pričenja se nov čas, ki bo zbrisal države, sezidane na oboroženi sili. Program, ki ga zastopa Wilson, je program humanizma, a ne imperializma. Kar se tiče pridružitve Bosne in Hercegovine Ogrski, po mišljenju Hocka ni bilo pravilno, da se je dalo to vprašanje na dnevni red, ampak bi morali počakati z rešitvijo do miru. Kajti danes še ne vemo, ali bomo skrpali zmagonosni mir, ali pa bodo o priliki sklepanja miru naši sovražniki v ugodnejšem položaju. Torej vse to, kar se sedaj dogaja v zvezi z jugoslovanskim vprašanjem, smatram za nesrečen eksperiment. Zastopam humano stališče, ker ne potrebujem podrejenih narodov. Jaz bi dal Hrvatski popolno avtonomijo na temelju personalne unije. 67 letna nagodba je propadla in dualistične državne forme ne bomo mogli vzdržati. -f Koalicijski kabinet na Ogrskem. Budimpešta, 1, Wekerle je dokončal pogajanja glede sestave koncentracijskega kabineta. Pričakujejo, da se sestavi že ta teden, Grof Tisza kakor tudi grof Julij An-drassy in grof Apponyi so pripravljeni vstopiti v vlado. Dr. Wekerle odpotuje danes na Dunaj, da dobi pritrdilo vladarja za sestavo takega kabineta. Budimpešta, 1. Z ozirom na zunanji položaj je odredil ministrski predsednik dr. Wekerle, da se skliče zbornica na dne 8. t. m. Budimpešta, 1. Grof Tisza je izjavil sinoči v klubu narodne delovne stranke, da zahteva sedanji politični položaj koncen- tradjo vseh državnozborskih strank, kajti razen ustanovitve vojaške fronte se mora ustvariti enotna politična fronta. To je predpogoj dostojnega miru. Izjave Tisza so sprejeli s splošnim odobravanjem. + Ministrska kriza v Nemčiji. Berlin, 1. oktobra. (K. u.) »Vossische Zeitung« poroča: Narodni liberalci bi vstopili v koalicijsko ministrstvo, če bi se formuliral notranji program tako, da bi jim dali koncesijo glede na nazor o brest-litovskem miru tako, da bi namesto revizije, katero zahtevajo socialni demokrati, rekli, da je brest-litovski mir okvirni mir. Vsa imena, ki so jih imenovali časopisi kot bodoče državne tajnike, n. pr. poslanca centra Erzberger in baron pl. Rechenberg, socialna demokrata Ebert in Lcgien in naprednjak Fišchbeck, so le kombinacije. Parlamentarni krogi sodijo, da se bo zbral državni zbor bodoči torek, da snrejme program nove vlade. -f- Volivna pravica v Nemčiji. Berlin, 1. oktobra. (K. u.) V današnji seji 17. komisije gosposke zbornice se je po kratkem razgovoru odklonil predlog, da se vpelje poklicna ali skupinska volilna pravica in se je sklenila splošna, direktna volivna pravica po vladnem predlogu s pristav-kom, da dobijo 40letni volivci en dopolnilni glas. Nadaljnje posvetovanje se je potem preložilo na jutri. Dnevne novice. — Slovensko Planinsko društvo je sprejelo poročilo, da bi bil Triglavski dom na Kredarici pogorel. Ko je društveni zaupnik koj poslal oskrbnika na Kredarico, se je izkazalo, da je bila ta vest neresnična in da tedaj Triglavski dom ni pogorel. Kakor društvo, tako se raduje gotovo vse naše občinstvo, da je nepoškodovana ta dragocena, planinska postojanka, ki je najvišja v južnih Alpah. — Iz D, M. v Polju, V naši občini se je pojavila španska bolezen prav močno. Pri nekaterih hišah so naenkrat ležali vsi ljudje. Zahtevala je tudi nekaj žrtev. Bolezen se vedno bolj razširja. — Županstvo je dobilo nalog za oddajo 30 vagonov krompirja, ker so morali lani ljudje dati toliko krompirja, da ga niti za seme niso imeli dosti, pri marsikateri hiši ga je tudi za jesti zmanjkalo. Letos je še slabše, ako se bo velike množine zahtevalo, tako posebno, ker je v bližini železnice zelo veliko pokradenega, nekatere njive ob železnici so popolnoma prazne. Ko so popisovali pridelke, so popisovalni organi vzeli vso ploskvo, ki je obdelana, v poštev, glavarstvo pa zahteva sedaj krompir ravno tako iz njive, ki je od tatov izprazniena, kakor z one, ki ni. — Nekemu posestniku v Sneberjah je napravilo vojaštvo na vrtu 500 K škode s tem, da je uničilo travo in polomilo nekaj sadnih dreves. Mož se je pritožil, zadeva se je vlekla eno leto, sedaj pa je dobil 5 K, reci pet kron odškodnine. — Vsled vednih dajatev živine je nastalo veliko pomanjkanje delavne živine, zato ne bode mogoče obdelati vsega polja v jeseni. Semensko žito se je obetalo, toda čas setve je tu, žita pa nikjer. Oblasti samo zahtevajo, ne dajo pa nič. — Poštni promet z Ukrajino. Pisemske pošiljatve v Ukrajino in iz nje so dopustne tudi v poljskem jeziku. — Poštna vest. Zaradi nakupičenja zavitkov je do preklica ustavljeno sprejemanje poštnih zavitkov za Dunaj, izvzemši potrebne in nujne zavitke ter zavitke z drožjem in denarnimi pošiljatvami, — Potres, S Preloke poročajo: Preteklo soboto ob 2. uri 15 minut zjutraj smo čutili tukaj močan potresni sunek s pred« idočim par sekund trajajočim lahnim bobnenjem. — Stavka v dunajskih gledališčih. L oktobra so pričeli na dunajskih gledališčih stavkati igralci in se niso nikjer, vršile skušnje. Na vseh odrih so se vršili shodi lokalnih zvez, na katerih so odklonili predloge gledaliških ravnateljev. — Kolera v Berlinu. Wolff -poroča: V Berlinu je v zadnjih dneh obolelo 7 oseb na azijski koleri, 6 jih je umrlo. — Tihotapci usnja zaslužili nad 7000 milijonov kron. Poljski poslanec inženir Angermann je objavil zanimive podatke o oderuških dobičkih, ki so se zaslužili v tihotapstvu z usnjem. Centrala za usnje je dala leta 1917. strojiti 1,100.000 govejih irt 100.000 konjskih kož. Ker izdelajo iz ene kože 50 parov podplatov, bi bili lahko izdelali 60 milijonov parov podplatov. Če se računa, da odpade vojaštvu 24 milijonov podplatov,nje ostalo civilnemu prebivalstvu 36 milijonov podplatov. Kje je to usnje, ker ljudje ne morejo nikjer kupiti podplatov? Gotovo je v skladiščih tihotapcev. Koliko so zaslužili oderuhi? Poslanec Angermann računa tako-le: Centrala za usnje je izdelala leta 1917 1 milijon 200.000 kož; vsaka koža vrže 15 kg usnja za podplate; izdelali so torej 18 milijonov kilogramov tepljauicev. Če odraču-namo polovico za vojaštvo, ostane civilnemu prebivalstvu 9 milijonov kilogramov. Centrala prodaja tepljance 13 do 20 K kg, v tihotapski kupčiji se na prodaja kilogram Wilson o zvezi narodov. snja na zahodu države s 150 K, na vzho-u države pa s 300 K. Oderuška tihotap-ka kupčija zasluži torej pri kilogramu poprečno do 200 K. Pri 9,000.000 kg je zne-(b to leta 1917. okroglo 1.800,000.000 K. ake razmere so že Štiri leta. Če je tudi a. račun le približni, le kaže, kakšne ve-ikanske svote so brez potrebe izželi pre-ijvalstvu. Posl. Angermann je zahteval, aj nastopi državno pravdništvo proti te-iu velikanskemu oderuŠtvu. — Odprte vojne pošte. Seznam c. in •x. vojnih in s številko označenih etapnih »oštnih uradov, ki so pripuščeni za promet ; zasebnimi vojnopoštnimi zavitki: 3, 4, 1, 49, 51, 55, 95, 115, 136, 145, 161, 167, 68, 170, 172, 176, 178, 180, 185, 188, 190, 91, 192, 195, 197, 198, 203, 211, 212, 218, 120, 224, 230, 243, 238, 239, 240, 244, 245, 147, 249, 250, 252, 254, 255, 256, 258, 259, 161, 262, 263, 264, 266, 267, 272, 276, 277, ',79, 280, 281, 282, 283, 284, 286, 287, 288, !90, 291, 292, 293, 295, 296, 297, 298, 299, 04, 307, 318, 324, 332, 335, 337, 339, 340, (41, 343, 346, 347, 348, 354, 356, 357, 359, (60, 361, 363, 365, 367, 369, 372, 374, 377, (79, 380, 381, 383, 385, 386, 387, 388, 390, 191, 392, 394, 397, 400, 401, 402, 403, 405, 106, 407, 408, 409, 410, 411, 412, 414, 415, 116, 419, 420, 421, 422, 423, 424, 425, 426, 127, 431, 4322, 433, 434, 435, 436, 437, 439, 440, 441, 442, 443, 444, 445, 447, 449, 450, 151, 452, 453, 454, 456, 457, 460, 462, 465, 166, 467, 468, 469, 474, 475, 476, 478, 481, 182, 483, 484, 485, 486, 487, 488, 490, 493, 194, 495, 499, 500, 510, 511, 512, 515, 516, 517, 518, 519, 520, 521, 523, 524, 529, 530, >31, 532, 534, 536, 539, 540, 541, 542, 543, 548, 549, 550, 551, 552, 553, 554, 555, 556, 560, 561, 562, 563, 564, 565, 570, 572, 573, 574, 576, 577, 579, 581, 582, 583, 584, 585, 586, 587, 588, 593, 595, 600, 605, 608, 611, 513, 618, 620, 621, 622, 623, 627 , 628, 631, 532, 634, 635, 638, 640, 642, 643, 644, 654, 546, 648, 649, 1056, 1057, 1058, 1060, 1061, 1062. — Ravno tako so dopuščeni zasebni vojnopoštni zavitki na vojne in etapne poltne urade s kakim pristavkom, tako a. pr.: z rimsko številko ali z dodano Črko »vojnopoštni urad 520/11« ali »vojnopoštni urad 517/a« itd., tedaj če je z glavno (arabsko) številko označeni vojni ali etapni poštni urad po gorenji točki 1 pripuščen k prometu z zasebnimi vojnopoštnimi zavitki. — V prometu zasebnih vojnopoštnih zavitkov na etapne poštne urade s krajevno označbo v zasedenih ozemljih se v dosedanjem obsegu nič ne spremeni ob tej priliki. Liublianske novice. lj Umrla je danes zjutraj za špansko boleznijo gospa Amalija Robida, roj. Sever, soproga g. profesorja Adolfa Robide. Iskreno sožalje! lj Šentpetenka prosveta. Jutri, v četrtek, dne 3. t. m. točno ob pol 8. uri zve-fcer prvo predavanje v društvenih prostorih. lj Razstava narodnih ročnih del in na-;odnih noš se otvori v nedeljo, dne 6. t. m. v »Mladiki«. Odprta bo vsak dan od 1. do 5. ure popoldne, ob nedeljah pa do-oldne in popoldne. Vstopnina 1 krono za sebo. Kdor ima v svoji lastnini kaj zna-iilno narodnega, naj blagovoli poslati naj-asneje do sobote v Mladiko (pritličje), ..jer bo »Odbor splošnega sloven. ženskega društva« sprejemal razstavne predmete. Brez dvoma store Slovenci — kakor vedno — tudi to pot svojo rodoljubno dol-Inost. lj Glasbena Matica. Spored velikega koncerta, ki ga v soboto, 5. oktobra, zvečer ob pol osmi uri v veliki dvorani hotela Union izvajata znameniti dozoreli umetnik Pepa Barton, 16letni virtuoz na gosli, in Marija Hellerova-Sadecka iz Prage, obsega sledeče lepe točke: 1. Čajkovskij: Koncert za gosli, op. 35. I. Allegro mode-rato. II. Canzonetta. III. Finale. Allegro vivacissimo. Igra Pepa Barton. 2. a) Chopin: Nocturno v B-duru. b) Liszt: Taran-tella. Igra Marija Hellerova-Sadecka. 3. a) Pepa Barton: Ukoldbavka. b) Fibich-Kubelik: Po8m. c) Smetana - Ondfiček: fSkočna (Češki ples). Odmor. 4, Paganini: Koncert za gosli v D-duru. 5. a) Foerster Sneni. b) Bendl: Intermezzo, c) Dvorak »Furi&nt«. Igra Hellerova-Sadecka. 6. a) Dvorak: Slovanski ples v E-molu. b) Sa rasate: Ciganska melodija. lj Shod železničarjev. Dne 4. oktobra 1918 se vrši shod vseh železničarskih kon-sumentov kranjskih železničarjev, katerega sklicuje podružnica prav. in strok, društva Ljubljana I. ob pol 8. uri zvečer v dvorani hotela »Ilirija« v Ljubljani. Dnevni red: 1. Aprovizacijske razmere. 2. Raz loterosti. — Sklicatelj. lj Telefonske številke c. kr. deželne flade. Ker se dostikrat kličejo telefoničh oddelki deželne vlade pod napačno šte- vilko, se priobčijo v naslednjem številke: št. 358: ekscelenca c. kr. deželni predsednik. — Št. 20: predsedništvo. — št. 128: oddelek I. — za aprovizacijo (izvzemši meso). — Št. 177: oddelek I. — za promet z živino ter preskrbo z mesom, deželna kultura (predstojnik oddelka c. kr. vladni svetnik Kresse). — Št. 321: oddelek VIII. — stavbene zadeve, premog. — Št. 5: nadzornik za preživljanje c, kr. urada za ljudsko prehrano (polkovnik Viljem Wiener). lj Gospodu županu! Prejeli smo: V zadnji seji občinskega sveta ste obljubili, da bodete ugodili interpelaciji glede razsvetljave na Trnovskem pristanu in na Opekarski cesti. Preteklo je že 14 dni, a po teh cestah je vsaki večer bolj tema. Gospod župan! Potrudite se enkrat in pojdite zvečer okoli 7, ali 8. ure na sprehod po teh cestah in prepričali se bodete, da gori od sv. Jakoba mostu do mitnice na Opekarski cesti samo ena svetilka pri Gradaškem mostu. Gotovo bodete prišli do prepričanja, da je tu luč nujno potrebna preden se še kaka nesreča prigodi. Po stranskih ulicah Opekarske ceste ste pustili odstraniti vse drogove s svetilkami vred. Kako bi bila potrebna v vsaki ulici vsaj ena svetilka. Tatvine se tudi vedno bolj množe. Prosimo, ugodite kmalu prošnjam prebivalstva teh dveh cest. lj Krojači in krojačice se vabijo na važen sestanek, ki se bo vršil v četrtek dne 3, oktobra točno ob pol 8. uri zvečer v gostilni pri »Zlati ribi«, Stritarjeva ulica. lj Obrtno-nadaljevalne šole v Ljubljani. Mnogo vajencev in vajenk se preteklo nedeljo še ni vpisalo v šolo. Naj to nemudoma store pri vodstvu one šole, kateri pripadajo, ker se prihodnjo nedeljo prične že z rednim poukom, lj Posredovalnica za goriške begunce v Ljubljani išče stanovanje in hrano za dva dijaka begunca srednjih šol. Blagohotne ponudbe se sprejemajo pri Posredo valnici za goriške begunce v Ljubljani, lj Izplačevanje vojaških nastanitvenih pristojbin se zopet prične na mestnem ma gistratu v četrtek, 10. oktobra v mestnem vojaškem nastanjevalnem uradu (Mestni trg št. 27, III. nadstropje), in sicer: za stanovanje v I. mestnem okraju (Poljanski okraj), v II. mestnem okraju (Mestni trg, Stari xrg, Karlovška in Dolenjska cesta) in v III. mestnem okraju (Trnovo in Gradišče do Franca Jožefa ceste) v četrtek, dne 10. oktobra. — Za stanovanja severno Prešernove ulice, Franca Jožefa ceste IV. in VI. mestni okraj — Št. Peterski okraj in Vodmat v petek, 11. oktobra. — Za Spodnjo Šiško in vse one, ki bi bili zadržani v gori navedenih dneh, v soboto, 12. oktobra. — Uradne ure izplačevanja so od 3. do V26. popoldne. lj Kaj je s kurivom? Zima trka na duri in večina prebivalstva nima ne drv, ne premoga. Revnejši sloji so si za sprotno kuho pomagali dosedaj s tem, da so hodili po suhljad v bližnje gozde. Toda ti so tako počiščeni, da skoro ni ničesar več dobiti in to, kar so dobili, so požgali sproti. Marsikdo bi si bil malo nabral za zimo, ako bi bil imel premog, toda tega že davno ni in tako so morali vse požgati, ali pa še isto drobtinico živeža, ki ga dobe, povžiti surovega. In sedaj, ko ne morejo zaradi vremena, nekateri tudi zaradi pričetka šol več od doma, so še ob tisto malce kuriva, ki so si ga sicer z velikim trudom nabrali sami. Skrajni čas bi že bil, da bi ljudje dobivali vendar že zopet redno tiste kilograme premoga, ki jim gre po sedanjih na-redbah. Brez živeža, brez obleke in obuvala, brez kuriva ljudstvo tudi z največjim samozatajevanjem ne bode »vzdržalo« in nastati mora vsled tega hud joj! To bi merodajni gospodje pri deželni vladi pač lahko uvideli! lj Mestna zastavljalnica ljubljanska naznanja p, n. občinstvu, da se vrši dne 10. oktobra 1918 redna mešana dražba v mesecu februarju 1918 zastavljenih dragocenosti in efektov (blaga, perila, strojev, koles itd.) od 3. do 6. ure popoldne v uradnih prostorih, Prečna ulica štev, 2.— Posebno se še opozarja, da na dan dražbe ni mogoča rešitev ali obnovitev zapadlih predmetov, temveč le najkasneje zadnji uradni dan za stranke pred dražbo. Staierske novice. š Narodna pridobitev ob meji, Graščino »Steinbrunn«, znana pod starim imenom »Steinhof« v Plitviškem vrhu blizu Radgone, ki je bila že od nekdaj nemška posest, je kupila Slovenka gospa Amalija Zorčič iz Ljubljane. Dosedanja posestnica, neka nemška baronica, se ni več dobro počutila med Slovenci in ni hotela priti pod Jugoslavijo, zato je pobrala svoja šila in kopita ter odšla nekam visoko gor na Nemško, kjer upa, da je jugoslovanski zmaj ne bo dosegel. Da je prišlo to posestvo v slovenske roke, ima velike zasluge gornjeradgonska posojilnica. š Trbovlje. Opozarjamo na slavnost blagoslovljenja zastave Orlov dne 13. oktobra. Obširen spored. Cerkveni govor ima dr. Korošec. Vspored prihodnjič. š Savinjski podružnici S. P. D. so povodom 25letnice pristopili kot ustanov-niki:Ce!je: g. dr. E, Kalan, odvetnik; g. A. Kocuvan, trgovec; gospa Ana Majdičeva; Brežice; g, Ivan Grobušek, mesar in gostilničar; Gornji Grad: g. Fr. Podbrežnik, posestnik; Kropa: g. A. Zavolovšek, pos.; Pustopolje: g. Fr. Cajnar, pos.; v Žalcu je pridobila gospica Angela Hodnikova za ustanovnika g. poročnika I. Klemenčiča. Umrla sta pa letos pristopivša ustanovnika g. Julij Žigan, trgovec na Polzeli in g. Andrej Krošelj, trgovec na Dobovi. Blag jima spomin! V Mozirju nabiranje gospe Angele Goričar še ni končano. Prosveta. pr Poziv pevcem in pevkam v Ljubljani. Pevci in pevke se prijazno vabijo, da blagovolž pristopiti ljubljanskim cerkvenim zborom. Podpisani cerkveni pevo-vodje so imeli in še imajo veliko skrb in razne težkoče z vzdržavanjem petja na ljubljanskih cerkvenih korih. Moške je večinoma pobrala vojska, a tudi ženskam ni prizanesla, ker marsikatera pevka je bila prisiljena poiskati si postranskega zaslužka in je bila vsled tega odtegnjena pevskemu poklicu. Pevce mikajo tudi koncertna društva, mika jih gledališče. Nič nimamo zoper to; saj tudi koncerti in gledališče, če je dobro, opravljajo veliko kulturno delo. Le to se nam čudno vidi, da imajo pevci in pevke tako malo zmisla, veselja in časa za cerkveno glasbo, dasi ima vendar vsa glasba svoj izvor in začetek ravno v cerkvi, — Bili so časi, ko so na ljubljanskih korih, zlasti v stolnici in pri sv, Jakobu, sodelovali pevci iz zelo uglednih stanov: profesorji, učitelji, uradniki, gospe in gospodične iz odličnih meščanskih krogov. Imena: Razinger, Bezjak, Belar, Likar, Bohm, Mahr, Ferjančič, Gregorič itd. so nam iz nedavnih časov še v živem spominu. Je-li sodelovanje na cerkvenih korih dandanes manj častno? — In novejše cerkvene skladbe, ne nudi li njih poznavanje in izvajanje krasnega užitka? — Tudi na naše dijaštvo se obračamo. Kje je? Tri gimnazije, realka, pripravnica; pa se le redko kdo oglasi, dasi je pevanje ravno pri bogoslužju v mnogem oziru jako koristno: 1. se pevci pri cerkvenih zborih največ nauče; 2. se jim izobrazi čut za lepoto cerkvenega bogoslužja, ki ga krase s svojim sodelovanjem; 3. opravljajo lepo kulturno delo, saj je cerkev pravi hram umetnosti za verno ljudstvo; 4. pevec deluje za čast božjo in si s tem nabira nevenljivih zaslug; 5. tudi gmotno zasluži in si s tem lajša eksistenco. — Moge straši jutranja služba božja. Toda za to ne gre toliko, ker bo na vsak način treba poskrbeti, da se pri jutranjem in popoldanskem opravilu da beseda in prostor ljudstvu. Tudi ljudsko petje je važna stvar, ki ga v cerkvi ne smemo in nočemo zanemarjati. Gre nam pa za enkrat mnogo bolj za glavno, za predpoldan-sko službo božjo, ki naj pri nji cerkvena umetnost in dovršenost imata svoje mesto, — Radi bi vzdržali cerkveno petje na dosedanji višini in ga pp možnosti še bolj izpopolnili. V la namen torej vljudno vabimo pevce in pevke, ki se čutijo sposobne in imajo veselje za cerkveno umetnost, zlasti tiste, ki stalno bivajo v Ljubljani, k pristopu v naše cerkvene pevske zbore. Stanko Premeri, stolni pevovodja. P. Hugolin Sattner, pevovodja v frančiškanski cerkvi. Ivan Zdešar, pevovodja pri sv. Petru. pr Iz gledališke pisarne. V četrtek dne 3. t. m. se ponovi zvečer »Morala gospe Dulske« za abonement C. — V petek ostane gledališče zaprto, ker se vrši skušnja za gledališko igro slavnega češkega pisatelja Jiraseka »Laterna«. pr Slovenska Matica. Knjige Slovenske Matice za 1918. leto ,so v tisku. Letošnji zvezek Zabavne knjižnice, ki prinese zbirko novel priljubljenega avtorja Ks. Meška, je že domalega postavljen. Izide tudi letošnji zvezek Knezove knjižnice z nekaterimi povestmi mlajših avtorjev in deloma s poljudnim znanstvenim gradivom. Več publikacij pri sedanjih silnih cenah Matica ne more izdati. Dve knjigi jo bosta stali letos več, kakor pred vojsko 6 knjig. Poleg tega je stiska za papir tako velika, da se ga je komaj posrečilo preskrbeti za dve knjigi. Prosimo vse Matičarje, da računijo z razmerami in ne pričakujejo obširnih izdanj, ki so v petem le- tu vojske in draginje nemogoče. Matica hoče po vojski razviti uspešno kulturno delovanje in da pospeši beletristično in pa znanstveno produkcijo, je razpisala že sedaj izdatne častne nagrade za pripovedne in znanstvene spise, pri čemer niti ni po^ zabila na našo dramatiko. Zovišala je ča« su primerno honorarje za originalno bele-tristiko in znanstvo, kakor tudi za prevode. Ta stran je torej v redu. Treba pa je še, da stori svojo dolžnost tudi slovensko občinstvo. Še vedno je dovolj krajev, kjer ni poverjeništev. Bodisi da so to manjši kraji, vendar je potrebno, da se tudi tukaj najde in oglasi rodoljub, ki je pripravljen opravljati posel Matičnega poverjenika« Zadnji časi kažejo v splošnem, da je naša publika precej pozabila na Matico. Iz nekaterih dolenjskih krajev, koder išče Matica poverjenike, pisarna sploh ne dobi odgovorov. Prostovoljni prispevki, ki so bili prej prijetna vsakdanjost, so zadnje mesece popolnoma izostali. In vendar ni Matica za narod manjšega pomena kot ostale narodne institucije, katerih se naše občinstvo vedno v isti meri hvalevredno spominja. Želimo v interesu koristi naroda, naj bo našim ljudem Matica pri srcu, naj se povsod, kjerkoli še ni urejenega poverjeništva, takoj kdo oglasi, ki bo ta posel vestno in z vnemo opravljal, in naj se vsak, kdor še ni Matičar, priglasi za člana in plača za sedanje razmer* neznatni letni prispevek. pr Seja Gospodarskega odseka Slo* venske Matice bo v četrtek, dne 3. oktobra popoldne ob 6. uri v prostorih Sloven' ske Matice na Kongresnem trgu št. 7. pr Kubala umrl. Lvov, 1. (K. u.) Polj* ski zgodovinar in pisatelj Ljudevit Kubala, katerega so pred enim mesecem povodom osemdesetletnice zelo slavili, je umrl. g Dunajska borza. Nepričakovani polom na Balkanu in mirovna ponud* ba bolgarske vlade generalisimu enten> tinih čet v Solunu jc povzročila na borzi grozovito zmedo. Uvaževali so tudi dalekosežni politični pomen kaph tulacije bolgarske države. Takoj so na' polnile borzo ponudbe od vseh strani in cena papirjem je grozovito padala, Vodeča bančna delnica je zgubila 75 K. Vrednosti državnih železnic so padle za 92 K. Drugi papirji so zgubili do 150 kron; orožno-industrijski celo do 175 kron. Razumljivo da je ta depresija vplivala posebno na bolgarske in turške vrednote. V obče se smatra položa] za jako resen in najbolj kritičen, kal jih je doživela v tej vojni Avstrija in Nemčija. Borza je zaključila z najnižji« mi kurzi in največjo rezerviranostjo. g Tedenski pregled deviznega trga, Avstrijskemu in nemškemu denarju je bolgarska katastrofa žc tako slab kredit še veliko poslabšala. V Curihu je notirala 27. septembra avstrijska krona 34,75; nemška marka 60,65. Devize ententinih držav pa rastejo. Rim notira v Curihu 68, Pariz 80,30, London 20,87, Zanimivo je, da so bolgarski levi klul temu, da je Malinov zavil k ententi, ohranili na Dunaju svojo prejšnja vrednost, a najbrž se bo tudi tu v kratkem pokazala občutna, razlika. g Krona in marka v Švici. Curih, 1. Devizni kurzi. Dunaj: 37'50, Berlin: 67*50 g Zvišanje cen sladkorju. Cene sladkorja v tovarni zvišajo od 212 K na 292 K za 100 kilogramov; zato bo znašala ccna v nadrobni prodaji namesto dosedanjih 2 K 40 vin., 3 K 20 vin. za kilogram. a Zeljnate glave za III. okraj. Starnke III. okraja prejmejo zeljnate glave na zelena nakazila za krompir v petek, dne 4. t. m. in v soboto, dne 5. t. m. v deški šoli na Ledini. Določen je ta-le red: V petek, dne 4. t. m. dopoldne od 8. do 9. ure štev, 1 do 130, od 9. do 10. ure štev. 131 do 260, od 10. do 11. ure St. 261 do 390, popoldne od pol 2. do pol 3. uro štev. 391 do 520, od pol 3. do pol 4. ure št. 521 do 650, od pol 4. do pol 5. ure štev. 651 do 780, od pol 5. do pol 6. ure štev. 781 do 910. V soboto, dne 5. t. m. dopoldne od 8. do 9. ure štev. 911 do 1040, od 9. do 10. ure St 1041 do 1170, od 10. do 11. ure štev. 1171 do konca. Stranke dobe lahko do 500 kg zeljna-tih glav, kilogram stane 56 vinarjev. a Prodajalci sladkorja iz Ljubljane se va* bijo, naj se zanesljivo zi'lase v četrtek, dne 3, t. m. v sladkorni centrali pri g. ravnatelju Lil-legu radi sladkornih nakazil. Našel se je medaljonček z dvema slikama, Dobi se v Krakovski ulici štev. 21. Ušla je pred 10 dnevi z Luške planine neznano kam kobila, stara 4 leta, srednje velikosti, prama. Kdor bi kaj vedel o njej, se prosi, naj naznani Janezu Uršiču, Zg. Stranje 10. pošta Kamnik , Zgubil se je v noči od 27. na 28. septeni' bra osel. Kdor ga je ujel, naj ga izroči proti nagradi Franc Dovču, Pokopališka ulica 29 za graščino, ki se dobro razume na Sobarica vsa sobna opravila ter zna likati moške obleke in vsak tedfta prati perilo za dva odrasla dečka <• sprejme. Plača 60 kron. Prepisi spričeval naj se pošljejo na naslov: 7. Vidmar, poštno ležeče, Požega v Slavoniji. KOVAČI! KLJUČAVNIČARJI Proda se streli in vrtalni strni za žeiezo (Drehbank, Bohrmaschine) po nizki ceni. — Ugleda se lahko pri B. Oblaku, tov. cem. izdelkov v Logatcu. PRODAM 15 rabljenih hUnlh vrat in 15 oken ter popolnoma nov z železno ograjo. — Naslov pove uprava »Slovenca« pod it. 3578, ako znamka za odgovor. IŠČE SE Protl dobri Plaži vseskozi zanesljiv ||fapeC z večletnimi dobrimi spričevali, za veliko prometno gostilniško dvorišče, kateri bi »P^oben s« dobro razumel tudi na obdelovanje polja. Naslov pri upravi »Slovenca« pod 3384, ako znamka za odgovor. za vsa vrtnarska dela, SE bFREJME za graščinski vrt na Javor-niku proti dobri plači 200 do 250 K mesečno, draginjski dokladi in s prostiir stanovanjem z iučjo, pri Kranjski Industrijski družbi na Jesenicah, Gorenjsko. Klavirje, harmonije in vse Mm ilrients prodaja in izposoja Alfonz Brezah, Ljubljana, Kongresni trg štev, 15, Zamaške nove in stare liDpi ™ako množino tvrdka JELAČ1N & KO., Ljubljana, ljubljanska industrija probkovib zamaikov. Loža v slov. dež. narodnem gledališču L nadstropje se dva sedeža abono-ma oddasta. Več pismeno vprašati poštnoležeče pod ,Loža'. 3588 SUHE GOBE, nemeSane, jedilno, same jurčke, 3416 IZTOČEN MED, VOSEK, BR1NJEVO OLJE, razna domača ŽGANJA, KUMNO itd. KUPI vsako množino po najvišjih cenah Prodaja: VINO, ŽGANJE itd. 9 nls na prometnem kraju se laHIlMB zamenja za lokal pripraven za delavnico; istotam se sprejme za mehanično obrt. Poizve se pri upravništvu „Slovenca" pod št. 3551, :-: ako znnmka za odgovor. :■•: mr Vrtnarka SE SPREJME ▼ sta,no s.lnžb° z do" bro hrano, plačo in stanovanjem. Izve se pri tvrdki I. I. NAGLAS, LJUBLJANA, Kongresni trg št. 12, I. nadstr. 3555 Vsled španske bolezni je umrla 2. oktobra ob tričetrt na 6 zjutraj, gospa Malci profesor RobidoVa. Bila je žena, kot je ne najdeš nobene več. Pogreb bo v petek dne 4. okt. ob 4. uri popoldne iz Trnovske ulice št. 15 na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 2. oktobra 1918. Jana Marija, otrok. Prof. Hdolf Robida. Mestni pogrebni zavod. Zahvala. Za mnogobrojne dokaze tolažilnega sočutja med dolgotrajno boleznijo in ob prebridki izgubi naše iskrenoljubljene mamice, gospe Nežike Batjjel vdove mizarskega mojstra, se najprisrčneje zahvaljujemo. Posebno se še zahvaljujemo vsem udeležnikom, ki so drago pokojnico spremili na zadnji poti, in darovalcem krasnega cvetja. Globoko žalujoči hčerki IVA in PAVLA BATJEL. 3630 Brez posebnega obvestila. V globoki žalosti naznanjam tužno vest, cla je moja vročeljubljena, angelsko dobra sastra AMALIJA dne 1. oktobra ob 8. uri zjutraj po dolgem, mukepolnem trpljenju, previdena s sv. zakramenti mirno preminula. Pogreb drage pokojnice bo v četrtek, dne 3. oktobra ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti Erjavčeva cesta št. 4 na pokopališče k Sv. Križu, kjer se položi v lastni grob k večnemu počitku. Sv. maše zadušnice se bodo brale v raznih cerkvah V Ljubljani, dne 1. oktobra 1918. OLGA MARINSCHEK. Mestni pogrebni zavod v Ljubljani. 3631 NA PRODAJ imam dobro ohranjene nože za roje Poizve se pri I. Marcnko, Opekarska cesta 34, Trnovo, Ljubljana. — Cena po dogovoru. 3580 hvaležnih odjemalcev 100.000 i__________ potrdilo, da uničevalec korenin ,,Rlabol«am" v treh dneh brez bolečin odpravi kurja odeja, bradavlo«, trdo kofo. Uspeh izaioniCenl Cena 3 K, 3 lonCki 7 K, 6 lončkov 10 K. Posip, praSek „IU" odsteanja naglo pot na rokah In nogah. Cena K 2-50, 3 Ska-tlje S K. Krema „Clroo" omehSa razpokan« roke. Cena S K, 3 lonCkJ K 12. odstranil ,Fldu< isitrdov. revmatiz. boleCine, ko je ie vse odreklo, in pri otlth zobeh. Ce ni uspeha, denar naza\ Cen« S K, piiS ce 7 K, 6 puiic IO K, Nikak. okam. zobovja ne neprijet. duha! Snežno bele zobe dn ,Xlrl»' zobna tekočina. Tako), uspeli Cena 3 K, 5 stoki 7 K. RE«E*Y, Kasohau CKaata) I. postni predai 12-C-30, Ogrsko. mo Zoliobol treznega, poStenega, v starosti od 17 let vi8je sprejme proti dobri plači in hrani tvrdka IVAN PERDAN, Ljubljana BHRlfE ZH OBLEKE v priznano najboLšl in zanesljivi kakovosti. Vse orste baru, suhih In oljnatih, maoec (glps], mastnec IFedmuziH), strojno olje, prašno olje, karbollnejj. steklarski ln mizarski klel, pleskarske, slikarske in zidarske CopiCe, kakor tndi drnge o to stroko spadajoče predmete ima Se oedno o zalogi tordka H. Zanki sinovi, iiublfana. Ceniki se za časa vojske ne razpošiljajo. Mladen č išče službe kot •il m tajine.— v Tik ki je popolnoma izurjen v tej stroki. Najrajši gre na deželo v kako župnišče, vešč tudi vrtnrstva. Ponudbe na upravo »SLOVENCA" pod „Vesten." pripravna za trgovino v Ljubljani. Vzamejo se tudi lokali ali večje skladišče v najem. Ponudbe pod: »TRGOVINA « 3626 na upravništvo »Slovcnca«. Brezplačno stanovati? e v Vižmarjih se odda penzijonistu z rodbino do treh oseb. Pojasnila daje Rudoli Stritar, Ljubljana, Wolfova ulica 1, 3629 Postrežnico IŠČEM v pisarno za nekaj jutranjih ur. Oglasiti sc jc v pisarni špediterja RAN-ZINGER, LJUBLJANA, Cesta na južno železnico. 3623 Išče se z dvema ali več sobami v pritličju za takoj ali november. — Sprejmeta se tudi dve prazni nemebliraai sobi. — Plačilo stanarine evont. vse v živežu. Takojšnje ponudbe se prosi na upravništvo lista pod „2ivež" 3634. DETAJLNA TRGOVINA OD 2. OKTOBRA NAPREJ odprta. IŠČE SE 36ie kuharica za večje podjetje na Dunaju. Predstavi se v Ljubljani, Ilirska ulica 21, I. nadstr., od 6. do 8. ure zvečer. IŠČE SE resno, razumno, boljie 3608 i advokata in kazenskega zagovornika ir. iin-a Smoleta se nahaja na Dunajski cesti št. 20, nasproti gostilno pri „Figovcu" in kavarne „Ev-ropa". Posluje dopoldne od 0 do 12 in popoldne od 3 do 6. mr dekle k manjši rodbini. Nastop takoj. Pismen« ponudbe na: VERA ŠIMEC, ZAGREB, Palmotičeva ulica 80/111. PRODA SE pripraven s®** zajčji hlev Ogleda se lahko: SELO St. 19. 3621 POZOR! POZOR! Večja množina iz prima riževe slame in korenin, riževe in brezove METLE dobavlja najceneje tvrdka J. HETZL, ŠILPERK, Morava. Zastopniki se iščejo pod zelo ugodnimi pogoji. 3606 Iščem eno ali dve SuBJl in kuhinjo, ne predaleč od Katoliške tiskarne. — Ponudbe pod I. S. na Katoliško tiskarno. Kupim dobro ohranjene Mm in pulte za trgovino z mešanim blagom. Ivan Repovž, Št. Janž, Dolenjko. Absolvirana učit. kandidatinja sprejme Naslov pove upravništvo ^Slovenca« pod štev. 3598 (ako znamka za poštnino). Dmam na prodaj: JYCotor na bencin 11 aulomobil 1 cilinder 6 kompletno napravo za sušenje hmelja, benečanski iarem, žago za izdelovanje remeljnov, stroje za izdelovanje rezane opeke, zidake vspenjače, želez-nine od okrožne peči. Natančnejša pojasnila daje lastnik Franjo Žagar Markovec, Staritrg pri Rakeku. tt W isa se za okrog 300.000 K v sredini mesta Ljubljane. Posredovalci izključeni. — Ponudbe je odposlati na upravništvo tega lista pod Triglav 3841. T papireehe za cigarete se sprejme takoj v hotelu »UNION« Ljubljana. Ponudbe v pisarni. Iletje imelijslio posestvo v Ljubljani alt Ljubljanski okolici s kupL Ponudbe na Upr. Slovenca po »Večje posestvo« 3635. sprejme takoj v službo strojilna tovarna SAMSA & CO. v Ljubljani, Metelkova ulica 4. Zglaševanje od 4. do 5. popoldne. je na prodaj. — Poizve se v Rožni ulici št. 15. 3601 D«*- SE ODDA V NAJEM V BLKINl LJUBLJANE. Pobližje se izve v trgovini PETER LASSNIK, LJUBLJANA, Marijin trg. 3491 Vedno bogsio zalogo vsakovrstnih mr slaščic priporoča na debelo in drobno domača tvrdka . M. MIH, Ljubljana, Sv. »Da tri tU v ^ SPREJMEM poltenega in pridnegi učenca m učenko v trgovino z mešanim blagom in dežel* nimi pridelki, o. ŠTURM, Metlika, 3577 Dolenjsko. dobavlja najceneje Josip Falluš, Ruda-Dolni (Nieder-Eisenberg) Morava. ker bo vsled neprestanih transportnih težkoč nemogoče pravočasno dobaviti žvepleni prah. 93 Vo Cisti sicill. žoe-pleni prah in 65,70 % sivi žvepleni prah od 100 kg višje v vsaki množini. »Vaterland. Handels- und Verkehrs-Akt.- Gesell. ljliriast V,, Akaflomin ut. 20, Naslov za brzojave: Grossist. aummm Kranjska deželna podružnica n.-a.dež. življenske in rentne, nezgodne in jamstvene zavarovalnice v Ljubljani, Marije Terezije cesta 12, II. n., sprejema zavarovanje na doživetje in smrt, združeno tndl z vojnim rizikom, otroških dot, rentna in ljudska, nezgodna in jamstvena zavarovanja. _ Javen zavod. — Absolutna varnost. — Nizko premije. —. Prospekti zastonj in poštnine prosto. — Sposobni zastopniki se sprejemajo pod najugodnejšimi pogoji. Edini slovenski zavod brez tujega kapitala je: Vzajemna zavarovalnica proti požarnim škodam in poškodbi cerkvenih zvonov £iubljana, ^Dunajska c. 17, £iubljana. Zavarovanja sprejema proti požarnim škodam: 1. raznovrstno izdelano stavbe, kakor tudi stavbe med časom zgradbe, 2. vse premično blago, mobilije, poljsko orodje, stroje, živino, zvonove in enako, 3. vse poljske pridelke, žita in krmo, zvonove proti prelomu, sprejema tudi zavarovanja na življenje, oziroma doživetje in druge kombinacije in proti nezgodam, vsakovrstna podjetja, obrti kakor tudi posamezno osebe za deželno nižjeavstrij-sko zavarovalnico, od katere ima tudi dežela Kranjska podružnico. Varnostni zaklad in udnlne, ki so znašale 1 1916 K 906.828-91, so poskočile koncem 1. 1017 na 1,031.838-51. Tedaj, čimvečje zanimanje za ta edini slovenski zavod, tembolj bo rastel zakl°I. Ponudbe ln pojasnila daje ravnatoljsvvo, glavno poverJon'£tvo v Celjn in na Proseka, kakor tudi po V3eh iarah nastavljen:' po. verJenikL Ccac primerne, hitra cenitev in takojšnje izplačilo.