Slev 203.
, v nedeljo dn6 (7. sepfemlire IS22.
Leto L
uin i TiittTirr

E3 Naročnina
za državo SHS: sa oelo leto naprej Din. 120'— «a pol leta n .. H hO'— M četrt lata , .. „ 30-— n en mesec „ .. „ 10- —
za inozemstvo!
Miole.no.....D n. 2?6 —
mesečno . , , , , „ 18 —
s Sobotna Izdaja: s
* Jugoslaviji. . . Din. 15 — T Inozemstvu ... „ S5 —
Posamofl M 75 par.
as Cona Inzer atom:! Eaaatatpa* patitea vrata m oglaal pa K 4'— la K »•llkt oglati Mi«n Itne p« K » —, »Ml Hlttn
PH Teofam iuiMU l^Mh^ kbaja rnk dni tnaiMB}
MT Oredttlžtro |a v Kopitarjevi nllol šle*. 6/IU Rokoplai se ae vračajo; netrcnkirana ptsmz se na aprejeauja. Urada. telet. StT. 50, nprarn. Str. 328.
Političen list za slovenski narod.
Oprrra )e t Sopitarjerl al. 8. — Bx6u poitae kras. ljubljanske št. 650 aa narofciaa la št 348 aa oglata, ngreb 39.011, sarajev. 7583, pra«\eln«aaal. il.Hi
Vsem krajraim šol svetom, ki so v rokafi SLI
Porivamo vse krajne šolske svete, v katerih imajo pristaši SLS večino, da ne dovolijo nobenega solda za naročanje liberalnih listov, Zlasti nc za »Učiteljskega Tovariša«. Če bi bil kredit že dovoljen, ga v prihodnji seji prekličite. Nadalje priporočamo, da vsi krajni šolski sveti dovolijo in naroče glasilo krščansko mislečega učiteljstva, »Slovenskega Učitelja«. Vsem krajevnim organizacijam SLS naročamo, naj pazijo na to, da bodo vsi naši krajni šolski sveti — in teh je več kot dve tretjini — zgorajšnjo naročilo izpolnili. —
Tajništvo SLS.
Razmejitev na Koroškem.
Kmalu bodo postavljeni zadnji mejniki na koroški meji. Nemogoča je sicer za nas misel, da bi se koroško vprašanje pri reševanju avstrijskega in srednjeevropskega prezrlo. Za enkrat pa moramo novo mejo vzeti kot dejstvo in si na osnovi podatkov, objavljenih iz oficielnega vira v našem časopisju, ustvariti svojo sodbo v bilanci razmejitve na Koroškem.
V smislu sentžermenske mirovne po-»odbe naj bi potekala državna meja ob »padni meji Mežiške kotline, torej po razvodju med Mežo in dotoki Drave na avstrijski strani, od Ovševe dalje pa po razvodju med Dravo in Savo, ki v glavnem sJedi grebenu Karavank in c'e v obče krije, izvzemši Jezerski kotel, ki je osta na naši strani, s staro koroško-kranjsko mejo. Razmejitvena komisija je imela torej v obče otesnjen delokrog in le v Dravski dolini je imela napram nam kolikor toliko proste roke, ker tu mirovna pogodba samo določa, da mora državna meja med Košenjakom in Strojno prekoračiti Dravo južno od Labuda. Da se je kljub temu posrečilo v Dravski dolini rešiti libeliški plato, ki dominira ob vhodu v Dravsko in Labudsko dolino, je treba beležiti kot znaten uspeh. Na levem bregu Drave zgubimo del šentlovrenškega vrha, ki je do danes bil v naši posesti, in Zakamen. Oba kraja sta precej ponemčena in za nns da-leko ne istega pomena kot pridobitev na desnem bregu, kjer smo imeli v libeliški občini precejšnjo večino ob plebiscitu. V vasi Libeliče je trirazredna šola in farna cerkev. Že dolga leta deluje tam župnik Vogrinec, blag, idealen rodoljub, ki pa je moral zbežati iz svoje fare, ker ni bil v Libeličah radi nasilne nasprotne propagande več varen življenja. Sploh je značilno za avstrijsko upravo, da so orožniki sami pritiskali na odlične našince, da bi zapustili kraj, češ, da ne morejo jamčiti za varnost njih življenja. Od nemške strani ko se izmetavale velikanske vsote za preskrbo cenih živil in podporo prebivalstva, na drugi strani pa se je izvajal hud teror nad zavednimi našimi ljudmi. Žalibog naša uprava ni v enaki meri kot avstrijska skrbela za zadovoljnost ljudstva, in je mejašem z raznimi ovirami pri obmejnem prometu naravnost zagrenjevala življenje. Končno je poklicala še Wranglovce na mejo in tako delala naravnost nemški propagandi v roke. Zato si lahko predstavljamo, da stališče našega zastopnika v razmejitveni komisiji ni bila baš lahko, ker ni našel med obmejnim prebivalstvom one zaslombe za svoje zahteve, kakor bi jo bil nedvomno želel in potreboval.
Meja med Mežiško dolino in Koroško seče občine Ojstrica, Libeliče, Libuče, Mežico in Koprivna-Bela in je tako v narodnem kot v gospodarskem in zeml jepisnem oziru nenaravna, ker razdružuje, kar teži skupaj, kar je bilo od pamtiveka enota. A temu ju kriva mirovna pogodba, ki naravnost imenuje Strojno, Gornje, Pero kot točke, preko katerih mora meja potekati. Definitivna meja je napram demar-kacijski črti nekoliko krajša in manj vijugasta, razen predala med Pero in Ovševo, in ima to dobro, da ne kosa zemljišč.
Sledeč podatkom, ki so jih prinesli
časopisi, bi potekala državna meja v glavnem tako-le:
Od Kosenjaka (1522) na štajerski meji ob Velblovem potoku do njega izliva v Dravo, potem po Dravi navzgor skoraj do iare pri Labudu; od tam preko libeliškega polja med vasjo Libeliče in gradom naravnost na vrh Strojne (1054), ki je v naši posesti; dalje po meji libeliške občine proti zahodu do točke 1018 (stičišča občin Libeliče, Libuče, Št. Danijel); od tam naprej v glavnem proti jugu, naprej ob Reki naravnost proti Grabelj ob potočku navzdol do ceste in železniške proge, katero doseza pri tunelski šoli zapadno od točke 499; nadalje, držeč se južne smeri kot glavne, preko Holmca (655) do ceste Mežica.—Pliberk, križajoč jo zapadno od gostilne Reht; potem ob Riškem potoku navzgor do Gornjo (1187); odtod sledoč uzvodnici mimo Rišperka (1114) na vrh Pece, preko najvišje točke Velka glava glava (2126), dostopne samo od naše strani, in preko Kniepsa (2110), pol kilometra dalje do Rosenbergovefra posestva Lu-še, ki sega od grebena v dolino (deloma skalovje, deloma gozd in pašnik); dalje v jugozapadni smeri ob meji tega posestva, v veliki vijugi izognivši se proti zapadu točke 1375, po pobočju Pece navzdol do Hrovatije; potem ob potoku navzgor in južno od točke 1250 na greben pogorja, ki tvori razvodje med Mežo in Belo, čez Možganski vrh (155S) in Snežnik (1544) na Ovševo, pustivši v močnem lok-i proti vzhodu posestvo Marci-c Avstriji. Meja doseza greben Ovševe 1 km zapadno od vrba (1929) in sledi, kakor že omenjeno, v nadaljnem svojem poteku razvodnici na grebenih Savinjskih planin in Karavank (preko točk Baba 2123, Jezersko sedlo 1216, Mala Košuta 1739) ter se spaja z italijanska mejo na Peči (1511).
Tudi na Karavankah se ie doseglo nekaj dragjeenih korektur v naš prid; Korte pa so morale ostati na avstrijski strani, ker leže onstran razvodja, <-'asi vodijo edina porabna pota na Jezersko. Sedaj gradijo Korčanom avstrijski vojaki-bundesve-rovci cesto na Železno Kaplo. Silna nadlega so za naše ljudi, ker je med njimi dosti postopaskih, izprijenih elementov. Gradijo tudi kasarno, a ne nudi se jim preveč in mogoče je niti ne utegnejo dograditi!
Bilanca razmejitve je za nas v celoti zadovoljiva. Meja Mežiške doline napram Avstriji se je v toliko popravila v naš prid, da smo dobili prehode, pri Kralju in Rehtu v svoje roke in da smo v liburški občini porinili mejo pri Tunelu z bregov v ravnino in dobili tudi tunelsko šolo. Zgubili pa smo pretežni del goratega Belšaka in Luže, za katere se je župnik Ilojnik zaman potegoval. Luže so dolga leta služile kot pašnik posestnikom na Koroški strani in tudi prekomejni Slovenci imajo interes na tem, da jim ostanejo dostopne. Za Riš-perk so se baje vršila dolgotrajna pogajanja, a se ni posrečilo popraviti meje v naš prilog. V teritorijalnem oziru se izravnavajo izgube in pridobitve, a rešili smo v narodnem oziru važne, obljudene krc;'% rešili nekaj stotin slovenskih duš, ki so bile pritisku od nasprotne strani najbolj izpostavljene in olajšan nam bo stik s prekomernimi rojaki — kar konečno ne gre omalovaževati.
Začasno se moramo torej s to mojo sprijazniti. Ono :; k o r e k t u r oc, ki si jo vsi želimo in io težko pričakujemo, in ki mora segati najmanj do Drave, pa bodo drugi faktorji izvedli. Tudi zgodovina poma svoj vis major in ta bo razsodila v naš prilog.'
Grško- turški spor.
Izjava dr. Ninčiča.
Pariz, 16. sopt. (Izv.) Semkaj je dospel minister vnanjih zadev dr. Ninčič. Poročevalcu »Matin«-a je odgovoril Ninčič na opazko o nekih nemirih v naši kraljevini z ozirom na turške zmarfe v Mali Aziji, da v kraljevini SHS med Srbi in Hrvatti z ene in med muslimani z druge strani ni nikakih sporov in zato tudi ni-kakih nemirov in nikakih gibanj, ampak vsi žive v dobrem medsebojnem sporazumu. — V slučaju, da Francija in Anglija dovolite proširen'e mej turškega carstva na Evropo, sc Jugoslavija tej pro-širitvi nc bo protivila. .
Konferenca za ureditev razmer na Balkanu.
Pariz, 16. sept. (Izv.) Na konferenci, ki se bo pečala z ureditvijo razmer na Balkanu bodo povabljene vse države, ki so na Balkanu zainteresirane, torej tudi Jugoslavija in Romunija.
Nepotreben strah.
Belgrad, 16. septembra. (Izvirno) Današnja >Politika« piše: 'Če Turki postanejo sosedje Bolgarov, nastane s tem nevarnost novega požara na Balkanu. Zato naj vlada začasa stori vse potrebno, da se to prepreči.
PogoH "in<2orske vlade.
London, 16. sept. (Izv.) Pogoji, pod katerimi bi se angorska vlada pogajala za mir, so sledeči: 1. Izpraznitev vsega od sovražnika zasedenega ozemlja, izročitev orožja in živil; 2. Brezpogojna suvereni-teta Turčije nad Malo Azijo in Tracijo in popolna odpoved s strani Grkov na ta ozemlja; 3. Povračilo celokupne §kodc in vseh izgub; 4. Izročitev vseh oseb, ki so zagrešile grozodejstva.
Kemal paša odklonil angleškega admirala.
London, 15. sept. (Izv.) Reuter javlja : Turški listi poročajo, da je Kemal paša odklonil sprejem angleškega admirala, ki je nato zagrozil z bombardiranjem Stnir-ne, če ne bodo Turki v mestu vzpostavili reda.
Grške izgub«, Pariz, 15. sept. (Irv.) Angwrska viaB^
uradno poroča, da so Grki izgubili 5 sm madnih zborov, ki so šteli 12 drvmj. Tuih ki so ujeli pet divizijskih poveljnikov njihovimi štabi vred- Turške izgube malenkostne in razpolagajo Turki še z nedotaknjenimi divizijami.	^ r
GrSki uradniki pre-jnani fjt Odrtim. ' . London, 16. sept. (Izv.) Nepotrjeni
vesti vedo povedati, da so delavci s po-j močjo nekaterih meščanov pognali grškgf uradnike iz Odrina.	.
Zavezniki utrjujejo Čannfc. London, 16. sept. (Izv.) »Times* tja jo, da zavezniki utrjujejo mestece Čar nak. Oddelek italijanskih čet je že došeii* tja.	y
Požar v Smirni.	C -v
Pari«, 16. sept. (Izv.) >Ctukago TiSKi*? ne<> javlja iz Smirne, da požar še trajaj Pogorelo je doslej nad tri četrtine meetafc Pogorela so tudi skoro vsa konzularna po«! sopja, kakor tudi ameriška, angleška iifc, italijanska naselbina. Škodo cenijo nacfc 200 milijonov dolarjev, od katerih odpad* 6 odstotkov na ameriško lastnino.	$
London, 16. sept. (Izv.) (Daily Ma*t©> poroča iz Smirne, da so glasom izjave hw4 škega generala-zapovednika v Srnin« zanetili požar Armenci, ki so imeli tam skrc*. te velike količine orožja in raunicije. Zaprli so 16 Armencev kot osumljence.
Vlada predlaga nove davke.
O NOVIH DAVKIH NAJ SKLEPAJO BODOČI AVTONOMNI DEŽELNI ZBORI.
Belgrad, 16. sept. (Izv) Danes dop, ob 10. uri je imel plenum zakonodajnega odbora sejo. Na dnevnem redu je bilo vprašanje, če je zakonodajni odbor tnero-dajen, da razpravlja o zakonskem načrtu glede neposrednih davkov, ali narodna skupščina. Za to, da je samo narodna skupščina merodajna, da razpravlja o tem zakonskem načrtu so govorili Sušnik, zemljoradnik Lazič, dr. Pavle Čubrovič in socialist Divac, Z večino glasov je bil sprejet predlog, da o tem vprašanju razpravlja zakonodajni odbor. Izvoljen je bil pododbor, v katerem sta od Jugoslovanskega kluba dr. Gosar in dr. Dulibič. Za predsedni! a tega odbora je bil izvoljen Voja Veljkovič, za predsednika pododbora za. uradniško pragmatiko pa Gjurišič. Za novega podpredsednika zakonodajnega odbora je bil izvoljen demokrat Jovan Magovčevič. Pododbor za uradniško prag-matiko mora izvršiti svoje delo do 5. okt.
Belgrad, 16. sept. (Izv.) Današnje soje zakonodajnega odbora se je udeležilo le 15 poslancev, medtem ko je bilo še včeraj navzočih še 22 poslancev. Finančni minister dr. Knmnnudi je predložil vladni zakonski načrt o neposrednih davkih. Značilno je, da se samostojni poslanci za ta načrt, ki bo kmečko ljudstvo težko zadel, niso nič brigali. Finančni minister je zahteval, naj zakonodajni odbor ta njegov načrt sprejme. Proti je govoril najprvo zemljoradnik Lazič, ki je dejal, da to ne spada pred zakonodajni odbor. — Poslanec
Jugoslovanskega kluba Susnik je ootro nastopil proti novim davčnim predlogom ter izjavil, da zakonodajni odbor ni opravičen skkpzti o tako dr.lokosežnih davi* nih bremenih. Ta vladni predlog spada: najprvo v. finančni odsek, ki naj jra potem; predloži plenumu narodne skupščine. Vi tej davčni predlogi gre za že obstoje«* davke ter za izenačenje davkov. Med dav-i ki, ki naj se izenačijo, ao obseženi tud? davki, ki jih pokrajine stare Avstro-ogr-ske niso poznale. To velja posebno za da-vek na premoženje. Pri tem vprašanju je treba previdno postopati, kajti ta nova davščina bo hudo zadela posebno hudo našega malega kmeta, med katerim bo vzbudila silno razburjenje. Naš mali kmet že sedaj težko živi ter se mora zadolževati, da more plačevati dosedanje davke.. Kmet veliko težje prenaša neposredne ko posredne davke. Zato je treba oelo atvae temeljito premisliti, predno se kaj podobnega sklene. Treba je varovati našega kmeta. Sicer pa vpe kaže, da stojimo pred važnimi političnimi spremembami; bliža sa čas, ko dobimo svoje avtonomne dežele-Ko to pride, bodo posamezni deželni zbori; itak imeli priliko odločevati o novih dav-, kih. Dctlej pa naj se vee načrt izvrši v finančnem odseku. Za vladni predlog so govorili vladni poslanci, na kar je bil predlog sprejet od večine. Proti so glasovali zastopniki Jugosl. kluba in zemljoradnikov.
Belgrad, 16. sept (Izv.) Zakonodajni' odbor ne bo do 5. okt imel nobene seje* Med tem časom bodo zborovali pododseki
Stojan Protič na vidiku.
Belgrad, 16, sept. (Izv.) Včeraj so odposlali ministrskemu predsedniku Pašiču proročilo, da jc Stojan Protič pričel akcijo za razcep radikalne stranke. V poročilu se izraža želja, naj se Pašič čimprej vrne v Belgrad.
Belgrad, 16. sept. (Izv.) Stojan Protič bo izdal proglas na pristaše radikalne stranke, v katerem jih bo pozval, naj sc nanovo opredele. V radikalni stranki se trdi, da do razcepa stranke ne bo prišlo, ker se bo Nikola Pašič ob prvi priliki umcaknil in bodo na njegovo mesto pozvali Stojana Protiča.
Izvoz vi?ia na češkoslovaško.
Belgrad, 16. sept, (Izv.) Včeraj je bila podpisana pogodba med češkoslovaško in našo državo, po kateri Češkoslovaška dqv,oli uvoz 150.000 hI vina »z naše drža-
ve, naša država pa uvoz 150.000 hI piva i z
Češkoslovaške.
POVIŠANA IZVOZNA CARINA NA'
KOŽE.	N
Belgrad, 16. septembra. (Izvirno) VTtf< da je sklenila zvišati izvozno carino na surove in izdelane kože, kor cene usnju tako rastejo, da si ljudstvo v nobenem slučaju ne bo moglo nabaviti potrebne obutve za zimo. Sklenjeno je, da se, če ne bo nič pomagalo, izvedejo tudi konfiskacije.
ZVIŠANJE ŽELEZNIŠKIH TARIFOV V AVSTRLIL
Dunaj, 16. sept. (Izv.) železniški tarifi bodo zopet zvišani in sicer blagovnf tarifi od 1. oktobra, osebni pa od R. oktobra dalje. Zvišanje bo znašalo do 200
odstotkov.
UPOR NA IRSKEM ZADUŠEN. Duhlin, 16. sept (Izv.) Vladne čete » upor zadušila
Društvo narodov.
Ženeva, 16. sept. (Izv.) Na današnji seji petoriee za pomoč Avstriji so razpravljali pod predsedstvom Balfourjevim o finančni pomoči za Avstrijo. Poročilo finan-finih izvedencev ugotavlja, da bi potrebovala Avstrija okoli 250 milijonov zlatih kron za svojo obnovo. Poročilo pravi dalje, da bo morala Avstrija znatno znižati število uradništva, ki ne stoji v nikakem razmerju s številom prebivalstva in z obse-jfom države, ako si hoče res odpomoči. Ravno tako bo morala finančna uprava Avstrije uvesti indeksne številke ne samo pri izdatkih, ampak tudi pri dohodkih, zlasti pri davkih, in vpeljati mnogo reform v svoji notranji upravL — Naslednja seja petoriee bo ▼ torek.
Pilsudski v Romuniji.
Varšava, 16. sept. (Izv.) Iz Sinaje javljajo: Kralj Ferdinand je pri svečanem obedu, prirejenem na čast Pilsudskega, v »roji zdravici naglašal stare simpatije, ki vežejo romunski in poljski narod in poudarjal interesne skupnosti obeh držav, ki složno delujeta za ohranitev miru na podlagi mirovnih pogodb. Pilsudski je v svojem govoru omenjal skupna pota obeh držav v preteklosti, ki so ostala skupna tudi v sedanjosti
Pohod na Viadivostok.
Rnsko-japonska pogajanja.
Riga, 16. (Rk.) Čitinski radij javlja preko Moskve, da so veliki rdeči oddelki začeli ofenzivo proti Vladivostoku. (Kakor
smo zadnjič poročali, so Japonci Viadivostok obljubili izprazniti. Boljševiška ofenziva je naperjena proti monarhističnim četam generala Diederichsa.)
Riga, 16. (Rk.) Iz Moskve poročajo, da se je začetkom t. m. v Čanj-Čunju otvo-rila japonsko-ruska (sovjetska) konferenca.
Obnova ruske vojne mornarice.
Iielsingfors, 16. sept. (Rk.) Sovjetska vlada jc določila 50 milijonov zlatih rabljev za obnovo ruske vojne mornarice, Ker manjka ruskih specialistov, pozovejo v Rusijo nemške inženerje, — Za vojno mornarico ie izšla nova ustava. Vsako brodovje — baltiško, čraomorsko in ka-spiško — dobi svojega lastnega poveljnika, ki bo imel vsa tista prava kakor pred vojno- Na ladjah se popolnoma upostavi predvojna disciplina in diferenciia. Vse kolektivne prošnje in nastopi so strogo prepovedani. Službena doba v vojni mornarici znaša štiri leta.
Zlata valuta v Rusiji.
Roval, 16. sept. (Rk.) »Vaba Maa« poroča, da so v moskovskem gospodarskem svetu izdelali podrobni načrt o zlati valuti. Načrt predlože X. zasedanju neruskih sovjetov, ki se vrši meseca decembra t. 1. Kot temeljni fond se deponira 150 milijonov rabljev v zlatu, od tega morajo 100 prispevati trusti in zasebni obrtniki.
STAVKA V LADJEDELNICI V GDAH-SKEM.
Gdansko, 16. sept. (Izv.) Tukajšnii la-djedelski delavci so sklenili stopiti v štrajk.
potrebno, da katoliški starši pošiljajo svoje nadarjene otroke v meščanske, srednje in višie šole. Poklicani činitelji naj skrbijo za to, da se omogoči obisk teh šol tudi stanovom revnejših slojev.
12.	Krščanska pravičnost tirja od države, da skrbi tudi za bolnike. Zato odločno zahtevamo, da se ne samo ohranijo vse bolnice v kraljevini SHS v polnem nepri-krajšanem obratu, ampak da se še razširijo in pomnože. Krščanska ljubezen do bližnjega pa imej tudi do zasebnih bolnic vedno odprto srce in odnrte roke!
13.	Pozivamo katoliško ljudstvo, da upošteva neprecenljiv pomen katoliškega tiska, ter ga odočno in požrtvovalno podpira. Geslo bodi: >V vsako katoliško družino katoliški časnik, katoliško knjigok Mohorjevo družbo ob tej priliki znova in predvsem priporočamo.
14.	Narodna čast zahteva od katoliških Slovencev, da pomagajo s svojimi prispevki graditi in dovršiti I. slovensko misijo-nišče v Grobljah. Narod, ki za misijone nič ne stori, nima duha Kristusovega.
Resolucije na katoliškem shodu pri Sv. Križu,
1.	Krščanski svetovni nazor bodi podlaga v zasebnem in javnem življenju.
2.	Zahtevamo popolno svobodo in enakopravnost katoliške cerkve v državi.
3.	Katoliškim vojakom naj se da možnost in prilika zadoščevati svojim verskim dolžnostim.
4.	Protestiramo odločno proti razkrist-janjevanju šol in izjavljamo, da ne bomo trpeli izločitve ali zapostavljanja pouka in verskih vaj ▼ ljudskih, meščanskih in srednjih šolah. Krščanski pouk naj podajajo kakor doslej katoliški duhovniki ali od škofa pooblaščeni laiki.
5.	Udruženje jugoslovanskega učitelj-stva, pokrajina Ljubljana, je na svojem zborovanju na Bledu 3. septembra sklenilo resolucije, v katerih med drugim izjavljalo zastopniki demokratskega in svobodomiselnega učiteljstva: 1. Šola je državna institucija. 2. Protisokolska borba je zapo-četa iz političnih ozirov. Najodločnejše protestiramo, da bi se zanašala tudi v šolo. 3. Vsa mladinska društva in šole, ki jih vodijo osebe, pripadajoče po svojem značaju političnim strankam, boreče se proti ustavi m dinastiji, naj se primerno nadzorujejo. 4. Obžalujemo, da duhovščina uči-teljstvu otežkoča izvenšolsko izobraževanje ljudstva.
Vef tisoč kršč. ljudstva, zbranega na kntoi. shodu pri Sv. Križu nad Dravodra-doin, z ogorčenostjo obsojamo ta drzni napad svobodomiselnega slovenskega učiteljstva na avtonomne pravice slovenskih družin, slovenske občine in slovenske domovine. Z vso odločnostjo odklanjamo soko-lizacijo našega šolstva in izjavljamo, da se bomo vselej in povsod vztrajno borili zo-
per nakane zastrupiti slovensko mladino s svobodomiselnim, protikrščanskim duhom. S preziranjem odklanjamo ovajanje slovenske duhovščine, krščanskih učiteljev in ogromne večine slovenskega uaroda, ki je ponosen na svojo orlovsko, mladinsko in celokupno krščansko izobraževalno organizacijo. Ljudem, ki zoper našo izobraževalno organizacijo, katera je bila glavni branik našega naroda v težki borbi za obstanek, kličejo posebno policijsko nadzorstvo države, izražamo svoje globoko pomilovanje in napovedujemo odločen odpor.
6.	Država mora upoštevati in čuvati svetost in nerazdružljivost krščanskega zakona.
7.	Katoliško ljudstvo naj se organizira v strankah in društvih, katerih program in delovanje temelji na krščanskih načelih. Posebej priporočamo povsod izobraževalna društva s telovadnimi in pevskimi odseki. >Orek naj bo v vsaki župniji. Gospodarske in denarne zadruge naj se ohranijo, pozive in na novo ustanove.
8.	Spoštujemo delo, radi tega zahtevamo, da se 1. maj proglasi kot državni praznik dela. delavnemu ljudstvu pa se naj pusti nedelja in zapovedani prazniki kot dan oddiha za dušo in telo. Delo po tovarnah in rudokopih naj se omeji ob nedeljah in zapovedanih praznikih na najpotrebnejše. Za delavce zahtevamo pravično plačilo. Delavstvo pa pozivljemo, da se organizira v krščanskih strokovnih organizacijah.
9.	Zastopnike katoliškega kmetskega ljudstva pozivamo, naj ne odnehajo, dokler ne izvojujejo tudi kmetskim poslom in poljedelskim delavcem iste ugodnosti za slučaj nezgod in za starost, kakor jih imajo drugi delavci.
10.	Država pospešuj z vsemi sredstvi treznost med državljani.
11.	Za vzgojo verskega razumništva je
L. 1917 se je s^iala v Parizu »medza-vezniška konferenca za provčevanje vprašanj, tičočih se vojnih invalidov k, potem je sledila v Londonu, Rimu, Bruslju, lani vnovič v Parizu, letos pa v Ljubljani, Zagrebu in Belgradu. Te konference vodi >stalni odbor medzavezniški za proučevanje vprašanj, tičočih se vojnih invalidov*:, k' sestoji iz oficijoznih zastopnikov medzavsrniških držav in zastopnikov invalidov samih. Severna Amerika in Anglija sta se že umaknili, ker sta s svojimi bogatimi sredstvi lahko zadovoljili svoje razmeroma maloštevilne vojne žrtve, dočim je invalidsko vprašanje v drugih državah zelo pereče, zlasti v Franciji in — pri nas.
Naši invalidi so pripravljali za ta kongres velike demonstracije v Ljubljani, Zagrebu in Belgradu, da pred vsem svetom pokažejo svojo nezadovoljnost z državno invalidsko upravo, ki jim samo na priznanih invalidninah in pokojninah dolguje ogromne vsote in da s temi demonstracijami pritisnejo na vlado, da začne resneje reševati invalidsko vprašanje. Minister za socialno nolitiko Žerjav se je zbal svetovnega škandala, obljubil osrednjemu invalidskemu odboru v Belgradu, da izpolni vse invalidske zahteve in sklical tile pred otvoritvijo medzavezniške konference v Ljubljano posvetovanje glede novega in defini-livnega invalidskega zakona, ki naj se že oktobra predloži skupščini.
Tako se je vršilo v Ljubljani posvetovanje o načrtu invalidskega zakona 8., 9., 10. in 11. septembra. Pri tem posvetovanju so bili poleg uradnikov državne invalidske uprave mnogoštevilno zastopani tudi člani invalidskih organizacij. Razprave je vodil dva dni minister dr. Žerjav sam, hi skoro vse invalidske zahteve so sprejele v ta zakonski načrt. Dr. Žerjav je dosegel s to ;človekoljubno< kretnjo, da so invalidi odpovedali vsa protestna zborovanja in demonstracije in se pohlevno udeležujejo medzavezniške konference.
Medzavezniške konference se udeležuje precej številna francoska delegacija, češkoslovaška, italijanska in belgijska, zastopnik Japonske in Poljske ter zastopnik mednarodnega delavskega urada v Švici poleg številnih domačih uradnikov in invalidov, Romuni in Grki pridejo na konferenco šele v Belgrad. Vseh udeležencev je okrog 100. V nedeljo, 10. sept. je začela
konferenca s slavnostnim banketom v re. stavraciji »Zvezda« v Ljubljani. Proti ve-čeru je bila svečana otvoritev konference v deželnem dvorcu z običajnimi pozdravi in odzdravi. Zanimiv je bil pozdrav Italijanskega delegata senatorja Ijo Tofi, ki je v imenu italijanske vlade izrazil željo, da se pozabijo diplomatske zmote in zavlada med italijanskim narodom in kraljevino SHS prijateljstvo, bratstvo in enotnost Tu. di drugih lepih besedi je bilo mnogo. Isti dan je priredil namestnik Hribar na čast gostom »rout« s koncertom.
Drugi dan, 11, sept. so si kongresieti ogledovali Ljubljano, razstavo slik in vele-sejm, kjer so bili v Dolničarjevi restavraciji pogoščeni. Nato so se s posebnim vlakom odpeljali na Bled, kjer so se navzlic slabemur vremenu (dežju in megli) vozili po jezeru, zvečer gledali umetne ognje in potem banketirali v Toplicah. Le maloka-terim udeležencem je bila dana prilika, da so si v Ljubljani ogledali protezno delav-nieo in na Golniku zdravilišče za tuberkulozne invalide.
Tretji dan, 12. sept. so se vrnili kon-gresisti z Bleda in sedli k obedu, ki jim ga je priredila ljubljanska mestna občina v hotehi Unionu, po obedu so odpotovali v Zagreb.
Imeli smo priliko poučiti se o vtisu te prireditve v Sloveniji na zastopnike tujih držav. Vsi so edini v tem, da je Ljubljana še v Evropi, da so Slovenci kulturen in zelo gostoljuben narod. Velika je škoda, da so odšli iz Slovenije zastopniki tujih držav z utisom, kakor dft nima Slovenija kaj pokazati, ko je ravno v Sloveniji razmeroma naiveč invalidskih zavodov v vsi kraljevini SHS in ne najslabših.
V	Zagrebu se je konferenca nadaljevala. 13. in 14. sept so se vršila dopoldne posvetovanja o splošnih invalidskih zadevah po odsekih, popoldne pa ogled mesta in invalidskih zavodov. Banketov in zabavnih prireditev tudi v Zagrebu ni bilo premalo, vendar je v Zagrebu prišlo do stvarnega dela konference.
V	petek, 15. sept. se je vsa konferenca odpeljala proti Belgradu, kjer se bo nadaljevala do 20. Ko dospe poročilo, je priobčimo z vsemi sklepi, ki jih konferenca sprejme in postanejo obvezni za udeležene države.

ŽIVJELA SLOGA HRVATA 1 SLOVENACA!
Jeste li razmišljali, što je naš program? Ako nijeste, onda je potrebito, da vam to ukratko kažemo.
Naš program: Krščanski socijalizam ili krščanska sloga seljaka, radnika, obrtnika i poštenih i radinih školovanih ljudi i borba protiv ljenuha, oderuha i kapitalista;
autonomija pokrajina i borba protiv cen-tralističkoga imperijalizma i hegemonije;
autonomija katoličke Crkve u Jugoslaviji, prava porodice, sloboda škola;
Hrvat i Slovenac na uvijek brat i brat a nerazrušenoj slozi sa krščanskim bratom Srbi-nom, koji pristaje uz ovaj program.
Ako želiš, da ova načela što prije pobi-jede, brzo se upiši kao član »Hrvatske pnčkt novinske zadruge* u Zagrebu. Jedan udio stoji samo sto dinara i još priloži deset dinara za upisninu,- Novac se šalje na »Zadružna svezu« u Zagrebu, Pejaeevičev trg 15.
Packa.
14
Francoski napisal Renč Bazin — Poslovenil A, B, (Dalje.)
>Gospod, mi je rekel uslužbenec, tri-cetrt ure že čakajo na Bottiu. Prosim, izročite ga gospodu, če ste končali svoja poizvedovanja.
Bilo je tričetrt na šest. Še malo sem počakal, potem pa šel. Izgubil sem celo popoldne.
0 Jeanna, kodi se skrivaš? Ali naj grem k maši k sv. Germanu na Travniku, da te ugledam? Ali si ena onih, ki rano vstajajo, ob času, ko je še malo šetalcev? ŠAH hodiš iskat na Elizejska Polja prvih aolnčnih žarkov in hladne jutranje sapice, ki pride iz gozda in se nato izgubi v pariškem ozračju? Ali poslušaš mogoče kako predavanje na Sorbooi, ali se učiš petja in pri kom?
Stavim, da znaš peti, Jeanna! V tebi je nekaj kot v ptičkah. Dražestna in lehko-noga si kot pastiričica- Kako da ne bi imela tudi nekaj njenega glasu? ...
Fabien, ti postajaš liričen!...
8. aprila.
Vec kot mesec dni že počiva moj zvež-<32, danes pa imam naenkrat toliko in tako važnih stvari napisati.
Najprej moje prvo presenečenje.
Danes zjutraj sem slonel z glavo, polno latinskih tekstov, na steklu svojegu okna, ki ima razgled na vrt
Razume se, da vrt ni moj, saj stanujem v četrtem nadstropju, toda odprt mi je razgled na visoko vrbo žalujko v sredi, na peščena pola, ki se vijejo okroginkrog, na štiri stene zidane ograje, z gredicami ob-' robljene, katerih ena nas loči od karmeli-i čanslcega samostana. Vrt je skoro zapuščen. Gospod, ki stanuje v prvem nadstropju, nima menda nikoli težke glave in zato se tudi nikoli ne izprehaja. Danes na | jutro je na vrtu njegov sedemnajstletni sin, gimnazijec. Dva koraka oddaljen od zidu, ki je na strani ceste, stoji nepremično in si s privzdignjeno glavo prižvižgava enakomerno melodijo, ki se mi zdi kakor dogovorjeno znamenje. Precl njim ni nič drugega kot mah na starem zidovju, ki se svetlika kakor pozlačen. Navadno ne žvižgamo zidovju in mahu.
Nekoliko dalje na drugi strani ceste sc vrste okna v pročelju hiš v pravilnih ravnih črtah, po večini odprta. In mislim si: ptiček je tamkaj; kaka Marjetica v beli čepici se bo prikazal*.
Kako neumna in zlobna misel! Kako smo drzni in na<rli pri najmanjših sodbah! Naenkrat stop? dijak za korak naprej, iztegne roko in bliskovito ošine mah, kakor da hoče ujeti muho. Nato se zmagoslavno obrne k mateTi, razigran, neumen in ji pokaže nedolžnega martinčka.
Ga že imam, na solncu se je grel, uča-ral sem ga!
Na solncu se je grel! To je zame razodetje. Odprem okno: res je, pov-odi t i-lota, povsodi svetlobe, na strehah, ki so še
mokre od zime in noči, na svetlo-modrem nebu, ki ni več zimsko. Pogledam doli in zapazim, česar preje nisem zapazil: vrba poganja, cvetoča vijolica pod velo kameli-jo, hruške na karmeličanskem vrtu se rde, na odmrlem figovem drevesu sedi kos. Ušel je iz Luksemburga, od radosti pijan steguje svoj vrat in prepeva himno obnov-ljenja in prerojenja kakor njegovi tovariši tam zunaj v gozdu.
Dovolj sem videl, da mi ni več obstanka v sobi. Po štiri in štiri stopnjice jemljem naenkrat in se jezim na Pariz in na Junijeve latince, ki so mi skrivali pomlad. Kako, ali naj živim tako odločen od sveta, ki je ustvarjen zame, ali naj vedno hodim po umetnem tlaku iz kamenja in asfalta, ali naj mi bodo večno dimniki moj horicont; zakaj ne bi smel videti kaj več neba kot ono nepravilno progo med strehami, obrobljeno z dimom; ali naj dam, da mi uide najlepši letni čas, ne da bi napil vonja, ki ga širi, in veselja, ne da bi v pomlajeni naravi skušal pomladiti svojo mladost, ki po zimi vedno ovene'in sahne! Ne, tako ne pojde, videti jo hočem, pomlad!
In res sem jo videl, toda natrgano in v šopkih, kajti pot me je pripeljala na trg sv. Sulpipija, kjer so prodajali cvetlice.
Dosti cvetja in malo ljudstva: pozno je že. Kar največ morem, uživam pri pogledu na cvetlice, urejene in uvrščene po vrstah in velikosti, naslajam se ob dvojni hijacinti pa notri do prvega nagel jčka, ki ie komaj popek, čigar rdeči ali beli nosek
kuka iz zelene čeladice. Slastno vsrkavam vonj in barvo vseh teh šopkov, vseh svežnjev ene cvetlice in ene vrste, šmarnie, spominčic, ovitih z belim papirjem, dišeče resede, kateri so čebelice pozabile odvzeti sladkoopojni med. Nihče ne prezre vrnivših se izgnank. Deklice se jim na-smihavajo, ne da bi vedele, čemu. Celo izvoščki, postavljeni v vrsti kraj tlaka, se čutijo vesele ob tej soseščini. Slišim enega od njih, ki ima kot jagoda rdeč obraz, kako pravi svojemu tovarišu:
»Kaj, France, lepo diši, ne?«
Počasi stopam in motrim vsako prodajalno. Ko dospem do konca, se ozrem nazaj.
Sveta nebesa, deset korakov proč Flamaran, Charnot in gospodična Jeanna!
Ustavili so se pri prodajalki, od katere sem bil ravno odšel. Gospod Flamaran nosi v lončku einerarijo, g. Charnot ogleduje globoko sklonjen granadski nagelj izredne lepote. Jeanna se obotavlja med dvanajstimi šopki in nagiblje zdaj k enemu, zdaj k drugemu svojo glavico s spomladanskim pokrivalom.
>Katerega, oče?«
)Katerega imaš rajši, samo hitro izberi: Flamaran čaka na napi.
Še sekundo obotavljanja, nato je zmagala sorodnost izbora.
>TaIe šopek resede,« pravi.
Stavil bi bil, da bo izbrala resedo, nežno, ljubko cvetko kot ona sama. Za druge so kamelije in hijacinte, za Jeanno so izbrane cvetke!
Sfev. 20&
Politične novice. "
tf Dolirij. Pod tem naslovom prinaša včerajšnji >Slov. Narod« v polemiki s >Taborom« naslednjo notico: »Mariborski >Tabor« poroča na uvodnem mestu o seji načelstva »mariborske oblastne organizacije demokratske stranke«. V tem poročilu so tudi ti-le odstavki, ki jih navajamo dobesedno: »Glede udeležbe dr. Trillerja in dr. Ravniharja na zagrebškem kongresu je prevladalo mnenje, da oni le govorijo o hrvatskem vprašanju, mislijo pa v resnici na Ljubljano, ker vidijo nesrečo Slovenije, če bi tudi narod ob severni meji prišel do večje upravne samostojnosti. Narodni socialci so se mnogo trudili za stike s Hrvati, kar je dobro, akoravno je čudno, da so jim bližji starokonservativci nego žive organizacije slovenskega razumništva obrtništva itd. Konečno je pa tudi to njihova stvar. Deržičevo stališče, da naj bode Maribor le ekspozitura in ne enakovredna oblast kakor Ljubljana, nas ne more zadovoljiti. Maribor bi potem nemara še napravil ekspozituro v Prekmurju. S tem bi se povišalo število instanc, ko se drugod zmanjša. In čemu tako tutorstvo. Imamo v. marsičem zdravejše razmere nego so danes r Ljubljani, ki naj sebe rešuje, že ena. Govorilo se je tudi še o tem, ali naj nastopa naša organizacija skupno z ljubljansko, pa se je sklenilo vprašati Ljubljančane, ali oni to žele. Navajal se je razlog, da v tem trenutku ne izpostavimo naših prijateljev v Ljubljani še večjemu sovraštva Hribarja, Trillerja in Ravnikarja, ki agitirajo zoper mladine, ker so zvesti ustavi tudi glede pokrajinske razdelitve. Zato je mnenje, ločeno se bojevati, da ostane ustava v veljavi. Če bi starokonservativci in Deržič zoper zakon 26. aprila izrečno nastopali, treba bi bilo iz naše strani zahtevati rektifikacijo meje do Save.« — Ako je to poročilo iz načelstva avtentično, potem je jasno, da so gotovi gospodje v Mariboru zapadli deliriju, ker si sicer ne moremo misliti, da bi mogli možje z zdravimi možgani priti na tako absurdne ideje, kakor so navedene v tem poročilu. Ker torej očividno nimamo opravka z duševno zdravimi ljudmi, marveč z bolniki, ki so jim trotove fiksne ideje zatemnele vid, sluh in menda tudi razum, nam ne prihaja na misel, da bi odgovarjali na podvale, ki nosijo na sebi vse znake nenormalnosti ali pa do blaznosti razvite zlobnosti.«
'4- »Zarja« o blejskem učiteljskem kongresu. Slobodna »Zarja« piše na naslov učiteljskega kongresa na Bledu: »Kongres učiteljev, o katerem učitelji sami pravijo, da je bil kongres naprednega učiteljstva, bi pričakovali nekaj več stvarnosti in več takta, kakor smo ga opazili. Napreden ni tisti učitelj, ki smatra za svojo dolžnost, da uganja na zgoraj najhujši servilizem, oikolo sebe pa neprimerno nestrpnost. Učitelj je vzgojitelj in vse njegov delovanje bi moralo imeti vzgojno tendenco, ton napredne spravljivosti. Šola bodi vzgojiteljica plemenitih ljudi, zavednih ljudi. Ako pa vzgojitelji sami slepo služijo režimu, ter ne pokažejo najmanjše volje in razumevanja, da mora biti šola sama sebi namen, vzgajališče neodvisnega naraščaja z jasnim pogledom na življenje, potem je to le dokaz, da je tudi vzgoja učiteljev slaba-« — Kakor se vidi, so demokratski učitelji s svojimi resolucijami čisto osamljeni in pred vsemi strankami in vso javnostjo do kosti blamirani,
+ Stojan M. Protič namerava po poročilu »Slob. Tribune« izdati ob obletnici svoje zahteve po reviziji ustave poziv na radikalno stranko, kjer jo vabi na skupno delo. Pridružilo se mu bo baje jako mnogo radikalnih poslancev.
+ Vlada proti hrvatskemu bloku. Hrvatski blok je poslal tudi Društvu narodov v Ženevo posebno spomenico. Vladni listi javljajo, da je ostala spomenica neopaže-na, »Pravda« pa javlja, da bo vlada takoj po povratku Pašičevem nastopila energično proti hrvatskemu bloku zaradi razpošiljanja takih spomenic .
'-j- Pogodba med Jugoslavijo in Čc-Sko e sklenjena, kakor poročajo brnski »Lidove Noviny« samo za dobo 5 let, da se z dolgotrajnejšo pogodbo ne bi onemogočil drugim državam pristop k Mali an-tanti.
-f Naraščanje davčnih dohodkov v
Franciji. Dohodki iz neposrednih davkov m državnih monopolov so se tekom prvih 8 mesecev tekočega leta zvišali nasproti dohodkom lanskega leta v istem času za 1.273,788.100 frankov.
— Petindvajsetletnico s svetimi obljubami Bogu posvečenega samostanskega življenje je praznovala včeraj ravnateljica jiršultnskega učiteljišča č. M. Hildegarda L e b a r. Isti jubilej so obhajale č. M. Ig-Mcija K1 u m p , č. M. Ferdinanda O r -o e j c , č. M. Veronika Tavčar v ljubljanskem uršuflnskem samostanu in č. M. Florijana S u c h y v uršulinskem samosta-
|«u v Mekinjah. Za vzgojo ženske mladine »rlozaslužnim čč, gospem uršuliokam ob
jubileju iskreno čestitamo, Naj Vsemogočni daje tudi v bodoče najobilnejšega blagoslova njih kulturnemu delu!
— Velika jeza se je polastila gospodov okrog »Jutra« in »Domovine«. Orli jih skrbe. Razumljivo: brnski tabor z ogromnim številom in silnim moralnim uspehom na eni strani, na drugi strani pa vsesokolski fiasko, ki se ga vsi dobro zavedajo in ki so ga deloma zabrisali samo vladna prisotnost, komaudirano vojaštvo in Čehi; dalje vedno večje množice slovenskega ljudstva objemajoča orlovska misel, ki je privabila toliko udeležencev na sijajno uspele delne orlovske tabore v Celju, Bledu in Novem mestu, končno zmaga slovenskih Orlov v Brnu, s kakršno se slovenski Sokoli ne morejo postavljati — vse to jezi, hudo jezi. In zato sedaj tako bruhajo sovraštva v »Jutru« in »Domovini«. Včasih je bila moderna protifarška gonja, ki slovenskemu duhovniku ni nič škodovala, liberalcu pa nič koristila, tako je sedaj moderna protiorlovska gonja, ki bo Orlom samo koristila. In kakor ga nekdaj ni bilo greha, ki ga ne bi obesili slovenskemu duhovniku na vrat, tako danes ni nobeno obrekovanje pre-grdo, če je treba Orla udariti. Vsako grdobijo, ki se zgodi, je treba Orlu naprtiti, pa je. Tako n. pr. je v Hrastju neki fant oskrunil deklico, »Jutro« in za njim seveda »Domovina« prinese, da je to Orel. Stvar se od naše strani takoj preišče in kaj se izkaže? Dotičnik ni bil nikdar član Orla, pač pa je na občnem zboru šmartin-skega Sokola nastopil kot — govornik. Ko je trgovec Koprivec ustrelil iz prenagljenosti Orla iz Komende, »Jutro« takoj prinese, da je bil to razbojnik, ki je napadel Koprivca, dasi jc vsak, kdor je poznal tega Orla, vedel, da je to izključeno. Itd. Torej načelo: obrekuj, kar le moreš, nekaj bo vedno ostalo. Kaj pa n. pr. Sokoli pravijo na te-le resnične zgodbe, katere smo hoteli zamolčati, pa jih sedaj ne moremo? Dne 9. septembra so sc peljali z gorenjskim vlakom štirje fantje — vsi so imeli sokolske znake. Ker so v gnječi bili precej brezobzirni, jih je neki napol slepi invalid opomnil. Nato so ga začeli suvati s tako silo, da so morali pretepenega invalida iz škofjeloškega kolodvora prepeljati. Imena teh kulturnih bratov so znana, podrobneje bi pa znali o tem povedati priči Pavšlar Ivan iz škofje Loke in Ro-jina Anton iz Spodnje Besnice 49. — Ali to-le: V noči od 13. na 14. avgusta se je privalila ob treh ponoči sokolska četa tuleč — tuleč, pravimo — sokolsko himno po frančiškanski ulici. Po odpeti himni zavpijejo: Živio kralj, nato: pa doli z Bogom, doli s satanom! Ali 16. avgusta zjutraj po najhujši vsesokolski noči sprehod po Tivoli s tistimi ogabnimi prizori, katerih radi dostojnosti ne smemo popisati. Imamo priče, priče! Pa smo molčali. Zdaj pa ne več. Ali pa: Dne 4. t. m. ob dveh ponoči četa sokolov, ki pojo sokolsko himno, nato pa: Marija k tebi, uboge reve. In tako dalje. Siccr pa, kakor povedano, saj vas razumemo, da ste hudi na Orle, ki se tem bolj širijo, čim večji je pritisk nanje. Toda, čemu hoditi na solnce s takim maslom na glavi?!?
—	Neverjetna posurovelost. Med »Jutrom« in »Jugoslavijo« se bije že dalje časa ljut »bankirski« boj. To ni nič nenavadnega. Znak skrajne posurovelosti pa je, da očita »Jutro« svojemu nasprotniku »sotrudništvo Terzitovo«. V »Jugoslaviji« je dal namreč objaviti nekaj svojih podlistkov g. dr. I. G., kateremu očita »Jutro« s pridevkom »Terzit« očividno neko telesno hibo, za katero pač g. dr. I. G. ni odgovoren. — Zaradi popolnosti pa naj dostavimo še nekaj: Stari homerski pevec je pel svoje pesmi po starejših kraljevskih dvorih in zato je razumljivo, da zastopnika tedanje demokracije Terzita ni označil le za »prevraten element«, ampak mu je na veliko veselje grške aristokratske gospode natovoril še celo kopo telesnih napak: škilavost, hromost itd. Starogrškim fevdalnim surovinam moremo ta greh spregledati, toda kako se ujema predbacivanje »terzitstva« z demokracijo »Jutra«? AH je ta list homersko-fevdalen? Po surovosti soditi je. — V torek pa bomo v čitali v »Jutru« sledečo notico: »Nesramno podtikanje. Z izrazom »sotrudništvo Terzitovo« nismo mislili na g. dr. I. G., kakor nam to podtika »Slovenec« po svoji stari navadi ...«
—	Osebna vest. Za inšpektorja v ministrstvu za promet je imenovan gosp. dr. Borko.
—	Tednik »Narodna Sloga«. Izšla jc prva številka tednika »Narodna Sloga':, glasilo zagrebških »kongresisto\\'. List se imenuje »nezavisan jugoslavenski glasnik političko-socialno-ekonomskic Izhaja vsak četrtek. Posamezna številka stane 6 kron.
—	Dohodki državnega posestva Be-Ije. Na eni izmed zadnjih sej ministrskega sveta je poročal upravnik g. A. Kristan o uspehih žetve na tem posestvu in povedal, da je »pridelal« samo 360 vagonov pšenice namesto pričakovanih 40.000, potem 100 vagonov ovsa in 206 vagonov sena. Sladkorja bo okoli 400 vagonov. Kljub slabi letini bo dobil g. Anton Kristan prav lepe procente.
—	Uradniško vprašanje in bombe. Zagrebški »Jutarnji List« poroča iz Bel-grada, da je prejel zakonodajni odbor iz Sarajeva cb priliki razprave o uradniškem vprašanju dopisnico sledeče vsebine: »Čc ne bo uradniško vprašanje čimprej reše-
no, ga bo reševala bomba, ki bo zadela v prvi vrsti vas. Tako ne gre dalje. — Bedni državni uradnik.« — Tako govori obup.
—	Društvo jugosl. trg, visokošolaca
javlja svojim članom, da se je življenje na Dunaju strašno podražilo. Eksistenčni minimum a- K ca 1,000.000 (1000 Din). Stanovanje od 100.000 aK naprej, šolnina na visoki šoli za svetovno trgovino znaša se-mestralno aK 500.000, vpisnina Ka. 10 tisoč. Vpisovanje traja do 7. oktobra, istotako jc čas za vlaganje prošenj do 7. okt. Zadnji termin za prijavo oktoberskih izpitov je 5. oktober.
—	členom »Slov. dijaške zadruge v Pragi«. Obveščam člane, da je vpisovanje na vseh fakultetah od 25. sept. do 7. okt., na medicinski pa do 15. oktobra. — Ker se centralna menza otvori šele začetkom oktobra, svetujem tovarišem, da ne hodijo še ta mesec v Prago. Kje bodemo imeli prostore, se ne ve še nič gotovega. — Vsled velike valutne razlike, je draginja v Pragi neznosna in tovariši, ki mislijo priti na novo v Prago, oziroma oni, ki so že bili in so v nižjih semestrih ne smejo računati s pomočjo zadruge, ker je ta brez denarja. — Ker do sedaj še nisem prejel seznama o redukciji centralnih štimpen-distov, bom v časopisih objavil, pri katerih tovariših so seznami na vpogled, kakor hitro jih prejmem.— Prosim vse tovariše, da kar najmarljiveje nabirajo za zadrugo, ker položaj je najobupnejši, kar smo jih doživeli.	Predsednik.
—	Kmetijska podružnica v Ljubljani opozarja svoje člane, da je kmetijska družba naročila večjo množino sena in slame v Banatu, ki jo bo oddajala samo cele vagone. Naročila za Ljubljano zbira v podrobnih količinah kmetijska podružnica v Ljubljani in se članom čimpreje nanjo obračati.
—	Obrtna zadruga v Kranju vljudno naznanja, da sc vrši vajeniška preizkušnja (t. j. za pomagalca) v nedeljo, dne 24. t. m. ob deveti uri dopoldne. Vrši se v Ljudskem domu.
—	Neuspeh delavskega gibanja na Dunaju. Tiskarski štrajk je končal z neuspehom za delavstvo v toliko, ker so delovala zavrgli princip indeksnih številk, kar je med delavstvom izzvalo veliko ogorčenje. Zveza industrijcev je sklenila, da tudi ostalim delavcem ne bo več plačevala mezd na podlagi indeksa, ampak mnogo manj. Tako hočejo n. pr. kovinski industrijci plačati le 36 procentni povišek in ne 91 odstotkov, kakor to določa indeks, Tudi bančni ravnatelji so sklenili, da se na indeksne številke ne bodo več ozirali.
—	Uradniška himna, Belgrajsko »Videlo« priobčuje sledeče verze: »Dok sku-poča skupo raste — Pravilnici dok ss pi-šu, — Bogataši brke maste — A ministri konferišu, — O, dokle če tako biti — Da smo samo prvog siti?«
—	Mažarslii koledar za 1. 1922, je vlada v naši državi prepovedalo, ker itd.
—	Velik požar je uničil arzenal v Pu-Iju. Škoda znaša nekaj sto mili;onov lir.
—	Jugoslovanski Adresar izide v kratkem v založbi tvrdke Pollak in Schon v Zagrebu. Tozadevno opozarjamo na današnji oglas.
—	Uvedba popolne dnevne službe pri telefonu na Grosupljem. S 1, septembrom 1922 se je pri pošii Grosuplje za telefon uvedla popolna dnevna služba (C), t. j. v poletnem času (1. aprila do 30. sept.) od 7. do 21. ure, po zimi (1. okt. do 31. marca) od 8. do 20, ure.
—	Otroško okrepčališče s šolo na prostem ustanovi ministrstvo za narodno zdravje na Marjanu v Splitu. Doslej sta bili taki šoli že v Novem Sadu in na Lok-rumu.
—	Za možem v smrt. Te dni je nenadne smrti umrl francoski socialistični poslanec in bivši minister Marceli Sem-bat. Ko jc zvedela za njegovo smrt njegova žena, znana slikarica, je izvršila samomor.
—	Pomoč brezposelnim na Češkoslovaškem, Češkoslovaška vlada je nakazala 100 milijonov kron za brezposelne. Vsako podjetje mora vzrok večjih odpustov delavstva naznaniti oblasti. V vsakem slučaju velja 14dnevni odpovedni rok.
—	Natečaj. Na tehniški srednji šoli v Ljubljani se razpisuje s priČetkom tekočega šolskega eta 1922/23 profesorsko mesto za gradbenega inženerja. Kot pogoj za namesti lev se zahteva, da je prosilec pravilno in uspešno dovršil študije na gradbenem oddelku tehnične visoke šole (II. državni izpit.) S to službo go spojeni prejemki: letna plača 2400 Din, ki se povišuje za 600 Din na leto, izpočelka po tretjem in šestem, pozneje pa po vsakem drugem letu do najvišje letne plače 6000 Din; poleg tega pripadajoče draginjske dokla-de. Učna obveznost znaša 16 tedenskih ur; uadštevilne uro se honorirajo z 20 Din. Prosilci za razpisano službo naj izroče pravilno kol kovane prošn je, naslovljeno na ministrstvo za trgovino in industrijo, oddelek v Ljubljani, ravnateljstvu tehniške srednje šole do dne 1. oktobra 1922. Prošnjam je priložiti kratek curriculum vitae, krstni in domovinski list, vsa študijska in
..... - m ■■ mi ilf***81***—i
usposobljenostna izpričevala. Kdor ni si državni službi, mora tudi priložiti uradnq zdravniško izpričevalo in potrdilo pristojnega političnega okrajnega oblastva o nravstveni neoporečnost. Ministrstvo za trgovino in industrijo, oddelek fi Ljubljani, dne 14. septembra 1922.
—	Rekruti-dijaki, ki so blH pri reknH tovanju potrjeni za inženjerijo na dijaški! rok in jim je bil nastop službe odložen do 25. leta starosti, pa so že dovršili svojec študije odnosno so te študije opustili in tega niso naznanili ne civilni ne vojaški oblasti, se nujno opozarjajo, da se javijo takoj na odsluženje kadrovskega roka ter izognejo neprijetnim zakonitim posledicam.
—	h Škofje Loku. Rudolfu Ziherlu 1« Škofje Loke je bilo ukradeno iz zaklenjene veie kote, vredno 4000 do 5000 kron.
—	Smrtno nevarna poikodba. Na dopustu se nahajajoči vojak Alojzij Pernuš se je pouoči 10 t 1. spri in stopel z Antonom Nogličcm Iz Zg. Bele in ga smrtno nevarno poškodoval. Nagliča je devetkrat ranil z bajonetom.
—	Okradeni kranjski hnoičok. Kranjskemu izvoščku Leopoldu Lenardiču ata bili v Podnartu ukradeni dve konjski odeji, vredni 7000 K.
—	Kolo ukradeno je bilo 18. L m. v Kojsar-jah železniškemu čuvaju Karlu Zidueku iz Notr. Oorie.
—	Posabil ne je dne 18. sept. t. I. v dopoldanskem vlaku III. razr. na novom«5ki poetajt
zavitek z belim slamnikom. Pošten najditelj blagovoli istega poslati proti nagradi na šolsko vodstvo Prečna p. Novo mesto.
šfaiersRe novice.
š Mariborska obrtna razstava podal?« šana. Po zatrdilu razstavnega odbora se je isti odločil zaprositi za podaljšanje obrtne razstave. Dosedanje deževje je zet-lo neugodno vplivalo na vnaji obisk, razstavni odbor ima ogromne stoike, ki bi bili zanj občutni, ako bi se morala razstava že v nedeljo zaključiti. Podaljšanj«) je nameravano do 2. septembra, s tem sei da prilika tudi šolam za korporativne obiske po zelo znižani ceni.
š Dr. Žerjav kot rešitelj stanovanjskega vprašanja. Iz Maribora nam poročajo: V »Jutru« smo na svoje začudenje čitali,; da je dal g. minister za socialno politik**' dr. Žerjav, intervjuvati kot rešitelj stanovanjskega vprašanja. Ne da bi se spuščali v meritum tega intervjuva, ki je sam ob' sebi že davno splošno znan (da treba pravično razpolagati z obstoječimi stanovanji in pomnožiti stanovanja z zgradbami, to ve danes vsak otrok), vendar na nekaj nasl' je pri tem spomnil g. minister-rešitelj stanovanjske krize. Ko je bil g. dr. Gregor Žerjav še podpresednik deželne vlade in že diesigniran za šefa, je prišel tudi v Maribor. Navidez kot uradna oseba, v resnici kakor organizator svoje stranke. Pa to naj je postranska stvar, V svoji uradni vlogi je zahteval, naj se mu takoj predlože vsi podatki, kako bi ae dal Maribor prezi-dati, kje bi se dalo kaj starega podreti irt z novim nadomestiti m končno, kako i« kje bi se dal Maribor na novo razširiti-' On, da ima že vse pripravljeno, da se za; Maribor preskrbi čim največ stanovanj, ker treba Maribor kot važno obmejno mesto zasigurati in razširiti s priselitvijo' (državotvornih elementov seveda. Op. ur.)/ Ko so Mariborčani za to veselo vest zvedeli, so bili kajpada strašno veseli... ja, dr. Žerjav, to je človek na svojem mestu... Na mestnem magistratu je vse hitelo ugoditi želji g. podpredsednika, zakaj vedeli so, da bo iz njega kmalu še kaj več. Vsi podatki,, kakor jih je gospod doktor želel in velel, so tudi kmalu odšli r
Ljubljano in---že tri leta je od tega,.j
aktov še danes ni nazaj in Maribor je razen ene nove vile še prav tak, kakor je bil ob času obiska g. dr. Žerjava kot deželnega podpredsednika. Pa če bi bilo samo to. Prišlo je še huje. Dr- Gosar je v Ljubljani zmagal s svojim gradbenim načrtom, prisilil je uporne bankirje, da so pričeli graditi svoje palače, za njimi pa tudi drugi svoje skromne hiše. A v Mariboru pa so ravno Žerjavovci največ zakrivili,; da se ni prav nič storilo, da so Žerjavovi bogati odvetniki z valuto strašili še tisite, ki so se odločili zidati. V to strašilo so bili sami tako zatelebani, da tudi sami niso nič gradili. Pač pa so se pridno naseljevali' ter odvzemali stanovanjske prostore zal' svoje lokale in tako pomnoževali stanovanj sko bedo. Niti Narodnega doma niso hoteli popraviti, niti prezidati svoje ti-' skarne, da bi saj nekaj svojega mnogoštevilnega osobja spravili pod svojo streho*; Ves ogromni dobiček so vtaknili v svoji žep. Videli so v Belgradu, kako se tudi z našim denarjem zida in ruši, slišali so tam, da Belgrad noče ničesar storiti za utrjenjej svoje severne postojanke, slišali so celo, da Belgrad še danes sam ne veruje, da mu je Maribor siguren. In vendar niso odprl? svojih ust, da je to sramota za državno centralo, da na tak način pusti propadati najvažnejšo obmejno postojanko, dočimr Avstrija ravno proti meji gradi in utrjuje svojo pozicijo. In kaj je storil dr. Žerjavov prednik? Ni to sramota zanj, da je bila' in je še v njegovem lastnem mestu (Celje) stanovanjska kriza laka, da je prišio do javnih škandalov in da se v Celju ves ta! čas menda niti ena hiša pobelila ni. Stanovanjski urad .v, Mariboru dobiva na eni
str«ni Jermane, da sc ne sme ntkdo priselili, prodno ne izkaže potrdilo, da je novo zgradbo že dokončal, na stotine drugih je tmkorekoč brez stanovanj, po vežah se potikajo že dve leti, in na drugi strani pri-} a ajo baje tajni fcrmani, d»a za Wran-gl.ovce in ruske monarhiste mora biti prostora v Mariboru (saj imajo že colo rusko kolonijo). — Za enkrat smo hoteli samo to pribiti, da svet izve, kako resno je smatrati g. ministra za socialno politiko kot odrešenika stanovanjskega vprašanja,
Volivni imeniki.
Vodstvo SLS za Ljubljano ponovno opozarja vse svoje somišljenike, da si ogledajo voline imenike in se sami prepričajo, da so pravilno vpisani! Volilno pravico ima vsakdo, ki je dopolnil 21. leto in stalno prebiva v Ljubljani eno leto, ali če je stalno nastavljen kot državni nameščenec vsaj pred časom, ko so bili na magistratu volilni imeniki razgrnjeni jnamreč pred 21. avgustom). Čas za reklamacije je do vštetega 21. t. m. Volilni imeniki so dotlej na ogled vsak dan do 7. ure zvečer.
1j Stolne »Prosvete« občni *bor je danes zvečer točno ob 6- uri v knjižnični dvorani Jugoslovanske tiskarne, na kar ,vnovič opozarjamo z vabilom na polnošte-yilno udeležbo.
lj Poziv. Podpisane vabimo žene dr-šavnih uradnikov in državne nameščenke, ida se udeležijo shoda, ki bo v torek, dne il9. L m. ob 5 uri pop. v veliki dvorani Mestnega doma. Dnevni red: Obupni položaj državnih nameščencev. Sklicatelji-,ce: Bajič Julija, sopr- viš. fin. svet., Bartol Marica, sopr. poštnouradn. ravn., Černe Ivanka, sopr. fin. svet., Jerovec fina, soproga viš. fin. svet., Modic Karla, poštna uradnica, Novak Jožica, sopr. kr. profesorja, Rutar Milka, sopr. železn. uradnika, Šapla Karla, sopr. inšpekt. za agrar. ref., Vazzaz Zina, sopr- kr. profesorja, Zbašnik Tilka, sopr. ravnat., Zidarič Kar-mela, sopr. fin. revidenta.
lj Slavnosten večer na čast zmagoval* cu na šahovskem turnirju dr. Vidmarju. Sinoči je priredil ljubljanski šahovski klub v svojem lokalu pozdravni večer zmagovalcu na londonskem šahovskem turnirju dr. .Vidmarju, ki je dosegel tretje darilo.
Ij Osebne vesti. Magistralni pisarniški nadoficijal VIII. činovnega razreda in vodja stalnega volivnega katastra g. Janko Kesler je dobil naslov magistratnega pisarniškega ravnatelja. Magistratni pisarniški oficijali gg. Drago Mohorč, Anton Rupnik in Rihard Tavčar so imenovani za nadofi-cijale v IX. činovnem razredu.
lj 40 letnico poroke je obhajal te dni mesar in posestnik g. Ivan Košenina s svojo soprogo Ano.
lj Državna rgovska akademija v Ljubljani. Redni poduk v prvih treh letnikih akademije se prične v torek, dne 19. sept. ob 8. uri zjutraj.
lj Abiturijentski tečaj trgovske akademije v Ljubljani. Predavanja na abitu-rijentskem tečaju se prično v torek, dne 3. oktobra ob 8. uri zjutraj.
lj Sreča v nesreči. Te dni so Mi po cesti Pred škofijo trije mladeniči, ki so bili nekoliko snadelank. Za njimi privozi tramvaj. Na ponovno zvonenje se en mladenič hoče izogniti, toda storil je to na napačno stran. Voznik je voz ustavljal, a bilo je prepozno, kajti mladeniča je voz treščil ob tla, da je obležal kakor mrtev. Prepeljali so ga z rešilnim vozom v bolnišnico. Ko so prišli do bolnišnice, je bil mladenič že toliko pri moči, da ni hotel v bolnišnico, marveč je peš odrinil proti domu.
lj Udruženje Graditelja kraljevine SHS, Dne 24. septembra t. 1, ob 10. uri dop. »e vrši v Zagrebu v dvorani palače barona Raucba, Kapucinska ulica 9, II. redna glavna skupščina Udruženja Graditelja kr. SHS s sledečim dnevnim redom: 1. Pozdrav predsednika. 2. Poročilo tajnika o delu udruženja in sekcij ter o stanju graditeljstva v celi državi. 3. Poročilo blagajnika. 4. Poročilo odbora za izdajo koledarja. 5. Poročilo revizorjev. 6. Volitve novega odbora in določitev kraja prihodnje redne glavne skupščine. 7. Predlog o izdajanju časopisa. 8. Slučajnosti. Vsi stavbeniki v Sloveniji se opozarjajo na to važno stanovsko zborovanje.
lj Cene za sladkor in olje so znižali nekateri ljubljanski trgovci včeraj na 80 kron za sladkor in na 96 kron za 1 liter olja. Mnogi pa so še nadalje prodajali sladkor po 88 in olje po 100 kron in so rekli svojim tovarišem, ki so cene znižali: i >A1' vam bo še žal k
lj Železno peč, dobro ohranjeno, želi kupiti neko naše društvo za svoje društvene prostore. Ponudbe sprejma uprav-ništvo našega lista.
srirsTz:
Za prihodnjo sredo večer o b 8. ) prosi SKSZ odbornike vseh nepoli- \ Hčnih prosvetnih organizacij, včlanjenih v
njej, v mestu Ljubljani, kakor tudi na Viču, v Šiški in v Selu-Mostah, da pridejo k važni skupni seji v Jugoslovansko tiskamo III. nadstropje; posvetovati se moramo 1. o organizaciji našega prosvetnega dela v tej zimski dobi, 2. o kartelu naših prosvetnih društev v Ljubljani in v okolici, in 3. o proslavi 25 letnice SKSZ, (ustanovljene dne 14. nov. 1897). Vabljeni so k posvetovanju tudi prijatelji naše prosvetne organizacije.	Predsednik.
ftirodno gledišče.
Cene celoletnih abonmajev Narodnega gledališča v Ljubljani za sezono 1922/23. Lože v parterju štev. 2 in 3 po 2500 Din, lože v parterju štev. 4, 5 in 6 po 2600 Din, lože v L redu štev. 1 do 5 po 2700 Din, lože v I. redu štev. 6 do 9 po 3000 Din, balkonske lože štev. 2 in 3 po 1400 Din in štev. 4 in 5 po 1600 Din. Parterni sedeži v I. vrsti po 650 Din, v II. do IV. vrsti po 600 Din v V. do IX. vrsti po 550 Din in v X. in XI. vrsti po 420 Din. Balkonski sedeži v I. vrsti po 500 Din in v II. vrsti po 400 Din. Galerijski sedeži v I. vrsti po 200 Din in v II. in III. vrsti po 150 Din. Abonma se plačuje ali takoj, ali v dveh ali tudi v 4 obrokih in sicer prvi takoj pri prijavi, drugi do 5. dec. 1922, tretji do 5. febr. 1923 in četrti obrok do 5. aprila 1923. Abonma se sprejema v prostorih knjigovodstva v dramskem gledališču (vhod iz Gradišča) in sicer ob delavnikih od 11. do 13. in od 18.,do 18. ure, ob nedeljah pa od 10. do 12. ure. Stari abo»enti, ki reflekti-rajo na iste lože oziroma sedeže kakor lansko leto, naj se zglasijo od 18. do vštetega 21. t. m., novi abonenti pa od 22. do vštetega 24. t. m.
VINSKA RAZSTAVA V MARIBORU.
Kakor se je že poročalo, so se pri komisijo-nelni preskušnji in oceni vin na vinski razstavi mariborske pokrajniske razstave od 8. do 17. sept. t. L vsa vina razvrstila v pet kategorij in sicer: 1. v navadna namizna vina; 2. v boljša namizna vina; 3. v lažja, buteljke sposobna vina; 4. v boljša buteljska vina in 5. v vinske specljalitete.
Preskušnje vin posameznih kategorij so imele sledeči rezultat: Pri vinih prve kategorije (navadna namizna vina) se je spoznalo najboljšim: Številke 37, Jakoba Zabavnika, Jastrebci; 88, Cirila Zabavnika, Vodranci; 56, dekana Josipa Či-žeka, Jarenina; 70, Elizabete Ledinek, Polički vrh; 82, Ignaca Supanič, Vajgen; 180; Ivana Krena, Plavč; 191, Kletarske zadrugo v Mariboru; 146, Josipa Holmana, Rogatec; 157, Matija Sovinea, Mala Pristava. Pri vinih drugo kategorije (boljša namizna vina) bila so najboljša: št. 28 tvrdke Pugel & Rossman, Maribor; 39, Filipa Pokrivača, Jastrebci; 61, Gašpara Gaubeta, Spičnik; 71, Josipa Majer, Plavč; 125, Karola Scherbaum, Maribor; 142, Florjana Gajšeka, Loka; 162, Vinar, nadzor-ništva v Mariboru; 172, Velikonedeljske graščine in 187 in 188 Kletarske zadruge v Mariboru. Pri vinih tretje kategorije (lažja, za buteljke sposobna vina) so se spoznala najboljšim: št. 1, Klotara Bouvier, G. Radgona; 23, Lovro Petovarja, Ivanjkovci; 27, tvrdke Pugel & Rossmann; 32, Gjure Valjaka, Maribor; 40, Franca Zemljiča, Maribor; 53, Frica Zemljiča, Ljutomer; 55, dekana Cižeka; 63 in 65, Gošparja Gaubeta; 66, Uprave Jareuin-ski dvor; 89, Janeza Vengera, Jarenina; 112, Gjure Valjaka; 116, »Vinarije« d. d., Ptuj; 124, Alojzija Schickera, Šmarjeta; 126 in 159, Vin nadzom. v Mariboru; 140, Florjana Gajšeka; 14!, Ivana Gajšeka, Šmarje p. Jelš; 147, Antonija Jagodič, Šmarje p. J.; 178, Adolfa Stamena, Ormož, in 183, Vinkota Stoklasa, Sv. Andraž v H. Pri vinih četrte kategorije (boljša buteljska vina) so bila najboljša: 16 in 20, Zadruge »Ljutomerčanc pri Sv. Bolfenku; 34, Gjure Valjaka; 41, Franca Zemljiča; 60, Ivana Drozga, Ranča; 72, Josipa Majer, Plavč; Vertiče; štev. 87, Josipa Šerbinek, Plavč; št 92, Mihe Brenčiča, Spuhlja; 105 in 107 štajerske hranilnice, upr. v Podlehniku; 115, »Vinarije« v Ptuju; 123, Alojzija Sohicker; 128 in 160, Vin. nadzor, v Mariboru; 129, Upr. Racerdvor; 132 in 133, Knrola Scherbaum; 134, Elize Artens, Šmarje pri .Jelš., 139, Florijana Gajšeka; 167, Roberta Košar,in. Siv. Bolfenk; 168, Jožefa Breznik, Kog; 171, Velikonedeljske graščine; 186, Klet zadruge v Mariboru; 194, Franca Miheliča, Zavrče; in 29, Rndolfa Potre, Ormož. V peto kategorijo (vinske specijaliteto) spadajo, razven že objavljenih razstavljenih vin že št. 22, Lovro Petovarja in 151, Vin. nadzorniatva v Mariboru.
Vin. rnvnatelj Puklavec. * * *
Vinarski in sadjarski odsek slov. kmetijske dražbo v Mariboru nam pošilja sledeče pojasnilo:
Od gotovo strani so čujojo glasovi proti vinski razstavi, čoš, da so cene za vinske vzorce, kakor tudi za vino, ki se toči v točilnici vinarskega in sadjarskega odseka, pretirane. Naprošeni smo, p. n. občinstvu sporočiti, da so cene vzorcem za navadna in boljša namizna vina iste, kakor v gostilnah (vzorci se prodajajo po 4 K, ozir. 5 K kozarec T/1« litra, kar odgovarja 40 K, odnosno 50 K za liter. V točilnici se pa toči imenitno namizno vino po 48 K liter. V steklenicah pa se dobi vino že od 80 K '/i» buteljka naprej. Da bo vzorci od boljših vrst vina in razne vinske epecljalitete, kakor se jih prodaja v steklenicah in toži tudi v točilnici in kakršnih sploh ni nikjer dobiti, primeroma dražje, je neizogibno, ker mora odsek, ki ni dobil v to svrlio od nobene strani kake pod-
pore, z izkupičkom za prodane vzorce, buteljke in v točilnici iztočeno vino, kriti ogromne razstav-ljalne stroške, ki bodo znašali za buteljko razstavljenega vina najmanj 50 K in za vsak liter v točilnici iztočenega vina pa okoli 60 K. Iz navedenega je razvidno, da očitek pretiravanja cen ni na mestu in priporočamo prireditev, ki je Mariboru kot središču vinarstva v čast in ponos, s pridnim obiskom podpirati.
* * *
g »Narodni Gospodar«. Izšla je 9. številka XXIII. letnika »Narodnega Gospodarjac, naše zadružne revije s sledečo vsebino: Dr. Korošec: Nadalnji razvoj zadružništva, Ivan Avsenek: O draginji, dr. Basa j: Kako bi mogli ohraniti vrednost zadružnega kapitala v slučaju, da naš denar še naprej pada. Ankela Glavnega Zadružnega Sa-veza v Belgradu radi aprovizacije pasivnih krajev. Nekaj navodil za blagovne zadruge. Nove na-rodbe. Zadružništvo.
g Tudi v Bolgariji primanjkuje gotovine. Vsled pomanjkanja gotovine so se dvignile obresti na preko 30%. — Trgovska zbornica v Sofiji se je obrnila na vlado, naj izposluje pri Narodni banki povišanje števila novčanic.
g Zaplemba valat r Budimpešti. Radi prepovedi trgovine z valutami, je zaplenila policija tuje valule v iznosu 120 milijonov kron.
g Cnškoslovaška-jugosloranska trgovska ibor-nlea. V Belgradu se vrše priprave za osnutek če-škoslovnško-jugoelovanske trgovske zbornice, ki se ima otvoriti že to jesen.
g Bogata žetev v Kanadi. Žetev ▼ Kanadi je presegla, posebno v zapadnem delu, vsa pričakovanja. Sodi se, da bo ta uspeh vplival na cene v Evropi.
g Kako jc padala avstrijska krona. Dne 1. julija 1019 je bilo 100 švicarskih frankov 77 Ka, leto pozneje 2702 Ka, 1. julija 1921. leta 12.200 Ka in 1. julija letos 360.000 Ka. Češkoslovaška krona je bila 1. julija 1920 vredna nekaj maej nego 4 Ka, leto pozneje 10 Ka, a 1. julija letos 3000 Ka. V času od 15. julija do 14. avgusta letos so se cene življetiskih potrebščin zvišale za 91 odstotkov. V zadnjih 14 dneh je bilo spravljenih v promet za 205.8 milijarde kron novih bankovcev.
g Aprovitacijske odredbe v Nemčiji. Nemško državno ministrstvo za prehrano je Izdalo več varčevalnih odredb. Prepovedalo je uporabo domačega sladkorja za izdelavo likerjev, čokolade, slaščic itd. Znatno je znižalo produkcijo piva in prepovedalo kuhanje žganja iz sadja.
g Zn>ianje cen na Češkoslovaškem. Na Češkoslovaškem so se te dni znižale cene kruhu, in sicer črnemu od3K50na3Kza hleb 1400 gramov, belemu od 4 K na 3 K 80; pecivu od 35 vin. na 30 vinarjev. Podobno so se znižale tudi cene kavi v kavarnah.
Ljubljanska porota.
UMOR V MISLICAH PRI SE2ANI.
Dne 16. Beptembra je ljubljanska porota razpravljala o tožbi, katero je dvignilo državno pravd-ništvo proti 1. 1899 v Planini na Notranjskem rojenemu gozdnemu pristavu Aljozlju Blejku, ker je 21. majnika letos v Mislicah pri Sežani z osmimi streli usmrtil učitelja Dominika Haruhila, kateremu je prestrelil srce in jetra. Dalje je obtožen, da se je 24. majnika 1922 v Ljubljani na potniški zglasnici v hotelu Tratnik napačno javil kot Zdenko Dolinar. Ko so Slejka v Ljubljani aretirali, je pripoliciji priznal, da je Marušiča vedoma in hote ustrelil, ker sta se sprla in ker mu je Marušič odpovedal prijateljstvo. Dne 30. majnika 1922 je tudi rekel, da je ubil Marušiča samo zato, ker mu je odpovedal prijateljstvo, ga žalil in ker je bil nekaj pijan. Dne 12. avgusta je pa Slejko popolnoma spremenil svoj zagovor in rekel, da je Marušiča ustrelil v silobranu. Porotnemu senatu je predsedoval svetnik dr. Skaberne, votanta sta svetnik dr. Oolja in sodnik Mer al a, obtožbo je zastopal prvi državni pravdnik Domenico, Slejka je zagovarjal dr. Kreč.
ZASLIŠANJE OBTOŽENCA.
Uvodom razprave je senat odklonil predioft zagovornika dr. Kreča, da naj se izključi javnost
Na vprašanje predsednika, če je kriv, je Slejko odgovoril: >Tega, kar sem obdolžen, nisem storit Kriv sem le v toliko, ker sem povzročil Maruši-čevo smrt.« Predsednik: »Opišite svoje življenje in dejanje, zaradi katerega ste obtoženi I« — Slejko je na to od 10. do 12. ure 80 minut opisoval svoje žtvljenjg. Govoril je bolj nalahno, gladko. Predsednik ga je le redkokdaj prekinil. Slejko jo sin gozdnega čuvaja Antona Slejka. Obiskoval je ljudsko šolo v Planini in meščansko šolo v Postojni in absolviral v Ljubljani trgovski tečaj. Leta 1919 je vstopil kot gozdarski vajenec pri Win-dischgraetzu v Planini, služil je nato v Mariboru kot strojepisec v gledališki pisarni, od 20. aprila 1921 je pa zopet služil kot gozdarski vajenec pri Masconu v PiSecah pri Brežicah. Z Marušičem sta bila najboljša prijatelja od 1. 1916 naprej. Slejko je bil na soški fronti in ob Piavi. Bil je tudi v ita-lijanskom ujetništvu, je poleg svoje službe tudi poročal kapetanu .Tuvančicu o razmerah v zasedenem ozemlju. Slišal je, da njegov prijatelj Marušič simpatizira s fašisti. Poizvedoval jo skupno z nekim Molkom, katerega so potem Italijani vjeli in je bil obsojen na 12 let. ječe, a se mu je posrečilo uiti. Po njegovi in Molkovi zaslugi sta bila v Ljubljani aretirana laška vohuna Joža in Mo-drija. Dne 16. majnika se je podal Slejko v Gorico. Tam si je ogledal tri vojašnice in zabeležil več vojaških poveljstev. Iz Gorice je odšel obiskat svojega prijatelja Marušiča v Mislicah. Prijatelj mu je rekel, da se je spremenil. Poizvedeti je hotel, če je Marušič res fašisL Vprašal ga je zato, če so med fašisti tudi fantje iz Jugoslavije. Marušič mu je odgovoril: »Zakaj bi ne bili, saj so dobro plačani.« — V petek je vprašal Slejko Marušiča: '.TI si znan s fašisti?« — Ta mu je odgo. voril: »Zakaj bi ne biL Ti se nekoliko preveč zanimaš za nekatere stvari in bo že res, kar se govori, da laziš okoli in da si že več ljudi v nesrečo spravil. Ne lazi po Julijski Benečiji, da se ti kaj ne primeri!« Končno mu je rekel: »Ve se več, kakor li misliš.« Sprta sta se razšla. Popoldne sta bila zopet pri županu skupaj. Zvečer 2L majnika 1921 sta se vračala iz župnišča domov. Med potjo je Marušiča vprašal, česa ga dolže. Odgovoril mu je: »To boš že lahko izvedel: spomni se onih dveh, ki si jih izdal!« Na to mu je še rekel: »li se ne sramuješ, da hočeš izdati svojega rojaka Slovenca?« Pri tem je pomeril Marušič nanj i neko svitlo stvarjo in zsklical: »a, U jpr... pes, podrepnik srbski!« Nato je Slejko takole nadaljeval: »V sili, razburjenju, strahu in vsled nesramne žalitve sem tudi jaz potegnil iz lastnega žepa samokres, nameril in ustrelil proti Marušiču, ki je planil še enkrat proti meni. Kar sem potem storil, sem storil v nezavesti.« Ušel je nato čez Ja-vornik v Ljubljano, kjer je bil aretiran-
Ob yK na 13 se je razprava prekinila do 15. popoldne, ko so se pričele zaslišavati priče.
Bivši kapetan Anton Juvančič je pričal: Slej. ko jo bil vesten in točen poročevalec s prijateljet Volkom. Storil nam je veliko uslug. Name je napravil vtis resnega človeka. Ce bi ga bili Italijani vjeli, bi bili napravili z njim kratek proces,
Rajni Marušič ni bil fašist.
Sodnik dr. Viktor Vovk ie pričal: »Zadnje čase sem govoril z dvema popolnoma zanesljivima gospodoma z Goriškega, katerima so razmere popolnoma znane, ki sta mi najodločnejše potrdila, da Marušič ni bil fašist
Gospod kurat iz Mislič, Cerar, jc pričal, (h je bil rajni Marušič ljubeznjiv, prijazen in resen1 človek. »O fašizmu« pri rajnem Marušiču ni bilo nobenega znaka: »Meni ne gre skupaj, da bi bil rajni Marušič fašist!« je rekel priča.
Izvedenca psihiatra priniarija dr. Robida in dr. Gosti sta izjavila, da je obtoženi Slejko psihopat s homoseksuelnimi nagnenji.
Prvi državni pravnik Domenico je opisal tragičen dogodek in zahteval, naj porotniki potrde na nje stavljeni vprašanji o umoru in o napačni zgla-sitvi. Zagovornik dr. Kreč je prosil porotnike, naj vprašanje glede ua umor zanikajo, ker je Slejko streljal iz bojazni, da bi ga ne bil Marušič spravil v ječo.
Ob 11. ponoči je pričel predsednik dr. Skaberne s svojim resumejem, katerega je končal ob 11. uri 20 minut. Po kratkem posvetu je ob 11. uri 31 minut prvomestnik porotnikov naznanil, da so porotniki z 8 da in s 4 ne glasovi potrdili vprašanje glede na umor in soglasno vprašanje o napačni zglasitvi.
Predsednik porotnega senata, svetnik dr. Skaberne je na to ob 11. uri 40 minut razglasil sodbo, s katero jc bil Slejko obsojen na smrt na vešalih.
tSgl i c■ * ,'>vf:t
Uprava Herbert Auerspergovega veleposestva Turjak javlja pretužno vest, da je preminul danes opoldne njen Vprezaslužni predstojnik gospod
Josip Schauta
gozdarski svetnik, častni občan občin Turjak, Želimlje,
Sv. Vid itd.
Pogreb blagega pokojnika se bo vršil v ponedeljek, dne 18. septembra ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti v Namršlju na pokopališče v Želimljah.
Vnanjim udeležnikom pogreba so isti dan na razpolago vozila na postaji Skofeljca pri osebnih vlakih ob 1 uri in % 2. uri popoldne.
Namrielj, dne 16. septembra 1923.
Dijaški vestnik.
d »Razor«. Danes, v nedeljo 17. sept. 1922, se nadaljuje zvečer ob 6 sinočnja nedokončana III. (redna) odborova seja. — Predsednik.
Turlsffka In šport.
Prvenstvena tekma Ilirija : Hermes. Dane« ob 16. uri se vrši na prostoru Ilirije prvenstvena uogom. tekma med Ilirijo in Herniesora, najmlajšim prvorazrednim klubom LNP., b čemur so prične prvenstveno tekmovanje L razreda za dobo 1922/1928. — Med odmorom se vrši staietni tek na 100-f200-f300+400 m, h kateremu nastopita Jadran in Ilirija. — Ob ugodnem vremenu se igra
ob pol 15. uri predtokma med rez. Jadrana in II. m. Ilirije.
Orlovski vestnik.
Veliki umclniiki lepaki z 9 povečanimi slikami (17X25 vsaka slikaj z brnskega tabora so izšli. Bodo v nalepši okras vsake dvorano in telovadnic« in obenom krepka propaganda orlovske ideje. Vsak lepak stane 12 Din. Ker so po ,poŠti lahko pokvarijo, porivamo br. odseke, naj poobla-ste zastopniko, ki pridejo na občni zbor O. P., da osebno vzamejo iz Ljubljane te le; ake. Prineso naj jih tudi za društva, hmailnice itd., pri kateri naj se zbeio naročila.
Prva, serija brnskih razglednic je izšla. Obsega 8 najlepših prizorov z brnskega tabora. Ti-
skane so na umetniški papir. Prodajajo se samo v serijah (8 različnih razglednic). Serija stane 6 dinarjev, 10 serij skupaj 5 Din. Naročajo se pri Društvom nabavni zadrugi, Ljudski dom, Ljubljana.
Orlovski koledareek bo čez par dni dotiskan. Obsega tri tiskane pole in 2 poli praznih listov (32). Stane 7 Din. Co odrski /.bero naročila še ta teden, jih lahko vzamejo zastopniki v nedeljo s sabo in si s tem prihranijo ovojnino in poštnino.
Vsem nr'>ikim kritikom! Vaje za članice in gojeuke za 1. 1928 bodo spisane v .Orlovskem vaditelju*, ki izide te dni, zato se ue bodo razpošiljale krožkom, kakor je bilo na tečaju obljubljeno. — Predsedstvo Orliške podzveze.
Občni sbor Šentjakobskega Orla ee vrši v »orek. dne 19. t. m. § 74. i>o6lovnikn določa: Obč-
nega zbora se morajo udeležiti vsi redni člani odseka. Kdor ne more priti, se mora opravičiti predsedniku. Proti rednemu članu, ki izostane brez tehtnega vzroka, se nastopi po § 102 poslovnika.
Meteoroiogično poročilo.
Ljubljana 308 m n. m. vil.
(Jas opazovani«,	li.ro-m.tor v mm	iuriuu-ineter v O	1'nurum riltsroBOA v 0	Mabo, »»kron	1**0 »TIH u v mm
16.,9. 21 U	731-1	12-9	0-7	obl.	
16,9. 7 h	735	11-1	0-7	mogla	»7
16./9. 14 h	736-7	17-6	09	Jasno	
V lastni zalogi tvrdke
Trgovačka obavjestnica
Pollak i Schon
ustan. 1885. ZCLgTeb t "ca br. 21.
izide
Jugoslavenski
informativni
ADRESSAR
kateri vsebuje vse banke, tvornice, industrijska podjetja m trgovske tvrdke V JUGOSLAVIJI, razvrščene po MESTIH, STROKAH IN IMENIH. Četrtletni izhajajoči dopolnilni del nudite hoče kupcem tega dela orljentacijo o daljnem razvoju poslov, razmer posamezne tvrdke.
Delo je priporočeno po: Trgovski obrtniški zbornici, Zagreb; švicarskem in če-hoslovaškem konzulatu v Zagrebu; avstrijskem trgovskem muzeju v Zagrebu itd.
Prospekti na zahtevo brezplačno. — Oglasi po tarifi.
za večja akordna dela izven Ljabljane
"S* ing. dr. Kasal,
stavb, podjetje v Ljubljani, M1RJE. Delo je trajno, tudi čez zimo.
Zidarski delovodja
išče primernega mesta. - Naslov pove uprava »Slovenca« pod štev. 3889.
Lesna izvozna industr. družba
Hudovernik & Ko.
v Radovljici sprejme takoj v delo
8 tesačev
200.000 kron
posojila
iščem fakoj. Vrača se po 50.000 kron letno — proti vknjižbi na novo stavbo, drugo mesto. Ponudbe z označbo obresti pod »K 200.000« na Au. zavod Drago Beseljak, Ljubljana, Sodna ulica 5.
VSE VRSTE
mehkih klobukov
Visoko nagrado
v blaru ali denarju, da jugoslovanski do-hrovoljer (trgovec) onemu, ki odda ali preskrbi eno ali dve sobi s kuhinjo, aH brez iste, takoj. Najemnina po dogovora in se plača za 1 leto ali več naprej. - Ponudbe pod »Dobrovoljec« na upravo lista.
gospode, vsakovrstne damske kakor {udi kašlrane klobuke, sprejema v delo
-------M- ----1------X!--Jj I
38«
VII naoiiuiu. aivuunvj	V-^JVI
i a popravilo po najnovejši modi J. ORA2EM, MENGEŠ.
za daljšo dobo. govoru.
Plača po do-3812
Sodnik v p., odvetnik
ki je odložil avdokaturo, ali drugače izkušen jurist, ki bi imel čas, prevzeti za 2 meseca na deželi ueko juridično delo, sc išče. — Ponudbe pod »Juridično delo 3883« na upravo »Slovenca«.
Profesor išče sobo.
Ponudbe na upravo lista pod »SAM«.
'■■MHHHiiiaBuiziiK&iaiiaai&stjaiga
STAVBENI TEHNIK
s prakso, dober risar, DOBI TAKOJ STALNO SLUŽBO! -Pismene ponudbe na upravo lista pod številko 3868.
PRODAJALKO
dobro izurjeno tudi v slov. in nem. korespondenci, sprejmem proti popolni oskrbi v trgovino na deželi. - Ponudbe sprejema uprava lista pod šifro: »Prodajalka« 3834.
Mesto hišnika S!ž
otrok. Cenjene ponudbe na upravništvo »Slovenca« pod »HIŠNIK*.	3873
Visokošolec- tehnik
sprejme inštnikčije. — Naslov pove upravništvo »Slovenca« pod štev. 3886.
Sprejme se izvežbana poštena prva
hotelska sobarica
s kavcijo in spretna PLAČILNA NATAKARICA v hotelu »Tivoli«, Ljubljana. — VEK. DOLNICAR.
TRGOVSKI LOKAL
na prometnem kraju v mestu ali v večjem kraju na deželi vzamem v najem, takoj ali pozneje. Pismene ponudbe ua upravo »Slovenca« pod »Lokal«.	3871
Potrti najgloblje žalosti sporočamo vsem znancem, da je
naš ljubi oče, stari oče, tast, svak, brat in stric, gospod
JOSIP SCHAUTA
gozdni svetnik in graščinski oskrbnik
danes, dne 16. septembra v 70. letu starosti po dolgi iu mučni bolezni mirno zaspal v Gospodu.
Pogreb nepozabnega rajnika bo v ponedeljek, dne 19. t. m. ob 3. uri popoldne na pokopališču v Želimlju. Namršelj pri Igu, dne 16. sept 192Z
Gospodični drž. uradnici
iščeta dela za v prostem času, event. sprejmeta delo na dom. Zmožni sla tudi strojepisja. Ponudbe pod »Vestnost«
poštno-lezece, Ljubljana 1.
DEKLICO ZA VSE
razen kuhauja, zdravo iu solidno, proti dobri plači jx>hebujem. Ponudbe na Ni-kola Gavela, Zagreb, Zrinski trg 3./III.
Državni poduradnik,
star 27 let, trgovsko izobražen, z dobrimi trgovskimi spričevali, želi mesta pri kaki trgovini kot poslovodja; gre tudi kot vodja kake podružnice ali konzuma ter je zmožen založiti tudi nekaj kavcije. Naslov sc izve v upravi tega lista jjod »Finančni poduradnik« 3896.
Jčfftem fspiilo pridno in pošte-IdLMIl UCJUC, no, iz boljše hiše
17—20 let staro, k 2-letnemu otroku. — Obvladati mora dobro nemški jezik. — Hrana izvrstna; mesečna plača 400 kron. Vstop takoj. - HERM1NA KOHN, trg. 3oproga, Glina. Hrvatsko.
Sprejmo se takoj pri:
K. PUČNIK, Sodna mL 3:
Krojaški pomočnik za veliko delo, izučena šivilja,
vajenec za krojaško obrt. 3887
Ii siavnem
ob Dunajski cesti, blizu železniškega tira, pripraven za TVORNICE, SKLADIŠČA ali druga industrialna podjetja, se proda. — Naslov pove Anončni zavod Drago Beseljak, Ljubljana, Sodna ulica štev. 5.
Prodam dve, skoraj
HOVi Hiši
z gospodarskim poslopjem, z opeko krito, dva vrta, veliko dvorišče, ob glavni cesti ležeče, 8 minut od postaje Videm-Krško. — Vprašanja na: ADOLF DE COSTA, Brežice.	3852
Za 2—3 ure popoldne iščemo vestnega
z lepo pisavo, v trg. podjetje v Ljubljaui. Lastnoročno pisane ponudbe z zahtevo plače pod: »KNJIGOVODJA« na anončni zavod Drago Beseljak, Ljubljana, Sodna ulica štev. 5.	3876
Kontoristinjo
spretno korespondentinjo, iščemo za en gros trg. v Ljubljani. Pontibe z zahtevo plače in uavedbo znanja tujih jezikov pod: »KONTORI-STINJAc na An. zavod Drago Beseljak. Ljubljana, Sodna ulica 5
žalujoči ostali.
, OeSlo k prašičem,
izkušeuo in zanesljivo, iSče graščina Bokalce. p. Vič pri Ljubljani. - Plača ' po dogovoru.	3792
Brez posebnega
obvestila.
t
Po zasluženo plačilo za vse presta no trpljenje je odšla danes v večno domovino moja nadvse požrtvovalna sorodnica ter mnogoletna brezprimerno nesebična m vseskozi vzorna gospodinja, gospodična
Marijanica Svoljšak
v starosti 59 let, večkrat previdena s sv. zakramenti za umirajoče. — Nepozabno rajnko bomo na njeni zadnji poli iz hiše žalo6ti, na Žabjaku itev. 12, spremili na pokopališče k Sv. Križu v nedeljo, dne 17. septembra t L ob 4. popoldne.
Sv. maše zadusnice se bodo brale v mestni župni cerkvi sv. Jakoba.
Zlati duši hvaležen spomin! — Blaga srca, moHic zanjo!
V Ljubljani, dne 16. septembra 1922.	*
KAROL ČIK, župnik v pok. in hišni posestnik.
MLAJŠO
z dobro šolsko naobrazbo in znanjem hrvaščine in nemščine (želi se tudi italij.), sposobno tudi za začasna potovanja, iščemo za stalno naineščenje v uglednem industrijskem podjetju. Ponudbe pod »Standig 10? Il-D. 1« na >1NTER-REKLAM« d. d., Zagreb, Ilica 21.
Gozdni manipulant
in samostojni žagovodja, z daljšo prakso, z znanjem les. industr. podjetij v iu-in inozemstvu, perlekten slov., hrv. in italij. ter nemškega jezika, želi preme-nili mesto pri večjem podjetju. Ponudbe na upravo tista pod »Gozd,,. 3840
Izprašan strojevodja
za ozkotirne mater, železnice
dobi stabio službo. - Samci imajo
prednost. - Ponudbe s prepisi spričeval je oddnti pod stev. 3822 na upravništvo lista.
enonadstropna z balkonom, 2 stanovanji, vsako po 5 zelo velikih sob, stanovanje za hišnika, hlev, kolarnica (garaža), lep predvrt, cvetlični vrt ter velik mejni vrt, s plemenitim sadjem in za zelenjavo, ob 4 cestah, v vilskem delu mesta bliža centra Maribora, nasproti mestnemu parku okolica brez prahu, neobremenjeno, v zelo dobro ohranjenem stanju, naprodaj iz proste roke. Cena 5 milj. jugosl. Kron. Posredovalci izključeni. Podrobni popis ter načrt je na vpogled v upravi tega lista, zunanjim interesentom pa na željo istega dopošlje
Maks Košak
orožniški major Maribor, Trubarjeva ul. 11.
JETIKA!
Dr. Pečnik ordinira za jetično izven torka in petka vsaki dan vi Št. .Jurju ob južni žel. pri Celju.
Čitajte njegove 3 knjige o jetiki.
: Razno perilo :
a dame. gospode ia deco priporoča tvrdt*
A & E SKABERNE
LJUBLJANA, MESTNI TEG št 10.
Enodružinska~nova HIŠA
z vrtom je naprodaj. Vodovod v hiši, stanovanje takoj na razpolago. - Naslov: JOSIPINA REBOLJ, Ribniška ulica 201, Moste pri Ljubljani.	3888
otroški voziček, železna postelj, otroška postelj, moška suknja, črna ženska obleka, zastori in nekaj blaga. Naslov v upravi lista pod štev. 3874.
lepe smrekove, v vseh dimenzijah, za mizarstvo, se kupijo. - Ponudbe s ceno pod: »BANAT« na anončni zavod Drago Beseljak, Ljubljana, Sodna ulica št. 5.
Inserirajte v »SLOVENCU«!
igtiSi, podgane, stenice, SCurte.
ui voa gol ar. on mor« poginiti, ako purabliate moja nujboi|e proiuku&ona in splošno hvali.na irudstva, Uot proti pollskiiu lo hišnim mišim K 38, in poduaua h »8 »Anrke H sn. na ats-nloo K 28 uničevalec moljev K 10 in tOj proti mrče30J'A li 10 in 10 minilo proti r.-Jom uri IJuAeh li 10 —; in živini K 10-—! aa nfii r obleki m nerUu K 10 in 20. proti mriiean na aadjn in zelenJaOi proti mravlja« in in tO K ['oSilj* po pov*etiu Zavon /u ek»port
K. Jiin-nr, Petriijs':a nI. 3. Zigreb 39.
Tagovoorn pri vodjem odjema nopuat.
NAPRODAJ TAKOJ:
industrijsko podjetje galanterije v Ljubljani radi družabnih razmer, "JES!
ie Anončni zavod Drago Beseljak, Ljubljana, Sodna ulica štev. 5.	3875
POSESTVO
pol zemljišča, v Dev. Mar. v Polju oddan v najem. Več pove JOŽEF KALAN, Šmarje, p. Škofljica.	3884
50 oralov posestva
na Dolenjskem s hišo, hlevom, gospo« darskim poslopjem itd. naprodaj za Din 65.000. — Ponudbe jx>d »Amerikanec« na upravo »Slovenca«.	3804
VAG0-DECIMALK0
z nekaj uteži, skoro novo, ki potegne 150 kg, prodani za ceno 1400 K. Naslov v upravi lista pod štev. 3866. (Znamka!)
Divjačino
kot srne, zajce, fazan o, jerebice, divje race itd., v vsakem času po najboljših cenah, □■F- kupuje
E. VHJDH,
veletrgovina divjačine in perutnine, cAKOVEC, Medjimurjo.
Brzojavni naslov: V AJDA, Čakovcc. — Interurban telelon štev. 59.	3752

eyr jRuto

&L
tnali 4 cilindrsM 23 KS? veliki 6 cilindrskl 40 JC?
JVtieheUn „Gable"
auto preumatika v vseh velikostih došla in je v zalogi pri zastopstvu
Uugo-auto d. z o. z.
£iubliana, poljanska ft

StrfcH S>
6LČVB5TBC, Hafe 17. fgfcteffljBire lt>22.
fttev. 209.
S. 19.622/ref. IX.
RAZPIS.
Vsled tozadevnega sklepa občinskega sveta se javno razpisujejo stavbinska, tesarska, mizarska in vsa druga obrtniška dela in dobave
za zgradbo 2. mestne uradniške stanovanjske hiše na Prulah na stavbišču ob mestni šoli.
Načrti, proračuni, splošni in podrobni stavbni pogoji so na ogled v mest-nem stavbnem uradu, Lingarjeva ulica št. 2 ob navadnih uradnih urah od 8. do 14. ure popoldne.
V ponudbah je pri vsaki postavki navesti enotne cene za delo z dobavo materijala vred. in na podlagi teh je izračunati končno vsoto.
Pravilno sestavljene in kolkovane ponudbe je vložiti v zapečatenem ovoju pri imenovanem uradu najpozneje do
26 septembra 1922 opoldne.
Ponudbi je priložiti potrdilo mestne blagajne, da je ponudnik vložil predpisani 5 odstotni vadij. Zakasnele ali nepravilno seslavljene ali nepopolne ponudbe so neveljavne.
Z delom bode pričeti takoj po oddaji, in ima zgradba biti do konca leta pod streho, popolnoma vporabna pa do meseca novembra 1. 1923.
MESTNI MAGISTRAT LJUBLJANSKI,
dne 15. septembra 1922.
pasterizirano, polnomastno z okrogio 3*5% tolšče in pasterizirano, poimastno z okroglo 1*5% tolšže ter nadalje iOGHURT, KEFIR, presno MASLO in SIR vseh vrst dostavljamo na žeijo v v mesečnem abonementu strankam na dom. Naročila naj se javijo pismeno ali ustmeno v pisarni oddelka na Dunajski cesti 29/I.
GOSPODARSKA ZVEZA, nm«H «*<*.

Oset Andrej, Maribor,
Aleksandrova cesta 57, telefon IL 881
veletrgovina sena, slame, drv, koruze, ovsa. sadja
itd. Brcolavt: Oset Andrej, MaMkor.
DJAMALT
____
99
Pozor peki! »DIAMALT«« tvornice Hau-ser i Sobolka, Beč - Stadlao, v predvojni kakovosti, se zopet dobi pri glavnem zastopniku za .lugaslavijo
EDUARD DU2ANEC, Zagreb,
SKLADIŠČE Strosma|ero\a nlica »t. 10.

Električni strop proizvod AEG
t števci
žarnice Tungsram, vse elektrotehnične potrebščine v zalogi po ugodnih cenah. Elektrotehnična tvrdka
KAIiOL FLOBJAN6I6, Celje,
Proračun brezplačno!
Pletene jopice
rokavice, nogavice
18 Ijlli&ii A. Šinkovic nosi. K. Soss
LJubljana, Mestni trg štev. 19.
Priporočajo se sledeče domače tvrdke:
(Objava
F0T0GRASK1 ATELLTE: Grabiec Fraojo, Miklošičeva cesta it a »ILIRIJA«, LESNA TRGOVSKA IN INDUSTRIJ A LN A DRUŽBA Ljubljana, Kralja Petra trg št a
KLEPARJI: Remigar ® Smerbol. Florijanska ul. 13. Produktivna cadruga kleparjev, instalaterje«, kotlarjev in krovcev v Ljubljani, Kolodvorska nllra itev. 28. Korn X, Poljanska cesta itev. a
MEHANIČNA DELAVNICA ia popravo gramofonov in drufilh godb. strojev A. Rasberger, Sodna ulica S (veia, desno), L}nbl|ana.
MEHANIČNA DELAVNICA ca pls. stroje: Bar Pran. Ljubljana. Cankarjevo iiabr. a KLOBUKE in TELOV. POTREBŠČINE: Kunoiar Ivan. Stari trg itev. 10.
PISALNI STROJI IN POTREBŠČINE: Bar Fran, Ljubljana, Cankarjevo nabr. a
PARNA PEKARNA: Jean Schreya nasL Jakob Ravžli, Gra-dišče itev 5.
4 Din.)
PLESKARJL SOBO- IN CRKOSUKAR.il, Produktivna zadruga, reg. za dr. z o. t,
Ljubljana, Goeposka ulica it 4. SOBNO SLIKARSTVO: Kuraa Martin. Mestni trs itev. 12.
SPKDICIJSKA PODJETJA: >0rlent< d. <L, Sodna ulica 8, TeL 463. Raminger R-, Cesta na luž. železnico 7—9.
STAVBENO PODJETJE: Viiintiu Ivan, Ljubljana, Vodmatskl trs 7. STAVB. IN GVLANT. KLEPARSTVO: Ferenc & Foehs, Ljubljana. Mlr)e it 2.
TRGOVINA Z ŽELEZNINOj Suinik An Zaloška četa 21, Ljubljana. TRGOV. Z DR2NIRI IN S0LNCN1KI: MlkoS L, Mestni tre 15-TRUOV. Z 2EI.EZNIN0 IN CEMENTOM: Erjavec & Turk pri »zlati lopatic, Valvasorjev !r« itev. 7. URARSKA POPRAVILNA DELAVNICA« SeliSkar Ivan, Pot v Rožno dolino it 10, (Ceno in točna)
ZALOGA POHIŠTVA: F. Fajriiga «in. Sv. Petra cesta 17.
J^Piia zahvala.
Podpisani JOSIP KERŠMANC, lesni trgovec v Kamniku, zavarovan sem bil pri »CROAT1A«, zavarovalni zadrugi v Zagreba, ki mi je izplačala vsled nastalega požara v Trojanah odškodnino v mojo popolno zado voljnost, vsled česar zamorem vsakemu privatniku, kakor tudi indastrialca »CROATIO« najtopleje priporočati.
V Kamniku, dae 25. julija 1922.	, , .# x
Josjp Kersmanc,
lesni trgovec.
Prvovrstni izvirni pruski primsg
30 fflšno rabo in industrijske namene
9mvrstni plinov Ms
Prvovrstni livarski koks
m
ZagrebPja podružnica slavonskega trgovskega društva za premog
KAUFMANN i DRUGOVI, BROD n. S.
ZAGREB, Duga ulica 30
Brzojavice: Antracit Zagreb	Telefon 757
		jj^fjpv-	
- ' ■ ■ -v;	'■ ■ av.		
Inserinlfe i J

Priporoča se
Iti SMu
Odlikovana v Londonu 1905.
Kvas (drože) najboljše kakovosti. -— Postrežba najsolidnejša in točna. — Brezkonkurenčne cene.
Odličnim spoštovanjem
Makso Zaloker,

d. z o. z.




Underwood
pisalni stroji so najboljši
Zahtevajte ponudbe!
THE REK Co.
LJUBLJANA Tel. 2<SS - GradiSče St. lO - Tel. 26S
Opaiograph
razmnoževalni aparati so svetov-_noznani_
Zahtevajte ponudbe!
©I*
Jscifijfi ISSSSSSSšii šStoVčuoai.
Odgovorni urednik Mihael Moškere v Ljubljani.
4u«oslQvanaka tiskarna v Ljubljani.