List za slovenski narod v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote. 49. ŠTEVILKA. JOLIET, ILLINOIS, 11. NOVEMBRA, 1910. LETNIK XIX. SPET EKSPLOZIJA V DRŽAVI C0L0RAD0. V premogovniku “Victor American Fuel Co.” pri mestu Delagua, 20 milj od Trinidada. NAD 35 INOZEMCEV MRTVIH. Ponesrečenci baje Slovani in morda spet Slovenci vmes. Trinidad, Colo., 8. nov. — Od 50 do 70 moških je bržkone zajetih v rudnikih št. 3 družbe "Victor American Fuel Co.” v Delagui, 22 milj severo-I zapadno od tukaj, vsled eksplozije, ki se je pripetila danes popoludne. Petdeset moških je prišlo živih in nepoškodovanih na površje skozi rud-I nik št. 2, ki je v zvezi z glavnim rud-. nikom št. 3, in kakor so poročali jam-* skim uradnikom, niso niti znali, da se je dogodila eksplozija v rudniku , št. 3. Če je to poročilo resnično, se eksplozija ni raztezala daleč v rudniku št. I 3, dasi je vhod v tega zelo zagradila, in zato je upati, da so delavci v ozadju rudnika ostali nepoškodovani. Izprva se je poročalo, da je v rud-'niku izbruhnil ogenj, in obveščeni so bili vsi družbini zaposlenci, naj hite . na pomoč v rudnik št. 3. Običajno število delavcev v treh rudnikih družbinih je 275, ki so pove-j čini zaposleni v rudniku št. 3. Ker pa je bil to dan volitve, je bilo I na delu bržkone mnogo manj dclav-jcev. Neko poročilo pravi, da je bilo Ipet mož usmrčenih in četvero ranjenih ob ustju rudnika, ko se je pripetila eksplozija. ! Delagua, Colo., 9. nov. — Sedaj je 'dognano, da je bilo 12 mož usmrčenih .1 ob eksploziji v rudniku št. 3 “Victor | American Fuel”-kompanije, dočim je bilo 9 rudarjev spravljenih na površje živih, a 16 se jih nahaja še v rudniku. Willis Evans, mlad strojnik Colorado Fuel & Iron-kompanije, je žrtvoval 1 svoje življenje, da je rešil štiri rudarje, ki so bili ponoči spravljeni živi iz nidnika. To so bili štirje slovanski premogarji, ki so se nahajali 2,600 čevljev globoko pod površjem. Rov. je bil napolnjen s treskavimi plini, za^o je bilo nevarno voditi najdene štiri premogarje po hodnikih {jrez. varnostnih čelad. Strojnik Evans in še eden izmed reševalcev nista dolgo premišljala, nego sta brž snela svoji varnostni čeladi in dala dvema rešencema, nakar sta čakala, da se reševalno moštvo vrne. Ko se je to vrnilo, ni bilo Evansa več najti. Pozneje so ga našli ležečega v nezavesti nekje v rovu, kamor je zablodil, poskušajoč priti iz ' rudnika. Nič več se ni zavedel in je umrl zjutraj kot žrtev dušljivih plinov. ;i (Pozneje.) Trupla 35 moških so bila najdena v severnem rovu, kjer se je pripetila eksplozija. Polagoma so jih prinašali ven čez skalne razvaline, ampak doslej še niso vsi ponesrečenci spoznani. l Wallace Evansov brat Sin, ki je tudi pripadal reševalnemu moštvu Colorado Fuel & Iron-kompanije, je skoro zblaznel od bolesti, ko je stal ob strani svojega brata in ga je zaman izku-j šal zopet obuditi. Tri moške je 300 čevljev daleč od vhoda v glavni rov ubilo padajoče kamenje. Rečeno jim je bilo, da je v rudniku izbruhnil požar in hiteli so gasit, ko se je pripetila I eksplozija. Njihova trupla še niso najdena. Tri druge moške je tudi u-I bilo razletajoče kamenje, ko so stali : ob vhodu v rov. ji i (Pozneje.) Semtertja opotikajoč se Pod vplivom vdihanih plinov je prihajalo drug za drugim 14 premogarjev >z rudnika št. 3 in na površju so pa-, dali v naročje svojih dragih. Reševalni pravijo, da je še 8 živih rudarjev v Jami, ki so po eksploziji bežali in za-; blodili. Vsi so inozemci. Odvrnjen štrajk v Philadelphiji. Philadelphia, Pa., 8. nov. — Preteči 'trajk motornikov in sprevodnikov tukajšnje cestnoželezniške družbe je začasno odvrnjen, ker so se razsodniki, ki zastopajo zaposlence in družbo, zedinili na to, da profesionalnih stavkokazov, ki so delali med zadnjim štraj-kom in so še v službi družbini, m Smatrati za “lojalne (zakonite ali vdale) zaposlence”, da pa je tistim zaposlencem, ki se niso pridružili štrajkar-ttm in sedaj še delajo, dati prednost Pred nekdanjimi štrajkarji pri podelili voznih smeri ali poti. “Lojalnim saposlencem” se prištevajo tudi taki, ki so bili med štrajkom nameščeni po Pbičajnih plačah, ne pa tisti, ki so zadevali doplačo. Družba se je izrekla pripravljeno, Prejeti to odloko; ker so unijski uradni tudi zadovoljni s to pogodbo, bo-de-prejkone odobrena na shodu linijskih motornikov in sprevodnikov. Spet eksplozija v premogovniku. Seattle, Wash., 6. nov. — Dve eksploziji, ki sta se pripetili v prestanku samo nekaj minut davi v La\vson-rud-niku v Black Diamondu, oddaljenem 30 milj od Seattla, sta ■ zahtevali dvanajst človeških žrtev. Sedem izmed ponesrečencev se je nahajalo na poti k delu, dočim so bili ostali na poti navzgori. Vsi so bili med prvim in šestim rovom in so, kakor je položaj, gotovo vsi storili smrt. Šlo je za plinovo eksplozijo. Ponesrečenci so bili vsi inozemci. Sila eksplozije je bila tolika, da so frčali zemlja, tramovi in kosi raztrgane obleke iz rova. Trami po 16 palcev debeli in 8 čevljev dolgi so bili zagnani pol milje daleč, istotako velik kos neke parne cevi, ki se je konečno zarinil 15 čevljev globoko v tla. Zemljo več milj naokoli je eksplozija tako pretresla, da so mnogi ljudje mislili na pravcat potres. Bržko je bilo mogoče, so jela prodirati reševalna moštva v rudnik, a malo upanja je, da bo le eden od dvanajsterih mož najden še živ. Ti možje so bili edini v rudniku začasa eksplozije. Pet žrtev eksplozije. Birmingham, Ala., 4. nov. — Eksplozija plinov se je pripetila v rovih Yolande Coal & Coke-kompanije in pet oseb je bilo usmrčenih. Rudniki leže v okraju Tuscaloosa, 30 milj južno od Birminghama. Trupla so spravljena na površje. Vsi peteri usmrčenci so bili belokožci. Štrajk v Chicagi. Chicago, 111., 9. nov. — Povsod v štrajkovnem okolišu je vladal včeraj mir. Odgovoren je bil za to pač v prvi vrsti dan volitve. Štrajkarji so povečini, dasi inozemskega pokolenja, do volitve upravičeni državljani in so se te pravice tudi večinoma poslužili. S tem so se člani unije zajedno odzvali pozivu svojega predsednika Ho-rena, ki je še v zadnjem hipu, ko župan Busse ni hotel dovoliti poulične parade štrajkarjev, izdal oklic v prid sociališkim kandidatom. Deloma je včerajšnje premirje pripisati tudi dejstvu, da so bile tovarne in delavnice večjih krojaških tvrdek, proti katerim je štrajk naperjen, čez dan zaprte. Štrajk v New Yorku. New York, 8. nov. — $ič novega se ni pričakovalo v velikem štrajku zaposlencev pri ekspresnih družbah, ker so bili delavski voditelji na videz naklonjeni, vprašanje generalnega štraj-ka vzeti v pretres šele po volitvi. Tembolj je iznenadilo, da so dobili štrajkarji novo pomoč. Delo je namreč ostavilo nadaljnjih 1,000 šoferjev mo-torskih vozov. Štrajkujočih šoferjev je sedaj 2,300. Ekspresne družbe so se zedinile, da danes ne bodo poskušale z razvažanjem, ker je toliko policajev zaradi volitev odvzetih z ulic. O novih'neredih ni bilo slišati. Honduras pred uporom. New Orleans, La., 8. nov. — Splošen upor utegne vsak hip izbruhniti v ljudovladi Honduras, Osrednja Amerika, ker se vsi stari sovražniki predsednika Davile udeležujejo gibanja v svrho, da se izpodrine Davila. Tako so pripovedovali potniki parnika “Orleanian”, ki je dospel iz luk Ceilia in Puerto Cortez. Pravijo, da se uporni duh čimdalje bolj razširja po mali republiki. Zares nima prebivalstvo mnogo sočutja z generalom Valladaresom, upornim guvernerjem v Amapali, ampak pripravljeno je, zbrati se okrog Manuela Bonille, ki pripravlja punt proti Davili, kakor mnogi mislijo. General Medina, prejšnji poveljnik v Ceibi, je odpotoval v Amapalo na posvetovanje z Valladaresom in se je tam sestal z generaloma Laro in Ma-tutyjem, ki sta igrala nekako ulogo v nedavni revoluciji v Nicaragui. Medina, ki je znan bojnik in eden najvplivnejših političnih voditeljev, se je šele predkratkim obrnil proti predsedniku Davili. Ima želodec brez dna. Pittsburg, Pa., 7. nov. — Razglašeno je, da je Standard Oil Company prevzela posle J. C. Trees Oil-kompanije vLouisiani in za to pločala $9,000,000. Trees Oil Co. je imela tamkaj 104,000 akrov petrolejskih zemljišč. Prebivalstvo Iowe se zmanjšalo. Washington, D. C., 5. nov. — Prebivalstvo države Iowe znaša po poročilih 13. ljudskega štetja 2,224,771 glav. To je ubitek za 7,082 ali 0,3 odst. proti 2,231,853 leta 1900. Narastek od 1890 do 1900 je znašal 319,592 ali 16,7 odstotka. VELIKANSKA ZMAGA DEMOKRATOV. Po vseh Združenih Državah demokrati zmagonosni pri volitvah dne 8. nov. ROOSEVELT JE RAZOČARAN. New York, New Jersey, Ohio in tako dalje, vse v rokah demokratov. Demokratija je pridobila velikansko zmago v volilni bitki v torek 8. t. m. Njene zmagodobitne čete so poplavile vso deželo od enega konca do druzega, in republikanski kandidati so vsepovsod pogoreli v morilnem ognju ljudskih glasov. Prihodnji kongres bode z dobršno večino demokratičen, kajti demokratov je bilo izvoljenih 225, dočim republikancev 165, torej imajo prvi večino 61 glasov v novem kongresu. New York, Ohio, New Jersey, Massachusetts, Indiana, vse to je demokratično. Celo skalorebrna Iowa je občutila vpliv napredka. Poglejte naslednje številke: : : : : : : Država New York je izvolila Johna A. Dixa, demokratičnega kandidata za guvernerja, in Henry L. Stimson, kandidat g. Theodore Roosevelta, ki se je zanj neumorno trudil, je ostal v manjšini za 66,000 glasov. Država Ohio je zopet izvolila za guvernerja Judson Harmoiia. demokrata, z večino od 40,000 do 60.000 glasov. Pred dvema letoma je bil Harmon izvoljen z večino 19,372 glasov. Država New Jersey je uvedla Wood-row Wilsona, ki je bil do nedavno predsednik Princetonskega vseučilišča, v javno-življenje s tem, da ga je izvolila za guvernerja te države z večino 30,000 glasov. Država Massachusetts je napredovala s časom in izvolila Eugene N. Fossa za guvernerja z večino približno 46,-000 glasov. Zakonodajstvo pa še o-stane republikansko, kar pomenja, da se H. C. Lodge spet povrne v Z. D. senat. Indiana je postala tako demokratična kakor mogoče, in je izvolila dvanajst izmed trinajstih demokratov v kongres; vprašanje je, ah pojde Albert J. Beveridge spet v Z. D. senat, ker je večina državnega zakonodajstva demokratična. Iowa je iznenadila deželo s tem, da je oddala največje število demokratičnih glasov v svoji zgodovini. Skratka povedano, je izid sledeči: Deželna poslanska zbornica po pretežni večini spet v rokah demokratov prvikrat v petnajstih letih. Nerazločen deželni senat, iz katerega so izginile znamenite osebnosti in ki bo prejkone v rokah republikanskih naprednjakov in demokratov. Demokratični guvernerji v državah, Massachusetts, Connecticut, New York, New Jersey in Ohio. Prvi formalni nastop sociališke stranke na kongresniškem odru. In če sodimo bodočnost po preteklosti in si predstavljamo, kako enega leta politični boji vedno vplivajo na prihodnjo predsedniško volitev, potem smemo sklepati, da se upanje za zopetno izvolitev predsednika Williama H. Tafta po republikanski stranki ni zboljšalo in da bo predsedniški zastavonoša demokratične stranke leta 1912. ali Judson Harmon iz države Ohio, ali Woodrow Wilson iz države New Jersey. Socialist kongresnik. Milwaukee, 111., 8. nov. — Prvikrat v zgodovini te dežele bodo socialisti zastopani v kongresu, kajti Victor L. Berger, vodja sociališke stranke v Wisconsinu, je bil izvoljen v deželno poslansko zbornico v petem okraju z večino 51 glasov. Socialisti so nadalje izvolili ves svoj tiket za okraj Milwaukee z večinami od 2,000 do 5,000 glasov. V Chicagi demokrati. Chicago, 111., 9. nov. — Demokrati so zmagali tudi v Chicagi. Ves demokratični okrajni tiket je bil pri včerajšnji volitvi izvoljen. Demokrate so podpirali prijatelji osebne svobode. Že mnogo let ni bilo tukaj tako velike demokratične zmage. Roosevelt molči. Oyster Bay, N. Y., 9. nov. — Theodore Roosevelt ni imel povedati niti besedice o izidu volitev. Od vnanjega sveta se je-popolnoma zaprl. Nobenega poročevalaca ne mara sprejeti. Izjavil je, da pred dnem 17. novembra ne pojde v. New York. Dan kronanja določen. London, 7. nov. — Kralj Jurij je izdal proglas, v katerem določa dan 22. junija prihodnjega leta kot dan kronanja. Sramotno ravnanje. New York, 6. nov. — Zelo okrutno odloko je izdalo priselitveno oblastvo glede zavrnitve priletne zakonske dvojice Franc Lohn, ki je dospela s parnikom "Verdi" iz Santosa, Brazilija, da se poda k dvema hčerama v New York. Pred tremi leti je zakonsko dvojico v Hamburgu, ko je bila na potovanju v Združene Države, neki brezvesten agent vkrcal na parnik vozeč v Brazilijo. Posrečilo se jima je tam dobiti delo na neki kavni plantaži. Ko si je zakonska dvojica prištedlla lepo svotico, je odpotovala semkaj, a tu jo j inkvizicija izključila, ker so zdravniki izpričali, da je srčno bitje 60 let starega moža nerednOj Zastopnik ogrskega zavetišča se je potegnil za nesrečno zakonsko dvojico. Lohn ga je prosil, naj naprosi priselitveno o-blastvo za to, da sme potovati v Evropo na svoje stroške, namesto v Brazilijo, kjer ne poznata nobenega človeka. V prizivu, katerega je podal zastopnik, ni prosil za pripust zakonske dvojice, ampak samo, poslati starca in starko v Evropo, namesto v Brazilijo, in da hočeta plačati potnino. Odloka se je glasila, da se odpošljeta nazaj tja, odkoder sta prišla, in odpeljana sta bila v Brazilijo. Lohn je prinesel s seboj 120 funtov sterlingov. Rojen je bil v temeškem komitatu na Ogrskem. Predsednikov proglas. Washington, D. C., 6. nov. — Predsednik Taft je izdal običajni zahvalni proglas, v katerem poziva prebivalstvo Združenih Držav, vpričo mnogega dobrega, ki mu je bilo izkazano med minulim letom, dne 24. novembra izreči zato Vsemogočnemu zahvalo in se sniti v cerkvah k zahvalnim molitvam. Drzen zrakoplovec. Baltimore, Md., 7. nov. — Francoski zrakoplovec Hubert Latham je podjel polet čez Baltimore za nagrado v znesku $5,000, ki sta jo razpisala časopisa "Sun” in "Evening Sun”. Preletel je približno 22 milj v 42. minutah in 10. sekundah Plovnja je bila izvršena brez vsake nezgode. Baltimore, 7. nov. — Lathamov polet z aeroplanom čez mesto Baltimore se smatra v strokovnjaških krogih za izreden čin. Celih 42 minut je plaval v zraku in sledil smeri, ki je držala dostikrat v siksaku (semtertja). Ko je Latham srečno dospel na tla, ga je ogromna množica navdušenih gledalcev pozdravila z gromkim ploskanjem Razun $5,000, ki sta jih plačala dva tukajšnja časopisa za drzni polet, dobi Latham še $500 od milijonarja Ross Winansa, ker se je odmaknil od letalne smeri in kretal več minut pred Winansovim stanovanjem. Winans je moral vsled bolezni ostati doma in je žrtvoval $500, da je mogel od blizu o-pazovati polet zrakoplovčev. Potresi. Cleveland, O., 7. nov. — Potresomer zvezdarne sv. Ignacija je zaznamoval, da je bil močan potres kacih 2000 milj južno, bržkone v Južni Ameriki. Washington, D. C., 6. nov. — Potresomer georgetownskega vseučilišča tukaj je zaznamoval popoldne več močnih zemeljskih stresov. Prvo motenje igle se je primerilo ob 3. uri 51 minut in je trajalo z malimi prestanki več minut. Oddaljenosti, v kateri se je potres pripetil, ni zaznamenja! na-stroj. Pretresi so se pomikali od severa proti jugu. St. Louis, Mo., 6. nov. — Potresomer tukajšnjega vseučilišča je zaznamoval vrsto zemeljskih stresov, ki so se pripetili na videz v okraju Aleut-skih otokov ob brežini Alaske. Živinorejci brez zakona. Omaha, Neb., 3. nov. — Zavezna velika porota je podala tožbe proti deveterim živinorejcem v zapadni Nebraski. Obtoženci so obkrivljeni, da so se zarotili, naseljence (homesteaders), ki so prevzeli napol osušena zemljišča po Kinkaidovem zakonu, izgnati z revolverji iz njihovih domačij. Roosevelt tožen. New Haven, Conn., 5. nov. — Sodnik Simeon E. Baldwin, demokratski kandidat za guvernerja, je naznanil, da bo bivšega predsednika Roosevelta tožil, ker je v nekem govoru, ki ga je imel v New Hampshiru, nepovoljno govoril o Baldwinovtm zadržanju glede delavskega postavodajstva. Rosenheimer oproščen. New York, 4. nov. —Edward T. Rosenheimer, bogati tovarnar, ki je bil obtožen, da je povzročil smrt gdčne. Grace Hough, katero je povozil s svojim 'avtomobilom, je bil oproščen obtožbe poboja. Porotniki so se posvetovali samo pol ure. Izprva je bil Rosenheimer obtožen umora. NARODNI BOJI NA DNEVNEM REDU. Kajpada, v Avstriji, kjer spet prišlo do pretepa med visokošolci’ na Dunaju. HOFRICHTER SE SPET OGLAŠA. Veliki češki rodoljub Wiehl volil nad milijon K češki akademiji. Dunaj, 9. nov. — Nekdanji nadporočnik Hofrichter, ki je bil kot odpo-šiljatelj usodepolnih pisem s ciankalijem obsojen v 20 letni zapor in izgubo vseh vojaških časti, je poslal vojaškemu oblastvu obsežno brošuro, v kateri prosi za obnovo njegove pravde. Pisanje vsebuje obdolžitve proti prejšnjim tovarišem Hofrichterjevim m je zato docela brezkoristno. Hofrichter se nahaja še v vojaški kaznilnici v Moellersdorfu, kamor so ga odpeljali koncem meseca junija t. 1. Dunaj, 8. nov. — Povodom predaje rektorata na tukajšnji živinozdravniški veliki šoli je prišlo do ljutega spopada nemških in slovanskih dijakov, ki bo imel za udeležence še neprijetno sod-nijsko poigro. Med člani nemških in slovanskih dijaških zvez se je v avli (veži) velike šole razvil hrupen pretep, ki je postal tako splošen, da se je morala poklicati na lice mesta policija, da razdruži spopadnike, ki so se obdelovali s palicami, ključi in drugim orožjem. Ko so prodrli redarji v dvorano, se je obrnila razljutenost spopadnikov proti policajem, in boj se je razvnel z obnovljeno besnostjo. Trajalo je dolgo časa, preden se je dvorana izpraznila. Več oseb je bilo ranjenih. Veliko število dijakov je bilo odpeljanih v zapor. Dunaj, 8. nov. — Po oporoki nace-ga nedavno umrlega češkega pokrovitelja je prišla Češka Akademija v posest velikodušne ustanove. Stavbni svetnik Wiehl je vse svoje premoženje v znesku enega milijona kron in polegtega svoje veliko zemljiško posestvo volil akademiji, z določbo, da se ima ustanova rabiti v pospeševanje prirodoznanskih in tehničnih napredkov. Samotrštvo s kalijem. Dunaj, 7. nov. — Poroča se, da namerava vlada predložiti državnemu zboru predlogo, po kateri se ustanovi vladno samotrštvo za kalijevo industrijo. Ladja se pogreznila. Teneriffa, 5 nov. — Semkaj sta dospela dva mornarja, edina preživela s parnika “Kurdistan”, ki je vozil med Anglijo in Algerijo,,ter sta ^sporočila, da se je ladja pogreznila dne 20. oktobra na višini otoka Scilly. Parnik je imel posadko 40. mož; koliko potnikov je imel na krovu, ni znano. Preživela mornarja sta dospela semkaj na nemškem parniku “Santa Uršula”. London, 5. nov. Lastniki pogreznjenega parnika “Kurdistan” pravijo, da so se na krovu nahajale samo tri potnice, ko je ladja odplula iz Manchestra. V luki Marseilles pa je imelo priti na krov 120 oseb. Usmrčenje Crippena odloženo. London, 7. nov. — Uradno se je dalo na znanje, da dr. Hawley H. Crip-pen, ki je bil zaradi umora svoje soproge obsojen na smrt, ne bode usmrčen jutri, kakor je bilo izprda določeno, ker morata po zakonu preteči dva tedna za rešitvijo priziva, preden se sme obsodba izvršiti. Dan za usmrčenje je določen na 23. novembra. Crip-penov odvetnik pripravlja medtem prošnjo za odlog. yisoka nagrada. New York, S. nov. — Da dokaže svojo vero na nedolžnost dr. Harvey H. Crippena, obsojenega k smrti zaradi umora njegove soproge, gledališke igravke Belle Elmore, in da dokaže, da ta še živi, je dr. J. M. Mun-yon v Philadelphiji, v čegar službi je bil Crippen nekdaj, razpisal nagrado v znesku $50,000 za dobavo namišljene umorjenke. Pripravljen je celo, izplačati to svoto gospej Belle Elmore sami, če se pojavi še o pravem času, da reši svojega soproga. Dr. Munyon misli, da gre v tem slučaju ali za izredno maščevanje ali da Belle Elmore predaleč sega v svrho reklame za gotov namen. Zdravnik izjavlja nadalje, da je prejel od raznih oseb pisma, po katerih je bilo gospo Crippen v tej deželi zadnje tedne večkrat videti, Dietz položil poroštvo. Eau Clair, Wis., 7. nov. — Okrožni sodnik Wickham je sprejel od Surety-kompanije položeno poroštvo v znesku $40,000 za Johna F. Dietza, ki je zaprt v Haywardu pod obtožbo umora, ker je baje nedavno ustrelil nece-ga pomožnega šerifa. 'Dietz bo izpuščen iz zapora. Njegov odvetnik je rekel, da bo Dietz izpuščen, a mejida koj spet prijet, da pa ne bo težko, položiti zanj nadaljnje poroštvo. Hayward, Wis., 7. nov. — John F. Dietz, "branitelj Cameronskega jeza”, je bil proti poroštvu v znesku $40,000 odpuščen iz zapora, a na stopnjicah iz ječe spet prijet, in je sedaj zopet v svoji dosedanji celici. Dietz se je nahajal v zaporu, ker je bila proti njemu podana obtožba, da je med nedavno oblego njegove gozdne farme ustrelil necega pomožnega šerifa. Zopet prijet je bil na temelju necega zapornega povelja, po katerem je Dietz leta 1904. ustrelil necega McGina. Dietzov odvetnik je protestiral formalno proti zopetnemu prijetju. Odvetnik pravi, da za Dietza lahko položi poroštvo v znesku $150,000. Lov v čast carju. Berolin, 5. nov. — Car Nikolaj je lovil v cesarja Viljema novem lovišču pri Oranienburgu, 26 milj severovzhod no od Pottsdama. Bataljon vojakov je že nekaj dni skupaj z gozdarji gonil v neko ograjo kacih 1500 jelenov, zajcev in drugo četveronožno zverjad. Ko so bile živali izpuščene iz ograje, so morale mimo mnogih lovskih lec, skritih za sr^ečjem. Na teh so bili razvrščeni visoki gospodje in dvain-dvajseteri povabljeni gostje, da streljajo na divjačino. Car Nikolaj je streljal prvi. Zarana so čete temeljito preiskale celo hosto, da se ni kje skril kdo, ki ni bil upravičen do tega. Velik štrajk na Angleškem. London, 7. nov. — Položaj v premogovem okolišu južnega Walesa, kjer je na štrajku 30,000 premogarjev zaradi zaposljevanja neunijcev, je postal tako preteč, da so krajevna oblastva naprosila poslatve rednega konjištva. Vlada je odredila, da se ima 18. huzarski polk pripraviti za odhod na pomoč policiji, ki je bila doslej ob spopadih s štrajkarji na izgubi. Jelen napadel grofa. Budimpešta, 7. nov. — Velika nesreča je zadela mladega grofa Emanuela Andrassyja. Šel se je v parku očetovega posestva v Betleru izpre-hajat, ko ga je nenadoma napadel velik jelen. Grofa je napad popolnoma presenetil, in preden se je mogla prepoditi velika žival, ki ga je obdelovala s svojim rogovjem, je bil že hudo ranjen. Grof Emanuel je sin grofa Geze Andrassy, kateri je ritmojster v 5. ogrskem domobranskem huzarskem polku, kakor tudi dedni član ogrske gosposke zbornice in član poslanske zbornice. Ogromen proračun. Berolin, 9. nov. — "Norddeutsche Allgemeine Zeitung” objavlja podrobnosti proračuna dohodkov in stroškov državnih za 1912. Stroški so prora-čunjeni na 2,924,945,136 mark, približno $731,236,284. To pomenja narastek za $12,975,545 proti prejšnjemu letu. Stroški za vojsko (armado) so pro-računjeni na $203,941,844, za mornarico na $112,639,849. Da se pokrije po-manjkljaj med dohodki in stroški, bode potrebno posojilo v znesku $24,-438,982. Rojaka ubilo v jami. La Salle, III., 9. nov. — V premogovi jami tukaj je dne 28. okt. kamenje ubilo rojaka Tomaža Juvančiča, 40 let starega člana društva Vitezov sv. Martina št. 75 K. S. K. J., doma iz Hrastnika, fare Moravče na Gorenjskem, kjer zapušča ženo, 2 nedorasla otroka in sestro. (Op. ur. Daljši dopis o tem priobčimo prihodnjič, ker smo ga prekasno prejeli za to št.) Izžrebana številka. West Allis, Wis., 8. nov. — Za slovensko cerkveno loto na West Allis je izžrebana številka: ser. 16 št. 40. Dobil jo je Janez Hofbauer iz Milwaukee, Wis. Jolietska novica. Ira C. Copley je bil v torek izvoljen za kongresnika 11. distrikta in zasede v deželni poslanski zbornici sedež, ki ga do prihodnjega marca še' zavzema kongresnik Howard M. Snapp. Z večino 6820 glasov je zmagal republikanec Copley nad svojim protikandidatom, demokratom Hawleyent. Richard Barr, republikanec, je izvoljen državnim senatorjem z večino 4342 glasov, Alexander, Prendergast in Kelly so izvoljeni za državne poslance. Joliet, 111., 9. nov. — Čisti dohodki veselice, ki se je vršila zadnje tri sobote zadnjega meseca v korist naši cerkvi sv. Jožefa, znašajo $1308.85. G. namestni župnik, Rev. A. M Kraschowitz, izreka tem potom najiskrenejšo zahvalo vsem, ki so po svoje pripomogli k uspehu cerkvene veselice. Posebno zahvalo so si zaslužili: Gg. kontestanta Jos. Bozich tn Jim. Horwat; Mrs. Rogina in Mrs Sekola kot prodajalki okusnih prigrizkov; postrežljivi točaji in drugi so-trudniki; nadalje slavno društvo Eaglov za prepustitev' dvorane; ves neumorno delavni cerkveni odbor, in konečno vsi farani, ki so s svojo udeležbo in podporo pomagali, da so čisti dohodki veselice tako zadovoljivi. Vsem povrni Bog! — Zvezni kolodvor (Union Station) je sedaj zagotovljen za Joliet. Da se je stvar konečno pospešila in ugodno rešila, ni mala zasluga našega župana, g. Cronina. Veselo vest za Jolietča ne je donesla posebna seja mestnega odbora zadnji četrtek, ko je župan naznanil, da so vse ovire za gradnjo kolodvora odstranjene in da bode pogodba z dotičnimi železnicami vkrat-kem podpisana. Veselje je zavladalo po celem mestu nad velevažno novico, in zlasti 'so trgovci izražali hvalo g. Croninu za njegov moški nastop v tej zadevi. Novi kolodvor, ki ga zgrade skupaj vse štiri skozi Joliet držeče železnice, bo veliko in krasno poslopje. Stal bo kolodvor med Scott streetom na zapadni strani in tiri Alton in Santa Fe železnic na vzhodni strani ter med Jefferson streetom na severu in tiri Rock Island in Michigan Central železnic na jugu. Stroški so proračunjeni na približno milijon dolarjev. — Zahvalni dan se bliža in z njim veselica društva sv. Genovefe, ki se bo vršila v prostorih K. S- K. Jednote. Vstopnice po 25c so na prodaj pri članicah društva. — Metropolitan Drug Store se imenuje nova lekarna na voglu Chicago in Jackson cest, ki je vredna vsega priporočila, kajti lekarna je v slovanskih rokah. — Slovensko Narodno Pevsko Društvo Joliet je bilo ustanovljeno predzadnjo nedeljo 30. oktobra popoludne v dvorani g. Ant. Terdicha na Rubj' St. Že na ustanovnem shodu je pristopilo k društvu 25 pevcev, ki so si izvolili za predsednika g. Vogrina. Društvo ima že svoje orgle. Pevske vaje so vsak torek in petek zvečer istotam. — Vročinska bolezen, ki je razsajala po Jolietu, je zahtevala primeroma malo žrtev; naši rojaki, ki so bili zboleli za to nevarno boleznijo, so jo srečno prestali. dolgo ni bilo slišati iz našega kraja nič, pa še zdaj nimam kaj posebnega pisati. Kar se dela tiče pod lastjo Cambria Steel Co. po prentogokopih, delamo precej slabo, namreč po 4 do 5 dni na :eden; malokedaj se dogodi, da dela no 6 dni na teden, pa še tiste dneve, katere ujamemo, ne moremo dosti zaslužiti, komaj za vsakdanji kruh. Zatorej ne svetujem rojakom, da bi sem hodili dela iskat. Prvi sneg je padal po naših krajih lile 28. okt. in je ležal dva dni, in od tistega dneva so zmirom frišiii dnevi S pozdravom na vse čitatelje Am Slovenca, in tebi, dragi list, pa želim obilo novih naročnikov. Martin Černetich. , Ji. Te dni bo otvorjeno novo gleda lišče zvano Coliseum na N. Chicago st., ki je krasna stavba in je kaj lepo izpolnila praznino na dotičnem mestu. Sedežev ima za 1250 oseb. — G. Theodore Roosevelt je spal ko se je peljal skozi to mesto zadnj četrtek zvečer okoli 11. ure od Chica-ge proti zapadu, tako da je bilo kacih 100 radovednežev, zbranih na kolo dvoru, precej razočaranih, da niso vi deli in slišali slavnega afriškega lovca. — Judje jolietski so imeli zadnjo nedeljo svoj veliki dan. Položili so vogelni kamen za svoj tempelj na Clinton st. nasproti tamošnjemu kolodvoru. — Za okrajnega šerifa je bil pri včerajšnjih volitvah izvoljen Thomas Stevenson. Njegov protikandidat je bil g. Cronin, naš župan, ki je žal propadel. — Čuvajte se ponarejenih čekov, ki jih izkušajo zamenjavati neki tihotapci, potujoči po državi iz mesta v mesto. — Pisma na pošti koncem zadnjega tedna so imeli: Ahlen Frank, Blažeko vič Kristina, Bodnar Jožef, Petruškar Andrej, Pinter Steve, Stakun Marko, Štimac Peter. Brockway, Minn., 2. nov. — Cenjeno uredništvo! Sprejmi par vrstic v predale našega lista. Mi imamo sedaj prav mrzlo jesensko vreme. Tudi sneg se nam je že pokazal, kakšen je. Včeraj na praznik Vseh svetnikov imeli smo sv. mašo ob osmih in pol-enajstih. Popoldne ob polštirih imeli smo rožnivenec za umrle in blagoslov, potem pa libero in procesijo na pokopališče. Tam je bil blagoslovljen novi križ. In še druge ceremonije so se potem nadaljevale. Pokopališče sedaj izgleda mnogo lepše kot pred, in lepša ga pa zelo križ s podobo Jezusovo, ki ga je pustila narediti rajna gospa Tratnik. Drugo je vedno vse po starem. Sedaj Vas pa drage čitalce Am. Sl. lepo pozdravljam. Vrlemu listu pa obilnega uspeha. John Poglajen. Conemaugh, Pa., 7. nov. — Cenjeno uredništvo Am. Slovenca! Prosim, sprejmite par vrstic v naš list, ker že Eveleth, Minn., 4. nov. — Dragi mi Am. Slov.! Kajne, da mi bodete zopet dovolili pisati v vaš list? Zagnal sem pero stran, ko sem rajžal po kontri, a sedaj sem prišel zopet nazaj v ljubi Eveleth in ne morem drugači, da zo pet kaj sporočim iz tega meni priljub ljenega kraja. Da bi Vam vse moje zanimivosti, katere sem doživel po sve tu. kar sem se podal iz Eveletha, pisal bi prenapolnil list in znabiti tudi po trpežljivost bralčevo zdražil. Bil sem po mnogih krajih, celo v Montano sem zašel in delal v šmelcah v Anacondi Zaslužil sem precej dobro tam, samo tisti strupeni dim, ta mi ni dopadel, še manj pa mojim pljučam. Včasih sem moral kar sapo pridrževati, kašljati in Bog ve vse kaj sem storil, da me strupeni dim zadušil. Stanoval sem v mestu in se vsako jutro s karo peljal na delo. Tam je precej našega naro da. Imajo tudi svojega duhovna, še dva. Župnik je naš rojak, pa ker je večina faranov irske narodnosti, se naš jezik le v spovednici sliši. V Butte sem tudi nekaj časa delal v rudnikih pa se nisem mogel nikjer privaditi Prišel sem nazaj v Minnesoto in se dinjal pri nekem farmarju, Nemcu Razumeli smo se prav fajn, ker znam tudi tajč. Bil je naše vere, torej sem lahko šel ob nedeljah tudi v cerkev, no ni mi bilo treba hoditi, ker smo se pe ljali. Ta kraj je bil oddaljen od mesta kjer je bila cerkev, kakih 6 milj. Pa nismo nikdar ob nedeljah doma ostal vsi. Mlatili smo, jaz sem prevzel žob v tistem kraju, kjer se najbolj kadi Nos sem imel vedno poln prahu. In sem komaj dihal. Spomnil sem šmelc v Montani in skoro mislil popu stiti delo, a gospodar mi je takoj drugi dan odkazal drugo lažje delo. Vozil sem pšenico v žitnico. To pa to, sem si mislil, ko sem peljal prvi voz domu a ko sem zložil zadnji voz poln žak Ijev zvečer, sem čutil v udih bolečine. Drugi dan je bilo bolje, ni me več ta ko trgalo. Mlatev je bila končana, po tem pa na koruzo, repo in drugo žele njad, da smo vse pospravili pod streho. Radi so me imeli in me hoteli črez zimo pridržati, seveda, plača bi bila bolj pičla, zato sem raje nazaj privandral. Ko stopim v nedeljo tukaj zopet enkrat v cerkev, sem kar obstal, ko so pevci zapeli lepe slovenske pesmi, katerih nisem slišal ves čas svojega potovanja. Srce mi je koprnelo same sreče, da zamorem zopet slišati petje in pridige v svojem jeziku. Ne, da bi se hvalil, da sem tako dober kristjan, grem še k drugi maši in zopet slišim iste glasove, samo, da so peli latinske pesmi. Zahvaliti sem se hotel pevcem in pevkam po sv. maši, pa sem se premislil, da bi kdo ne rekel: kaj'potrebujemo tvoje hvale. Zato se zahvalim tem potom fantom in dekletam, da darujejo svoje talente ljubemu Bogu. Po imenu bi povedal pevce in pevke in tudi organista, ki jih tako lepo vadi, pa nisem nobenega vprašal, če ga smem omeniti, torej izpustim to, da ne bode kaka zamera. Storil sem to, kakor se bodo bralci spominjali, prej enkrat, pa sem naredil zdražbo v fari, torej hočem zanaprej biti bolj oprezen. Veliko' marsikateri je hodil po svet, nazadnje pa k domu obrnil sc spet, tako nekako se glasi slovenska pesem. Tako sem skusil tudi jaz. Prehodil sem veliko sveta, pa se nisem nikjer tako doma počutil, kot ravno na Eveleth, Minn. Najel sem si sedež v cerkvi in tako zopet postal ud cerkve sv. Družine, ali pa faran v pravem pomenu. Bojim se, da bi moj dopis ne postal predolg in preneslan, zato hočem za danes končati in če bode dragim bralcem všeč, jim drugič povem še kaj več o svojem potovanju po drugih krajih. Pozdrav vsem bralcem Am. Slov. Faran. da. Z delom gre pa "fajn", plača je tolikšna, da nam preostaja od kruha in žgancev, da imamo še za kakšen korček ječmenčka, da si korajžo da-jamo. Pozdravljam vse rojake in rojakinje sirom Amerike, a tebi, Am. Sl., pa obilo predplačnikov. Josip Fritz. Rock Springs, Wyo., 1. nov. — Vsak lelavec je vreden svojega plačila. Dile-tantje na odru našega izobraževalnega društva "Vodnik" —- kot je že sploh po vsih naših odrih lepa navada — gotovo ne bodo dobili nobenega. Bodi jim vsaj ukaj v časopisu izrečena zahvala od jednega izmed gledalcev v znak priznanja. Težka je igra: “Mlinar in njegova hči"; trikrat težka na majhnem odru kot je naš. Vsejedno je vspela nepričakovano dobro. "Mlinar" je pogodil svojo ulogo tako, da bi bila v čast vsakemu gledališkemu igralcu. V sceni z Lukom, grobokopom, se je izkazal mojstra, ki ima vedno toliko talenta na razpolago, da ne pride nikdar v zadrego. Da je dobil v Luki dobrega sovrstnika. ki zna oponašati pravo gorenjsko korenino, je umevno. Res z veseljem ju je bilo opazovati, kako sta z spretnostjo pogodila ton slovenskih očancev. Kakšno ulogo ima Marica, to bo vedel oni, ki je že videl igro. Naša Marica jo je rešila tako dobro, da bi nihče ne pričakoval. Videlo se je da ima poleg dobre volje talent in da igra brez vsacega pretiravanja. Njen drug Konrad je presegel samega sebe in dobro rešil svojo ulogo, nič manj kot njegova skrbna mati Korenka. Scena v gostilni je napravila izvrsten vtis s svojo živahnostjo. Da se je naselil v gostilno pravi starokrajski duh, za to gre v prvi vrsti pohvala Pivku in Pivkovki z njunima hčerkama. — I kaj naj rečem o Maričinej teti! Vsakdo mi bo priznal, da ona ne zasluži pohvale samo zaradi svojega nastopa in spretnega igranja, temveč tudi zaradi tega, ker je sploh sodelovala pri predstavi. Bolna, da se je komaj držala po koncu, je izpeljevala svojo ulogo z neverjetno spretnostjo do konca tretjega dejanja, dokler ni onemogla in so jo morali odpeljati domov. Tudi drugi igralci so se potrudili, da je bil vsakdo mož na svojem svetu. Za to jim pohvala in presrčna zahvala. Pozdrav! B. T. Ironwood, Mich., 7. nov. — Cenjeni g. urednik A. S.! Prosim malo prostora v našem ljubljenem listu. Že dolgo nisem slišal kaj govoriti o našem mestu, zatorej si želim kaj opisati. Ravno danes zjutraj smo pokopali 6 mesecev starega sinčka našega rojaka Marka Osterman, za katerim še mi vsi drugi žalujemo. Lahka mu bila zemljica! Dne 6. t. m., to je, ravno včeraj se je zgodila nezgoda, da je tast svojega zeta z revolverjem ustrelil, da se je preč mrtev zgrudil na tla. Pokojnik zapušča ženo in dvoje odraslih otrok in precejšnjo vsoto denarja, da ni sam vedel kam ž njim. Snega imamo pomalo in zima je hu- Rock Springs, Wyo., 22. okt.-—"Privlekel sem se domov zadnjo noč, ko je udarila ura enkrat, žena pa dvakrat — po mojem hrbtu" — tako mi je pravil "ongav one”, "in čeprav sem danes tako truden, da se komaj držim po koncu — povem ti — ni mi žal, da sem včeraj šel na veselico." Tudi jaz se strinjam s teboj, dragi prijatelj! Če bi imela moja stare (hvala Bogu, da je nimam) gosti tri dni in tri noči skupaj, tacega zabavnega večera bi jaz gotovo nikdar ne zamudil. Tri sestre: Špela, Majda in Ančka, ali niso vse dobro pogodile svoje uloge? Da jim ne manjka niti veselja niti talenta za oder, to se je videlo pri vsakem njihovem nastopu. In kako sta jo Županja in Trekovka zapele! Povem vam, če bodo zvonovi pri cerkvi sv. Cirila in" Metoda tako peli, pa še takoj primaknem par petič k svoti, katero sem obljubil za zidavo nove cerkve. Orlov oče so napravili zelo dober vtis na gledalce. In zakaj bi ne? Lahko so bili ponosni na tako trojico hčera, oblečeno v pravo gorenjsko narodno nošo. Še toliko boljše sta se lahko počutila presrčna Orlova zeta, katerima ne gre le zasluga, ker sta dobro igrala, tem več tudi. ker sta tako hitro in izvrstno ozdravila svoji ženici. Režiser vem da je bil z vspehont zadovoljen, nič manj kot društvo Sv. Srca Marije št 86 K. S. K. J., katero je postavilo igro na oder. Le eno samo prošnjo imam še do režiserja — in to upam —"da mi bo oprostil. Po mojem mnenju zavisi užitek predstave ne le od spretnosti igralcev, temveč tudi od obnašanja občinstva. Do sedaj še nisem zamudil nobene predstave. Priznati mo ram, da je režiser s svojo marljivostjo nepričakovano veliko dosegel. Vem da se bo njemu lažje posrečilo kot kateremu drugemu dopovedati občinstvu, da šum v dvorani in v prvi vrsti prazne opazke: vznemirjajo igralce, napravljajo slab vtis na tujce in kradejo nam užitek, katerega bi mi dobili, če bi bilo občinstvo mirno v dvorani. Smolo imam! Mislil sem, da se bom prav presneto postavil s svojima zad njima dopisoma. Nazadnje se pa še po časopisih jeze nad menoj. Vse jim odpustim, le tega jim ne morem, ker hočejo napraviti po vsaki sili iz mene pesnika. Za božjo voljo! Toliko se vendar še nisem nad nikomur pregrešil, da bi mi smel želeti kaj tako slabega. "Revež, kdor se s petjem u-kvarja” — tako je zmerjal naš slavni Prešeren svoj poklic in samega sebe. Isto priznava Tasso, italijanski pesnik, nadlegovaje svojega ljubega mačka, da bi se ga usmilil in mu svetil po noči z očmi, ker nima niti toliko, da bi si kupil olja za svojo leščerbo. Čemu treba vseh teh štorij! Le poglejte jih! Sami pesniki: Homer-berač, Ovi-dij — berač, Tasso — berač, Bentivo-glio — berač, Cervantes — berač, Prešeren — berač. Sami berači! In nazadnje hočejo spraviti še mene v isto vrsto. No tega pa ne — pa še rečem da ne! Za to raje ostanem še zanaprej to kar sem bil: Dohtar za vsako bolezen. kaki društveni veselici ali naj si bode pri kakršnem hoče društvenem shodu. Večkrat ko so rojaki skupaj in večkrat ko občujejo eden z drugim, lepša prijaznost in lepša sloga je med njimi. Naš namen je bil v stari domovini in je tudi tukaj povsod, kjer so pravi Slovenci, se ljubiti med seboj in pomagati sden drugemu v sili in se tako skazati, da smo pravi Slovenci in se ljubimo kakor pravi bratje. Kakor sem že rekel, kateri človek večkrat občuje s svojimi ljudmi, je gotovo lepšega vedenja in boljšega mišljenja kakor oni, ki ne mara biti s tem ne z onim, kakor suho drevo. Tukaj imamo Slovenci sedaj lepo priložnost se shajati večkrat skupaj v predkratkim ustanovljeni Slovenski Narodni Čitalnici, kjer smo pokazali rojaki lepo slogo pri ustanovitvi. In vsaki dan nas je več. Ker pa po hudi vročini pride rada suša, je tudi pri nas, zato smo primorani prirediti veselico za nabavo vsakovrstnih knjig in slovenskih časopisov. In sicer bo veselica 19. novembra v Math. Slanovi dvorani na 10. cesti. Upam. da nobeden Slovenec in posebno bralci ne o-stanejo doma na ta večer. | Ravnotako naznanjam članom Čital-! nice, da je skupna seja 13. t. m. v Čitalnici na 10. cesti in Sheridan Road. Ker se pa čuje. da bi ženske in dekleta rade spadale k Čitalnici, lahko pristopi kadar katera hoče. saj brez žensk in deklet tako mi moški težko dihamo! Torej pokažite tudi ve žene in dekleta, da z veseljem pomagate k napredku. Naslov naše čitalnice je: Slovenska Narodna Čitalnica, 1426 McAllister ave., Waukegan, III. H koncu pozdravljam vse Slovence in Slovenke v Ameriki. Math Ogrin, tajnik. La Salle, 111., L nov. — Prosim, gospod urednik, sprejmite ta moj prvi dopis v nam priljubljeni list Am. Sl. Rad bi omenil cenjenim čitalcem o mojem potovanju po južnem Texasu glede farme. Večkrat sem slišal govoriti o far-marskih zadevah v Texasu. Takoj sem šel jaz sam brez tovarišev in brez agenta dne 21. rožnika svoje sreče iskat, ker moja želja je. iznebiti se dolgih let težkega premogovega jarma. Bil sem v Trinity county in v Montgomery county in bil sem v Harris county in v vseh teh omenjenih okrajih sem bil na raznih prostorih, ali so mi bili neprijetni, samotni gojzdni kraji. Skoraj obupan sem se vrnil nazaj domu brez kupčije. Poterp sem se podal še v mesto Houston, v to krasno trgovsko mesto in ostal sem 2 dni notri, ker mi je bilo jako prijazno; in ogledujem si vsake hiše v 10 in 12 in 15 nadstropij, in še vedno gradijo velikanske hiše naprej. In gradili so velikanski novi kolodvor. In izprehajajoč se po raznih ulicah vidim, kako prepolni podulični vozovi dirjajo semtertje po mnogoštevilnih ulicah. In vidim lepe krasne cvetlice in žlahtnega drevja po elegantnih vrtovih. Oh žlahtne rožice, tukaj je res lepo za vas, ko ne pomori vas ne zima ne mraz!... In ko se izprehajam po ulicah, se komaj ogibljem množicam belo- in črnokožcev, ki mrgole semtertje kakor mravlje na mravljišču. Mesto Houston leži zahodno od Gal-vestona 50 milj in od morja, ki se imenuje Golf of Mexico. Iz morja v Houston drži jarek in plujejo parniki si mislim sani pred seboj, oh, kolika razlika je to, ko ta zemlja bi stala v Illinois čez $150 aker. Tako si jih o-gledarn več, kaj ima eden ali drugi za prodati. Ko gremo po obširnem polju pod gorkim solncem, pa prijazna sapica pihlja od morja. Pa prideva do posestva obstoječega iz 93 akrov, ki je v najemu in je last George P. Zap, ban-karja iz VVallerja. Na posestvu stoji hišica in hlev in vodnjak in vse posestvo je ograjeno z žico in obdelana je vsa rodovitna zemlja. Tako si dobro ogledam in se mi silno dopade. Zato se podam do lastnika, kaj ta noter. In v to omenjeno mesto drži'zemlja stane. Ko pridem nazaj v me- mnogo železnic iz raznih strani, to lahko razvidite na zemljevidu. In mesto Houston ima prebivalcev 83 tisoč. V bližini tega mesta je težko priti do lastnega posestva z majhno svoto denarja. ker že stane zemlja čez $100 aker. V tem kratkem času, ko bivam v tem mestu 2 dni, se napotiva z nekim nemškim farmanom iz \Va!lerja. Takoj me za ptujca spozna in me popra-šuje o mojih razmerah. Ali jaz mu ne morem kmalu povedati mojih razmer, ker srca ne poznam. Pa vendar po dolgem pogovoru mu povem, s kakšnim namenom sem prišel sem. V resnici on ni nič slabega mislil. In on mi pravi: “Prijatelj, pojdite z menoj sto, grem na banko k lastniku rekoč, če res proda to posestvo in koliko sta-j ne. In mi pove ceno $20 aker. In jaz mu ne morem nič odreči in takoj narediva pogodbo in jo z veselo roko podpišem in se prepričam o lastninski pravici, ki je bila v najlepšem redu brez najmanjše intabulacije. In ostanem ! tam do druzega dne in grem še nekoliko obiskat sosedne farmarje, ki so j večinoma Nemci. In videti je, do kak-! šnega velikega napredka so prišli v kratkih letih, ko imajo vsega v obilnosti. In v verskem oziru so videti tudi napredni, ko imajo že svojo katoliško cerkev. In tam v Texasu ni zime, in dvakrat sejejo in žanjejo. In cene poljskih na Waller, 41 milj južno-zahodno od pridelkov so bile tačas take kakor po-tukaj. Oglejte si našo okolico. Upam, vsod. In prihodnjič bodem že vse da se bode vam vse dopadlo.” In ta-, bolj natanko poročal, ko se že tje preselimo. In mnogi me vprašujejo, ke-daj se bomo selili tje v Texas, in jaz pa pravim, ko prilete strupene bele muhe, enkrat grudna meseca t. 1. Predno dokončam ta daleč zavlečeni moj dopis, se moram še nekoliko spomniti gojzdnih farmarjev, ki kupijo po $15, $16, $17 aker sam gojzd. Kaj te čaka, če se v gojzdu naseliš? Težki jarem. Kaj moraš najprej storiti? Treba je pot narediti noter. Potem moraš si poslopje narediti, in da se dobro zapre, posebno po severnih državah, da ti ne pripiše tista v hiše, ki se je vsak boji. In potem moraš imeti enega dobrega pomagača, da bosta gojzd sekala. In kaj ti pa plača les? Nekoliko. Sem prepričan, da za drva gojzd ti ne plača več kar delo stane, iz-vzemši kjer je trd les za na žago, plača nekaj več. In kaj pa potem, ko gojzd očistiš? Ostanejo ti neprijetni štori, ali ti ti bojo delali sive lase in veliko truda. Sicer jaz ne morem veliko povedati od štorov, pa vendar sem jih izkopal kakšnih deset v starem kraju v Št. Janški fari na Dolenjskem. Oh, pa so me prav izmučili, tako da mi še sedaj smrde. Ali kako jih bom pa tukaj izkopal na stotine! In mnogi gojzdni farmarji, ko se mučijo v goj-(Nadaljevanje na 5. strani.) ko se mu zahvalim za ta nasvet in mu obljubim, da grem ž njim. Ali sedaj pa moram 'zapustiti to krasno mesto Houston, ker moj poklic me opominja, da grem do svojega namena. Ko v lepi hladni noči bije v turnu deseta ura, zakriči uslužbenec na velikem kolodvoru od vlakovega odhoda. In sedaj se peljamo pa spet naprej po Houston-Texas-Central železnici. In že na peti postaji nas'srečno dovede z oljem kurjeni stroj v Waller, ko je že v mestu vse v pokoju in mirno spi; tako grem tudi jaz k svojemu počitku. Ko se zjutraj prebudim, že solnce razprostira svoje žarke čez mestece, in na vrtu pa vidim polna mlada drevesa, da se šibe veje od vrha do tal. In trta pa komaj drži žlahtnega grozdja. In zunaj mesta pa vidim na daljave očij vidno po čistem zraku samo ravno obdelano polje z najlepšo frugo. Oh, prijazno se mi je storilo in misel me obdaje: tukaj bo moj dom! In po zajtrku si vzameva s tovarišem konja in se podamo 2 milji južno-zahodno po ravni široki cesti čez obdelano polje in greva k enemu in k drugemu farmarju. In ogledujem in poprašujem. kaj stane zemlja tukaj aker. In pravi mi lastnik: $25 aker s poslopjem. Oh, Waukegan, 111., 6. nov. — Kako lepo je živeti med svojimi rojaki v slogi in naprednosti 1 Kako se rojaki lepo pozdravljajo, kadar s« snidejo skupaj pri Sevcrova Zdravila izdelujejo izučeni lekarniki v našem modnem laboratoriju. KAŠELJ IN PREHLAD lahko preženete; ozdraviti se da in to hitro, rabi, ampak Mnogi pripravki so sedaj z a Pljuča s Tableti zoper prehlad in hripo je stalno zdravilo. Tableti zrahljajo prehlad in ščitijo pred njegovimi resnimi posledicami, dočim Balzam teši raz-dražbo, raztvarja in odstranjuje sluz, osvobaja dihanje in preganja kašelj. Dvoji velikosti, 25c in 50c. J»« iK **•«* *'•** la ,0 «*»**•« »• Aral «¡tap. C#!',l!l Ü*. Mb«. u« r**. «•*>'« pneumonfe« Croup, mc0» ****** _ - . V * F. sna» c*. ** m-«**» r do** ,0,w Severova Zdravila prodajajo in priporočajo lekarniki. Kadar kupujete zdravila, poudarite izrecno, da hočete “Severovih”. Odklanjajte nadomestke. Severovo Severov Olje sv. Gotharda Zivljenski Balzam Izvrstno mazilo za olajšanje bolečine, utešenje vnetja in zmanjšanje otekline. Ker teši in zdravi, zato podeljuje hitro olajšbo in zagotavlja popolno zaščito proti otrplosti in mišičnemu obolenju. Porikus velja! krepi oslabeli ustroj splošno in je izdatno zdravilo za otrpla jetra, žolčni-co, zlatenico in malarijo. Očvršča kri ter povzroča, da vsi deli človeškega stroja skladno delujejo. Uživaj ya! Cena 50 centov. Cena 75 centov. Pismen svet zatosnj vsakomur. W. F. Severa Cc. CEDAR RAPIDS iOWA KRANJSKO. L — V Ameriko z ljubljanskega južnega kolodvora se je odpeljalo dne 17. oktobra 27 Slovencev, 60 Hrvatov, 101 Macedonec; 18. okt. S Hrvatov; 19. okt. 9 Hrvatov; 20. okt. 1 Slovenec, 30 Hrvatov in 45 Macedoncev, a vrnilo iz Amerike se je istega dne 96 Hrvatov. — Slovenska narodna pesem. Od naučnega ministrstva imenovani odbor za nabiranje slovenskih narodnih pesmi je imel dne 13. okt. v Ljubljani sejo, v kateri je bilo naznanjeno, da je doslej nabranih 7556 narodnih slovenskih pesmi, in sicer z melodijami in tekstom. — Cesar je potrdil novi ljubljanski ■občinski statut in občinski volilni red za celo deželo. — Splošne volitve na Kranjskem. Ljubljanski “Slovenec" poroča: Novi obč. volilni red je stopil v veljavo z dnem razglasitve. Vsled tega je stari volivni red razveljavljen in vse volitve se morajo vršiti po novem volilnem redu. Tudi one volitve, za katere so se predpriprave, razpoložitev volilnih imenikov itd. izvršile še po starem volilnem retju, se morajo izvršiti po novem vplivnem redu in se mora vse vo-ilivtio postopanje na novo uvesti. Tekom leta morajo biti obnovljeni vsi občinski zastopi cele dežele. — Najnaprednejši občinski volivni red. Z ljubljanskim občinskim voliv-nim redom se je koncem zadnjega meseca pečala vsa avstrijska javnost, predvsem graški listi, ki niso nič kaj zadovoljni z občinskim volivnim redom za deželo, a graška “Tagespost" le prizna, da je Ljubljana prvo avstrijsko mesto, ki je uvedlo proporčni volivni način v vseh razredih, medtem ko je uveden v Linču zgolj v tretjem in v četrtem y HRVATSK0. R, Pilchet, predsednik. Fred Bennitt, podpredsednik. George Erb, kasir. F. W. Woodruff, ass’t kasir. Citizens’ Nalit Kapital flOO,000.00. Barber Building Joliet, I1L TA BANKA vam plača enako-visoke obresti kakor bank« v stari domovini. 3 % — Hrvaške volitve. Hrvaška deželna vlada je za dan volitev' (28. okto- 0 OBRESTI OD VLOG. Edina hranilna banka v Jolieta. in NOVO LETO pošiljajo Slovenci kaj radi darila svojcem v staro domovino in iz Zjedinjenih držav zgolj gotovi denar; to pa najbolje, naj= ceneje in najhitreje preskrbi FRANK SAKSERj, 109 GREENWICH ST., NEW YORK, N. Y. 1778 ST. CLAIRj) ST., CLEVELAND, C. Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani STRITARJEVE ULICE 2 sprejema vloge na knjižice in na tekoči /f 1 ryi račun ter je obrestuje počistili “*.53 /O Kupuje in prodaja vse vrste vrednostih papirjev po dnevnem kurzu. Delniška glavnica K 3,000.000. Rezervni sklad K 400,000. PODRUŽNICE: SPLJET, CELOVEC, TRST, SARAJEVO. A-MERIKANSKI SlDVENEC Ustanovljen 1. 1891. Prvi, največji in edini slovensl. l-katoliški list v Ameriki ter glasilo K. S. K. Jednote. Izdija ga vsaki petek SLOmO-AM. TISKOVNA DRUŽBA. Inkorp. 1. 1899. v lastnem domu 1006 N. Chicago St. Joliet, Illinois. Naročnina za Združene države $1.00 na leto; za Evropo $2.00. Plačuje se vnaprej. Dopisi in denarne pošiljatve naj se pošiljajo na: AMERIKANSKI SLOVENEC Joliet, Illinois. napak, ki se dajo s prvimi udarci. In ona naravna oblast, ki jo imajo višji nad nižjimi, stori, da imajo njihovi o-pomini in zgledi nepresežen vpliv. Zato je treba začeti v pravem času; zakaj, kakor je lahko utrditi otroka v dobrem dokler je upogljiv, istotako ga je težko omehčati, ko je postal trd in neupogljiv." Poslušajmo nauk teh mogočnih učiteljev. Skrbimo za otroke, katere nam je izročila božja Previdnost! Preskrbimo jim takoj v nežnih letih krščansko vzgojo! Pomagajmo jim v dobrem in jih odddaljujmo od slabega! Pazimo vedno, da se ne udajo slabim razvadam in tako jih bomo videli rasti družinam v tolažbo, družbi v čast, stopajoče po poti, ki edina vodi do pravega cilja.' SVETOVNA PŠENIČNA LETINA. Telefoni: Chicago in N. W. 509. Pri spremembi bivališča prosimo naročnike, da nam natančno naznanijo POLEG NOVEGA TUDI STARI NASLOV. Dopise in novice priobčujemo brezplačno; na poročila brez podpisa se ne oziramo. Rokopisi se ne vračajo. Cenik za oglase pošljemo na prošnjo. AMERIKANSKI SLOVENEC Established 1891. The first, largest and the only Slovenian Catholic Newspaper in America. The Official Organ of the G. C. Slovenian Catholic Union. Published Fridays by the ILOVENIC-AMERICAN PTG. CO. Incorporated 1899. Slovenic-American Building Joliet, Illinois. Advertising rates sent on application. CERKVENI KOLEDAR. 13. nov. Nedelja Stanis. Kostka. 14. Pondeljek Serapion, muc. 15. “ Torek Leopold, vojvoda 16. “ Sreda Edmund, škof. 17. “ Četrtek Gregorij, škof. 18. “ Petek Odon, opat. 19. “ Sobota Elizabeta, kralj. V najnovejši izdaji mesečnika ‘‘The Crop Reporter", ki ga objavlja polje delski department, se poroča glede pšenične letine drugih poljedelskih de žel, da čeprav je Evropa topot pridelala prejkone za kacih 95 milijonov bušljev manj, nego lani, je vendar letošnja pšenična letina evropske celine še doslej druga po kolikosti in kakovosti. Nadalje so lepe nade za obilen pridelek letošnje pšenične setve v de želah južne polute. Zlasti prihajajo pri tem v poštev Argentinija, Avstralija in Britanska Indija, katere dežele tvorijo s svojimi pšeničnimi letinami pomladi in pozimi za Evropo važna dobivališča. ' Po vseh poročilih je po jedelski položaj v teh deželah, morda z eno izjemo, letos zelo upapoln. Skupaj je preceniti evropska pšenična letina zadnjega leta na 1970 milijonov bušljev, in ta pridelek je presegel celo prejšnjo najboljšo letino, nam reč z leta 1906., še za 160 milijonov bušljev. Letos je evropski pšenični obrodek. navzlic obilni žetvi v podonavskih in balkanskih državah, in sicer zlasti vsled manjše letine na Ruskem in podnebnih neprilik na Francoskem zaostal za 80 do 100 milijonov bušljev za lanskim. Za sedmere evropske de žele, ki prihajajo sosebno v poštev, se glase uradne številke za letos in lani takole: Bušljev. 1910. 1909. Rusija .........600.000.000 711,000,000 Francija .......268.000.000 356.000.000 Ogrsko .........185.000.000 113.000.000 Italija ........153.000.000 183.000,000 Špansko ........137.000.000 144.000.000 Rumunija .... 106.000.000 57.000.000 Bolgarija .... 57,000.000 37.000.000 PRVA VZGOJA. Človek je takoj v mladosti nagnjen k dobremu in slabemu. Že v najnež-nejši dobi se kaže otrok zmožnega za dobro in slabo. Navade prvih let se pa izrujejo težko v poznejših letih. Zato je treba, da pomagamo otroku premagati slaba nagnjenja, da ga izpod bujamo k dobremu in odvračamo od slabega. Le tedaj bo rastel kakor než na cvetka in se nagnil po naši volji. Deček je njiva, katero je Bog posejal z zrni kreposti. Toda to zrno bo zamorila ljuljka, katero seje sovražnik v srca, ako ne prihiti radodarna roka in je ne izruje o pravem času. To so spoznali že stari pogani. Slavni Plutarh piše v Likurgovem življenju: “Kakor je treba takoj od rojstva ravnati organe, da se razvijajo redno in ravno, tako je treba takoj v začetku mikati in popolniti otroške značaje; kajti ona narava še vsa sveža in mehka, je lahko upogljiva in dobre navade se vtisnejo lažje v otroško dušo. Kar se utrdi, je težko upogniti Kakor pečat v mehek vosek, tako se vtisne nauk v spomin otroku." Isti pisatelj trdi, da je pravočasna vzgoja vir vsega dobrega in poštene ga. Pravi tudi, da dober učitelj vsaja dobre opomine in zdrave ukaze v mla de učence prav tako, kakor izkušen po ljedelec kolje ob nežnih rastlinah, da rastejo ravno. Kakor pogani, istotako učijo krščanski pisatelji. Dokazov krščanskih pi sateljev je toliko in tako jasnih, da ne preostaja nikakega dvoma. Sv. Klemen Aleks, pripisuje dobri vzgoji, ki se poda mladim srcem, vsa lepa nagnjenja, vse kreposti, vse do bro. Sv. Bazilij piše: “Mladenič je enak mehkemu vosku, ki prejme in ohrani ono obliko, ki mn jo damo.” In kliče “Trudimo se torej, da bomo takoj v prvih letih prodrli otroku v dušo in ga vadili v dobrem!” Isto uči sv. Hieronim: “Otrok,” pra vi on, "ima v naravi nekaj, kar ga sto ri upogljivega, da ga upogibamo po svoji volji. Zato ga je treba vaditi v dobrerii, dokler je mlad, dokler ima du šo, ki se pusti voditi." In drugodi “Le s težavo je izrovati, kar je prišlo v dušo v otroških letih. Posoda ohra ni dolgo duh in okus po pijači, katere se je nasrkala, ko je bila nova... Ka kor voda sledi prstu, ki ji zariše pot, tako se ta nežna doba upogne na eno ali drugo stran; kamor jo boste peljali, vam bo sledila.” Nič manj mogočne so besede slovi tega Pavla Segneri. Ta prvak laških govornikov in istočasno iskušen učitelj piše v svojem “Cristiano istruito” sle deče: “Otroška doba je liki kamen, pri pravljen za delo. Kakor kamen, tako sprejme ona vse poteze kreposti in najzdravejša mestna naselbina Letch-worth, ono vrtnato mesto, ki je bilo zgrajeno blizu Londona. Tovarne so amkaj izključene, nahajajo se pa mno-.oštevilne delavnice. Letchworth šte-e sedaj kacih 7000 prebivalcev, in zdravstveno stanje njegovih prebivalcev je tako izvrstno, da je bilo zaznamovati na 1000 prebivalcev tamkaj mrtnih slučajev 5,2. V primero bodi navedeno, da prihaja na 1000 prebiralcev v Londonu 14. v Birminghamu čez 15, v Manchestru skoro 18 in v iverpoolu 19 smrtnih slučajev. Prav-tako ugoden posledek kaže preiskava otroške umrljivosti. Na 1000 porodov prihaja v Letchworthu smrtnih sluča-ev 31,7 v otroški starosti. Za London znaša obrok 107.9 in v Birminghamu Manchestru in Liverpoolu raste še dalje do 143,6. Razvidno je iz teh šte-ilk. da nudijo vrtnata mesta ugodnej še pogoje ža dolgo zdravo življenje nego vsa druga modema mesta. Skupaj ......1.506.000.000 1,601.000.000 V gorenji razpredelbi nenavedene evropske dežele, posebno Velika Britanija. Belgija. Holandija, Nemčija Avstrija in skandinavske države, so pridelale lani skupaj 369 milijonov buš ljev pšenice. Letošnji obrodek pše-nišč v teh deželah se utegne od prej šnjega le malo razlikovati. TRIINDVAJSET LJUDOVLAD. V Koliko republik ali ljudovlad je? Na to vprašanje, ki je postalo po prevratu in proglasitvi ljudovlade na Portugal skem času primerno, odgovarja “Gau lois" v mali statistiki. Evropa šteje se daj-skupaj pet ljudovlad. razun naj mlajše, portugalske, še Francijo, Šv: co, Andorro in San Marino, najstarej šo današnjih ljudovlad. ker obstaja že izza prvih časov krščanske dobe. Afriki je samo ena država kot ljudo lada, Liberija, čije prebivalstvo je se stavljeno iz samih črncev. Niti Azija niti. Avstralija nimata dežel z ljudo vladno državno obliko. Nasproti pak sta Severna in Južna Amerika obljub ljeni deželi ljudovlad. Preveč prosto ra bi vzelo, da bi vse našteli; od naj večje. Združenih Držav, do najmanjše ki je Costa Rica, z njenimi samo 320, 000 prebivalci, jih je skupaj 17. Potem takem je na zemlji vseh skupaj triin dvajset ljudovlad. to se pravi, samo primeroma majhen del 1500 milijonov prebivalcev na zemlji živi v deželah te državne oblike. TRGOVINA Z DEKLETI. Dolgo let se ni nihče brigal za trgo vino z dekleti v Združenih Državah Ko so pa malo posvetili v grozljiv neprijetna skrivališča zakotnega trštv; s človeškim mesom, prihaja čimdalj bolj na dan, do kolikega obsega se j razvila ta najostudnejša obrt. Pod vodstvom pravosodnega departmenta so se vršile nedavno preiskave v Chi cagi in Pittsburgu. Pri tem so se od krile, tako je rečeno v nekem wash ingtonskem poročilu z dne 25. oktobra “strahovite reči” in pokazali “najodur nejši prestopki zakonov Vsled teh Izvedb dobe zavezni okrožni pravdniki v celi deželi strogo naročilo, obračat tej stvari svojo posebno pozornost, in preiskave pravosodnega departmenta se bodo nadaljevale.” V Pittsburgu sta bila ondan, kakor je Am. Sl. poro čal, po določbah zakona proti “bel sužnosti", ki ga je sprejel kongres svojem zadnjem zasedanju, neki trgo vec z dekleti in njegova pomočnica podvodnica obsojena v kaznilnico po trideset mesecev. Tudi v San Fran ciscu in Duluthu je proti nekaterim za sačenim trgovcem z dekleti podana tožba. NAJZDRAVEJŠE MESTO NA ANGLEŠKEM. Zmagoslavje gibanja za vrtnata me sta pomenjajo zaključki zdravstvene statistike na Angleškem za leto 1909 Kažejo namreč, da je na Angleškem Montrealu. Kardinal je opisoval kon ires kot izredno uspešen in je govoril udi z navdušenjem o vtisih, ki jih je iridobil na svojem nadaljnjem potova-lju po Združenih Državah, zlasti ob ivojem obisku v New \ orku, Wash-ngtonu in drugih ameriških velikih nestih. Z izrazi občudovanja je poročal o čudovitem razvoju amerikan-kega naroda, kateremu je prerokoval i ja j no bodočnost. Katoliška cerkev la zavzema sedaj odlično stališče v imerikanskem življenju; katoličani da »o pravtako domoljubni državljani kakor goreči pristaši cerkve ter da tako zagotavljajo red in krepko zagrajo proti prekucijskim življem. Sv. oče je bil zelo vzradoščen nad poročilom svojega odposlanca. O KRVAVIH DNEH NA PORTU GALSKEM. Po ljubljanskem "Slovencu” z dne 22. oktobra posnemamo naslednje trtice: Položaj na Portugalskem za nove ljudovlado, ki se je predstavila sveti znamenju zavratnega umora katoliških redovnikov in onečaščevalcev redovnic, še nikakor ni tako ugoden, kakor trobi v svet tista mednarodna framasonska drhal, katera je uprizorila take grozote na Portugalskem, da že zdaj prekašajo grozodejstva zloglasne francoske revolucije. V Lizboni, v Oportu in v Coibri gospodarijo republičani. ampak provinca je nevtralna in kralju zvesta. Kak ugled da vživa nova francoska svobodomiselna ljudovlada. dokazuje dejstvo, da je do-zdaj zgolj braziljska ljudovlada priznala novo portugalsko republiko. Značilna je izjava bivšega portugalskega poslanika v Londonu: “Po mojem mnenju se kralj kmalu vrne nazaj v svojo deželo”. O divji gonji na samostane so došla še sledeča poročila: Turinški “Momento" poroča o napadu na salezijanski samostan Pin-heira sledeče: “Komaj so proglasili republiko, je vdrla v samostan divja tolpa vojakov in po svobodomislecih nahujskana sodrga. Tolpa je pričela divje streljati. Sreča v nesreči je bila. da ni bil nihče ubit. Salezijanski gojenci, zbrani na dvorišču, so bili vsi prestrašeni. Nekaj jih je pobegnilo, večino so pa s salezijanci odgnali v zapor. Salezijance so prisilili nositi rdeče zastave. Samdstan so popolnoma oplenili. Pokradli so vse. kar so dobili. A najstrašnejše, kar mora izzvati odpor vseh katoličanov je, ker je svobodomiselna drhal onečastila najsvetejši zakrament. Svobodomiselna tolpa je namreč vlomila v tabernakelj. raztresla sv. hostije in jih teptala z nogami! Mašno obleko in svete posode so tudi pometali po tleh in jih teptali in razbijali in trgali. Neki častnik ameriške križarice “Des Moines” se je podal v Lizbono preoblečen kot civilist. Takoj ga je ustavila divja svobodomiselna drhal, mu potegnila klobuk z glave, da vidi. če nosi cenzuro. Kakor divje zveri je pazila zdivjana tolpa na duhovnike, piše ameriški častnik. Angleškemu časnikarju dr. Dillanu se je tole zgodilo: Ogledal si je, kako je divjala svobodomiselna banda v dominikanskem samostanu. Anglež je bil obrit in zato so ga ustavili mornarji in svobodomiselna drhal. Kričali so: “Ubijte ga saj je preoblečen menih!” Le s težavo so ga rešili njegovi svobodomiselni pri jatelji, da ga duhovne krvi žejna svobodomiselna sodrga ni ubila. Znani framason in poročevalec “Berliner Tagblatta" Pavel Block. je bil po raz divjani množici dvakrat ustavljen, da ga ubije, ker je mislila, da je Block, ki ne nosi mustač, jezuit. “Journal des Debats” poroča: Menihe v Lizboni še vedno lovi svobodomiselna drhal. Če ne dobe redovnikov, napadejo svetne duhovnike. Nekega župnika je sodrga neusmiljeno pretepala. Rešili so reveža, ki je klical, da se reši smrti, “Živijo republika”, trije italijanski časnikarji. Svobodomiselni lizbonski morilci niso zadovoljni zgolj s prelito krvjo ka toliškega duhovnika. Pričeli so tudi moriti vernike po cerkvah. V lizbon ski katedralki je neki po frajmavrar-jih nahujskani malopridnež ustrelil dva moža, ki sta molila v cerkvi. Republika na Portugalskem še ne stoji tako trdno, kakor to naglašajo zmagovito frajmavrarski listi, ki so zdaj nekam bolj tiho, kakor so bili, ko se je proglasila republik*!, ki je odgna la Manuela in morila in izganjala redovnike. V Lizboni sami je še veliko privržencev kralju, kralju zvesti sta pa ostali provinci Trasos Montes in Beira. Tudi vojaštvo v teh dveh provincah je zvesto kralju. V provinci Estremadura pa divja že državljanska vojska. Uspehov dozdaj republičani v tej provinci še niso imeli. Na jugu in na severu nima republičanska vlada še nobene moči in tudi še ni priznana. Kralju vdani pristaši se pripravljajo, da zaduše revolucijo, in sodijo, da se vrne kralj v Lizbono, ko mu njegovi privrženci zopet pribore nazaj kraljevo krono. Kaj je najlepše na zemlji. Najvišjemu Bogu se je nekoč zaželelo po najlepšem, kar je na zemlji, lato pošlje na zemljo angelja z naro .¡lom. naj mu to prinese. Angelj odide. Po poti pride mimo lojnega polja, na katerem je ležalo /se polno ubitih vojakov. Iz rane enega še teče gorka kri. “Morda je ta za lomovino prelita kri najlepša”, si mi-.!i angelj. Vzame kapljo te krvi in jo ,riñese Bogu. Bog pa reče: “Lepo je preliti kri in žrtvovati življenje za do-iiovino. a najlepše to ni." Z nova stopi angelj na zemljo. Zdajci pride mimo pokopališča. Ravno polagajo mrtvo truplo velikega dobrotnika v zemljo. Koliko ubožcev joka tu ob grobu, joka iz hvaležnosti, saj je ranjki delil toliko dobrot in še po njegovi smrti bodo dobivali siromaki miloščino! "Morda so pa te solze hvaležnosti najlepše na zemlji?” pravi angelj in urno odnese eno pred tron božji. “Lepa je solza hvaležnosti, lepa, a najlepša ni", pravi Bog. In v tretje se poda angelj na pot. Potuje dolgo, dolgo, slednjič najde starčka, ki gleda proti nebu. m potoki solza ntu teko po licih. Star mož objokuje grehe svoje mladosti. “Ali so te solze spokornega grešnika najlepše na zemlji?” se vpraša angelj in prestreže solzo, ki je kanila starčku z oči in jo odnese v nebo. “Da. lepšega kot tako solzo, ne premore zemlja", pravi Bog. To je poganska pripovedka, ki pa ima v sebi globoko jedro za vsakega kristjana. Poročal sv. očetu. Iz Rima z dne 27. oktobra poročajo Papež je sprejel danes v zasebni avdi jenci kardinala Vincenzo Vannutellija, ki se je predkratkim povrnil iz Amerike, kjer se je udeležil kot papeški od poslanec Evhariškega kongresa t Nad 7,000,000 funtov tobaka se je pridelalo v Transvaalu leta 1908. Francoski kmet je najbogatejši izmed vseh kmetov Evrope. Svila pajkova je lajša in močnejša nego ona svilne gosenice ali svilo-prejke. Francosko bogastvo ima svoj temelj v francoskem poljedelstvu in v francoski Sledljivosti. PRIPOROČAMO VAM DOKTOR IVEC (Water Doctor) kot najboljšega in najizkušenejga zdravnika. On pozna bolezen na vaši vodi (scalini)! To-raj, kadar pridete k njemu prinesite jedno majhno flaško vaše vode, katero bode on pregledal kemično in mikroskopično za natančno diagao-so Vaše bolezni, v njegovem kemičnem laboratoriju. Njegovi bolniki, katerih je že mnogo ozdravil, ga imenujejo kot “water doktor”. On je specialist za moške, ženske in otroške bolezni in operacije, ter hitro in zanesljivo o-zdravi vsako bolezen mož in žena, ako je to sploh mogoče. Bolezni na pljučih, prsih, kašelj, glavobol, teško dihanje, prehlajenje, katar, nervoznost, kilo ali bruh, srbečino (srap), appendicitis, kamenje v žolču in mehurju (gallstones), pijanost, lišaje, oglušenje, bule, hraste in rane, zastrupljeno kri, mr-dico, vročinsko bolezen, bolezen na očeh, želodcu, črevih, ledvicah, jetrih, neluirju. grlu. nosu. glavi, bolezni srca, bolezni na laseh, kožne bolezni, priče, krof, trakulje, madron in vse druge bolezni. Zdravniški svet zastonj in strogo zaupno. Opišite \ ašo bolezen v svojem materinem jeziku ali pridite k njemu, in o» 'am bo dal najboljša zdravila. Adresirajte pisma tako: DR. MARTIN J. IVEC, «MI X. CHICAGO STREET ‘ JOLIET, ILLINOIS. je obiskalo nekoliko manj kot tri milijone oseb. Princ Aleksander, bodoči srbski kralj, je sredi meseca oktobra nevarno obolel na tifusu. Vsa Srbija se je vznemirila. kajti ljudstvo ga ljubi. Ker je izključeno, da bi zopet Jurij postal prestolonaslednik, so se v dvornih krogih zelo bali katastrofe, kajti kralj Peter nima nobenega sinu več. V slučaju Aleksandrove smrti bi prevzel prestolonasledstvo kraljev nečak princ Pavel. Budimpešta, glavno mesto ogrsko, šteje približno 600,000 Madžarov. 200,-000 Judov in 200.000 Nemcev. Japonski preiskovalci so dokazali, da je južna polovica otoka Sakhalina dobra dežela za ozimno pšenico. Rusija namerava uvesti brezžično brzojavstvo preko Sibirije in bržkone tudi po vsej evropski Rusiji. Šolsko delo in starost. V letih 1898-1908 je stopilo na Saškem 923 učiteljskih moči v stalni pokoj. Učitelji so dosegli povprečno starost 59 let. učiteljice pa 53'/2. Povprečna starost v službi zamrlih učiteljev znaša 45^2, učiteljic pa 4\'/2 leta. Ta statistični podatek izpričujp jasno, kar potrjujejo tudi razne zavarovalnice, da je napor v šoli velik in da moči učitelju, oziroma učiteljici, hitro pešajo zlasti še v takih krajih, kjer so posamezni šolski razredi prenapolnjeni. Srbska vlada je sklenila, da se Srbija udeleži mednarodne umetniške razstave v Rimu. V to svrho bo na svoje stroške zgradila na razstavnem prostoru v Rimu svoj pavilijon. V Bel-gradu se je sestavil poseben odbor za rimsko razstavo, ki poziva vse srbske umetnike, naj mu čim najpreje pošljejo vse svoje umotvore, ki jih nameravajo razstaviti v Rimu. Kakor je znano, bo v srbskem pavilijonu razstavil svoja dela tudi hrvaški slavni kipar Meštro-vič, ki noče razstaviti v avstro-ogr-skem pavilijonu. ker bi ga svet v tem slučaju smatral za Avstrijca ali Ogra. Bray-eva Lekarna Sepriporoča slovenskemu občinstvu v Jolietu. Velika zaloga. Nizke cene. 104 Jefferson St., blizu mosta, Joliet SLOVENSKI PRAVNIK. R. F. Kompare ADVOKAT Telefon S. Chi. 439. SOBA 19, 9206 COMMERCIAL AVE. SO. CHICAGO, ILL. WAW.WAW.VAVAmW Oscar J. Stephen g-S. Sobe 201 ln 202 Barber bldg. JOLIET, ILLINOIS. JA VIM NOTAH Kupuje in prodaja zemljišča v mestu in na deželi. Zavaruje hiše in pohištva proti ognju, nevihti ali drug. poškodbi. Zavai uje tud življenje proti nezgodam in boleznim. Izdeluje vsakovrstna v notarsko si. oko spadajoča pisanja. Govori nemško in angleško. 'AWAVAVWVAWVVAVVVV\ Svetovna glasbena razstava bo prihodnje leto na Dunaju. Paviljonov lovske razstave radi tega ne podero. Neka anterikanska družba, z glavnico v znesku $8.240,000, bo izdelovala poljedelske stroje v Moskvi na Ruskem. Samo dva premogovnika sta. dejansko v obratu ali delovršbi na Filipinih, enega lastuje vlada in drugega neka zasebna družba. Avstrijci se ponašajo, da je doseglo konjsko podkovstvo višjo stopnjo dovršenosti v njihovi domovini nego kjerkoli drugje na svetu. Canada je letos pridelala 102,000,000 bušljev pšenice, samo 18.000,000 manj nego ob izvrstnem obrodku leta 1909., kar se smatra za jako lepo znamenje. Balkanska zveza. V Sofiji se z vso gotovostjo govori, da se vkratkem u-stanovi čveterozveza, v kateri bi bile Bolgarija, Srbija, Grška in Črnagora. Londonski list “Standard” je baje izvedel, da se vrše med dunajsko in be-rolinsko vlado pogajanja, da bi obe skupno postopali proti Angleški v Per? ziji. Narastek v številu umobolnili v državi newyorški med zadnjimi dvajsetimi leti je dosegel 97 odstotkov, do* čim se je prebivalstvo pomnožilo v istem času samo za 53 odstotkov. Serum proti kačjemu strupu. Z Dunaja poročajo: Več vojaških zdravnikov zdravstvenega odbora se je podalo v Dalmacijo in Bosno, da priredijo tamkaj študije za pridobivanje seruma proti kačjemu strupu. Lovsko razstavo na Dunaju je obiskalo okrog dva in pol milijona obiskovalcev. Od leta 1880. je bilo v Avstriji sedem lovskih razstav. Jubi-lejsko razstavo leta 1898. je bilo obiskalo 2,300,000 oseb. Najboljše je bila obiskana razstava leta 1873., katero Slovanska banka. V poslednjem času so se zopet pojavile vesti o Slovanski banki. Zdaj poroča “Kurjer War-szawski" iz Petrograda, da skuša skupina angleških kapitalistov tam dobiti koncesijo za ustanovitev Slovanske banke ter dati v to svrho 40 milijonov rubljev. Banka naj bi imela filijalke v vseh glavnih mestih Rusije in drugih slovanskih dežel. Glavna naloga Slovanske banke ima biti, s finančnimi sredstvi podpirati izvoz in uvoz v slovanskih balkanskih državah. Da preštudirajo trgovske in industrijske razmere na Bolgarskem. Srbskem in Turškem, odideta profesor Šajkovič (Srb) in S. Silberman, ravnatelj naftove akc. angleške družbe “Majkop” v Petrogradu, v te dežele. Tema dvema so poverjena organizacijska dela nove banke. Spričo tega je treba pripomniti, da se od sofijskega slovanskega shoda ni vršilo v Pragi nobeno posvetovanje o tem vprašanju in da gre v tem slučaju za nov. samostojen projekt, ki ni v nikaki zvezi s slovanskim 1 odborom za ustanovitev slovanske banke. v. à *■ BK— ■ • N/fvÄä - "V-, . . '$’TVv*«J % • -y ¡I " ■ v ' ' FRED C. GRASSLE i Kolači za svatbe (wedding cake) naša pekarija slaščic posebnost. Telefon. ! 300 N. Bluff St.. Joliet, lila Tite Joliet National Ma voglu Chicago in Clinton olii RAZPOŠILJA DENAR NA VSI KRAJE SVETA. Kapital in prebitni sklad $100,000.00 ROBT. T. KELLY, predsednik. G. M. CAMPBELL, podpredsednik C. G. PEARCE, kasir. KADAR POTREBUJETE kaj lesa za stavbo ali drugo, vprašajte za cene Lyons Bros. LES ZA STAVBE — IN PREMOG — Oba telefona 17. Washington St., JOLIET, ILL. * v FIRE INSURANCE. Kadar zavarujete svoja poslopja zopet ogenj pojdite k ANTONU SCHAGER North Chicago Street v novi hiši Joliet National Banke. Kadar hočete barvati hišo ali pre-meniti papir, se oglasite pri meni. Moje delo je jamčeno, ceno in hitro. JOS. J. BENEDIK slovenski barvar in dekorater Chicago tel. 3891. 1820 N. Broadway, Joliet, Illinois. Popravljamo Delo jamčimo, KLOBUKE kupljene pri nas urejujemo brezplačno. NAJBOLJŠI $2.00 KLOBUKI V MESTU. Brennan & Olander 305 Jefferson St., Joliet, Illinois. Jota Stefanic ■a voglu Scott in Ohio ceat, Joliet. IH Slovenska gostilna Kjer se toči vedno sveže pivo, to-vratna vina in žganja ter prodajo prijetno dišeče smodke. Northwestera Phone 34Š. JOLIET. __ »»*»»» JEDNOTA ****** Organizovana v Joliet-u, 111. dne 2. aprila 1894. Irikorporovana v državi Illinois 12. januarja 1898. Glavni urad na: 1004 N. Chicago St., Joliet, Illinois. GLAVNI ODBOR. Predsednik:......Anton Nemanich, cor. N. Chicago & Ohio Sts., Joliet, 111 I. podpredsednik:..........Marko Ostronich, 92 Villa St., Allegheny, Pa II. podpredsednik:.....Frank Bojc, R. R. No. 1, Box 148, Pueblo, Colo Glavni tajnik:................Josip Zalar, 1004 N. Chicago St., Joliet, 111. Pomožni tajnik:...........Josip Rems, 319 E. 90th St., New York City Blagajnik:........John Grahek, cor. Broadway & Gran'te Sts., Joliet, 111 Duhovni vodja:.. .Rev. John Kranjec, 9536 Ewing Ave., South Chicago, 111 Pooblaščenec: ................ Josip Dunda, 704 Raynor Ave., Joliet, 111 Vrhovni zdravnik:....Dr. Martin J. Ivec, 711 N. Chicago St., Joliet, 111 NADZORNIKI: George Stonich, 813 N. Chicago St., Joliet, 111. Josip Sitar, 805 N. Chicago St., Joliet, 111. Frank Opeka, Box 527. N. Chicago, 111 PRAVNI IN PRIZIVNI ODBOR: Blaž J. Chulik, Gage Block. Lyons. Ia. Joseph Kompare, 8908 Greenbay Avej, So. Chicago, III. Leo. Kukar, Box 426, Gilbert, Minn. PRISTOPILI ČLANI. K društvu sv. Jo?efa 2, Joliet, 111.. 16953 Franc Novljan, roj 1889. za\. za $1000, 2. razred; 16954 Jernej Šega, roj 1888. zav. za $1000. 2. razred; 16955, Franc Gregorič, roj 1879, zav. za $1000, 4. razred; 16956 Franc Jerman, roj 1868, zav. za $1000, 6. razred, spr. 6. nov. 1910. Dr. št. 261 članov. Iv društvu sv. Janeza Krst. 11, Aurora, 111., 16957 Alojzij Bučar, roj 1871, zav. za $1000, 5. razred, 16958 Ivan Križaj, roj 1870, zav. za $500, 6. razred, spr. 5. nov. 1910. Dr. št. 33 članov. K društvu sv. Janeza Krst. 14, Butte, Mont., 16959 Peter Žalec, roj 1890, zav. za $1000, 2. razred, spr. 6. nov. 1910., Dr. št. 165 članov. K društvu Vit. sv. Florijana 44, So. Chicago, 111., 16960 Franc Zupančič, roj 1883, zav. za $1000, 3. razred; 16961 Silvester Makovec, roj 1884, zav. za $1000, 3. razred, spr. 6. nov. 1910. Dr. št. 175 članov. K društvu sv. Janeza Krst. 60, Wenona, 111., 16962 Ivan Nadler, roj 1892, zav. za $1000, 1. razred, spr. 4. nov. 1910. Dr. št. 45 članov. K društvu sv. Frančiška 66, Cleveland, Ohio, 16963 Simon Fabian, roj 1867. zav. za $1000, 6. razred, spr. 7. nov. 1910. Dr. št. 48 članov. K društvu sv. Cirila in Metoda 135, Gilbert, Minn., 16964 Ivan Grandovec, roj 1891, zav. za 1000, 1. razred; 16965 Ivan Mohar, roj 1883, zav. za $1000, 3. razred; 16966 Ignac Miklavčič, roj 1879, zav. za $1000, 4. razred; 16967 Matija Vesel, roj 1875, zav. za $1000, 5. razred, spr. 6. okt. 1910. Dr. št. 59 članov. IZLOČENI ČLANI. Od društva sv. Petra 30, Calumet, Mich., 13387 Josip Žagar, 31. okt. 1910. Dr. št. 331 članov. PRISTOPILE ČLANICE. K društvu Vit. sv. Florijana 44, So. Chicago, 111., 4734 Katarina Zupančič, roj 1892, zav. za $1000, 1. razred, spr. 6. nov. 1910. Dr. št. 44 članic. K društvu sv. Barbare 74, Springfield, 111., 4735 Alojzija Kren, roj 1893. zav. za $1000, 1. razred, spr. 7. nov. 1910. Dr. št. 21 članic. PRESTOPILE ČLANICE. Od društva sv. Petra 30, Calumet, Mich., k društvu sv. Jožefa 112, Ely, Minn., 1204 Marija Černič, 18. sept. 1910. I. dr. št. 108 članic. II. dr. št. 32 članic. JOSIP ZALAR, gl. tajnik K. S. K. J. 040404040040404040*.^. Društvene vesti Joliet, 111-, 9. nov. — Naznanilo od predsednika društva sv. Jožefa štev. 2 K. S. K. J. v Jolietu, 111.: Naznanja se članom društva sv. Jožefa št. 2 K. S. K. J., Joliet, 111., da bivši prvi tajnik Miha Uršič prestaje biti tajnikom z dne 6. novembra tega leta, in na njegovo mesto je nadomeščen drugi tajnik Nikolaj Vraničar. Člani društva sv. Jožefa št. 2 K. S. K. J. stanujoči v Jolietu in drugod naj blagovolijo vsa pisanja in dopise, kar se tiče prvega tajnika, pošiljati na nadomestnega tajnika gosp. Nikolaja Vraničar, 307 Granite St., Joliet, III. Toliko članom za ravnanje. Bratski pozdrav članom in članicam društva sv. Jožefa in K. S. K. J. Anton Fritz, predsednik, društva sv. Jožefa št. 2 K. S. K. J. IZ SLOVENSKIH NASELBIN. (Nadaljevanje z 2. strani.) zdu čez celo poletje in ko prirogovili zima s svojimi bodečimi rogmi, pa mora iti, da si kaj prizasluži, da si za-more preživiti svojo družino, ker gojzd mu ne prinaša dovolj in zverina pa tudi ni zmeraj pri rokah. Tako sem bral en dopis v št. 44. A. S. iz Wis. od enega gozdnega farmarja, kjer pravi: ‘'Moram dokončati ta moj dopis, in čas ne pusti, moram še za večerjo enega jelena ujeti.” In jaz pa pravim, da je nevarno za večerjo, se bo rada obrila, zakaj jelen je navihan in ima urne pete, včasih ga še strel ne doide. Jaz ne vem. kako je to, da Slovenci tako radi si kupujejo gojzdna zemljišča. Jaz mislim, da vzrok je ta, ko se ne vejo kod bi se obrnili; in drugi vzrok je, ko nekateri verjamejo preveč agentom in agent jih pa tira le tje, kjer on največ nagrade dobi. Jaz pa mislim po mojem mnenju, ko bi si Slovenci bolj polje kupovali ali očiščeno zemljo, upati bi bilo do lažjega in bržnega napredka, zakaj star pregovor pravi: če ne bodeš sejal, ne bodeš žel; in po gojzdih pa lahko seješ, samo žeti nimaš kaj. In sedaj pa od pika s trudno roko dokončam ta moj prvi dopis. In Vi, gospod urednik, da mu ne odkažete prostora v tistem velikem košu; če pa, ostanem vendar zvest naročnik A. Slovenca. Pozdrav vsem čitalcem! John Gričar, St. W. ave. R. 22. POTREBUJEMO 50 DEKLET ZA delo v tovarni za izdelovanje srajc. Stalno delo. Dobra plača. Vprašajte: Sterling Mfg. Co., 107 Van Buren St., Joliet, 111. O VOJAKIH IN VOJAŠČINI. Spisal John Hauptmann, Milwaukee, Wisconsin. (Konec.) Vsako jutro jih eden, ki je po noči v službi, kliče: “Gut Morgen, fantje — auf!” Potem vpraša: “Marot?! — Ra-port?!” ako je namreč kateri bolan, ali če se ima kateri kaj pritožiti, ali naznaniti, ali če ga je kdo poklical k zaslišbi. Toda le nekateri izmed onih so sprejeti, ki se oglasijo bolne in k raportu ali zaslišbi k svojemu stotniku; kajti to odločijo podčastniki. Nekaterim se godijo velike krivice; a se ne upajo pritožiti, ker ne znajo nemščine, ali ne poznajo vojaških zakonov, a na svoje starejše tovariše se ne morejo veliko zanesti, ker se jim po navadi večkrat nalažejo, akoravno kaj zastopijo. Zato so rekruti in drugi nevedni vojaki navadno na vse na svetu zelo ne-; jevoljni in jih vsaka najmanjša stvar večkrat zelo vjezi. Tako je neko jesen, zjutraj okolu pete ure, neki vojaški novinec nesel v svoji skodeli komisno juho iz kuhinje. Ko je prišel pa do stopnjic, ki so peljale navzgor, mu je pritekel po stop-njicah drug novinec s še krmižljavitni očmi nasproti in se je po naključju zaletel v njegovo skodelo, da mu je polovico juhe razlil. Onega, ki je nesel juho, je to tako razjezilo, da je ostalo polovico vroče juhe svojemu tovarišu v obraz zagnal. Potem sta imela pa oba, namesto kosila, hud ravs, ki je sledil temu dogodku. Večina slovenskih fantov je, ki bi veliko več koristili sebi, svojemu narodu in človeški družbi, ko bi doma delali na polju ali v tovarnah, pa se tam pri vojakih drugo in tretje leto po nepotrebnem mučijo s predolgimi hojami, težkimi vajami, ko so zraven še lačni. Kajti častniki večkrat silijo Slovence k dolgi ali utrudljivi hoji; a malo jih učijo v streljanju in borenju. Ker lačne ljudi silijo k dolgi in utrudljivi hoji, jim s tem samo slabijo telo, namesto da bi ga s pametnimi vajami ojačili. Slovenci pri vojakih zelo ljubijo pogovore o ženskah, a na izboljšanje kmetijstva in za poznanje raznih strojev se pa malokedaj domislijo; o čemur se Nemci večkrat živahno pogovarjajo. Ravno tako jih pri potovanju naprave tujcev zelo malo brigajo ali zanimajo. Da bi bili Slovenci dobri vojaki, naj bi se učili dobro streljati, a v hoji samo toliko, da bi znali v redu hoditi in se v različne pozicije ali stališča urno postaviti. Dalje naj bi se učili telovadbe in borenja in o sestavi orožja. Vse to naj bi se učili pa prosto in ne s pomočjo sirove sile. Dalje bi mogoče eno leto popolnoma zadostovalo za vojaško izvežbo, kar* bi državi in narodu prineslo več dobička in vojaki bi imeli lahko boljšo hrano, da ne bi tako stradali in potrošili toliko svojega denarja. Ta Vojaška ureditev ali kaka boljša naj bi tako dolgo trpela, dokler ne bi države števila svojih vojakov pomanjšale ali jih odstranile. Zaradi tega, ker vojaki toliko trpijo, kar je pa večkrat nepotrebno, in ker imajo tako važno nalogo, da branijo domovino, zato imajo ljudje vojake navadno radi in jih nekako spoštujejo. Ali vojaki so se ljudem precej zamerili, ker so se proti ljudem večkrat napačno obnašali, posebno pri ljudskih izgredih, ki so bili takorekoč opravičeni. Tako je bil izgred v Ljubljani o-pravičen odgovor na dogodek, ki so ga doživeli Slovenci v Ptuju. * Da bi pa bili vojaki bolj sposobni uspešno braniti domovino in da bi znali vselej dobro posredovati za mir, naj bi nikoli prenapornih vaj ne delali, ko ni vojske; naj bi se učili bolj v streljanju in telovadbi. Da bi poznali zakone pravic posameznega človeka in narodov, naj bi se bolj skrbelo za njih prvotno izobrazbo, 1 da ne bi napačno ravnali pri izgredih ako bi že njih poveljnik v takem važnem času ob pamet prišel. Vaje pri streljanju in telovadbi, kakor tudi pri hoji, naj bi bile bolj prostovoljne. kakor pa prisiljene. Tiste otročje poniževalne vaje za priučitev discipline, katera je potrebna, naj bi opustili in naj bi novincem raje povedali, da se potrebna pokorščina pri vojakih zahteva pod kaznijo, in ni treba odraslih ljudi začeti vzgojevati približno kakor otroke. Ker pa vzdrževanje veliko vojakov državo močno tlači v siroščino, ker se toliko zdravih in močnih ljudi po nepotrebnem predolgo muči tam pri vojakih in jih toliko zapravlja svoj denar, ko bi lahko doma pri veliko manjšem 1 trudu boljše živeli in še drugim ljudem I s svojim delom pripomogli do boljše-j ga blagostanja: zato bi bilo dobro, da bi se število vojakov, kakor čas njih službovanja kolikor mogoče skrajšal; naj bi se določilo samo enoletno in osemmesečno službovanje. A da bi bili vojaki bolj zadovoljni in da bi se več naučili potrebnih vojaških stvari, naj bi bil uk bolj mil, prostovoljen ali civilen. A da bi bila kaka država kedaj brez vojakov, se mi skoraj nemogoče zdi po sedanjih sistemih, drugače ko bi vsi ljudje govorili en jezik, imeli eno vero in bili eno pleme. Potem bi pa mogoče nastale zopet vojske zaradi posestva a najbolj gotovo zaradi žensk. Mogoče bi nastalo tudi preseljevanje narodov, ker bi se prebivalci mrzlih krajev hoteli polastiti gorkejših, ko se jim ne bi bilo treba bati pripravljenega odpora od nikjer. Dokler bodo živeli premalo ah ne prav izobraženi narodi, ki se šele razvijajo in hrepenijo po maščevanju in nadoblasti, se je treba po možnosti ravnati po pregovoru: “Si vis pacem. para bellum!” — Ako hočeš imeti mir. pripravi se na vojno! Samo ko bi bili vsi narodi dovolj in prav izobraženi; ko bi imeli vsi narodi povoljno življenje; ko bi narod sosednemu narodu s spoznanjem potrebni pravi in popolni razvitek glede duha in telesa privoščil, seveda razvitek, ki bi zavzemal tudi prave mednarodne meje: potem bi bilo morebiti mogoče zmanjšati ali odpraviti vojne priprave in potem bi lahko rabili izrek “Si vis pacem, para bellum” samo za vzdrževanje pravega socijalnega življenja. “Si vis pacem, para bellum!” Pozdrav vsem rojakom in rojakinjam v Milwaukee in drugod po Ameriki! J. H., 319 Florida st., Milwaukee. e pa razširjen strah, da bo nastala splošna lakota vsled pomanjkanja žita, se po puščavi in se obrnili k obali. "Fantje, ali se hočete boriti za tole?” je zavpil neki glas. Bil je tako silen, tako nevstrašen, da so s« razkropljeni Mallowcani obrnili. Kar so zagledali, to jih je vstavilo. Conolly je postavil svojo puško v grm in z nataknjenega bajoneta je plapolala majhna, zelena zastava s harfo brez krone. Bog ve v kakšne izdajalske namene, za kakšno znamenje k uporu jo je imel desetnik spravljeno pod obleko; zdaj je vihrala nad grmom in tri ponosne, polkovne zastave so se zbirale počasi okolu nje. “Kaj žrtvuje kdo za zastavo?” je zavpil Conolly. "Svojo srčno kri! Jaz tudi! Jaz tudi!’ je vpilo kakih dvajset glasov. “Bog jo blagoslovi! Zastava, fantje — zastava!” C stotnija se je razvrstila okolu nje. Brezdomovinci so se zbirali in si kazali prostore. “Sem MacQuire, Flynn, O’Hara,” so se slišali klici. "Prav k zastavi!” Trije prapori so se umikali nazaj in razrahljani čveterokotnik je korakal proti ravnejšemu kraju, kjer bi si mogli urediti svoje opustošene vrste; a C stotnija se je vrgla vsa divja in v dim zavita nad sovražnika in hitro poginila, zbrana okolu male uporniške zastave, ki je plapolala nad grmom. Dobre pol ure pozneje se je čveterokotnik oprostil vseh ovir, se znova uredil in se pomikal zopet počasi po Narodno Podporno Društvo “Slovenski Sokol Waukegan, Illinois. 'Ivinana prodaj 'Tisoč, ali dvanajst sto, sodim, sir." 'Kaj so pa vraga mislili Wessekcani? Stražili so se vendar hrabro borili; ravno tako Mallowcani." “Polkovnik Flanagan poroča, da je bila obkoljena njegova stotnija na prednjem krilu, sir." "No, to je ona stotnija, pri kateri ni bilo vse v redu, ko smo se bližali sovražniku !” "Polkovnik Flanagan poroča, da je ona stotnija? sama zavrnila ves napad in tako priborila čveterokotniku dovolj časa. da se je uredil." “Reci huzarjem. naj jezdijo naprej. Stephen.” je rekel general, "in naj jih skušajo najti. Streljanja ni slišati več, bojim se, da Mallowcani ne pomnože naših vrst. Čveterokotnik naj se razvrsti na desni in potem pomika proti sovražniku.” Toda šejk Kadra iz Hadendowasa je videl s svojega vrba. da so se možje z velikimi klobuki zbrali in uredili in da so se vračali jako urno. kakor ljudje, ki jih opravilo šele čaka. Posvetoval se je z dervišem Monsso in Baggar-cem Husseinom in bi! je jako pobit, ko je izvedel, da se je tretjina njegovih mož preselila . v mohamedanski raj. Ker je že imel nekoliko priborjenih zastav, je zapovedal, da odidejo in vojščaki puščave so izginili ravno tako tiho in neopaženo, kakor so bili prišli. Rdeča, skalnata planota, nekoliko sto kopij in Remingtonovk in ravnina, ki je bila že drugič posejana z mrliči, to je bilo vse, kar si je priboril tisti dan angleški general. Škadron huzarjev je prišel prvi na oni kraj, kjer je bila plapolala uporniška zastava. Na gosto posejani A-rabci so kazali dotično mesto. Zastava ni vihrala več. toda puška je še stala v grmu in okolu so ležali, z ranami na prsih, Fenijec*) in molčeče vrste njegovih Ircev. Angleži niso prerah-ločutni, a vendar je vzdignil huzarski stotnik svojo sabljo v pozdrav, ko je jezdil mimo onega s krvjb napojenega, prostora. Britski general je pošla) poročila svoji vladi in ravno tako je poslal svoji poglavar iz Hadendowasa, samo slog in način je bil obeh nekoliko različen. "Kadra, šejk hadendowskega naroda. Mohamedu Ahmedu, Alahovemu izvoljencu, pošilja poklone in pozdrave.” je začel zadnji. “Vedi tem potom, da smo se četrti dan tega meseca borili s Kafirci, kj se sami imenujejo Angleže; z nami je bil tudi poglavar Hussein z deset tisoč pravovernikov. Alah nas je blagoslovil, da smo jih razkro pili in zasledovali eno miljo daleč, ako-ravno ti krivoverci niso bili podobni egiptovskim psom in so nam pobili ja ko mnogo ljudi. Vendar pa upamo, da jih zopet premagamo, predno se mesec pomladi, in zato upam, da nam pošlješ tisoč dervišev iz Ondurmana V znak svoje zmage ti pošljem po tem slu zastavo, ki smo jo vplenili. Po barvi bi sodil človek, da je bila last pravovernikov. toda Kafirci so radi prelivali svojo kri zanjo, da bi jo rešili, in zato mislim, cfa jim je jako draga, ako-ravno je majhna. *) Fenijci so bili člani politične zve ze, ki je bila ustanovljena 1. 1887 i New Vorku in je imela nalogo boriti se za neodvisnost Irske. Uradniki: Pavel Bartelj. starosta. 834—lOth St. Josip Hribar, tajnik, 604 — lOtli St. Frank Belec, blagajnik. 818 — lOth St. Telovadni odbor: Alojz Grebenc, Cor. McAlister in lOth Sts. Mesečne seje vsako 3. nedeljo ob 1:30 uri pop. v Matt. Slanovi dvorani na 10. cesti. Naj več ji slovenski katalog na svetu Vsebuje polno vrsto ur, verižic in dru ge zlatnine, nožičev, samokresov, križ cev, glasbenih podob, zemljevidov daljnogledov, povečalnikov, peres “fontain pens", fonografov in krožni kov za iste, harmonik, orgljic, gosli) flut, klarinetov in drugih godbenih stvari, pip, tobaka in električnih stva ri; stotine še drugih krasnih stvari in potrebnih reči po najnižji ceni. Kata log se pošlje vsakomur na vprašanje Pišite ponj še danes. Dobite ga za stonj. C. F. ZARUBA & CO. (Dept. A. S.) 320 W. Pike St., Clarksburg, W. Va Rojakom priporočam moja izvrstna vina, novo vino muškote! ali črno vino po 30c gal., resling 35c gal., rudeči zin-fandel 3Sc gal., vino iz šampajn grozdja 40c gal., vino od leta 1909 muško-tel ali črno vino 40c gal., resling 45c gal., staro belo vino 50c gal., drožnik ali tropinovec $2.50 gal. Vino pošiljam po 28 in 50 gal. Vinograd in klet St. Helena, naslov za naročila: 1 t O! Joliet. Illinois. •’rejemi raznovrstne denarne ulo|« ter pošilja denar na vse dele sveta Kapital in preostanek I300.000.SS. C. E. WILSON, predsednik. Dr. J. M. FOLK, podpredsednik. HENRY WEBER, kasir. Ana Vogrin Izkušena babica 302 Ruby St., N. W. 1727, Joliet, III Kam pa greš Jože? Drugam ne kot k Mat. Stefaniču čez ’reko. Tam dobim dobro pivo. žga nje, smodke in izvrstno d< mače vino ki je rudeče in belo, in bo teklo veselo Pridite tudi drugi vsi, in prepričait« -e sami. — Na svidenje pri Mat. Stefanič-u, t00 Ohio Street Joliet,. Uls “Hill Girt Vineyard’ Box 657. Stefan Jakše. prop. Crockett. Ca! Katarina Mašat IZKUŠENA BABICA j 309 Granite St. Joliet, lila. E. PORTER Brewing Co. EAGLE BREWER» izdelovalci ULEŽANE PITE PALE ALE IN LONDON PORTE«. POSEBNOST J* PALE WIENER BF,F. P Geo. Laich GOSTILNIČAR. 3501 — 95 Street. So. Chicago, lil Tel. So. Chicago 5844 Pošilja denar ie več let v staro domovino, a še ni bilo slišati nikakr pritožbe. ROJAKf DOBRODOŠLI! J. J. Cor. Ude & Utica Sts, Phcmf WAVKFG4A, Ihh, ZASTOPNIK j vseh parobrodnih družb. I V JESENSKI MEGLI. Tako je bilo na tisti večer, da se je človek moral domisliti na kaj lepega žalostnega in davnega. Moral se je domisliti, mehko je bilo v prsih, srce mehke žalosti polno... Daleč tam na zapadu je zahajalo solne», rodeče morje se je razlivalo po tisti strani, rodeča luč je sijala pa kra jini daleč tja nazaj proti vzhodu, mrak je že vstajal iz grap, trepetala je mot na temrroTudcča luč. Privatni uradnik Košenila je šel po cesti, včasih je pogledal okofi sebe, tja je pogledal v daljavo, obraz je bil miren kakor vedno. Ničesar se ni domislil ta večer, to, na kar bi se bil imel spominjati, je bilo vedno z njim, in zato. je bi! obraz tako miren, kakor davnih časih, ko je stal ob' izkopani jami in je drsala vanjo velika črna krsta'^-majhna, bela krsta se je pogrezala velikim zlatim angeljem na vrhu. Privatni'uradnik Košenila je imel namreč ženo, pa je umrla, in je imel hčerko, pa je tudi umrla. In zavoljo tega je bil obraz čisto miren, zato se fii nikoli nasmejal tako veselo, kakor sc nasmejejo ljudje po navadi. Ha. ha, ha, ha... tako se nasmejejo ljudje na široko, oči so vesele, obraz je nalahko zardet. No, Košenila se je zasmejal po sili. He — he — poznalo se je, da je smeh prisiljen, am je izpozna! in je utihnil. Mračilo se je, delavec je hodil iz ulice v ulico z dolgo palico v roki in je prižigal plinove svetilke, ki so gorele po vogalih. Košenila pa je šel svojo navadno pot tja do gostilne, kjer je večerjal, prečital par časopisov in potem vstal počasi in mirno. — Lahko noči Ni pogledal po ljudeh, malo je dvignil klobuk in se je zgubil med vratml. (Nadaljevanje na 7. strani.) J. C. Adler & Co. priporoča rojakom svojo 3Iesnica Tel. 1 OJ Joliet, 111. Pošiljam denar v staro domovino po najnižjem dnevnem kurzu. Priporočam se rojakom* Zastopnik 711 Besley Brewing Co. Razvažali« dom. Postrežba točna. Prodajam tudi trdi in mehki premog ter razvažam. Blago najbolje — po zmerni ceni. Zmagali smo! Vlada Združenih Držav je potrdila natanko način naših izdelkov in dovolila prodajati iste brez vladne licence. Spoznali so kot zdravila priznane vrednosti Ta zmaga napravi zoper «osara tbjsks'i* Mûitr«»aÿi ❖ ❖ ❖ ❖ Trinerjevo Zdravilno grenko vino. prvim zdravilom te vrste. Ni se štedilo stroškov niti časa, da je to zdravilno vino nadkrililo vsa druga in napravilo popolnoma čisto in vspešno družinsko pomoč. V vsaki bolezni, v kateri opazite kak nered v želodcu ali izgubo moči in prave volje, to zdravilo najsigurneje pomaga. To je lek največje vrednosti zoper izgubo teka, slabotst, nervoznost, izgubo prave volje, izgubo moči, slabo liri, za prti jo, izgubo v teži. in vse druge bolezni želodca in droba. Sestavljena je le iz rastlin in rdečega vina, znanstveno prirejeno tako, da donese gotov vspeh. BLEDE ITV BOLESTFI\TE ŽENSKE dobe veliko pomoč, če vživajo ta fini in ukusni izdelek, v katerem ni kake škodljive tvarine. Vsaka doza deluje jako dobro na človeško telo. Vzemite vsakokrat po eno dozo, kadar se počutite nerazpoloženim in takoj bodete čutili pomoč Spominjajte se, da TRINERJEVO ZDRAVILNO GRENKO VINO JE EDINO GRENKO VINO, katero je priznano KOT ZDRAVILO. Varujte se brezvrednih ponaredb. Dobiva se v lekarnah. 1333-9 S. Ashland Ave. Trinerjeva Angelica Grenka Tonika je najboljša Želodčna Grenčica na svetu CHICAGO, ILL, EDINA SLOVENSKA TVRDKA Zastave, regal i.je, znake, kape, pečate in vse potrebščine za društva in jednole. DELO PRVE VRSTE. CENE NIZKE. K\ KEBŽE C< >. 2616 S. Lawndale A ve. CHICAGO, ILL. SLOVENSKE CENIKE POŠILJAMO ZASTONJ KJE JE NAJBOLJ VARNO NALOŽEN DENAR? Hranilnih ulog je: 38 milijonov kron. Rezervenega zaklada nad Nad milijon kron. MESTNA HRANILNICA LJUBLJANSKA je največji in najmočnejši denarni zavod te vrste po vsem Slovenskem. Sprejema uloge in jih obrestuje po 4% odstotka. Rentni davek plačuje hranilnica sama. V mestni hranilnici je najvarneje naložen denar. Za varnost vseh ulog jamči njen bogati zaklad, a poleg tega še mesto Ljubljana z vsem svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Varnost je torej tolika, da ulagatelji ne morejo nikdar imeti nobene izgube. To pripoznava država s posebnim zakonom in zato c. kr. sodišča nalagajo denar maloletnih otrok in varovancev le v hranilnici, ker je le hranilnica, a ne posojilnica, pupilarno varen denarni zavod. Rojaki v Ameriki! Mestna hranilnica ljubljanska vam daje trdno varnost za vaš denar. Mestna hranilnica ljubljanska posluje v svoji palači v Prešernovi ulici. Naš zaupnik v Združenih državah je že več let naš rojak FRANK SAKSER E2 Courtland Street, New York, in njegova bančna podružnica 6104 St. Clair Ave., N. E., Cleveland, O. :_______________________________________________________________ Compagnije 9 Generale 9 Transalan tique FRANCOSKA PROGA. Kratka zveza z Avstrijo, Ogrsko in Hrvatsko. LA PROVENCE 30,000 H. P LA SAVOIE 22,000 H. P. LA LORRAINE 22,000 H. P. LA TOURAINE 15,000 H. P. CHICAGO (New) 9500 H. P. Potniki tretjega razreda dobivajo brezplačno hrano na parnikih družbe. Snažne postelje, vino, dobro hrano ia razna mesna jedila. Parniki odplujejo vsak četrtek. Pier 57 North River foot 15th St., New York City. Glavni zastop na 19 State St., N. Y. Maurice Kczminski, glavni zastop tik za zapad, 71 Dearborn St., Chicagi Frank Medosh, agent; 9478 Ewing Ave., So, Chicago, 111. A. C. Jankovič* agent; 2127 Archer Ave., Chicago, 111 Paul Starič, agent. 110 South 17» St, St. Louis, Mo., SLAVNOZNANI SLOVENSKI POP proti žeji - najbolje sredstvo. Čim več ga piješ tembolj se ti priljubi. Poleg tega izdelujemo še mnogo drugih sladkih pijač za krepčilo. To so naši domači čisti pridelki, koje izdeluje domača tvrdka. Joliet Slovénie Bottling Co. 913 N. Scott St. Joliet, 111. Telefoni Chi. 2275 N. W. 480, ob nedeljah N. W. 344 S. HONET ^O4aKR0JAC%a^^ livarn,popravljam in gladim obleke 918 N~. Chicago St., Joliet. Tom Stefancich N, W. Phone 392. 1000 N. Chicago St., Joliet, Ills. Gostilna Kadar ae želite okrepčati, dojdite k meni, da vam postrežem s finimi pijačami Salun—AMERICAN HOUSE—Hotel Alfonz Weiblingcr, lastnik, 1022 Ohio St., Allegheny, Pa. Bell Phone 9571-R. Cedar. Se priporoča Slovencem v poset. Najboljše pivo, vina in žganja; okusne jedi in prigrizek. Naznanjam rojakom v Ameriki, da sem v zvezi z avstrijskimi konzulati v Združ. državah in Kanadi, za to lahko izdelam notarske listine ne glede kje se stranke nahajajo. Izdelujem vse listine na kojih se zahteva notarski in konzulatni podpis in pečat. JOSIP KLEPEC, javni notar, 1006 N. Chicago St. Joliet, I1L (Nadaljevanje s 6. strani.) Potem je šel proti domu, gledal je predse, ozrl se je na nebo, izginil je med hišami. Tisti večer pa je bilo tako, da je bilo človeku pri srcu kakor na spomlad, ko dahne od juga, leno sanja temnomodro nebo, poje na gori mlad pastir. Temna rudeča luč je gorela po nebu, drhtela je v polmraku, dihalo je od juga, leno je sanjalo temnomodro nebo — Košenila je sedel na gostilniškem vrtu in je večerjal. Mimo so hodile natakarice, ta in ona lepa, z velikimi, prešernimi očmi, s črnimi, kostanjevimi mogoče, morda s plavami in mehkimi lasmi. Včasih je bila katera trudna, zamišljena nemara, semintja žalostna. Sedla je tam pod temen kostanj, visoko so se dvigale njene mlade prsi, pogledi so pa plavali bogvekam. No, Košenila ni pogledal v tisto stran, počasi je odlagal časopis, vzel je v roko nož in ga je brisal ob prt. Na vrt je prišla mlada punčka, mlada, slabo napravljena, črevlje raztrgane, lase razkuštrane. In črez roko pa je imela neko košarico in v njej polno rož. — Dober večer! Pozdravila je, postala, ponudila rože. Košenila ji je dal desetico in položil šopek pred se na mizo. Cvetje je bilo jesensko in brez vonja; ležalo je tam in je venelo. — Koliko dam nazaj? Vprašala je punčka, stala je ob kostanju, upirala je vanj velike, plahe oči. Košenila je pogledal te oči, potehi jih je pogledal drugič in se je potem domislil —- — Nič!, je rekel polglasno in 'se je domislil na svojo hčerko, ki je umrla. Menda je imela take oči, take lase, čisto take; če bi bila tako revna in uboga, pa bi bila stala pri drevesu, čakala bi bila prijazne besede, potem odšla- od -ponižnosti boječa. Privatni uradnik se je bil domislil, ob drevesu je stala punčka in je gledala na njegovo mizo s plašnimi, ponižno poželjivimi očmi; obrazek je bil bled, na ustnicah žalost. — Kaj si lačna? Punčka se je nasmehnila, potem je okrenila glavo, v lica je stopila plaha rudečica. — Kaj bi večerjala? Punčka se je nasmehnila, gledala je v tla, po licih je plavala plaha rudečica. — Xo, jej! — Košenila je prerezal meso na dvoje in ji je ponudil večji kos. — Ne bom tukaj, ker me je — sram. Zunaj, doma — Plaho je povedala punčka in Košenila je vzel časopis iz žepa in je zavil vanj pečeno meso. Punčka je iztegnila roko, belo, drobno roko, na licih ni bilo več rudečice. — Bog povrni tisočkrat — Odšla je hitro med kostanji, izgubila se je med vratini. Košenih pa je bilo dobro na tisti večer. ČutiKje, da je storil nekaj lepega in prijaznega in sam sebe je bil vesel. In tako je bil razpoložen in je govoril z natakarico, z gospodarjem je govoril o revoluciji na Ruskem, potem o macedonskem vprašanju, potem o lepi slovenski politiki. Izvanredno je bilo to, a pravzaprav ni bilo izvanredno, zakaj Košenila je bil zadovoljen sam s seboj na tisti večer in navdajalo ga je prijetno čustvo. Izpil je četrtinko vina več, potem je odšel počasi proti domu. Noč je bila že tedaj, na nebu zvezde, luna tam na vzhodni strani. In lepa jesenska noč je bila, sence so stale za debli, zganile so se včasih, zamajale se od desne, na levo. Dahnilo je od juga, vsulo se je ru-deče listje, plašno je zašumelo. Včasih je letel mimo nočni ptiček, sova menda, tiho je letela, strah jo je bilo sredi mesta. Potem je minila noč in je napočilo jutro. Počasi je vstajalo solnce, svetilo se je na vzhodu, svetlo-rumena luč je sijala in so se razlili žarki po vsem svetu. Dvigalo se je solnce vedno više in više, ugašala je svetlo-rumena luč in je popolnoma ugasnila. Dan je, bil lep, lepa jesen je dihala sredi njega, trgala z vej rudeče listje in ga sipala po tleh. Hodili so ljudje po poljih, po njivah, gosposki ljudje po belih cestah, lepe gospodične po oropanih drevoredih. Zdaj je zvenel še lepše njihov smeh, lepše so sijale oči, ko so gledale v rahlo smrt, ki je plavala zunaj. Smejale so se, zdaj je bil smeh lep in živahen, zdaj je bilo življenje v njem, ko je dihala okoli smrt, polagoma morila življenje. Dan je bil lep, lepa jesen je dihala sredi njega in rodil se je sredi nje lep večer. Plamtela je večerna zarja, morje od srebra se je razlivalo po gorah, po nebu tam na vzhodni strani. Privatni uradnik Košenila je sedel na gostilniškem vrtu, čital je časopis in mimo so hodile natakarice, pozdravljale uljudno, nasmehljevale se kakor sužnje gospodarjem. Potem so mu prinesle večerjo in Košenila je odložil časopis in se ozrl okoli sebe. Glej, punčka je stala tam za ograjo, danes ni imela rož, in ni si upala na vrt, od daleč je gledala na mizo — od nikogar povabljeni gost. — No, kaj si že večerjala? Domislil se je na včerajšnji lepi večer in se jj nasmehnil. — Nisem! — Komaj se je čul glas, menda so se bile povesile oči in je bil zardel mladi in boječi obraz. — No, pa pridi in vzemi! — ., Potem je prišla punčka plaho črez duri, potem ob zeleni ograji do mize. — Sram me je — Zavil ji je v časopis in ji je dal vso večerjo, sam pa si je naročil drugo. — Kako pa ti je ime? — Karolinca! — No, pa le pridi še, Karolinca, jutri večer, Karolinca! Potem je odšla ob ograji, potem plaho črez duri in je stekla.po cesti. Tisti večer potem pa je bil dež. Kar črez noč se je bilo pooblačilo nebo, vse se je bilo izpremenilo črez eno samo noč. Mrzlo jutro se je bilo storilo in žalostno, megle so ležale po dolinah in poljih, po mestnih ulicah so ležale, pršilo je v obraz in hladno je bilo. Ko se je storil večer, se je motno svetila umazana voda po lužah, mrtvo so gorele svetilke sredi bele megle, gledale iz daljave kakor solzne oči, — Košenila je moral isti večer v sobo in ko je sedel tako pri samotni-mizi in je prinesla natakarica večerjo in se je smehljala bolnoprijazno, se je gospod Košenila domislil. Vstal je in šel ven pred vrata in je pogledal po vrtu. — Karolinca! Zaklical je pred durmi in se je zganilo v temi in se je približalo. Naglo se je približalo, bolno se je nasmehljalo: — Kaj si že večerjala? 'Bolno se je Korpltnca nasmebljala in je povesila oči. — Nisem! — No, pa pojdi za menoj! Tiho je šla Karolinca, pred sobnimi vratmi pa se je ustavila. — Tukaj bodem počakala, ker me je tako sram — No, in gospod Košenila se je nasmehnil. — Zakaj pa te je sram? — Nimam lepega krilca, črevlji so strgani, lasje so vsi mokri od dežja — Gospodu Košenih je bilo prijetno in je šel v sobo in je zavil v dva, tri po-pirje in je nesel vse pred vrata. — Koliko let pa imaš? — Devet, je rekla Karolinca, dvignila je roko izpod predpasnika in je vzela zavitek in ga je vtaknila pod predpasnik. -— Kaj veš. kje je tainta cesta? Gospodu Košenih je bilo prijetno; roko je položil Karolinci na glavo in je božal lahko njene mokre lase. — Vem, je rekla Karolinca in je stala mirno pred gospodom. — Jutri proti večeru, kadar bo ura šest. V prvo nadstropje pridi in pozvoni in dobila boš krilce in črevlje, da te ne bo sram — In tistikrat je obšlo Košenilo veliko in lepo čuvstvo. Tega otroka bo dvignil zdaj iz bede in revščine, lepo in veliko delo bo storil, in zato je bi! vesel in zadovoljen. — Kaj pa je tvoja mama? Vprašal je, Korolinca je stala pred njim, roke in zavitek pod predpasnikom in oči povešane. — Nimam mame, tudi ateja ne — teto! Čisto slab je bil glas, naenkrat so se izgubile besede, potem je odšla Karolinca. Privatni uradnik Košenila se je vrnil v sobo in vse njegovo srce je bilo veselo in ponosno obenem. Zdaj bom postal spet enkrat oče in bom redil in vzgojeval to bledo in boječe dete. Nasmehnil se je gospod Košenila in ko je šel domov in ko je legel v posteljo, je bil še vedno nasmeh na njegovem obrazu. Ej, gospod Košenila, ki boš spet enkrat oče in boš vzgojeval in redil 6ledo in boječo Karolinco, blagor ti — Veselo je zaspal privatni uradnik in drugo jutro se je napravil v trgovino in je kupil spodnjo obleko, potem krilce in črevlje, da bi ne bilo sram Karo-lince. Sam je nesel domov in je položil na zofo in je čakal tam do večera. Gospod Košenila je hodil po sobi, včasih se je vstavil in je poslušal, odprl je okno in je pogledal po cesti na desno in levo, potem je spet bodil po sobi in je sedel in je gledal v vrata. Zunaj se je polagoma mračilo, že je bilo ura šest, Karolinca ni prišla. Ni je bilo in gospodu Košenih ni bilo prav. — No, zakaj pa ne pride Karolinca? Ali potem se je domislil, je ogrnil suknjo in je vzel svoj dežnik in pokril klobuk in je odšel v gostilno. -—■ Ne ve, je pomislil, ne more najti, čaka za ograjo pod mokrim kostanjem, roke pod predpasnikom, krilce ubožno in utepano, črevlje raztrgane in zamazane, lase težke in mokre —- — Hitro je šel in ko je prišel v gostilno, je odložil klobuk, suknjo ¡n dežnik in je šel ven. Šel je črez vežne duri pod obok, pogledal je po vrtu dol in je zaklical: — Karolinca! Nič se’ni zganilo in zaklical je drugič: — Karolinca! Na glas je zaklical, a nihče se ni odzval, ni se pokazala senca, nič se ni premaknilo pod širokim in mokrim kostanjem. — No, ni je še — je pomislil potem — pride kasneje! In odšel je nazaj in je odprl časopis in ni čital. Odložil je, gledal je predse, potem je podprl glavo z roko in se je zamislil. Po sobi so gorele luči, natakarice so hodile mimo, ena je prišla in je postavila na mizo večerjo. Košenila je vstal in je odšel ven čez sobna vrata, potem pred vežo in se je ustavil pod onim obokom. — Karolinca — Zaklical je, glej, in nikogar ni bilo. Dež je padal enakomerno, šumelo je po listju, ki je še viselo po kostanjih, Pozor -- farme! Zemlja je ravna in'rodovitna za vsrko stvar, nedaleč od mesta. Nekaj zemlje je obdelane, drugo še vsak sam uredi ko se naseli, da bo imel lepo kmetijo ter živel s Svojo obiteljo v miru in zadovoljstvu. Sedaj je tu že o-kolo 200 družin poljskih, slovenskih in čeških. Zemljišča so 4 do S milj od cerkve .in šole, šele so vsake 2 milji. Cene so jako nizke. Kdor kupi farmo od nas lahko isto plača tekom deset let. Za pojasnila pišite danes na: ČEŠKO-AMERIKANSKA DRUŽBA, John Schauer, agent. Phillips, Wise. B. Elini SMo - Hrvaški Pooblaščeni Agent od vsih Parobrodskih Družb. za So. Chicago in okolico je Frank Medosh 9483-85 Ewing Ave., So. Chicago, 111 le en blok od naše cerkve. Popolnoma varno naložen denar ----JE PRI- 1010 milici za Kanaijo io REG. ZADRUGA Z NEOMEJENO ZAVEZO Za varnost denarja jamči poleg rezervnega zaklada čez 2200 zadružnikov z vsem svojim premoženjem. Hranilne vloge se sprejemajo od vsacega če je njen ud ali ne, ter se obrestujejo po 4$ 4* 4* t S 9 9 9 4* 4 9 9 9 4t 9 4i> 4i> 4i> 9 9 4* 4i> 41% O na leto brez odbitka rentnega davka, katerega plačuje sama iz svojega ne da bi istega odtegovala vlagateljem. Hranilnica in posojilnica ima svoj lastni “Dom” v Kandiji pri Novem mestu. Naslov: HRANILNICA IN P0SJILNICA v Kanidiji, Kranjsko, Avstrija. m jf § m ♦ p 9 % p » * K motno so se svetile po tleh umazane luže. Gospod Košenila je odšel in tisti večer se je komaj dotaknil večerje. Odšel je hitro domov in je hodil po sobi pozno v noč. Nelep je bil tisti dan in večer in cela tista noč ni bila za spanje prijetna, ne sanjam ugodna. In se je vrstila cela vrsta takih dni, cela kopa takih nelepih večerov in cela množina takih za sanje neugodnih noči, zakaj Karolin-ce ni bilo. Noben večer ni prišla več in ni stala ob zeleni vrtni ograji pod mokrim kostanjem, roke pod predpasnikom, krilce ubogo in stepeno, črevlje slabe in raztrgane in lase vse mokre. Noben večer ni prišla in ni čakala in zato se je napravil Košenila na magistrat. Zakaj doma na zofi je čakalo-belo perilo, lepo rožnato krilce, črevlji od rumenega usnja. - —■ Kje pa je ta punčka, kje pa stanuje, je vprašal in popisoval deklico. Gledal je po knjigah star gospod, potem je prijel za naočnike s palcem in kazalcem in je zakašljal in počasi je spregovoril. — Umrla je punčka, umrla. Pljuča so se ji vnela, pa je umrla. Revščina menda, pa mraz tako naenkrat. So jo že pokopali! Zahvalil se je gospod Košenila in njegov glas je bil votel in nikomur podoben. Klobuk je potegnil na oči, zapel je suknjo in je šel proti domu po mokrih in blatnih potih. Ko je prišel domov, je poklical gospodinjo in je pokazal na zofo, kjer je bilo perilo, rožnato krilce, črevlji od rumenega usnja. — Tisto vzemite, če morete rabiti — Čudila se je ženska, začudeno je gledala, potem se je nasmejala, pobrala je in odšla. — Hvala jim, gospod! Odšla je in je zaprla vrata za sabo in gospod Košenila je stopil k oknu in je gledal ven. Temno čuvstvo mu je bilo sred srca, vzel je klobuk in dežnik in je šel v najbližjo krčmo, ostal je tam do polnoči, mnogo je pil na tisti večer, v staro gostilno pa se ni vrnil nikoli več. JOHN GRAHEK GOSTILNIČAR. Točim vedno sveže pivo, lino kali (ormijsko vino, dobro žganje in trži» «ajboljie smodke. Prodajam tudi trdi in mehki premog TELEFON 7612. mm N. Broadway....JOLIKT, ILT 1719 South Center Avenue. CHICAGO, ILL. Slovanski tvorničar društvenih oB znakov (badges). regalij, kap bandet in zastav. Velika zaloga vseh potrebščin za društva. Obrnite se name kadar potrebujete kaj za društvo. Pišite slovensko. Kn> talog na zahtevanje zastonj. Aloji Jurajevčič McAlister Ave. blizu 10th St. Bell Tel. 664. North Chicago, 111. Prodajem zemljišča in posojujem denar. Zavarujem proti ognju poslopja in pohištva. ROJAKOM priporočam svojo Gostilno,-*¡38 Kjer se toči vedno sveže pivo, žganje ter najboljša vina. Tržim tudi domače smodke. Ant, SlsLoff N. W. Phone 609. xiS7 N- Hickory tt, feHci Za kratek 0^0#^04<5^0>0^0»0 čas. = 1 ♦©♦©o Iz šole. “Jerinov, kaj misliš, kdaj je najprimernejši čas, trgati sadje?" "Kadar imajo pri sosedovih psa privezanega!” Moderni zakon. “No, milostiva gospa, kako Vam u-gaja v Vašem zakonskem stanu?" “O, moj mož in jaz živiva sedaj zelo srečno, vsak posamem." Pomiritev. Angela: “Misliš, Dolfe, resno z ženitvijo?" Adolf: "Pomiri se! Če ne boš ti, ki jo vzamem, bo druga, ali ženil se bom zares.” Po amerikansko. Zares v Chicagi izhajajoč list je prinesel nedavno tale oglas: “Moja žena Jenny je pred nekaj časom ali zablodila, ali pa bila ugrabljena. Kdor bi mi jo spet privedel, temu razbijem črepinjo.” Domneva. "Poznate mojo taščo? Tole je njena poslednja fotografija.” “Ampak to je le hipni posnetek!” “Zakaj to mislite?” “Ker ima tu zaprta usta.” K statistiki pomiranja. i “Veš li, stara, koliko na svetu vsak dan ljudi umira?” “To je težko vedeti, ali v nedeljo moraš računiti za jednega več, kajti za oblake, padel v mlako. vrat, kateri največ trpi pri obešencih, preveč ne bolel, ovil si ga je s podbradkom vred v mehek robec. Vrv pa je poprej še dobro namazal s kurjo mastjo, da je bila dovolj gibka in tako ga gotovo nič ni moglo boleti, ko je šel na drugi svet. Današnje junakinje. "Minka, prosim te, samo en poljub!" dejal je mladenč svoji izvoljenki. "Ne, ne morem, se sramujem! Nisem še nikoli moža poljubila! — Lahko noč!" Ločila sta se. ■ France korakal je po široki ulici, ona pa je hitela proti bližnji hiši. Fčance se je natihoma zahvaljeval boginji sreči, ki ga je obdarila s tako uzorno deklico. Mina pa je, odurno smejaje se, stopila v svojo sobico, po koji se je valjal — njen trileten sinček. V resnici ni lagala: še nikoli ni poljubila moža, ker še ni bila.omožena, toli večkrat pa gospoda Bogatoviča. Mali škodoželjnež. Strijc: “No, kako si se kaj kratkočasil na vašem včerajšnjem izletu?" Deček: "Oh izvrstno, gospod strijc! Moja starejša sestra padla je v mlako, oče so si na močnem trnu svoje naj boljše hlače raztrgali, moj brat je po naključji dregnil v veliko osje gnezdo, da so ga vse grozno opikale, sosed vsedel se je s svojimi belimi hlačami na trato in je moral z zelenim zade kom iti domu, materi pa je odnesel vrh neke skale močen veter njen novejši klobuk, katerega ni bilo več moč najti. Glejte, strijc, drugi so se cel pot jezili, jaz pa sem se cel pot smijal.’ Resnice v pregovorih. "Dež ža solncem mora biti!” rekel je pijanec, ki se je vračal po noči domu in je v trenutku, ko se je luna skrila panja, glavoboli, kolcanja, boli v hrbtu, revmatičnih bolečin, izgube slasti in splošne oslabelosti, spoznajo v Tri-nerjevem ameriškem zdravilnem grenkem vinu najboljše zdravilo. V lekarnah. Jos. Triner, kemik, 1333-1339 So. Ashland ave., Chicago, 111. Samota pregnana. Nikdar ti ni treba biti samotnemu, če imaš telefon. Če živiš v mestu ali na farmi, so ti prijatelji lahko dostopni. S sosedom se lahko razgovarjaš vsak čas. Telefon je zaščita za domovanje. Če se kaj nenavadnega pripeti, ti bode Bell Telephone vselej najbližji prijatelj. Vsi deželni deli so združeni po Bellovi telefonski zvezi. Chicago Telephone Company. Zapeke se je dobro iznebiti. Severove Jetrne kroglice povračajo popolno redno delovanje drobja, ne razdražajo in ne vnemajo, temuč ostavljajo vsa nežna prebavila v popolnem stanju. Njihov učinek je tako prijeten in tako naraven, da si skoro ne morete predstavljati, da ga je povzročilo zdravilo. 25 centov škatlica; v lekarnah. W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa. 2-4 Za Newburg in Collimvood, Ohio John Lekan. Za So. Lorain, O.: Fr. Kraintz. Za Youngstown, O.: Joseph Volk. Za Ambridge, Pa.: Pet. Švegel. Za Broughton, Pa.: Anton Demšar Za Burdine, Pa.: John Demšar. Za Conemaugh, Pa.: Mart. Černetič Za Etna, Pa.: John Skoff. Za Forest City, Pa.: Karol Zalar. Za Irwin, Pa.: Geo. Bohinc. Za Johnstown, Pa.: Fr. Span. Za Kaylor, Pa.: John Jelovčan. Za Moon Run, Pa.: Fr. Macbek. Za Greater Pittsburg, Pa.: John Verbiščar. Za Rankin, Pa.: Math Kozan. Za Steelton, Pa.: Jos. A. Pibernik. Za Sunnyside, Utah: Anton Težak. Za Enumclaw Wash.: Jos. Malne-ritch. Za Sheboygan, Wis.: Fr. Slabe. Za Willard, Wis.: Ignac Česnik. Za Cumberland, Wyo.: John Pagon ta dan jaz umiram strahu, da prideš iz saluna šele v jutro.” Idealni blagajnik. "Povejte mi, kako ste vendar mogli tako malo izobraženega človeka napraviti za blagajnika; saj niti računati ne zna.” "Dragi prijatelj, tacega baš potrebujem. Ta Amerika.’ "Čas vse rane zaceli!” Ta pregovor čital je imeniten zdravnik in pripomnil: “Torej je čas največji goljuf sveta, ker nam sicer rane zaceli, a naposled nas pa vendar vse —- podavi.” * “Dati je bolje, kot vzeti!” vzkliknil je nekdo, ko je dobil prav gorko za- niti ne ve, kje se nahaja ušnico. Nevarne razvaline. Profesor pride pred vas, kjer sreča starega kmeta. "Oče, povejte mi, ali ni bil na hribu tukaj na desni nekdaj grad?” Kmet: "Bil je res nekdaj on- Večja vrednost. Dva poštenjaka sta se nekoč prepirala, kdo je več vreden, solnce ali mesec. "Glej", reče jeden, “mesec je več vreden, kot solnce, ker nam sije po- di grad.” Profesor: "Kaj pa pripove- noči’ kadar Je tema' , Solnca Pa bi že dujejo ljudje o njem?" Kmet: “Oj,|ne blI° tol,ko treba' ker nam svetl P° strašne reči! Ni še dolgo temu, ko sta dva gospoda iz mesta šla nanj, pa ju ni bilo več nazaj!” Profesor: “Za Boga, kaj se jima je zgodilo; zakaj se nista več vrnila?” — "No,” odgovori kmet nasmehoma, "ker sta šla po oni strani s hriba!" Pravi odgovor. Dve ženski vprašata sprevodnika: “Ali je že odšel vlak na Gorenjsko?" “Ravnokar!” “Kaj pa čve storiti, da bi še danes prišle v Kranj?” Sprevodnik: “Predno odide prihodnji vlak, ne toliko časa čvekati!” Med prijateljicami. Mati: “Mene tako skrbi zaroka naše Pavle. Njen zaročenec je kakor o-genj 1” Soseda: "Bodite brez skrbi! Zdravniki pravijo, da ima vodeno glavo in to se ravno “zgliha". V prepiru. Janez Mihu: "Molči, ti lump ti!” Miha: "Kaj, da sem jaz lump? Kaj si pa potlej ti? Jaz ti še nočem reči, kaj da si!... Potlej pa že lahko veš, kaj si!” Z dežja pod kap. Upnik: “Vaš sluga me je pustil celo uro čakati -— jaz tega nisem vajen!” Dolžnik hlapcu: “Kaj pa misliš, Janez? Ali ti nisem ukazal, da gospoda takoj vun vrzi?!” Pogumni lovci. “Gospod načelnik, posodite nam za naš jutrišnji lov na divjega mrjasca Vaši veliki dve lestvi.” "Lestvi za lov? Čemu neki Vam bo do?” “Lovci bodo tem lasjije zbežali na drevo.” Dvojna glava. Kmet in gospodič stala sta v Mari jini ali takozvani nemški cerkvi v Ce-Iji za oltarjem in si ogledovala mrtvaške glave celjskih grofov, ki so tam skoz stekleni okvir videti. Kmetič, ki bi bil rad vedel, katerega grofa je ta ali ona glava, začne gospodiča, kateri pa sam nič ni vedel, izpraševati. Ta vendar si misli, naj pove to ali ono ime, kmet tako ne ve in mu bode verjel. Jedna izmed prvih glav bila je torej grofa Ulriha, druga Friderika i. t. d., ko pa pokaže kmetič na zadnjo manjšo glavo, spozabi se gospodič in imenuje zopet grofa Ulriha. Kmetič pa, ki je imel dober spomin, opomni hitro: “Ja, glejte, glava grofa Ulriha je pa tista velika tam, kakor ste prej rekli!” Gospodič pa ni v zadregi in se kratko odreže: “Imate prav, oče! Toda ta velika glava je grofa Ulriha, ko je že bil star, ona mala tam pa, ko je še bil mlad.” Lahka smrt. Staremu Florijanu ni bilo več živeti; šel je tedaj se obesit. Da bi 'ga pa dnevu, kadar je itak svetlo.” DOMISLEKI. Priredil Jos. F. Učitelj: "Janezek, povej sedanji, pretekli in prihodnji čas besede ‘piti’.” Janezek: "On pije, on je pil, on bo pijan!” “Jaz sem ti hotel povedati o tisti jami," je rekel Irec svojemu prijatelju, ki je v njo ravno padel. "O to nič ne de,” odgovori drugi, ‘saj sem jo našel.” Kako se lahko učiš ceniti vrednost denarja? Poskusi ga posoditi. “Franček!” vpraša učiteljica, “zakaj si praskaš glavo?” Franček: "Ker noben drug ne ve, kje me srbi.” Neki Šved pride na pošto, da bi izvedel, ako je dobil pismo. "Kako se« pišete?” vpraša poštar. Šved: "Meni se zdi, da to na pismu Jahko najdete.” Grajščak, ležeč na smrtni postelji, je takole zdihoval proti svojemu ko-čijažu: “Oh, Jernej, ta pot, na katero se zdaj napravim, bo daljša nego katera, kjer si me ti kdaj vozil.” Kočijaž: “Bodite brez skrbi; saj se boste doli vozili.” Naši zastopniki. Rojakom v raznih naselbinah, ki se žele naročiti naš list, priporočamo naše poverjenike, ki so sledeči: Za Aspen, Colo.: Anton Kastelc. Za Crested Butte, Colo.: Fr. Gorišek. Za Leadville, Colo.: Ant Korošec Za Pueblo, Colo.: John Gaber. Za Bradley, 111.: Math. Stefanich. Za Carbon Hill, 111.: Ant. Mustar. Za Chicago, 111.: Jos. Zupančič. Za La Salle in okolico: S. Jesenšek. Za Springfield, 111.: John Peterneli Za Wenona, 111.: Jos. Rudolf. Za Waukegan in North Chicago, 111. Mat. Ogrin. Za Gary, Ind.: Rud. Maraž. Za Indianapolis, Ind.: John Matelič. Za Frontenac, Kans.: John Kerne. Za Girard, Kans.: John Dobravec. Za Kansas City, Kans.: Geo. Vese-i L Za Mineral, Kans.: Mart. Dolenc. Za Pittsburg, Kans. in okolico: A. Sknbitz. Za St. Louis, Mo.: Jos. Simonich. Za Calumet, Mich, in okolico: Geo. Mihelich. Za Ironwood, Mich.: J. M. Mavrin. Za Manistique, Mich.: Fr. Gorshe. Za Minneapolis, Minn.: John Straus. Za Biwabik, Minn.: Mat. Tomec. Za Chisholm, Minn.: Mart. Zalar. Za Ely, Minn.: Jos. J. Peshel. Za Eveleth, Minn.: Math Katch. Za Soudan, Minn.: John Lovšin. Za St. Joseph in Rice, Minn.: John Poglajen. Za Aldridge, Mont.: Gregor Zobec. Za Electric, Mont.: Josip Perme. Za Great Falls, Mont.: Math. Uricb Za Anaconda, Mont: M. J. Kraker. Za Brooklyn, N. Y.: Al. Češarek. Za Little Falls, N. Y.: Fr. Boštnar. Za New York, N. Y. in okolico: Mih. Zobec. Za Barberton, O.: Jos. Podpečnik Za Oregon City, Ore.: Jos. Kr^l Za Bridgeport in Lansing, O.: Mih. Hočevar. Za Cleveland, O.: John Russ. Katehet v šoli je zopet povedal niž jemu razredu nalogo za prihodnji petek. Hoteč vedeti, če so vsi pravilno razumeli, pokliče enega in vpraša: “No, kaj bomo imeli prihodnji petek?” Odgovor: “Potico in štruklje.” Priporočilo. Rojakom, na Calumetu priporočamo našega poverjenika g. Geo. Mihelicha, ki sme tam prejemati naročnino ter izdajati pobotnice. Uprav. “A. S.’ Naznanilo. S tem naznanjam, da sem sedaj za stopnik W. S. McKracken in proda jem fin čaj in kavo. Ko potrebujete čaja ali kave, me pokličite. Oba telefona 2093. Jos. Planinc. Pozabili. Zdravniki po vsem svetu iščejo zdravil za nekatere nove bolezni, a so bržkone pozabili na najnavadnejšo bolezen,1— neprebavnost. Če ne morete jesti dovolj hrane, ali če je ne morete prebavljati, ni nikdar mogoče, da ste zdravi in krepki. Ako želite imeti svojem domu zanesljivo zdravilo za kakršnokoli bolezen želodca ali drob ja, vam želim priporočiti Trinerjcvo ameriško zdravilno grenko vino. Sedaj je mnogo močnejše in izdatnejše nego poprej ter je zelo koristno pri obolenju želodca, droba, krvi in živcev. Ljudje, ki trpe vsled nagle ali dolgotrajne zapeke, jetrnih težav, šci- Rojakom v njih okrožju jih najtopleje priporočamo, in obenem prosimo, da jim skažejo svojo naklonjenost, ter jim poverijo naročila i. t. d. Mi hočemo tvoi denar ti hočeš naš les. Če boš kupoval od nas, ti bomo vselej postregli z najnižjimi tržnimi cenami. Mi imamo v zalogi vsakovrstnega lesa. l Za stavbo hiš in poslopij mehki in trdi les, late, cederne stebre, desk in šinglne vsake vrste. Naš prostor je na Desplaines ulici blizu novega kanala. Predno kupiš LUMBER, oglasi se pri nas in oglej si našo zalogo! Mi te bomo zadovoljili in ti prihranili denar. w. jr. IjYONS Naš Office in Lumber Yard na voglu DES PLAINES IN CLINTON STS. Pojdite ali pišite po pravo zdravilo v pravi prostor Tie A. W. Flexer Dm Co. LEKARNARJI. or. Bluff and Exchange Street» JOLIET. ILL. t(i izpolnimo naročila vseh zdravnikov ca pravi način. POZOR, ROJAKI! Ker imamo veliko zalogo Blas-nikove Velike Pratike za navadno leto 1911, za to je hočemo razprodati, in sicer prodamo en kos za 8 c. Razprodajalcem jih pošljemo v zavitkih po 50 za $2.50, a 100 pa za $4.75. Naročite jih predno zaloga poide. AMERIKANSKI SLOVENEC 1006 N. Chicago St., Joliet, 111. a j Ir,’-'' £<••• r.: STRIPPED k. %, :•' 'Z'.' ' PLOmUARO COMPANY. g ’ J £ F ser CITY. N J y Lorillards STRIPPED SMOKING TOBACCO JE NAJBOLJŠI za pipe in cigarete. Njegov vonj je prijeten Lorillardov je čist in mil. Razveseli vsakega kadilca. To je prta vrsta režam ga tobaka, ki se prodaja v Ameriki in se lahko kupi povsod od vsakega prodajalca. Cigaretni papir prost z isakim zavojem. Varajte se ponarejam ! Pravi Lorillard ima ta rodeči, diamantni utis THE AMERICAN TOBACCO C0. NAPRODAJ VEČ KOSOV ZEM-lje po 1 do 20 oralov. Na nekaterih zemljiščih so poslopja. Lahki obroki, primerne cene. A. N. Porter & Co., Barber Bldg., Joliet. NAPRODAJ LEPA FARMA OB-stoječa iz 120 akrov dobre in rodovitne zemlje; 80 akrov je obdelanih, a 40 je pa neobdelanih. Blizu mesta, le 4 milje od mesta Fairchild, Wis. ter poleg slovenske farmarske naselbine. Lepa hiša, hlev, voda i. t. 1., vse je lepo ograjeno. Na koncu farme je šola. Tako lepa prilika za onega, ki hoče živeti na farmi. Cena zmerna in primeroma lahki obroki. Za pojasnila vprašajte pri Mat. Gregorčič, 1222 N. Broadway, Joliet. NAPRODAJ 7 ORALOV ZEMLJE s poslopji blizu cestne kare. Lep vrt. Lahki obroki. A. N. Porter & Co., Barber Bldg., Joliet. . NAPRODAJ 2 VELIKI IN LEPI hiši na N. Chicago cesti v Jolietu. Nizka cena. Več se pove v uprav. Am. Slovenca, ali pa pri M. H. Ne-manichu. NAPRODAJ VEČ LOT NA BROAD way, Center, Elizabeth in Summit Sts. v Jolietu. Prodajo se za gatov • denar ali na lahke mesečne obroke. Jos. Mauser, lastnik, 200 Jackson St., Joliet, 111. DVA NAJBOLJŠA IN NAJSTAREJ-ša saluna sredi slovenske naselbine, en blok od cerkve sv. Jožefa, se od-dasta v najem tistemu, ki prej pride. Nastop najema z novim letom. Več pove: Jos. Stukel, 209 Indiana street, Joliet, 111. Ant. Kirinčič A. Cor. Colum bi» in Chicago- Sta. Ko se mudite v So. Chicagi, ne pozabite se oglasiti pri meni. Točim izvrstno pivo, katero izde-uje slavnoznana Joliet Citizens Bravery Rojakom st toplo priporočala ANGLEŠČINA brez učitelja! Sloven-sko-Angleška Slovnica, Tolmač in Angleški Slovar stane samo $1.00, in je dobiti pri V. J. KUBELKA, 538 W. 145 St., New York, N. Y. Največja zaloga slov. knjig. Pišite po ceniki Geo. Lopartz Grocerijska prodajalna N. W. telefon 808. 402 Ohio Street JOLIET, ILL. ^ in več stalnega dnevnega dobička jamčimo našim a-■ gentom z importiranimi av- strijskimi slikami. Brez opozicije ali nevarnosti. Vprašaj za podrobnosti. A. S. Silberman, 352 Pleasant Ave., St. Paul, Minn. Kadar imate s sodiščem opraviti obrnite se na slovanskega odvetnika JOHN J. WELLNITZ, Cutting Bldg., 2nd floor, Joliet, 111. Z njim se lahko domenite v slovenskem jeziku, ker je Slovan. JOS. ANSIK slovenska gostilna mesarija in grocerija. 8911 Greenbay Ave., So. Chicago, 111. Pri meni dobite vse kar želite. Postrežba točna, blago najbolje, a cene najnižje. STENSKI PAPIR Velika zaloga vsakovrstnih barv, olj« in firnežev. Izvršujejo se vsa hm» varska dela ter obešanje stenske) papirja po nizkih cenah. i Chicago telef. 2794 tele. N. W. 29 POZOR, ROJAKINJE! Ali veste kje je dobiti najboljše meto po najnižji ceni? Gotovo! V mesnici J. & A. Pasdertz «c dobijo najboljše sveže in prekatne klobase in najokusnejše meso. Vse po najnižji ceni. Pridite torij in •oskusite naše meso. Nizke cene in donra postrežba jn «aše geslo Ne pozabite toraj obiskati nas v našej mesnici in groceriji na vogalu Broadway and Granite Streets. Chic. Phone 4531. N. W. Phoae 1113 TROST &KRETZ — izdelovalci — HAVANA IN DOMAČIH SM0DK Posebnost so naše “The U. S.” lOc. in “Meerachaum” Sc. Na drobno se prodajajo povsod, na debelo pa na 108 Jefferson Street Joliet IH. M044040eOtO«0«0«OtOS0404040«OeO*040eOe04040M)K«040C l Joliet Citizens Brewing Co. j North Collins St., Joliet, III. c 5 3?ijte Elk: Brand.” pivo ? Izdelovalci najboljšega piva sodčkih in steklenicah. S 3404J40SO*0494040404CH04040e04040404»040S04C«140*0400 A\\\\\\\\V\\\\\V\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\V\\\\\\V\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\V\\\\Vi | Ali je vaše delo s perilom lahko kot E | bi moralo biti? | Če ne vam mi lahko poma gamo s tem, da vam prodamo enega ■ S naših perilnikov. Poglejte zalogo! Velika izbira. * “1900”, $12.00. ONE MINUTE, $10.00. SUNSHINE, $10.00. WINNER, $7.50. BOSS, $7.50 AND $8.50. WONDER, $7.50. OCEAN WAVE, $7.50. WESTERN, $3.75 AND $4.00. AMERICAN, $3.75. JUMBO POWER, $28.00. Imamo še drugo potrebno blago, kot izvijalnike, kuhalnike in ko- j - tie, košare in vse kar potrebujete. Pridite k nam, da najdete kar po- S S trebujete, da se olajla vaše delo. S ( ---------------- g 1 Barrett Hardware Co., j 113-117 N. Ottawa St. Joliet, Illinois. • 5\\\\\\\\\V\\\\\\\\\Y\\\\\Y\\Y\\\\WYY\\\\\\\\\\\Y\\\\YV\\\Y\V\\\\\\\\\\\\\Y\\\\\E * * * *