S T U D f J C X ' K" TJ J t % m
ra
PRIMORSKI DNEVNIK
 _ GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE
aŽgJK. - Štev. 88 (2398)
DAMŠSJAHEDEUA
je posvečena zbiranju
novih članov Dijaške Matice
Komur je mar kulturna rast Slovencev na Tržaškem, bo pristopil kot član k Dijaški Matici
Poštnina plačana v gotovini Spedlzione in abbon. post. 1. gr.
TRST, nedelja 12. aprila 1953
Cena 25 lir
Boris Kidrič-umrl
°b 14.12 je veliki vodilelj slovenskega in jugoslovan-DJJi "arodov, revolucionar in prvoborec za osvoboditev j . !e9el zavratni bolezni - Petdnevno žalovanje v FLRJ lian' ^ ° *rupl° pokojnika prepeljali iz Beograda v Ljub-°/ kjer bo v sredo pokopan v grobnici narodnih herojev
k° sm° 5. rmia tleh osv°bojenih >ja 0nr*S^ske9a Pri'
lovsh?1'?™1™11 skromno kutv n d°90dek pro-
\ lZTve iloven^ »za-
^Vudsle3 0dlle sl0ven'
kne£trePllbWce’in k0
krorinn 0 Sl°venski *tarita tovar>ša Borisa
"UeZJ Predsednika te
JftemUrokih'- U je z °’ % zn J°ka;h >n v plame-
llaosvob0rh dose’ hrvit odltev prav vsega
ter^kenn Z00dovmi ~ slo-%0vem naroda na vsem *Wju _. prednostnem o-k in JSel°vca do Certa-b&rat R- e}taka do Trsta, ^ Kikonr, med navzoli-
* CtS’ ki bi bil vsai
Vrenan P0m,slil• da bo-
tMna *.?0rno del°
bolezen
'tttkih let Ji ~6 * m,*	1	zlomda
m za-čez osevi nepre-
mladega
Z * tnega na^a
l%nacioLvrvoborca za °>coboditlno in socialno W-e ni mogel ^sko’ 0 danes vse slo-
vse
Jugoslovansko
!-e 8	časopis-
^laio J?1 171 v svetu ob-
Vej T^egdve nekrologe-
JS *n* -------------------
isHoni„ , naiPoinembnejse StaiT^O delO, lri
.	fct	ga	je
tl1 Ked v°ino predvsem *te, J *>*no tovariš 1*1] VkHuf:,
Ki-
Kuje v najvet-Mke P* Primorske in
S ^Tnce-Pod
S s2 VOm sm° bili 2
Sizi^M narodom W sestavni nnj e . Osvobodilne „8(1 Ui s-	njegovim vod-
iSetai° V 0F bojevali in k .*«	osv°bodiino bor-
y*hem m v na*em osvo-N°cino (nesžu vzpostaviU .%nen„ sP°bodilno oblast ?	mdstva, organi-
ki	sl°vensko-itali-
tt‘r,Li om ii(ni rev°lucio-K^nizaciji pod vod-0niunist.ime par-
%nj^ triaSki Slovenci
sv°le borbene
Ca^!t .« mrtvem revolu-^v^ ^esnmtelju -
u ^eov,	maio časa—
J%»0 ct^a slovenskega Nu f fcianjajno spo-Jlk1 fi,a' Je s nesebit-tu, diskih jem vseh svo'
{>m in in telesnih
vtor„	sposobnosti
> ^ n Sin sv°tega na-k}uio nha Vegovem lelu rajni „	.
h^ern. ^mi s Titom in *>lno n 0se9el njegovo
N oSTiionalno in s°-
N se 2 °bodl/ev. Klanja-Su	pe/i.
i i?l !S emu čeore-v.^°7?a v^ liiJcu> ki je tudi J pot:hUdijah o Pravil-hV°ia n«, °°sPOdarskega
Sne „ a<e	do-
S 0 svet^6™ prispe'
Si in em Merilu k -&a lj„r>°tVobod'tvi delov-
tlSa trv Ua- Usefifa sveta, tttjj, narisu Borisu Ki-
H
BEOGRAD, 11. — Danes ob 14,12 uri je umrl v bolnici »Dragiša Mišovičn v Beogradu tov. Boris Kidrič, član zveznega izvršnega sveta in član tajništva izvrpnega odbora CK ZKJ.
Vsa Jugoslavija je zavita v črno. Žalne ter državne in partijske zastave, razobešene na pol droga, najavljajo, da je prenehalo biti srce Borisa Kidriča, revolucionarja in neustrašnega borca za socializem, človeka, ki je v temelje Jugoslavije vzidal svoje zdravje in svoje življenje.
Jugoslovansko ljudstvo se je zavedalo hude bolezni predsednika Zveznega gospodarskega sveta, toda ni verjelo, da bo njegovo sicer zdravo konstitucijo in neverjetno življenjsko energijo premagala zahrbtna bolezen.
Zato je današnje prvo zdravniško poročilo o poslabšanju bolezni izzvalo veliko zaskrbljenost delovnega ljudstva Jugoslavije. Ljudje so ob radijskih aparatih s strahom pričakovali nadaljnjih vesti. Ob 15. uri je radio Beograd nenadoma prekinil oddajo in objavil smrt enega najboljših in najzaslužnejših sinov jugoslovanskih narodov. Ob zvokih internacionale in Chopinove žalne koračnice, so se mnogim oči zasolzile.
Vse filmske predstave so_ bile takoj prekinjene. Večina beograjskih delovnih kolektivov je takoj prenehala z delom in se sestala na žalne seje. Odložili so tudi vse gledališke predstave in športne prireditve. Vseljudsko žalovanje, se je začelo še preden so objavili sklep Zveznega izvršnega sveta o proglasitvi narodnega žalovanja do 15. aprila. Po vsej državi se je začelo zbirati delovno ljudstvo na žalne akademije, s katerih so pošiljali sožalne brzojavke CK ZKJ, zveznemu izvršnemu svetu in soprogi pokojnika Zdenki Kidričevi. Zvezni izvršni svet, ki se je takoj sestal, je ustanovil državni odbor za pogreb s predsednikom republike maršalom Titom na čelu.
Truplo Borisa Kidriča bodo položili v dvorano Zveznega izvršnega sveta, kjer bo imelo delovno ljudstvo Beograda in grbije vse do ponedeljka možnost, da se poslovi od nepozabnega pokojnika
Centralni komite ZKJ in zvezni odbor SZDLJ sta nocoj izdala skupno poročilo ob smrti Borisa Kidriča. V poročilu poudarjata obe organizaciji zasluge pokojnega Kidriča ki je vse svoje življenje posvetil revolucionarni borbi delovnega ljudstva. Pred vojno je bil viden borec za izgradnjo in utrditev KPJ, po usodnih dneh okupacije leta 1941 je v Sloveniji organiziral osvobodilno borbo, po osvoboditvi pa je kot partijski in državni voditelj neumorno delal na utrjevanju ljudske oblasti in gospodarski izgradnji države.
Kot eden najvidnejših teoretikov socialistične izgradnje Jugoslavije je Boris Kidrič ogromno prispeval v iskanju lastne poti Jugoslavije v borbi za socializem in pri odkrivanju korenov in bistva kontrarevolucionarnega birokratizma. «Boris Kidrič je izgorel v borbi' za zmago socializma v Jugoslaviji« — je poudarjeno v skupnem poročilu. «On odhaja, ne da bi dočakal dozorevanja sadov, za katere se je boril do svojega zadnjega utripa. Z njegovo smrtjo izgublja socialistična Jugoslavija in njeni narodi enega svojih največjih sinov«.
Delegati kongresa SZDL
Crne Gore v Titogradu niso mogli zadrževati solz ob besedah Milovana Djilasa, ko je dejal; pred tremi dnevi mi je Boris dejal: «Ti veš, da revolucionarju ne bi bilo treba prenašati tako počasnega in mučnega umiranja, toda jaz moram trpeti do konca. Revolucionar bi moral prekiniti življenje, toda jaz moram trpeti do konca, ker stojim pred svojo vestjo, kakor da stojim pred policijo. Jaz moram vzdržati do konca, ker ne smem storiti ničesar, kar bi
jugoslovanske republike Prav tako je nastala občutna vrzel na ideološkem področju, kjer je Boris Kidrič s svojimi globokimi analizami nakazoval perspektive jugoslovanskega gospodarstva v novih družbenih pogojih, in je bil eden najvidnejših ideologov v jugoslovanskem gospodarstvu, zaradi česar ga je tudi slovenska akademija znanosti in u-metnosti izvolila za svojega častnega člana.
C. S.
Tajništvo Osvobodilne fronte slovenskega naroda za Tržaško ozemlje Je ob smrti enega največjih sinov jugoslovanskih narodov, prvoborca za osvoboditev, izpod fašističnega jarma voditelja delavskega gibanja slovenskega in vseh jugoslovanskih narodov Borisa Kidriča poslalo sožalne brzojavke:
Glavnemu odboru Socialistične zveze delovnega ljudstva Jugoslavije.
Glavnemu odboru Osvobodilne fronte Slovenije in tovarišici Zdenki Kidričeci, soprogi pokojnika. Svečanega pogreba v Ljubljani se bo udeležila posebna delegacija OF za Tržaško ozemlje.
Zasedanje glavnega odbora socialistične internacionale
—■»a————
Zasedanja se udeležujejo predstavniki socialističnih strank 34 dežel in bo trajalo do ponedeljka - Bevan, Ollenhauer in Mollet o zunanji politiki SZ
PARIZ, 11- — Danes se je začelo zasedanje glavnega odbora socialistične internacionale. Zasedanja se udeležujejo predstavniki socialističnih strank 34 dežel in bo trajalo do ponedeljka.
Delegat belgijske socialistične stranke Victor Larock je prebral orientacijsko poročilo, nato pa se je začela debata o raznih vprašanjih mednarodne politike. V diskusijo so me drugim posegli Aneurin Bevan (ki nadomešča obolelega Attleeja), Guy Mollet (francoska socialistična stranka), Erich Ollenhauer (nemška socialdemokratska stranka) in avstrijski podkancler Adolf Schaerf.
Aneurin Bevan je dejal, da obstaja socialistična alternativa med «strašno džunglo zahodnega kapitalizma katerega primer so ZDA« in med «mo-nolitičnim orjakom, ki govori od onstran železne zavese s papeško nezmotljivostjo«. Bevan je nadaljeval, da je treba ((prepričati ljudstva o obstoju revolucionarne demokracije« in da «nikakor ni treba zapustiti demokracije, da se izvede revolucija«.
Voditelj nemške socialde-mokratične stranke Erich Ollenhauer je izjavil, da mora Zahod odgovoriti na sedanje
lahko vrglo senco na mojo preteklost in na naše gibanje«.
«Iz te podrobnosti — je poudaril Djilas — se najbolje vidi, kakšna je bila osebnost Borisa Kidriča, a takšne osebnosti je nemogoče pozabiti. Osebnost, kakršna je bila Boris Kidrič,. se ne rodi vsakih deset let. Dela Borisa Kidriča ne more zamenjati nobena osebnost, njegovo delo lahko zamenja samo kolektiv. Samo kolektiv lahko nadoknadi to ogromno energijo, to ogromno revolucionarno in umsko moč«.
Takoj po vesti o smrti Borisa Kidriča je predsednik republike maršal Tito obiskal soprogo pokojnega, Zdenko Kidrič, in ji izrazil svoje sožalje. Sožalje sta izrazila v imenu CK ZKJ in zveznega odbora SZDLJ Edvard Kardelj in ! Aleksander -Rankovič. Nocoj so družino pokojnega Borisa Kidriča obiskali in ji izrazili sožalje tudi podpredsednik ZIS Moša Pijade s soprogo, državni tajnik Koča Popovič,
PODPIS SPORAZUMA V PASMUHJOMU
DAJE UHT1 BLBMJt PREMEHAKJB S0TBAŽH0ST1
Sporazum o zamenjati ujetnikot vsebuje deset točk - Kitajci in severni Korejci mislijo predlagati nadaljevanje pogajanj o premirju - Ugoden odmev v svetu
PANMUNJOM, 11. — Dogovor o zamenjavi bolnih in ranjenih ujetnikov je bil podpisan danes ob i2,08 po krajevnem času. Za Kitajce in severne Korejce je podpisal general Lee Sang Co, za združeno poveljstvo pa admiral Daniel. Dogovor določa, da se bolni in ranjeni ujetniki vrnejo v tridesetih dnevih. Kitajci in severni Korejci bodo izročili sto ujetnikov dnevno
predsednik izvršnega sveta I šest dni zaporedoma. Od teh Srbije Peter Stambolič in na_-!goo ujetnikov je 450 južnih Ko.
cionarni borec
H	Je rodil 10.
5? ie «owDunaju- Gimna-
c Pa	V Ljubljani,
Uf.^šnske.n dlral kemijo na ? In Pariškem vse-
& sodelovU**1 gimnaziJ’ le V ^ Prot, ' v politični *>«• letu	lji in fašizmu.
s* SKoj uarosti Je Posfa* v	1928 Pa Je bil
r' " tvo KPJ- Ju8°-C a cefn Ja 8a & Pre-
tJe nekaj (J inozemstvu, »o J, atetiTan	a živel. Prvič
let faDor,	obs°jen na e-
W	i«!’ 80	je bilo 17
Je Noj j k Postal sekre-V& ?’ai „0 na tej dolžnosti N ,b'l spet aC'Je ,6fa 1936. Nitnteora n«? 3en na en0 V** «mie at0 1* živel kot N', ,v Ju‘‘ran‘ v inozem-
'j5	1939 Od0 Pa Se le
Nstis te živfi d polovice te-% > cm!,1 v »legali. Ko so ' C J« !Nv*;te v Jugo-Stn^tem ,! K,tiric 5kupaj NtiCn ,tont0 ganteirai osvo-nLSekret« 11 NOB te bil nato Osnega od-0 Pa Prvi politič-
čelnik glavnega štaba JLA Peko Dapčevič. Družini pokojnega je med prvimi izrazil sožalje tudi Federico Minana, opolnomočeni minister španske republike v Beogradu.
Zvezni izvršni svet se bo sestal v ponedeljek ob 10. popoldne na komemorativno sejo. Posmrtne ostanke Borisa Kidriča bodo v ponedeljek popoldne ob svečanem spremstvu prenesli iz dvorane zveznega izvršnega sveta na beo-graisko železniško postajo. Od tu jih bodo s posebnim vlakom pripeljali v Ljubljano, kjer bo Boris Kidrič pokopan v grobnici narodnih herojev. Izvršni svet ljudske skupščine Slovenije je na današnji izredni seji že ustanovil republiški odbor za pogrebne svečanosti, na čelu katerega je predsednik sveta Miha Marinko.
Nocojšnji jugoslovanski tisk izšel v žalnih izdajah. Posvečen je življenju in delu Borisa Kidriča in nekaterim niegovim najvažnejšim clan-vnm in govorom, ki vsi kazečo neumorno delo Borisa Kidriča za socializem.
»Smrt Borisa Kidriča, poudarja »Borba« nas je merno razžalostila,
žrtev' ki°?ihMoramo še vedno dajali. da bi. mogli kot H udi e kot delavci, kot narod svobodno in srečno živeti. Pri tem pa ne bomo nikdar poza; biu koliko je tovariš Kidrič prispeval k ustvarjanju takega
Zll!iudstvb Jugoslavije se bo naiboli oddolžilo spominu narisa Kidriča, če bo posne-niegovo neumorno delo -al?jS.°ki ni štedilo žr-
neiz-Ona nas na veličino
rejcev, 120 Američanov, 20 Britancev, 15 pa Kanadčanov, Turkov in Nizozemcev. Zvezno poveljstvo bo izročilo 5100 severnih Korejcev in 700 Kitajcev, in sicer 500 ujetnikov dnevno. Admiral Daniel je sporočil, da bo poveljstvo OZN pripravljeno izročiti prve u-jetnike v 72 urah. Nasprotniki pa so izjavili, da bodo sporočili jutri dan, ko se bo začela tepatriacija z njihove strani.
Častniki glavnega štaba obeh strani so se danes četrtič sestali, da pripravijo vse upravne podrobnosti v zvezi z zamenjavo ujetnikov. Kitajci in severni Korejci so sporočili, da bodo izročili ujetnike razdeljene po narodnosti in bodo v kratkem javili, kakšen znak bodo imeli tovorni avtomobili, ki bodo prevažali ujetnike. Častniki združenega poveljstva pa so sporočili, da bodo izroči-
ni komisar glavnega štaba NOB in PO Slovenije.
Od leta 1935 je bil kandidat za člana CK KPJ, član pa je postal leta 1940. Na petem kongresu KPJ, so ga izvolili za člana politbiroja, na šestem kom gresu pa v izvršni odbor CK ZKJ.
Boris Kidrič je sestavil prvo vlado ljudske republike Slovenije 5. maja 1945 v Ajdovščini. Leta 1946 je postal minister za industrijo in rudarstvo v zvezni vladi, kasneje pa predsednik gospodarskega sveta zvezne vlade. To svojo dolžnost je opravljal do meseca novembra lani, ko je moral zaradi bolezni v bolnico. Na zasedanju zvezne ljudske skupščine v januarju letos so ga izvolili za člana Zveznega izvršnega sveta. Kot minister za industrijo in kasneje kot predsednik gospodarskega sveta si je pridobil neminljive zasluge za naglo obnovo Jugoslavije
ln ^'n^nanorVv v borbi za bolj-
šo"bodočnost delovnega ljudstva Jugoslavije, v borbi za
socializem«.	g g
t Ljubljana, u- zaiost-na^est o smrti Borisa Kidn-• je z nenavadno naglico c*Jfrila P° Sloveniji. Sloven-ško ljudstvo je izvedelo za
smrt enega svojih najvecj.h
•	radiu vendar je se
prne°d tem prisluhnilo dopol-Slnskemu zdravniškemu poročilu. ki je govorilo o naglem poslabšanju zdravstvenega sta-■ juriša Kidriča.
Slovenski narod, zlasti pa še borci in aktivisti, se spominja-V,Taslug Borisa Kidriča v naj-ež ih dneh, ko je med narodnoosvobodilno borbo neprene-
o.vob.ii'«'. ™f‘bm » »*•
tako J e danes vse slovensko
stajajočo ljudsko oblast. Prav danes vse slo\ prizadeto zara smrti, kajti prav tako
kotCvVborbi je tudi po osvobo-
za izgradnjo industrije jn za1 djtvi posvetil vse svoje um razvoj celotnega gospodarstva 1 ske in telesne sposobnosti m Jugoslavije.	1	znanje za napredek m razvoj
Zarivanje za B. Kidričem
v jugosiovanski coni STO
BEOGRAD, 11. — Tudi prebivalstvo jugoslovanske cone je z veliko žalostjo sprejelo vest. o smrti člana zveznega izvršnega sveta Jugoslavije Borisa Kidriča. Uslužbenci in oficirji Vojne uprave JLA so poslali brzojavko maršalu Titu, v kateri izražajo sožalje ob izgubi njegovega najboljšega sodelavca. Brzojavko so posla, li tudi zveznemu izvršnemu svetu; v brzbjavki pravijo: ((Zavedamo se, da ste z Borisom Kidričem izgubili svojega zvestega in enega najboljših sodelavcev. Revolucionarni lik tovariša Kidriča nam bo primer in spodbuda pri našem delu v službi domovine. Pridružujemo se splošni žalosti naših narodov«.
V sožalni brzojavki okrajnega ljudskega odbora zveznemu izvršnemu svetu pa je rečeno: »Prerana smrt požrtvovalnega neutrudnega in nesebičnega borca za socializem nas je glo boko presunila. Tov. Kidrič nam je bil vedno ob strani pri naših naporilf za postavitev temeljev nove družbe«. Člani Zveze komunistov iz Izole so z brzojavko izrazili sožalje iz vršnemu odboru Zveze kornm nistov Jugoslavije. Brzojavke so poslali tudi predstavniki ob. lasti in organizacij iz Buj in raznih drugih krajev.
Predsedstvo okrajnega ljud. skega odbora v Kopru je v znak žalovanja za pokojnim članorn zveznega izvršnega sv! a, Borisom Kidričem odpo. vedalo do nadaljnjega vse za bavne prireditve, na javnih prostorih so razobešene žalne zastave.
li nasprotnikom 400 ujetnikov, ki jih bodo prinesli na nosilih, in sicer 50 dnejmo. V prvi sku. pini bo 80 odsiv,tisov severnih Korejcev in 20 odstotkov Kitajcev.
Sporazum, ki so ga podpisali, vsebuje 10 točk, ki smo jih že včeraj objavili. Podpisali so šest izvodov sporazuma, in sicer dva v angleščini, dva v kitajščini in dva v korejščini/ Admiral Daniel je tudi sporočil, da so Kitajci in severni Korejci ponovno vztrajali za obnovitev plenarne konference za premirje, ne da bi označili dan.
Po podpisu sporazuma je ge. neral Lee izjavil, da je zadovoljen s podpisom ter je pozval predstavnike združenega poveljstva, naj izraz bolezen tolmačijo kolikor mogoče široko pri izvajanju sporazuma. Nato je dejal; «Naša stran namerava, sedaj, ko je bil podpisan dogovor o zamenjavi bolnih in ranjenih ujetnikov, staviti nov predlog o rešitvi celotnega vprašanja repatriacije vojnih ujetnikov. V ta namen sodimo, da je potrebno, da se v čim krajšem času skli. če plenarno zasedanje obeh delegacij za premirje, na katerem naj bi takoj obnovili :n zaključili razpravljanje o ujetnikih, tako da ne bo nobene ovire več za podpis premirja«.
Admiral Daniel je odgovoril, da je vzel to na znanje in da bo zadevo takoj sporočil svojim predstajnikom.
Na korejski fronti pa niso boji popolnoma prenehali. Vso noč so v srednjem delu fronte trajali ostri boji. Obe strani si skušata za primer podpisa premirja zagotoviti boljše stra. teške položaje. Tudi letalstvo je bilo na obeh straneh precej aktivno.
V. washingtonskih uradnih krogih označujejo podpis sporazuma kot zelo dobro vest. Sodijo, da je to dokaz dobre vere Kitajcev in severnih Ko. rejcev, ko predlagajo obnovitev pogajanj za premirje.
V krogih OZn so mnenja, da je današnji sporazum velik korak bliže premirju, in izražajo zadovoljstvo nad tem, da je tako hitro prišlo do sporazuma.
Moskovska «Pravda» piše danes, da potek pogajanj Panmunjomu dokazuje, da so dosegli prve uspehe na poti prav’čne rešitve korejskega vprašanja. Nato kritizira list pisanje washingtonskega tiska ki piše, da je general Clark do. bil navodila, naj poveže korej. sko vprašanje z drugimi vprašanji, ki nimajo nič opraviti s korejskim vprašanjem, kakor n. pr. vprašanje Indokine.
Predstavnik britanskega zu. nanjega ministrstva je izjavil, da daje ta prvi sporazum upa. ti, da se bodo pogajanja nadaljevala in se zaključila s pre. nehanjem sovražnosti. V Londonu z zadovoljstvom poudarjajo, da Kitajci in severni Ko. rejci vztrajajo, naj dogovoru o ujetnikih sledi obnovitev pogajanj za premirje. Priporni, njajo tudi, da se bo v primeru
vestnega izpolnjevanja določb danes podpisanega dogovora o-zračje v Panmunjomu zelo izboljšalo in bo vplivalo na nadaljnji ugoden razvoj.
Sovjetski predlogi
o letalskih hodnikih v Zahodni Nemčiji
BONN. 11. — V britanskih krogih zavezniške visoke komisije se potrjuje, da so sovjetski delegati na konferenci za letalsko varnost predlagali, naj bi namesto dosedanjih treh letalskih hodnikov, od katerih je vsak širok 30 kilometrov in ki vežejo Berlin s Hamburgom, Hannovrom in Frankfurtom, določili samo en hodnik širok sto kilometrov.
Sovjetske predloge sedaj proučujejo v Londonu, Wa-shingtonu in Parizu. Odgovore bodo sporočili visokim komisarjem morda že v ponedeljek ali torek, ko se bodo ti sestali Bonnu z delegati, ki so se udeležili konference za letalsko varnost Sovjetskim delegatom bodo odgovore sporočili na prihodnjem sestanku delegatov, ki bo verjetno v sredo.
V istih krogih ne verjamejo, da bi zahodne vlade sprejele sovjetske predloge, ker bi s tem odpadla neposredna letalska zveza med Berlinom in ameriškim področjem, t. j med Berlinom in letališčem Rhein - Main v Frankfurtu, k' je najvažnejše v Evropi in najbolje opremljeno za prekooceanske polete. Domneva se, da bodo sovjetske oblasti na koncu ponudile dva letalska hodnika in sicer Berlin-Ham-burg in Berlin - Frankfurt. Prav tako domnevajo v istih krogih, da bi sovjetski predstavniki lahko poizkusili na konferenci pripraviti politične stike med predstavniki štirih zasedbenih sil.
posarske vlade za ureditev bo. dočega statusa ozemlja določa med drugim evropeizacijo o. zemlja in ((degradacijo« tamkajšnjega francoskega diplomatskega predstavništva.
Končno je Adenauer še me-nil. da bo rezultat jesenskih parlamentarnih volitev v Nem-čiji potrdil njegovo zunanjo politiko in da volitve ne bodo vplivale na sodelovanje Nem-čije v evropski obrambni skupnosti.
Adenauerjeve Izjave v San Franciscu
SAN FRACISCO, 11-Kancler Adenauer, ki je danes z letalom prispel v San Fran cisco, je imel tiskovnq konfe. renco, na kateri je dejal, da vzhodnonemške oblasti dopu ščajo in celo pospešujejo mno, žičen beg v zahodno Nemčijo, ker želijo ustvariti gospodarske težave v zahodnem Berlinu in v bonnski republiki.
Na vprašanje, kaj bi se zgo. dilo, če bi ZSSR dala konkretne predloge za združitev Nem. čije, je Adenauer odgovoril: «Ce bo mogoče izvesti svobod, ne volitve v vsej Nemčiji, bo mogoče ustanoviti svobodno vlado«. Dodal je, da Nemčija ne bo zapustila evropske o brambne skupnosti tudi če bi prišlo do združitve Nemčije ali če bi ZSSR postavila izstop iz evropske vojske in razoro žitev Nemčije kot pogoj za pristanek na združitev dežele.
Adenauer je dejal, da je tre. ba izključiti vsako možnost vojne s Francijo in se nato dotaknil posarskega vprašanja
spravljive pobude ZSSR, da pa si ne sme delati utvar o sovjetskih namenih. ((Zdi se, je dejal Ollenhauer, da ZSSR spreminja svoje zunanjo politiko. Ne smemo dovoliti, da bi se ob tej priložnosti začel dvogovor med protidemokratičnimi elementi z vzhoda in zahoda, temveč se moramo vmešati in dati svoj odgovor«.
Govoril je tudi indijski socialistični voditelj Madhu Li-maye, ki prisostvuje konferenci kot gost in ki je poudaril važnost socializma v Aziji.
Francoski socialist Guy Mollet je analiziral novo sovjetsko politiko in jo primerjal s politiko do Stalinove smrti. Dejal je, da ne bi smeli oklevati, če je sprememba sovjetske politike realna, da pa je prav tako treba paziti, da se ne pade v past taktičnih sprememb. ((Potrebno je onemogočiti manever, če gre za manever, hkrati pa bodriti novo politiko, če gre res za iskre no novo politiko«.
Na dnevnem redu je še podrobnejše poročilo o kongresu azijskih socialistov v Rangu-nu ter diskusija o združitvi Nemčije, Posarju, Schumano-vem načrtu in o Trstu v zvezi z delom posebne komisije ki je bila imenovana na zadnjem kongresu internacionale v Milanu.
Glavni odbor internacionale mora poleg tega pripraviti kongres socialistične internacionale, ki bo julija v Stockholmu.
Po današnji seji, ki je trajala do 17. ure, je laburistič ni voditelj Aneurin Bevan odgovarjal na nekatera vprašanja novinarjev in dejal, da ni nemogoče, da bi Moskva potrebovala mirnejše razdobje in da je zaradi tega mogoče da nedavne ruske pobude ne pomenijo samo preproste spremembe taktike. O evropski vojski pa je Bevan dejal; ((Izogniti se moramo vsakemu ukrepu, ki bi utegnil škoditi onemu izboljšanju položaja, h kateremu moramo težiti«.
Prihodnji teden
zaključek zasedanja glavne skupščine OZN?
NEW YORK, U. — Predsednik glavne skupščine .OZN Le-ster Pearson je izjavil, da se bo sedanje zasedanje glavne skupščine zaključilo verjetno prihodnji teden.
Kot kanadski zunanji minister bi moral Pearson odpotovati 18. aprila v Pariz na zasedanje atlantskega sveta.
NOV RAZGOVOR
Mosadek-Henderson
TEHERAN, 11. — Predsednik iranskega parlamenta Ka-šani je danes poslal ministrskemu predsedniku Mosade-ku pismo, v katerem poudarja, da je vlada odgovorna za varnost poslancev, ki uživajo parlamentarno nedotakljivost, ter zahteva, naj se poslancem opozicije dovoli nošnja orožja za osebno obrambo v primeru napada s strani vladi naklonjenih demonstrantov. Pismo omenja s tem v zvezi, da je v četrtek skupina vladi naklonjenih demonstrantov obkolila avtomobil v katerem so bi-
li nekateri poslanci opozicije, in jim grožila.
Danes zjutraj je verski voditelj Behbahani govoril dve uri z Mosadekom, da bi skušal ugladiti spor med Mosadekom in dvorom, Behbahani uživa velik ugled in ko je šah v februarju napovedal svoj odhod, je bil on med tistimi, ki so proti temu protestirali. Njegov vpliv v verskih krogih je večji kakor Kašanijev.
Izvedelo se je tudi, da sta se danes zjutraj skupina neodvisnih poslancev in skupina poslancev narodne fronte ločeno sestali, da skušajo najti način za sporazum v zvezi s poročilom, ki ga je pripravila skupina osmih poslancev^ Popoldne je 20 neodvisnih poslancev obiskalo Mosadeka in ga pozvalo, naj sprejme kompromisni predlog v zvezi s po. ročilom osmih parlamentarcev, ki so imeli nalogo ugladiti spor med dvorom in Mosadekom. To posredovanje pa ni imelo uspeha, ker Mosadek vztraja, naj poslanska zbornica odobri omenjeno poročilo, ter izjavlja, da bo odstopil, če bo parlament odločil drugače.
Mosadek je danes zjutraj sprejel tudi ameriškega poslanika v Teheranu Henderso-na. Iranski zunanji minister Fatemi je na današnji tiskovni konferenci izjavil, da sta Mosadek in Henderson govorila o odnosih med obema državama. Glede spora med vlado in dvorom je Fatemi izjavil, da vlada ni spremenila svojega stališča in Mosadek bo zahteval, naj parlament sprejme dokončno odločitev na prihodnji javni seji.
Glede razgovora med verskim voditeljem Behbahani-jem i.i Mosadekom je Fatemi izjavil, da je skušal Behbahani razpršiti politično vrenje, ki sedaj vlaSa v Iranu. V Teheranu so mnenja, da je skušal ta verski voditelj prepričati Mosadeka, naj bi jutri odšel v kraljevo palačo, da pozdravi šaha ob priliki sprejema.
Fatemi je danes sporočil tudi, da je iranska vlada podpisala dogovor za prodajanje petroleja z japonsko družbo (ddemitsu Kosan«, ki je lastnica petrolejske ladje, ki je pravkar prišla v Abadan. Na poti v Abadan so še druge japonske petrolejske ladje.
V Tokiu je upravni ravnatelj te družbe izjavil, da je nakup iranskega petroleja vprašanje življenja ali smrti za japonsko trgovino. Iran namreč nima potrebnega denarja, da bi kupoval od Japonske tekstilije in stroje, medtem ko te proizvode lahko plača s petrolejem.
NEW YORK, 11. — Francoski obrambni ministejr Fleven je danes prišel z letalom v New York.
Katoliška akcija posega
v italijansko volilno kampanjo
Zborovanje aktivistov ^meščanskih odborov* v Rimu se je zaključilo z direktivnim govorom predsednika KA prof. Gedde • Danes uraden začetek volilne kampanje
(Od našega dopisnika)
RIM, U. — Jutri se v vsej Italiji uradno začne volilna kampanja, ki bo, kot vse napoveduje, zelo bučna, napeta (obetajo se tudi razne stavke) in — draga.
Med priprave na volilno kampanjo spada tudi _ ((zborovanje aktivistov meščanskih odborov (comitati civici), ki se je danes končalo v Rimu z govorom predsednika Katoliške akcije, prof, Gedde. Poročila, ki so jih na zborovanju prebrali razni prvaki Katoliške akcije, se vsa vrtijo okoli volitev in volilne propagande. V svojem zaključnem govoru je prof. Gedda med drugim dejal, da je ((zborovanje še enkrat dokazalo resnost in delavnost, s katero se «comitato civico« loteva opravljanja svo. je nenadomestljive funkcije«.
Katoliška akcija torej že posega v volilno kampanjo in to niti ne toliko posredno, če pomislimo. da daje linijo za vo. lilno akcijo ((meščanskih odborov nje predsednik.
Posebna komisija notranje' ga ministrstva je danes po trdila registracijo volilnih znakov, ki so jih predstavni' ki raznih strank in skupin predložili do 7. aprila. Nekaj j znakov je komisija iz raznih razlogov zavrnila; zdi se, da je med njimi tudi znak Zveze neodvisnih socialistov, ki je bila pred kratkim ustanovljena na kongresu v Milanu. Potrjeni pa so vsi znaki, ki so jih predložili kominformisti (med njimi se je, za vsak primer, pojavila tudi Garibaldijeva glava «Ljudskega bloka«
tudi nekaj prav čudaških in ce se bodo udeležili razen Ei-
nekateri znaki pleteni.
dokaj A. P,
Bohlen v Moskvi
MOSKVA, 11. — Novi ameri. ški poslanik v Sovjetski zvezi Charles Bohlen je danes prišel v Moskvo.
V Moskvi je Bohlen priredil tiskovno konferenco in je izjavil, da se bo kot poslanik iskreno trudil, da personifici-ra politiko ameriške vlade, ki sta jo pripravila novi predsednik in novi državni tajnik za zunanje zadeve.
Na vprašanje, ali ima kako Eisenhowerjevo pismo za kremeljske voditelje, je Bohlen izjavil, da ne more nič izjaviti o navodilih, ki mu jih njegovi predstojniki lahko dajo. Bohlen je nato omenil, da je pred dvajsetimi leti bil prvikrat v Moskvi, ko je prišel kot privatni tajnik prvega ameriškega poslanika pri sovjetski vla. di Williama Bullitta.
Izjavil je, da se mu nekateri
...	...	.	 v___.	i	jeva ciava oojuuotvcRa
predlogi, ki Jih je včeraj po. . s prejšnjih volitev) in fašisti stavila posarska vlada, «zdijo I Med volilnimi formacijami, ki povsem sprejemljivi«. Načrt I so predložile volilne znake, je
Konferenca guvernerjev v Beli tiiši
WASHINGTON, 11. — Bela hiša javlja, da je predsednik Eisenhower povabil guvernerje 48 držav ZDA, naj se sestanejo pri njem 4. in 5. maja na konferenco, na kateri bodo guver. nerjem podali zaupen pregled sedanjega mednarodnega polo žaja in vloge ZDA, Konferen-
senhowerja tudi razni člani njegove vlade in visoki funkcionarji republikanske uprave.
Bela hiša pojasnjuje, da je namen te konference doseči boljše razumevanje in tesnejše sodelovanje guvernerjev zlasti glede tistega njihovega dela, ki se tiče vse države.
Eisenhow8rieva poslanica
KAIRO, 11. — List «AJ Mi-sri« piše, da je predsednik Ei. senhower poslal 27. marca važ. no-poslanico generalu Nagibu. Ta dokument se baje nanaša na organizacijo obrambe Sred. njega vzhoda in na umik britanskih sil s sueškega področja. List trdi, da egiptovska vla. da ni še končala proučevanja tega pisma in tudi ni še pripravila odgovora.
General Nagib je potrdil, da je dobil 27. marca ((prijateljsko« poslanico predsednika Eisenhowerja. Nagibov odgovor je bil izročen danes ameriškemu poslaniku Cafferyju.
Se dve aretaciji v Zahodni Nemčiji
BONN, 11. — Število aretiranih v Zahodni Nemčiji v zvezi z vohunsko organizacijo je danes narastlo na 37, ker so aretirali druga dva člana te organizacije.
Danes, nedelja 12.
Sonce vzide vzide
Jutri, ponede icK l-i. -f
Ida. Zzeloi —
Kaj je težjega na svetu nego dati slovo lepim sanjam?
Fr. K s. MEŠKO
OB SERIJSKIH ODPUSTIH V TRŽAŠKI INDUSTRIJI
ZASTARELOST 1 GLAVNI VZROK 1	NO MAI	UST NJSi	RIJ INJ	IŠKIH NAPRAV A ZAPOSLITVE
S pametnim izkoriščanjem lirskih fondov ERP in s pretrganjem gospodarske povezanosti z Italijo, bi se tržaška industrija lahko izognila krizi				
V zadnjih mesecih se pogo-
stoma bavijo vesti z od' pusti v raznih tržaških podjetjih, kar se dogaja zlasti mali in srednji industriji. Tako stro slišali o odpustih podjetjih Beltrame, Flent, Kozman, Fonda, Sidemar, ladjedelnici «Navale Giuliano« in drugod. V veliki delovni krizi je tudi ladjedelnica Sv, Roka v Miljah, v Tržaškem arzenalu pa pošiljajo delavce predčasno na letni dopust, ker nimajo kaj delati. Vse kaže, da se bo zmanjšala količina dela tudi v ladjedelnici Sv. Marka, kakor hitro bodo dokončali ladje, ki so v gradnji. Nova naročila namreč vse bujejo petrolejske ladje, ki zahtevajo mnogo manj delovne sile, saj je njihova notranja oprema kaj preprosta. Tako bodo odpadla tudi dela raznih zunanjih, zlasti mizarskih podjetij v ladjedelnici in se bo torej občutila kriza tudi izven ladjedelnic samih.
Bodoče perspektive dela in zaposlitve v tržaški industriji torej niso nič kaj rožnate. Industrije!, ki odpuščajo delavce, pravijo, da je razlog za odpuste pomanjkanje naročil. Sindikatom je v nekaterih primerih uspelo znižati število odpustov, kakor na primer v podjetju Kozman od 29 na 18, toda odpustov niso mogli preprečiti. Podjetje Sidemar pa je poslalo 31 delavcem odpoved in noče o znižanju odpustov nič slišati. Pri tem se izgovarja na znižanje cene staremu železu, ki ga pridobiva z demoliranjem ladij in ki ga tudi težko proda. Zaradi tega misli podjetje obdržati na delu manj kot polovico de lavcev.
sti zaposlitve ter moramo nasprotno računati z novimi odpusti, zlasti če pomislimo, da se bodo posledice zastarelosti industrijskih naprav in strojev vedno bolj občutile. Tržaška industrija pa bi se ob drugačni gospodarski politiki tej krizi vsekakor lahko izognila, saj smo tu razpolagali z velikim lirskim fondom ERP, ki bi ga bili morali v mnogo večji meri porabiti za obnovo industrije. Tako pa je šla večina tega denarja za posojilo, ki je služilo gradnji ladij, katere pa so večinoma odplule v Zenovo, tako da ni imelo od njih nobene, koristi niti tržaško pomorstvo.
Pred obnovitvijo proge Jadran-Severna Evropa?
30. aprila otvoritvena vožnja *Asše» proti Daljnemu vzhodu
Kot poroča tržaška gospodarska agencija «Astra», bodo sredi maja po vsej verjetnosti obnovili že pred vojno dobro
vpeljano pomorsko progo Jadran - Severna Evropa. Progo bo obnovila genovska pomorska družba Tirrenia in bodo ladje pristajale med drugim tudi v Londonu, Antwerpnu, Rotterdamu, Hamburgu, Em-denu itd.
Na novi progi bosta po vs&j verjetnosti vozili dve ladji in če bo potreba kasneje tudi tretja. Ni nam znano, katero pristanišče bo začetna postaja nove proge (v poštev prideta Benetke in Trst), gotovo pa je, da bo nova proga šla tudi skozi vsa pristanišča Apeninskega polotoka, kot je to že urejeno za progo proti Daljnemu vzhodu,
s* * *
Ista agencija poroča, da bo 30. aprila odplula iz Trsta na otvoritveno vožnjo proti Daljnemu vzhodu Lloydova motor, na ladja «Asia». Ladja je popolnoma enaka kot «Victoria», ki je že odplula proti Daljnemu vzhodu in ima 11.600 ton. Za prvo vožnjo je že rezervira, nega precej prostora in številen tovor. Prvi dve postaji bo «Asia» napravila v Karachiju in v Bombayju.
Vsak po svojih močeh
lahko pomaga slovenskemu revnemu dijaku. Najnižjo članarino Dijaške Matice, t. j. 10 lir mesečno zmore vsakdo. Po svobodni volji pa si vsak član lahko določi višjo članarino in sicer za redno članstvo do 100 lir, za podporno članstvo od 100 lir navzgor. Ustanovni člani vplačujejo enkratni znesek 10.000. lir. Pristop v članstvo Dijaške Matice torej ni vprašanje ekonomske možnosti, temveč merilo narodne in kulturne zavesti.
Dnevi red prihodnje seje
tržaškega občiaskega sveta
Tržaški občinski svet se bo sestal na redni seji prihodnji torek 14. t. m. Na seji bodo predložili svetovalcem v odobritev naslednje sklepe; imenovanje predsednika upravne komisije ACEGAT; imenovanje upravne komisije ACEGAT; u. reditev zavarovanja voditeljev tramvajske službe ACEGAT; sporazum o filobusni progi št. 20; pogodba za reklamo na av. tobusih, tramvajih in filobu-sih; revizija plačila za reklamo na avtobusni postaji; prilagoditev občinskih pokojnin; najetje zdravniške pomočnice za hišne obiske; določitev dnevnic za nekega občinskega uradnika-dnevničarja.
KRITIKE IN POROČITA
Dobro uspela akademija slovenskih srednjih šol
Sinoči je bila v popolnoma zasedeni dvorani Avditorija akademija slovenskih srednjih šol v Trstu. Akademija je dosegla res lep uspeh, kar je lahko v čast in ponos naše študirajoče mladine in njihovih profesorjev.
Akademija se je pričela s Cankarjevo besedo »Nebesa pod Triglavom» ob spremljavi simboličnih vaj v izvedbi gojencev nižje trgovske strokovne šole, ki sta jih vodila prof. Kavčič Hedviga in Pavletič Bojan. Sledil je nastop pevskega zbora nižje srednje šole, ki je pod vodstvom prof. Marije Zupančičeve zapel pesmi. Zlasti je ugajala Hajdrihova »Petelinova ženitev«. Nižja industrijska šola se je predstavila s simboličnimi vajami Mladi delavcin Vodil jih je prof. Bojan Pavletič. Višek akademija so bili trije belokranjski narodni plesi in Zupančičeva vDumav. Belokranjske plese so v pristnih oblačilih izvajali učenci trgovske akademije ob spremljavi tamburic in petja. Vodila sta jih prof. Rado Lenček in Stane Starešinič. Bil je to res lep prizor, ki je občinstvo navdušil in so nastop morali ponoviti. «Dumo» je naštudiral prof. Jože Peterlin, glasbeno spremljavo pa Zdravko Ocvirk. Učenke nižje srednje šole so
Kominformovski tisk meče krivdo za vse te odpuste predvsem na Schumanov plan, čeprav bi moral ta plan s čisto gospodarskega stališča biti za Italijo le koristen. Glavna krivda za pomanjkanje naročil ladjedelnicam in drugim obratom pa je v zastarelosti naprav, ki niso sposobne konkurirati z inozemsko proizvodnjo, kar velja seveda za Trst in za Italijo, ki sta žal ekonomsko tesno povezana. V istem položaju pa bi seveda bila industrija, tudi če bi ostali izven premogovno-že-lezarskega «poola», kajti zastarele naprave ne dopuščajo konkurence z drugimi državami, torej tujih naročil. Avtar-hija pa ni mogoča, saj primanjkuje osnovnih surovin. Seveda bi imela tržaška industrija lahko drug izhod in nabavljala surovine po ugodnih cenah iz zaledja. O tem pa ne marajo odločilni gospodarski krogi nič slišati, ker bi bilo to v nasprotju z njihovo politiko popolne odvisnosti od Italije.
Kot primer take politike nam služi železarska industrija ILVA, Tu prav sedaj obnavljajo Martinovo peč in-koksarno ter gradijo nove naprave za aglomeracijo rud, toda z vsem tem bodo naprave razen aglomeracije še zelo zastarele v primerjavi z za-padnoevropsko industrijo. No, ko je na nedavni občinski seji svetovalka Gruber-Benco (PSVG) vprašala župana, zakaj ne obnovijo temeljiteje železarne, ji je župan odgovoril, da centralno vodstvo podjetja tega ne stori zaradi nestalnega političnega položaja v Trstu. Ta odgovor nam jasno razkriva namere in cilje industrijcev.
Prav zato pa ne moremo pričakovati zboljšanja gospodarskega položaja in možno-
Trn v peti...
«Giornale di Trieste« bi ne bil to kar je, namreč glasilo najbolj strupenega italijanske, ga šovinizma in protisloven-kega sovraštva, če ne bi vsak dan v vsaj nekaj vrsticah na peril ost svoje krščanske ljubezni proti tržaškim Slovencem in še tistim redkim slovenskim institucijam, ki nam jih dopuščajo najbrž samo zato, da lahko potem kričijo, da imamo vse in še preveč.
Tako smo lahko včeraj zašle, dili v njem prituhnjeni napad na slovensko radijsko postajo, za katero se skozi usta »številnih meščanov« sprašujejo, kako dolgo misli sploh še obstajati, saj da je za tisti ja ali ne, stoti del tržaškega prebivalstva, ki da jo posluša, več kot zadosti koprska postaja■
Taki izbruhi slovenofobije pri naših šovinističnih someščanih (ne številnih na srečo in v pretežni meri importira-nih iz spodnjega dela škornja) so kaj dober znak, kaj bi od sedanjih drobtinic narodnih pravic, ki jih še uživamo, osta lo, če bi se uresničili nameni italijanskega iredentizma in če bi nam zopet bila dana milost, uživati sadove dvatisočletne rimske civilizacije.
In potem se ti pojavi še nekakšen «Timesov» dopisnik, ki brez sramu pile o zatiranju Italijanov n coni B in o svobodi Slovencev v coni A...,
OB ŽUPANOVEM POROČILU O STANOVANJSKEM VPRAŠANJU
Izmenjava britanskih čet
na Tržaškem ozemlju
Prvi bataljon north-stafford-shirskega polka bo v juniju zapustil Trst, kjer je nastanjen v vojašnici v Lazaretu in se vrnil v Združeno kraljestvo. Bataljon bo nato ostal kratek čas pri svojem domačem kadru v whittingtonski vojašnici v bližini Litchfielda v Staffordshireu
Konec maja pride v Trst prvi bataljon suffolkfškega polka, ki bo prevzel mesto north&mptpnshirskega polka, kateri bo odšel malo prej. Sledil bo v juniju drugi bataljon lancashirških strelcev, ki bo zamenjal northstaffordshlre-Ški polk pred njegovim odhodom na Korejo.
TROMESEČJI PROMET SKOZI JAVNA SKI.ADlSČA
Zabeležen padec prometa nekaterih dragih blag
Pičli prihodi žitaric in premoga, lesa m avstrijskih končnih izdelkov
Vprašanje izplačil res tik pred dokon&n	,,Aldisio” io rešitvijo?
Znan v svojem poročilu zagotavlja, da |s !tal!|anska vlada odobrila Izredno nakazilo 800 milijonov lir za krlile primanjkljaja v sklado posolil * Aldisio	
z ljubkostjo odplesale valček «Kjer narcise cveto«. Koreografijo je po narodnih motivih naštudirala prof. Sonja Muhr - Saksida. Tudi to točko so na splošno željo ponavljali. Kot zudnji je nastopil pevski zbor učiteljišča pod vodstvom prof. Mirka Fileja. Zbor je odpel 4 pesmi. Zbor je številen in razpolaga z dobrim glasovnim materialom. Pevovodja ga ima v popolni oblasti in zna iz njega izvabiti kar je mogoče O tej uspeli akademiji. ki jo bodo danes ob 16.30 ponovili, bomo v prihodnjih dneh prinesli podrobnejšo oceno.
V prvih treh mesecih tekočega leta je tranzitni pomorski promet skozi Javna skladišča dosegel sledeči obseg v tonah
meseci	prihodi
januar	44.000
februar	39.000
marec	62.000
Kot vidimo, se je v marcu močno znižalo število ton pripeljanega in odpeljanega blaga. Promet je padel zaradi Izredno nizkih prihodov žitaric (komaj 25000 ton) ta zaradi majhnega deleža premoga. Lahko pa upamo, da se bo promet z žitaricami v tekočem mesecu povečal in da se bo obseg prometa vsaj nekoliko popravil, saj pričakujejo večje pošiljke amoniakovega nitrata, magnezlta in premoga.
Ze v marcu so zabeležili Izredni} visok porast prometa z amoniakovim nitratom avstrijskega izvora. Promet z lesom pa je še vedno zelo nizek, čeprav se je v marcu nekoliko dvignil. V prvih treh mesecih
(nt upoštevan promet pristanišča s petrolejem in promet z lesom, ki gre skozi industrijsko pristanišče);
Narod brez mladine |e narod brez bodočnosti!
Narod brez Izobražene mladine je narod i umirajočo kulturo. K izobrazbi slovenske mladine pomaga »Dijaška Matica«. Zato pomagajmo «Dljaški Matici« in postanimo njeni člani.
odhodi
119.000
151.000
69.000
pripeljali
sledeče
skupaj
163.000
190.000 131000
količine
so
lesa: januarja 18000 ton. februarja 13.000 ton, marca 20.000 ton.
Tržaške gospodarske kroge
zaskrblja ne samo padec celokupnega obsega prometa, temveč zlasti kriza prometa z lesom in v zadnjih časih prvič zabeležen padec prometa nekaterih bogatih blag in zlasti avstrijskih končnih izdelkov.
Razdelitev podarjene kave 33 podpornim ustanovam
Na pobudo predsednika državne zveze proizvajalcev kave v Kolumbiji Artura Gomeza in gospodarskega zastopnika republike Kolumbije v Milanu Vailatija je consko predsedstvo sprejelo 20 vreč kave, skupno 1325 kg, da Jih razdeli raznim podpornim ustanovam. ZVU je kavo oprostila carine (660.000 lir), consko predsedstvo pa Je plačalo razne druge stroške.
Včeraj zjutraj je conski predsednik ob navzočnosti dru. gih predstavnikov oblasti razdelil kavo 33 podpornim usta. novam, ki štejejo 4.356 oskrbovancev, in »krvni banki«.
V svojem poročilu o stanovanjskem vprašanju v tržaški občini je župan Bartoli govoril tudi o načrtu «Aldisio», Zidanje stanovanj s posojili «A1-disio* je bilo v zadnjih mesecih predmet velikih razprav in polemik v tržaškem tisku. Vsem je že znana kriza v katero je zašla gradnja stanovanjskih hiš po načrtu «Aldi-sio», zaradi zapore izplačila posojil, ki so jo povzročili rimski funkcionarji pri Zavezniški vojaški upravi.
Vsem je tudi znano da je do konca preteklega leta, predvsem pa do prevzema oblasti po rimskih funkcionarjih pri ZVU, finansiranje posojil «A1-disio« redno delovalo in nihče se ni zaradi izplačil posebno pritoževal. Proti koncu meseca novembra preteklega leta pa so bila na ukaz omenjenih funkcionarjev vsa izplačila posojil ustavljena. Kljub temu, da so že ob začetku leta obljubljali takojšnjo rešitev tega vprašanja, ki prizadeva na stotine tržaških družin, ki so vložile v zidanje stanovanj vse svoje prihranke, je danes položaj zidanja po načrtu «A1-disio« še vedno nerešen.
Vsi, od župana pa do raznih šefov oddelkov Zavezniške vojaške uprave, samo obljubljajo rešitev. Vsi govorijo o stotinah milijonov, ki naj bi jih dala «skrbna madrepatrija« za Tržačane, da bodo lahko imeli svoje dostojno stanovanje. Toda stanje je vedno isto, kot pred štirimi meseci. Nad 30 večjih stanovanjskih hiš, ki so delno že sezidane, čaka na nadaljevanje del zaradi pomanjkanja denarja, pristojni uradi «rešujejo nove prošnje«, ko niti za stare, ki so bile že sprejete, nimajo denarja.
Zgornji položaj zidanja stanovanjskih hiš po načrtu »A1-disio« je prizadel tudi zidarska podjetja, ki so že vnaprej vložila določene vsote denarja za zidanje posameznih hiš, povzročil je veliko število brezposelnih zidarjev in pomanjkanje dela v malih industrijskih podjetjih in v obrtništvu, ki so tesno povezani z instalacijskimi deli v novih hišah in z opremo stanovanj. Vse to je seveda povzročilo tudi veliko gospodarsko škodo mestu, ki že itak preživlja kronično gospodarsko krizo.
Na vse to pa je župan Bartoli v svojem poročilu ugotovil, da se vprašanje «Aldisio», bliža dokončni rešitvi. Poročilo pravi, da je bilo do seda) (v letu 1952-53) dokončno in začasno sprejetih 1124 prošenj, za skupni znesek 2 milijardi 400 milijonov lir posojil. Od teh je bilo prav dokončno sprejetih (s podpisom pogodbe) 769 prošenj. Ta številka odgovarja povprečno številu stanovanj, ki so jih do sedaj že sezidali in kj so v gradnji.
«V tem poročilu vam lahko sporočim pomirljivo vest. Obveščam vas, da je italijanska vlada, s podporo krajevne civilne uprave, odobrila izredno nakazilo 800 milijonov lir v korist posojil po načrtu »A1-disio« za dopolnitev obstoječega primanjkljaja«.
Dalje je župan sporočil, da se pričakuje tudi nakazilo za drugo letošnje šestmesečje, s katerim se lahko računa, da bo sklad za posojila «Aldlsio» popolnoma uravnovešen in da se bo izdajanie posojil popolnoma normaliziralo. Nato poudarja. da je danes važno predvsem to, da se pregled novih prošenj nadaljuje, kakor se tudi nadaljuje sprejem novih prošenj za posojila «Aldisio».
7. zadoščenjem sporočamo »razveseljivo« županovo vest o izrednem nakazilu denarja za kritje primanjkljaja v plačilnem skladu posojil »Aldtsio«, ker vemo. da bo to zanimalo vsakega, ki ima s tem opravka, ki čaka na Izplačilo posojila in vse tiste, ki nameravajo na
novo vložiti prošnjo zanj. U-pajmo, da bo to vprašanje izplačil posojila «Aldisio» vendar rešeno in da nam ne bo treba več o tem pisati.
Za sedaj pa ne moremo mimo ugotovitve, da župan v vsem svojem poročilu ni našel niti besede, da bi obrazložil resnične vzroke krize, ki je nastala pri zidanju stanovanj po načrtu «Aldisio». Zato še enkrat ponavljamo, kar smo že večkrat napisali, da je bila zaradi zapore izplačila posojila «A)disio» povzročena velikanska škoda tako posameznim o-sebam, kakor tudi podjetjem in splošnemu tržaškemu gospodarstvu.
Kdo bo vso to škodo poravnal? Kaj pravijo o tem tisti rimski funkcionarji, ki so odgovorni za nastali položaj? Ali ni njihova dolžnost, da o vsem
tem kar se je zgodilo na področju »Aldisio«, obvestijo javnost in povedo resnične vzroke omenjene krize?
Natečaj
za preprosto pohištvo
Center za gospodarski razvoj Trsta je razpisal natečaj za izdelavo načrtov za preprosto in praktično pohištvo, ki ga bo mogoče izdelovati in prodajati kot kvalitetno in po dostopnih cenah in ki bo primerno za opremo manjših stanovanj. Natečaja se lahko udeleže arhitekti, risarji, dekoraterji, kvaitlkirafli študenti, pristojni v Trstu ali pa v Italiji.
Natečaj, ki obsega 24 nagrad za skupnih 2.550.000 lir se nepreklicno zaključi 16. maja 1953. Kdor želi pri njem sodelovati lahko zahteva uradni razpis in vsa pojasnila na centru za gospodarski razvoj Trsta v Ul. Genova 9.
VČERAJ V ZGODNJIH JU1RANJIH URAH
S hitrostjo nad 70 km
težak tovornik v obcestni zid
Nezgodo, ki je povzročila okrog 3 milijone lir škode, je povzročila okvara zavor in le duhaprisotnosti šoferja se je zahvaliti, da ni bilo smrtnih žrtev
Protagonista hudega trčenja sta bila včeraj navsezgodaj dva šoferja, oba stanujoča v Benetkah, ki sta se pripeljala s težkim tovornikom s prikolico v naše mesto. K sreči sta se oba šoferja rešila brez po' škodb, medtem ko je tovornik utrpel ogromno, baje dvomi-lijonsko škodo.
Po Ul. F. Severo sta včeraj zjutraj okoli 6. ure vozila s težkim tovornikom, ki je bil naložen z materialom name njenim družbi TEL VE, 37-let-ni Guido Cavallin, iz Benetk lastnik tovornika in drugi šofer, 25-letni Giacomo Baldan, stanujoč v bližini istega mesta. Komaj je Cavallin zavozil po Ul. F. Severo mimo vojaške bolnice, je hotel zamenjati prestave, vendar je z grozo opazil da mu sklopka ne deluje. To je takoj povedšl drugemu šoferju in istočasno zavrl. Avto pa je vseeno nadaljeval z brzino, ki se je zaradi strmine še stopnjevala. Cavallin, ki je bil za volanom je takoj opazil, da je položaj brezupen ter je svojemu to-variu naročil, naj skoči iz kabine. Baldan ga je ubogal in srečno stopil na cesto ter z grozo opazoval, kaj se bo zgodilo. Cavallin, ki je verjetno du-haprisoten mož, je v bližini sodniške palače opazil, da je na desni strani ceste zid ter je s težkim vozilom zavozil proti pločniku. Zaradi hitrosti je tovornik skupno s prikolico zavozil na pločnik in Cavallin, ki je bil še vedno v šoferski kabini je volan počasi obračal proti zidu. Tedaj je skočil tudi on iz kabine, medtem ko je tovornik treščil s prednjim delom v zid kratke ceste, ki veže Ul. F. Severo z Ul. Romagno. Zaradi silovitega trčenja se je prikolica odlopila, medtem ko je sunek odbil prednje kolo tovorniku. ki se je nato po kratki vožnji ob zidu prevrnilo na svoji levi strani poševno na cesto. Takoj nato so prišli na mesto agenti prometne policije in gasilci, ki so začeli čistiti cesto, na kateri je ležal material.
Material so kmalu nato odpeljali s tovorniki družbe Telve, ki je bila obveščena o nezgodi. Kakor kaže, je bil ves material delno poškodovan in neuporabljiv ter znaša škoda približno pol milijona lir. Cavallinov tovornik pa je utrpel okoli 2.000.000 lir škode, vendar je mož s svojo prisotnostjo duha brez dvoma
preprečil hujšo nesrečo, kajti če bi tovornik nadaljeval vožnjo s hitrostjo nad 70 km na uro, do izredno prometnega Trga Dalmazia, bi bila škoda brez dvoma večja in ni izključeno, da bi morali registrirati tudi kakšno človeško žrtev.
Prometni nesreči s kolesom In motorjem
S prognozo okrevanja v 8 ali 10 dneh so sprejeli na L kirurškem oddelku 18-letnega Sergija Marsiča iz Stramarja, kateremu so ugotovili razne praske in udarce na ličnici, zatilniku in po desni roki. Ob prihodu v bolnico je mladenič izjavil, da je med vožnjo -s svojim' kolesom z motorjem vrste cucciolo po Ul. Flavia, v bližini Oreha izgubil ravnotežje in padel na tla.
# * #
Med vožnjo s fiatom 500 po cesti, ki z Opčin pelje v Re-pentabor sta 22-letna Ada Cot-terle iz Ul. Gatteri in 50-letni Marino Zorzin iz Ul. Commer-ciale, ki sta bila v avtu, iz neznanih razlogov trčila v obcestni kamen na levi strani ceste. Ker sta bila po trčenju oba ranjena, so ju z rešilnim avtom odpeljali v bolnico, kjer so oba pridržali na opazovalnem oddelku, prvo zaradi pod-pludbe na čelu ter prask po bradi in kolenu, drugega pa zaradi praske na čelu in levem kolenu. Medtem ko bo Cotter-leva okrevala v 5 ali 7, bo Zorzin okreval v 7 ali 10 dneh. Ponesrečenca se nista spominjala, ali pa nista hotela povedati, kdo je vozil avto. Oba sta imela vozno dovoljenje.
ISove knjige
Ljudske knjižnice
1. Cankar Ivan: Izbrano dele
(V. zvezek) vsebuje nekatera najpomembnejša Cankarjeva dela, kakor: Martin Kačur. Poslednji dnevi StefaTTa Poljanca. Spomladi. Smrt in pogreb Jakoba Nesreče, Aleš iz Razora, Hlapec Jernej In njegova pravica. Dela Iv. Cankarja pomenijo še vedno nepre-seženi vrhunec slovenske pisatelji, ske ustvarjalnosti.
2. Flaubert • Gustave. »Gospa Bovaryjeva« je gotovo najdovrše-nejše delo velikega francoskega pisca, ki je nastalo iz pisateljevega prizadevanja, da v besedi prikaže resnično življenje. Roman je žalostna zgodba nerazumevane žene podeželskega zdravnika. Dejanje je pisano z objektivno o-krutnostjo, nedostopno hladnostjo
fino opiljenem jeziku. Knjigo je prevedel Vladimir Levstik.
3. VVells H. G.: n2godba o nevidnem človeku« je knjiga znamenitega angleškega pisatelja fantastičnih povesti in romanov. Zgodba pripoveduje o znanstveniku in o njegovih drznih načrtih, ki jih bo izvršil s pomočjo svojega nenavadnega izuma. V tepi sicer uspe, a obenem sproži strah in sovraštvo neštetih ljudi, ki niso mogli razumeti nedoumljive skrivnosti o nevidnosti. Padel je kot žrtev svojega poizkusa. To napeto VVellsovo zgodbo bodo zaradi njene nenavadne snovi nedvomno mnogo brali. Prevod iz angleščine (The invislble man) Je oskrbel Pavel Holeček.
4. Verne Jules: »Potovanje na luno«. To Vernovo delo je prvič izšlo leta 1865, in čeprav je od-tedaj preteklo že nekaj desetletij je knjiga danes še zanimivejša kakor je bila takrat, kajti šele sodobni človek lahko pravilno o-cenl in občuduje proroški genij pisatelja, čigar napovedi uresničuje današnja moderna tehnika. Leta 1865. bralci še daleč niso slutili, da bo pariška univerza ustanovila bo 90 letih stolico za raziskovanje medplanetarnih potovanj In da so Američani že pričeli prodajati vozovnice za potovanje na luno.
(
ZA TRŽAŠKO OZEMLJE
j pripravlja premiero farse v treh dejanjih Nlcola Manzarija
I
| ..Mrtvi ne plačujejo davbov"
Težak hladilnik delavcu na nogo
Med nakladanjem težkega hladilnika na tovornik pred mizarsko delavnico «Toso» v Ul. Raffineria je težko breme zdrsnilo z rok delavcem in padlo na 38-!etnega Stanislava Gerlanca s Kontovela, ki je zaposlen kot mizar v Tosovi delavh.ci. Takoj po nezgodi so Gerlanca odpeljali v bolnico, kjer so ga morali zaradi hudega udarca na kolenu, verjetnega zloma stegnenice desne noge in drugih poškodb na nogah, sprejeti na ortopedskem oddelku. Ce ne bo komplikacij bo Gerlanc okreval v
Razstava ameriške knjige
V zavezniški čitalnici. Ulica Trento 2, bpdo otvorili v ponedeljek ob 17. uri »Razstavo ameriške knjige«. Razstava, na kateri bo okoli 200 najboljših nedavno Izšlih knjig, izbranih In odličnih bodisi po tiskarski zunanjosti bodisi po vsebini, bo dostopna občinstvu do sobote 18. aprila. Zanimiva knjižna razstava je razdeljena na razne oddelke. Kakih 50 medicinskih knjig bo nudilo obiskovalcem sodobno sliko zadnjih novosti ameriške medicinske znanostt. Približno prav toliko muzikalnih knjig bo nudilo popoln pregled zgodovine ameriške glasbe kot tudi ameriške folklore Poleg tega bo razstavljenih okoli 100 knjig iz področja leposlovja, stavbarstva, tehnike, gospodarstva in industrijske organizacije. Med razstavo bo lavnostl na razpolago katalog razstavljenih knjig.
( GLEDALIŠČE VERDI)
SKUPINA RJCC1 - MAGNI
Danes ob 17. uri zadn.i nastop skupine s ponovitvijo Hartogove «Zakonske postelje«.
DANES ZADNJI LJUDSKI SIMFONIČNI KONCERT
Kot je bilo že javljeno, bo danes ob U. uri zadnji pomladanski ljudski simfonični koncert v Izvedbi orkestra Tržaške filharmonije pod vodstvom dirigenta L. Toffola ln s sodelovanjem pianista Giorgia Vidi (sija. Izvajalj bodo naslednji program:	»arodl
«Vlllanella«, Gershvvln «Koncert za klavir in orkester«, Čajkovski «Simfonija št. 6» (Patetična).
V TOREK PRVI NASTOP »TEATRO D'A RTE 1TAL1ANO«
Teatro d’Arte Itallano« pod vodstvom Vittoria Gassmana In Lul-gija Souarzina ter z osebami: Vlt-torlo Gassman. Anna Proclemer, Elena Zareschi, Gianni Cavalierl, Carlo D’Angelo, Mario Feliclanl, bo po uspeli turneji po Italiji nastopil prvič v torek s Shakespearovim «Hamletom» v prevodu Lui-gija Stjuarzina. Razen «Hamleta», ki bo nekajkrat ponovljen, bo skupina podala še: nTlest« v obdelavi Gassmana ln z izrednim sodelovanjem Hanibala Nlnchlja ter s Squarzlnovo novostjo «Tri četrtine lune«.
Predstave »Hamleta« se bodo začele ob 20.30, prodaja vstopnic za prvi dve predstavi pa se bo začela danes zjutraj pri blagajni gledališča Verdi.
Osvobodilna fronta
IV. OKRAJ
v sredo 15. t. m. ob 20. uri bo seja izvršnega odbora IV. okraja. Prosimo za točno udelčžbo.
SLOVENSKO GLEDALIŠČE KOPER
PREMIERA torek 14. aprila	1953
ob 20. uri
PONOVITEV sreda 15, aprila 1953 ob 20. uri
KLABUND - 2UPANCIC
li
»»1
Kitajska igra v štirih dejanjih (petih slikah)
Režija: IGOR PELAN — Scena: inž. arh. VIKTOR VIOLKA — Scenska glasba: VLADIMIR LOVEC
OSEBE:
Cang-Haitag — Marga Fi-lec; gospa Cang, njena mati — Lojzka Gabrovec:	Cang-Ling, njen
brat — Ivo Pušnar: Tong, zvodnik — Evgen Frelih; princ Pao — Viljem Tomšič; mandarin Ma — Janez Varšek; Yu-Pei, njegova žena — Stana Mlakar; Cao, tajnik pri sodišču — Ernest Zega; Cu-Cu, višji sodnik — Oskar Venturini; babica — Majda Skrbinšek; prvi kulij
— Lojze Usenik; drugi kulij — Slobodan Koren; pesnik — Igor Pelan.
, Vojaki, sodni uradniki, dete.
Godi se: Prvo dejanje v čajnici, drugo na vrtu in na verandi pri Maju, tretje na sodišču, četrto v cesarski palači.
Razsvetljava:	Zmago
Slavec. Kostimi; Mija Jarčeva. Sepetalec: Sedlar Lojzka. Inspicient: Lojze Usenik.
Ples sestavil Hiti Slavko.
Prosvetno društvo •IVAN VOJKO« s Proseka - Kontovela
PONOVI
danes 12. aprila 1953 ob
20. uri v dvorani na Kontovelu
spevoigro narodnih in ponarodelih pesmi v dveh slikah
“LOJTBCA“
Scenarij je napisal in režira Lojze Cijak, zbral, priredil in dirigira Viktor Čermelj.
Sodelujejo solisti, orkester in mešani pevski zbor «Ivan Vojko«, ki izvaja nekaj novih pesmi.
Naročnina Primorskega dnevnika za
JUGOSLAVIJO
posamezna Številka
din 10 — mesečna naročnina
din 210 —
Naročila sprejema Agencija dem. inoz. tiska
Ljubljana, Trg Revolucije 19, Poštni predal 198 — Tel. 20-009. N&rodnino vplačajte na tek, rač. št. 606-T-892
PRENESEN IZLET MOTOKLUBA »JADRAN« Motoklub #Jadran» z Opčin obvešča vse svoje člane, da je dvodnevni izlet v Ljubljano, zaradi tehničnih ovir prenesen na nedeljo 19. t. m.
Ranta obvestila
TRŽAŠKI FILATELISTIČNI KLUB »L. KOŠIR«
,?d ,?-30 °d 13. ure običajni filatelistični sejem. Članom se bodo delile znamke in številka 3 Nove filatelije.
NOČNA SLUŽBA LEKARN
Davanzo, Ul. L. Bernlnl 4: Mil-lo. Ul. Buonarroti 11; Mlzzan, .i, „„<1.. _ i	j v. Trg Venezl» 'k Harabaglla v Bar-
2Q ali najkasneje v 40 dneh. i kovljah in Nicoli v Skednju.
ROJSTVA. SMRTI IN POROKE
POROKE:	elektrlclit	Luclano
Stefani In učiteljica glasbe Nives Toscan, šofer Silvano Prcmu-ti In uradnica Maria Del Zio. šofer Renato Sirotich in šivilja Vittoria Bersenda, šofer Renato Co-slc in gospodinja italia Chisena, težak Stanislav Zgonc in gospodinja Vlasta Sosič, prodajalec Ste-llo Luccl In gospodinja Veneran-da Rosin.
UMRLI SO: 32-letni Marco Co-slovich. 67-letna Francesca Ganan vd. Serra, 61-letni Francesco Sto-kelj, 84-letna Carolina Sajn vd. Trampuž.
ROMA
PALERMO
CAGLIARI
VENEZIA
NAPOLI
FIRENZE
MILANO
TORINO
GENOVA
BARI
LOTERIJA
61 65 81 17 81 84 67 22 81 71
68 13 83 27 38 55 62 67 68 81
6
85
73
69
67
33
34 44 73 77
Mali oglasi
PRAZNO 4 do 5-sofcno stanovanje ali vilo kupim. Ponudbe na upravo našega Usta.
ODDAM ZE UREJEN LOKAL v
Trstu, primeren za trgovca, ki ga lahko uporabi za skladišče, po potrebi tudi za avto. Naslov na UPRAVI LISTA. Ul. Sv. Frančiška 20- III.
»GUZZI 250» v dobrem stanju prodam. Telefonirati dnevno na
tel. štev. 93-808.
ZENSKO KOLO, popolnoma novo športno a prestavami, kupim. Ponudbe na: Ljubljana p.p. 198 pod Volslt-drap.
PRODAM OMARE, PISALE MIZE,
omare na rolo od 9. do 13. in od 16. do 18. ure. Naslov na upravi našega lista.
R/A JK><PRES
ADEX IZLETI
Eninpoldnevni izleti 25. in 26. aprila v
POSTOJNO
ŠTANJEL
RIHEMBERK
D0RNBERG
MATERIJO
SLIVJE
Vpisovanje do 16. t. m.
četrtka
OD 2. DO 6. MAJA 1953 IZLET V
SPLIT
OD 9. DO 11. MAJA IZLET NA
ZAGREBŠKI
VELESEJEM
Vpisovanje pri «Adria-Express» — Ul. F. Severo 5-b — Tel. 29243 od 29. aprila dalje.
«UNI0N»
Svetovno znana zavarovalnica od leta 1828 je v TRSTU, UL. VALDIRIVO 14 tel. 27512 - 5939. Prokurator RAVNIK
IZKUŠENA
BABICA
sprejema porodnice na domu
TRST Ul. Crispi št. 50
miMOBILE
OIIAJD V IAJEDI
za prevoz potnikov na STO in v inozemstvo
Franc Lipovec
TRST - UL. TIMEUS ŠT. 4 Tel. 90296 - nrad TeL 33113- dom
CENE UGODNE
MEHANIČNA
DELAVNICA
za avtom otorje - scooterje in bicikle
ANTON KLINC
SV. KRIZ št. 310.
DVOSOBNA in TROSOBNA STANOVANJA
po zakonu A L D I S 1 O pri Sv. Jakobu.
Prijave sprejema od 16. do 19. ure
adm. MICHELUZZ1 — Trst - Ul. Rossetti 59 Tel. 93-050
GOSTILNA V PRAPROTU
obvešča svoje cenjene goste, da ima na razpolago pristen teran, buteljke belega vipavskega vina. izboren surov.in kuhan pršut in prvovrstno žolco.
Obiščite nas in boste zadovoljni,
Praprot (gostilna)
Rossetti. 14.00: »Krila R^hardso"-Ann Todd, Ralph Ricna Dinah Sherldan. ka, jo-
Excelsior. 15-00- “!iara stanwy* seph Cotten. Barbara a; Ldius Colhern. hoe». Ro-
Nazionale. .14 fruJabeth ™‘° bert Taylor, EUsafein Joan Fontaine. Ban« meJJ,, Fenice. 15.00:	»Nem vVinters.
Joseph Cotten, SheUej "
Scott Brandy. Barvni jJetal)(:
Fllodrammatico. 14.W. Jf((re
močvirja«, Jean P n gah Hunter. VValter Brennan.
Arcobaleno. 14.30:	id
lezno masko«, L“1S_,„| m Patricia Medina- Ba« je ve4 Astra Rojan. 1430. « jz( jJicH
no Pariz«, A. Faon
Bose. Ave NhJfM',/0enlS^iO' Grattaeielo. 14-00-pfiLe AU»4 Pampanim, J- ?]S,urski W*”|’ Alabarda. 14.00: <rMi»u ^ Clark Gable, R «r ban, Maria 'Helena Barvni film.	dn0	te
Ariston. 14.00: imel«. Esther lViUm™ glasbeni film.	nad^
Armonia. 14 00:	p.t
njaštvom«, A.	pod	E
Aurora. 14.3°: «P°> Deb6le t jem«. Gene Hell)- nor. nolds, Donald O con glasbe: barvni filnr Garibaldi. 13.30: »Slepa ^i, Sorrenta«, Anton ■ ^ Paul CampbeU. Ver cr)y Ideale. 14.30: »Prevaraj )( 6 G. Ferzetti. Del f'lln sneman v Trstu.
Impero. 14.15:
vana Pampanim.	prt"
to. Mladini izpod i° vedano. _ ... saji*. ,r; Italia. 13.30. »DntfL, Lollobrigida.	sepd».
Viale. 14.30: «S3kallv
Heflin, Eve!.yn Key
Kino ob morju. H-®-,,; AH" v Rio«. Jane Po thern. Barvni f .JjetniK’, %• Massimo. 14.30:	«J y)||l,
Milly Vitale, Fol» mando Francioli. Srejen SJJ, Moderno. 14.00:	js joil	a
Charles Boyer. ^.jdini ^ Linda Christian. M
16 let Prepovedano-y
avona. 14.00: »Sv;	^
kah«, Gregory Pec Barvni film. g fon’ Secolo. 14.00: «Sa«a	Garsom ^
Errol Flynn. Greer g* Vittorio Veceto. » i. ljubiš, oprosti mm B„. Jeff Chandler v jme"" Ar-Ferroviario. 14-JO.	pedr
ga«, John Wayne,	^
mendariz Barv^
Azzurro. 14.00:	»°>i
chard Widmark.	tat»-	rVm
Belvedere. 14.00: »Pr^ W Curtis, Piper Lau teKJ film.	Tatn	Kjet tbdr
MarconJ. 14.00: «Tfa",a.rt, Ar' pada«, James , mm. » »! Kennedy. Barvni ^ostoPSfipl-Novo cine. 1400.
'ovo cine. 1400: ‘ ponal francoskem dvoru«.	-j
man, Frances D*L.jepš*?' raft -deoD. 13.45:
Magnani, Wa’ter■	.	jju
ha matere, ki P
ba matere, ki Pr	^
jega otroka. v Radio. 14.30: »Krink" ouin"-John Derek, Antonr
NEDELJA, 12- w ■JUGOSLOVANA
c o JI E T ge
254,6 m a11	anj>^$
8.00 Poročila. ba. 8,30 Za naše vjeK Mladinska otida"ž',a 13-^ iava 5 ček. 13.30 PoročlU-. Tri8jy' po željah. 15.W) rSKi * Jadrana: Po ? Skavte1 in besedi 17.30 P«^ tinske in medjmnur pesmi. 18.30 Mešanj grfjjj
skladbe jugoslova	jo f
1900 Večerne vesti- zadW za lahko noč. ročila.	__	lf
TUSt 306,1 m ali 98	^ pr
8.30 Lahke »^gjove"**, Pij tijska oddaja. 9-15 godbe - jiAj mi. 9.45 Glasba za * tudil1 veje hala. 11.15 Chopinovi [2<fi	#
Oddaja za n«?1 od la glasba. 13-15 <£ba	po Lr u
13.00 GiaorNLoiC
14.30 Parada lahk«£*d $0$ 15.00 Naša mlad ma P	0
nom. 15.20 Polke Iajba- ){3»
15.30 Pestra °PeL?a!oVft,lJj Malo za šalo - priU^i« Glasba iz rjjv^'
melodije. 17^5 Jjorth5t^SJJ»4.
s:?
lu.uu iz	-jo
vensiki motivi. 20- K<>n? »4 Senika. 2100 Mozart J} 2 ^ za violino ln orke« jjjo
bert: RondcL .b/n MusorS »le na lirika. 21.40 MudejanF-
e“V- ', Jba. '
Godunov, 1. «■
Polnočna *last,a' -
T B P* ‘ g.40 liji 8.45 Odlomki iz jOP? godba na Pi .L tedenSk ?tne 'i
k»h,J3p3r°en^«Sa 4
J9**
godba na P‘na,L tedensl<1'tne‘p željah. 13.30 iz tea _etn ^ dov 16.30 Prenos z Rima ^
nični kon-ert, t pesm Cluytens. 2i w u ______
rlU ^
PONEDLJEK.
1)0	n	tl?3 KC „sK(
254,6 m al>	giov^r’
7.00 Poroci>a- koncert
ZAHVALA
Najlepše se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, ki so izkazali poslednjo Čast našemu najdražjemu
Ivanu Douganu
Užaloščena žena Amalija In sin Anton
&a.‘°1440 ^„>^1^ Valčki, mazurk oZ| s V šaljivi P01?.	23.1®
rne vestii.	Za<jnJ*
o noč. 23.30
306.1 m ali	IJ.I®#
...30 Z3bsvn»J$ poPfarjj^ vsakega nekaj' Ku|turni|7 30Jcffi koncert. 1J-J'
13.40 Lahke na glasba, v d-molu.
moniko. ‘6'‘SriiJuslJt:‘ilaSha;/iiir
iUV^traoP^foVr,?^
Športna k^n(lKnaJ1žeV"&a. ‘ i"
l«iJe9,23b Kom,? fijgf gl**
:®J7i3.oo Jr&nif'
“"•‘',k%1?5 SiC,e dne
s
*• '•„#$
v C-duru. Jfnf 17-38 0ZpVpry berto SzflS Konc5jSral|J’
bneekaJlriV$ *lt0 P ^
iz Turina
ZDRAVNIK
dr. FRAliC BRODE«
specialist za ustne in zobne bolezni je odprl svojo ordinacijo v Nabrežini št, 80 (v svoji hiši)
ZAHVALA
ob fr
Vsem, ki so sočustvovali z nami našega očeta
ALOJZIJ« ŠKAMPERLA
se najtopleje zahvaljujemo Repentabor 11.IV.1953
■jdki
Družl°a
ini P*1
tri«
Maš teden P ne g
^^Zer^e™- r je
lejla Vendnv	mol°	P°-
»epričZ, 30 ne™*™ in
»«W°	! Tazplet edrav-
dihmlen in * ,Mosfcui Je zd“i
5redWem °benem trd oreh
*SSl*a t,ste- ki s° m
*!2&rro;ati use>,cQr
^ra. v Tratkihretm1!jSkeaa 'Si sn K™kih treh mesečino LJS st"ari nekajkrat 15 ulični;	*n ’ lindje, ki
'»5L’w,ceije
isfiico	zauPanje,	da so
^bolnicJ posebn° kremelj-k, *, JZ? 2a nah>«je pacien-Ntet v iannarju iz ka-^ kot nVJtUke medečim in v» na i °poreinih državlja-* binečJd -ipostali kanibali
**££*. ?VeSke Aružbe. !<1 JR-jStn,-	PC	$Pet VSe'
»VdČ?x }a VTedn‘ Hudje
w K" »« i“» ‘‘»»no	za
y*\Zn?st ^ <<2l°-
SfiieBni. i tC8u*’ fci s° « >s2t sm ■ . “2ne obtožbe in
hal 2 h drŽaV°,K na]'
Ji* 3e prerinili ne-♦iti. Cent na ^erarhični le■ ^ga zt?ira? kai takega v do
C fl?kratizirani d^ovi Seoa L • "e bi.bil° »«
'nem« se zaradi preveli-*• tafco	, do9aja (samo
NirU -* Vrbu), je razlaga
Hdo L/J	naitnla. d“ b’
iSS*, kl!	2lasti P“ še u
%*0 *UB dvaiset let ju-
l'hu>ibami% n_adleine ljudi tern bi
**■ O	S0	2a	Ias	ena’
Sedati	"ede!
marsikaj Pnmer Vilinski,
■ ^ (kiel aVnik ZSSR PTi **), sPet ,Ie m°ra, čuden slu-,]ri,.lIarjat‘ z »medicin. uoinn m'	2 bakteriolo-
^ BlavJ0 Koreji) in nek-t,0cssih l,l°žilec na velikih yeQi ,. tfidesetih let, Kaj
l"1 ''udi tts!6"1 lahko pove'
Sl°Cesu n. f- Ua praškem ,*. Sionskemu in iruni ’	*° obtožence
i posw,-	iU> da 50 h°-
!ir«S °ottwaldu za ,es!! cr*znane°e sionistič-
* na lJta>>- d° bi
oni
svet.
ga spra
?akoii,,^dno oko sovjetske-tira,,-:, a 3e odkrilo
"tet«;
3n
■ki
1
1 1
k°H. In tako naj bi bi-
ro odkrilo da se je ■Jet*fca J? Z9°dila krivica,so-it, , Pravica
st£.
k
... pra
'tir se krivica
Pa ne dopu* godila
fef« *<«’«*
“Poltocanjg
dokaz zakona in
Se, ko
il” *n jČipe*n°jst zdravni ^}dno in, ,-et' kot je bilo >rfo _?e?°> in da je bil
S oko sn,SR! Pri tem Pa je i ^uinn jjetske pravice ta-' da je opazilo celo.
yarja ' ?'"u. ] k*0®*	za	državno
čeprav je zavzemal
Isnatjen 1	10	mesto
'hQ -J .	*•'
ni bil nikoli v B ii.Ignatjev ni bil '•ki«.., n° postavljen za
pregazili in še tako izkrivili njen program, vsega le niso mogli uničiti — kot tudi Na.
poleon in burbonska restavracija nista mogla uničiti razvoja, ki ga je sprožila francoska revolucija.
Drugič se je ZSSR spremenila v veliko industrijsko državo, ki se poteguje za drugo mesto za ZDA v svetovnem gospodarstvu. V deželi so milijoni in milijoni industrijskih delavcev, proizvodnja in ves gospodarski potencial sta se tako razvila, da nenehoma razganjata toge oklepe kremeljske birokracije. Delavski razred postaja po svojem številu, po svojem deležu v proizvodnji in po svoji splošni ravni vedno močnejši, mnogo močnejši kot takrat, ko mu je Sta. lin začel trgati iz rok pridobitve revolucije in Leninovega razdobja.
Na drugi strani je vrhnja plast s Stalinovo smrtjo nedvomno postala šibkejša. Lupina, ki utesnjuje ne le sovjetskega človeka, temveč tudi razvoj družbenih sil, je morala začutiti nevarne tresljaje in ubrati pot, ki sicer zaenkrat še ni nič več kot poskus, da se z žrtvovanjem nekaj grešnih kozlov ustvari videz izboljšanja in da se tudi z drugimi ukrepi, na primer z amnestijo, ki bo sicer verjetno zajela le nekaj odstotkov obsojencev, ta videz podkrepi. Rjumin, namestnik bivšega ministra za državno varnost, bo moral plačati za vse, kar je NKVD počenjala — in kar še vedno počenja in bo še počela. Toda Pilat si je umil roke.
Četudi od dosedanjih ukre. pov ni mogoče pričakovati no bene bistvene spremembe, lahko v njih vidimo znak popuščanja — res demagoškega, pa vendar popuščanja, kar je ž» samo po sebi priznanje slabosti — pred notranjim pritiskom. Od moči tega pritiska bo v veliki meri odvisen nadaljnji razvoj v ZSSR. Gotovo pa se zdi, da je birokratsko-tiranski monstrum s Stalina-vo smrtjo zašel v padajoči del krivulje.
Medtem pa na Zahodu nikakor še ni prav jasno, kaj naj si mislijo in kako naj rea. girajo na sovjetsko mirovno o-fenzivo. Res se pojavlja vrsta vprašanj, ki niso preprosta in ki zadevajo tudi odnose v samem zahodnem svetu. Zaen. krat gre predvsem za psihološko reakcijo, ki se je med drugim odrazila na tako občutljivem barometru, kot je borza. Tu je sicer potrebna previdnost, kajti nikoli ni mo,
batino
J' Pa is kljub temu It* ■* - Ue kakšen konec, ne
Ol 1» j
P, ,i ° Vedel, zakaj.
HHhUUmo, da bi to ri Jab trn °* nekoliko zakasni.
.Si, čp’ ce hočemo biti hu-
> uLrdtem ne ^ bn
„°ceja i *n bi že prišlo do *Ui°žrcJTOti "morilcem*,
*n "izvržkomn.
t	»e0j’o d,a bi.vsi leP° p™
»iK °^ali krit?do, da bi pri-«inajstrašnej-
:°nitn J 2 tulim monotonim, !	®*°m	kot	na prime r
J°sili a bi morda celo
tl! 'Bttien ?e®ala — in da bi 2e mrtvi. Kominfor. ,L0,lavijJ, “ vsem svetu bi
u? Pfuuip trdo roko soviet-. '•kotij e m se s hijenskim ni<lla3st ,A°r'zel v devet ali ‘3udi. ki so se sami It hnj^ih zločinov in ° 50 str, Z]V' mrtveci od dne, Ptii vred nnrfiSSp
mmm
i
mmm
Od 1479. do 1795. leta je v Vidmu uspešno
delovala slovenska
iiilSBiiiiiii
Prizor z otvoritvene svečanosti nove republike na Maldivi j Ekem otočju (zahadno od Cejlona). Na čelu svečanega sprevoda koraka britanski visoki komisar na Cejlonu, sir Cecil Syers, ki po podpisu državne pogodbe gre skupaj z narodnimi poslanci čestitat prvemu predsedniku nove republike. Kot vidimo so v Maldlvijskem parlamentu žene precej Številno zastopane
V času, ko skvšata novi fašizem in oživljeni italijanski nacionalni šovinizem izbrisati slovenski živelj v Italiji, nam daje pomembna obletnica v politični in kulturni zgodovini Slovencev povod, da se spomnimo tistih Slovencev, ki so od srednjega veka do konca XVIII. stoletja predctavljali močno narodnostno skupino v glavnem mestu italijanske Furlanije, v Vidmu Gre za 500-letnico ustanovitve prve slovenske zavarovalne ustanove, bratovščine Slovencev v Vidmu, ki jo lahko štejemo za predhodnico slovenskega in sploh jugoslovanskega zavarovalstva.
Kmalu po prvi naselitvi na
današnjem slovenskem ozemlju se je v 7. »u 8. stoletju ustavilo prodiranje Slovencev proti zahodu, in sicer ob vojaški meji, ki so jo takratni gospodarji Severne Italije, germanski Langobardi, utrdili med Tilmentom in skrajnim severnim zalivom Jadranskega morja pri Devinu, na črti, kjer prehajajo Kras, Goriška Brda in izrastki Alp v furlansko ravnino. Ta narodnostna meja je ostaia v glavnem nespremenjena od 7. stoletja do današnjih dni. Zasedba Furlanije se Slovencem tudi v 8. stoletju ni posrečila, čeprav so okrog leta 704 prizadejali furlanskim Langobardom hud poraz, saj poroča langobardski
minimumi  ......................................
[iiiiiiniiiiiiiiiiiimmiiiimiiiiiiiiiiiiiimiMuiiiiiiiiimiiiimimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
( ITALIJANSKA REVIJA «1L PONTE» O KARDINALU STEPINCU
Hinavščina Vatikana
»Zakaj zagrebški nadškof ni dvignil takrat svojega glasu v obrambo božjih bitij srbske narodnosti in pravoslavne krščanske vere, kakor protestira danes proti svojevoljnim omejevanjem svobode katoliške dunovscme.»
«0 Stepincu — piše neki tr. i čete osi — predvsem franči-žaški prijatelj o novem kardi. škani v Bosni — organizirali
(Nadaljevanje na 6. strani!)
nalu — ni dosti povedati)). Je zelo bistroumen in prebrisan mož, ki je znal vedno ostati za kulisami. Pri listanju stenografskega zapiska njegovega procesa (ki je bil v navzočnosti papeškega legata in tujih novinarjev), se vidi,_ da je bil ves njegov krog ljudi do vratu zapleten v kolabora-cionizem z ustaši, celo njegov osebni tajnik. Njemu osebno pa je bilo mogoče dokazati samo formalen pristanek na Paveličev režim, in dejstvo, da se niti po končani vojni, vse do njegove aretacije, ni nikoli izjasnil proti pokoljem, ki so jih izvršili ustaši. V tem je vzrok, da ni bil obsojen na smrt. Z druge strani pa je bilo obnašanje večine katoliške, ga klera na Hrvaškem enostav. no škandalozno. Ne samo, da so bili člani ustaške vojske, kot častniki, oboroženi z brzostrelkami in puškami (prava «ecclesia militans«), ampak so mnogokrat oni sami organizirali ustaške bande v svojih j vaseh čim so te vasi zasedle
ustaške bande z orožjem, ki so ga 'meh še od prej skritega, pogosto pod oltarjem. To orožje je, povsem razumljivo, dala fašistična vlada, ki pa je končno, kot menim, bila le na. pol zavedni vršilec tragedije, ki je bila večja od njega samega.
Po uradnih številkah so u-staši pobili 900.000 Srbov. Toda ta številka, ki je bila objavljena leta 1945, verjetno m točna. To pa ne nalašč, ampak zaradi tega, ker je bilo v tistem strahotnem klanju nemogoče dobiti točne podatke. Na vsak način je bilo Srbov, poklanih samo zato, ker so bili Srbi in pravoslavni, gotovo več kot pol milijona. Banjaluški okraj, na primer, so naseljevali izključno Srbi. Izdan je bil nalog, naj pobijejo vse. In vse so pobili, in sicer može, ženske in otroke, razen maloštevilnih, ki so se zatekli k partizanom. Natančno poznam dva primera, ko so morili ljudi v pravoslanih cer. kvah. In sicer v Dubici, v Bos.
ni, in v Glini, v
karlovškem | bi ta borba spadala še vedno v državljansko vojno, lo, kar
okraju, kjer so nad 700 oseb, i «	-j-------- -
to je vse prebivalce vasi za- se nikakor ne da= opi	,
prli v cerkev skupno z njiho- je njegovo	,i=taši
vim popom in jih pobili. Lah- nje s sovražnikom	.	>
ko bi nadaljeval, toda ponav- že v aprilu IS«. Lefa Ijale bi se vedno iste zelo je bil kler premagan skupno
1 s Hitlerjem m Mussolinijem.
žalostne zgodbe.
To kar je na vsak način važno, pa je, da je bil kler vedno v prvi vrsti (pisanih dokazov o tem je na cente). Bila je zares neverjetna sreča za Vatikan, da je bil po končani vojni vzpostavljen v Jugoslaviji komunističen režim, čigar izjave so bile vedno sprejete s pridržkom. In v tem tičijo vzroki vatikanskih poizkusov, da bi držal Jugoslavijo ločeno od Zapada (politika
Aretirali so duhovnike m nekatere tudi streljali, toda ne v imenu zgodovinskega materializma, ampak kot premagane oborožene sovražnike.
Z leti so se razmere ublažile. Stepinac je po ameriškem posredovanju bil izpuščen iz zapora in konfiniran v svojem rojstnem kraju Rrašicah. Toda tu je hotel iti Vatikan še dlje. In napravil je precej napak. Na ^primer: na lanskoletnem ~"u
zgodovinopisec Pavel Diakon, da je v bitki s Slovenci obležal na bojišču sam furlanski vojvoda Eerdulf z vsem plemstvom Posamezne slovenske
njem članov za primer bolezni, za druge življenjske ne-prilike, za pogrebne strošike in celo za doto. Tako se v tem statutu kažejo prve, četudi Se
evharistič-
bi se boril proti komunizmu: v tem primeru bi šlo za enostavno borbo za oblast. Kler je začel borbo .Je tedaj, ko komunistične nevarnosti «e ni bilo, in zato, da bi pobil pra voslavce. Ce bi se boril, tudi z orožjem, proti partizanom,
■llllllllll■ll■llllllllllllllllllllllllllllllnllll•l■■•■l■■u■ll■ll■">""l,,""",,lu,,,,,,II,,,l,,,,,l,l,,l,,,,ln,,,"lul,,,,l,,,,,llll,,,,,,,l,",l,,,l,,,,ll"l,,,,l",",,,,"""l,,,l,,",l,l,,II,,<,,,l,,,,mll,,,,,,ll,l,l,,l,,,,
O kriminaliteti, davčnem sistemu in brezposelnosti v današnji Italiji
pred sodišče. tem pa nihče
**eni -cm pa nihče v 1	ali	80	kremelj-
1i
«i
i Wl fcrivi ali nedolž-
uraun^u- res opravljali samo S	P°kl< M va SO
ih °ni s j- ? spravljati ljudi Na še „"7 in fc°0a. (To je s UnJ a]važnejše vpraša-
y s°«jetsll7no lahk° samo y z Dhr,ko pravosodje se
\°k z 5 tifho resnico kot ln J °9o.
te>nentJS^ prot‘ Slanskcmu, fci0<i2eju it Raiku, Kostovu, 30 bil 8izer po-fi^edel s‘“3en ™ je svet zanj
htize Že nV 3e bil Koii
S,	*
Italija ima v sedanjih časih mnogo prvenstev. V Italiji lah. ko najdemo kolesarske prvake, najlepše avtomobile, morda najlepše filmske «,dive», na tisoče raznih «miss». v zadnjih časih postaja Italija svetovno središče mode... Vendar moramo med prvenstva, med rekorde prišteti tudi največje število umorov, izredno visoko število zločinov, nezavidljivo visoko število brezposelnih, najbolj asocialno davčno zakonodajo in še marsikaj.
Na vsak milijon prebivalcev pride v Italiji po 17 oseb, ki izginejo s tega lepega sveta na nenaraven način. Število umorjenih je tako v deželi s čez dvatisočletno kulturo o-krog trikrat višje kot v ostalih deželah Srednje in Zapad-ne Evrope.
Pa tudi z zločini ostalih vrst ni nič bolje. Policijska revija, ki izhaja v Trstu, v tej zvezi poučuje, da je število zločinov pri nas v Trstu res precej visoko, saj je prišel lani po en zločin na vsakih 93 prebivalcev, vendar še ne smemo obupati, ker pride v Ital1 ji p0 en zločin kar na 62 prebivalcev.
Davke plačujejo samo revru
■' ■’ izsilienih z Itr je rej,J11 sredstvi?D Koli-ij^diji ?e . sploh na vsej iK°0s°dier»! 3°, uVaniaio s •f* suetu? V hominformov-
t‘oi'n	sicer niso n°'
•tit^iajo aovor nanje ne. *«.' ki «o 2 ?“ danes Pri ti-b«,. ali B ' °slel morda vero-)!(,3 ,sfcritern f ® svojem naj-V le bii0 kotičku sumili in ni 'titia JT?ara sram last-tj.ludi j' ^dijoni in mllijo-^raio 2’ Edvard Karič k •«* 1" 2d“3 spoznavati, ■parali iP,Tevara vse, kar Tn Pa j. ®3 uerouati,
,>iJČin'iiSih90t0Vo €na isrned OvskijL, Posledic zadnjih
n^Pa	verovati
VSklh dogodkov.
besed o do-“ n *ne rni.iR b' se dotakni-Dln:«i«lcu h *, utmreč tiste >ioJ Ijdskih množic -
<&vizivzssR-
ZSSR
Na
je zares pa.
»Idrija, 'jjj l^rhu tiranska Tu‘ki 3* imeli naj-'»odaj J' marsikaj za-* Pi 3pa dežela, ki še
‘lij * kriliti	ki so jo mo-
car« J*	obvla-
\ ,abo ZSSR ima končno hij.,14 naj . ® st*čno revoluci-ni»nt	meljski oblast-
Pndobitue še tako
Zelo daleč je od nas misal, da so Italijani že nekako od rojstva zločinci in imajo ' po svoji naravi nagnjenost za nečiste posle, čeprav take teze nekateTi radi iznašajo in med drugimi tudi od uradnega tiska toliko opevani Amerikan-ci. (Znan je primer San Frančiška, kjer je mestna občina da bi znižala visok odstotek kriminala, nekega dne do skrajnosti barbarsko izgnala vse Italijane — krive in ne dolžne).
Vzroki za kriminal niso v naturi, saj so Italijani srčno dobri ljudje, temveč v mize-riji, hudih gospodarskih razmerah, v strahotni brezposelnosti in kričečih socialnih razlikah.
Vprašanje zločinov je Pač tudi v Italiji, kot povsod po svetu, izrazito socialno vn>~, šanje.	p	a'
Kaj je napravila sedania klerikalna vlada, da bi ozdravila osnovne vzroke koreni ne te bolezni?
Poglejmo n, pr., kakšna v praksi, v ognju številk m ne v lepih osiadnih izjavah sedanja davčna politika? Kdo plačuje davke v Italiji?
Do resnice žal le s prodremo, ker je ta skrita pisalnih mizah odličnih skih advokatov in še bolj s sobnih ministrov, vSok,h' davčnih uradnikov in podoh nih vp RcMnčin,,—poaob-
skrivnosti.
Vendar so že dovolj zgovorne številke, s katerimi postreže državni statistični urad v svojem mesečnem statističnem biltenu: «Bollettino mensile di statistica*.
V zadnji številki tega biltena za mesec december so ob-iavljene številke o dohodkih državne blagajne za finančni leti 1950-51 in 1951-52. Iz teh številk posnemamo, da so v finančnem letu 1950-51 znašali vsi neposredni davki komaj 150 8 milijarde lir. medtem ko -o 'v istem obdobju znašale vse oblike posrednih davkov kar 979 7 milijarde lir porazdeljenih: 451,2 milijarde lir so prinesli posredni davki na poslovni promet (med njimi zloglasni IGE). 303 milijarde carina in davek na potrošnjo in končno 224,7 milijarde držav-ni monopol, ki je v bistvu tudi davek ha potrošnjo.
O značaju posrednih davkov so bile napisane ze cele knjige in to tudi odlične raz-nrave izpod peres italijanskih avtoriev, tako da o socialnem zračaju tovrstnih davkov ni več nikakih dvomov. Posredne davke carine itd. prevrze-o proizvajalci ah trgovci lepo na potrošnike, saj te dav-L vračunajo v prodajno ceno proizvodov in jih plača vsak Potrošnik, ko kupuje potros-
n*Edirnid davek, ki vsaj do ne-ke mere zadene visoke dohod-
nih velespoštovanih oseb znajo skrivati tako
ki
važne
k» velike buržoazije je dohodninski davek Pa celo ta davek je načelno proporcionalen in je samo dodatni davek na dohodek progresiven z zelo milo progresivno stopnjo, saj ” le dohodki nad pol milijarde lir obdavčeni z vec kot
50 odst.
Teoretično bi
dohodninski
davek moraj zajemati velike dobičke. Zal pa je to le teorija, ker so se znali veliki magnati zavarovati z odličnimi advokati, še sposobnejšimi ministri, kar je vse v mili obliki prišlo na dan lani, ko so prvič prijavili svoje dohodke po znanem zakonu Vanoni.
V praksi plačujejo dohodninski davek predvsem tisti, ki ne morejo utajiti svojih dohodkov na noben način, to pa so delavci in uslužbenci, ‘ki imajo redne mesečne prejemke. To pa zopet pomeni, da se je celo neposreden aavek spremenil in bremeni predvsem revnejše ljudi.
Vzroki za kriminal
V naslednjem finančnem letu, za katerega razpolagamo s podatki iz že omenjene statistične revije, se stanje ni nič spremenilo, kvečjemu nekoliko poslabšalo. Neposredni davki se res nekoliko narasli in dosegli 183,6 milijarde lir zato pa je tudi IGE in comp. dosegel 510 milijard, carina 343 milijard in monopol 252,5 milijarde lir.
Vsega skupaj je država dobila od neposrednih davkov 188 milijard lir ali okrog 15% vseh davčnih dohodkov (pri čemer smo zaradi enostavnosti izpustili razne «bo!le», «tasse» in «sopratasse». ki pa v bistvu tudi spadajo' k posrednim davkom), od posrednih davkov pa en bilijon 105 milijard lir!
To pa hkrati pomeni, da je vsak Italijan, od dojenčka v zibelki do ministrskega predsednika, plačal povprečno (in kot vidimo po davčnem sistemu res skoro povprečno) okrog 26 tisoč lir državnih
italijanske vlade, izjave škofov I nem kongresu v Barceloni je in katoliških poslancev v An- bil navzoč tudi bivši sarajev-gliji itd.). Kajti kler, in to je ski škof Sarič (begunec ki važno, ni šel v borbo zato, da | govori tudi po radiu Madrid) z drugimi ustaši. In to naj še bo.
Toda papeški legat Tode-schini je dovolil, da je bila zraven oltarja, na katerem^ je maševal, postavljena ustaška zastava, torej zastava države, ki je ni več (in zakaj ne tudi salojevska ali višijska?) Pozneje je sledilo imenovanje Stepinca za kardinala in vik in krik na Angleškem. Beograd in Vatikan sta v propagandistični hladni vojni, toda stališče Jugoslavije na mednarodnem polju je danes drugačno, kot je bilo leta 1945. In tako bomo videli, kaj se bo iz tega izcimilo....))
Ker pa ni imenovanje nekega kardinala nikoli samo stvar verskih odnosov in pobožnosti posameznika, se moramo vprašati, kaj je privedlo Pia XII., da je izbral zagrebškega nadškofa, nekakega _ primasa
organizacije pripada zgodovini Cerkve in zato življenju vsakega kristjana Na nedavno encikliko Svetega očeta (naslovljeno vzhodnim katoliškim škofom) italijanski katoliki odgovarjajo s tem, da se spominjajo slavne zgodovine sedanjega položaja tistih Cerkva, da molijo za njihovo osvoboditev, in da s propagando in z deli pomagajo preganjanim kristjanom.»
Da bi katoličani mogli zahtevati brez pridržkov simpatijo in solidarnost vseh svobodnih ljudi, bi bilo potrebno, da bi zgodovina njihove Cerkve ne nudila primerov tako očividne kršitve načela verske svobode, kakor so tisti, ki jih najdemo dokumentirane v januarski številki naše revije; potrebno bi bilo, da bi ne bilo resnično to, kar je napisano na začetku te note glede Stepinca in hrvaške duhovščine, in da bi Frankova Španija ne predstavljala premeta obsodbe od strani vsega katoliškega sveta.
Nismo' tako naivni niti tako nepoučeni o zgodovini jugoslovanskih narodov, da bi trdili, da sta le sovraštvo in verska nestrpnost povzročili pokolje pravoslavnih Srbcv od strani katoliških Hrvatov. Drugi in kompleksni činitelji so
davkov. Seveda to še niso vse davščine, ker bi morali upoštevati še vse občinske in ostale lokalne davke, ki so prav tako nesocialno razdeljeni.
Se je omilila v zadnjih le- kratkotrajne in tragične hrva-tih brezposelnost?	ške kraljevine, monsignorja
Na to vprašanje v Italiji ne Stepinca. Dopustno je in tudi more nihče dati točnega od- dolžni smo to napraviti predgovora, niti parlament niti vsem v tem trenutku, ko ni vlada.	so — kot kaže — niti katoli-
Nihče namreč ne ve, koliko čani, niti komunisti priprav-je v resnici brezposelnih. ljeni postavljati vprašanj ali Da bi vendar enkrat prišli si izprašati vest o tako občut-do točnih številk, mogoče pa ijivem vprašanju, še bolj zato, da bi zaprli usta Predvidevam odgovor: v o-tistim, ki so govorili o 2 .ni- sebi Stepinca je hotel papež lijonih. je vlada lahi naredila povzdigniti človeka, ki je bil po statističnem uradu nekako , preganjan zaradi vere, odloč-anketo o brezposelnosti.	nega branilca verske svobode,
Anketarje jjnsla do izredno | gk0fa, Ki je bil zvest svoji čre-
ugodnih številk; vseh brezposelnih so našteli le 1.286.200 oseb.
Račune pa je zmešalo ministrstvo za delo, ki je napravilo vzporedno anketo, kjer so pa našteli kar 1.715.708 brezposelnih. Razlika za skoro pol milijona je b'la le prevelika, in je moral parlament na hitro odločiti, da je bila prva anketa statističnega urada ne-
.. ..... ,   .;
Traktor spremeni v Novi Zelandiji z grmovjem ln dračjem zaraščeno površino v plodno zemljo
vasi so se obdržale v ravnini | ne povsem jasne konture modernega zavarovalstva. Bratovščina je imela skoraj enak zavarovalni program (sicer še v povojih), kakor tako imenovane pomožne blagajne, ki so bile na slovenskem ozemlju u-vedene 440 let pozneje z avstrijskim zakonom iz 1892, v stari Jugoslaviji pa s pravilnikom o človekoljubnih ustanovah, ki se ukvarjajo z zavarovanjem za pogreb in bolezen;
V primeru videmske bratovščine ni šlo za prostovoljno, neobvezno dobrodelnost, za dajanje miloščin, kakor p"‘i drugih bratovščinah in cehih, marveč za pravico člana do določene dajatve, ki je osnova zavarovalstva. Zato je bila ta bratovščina v primeri z drugi, mi na višji stopnji razvoja. Člani niso bili samo pripadniki določenega stanu, kakor v cehih, marveč je član lahko postal vsak Slovenec v Vidmu (trgovec, obtnik, pocestnik, delavec ali služabnik, moški, ženska ali dekle), ki je moral redno plačevati svoj prispevek (premijo).
Po tem statutu je bila bratovščina «dolžna podpirati vsakega brata ali sestro v vseh njihovih neprilikahs (pod tem pojmom je razumeti starost, smrt, vdovstvo, požar itd.). Imela je svoj dom, kamor je bila dolžna sprejeti vsakega člana, če je bil bolan in ni imel lastnih dohodkov ali prihrankov, ter skrbeti zanj. Tudi ostali bolni člani so bili deležni pomoči, saj so bili vsi drugi člani dolžni, da mu po navodilih oskrbnika (blagajnika) gredo delat družbo, in sicer po dva podnevi in ponoči za nekaj ur vse do ozdravitve. Ce je član obolel ali umrl do 20 milj daleč od Vidma, je bila bratovščina dolžna iti ponj ali ga tam pokopati, če ni imel sredstev in če tega niso storili sorodniki ali prijatelji. Najdrznejša pa je v statutu določba o dolžnosti bratovščine, pomagati stanu primemo, če je imel član hčerko za možitev in ni imel za to sredstev.
Kakor vidimo, so bili Slovenci v V.idmu pred 500 leti svojem socialnem delu ze-
Furlanije le do 15. stoletja, pač pa se je v nekaterih mestih slovenski živelj držal še vrsto stoletij.
V glavnem mestu Furlanije, Vidmu, je bilo vsaj od 11. stoletja naseljenih mnogo Slovencev, zlasti trgovcev in obrtnikov. Zgodovinsko poročilo iz leta 1475 nam pove, da je bila v Vidmu še v 13. stoletju slovenska govorica navadna.
V starem Vidmu se je tudi ulica blizu stolnice imenovala po Slovencih. Kot trgovci in obrtniki so bili videmski Slovenci gospodarsko povezani s Slovenci v današnji Beneški Sloveniji, v Goriških Brdih, ob Soči in Nadiži. V Vidmu samem pa je med njimi vladal močan duh skupnosti ob (za tisto dobo) zelo razviti narodni zavesti, ki je prišla do izraza v odločni volji, ohraniti nacionalni živelj. Tako so ti Slovenci 17. septembra 1452, torej pred 500 leti, ustanovili nekakšno centralno organizacijo, ki je dobila po takratnih ohičajih pravno obliko Slovenske bratovščine sv. Hieronima (Confraternita di S. Gerolamo degli Schiavoni, Udine). Ta bratovščina Slovencev v Vidmu je uspešno delovala nad 340 let. V občinski knjižnici v Vidmu hranijo originalni statut te bratovščine iz 1479, ko je bil izpopolnjen z obširnimi prilogami, zapiski o občnih zborih, sejah odbora, s seznami članov in letnimi obračuni vse do leta 1795, ko je bratovščina očitno prenehala delovati. Svoj sedež je imela bratovščina sprva v cerkvi sv. Petra v Vidmu, pozneje v stolnici, svoje prostore in urad pa v lastnem domu, ki je bil hkrati hospic.
Večstoletno delovanje te organizacije Slovencev v Vidmu že samo po sebi dokazuje, da je bil slovenski živelj zelo močan ( na kar je opozoril že zgodovinar I. Gruden v svoji Zgodovini slov. naroda). Zanimiv je tudi naziv te družbe ki se imenuje bratovščina Slovencev. Za zaščitnika pa si je izbrala sv. Hieronima, ki je bil po rodu iz DaLnacije ali Medjimurja in je veljal med Slovenci in Hrvati za zaščitnika slovenskega bogoslužja in glagolice.
Za kulturno zgodovino Slovencev pa je važen predvsem sam statut, ki kaže, da se je ta bratovščina za razliko od mnogih drugih družb te vrste močneje ukvarjala s posvetnimi cilji, namreč z zavarova-
lo napredni. Napovedali so boj revščini, ki se pokaže zlasti ob poroki. Zato so skušali obdržati svoj nacionalni standard na višini Za tisto dobo je bila bratovščina organizirana na zelo demokratičnih osnovah,
f. a
(Nadaljevanje na 5. strani)
  m
los angel:
eno naj lepših ameriških mest
di in Kristusovemu namestniku. Vprav te dni smo opazili po italijanskih mestih nalepljen lepak Katoliške akcije, ki proslavlja «cerkev molka«, torej katoliške skupnosti tistih dežel, ki so pod komunistično oblastjo. Na tem lepaku je seznam o preganjanju duhovščine v teh državah.
«Ob začetku novega leta
Rodovitna kalifornijska oba-1 kinematografskega mesta Hol-la s svojim bohotnim rastlin- lywooda. stvom, ki ga pospešuje izred-1 Za mnoge je no milo podnebje, je krasen
pravilna in da ne odkriva de- j piše lepak, ki ga moramo tu janskega stanja. Mnogo bolj dobesedno navesti — se naša verjetna je druga številka, ki misel s posebno tesnobo obra-se v resnici bliža dvema mi- ča k bratom v veri, ki na oni lijonoma. ker ji moramo pri- strani železne zavese že toliko šteti vsaj še vse .učitelje in časa prenašajo stalno in kru-profesorje, ki se ne zatekajo to versko preganjanje. na urade za delo, in številne «Zeljni svobode in pravice, osebe, ki jih ti uradi iz tega dediči krščanskih vrednot, ki ali onega razloga niso upo- so dale najmočnejše temelje števali. , .	napredku in veličini italijan-
Anketa ministrstva za delo ske, evropske in svetovne civi-pa je odknla še drugo zani- \lizacije, vstaja naš duh proti mivo številko:	komaj 48.9001 temu nezaslišanemu nasilju.
brezposelnih je uživalo pod- /ci	osnovne V.ovečanske
poro, ostalih 1.666.808 pa nič! j pravice in teži k uničenju cve-
okvir, ki ga je narava dala Los Angelesu, mestu belih zgradb, ki vstajajo sredi opojnih vrtov lovora in ob drevoredih palm ter se zrcalijo v modrih gladinah Tihega morja.
Na gričih in položnih obronkih, ki obdajajo mesto kot kaka krona, se v modri daljini odražajo obrisi Hollywooda, Beverly Hillsa, Pasadene in Santa Monike, ki so zastrte v srebrno sivino oljčnih gajev, v katerih so posejane razkošne vile.
Los Angeles je sedaj zajel tudi te sosedne kraje, V teku skoraj čudovitega razvoja zadnjih 30 let je prišel med vsemi ameriškimi mesti na prvo mesto v kolikor zadeva ozemeljsko površino, v kolikor zadeva število prebivalstva pa na četrto.
Ta razvoj, ki je, kot smo videli, največji v povečanju mestne površine, je šel vzporedno z razmahom bogastva
Pa tudi anketa ISTAT ni bila prav brez haska. Ce seštejemo vse tako ugotovljene
točih in svobodnih narodov-«Tem preganjanim vernikom želimo izraziti vso svojo solir
—^	  zenmo	izrazni	unu	vuvjv
Za?0S ^f ‘Lo rS6,ne? nam‘ darnost. Naša misel je obrnje-reč ugotovimo, da znaša ce-|„_	,,	vsem
lotno število delovnih ljudi nekaj čez 19. milijonov. Vsega italijanskega prebivalstva pa
na k katoličanom in vsem tistim, ki verujejo v Kristusa in pričajo o nebeški luči, ki
jonov ljudi, ki že nekako «a priori« žive na račun drugih. Od 27 milijonov oseb je 12
no preganjanje omogočilo sto versko enotnost, ki jo je Kristus želel za svojo Cerkev, ki jo sedanji čas terja, da
milijonov _ gospodinj. Koliko se £iove^vo moglo ubrani-milijonov je med »gospodinja-lti d nasi!nitn napadom, ki takih, ki so doma izkljuc-j je maxerializem usmeril
mi»
no zato, ker ne najdejo dela?
Ce pa odštejemo od skupne vsote prebivalstva vse gospodinje. vse študente, vse mlajše izpod 14 let in vse upokojence, nam še vedno ostane lepa številka dva milijona oseb, ki ne delajo nič in za katere se točno ne ve. kako žive. So te osebe vsi sinčki bogatih staršev? Zelo težko verjamemo takim hipotezam.
proti krščanskemu pojmovanju človeškega življenja tn družbe.	.
»Italijanski katoličani, ki so vedno gojili iz vere izhajajoči čut univerzalnosti, naj občutijo kot svoje lastno tisto kruto trpljenje, ki ga junaško prenašajo, doma in v izgnanstvu, duhovščina in ljudstvo tistih narodov, da bi se ohranili zve-
Mnogo bolj je verjetna trdi- sti krščanstvu, njegovi resnici tev, da so to povečini brezpo- in njegovi disciplini. Spomin selni, za kal®re pa statistični | na mučenike in ujetnike, na uradi ne vedo.	. oskrunjene ctrkve, na ukinje-
S. B. I ne institucije in prepovedane
Los Angeles predvsem mesto najslavnejših kinematografskih umetnikov, milijarderjev, ki so na počitnicah, velikih krojaških mojstrov, ogromnih mednarodnih hotelov in razkošnih vil. Zgodovina vzpona tega mesta pa je dejansko že od prejšnjega stoletja dalje povezana z industrijskim razvojem Združenih držav.
Mesto so ustanovili Spanci leta 1781 in ga imenovali Nue-stra Seiira la Reina de Los Angeles de Porciuncula Štirideset let pozneje je postalo del nove neodvisne mehiške države. Nato je za kratko dobo spadalo h kalifornijski re publiki, dokler ni leta 1846 za vedno združilo svoje usode z usodo Združenih držav.
Z odkritjem kalifornijskega zlata, ki je proti polovici prejšnjega stoletja privabilo na sosedna področja ogromno število pionirjev, je narasla tudi važnost Los Angelesa.
Z uvedbo brzojava in velike transkontinentalne železni-
ške proge so se izboljšale prometne zveze z velemesti vzhodne ameriške obale in posledica tega je bila, da se je v letih 1870 do 1880 prebivalstvo Los Angelesa podvojilo in v mestu so začele vstajati nove velike industrije, ki zajemajo danes avtomobilsko in letalsko, tiskarsko in vse vrste živilskih industrij. Pristanišče, v katerem mrgoli trgovskih ladij, je danes zgovoren dokaz o trgovski važnosti tega velemesta.
Industrijske zgradbe in naprave pa niso zatemnile naravne lepote mesta, ki ga upravičeno prištevamo med najlepša ameriška mesta. Vode Pacifika odpirajo svoje modro naročje jatam snežno belih jadrnic, in veter, ki pihlja s kopnega, je nasičen z blagodejnimi dišavami, kot nekoč v času starega majhnega španskega «puebla».
Z Mount Wilsonovo zvezdar-no, ki je ena najvažnejših na svetu, se Loh Angeles z zanosom dviga iz zemeljskega kalifornijskega raja proti neizmernemu vsemirju.
Otok Catalina blizu Los Angelesa slovi po naravni lepoti, In po ribolovu, ki Je zelo priljubljen šport
NAbE NEDELJSKO BRANJE
(*flh(Jrliitls
Večeri so dolgi, govorica švu ga na vse strani, pa nam je upokojeni sodni tajnik Kozamernik povedal tudi tole:
Kazenske razprave so zdaj puste in dolgočasne, še dosti bolj, kakor so pusti in dolgočasni, paragrafi, ki se ob nje spotika en del človeštva zato, da ima drugi ž njim opravila in pri opravilu ljubi kruhek in še kaj poleg. Pa zakaj so puste in dolgočasne? Ker so predsedniki kazenskih razprav pusti in dolgočasni, kakor da niso iz mesa, ampak iz papirja in se jim namesto krvi pretaka po žilah črnilo.
Svojčas je bilo drugače. Spo. minjam se starega Pipana, sve. tovalca Groge Pipana, imenovanega gospod Groga. Hrust, brkat, takole, in glasen: čez vodo s{ ga slišal, če je onkraj kupoval kumare. Pred dvema | letoma je umrl v Gorici, v ka. varni ga je prizadelo, baš ko
Fran Milčinski
je lovil pagata, drugače pa je bil doma s Štajerskega. Kadar je ta predsedoval, to vam je bil semenj, da se je kar narod zbiral pred hišo in so zijali v okna — semenj, gledališče in hkratu misijon.
Ne kakor zdaj: Kako se pišete? Koliko ste stari? Poslušajte obtožbo! Mh in ja! In priče in sodba in amen! Vse kakor dobro vzgojen stroj, obtoženec skoraj ne ve, za kaj gre, državni pravdnik bere časopise, skrokani zapisnikar dremlje, sodniki pa hodijo gledat skozi okno.
Ampak že kar od kraja, komaj da je vprašal obtoženca po imenu, že je s krepko bese. do ustvaril razpoloženje in ob. toženca lepo po domače pripra. vil na to, kar ga čaka. eStric,* mu je velel, sle slecite plašč, boste videli, kako vam bo še vroče na tistile klopi'.* Fanta pretepača pa, če se je prezgodaj usedel, je prijazno pozval, najle stoji, češ: «Se boš že še nasedel pri nas!»
In potem je šlo izpraševanje lepo svojo pot. «Kdaj si rojen? Ne veš kdaj? Saj Si bil vendar zraven pri krstu, ne? — Ali si vojak? Nisi? Tako? Tepsti se pa znaš, kaj? — Ali si bil že kdaj kaznovan? Bil, pa po nedolžnem, praviš? Nemara je bil sodnik kriv, ti si pa sedel namesto njega.n — Nekoliko ponošeni dovtipi sicer in oguljeni za naš okus, ki smo jih čuti dan na dan, ali obtožencu vendar kolikor toliko novi in nemara dobrodošli.
Z osebnimi podatki je prišlo na vrsto čitanje obtožnice. Zdaj je Groga dobrohotno svetoval obtožencu, naj sede: »da ne boš groze omedlel, ko boš slišal svoje grdobije.* In če je bil obtoženec tak, da si je v svoji razkošnosti privoščil celo zagovornika, je oče Groga, obziren na vse strani, še tega malo pobožal, velevši obtožencu: «Le sedi, te bo ravno toliko stalo, če sediš ali stojiš!» — In je čital obtožnico. Pa mu ni dalo, da je ne bi sproti sukal po svoje in jo zalj. šal z jedrnatimi reki in preše, netljivimi figurami, kakršne so uspevale le na njegovih gredi, cah, in je državnega pravdni-ka včasih kar kvišku vrglo s stola, da je hitel gledati po svojih spisih, mar res stoji kaj takega v izvirniku.
No, pričelo se je zasliševanje. Dramatično! Mrko se je gospod Groza ozrl na obtožen, ca, pomeril ga od nog do glave in še enkrat in še enkrat... In je dvignil oči proti stropu, kakor bi nemo vprašal nebo, čemu trpi tako zanikrnost na zemlji. Smrtna tišina je vlada, la po dvorani, napetost je kipe. la k vrhuncu. Tačas pa je Groga s polnim parom treščil v ubogega grešnika na obtožni klopi,- «Kake pa imaš manire? Za piko je manjkalo, da ga nisi ubit. Njega bi črvi glodali v jami, tebe bi kavke kljuvale na vešalih. Ali si kristjan?! Kako se glasi peta zapoved?
— Ali kaj veš, kako so Kajnu zamerili, ko je Abela ubil? Se danes ga zmerjajo po bukvah.
— Ali ti vest ni nič zaregljala, ko si segel po nož?» — In se ie naš dobri Groga v resnici raz. vnemal in nele na videz in je bil hud, kakor da ne gre za ljudi, ki jih prvič vidi v svojem življenju in nemara tudi zadnjič, ampak kakor da so mu ubili edinega rodnega sina.
V tem tiru so najprej tekle litanije prepletene s premodri. mi aforizmi in pobožnimi zgledi; tudi priče niso bile varne, da jih ni krenil po prstih in razglasu razsodbe je sledila vsakikrat še pridiga, tem strož. ja, čim milejša je bila sodba.
Tak je bil torej stari Pipan. Pa kdor bi kratko trdil, da je bil mož potemtakem prehrupen in prehud, ne vem, če bi pogodil pravo. Kajti stvar je bila taka: stranke so ga imele rade, starega Pipana, in sicer baš zato, ker je bil tak, kakršen je bil. Menda po načelu, da se je tihih vod bolj bati kakor šumečih, in raznesel se je o njem glas zlasti med zagovorniki: čim huje se krega, čim bolj pesti obtoženca, tem ugodneje kaže zadeva.
Pa smo imeli razpravo zoper irhastega deda tamle iz našega južnega pogorja. Obtožen je bil hudodelstva javne sile, ker je nevarno grozi, sosedu; hribovec je pač hriborec in njegove šege so hribovske in
predno dvakrat zine, se je že trikrat pregrešil zoper postave, če se mu besede denejo na zlato tehtnico naših paragrafov.
Sosed, star lisjak in prav-dar, mu je bil namreč silil v senožet, pa sta zadela vkupe in se pošteno ozmerjala, vse sta si rekla, le človek ne, in nazadnje je naš ded bleknil one nesrečne besede: «Cak, da vile dobim! Kar škaf si pripravi za kri in koš za kosti!* Sosed vajen pravd in sodnije, seve v diru nad orožnike: «Grozil mi je, v smrtnem sem strahu!» In ko mu strahu niso kaj verjeli, je ponudil dokaz in ga je bil že kar s sabo prinesel, ne baš v žepu, pa blizu žepa, ta dokaz pa je bil tak, da so se gospodje hitro prijeli za nos, in tako je prišlo, da je bil irhasti ded ovaden in tožen in obetala se mu je težka ječa od šestih mesecev do enega leta ali celo do petih let, kajti naš zakon je strog, čuden je pa tudi, ker besede huje kaznuje kakor dejanja in je nemara ceneje storiti nego zgolj groziti Zagovarjal ga je dr. Koreni, na in ta nam je potem pravil kako da njegovemu klientu ni šlo v glavo, da bi mogel biti obsojen zaradi golih besedi. «Se z mezincem se ga nisem dotaknil, goljufa,* je venomer gnal in dostavil:	«Saj vem
prej ne bo dal miru, požeruh da ga bom zares, bo vsaj imel za kaj tožiti.*
«Prijatelj, če boste takele go. vorili, vas gotovo obsodijo!* ga je učil zagovornik. aPred sodnijo je treba lepih in ponižnih besedi, ne kar lop! ! krampom kakor v hribih.*
«No, no,* je obljubil ded «le slišim, bom že gledal.*
«In še nekaj!* ga je opozoril zagovornik. «Oni sodnik v sredi, rejen je in očalast, ki vas bo največ izpraševal — gospod predsednik mu pravijo — ima tako navado, da glasno govori, malo drugače, kakor bi kri. dal, in je videti hud. Pa se ga ni treba nič bati: ne grize. Cim bolj se bo zadiral, belje bo za vas. Poznamo ga in še radi nimamo, če nič ne renči in nič ne ošteva, zakaj takrat je slaba.*
Ded je verno z ušesi, očmi in usti poslušal besede učenega svojega angela varuha in je potrdil, da jih je razumel.
Vse to nam je povedal sam dr. Korenina, seveda šele po sodbi.
Vršila se je torej razprava zoper tega deda. Pa se je primerilo, da je bil dični naš predsednik baš ta dan nekam potrt, ne vem, ali se mu je kod pripetila kaka krivica ali kaj mu je zlezlo preko jeter. Skratka, zgodilo se je, da je. zoper svojo čislano navado vodil razpravo redkobesedno in suhoparno brez katekizma in brez aforizma in brez dra. matičnih učinkov.
Deda na obtožni klopi so bi. li že prijatelji doma tolažili za slovo, da mu osem mesecev ne odide in še bo zakovan v železne verige,- tolažiti bližnjegn je pač lepa krščanska čednost; zraven so bili izpili vina kakor na pogrebščini in je plačeval obtoženec, kdo pa drugi.
Ko mu je potem še zagovornik povedal svoje, mu je začetna vera, da za orazne besede ne more biti obsojen, ne. koliko upadla. Pa se je stoječ pred sodniki trudil v potu svojega koščenega obraza, da ni prerobatih dajal odgovorov, dasi ga je davilo, ko je vase požiral košato zmerjanje, ki mu je sililo na jezik zoper na. sprotnika. Lahko ni šlo, toda šlo je vendar, in tako si je mislil, da mora zagovornik biti ž njim čuda zadovoljen, in ga je hodil po strani gledat.
Zagovornik je z roko podpiral glavo, ni krenil oči od svojih papirjev, razgrnjenih po mizi, ni se ozrl na obtoženca.
Pa je deda nekaj zaskrbelo in zdaj se je zavedel, da se predsednik nič ne krega, nič ne vpije. ((Pošast!» si je rekel,
«to m dobro. Ni vrag, da me res zapro za osem mesecev! Grunt pa brez gospodarja! Pa. be družina ne uboga; nič ji ni reči, babi, je pridna in poštena, ali kdo se boji ženskega krila’ Ce gre gospodar z doma, je malo drugače, kakor da gredo vsi. Sosed, ta zobač, pa bo onegal po senožeti kakor svinja v rži in še bahal se bo, gobec, kako nas je ugnal.*
Te misli so ga begale. Poza. bil je na vse drugo, še za priče se ni zmenil, kako so p rise. gale, edina mu je bila skrb: Zaprt bom, škric tam zgoraj se nič ne zadira; če bi se zadiral, bi reč dobro kazala, tako pa ne. In ta skrb je rastla in bolj in bolj je bila nujna in bolj in bolj živa in očalasti škric zaliti je či tal staro razsodbo iz pravde zastran pota čez senožet in jo je čital rahlo in zmerno, kakor bi padal pomladanski dež — da bi ga tri sto vragovi — Pa si je mislil obtoženec: čemu tistole zebra, mar bi se kregal, škric zaliti! — In je to rekel samemu sebi in sam ni vedel, da je samemu sebi govoril tako glas. no, da je besede slišal in razumel tudi častiti predsednik.
Ta je bila nova! Kaj takega oče Pipan še ni bil doživel. Glej ga, deda irhastega! In ga je popadel za besedo: «Kaj škric zaliti? Kdo je zalit? Kdo je škric? Koj te vtaknem v luknjo, da boš črn in višnjev, predno venkaj prideš. Da boš pomnil škrica zalitega!*
Iz rahlega dežja sta se bila v hipu razvila grom in tresk, da se je zbudil skrokani za'-pisnikar in je javnemu obto-žitelju iz rok padel časopis.
Obtoženec pa je bil ob robu obupa: škric se vso dolgo razpravo ni bil nič kregal, reč je očitno izgubljena! Zdaj je že vse en kup, si je mislil in spričo krivice, ki mu je žugala, tudi ni maral več brzdati svoje narave. In je iztegnil vrat, široko odprl oči in škrbasta usta in ni več štedil svojega glasu in spodaj pod dkni so stali drugi kmetje in so rekli; «ra zna; pjove ka_ kor bik na gmajni!»
Kričal pa je tole: «To ni po pravici! Ne boste me zapirali, ni treba misliti, za takega tolovaja, ki n{ vreden, da bi živega spekli! Laže! Ne gre mu vere, kar je črnega za nohti,
SS
V
1
Linorez «Pirhi» z naslovno stran dijaškega tista «Literarne
dijak III. a nižje gimnazije
(Nadaljevanje na 5. strani)
•■■■■»■niiiimiiiiiiiiiiiuii,,,,, mimii iiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiniiiiiiimiiiiiniiiiniiiiiiiiinniiuniiiiiitiii
vaje izdelal KrižmanCič
VODITELJI INFORMBIROJEVSKIH ORGANIZACIJ GOVOfflO.
Mladinec mora ljubiti SZ bolj kol svojo domovjg!
Kljub pritisku in imporfiranim «dragocenim» sovjetskim izkušnjam, ali prav zaradi teh, se mladina odvrača od organizacij in si misli svo|S-
Mladina informbirojevskih držav je v zelo nezavidljivem položaju. Poleg «blagodati», ki jih uživajo mladinske organizacije v birokratskem sistemu, je mladina teh držav podvržena zunanjemu pritisku, »bratskemu objemu« Sovjetske zveze. Za mladinske organizacije teh držav je namreč značilna brezpogojna pokornost Moskvi. Takšna pokornost seveda pomeni, da se morajo odreči nacionalnim interesom. Vse za Moskvo... a ničesar od nje —
razen knute in izkoriščanja. Mladinske organizacije v takšnem položaju ne morejo zastopati interesov svojega članstva. Zato tudi forsiranje zviševanja števila članov ne daje rezultatov, ki bi si jih želeli politični vrhovi. Tako je na primer Cervenkov zahteval, da mora biti organizirane 90 odst. delavske mladine. Rezultate takšnih kampanj lahko vidimo ria primer v Madžarski kjer jim je uspelo doslej organizirati le 650.000 mladine
mmtiiMfmiiMiiMiiiiiHiimiiHiiiimiiinfiiiinitmmtniiiiiiiitniiiiimiiiiuiiiMimiiiniinimiiiiiiimiiiiiiiinniitiiiiiuHiimiiniiMiiHiitiimiMiitiiuiiiHiiiiinimMiimiminiminiiHitHiu
C o PETI ŠTEVILKI TRŽAŠKEGA DIJAŠKEGA LISTA
LITERARNE TAJE
Pred velikonočnimi počitnicami je izšla peta številka dijaškega lista «Literarne, vaje*. Obsežnejša je od prvih številk m že to je razveseljiv znak, da revija lepo napreduje. K leposlovnemu delu, ki zavzema skoraj celotno revijo, je prispevalo dvajset dijakov. Pretežno sta zastopani obe višji gimnaziji in učiteljišče. To je tudi razumljivo. Ce vzamemo še trgovsko akademijo so to zavodi, na katerih se vzgaja naše bodoče izobraženstvo, ki naj narod plemeniti z vsemi pridobitvami kulture. Vendar pa bi bilo prav, da bi se tudi dijaki iz naših podeželskih strokovnih tečajev pogosteje oglašali, Tudi med to mladino se mora dijaški list zakoreniniti. Tudi ona mora spoznati tisto veliko privlačno' silo leposlovne besede, da bo to besedo vzljubila in ji bo postala neobhodno potrebna. Poleg vzgoje literarnega naraščaja je prav tako važna vzgoja čim širšega kroga či-tateljev. In ta drugi namen bo revija laže izpolnila, če bo tudi podeželska mladina večkrat našla tam sebe.
List je za mladino pomemben ¥zpon3 za nas vse pa važen prispevek k našemo kulturnemu življenju
Razen dveh pesniških proizvodov — Emil Cuk (viš. r.): uvodni sonet — ((Pomlad že prišla bo* in Angela Vremec (niž, g.): «Sonček in lunica* — obsega leposlovni del daljšo in krajšo prozo. Marija Mislej (II r. učiteljišča) zaključuje s četrtim dejanjem svojo dramo ((Slepec*. Uredništvo razpisuje nagradno tekmovanje za najboljšo oceno tega njene-nega dela in za najboljšo oceno povesti ((Beda*, ki jo je objavila v prvih dveh številkah. Zamisel je prav dobra, ker se na ta način priuči dijaštvo kritičnega zapažanja in izražanja svojih pogledov. Dobro bi bilo, če bi ((Literarne vaje» nudile več tudi v tej smeri. Res je sicer, da je to povezano s težavami. Res pa je tudi, da od poučnih besedi človeka mnogo bolj prevzamejo tiste, ki jih vidi natiskane v svojem delu.
iniiiiiifiiiiinuiiiitiiiiitiiiiiHifiniiiiiiiiiiitiiimiiuiiiiMiiiHiiiiMiiiiiiiiimiimiHtfiiiiHiiiiimii
SAMOMOR
Emil Cuk II.a viš. real. gimn.
Nenadoma je vstal pred mano. Ne vem, kaj ga je prineslo Izgrebel se je iz toliko drugih spominov in planil na dan. Stoji pred menoj kakor ovira, katere se ni mogoče ogniti. Zato jo moram načeti, naj bo še tako trda
Spominjam se, da je bil takrat prekrasen dan. Oko ni našlo na modrem nebu niti tančice oblačka. Samo sonce je sijalo in razprostiralo svoje žarke po vsem božjem stvarstvu. In ti so se odbijali od razbeljenih skal, se gugali po drevesnih lističih in se podili po rosni travi, v kateri se je bleščalo na tisoče kapljic.
Ko jih je oko zagledalo, ko )je pilo te žarke, se je razveselilo. Veselje je omamilo vsega človeka, da bi vriskal. O, takrat bi lahko opisal tisto srečo, tisto veselje; zakaj zdaj ga je osenčil bridki spomin.
Predme je stopil človek, me pogledal in vprašal: «Kdaj privozi tod mimo vlak?«
Blizu travnika, kjer sem pasel, kakih sto, dve sto korakov daleč, se je vila železnica. Nisem ga pogledal pazljivo v obraz. Morda ni bil takšen, kakršnega si pred-
Senček in lun
Angelca Vremec II.č mi. gimn.
Lunica s sončkom po nebu tekmuje, zdaj skoraj že peša, zdaj zopet zmaguje.
Ko lunica vstaja, že sonček zahaja k počitku v zaton.
A sonček, če zjutraj preleno se drami, je lunica daleč že, skor za gorami.
Vso noč je svetila, potem se umaknila.
Se nič ne huduje, če sonček kraljuje, saj zlatega sončeci dan potrebuje...
stavljam. Imel je odločen in trd izraz. Bil je to obraz človeka, ki izpelje, kar se je odločil storiti. In če bi tega ne storil, bi se sodil za strahopetca.
«Ne vem, kdaj...,), sem mu odgovoril in se oziral in iskal, kje bi bile krave. »Čakajte, mislim, da bo vsak čas privozil mimo.»
Slišal sem, kako so se oddaljevali njegovi koraki. Ko sem se za njim ozrl, je že izginil za bujno cvetočim grmom Spet sem se pogreznil v svoje sanje in opazoval naravo. Nekaj časa se je že izgubilo v preteklost. Bog vedi koliko Lahko je minilo pol ure, lahko samo pet minut. Tedaj je mojo pozornost pritegnil vlak, ki je prisopihal izza ovinka. Puščal je oblak črnega dima, ki je bil zgoščen in ozek, višje pa se je širil in redčil, Ko da bi sedlo nekaj dima v moje srce in v misli, tako so se mi zatemnile sanje.
«Kaj je hotel tisti mož? Cemu je hotel zvedeti, kdaj privozi mimo vlak?« so ropotala težka kolesa.
«Samo... samo,» so naprej ropotala težka kolesa in izoblikovala strašno misel, «samo, da se ni hotel ubiti?«
In kolesa so se naprej vrtela in v takšnem vrtincu so se vrtele tudi moje misli. Nenadoma se je vrtinec polegel, ker so težka kolesa zavriščala... in se je nečloveški krik dvignil do sonca.
Večkrat sem o tem razmišljal in prišel do zaključka: ni kriknil samomorilec, ampak se je izvil nečloveški krik iz strojevodjevih prsi.
Samomorilec je šel s stisnjenimi zobmi v smrt. Ni se bal. Čudno se mi zdi, da se je mogel tak bati življenja. Oh. najbrž mu je bilo težko, zelo težko in ga je nekako pognalo na to pot, na katero drugače ne stopi slabotna človeška narava
Kar sem videl potem, ne morem opisati. Zakaj podoba je tako jasna in groza tako velika, da se misli ne morejo izoblikovati in da beseda noče izpod peresa.
Splahnel bo sčasoma spomin na ta dpgodek. Nanj se bodo grmadili drugi, morda se strašnejši. Morda...
Poleg soneta ((Pomlad že prišla bo*, je Emil Cuk prispeval tudi sestavek «Samomor». Tu' se še bolj kot v sonetu občuti njegov opazovalni dar. Z dramatično napetostjo in krepkimi potezami riše srečanje s samomorilcem ter na mah postavi pred čitatelja ves prizor. V tem kot tudi v nekaterih drugih prispevkih te prijetno preseneča neko toplo sočutje s človekom in njegovo usodo V današnji dobi, ki je vzviharila svet in ljudi, je postala skrb za človeka nekako drugotnega pomena, kot da ne bi bil človek tisti, ki ustvarja družbene vrednote in za katerega so te ustvarjene. Vidno je, da se mladina od tega odmika. . O na išče poti k človeku, razglablja o bolečini in stiski človeškega srca in njena misel se rada ustavlja ob njem. Prav je tako. Družbeno življenje, ki naj se zrcali iz literarnih del, mora biti najiskrenejša izpoved človeške duše. Samo to jim daje tudi notranjo vrednost, Zato so tudi ti prispevki naše mladine tem bolj razveseljivi, ker se jim pozna, da ne dojema površno, ampak skuša grebsti po sebi in drugih in išče temu oblike.
Tudi Ana Marija Pizziga (učiteljišče) ima dva prispevka: «Naproti pomladi* iv. »Ob zatonu*. Prvi je ljubka zgodbica o pastirčku in prihajajoči pomladi, drugi je slika večernega razpoloženja. V to vnese razmišljanje starčka, ki mu je ostal le spomin na srečne čase,
Beni Fakin (učitelj.) nam v sestavku «Vse za njeno srečo* skuša osvetliti dogajanje med sinom in materjo. ki se je odločila, da se drugič poroči. V čustveni toplini, ki preveva vso zgodbo, se kaže miselna dozore-
lost, zato je sestavek daleč nad povprečjem navadne šolske naloge. Isto bi rekli lahko tudi za sestavek ((Meta*, v katerem nam Vijola Fonda (viš. klas.) pripoveduje povest nesrečnega božjastnega dekleta. «V znoju svojega obraza* nam Gvido Komar (viš. realna) slika počitnice, ki so njemu pa še marsikateremu tržaškemu
UHELJAK
Ex libris pomeni iz knjig, izmed knjige. Skraja je bil ex libris običajna ali pa na listek izdelana slika, katero so lastniki lepili na zadnjo stran knjige. Začetka je bil ex libris grb, ker so imeli knjige le plemenitaši, pozneje pa so ex libris slikali kot razna tihožitja v zvezi s knjigo in študijem. Nekateri ex libris so dragoceni, saj so v svetu celo društva zbirateljev teh znakov- — Ex libris Hmeljak iz šole prof. A.
Černigoja
dijaku potekale ob težaškem delu. Tako zvemo, kakšna je. ta edina pomoč, ki jo ta ali oni dijak lahko da svojim staršem. Silva Cernjava (učitelj.) nas v sestavku «Ego* pelje v razred in nam ga prikaže z ustrezno notranjo razgibanostjo. Lucija Ličen (viš. klas.) si je izmislila ((Pravljico o siromašni Magdi in ošabni Liziki* in izluščila iz nje star nauk, da kdor visoko leta, nizko pade. S precejšnjim smislom za duhovitost je napisala Sonja Štolfa (viš. klas.) zgodbo o ((Veseljaku Matevžu in njegovih dogodivščinah*. Jožko Grossnapelj (viš. klas.) je v «Kriku v burji* uporabil motiv burje in njene pesmi, ki je vesela, kadar je srce veselo, in žalastna, kadar je žalostno, za zgodbo med vrabčkom, gospodarjem in vajencem. Iz stiske človeškega srca je vzeta tudi, «Zalostna zgodba*, ki jo je napisala Miranda Batista (niž. gimn ). Graziela Štolfa (niž. g.) nam v sestavku «Dva si podajata roko* pripoveduje osebni doživljaj i z sanj. Prav tako birmanski osebni doživljaj opisuje tudi Marija Kranjc (učitelj.) v sestavku ((Darilo*. Sonja Pahor (niš. gimn.) skuša v sestavku «Moč domače zemlje» prikazati hrepenenje po domovini. Sicer kratek, a čustveno topel je sestavek Bruna Pertota (viš. klas.) «Večer v Barkovljah», v katerem spaja mehkobo večernega razpoloženja ob obali s čarom slovenske pesmi. Sicer suhoparno prirodopis-no in zemljepisno snov oživlja s prav prijetnim opisom Oskar Klinc (str. tečaj, Nabrežina) v sestavku «Ce bi bil jaz ptička, kam bi poletel*. Marija Počkar (niž. ind., Rojan) s svojim sestavkom ((Filatelija* nevsiljivo
•ili«aiilliaiillliiiiiikaitiiii,iiia«tiiiiii,iii9iii,l|,,|)l,ll,ll,|l|lll|l||l|llllltl|||VIIII|l|tllallllf||l|f lialvllIIIIBI|l|llllllal|llllllllll|lllllllllll)l|llll,|ll,iiini,ii,
zintimiv o!t ti ----------------------------------------------------
ne z
Egipt je dokončno izvedel revolucijo tudi na poštnem področju. Do sedaj so morali Egipčani lepiti na svoja pisma znamke, ki so imele portret bivšega kralja Faruka, čeprav so ga morali poštni uradniki dobro pomazati z žigom. Spo- I ničnega vrta minske znamke za državni u- ‘ dar so izšle že pred časom, sedaj pa je izšla tudi prva znamka nove frankovne serije. Vrednota je za 10 milje-mes, čokoladne barve, ki nam prikazuje vojaka s čelado na glavi in s puško z nasajenim bajonetom. Da je prav vojak naslikan ni gol slučaj, kajti prav vojaštvo je izvedlo državni udar v preteklem juliju. Napisi na znamki so v dvojnem jeziku, v arabščini in francoščini, vendar najdemo eno napako. Spodaj je napis «Defence», ki pomeni obramba, ampak v angleškem jeziku;
francoščini bi se čitalo prav «Defense». Ta beseda je izzva. la živahne komentarje in je verjetno, da bo znamka vzeta iz prometa in zamenjana z no. vo s pravilnim napisom. Cena te bo tako zelo poskočila.
Izraelska poštna uprava je začela izdajati novo letalsko serijo. Kot prva je izšla najvišja vrednota za 1000 prutov, to je približno en funt šter-ling. Znamka je tiskana v temno m svetlozeleni barvi in nam prikazuje staro mesto Jafa. Ostale znamke bodo prikazovale najlepše kraje izraelske zemlje.
Sovjetska zveza je v zadnjem času dala zopet v promet I celo vrsto novih znamk. Ena
izmed novih serij je posvečena podzemeljski železnici v Moskvi. Tej železnici je bilo posvečenih že ved znamk. Sedanje vrednote so vse po 40 kopejk in nam prikazujejo po. stajo Belorusija, postajo Bota.
postajo Novoslo-bodskaja in postajo Komso-mola. Ena znamka za 40 kopejk nam prikazuje ruskega psihiatra Bekhtereva, ki je umrl pred 25 leti. Stoletnico rojstva prisatelja Mamina Li-berjaka je tudi počastila znam. ka, na kateri vidimo pokrajino in portret slavljenca. Tri znamke nam prikazujejo sovjetske častne redove; Red ča. sti (1 rubelj), Red Rdeče zvezde (2 rublja) in Red dela (3 rublji).
Znana ameriška ustanova Gallup je izvršila med ameriškimi filatelisti anketo, kakšne znamke po področjih zbira, jo najraje; odgovori so bili naslednji: 1. rože, 2. rastline, 3. glasba. 4. železnice, 5. živali, 6 ptiči, 7, ladje, 8. konji, 9 zemljepisne karte, 10. medicina in šport, 11. vera, 12. ribe in ribiči, 13. UPU ameriških držav, 14. Boy scouts, 15. zastave, 16. umetniški portreti in predsednik Roosevelt, 17. otroci, 18. slapovi, znanstveniki, znamke na znamkah, u-metnost, 19. slike velikih u-metmkov, mostovi, zgodovina pošte, 20. žuželke, kraljica E-
no . spominsko znamko po več kot 300 letih od svoje ustanovitve. Leta 1636 je bila namreč ustanovljena v grofiji Mid. dlesex domača milica, katera je bila vključena pozneje v oddelke Narodne garde v sklo. pu 182, regimenta pehote iz Massachusettsa, Ko je bila proglašena neodvisnost ZDA je bila ustanovitev Narodne garde potrjena z Ustavo in pozneje so jo tudi branili z u. spehom proti tistim, ki so jo hoteli odpraviti. Ime »Narodna garda« je bilo uporabljeno prvič leta 1824, ko je mesto New York sklenilo dati to ime domačim1 vojaškim oddelkom na čast Francoza generala La. fayetta, ki je bil poveljnik francoske Narodne garde za časa revolucije. Narodna garda ZDA je vojaška in civilna organizacija, ki ne sodeluje samo z vojaškimi formacijami v vojnah, temveč pomaga tudi pri elementarnih nesrečah, kot so povodnji, požigi gozdov in druge. V prvi svetovni vojni je Narodna garda poslala v prekomorske dežele le nekaj divizij, v drugi pa kar osemnajst: devet se jih je bojevalo v Pacifiku, devet pa v Evropi. Sedaj sodelujejo oddelki Narodne garde tudi v vojni na Koreji. Znamka, ki je posvečena Narodni gardi je modre barve, vrednosti 3 j centov. V šredini slike je vo-
lizabeta II, jedila,' 2\ poHedel j?k‘filan Narodne garde s pu-----	J	’	**•	Poueaeu	sk0 v rok,, 0j, straneh pa sta
dva prizora iz vojne in mi-
stvo,
Najstarejša ameriška voja ška organizacija, to je Narodna garda Združenih držav A-
vabi dijaštvo med zbiratelje znamk v «Potovanju na luno* pa skuša Marijan Ban (trg. akad.) zbuditi zanimanje za vprašanja tehnike.
V prevodu se nadaljuje povest znanega francoskega pisatelja Alphonsa Daudeta »Mali One*. Med «Kulturnimi novostmi» je Dioniza Fabjan (viš. klas.) orisala osebnost Ivana Trinka. Alojz Bole (viš. r. g.) je napisal kritiko o kritiki povesti ((Beda*. J. S. (klas. g.) je napisal recenzijo srednješolskega literarnega večera. Revija spremlja tudi druge kulturne dogodke, Tako vsebuje tudi poročil o o nastopu gojencev Glasbene Matice in nekaj primernih besed je izrečenih članici SNG Angeli Rekarjevi v slpvo.
Dodan je poziv športnikom, naj se tudi ti pričnejo oglašati.
Tako r jeziku kot v ostalem. se ((Literarnim vajam* pozna, da ima mladina dobre svetovalce. V celoti so «Literarne vaje* zanjo pomemben vzpon, za nas vse pa pomemben prispevek k našemu kulturnemu življenju.	M.	S.
[ VZHOD”
čaju organizacije.
KLANJANJE PROTI
Mladinske	reaga-
jim je glavna nalog ' ti na sleherni uat ne morejo biti o g ^ sf01* bi jih mladina ime	^
Namesto da blJ^adiIle, ji*>|
trebam lastne^ j,™*-,, postalo prenasanje	fllli
povzdigovanje
Komsomola SlaVI’.; se vjetski inštruktor). ^, gariji, Madžarski «	^
ški in drugod Pocutl
ma; na konferencah i ^
sih zadajajo naws _ beseda je vedno	^
VODITELJI	®
JEVŠKIH ORGANI
VOKU0-	^
Avramov, mladinske organ neki priložnos 1	je De#,
vzgledu Komso	^ A
kratična zveza J ainSK« *
vzpostavila ima trolne centre. ka par#'
jC ’ da Pa°S vlog" P^jji
svetom; odločno - jj »» , boljšanju tiska <*« «Narodna mlad'** Ljjtv« P možnost, da	,oru
učuje pri same ^so«10 ,r ‘e L-kušnje Pravde«... Za letarsŠ‘ • dež« pomeni pr ^ je p nacionalizem ijSh'0
no čuvati prua vjetsko zvezo-» |v0sl°va
mladine je na ..„ria,koj3 j«
.treh* s So-
zafl ,
ku plenuma	v^jj.
voril o morali. v2g3Ja« potrebno učiti
dino v duhu ““'peg* -bežni do SZ m	.
duhu
  ____®.,V,v,esea*".	W
na», Pc njegov*^ ,ju#t
ra pravi
vjetsko zvero vino.
STUDENEC CISTB
#Mlada Jr0"4®*; 25. ^ dinski list, ie : katerV( zabeležil: ®Vze.nl0olslcel številko «Ko»*°*» fl3še!
;
češki
ib«?
de« in koliko ^jej,
šenj in
snovi za j tV
med mladino, boš izvedel, na sovjetski koms1
(Nadaljevanje
omo“
tMIIIIMinillllHtllllllllllMIIIIIIIIMIIIIIIIIIfllllllllMMIHlll’IIIl'11"""""
Ulil"1"
ru; prva nam prikazuje izkrcanje oddelkov N.G., druga pa rešitev nekaterih ponesrečen-
merike, je dobila priložnost- ‘ cev med poplavo.
Med ukrepi za raznarodovanje in uničenje Slovencev je bilo tudi premeščanje v tuje kraje. To je zadelo predvsem tiste ljudi, ki so imeli poslanstvo učiti naš materin jezik. Med njimi je bil učitelj Zvonko. Premeščen je bil v neko italijansko obmorsko mestece. Z upanjem, da se bo kmalu vrnil, se je uklonil in šel v tujino. A čas je mineval, leto za letom je potekalo, a upanje, da bi se stalno vrnil domov, je bilo vedno manjše.
Neko mrzlo jesensko jutro je stal pri oknu in gledal ven. Njegove žalostne oči ro strmele v široko, brezkončno morje; valovi so kipeli in se zaganjali kvišku, kakor da bi hoteli nekaj doseči, a so se zopet in zopet vračali v morje, ki jih je priklepalo nase Bilo je pusto jesensko jutro, megleno, brez sonč.nega žarka. Prav tako je bilo pusto tudi Zvonkovo srce in njegove misli so bile žalostne, Pogled mu je šel dalje, preko morja, misli so splavale proti goram njegove domovine. Kako so stale mogočno in visoko in ga vabile! Neizmerno hrepenenje ga je gnalo na rodno zemljo, domov, k materi, ženi in otrokom Toda ta tuja zemlja ga je priklepala kakor s tisočerimi verigami, Ni mu bilo dovoljeno, da bi se za stalno vrnil v svojo domovino, toda njegove misli so bile sleherni trenutek tam, kamor je hrepenelo njegovo srce. Gledal je proti goram in se odločil, da bo storil vse, le da bi se mogel vrniti k njim.
Prošnje so se vrstile druga za drugo. Vsaka mu je bila odbita.
Prišla je jesen, minila je zima in budila se je pomlad. Sončni žarki so bili močnejši in gore onstran morja so se lesketale. Odete v rdeči škrlat sončnih žarkov so se zdele še mogočnejše, in so ga vabile, vabile. Končno se mu je usoda nasmehnila, žarek sonca in življenja je po-sijal tudi v njegovo srce, a le za kratek čas. Samo za dva dni je smel domov.
Ko je stopil na domačo zemljo, je začutil, da so odpadle vse tiste verige, ki so ga priklepale k tlom. Vzravnal se je poln novih moči,
Sonja Pahor V.a viš. 9^'
„ vc*e hite1' novega upanja i pil ^
Korak m L bl>ža «1»
daljsa konca- » C* kar hre^aV3se iV
afl ’ .1« j*
sli. in 1 mu, pot,
je bil in vsa na selila z njim. ?	tr»5'
vala nad zemlj°
11»
rožah,
■dpasn
in vsenaokoli ie
vonj po roža,r.vju. in cvetočem d j$t0 bilo tako nOVO’-loVe5^rti
no’ da "^"brezč^V
tr»;:
' Vse • in i*1
ni moglo biti hm- g,, je petje « *?*' sprtfp ga potoka ga • je M*
po poti. In	naZ
domačih zvonov	_	,
li so nedeljo-	leP“jjj
" ie 4,110 ičutil
nikdar. ko Nkiis*
Vse je ni že n*---	.	Ko
ne sreče. A nit>čah $ tako kratka, k	j	j'
ki za trenutek	,
no viharno na ■ 3i prišel, že se Je „0tel » »1 ti. Se enkrat - isto ,ij* dati domači	a,oi^
ta lepa slika . govih jir
”	5
ampak tum	naOK‘,jili \
vasi, po	se	je_	5p
vasi. p” ' . j se njegov pogled ^
.il-
na gorah, k so ga 5 gjin« tako blizu m 0stan -. sf' no vabile,	pr	,
težko mu )e 0ora	l
ob misli, da ja * A)c’
zdoma, v tujmVo >
spet stop*« »m	pr>v >*
Imfpro ^
na katero	ker z	v	o
verigami.	prost°	naK	.
kruha in "	je. *rj8loS*$
movini. K ^0 ii kruh! Kak	„„!
da si. Saaffžel'-' 10 ti t v tuji . .jjjal tlS uega ko se je t,l š' tl° bolj se J«	tišČalo
nekaj «a 3 ftgl
"iCT,isel.:'dV'
zemlji,
panja mu je
‘inila pS*11
»Kaj. ko_,b‘ yes ,r>li>
t
$e >.i * *-ii
ČO zemljo^-*
sk,°;U ki a	^
grudo, ki J' -n, i a	s
mladost; s^.^, K'	jf,i
pobožal	5eic	p
v trpljen- • nltj ^ s	^
Ni mm‘> ^	^
in dovoli
ohii e°; v »'IV"
losV
vrnil za	gov J*je fr
movino.	nar	f
. _ luna**1 1 trt
ni. a iul.Tramov reč vrgel z ellČa‘ sjfl'
STA*
, o"'
Grog
evanie
strani)
*££? bi desetkrat da Lit(, ksn,a 5‘e sodnija,
fa,n J S afclm ooljufom!
Cirtd ; že *»
ptičici, vi,a vkupe prm’ *
podoba 9!°-grinel Borčenja, je zaman
"K. med h™*-1 ar°zil groi-"leseceu te?t° ■ t>redne 08em ee ,ke ln Poostrene je
i0 b,l * B- 2U0nit ‘n z ro-
WnJ .n'Zt; zaman i« dr-
ie,»u kih«* penastem“ «'0. "“i odneha.*1 2namen^
Se 3e Pejevila na boi-
uZl n0Va SUa' izza W-epi
ni so.A se :e dvignil sovražiš seho 'f stopi! bliže in dal »laijjj 9 as in ta 0tas ni bil 'Km hi nasprotnikoveqa:
^,‘r'•*. ™
•tota® n 3 b0:,Ini’ slina in P*na tru.9e0a nimaS kakor te U8?a!» — in je nasprot. \ J a 0 dresnil tja pod (L : ni bujše krivice pod hi n ,cm' neB0 fignjen bi.
teskv; *• ™
!,il t„*i ' ! a*0 ti bom ra*-(5pit0 i* Pesniva kopito» — 'e ta »o BOvorniška figa. it ne h S 8da *€ iastna ba-W° ”ea 5p«nala/»
j_e Bovoril in že se je
..KOKOŠJA RESTAVRACIJA"
'rile
netez^n °b.Tačal na tepež 'ejeni „ 3e sodni sluga, '"ti hn'Os?od Finžgar, stopil
4 »T \stranki in 3'“pn-
*-t snojo	.roko nsai^pa'
relcej ,	‘°P m ne drugega
iti tl«,* S. pesti° n rebra je 'djslci P. ?r enemu prija-?«r .p	Gospod Finž-
k oseh*!r°™ znana, ugled-!,!?SeI ;* j njeBev migljaj je lfp.i 0 yel}ao.i je prišel 'C™k‘ednik.Gro0a.
ki
stari, i
"“i	je grmel,
^dajtc JtC ovek, ali ste zver? ^trotipi, P°kasali, kakšen st~ *-	■	De besedico še
■ Pa
sc 2im-
" 00 »ko** ,* te klopi ven in V irhnt* brez ««sf»
tif »budil dGdu *e b’ vn0' ^il? *.	“Por* «K.io me bo
Vda . *' Pladnjem /renti?,
V-
IZ GORIŠKE
Podgora in Podgorci
Kokošji krunik s krožno urestavracijou, kot je v obratu na neki kmetiji v Esseyu v Angliji. Kokošja piča ni stalno pred kokošmi v posodi, kot je to navada, ampak postrežejo kokošim ž njo vsako uro s pomočjo naprave, ki se počasi premika in ki prinaša poleg piče tudi
vodo in otrobe.
Ce se človek z goriškega gradu ozre proti Furlanski nižini, mu bo ostal pogled na hribu, ki se dviga iznad desnega brega Soče in ki se imenuje Kalvarija. Pod njim se od pevmskega mosta pa do mosta «9. avgusta* vseskozi ob bregu Soče razprostira prijetna predmestna vasica Pod-gora.
Podgora ie uravzaprav skupno s Stražicami najbolj industrijski del mesta in se lahko prišteva k njemu, poleg tega je tudi pod goriško občino. Za Podgoro je značilna narodnostna mešanica. V njej namreč že dolga leta bivajo skupaj Slovenci, Furlani in Italijani. Slednji so se sicer v velikem številu naselili predvsem z začetkom delovanja tamkajšnjih tovarn m pa seveda za časa fašizma, ki je favoriziral dotok Italijanov v to narodnostno mešano vasico. Pri poitalijančevanju tamkajšnjega slovenskega življa pa je imela že pred svetovno
vojno veliko vlogo italijanska Lega Nazionale, ki je z raznimi dobrotami, paketi in drugim vabila predvsem slovenske otroke v svoja kulturna središča. Pa tudi ONAIK še danes, ko je vendar že fašizem vsaj uradno pokopan, izrablja vsako priliko, da pod svoje «patriotsko okrilje* vzame tudi slovenske otroke in jim nudi svoje protinarodnost-ne nauke. Slovenci v Podgori žive pretežno na predelu izmed pokopališča in Grojne, pa tudi okrog tovarne jih je nekaj, dočim so se ob glavni cesti naselili Furlani in Italijani.
Prebivalci Podgore so le v izjemnih primerih majhni kmetovalci, katerih zaslužek pa ne zadostuje za vsakdanje potrebe in si zato iščejo postranskega zaslužka. Večina Podgorcev je zaposlena v tovarni Safog v Stražicah ali pa v predilnici v Podgori. Nekoč je bila to papirnica, last družine Laykam-Jozefstal, ki pa je slednjič prišla v last drugih, ki so jo spremenili v pre-
dilnico. Danes je njen gospodar tvrdka Toniella iz Milana, ki ima še vrsto drugih sličnih tovarn v Italiji. V predilnici je zaposlenih približno 3.000 delavcev in delavk, slednjih je več, toda pravijo da je vseh drugih več kot pravih Podgorcev. Ob odstopitvi potrebnega zemljišča za gradnjo tovarne, je njen prvi gospodar obljubil Podgorcem, da bodo oni prvi sprejeti na delo, toda tega se danes nihče več ne drži. Ko je pred nekaj leti pokojni Andrej Paglavec, občinski svetovalec DFS v goriškem občinskem svetu to izjavil sedanjemu ravnatelju, ker je bilo namreč takrat precej mladeničev iz Podgore brezposelnih, mu je ta ironično odgovoril naj si gredo dela iskat v Jugoslavijo. Pokojni A. Paglavec, po rodu iz Podgore, bo ostal vsem Slovencem pa ,tudi ostalim Podgorcem vedno v dobrem sporni' nu. Na njegovo pobudo imajo danes v Podgori napeljan vodovod (tudi na pokopališču v podgori in v Pevmi) popravljeno cesto od Grojne do središča vasi On je skrbel tudi za prosvetno delovanje.
S TRŽAŠKEGA
Park v Sv. Križa
Med stvari, ki jih potrebuje naša vas, je treba všteti tudi park. «Na klancu* ob glavni cesti je lep prostor, zelo primeren za park. Prostor bi bilo treba nekoliko preurediti, odstraniti kamenje ter postaviti klopi in nasaditi nekaj dreves. Za ta dela ne bi bilo treba dosti denarja, vas pa bi dobila lepše lice in otroci bi imeli lep prostor za igre in razvedrilo, kar ni mogoče v sami vasi, kjer ni primernega prostora.	.
Prav bi bilo tudi, da bi cest. ni pometač skrbel tudi za stranske noti na vasi, ne samo za dve glavni ulici. Saj niraa smisla čistiti samo dve ulici, ostale pa pustiti v nesnagi. To ni higiensko, obenem pa napravi slab vtis na tujce, ki prihajajo v našo vas.
Tudi stopnice od postaje bi bilo treba urediti. Z delom so sicer začeli že pred 4 meseci, pa so ga zdaj opustili iz neznanih vzrokov.
občina premalo zanima za to vprašanje. Ze nekaj župano-nih zatrdil je šlo v vilice. Pred časom smo čitali, da je šlo delo za novo stavbo na dražbo letos v januarju. Ce je tako, zakaj se ne prične z gradnjo?
Prizadeti starši so izgubili potrpljenje, češ; otroci iz o-stalih šolskih okolišev imajo sončne, zračne, svetle in suhe učilnice, njihovi pa se morajo stiskati v skrajno nezdravih šolskih prostorih. Odločili so se, da se bodo obrnili na najvišje mesto in mu prikazali diskriminacijsko ravnanje šolske oblasti.
Smrt zavednega moža na Poklonu
V četrtek je umrl vaščan 74-letni Alojz Škamperle s Poklona. Pogreb pokojnika pa je bil v petek popoldne; pogreba se je udeležilo veliko
SPOMLADANSKO CEPLJENJE
5S3S&.7S: SADNEGA drevja
vem smislu besede (v oko) in precepljevanje (v razkol, pod lub in na sedlo)
. *Vi
» jn s”e b* smel todle sede. je z rokami oprijel
e0d
sedeža
pripravljen na
i11 k štai ■uk?zal predsednik
'or ,n_ ie iztezal roko, n Ni	Poleon na slikah.
prhel obtoženca pod hj kaj ' dai ,bi se bilo sko-f^oail Jtpetilo, pa je hitro ' hkor i!.d. ina, rdeč je
rak in je sep-
K r>«uhlU klientu Par be-upke , °’ kratke so bile,, pa
le sileVel °dnehcU in brez
^*dsed»;f1 33 dvorane. i '~-irunr, t e °^i so iskale
Razločujemo dva načina cepljenja sadnega drevja. Cepljenje v pravem pomenu besede opravimo takrat, kadar cepimo še v drevesnici razne vrste (sorte) na divjak. Pre-cepljujemo pa takrat, kadar odraslo drevo, ki je že rodilo sadje, a je slabe vrste ali ne odgovarja podnebnim in talnim razmeram, vnovič cepimo na drugo vrsto. Novodobno sadjarstvo nas uči, da je najbolje cepiti v drevesnici tako, da pride v sadovnjak že cepljena sadika. Za cepljenje sadik — divjakov je najbolje, da cepimo v oko.
Za precepljevanje najbolj priporočamo naslednje načine:
1. Cepljenje v razkol, 2, cep. ljenje pod lub, 3. cepljenje na sedlo.
Mesec marec in april sta najbolj ugodna za cepljenje sadnega drevja. V ta namen pa si moramo že v februarju narezati potrebnih cepičev,
našle’°^no stra-nko, pa je pe1?’ Potuhnila se je bi-potetn '
i>IC<1ZoVanZ Jetrno končalo !aBo„^‘-drZavni Pravdnih ie mm-P1 sta povedala
>Cat iCe i>l 5Ii -
H Z?? biIi vsi teh misli, , en?c .. ednik Groga, da ob-^e9°Vega	Baš njegov in
Hj,
en j
bi
uasprotnika ne-uastop pri razpravi
rsne
V.	•»!«-	.	r	FUšJU/Ul/l
K-6, kakJJ11' da so take
• nič
■ -uc 80 predmet obtož. «° °biemU9ega 'n nti več ne-
j*00 0hJna oblika medsebo » 6j ^evanja teh ljudi S! robati s*j0 f kaka zloba.
ne
govorici tiča-
   in uve-
s “si «»**> *ud'' da so Ijud-/upim „	’ 'n kakor drug z
/Use3a °VOre' tako tudi drug ti st)azurrievajo, in je šoti** 'Udi °3* razburjenosti da-“Ual ,P°kazal in dejansko i*!ic n,„-a Se obtoženca, na■ i,?3'-' Mn^n^am' Prav nič ne t	lT’ sm° rekli, manir
*ek0r , c res «0
v !krath *°le’ ne P0 ječe — -li w>; suš Oa ne bomo za.
'or	nima,	to	je jasno
Ples*,.1 .dan’ ali za manire
zato da bodo v času cepljenja nekoliko manj sočni kakor podlaga ali divjak,
CEPLJENJE V OKO
Za to vrsto cepljenja se u-porablja pop z jezičkom luba-da, ki ga vstavimo na les pod. lage. Tako lahko cepimo spomladi, kadar začne podlaga poganjati; te vrste cepljenja imenujemo cepljenje v rastoče oko Cepljenje v speče oko pa imenujemo cepljenje v me. secu avgustu; popje požene v tem primeru šele naslednjo pomlad. Za sadno drevje je priporočljivo cepljenje v avgustu. Vejice iz katerih izrežemo popke, morajo biti iste starosti, zdrave in sočne tako, da lub z lahkoto odstopi od lesa. Ta način cepljenja zahte. va hiter postopek, izvršimo ga ,pa v drevesnici na eno do. dve leti starih divjakih, kakih deset do dvanajst cm nad povr-
Mladinec mora ljubiti SZ bolj kot svojo domovino
(Nadaljevanje s 4. strani)
jejo hitrost stroja. Rudar bo prebral, kako mladi sovjetski rudar s svojim strojem osvaja sloje premoga, livarja bo gotovo zanimal proces litj*» Naj bo delavec ali poljedelec, študent, mehanik, funkcionar, vsak lahko na straneh ((Komsomolske Pravde* in vsega sovjetskega tiska najde mnogo koristnega za svoje delo.*
Ali je mogoče večje ponižanje visokih kulturnih in drugih stvaritev, ki jih je dal v
zgodovini češki narod?
*>»<
Sospod
Finžgar, je v raz-
0 tl0ienca spet
:»n mu Z0rano in Groga Pi-, s°dbn • raz3lasil oprostilno ii0j stari"?, 30 obrazložil na k, Se dni Pmstni način, in če utn'co h- raztoB‘ na zlato » de’VP,1 Se. bilo našlo v razžaljeni in pet S mz\l0ŽenP. Pa zato ni
i* nazadTere m sta *' mo' i ^ažnn	v	rolee	seči
“o a-?.? soseda in sta
vpišeta
kl0-mprej
^ koščeni
ij ja govorniku
za slona j v plesno
S'**™*1
ld>edniku
1. dobil* .	sia	za
ki^mprei Z°botni *vet_
obtože-
dr. Koreni-
svoje mnenje o
s* ie »-i .*S° dober go.
b bili Vre, f vk,e od kraja
Zmazalo f mrtvi in je sla-
in krili |Gr W,so niB one~
Z ia ba0ia i-Ni n° dr“0ače.
prišli v J a Podžgati, da
ie ?neii in aer}1- Pa ko so se
j dobrn° Jjii Vpiti' se mi °zili a zdelo, in ko so
“ert^ala ~	dado obesiti
sem 36 kar °dlegIo: te* o>n Tir. , vaših besedah, B°sPodh, ' ^es prav Bolan.
>«,anit«v P«KO*do-•u |>	I>olino
U^rU(I, fUj®neC®»»
“a »Ponehali 80 n,a veliki pe-i-- tj^triljsaditi borovce
!», u*bene*n~raid našo vasi°
Hinavščina
Vatikana
(Nadaljevanje s 3. strani)
imeli pri tem svoj delež. Toda, da so človeku kot je Pavelič — najkrvoločnejšemu diktatorju Evrope — katoliški duhovniki mogli dati svoj pri stanek, svojo hrabritev in pck moč, to bi si mogli težko pred stavljati, .če bi ne bilo res' Kje so bila tedaj tista načela svobode in pravičnosti, tiste krščanske vrednote, tiste človeške pravice in božja luč ki žari iz evangelija — 0 čemer govori s takim zanosom lepak Katoliške akcije danes’ Zakaj zagrebški nadškof ni dvignil takrat svojega glasu v obrambo božjih bitij srbske narodnosti in pravoslavne krščanske vere, kakor protestira danes proti svojevoljnim omejevanjem svobode katoliške duhovščine? Kaj je   to_
rej resnično krščansko, vedno in povsod, v Srbiji in na Hrvaškem, na Poljskem in v Spa ni ji, v Rusiji in v Italiji v Združenih državah in na Portu, galskem, leta 1941 in leta 1953? Kako je mogoče zahtevati sebi v prid, da se — na štirinajstih stopinjah zemeljske dolžine — spoštujejo ista na Čela, ki se jih je pripravljel no — štiri ali dvajset stopinj zemeljske dolžine bolj proti zahodu — zanikati ali preprečevati! Krščanska morala je morda le vprašanje kilometrov?
Zaradi vseh teh razlogov mislimo, da nagrada, ki so io * kardinalskim klobukom ho
**«» “o hnJT' j ^ne in dekle. SW dela m delale, so z dač "ulij' Ne Jt skromnega za-l«j ?Vali * mo’ Če bodo na-
*ez°hi „P°8°2dovanjem v
?ščeiravlln0 s®kakor pa bi bičali boli’	b' prihodnjič
Staviina r-Jg°,daj in da bi v*h ir> sadiČP° ag0 zadostno <V« haSih	aili pogozdo-
Jt>o Z*11} goll{
Patrebno.
teli podeliti zagrebškemu nad
seb.^ Predstav'
lja grobo izzivanje verske ,* državljanske vesti, še prej vla izzivanje nacionalne in pois tične občutljivosti. Te stvari je treba danes poudariti tem bolj, ko se skuša vtoniti v "* nerazločen protikomuni zem vsak čut za vrednote in bistveno razlikovanje
(M. P.)
dPOSTANOVLENIJE*
JE ENAKO ZAKON Ce so že prisiljeni, da se vsega uče pri Komsomolu in sovjetski birokraciji, se tudi nečesa lahko nauče! Ena dragocenih izkušenj, ki je za mladino informblrojevskih držav res »draga*, so «postanovleni-ja» *— odloki, ki veljajo toliko kot zakon.
CK bolgarske delavske partije je izdal «postanovlenije*. v katerem kritizira način dela s pionirsko organizacijo. V tem odloku je rečeno, da je ena najvažnejših nalog bolgarsko - sovjetsko prijateljstvo. Slični odloki niso redki in jih poznajo vse satelitske države Vse birokratske odlike Kom-somola so svetinja za mladinske organizacije sovjetskega bloka. Naj sistem, ki vlada pri njih. v nekaj vrsticah osvetli bolgarski časopis ((Narodna mladež*.
List se pritožuje, da je lani v šestih mesecih zapustilo organizacije, ne da bi se odjavilo, v sofijskem okrožju 2932 članov, v plovdivskem 2443 itd. Dopisnik z okrožne konference v Plovdivu sporoča, da o-krožni komite ni nudil pomoči okrajmm komitejem, ki pa nadalje niso podprla aktiva propagandistov, skupin agitatorjev. Na sestanku plenuma češkoslovaške zveze je ugotov. j j eno, da mladina ne izvršuje na prejšnjem sestanku določe. nih nalog, t.j. ne bori se za iz. polnitev načrta, ne išče novih oblik dela, ne krepi političnega dela, ne uči se na vzgledih Leninskega Komsomola in tako dalje.
Mladina teh držav si pa prav
gotovo misli svoje.„
Prefoeneg brez vode
Zaradi suhega vremena smo nelo zaskrbljeni in imamo ve-like težave. V vasi ni skoraj nič več pitne vode, za živino pa je sploh ni. Živino moramo napajati daleč od vasi, nekateri vozijo vodo domov, V kalu nad vasjo je samo blato. Vse te težave imamo, ker ni še vodovoda, ki nam ga občinska uprava v Dolini le dolgo obljublja. Ne vemo, kdaj ga bodo napravili, toda dolgo ne moremo več čakati. Ce občina lahko dobi denar za druga dela, od katerih so mnoga manj važna in nujna kot vodovod, ga lahko dobi tudi za vodovod, saj je to živ. Ijenjske važnosti za našo vas Vse kaže pa, da so potrebe naše vasi za sedanjo občinsko upravo deveta briga.
šino zemlje. Neposredno na to ali še preden izločimo popek, napravimo na podlagi rez v otliki črke T. Navpični rez naj bo še enkrat daljši od podolžnega. S cepilnim nožem privzdigujemo lub ob spoju podolžnega in navpičnega reza z levo roko pa vložimo ščitek s popkom. Ščitek cepiča ostane pokrit z robovi navpičnega reza podlage a popek moli ven. Nazadnje še povežemo cepljeno mesto z nalašč pripravljenim gumijastim trak. cem.
CEPLJENJE V RAZKOL
Ta način cepljenja je pri nas najbolj udomačen. Ima pa to slabo stran, da prizadenemo drevesu veliko in obsežno rano. Da bi se ta rana čim prej zarasla, moramo cepiče tako obrniti, ,da stoje njihovi spodnji popki navznoter. Nastale odprte rane moramo prav skrbno zamazati s cepilnim voskom ali smolo.
CEPLJENJE POD LUB
Cepljenje pod lub je zelo priporočljiv način spomladanskega cepljenja. Rana, ki pri tem cepljenju nastane, je majhna. Ta cep se tudi zelo rad prime, ali izvršimo ga šele tedaj, ko se da lub na lahkem ločiti od lesa. To cepljenje izvršimo takole; prerežemo ali prežagamo deblo, ki ga želimo cepiti tako, kakor za cepljenje v razkol. Nastalo rano zgladimo z nožem, nato prerežemo cepič in ga pripravimo tako kakor za cepljenje na steblo. Nato napravimo toliko zarez v lubad kolikor želimo staviti cepičev. Ko je to storjeno, privzdignemo lubad na podlagi tako, kakor pri cepljenju v oko. Konč. no vtaknemo med lub in les cepič, da se zareza dotika lesa, hrbet pa lubja. Nazadnje povežemo cepljeno mesto z ličjem in ga namažemo s cepil-no smolo.
ostjo cepilnega noža. Pri tem ravnamo tako; v bližini popka, in sicer za njim, napravimo nekoliko poševno v smeri proti vrhu cepiča zarezo globoko 1/3 cepičeve debelosti. Nato napravimo še eno tako zarezo, toda mnogo bolj poševno. Ta zareza naj sega prav tako globoko in naj se steka s prvo zarezo skupaj. Zaradi teh dveh zares odpade košček lesa od cepiča. Nato na. stavimo cepilni nož v nastalo zarezo in prerežemo cepič zelo poševno. Tako nastane na cepiču sedlu odgovarjajoča zareza. Ko smo to storili, napravimo na podlagi, in sicer na strani, kjer je prerez najvišji podolgasto zarezo enake velikosti kakor je ona na cepiču. Končno položimo cepič natančno nu zarezo in povežemo cep. ljeno mesto z ličjem in namažemo cepljeno mesto s cepil-no smolo.
Po dobrih dveh mesecih se je te dni vreme nekoliko spremenilo:	postalo
je hladneje, nebo je pretežno oblačno in je nekoliko deževalo. Pravega dežja, kakor ga je potreba, pa še ni. Zdaj imamo vsaj nekoliko upanja, da bo v kratkem času pošteno deževalo. Vsaj pripravlja se, da bo. Le da se ne bi pojavila burja.
Zemlja je presuha in nič ne bo vzklilo, če ne bo dežja v kratkem času. Naši ljudje ne pomnijo že mnogo let tako hude suše v zgodnji pomladi. Pomladanska suša, kakor jo imamo letos, pa je najbolj nevarna in škodljiva-Skoda je tem večja, ker so bili naši kraji prizadeti zaradi suše tudi lansko leto.
Ce k temu dodamo še pojav raznih škodljivcev, ki ogrožajo naše kmetijstvo, kakor koloradski hrošč in gosenice, potem si lahko predstavljamo, kako hude skrbi imajo naši kmetje. Da ne govorimo še posebej o splošni krizi in zapostavljanju, o razlastitvah, konkurenci, o vojni
škodi, ki ni bila še izplačana, o požganih gospodarskih poslopjih, ki jih niso še obnovili, o škodi, ki jo povzročajo vojaške edinice s svojimi vajami ter o davkih.
Razmere so zelo žalostne in marsikateri kmet že obupava ter ne ve, kako naj bi si pomagal. Iznajdljivost, pogum in samopomoč so velikega pomena, a v sedanjih razmerah ne zadostujejo. Potrebni sta izdatna pomoč oblasti in večje razumevanje potreb našega kmečkega življa. O tem neprestano pišemo, poudarjamo pa, da je sedaj skrajni čas, da oblasti v raznih oblikah čimprej pripomorejo kmetom, na primer z znižanjem davkov in trošarin, z večjimi podporami in olajšavami za nakup krme, gnojil, plemenske živine, strojev itd.
To je vendar gospodarski in socialni problem velike važnosti in nujnosti, ker gre za obstoj in razvoj tukajšnjega kmečkega gospodarstva in za življenjske interese dela tukajšnjega prebivalstva.
V.
Telefon v Kicnumjlh
O javnem telefonu v naši vasi je govora že nekaj let a vendar ga še nimamo in ne vemo, kdaj ga bomo dobili Ce se zgodi kakšna nesreča mora nekdo osebno v Trst, da pokliče rešilni avto. Za velikonočne praznike je Jula n.a pr. nesreča z motorjem, pa je moral neki domačin hitro v Trst Kako je v takih primerih čas zelo dragocen, o tern ne bomo pisali, vsaka minuta je lahko usodna. J[avni telefon pa bi služil tudi v drug namen, ne samo v primeru nesreče, požara itd. Marsikdo bi lahko opravil manjše za-dt/e, ne da bi mu bilo treba nalašč v mesto, za kar zgublja čas in trosi denar.
Želeli bi tudi, da bi občina postavila eno javno luč ,«Na Bardah*, kjer se odcepi od glavne ceste pot v vas in je ponoči zelo nevarno, ker je pot ozka in jo je težko najti.
Kuj je s šempoluj-NliO šolo ?
Čudna in menda tudi edinstvena je usoda vprašanja nove šempolajske šole. Ta zadeva je bila na dnevnem redu že pred 35 leti. Ce bi nas ne bil zajel fašistični val, bi bili že davno imeli novo šolsko poslopje. Sempolaj ni bil fašizmu posebno pri srcu in kaže, da so ohranile takšen odnos do njega vse garniture šolske uprave, zlasti pa najnovejša. Drugače si ne moremo razlagati čudnega nategovanja z gradnjo nove šolsk^ stavbe. Vse kaže, da se tudr
JUGOSLOVANSKO KMETIJSTVO
VnP^FTTH T FTTH 34 milijard bodo investirali za indu-LJLOLs X XX X XjXj X XX X strijo umetnih gnojil - Namakali bodo
500 tisoč, a izsušili novih 246 tisoč hektarov površin - Kmetijstvu bodo dali še 50 tisoč traktorjev - 367 milijard za pospešitev poljedelstva in za melioracijska dela
CEPLJENJE NA STEBLO
Te vrste cepljenja se poslužujemo tedaj, ko je podlaga nekoliko debelejša od cepiča. Cepimo takole, na glavnem mestu prerežemo podlago s škarjami ali s fino zobčasto ža-gico. Prerez bodi nekoliko poševen in gladek. Zgladimo ga ostrim nabrušenim sadjar, skim nožem. Nato zarežemo cepič na sedlo, To zarezo napravimo z ostro in dolgo
Skupina najbolj znanih kme. tijskih in gospodarskih stro. kovnjakov iz republiških in zveznega zavoda za planiranje, iz fakultet in iz znanstvenih ustanov je izdelala desetletni načrt za razvoj kmetijstva v Jugoslaviji. Načrt določa, da se bo poraba umetnih gnojil, katerih potrošnja znaša danes 6 kg na ha, zvišala na 127 kg — pomeni, da se bo povečala dvajsetkrat, To naj bi omogočila industrija umetnih gnojil, za katere izgraditev bi bilo treba investirati po predlogu strokovnjakov okoli 34 milijard dinarjev.
Po cenitvah strokovnjakov bi lahko namakali okoli 3 milijone hektarov — 40 odst setvenih površin. Namakanje o-mogoča zelo dober razpored rek.VFLRJje namreč 1850 rek, katerih povprečna dolžina zna. ša 10 km. Dolžina plovnih rek v glavni žitnici Vojvodini znaša 927, dolžina prekopov pa 295 km. Desetletni načrt določa, da bodo namakali 500 tisoč hektarov površin. Izgradili bo. do prekop Donava . Tisa . Donava ter manjše naprave za namakanje ob dalmatinski o-bali in v subtropskih rajonih, kjer lahko s pomočjo agrotehničnih ukrepov dvakrat žanje.
jo. Strokovnjaki tudi predlagali, da bi izboljšali obstoje, či sistem izsuševanja na 564 tisoč ha in izgradili novega na površini 246 tisoč ha.
Po načrtu bi morali doseči, da imajo en traktor na 200 ha obdelovalne zemlje, sejalnico na 90, kultivator na 140, kombajn na 320, prašilec na 30 ha itd. To pomeni, da bodo povečali strojni park za okoli 50 tisoč traktorjev, 81 tisoč sejalnic, 46 tisoč kosilnic, 8 tisoč kombajnov, 8600 strojev za obiranje koruze in za 120 tisoč prikolic.
Hektarski pridelek pšenice naj bi narasel od 11,4 na 15,3, ječmena od 10,2 na 14,7, ovsa od 8,5 na 11,9, koruze od 14,8 na 24,4, sladkorne pese od 136 na 232, sončnic od 9,7 na 15,2, krompirja od 66 na 98 stotov. Skupni obseg proizvodnje žita naj bi narasel od 6 milijonov 600 tisoč na 9 milijonov 500 tisoč ton. Proizvodnja slad. korne pese naj bi se povečala za 100 odst., riža za 200 odst., medtem ko naj bi se proizvodnja krmskih rastlin povečala od 20 milijonov na 35 milijo, nov ton. Za razvoj poljedelstva (tu ni všteta izgraditev industrije umetnih gnojil in kmetijskih strojev) in za meliora.
cijska dela določa načrt 367 milijard dinarjev.
Število sadnih dreves naj bi se povečalo za 18 odst. — v glavnem breskve in ostalo žlahtno sadje, medtem ko naj bi ostalo število sliv na isti višini. Skupna proizvodnja sadja naj bi se povečala letno za 800 tisoč ton.
V vinogradništvu naj bi ob. novili okoli 100.000 ha obstoje, čih in uredili 60,000 ha novih vinogradov. Proizvodnja grozdja naj bi se povečala od 824 tisoč ton, kolikršna je bila v 1. 1951., na 1 milijon 270^ ti. soč ton. Za pospešitev sadjarstva in vinogradništva bodo investirali okoli 122 milijard dinar j ev.
Za razvoj živinoreje predvideva načrt 96 milijard dinar, jev investicij. Število goveda naj bi naraslo od 4 milijone 900 tisoč na 5.500.000, šte-vilo ovac od 10 milijonov 400 tisoč na 30 milijonov 200 tisoč, medtem ko naj bi se število prašičev povečalo za 1 mi. lijon 300 tisoč glav. Proizvodnja mleka naj bi narasla letno za nad 14 milijonov hektolitrov. Mesa naj bi pri. delali 467 tisoč ton, namesto dosedanjih 317 tisoč. Proizvodnja masti naj bi se povečala
za 33 odst., proizvodnja volne pa za 17 odst. Zmogljivost klavniške industrije pa naj bi se povečala za okoli 350 tisoč ton. Načrt tudi predlaga, da naj bi se v teh letih investi. ralo 94 milijard dinarjev za graditev industrije za prede-lavo kmetijskih pridelkov in industrije hladilnikov.
Pokojni Alojz Škamperle
število domačinov in ljudi i* sosednih vasi, z Opčin in tudi z onstran meje. Pokojnik je bil zelo poznan in priljubljen daleč naokoli, bil je zaveden rojak in veselega znača. ja. Dolgo časa je bil lovski čuvaj. Pred dobrim mesecem je bil zdrav in čil, pritoževal se je le zaradi srca, pa je bil še vedno dobre volje. Zadnje tedne pa je nenadoma oslabel m zgubljal zavest. Pokojnik zapušča edinega sina, ki je doma ter dve hčerki, od ka. terih živi ena v Krepljah, druga pa v Buenos Airesu.
Naj mu bo lahka domača zemlja; svojcem pa naše iskre, no sožalje.
Premalo sadnega drevja v Plavjah
Zdaj smo zelo zaposleni z delom na polju. Skoda le, da ni dežja. Krompir smo že posadili, zdaj^sejemo radič. lanskega pa žanjemo, ki je že pognal.
Sadno drevje je v cvetju, zdaj so začele cvesti češnje in hruške. Pred leti je bilo pri nas več češenj, ki pa so usahnile zaradi bolezni. Po vojni je bilo obnovljenih mnogo vinogradov in vaščani so se začeli bolj ukvarjati z zelenjavo za tržaški trg. Kmetje posadijo nekaj drevja, lahko bi ga pa mnogo več, ker sta pri nas lega in zemlja zelo primerni za sadjarstvo.
Naj omenimo še to, da se naša pevska zbora, tako moški kot mešani, marljivo vadita dvakrat na teden. Zdaj je še nekaj časa za to. kmalu pa bo več dela in ne bomo utegnili. Pevska zbora sta letos že nekajkrat nastopala in pravijo, da bosta verjetno nastopala tudi v radiu v Kopru.
PRI MOLZI NAJ VLADA SNAGA
Ako mleko ni trpežno, čet suho in udobno ležišče ali sta-1 brisačo. Snažno vime je prvi
nima svojega prijetnega duha in dobrega okusa, če ne dobimo iz njega dobrega in okusnega masla in sira, je temu največ kriva nesnaga. Nikjer pa se mleko tako ne onesnaži, kakor prav pri molži. Z nesnago pa pridejo v mleko razne škodljive bakterije, kvasi, plesen itd. Ti škodljivci mleka pa so tako maihni da jih ni mogoče videti in opazovati njih razvoja v mleku s prostim očesom. Vse njih početje in delovanje opazimo že prepozno, navadno šele potem, ko se nam mleko skisa ali drugače pokvari, ko je slabega ali neprijetnega okusa, ko se sir napihuje, ali ka-že aruge napake pri svojem zorenju v kleti.
Treba je, da preprečimo kolikor mogoče vsako onesnaženje mleka med molžo Zato pa moramo predvsem skrbeti za svetle, zračne in snažne hleve, v katerih ima molzna živina
jo. Snažimo molzno živino redno vsak dan. Ne puščajmo pod njo gnoja in nastiljajmo ji dobro. Pred vsako molžo osnažimo vime. Molzimo vedno s čistimi rokami v snažno mlečno posodo.
Najbolje je, da molzemo
pred krmljenjem. Med krmljenjem ali kmalu po krmljenju je v hlevskem zraku vse polno prahu, ki bi lahko prišel v mleko, ako bi tedaj molzli, Pred molžo prezračimo vsakokrat dobro hlev. Tako odide iz hleva zrak, v katerem je polno plinov (amoniaka itd.), ki so škodljivi za živino in mleko Da se zrak v hlevu preveč ne skvari, bi danes ne smeli manjkati v nobenem hlevu odvodniki slabe-
fa in dovodniki dobrega in istega zraka. Ce je vime zamazano, ga najprej dobro o-brišimo s čisto slamo, nato pa umijmo z mlačno vodo in dobro posušimo s čisto slamo ali
pogoj za zdravo in dobro mleko.
Kdor molze, naj strogo pazi, da je sam snažen. Pred začetkom molže naj si umije roke v čisti mlačni vodi in naj jih nato posuši in obriše s čisto brisačo. Pri večjem številu krav pa naj si molznik umije roke po končani molži vsake krave. Za vsako umivanje rok in za vsako morebitno umivanje vimena je treba vedno menjati in rabiti popolnoma čisto vodo. Ne gre, da umivamo vsem kravam vimena z eno in isto vodo. kakor je pri nas skoraj splošno v navadi S takim ravnanjem naravnost delamo na tem. da preide še več nesnage v mleko. Dobro moramo tudi osnažiti stol, na katerega navadno sedemo med molžo Molzimo v čisto posodo. ki jo uporabljamo samo v ta namen. Molzimo točno ob določeni uri na lahko, hitro in zdržema ter do čiste-
ga. V vimenu ne sme ostati niti kapljica mleka. Ako zastaja zaradi slabe molže še mleko v vimenu, trpi zato mlečnost, lahko nastajajo tudi mlečne napake in se pojavijo bolezni v vimenu.
Zaradi nepopolnega ali slabega izmolzenja dobimo tudi manj gosto mleko, ker je znano, da je zadnje pomolženo mleko najbolj tolšeobno. Pomolženo mleko je treba takoj po molži nesti iz hleva in ga precediti skozi cedilo v čisto posodo ali mlečne vrče. Le v sirarno je treba nesti nepre-cejeno. Ako pa moramo morda počakati s pošiljanjem mleka v mesto, moramo mleko dobro shladiti in nato hraniti do oddaje v hladnem prostoru.
Z vsestranskim upoštevanjem snage in pravilnim ravnanjem z mlekom pri molži dosežemo, da postane mleko bolj trpežno ali trajno.
Poznale
kalijeva
gnojila
Kalijeve soli so nastale tako. da se je v milijonih let izsušilo slano morje, voda ie izhlapela soli pa so ostale na izsušenih tleh. To sol sta Potem pokrila, zemlja in kamen, tako je prišla v globino 400 do 1000 m. Tovarne jo očistijo nepotrebnih primesi in jo predelajo tako, da vsebuje od 16 do 65 odst. kalija, ki ga rastline za svojo prehrano neobhodno potrebujejo
Pri nas poznamo naslednja kalijeva gnojila:
1. Kajnit. Izkopana in nepredelana sol je zelo trd kamen, ki vsebuje 10 do 15 odst. kalija. Taka surova sol, nepredelana in zelo fino zmleta, se imenuje kajnit. Uporablja se za gnojilo na peskoviti, lahki zemlji in na pašnikih. Trosi se navadno v jeseni 14 dni pred setvijo. Zaradi majhnega odstotka kalija pri nas kajnita ne uporabljamo, ker je prevoz predrag.
2. 40 odsi. kalijeva sol je pri nas in tudi po celem L svetu najbolj poznano kalijevo gnojilo. Uporabljamo jo za vse kmetijske rastline. V trgovini se dobi tudi še 60 odst. kalijeva sol. Kalij je vsebovan kot kalijev klorid. Kalijev klorid se v vodi hitro topi in takoj deluje kot hrana bilki. Nevarnosti, da bi voda kalij odplavila, ni, ker se takoj veže z zemljo. Tako so bilke ali gomolji vedno preskrbljeni s kalijem. Uporablja se za vse posevke ali nasade, najboljše uspehe pa daje pri okopavinah, posebno pri krompirju, pesi, korenju, sladkorni pesi, v vinogradih in
Steverjanski kmet veže trte
sadjarstvu. S kalijevo soljo gnojimo jeseni ali zgoda} spomladi, če je le mogoče, nekaj dni pred setvijo. Uporabimo jo za žitarice 100 do 150 kg na 1 ha, za okopavine pa 150 do 200 kg na ha. Ce ima zemlja zelo malo kalija, se te količine lahko povečajo do 300 kg, na ha, posebno pri okopavinah. Gnojimo lahko površinsko, vendar je najboljše podorava-nje ali dobro zabrananje.
3. Kalijev sulfat ali žvepleno kisli kalij vsebuje 48 do 52 odst. kalija. To kalijevo gnojilo naj se uporablja za hmelj, vinograde, sadovnjake in za povrtnino, sploh za vse rastline, ki ne prenašajo klora. Lahko se uporablja na vseh zemljiščih, vendar deluje najbolje na onih, ki imajo dovolj apnenca. Trosi se 10 do 14 dni pred setvijo in se podorje ali prebrana. Trosimo ga 100 do 200 kg na ha.
4. Patent kalij vsebuje 26 do 30 odst. kalija in 25 odst. magnezijevega sulfata. Je specialno gnojilo za krompir; gomolji ostanejo zdravi, krompir ne počrni in daje zaradi večje količine škroba dober okus. Trosimo ga 200 do 300 kg na ha.
Do sedaj smo uporabljali samo 40 odst. kalijevo sol, priporočamo pa našim kmetovalcem, da v prihodnje gnoje industrijske rastline in krompir s kalijevim sulfatom ali s patent kalijem.
VREME
Vremenska napoved za danes: napovedujejo še vedno spremenljivo oblačno vreme s krajevnimi razjasnitvami. Temperatura bo še nekoliko padla. Včerajšnja najvišja temperatura v Trstu je bila 16 stopinj:	najnižja 12,5
stopinje.
TRST, nedelja 12. aprila 1953
PRIMORSKI DNEVNIK
11
' p,_ > .11'	1	w' Vš \j !4W ■ 'J v
—^  -	y^:~	■
BDI HIB KUMISOM IB PDTIBZIBU
u lumliiialuro pri državnih vnllltali?
Na današnjem sestanku delegatov PSDI v Gradiški bodo izbrali kandidate
Maš tedenski
pregled
(Nadaljevanje s 3. strani)
Se dobrih deset dni loči po. [ cev, ki se bodo v najkrajšem
samezne politične stranke, od dneva, ko morajo vložiti kan. didatne liste za volitve v poslansko zbornico in senat. Doslej še ni bilo ničesar uradno javljenega. Demokristjan, ski listi navajajo že nekaj dni imena nekaterih svojih vodilnih mož, ki bi prišli v poštev za kandidaturo v senat. Naj prej je bilo opaziti ime gori-škega župana dr. Bernardisa, ki bi v tem primeru vsekakor moral opustiti svojo doseda. njo funkcijo. Potem pa je pre vladalo mnenje, da bi za se nat bilo primerno predlagati kot edinega kandidata central, nih strank za goriško pokrajr no podžupana dr. Poterzia. Od prvega dne pa se pojavlja tu-di ime dosedanjega predstavnika demokristjanov v poslan, ski zbornici Baresija. Vsekakor so to le predvidevanja, ki bodo dobila pravo veljavo šele z uradno objavo.
Vodstva posameznih strank bodo imela danes precej dela. V Gradiški se bodo danes se. stali delegati PSDI iz vse pokrajine, kjer si bodo izbrali svoje kandidate. V zvezi z iz. volitvijo krožijo vesti, da bi v poslansko zbornico kandidi. rali odvetnika Graziana iz 'A. žiča in odvetnika Devetaga iz Gorice.
Fašisti pri MSI bodo za volitve v senat kandidirali odv. Pascolija v poslansko zbornico pa najbrž prof. Venutija in dr Delpina.
Ostale politične stranke in organizacije še niso izbrale svojih kandidatov, vendar si vse močno prizadevajo, da bi to v določenem roku storile.
času sestali in po svoji uvi. devnosti predloge odnosno do. sežen sporazum sprejeli ali na zavrnili.
S sporazumom so spremenili stanarino začenši s 1. majem. S tem dnem se bo n-, m reč povišala kar za :■ 00 do '-20 odst. Kasneje bi se ta pov.šek v zvezi z novim zakonom o stanarinah v ljudsk>h hišah izenačil, če bi bil prenizek. Zmanjšal pa bi se, če bi bil v odnosu do zakona previsok. Uprava IACP nadalje predvideva povišek stanarine od 400 do 420 odst., če ne bi prišlo med njo in najemniki do nobenega spora zuma.
Uprava ljudskih hiš naj ne pričakuje, da bodo njeni stanovalci, ki so predvsem delav-ci, pristali na zahteve, ki so glede na današnji slab gospodarski položaj pri nas vsekakor pretirane
terim pa je sedaj vse drugo bolj važno kot primerna zapo-slitev nesrečnih ljudi, ki se predajajo nevarnosti zato, da bi jutri lahko še živeli.
Angela Barbana so izročili sodišču
STANARINA V LJUDSKIH HIŠAH
Sl. majem se bo povišala
od 300 do 320%
Kot smo že javili, so stano. valci ljudskih hiš v Stražicah, Montecuccu in Ul, Garzarolli izbrali svojčas na širšem sestanku posebni odbor, ki bo vodili pogajanja med njimi in upravo ustanove IACP. V četrtek se je izvoljeni odbor se. stal z vodstvom ustanove in dosegel sporazum, ki predvideva spremembo v plačevanju stanarine dosedanjih stanoval.
IZ TRZICA
Pobiralci starega železa
stalni življenjski nevarnosti
Kljub strahu pred morebit rimi nesrečami se število nabiralcev starega železa in eks plozivnih predmetov iz dneva v dan veča. V Tržiču je opazi, ti vsak dan. kako veliko šte. vilo mladeničev pa tudi odras lih odhaja na Kras iskat tre. nutnega zaslužka. Vračajo se zvečer povečini s polnimi vre. čarni železnih ostankov, ki jih prodajajo tržiškim trgovinam za zbiranje starega železa in si s tem prislužijo najpotrebnejše za življenje. Ker je ce. na staremu železu padla sko-raj na polovico, se morajo to-liko bolj truditi. Ako so nabiralci prej pri desetih kilogramih zaslužili 400 lir, jih morajo sedaj nabrati 20 kilo-gramov za isti denar. Pri tem pa se ne povečajo samo napori vsakega posameznika, am. pak tudi nevarnost, ki jo povzročajo nerazstreljene grana. te, ki so v zemlji.
Edini izhod iz tega bi bila stalna zaposlitev številnih brezposelnih, ki se zgolj žara-di kruha vsak dan izpostavljajo življenjski nevarnosti. Le.te bi morale s pametnimi ukrepi preprečiti lokalne oblasti, ka-
Na Silvestrovo ponoči je z avtomobilom pokrajine do smrti povozil Antona Bertolija
Prihodnjega 19. junija bo prišel pred goriško kazensko sodišče Angel Barban, stanujoč na Korzu Italia 41, obtožen nenamernega umora geometra Antona Bertolija. Barban je uslužben pri pokrajinski upravi in je na Silvestrovo ponoči povozil z avtomobilom pokrajine geometra Antona Bertolija, ki je umrl na kraju nesreče.
Potem ko se je avtomobilist zaletel v Bertolija, je nadaljeval svojo pot, ne da bi nudil pomoč ponesrečencu, Bertoli je bil namenjen skupaj s svojo zaročenko k nekim znancem, da bi prebil v družbi zadnji dan leta.
Poleg obtožbe nenamernega umora se bo moral Barban tudi zagovarjati, ker ni vozil pi> pravilih cestnega prometa in je po nemarnosti zakrivil nesrečo ter ni nudil pomoči pokojnemu Bertoliju.
DEŽURNA LEKARNA
Ves dan posluje danes lekarna Pontoni-Bassi v Raštelu št. 26, tel. 33-49. Podnevi in ponoči pa lekarna Al Moro (Alesani) v Ul. Carducci št. 12 tel. 22-68.
KINO
s.
VERDI. 15: «Beli pekel*, Granger.
VITTORIA. 15: »Morski ropar Yanke», J. Chandler in S. Bali.
CENTRALE. 15: »Ženska z železno krinko*, L. Hayward in P. Medina.
MODERNO, 15: «Rommel, puščavski orel*, J. Mason.
STANDREZ. 18-45 in 21: ((Dedinja*, O. de Havilland in M. Clift.
			• JI	W il| 1? i L® i	mm i	H 1	'r ^	m	■ *			:i jjl	„1 ,u t		m.
															
i"
;i' JIH
S!!!!!!
1
■
DANES 31. KOLO ITALIJANSKE NOGOMETNE ..ELITE*
TRIESTINA-T0RIN0 BORBA ZA REŠITEV
Triestina nastopi z isto postavo kot proti Udinese - Možen je vsak rezultat
Na S igriščih bo 18 moštev prve italijanske nogometne lige odigralo danes 31. kolo. Marsikateri današnji dvoboj bo, lahko režemo, odločilne važnosti za dokončno klasifi-* kacijo nekaterih moštev, pred. vsem tistih, ki se gibljejo na spodnjem koncu lestvice. Razumljivo je tedaj, da bo borba najhujša ravno med direktnimi rivali za obstanek med «e-lito* italijanskega nogometa. Zato se poleg dvobojev Palermo . Pro Patria, Spal . Nova-vara, Lazio . Como uvršča med pomembne tudi dvoboj naše Triestine s Torinom v Turinu.
Proti Torinu bo danes nasto. pila Triestina v enaki postavi, kot prejšnjo nedeljo proti Udinese, se pravi: Nuciari; Bello-ni, Valenti; Petagna, Feruglio, Invemizzi; Boscolo, Curti, La Rosa, Soerensen, De Vito. Za rezervo je tokrat Perazzolo iz. bral Pellegrinija, ki lahko v zadnjem trenutku vskoči bodisi v obrambo ali pa na krilo.
Možnosti za uspeh Triestine so zelo majhni. Torino si je v zadnjih treh kolih nabral 5 prepotrebnin točk na račun A. talante, Lazia in Palerma in je trenutno v dobri formi. S Triestino pa je ravno narobe. V zadnjih treh kolih, v katerih je igrala dve tekmi doma in le eno zunaj, je zbrala le 2 točki. Res je, da jo je pri tem spremljala precejšnja smola, po drugi strani pa je zopet, res, da s prikazano igro ni zadovoljila.
Vendar je upati, da se ((muli* zavedajo kritičnega položaja, v katerega so zašli in da bodo v Turinu dali iz sebe vse, da dosežejo vsaj polovični rezultat. V. primeru poraza in če zmagajo njeni tekmeci z repa, se namreč lahko zgodi, da se z jutrišnjim dnem znajde
prav pri koncu tabele, kar bi pomeni.o tudi skoraj gotov iz. pad iz «elite».
Isto velja tudi za Torino, ki ima celo eno točko manj kot Triestina. Zato je mogoč vsak rezultat in za nobenega ne bo mogoče trditi, da pomeni presenečenje.
Angleško
nogomefno prvenstvo
LONDON, 11. — Današnje kolo angleškega nogometnega prvenstva je prineslo naslednje rezultate:
Bumley-Sunderlad 5-1; Car-diff-Portsmouth 0-1; Liverpool-Derby 1-1; Manchester City-Arsenal 2-4; Middiesbrough-Blackpool 5-1; Newcastle-Man-chester United 1-2; Freston-Wolverhamptom 1-1; Sheffield Wednesday-Bolton 1-1; Stoke-Charlton 1-0; Tottenham-Aston Villa 1-1; West Bromwich-Chel-sea 0-1.
GENOVA, U. — Na mednarodni plavalni prireditvi v bazenu Cozzi je francoska štafeta 4x100 m mešano poskušala porušiti svetovni rekord, ki ga je nedavno postavila neka druga francoska štafeta. Vendar je zaostala za 0,9 sekunde za rekordnim časom. Francozinja Lusien pa je postavila nov državni rekord na 100 m hrbtno z 1:27,2. Na 200 m prsno je Nemec Klein gladko premagal Francoza Lusiena.
Danes Pariz-Roubaix
PARIZ, 11. — Jutrj bo kolesarska tekma Pariz-Roubaix, ena izmed velikih mednarodnih tekem, ki bo letos že 51. leto. Od 185 vpisanih jih je danes 160 prišlo na dvorišče lista «Equipe», kjer so predložili kolesa v kontrolo. Izmed zamudnikov je Schulte sporočil, da je imel majhno nezgodo z avtomobilom, da pa bo jutri na startu.
Od vpisanih pa so odpovedali udeležbo med drugimi Cop-pi, Kuebler, Desbats, Marinel-li, Walkowiak, Huber, Croci-Torti, Van Buren, Soldani, Bertoni, Bonaventure itd..
noče točno ugotoviti, kolikšen delež imajo pri takšnih pojavih borzni igralci, ki izkoriščajo splošno psihološko stanje za svoje špekulacije — v tem primeru «a la baissen (v Italiji celo obtožujejo kominformisti demokristjane, da se za padcem kurzov na rimski borzi skriva špekulacija, ki naj priskrbi De Gasperiju volilne fonde).
Zaenkrat kaže, da se razvija sovjetska ((mirovna ofenziven v dveh smereh — Koreja in Nemčija. V obeh primerih so na Zahodu močno različna mne. nja in sprostitev položaja u. tegne sprožiti močne centrifugalne sile. Znana so nesoglasja med zahodnimi državami — lahko bi skoraj rekli, med Evropo in ZDA, ko v Evropi ne bi bilo nekaj ljudi (na primer De Gasperi), ki so se odpovedali lastni politiki ■— glede Daljnega vzhoda, predvsem glede Kitajske. Premirje na Koreji in začetek politične konference — ta bi se po resoluciji Združenih narodov morala začeti v treh mesecih po podpisu premirja — bi nedvomno postavila ta nesoglasja v ospredje. Trenja pa je treba v tem primeru pričakovati tudi v ZDA, zlasti glede Formoze. Eisenhoiverjeva vlada je že nakazala možnost zaupne uprave OZN nad For-mozo; Cangkajšek in tisti, ki ga v ameriškem kongresu podpirajo — in teh na žalost ni malo — bi se temu načrtu gotovo uprli, saj še vedno sanjajo o «osvoboditvi» Kitajske s formoškega oporišča, čeprav u to noben pameten človek ne verjame več.
Sprostitev položaja v Nemčiji pa utegne zadati smrten udarec evropski vojski in še celi vrsti drugih načrtov o «združevanju» Evrope v minimalnem okviru šestih držav z demokristjansko vlado. Francozi že zdaj dajejo razumeti, da
postaja vsa zadeva zaradi sovjetskih mirovnih ponudb neaktualna — čeprav ni videti še prav nič konkretnega. Osnove, na katerih sloni to ((evropsko združevanje», so po svoji družbeni naravi tako šibke, da jih je začel majati že lahen vetrič iz Moskve, ki še zdaleč ne napoveduje pomladi.
Zato ni nič čudnega, če na Zahodu toliko poudarjajo Avstrijo. Prvič je res, da je avstrijsko vprašanje razmeroma najlaže rešiti (in da je formalno praktično že rešeno), drugič pa ima to dobro stran, da njegova rešitev ne bi sprožila centrifugalnih tendenc v Zahodni Evropi. Zato pa je tu. di dvomljivo, da bi bila Moskva pripravljena res začeti pri Avstriji, saj končno s tem ne bi prav nič pridobila. Pojavljati pa so se začeli tudi že glasovi, da hoče sovjetska diplomacija povezati reševanje avstrijskega vprašanja z nemškim, nekako po načelu «do ut des». Osnova takšnega sporazuma pa naj bi bila — delitev interesnih področij.
To pa pomeni, da je v moskovski politiki, razen nekaj novih taktičnih prijemov, še vse po starem.	r.	c.
Tovorni prevozi Tel.st.5608 Osebni avtobusni prevozi
A V TOGARAŽA z
MEHANIČNO DELAVNICO
TRST - Ulica Moreri 7 - ROJAN
STARA IN ZNANA TVRDKA
ČEBELE
24 Znideršičevih panjev in čebelarsko orodje s čebelnjakom prodam.
F E R L U G A Ulica Vernielis 12.
(Sola na prostem)
Dr. N. GIGLIA
ZDRAVNIK KIRURG ZOBOZDRAVNIK Izdeluje proteze v jeklu, zlatu, kavčuku in plastiki. — Zdravi z najmodernejšimi sistemi.
Sprejema od 9. do 13. ure in od 15. do 20. ure.
TRST - Ul. Torrebianca St. 43
(vogal Ul. Carducci) - Tel. 71-18
KROJAČN1CA ZA ŽENSKE IN MOŠKE
JOSIP KRAVOS
TRST, Ul. Brandesia 53, Sv. Ivan ki zadovolji in se trudi, da ugodi vsakemu okusu
iHCDLFG
AVTORIZIRAN MALI OBRTNIK IZDELUJE NAGROBNE SPOMENIKE IZ NAJBOLJŠIH KRAŠKIH IN TUJIH MARMORJEV. SLIKE NA PORCELANU, BRONASTE CRKE IN LUČKE, PRORAČUNE BREZPLAČNO, POSTAVITEV IZVRŠENIH SPOMENIKOV Z GARANCIJO.
Stanko Zidarič
ŠEMPOLAJ ŠT. 4 (Nabrežina) •
€ E N K ZMERNE OLAJŠAVE PRI PLAČILU
Fausto Gardini
delno pomiloščen
MILANO, 11. — Italijanska teniška zveza je danes znižala kazen, ki jo je naložila Faustu Gardiniju zaradi nešportnega obnašanja na turnirju v Manili. Ze takrat pa so mnogi menili, da je kazen premila. Teniška zveza je svoj sklep u-temeljila s tem, da je Gardini kazen ((disciplinirano sprejel*.
PaNy in Barfzen
v finalu v Neaplju
NEAPELJ, 11. —• Dva Ame-rikanca, Patty in Bartzen bosta igrala jutri v finalu neapeljskega teniškega turnirja. V doublu sta pripravila veliko presenečenje Nemca Goepfert in Hermann, ki sta premagala italijanski par Cucelli-M. del Bello. Presenečenje je tudi poraz Pattyja in Bartzena, ki sta izgubila proti paru Skonec-ki-Worthington.
Današnji rezultati: Bartzen-Cucelli 6:3, 6:2, Patty-Skonecki 6:0, 2:6, 8:6.
Moške dvojice:	Goepfert-
Hermann — Cucelll-M. del Bello 1:6, 6:1, 6:2; Skonecki-Worthington — Bartzen-Patty 9:7, 6:2.
fišuteu,
ki 'Vod oZ<vui!
Prispela je nova pošiljka
pomladanskih elegantnih čevljev
(ut ietutlie in tnoMie
Trgovina GEC
TRST - ROJAM, Trg tra i Kivi 2
K!Y!ETOUALCI IN VRTNARJI, OBIŠČITE NAS!
Trgovina kmetijskih strojev In orodja
TB8T
STRUJI VECCHIA PER LUTRU
Telefon *t. 41-17«
Umetna gnojila - Krma ta tlvino - Prvovrstna inozemska semena in lastnega pridelka - Trte, sadna drevesa, razne cvetlične sadike, vrtnice L t. d. • Poljedelski stroji in druge potrebščine
M«,...:
TULIAK
RODOLFO
ki se je preselila v
Ul. della (Mia 15
tel. 95089
z zadovoljstvom obvešča svoje odjemalce, da ima na razpolago novo vrsto šivalnih strojev svetovne znamke
Sil«
s križnim šivom za gumbnice, pritrjevanje gumbov in čipk ter vezenje brez okvira.
25-letno jamstvo. Naprodaj rabljeni poglobljivi stroji in v omaricah. Vzamemo v račun in dobro plačamo rabljene stroje. Popravila z jamstvom. Obročno odplačevanje po 50 lir dnevno brez predplačila. Brezplačen pouk v vezenju.
Restavracija „V1310 KOPER“
IkIUBUAIM, Gradišče 13
Točilnica „¥1110 KOPERw
LJUBLJMIA, Titova c. 12
Restavracija „VIN0 KOPERu
CELJE, Prešernova ul. 2
Vedno u zalogi originalna odprta in buteljska
istiska vina
Ob vsakem času topla in hladna jedila
PRVOVRSTNA POSTREŽBA
Velika izbira vseh vrst kuhalnikov in štedilnikov na plin, tekoči plin, elektriko, les in premog, najboljših znamk
Najlepši darilni predmeti, servisi iz porcelana, stekla, kristala, namizni pribor iz nerjavečega jekla
Vse za gostilne, bare in dom
Naravna in umetna svila za sita in mline pri
Mii IERŽE
T K S T - Trg S. Giovanui 1
Mizarji I Deska umre podjetniki *».. mace-
kmetovalci! ”**•****
lesov in tra-
Opozarjamo vas na sledeče	/jL	96 J V
oddaje: jug. cone Trsta. 15.00:
Po primorski v glasb; in besedi; 18.30: Mešani zbor ^ skladbe jugoslovanskih av torjev. — Trst II-: 15.00.	^
mladina pred mikrofono m: 20.00: Slovenski Lten}. Trst I.: 17.30: Simfonični koncert, dirigira A. C uy
MOTOM 48 CCM
Čudoviti «£ torček, m v" pelje P°VS(T Prodaja na ob-
ne in na° ni deli a.,in motorje, l»w popravila
MOSCHION S FR JJj
trst Dl. Voltom *
'tel 23-®
Prvovrstne likerje, žganje in sirupe dobite pri stari TVRDKI
Posebnost: krema maršala, slivovka, tropinovec, jajčni brandy
t..ad [teičene. uie <A&	^
idjiOftO-Cniene iuiuuuke
Nad 100 vzorcev izbrane ^
Najboljša kakovost uporabljenega materiala poudarja vrednost ZNAMKE
Izdelovanje po zadnjih iznajdbah moderne
POPOLNO JAMSTVO Za-NAJNIŽJA CENA D-000
Te prednosti Vam nudi samo znamka
teh**'
ZA 5 tEt
21% v.____
Fotografski
laboratorij
RAZVIJA NJ E KOPIRANJE POVEČAVE REPRODUKCIJE DOKUMENTOV HITRA POSTREŽBA IZDAJE INDUSTRIJSKIH IN REKLAMNIH FOTOGRAFIJ FOTOGRAFIRANJE BELO IN ČRNO IN V BARVAH
ZA POSVETOVANJA IN PRORAČUNE TELEFONIRAJTE BREZ OBVEZNOSTI NA
VSTf'J%
proizvodom	„
firanjem Pn • 0-
95-873,
I
me. nudi najugodneje
mr
viale Solino 24 Jel. 30141
IZVOZ
ZALOGA TRDEGA LESA
URADI: 1JL.CRISPI TEU-rjll) Skladišče: Ul. delle Hilizii: št 12-18 - ie^*
Odgovorni urednik STANISLAV	RENKO — UREDNIŠTVO: ULICA MONTECCHI št. 6 III.	nad. — Telefon	številka 93-808 ln	94-638	—	Poštni
predal 502. — UPRAVA: ULI CA	SV. FRANČIŠKA St. 20 — Telefonska številka 73-38 -	OGLASI: od 8.	do 12.30 ln od	15 . 18	— Tel.
73-38 — Cene oglasov: Za vsak	mm višine v širini 1 stolpca trgovski 60, finančno upravni	100, osmrtnice 90	lir — Za FLRJ za	vsak mm	»rine 1
stolpca za vse vrste oglasov po	25,-	din. — Tiska Tiskarski zavod ZTT — Podružn Gorica Ul.	S. Pellico l-II, Tel. 33-82 — Rokopisi se ne	vračajo.
NAROČNINA: Con* A: mesečna 350, četrtletna 900. polletna 1700, celoletna 3200 lir. Fed ljud. repub Jugoslavija: Izvod «<>■	>
Poštni tekoči račun za STO ZVU Založništvo tržaškega tiska Trst 11.5374 - Za	'Agenclja	demokratičnega	l«o*p	zc>Z
Ljubljana Trg revolucije 19 tel. 20-009 tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 606 - T . 892 — Izdaja Založništvo tržaškega tiska