43. Dokladni list k 47. listu Novic. 1849. Kdor želi, kako oznanilo v dokladni Ust natisniti in Novicam perdjati, plača za vsako verstico z navadnimi srednjimi čerkami 4 kr., če oznanilo le enkrat natisniti da; dvakrat 5 kr. trikrat pa 6 kr. J. Blaznik. Oznanila c. k. deželniga poglavarstva. Št. 518. (207.) CD C. k. deželna komisija zemljišniga oprostenja gruntne odveze) za Krajnsko deželo se je 17. an tega mesca pervikrat snidila in se je pri tem pervim shodu za vstavljeno spoznala. Ta dan se je tedaj njeno opravilstvo začelo. Predsednikova kancelija, in kancelija, kjer se vloge v teh rečeh prejemajo, je v hiši deželnih stanov (na lontovžu) v 1. nadstropji na novim tergu v Ljubljani. Od predsedništva C. k. dežel, komisije zemljišniga oprostenja na Krajnskim. V Ljubljani 18. listopada 1849. S t. 21630. Razglas (206.) (1) Z ozeram na poglavarstvini razglas od 4. t. m. št. 21236 se sploh na znanje da, de je bila po ukazu visociga denarstviniga ministerstva od 3. t. m. št. 11881 druziga listopada 1849 seria s cerka C denarnih listov po 10 kr. —„ deset krajcarjev" vzdignjena. Vsak s čerko C zaznamovan denarni listek po 10 kr. se zamore po 1. dnevu grudna 1849 skozi dva mesca za deset krajcarjev v srebru in kufru pri v to določenim oddelku deržavne centralne denarnice na Dunaju kakor tudi pri vsih prejemavnih denarnicah v deželah, če kdo želi, zamenjati, jemal se bo pa tudi še, kadar ta dva mesca pretečeta, pri vsih javnih denarnicah namest gotoviga denarja. V Ljubljani 11. listopada 1849. Leopold grof Welsersheimb, deželni poglavar. Št. 19966. Razglas C197.) (2) c. k. ilirskiga poglavarstva. Njih c. k, Veličastvo so s previsokim sklepam od 1. kozoperska t. 1. privoliti blagovolili, de se ima zapoved, ktera je bila za nemško-slovenske kronovine 14. rožnika t. 1. št. 4360 dana, in po kteri se zamorejo tisti, ki so soldaški dolžnosti pod-verženi, brez posa, ali s pretečenim ali sicer neveljavnim posam na rajtingo tistiga kantona ali tiste srenje asentirati ali v soldati vzeti, v kteri jih zasačijo, in sicer brez ozera, ali so bili od doma-čiga kantona o pravim času nazaj terjani ali po razglasih pozvani bili ali ne, tudi na lombardo-beneš-ko kraljestvo in na Dalmacijo razširiti. Samo imajo še dalje politiške gosposke vselej, kadar koga iz kakiga ptujiga kantona v sol-date dajo, njegovi domači gosposki brez odloga na znanje dati, de se po tem ljudstvini in popiso-vanjski spisi popraviti morejo. To se da po vkazu visociga ministerstva notranjih oprav od 10. kozoperska t. 1. št. 19844 z ozeram na poglavarstvini razglas od 22. rožnika t. 1. št. 12395 sploh vediti. V Ljubljani 19. kozoperska 1849. Leopold grof Welsersheimb, deželni poglavar. Št. 20691. Razglas (198.) (2) c. k. ilirskiga poglavarstva. — Nove določbe dacne i% harmične tarife za ilovco in lapor9 potem za apno in mavc, ktere s 16. listopadam 1849 veljavnost zadobe. S 16. dnevam listopada 1849 zadobe naslednje določbe dacovske in harmične stave veljavnost: Od ilovce (navadne gline in persti za opeko ali cegel) in od laporja (Mergel), potem od apna in mavca (Gyps), nepomleniga in nežganiga, in ne v kupčijstvu z unanjimi deželami in z izcolni-štvi, kakor tudi ne v kupčijstvu čez vmesne col-nije pri vpeljatvi in izpeljatvi pri colnijah in har-micah nič plačati. Od apna in mavca, pomleniga ali žganiga, ni samo v vmesnim kupčijstvu pri colnijah in harmi-cah nič plačati; v kupčijstvu z vunanjimi deželami in z izcolništvi je pa pri upeljatvi 1 kr., in pri izpeljatvi 74 kr. od sroviga centa plačati. Colnistvo gre vsacimu podružnimu colništvu. Kameralne deželne gosposke imajo oblast, posreduje težnje (kvihtej določiti, po kteri se smejo voz, kubikni sežnji (klaftre) ali sploh mera teh reči, po kteri se v kupčijstvu merijo, dacu podvreči. Tudi znajo te gosposke tam, kjer je zavoljo kraja treba, pripustiti, de te reči colnijo prestopijo, ako se poprej pri pervim colništvu napo vejo in če so 'primerno od colnika spremljene, ko se po stranskih potih vozijo. Ta naprava se po vkazu visciga denarstviniga ministerstva od 20. kozoperska t. 1. št. 10987 D. M. sploh razglasi. V Ljubljani 28. kozoperska 1849. Leopold grof Welsersheimb, deželni poglavar. Št 2J 236. Razglas poglavarstva. (202.) (2) Po ukazu visociga denarstviniga ministerstva od 29. kozoperska št. 11413 se s tem sploh na-znanje da, de je zastran zamenjevanja Dunajskih, 1. maliga serpana 1849 izdanih denarnih listov po 10 kr. in 6kr. za gotove denarje po zagotov-bi, ki je bila v 3. odstavku poglavarstniga razglasa od 4. maliga serpana št. 13184 dana, naprava narejena, de se bodo s čerkami zaznamovane serie imenovanih denarnih listov v mescu kozoperska tega leta začele zalozovati in de bo vsaki mesec ena seria vzdignjena. - 146 - Pervo tako vzdigovanje je bilo 20. dan ko-zoperska t. L in vzdignjena je bila ta dan seria P denarnih listkov po 10 kr., v kteri so vsi 1. dan maliga serpana 1.1, izdani s čerko F zaznamovani denarni listki po 10 kr. zapopadeni. Vsak denarni listik, kteri za to seriogre, se zamore od 1. listopada 1849 skozi dva mesca za 10 kr. v srebernim in kufrenim drobižu pri v to namenjenim oddelstvu deržavne centralne denarnice na Dunaju ali pri prejemavnih denarnicah v deželah po želji vsaciga zamenjati, kteri take listke ima, ve se pa samo, de se imajo zalozani denarni listki tudi še potem, ravno tako, kakor drugi nezalozani pri vsih javnih denarnicah namest gotoviga denarja prejemati. V Ljubljani 4. listopada 1849. Leopold grof Welsersheimb, deželni poglavar. št. 20323. Razglas C194-) (2) c k. ilirskiga poglavarstva. — Zastran iz- datve novih bankovcov po 1 gld., in podalšanje časa za zamenjanje starih bankovcov po 2 gld. Z ozeram na predsedništvini razglas od 28. rožnika t. 1. št. 1453, se da s tem sploh na znanje, de se bodo stari bankovci po 1 goldinarju preklicali in namest njih novi po 1 goldinarju 1. listopada 1849 izdajati začeli po določbah prilože-niga razglasa bankniga vodstva od 20. kimovca 1.1. Po tem razglasu obderže tudi stari bankovci po 2 goldinarja do tiste dobe svojo veljavnost, v kteri se bodo stari bankovci po 1 goldinarju ob veljavnost djali. V Ljubljani 23. kozoperska 1849. Leopold grof Welsersheimb, deželni poglavar. Naznanilo. Po narvikšim privoljenju Njih Veličastva od 17. veliciga travna 1849, h kterimu so ministri nasvet dali, za premeno in za preklic starih bankovcov po 1 in 2 goldinarja, kteri so med ljudmi, je bil zastran bankovcov po dva goldinarja z na-znanilam od 31. veliciga travna 1849 žena znanje dan čas kadaj se bodo izdali, bolj natanjčne določbe zastran premenovanja, obroki za-to, in popis novih bankovcov po 2 gld. Ob enim je bilo pa v ravno tem naznanilu prigotovljeno, de se bodo novi bankovci po 1 gld. pozneje izdali, in de bo naznanilo zastran dobe, kadaj se bodo zamenjevati začeli, in zastran popisa teh bankovcov o svojim času se dalo. Po tem prigotovljenju se tedaj z nažočim na znanja da, de se bodo začeli bankovci po 1 goldinarju 1. dan listopada zamenjevati. Novi bankovci po 1 goldinarji so v prikladi popisani. Kakošni so novi bankovci po 1 goldinarji, se viditi zamorejo v vsih javnih denarnicah na Duna-ji kakor tudi v vsih kronovinah. Zastran premenjanja starih bankovcov po e- nim goldinarji, ki so zdaj med ljudmi, se to le postavi: 13 Stari bankovci po enim goldinarji se bodo od 1. listopada 1849 do poslednjiga dne ma- liga travna 1850 pri vsih banknih denarnicah naDunaju, vPragi, Berni, Lvovu, Lin-cu, Inspruku, Gradcu, in Terstu zamenjevali in za plačila prejemali. O svojim času se bo razglasilo, ali in v kterih mestih se imajo ti bankovci, razun imenovanih, še pri druzih javnih denarnicah zamenjevati. S) Od 1. dne veliciga travna 1850 do poslednjiga dne maliga serpana 1850 se bodo imenovani bankovci samo še pri banknih denarnicah na Dunaji zamenjevali kakor tudi za plačila jemali. 3) Ko ta devetmesečni obrok preteče, se je zastran zamenjanja imenovanih bankovcov naravnost na bankno vodstvo oberniti. Do konca obroka za zamenjanje starih bankovcov po 1 goldinarji, ki so dozdaj med ljudmi, se bodo sicer tudi njih polovice in če-tertine ali firteljci, kakor doslej pri banknih denarnicah zamenjevale in za plačila prejemale. Novo izdani bankovci po 1 goldinarji se bodo pa samo celi zamenjevali in za plačilo jemali; za posamesne odškodovane bankovce po 1 goldinarji se bo, kakor za vse ve-či bankovce, prigodkama prikladno odškodovanje razmerilo. Novi bankovci po enim goldinarji se ne smejo tergati, in za take bankovce ne da narodna banka odškodovanja, kakor ga tudi za nove take bankovce po 2 goldinarja ne daje. Ker se bodo pa v banknih denarnicah v Budi, Temešvaru, Hermanstatu in v bankni kaši, ktera se bo tudi v Kašovim kmalo zopet napravila, bankovci po 1 in 2 goldinarja ob enim času 1. listopada zamenjavati in nazaj jemati začeli, in se za zamenjevanje teh dveh redov bankovcov tudi kakor za pogoldinarske bankovce gori pod 1), 2), 3) čas postavi, se zavolja enake dobe za zamenjevanje za vse kronovine dobe za zamenjevanje bankovcov po 2 goldinarja, ktere so bile z naz-nanilam od 31. veliciga travna t. 1. za bankne kaše na Dunaju, v Pragi, Berni, Lvovu, Lincu, Inspruku, Gradcu inTerstu na znanje dane, zdaj tudi na gori imenovane obroke razširijo, ktere so za bankovce po 1 goldinarji določene. Tedaj imajo gori pod 1), 2), 3) postavljene dobe na Dunaju in v vsih kronovinah popolnama enakomerno za oboje bankovce po 1 in po 2 goldinarja veljati. Na Dunaju 20. kimovca 1849. Pipic, bankni predstojnik. Sina, bankniga predstojnika namestnik. Puthon, bankni vodja. Popis novih bankovcov pooblastne avstrijanske narodne banke po enim goldinarji. Papir je bel, tanek, pa vunder posebno clo terdniga snutka, kteri se popolnama od druzih papirjev razloči. Vsak bankovc ima vodeno znaminje, in sicer: V sredi, v okroglasti, zobčasti svitli šajbici besedo Ein s zamoklimi lapidarnimi čerkami, pod to šajbico arabsko številko 1 svitlo, pod to številko zopet okroglasto, svitlo, pa veči šajbico, vkteri se beseda Gulden z lapidarnimi čerkami zamoklo vidi. Natisnjeni so černo. Zgorej je ženska podoba, ktera ima zidno krono na glavi, in okrog pers lovorjev venec, kot znamnje Avstrie. Na obeh straneh je, koliko bankovc vel j a,z arabsko številko 1 prav razločeno in krepko izraženo, in ta številka je na vsih krajih s tanko čer-to oklenjena. Na obeh straneh bankovcov je iz o-kroglastih in ravnočertastih svitkastih štempeljnov sostavljena svitkasta obkrajna lepija narejena, na ktere vsakim koncu so arabeske, ktere proti sredi v svitkaste štempeljne segajo, se zgorej prosto i-zidejo in imenovano arabsko številko oklenejo; spodaj pa vunder okroglaste oklepe delajo, v kterih enim na levi strani besede stoje: „Auf die Ver-falschung und Nachahmung der Noten der Bank sind dieselben Strafen verhangt, welche auf die Verfalschung und Nachahmung desvomStaate ausgegebenenPa-piergeldes gesetzt sind. Die Behorden sind verpfichtet, die diessfalligen Ver-brecher aufzusuchen, anzuhalten und zu bestrafen." Vse te besede so prav drobno razločno v frakturnih čerkah pisane, ktere posamesne iz tancih čert obstoje. V drugim oklepu stoje enako pisane besede: „Ein Gulden" 18krat. —Med tema obema oklepama iz arabesk se vidi zdolej der-žavni gerb prav krepko in posebno vrezan. — Koj pod podobo Avstrie stoje v sredi bankovca besede v ravnih verstah. V pervi versti so besede: „Ein Gulden" s prav razložnimi gotiškimi frakturnimi čerkami. — V drugi versti stoje z bolj drobnimi gotiškimi frakturnimi čerkami besede: „Die priv. osterreichische." Potem stoji besedica: „National-Bank" z lezecilapidarnimi dessein-čerkami; dalje s stoječimi majhnimi lapidarnimi čerkami: „bezahlt dem Ueberbringer gegen diese Anweisung"; potem s stoječimi posebnimi lapidarnimi čerkami: 55Einen Gulden Silbermiinze"; nazadnje z majhnimi stoječimi lapidarnimi besedami: „nach dem Conventio n-Fusse." Po teh besedah pride v dveh verstah firma narodne banke, in sicer v pervi versti z gotiškimi frakturnimi besedami: „Fur die priviligirte o-sterreichische" in v drugi versti „National-Bank" z velicimi lapidarnimi dessein-čerkami. Nazadnje stoje na levi strani: „Wien d en 1. Juli" v eni versti z angležkimi latinskimi čerkami in spodej letno število „1848", na desni strani pa podpis:„J. E. v. Weittenhiller, Cas-sen-Director." Med arabeskami, med žensko podobo in med besedami stoji na desni strani številka, in na levi čerke. Mnogoverstne oznanila. (204.) (1) Pri Janezu Giontini v Ljubljani je na prodaj: Sveti križev pot v 14 postajeh, lično v olji ma- lan po Fiihrichu, 28 palcov visok in 19y4 palcov širok Cena vsih 14 postaj 60 gld. srebra. Obraz Nj. Velicastva cesarja Franca Jožefa, lično v olji malan, 26 palcov visok in 21 palcov širok, v 1% palca širokim zlatim o-klepu. Cena 20 gld. srebra. Stare in nove Fortopiane so na prodaj in na izposojilu, in sicer: na prodaj po 36, 60, 80, 90, 140, 150, in 180 gld. Za izposoditi po 1 gld. 30 kr., 2 gld. 3 in 4 gld. od mesca. J. Giontini. (205.) Nova šolska knijžica. d) Predpisi. latinsko in čiri Is k o slavenski izdal in založil Matija Maj ar. Obseže 9 predpisov; abcedo cirilsko in branja s pisavnimi in tiskavnimi cirilskimi pismeni in nauko-slovje pisavno (Schreiblehre). Cena 20 kr. srebra. Pravila kako izobraževati ilirsko narečje in obče slavenski jezik spisal in na svetlo izdal Matija Majav. Važna knjiga za vsakega prijatla slavenskega jezika. U velikej osmini 130 stran, velja 45. kr. srebra. Dobete se obedve knjigi pri izdatelju v Zab-nicah (Saifnitz in Karnthen), na prodaj ima v Celjovcu Sigmund, v Ljubljani Lerher in Kremžar, v Terstu Živic, v Gorici Paternolli, v Marburgu A Ferlinec, v Optuju Spritzaj, v Celju Jeretin, v Gradcu Majer, v Krajnskim mestu Res, v novim mestu Vejpiistek, v Radgonu Vajzinger, v Belaku Poznik. C203.) Oznanilo. C2> Per Oblaku na Černučah na Dunajski cesti komaj eno uro od Ljubljane, bo vse posestvo prostovoljno na več let v najem ali v stant dano. To posestvo obseže: Veliko gostivnico (oštarijo), ki ima 8 sob (cimrov), 1 kuhnjo, 2 shrambi za perročne jedila (Speisekammer) in 3 shrambe za kuho, 2 žitnici in 4 kleti (keldre), daljej 4 velike v obok zidane (velbanej stale, ki se dajo lahko v magacine prenarediti, in drugo za kmetvanje potrebno poslopje, ravno tako tudi blišjne verte za sadje in opresnino. Potem, ko bodo te reči v najem (v štant) oddane, bodo na dražbo ali licitando prodani: konji, voli, prešiči, vozovi, sodi, mnoge vina, žita in drugo orodje. Daljej bodo posamesno (parzellen-weise) v najem (jstant) dani: dozdej dobro obdelane ino obsejane njive, travniki in vinograd. — Kdor gostivnico prevzame, si zamore per ti priliki tudi prav lahko potrebno živino, orodje i. t. d. kupiti in njive, travnike in vinograd v najem dobiti. Kdor želi od vsiga tega več zvediti, naj se oglasi per Dr. Antonu Raku dvorno-ia pravdo-sredniku v Ljubljani. 147 - 148 - (199) C2) Pri Janezu Giontinitu bukvarju na velkim tergu v Ljubljani je na prodaj: Malavašiča slovenska Slovnica za perve slovenske šole v mestih in na deželi. V Ljubljani 1849. Cena za vezane je 30. kr. Kdor od teh ko-ristnik šolskih knjig kaj več vkup vzame, jih dobi po nekaj ponižani ceni. C200.) VO Jožef Stare kupec v Ljubljani, da na znanje, de je ravno zdej iz Berne in Dunaja veliko noviga blaga pripeljal, in perporoči svojo obilno zalogo mnogoverstniga blaga za prihodnji Ljubljanski smenj o sv. Ošpeti. Prodaja se vse na debelo in na drobno, in scer po nar nižji ceni. (201.) (2) Vino na prodaj. V Farovži pri s. Jurji pod Taborjem, eno uro od Uranskiga, je 5 startinov vina od leta 1846, ino 9 startinov od leta 1848 iz Slo-veno-Bisterskih goric za prodati. (196.) Prodaja žganja in vina. (8) V Udmatu v Ahcinovi hiši se dobi posebno dobro žganje bokal po 24 kraje, in pa refoško bokal po 15 krajc.vKdor hoče tega kaj kupiti,naj se oglasi v gosp. Žerjavcovi hiši blizo kasarne. (1130 Oznanilo (5J novih bukev visoko častitljivi duhovšini Ljubljanske škofije. V moji tiskarnici je novi ,,Proprium Missarum" za Ljubljansko škofijo na svitlo peršel, in je v moji založbi naprodaj. Ta Proprium jez mnogimi mašami svetnikov in druzih praznikov pomnožen, po „Proprium Sanctorum" obravnan in zversten, na belim zalim papirji z rudečimi rubrikami natisnjen, in obseže enajst pola in pol. Nevezan velja 1 goldinar in 10 kraje, s prav ličnim zavitkam vred pa 3 kraje. več. Kdor jih dvanajst skupej vzame, dobi eniga poverhi. De se pa ne bo nihče godernjaje pertožil; de je škoda, stari Proprium iz masnih bukev ter-gati, in noviga vstavljati, sim zdaj perstavik k starimu oskerbel, namreč: „Supplementum ad Proprium Missarum anno 1842. editum." Ta perstavik (Supplementum) ni z rudečimi rubrikami natisnjen, in v njem niso nektere maše kakor v novim speljane, temuč le nakazane. Kdor se tedej pogostniga pretikanja po Missalu boji, in noče semtertje potaknjenih pola imeti, naj si namesti dostavka lepo zversteni Proprium omisli* Dostavik obseže štiri pole, in velja 24 kr. To pa že vsakteri sam dobro ve, de se eden zmed nju v nobeni fari nikakor pogrešati ne sme. Jožef Blaznik. (135.) (5) Dobro znana Velika pratika za leto 5 850. na svitlo dajana od c. k. kmetijske družbe v Ljubljani, je prišla ravno zdej pri meni na svitlo in se dobiva kakor druge leta na prodaj po G krajcarju* Velika pratika obseže vse to, kar druge pra-tike — zraven tega pa še semnje na Krajnskim, Koroškim, Goriškim, Primorskim in Reškim. Daljezapopade kmetijske poduke za gospodarje in gospodinje, namreč: gnoj s perstjd zame-tati, — kako sirovo maslo (puter) delati, — kaj je storiti, če se kravam po porodu posteljca v 24 urah ne iztrebi, — kako apno gasiti, de je bolji in de več zda. Zraven tega: kako pivca odvaditi žganje piti. Potem: mnogoverstne reči, ktere so sedanji čas tudi našim kmeta m vediti potrebne: odnovih gosposk,od soseskinih ali srenjskih naprav, od deželnih in der-žavnih zborov i. t. d. Na dalje: od poddruž-nic kmetijske družbe po deželi, — od kovaške in živinozdravilske šole v Ljubljani,— od kmetijskih šol po deželi, — od kolere kaj, — odgoveje kuge kaj. Menim, de mi pri obširnosti toliko lepih in potrebnih podukov ni trebaletašnje pratike še posebno priporočevati. Pri meni se tudi dobi Nova pratika za leto 1850, tudi od c. k. kmetijske družbe na svitlo dana pa le po 5 krajcarjev. ktera obseže vse navadne reči, ktere v pratiko gre jo z vganjkami vred; tode brez v veliki pra-tiki imenovanih podukov i. t. d. Jožef Blaznik, v Ljubljani na Bregu hišna št. 190.