P?3!0
V Ljubljani, dne 20. oktobra IS3Q,
Cena posamezni številki 1*50 Din
XII. leto.
„NAŠ GLAS« izide vsakega prvega, desetega in dvajsetega v mesecu. Naročnina za celo leto Din 40'—, za pol leta Din 20-—, za četrt leta Din 10-—. — Za inozemstvo je dodati poštnino. ■= Oglasi po ceniku. =
NAS GLAS
Uredništvo i Ljubljana, Frančiškanska ulica 6/L Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Upravništvo: Ljubljana, Frančiškanska ulica št. 6. Račun poštne hranilnico v Ljubljani štev. 11.467.
Osrednje glasilo državnih nameščencev in upokojencev«
Uradniška zastopstva na Nemškem«
(Iz osnutka zakona o osnovanju uradniških zastopstev.)
Ustava Nemške republike, ki je bila sprejeta meseca avgusta leta 1919. v Weimaru, določa W svojem el. 130. naslednje: «Po posebni določbi držav* nega zakona dobe uradniki posebna uradniška zastopstva.«
Navzlic temu jasnemu določilu nemške državne ustave do danes usta* nova uradniških zastopstev na Nem* škem še ni izvedena. Zato je umljivo, da nemško uradništvo že dolgo vrsto let vodi živahno borbo za ustvaritev te ustavne določbe, v kateri se prizna* va uradništvu pravica do zakonskih zastopstev.
V začetku tega leta je bil predlo* žen nemškemu državnemu zboru (Reichstag) osnutek zakona o uradni* ških zastopstvih, ki je pred tem ležal že štiri leta pri zbornici nemških po* krajin (Reichsrat). Zaradi notranjepo* litičnih kriz in pogostih menjav v vladi, tako zvani »odbor štirinajstorice« državnega zbora, ki ima nalogo raz* motrivati in proučiti predloženi načrt, svojega dela še ni končal. Potreba je, da omenimo tu, da je nemška vlada, preden je vložila zakonski predlog, zaslišala vse osrednje nemške uradni* ške strokovne organizacije in z njimi več let razpravljala o tem zakonskem osnutku. Posledica tega je, da je pred* loženi načrt primeren za obravnava* nje, dasi v mnogočem ne zadovoljuje nemškega uradništva.
Ker je tudi jugoslovansko držav* no uradništvo, organizirano v Glav* nem Savezu, na zadnji skupščini v Skoplju leta 1929., načeloma sklenilo, da je vprašanje uradniškega zastop* stva, t. j. vprašanje uradniških zbor* nie, treba z nezmanjšano vnemo raz* pravljati in skušati doseči, da se ta ustanova čim prej oživotvori, kakor tudi z ozirom na to, da je »Naš Glas« v minulih letih često razmotrival to vprašanje (prim. niz člankov g. drja. Fr. Stegenška o tem problemu), ne bo odveč, da seznanimo naše čitatelje vsaj z glavnimi določili tega nemške* ga zakonskega osnutka. Isto načelno stališče zastopa tudi resolucija naše Zveze, katero je njen odbor soglasno sprejel dne 7. oktobra t. 1. in katero sta njena delegata dne 12. oktobra t. 1. zastopala na plenarni konferenci Glavnega Saveza v Beogradu.
V glavnem naj bi nemški zakon o uradniških zastopstvih imel naslednja poglavja: I. Ustroj, II. Poslovni red. III. Naloge in pravice, IV. Postopanje!
V.	Varstvo uradniških zastopstev,
VI.	Posebne določbe za uradniška za* stopstva pri občinah in občinskih zve* zah in VII. Sklepna določila. Nemško javno uradništvo pričakuje, da navzlic razpustu parlamenta bo osnutek po* stal že tekom tega leta zakon. Dasi upajo uradniške organizacije, da bodo tekom parlamentarnih razprav mogle doseči še bistvene izpremembe v svo* jo korist, je vendar treba povedati že tu, da nemški uradniki s projektom v taki obliki niso docela zadovoljni, to Pa zato, ker je »pravo sodelovanja« uradništva v njem precej omejeno. Ob sklepu tega poročila, katerega posne* juamo po nemških strokovnih listih, oomo skušali podati v glavnih potezah stališče Splošne nemške uradniške zveze (Allgemeiner deutscher Beam* tenbund), ki je največja stanovska 0rganizacija nemškega rajhovskega uradništva, ki je politično docela ne* vtralna in ki upravičeno zastopa ogromno večino nemškega javnega uameščenstva.
Prvi oddelek zakonskega osnutka govori, kakor smo že omenili o ustro* Ju uradniških zastopstev.
Zakon predvideva sistem o d b o* rov, ne pa zbornic ali svetov. Po tem osnutku so določeni:
1.	Uradniški odbori za vsa službena mesta, kjer je vsaj '20 urad* nikov ali več nameščencev.
2.	Zaupniki pri službenih me* stih, kjer je več nego 5 uradnikov z aktivno in trije s pasivno volilno pra* vico, vseh skupaj pa manj nego 20. Glede pristojnosti in stopenj je do* ločen naslednji red:
1.	Uradniški odbori pri ne* posrednih službenih predstojnikih (ti so obligatorični!). Število odbornikov znaša öd 3 do 9 v razmerju s številom uradništva, katerega more biti 20 do 1500.
2.	Okrajni uradniški od* bori se fakul'tativno ustanav* Ijajo pri službenih predstojnikih sred* nje stopnje. Sestavlja jih 5 odborni* kov, če ni več nego 1000 uradnikov, katere ti odbori zastopajo.
3.	Glavni uradniški o d * bori so obligatorični in se ustanove pri službenih predstojnikih vrhovne instance. Tvori jih 7 članov, če je število zastopanega uradništva manj* še od 100.000.
Po osnutku !naj bi se razen tega ustanovili skupni uradniški odbori za več službenih panog v eni pokrajini. Možni so pa tudi skupni odbori za uradnike, ki imajo istega skupnega višjega predstojnika, pa različne ne* posredne predstojnike. Možni so ra* zen tega še odbori za posamezne od* delke pri večjih službenih mestih.
Glede volitev določa zakonski osnutek kot načelo sistem proporcijo* nalnih volitev za člane uradniških od* borov, za zaupnike pa enostavno ve* čino glasov. Funkcijonarji se volijo na dve leti. Aktivno volilno pravi* c o imajo vsi uradniki, ki so stari vsaj 20 let, pasivno volilno pravico pa ima* jo vsaj 24 let stari uradniki, ki niso več y pripravljalnih skupinah, ki so na dan volitve že več kot tri leta v službi in so vsaj tri mesece že nastavljeni pri volilni skupini, katera jih voli lv zastopstvo. Izvolitev sme uradnik sa* mo iz izrečno inavedenih, zelo važnih razlogov odkloniti.
Posel člana uradniških odborov je časten in se izvršujt brez nagrade. Odborniki oziroma zaupniki so podvr* ženi dolžnosti molčečnosti in jim za* kon jamči pogojno imuniteto, t. j. varstvo pred odpovedjo službe, pre* mestitvami ali dodelitvami k drugim uradom, oziroma panogam službe itd.
Važna je ustanova posebne prav* ne pritožbene instance v vseh spornih slučajih. Vsaka dežela, kakor tudi ce* lotna država, dobi posebno prizivno zbornico, v katero izvolijo prisednike uradniški odbori.
Uradniška zastopstva obsegajo vse uradništvo države (Reicha) po* krajin, dežel, občin in občinskih zvez. Ne razteza se pristojnost uradniških zastopstev na uradnike državnih že* leznic in Državne banke. Možne so pa posebne izjeme za službene predstoj* nike, posamezne uradnike, za določe* ne skupine uradnikov ter za uradni* štvo v inozemstvu.
Splošna nemška uradniška zveza je stavila k tej slednji določbi zahte* vo, naj zakon velja za vse urad* ni štvo brez izjeme, kjerkoli je nameščeno, torej tudi za uradni* štvo, ki je v službah različnih avto* nomnih teles in korporacij. Nadalje zahteva imenovano združenje, naj se krajevni, okrajni in glavni uradniški zbori obligatorično ustanavljajo, do* čim bi bilo ustanavljanje okrajnih od*
borov zgolj fakultativno. To svojo za* htevo utemeljuje organizacija z (dej* stvom, da baš srednja upravna instan* ca v poglavitnem odloča o osebnih za* devah podrejenega uradništva. Ista organizacija odklanja tudi določbo, da se volitve vrše po volilnih skupinah in zahteva splošne volitve.
O poslovnem redu govori II. od* delek zakonskega osnutka in je za nas manj važen. Omenimo le, da sme službeni predstojnik biti pri sejah vseh zastopstev navzoč, če ga le*ta povabijo ali če so sklicane Ina njegovo pobudo. Na sejah lahko vsak čas po* vzame besedo. Seje zastopstev, ki so tajne, naj se redovito vrše izven urad* nega časa. Sklepajo zastopstva z ve* čino glasov. Člane odborov veže glede podatkov, katere so v sejah izvedeli, kakor tudi glede poteka in izida gla* sovanja dolžnost molčečno* s ti. Ta dolžnost ne prestane, tudi ko zapuste dotično zastopstvo.
Najvažnejši del zakona je tretji oddelek, v (katerem so določene na* loge in pravice posameznih uradniških odborov. Tu treba naglasiti, da se pravice uradniških zastopstev načelo* ma raztezajo samo na zadeve uradni* štva, katere se pojavljajo samo pri neposrednih službenih pred* st ojniki h, katerim 'je dotično uradništvo prideljeno. Vendar se ob* seg teh pravic ne razteza tako daleč, da bi uradniškim odborom pripadala pravica soodločevanja, kar žele urad* niške organizacije doseči:
V	splošnem so odbori načeloma upravičeni, da vrše naslednje n a * loge;
1.	Stavljanje in zastopanje pred* logov in pobud v vseh službenih za* devah splošnega značaja, posebno še glede dobrodelnih ustanov.
2.	Pobude za ureditev poslovanja.
3.	Pogajanja službenih predstojni* kov o ,nasprotujočih si nazkanjih.
4 Zastopanje osebnih pritožb o službenih odredbah.
5. Pobijanje in odpravljanje ne* zgodnih in bolezenskih opasnosti.
V	naslednjih slučajih ima uradni* ški odbor pravico sodelova* n j a :
1.	Izdajanje in spreminjanje sploš* nih predpisov, s katerimi službeni predstojnik ureja poslovanje službe* nega mesta, kolikor tee s tem posega v osebne razmere uradništva.
2.	Določevanje in razporejanje uradnih ur.
3.	Določevanje načel za ureditev zastopanja in namestovanja bolnih in odsotnih uradnikov.
4.	Izdelava rednega letnega na* črta za dopuste osebja.
5.	Dovoljevanje izvanrednih na* grad.
6.	Ustanavljanje in uprava insti* tucij, katere služijo telesnemu ali du* ševnemu dobrobitu uradništva.
7.	Imenovanje zdravnikov — za* upnikov.
Uradniška zastopstva imajo na* dalje pravico sodelovanja z uradnim predstojnikom tudi v nasled* njih zadevah, to pa le v slučaju, če prizadeti uradniki to sa! mi predlagajo.
1.	Preiskavanje nezgodnih slu* čajev.
2.	Upokojevanje.
3.	Odpoved službe.
4.	Odtegnitev dopusta.
5.	Prošnje za podpore.
6.	Dodeljevanje obolelih uradni* kov zdravnikom, oziroma zdraviliščem.
7.	Dodelitev in ugotavljanje ka* kovosti službenih stanovanj.
8.	Dodelitev stanovanj, katera so bila zgrajena iz javnih sredstev.
9.	Dodelitev naturalnih in najem*
nih zemljišč. •	*
V naslednjih slučajih je po tem zakonu predstojnik dolžan pozvati uradniško zastopstvo, naj poda svoje strokovnjaško m n e ni j e :
1.	Pri vseh predlogih posameznih službenih predstojništev o načrtu po* slovanja, kolikor zadeva ta načrt osebne razmere uradništva.
2.	O izobraževanju uradništva, ki je v ta namen službenemu mestu do* deljeno.
3.	O ponovnem sprejemu kazen* ški odpuščenih.
4.	O predlogih za imenovanje ne* sodniških prisednikov disciplinskih sodišč.
Edinode po predlogu Tri* zadetega uradnika odda zastop* stvo svoje strokovnjaško mn e* n j e v slučajih:
lwČe oblastvo zahteva od uradni* ka povrnitev škode.
2. Če je uradnik kaznovan zaradi prekršitve službenih pravil.
Končno dovoljuje zakon uradni* škim zastopstvom, da smejo predla* gati tri uradnike kot kandidate za iz* volitev člana — izpraševalca pri iz* praševalnih komisijah za uradniške iz* pite. —
Centralna nemška uradniška ar* ganizacija se ne zadovoljuje s temi pravicami, ker graja nejasnost, ki vla* da glede posameznih dovoljenih pra* vic. Zato bo njeno glavno prizadeva* nje šlo za tem, da razširi čim bolj krog pravice do sodelovanja, in da zoži ob* seg pravice zgolj do podajanja stro* kovnih mnenj. Pri tem se sklicuje na desetletno prakso, ki je pokazala, da se je zakon o obratnih delavskih za* upnikih (Betriebsrätegesetz), katerega so delodajalci tako napadali in se ga po nepotrebnem tudi bali, zelo dobro obnesel, dasi delavstvu dovoljuje mnogo več in dalekosežnejših pravic soodločevanja. Zato smatra Splošna nemška uradniška zveza, da Igre urad* nikom kot inteligenčnemu stanu, ki tvori steber državne uprave in je kat eksohen državo ohranjujoč element, vsaj toliko pravic, kolikor jih je drža* va dovolila ročnemu delavstvu. Ista zveza je podala državnemu zboru v tem pogledu posebno spomenico, iz katere navajamo:
»Najvažnejši za značaj zakona o uradniških zastopstvih je seveda ob* seg priznanih nalog in pravic. Osnu* tek določa, naj se uradniškim zastop* stvom dovoli pravica strokovnjaških izjav in o določenih slučajih pravica sodelovanja. Po osnutku torej se tem zastopstvom odreka pravica soodloče* vanja v določenih vprašanjih. Vendar pa uradništvo burno želi baš dovoli* tev pravice soodločevanja vsaj v ne* katerih posebno važnih točkah. Raz* logi, iz katerih državna vlada smatra, da ne more dovoliti uradništvu pra*
vice sooločevanja, izhajajo iz zakon; skega osnutka samega (t. j. češ, |da se taka pravica soodločevanja ne bi skla; dala z zakonom o ministrski odgovor; nosti. — Op. ured.). Po našem mnenju pa je mogoče, da se ta pravica dovoli, ne da bi se s tem okrnila odgovornost ministrov, katero vlada navaja kot glavni razlog za svoje stališče. Pravi; ca soodločevanja naj se zagotovi z ustanovitvijo paritetično sestavljene instance za poravnavanje sporov.«
Jules Lemaitre:
Sovražnik.
Na robu Corneillea
—	»Gospod,« je dejal Pierre Cor; neille, »vidim, da imate dober okus.«
—	»Gospod,« je odvrnil mladi mož, »če strogo sodim o oderskih de; lih gospoda Racinea, storim to, ker me resnicoljubje sili k temu. Gotovo je, da je on le oslabil in ponižal tra; gedijo, ki ste jo vi dvignili tako vi; soko.«
—	»Gospod, v ti poslednji točki vam ne morem pritrditi. Priznam pa, da prav tako kot vi ne morem prena; sati sladkobe in mehkotnosti, zaradi katerih ugaja ženskam in mladini, in da se mi je 'to vedno zdelo skrajno zoprno.«
—	»Gospod, res je, da se človeku od tega kar obrača.«
—	»A še bolj me žalosti, gospod, ko vidim, kako v svojih žaloigrah žrt; vuje najplemenitejšo in najbolj mo; žato vznešenost čuvstva neki razbrz; dani ljubavni strasti, ki jo pritira na kraj blaznosti: tako da postaja na; ravnost ubijalski in zločinski, kadar ni osladen.«
—	»Res je, gospod, nad tem se mora ogorčiti vsak pošteno misleči duh.«
—	»A jaz, gospod, niti ne govorim o napakah, ki jih na vsak korak za;
Kakor je 'videti že iz tega krat; pega poročila, ki pa tvori le površen pregled najvažnejših določb tega važ; nega in znamenitega zakonskega osnut; ka se nemška država resno trudi tudi zakonski na moderen način urediti razmerje države do uradnistva, zado; voljiti s tem državno nameščenstvo, in mu dati prepričanje, da je njegov položaj v državi pravno in dejanski popolnoma zagotovljen.
greši gospod Racine zoper verjetnost šeg ali zoper zgodovinske resnice, kakor v »Bajazetu«, kjer ni osebe, ki bi čuvstvo vala, kakor ljudje v Čari; gradu in ki ne bi bila po turško oble; čen Francoz, ali kakor v »Britanniku«, kjer pusti pisatelj, da Britannicus in Narcisse živita dve leti dalje, nego sta v resnici živela.«
—	»Res, gospod, tega ni mogoče prenašati.«
—	»Verjemite mi, gospod, da ne govorim iz zavisti.«
—	;»Nihče, gospod, vam ne bo podtikal čuvstev, kakršnih ne dopušča vaša slava in vzvišenost vaših del.«
—	»Prav tako tudi ne govorim, gospod, iz osvetoželjnosti in ker bi se spominjal žalitev. Osem ali deset let bo tega, kar je prišel k meni go; spod Racine, da mi bere svojega »Aleksandra«. Bil je čeden mož, pre; več čeden in izgledal je kot mlada deklina. Bil sem tako dober in sem mu dejal, da se mi zdi zelo nadarjen za poezijo, toda dostavil sem, da ni; ma daru za dramatiko; in isto mislim še danes. Te odkritosrčne sodbe mi ni odpustil in morda veste, s kakšnimi psovkami me je obložil v predgovoru k »Britanniku«. Gotovo mi verujete, gospod, da sem jih popolnoma prezrl.«
—	»Gospod, vas ne morejo dose; či. Sicer pa priznam, da sploh nisem bral tega ničvrednega komada.«
Šesti pozitivni rezultat kongresa je sprejetje novih pravil UJU s kate; rimi smo napravili tudi korak naprej v smeri upravne prožnosti organiza; cije, v čemer se je pustila evoluciji prosta pot, da se ne napravljajo ne; potrebni pretresljaji med članstvom.
Sedmi pozitivni rezultat je polo; žitev temeljev za izgraditev naše so; <;ialno;gO;spodarske organizacije, ; za izgraditev naših stanovskih soicalnih ustanov, učiteljskih domov iv zdravi liščih in ob morju, kar se je na tem kongresu resno podvzelo in se pristo= pa k realizaciji.«
Plenarna seja Glavnega saveza,
V zadnji številki smo poročali, da je ožja uprava Glavnega Saveza skli; cala za dan 12. oktobra t. 1. plenarno sejo upravnega odbora, katere sta se po odborovem sklepu naše Zveze ude; ležila načelnik g. Makso iLilleg in I. podnačelnik g. Andrej Škulj.
Zaradi važnega in zanimivega dnevnega reda so se te plenarne seje udeležile po svojih odposlancih vse pokrajinske zveze in vse včlanjene centralne organizacije. Navzočih je bilo približno 20 delegatov iz Beogra; da, Ljubljane, Zagreba, Splita, Saraje; va, Cetinja in Skoplja. Potek plenarne seje je pokazal, v kakšnem težkem položaju se nahaja državno uslužben; stvo in kako mu je čimprejšnja odpo; moč nujno potrebna.
Predsednik Glavnega Saveza g. dr. Mih. Jovanovič je ob 10. uri pozdravil došle delegate in ugotovil, da so člani upravnega odbora polno; številno zbrani. Nato je podal poro; čilo o načrtu uradniškega zakona in zakona o pokojninah. Poudarjal je, da je najaktualnejše in najvažnejše vpra; sanje vsega aktivnega uradnistva čim prejšnja uzakonitev uradniškega za; kona. Število uradništva, ki komaj čaka pomoči, je zelo veliko, ker je še vedno mnogo kategorij in skupin dr; žavnih nameščencev, ki še niso bili
deležni posebnih doklad, katere so
prejeli po večini vsi uradniki I. kate; gorije in nekatere skupine druge ka; tegorije. Še prav posebno težko pa pričakujejo gmotnega izboljšanja svo jega položaja vsi upokojenci, posebno pa tisti, ki so bili upokojeni po starih zakonih.
O podrobnostih obeh zakonskih osnutkov se ne more — tako je izja; vil g. načelnik dr. Jovanovič — toč; neje izraziti, ker mu to branijo služ; beni predpisi. Lahko pa poudari, da bo z novima zakonoma gmotni polo; žaj aktivnih in upokojenih uslužben; cev izdatno izboljšan. Pri redakciji so se upoštevali vsi utemeljeni in smo; treni nasveti in predlogi. Razvrstitev bo izvršena po službenih letih, po do;
—	»Gospod, razgovor z vami me je res vzradostil. Divim se ostrini in vzvišenosti vašega duha.«
—	>>Gospod, ali mi dovolite, da pridem jutri spet zabavat vašo gospo= dično nečakinjo?«
—	'»Prav rad. gospod. Vaša čuv; stva napram nji so mi znana in po; znam vaše namene. Mislim, da jih tudi ona odobrava. In ilahko vam za; upam, da moj brat, ki sem ga o tem obvestil, zelo dobrohotno opazuje va; še načrte. Prosim vas, gospod, srna; trajte, da ste pri nas doma«
—	»Gospod, ne vem, kako se vam naj zahvalim ...«
—	»Jutri torej na svidenje, go; spod.«
—	»Gospod, vaš pokorni sluga sem.«
*	i
Tisto poletje leta 1673. se je bil Corneille zatekel v Rouen v svojo hišo v Sračji ulici. In ker se je čutil osamljenega {hčerka je bila pri domi; nikankah, en sin je bil mrtev, drugi v službi, dva pa oženjena), je prišla z njim nečakinja Marija, da mu je vodila gospodinjstvo. A kmalu je nek mlad odvetnik pri rouenskem sodnem dvoru obiskal strica in opazil nečakinjo.
Corneille je bil tedaj zelo otožen. Dve leti prej je bil hudo ponižan, ko je videl, da tekmečeva »Berenica« sla;
NAŠ PRAVI DOMAČI IZDELEK.
vršenih šolskih naukih in po strokov; ni službeni usposobljenosti.
Zakon o uradnikih je gotov. Isto; tako sta gotova zakona o upokojencih in pokojninskem fondu. Ves zakon je izboljšan v vseh ozirih na podlagi raznih predlogov in kritik.
Kar se tiče novega pokojninskega zakona, bo treba postaviti ves sistem določevanja pokojnin na povsem no; ve temelje. Merodajni krogi so pro; lučili najmodernejšo pokojninsko za; konodajo Francoske, Angleške. (Nem; čije. Češkoslovaške republike in Mad; žarske. V splošnem bo novi zakon znatno poboljšal materijalno stanje upokojencev.
Fond bo uveden. Pokojnina pri; pada državnim uradnikom po 10. efek; tivnih službenih letih in polna s 35 službenimi leti. Procent bo, kakor se čuje, mal in se bo računal od )3 ido 4% od vseh stalnih prejemkov.
Cilj je, da se odkomore najpo; trebnejšim in s tem pobija korupcija. Pridobitev bo, če se bodo vsi prejemki
Drago Gorup & Co.
LJUBLJANA
Miklošičeva cesta 14/H.
E1V GROS	Izdelava in prodaja
EN DETAIL	damske in moške
konfekcije. — Naro-Prodaja se tudi čila po meri se izvr-NA OBROKE! šujejo hitro in točno
vi zmagoslavje nad njegovim »Titom in Berenico«. Po propadu dražestne; ga, toda osladnega »Surene« je dal odru slovo, ker mu ni bil več kos. A tačas je Racine dal uprizoriti »Baja; zeta« in prav to leto »Mitridata«, in mesto in dvor sta mu viharno ploska; la; pravkar so ga izvolili v akademijo; imel je na svoji strani mladost, moč, bodočnost — in kralja. Ah! kako za; puščenega se je čutil stari poef! Mrz; ka slava mladega Racinea je mučila starega Corneillea. Ta slava se mu ni zdela le nezaslužena, temveč narav; nost nenravna.
In da nekako izpolni dolge ure, se je pečal Corneille s tem, da je pre; vajal na francosko latinske stihe vrlih jezuitskih patrov, zložene v kraljevo slavo, in da je pregledaval za bližnji ponatisk svoj prevod »Posnemanja Jezusa Kristusa«.
#
Ko je mladi odvetnik spet prišel, je dobrodušni Corneille pustil zaljub; Ijenca, da sta šla na vrt in je odšel v söbo na delo.
Dočim je pregledaval 5. poglavje III. knjige »Posnemanja«, in sicer od; delek »O čudesih božanske ljubezni«:
»Poznaš li ti ljubav, ki o nji go; voriš?«, je skozi odprto okno prihajal do njega šepet nežnega razgovora. Naenkrat je čul en sam glas in čeprav ni mogel razločiti besed, je spoznal
Pomen jubilejnega kongresa našega učiteljstva.
O notranjem pomenu in o rezub tatih jubilejnega X. kongresa Udru; ženja jugoslovanskega učiteljstva, ki se je vršil v drugi polovici avgusta v Beogradu, posnemamo po '»Učitelj; skem Tovarišu« nekaj izvajanj, ki stavljajo potek in uspehe tega mogoč; nega učiteljskega zborovanja v pravo luč. Vsled nezaželjenih nesoglasij, ki so se pojavila ob koncu zborovanja zaradi volitev novega odbora — o če; mer je izjavil na kongresu poverjenik ljubljanskega poverjeništva g. Andrej Škulj; »Dobil sem vtis, da se tu ne dela za nova dobra pravila in zdravo upravo, nego za osebnosti.« — si je širša javnost mogla ustvariti napačno sliko o velikem moralnem uspehu kon; gresa. IZato ne bo odveč, da tudi naše čitatelje seznanimo v izvlečku z izva; janji ljubljanskega učiteljskega sta; novskega glasila.
»Javnost morda sodi vse dneve v Beogradu po zaključku in pripisuje temu vso važnost. Toda to je povsem pogrešno. Volitve so mal, mimoidoči dogodek, ki bodo imele morda svoj pomen za notranjo konsolidacijo or; ganizacije in je bil iz tega razloga in; cident potreben ter bo koristen, nika; kor pa to ni glavni efekt kongresa. Morda ta incident malo zabriše pozi; tivne rezultate kongresa, a čas ga bo potisnil v ozadje in pokazale se bodo pozitivne strani, ki smo jih dosegli s kongresom.
Med prve pozitivne rezultate kongresa štejemo veliko zanimanje za kongres s strani javnosti. To ni rezultat od danes, to je rezultat de; setletja v katerem si je učiteljstvo s svojim delom osvojilo široke mase in javne kroge, da so morali priznati po; men učiteljskega stanu in njega upo; števanje.
Drugi pozitivni rezultat kongresa je priznanje javnosti in odličnih me; rodajnih osebnosti, da je bilo učitelj; stvo že pred desetimi leti nosilec
ObSačitnica za Siovemf©
Ljubljana, MäklaSRewa cesta šte ». 6
priporoča svojo bogato zalogo vseh vrst manufakturnoga hlaga. Državni uradniki dobijo blago na obroke samo s predložitvijo uradne legitimacije.
idejne smeri, ki se je začela šele po desetih letih uveljavljati in odločno podčrtavati v državni politiki.
Tretji pozitivni rezultat Ikongre; sa jc bilo priznanje učiteljskemu pro; svetnemu delu med narodom izven šole, ki ga niso podčrtavale samo no; vine, ampak so mu dali vidnega iz; raza tudi zastopniki javnih korpora; cij ter so vsi naglašali, da glavna vlo; ga učiteljskega stanu v tem pogledu šele prihaja, da je ogromna, večina naloga nego je bila doesdaj dana učiteljskemu stanu, dana šele za bodočnost. Od njega zavisi edinstvena jugoslovenska kultura. »Na :vas leži, kar je kralj naglasil:	Čuvajte tradi;
cije!« Na teh tradicijah je treba zidati progres človečanstva in bodočnosti. Na moralnih tradicijah naroda je tre; ba zidati kulturo naroda v bodoče. »In nosilci te 'kulture med najširšimi sloji, v selu, iste vi — učitelji!« Naš seljak ni nekulturen, on ima svojo kulturo, ki je individualna in visoka. Ne mešajmo pojme kulture in civili; zacije. »Očuvati narodno dušo in jo razviti, to je vaša naloga, naloga šole in učiteljstva.«
Četrti pozitivni rezultat kongresa je, da je ves kongres podčrtal nujno potrebo izboljšanja materijalnega po; ložaja učiteljstvu. To je podčrtalo časopisje, to je podčrtal predsednik v svojem otvoritvenem govoru, to je podčrtala deputacija pri g. ministru, to je podčrtala resolucija kongresa; kar je pa najvažnejše, da so to pod; črtavali tudi ostali govorniki v svojih pozdravnih govorih, 'ki so naglašali, da učiteljski stan ni zadostno plačan za svoje delo in da ,ga je treba nujno nagraditi primerno veliki važnosti stanu za narod in državo. Gmotno ga je treba podpreti, da bo lahko vršil svojo veliko nalogo v bodočnosti.
Peti pozitivni rezultat kongresa je impozantna razstava notranjega ustroja naše jugoslovenske šole, ki jo je pokazala razstava šolskih izedlkov in učiteljskega dela. S tem smo odprli pot za še globljo izgraditev naše ju; goslovenske šole, pokazali smo kub turnemu svetu, da ne zaostajamo za njim, pokazali smo pa tudi javnosti in merodajnim krogom delo učitelj; stva v šoli in izven nje.
agjade v vrednosti po
inarjev prinese
nagradna naloga
onim, ki
fc*edo rešili nalogo/^v
Pojdite takoj k svojemu trgovcu, da Vam da karto za sodelovanje pri nagrad-ni nalogi in točne pogoje!
vštevali v penzijo. Sedaj je vsak dan nevarno, da se prejemki (draginjske doklade) {zmanjšajo, j
Da pa bo mogel Glavni Savez do* seči čim večje uspeha, je potrebno, da okrepimo našo Zvezo v Ljubljani.
Načelnik g. L i 11 e g se zahvali poročevalcu za podano poročilo in iz* razi svoje trdno prepričanje, da bo tudi v bodoče z enako vnemo kakor doslej, deloval za aktivne in za upo* kojene državne uslužbence. Da pa bo mogel doseči čim večji uspeh, je treba da se strokovne in stanovske organi* zacije čim bolj izpopolnijo in čim trd* neje oklenejo svoje centrale.
V	razpravi o ti točki je poverje* nik g. Škulj pojasnil, da velika ve* čina učiteljev ne prejema od občin stanovanj niti v naravi niti v denarju. To je zelo težko vprašanje, ki bo močno vplivalo na razvoj našega šob stva in prosvete. Položaj učiteljstva je prav poseben, ker po večini služ* buje v krajih, kjer sploh ni stanovanj. Zato mora dobiti primerna stanova* nja v naravi, vendar je pa treba, da prejme učiteljstvo poleg naturalnih stanovanj še razliko med vrednostjo le*teh in med državno stanarino, ka* kor bo z novim zakonom določeno. Ta predlog je upravni odbor sprejel.
V	'razpravi o drugi točki dnevne* ga reda, ki je obsegala določitev dne* va in mesta letošnje skupščine, se je sklenilo, da se skupščina vrši še letos v Beogradu. Določitev dneva se pre* pusti ožji upravi, ki bo sklicala skup* ščino, kadar se ji bo zdelo, da je naj* ugodnejši trenotek. Predlog odposlan* cev s Cetinja, naj bi se skupščina vršila na Cetinju, kakor je bilo prvot* no določeno, ni prodrl, ker je večina smatrala, da je v sedanjih odločilnih trenotkih Beograd edino primeren kraj za občni zbor.
V	nadaljnji debati se je o'bravna* valo vprašanje prispevkov za Zvezo nabavi jalnih zadrug. Čulo se je mne* nje, naj bi vsak uradnik prispeval samo po 36 mesečnih vplačil, razpola* ganje z nabranim denarjem in nad* zorstvo pa bi pripadlo posebnemu od* boru, v katerem naj bi bili zastopani tudi predsedniki uradniških organiza* cij. Podpredsednik je mnenja, da se je v tej stvari zgrešilo, ej za to, da bi
po ritmu in naglasu, da sodni odvet* nik bere stihe gospodični Mariji.
Radoveden je šel na vrt. Videl je zaljubljenca, ki sta sedela v gabrovi senčnici. Mladi mož je z zanosom bral iz knjige, ki jo je držal v rokah, a mlado dekle je bilo nagnjeno k njemu in ga poslušalo s priprtimi ustnicami in 'bleščečimi očmi.
Čim je mladi mož zagledal strica, ki se je bližal, je urno vtaknil 'knjigo v žep, se dvignil in dejal:
—	»Gospod, brala sva ,Cida‘«.
—	»Gospod,« je dejal vzradoščeni dobričina, »to mi nikakor ni nepri* jetno. Kar nadaljujte, prosim vas.«
—	»Pred vami, gospod, se ne bi tega nikdar drznil«
—	»Torej se umaknem, gospod.«
—	»Striček,« je rekla Marija, »te* ga ne dopustiva; toda, če dovolite, nadaljujeva jutri.«
*
Ko sta drugi dan mlada zaljub* Ijenca sedla na preprosto klop in spet Pričela z branjem, je Corneille poti* Bern stopil na vrt, da ju preseneti in da v tem, ko bi slišal, kako zaljubljen* ca bereta njegove nekdanje stihe, najde nek melanholičen užitek. Na* pravil je ovinek, se pritihotapil za senčnico in posluhnil. To pot je brala Marija in — čujte, kaj je slišal:
prispeval vsak uradnik 36 mesecev, več plačano naj se vrne. Sklene se, da se stavi to vprašanje na dnevni red glavne skupščine, ki naj dokončno o tem odloči.
Nato je načelnik g. Lilleg preči5 tai spomenico naše Zveze, katero smo zadnjič objavili in jo primerno in s poudarkom raztolmačil. Prvi del so zborovalci z velikim odobravanjem soglasno sprejeli kot sklep plenarne seje same. V nadaljnjem se je dotak* nil notranjih poslovnih razmer v naši centrali in prečital zadevne točke na* še resolucije, ki je izzvenela v poudar* ku, da je osrednja organizacija nujno potrebna, da bo pa mogla izpolnjevati svoje velike naloge samo, če jo bodo res vsč pokrajinske organizacije ved* no in z vsemi močmi podpirale. Zlasti je potrebno, da prešine vse naše dr* žavno uradništvo zavest, da je treba svoja stanovska združenja tudi gospo* darski podpirati.
Nadalje se je obravnaval pred* log, naj bi se vsem našim upokojen* cem, ki žive v inozemstvu, brez izje* me izplačevale polne neokrnjene po* kojnine. Sprejel se je sklep v smislu naše resolucije.
Glede odpomoči zaradi stanovanj* ske krize se je mnogo razpravljalo, kakšna sredstva bi bila najprimer* nejša, . da se uradništvu nadoknadijo povečani izdatki za stanovanja.
Kot najprimernejša rešitev se je .s»matralo dovoljevanje stavbnih kre* ditev s strani socialnega ministrstva tistim državnim uslužbencem, ki bi hoteli graditi lastne domove.
V ostalem so bile kakor že ome* njeno, sprejete zahteve naše resolu* cije, posebno še želja, naj se čim prej izboljša s posebnimi dokladami položaj vseh tistih panog državnega uradništva, ki jih doslej še niso pre* jele.
Uspelo zborovanje, ki se je vršilo predpoldne in popoldne, je pozno zvečer zaključil g. načelnik dr. Jova* novic s pozivom predstavnikom posa* meznih organizacij, naj čim vestneje izpolnjujejo svoje organizacijske dolž* nosti in delujejo s tem za splošen do* brobit nas vseh.
»Ne čakajte tukaj, Ida zmerjati jamem, pravično nebo da pričo si vzamem.
Oj ne! če te gane še bridki moj jok, pozabi ga, prosim job smrti te, Bog, — Če kaj si želim zoper Vaše krivice, če kdo naj maščuje pogin Berenice, ne iščem ga, oj nehvaležnež, drugje: osvetnik mi 'bodi Je Vaše srce.«
—	»Kako krasno!« je vzkliknila Marija.
—	»Ah! ta 'Racine!« je vzdihnil sodni odvetnik.
Toda Corneille, ki se je nenado* ma pojavil, je dejal:
—	»Gospodična, izvolite se vrniti v hišo. Kar )se (tiče vas, gospod, mi boste napravili veliko uslugo, če ne prestopite več mojega praga. Čast mi je, pozdraviti vas.«
Marijo so oblile solze; mladi od* vetnik je slovesno odzdravil in odšel; a Corneille se je, težko stopaje, vrnil v sobo.
*
Sedel je za mizo in ves 'razburjen zamrmral zdaj »neumnica!«, zdaj spet »cigan!«.
Toda pogled se mu je ustavil na florentinski skrinjici, ki mu jo je bil nekoč poklonil vrhovni zakladnik Fouquet. Med okraski, s katerimi je bila okičena, so bili na štirih straneh Vdelani medaljoni »četvorice največ*
prejemali v naši državi, pa so se ke* sneje izselili v inozemstvo, se bodo draginjske doklade izplačevale po draginjskem razredu tistega kraja, v katerem so pri nas prejemali pokoj* nino in iz katerega so se izselili v inozemstvo;
2.	upokojencem in vdovam aktiv* nih uradnikov in upokojencem, ki se izselijo v inozemstvo prej, nego se jim določi pokojnina, se bodo izpla* čevale doklade po draginjskem raz* redu kraja, v katerem je sedež obla* stva, na čegar blagajni je bil otvorjen kredit za izplačevanje njihovih pokoj* ninskih prejemkov;
3.	upokojencem, ki so kot aktiv* ni uradniki po službenih poslih bili nameščeni v inozemstvu, ter so bili v inozemstvu tudi upokojeni in so tam ostali ter tam nadalje žive, ali pa
jih pesnikov, ki so kdaj živeli na sve* tu, to so Homer, Virgil, Tasso in Cor* jieille«, kakor je bil dejal Fouquet. Starec se je nasmehnil in se spomnil svoje slave. Nato se je spet lotil dela in odprl zvezek, ki ga je ravno po* pravljal. Oči so se mu ustavile ob mestu:
»Bogastvo preziraj, časti zaničuj, uglednost zavrzi, prav tako zametuj ničemurni sloves minljivi: kar hvali se danes, gre jutri v smeti, pa ta slava, ki duh se ločaran ji divi — ker stvori! jo svet je varljivi — mtkne kot on, se v nič razleti.«
in še na nekaterih drugih odličnih me* stih te vrste.	•'
Precej dolgo je ostal ves zamiš* Ijen; nato je pozval služabnico in jo prosil, naj mu pokliče nečakinjo.
Marija je prišla, še vedno vsa v solzah.
— «Dete moje,« je dejal dobričina, »ni zločin, če je kdo bedast. Piši ljub* čku, da lahko spet pride.«
Tako je odpustil, bodisi da ga je pogled na florentinsko skrinjico zno* va prepričal o njegovem geniju, bodisi da mu je branje napolnilo duha z ni* čevnostjo vseh stvari, ali pa zaradi obeh teh dveh razlogov obenem, dasi se zdi, da sta si nasprotna.
vdovam takih uradnikov, ki po smrti moža ostanejo v inozemstvu, kjer žive v kraju nekdanjega službovanja svojega pokojnega moža, se bodo iz* plačevale doklade po istem draginj» skem razredu, po katerem so v ino* zemstvu 'prejemali draginjske doklaj de, dokler so bili še aktivni;
4. upokojencem, ki so se ob času narodnega zedinjenja leta 1918. na* bajali v inozemstvu, kjer so imeli svoje stalno bivališče, in ki na ozem* lju naše kraljevine sploh nikdar živeli niso, po draginjskem razredu, v ka* terem se je pred 1. aprilom 1930. na* bajal kraj, v katerem je bil sedež oblastva, fki je po svoji blagajni iz* plačevalo njihove pokojninske pre* jemke.«
Vestnik.
Društvo državnih upokojencev in upokojenk v Ljubljani obvešča svoje članstvo, da posluje v društvenih za» devah v pisarni Zveze državnih na» meščencev in upokojencev, Frančiš* kanska ulica 6/L, desno, in sicer samö ob torkih med 17. in 18. uro (5. do 6. uro popoldne). Ob tem času je članom vselej kak društveni funkcijonar na razpolaganje. V ostalem naj se član* stvo pismeno obrača na društvo.
Časopisna vest. .Glasilo sarajev* skega »Društva b. h. umirovljenika«, v Sarajevu izhajajoči »Glasnik Umi* rovljenika«, javlja, da bo namesto (kakor doslej) vsakega 1. in 15. (dne v mesecu, v bodoče od 1. oktobra t. 1. dalje izhajal samo enkrat na mesec. Izhajal bo list v zadnji tretjini mese* ca, v slučaju važnejših in za stan upo* kojencev znamenitejših dogodkov, bo pa prirejal posebne izdaje. Kot vzrok
Najbolj pošteno Vas postreže z zimskimi oblačili
I. MAČEK
Ljubljana, Aleksandrova cesta 12
Na vprašanje, po kakšnem dra* ginjskem razredu naj se izplačujejo draginjske doklade državnim upoko* jencem in upokojenkam, ki z oblast* venim dovoljenjem v smislu čl. 157. uradniškega zakona prejemajo svoje pokojninske prejemke v inozemstvu, je obči oddelek finančnega ministr* stva izdal načelno odločbo, oziroma navodilo.
V členu 2. odločbe ministrskega sveta od 8. oktobra 1924., D. R. štev. 107.201, ki ureja izplačevanje draginj* skih doklad državnim upokojencem,
ni nikjer določeno, kako so razvrščeni z ozirom na razrede draginjskih do* klad kraji, ki leže izven ozemlja naše kraljevine. Zato je finančno ministr* stvo izdalo pod št. 33.511/1. od 15. av* gusta 1930. na temelju čl. 31. zakona o draginjskih dokladah od 28. febru» arja 1922. naslednje pojasnilo:
»Upokojencem, ki s pristojnim dovoljenjem v smislu čl. 157. uradni* škega zakona pokojnino uživajo v inozemstvu, se bodo izplačevale dra* ginjske doklade tako*le: •;
1. Upokojencem, ki so pokojnino
za to omejitev izdajanja navaja list padanje števila naročnikov. Kakor je videti vladajo tudi v Bosni med urad* ništvom razmere, ki naši stanovski zavednosti niso posebno v čast.
Novo poslopje mariborske Na* bavljalne zadruge. Nova hiša Nabav* Ijalne zadruge državnih nameščencev v Mariboru je bila pred kratkim do* vršena. Lepa zgradba, ki stoji na Ro* tovškem trgu je prizidek k stari, pred nekaj leti prezidani stavbi zadruge. Videti je, da se mariborska Nabavljal* na zadruga, ki med vsemi slovenskimi uradniškimi zadrugami zavzema vo* dilno mesto (če izvzamemo železni* čarske zadruge), vedno lepše razvija v veliko korist svojega članstva.
Znižane cene v zagrebškem gle* dališču. Glani zagrebškega »Saveza javnih namještenika i umirovljenika«, uživajo po odločbi gledališke uprave pri vseh predstavah (razen pri premi* jerah in ljudskih predstavah) '20% po* pusta od običajnih dnevnih cen v za* grebškem Narodnem gledališču na Trgu Kralja Aleksandra. Ta ugodnost velja za vsa mesta in za vse tiste dru* žinske člane, za katere dotični držav* ni uslužbenec prejema draginjske do* klade. Člani imenovanega Saveza si morajo v društveni pisarni nabaviti zvezčič za ceno 10 Din. S temi kuponi dobe potem pri dnevni ali pa pri ve* černi gledališki blagajni vstopnice z 20% popustom. — Objavljamo to vest iz zagrebškega »Našega Glasu«. Mi* slimo, da bi bilo gledališki blagajni tudi v Ljubljani le v korist, če bi se upeljal ta sistem popustov za državne uradnike, člane stanovskih udruženj.
Letošnji univerzitetni funkcijo* parji. V smislu novega univerzitetne* ga zakona z dne 28. junija 1930. so bili izvoljeni na univerzi kralja Aleksan* dra L v Ljubljani ti*le univerzitetni funkcionarji: rektor univerze za štu* dijski leti 1930./31. in 1931./32. ph. et med. dr. Serko Alfred; dekani za štu* dijsko leto 1930./3L; na filozofski fa* kulteti: ph. dr. Plemelj Josip, na juri* dični: iur. dr. Polec Janko, na medi* cinski: ph. et med. dr. Kansky Evgen, na tehnični; ph. dr. Hinterlechner Ka= rol, na teološki: theol. dr. Slavič Ma* ti j a.
Naraščanje števila ljubljanskih visokošolcev. I V jzimskem semestru 1930./31. se je vpisalo skupaj 1836 slu* šateljev. Od teh jih je 1617 moških,
Obleke kemično čisti, barva, plisira in lika tovarna J O S. REICH.
219 pa žensk. Na filozofski fakulteti se je vpisalo 424 moških in 158 žensk, na pravoslovni 399 ozir. 33, na medi* cinski 91 ozir. 14, na tehnični 516 ozir. 14, na teološki pa 143 slušateljev. To število bo še nekaj naraslo, ker se še naknadno vpisujejo zamudniki. Lani je bilo v zimskem semestru vpisanih 1353 slušateljev, tako da je letos šte* vilo vseh visokošolcev za približno 500 višje od lanskega.
Novi učni načrti za srednje šoilei. Prosvetno ministrstvo je v smislu za* kona o srednjih šolah predpisalo učni načrt za realne gimnazije, realke in klasične gimnazije od prvega do osme* ga razreda. Po tem učnem načrtu bo odslej v srednjih šolah trideset tedenskih ur v teh*le predmetih:	V
realnih gimnazijah: veronauk, srb* sko*hrvatskos slovenski jezik, franco* ščina, nemščina, latinščina, zgodovina, zemljepis, prirodopis, fizika, kemija, matematika, higijena, temelji filozo* fije, risanje, pisanje, petje, telovadba in ročna dela. V realkah: veronauk, srbsko*hTvatsko*slovenski jezik, nem* ščina, zgodovina, francoščina, zemlje* pis, prirodopis, fizika, matematika, opisna geometrija, higijena, umetnost, risanje, pisanje, petje, telovadba in ročna dela. V )k 1 a s i č n i h gimnazi* j ah: veronauk, 1 srbsko*hrvatsko*slo* venski jezik, francoščina, latinščina, vgršičina, zgodovina, zemljepis, priro* dopis, fizika, kemija, matematika, hi* gijena, umetnost, osnove filozofije, risanje, petje in telovadba. V šolah 's slovenskim učnim jezikom odpade pi* sanje, a mesto tega je v prvem do' če* trtem razredu dve uri na teden srbo* hrvaščina.
Elektrifikacija države. Podatki, strokovna mnenja in ves potrebni ma* terijal za izdelavo zakona o elektrifi* kaciji države je že zbran. 'Čim bo za* konski načrt v osnutku sestavljen, ga predloži gradbeno ministrstvo v izjavo strokovnim zbornicam in drugim za* interesiranim ustanovam in združe* njem.
Prodaja poštnih vrednotnic. V
sporazumu z monopolsko upravo je gradbeno ministrstvo odredilo, da smejo prodajati poštne vrednotnice samo tisti (trafikanti), ki imajo jdo*
voljenje za prodajo monopolskih predmetov (tobaka in kolkov). Ako žele netrafikanti še nadalje prodajati poštne vrednotnice proti 2% provizi* je, si morajo najkasneje do konca leta poskrbeti dovoljenje za prodajo tobaka in kolkov ter to dovoljenje potem po pristojni poštni upravi pred* ložiti ljubljanski poštni direkciji. Po omenjenem dnevu bodo vsem netra* fikantom odvzete dosedanje pravice za prodajo poštnih vrednotnic.
Pregled pekarn v Mariboru. Ka* kor je poročal »Jugoslovan«, je ne* davno izvedlo tržno nadzorstvo v Mariboru pregled peciva po ondotnih pekarnah in ugotovilo, da mnogi peki ne upoštevajo novih predpisov, ter so bili zaradi tega ovadeni. Meroizkusni urad je pa ugotovil, da mnogi uteži v (Mariboru niso bili pravilni, ter bo zato v kratkem znova pregledal obra* tovalnice.
Stanovanjska beda. Iz Ij ubij an* skega »Slovenskega Naroda« posne* mamo naslednji dve notici, ki žarko osvetljujejo vso stanovanjsko rev* ščino gmotno šibkejših plasti ljud* stva: »Barake izginejo z Grudnovega nabrežja. Že precej časa je tega, Iko so se imele barake s prometnega Grudnovega nabrežja umakniti kam v mrtvo mestno periferijo. Končno so včeraj res začeli razstavljati stene in strehe teh siromašnih domačij. Ka* kor se čuje, se preselijo barakarji na mestni travnik, ki leži tik ob cesti dveh cesarjev. Tam ob Malem grabnu si postavijo ti siromaki brez zidarja in polirja svoje koče, zakaj zima se bliža, ko človek mora biti pod streho, če noče zmrzniti na cesti « — !»V zna* menju siromaštva. Zadaj za ponosnim poslopjem Državne deške meščanske šole na Prulah se stiska vrsta slabih barak, ki so malo znane ljubljanskim (meščanom, zakaj ! malokoga zanese noga s Karlovške ceste po Tesarski ulici v tisto zatišje. Nedolgo tega, kar sta prišli semkaj še dve deložirani družini. Morali sta iz hiše, ker nista zmagovali najemnine. Streho teh dveh družin je težko popisati, ker nima oblike kakor druge barake. Stan teh dveh družin je slabši kakor ciganski šator. Ubogi ljudje!«
Odprava zasebnih posredovalnic za službe. Ministrstvo za socialno po* litiko je določilo, da se smatra kot dan ustanovitve javnih borz dela (de*
Savskih posredovalnic), njihovih ,po* družnic in ekspozitur, katere so bile ustanovljene že pred 1. januarjem 1930., dan 1. julija J930. za dan usta* novitve javnih borz dela, ki se bodo ustanovile (oziroma so že bile usta* novljene) po tem dnevu, se pa smatra prvi dan prihodnjega meseca, ki sledi šestmesečnemu roku od dne ustano* vitve dotične borze dela. V krajih, kjer se nahajajo zasebne posredoval* niče za delo, se morajo le*te brez vsa* ke odškodnine zapreti v roku enega leta od dne, ki je bil določen po pred* njih načelih.
Opozarjamo na današnji oglas tvrdke DRAGO GORUP & CO.
Zadružni vestnik.
ZadrugarstVo in železničarji. Že* lezničarji so s svojimi zadružnimi ustanovami važen faktor v Zvezi na* bavljalnih zadrug, kajti doslej je včla* njenih šest železničarskih zadrug. 1. Nabavljalna zadruga uslužbencev drž. žel. 'v Ljubljani VII, 2. Kreditna zadruga železničarjev v Ljubljani,
3.	Kreditna zadruga železničarjev v Mariboru, 4. Stavbena zadruga želez* ničarjev v Mariboru, 5. Potrošačka zadruga željezničkog osoblja v Sara* jevu, 6. Kreditna zadruga željezničkog osoblja v Sarajevu, prijavljena pa je za sprejem Stavbena zadruga želez» niškega osobja iz Ljubljane. Promet» no ministrstvo je pozvalo Zvezo na* bavljalnih zadrug, naj uredi in poskrbi potrebno, da se preosnuje v nabavljal* no zadrugo tudi postoječa aproviza» cija železničarjev v Zagrebu. Poleg te» ga se pripravlja tudi zadruga železni» čarjev v Beogradu za preosnovitev v nabavljalno zadrugo in je upati, da bodo v doglednem času gospodarski trdno organizirani vsi železničarji v Zvezi nabavljalnib zadrug, kjer bodo tvorili na ta način močno gospodarsko enoto, ki jim bo trdna opora v borbi proti izkoriščanju.
Priporočamo tvrdko
M. Tičar, Ljubljana
za nakup vseh pisarniških in šolskih potrebščin.
Vam nudi naJsolidnejSI vir nakupa perila, ||| opreme nevest In novorojenčkov, perja, modnih potrebščin - Predtiskarija modernih ročnih del- 19 B
Modna in Športna trgovina za dame in gospode
P. Magdič, Ljubljana
Aleksandrova cesta 1. ** Telefon 2438
ima v zalogi ved*o ZADNJE NOVITE1E.
Inserirajte v „NAŠEM GLASU"!
Veletrgovina
A. ŠARABON
V LJUBLJANI
priporoča špecerijsko blago, raznovrstno žganje, moko in deželne pridelke. - Raznovrstno rudninsko vodo.
Vse šolske, pisarniške in tehnične potrebščine priporoča
Ivan Bonač
Šelenburgova ulica št. 5.
Najlepša božična darila.
Nogavice, žepne robce, dišeča mila, kravate, rokavice, vezenine, čipke, razni trakovi, sukanec, gumbi, potrebščine za šivilje, tapetnike in krojače v največji izberi samo pri
JOSIP PETELINC, Ljubljana
===== (blizu Prešernovega spomenika) ob vodi	=
Telefonska štev 2412	Štev. pošt. hran. 11.165
L. Mfkuš
Ljniiljana, Mestni trg IS
priporoča svojo zalogo
Popravila se izvršujejo točno in solidno
Vzajemna posojilnica v Ljubljani
r. z. z o. z*
Miklošičeva cesta 7
v lastni palači, dovoljuje pod ugodnimi pogoji vsakovrstne kredite in posojila državnim uslužbencem proti poroštvu, zaznambi na prejemke, zastavi življen-skih polic in vrednostnih listin ter vknjižbi na posestva. Odplačilo v mesečnih obrokih. Uradne ure od 8.—2.
Učiteljska tiskarna v Ljubljani
je najmoderneje urejena in izvršuje vsa tiskarniška dela od naipreprostejšega do najmodernejšega. — Tiska šolske, mlfidmske, leposlovne in znanstvene knjige; ilustrirane knjige v enobarvnem in večbarvnem tisku; brošure in knjige v malih in tudi največjih nakladah; časopise, revije, mladinske liste, plakate, letake in osmrtnice. ^ Zahtevajte cenik!
Okusna oprema ilustriranih katalogov, cenikov in reklamnih listov. Vizitke, pisemski in poslovni papir. Lastna tvornica šolskih zvezkov. Šolski zvezki za osnovne, meščanske in srednje šole, risanke, dnevniki in beležnice. Zvezki za okroglo pisavo št. 1, 2 in 8.
UČITELJSKA KNJIGARNA
prodaja znanstvene, strokovne, leposlovne, pripovedne in mladinske knjige; dalje knjige za osnovne, meščanske, srednje in obrtne šole; zaloga vsakovrstnega papirja, pisalnih, risalnih in šolskih potrebščin in učil; umetne in pokrajinske razglednice v veliki izbiri.
TELEFON ŠTEV. 2312. ♦ RAČUN POŠTNE HRANILNICE ŠTEV. 10.761.
Izdaja Zveza drž. nameščencev in upokojencev v Ljubljani. Zanjo odgovarja M. Lilleg. Odgovorni urednik dr. Karl Dobida. — Za Učiteljsko tiskarno odgovarja France Štrukelj. Vsi v Ljubljani-