CENA 100 SIT SLOVENIJA, SREDA, 15. SEPTEMBRA 1993 ŠT. 31, 32, LETO XXVII
SEKS V VEČERNI SMRT CELJSKEGA PTUJSKEGA
HIŠI	PLEJBOJA	UČITELJA SO
TEPLI
S FERRARIJEM PO AMERICAN
ŽIVINČE	NAPETNAJSTIL RDEČI IN ČRNI
KOROŠCA
KDO BO USTAVIL	ŠKOF BLAGOSLOVIL
J. JANŠO	ZAVIST POŽIGA ČOLNE ČRNO KAPELICO
5ES?1 '	-"'A	4/-	,4.v,. 4	-•‘'4.	. J ■ , .■4,. .1. x r	'	• N ■ MHHH >	HITROST UBIJA	. 4	.. -4,	... -4,. N ■ MMNM >
«/nio»	VOZI PREVIDNO	0} ■ mhmHHi ^3 ^/nio^
KDO (RESNIČNO) NADZORUJE VARNOSTNI ORGAN SLOVENSKEGA OBRAMBNEGA MINISTRSTVA?
JANŠA
007
Kljub temu, da bi piftoči naredili veliko uslugo živcem mnogih Slovencev, če bi pustili Janeza Janšo nekaj časa pri miru, ga vedno znova »ujamemo« na levi nogi. Nekaj takšnega se je zgodilo tudi minule srede, ko je obrambni minister iz Grosupljega odgovarjal poslancem državnega zbora slovenskega parlamenta na vprašanja v zvezi s tajno vojaško varnost-noobveščevalno službo — Vomo. Zakaj so bili Janšini odgovori odmerjeni po kapljicah?
V prvi vrsti najbrž zato, ker je Janša še leto dni po ustanovitvi varnostnega organa pri svojem ministrstvu zanikal vsakršno trditev, ki se je nanašala na le to. Branil se je torej priznati, da ima tudi slovenska vojska, kakor vse svetovne armade, ki dajo kaj nase, svojo tajno obveščevalno službo. Če je to počel zato, ker naj bi se njegovi agenti ne ukvarjali samo s protiobveščevalnim delom, oziroma se je sramoval nekdanjih kosovcev, je že postransko vprašanje. Dejstvo je, da je Janša skupaj z direktorjem Voma Andrejem Lovšinom pred Komisijo za nadzor dela varnostnoob-veščevalnih služb Državnega zbora Republike Slovenije tarnal nad tem, da je premalo kadrov, nezadostna strokovna usposobljenost in tehnična opremljenost vojaške tajne službe.
Za dvomiti je, da je Vomo res na tako trhlih nogah. Po vseh zadnjih aferah, ki jih je produciral nihče drug kot Janša, je mogoče priti do zaključka, da je bil odlično obveščen. Kje drugje pa naj bi dobil podatke, če ne od svoje tajne službe. Z afero HIT — VIS je obrambnemu ministru uspelo obglaviti, bolje rečeno uničiti, konkurenčno tajno službo pri notranjem resorju, s čimer je postal njegov Vomo monopolist nad vsemi aktualnimi skritimi informacijami v državi. Kvazivojaška služba, ki se ukvarja več z zbiranjem kot z zaščito informacij, je tako sposobna položiti Janši na mizo vse zakulisne igre, o katerih se državljanom Slovenije niti ne sanja.
Parlamentarna komisija je ob prvi priliki, ko so jo Vomovci po dveh letih »pustili« blizu, ostala brez konkretnih vprašanj. Nič čudnega, saj na prvem »spoznavnem večeru« z institucijo, ki bi jo morala že lep čas nadzirati, ni izvedela nič drugega kot to, kar se je Janši zdelo vredno, da pove. Po resnici ali ne.
Svojih sedemdeset agentov, predvsem operativcev, si lahko Janša kar obesi za uho. Ko bi vsaj dodal kakšno ničlo! Povsem možno pa se je, kljub vsemu, strinjati z nezadostno strokovno usposobljenosti nekaterih Vomovcev.
Tako se ni mogoče čuditi »naključnemu« srečanju dveh sošolcev, od katerih nosi eden, kadar ni na terenu po nalogu Vomo, menda tudi uniformo TO. Vse bi bilo lepo in prav, če bi do prvega kontakta po treh letih ne prišlo v dopoldanskem času na parkirišču pred stavbo uredništva, do drugega pa spet »slučajno« v poznih nočnih urah par korakov od novinarjevega stanovanja. 007 bi bil vendar previdnejši. Franc Furland
Prva zasebna komercialna radijska postaja v Sloveniji
RADIO ALFA
Poslušate nas lahko vsak dan od 10.—14. in 19.—24. ure
107,8 Mhz
39. MEDNARODNI VINOGRADNIŠKO—VINARSKI SEJEM V LJUBLJANI
IN VITE VITA!
Mnogo kapljic je od 30. avgusta do 4. septembra steklo po grlih obiskovalcev razstave vin na Ljubljanskem sejmu. Nič čudnega, saj se danes po besedah Rudija Novaka, barmana in sommelierja, na vinskih dražbah zbere več ljudi kot na avkcijah umetnin.
Pomembno opravilo Vina 93 je bilo ocenjevanje vin. Ljubljansko ocenjevanje je Evropska skupnost uvrstila med tista svetovna »redova-nja«, katerih medalje in diplome se sme uporabljati v propagandne namene pri promociji vin v državah ES. Ocenam strokovne komisije, sestavljene iz priznanih vinskih strokovnjakov iz vsega sveta, je letos zaupalo v presojo svoja vina še več vinarjev kot lani. Ocenjeno je bilo namreč več kot tisoč vzorcev vin iz dvajsetih držav.
Bistvena značilnost 39. mednarodnega ocenjevanja vin je bila izredna strogost degustatorjev, zato je bilo v primerjavi s prejšnjimi leti tudi medalj precej manj. Predsednik ocenjevalne komisije dr. Dušan Terčelj je povedal, da »čim strožje je ocenjevanje, tem več so vredne medalje in tem več pomeni ljubljanski sejem v svet.« Ob vsem tem pa se vendarle lahko vprašamo, če komisije vendarle niso bile prestroge, saj na primer ro-sejem niso podelile niti ene velike zlate medalje, rdeča vina so dobila samo dve, peneča eno.
Vsi, ki spoštujemo in cenimo dobro vino, smo lahko med temi vini iskali, pa tudi našli vino, ki je ustrezalo naši duši. Poleg vsakodnevnih vodenih degustacij sta bili na Vinu 93 predstavljeni tudi dve knjigi: »Slovenski vinogradi« avtorjev Toneta Pavčka in Joca Žnidaršiča ter »Morje in žene«, pod katero se je podpisal akademski slikar Igor Pleško, da raznih sprejemov in spremljajočih aktivnosti sploh ne omenjamo.
»Letošnje diplome in medalje so torej podeljene. Najboljša vina so izbrana, oči vinogradnikov in vinarjev pa so spet uprte v trto, v nebo, zemljo, v pričakovanju nove trgatve, novega vina. Organizatorji pa se že pripravljamo na jubilejno, 40. mednarodno ocenjevanje vin v prihodnjem letu. Potrudili se bomo, da bomo tudi v prihodnje obdržali visoko strokovno raven ocenjevanja in objektivnosti ter tako še utrdili mesto ljubljanskega vinskega ocenjevanja v svetu,« je povedal direktor Ljubljanskega sejma Borut Jerše.
A. S.
LJUBLJANA V EVROPI
Predsednik Milan Kučan je v petek v Ljubljani odprl največji nakupovalni center v državi, ki razpreda svojo verigo v 72 državah.
Najstarejši zasebni in nadstrankarski slovenski politično-
informativni časopis
Lastnik in glavni urednik Janez Sever
Urejujejo: Franc Furland, Vasja Ocvirk, Ksenija Lekič in
LucaS
Celostna podoba: mag. Jože Domjan Oblikovanje: mag. Mojca Cerjak Računalniška predloga: dr. Borut Jereb Tajnica v uredništvu: Cveta Mastnak Izdaja PREŠE d.o.o., Aškerčeva 15, 63000 Celje Trženje: SOK d. o. o., Aškerčeva 15, 63000 Celje, in agencije
Tiska družbeno podjetje DELO - TISK ČASOPISOV IN REVIJ p.o.
Naslov uredništva: Celje - knežje mesto, Aškerčeva 15, 63000 Celje, tel.: 063/ 441 -606 in 441 -215, faks 063/ 25-849 in 26-903 Žiro račun pri celjski SDK št. 50700 - 603 - 31455 Na podlagi Zakona o prometnem davku in mnenju Ministrstva za informiranje z dne 30. 1. 1992 sodi časopis med proizvode informativne narave, za katere se plačuje 5-odstotni prometni davek od prometa proizvodov Čez poletje izhaja vsako drugo sredo Nenaročenih rokopisov ne vračamo, na nepodpisana pisma se ne oziramo
Cena za izvod izven Slovenije: Hrvaška in BiH 240 DIN, Avstrija 42 AST, Nemčija 5 DEM, Švica 5 SRF, ZDA in Kanada 5 USA, Švedska 20 SEK, Avstralija 6 AUD, Italija 1.200 LIT
ZAVAROVALNICA ADRIATIC ODGOVARJA
Z GOLJUFIJO DO
ODŠKODNINE
V	Novi dobi je bil 1.9.1993 objavljen članek z naslovom »Z goljufijo do odškodnine«, v katerem je novinar iz primera razsodbe sodišča, ki je obsodilo Barbaro Šalej, upravno tehnico, in ing. Milana Antolina na 7 mesecev pogojno, zaključil, da Zavarovalnica Adriatic dosega uspehe z, navajamo, »čudnimi kadri«. Poudariti moramo, da je do kaznivega dejanja omenjenih dveh oseb prišlo že leta 1991, marca letos pa je sodišče podalo svojo razsodbo. Barbari Šalej smo v naši zavarovalnici že davno odpovedali sodelovanje, proti g. Antolinu pa najstrožje disciplinsko ukrepamo.
Bralci so zavarovalnico Adriatic spoznali pred poltretjim letom, ko se je kot prva slovenska zavarovalna delniška družba preoblikovala iz monopolnega zavarovalnega sistema in vnesla na slovenski zavarovalni trg konkurenčnost in mnogovrstno zavarovalno ponudbo.
V	Zavarovalni družbi Adriatic si prizadevamo za čim večjo kvaliteto naše ponudbe, zato že od samega začetka samostojnega poslovanja veliko vlagamo v svoje kadre, ki so nenazadnje z rezultati dokazali, da jim zavarovanci zaupajo. Z gotovostjo lahko trdimo, da je primer omenjenih dveh delavcev izjema, ki je nikakor ne gre posploševati na celoten kolektiv, kot to skuša avtor omenjenega članka.
Zavarovalna družba Adriatic d. d.
Služba za odnose z javnostjo
JAVNI ODGOVOR NA ZAHTEVO ORGANIZACIJE ČASTNIKOV LJURLJANA
Na očitke, da je Predsedstvo Konference Zveze častnikov Slovenije obšlo zahtevo nekaterih članov za vsebinsko, organizacijsko in kadrovsko prenovo zveze, katere je posredovala Organizacija častnikov Ljubljana, objavilo pa med drugim tudi Delo, sporočamo naslednje:
Predsedstvo Konference Zveze častnikov Slovenije je na svoji redni seji 29. junija 1993, na kateri so bili tudi člani Organizacije častnikov Ljubljana, obravnavalo nekatere pobude za organizacijske in kadrovske spremembe v organizaciji in sklenilo, da v septembru ali oktobru 1993 skliče Konferenco Zveze častnikov Slovenije, na kateri bo ocenila doseženo stopnjo preoblikovanja in obravnavala ter sklepala o pobudah za vsebinske, kadrovske in organizacijske spremembe. Tako so se pričele v juliju 1993 temeljite priprave za izvedbo Konference. O tem je predsedstvo posredovalo sporočilo za javnost, katerega so objavila tudi nekatera sredstva javnega obveščanja.
Kasneje, točneje 30. julija 1993, ko je Predsedstvo že sprejelo sklep o sklicu Konference, ki naj obravnava in sklepa o pobudah za vsebinske, kadrovske in organizacijske spremembe ter ocenilo, da so potrebne in dobrodošle, je prispela zahteva skupine delegatov Konference Zveze častnikov Slovenije za sklic problemsko-volilne Konference Zveze častnikov Slovenije.
Na očitke, da je Predsedstvo sklenilo sklicati »običajno« Konferenco in ne problemsko-volilne, lahko dobri poznavalci Statuta Zveze častnikov Slovenije potrdijo, da pomeni pojem Konferenca Zveze častnikov Slovenije sklic, na katerem bo obravnavala vsa področja svojega delovanja. Predsedstvo daje možnost najširši razpravi, usklajevanju in reševanju ne samo problemov in obravnavi pobud za kadrovske spremembe, temveč še razpravi o bodočem delu ter dopolnitvah programov in spremembi Statuta. Samo s problemsko--volilno Konferenco bi zožili delovno področje Konference.
BREZ DLAKE NA JEZIKU
MAG. VLASTA
JALUŠIČ,
DIREKTORICA
MIROVNEGA
INŠTITUTA
V LJUBLJANI,
O VOJSKI, VOJNI, MIRU IN MIROVNIŠTVU
»V mariborski prestolnici rojena in na Golniku živeča mag. Vlasta Jatušič je že leto dni na čelu predlanskoletne-ga junija v Ljubljani »rojenega« Mirovnega inštituta. Doktorji znanosti: Mojca Novak, Rudi Rizman, Iztok Saksida, Gregor Tomc, Tomaž Mastnak, Darko Štrajn, magistra: Vlasta Jalušič in Tonči Kuzmanič, Mojca Hudolin in Marko Hren »v imenu« Centra za kulturo miru in nenasilja, so ustanovili inštitut z namenom resnega znanstvenega, študijskega in izobraževalnega dela na področju miru, nasilja, varnosti in konfliktov. Zakaj v Sloveniji potrebujemo mirovni inštitut in kako se slednji financira, je bilo prvo, kar smo želeli izvedeti od mag. Vlaste Jalušič.
Raziskovalno delo
»V Mirovnem inštitutu smo se želeli ukvarjati s stvarmi, o katerih se je do takrat v Sloveniji ad hok razmišljalo - s področjem, ki je bilo s strani vojske enostransko pokrito. Smo majhna inštitucija, ki jo financirajo predvsem nekatera ministrstva. Trenutno zaključujemo 'Sociologija vojske', ki jo financira Ministrstvo za znanost, končali pa smo raziskavo 'Droge in nasilje', ki jo je naročilo Ministrstvo za notranje zadeve. Tudi obrambnemu in zunanjemu ministrstvom smo ponudili projekte, vendar za njih niso bili zainteresirani.«
Sodelujete s podobnimi evropskimi inštitucijami?
Sodelujemo s številnimi, vključeni pa smo v evropsko in mednarodno združenje raziskovalcev. Skupaj z raziskovalnimi skupinami iz Zagreba, Beograda in avstrijskim mirovnim inštitutom smo že pred dvema letoma začeli pripravljati mednarodno raziskavo 'Vojna v medijih', ki naj bi jo financirala Sorosova fondacija. Po tistem, ko so Zagrebčani in Beograjčani denar dobili, je bilo nam v Sloveniji iz slovenskega Open Society Fonda sporočeno, da raziskave ne bodo sofinancirali, češ, da so rezultati znani že v naprej. Tako iz vsega tega ni bilo nič.
Imamo kontakte z mirovnimi inštitucijami po svetu. Res pa je, da so le te v globoki krizi, saj so 'zrasle' iz mirovnega gibanja.«
Od mirovnega gibanja je malo ostalo Torej je mirovno gibanje »Izgubljeno«...
»Ne bi rekla, le da bo moralo na nek način prevprašati svoje pozicije. Evropsko mirovno gibanje, ki je rezultat nekega obdobja, ko v Evropi ni bilo vojne, in ko se ni niti domnevalo, da bo kadarkoli. Gibanje ima svoje korenine tudi v študentskem gibanju iz leta 1968 in Novih družbe-
nja se ponavadi ustvari na nacionalni osnovi, kar se je m zgodilo tudi v Sloveniji. Repi zultat je bil relativno miren
■	Izhod iz Jugoslavije in vzpo-I stavitev nove države, v kateri
so se pojavili vsi spremljevalni pojavi. Nacionalizem, sovraštvo do tujcev, nestrpnost , in sovraštvo. Tisti, ki so pri-
..	padali mirovnemu gibanju
v Sloveniji, so bili naenkrat H soočeni z dejstvom, da se njihov 'sovražnik' več ne nahaja nekje daleč izven Slovenije, na primer v Beogradu. Slovenska vojska je nastala
■	tukaj. In paradoks je bil, da se je njen glavni predstavnik nekoč štel med mirovnike. Proces proti četverici je 'posrkal' večino skupin novih družbenih gibanj v Sloveniji. Od mirovnega gibanja je ostalo zelo malo. Da je bilo slovensko javno mnenje mirovno orientirano, je bolj zasluga nasprotovanju jugoslovanski vojski kot vojski kot takšni.«
Vlasta Jalušič: »Večina majhnih držav se obnaša kot majhni otroci in temu primerno jih velike sile potem obravnavajo. Vojna je po eni strani definirana kot zločin proti človeštvu, po drugi pa v resnici ni sodišča, ki bi zločince tudi zares obsodilo. Na eni strani imamo tako občni zločin, v katerega se potope vsi tako imenovani majhni zločini, storjeni v sami vojni. To pa so ravno grozodejstva, ki jih vojno pravo prepoveduje. In v tem je paradoks mednarodnega »urejanja« vojne. Paradoks je seveda tudi Jjo, da je mir vedno rezultat neke vojne In zato so lahko na prvi pogled vsi »za mir«...
nih gibanjih. V trenutku soočenja z vojno v bivši Jugoslaviji je doživelo šok. Nič čudnega, saj se je ukvarjalo predvsem z nenasiljem. Ker se mirovno gibanje vprašanju vojne ni posvečalo in ker si je delalo iluzije glede razvoja demokracije v vzhodni Evropi, ni razpolagalo z nobenimi ustreznimi koncepti, ki bi jih lahko ponudili v primeru izbruha vojne.
Mirovno gibanje je bilo usmerjeno in izgrajeno na status quo poziciji. Ni razmišljalo s pozicij držav, temveč iz perspektive civilne družbe. Vsaka novonastala država ali kakršnokoli razpadanje države je zahodnoevropskemu gibanju pomenilo korak nazaj, Vzhodnoevropejci pa so šli države graditi na novo. Odziv zahodnoevropskega mirovnega gibanja je bil temu primeren. Mogoče je trditi, da si je v večinskem delu svojih moči prizadevalo za ohranitev Jugoslavije in ni bilo sposobno dovolj hitro poiskati novih poti ter se soočiti z realnostjo.
Politična moč mirovnega gibanja je bila samo tolikšna,
NOVO! NOVO
FOTOAVTOMAT
4 BARVNE SLIKE ZA SAMO 500 SIT
Slike za dokumente, potne liste, osebne izkaznice, vozovnice, osebno rabo v LJUBLJANI na ŽELEZNIŠKEM KOLODVORU v MARIBORU na AVTOBUSNEM KOLODVORU v CELJU
na AVTOBUSNEM KOLODVORU
Kmalu pa v vseh večjih mestih Slovenije!
SE priporočamo! BIRO-OFFICE,
62000 Maribor, Glavni trg 6, Telefon: 062/29-755 fax: 062/222-523
kolikor je podpiralo tiste sile, ki so poskušale Jugoslavijo ohraniti. Ne da bi se tega zavedalo, je zagovarjalo najbolj ortodoksno strujo mednarodne politike - Bushovo. Bolj kot si je prizadevalo vojno v Jugoslaviji preprečiti, bolj je k tej vojni prispevalo.«
Velja ta avojevraten anahronizem tudi za slovensko mirovno gibanje?
»Slovensko mirovno giba-je je zraslo iz podobnih civil-no-družbenih konceptov kot evropsko, čeprav na tleh z drugo izkušnjo. Je pa Slovenija bila ena izmed vzhodnoevropskih držav, ki je mirovno gibanje imela. V osemdesetih letih se je posebej v Sloveniji upravičeno domnevalo, da je mogoče prehod jz socializma izpeljati nere-volucionarno in, predvsem, nenasilno. Na žalost pa je z demokracijo tako, da v nasprotju s prepričanjem mnogih njenih zagovornikov, vsaj v svoji prvotni obliki, pomeni homogenizacijo na nekem določenem teritoriju. Sled-
Objekt nasprotovanja
Janez Janša se je torej prelevil Iz mirovnika v mlll-tantneža?
»Mislim, da Janša ni doživel posebnega zasuka. Tega vsaj ni opaziti iz analize njegovih tekstov. Vedno se je zavzemal predvsem za decentralizacijo, avtonomnost republiških inštitucij. Je pa res, da je pred t. i. vojno v Sloveniji do določene točke soglašat z nekaterimi deklaracijami, ki so predvidevale demilitarizacijo. Janša je bil mirovnik, nikoli pacifist. Fenomen Janša je prenapih-njen, novinarji bi naredili prebivalcem Slovenije veliko uslugo, če bi nehali pisati toliko o njem.«
Kaj pomeni biti »mirovnik«?
»Ni enoznačne definicije mirovnika. Nekateri so zoper nasilje v vsakem primeru, drugi pa priznavajo, da je v določenih primerih potrebno poseči po orožju.«
Proti čemu se trenutno »bori« slovensko mirovni-štvo?
»Slovenskega mirovništva po mojem prepričanju ni, razen morda nekaj neorganiziranih oporečnikov vesti, če pa bi gibanje bilo, bi morala biti njegova preokupacija boj zoper nasilje nad tujci, zoper sovraštvo do drugačnih, na primer homoseksualcev. Razpasenje sovraštva do tujcev pomeni veliko nevarnost znatnemu delu prebivalstva Slovenije; saj je definicija tujca zelo raztegljiva. Če je bil včeraj na vrsti tvoj sosed, si danes lahko ti.«
Je slovenska vojska sovražnik mirovnega gibanja?
»Slovenska vojska je lahko objekt nasprotovanja, čeprav koncentracija na enega samega 'sovražnika' ni smiselna. Dejstvo je, da Slovenija vojsko ima, vprašanje pa je, če jo rabi oziroma predvsem, kakšno vojsko rabi. Ali bo slovenska vojska tako obsežna in številčna, da bo na južnih mejah preprečevala vstop preganjanim - ali pa zaradi tega, ker bi grozila kakršnakoli resna vojaška nevarnost. V slednje kljub vsemu ne verjamem. Slovenska vojska išče svoje opravičilo in se legitimira pred Slovenci in tistimi, ki se tako počutijo, z možnim vdorom »južnja-kov«. Produkcija strahu, zelo absurdnega, ima realne rezultate predvsem med mlado generacijo, poraja sovraštvo.«
V Sloveniji preveč sovražimo
Stopa Slovenija po poti mllltarlzaclje?
»Poznamo različne vrste militarizacije. Bolj od realne militarizacije, ki predstavlja čimveč oborožitve v rokah vojakov, je nevarna tista v glavah ljudi. Ljudje se obo-rožujejo, ker se bojijo drug drugega. Producirata pa jo tudi oboroževanje in ideologija slovenske vojske.«
Obstaja nevarnost širjenja vojne na zahod?
»Vojna na Balkanu je tolerirana s strani mednarodnih dejavnikov, ker jo lahko v določeni meri obvladujejo. Za nekatere države v odnosu Evropa - ZDA, posebej za slednjo predstavlja vojna ugodno mednarodno politično konsekveco. Zaskrbljujoče ni toliko širjenje vojne na zahod, ampak »selitev« vzorcev mednacionalnega obnašanja, ki so predhodili vojni v BiH. Vsaki dejanski vojni predhodi mentalna priprava na njo.
Svet je globalno naklonjen miru?
»Globalno in svet sta v političnem pomenu neumnost. Beseda lahko teče kvečjemu o svetovnih silah. Ali morda kdo še zares zaupa v OZN?«
Perspektive Mirovnega Inštituta?
»Dokončati nameravamo tekočo raziskavo. Pripravljamo se na novo, ki jo bomo prijavili pri ministrstvu za znanost. Posvetili se bomo predvsem političnemu ekstremizmu in nasilju proti tujcem in drugačnim. Nameravamo raziskati mehanizme, ki proizvajajo nasilje in sovraštvo. V Sloveniji bomo pri tem upoštevali vse dosežke drugih držav na tem področju.
Franc Furland
ELEKTROINSTALACIJE VELENJE
ELEKTR OINSTALA CIJE Kardeljev trg št. 10 63320 VELENJE
IZVAJAMO:
Elektroinstalacije v industriji in gradbeništvu! INFORMACIJE: tel. 854-123 fax 855-985
\ ELEKTROINSTALACIJE VELENJE
c*
N
LU
ZAKAJ JE IVAN LAURA, UČITELJ KOBARIŠKE OSNOVNE ŠOLE, IZGUBIL SLUŽBO - PO OSMIH »SUHIH« LETIH DELOVNO MESTO V SUHI KRAJINI
Ko so Ivana Laura pred osmimi teti po krivici suspendirali z delovnega mesta učitelja zgodovine in zemljepisa v kobariški osnovni šoli, je še verjet v pravico. Leta tavanja po sodiščih, kjer ni bil niti enkrat zaslišan, kot bi ga ne jemali resno, so napravila svoje. Ko je Ivan s septembrom začel novo pot za katedrom v Prevolah v Suhi Krajini, je za njim ostala razbita družina v Kobaridu in prodana kmetija v Stojncih pri Ptuju.
Ivan Laura pred istega dne prodano hišo v Stojncih
Sosed brez primere
Zadnji avgustovski dan je bil v Stojncih med čakanjem na Ivana Laura kar nekako predolg. Na srečo sta se našla njegova soseda Silvo in Stanko Ristič in ga pomagala krajšati. Medtem ko je bil Ivan po opravkih okrog prodaje kmetije na Ptuju, sta pet in sedmošolec povedala marsikaj lepega o prvem sosedu. Žal jima je, da Ivan odhaja za učitelja zgodovine in zemljepisa v Prevole v Suho krajino. Ne bo več brezplačnih inštrukcij, badmingtona preko sosedske ograje, niti zimskih kartanj na gorki peči.
»Takšnega soseda, kot je bil Ivan, najbrž ne bomo nikoli več imeli,« sta zagotovila Silvo in Stanko Ristič.
Ko se je prikazala Ivanova stoenka, smo bili že tik pred odhodom. Bilo nam bi seveda žal, saj ne bi slišali zanimive zgodbe nesrečnega človeka. Prleka, ki ga je že od zgodnje mladosti pestila zla sreča. Ivana, ki mu je med desetimi otroki takoj po vojni grozila enaka usoda, ki je doletela šesterico - smrt od lakote. Učitelja, ki mu, po osmih letih brezposelnosti, služba v daljnem kraju pomeni več kot kmetija. Človeka, ki je dom v Stojncih za-
menjal za podstrešno sobico v Prevolah v Suhi krajini.
Politična pedofilija
»Vse se je začelo že leta 1981, ko sem prišel zaradi svojih pogledov na nekatera zdaj že zgodovinska dogajanja v konflikt z ravnateljem kobariške osnovne šole Mirom Lapajno. Prvi mož osnovne šole, ki se je večkrat zdravil zaradi alkoholizma, je imel spore tudi z drugimi učitelji. Nekateri so morali iskati celo psihiatrično pomoč. Na prvem disciplinskem »procesu« me je ravnatelj obtožil prekoračitve pooblastil.
Spomladi leta 1986 me je svet šole suspendiral zaradi samovoljnega spreminjanja urnika interesnih dejavnosti in kršitve pedagoških načel s tem, da naj bi nekatere učence iz namiznoteniškega krožka zadrževal v kabinetu, pri čemer sem »baje izrabljal položaj za navezovanje emocionalnih vezi«. Takrat sem bil po tistem, ko sem se ves čas trudil čim vestneje opravljati svoje delo, prepričan, da nima nihče nobenega dokaza o krivdi, ki je ni bilo. Na sklep o prenehanju delovnega razmerja sem se kljub ženinemu prigovarjanju, naj vse skupaj pustim pri miru, pritožil na sodišče
združenega dela v Novi Gorici.
Hotel sem dokazati, da sem nedolžen, in da se moji delodajalci motijo. Najtežje je bilo to, da sem se leta in leta razdajal otrokom, naenkrat pa svoji mali hčerki nisem mogel, brezposeln, nuditi niti najosnovnejšega,« obuja spomine v dnevni sobi že prodane hiše Ivan Laura.
Z lakoto proti krivici
Čas je mineval, šop papirjev o primeru Laura pa je potoval od vrat do vrat pravice. Novogoriško sodišče združenega dela je slabo leto po Ivanovi izgubi delovnega mesta ugodilo njegovi pritožbi in kobariški šoli naložilo, da mu izplača odškodnino. Pa kaj, ko se je ravnatelj pritožil na višje sodišče v Ljubljani, ki je Ivana pokopalo. Takoj po prejemu negativne odločbe v začetku leta 1988 je Ivan Laura zahteval obnovo postopka.
Ko je jeseni istega leta izvedel, da je zahteva po obnovi postopka zavrnjena, se je odločil za gladovno stavko. Po sedemnajstih dneh stradanja, ko so ga obiskali tudi vplivni ljudje iz republiških organov in mu obljubili pomoč preko Odbora za varstvo človekovih pravic pri SZDL, je znova začel jesti. Pa ni bilo iz vsega skupaj nič. Za stradanje se je brezposelni Ivan Laura odločil tudi pred dvema letoma. Tokrat so mu obljubljali izredno strokovno pomoč in socialno varnost še vplivnejši ljudje. Spet so mu lagali, baje tudi Ciril Zlobec.
Malo jih je ostalo
»V začetku nisem jemal te reči preveč tragično. Zaupal sem v sistem, pravico in pravno državo. Danes vidim, da so nastopali na vseh točkah isti ljudje. In potem so ti ljudje vplivali na svet šole. Ravnatelja Mira Lapajno, ki je bil pred kratkim zamenjan, je vseskozi ščitila občinska garnitura. Zakaj, ne vem. Vsa ta leta, odkar sem brez službe, sem se prijavljal na razpise. In nisem dobil službe. So bili za to krivi isti telefoni?«
Po tistem, ko je Ivan Laura skupaj z denarjem izgubil tudi pravno pomoč, mu je začel pomagati odvetnik Stojan Sotošek. Na pomoč mu je priskočil tudi Plohlov sindikat. V nadaljevanju se bo pravda nadaljevala na nekem drugem sodišču, nikakor v Novi Gorici.
Kaj je še povedal Ivan Laura, dan pred začetkom novega življenja v Suhi krajini? Med drugim to, da je kljub vsemu ohranil čisto vest. Za to pa se je splačalo boriti. Oto Pust
Na letošnji razstavi cvetja v petnajstletnem Savinjskem gaju v Mozirju so izročili namenu tudi kapelico, posvečeno patronu vseh zaljubljencev. Novogradnja, s katero je pred dvema letoma in pol začel »na črno« Boris Cimperman, ki je bil zaustavljen predvsem s strani predsednika Krajevne skupnosti Mozirje Radeta Rakuna, je še vedno temne barve. Sv. Valentin namreč nima dovoljenja vodarjev.
Zaključna dela na Sv. Valentinu
V	Mozirju ne prepovedujejo inšpektorji
Inženir Boris Cimperman s Polzele priznava, da je kapelico v Savinjskem gaju začel s svojimi delavci graditi na črno. Če bi bilo po njegovem, za takšen objekt sploh ne bi bilo potrebno imeti nikakršnih dovoljenj. Pa so se našli takratni mozirski občinski in krajevni velmožje, ne inšpektorji, in ga na hitro onemogočili. Po tistem, ko je po načrtih priznanega arhi-
MARIBORSKI ŠKOF FRANC
KRAMBERGER JE
V	MOZIRJU POSVETIL NEZAKONITO ZGRAJENO KAPELICO SV. VALENTINA
- ŽIVETI S CVETJEM IN RADETOM RAKUNOM
tekta Andreja Lodranda iz Ljubljane določil kapeličinim petdesetim kvadratnim metrom smer in višino, je bilo za Cimpermana delo v Savinjskem gaju končano.
»Mnogi, ki so mi v Mozirju osebno prepovedali, da bi kaj delal, so danes že sami odžagani. Vsi seveda ne. Nerad se spuščam v stare zadeve, lahko pa povem, da sem za Mozirje naredil mnogo kvalitetnih idejnih zasnov, ki pa jih nisem mogel izpeljati. Na primer parkirišča ob cesti na mozirsko pokopališče in obnovo Kopeljo. Če bi bilo po mišljenju Radeta Rakuna, ne bi smel v Mozirju prestopiti praga. Ne vem zakaj,« se sprašuje Boris Cimperman.
Vsi so prihajali, razen Andreja Lodranda...
Na Cimpermanovih »ruševinah« pa je nadaljevala delo kot investitor, pod poveljstvom nekdanjega gorečega komunista, sedanjega prav takšnega LDS-ovca Radeta Rakuna, Krajevna skupnost Mozirje. Dolgoletnemu direktorju mozirske komunale, ki se ponaša tudi s funkcijo krajevnega predsednika, seveda ni bilo težko zbrati prihodnji kapelici vseh potrebnih dovoljenj. Tako je v letošnjem letu zrasla v Savinjskem gaju prav črna cerkvica, vsaj približno takšna, kot si jo je zamislil arhitekt. Povsem ista najbrž ravno ni, saj Andreja Londranda niso Mo-zirjani niti enkrat povabili na posvetovanje o rastočem objektu, česar je priznani stavbar navajen, niti se niso očitno pozanimali, če sploh lahko razpolagajo z njegovimi avtorskimi načrti. Še več, Rade Rakun ni hotel Borisu Cimpermanu ob njegovih dveh obiskih odgovoriti na vprašanje, kaj sploh dela na njegovi »prvi plošči«.
...in vodarjev
Na nekaj pa je Rade Rakun vendarle pozabil. Medtem ko mozirska urbanistična inšpektorja, »stari« Ivan Kenda in »novi« Marko Virtič, ob vprašanjih o kapelici nerada govorita in »prestavljata« pristojnosti drug na drugega, je bolj določen direktor mozirske geodetske uprave Jakob Presečnik: »Kapela Sv. Valentina še vedno nima vodarskega soglasja!«
Kakorkoli že, kaj pa so Sv. Valentin in mozirski zaljubljenci krivi, če so s silo prilike postali predmet zakulisnih igric starih in novih oblastnikov. Kvazipolitikov tipa Radeta Rakuna, ki vedno vedo, v kateri stranki je potrebno biti in na čigavih temeljih graditi.
Anci Solan
MAG. DUŠAN ZORKO: MRŽNJA IN AFERE SLOVENIJI TOPIJO PREDNOST, KI Sl JO JE V SVETU PRIDODILA Z
OSAMOSVOJITVIJO
Mag. Dušan Zorko: »V svet
S sedmimi podjetji in petimi predstavništvi v svetu KOVINTRADE gradi sistem, ki sta ga njega dni imela Gorenje in Ljubljanska banka. Izvoz brez posrednikov, znotraj sistema pa od New Yorka do Pekinga čisti računi. Kdor se s tem načinom ne more poistovetiti, se mora posloviti, ker svetovni trg ne sprejema naših primitivnosti.
Od odgovornosti do lastništva
»Če hočemo preživeti in mi v Kovintrade hočemo še več, ne moremo čakati na državo, da ona končno z zakoni postavi okvirje, kako in kaj bomo Slovenci delali, kaj razvijali in kaj prodajali.
To, kar se zdaj dogaja v državi, nikakor ne gre v prid razvoju naše mlade države. Trdim, da smo Slovenci že zapravili prednost, ki smo jo imeli kot prva država nekdanjega »vzhodnega bloka«, čeprav mi nismo na to razdelitev nikoli pristajali, ki se je povsem osamosvojila. Ameriške banke ob najetju kreditov od nas že zahtevajo dodatne garancije, kar dovolj zgovorno priča, da ekonomija ne pristaja na naše improvizacije in izgovore,« pravi mag. Dušan Zorko, direktor Kovintrade v Celju.
Kovintrade se je po izločitvi iz Kovinotehne najprej lotil kadrovske zabuhlosti, ki jo je kot del dediščine prevzel.
Vodstvena ekipa je izdelala razvojni načrt, ki v osnovi temelji na organiziranosti sorodnih podjetij v tujini. »Kajti ni bilo več možno računati, da bi preohlapna in preobsežna administracija zmogla opraviti dela, ki jih svetovni trg zahteva. Zato smo se jasno dogovorili, da tisti, ki mu nova obleka ni povšeči ali po meri, izstopi z našega vlaka. Vlak je namreč po odcepitvi z vso hitrostjo že odpeljal...« Število zaposlenih se je zmanjšalo, delovne obveznosti in odgovornost pa so se podvojile. Za primerjavo so vzeli podatki sorodnega podjetja v Nemčiji. Ko so, primerjali številke, so ugotovili, da doma daleč zaostajajo. Zato so si postavili temelj, katerega višina sega do polovice nemških učinkov, na glavo zaposlenega najmanj sedem milijonov mark prometa.
»Notranja organiziranost soni na 'divizijah' na principu profitnih centrov. Direktor vsake 'divizije’ je z vodstvom matičnega podjetja dogovoril stroške in plače, denimo, da se deli 20 odstotkov nam, 80 odstotkov pa njim, s čimer smo postavili odgovornost vsakega posameznika na mesto, ki mu gre.
Kolektivno odgovornost je tudi v socialistični ekonomiji že zdavnaj povozil čas, čeprav tega ni nihče hotel priznati.«
Od New Yorka do Pekinga
Kovinotrade ima trenutno v lasti sedem podjetij in sicer v Celju, Celovcu, Trstu, Mu-
ne moreš s figo v žepu...«
enchnu, Pragi, Bratislavi, Varšavi in New Yorku ter predstavništva v Pragi, Bratislavi, Moskvi, Minsku in Pekingu.
»Mi smo eno redkih slovenskih podjetij, ki na novo ali sploh izgrajuje tovrstne mreže, s katerimi izloča vrsto posrednikov.
Z razpadom Jugoslavije je bilo uničenega mnogo truda in kapitala, saj je znano, da že odprtje posameznega predstavništva zahteva nekajletno delo, da ne govorimo o kapitalu in zaupanju. In koliko je bil vstran vrženega denarja ali pa prisvajanj posameznikov, ki so tako na račun družbe neizmerno obogateli in še vedno bogatijo.
Mi vztrajamo na načelu, da se da tudi v naših današnjih razmerah z izvozom prislužiti kakšno marko. Da je naša usmerjenost upravičena, so nam lahko v vzgled še manjše države od naše, denimo države Beneluksa ali Švice, ki z izvozom tržijo mnogo več kot doma. Seveda ne gre za 'izvoz za vsako ceno’, kot je bila to parola pri nas in jo je svet že davno ovrgel.
Seveda morata gospodarstvo in država vztrajati pri istem cilju. Vsi, ki k temu cilju ne želijo, odpadejo, vendar ne spet na breme budže-ta. Žal naša vlada še vedno sledi 'frontnemu pristopu’ in skuša rešiti ali obdržati pri življenju vse, tisto kar je sposobno samo živeti in ono, ki je že zdavnaj odmrlo in životari s pomočjo nenehnih transfuzij tudi z izposojenim denarjem.
Ljudem je treba dokončno dopovedati, če ne naredijo niti toliko, da bi si z iztržkom zaslužili plačo, jih tudi kolektivna pogodba ne more rešiti. V zadnjem času pa si nekateri sindikati dovoljujejo pravico do stavk že, če pride do zamude z izplačilom plač, ne glede na to, da je s to stavko ogrožen obstoj celotnega podjetja, saj kupca v tujini ne brigajo naše razmere, naši medsebojni dogovori in spoštovanje le teh, temveč samo kvaliteta, cena in roki. To poudarjam za to, ker že nekaj časa potekajo razgovori s tistimi proizvajalci, ki te zakonitosti sprejemajo, se jih držijo in tako sodijo v naše okvire za vstop v Evropo in svet. Kdor tega ne zmore, mu tudi Kovintrade ne more in noče pomagati. Pravila igre so znana, vsakemu pa je dano, če jih hoče sprejeti. Mi smo jih že zdavnaj sprejeli in se jih držimo. Tudi zato napredujemo. Počasi, vendar vztrajno.«
J. Sever
BORZA V CELJU
Celjani končno dobili borzo. Filba, RC IRRI ter Interval in sedem fizičnih oseb je v prostorih Ljubljanske banke, Splošne banke Celje na Prešernovi v Celju ustanovilo Celjsko borzno hišo.
Gre za borzno posredniško hišo, v kateri so strnili znanje nekdanji delavci Ljubljanske banke in borzni posredniki podjetja RC IRRI. Za direktorja so postavili Zdeneta Podlesnika.
Glede na to, da so v minulih mesecih borzni posredniki s prekupčevanjem vrednostnih papirjev ustvarjali izjemne dobičke, je naraslo tudi zanimanje za tovrstno preprodajo.
Trgovanje z vrednostnimi papirji je ciklično, zaslužki oziroma dobički pa so praviloma višji od katerekoli naložbe v banki.
Ustanovitelji zatrjujejo, da je Celjska borzna hiša le ena od treh novih ustanov, ki se bo ukvarjala s tovrstnimi borznimi posli, še letos bi naj ustanovili družbo za upravljanje s skladi. Imenovali so jo Veronika, ustanovila pa naj bi vzajemni sklad, preko katerega bi lahko špekulirali tudi varčevalci z manjšimi zneski na račun plemenitenja in obračanja vrednostnih papirjev. Tretji pravni subjekt pa bo Investicijski sklad, za zbiranje certifikatov v lasti občanov.
Fotografije z otvoritve: LucaS
ALOJZ VALAND, MESAR IZ LOČ: KAKO POSTATI SLOVENSKI ROCKFELER?
Da je mogoče obogateti tudi v Sloveniji, je dokazat in še to vedno počne Alojz Va-land, komaj tridesetletni mesar iz Loč pri Poljčanah. Iz majhne mesnice v domačem kraju je v desetih letih losvojill celo Slovenijo. Mreža mesnic v osmih občinah pa še ni vse, kar si je zastavil obrtnik, ki trenutno reže kruh skoraj sedemdesetim delavcem in desetini pripravnikov.
Iz malega raste veliko
Pri Valandovih so imeli manjšo mesnico in gostilno, ki jo je Alojz kot izučeni mesar prevzel leta 1983. Leto dni zatem je novopečen obrtnik, ki bi sicer rad študiral, pa je bila očetova bolezen temu nenaklonjena, začel v Ločah graditi novo mesnico in točilnico.
Alojza Valanda najdemo v tej novi zgradbi, od koder vodi svoje posle že sedem let. V zgornjih prostorih ima tudi stanovanje, ki ga z ljubeznijo in smehom napolnjujeta zaročenka Branka in letos v drugi razred osnovne šole korakajoča Nastja.
Imamo malce sreče, saj je Alojz veliko na poti. Tako sta tokrat rdeči Ferrari in bel Cheroke parkirana na dvorišču.
cs
N
Alojz Valand
Alojza Valanda vprašamo, kako uspeti.
IV	vsako dejavnost, tako tudi v predelavo in prodajo mesa, je potrebno vložiti maksimalno mero truda in dobre volje. Od začetka, ko sem tedensko Ipredelall dvajset prašičev in deset govedi, so v desetih letih številke narasle na 350 prašičev in 50 govedi.
V	načrtu imam vsako leto odpreti kakšen nov lokal. Že sedaj sem z objekti prisoten v osmih občinah, medtem ko s prodajo grosistom, mote-
otvoritev tovrstnega objekta v Žalcu, ki naj bi bila predvidoma še ta mesec.
Valandove nove mesnice bodo kot po tekočem traku odprli tudi oktobra ali novembra v Rogaški Slatini, decembra ali januarja pa v Velenju, v Celju (blizu gostišča Vrtnica) in v Poljčanah.
Dela gredo h koncu tudi na poslovno-stanovanjskem objektu z mini restavracijo za poslovne goste v Ločah. Namenu naj bi bil izročen še pred koncem letošnjega leta. Po cestah naše države pa
lom, hotelom in gostiščem pokrivam celo Slovenijo. Preko meje trenutno še ne grem, ker je vhodna surovina predraga,! pove Alojz Valand.
Mesnice po tekočem traku
Drži. Alojz Valand ima v Slovenskih Konjicah mesnico in bistro že od leta 1992. Pred mesecem dni je na Hudinji v Celju odprl prodajalno, zdaj pa se pripravlja na
vsak dan vozi Valandovih osem kamionov, polnih mesa.
Na vprašanje, če mu država nudi ugodne zakonske osnove poslovanja, Alojz Valand pokaže zadovoljstvo, vendar poudari, da bi lahko bilo še boljše. O politični karieri pa nikoli ni razmišljal. Da ni takšne vrste človek, je predvsem biznismen.
Poslovnež, ki konjiški občini plačuje visok davek. Kolikšen pa raje ne pove.
Anci Solan
Bodoči Valandav dom je kot iz pravljice
OTVORITEV NAJVEČJEGA IGRALNIŠKO-ZABAVIŠČNEGA CENTRA V EVROPI
Hit je v soboto v Novi Gorici odprl največji igralniško—zabaviščni center v Evropi z Imenom Perla. To je hkrati največja turistična investicija v Sloveniji v letošnjem letu, saj je njena vrednost okoli 30 milijonov mark. Na področju turistične ponudbe predstavlja Perla svojevrstno novost, ne le v Sloveniji, pač pa tudi v Evropi, saj bo igralniško, hotelsko, gostinsko, trgovsko, športno, rekreacijsko in zdravstveno pa tudi kulturno ponudbo najvišje kakovosti združevala v premišljeno celoto.
sanjski svet, kjer sodobni človek, obremenjen s tisoč problemi vsakdanjega življenja, lahko za trenutek nanje pozabi in se prepusti kultivirani zabavi in razvedrilu. Celotni center lahko ponudi gostoljubje tudi do 5000 gostom. Gostje bodo imeli tudi možnost izbire med raznovrstnimi turističnimi paketi, ki bodo oblikovani tako, da jih bodo pritegnili k obisku Goriške in tudi širše Slovenije. V njem bo zaposlenih 450 delavcev, ki so dorasli vsem Celoto, ki pomeni model zahtevam in kriterijem nuj-drugačnega turističnega raz- za takšno delo, kajti Per-mišljanja: v pestrosti izbire *'na ponudba terja visoko zadovoljiti najzahtevnejše usposobljen in motiviran ka-goste, hazard pa nadomestiti ^er> k' Perline uspehe poj-in dopolniti z zabavo, spro- muj® za svoje, ki se zaveda stitvijo in razvedrilom, do-P0^®03	^oo^o*
stepnimi vsakomur. Perla je vania znanja ter mu je komu-sad večletnih Hitovih temeljitih vsebinskih raziskovanj in - Hitov izvirni koncept razvoja turizma, ki se navdihuje pri ameriških turističnih metropolah in dopolnjuje z lastnimi slovenskimi danostmi.
V tem konceptu postaja igralništvo generator, povezovalec in stalni iniciator turističnega razvoja Slovenije.
Perla je nastala v bivšem hotelu Argonavti oziroma v kasnejši Iskri Delti. Z izvirnimi arhitektonskimi posegi in z domišljijsko bogato oblikovanimi interieri predstavlja
nikacija z gosti v veselje.
»Perla je prvi korak v realizaciji Hitove poslovne politike, novega, drugačnega dojemanja turističnega proizvoda.
Predstavlja alternativni model ureditve igralništva, ki dobro organizirano, skrbno nadzorovano in inovativno dograjevano pomeni možnost za velik devizni priliv in s tem uspešno poslovanje turističnega gospodarstva in podjetja. Gre za vsebinski model, ki podjetniško naravnan spodbuja poslovanje in pospešuje rast zaposlovanja, kar pa je v tem trenutku ne le za Goriško, pač pa za celotno Slovenijo bistvenega, če ne usodnega pomena,« še posebej poudarja vodstvo Hita.

PETROL
z vami na poti
Prodajno servisni center
za BMW AG MOTKU
63212 VOJNIK Tel. & fax: 063/772-009
PRODAJA, SERVISIRANJE IN POPRAVILA VOZIL BMW
vr
NOV/k^OBA
.IP;
PO ROKOMETNEM SPEKTAKLU PRETEP V VELENJU - ENI SO RAZRIJAU NOSOVE, DRUGI SE SPRAVILI NAD AVTOBUS - ALI SE MLADENIČI, KI SE ORGANIZIRANO SELIJO Z ENE NA DRUGO ŠPORTNO PRIREDITEV, RES NAVDUŠUJEJO SAMO NAD ŠPORTOM
-	TRAGEDIJA MLADEGA PODJETNIKA GREGORJA SMOLETA - UMRL JE, KOT JE ŽIVEL
-	HITRO
Burno v Velenju
Nekateri športi v Celju so v zadnjem času znova pridobili navdušence. Vodstva klubov so se organizirano lotila vzgoje svojih privržencev, ki so se ponekod prelevili v neoblikovano maso, ki je mlela vse pred sabo.
Tudi Celjani so dobili jedro mladih navdušencev, ki se selijo s tekme na tekmo in v organizirani skupini s svojimi spodbudami skušajo pomagati domačim športnikom.
Naj bi šlo za zdravo, športno in kulturno pomoč, ki naj ne bi temeljila na alkoholu in je ne bi vodila bes ali celo mržnja do nasprotnika in vse, kar je na drugi strani športa.
Ne gre za novost, temveč le za bledi posnetek tujih vzorov, ki so zdaj že stalni spremljevalec posameznih nogometnih in drugih tekem, na katerih se marsikaj dogaja, kar s športom nima nobene zveze.
Sodeč po nedavnih dogodkih v Velenju, kjer so se rokometaši Pivovarne Laško
C/)
po Bitoli znova spoprijeli s Pelisterom, se je bati, da tudi navdušeni mladci iz Celja niso več samo glasne ovčke, ki hodijo na tekme zaradi športa samega. Varnostna služba in organizatorji tekme so namreč v Velenju imeli polne roke dela, da bi najbolj vročekrvne vsaj toliko otrez-nili, da bi se ti zadovoljili le s kakšnim krvavečim nosom. Kajti v Velenju je bilo vzdušje že tako pregreto, da je bil na pomolu pretep meddržavnih razsežnosti. Na koncu jih je najbolj izkupil nič hudega kriv - avtobus, ki so ga med vožnjo proti domu dodobra oskubili.
nik, ki ni mogel predvideti, da bo iz podvoza s takšno hitrostjo pridrvel Smole, ta je zato zavil in začel drseti po neravnem in mokrem cestišču Kersnikove ulice, treščil najprej bočno v drevo, od koder je vozilo odbilo, da je vzvratno treščilo še v drog razsvetljave...
V silovitem trčenju je prednji del mercedesa 500 SEL dobesedno odtrgalo. Nesrečni Gregor Smole je v razbitinah umrl, 37-letni Lado Žnidar je utrpel hude poškodbe, življenje pa bi mu naj rešil varnostni pas, ki je sprožil varnostno blazino. Glede na domneve, da je vo-
Katapultirani mercedes
Najbolj tragičen dogodek po omenjeni tekmi v Velenju se je pripetil nekaj ur pozneje v Celju. Tekme v Velenju se je udeležil tudi velik navdušenec rokometa, 31-letni Gregor Smole. Eden najbolj kontraverznih novopečenih podjetnikov iz mesta ob Savinji.
Ljudje, ki so živeli blizu mladega optika Smoleta, radi povedo, da je Gregor znal vse obrniti v - dobiček. V podjetništvu se je pojavil kot komet iz neomembe vrednega lokalčka v Laškem. Zatem je opozoril nase z lokalom v Prešernovi v Celju in predvsem z glasno reklamo in opaznim obnašanjem. Bil je radoviden gost nočnih lokalov, saj mu je Idenar štrlel iz vsakega žepal...
Kot so pozneje rekonstruirali dogodke, naj bi Gregor s svojimi prijatelji proslavil zmago rokometašev na zadnje pri Štormanu.
V	zgodnjih jutranjih urah bi naj prišlo do spora med njim in prijatelji o tem, kdo bo vozil njegov mercedes 500, ki mu ga ni bilo enakega na Štajerskem ali celo v državi.
V	družbi je bilo več kandidatov, ki so zaradi alkoholne preutrujenosti potrebovali tujo vozniško pomoč, zato baje med prijatelji ni bilo niti enega voznika, ki bi bil še trezen in bi mu Smole zaupal krmilo. Njegov Ivoznikl za takšne primere je namreč odpeljal v celjsko Novo vas znanca, Smole pa je pobral 37-letnega Lada Žnidarja.
Ob petih zjutraj je v Kersnikovi, blizu križišča z Oblakovo, na drugi strani bolnišnice tako počilo, da so prebivalci mislili o eksploziji - bombe. Kako tudi ne bi, ko pa se je skoraj poltretjo tono težek mercedes z veliko hitrostjo in s takšno silo zaletel v drevo, da ga je prepolovilo.
Štrokovnjaki menijo, da je nesrečni mladenič v podvoz in iz njega pripeljal s takšno hitrostjo, da je težko vozilo Iskočilol in po nekaj metrih poleta pristalo na zadnjem levem kolesu, začelo po strani drseti proti drevoredu ob cestišču.
Tovrstne vožnje pod podvozom naj bi bile stalne preizkušnje nekaterih novopečenih lastnikov izredno močnih in dragih avtomobilov v jutranjih urah, po obiskih najpopularnejših celjskih Piskačev.
Drugi menijo, da je iz Oblakove pripeljal neznani voz-
ziio izpod podvoza pridrvelo z več kot dvesto kilometrov na uro, je bilo ob danih okoliščinah na dlani, da je tokratni »skok« - zadnji. Gregor Smole je umrl, kot je ži-majhen Napoleon. Kdor se z njim ne strinja, takoj občuti pri plači, plačilnem razredu, potovanju, zato je pred njim zaradi tega strah in trepet. Seveda pri vsem tem daje sebi, soprogi Darki Zvonar, njenim prijateljem in svojim prijateljem v hiši največ denarja, dobre plačilne razrede, prav tako pa lahko ti ljudje potujejo po mili volji.
V ozadju deluje njegova boljša polovica Darka Zvonar, ki hodi po lokalih in hodnikih, ko sam nima časa, da sliši, kaj se ljudje pogovarjajo, in vse prenaša njemu. Z nekaterimi novinarkami se je tako spoprijateljila, da skupno obiskujejo savno in druge reči samo zato, da ima boljši pregled, kako ljudje mislijo in dihajo. Njej pa gre samo za denar in za to, da veliko troši. Zanimivo je, da so njej in njeni prijateljici Meliti Forstnerič -Hajnšek mariborski zdravniki omogočili, da nista imeli porodniške samo leto dni, ampak največ, kar je bilo mogoče. V času tako podaljšane porodniške pa je Zvonarjeva hodila igrat tenis, na splošno zgražanje ljudi, ki so vedeli, kako sta si to uredili. V tistem času podaljšane porodniške je Predan v znak zahvalnosti za porodniško dr.
Kurtu Kanclerju njegovega brata Petra Kanclerja ponovno imenoval za urednika športa, čeprav je prej, ko je bil pomočnik glavnega urednika, vztrajal, da ga je treba zamenjati kot urednika športa, kar se je tudi zgodilo. S Forstneričevo pa so že nekaj let družinski prijatelji. Njo želi postaviti za urednico kulture, čeprav si tega sama ne želi, verjetno pa kot znak zahvale njenemu očetu (France Forstnerič), ki mu vseskozi svetuje. Pogosto se družine srečujejo na njegovem vikendu na Majskem vrhu, družini Forstnerič in Predan - Zvonar pa že nekaj let skupaj letujeta tako na morju kot v gorah.
Njihov družinski prijatelj je tudi Bojan Bauman, ki so ga postavili za predsednika delavskega sveta. Uresničijo mu vse, kar se spomni (potovanja, stimulacije itd.), na nek način se ga celo bojijo, zato tudi odhaja na dopust (denimo v Srbijo), v uredništvu pa se vodi, kot da je
v službi. To se je zgodilo v tem letu in nekateri so se uprli, zato so na pol javno sporočili, da je prišlo pri pisanju njegovega dopusta (ko je bil v Smederevu) do pomote za teden dni. Ali res samo za teden in ali so mu potem res pisali dopust, ne ve nihče, ker o vsem tem odloča Predan. Sicer pa je za Bojana Baumana značilno, da se ga mnogi bojijo, prav tako njegove nezaposlene žene. Zanjo, ki ni zaposlena, doma pa je iz Smedereva in je Srbkinja, so iskali obrtnika, ki naj bi jo v času porodniške prijavil, kot da je pri njem zaposlena. K temu so nagovarjali več ljudi in potem nekoga našli, kr jo je na tak goljufiv način prijavil, tako da je ves čas porodniške dobivala nadomestilo. V novinarskem klubu, ki je bil opremljen s pomočjo podjetij - darovalcev, pa so si med seboj odkupovali pravice za vodenje kluba in šanka. Zadnja takšna najemnica je bila Baumanova soproga, ki je te Ipravicel pod roko odkupila za deset tisoč mark. Potem ko je to prevzela Katedra, je hotela imeti denar, čeprav so se o prevzemu pogovarjali, so ji vrnili pet tisoč mark, čeprav jim tega he bi bilo treba, zdaj pa hoče še pet tisoč mark, čeprav je šlo za nelegalno trgovanje z novinarskim klubom.
Zanimivo je, da je urednik Predan obiskal Staneta Dolanca, kar se je izvedelo po naključju. Na željo Milana Predana je bilo treba umakniti pripravljeno temo za sobotno prilogo in takoj napraviti intervju z generalom Slaparjem (in glavni in odgovorni urednik je posredoval tudi njegovo tajno telefonsko številko). Zakaj je bilo to treba in kaj lahko sploh Slapar pove, ni vedel nihče v uredništvu in nekateri so tudi protestirali, vendar to nič ne pomeni. V nekdanjem CK ZKS zelo hvalijo Predana, Zvonarjevo in Mirka Mundo, kot edine prave novinarje, ve pa se, da od tam dobivajo številne sugestije.
Prav smešno je bilo, ko sta tudi Mirko Munda in njegova sodelavka Nada Ravter (oba že nekaj let ne skrivata, da sta tesno povezana, čeprav sta oba poročena), šla v mariborsko gostinsko šolo, ko je bil tam z avstrijskim gostom Milan Kučan. Varnostniki ju njso spustili v stavbo, ker nista bila med akreditiranimi novinarji, potem pa je Kučanov kabinet uredil, da sta bila v Kučanovi bližini. Munda in Kučan sta se srečala tudi pred napadom na obrambno ministrstvo, ko je imel Volfand večer s Kučanom v Zrečah. Skratka, v uredništvu je mnogim znano, od kod piha veter, vse pa se je začelo, ko je Milan Predan dejal, da bo Večer že pokazal Janši in Švajncerju.
Klike in druge povezave pa so še naprej na Večeru. Veliko je sorodnikov med zaposlenimi. Bilo je nekaj časa, ko so bili zaposleni vsi družinski člani (seveda takrat brez ustrezne izobrazbe): oče Vojko Bercko in mati Zarja Pahor ter otroka Vojislav Bercko in Zvezdana VVudler. Oče in mati sta že v pokoju, otroka pa sta pri belem kruhu, čeprav so izobražene ljudi odgnali. Drugi primer je, ko je tajnica Kaja Glorija Marinovič postala novinarka (seveda brez ustrezne višje in visoke izobrazbe). Dovolj je bilo, da se je vanjo zaljubil Mirko Lorenci in da mu je rodila otroka. Ker sam zelo veliko zapravi v bližnjih bifejih, mu je bila njena tajniška plača premala in jo je vel - hitro...
Jani Sova
TOMAŽA SUŠNIKA S PREVALU IN AMERIČANA PERRTJA N. HAMMERJA KIDNAPIRAL HRVAŠKI POSLOVNEŽ. PO POSREDOVANJU SPECIALCEV SO ODAPRIPRLI. SPOR OKROG POL MILIJONA DOLARJEV BI NAJ REŠILO SODIŠČEV AMERIKI. HAMMER, AMERIŠKI INDIJANEC, BI NAJ POLEG SUŠNIKA IN SLAVKA BANDOVA OGOLJUFAL ZA VEČ MILIJONOV DOLARJEV ŠE ČEHE IN POLJAKE.
»V Ameriki smo že organizirali odvetnike, da na sodišču razčistimo s Perryem N. Hammerjem in firmo, ki gaje poslala kot svojega zastopnika. Takoj pa naj povem, da sodstvo na Hrvaškem zoper mene ni vložilo nobene obtožnice, saj sem žrtev in ne goljuf, kot so pisali nekateri časopisi,« kategorično izjavlja 32-letni dipl. farmaceut Tomaž Sušnik, doma s Pre-valij, Na produ 30.
»Tudi ravnanje obeh Hrvatov zaudarja po balkanizmu, hrvaški MUP-ovci, člani specialne policije, ki naju je osvobodila, so bili v igri. Res pa je, da sem sam prosil domov za pomoč, da bi me osvobodili nepričakovanega pripora v Bandovi hiši. Zdaj gre samo za to, da dobimo denar nazaj, čeprav bodo to samo glavnica in zakonite obresti. Vsaj nekaj, ker veljajo v Ameriki drugi zakoni...« Tomaž Sušnik je v Ameriki že marca pooblastil veliko odvetniško pisarno, da naj vloži tožbo zoper Hammerja in podjetje, ki je tega pooblastilo, da izpelje posel s cigaretami Marlboro. Zakaj pravzaprav gre? Kot je znano, so po razpadu nekdanje Jugoslavije tuji proizvajalci cigaret skušali zadržati tržišče in se na-
vezali na nova podjetja. Filip Morris, ki proizvaja tudi na Balkanu in Vzhodu iskane cigarete Marlboro, je svojo prodajno mrežo na novo organiziral v vsaki iz novoustanovljenih držav. Zaradi stroge kontrole, prav na tem območju je bilo v preteklosti nekaj poskusov grobih ponarejanj teh cigaret, so pri Morrisu odločili točno količino cigaret. Tako, denimo, za slovenske kadilce dva zabojnika, za hrvaške štiri, za Ukrajince dva, za Poljake štiri...
Sušnik, lastnik podjetja Cardema, si je dobil pravice prodaje za Ukrajino in preko Northgold Industries, katere lastnik je Hammer, ki jo je pooblastila Marketron inter-national, še za prodajo dveh zabojnikov za Hrvaško.
Posel s Hrvati naj bi stekel s pomočjo podjetja Livana, katerega solastnik je Slavko Bandov iz Zagreba, podjetje pa je registrirano v Livnem. Prodaja je bila dogovorjena že lansko jesen, Sušnik in Hammer pa bi naj od Slavka Bandova in Paška Brkiča prejela 261 tisoč dolarjev za 960 škatel Maribora.
Na sceni hrvaški specialci
»Vse se je zapletlo, ko so Američani v posel vključili Hammerja, ki je sicer ovešen z mnogimi referencami in je ustrezal za lažje plačilo na Vzhodu, kjer se do Američanov obnašajo povsem drugače, kot do nas,« razlaga T. Sušnik. »Mi smo plačilo v redu prenesli na njihove račune, o cigaretah pa ne duha in sluha. Hammer je prišel v Slovenijo, bili smo v Portorožu in Celju, kjer smo sklepali neke druge pogodbe in nato v Ljubljani, kjer nas je prestregel Bandov in prepričal, da skočimo v Zagreb in razčistimo zadeve okrog cigaret. Ob tem moram povedati, da smo mi že decembra v markah vrnili denar in zahtevek prenesli samo na Američane, zaradi tega sem bil tudi dvakrat v Ameriki. Toda Hammer je samo obljubljal in obljubljal, denarja ni vrnil, cigaret pa tudi ni oskrbel.
Medtem smo izvedeli, da Čehom in Poljakom baje dolguje kar nekaj milijonov dolarjev...
Ko smo prišli v Zagreb, nas Bendov ni pustil v hotelu, kot smo se dogovorili, temveč nas je odpeljal 'na kavico' k sebi domov. In takrat presenečenje: dal nama je 24 ur časa, da priskrbiva denar ali cigarete, če ne, da se živa ne bova vrnila. Na razpolago nama je dal faks in telefon, preko tega telefona sem na pol mrtev od strahu poklical domov in prijatelje, jim povedal, kaj se je zgodilo in da naj pomagajo...« Čez nekaj ur, ko je Pušnik sebe in Američana že videl s prestreljeno lobanjo, je v hišo vdrla specialna enota hrvaške MUP in preden so domači dojeli kako in kaj, so jih policisti imeli že vse postavljene ob steno... Toda za podjetnika s Koroške in prevrtljivega Američana zgodbe ni bilo konec. Oba so vtaknili v preiskovalni zapor, ker je šlo za sum o goljufiji. Po dveh mesecih so ju izpustili, za Američanom je kljub obljubi izginila vsaka sled, Pušnik pa skuša v Ameriki priti nazaj do svojega denarja. Kot sam pravi, vsaj do glavnice in morebitnih delnih obresti...
Omenjeni primer zgovorno kaže, čemu vse so izpostavljeni naši podjetniki, kot tudi to, da se ne goljufa in krade samo na Balkanu in ne samo v Sloveniji.
J. Sever
KDO JE POŽGAL ČOLNARNO OD SAVINJI - EDI JURJEVEC: TUDI ČE Dl POZNAL POŽIGALCA, Dl GA GILO TEŽKO ODDOLŽITI
Iz 1. na 2. september je v športnem centru Prodnik v Juvanju Izbruhnil požar, v katerem je poleg stavbe čolnarne izgorelo v njeni notranjosti hranjenih raznovrstnih čolnov in opreme v vrednosti več kot deset milijonov tolarjev. Lastnik »požganine« Edi Jurjevec se strinja z mnenjem celjskih kriminalistov, da je šlo za podtaknjeni požar. Prepričan je, da je požigalec prinesel »rdečega petelina« iz nevoščljivosti.
MARJAN VIDMAR RUŠI ZGRADBE NA METELKOVI, A VENDAR O VSEM SKUPAJ NE VE NIČ
Edi Jurjevec na pogorišču
Piromani prihajajo ponoči
Na levi strani ceste Mozirje
—	Logarska dolina smo lahko na levi strani pred mostom preko Savinje v Radmirju, poleg v letošnjem juniju odprtega motela, uzrli tudi za oko prijetno novo čolnarno. Športni objekt, ki je nudil usluge rekreativnim in aktivnim »veslačem«, kaže danes le zoglenele tramove.
»Tiste noči me je ob petnajst čez eno zbudilo nenavadno pokanje. Iz svoje sobe v družinski hiši sem skozi okno uzrl plamen na čolnarni na drugi strani cesti. Po telefonskem klicu gasilcem so po petih minutah že tulile sirene. Prvi so se pripeljali radmirski gasilci, ki pa so lahko požar le nadzorovali
—	da se ni razširil na motel,« se minulega dogodka spominja Edi Jurjevec.
Tridesetletni podjetnik je prepričan, da je bil požar podtaknjen. V novi pretežno leseni čolnarni še ni bilo napeljane elektrike, da bi lahko prišlo do samovžiga. Bila je tudi zaklenjena, le da dokaj nerodna. Do ključa na notranji strani vrat se je bilo mogoče stegniti skozi nezastek-Ijeno vratno lino. Da je tako hitro gorelo, je veliko prispeval tudi zelo gorljivi lak za les, s katerim je bila premazana notranjost.
»Lahko, da je nekdo polil notranjost z bencinom ali pa je vrgel zažigalno bombo. Kriminalisti pravijo, da so požigalcu na sledi. So se pa v domačem kraju pojavile govorice, da je podtaknil ogenj neki neuravnovešec iz Radmirja. Upam si dati roko v ogenj, da ni bil on. Še sreča, da ni bilo nikogar na skupnih ležiščih, ker bi prav lahko zgorel.
Gostje ostajajo doma
Poleg čolnarne, v kateri so zaradi visoke vročine propadli tudi betonski zidovi, je izgorelo natančno enaintrideset kajakov, osem navadnih in pet tekmovalnih kanujev, štirje rafti in dva gumijasta čolna z vesli in vso pripadajočo opremo, devet jogijev s posteljnino, pohištvo, pa tudi mnogo Edijevih pokalov.
Ker so vsa naročila domačih in tujih gostov za september padla v vodo, bolje reče-
no, v ogenj, sem skupno oškodovan za 14 milijonov tolarjev. Čeprav sem imel objekt in športno opremo zavarovano pri zavarovalnici Triglav, ne bom dobil povrnjene vse škode,« meni Edi Jurjevec.
Podjetnemu Savinjčanu je bilo težje kot gledati pogorišče odpovedovati gostoljubnost že prijavljenim gostom. Trenutno vlaga napore v to, da bi čimprej dobil nov »plovni park«, kar pa ni mogoče opraviti preko noči.
Da je pri Prodniku zagorelo, se domačini niti preveč ne čudijo.
Mnogim je šel v nos nepovratni kredit, ki ga je za zidavo motela in čolnarne prejel miadi podjetnik.
Anci Solan
Feroda
Proizvodnja, obnova, demontaža, montaža zavornih in skiopnih elementov za vsa osebna in tovorna vozila, kmetijske in industrijske stroje.
Delovni čas od 7. do 16. ure, sobota od 7. do 12. ure.
PAVČNIK, Zg. Hudinja 46, teL/faks (063) 33-710
Trenutno imamo v proizvodnem programu za osebna vozila preko dvesto različnih tipov zavornih ploščic. Vsi materiali, ki jih uporabljamo za zavore in sklopke, so brez azbesta.
Kot novost pa smo uvedli bmpla&io montažo pri nas kupljenih zavornih ploščic za vse tipe osebnih vozil.
Srečno vožnjo -Feroda Celje!
V noči iz 10. na 11. so člani Mreže za Metelkovo zasedli del prostorov stare vojašnice na Metelkovi v Ljubljani, za katere so se že tri leta brezuspešno pogajali. Kljub obljubam pristojnih v republiki, je mestna vlada ravnala drugače. Zgradbe je nameravala porušiti in to ji je delno tudi uspelo. Rušenje se je začelo že teden dni prej, o vsem skupaj pa seveda ni bil obveščen nihče. Mreža je že na samem začetku delovanja podrobno predstavila svoj projekt kulturnega centra, ki bi v stari vojašnici združeval koncertna prizorišča, kinodvorano, gledališče, likovne ateljeje, filmski, video in glasbeni studio, od takrat do danes pa je že uresničila obsežen in razvejen kulturni program.
Dimitrij Kovačič, mestni sekretar za občo upravo mesta Ljubljane trdi, da o rušenju ne več nič, hkrati pa je novinarki Dela, sklicujoč se na nekega člana IS Ljubljana, ki je obiskal prizorišče, opisal člane Mreže za Metelkovo kot »razgrajače, ki delajo več škode kot koristi«. Kdo je torej izdal pooblastilo za rušenje teh zgradb?
Marjan Vidmar, predsednik izvršnega sveta mesta Ljubljana, je v izjavi za javnost obsodil »nasilno dejanje vselitve«, pojasnilu o rušenju zgradb pa se je spretno izognil. Zanimivo, kako slabo obveščeni so ljubljanski oblastniki. Poglejte, Dimitrij Kovačič o rušenju ne ve nič, zatrdi, da Mesto ni dalo nikakršnega pooblastila za rušenje, hkrati pa obstajajo priče, ki so v skupini rušiteljev videle Janeza Lesarja, Vidmarjevega sodelavca. Mar je res mogoče, da gospodje iz ljubljanskega politično upravnega vrha med sabo tako malo komunicirajo? Kako grozno, kajne?
Sicer pa si bodo Ljubljančani zapomnili Marjana Vidmar kot velikega borca za lepši izgled mesta Ljubljana. Hvaležni so mu lahko, da je mesto očistil gnusnih in nadvse repulzivnih komuni-stično-terorističnih spomenikov, ki jih je stara oblast v svinčenih časih enoumja uspela postaviti ob žici oku-piranje Ljubljane in ki so hkrati predstavljali edino in največjo oviro na poti k demokraciji v deželi pod Alpami. Ljubljančani prav tako ne smejo pozabiti, kako je zav-dal lenim Bosancem iz mestne Snage, ki so si drznili štrajkati. Ljubljana se je sicer res kopala v odpadkih in govnu, toda le kaj je to proti svetlim idealom, katerih čast mu je uspelo ohraniti!
Pri Metelkovi mu je od začetka šlo kar dobro od rok. Dve zgradbi v ruševinah ne da bi kdo opazil. In to v središču mesta, še več, vse skupaj je bilo tako dobro opravljeno, da tega niso opazili niti na mestni vladi. Vidite, temu pravim resnična konspiracija. Potem pa so jo zasedli ti razgrajači, kot pravi Kovačič. In ti isti ljudje že tri leta ustvarjajo obsežno neodvisno kulturno produkcijo, priznano tako pri nas kot po svetu. In jih podpira pol Slovenije. Čudni razgrajači, kajne? Toda ne bojte se. Marjan Vidmar že ne bo dovolil takšnih poskusov komunističnih prevratov. Ki so, mimogrede, ustaljen in marsikje pravno reguliran pojav v vsem zahodnem svetu. Ljubljanski mestni izvršni svet torej na to nezaslišano nasilje ne bo odgovoril z nasiljem, temveč se bo, tako kot vedno doslej, poslužil vseh pravnih sredstev, ki so mu na voljo. Bosta gumijevka in buldožer dovolj pravna?
Vasja Ocvirk
Josip Benko
Mil in Resničnost
Vzpon in padec enega najbogatejših predvojnih Slovencev z imetjem v M.Soboti, G.Radgoni,Mariboru, Celju, Ljubljani... Montiran sodni proces in skrivnostna likvidacija podjetnika s poslovnimi vezmi v zahodni Evropi, ZIM, na Bližnjem vzhodu... Rehabilitacija politika in strankarja, kije usodno vplival na nekdanjo politično podobo Prekmurja... Začetek boja za neprecenljivo dediščino j o s i p a Benka...
Knjigo norofrte na naslov: Založba FRANC-FRANC, p.p. 27,69000 Murska Sobota.
NAROČILNICA
Po prednaročniški ceni 1.300,00 SIT, v katero sta všteta tudi poštnina in prometni davek, naročamfo) knjigo Branka Žunca JOSIP BENKO-MIT IN RESNIČNOST. Knjigo bom(o) plačal(i) po povzetju. Pošljite jo na naslov:
Naročamfo).....izvodov knjige. Naročilo potrjujem(o) s spojim
podpisom:....................
KAJ MORA BRATI SLOVENSKA VOJSKA - JANEZ JANŠA IN J. ŠVANJCER SLOVENSKIM VOJAKOM RAZGALJUJETA BOGATO SEKSUALNO ŽIVLJENJE NOVINARJEV VEČERA - ALI OBRAMBNO MINISTRSTVO RES NIMA KAM Z DENARJEM DAVKOPLAČEVALCEV, DA IZDAJA TAK ČASOPIS IN PAZI POD POSTELJO, KDO S KOM SPI?
Mariborski Večer skupaj s 7D ima povedati največ slabega o slovenski vojski, napadi na ministra Janšo in obrambno ministrstvo se kar ponavljajo, javnost pa nič ne ve o moralnem profitu časopisne hiše in ljudi, ki stoje za vsem. Švajncer je v Delu že napisal, kako so nekoč novinarji vsak dan namesto v uredništvu sedeli v gostilni Šibenik, zdaj pa je med tedanjimi in sedanjimi časi samo ta razlika, da se zdaj ne zbirajo več pri Šibeniku, ampak pri Jurčku in Rački. Slednji je bife, ki ga je zgradil Večer sam, misleč, da bo z njegovo pomočjo veliko tržil. Zdaj pa se je izkazalo, da je bila z njim samo izguba in zato so ga baje dali v najem za 1600 mark mesečno s telefonskimi stroški vred. Za gradnjo bifeja se je potegoval predvsem direktor podjetja Božo Zorko in pred ugledno stavbo Večera dal postaviti zmazek ali prizidek. Iz nekdanjih pisarn je dal zgraditi stranišča, pa tudi del pisarn je v temi zaradi prizidka. Vsa dela so opravljali njegovi znanci, prijatelji ali someščani iz Slovenske Bistrice, direktor pa je tako znan po tem, da zelo rad jemlje provizije in druge ugodnosti (z ženo rada potujeta, ko drugi plačajo) v zameno za posel, ki ga dobijo drugi na Večeru.
Zgradil je bife, ki je veliko stal, novinarji in drugi pa morajo delati na zastareli računalniški opremi, ki sta jo kupila z njegovim prijateljem iz Slovenske Bistrice, ki ga je zaposlil za šefa računovodstva na Večeru. Oprema je zastarela, veliko je stala, zato so v zvezi s tem zelo velika ugibanja, kaj se je pravzaprav dogajalo. Direktorjev prijatelj in Večerov šef računalništva namreč pomaga ali dela v podjetju direktorjeve
žene, ki se na te reči sploh ne spozna, čeprav ima tovrstno podjetje. Zato je pogostokrat pri njej, če pa se preveč zaplete, ga med delovnim časom pokličejo v Slovensko Bistrico in potem pride v službo. V podjetju, ko je, pa dela številne zasebne posle (programe), ki jih najbrž prodaja tudi Večeru, saj so v glavnem vsi takšni, ki se jim že na daleč vidi, da niso izvirni. Računalničar, ki je mimogrede samo trgovec, in direktor sta zaposlila še enega računalničarja in tudi tega iz Slovenske Bistrice, čeprav se je za to delovno mesto potegovalo prek 40 visoko usposobljenih strokovnjakov.
Prav zavoljo osebnih interesov direktorja in računalničarja je Večer pri razvoju računalništva na repu med slovenskimi mediji. Strojna oprema je iz vseh vetrov, običajno manj znanih imen, za katero se ne vodi kakšna posebna evidenca, kupujejo pa jo od oddaljenih zasebnikov in več posrednikov.
, Glavni in odgovorni urednik Večera in vseh njegovih edicij (kjer ima vsaka edicija svojega odgovornega urednika) Milan Predan je začel voditi zelo čudno politiko. Najhujše se je začelo pred časom, ko je na hodniku uredništva govoril, da bo Večerova hiša že pokazala Janezu Janši in Švajncerju. Po tej javno izrečeni grožnji se je kmalu začelo. Najprej je začel 7D, kjer je že skoraj dve leti vršilec dolžnosti odgovornega urednika Mirko Munda. Zakaj se je odločila za Predanov diktat in neargumentiran napad na Janšo in njegovo ministrstvo, ni znano. Morebiti je razlog ta, da ima Predan že dalj časa namen na to mesto postaviti svojo soprogo, s katero ima otroka in živi v skupnem gospodinjstvu, čeprav uradno baje nista poročena, Darko Zvonar. Menda je preveč stremuški, da bi pustil dobro plačano mesto (ima posebno pogodbo kot devet drugih ljudi v hiši), Zvonarjeva pa bi tudi rada zasedla njegov položaj, predvsem pa si v čim-krajšem času nagrabila čim-več denarja. To jima kar uspeva, saj Predan daje plače, uvršča ljudi v razrede, daje stimulacije, dnevnice, odobrava potovanja, plačuje prevode (narejene in nenarejene) in vse drugo, pri tem pa mu ni treba polagati računov pred uredniškim odborom, časopisnim svetom, delavskim svetom ali kom drugim.
Prav zato mu tudi pravijo majhen Napoleon. Kdor se z njim ne strinja, takoj občuti pri plači, plačilnem razredu, potovanju, zato je pred njim zaradi tega strah in trepet. Seveda pri vsem tem daje sebi, soprogi Darki Zvonar, nje-
nim prijateljem in svojim pri- viti intervju z generalom Sla-jateljem v hiši največ denar- parjem (in glavni in odgovor-ja, dobre plačilne razrede, ni urednik je posredoval tudi prav tako pa lahko ti ljudje njegovo tajno telefonsko šte-potujejo po mili volji.	vilko). Zakaj je bilo to treba
V ozadju deluje njegova in kaj lahko sploh Slapar poboljša polovica Darka Zvo- ve, ni vedel nihče v uredni-nar, ki hodi po lokalih in hod- štvu in nekateri so tudi prote-nikih, ko sam nima časa, da stirali, vendar to nič ne po-sliši, kaj se ljudje pogovarja- meni. V nekdanjem CK ZKS jo, in vse prenaša njemu, zelo hvalijo Predana, Zvonar-Z nekaterimi novinarkami se jevo in Mirka Mundo, kot edi-je tako spoprijateljila, da ne prave novinarje, ve pa se, skupno obiskujejo savno in da od tam dobivajo številne druge reči samo zato, da ima sugestije, boljši pregled, kako ljudje Prav smešno je bilo, ko sta mislijo in dihajo. Njej pa gre tudi Mirko Munda in njegova samo za denar in za to, da sodelavka Nada Ravter (oba veliko troši. Zanimivo je, da že nekaj let ne skrivata, da so njej in njeni prijateljici sta tesno povezana, čeprav Meliti Forstnerič -Hajnšek sta oba poročena), šla v ma-mariborski zdravniki omogo- riborsko gostinsko šolo, ko čili, da nista imeli porodni- je bil tam z avstrijskim go-ške samo leto dni, ampak stom Milan Kučan. Varnost-največ, kar je bilo mogoče, niki ju niso spustili v stavbo, V času tako podaljšane po- ker nista bila med akreditira-rodniške pa je Zvonarjeva nimi novinarji, potem pa je hodila igrat tenis, na splošno Kučanov kabinet uredil, da zgražanje ljudi, ki so vedeli, sta bila v Kučanovi bližini, kako sta si to uredili. V tistem Munda in Kučan sta se sre-času podaljšane porodniške čala tudi pred napadom na je Predan v znak zahvalnosti obrambno ministrstvo, ko je za porodniško dr.	imel Volfand večer s Kuča-
Kurtu Kanclerju njegovega nom v Zrečah. Skratka, brata Petra Kanclerja ponov- v uredništvu je mnogim znano imenoval za urednika no, od kod piha veter, vse pa športa, čeprav je prej, ko je se je začelo, ko je Milan Prebil pomočnik glavnega ured- dan dejal, da bo Večer že po-nika, vztrajal, da ga je treba kazal Janši in Švajncerju, zamenjati kot urednika špor- Klike in druge povezave ta, kar se je tudi zgodilo, pa so še naprej na Večeru. S Forstneričevo pa so že ne- Veliko je sorodnikov med zakaj let družinski prijatelji. Njo poslenimi. Bilo je nekaj časa, želi postaviti za urednico kul- ko so bili zaposleni vsi dru-ture, čeprav si tega sama ne žinski člani (seveda takrat želi, verjetno pa kot znak brez ustrezne izobrazbe): zahvale njenemu	očetu oče Vojko Bercko in mati
(France Forstnerič), ki mu Zarja Pahor ter otroka Voji-vseskozi svetuje. Pogosto se slav Bercko in Zvezdana družine srečujejo na njego- VVudler. Oče in mati sta že vem vikendu na Majskem vr- v pokoju, otroka pa sta pri hu, družini Forstnerič in Pre- belem kruhu, čeprav so izo-dan - Zvonar pa že nekaj let bražene ljudi odgnali. Drugi skupaj letujeta tako na morju primer je, ko je tajnica Kaja kot v gorah.	Glorija Marinovič postala no-
Njihov družinski prijatelj vinarka (seveda brez ustrez-je tudi Bojan Bauman, ki so ne višje in visoke izobrazbe), ga postavili za predsednika Dovolj je bilo, da se je vanjo delavskega sveta. Uresničijo zaljubil Mirko Lorenci in da mu vse, kar se spomni (poto- mu je rodila otroka. Ker sam vanja, stimulacije itd.), na zelo veliko zapravi v bližnjih nek način se ga celo bojijo, bifejih, mu je bila njena tajni-zato tudi odhaja na dopust ška plača premala in jo je (denimo v Srbijo), v uredni- spravil med novinarke (rtaj-štvu pa se vodi, kot da je prej v mariborski kroniki, po-v službi. To se je zgodilo tem pa si jo je zaželel Mirko v tem letu in nekateri so se Munda, rekoč, da brez nje uprli, zato so na pol javno 7 D ne more izhajati). Tudi sporočili, da je prišlo pri pi- strojepiske lahko postanejo sanju njegovega dopusta (ko celo pomočnice urednika je bil v Smederevu) do pomo- mariborske kronike, kot je te za teden dni. Ali res samo primer z Mišo Vugrinec, ki pa za teden in ali so mu potem ima Višjo pravno šolo. Zdaj res pisali dopust, ne ve nih- celo uči praktikante novinar-če, ker o vsem tem odloča stva, čeprav bi bila sama po-Predan. Sicer pa je za Boja- trebna takšnega šolanja. Na na Baumana značilno, da se poti navzgor ji je najbolj po-ga mnogi bojijo, prav tako magal Milan Predan, ki se njegove nezaposlene žene. v času porodniške svoje bolj-Zanjo, ki ni zaposlena, doma še polovice Darke Zvonar od pa je iz Smedereva in je Srb- nje ni mogel odlepiti. Predan kinja, so iskali obrtnika, ki pa je bil tudi prijatelj njenega naj bi jo v času porodniške moža Borisa Vugrinca, foto-prijavil, kot da je pri njem reporterja, ki bo kmalu po-zaposlena. K temu so nago- stal šef fotoslužbe, kot so se varjali več ljudi in potem ne- že dogovorili. Predan in Vu-koga našli, ki jo je na tak grinec sta bila na nekaterih goljufiv način prijavil, tako službenih potovanjih skupaj da je ves čas porodniške do- (včasih je Predan pošiljal Vu-bivala nadomestilo. V novi- grinca samega, da je bila nje-narskem klubu, ki je bil gova žena bolj dostopna), opremljen s pomočjo podje- kot denimo spremljanje ame-tij - darovalcev, pa so si med riških volitev, kar je vse sku-seboj odkupovali pravice za paj plačal mariborski Casino vodenje kluba in Sanka. Zad- ali TGDO Pohorje. Zato se je nja takšna najemnica je bila moralo o tem podjetju na že-Baumanova soproga, ki je te Ijo glavnega urednika in po-Ipravicel pod roko odkupila močnice urednice maribor-za deset tisoč mark. Potem ske hiše Miše Vugrinec pisati ko je to prevzela Katedra, je v glavnem samo lepo. hotela imeti denar, čeprav so V Večerovi hiši pa so še se o prevzemu pogovarjali, druge družinske povezave in so ji vrnili pet tisoč mark, če- klanstvo: v skupnem gospo-prav jim tega ne bi bilo treba, dinjstvu živita Slavko Vizovi-zdaj pa hoče še pet tisoč šek (urednik v Desku) in Sil-mark, čeprav je šlo za nele- va Šeruga (ureja RTV). Ured-gajno trgovanje z novinar- nik Milan Golob bdi nad skim klubom.	hčerko Kornelijo Golob
Zanimivo je, da je urednik - Sokolovič, ki je najbrž Predan obiskal Staneta Do- v novinarstvo zašla, ker ji je lanca, kar se je izvedelo po lepo, obema pa se pridružuje naključju. Na željo Milana tudi njena mati in urednikova Predana je bilo treba uma- žena kot nabiralka oglasov, kniti pripravljeno temo za so- čeprav je profesorica na botno prilogo in takoj napra- zdravstveni šoli. Bolje po-
ODPRTO PISMO JAVNOSTI
ALI DOBIVAMO
V	SLOVENIJI NOVI KOS, KI DELUJE
V	MANIRI SVOJEGA RAZVPITEGA PREDHODNIKA?
Zadnja številka Slovenske vojske, tednika, ki ga že nekaj časa izdaja ministrstvo za obrambo, njegov glavni in odgovorni urednik pa je Janez J. Švajncer, prinaša besedilo, kakršnega v zgodovini slovenskega tiska najbrž še ni bilo. Njegovo objavo si je lahko privoščil samo časnik, ki ga financira državni proračun, kajti v nobeni medijski hiši, ki živi od trga, si ne bi drznili objaviti - celo anonimni! - sestavek s toliko žalitev, podtikanj, ogabnosti in laži na račun konkretnih ljudi.
Toda za Slovensko vojsko očitno ne veljajo profesionalna in tržna pravila, kakršna veljajo za vse ostale slovenske medije.
Kaj so navsezadnje teptanje vseh novinarskih pravil (o čemer bo moralo svoje reči častno razsodišče Društva novinarjev Slovenije) in vulgarizmi v slogu najpri-mitivnejšega rumenega tista v primerjavi s poslanstvom, ki naj bi ga Slovenska vojska očitno opravila (in tega tudi v tem sestavku ne skriva): obračunati s tistimi, ki ne pišejo llepo o Janši in Švajncerjul.
Škandalozno je dejstvo, da si je obrambno ministrstvo z denarjem slovenskih davkoplačevalcev ustanovilo časopis, s katerim lahko praktično brez sankcij po mili volji umaže vsakogar, ki jim s svojim javnim delovanjem ni pogodu: danes Večer, jutri kdove koga. Sankcije trga ne čuti, na opozorila iz novinarskih vrst pa se lahko uredništvo in njeno ministrsko zaledje požvižgata, vsaj dokler bo proračunska pipa zanje še naprej odprta.
ISlovenska vojskal se potemtakem z omenjenim pamfletom razkriva kot od države financirani tabloid, ki je vprežen v nedvoumni politični cilj: z vsemi sredstvi, tudi z najostudnejšimi, očrniti kritike obrambnega ministra in njegovih najžvestejših sodelavcev. Bo morebitni luspehl takšnega početja vzpodbudil še kak državni organ, da z denarjem davkoplačevalcev ustanovi svoj časopis in se gre istih medijskih obračunov? Opravka imamo z Imetodol političnega boja, ki lahko v končni posledici pomeni, da nihče v tej deželi ne bo več varen pred javnim razgaljanjem svoje zasebnosti z mrežo spletk in laži, če se bo tako ali drugače zameril Inapačniml ljudem. Za razliko od Slovenske vojske se niti Večer niti 7D nista v svojih kritikah obrambnega ministra in J.J. Švajncerja nikoli skrivala za anonimnimi avtorji, temveč so bili vsi prispevki podpisani s polnimi imeni in priimki ter kot takšni izpostavljeni vsem javnim in sodnim sankcijam.
Za razliko od Švajncerja in njegove Slovenske vojske ne dobiva Večer Idirektivl od nikogar - ker po zaslugi svoje finančne trdnosti in neodvisnosti ne potrebuje ne strank ne politikov, temveč samo lastno zdravo pamet in profesionalnost. Je prav v rastočem javnomnenjskem vplivu Večera razlog, da je za glasilo obrambnega ministrstva nenadoma postalo zanimivo celo to, kateri večerovec kdaj igra tenis? Ali drugače: je obrambno ministrstvo vpreglo svojo obveščevalno službo Vomo, da ponikne v zasebnost Večerovih ljudi in zbira gradivo za možno kompromitacijo? Metoda, ki so jo uporabili pri omenjenem pismu, je prozorna in prepisana iz obveščevalnih učbenikov: oblatiš določen krog ljudi v hiši, da ti mislijo, da so Iv ozadjul oni drugi, ki niso omenjeni, in čakaš, da se kolektiv med seboj spre.
Ali potemtakem res dobivamo v Sloveniji novi Kos, ki deluje v klasični maniri svojega razvpitega predhodnika? Če si bo slovenska kritična javnost začela takšna vprašanja postavljati šele takrat, ko se bo na prangerju na podobno škandalozno vulgaren način znašel še kak drug časnik ali ugledni posameznik, bo, bojimo se, že prepozno.
Uredniški odbor
dnevnika Večer
učeni pravijo, da za obe ženski v glavnem delo opravlja njun mož ali oče. Tehnični urednik Marko Napast ima med fotoreporterji sina Igorja Napasla, takšnih povezav pa je še veliko.
Zdaj je v Večerovi hiši še huje, kot je bilo včasih. Službeni šofer je moral s službenim avtom v začetku tega leta v avstrijsko zimsko športno središče po Milana Predana in Darko Zvonar, ker se jima je pokvaril avto. Ta dva se obnašata že kot lastnika hiše, kar se je pokazalo tudi takrat, ko sta bila nekaj časa brez avta. V Večerovem avto-parku sta jih jemala brez na-
logov, kadar sta imela kakšne zasebne poti.
Na Večeru se je veliko spremenilo, vendar na slabše. Zdaj celo Predan govori, da se s privatizacijo sploh ne mudi, ker ve, da takšne neomejene oblasti ne bo imel nikoli. Prav tako pa tudi ne bo imel več takšne možnosti, ko bo lahko po mili volji določal, koga je treba napadati (to se dogovorijo v svojem klanu) in tako polnil žepe kot zdaj.
Prihodnjič več konkretno o podkupninah in kaj delajo z denarjem.
(Naslov avtorja znan uredništvu)
HIPEC MIRU Z NATAŠO STERNAD V RIMSKI NEKROPOLI AVTOBUS DUNAJSKEGA V ŠEMPETRU V SAVINJSKI DOLINI	TEHNIŠKEGA MUZEJA V LJUBLJANI
POKOPALIŠČE ZA DVA
Da |e človek posebne sorte žival, pričajo, med drugim tudi posmrtna obeležja, ki si jih ustvarja že za življenja ali to počno drugi po njegovem odhodu. Rimljani so bili nedvomno poleg Grkov, Egipčanov, Majev In mnogih drugih ljudstev v sami ipici tovrstnega kulturnega ustvarjanja. V Šempetru v Savinjski dolini stoji starorimsko pokopališče — nekropola, vredno ogleda.
Je v grobu vroče?
To poletje je bilo v Šempetru najbrž vroče tudi mrtvim.
Kustosinjo Natašo Sternad smo poiskali v prostorih Turističnega društva ob vhodu na rimsko Nekropolo, obkroženo s spomini davnine. Iz Natašinih ust zvenijo takole: iRimsko pokopališče v Šempetru, ki je nastajalo od prvega do tretjega stoletja in je bilo uničeno ob poplavi leta 268 našega štetja, so odkrili čisto slučajno leta 1952, ko so med kopanjem naleteli na kip. To je na tem področju sprožilo val izkopavanj, v katerih so našli vse predmete, ki jih danes vidimo na poko-pališču.l
Nataša Sternad, vodička šempetrskega turističnega društva na svojem delovnem mestu
Smo si po smrti res vsi enaki?
Čeprav so po smrti ljudje vsi enaki, kar pa med življenjem nikakor nočejo biti, je mogoče žal tudi v Šempetru videti, da so si sužnji zaslužili žarni pokop le v manjše iz navadnega peščenca obliko-
vane stolpiče. Ne, da bi imela do prahu Imanjvrednihl manj pietete, se z Natašo večino časa zadržujeva pred belimi marmornatimi spomeniki.
Oko se mogoče najprej ustavi na največjem rekonstruiranem spomeniku —
grobnici Priscianov iz drugega stoletja. Njene stene so izpolnjene z reliefnimi upodobitvami štirih letnih časov, med katerimi so tudi trije prizori iz Ifigenijine pravljice. Nad njimi je neke vrste atika, v katere kotih je mogoče uzreti štiri reliefe s heroji. Na obeh stranskih stenah prika-
Sredi Ljubljane ob Tromostovju se je ustavil tudi poseben avtobus iz Avstrije. Ljubljančani in ostali firbci so si lahko v notranjosti muzejskega avtobusa Tehniškega muzeja Dunaj, zastonj ogledali marsikaj, kar se nanaša na zastonj
zuje desni relief ugrabitev p^ačo vocio-
neveste, levi pa je tako po- Qb podpori Zveznega ministrstva za znanost in raziskave škodovan, da je njegova spo- Avstrije je dunajski tehniški muzej, ki je trenutno zaprt zaradi ročilnost nedojemljiva.	generalne sanacije, poslal na potovanje razstavni avtobus
na temo »Voda«. Mobilna razstava pa se ne predstavlja Rimljani SO cenili	samo v Avstriji, tetpveč tudi v sosednjih, z njo povezanih,
matere (in žene)	državah.
Je pa zato čitljiv, vsaj Nataši, na prednji strani med reliefoma, ki prikazujeta satiro z nimfo, napis, ki pove, da je dal to grobnico zgraditi sebi in svojemu sinu Caius Spec-tatius Priscianus. Na spomeniku pa lahko tudi vsakovrsten laik vidi baldahin, pod katerim sedijo tri osebe, omenjene v napisu. V sredini sedi tudi žena oziroma mati obeh Priscianov. Sleme grobnice zaključuje krasna Meduzina glava, ki kar nekako grozeče gleda ©poldnevna obiskovalca.
Nataša pove, da je po umetniški izdelavi grobnica družine Enijcev najpomembnejša. Stoji na stopničastem podstavku, njen spodnji del pa predstavlja grobna skrinja s tremi reliefi za pepel pokojnikov. Na sprednji strani je upodobljena Evropa na biku, nad njo pa se dviga dvokap-na baldahinska streha.
Stranski baldahinov! steni sta izpolnjeni z reliefi konja na begu pred levom in lovskega psa, ki zasleduje gazelo. Nikakor obrnjeno, lepo prosim.
Gledati kamenje in ne videti ljudi, ni nič posebnega. Pa vendar beli spomeniki nekako dihajo z mrtvimi.
Tekst In slika Ancl Solan
V avtobusni notranjosti smo lahko videli posamezne zgodovinske modele, objekte in načrte iz zbirk tehniškega muzeja, povezane z vodo. Preskrba z vodo, le ta kot pomembno sredstvo in surovina za življenje na eni in voda kot vedno znova energetski nosilec za industrijo, promet in gospodinjstvo. Vodna kolesa in turbine vendarle dajejo mehansko in, predvsem danes, električno energijo. Nič čudnega torej, da sta v avtobusu avstrijskemu izumitelju turbin Viktorju Kaplanu namenjeni dve vitrini od dvanajstih.
A. S.
MODIGUANI V BENETKAH
V drugi polovici letošnjega leta je v palači Grassi v Benetkah na ogled razstava grafičnih listov Amedea Modiglianija, pregled njegovega obsežnega opusa, ki bo v mesto nedvomno pritegnil trume obiskovalcev. Razstava je odprta vse dni v tednu, tudi ob sobotah in nedeljah.
Modiglianijeve risbe so nedvomno kulturni dogodek leta v Benetkah. Prvikrat so razstavili njegovih doslej javnosti neznanih 113 del, skupaj pa je na razstavi 430 risb, ki jih je skrbno zbral avtorjev veliki prijatelj in mecen Paul Ale-xander.
Njuno prijateljstvo se je razvilo v pariškem obdobju, ko je zdravnik Alexander postal eden redkih občudovalcev Modiglianijeve umetnosti in še redkejši kupec njegovih del. Ta so danes zelo cenjena in temu primerno draga. Junija letos so na dražbi v Sothebyju njegovo olje iz leta 1916 prodali za 6 milijard in 515 milijonov lir.
Razstavo v palači Grassi je uredil Michel Baudson, risbe so porazdelili v enajst dvoran na skupni razstavni površini preko petsto kvadratnih metrov. Gre za dela nastala med leti 1907 in 1914, risbe in zapiske je po očetovi smrti uredil zgodovinar Noel Alexander, ki je napisal tudi knjigo o velikem umetniku in njegovem zvestem prijatelju.
KNJIGE ZA VAS!
Ni vsaka knjiga DOBRA. DOBRA je tista, ki vam ostane v spominu. In mi vam ponujamo DOBRO knjigo - še več:
PAKET DOBRIH KNJIG, odličen tudi za darilo!
Paket sestavljajo knjige:
Peter Božič	Budi Čačinovič
ZDAJ, KO JE NOVA MED DVEMA OBLAST	CERKVAMA
On, Radenko Radenkovič, ga je povabil na hrano. Na pijačo in na hrano te Slovenci ne povabijo nikoli. On to zelo dobro ve, ker ga še noben Slovenec razen na pijačo ni nikoli kam povabil.
KO JE NOVA OBLAST
g
8
N
I
£
I
J
Da bi ga pa kdaj kak Slovenec povabil na pičko, ne, tega pa pri Slovencih ne boš doživel nikoli. In zato ga Radenko tudi ne vabi na Cico Oriental. Radenko Radenkovič je bil toliko in toliko časa pri vojaških arestantih in tam seveda sploh ni pičk in zato Radenko nujno potrebuje Cico Oriental samo zase, za danes.
Drugič mogoče, je pribil Radenko. In pri tem je ostalo in Niko je moral sam nazaj v kasarno. In ko je prišel tja, je bila ura ravno šest zjutraj in »smotra- in trubač je pravkar zaigral »mirno«, ker se je na »krugu« prikazal general, komandant brigade, in šel naprej proti svoji pisarni.
In ko je vsa brigada stala na »krugu« mirno kot pribita, je komandant brigade opazil Nika, ki se je prestopal z noge na nogo in lovil ravnotežje, pijan in izmučen od celonočne hoje.
Moja generacija je živela ob žerjavici in plamenih dveh svetovnih morij. Srce in možgane so nam pretresale revolucije: oktobrska iz 1.1917, različne »povojne« po 1945., zmagovite »od spodaj- ali »od zgoraj«. Dvajseto stoletje se bliža koncu. Bilo je polno svetlih upanj človeštva, bilo pa je tudi v znamenju krvavih diktatur. Bilo je stoletje Hitlerja in Stalina. Po tolikih izkušnjah bi se stoletje moralo končati brez lažnih iluzij in utopij, dokončno zavrniti vse lažne preroke, ki obljubljajo splošno srečo in zveličanje, pri tem pa hočejo osrečevati človeštvo s svojimi ideološkimi prisilnimi jopiči.
Komunizem je razpadel, ker se je izrodil v nehumano, strogo disciplinirano organizacijo izoliranih vojščakov, ki niso zaupali ljudem in so jih hoteli prisilno osrečevati po svoji meri. Kljub težkim izkušnjam iz svoje preteklosti, kljub neposrednim zgovornim zmotam komunizma, skuša »stara cerkev« stopati po poti, ki ga je zrušila. Hotel je iz enega centra gospodariti nad celotno komunistično resnico. Poskusi retorm so bili prepočasni in prepozni.
Knjige lahko dobite pri ČZP Enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4, telefon 321-255.110-033. faks 311-956.
Miroslav Jančič
GLASNIK PEKLA
Umreti s Sarajevom
Kadar se z njim srečam - Bog oziroma Alah vesta, kolikokrat počnem tisto, kar mi je bilo že od nekdaj mrzko - preštevam, koliko je okrog mene Muslimanov, koliko Hrvatov, koliko Srbov in koliko drugih, med katere spadam tudi jaz. Razmerje je približno takšno kot na republiški ravni, nekateri bi celo rekli, da je inscenirano - 40:15:30:15. Ko so Srbi iz tistega dela mesta, ki je v njihovih rokah, začeli izganjati Muslimane, in to brez prtljage, sem prestregel, kako neka muslimanska soseda drugi pravi:
»Nič drugega ne ostane, kot da tudi mi izženemo njihovel«
Matej Bor
JERNOV ROKOPIS ALI
MARTINOVA
SENCA
Avtor sporoča v čas in prostor ujeto in z njima tudi opredeljeno zgodbo prek (...) Jamovega rokopisa, v katerem pripovedovalec skuša razjasniti eno samo uganko: kdo je v ključnem trenutku povzročil smrt njegovemu prijatelju Martinu.
Jem namreč nosi breme krivde skozi povojno življenje, in da bi se očistil ali vsaj problem razjasnil, napiše zgodbo od otroškega zavedanja do razpleta, ki se konča z Martinovo smrtjo. Bistveno pa je, da je blodni Martin umrl, vrača pa se v Jernov rokopis, kot bi se njegova duša selila vanj.
r
S
I
1
I
i
Vladimir Kavčič
STEBRI DRUŽBE
Psihosocialni portreti sodobnikov
Res smo dobili svojo državo, a zdaj ne ljudstvo ne politiki ne vedo, kaj bi počeli z njo. To je posledica predhodnega neznanja, kajti te države niso izsilili amaterji, temveč diletanti, tisti, ki mislijo, da vedo in znajo, a se v resnici ne zavedajo niti meja svoje nevednosti. Vodijo jih oholost, prestiž, bolestne osebne ambicije. Več kot polovica sedanjih političnih akterjev samo nadaljuje kariero, ki jo je začela pod prejšnjim režimom, za njih je torej osebna promocija na pravem mestu. Druga polovica so razni frustrirani tipi, ki spominjajo na jecljavca, ki je hotel postati televizijski napovedovalec, zdaj pa zatrjujejo, da ni uspel, ker ni bil v partiji.
Knjiga bo izšla v začetku oktobra 1993.
Vladimir Kavčič
mm
DRUŽBE
.. Ml • '■'I -, —

POSEBNI POPUSTI!
Vrednost vseh petih knjig je 9.040 SIT, vendar vam jih nudimo za 5.900 SIT. Če naročite štiri, jih prejmete za 4.900 SIT, če naročite tri, jih dobite za 3.500 SIT, če naročite dve knjigi, pa prejmete knjigo Jožeta Smoleta: PRED USODNIMI ODLOČITVAMI brezplačno.
Naročite lahko tudi samo eno knjigo, vendar po polni ceni.
NAROČILNICA Pri ČZP Enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4, nepreklicno
X
naročam(o) ________j______ izvod(ov) knjige ZDAJ, KO JE NOVA OBLAST
naročam(o) _______________ izvod(ov) knjige MED DVEMA CERKVAMA
naročam(o) --------------- izvod(ov) knjige GLASNIK PEKLA
naročam(o) _______________ izvod(ov) knjige JERNOV ROKOPIS ALI MARTINOVA SENCA
naročam(o) --------------- izvod(ov) knjige STEBRI DRUŽBE
Naročeno pošljite na naslov: ------------------------------------------------------------------
Ulica, poštna št., kraj:-----------------------------------------------------------------------
Ime in priimek podpisnika:----------------------------------------K----------------------------
1. Račun bomo plačali v zakonitem roku 2. Kot individualnemu naročniku mi pošljite po povzetju.
Dne:__________________________________ __________
2ig
Podpis naročnika
BORUT ALUJEVIČ, DIREKTOR SLOVENSKEGA LJUDSKEGA GLEDALIŠČA CELJE: OBDRŽALI BOMO RAVNOTEŽJE MED AVANTGARDO IN LJUDSKIM TEATROM
SLG Celje je v času skoraj petdeset let dolgega obstoja doživelo in preživelo zelo različne vsebinske in oblikovne stopnje: od avantgardnega teatra do gledališča za ljudske množice. Borut Alujevič, direktor gledališča, je na zadnjih volitvah kandidiral za župana mesta Celja. Županskega mandata takrat sicer ni dobil, toda danes mu verjetno ni prav nič žal zaradi tega. Družabni hit tega poletja' v Knežjem mestu, predstavo Herman Celjski, ki jo Je SLG Celje postavilo na Starem gradu, sl je ogledalo rekordno število gledalcev. O tem pa tudi o drugih stvareh smo ga povprašali kar v mestnem stolpu, kjer ima gledališče svoje prostore.
SLG Celje se lahko pohvali z zavidljivo tradicijo, mar ne?
»Vsekakor. Od ustanovitve pa do danes bo kmalu minilo petdeset let. V tem času se je zgodilo marsikaj pomembnega, toda bolj zanimivo kot naštevati te stvari, se mi na tem mestu zdi vredno omeniti dejstvo, da je v glavah polovice Slovencev trdno zasidrano mnenje, da je Celje zadnja provinca na svetu, celjsko gledališče pa zanič. Morda je edini problem, ker nimamo univerze, kar pomeni, da nimamo študentske publike, avantgardne populacije.«
Toda nekatere predstave, denimo Jovanovičeve, so svoje čase dvignile nemalo prahu?
»To je res, toda hkrati je treba priznati, da občinstvo takrat ni bilo najbolj navdušeno. No, določen del je že bil zadovoljen, toda takrat je bil tudi ves trend teatra drugačen, avantgarden. Danes se smer vrača v klasiko, romantiko in išče v tem neko moderno sporočilnost. Takšnega avantgardnega teatra, kot je bil v tistih časih, danes preprosto ni več. Recimo, Jovanoviča, ki bi napisal kakšen Tumor v glavi in Rističa, ki bi ga zrežiral, danes ni več. Trend teatra je usmerjen bolj v racionalizem.«
Se gledališče vrača tako daleč nazaj tudi zaradi vedno večjega vpliva elektronskih medijev?
»Najbrž, čeprav so nas, v Celju, k temu prisilile povsem prozaične okoliščine: obisk. Poglejte, vsako gledališče lahko prebavi določeno mero modernizma, toda če bi ponujali izključno in samo to, bi gledalci ne bili pretirano zadovoljni. Menim, da je zmeraj potrebno poiskati ustrezno kombinacijo. Ljubljana in Maribor, ki imata, zopet ponavljam, univerzo in tudi takšno občinstvo, ki jih tovrstne predstave zanimajo. Ti mesti imata tudi temu ustrezno več teatrov, tako da lahko greš v eno gledališče in gledaš Rozo, v drugem Shakespeara, v tretjem pa kako nekomu sekajo glave, če hočete. Mi pa se moramo obračati na večinsko občinstvo, ki je pri nas malce starejše in mu avantgarda ni več preveč všeč. Pri tistih najmlajših pa sploh. Ko pridejo mladi nekje s Kozjanskega prvič v teater, jim moramo ponuditi razvidno fabulo, nekaj takšnega, da jih bo pritegnilo. Seveda to ne pomeni, da bomo ves časa igrali samo takšen repertoar. Lotevamo se klasičnega in modernega, poskušamo posodobiti tematiko, jo približati današnjemu človeku, približati današnjim problemom, kot je s primerom vojne v Bosni. Ves čas smo zaveza-
ni našemu občinstvu, ki pa je specifično za ta prostor.«
Verjetno je veliko odvisno tudi od denarja.
»Da in ne. Treba si je tudi veliko upati. Mi smo financirani za to, da naredimo šest predstav in smo to tudi ves čas počeli. Ne le zato, ker se drugače ne bi dalo, toda to pomeni toliko in toliko vlog za igralce, režij za režiserje in tako naprej. V Mariboru je Pandur naredil drugače, zmanjšal je število premier na eno, oziroma tri, in je ves denar vložil v Divino Come-dio. Zaradi tega je imel več možnosti za uspeh, še najbolj pa zaradi tega, ker si je omislil nekaj, kar si ni nihče drug. Pandur je dojel, da si danes ljudje želijo s čutili objemati ves svet. To pomeni, da ga je potrebno okrasiti. Dejal bi, da se vračajo časi opere. V Mozartovih časih je prevladovalo mnenje, da je edini pravi teater opera. Kaj takšnega si naš teater ne bi mogel privoščiti, ker je prej primeren za predstave iz časa Franca Jožefa kot za opero, zato se moramo pač znajti kako drugače. Sicer pa Celje zelo skrbi za svoje gleda-
lišče.«
Kako ste zadovoljni z obiskom?
»Obisk je odličen in še raste. Te stvari so sicer podvržene nekakšni sinusni krivulji, včasih več, drugič manj, toda trenutno smo res zelo
tikov, ki so pojedli vso umetnost z največjo žlico. Drugače pa je bila večina kritikov zelo zadovoljna. Svoje je verjetno dosegel tudi ambient celjskega gradu. Seveda bi jo lahko bili naredili veliko bolj spektakularno, toda to ni bil naš namen. Poudarek smo dali besedilu. Ko smo dali režijo Križaju, smo zato tudi približno vedeli, kaj bo naredil. Tako je spektakel samo podpora zgodbi, razkroju celjske knežje rodbine. Mislimo, da mu je, Križaju, to zelo lepo uspelo. Nekateri so se sicer pridušali, da gre za čisto navaden recital, toda Novačan ga je napisal takšnega in mi smo se teksta držali.«
To predstavo so si poleg običajnega občinstva ogledali tudi ljudje, ki sicer ne hodijo v gledališče.
»Pri Hermanu je šlo tudi za nekakšen poseben dogodek. Pot na grad, srednjeveški ambient, pa mraz, vročina in podobne reči. Najlepša predstava je bila tista, ki smo jo morali prekiniti zaradi dežja, pa nismo mogli spraviti Ber-meža z odra. Svoj monolog je nadaljeval do konca in dobil takšen aplavz kot še ne. Skratka, ljudje so nam bili hvaležni za ves ta dogodek, ne samo za golo predstavo. Tako smo imeli tudi do sedemsto petdeset gledalcev in nihče se ni pritoževal, da je pretesno, vsi so bili zadovoljni. Tudi ko so prišli obi-
zadovoljni. Kljub temu pa se pojavljajo fenomeni. Če vzamemo Kri in košute, ki smo jo postavili v kapelici v mestu in ki je gledališko izjemna predstava, moram reči, da preprosto ni bilo nikakršnega odmeva. V istem času pa je Herman Celjski, torej predstava na prostem, doživljal izjemen uspeh, celo tako je bil uspešen, da smo ljudi komajda uspeli zvoziti z avtobusi na in z gradu.«
Nekajkrat vam je ponagajalo tudi vreme.
»Oh, o tem bi se dalo govoriti. Izkusili smo vse vrste vremena. Od mraza, da bi lahko igrali v drsalkah, pa do dežja in kaj jaz vem česa še.«
Toda predstava je bila žejo uspešna.
»Zelo. Zanimivo, tudi kritiki v Ljubljani so jo hvalili. No, razen tistih nekaj mladih kri-
skovalci iz Ljubljane. Najprej smo imeli velike težave, preden smo prepričali ljubljanski Festival, da je prišel sem, toda ko so ljudje videli ves ta ambient, jih je tako prevzel, da so bili zares navdušeni.
Tako sem slišal tiste, meni neznane ljudi, kako se pogovarjajo o tem, da če bi bili Celjski grofje obdržali svojo politično moč, bi bil danes center tega dela sveta tukaj in ne na Dunaju. No, tisto, kar je ta predstava pomembnega naredila za Celje, je predvsem to, da se je začelo resno razmišljati o Starem gradu tudi kot o gledališkem in koncertnem prizorišču. Če bi ga primerno uredili, bi lahko prirejali ne samo gledališke predstave, tudi kakšna Agropop ali Pop Design bi lahko spravili tja. Lahko bi pokrili ves spekter. Stari grad je enkratno prizorišče.«
Nameravate zopet postaviti kakšno predstavo na gradu?
»Seveda, vendar tega ne moreš početi vsako leto, ker lahko potem postanemo meteorologi z večno uperjenimi pogledi proti najbližjim oblakom, ki bi ti utegnili uničiti predstavo. Imamo pa v mislih Veroniko Deseniško, v nekoliko spremenjeni postavitvi. Bila bi bolj nekakšna miniaturna predstava, bolj komorna zadeva, skratka. Vendar tega ne moremo realizirati v naslednji sezoni. Imamo pa zato pripravljene druge atraktivne predstave, na primer Matiček se ženi, Sluga dveh gospodov. V vsakem primeru moramo pripraviti takšno predstavo, ki bi jo lahko igrali tudi na gradu, v primeru slabega vremena pa seveda v gledališču. Ne moremo si privoščiti, da bi zaradi dežja obstal cel teater. Posebne projekte za grad pa si lahko omislimo vsake toliko časa.«
Celje ima torej pravo ljudsko gledališče?
»Absolutno. Mi sicer ne prirejamo turističnih prireditev, na katerih bi še spekli kakšnega vola in podobno, imamo pa predstave, ki niso namenjene izključno elitnemu občinstvu. Poleg tega se trudimo, da se ves čas nekaj dogaja. Z Dnevi komedije smo sicer nekoliko okrnili naš redni program, toda zato je bilo občinstvo navdušeno. Zadnji čas bi že bil, da Celje zopet postane vsaj tretje, če že ne drugo ali prvo mesto v Sloveniji, vsaj kar se kulturnega dogajanja tiče. Celje nima veliko prireditvenih prizorišč, zato je vloga gledališča toliko večja. Trenutno razmišljamo, da bi poleg gledališča v prostorih knjižnice opremili gledališko kavarno z manjšim odrom, primernim za kabareje in podobne zadeve. Seveda bi bilo treba knjižnico preseliti na nek drug ustrezen prostor. Imamo podporo celjskih mestnih veljakov in upamo, da nam bo uspelo. Bilo bi zelo dobro, če bi se mimo rednega gledališkega programa dogajalo še kaj drugega.«
Kakšno razmerje med dvema poloma, avangardiz-mom in populizmom nameravate ohraniti v prihodnosti?
»Karseda izenačeno, z vsem tistim, kar je vmes. Pri tem bi prišlo do izraza prav to, o čemer sem govoril prej, da bi imeli še en oder, namreč. Na enem je to praktično nemogoče.«
Kako pa na vse to gleda republika?
»Republika gleda na vse tako, da jim je čisto vseeno. Čaraj in plavaj, zgube pa ne smeš imeti, tako pravijo na republiki. To mi je zadnjič dejal sekretar za kulturo Osterman. No, pa je ne bomo imeli. Tako so nam govorili pred leti tudi na SZDL, takrat je bil še tam. In zdaj nam govorijo isto. 'In če bomo morali imeti manj igralcev?' 'Pa boste imeli manj igralcev.' 'In če bomo lahko imeli samo eno predstavo na leto?’ 'Pa boste imeli samo eno predstavo na leto.' Če vprašate mene, je-z gledališčem konec v tistem trenutku, ko ima le eno predstavo na leto. No, mi se proti temu za zdaj uspešno borimo. Celje bi lahko postalo prijetno turistično mesto in v tem imata svoj delež tudi kultura in gledališče. Nekomu so zabavni Avseniki, drugemu Hamlet, tretjemu oboje ali pa čisto nekaj drugega. Ne vem, zakaj jim ne bi mogli poskusiti ponuditi kar največ.«
Vasja Ocvirk
47. EDINBURŠKI FRINGE FESTIVAL
ČAS
TEATRA
Letošnji 47. edinburški gledališki festival Frlnge je bil po številu nastopajočih nedvomno največji v svoji zgodovini in zagotovo tudi eden največjih gledaliških festivalov na svetu nasploh. Slovesno so ga odprli sredi avgusta in v treh tednih se je po odrih škotskega glavnega mesta zvrstilo kar 1235 predstav, v katerih je nastopilo več kot osem tisoč umetnikov. Ob tem pa je bil še cel kup koncertov in šestdeset razstav. Posebna zanimivost je bila inštalacija Galerije Obala iz Sarajeva, ki je bila oblikovana iz opeke, kamenja, ostankov obkoljenega mesta.
V Edinburghu je nastopilo 571 gledaliških skupin iz Velike Britanije, Združenih držav Amerike, Francije, Italije, Nizozemske, Nemčije, Bosne in Hercegovine, Poljske, Bolgarije, Češke, Slovaške, Rusije, Romunije, Brazilije, Kitajske, Bangladeša, Avstralije, Južne Amerike, Izraela, Indije, Ugande in še dvajsetih drugih držav. Premierno izvedbo je za festival pripravilo 250 izvajalcev, pri čemer posebno pozornost zaslužita najnovejša drama Steava Berkoffa in prva gledališka adaptacija Smrt v Benetkah Thomasa Manna.
Program Fringe vključuje tudi nove komedije, recitale, rock opere, modne revije, otroške predstave, multime-dialne performance in plesne projekte.
Štiri produkcije »Mnogo hrupa za nič«, tri »Sen kresne noči«, dve uprizoritvi »Romeja in Julije« in devet predstav od »Tita Androni-ka« do »Viharja« dokazujejo, kako je Shakeapeare še danes eden od najpogosteje igranih avtorjev festivala, ki je enako naklonjen tradicionalnemu teatru kot smelim raziskovanjem. Konec stoletja, ko se zdi, da je vse dovoljeno, edinburški festival ne postavlja nobenih omejitev, ne odreja estetike ali stilov, na sto in sto odrih prikazuje uspehe in neuspehe, specifičnosti in možnosti sodobnega gledališkega izraza.
Od grške komedije do nostalgičnega spomina na La-urela. in Hardlyja, razstava grafitov pacientov italijanske psihiatrične bolnišnice, produkcija, ki govori neznane odlomke iz del VVilhelma Reicha, spektakel na ledu, srečanje komedije deirarte z nemškim ekspresionističnim gledališčem, izvedbe besedil Euripida, Marlowa, Blacka, De Sada, Maupas-santa, Gogolja, Dostojevskega, Strinberga, Wilda, Kafke, Brechta, Becketta, Mameta - vse to je sestavljalo program festivala, ki morebiti ni najdaljši, je pa zato najzanimivejši med gledališkimi prireditvami po svetu.
Umetniki sami financirajo svoje bivanje v škotski prestolnici, plačajo dvorano in sprejemajo tveganje v upanju na eno od redkih nagrad, zadostnih, da bi v prihodnji sezoni lahko rešili svoje finančne težave.
Statistiki pa so izračunali, da bi gledalec, ki bi si želel vsak dan ogledati eno od predstav na edinburškem gledališkem festivalu in bi začel na sam otvoritveni dan, do zadnje pričel šele januarja leta 1997.


7933 ~ lOtU - /993
p: I TRGOVSKO IN PROIZVODNO PODJETJE
T AVIOTEHNIKA CEUE d.o.o.
Bežigrajska ul. 13
63000 CEUE
telefon: (063) h. c. 37-131
direktor DO 37-730
pomočnik direktorja DO 38-860
telex 36-004
telefax (063) 38-725
-	PRODAJA NOVIH VOZIL: RENAULT, CIMOS-CITROEN, ŠKODA, DAEVVOO
-	PRODAJA RABLJENIH VOZIL
-	KREDITNA in LEASING PRODAJA za vse vrste osebnih vozil
-	PRODAJA STARO za NOVO
-	MEHANIČNE in KLEPARSKE STORITVE v pooblaščenih servisih
-	PRODAJA REZERVNIH DELOV za vozila RENAULT, CIMOS-CITROEN, ŠKODA, DAEVVOO
-	MONTAŽA GUM
-	ROČNO IN STROJNO PRANJE AVTOMOBILOV
-	PRODAJA IN MONTAŽA ALARMNIH NAPRAV
-	PRODAJA PROIZVODOV:
-	VELEPRODAJA IN MALOPRODAJA IZDELKOV: ^
-	kolesa ROG, program TOMOS
-	rezervni deli za kolesa ROG in program TOMOS
-	dodatna oprema, avtokozmetika, elektro-splošni avtomobilski material ter orodje
-	avtomobilske gume za osebna in tovorna vozila, akumulatorji, maziva
-	rezervni deli za viličarje INDOS in PRIMAT
-	rezervni deli in sklopi za področje hidravlike in pnevmatike
-	izdelki bele tehnike GORENJE, CANDV
-	akustika SHARP, PIONEER, ICS, SAMSUNG
-	TV APARATI GORENJE, GRUNDING, SHARP, SAMSUNG
Usluge nudimo na sedežu podjetja in enotah:
-	AVTOSALON, Miklošičeva 5, Celje tel. 25-405
-	Prodajalna izdelkov TOMOS, ROG, Trg oktobrske revolucije 3, Celje 25-433
-	Prodajalna rezervnih delov TOMOS, ROG, Levstikova 3, Celje 25-443
7 Prodajalna rezervnih delov RENAULT, CITROEN, ŠKODA, Levstikova 5, Celje 25-415
-	Prodajalna BELA TEHNIKA, Miklošičeva 2, Celje 26-842
-	Prodajalna DOM TEHNIKA, Mariborska 21, Celje 26-037
-	Prodajalna PTUJ, Panonska ul. 1 062/772-020
-	Prodajalna ROGAŠKA SLATINA, Celjska c 21.063/813-064
-	Prodajalna MOZIRJE, Savinjska c. 30 063/831-020

7933 - 10IU - 1993
TRGOVSKO IN PROIZVODNO PODJETJE
AVTOTEHNIKACELJE d.0.0.
Bežigrajska ul. 13
63000 CEUE
telefon: (063) h. c. 37-131
direktor DO 37-730
pomočnik direktorja DO 38-860
telex 36-004
telefax (063) 38-725
PALEANTROPOLOGI DANES S POMOČJO RAČUNALNIKA DELAJO ČUDEŽE - AVSTRIJSKA MUMIJA MOŽAKA IZ BAKRENE DOBE JE DOBILA ČLOVEŠKI OBRAZ
KAKŠNI SO BILI VIDETI CELJSKI GROFJE?
V celjskem Pokrajinskem muzeju so letos poleti sklenili dati lobanje celjskih grofov v ponovno preiskavo, da bi strokovnjaki ugotovili, ali so pripadale moškim, ženskam ali otrokom. Kot je znano doslej lobanj niso uspeli Identificirati, razen tiste prestreljene, ki je pripadala zadnjemu knezu celjske dinastije Ulrihu Celjskemu. Kaj več od antropoloških preiskav za zdaj ne pričakujejo, sodeč po uspehih tujih mojstrov pa ne bi bilo nemogoče, da bi nekega dne uzrli podobe velikih celjskih plemičev, katerih posmrtne ostanke nameravajo prihodnjo pomlad vrniti v nekdanjo kostnico oziroma Marijino kapelo v celjski Marijini cerkvi.
Menijo namreč, da iz pietetnih razlogov ne sodijo v muzejsko zbirko, pač pa na bolj spoštljivo mesto v cerkve-
nem okolju. Celjski prelat Friderik Kolšek je prevzel ureditev kapele in primerne vitrine, kamor naj bi pregledane lobanje namestili v mesecu aprilu. Pokrajinski muzej se tako odreka ene svojih glavnih mikavnosti, ki pa bi bila seveda še bistveno večja, če bi na ogled lahko ponudili »oživljene« like zanimivih plemičev z njihovimi pravimi potezami in značilnostmi.
Kot rečeno, to najbrž ne bi bilo povsem nemogoče. Pa-leantropolog John Gurche je namreč napravil glavo moškega iz bakrene dobe, katerega dobro ohranjeno mumijo so predlani odkrili v avstrijskih Alpah. Z naprej pomaknjeno brado, tankimi ustnicami, ploščatim nosom in nizkim čelom - takšen naj bi bil človek iz Similauna, katerega truplo, staro najmanj pet tisoč let, so odkrili v ledu. Takšno podobo mu je oblikoval John Gurche, umetnik iz Denverja, strokovnjak za paleanstropološke rekonstrukcije, za ameriški časopis National Geographic, ki je na dobro ohranjeno telo, imajo ga v Anatomskem inštitutu univerze v Innsbrucku, nataknil človeški obraz.
Pri rekonstrukciji obraza je Gurche uporabil rezultate laboratorijskih analiz glave s pomočjo žarkov X, ki so pokazali, da je bil človek, ki je živel v bakreni dobi, star med trideset in štirideset let. Pri delu mu je pomagal računalniški arhiv evropskih fiziognomij, v katerem je brskal po podatkih o anatomiji obrazov pastirjev iz alpskih dolin. Največ težav mu je povzročala brada, potreboval je prave dlake s tega človeškega dela in jih je drago plačal. Glavo je modeliral okoli 600 ur.
Avstrijski znanstveniki, ki proučujejo mumijo, hranijo jo pri temperaturi šest stopinj pod Celzijo, se še vedno niso odločili med nekaj hipotezami. Ali je to bil lovec, trgovec ali pastir, ki je pred zimo s čredo krenil proti do-
lini. Po predmetih, ki jih je nosil s seboj, predvsem so natančno preiskali dva natančno izdelana kremena, sklepajo, da je človek prišel z jezera Garda, kajti nedaleč od zelo starega grobišča ob jezeru je britanski arheolog Lavvrence Barfield izkopal kamenje za razvnemanje ognja skoraj povsem podobno tistemu, ki ga je mož iz ledu nosil s seboj.
Davnina je mikavna za znanstvenike pa tudi za čisto navadne ljudi. Kakšni so bili videti naši predniki, kakšni so bili ljudje izpred stoletij. Če so lahko modelirali obraz
Takole je paleantropolog po fazah oživljal človeka Iz Similauna, starega pet tisoč let
človeka izpred pet tisoč let, kako ne bi mogli tistega izpred 600 let.
K. L.
Obraz pastirja iz okolice Gardskega jezera?
Božo Berk
FOTO ATELJE

63000 Celje, Na Okopih 2c, ® 063/25-889
MUZIKA JE BIZNIS
pozitivnega zgleda bi jim morali dati vsestransko pod-
prestavila na naslednje leto VU bodo v oktobru izdali tudi
poro, vsi, ki to lahko store, živi album iz njihove zadnje, Če jim bo uspelo obdržati te letošnje turneje. Album
Zasedba Metelkove je te dni nedvomno najbolj vroča tema pogovorov med tistimi, ki spremljajo dogajanje na slovenski neodvisni glasbeni sceni. Kaj se pravzaprav dogaja? Najprej je treba pojasniti, da ne gre za klasično zasedbo zgradbe, čemur po angleško pravijo tudi squat-ting, po slovensko pa lahko takšni zgradbi rečemo skvot, temveč za končno potezo in odločitev v sili, ki jo je sprejela in tudi uresničila Mreža za
prostore, bodo namreč sprožili dva pozitivna procesa. Najprej bo Mreža konkreten
izšel v treh verzijah, dolgi, na dveh CD-jih, zgoščeni, ki bo na enem CD-ju in na poseb-
primer, kaj vse se lahko nare- nem single CD-ju, ki bo za-di za izboljšanje kvalitete ne- vit v VVarholove grafike, odvisne kulture, kar je Ljub- THE CLASH se zopet poljani v zadnjem času ned- govarjajo o skupnem delu, vomno močno primanjkova- vendar so zaenkrat samo pri-lo. Drugič pa bo Metelkova pravili kompilacijo starih dokaz, da je vse to zares mo- posnetkov. Za založbo Co-goče in da je v primeru nera- lumbia bodo izdali »Super zumevanja mestnih oblasti Black market Clash«, nada-pač potrebno poprijeti po Ijevanje uspešne »Black ostrejših ukrepih. Če ima Market Clash« kompilacije. lahko večina evropskih držav THE POUGES so pred poleg redno subvencionira- kratkim izdali album »Wa-Metelkovo. Slednja se na“ nih mrež m|adinskih klubov iting For Herb«, zdaj pa se mreč že tri leta bori za pro- še skvoterske klubske mre- odpravljajo na turnejo. Kje in store, ki jih je mestna vlada že' za.ka) bi P°,em morali rav- kdai.se bocio najbolj približa-pred kratkim začela rušiti. no mi b'b brez odeb?
Odločitev, da del zgradb skvotirajo, je bila torej nujna, saj bi jih sicer porušili do tal.
Problem pomanjkanja koncertnih prostorov, je pri
nas že tako stara stvar, da se v Poletnem gledališču ljub- . jAVNa Tb* ia o njej že skorajda ne izplača ganskih Križank nastopil FE-	„ „ A’
li Sloveniji, zaenkrat še znano.
KONCERTI
VIDENO
J.bu° marko breceu
več govoriti. Pa vendar je treba storiti prav to. Težko bi namreč bilo najti eno samo mesto v Sloveniji, ki ima urejena mladinska zbirališča,
ne centre, ena izmed najbolj tragično zamujenih. Ko je bila v njih še jugo vojska, smo radi rekli, da so ti objekti naši, slovenski, da smo jih zgra-
makedonIkT^rSI Kr'“Ti ko. 0O bi bili
GODBE. Na tem koncertu bo "a Lou0 ^eedu'r mi je dejal Mustafov snemal živo ploš- Mllko Poštrak’ ko svav četr-.»..c „„au,„o„a .uMOMooa čo, kot zvezdi pa napovedu- t®k zvačer J™* Brecljevim
K°k°pevk°in ,,e6u5no ^ S SrS
»bNa s« z ras s K »r
nost, da bi	iz	starih	objektov	ske izkaznice,	s katerimi bo	kat-r h
JA naredili	mladinske	kultur-	moč prihraniti	kar precej de-	ka|®rib b°J	pHon®f^®de"lb
narja. Če ste	seveda reden	c®'°1 ®tabra!-	toda .tak°nc®^
gost K4. Vse	informacije je	i® bl definitivno najboljši. Ob
moč dobiti na pisarni kluba ®slstenci Aleša Jošta, Uroša ali na telefonu 061/113-282 SrPč,*a m s solističnim go-...	ua 3.,.u jim.y.a-	28. septembra bodo v klu- f^ani®T Primoža Schmid-
dili z našim denarjem in tako bu *<4 nastopili DEMOILITI- ta'	b,arf
naprej in tako naprej. Kar na- 0N GROUP In GASTRBAJ- n.° Pr'bl,žal tistemu, kar je ti-enkrat pa ti objekti niso bili TRS- Slednji bodo nastopili ®b v®f®rrfx0rS°Vira' Cockta' več naši, temveč od TO. Ko- v razširjeni zasedbi, kot jo	nfonriAan nf* 1 2
mu in po čem je nato TO poznamo še iz sredine osem-
prodala te objekte, ni več ta- desetih, torej s pihalci. Iz pr-	t avtorski soli-
ko važno. Kaj še dogaja ve roke smo izvedeli, da bo n ' v njih je pravzaprav zdaj že k vsaki vstopnici priložen še inPP qT° P* ' P„9 10n 'č _r 1°’ čisto vseeno. Tisto, kar res nov, CD Gastrbajters, ki so l.|jm fato ker bi wfo ostalo
tako obupno zanič, temveč zato, ker je to resnično genialna plošča. Le kako ne bi mislil tako, če pa sem ob njej zrasel. Najprej sem kupil vinil, nato kaseto in v četrtek po osemnajstih letih sem si omislil še CD. Na tem mestu tudi javno sporočam gospo-
posneli
smrdi do neba je to, da se 9a Pred kratkim pravzaprav ni nič spremeni- v studiu Kif Kif. lo. Koncerti se še vedno in celo zmeraj bolj prirejajo izključno po dvoranah, ki z oderuškimi najemninami dobesedno zavirajo koncertno produkcijo, mladi likovniki THE VELVET UNDERGRO-še zmeraj ustvarjajo po kle- UNO so pri avstarlski založbi
NOVICE
mmmmimš?
privatizacija se začenja in gospodom oblastnikom se
netkov, ki so jih VU v dolgo- PlJItJ ki.o f i J letni karieri posneli za različ- to’ d-a-)e b,la Jale esdepe-
sladkojebe za mladinsko ^ z= ^oleg že znanrh	Kekoč^A^ z°š
kulturo, razenko jim otroci	posnetkov, je moč na kompi-	kar e b,l nekoč L ve	Aid za
zapadejo v kakšno narkoma-	lačiji slišati tudi solo posne- ' l?3 4 5 6 7 8 fim z. Iahkim	srcem
nijo ali kaj podobnega.	tek z Nico, reklame za plošče	°dpuščam tisto	polurno
Edini, ki so do zdaj poka-	iz šestdesetih, intervju z An-	^9'asevanjein fušanje	na za-
zali dovolj odločnosti, so bili	dyem VVarholom in Lou Re-	P^ko-
torej ljudje iz Mreže. Nikjer	edom in živo verzijo skladbe
namreč ne piše, da se kaj	»Heroin«, ki so jo VU posneli
podobnega ne bi dalo nare-	1990 v Parizu. Založba Pho-
diti tudi v kakšnem mestu iz-	nogram, ki je pripravljala po-
ven prestolnice. Prav zaradi	doben projekt, je datum izida	Biti na Metelkovi
TREND
LESTVE
Velika Britanija (MM) - albumi
1.	THE LEVELLERS - Le-vellers
2.	UB40 - Promises And Lies
3.	BILLV JOEL - River Of Dreams
4.	SPIN DOCTORS - Pocket Full Of Kryptonite
5.	U2 - Zooropa
6.	BON JOVI — Keep The Faith
7.	ADAM ANT - Antmusic - The Very Best Of
8.	R.E.M. - Automatic For The People
9.	JAMIROOUAI - Emer-gency On Planet Earth
10.	4 NON BLONDES - Big-ger, Better, Faster, More!
Slovenija - Ultrazvočne Velika Britanija (MM) - ne-erozije radia MARŠ	odvisni albumi
1.	DANZIG - Trn Corning Down
2.	FISHBONE - Black Flo-wers
3.	THE FALL - Lost In Musič
4.	HOLE - Beautiful Son
5.	RAGE AGAINST THE MACHINE - Know Your Enemy
6.	STONE TEMPLEPILOTS
-	Wicked Garden
7.	DINOSAUR Jr. - Goin' Home
8.	NOMEANSNO - Cats, Sex And Nazis
9.	ICE T - I Ain't New Ta This
10. SMASHING PUMPKINS
-	Cherub Rock
1.	SMASHING PUMPKINS
-	Siamese Dream
2.	BOO RADLEVS - Giant Steps
3.	THE LEVELLERS - Le-vellers
4.	BJORK - Debut
5.	FRONT	242
-	05:22:09:12 Off
6.	V/A - Lutz R Mastermier
7.	ORBITAL - Orbital II
8.	MADDER ROSE - Bring It Down
9.	FUGAZI - In On The Kill-taker
10. MOBY - Story So Far

B A

ABANKA D. D. LJUBLJANA
SLOVENSKA 58/61000 LJUBLJANA TEL: 061/112-112,125-145
PREDSTAVLJAMO VAM RAZLIČNE MOŽNOSTI POSLOVANJA V ABANKI:
TEKOČI RAČUN
vam nudi stalno dovoljeno prekoračitev do 1/2 vašega priliva in izredni limit do zneska 500.000 tolarjev
PLAČILNA KARTICA VISA
poenostavlja plačevanje blaga in storitev doma in v tujini;
TOLARSKO IN DEVIZNO VARČEVANJE
z visoko obrestno mero; devizno varčevanje vam omogoča tudi poslovanje v Italiji in Avstriji;
OSEBNO POSLOVANJE IN ATEL
vam omogočata opravljanje nekaterih bančnih storitev in sprejemanje informacij po telefonu;
BANČNI SEFI
varujejo vaše dragocenosti in vredne predmete;
POTROŠNIŠKA IN STANOVANJSKA POSOJILA
vam pomagajo pri rešitvi marsikaterega problema Oboščite nas na mednarodnem obrtnem sejmu v Celju, v dvorani A, radi vam bomo povedali več!
BANKA PRIJAZNIH IN PODJETNIH UUDI
STOLETNICA ROJSTVAGEORGESASIMENONA
INŠPEKTOR MAIGRET
V muzeju valonske umetnosti v Starem gradu v Liegu so ob stoletnici rojstva Georgesa Slmenona, ki se je rodil v tem belgijskem mestu, postavili njemu posvečeno spominsko razstavo. In četudi je avtor inšpektorja Maigreta napisal Ilel 76 detektivskih romanov s tem glavnim junakom in 117 del z drugačno vsebino, je prikaz posvečen predvsem temu popularnemu liku. Na razstavi so rekonstruirali Maigretovo pisarno, obiskovalci slišijo zvonjenje telefona in Inšpektorjeve glasove za zidovi uradov pariške policije, na njeaovi pisalni mizi sta nedotaknjena sedvlč in steklenica piva.
Malo naprej po hodniku sd sem, ki so mu jih pošiljali delo človeka, ki samega sebe postavili laboratorij, v kate- njegovi veliki sodobniki, zao- ni imel za intelektualca, am-rem je na mizi truplo priprav- krožajo pogled na življenje in pak samo za pisatelja.
Ijeno za raztelešenje. Prika-	-
zali so številne slike iz 55 filmov o Maigretu, ki so jih-posneli ne le vFranciji (najbolje ga je upodobil Jean Ga-bin), temveč tudi v Veliki Britaniji, na Nizozemskem, v Avstraliji, na Japonskem in celo v nekdanji Sovjetski zvezi.
Za razliko od raztresenih pisateljev je bil Simenon strašno skrben, hranil je vsak papirček, zato so lahko razstavili celo poročni list njegovih staršev, ali na primer prvo novinarsko izkaznico, ki ,o je kot šestnajstletnik dobil v Gazette de Liege.
Rekonstruirali so oblačil-nico Josephine Backer, skupaj s Simenonomsta nameravala izdajati zabavno revijo.
Simenon je Liege zapustil z devetnajstimi leti in je bil celo življenje pravzaprav kronik francoske prestolnice.
Fotografije in nostalgični posterji naj bi skupaj s pesmimi, ki jih prepevajoYves Montand, Edith Piaf in Ma-urice Chevalier oživljali Mai-gretov, Simenonov Pariz, mesto, kakršnega že dolgo ni več.
Fotografije njegove rezidence in bogata zbirka pi-
MODA V PRETEKLOSTI
KAKO SO SE OBLAČILI FARAONI
Egipt, 3000 pr. n. š. do 200 pr. n. š. V pokrajini, ki jo poplavlja Nil, nastane okoli leta 3000 pr. n.š. bogata država.
Njihov slog oblikovanja se odlikuje po strogosti in enostavnosti. V starem kraljestvu doživijo Egipčani svoj prvi razcvet. Kljub visoki kulturni stopnji nosijo moški le preprost predpasnik imenovan ŠENTI; kos gladkega platna, ki so ga ovili okrog bokov in ga prepasali s pasom na zanko. Segal je do
pa je bilo prav tako gladko, oprijeto krilo z eno ali dvema naramnicama. Segalo je do gležnjev na spodnjem delu in do podpazduhe ali podprsi na zgornjem delu. Blago je prvotno enobarvno, kasneje več barvno.
V času zidave piramid se šenti razširi v piramidalno obliko. Srednje kraljestvo je sledilo prvemu. Doba spreminjanja in doseganja visoke kulturne in umetniške ravni. Moški nosijo več šentijev hkrati. Tisti dolgi in prosojni so bili namenjeni bogatej-
dvema, saj uvedejo po zavzetju Sirije in Palestine že krojeno in sešito oblačilo imenovano KALAZIRIS; segalo je do gležnjev in je imelo rokave ali naramnice. Mo-
Obutev Egipčanov
ški so nosili kalaziris pod ali nad šentijem, pri ženskah pa je le dopolnjeval bogato dra-pirano, na prsih speto ogrinjalo. Material je postajal tanjši in oblačila so nalagali v plasteh, pri katerih pa je ne glede na plastnost bilo moč videti telo. Ob koncu obdobja se prosojnost umika rahlemu škrobljenju, barve pa pridobijo na intenzivnosti.
Bili so mojstri v izdelovanju nakita, ki je bil obvezen dodatek k oblačilu. Zelo modni so bili ovratniki, ki so ščitili pred soncem narejeni iz usnja, blaga in pa kraljevi narejeni s posebej zbranih poldragih kamnov, zlata. Obvezne zapestnice na rokah in nogah, znak kraljev in njihovega sorodstva pa je bila krona z ali v obliki kače. Duhovščina nosi prek vsakdanjega oblačila še leopardovo kožo.
Kralj s spremstvom
kolen. Namenjen vsem slojem, razlike pa so le v materialu. Tako je npr. kraljevi šenti stkan iz zlatih niti in okrašen z dragimi kamni. Žensko oblačilo starega kraljestva
Že zelo zgodaj so se pojavile lasulje narejene iz konj-šim, število pa je spet naka- ske žime ali pravih las. Liče-zovalo položaj in moč posa- nje je bilo zelo pomembneže meznika.	takrat. Manjkalo ni ne dišav,
Zadnje kraljestvo, torej no- ne mazil, kje neki pa, da bi vo kraljestvo je naredilo pe- izpustili ličila za oči ustnice čat, se pravi krono prvima in nohtd.
MODNO OBUTE NOGE
Kot vsako leto ob tem času tudi letos razmišljamo, kaj bi vrgli nase. Za jesen so smernice začrtali že zdavnaj, te dni pa nas v Parizu In Milanu razveseljujejo s trendi za pomlad - poletje prihodnjega leta.
Najprej bi malo govorili o barvah. Ker je že jasno, da se vročekrvni Italijani ne strinjajo povsem s Francozi, je za začetek dobro povedati, kaj so si izmislili eni in v katerih barvah ustvarjajo drugi. Temperamentni se bolj navdušujejo za paleto jesenskih barv gozda, se pravi od rdeče rjave, oranžne pa spet nasproti v barvnem krogu za vijolične in modre. Iz poletnih mesecev se vlečejo peščeni toni, ki so jih Francozi ohladili v sivini, vse skupaj
pa popestrijo z zeleno modrimi odtenki. Črna je klasika, zatorej vedno prisotna in modna.
Zdaj, ko že nekaj vemo, je najbolje, da se začnemo oblačiti prav od nog pa do glave. Danes smo pri nogah in, ker so še bose, bi jih bilo dobro obuti. Kot že lansko jesen se tudi letos nosijo takšni, ki bi jim lahko rekli izpeljanka delavskih ali vojaških čevljev, le da je konica prisekana, kapica pa je lahko močneje dvignjena in oblikovana okroglo ali oglato. Višina je zelo pomembna, najboljše so tiste prav do pod-kolenov, vsekakor pa nad gležnji. Žensko obuvalo pa ni potrebno, da bi se pretirano razlikovalo, vsekakor pa se lahko. Visoke pete so ravne, debele vsaj tri centimetre ali več. No, to je to; kakšne bi naj izgledale.
Najhujši problem pa nastane takrat, ko moramo ugotoviti, kje bi jih našli. Namesto vas sem se preganjala po trgovinah in ugotovila, da naša predraga mesta skrivajo prav malo teh zakladov. V Peku so se letos potrudili in oblikovali manjšo serijo prav prijetnih čevljev. Razne manjše prodajalne pa kakor da smo v najhujši vročini. Drugače se vrti svet v privatnih delavnicah kot je npr. Čremožnikova v Žalcu. Ljubljana kot prestolnica se obnaša sicer malo bolj v skladu s časom in trenutkom, ki ga živimo. Medaljo pa bi bilo vredno pripeti le posameznikom v starem mestnem jedru, mogoče dvema trgovinama na Trubarjevi ulici in okolišu blagovnice Metalke.
Urša Krašovlc

DECI POMARANČNEGA SOKA JE IME ZA
KREACIJE TOMAŽA JASTROBNIKA, KI BODO ZASTOPALE SLOVENIJO V BRAZILIJI, NA SVETOVNEM
PRVENSTVUNAJPERSPEKTIVNEJŠIH MLADIH MODNIH OBLIKOVALCEV
RADOST ŽIVLJENJA
Vsako leto konča v Sloveniji šolanje okoli 150 mladih oblikovalcev, ki pa se le stežka uveljavijo v resničnem svetu. Redkim izmed teh ambicioznih mladeničev in mladenk pa se uresničijo sanje: postati slaven, uspešen, priznan...
Sanje so se prav gotovo vsaj delno uresničile 19 letnemu Tomažu Jastrobniku iz Drapšinove 24 v Celju. Tomaž je v letu 1992/93 uspešno končal srednjo šolo za oblikovanje in fotografijo v Ljubljani, VIR industrijsko oblikovanje. Ker pa ga je poleg mikala tudi moda, je za zaključno nalogo iz stroke pripravil poleg svoje smeri še kolekcijo modnih oblačil za mladeniče, in ker pač sam ne zna šivati, je malo povprašal in poprosil po Celju ter naletel na odprta vrata pri Petru Thalerju iz Zidanškove, kjer je dobil vse potrebno za realizacijo svojih kreacij. S to kolekcijo se je predstavil še na modni reviji Fashion News v Opatiji, in pa seveda na Slovenskem modnem natečaju za najbolj perspektivnega oblikovalca Smirnof International Fashion Avvards 1993. Za nagrado (pot v Brazilijo na mednarodno tekmovanje) se je potegovalo 8 finalistov, med katerimi je odločala žirija, ki ni imela lahke naloge, saj smo na razglasitev morali čakati skoraj dve uri, končno pa so razglasili najboljšega...
Tomaž, kako sl sploh uspel pripraviti kolekcijo do te mere, da sl jo lahko predstavil na modni plsti? Kolikor vem, sam ne znaš šivati?
»Sam res ne znam šivati, a če si neko stvar močno želiš, jo lahko realiziraš ne glede na prepreke. Enostavno sem odšel do boutigua Thaler, povedal kdo sem, kakšne ideje imam in priskočili so mi na pomoč. Nabavili so materiale, izdelali obleke, ideja je bila moja in pa krojili smo skupaj. Moram reči, da sem zelo zadovoljen s celotnim sodelovanjem.«
Torej stoji za celotno kolekcijo le tvoje ime, pravice do modelov nimaš?
»Ne bi mogel uporabiti besedice le, saj je to čisto dovolj, to ime mi je prineslo zmago na tekmovanju kljub temu, da za kolekcijo stoji močan sponzor.«
Sponzor je dosti poznan v slovenskem svetu mode, ali so ti predlagali, da moraš temeljiti na klasiki?
»Kakšen nasvet so mi že dali, ideje pa so moje. Temeljil res sem na klasiki, sem le to razbremenil z linijami in barvo, saj za oranžno ne bi mogli reči, da je klasična. Hotel sem sintezo med normami.«
So te na tekmovanje prijavili mentorji?
»Za tekmovanje sem izvedel iz javnega razpisa, mentorica Darja Vidic, akad. slik., je izvedela šele kasneje, saj je bila v komisiji.«
Mentorji te torej niso preveč spodbujali, ali to pomeni da sl ambiciozen samo v smeri modnega oblikovanja?
»Nikakor, sem mnenja, da
je vse, kar je lepo, sorodno, to je v meni in verjetno ima to v sebi še marsikdo, le da tega ne razvija. Nikoli pa ne smeš biti preozko usmerjen, sploh ne v tem poklicu, moraš spoznavati širše področje, nove postopke, materiale. Torej nikakor se ne mislim ukvarjati samo z modo, tudi vpisal sem se na likovno akademijo, smer oblikovanje.«
Kakšne pa so tvoje želje za prihodnost In nasploh, kaj imaš namen početi v življenju?
»Želje...imel sem željo po objavi kakšnega mojega izdelka v Ars Vivendiju, a to ni več želja, to je sedaj že resničnost, saj so me povabili k sodelovanju. Predstavili bodo moje kreacije, seveda pa se bo pojavilo tudi ime Thaler kot sponzor. Drugače pa mislim najprej dokončati akademijo, potem pa še verjetno kakšno izpopolnjevanje v tujini.«
Kaj pa se ti obeta, če zmagaš v Braziliji, v Sao Paolu ?
»Zmagovalec dobi 10.000 dolarjev in možnost študija v katerikoli državi, ali pa pomoč pri prvih poslovnih korakih, jaz osebno bi se odločil za prvo varianto, študij seveda.«
Upajmo, da ga bo ta kolekcija ponesla v sam svetovni vrh in da bo njegova moda morda kdaj zaživela tudi na cesti, tako kot pravi sam »moda
mora zaživeti na cesti, pa tudi nositi jo moraš znati.«
Saša Leben
k
tv**
NOVCiDOBA
wr ■
ANDERSON - REVNOLDS NA SODIŠČU
RAZPADLA IDILA
Slovela sta kot eden najsrečnejših hollywoodskih parov, sedaj sta pred sodiščem in prav nič ju ne moti razprostiranje njunega zasebnega življenja pred javnostjo. Loni Anderson zahteva za vzdrževanje 15 milijonov dolarjev, Burt Re-ynolds Jih je pripravljen dati samo 9. Do uradne odločitve pa se bosta tudi vnaprej častila z najrazličnejšimi »komplimenti«.
Igralskemu paru je v preteklih letih uspelo ustvariti vtis srečnega in razumevajočega zakonskega para, podoba, ki sta jo negovala pred prijatelji, in tudi pred mediji sta bila vedno pripravljena demonstrirati svojo srečo. Dokler ni nenadoma pripol-zela vest, da se bosta po petih letih zakona ločila.
Burt Reynolds je ob tem izjavil: »Najina ločitev ne bo grenka bitka, zaradi denarja se ne bova prepirala, dogovorila sva se, da si pošteno razdeliva premoženje, ki sva ga ustvarila v času najinega skupnega življenja.« A obljuba, da ne bo pogajanj o denarju, je ostala samo pobožna želja.
Ločitvena pravda se izteka in kot zadnje Argumente sta oba javno predložila najbolj umazano perilo, s tem pa pritegnila televizijske kamere na sodišče v Los Angelesu. Vsakodnevnim gledalcem njune najnovejše skupne predstave ponujata raznovrstne pikantnosti iz bitke Reynolds — Anderson.
Poročila sta se leta 1988 in s tem je presenetil predvsem on kot zagrizen samec, obljubil ji je zvestobo do groba.
Šepetanja o presenetljivi poroki se še niso polegla, ko sta se že odločila za posvojitev. Tri dni po rojstvu sta posvojila dečka in mu dala ime Ouninton. Zdelo se je, da njuna sreča nima konca. Družina je preživljala nekaj časa na Floridi, potem spet v Kaliforniji, zimski čas pa v planinski idili v Severji Karolini.
A Reynoldsova macho kariera je pričela usihati, najprej so se pojavila govoričenja, da je obolel za aidsom, (kar ni bilo res), pa vendar je pričel izgubljati pogodbe za delo in njegovi dolgovi so se čez noč povzpeli na 30 mili-
#.	* I
zijsko serijo »Evening Sha-de«, znebil se je dolgov in precej še zaslužil. Zdelo se je, da sta ponovno našla svoj mir. Loni Anderson pa je kaj kmalu lahko pretresena opazovala soproga, ki je vložil zahtevo za ločitev. V jezi in prizadetosti je odstopila od moževe ideje, da bi se ločila civilizirano in brez zapletov.
Nekaj dni preden je padel predlog o ločitvi, sta se pogovarjala o odhodu na drugi medeni mesec, o novem začetku njunega življenja. Dan pred odhodom sta Loni in Ounintona presenetila neznana moška in njej izročila pismeno zahtevo za ločitev.
NOVA
AMBASADOBKA
Monaška princesa Carolina resno razmišlja o selitvi v New York, ob tem pa bi prevzela vlogo in dolžnost prve ambasadorke iz Monaka v Združenih narodih. Miniaturna kneževina je namreč pred nedavnim postala polnopravna članica OZN in knez Rainier je predlagal sinu Albertu, da bi prevzel delo v New Yorku, a se mu je le vljudno zahvalil in odklonil. Zato pa je Carolina očetu obljubila, da bo o selitvi temeljito razmislila in priznala, da bi si s tovrstnim delom pridobila mednarodno priznanje.
KAK£ SE JE HRANIL ELVIS PRESLEV
PIŠKOTI TUDI PONOČI
Izgubljena Idila: sreča v troje se Izteka pred sodiščem z razdelitvijo premoženja In javnim pranjem umazanega perila
jonov dolarjev. V najtežjih trenutkih je bila Loni ob njem in ga prepričevala, da se jima bo uspelo prebiti iz nastalih problemov. Res mu je v kratkem času uspelo povrniti slavo in denar, s televi-
Ostala je zaprepadena.
Seveda ima on drugačno verzijo in poudarja, da se za ločitev ni odločil nenadoma, pač pa je to plod njunega zmedenega življenja. Ob tem ko je Loni odpirala svoje srce novinarjem, ji tudi Burt ni ostal dolžan. Na sodišču je poudaril, da v zadnjih treh letih sploh nista imela spolnih odnosov, izjavil je celo, da ga je varala od prvega dne njunega zakonskega življenja. Tudi ona ga obtožuje, da ji ni bil zvest, in če ji to uspe dokazati, bo izid sodne bitke zanj vprašljiv. Reynolds je besen, ker je odstopila od prvotne ponudbe in namesto ponujenih devet milijonov zahtevala petnajst. In prepričana je, da jih bo dobila, ob tem pa tudi skrbništvo za Ounintona.
Bitka se približuje h koncu in vsi, ki so mislili, da se bosta zaradi otroka pomirila, so njuno zvezo močno precenjevali.
Burt Reynolds izjavlja, da mu postaja že več ali manj vseeno, koliko denarja ga bo ločitev stala, vztraja pa, da ostane sin Ointon pri njem.
Veliki pevec, kralj rock'n-'rolla je, četudi že dolgo pod rušo, če vedno nadvse zanimiva osebnost, fenomen, ki ga raziskujejo z vseh koncev in krajev in zanimiv je vsekakor tudi njegov način prehranjevanja, saj je znano, da je imel v zadnjih letih velike težave s svojo telesno težo. Pred kratkim so v Združenih državah Amerike izdali knjigo avtorja Davida Adlerja z naslovom Življenje in kuhinja Elvisa Pre-sleya, zgodbo o tem, kaj je pevec jedel in kaj je imel najraje, ilustrirano s recepti. Podatke je posredovala Paulina Nickolson, ki je pevcu kuhala od leta 1964 do njegove smrti 1977. leta.
V tem času je Paulina dodobra spoznala pevčeve želje in pri njihovem izpolnjevanju ni bilo treba biti poseben kuharski mojster. Ni potrebovala domišljije in posebne kuharske veščine. Presleya je zanimala enostavna hrana. Hranil se je predvsem s tako imenovano junk food, manjvredno hrano. Tudi to naj bi bila ena od skrivnosti Presleyevega mita - povsod se je identificiral s povprečnimi ameriškimi ljudmi.	,
Potrošil je litre in litre cola--cole, pil jo je iz ogromnih kozarcev z veliko ledu, ki ga
je rad grickal. Ljubil je lubenico, narezano na drobne kocke, meso pa je moralo biti zelo mehko. Na vrhu seznama najbolj cenjenih jedi so bili hamburger, pommes frites in pražena rdeča čebula, kumarice v kisu, prekajena slanina, hrenovke, kikirikijevo maslo, vanilijev sladoled in žvečilni gumi.
Kosil je običajno okoli 17. ure In se nasitil s slanino, klobasicami, dobro pečenimi jajci in biskvitom. Če je večerjal sam z ženo, mu je postregla kuharica, kadar je imel goste, so hrano servirali v velikih skledah in vsak je vzel, kolikor je želel. Žena Priselila je razrezala meso in ga ponudila povabljenim.
Najbolj nor je bil kralj rock’n’rolla na neko vrsto pizze, ki si jo je izmislila piz-zerija Coletta v Memphisu. Po njo je osebno hodila Priselila. Njena mikavnost je bilo meso z žara in tanek slog sira, s katerim je bilo testo prekrito. Čez njo je pevec nasul barbecue, ki ga tudi sicer Američani polivajo po domala vsaki hrani.
Med kosili in večerjami je pevec goltal industrijsko pecivo, pakirano v plastičnih vrečkah. Najraje je imel biskvitne sedviče, nadete z marmelado in prelitimi s čokolado, polne konzervansov. Dobesedno nor je bil nanje, celo ob posteljo si je postavil hladilnik, da so mu bili pri roki noč in dan.
Medtem ko je snemal v studiu, je spremenil svoj jedilnik. Tamkaj je jedel le kumarice v kisu in frapeje.
Glede na način prehranjevanja ni čudno, da je imel težave s kilogrami. Siril in tanjšal se je kot harmonika. Zrediti se za deset kilogramov in jih potlej v rekordnem času izgubiti zanj ni bil noben podvig. Nezdrava prehrana, naporno delo in mamila so opravila svoje. Sčasoma se je tako odebelil, da proti debelosti niso pomagale nobene shujševalne kure več.
FELLINI OKREVA
Po sedemnajstih dneh na intenzivnem oddelku v rojstnem Riminiju so italijanskega filmskega režiserja Frederica Fellinija premestili v bolnišnico v Ferraro, kjer nadaljuje z okrevanjem. Po enomesečni terapiji in vsakodnevnih petih urah vaj v gimnastični dvorani bo Maestro ponovno hodil, so prepričani zdravniki. Novinarji, ki so ves čas oblegali bolnišnico, so končno prišli na svoj račun, kajti odkar je režiser izven življenjske nevarnosti, se ponovno vrača v formo: duhovit je do zdravnikov in prijateljev in obkrožen z bolničarkami.
SMON POHIŠTV/I
Ouintona je igralski par posvojil v septembru 1988, le tri dni po njegovem rojstvu
Super ugodna ponudba pohištva v hali G na Golovcu in v prodajnem salonu pohištva Intera na Mariborski 91 (nasproti LIK Savinja) v Celju, ki bo v času obrtnega sejma odprt tudi v soboto in nedeljo.
Obiščite nas, ne bo vam žal!
tel. (063) 34-478 i	35-204
AMERIČANKE SO IZBRALE
DESET NAJBOLJ PRIVLAČNIH
Izbiranje najlepših in najbolj seksualno privlačnih deklet na vseh koncih sveta je prav običajna stvar, v zadnjem času pa revije in časopisi pustijo veselje tudi svojim bralkam, naj izbirajo moške svojih sanj. V prejšnji številki smo predstavili moški okus, tokrat imajo besede ženske.
Njihovi kriteriji so seveda precej drugačni, lepota, dober videz nekega moškega v ženskih očeh praviloma ni najpomembnejša reč, privlačnosti vidijo še v marsičem drugem, v šarmu, ugledu, denarju, moči ali spletu vsega skupaj. Tipičen primer za to je eden od izbrancev - Sean Connei^, ki po splošnem prepričanju s svojimi 62 leti je videti bolje kot v najboljših časih Jamesa Bonda, saj je bil tedaj nenaraven in prisiljen, čeprav je že krepko presegel šesto desetletje, izgubil lase in si namesto njih pridelal izrazite gube je sijajen ne glede na leta in ne glede na vloge, ki jih igra. Lepota je minljiva stvar, pomembni sta osebnost in notranja energija.
Zdi se, da po stopinjah škotskega šarmerja stopa tudi drugi v deseterici najbolj privlačnih Mel Gibson, v zadnjem času vse pogosteje igra vloge s primesmi humorja, z duhovitimi domislicami na svoj račun, majhne postave, razredčenih las, kar dobro skriva, do gole zadnjice? ki jo tako rad pokaže. Nekdanji
Mel Gibson
nori Max je postal vročekrven policaj, ki sprejema staranje brez panike ali potrtosti.
Opazno mesto v anketi zavzema tudi sedanji ameriški predsednik Bill Clinton, ki si močno prizadeva, da bi se približal karizmi velikega Johna F. Kennedyja. V kampanji za osvajanje Bele hiše je v dobršni meri izkoriščal svoj šarm in vplival na volivce in predvsem ženske. Njegov deški nasmeh in nežen glas sta mu prinesla številne glasove. K njegovi seksualni privlačnosti danes precej pripomore oblast, moč, ki jo ima kot prvi mož Združenih držav Amerike.
Popularnosti in priljubljenosti svojega vzornika se ne more približati, še zlasti, ker
se v ameriški javnosti pojavlja mož, ki je za številke Američane in Američanke princ na belem konju. Sin ubitega predsednika John F. Jr. osvaja največje simpatije. On je preprosto popoln, izobražen, čeden, šarmanten, bogat in močan v osvajalski karizmi svojih irskih in francoskih prednikov.
Od močnih mož se je na seznamu pojavil Števen Se-agal, edini macho v letošnji konkurenci, pravi naslednik generacije mojstrov borilnih veščin, ki je naključno postal tudi filmska zvezda. Predan je družinskemu življenju z najlepšo žensko v rdečem (Kelly Le Brock), izzival zaradi svoje mišične moči, pod
Daniel Day Lewis
Keanu Reeves
katero skriva nežno dušo dobrega človeka.
Med deseterico je tudi temnopolti Denzel VVashing-ton, ki je videti kot pravi temnopolti Apolon, zna pa tudi igrati. Že je osvojil Oskarja in ta verjetno ne bo zadnji. V zasebnem življenju je pravi družinski človek, zelo sramežljiv, še posebej v ljubezenskih prizorih, ki jih ne mara snemati.In morebiti prva zaradi vsega tega ga imajo ženske zelo rade.
Latinski ljubimci postajajo vse bolj priljubljeni, tokrat sta se na sam vrh zavihtela kar dva - Andy Garcia in Antonio Banderas.
Andy Garcia, znan po svojih vlogah v Botru 3 in »Inter-nal Affairs«, osvaja s svojim latinskoameriškim šarmom. Z mrkimi, temnimi očmi žalostnega Kubanca. Deluje hkrati nevarno in blago,
i
vznemirljivo in pomirjujoče in kot pravi ena njegovih oboževalk, Garcia jo tako razburja, da to nanjo deluje tudi pomirjujoče.
Antonio Banderas je občinstvo osvojil s filmom Kralji mamba in se priljubil zlasti ženski publiki. V Španiji pa je sploh največja zvezda. S temnim, globokim pogledom in črnimi gladkimi lasmi je prototip latinskega ljubimca, ki zaradi svojega odprtega naivnega srca vedno lahko postane plen lačnih ženskih želja.
Tudi romantični mladeniči niso za odmet. Tu je mladi Keanu Reeves, ki se ga ljudje spomnijo po njegovih vlogah v filmih Moj Idaho in Drakula. Je pravi predstavnik nove ge-
neracije romantikov, kar še potencira njegov precej nenavaden videz, oče je kitajsko-havajski mešanec, mati Angležinja. Menijo, da je skrivnosten, njegovo ime pa v havajščini pomeni »lahek veter nad planinami«.
In kaj je z evropskim šarmom? Ob velikem Škotu Conneryju je tu še mladi Irec Daniel Day Lewis, izreden umetnik, ki osvaja tako s svojim talentom kot z videzom poeta, nekakšnega daljnega Baronovega potomca. Z irskim temperamentom in ugledno izobrazbo Daniel privlači ženske predvsem s svojo romantično zunanjostjo in močnim karakterjem. Njegova kariera je v nenehnem vzponu, ljubezensko življenje pa vse živahnejše.
Andy Garcia
OBISKOVALCI OBRTNEGA SEJMA
Obveščamo vas, da bomo na razstavnem prostoru v dvorani A pritličje, v dneh od 10. do 18.9.1993 celovito predstavili naši dejavnosti
POŠTA	t
Ponudili vam bomo:
—	vse vrste poštnih storitev
—	storitve telefonskega in telegrafskega prometa
—	telefaks storitve
—	vplačila in izplačila iz hranilnih knjižic ter tekočih računov poslovnih bank
—	storitve za Poštno banko Slovenije
—	sprejem položnic in poštnih nakaznic
—	menjalno službo
—	fotokopiranje
—	prodaja filatelističnih znamk in karnetov
—	prodaja raznih voščilnic in drugih artiklov.
TELEKOMUNIKACIJE Seznanili vas bomo:
—	s storitvami, ki jih še ne poznate — spoznajte jih, ker vam bodo olajšale vsakdanjik,
—	z novimi telekomunikacijskimi storitvami,
—	z možnostmi za PRIDOBITEV telefonskega prik- jp	"JC W
ljučka na celotnem območju PTT CELJE, SPREJEMALI bomo tudi vaše vloge za telefonski priključek,
—	s telekomunikacijskimi napravami, ki jih lahko kupite pri PTT CELJE,
—	s storitvami prenosa podatkov,
—	z inženiringom, ki vam bo razrešil probleme na področju telekomunikacij.
Poiščite nas, pogovorili se bomo, naši strokovnjaki pa vam bodo radi in dobro svetovali.
NOVf 4 90BA
W-
HOROSKOP
Oven 21. 3.-20. 4.
Upoštevajte prijateljev nasvet, v AH vendar naredite tako, kot boste presodili sami. Vaše težave so nastale zaradi partnerjevega odnosa, zato se potrudite, da zaplujete čez kritično obdobje čimbolj umirjeno in ne izzivajte novih zapletov. Previdno naprej. Srečne številke: 2, 5, 7, 18, 22.
Bik 21. 4.-20. 5.

Pri delu in tudi v zasebnem življenju bodo nastopili manjši problemi, ki pa jih boste z lahkoto obšli, saj vas bo podpiral partner in tudi v družini boste naleteli na razumevanje in dobro voljo. Dobro se organizirajte in vse bo steklo spontano. Srečne številke: 1, 6, 8, 10, 25.
Dvojčka 21. 5.-21. 6.
m Morda bi bilo bolje, da preložite pomembnejše pogovore in srečanja za naslednji teden. Nakazovati se bodo pričele nekatere spremembe v vašem čustvenem življenju, ki bo postajalo bogatejše, kar si že dalj časa prizadevate. Pazite na zdravje. Srečne številke: 4, 7, 8, 13, 20.
Rak 22. 6.-22. 7.
Zadali ste si zahtevne cilje in morali boste marsikaj žrtvovati, pri tem pa ne stopajte preko meja svojih zmožnosti. Posvetite se svojemu zdravju, ki ga zanemarjate in morda bodo posledice kaj kmalu vidne. Na izletu si naberite novih moči. Srečne številke: 3, 5, 9, 11, 29.
Lev 23. 7.-23. 8.
FTJ Želite si ljubeznivosti in družab-no življenje in res vam aktivnosti ne bo primanjkovalo. Če še nimate trajnega razmerja, je nastopil ugoden čas, da ga ustvarite. Delo, ki ga opravljate, vam ponuja možnost dobrega zaslužka. Posvetite se sebi. Srečne številke: 2, 5, 6, 19, 21.
Devica 24. 8.-23. 9.
I* S Obeta se vam možnost napredo-vanja, seveda pa morate poskrbeti, da boste delo opravili dobro in pravočasno. Tudi finančni položaj se vam bo izboljšal, kar bo dvignilo vaše razpoloženje. Uskladite čustva z razumom in naredite, kot mislite, da je prav. Srečne številke: 4, 7, 9, 18, 23.
Tehtnica 24. 9.-23. 10.
Zadovoljni boste, saj ugotavljate, da so možnosti za uresničitev ciljev vedno večje in bliže ste temu, kar si želite. Partner in prijatelji vas bodo podpirali, če boste rabili nasvet, boste vedeli, kje ga lahko v kritičnem trenutku najdete. Srečne številke: 3, 7, 9, 15, 26.
Škorpijon 24. 10.-22. 11.
Pri delu in pri ostalih, za vas
■lillH pomembnih aktivnostih se vam bo nasmehnila sreča. Znali se boste spopasti z nalogami in tudi morebitnimi težavami, če se bodo pojavile. Ljubezen bo ubrala čudne poti, a ob kompromisu bi lahko ustvarili dobro ozračje. Srečne številke: 1, 8, 9, 14, 22.
Strelec 23. ll.T21. 12.
Obremenjeni ste z delom in šte-
KUl vilnimi nalogami, ki se še kar kopičijo. Bodite zmerni in skušajte najti pravo mero, to je vaš izhod v ravnotežje, ki ga trenutno v vašem življenju manjka. Privoščite si krajše počitnice ali izlet, sprostite se. Srečne številke: 2, 5, 8, 19, 28.
Kozorog 22. 12.-20. 1.
Živite pod prevelikim pritiskom,
USd ki se zaradi dela in novih obveznosti še stopnjuje. Pred vami so velika pričakovanja in le s težavo vam bo uspelo ohraniti kontrolo nad dogajanjem. Bodite previdni v reakcijah, saj vas lahko iz tirov požene malenkost. Srečne številke: 5, 7, 9, 17, 26.
Vodnar 21. 1.-19. 2.
Pri delu se boste spogledovali
---- z novimi načrti in nalogami,
s katerimi lahko pridobite nekatere nove, za vas pomembne izkušnje. Občutljivim situacijam in napetim odnosom se boste znali dobro izogniti. Imeli boste stike s širokim krogom ljudi. Srečne številke: 4, 8, 9, 13. 21.
Ribi 20. 2.-20. 3.
Nekoliko ste že pozabili, da so tudi malenkosti pomembne. Skušajte napraviti iz vsakodnevnih opravil rituale, ki vam prinašajo drobno zadovoljstvo, s tem bi se v svoji koži počutili dosti bolje. Premnogi vas ocenjujejo, izognite se jim. Srečne številke: 2, 6, 9, 15, 24.
LONDONSKI TIMES RAZKRIVA
CHURCHILL-NARKOMAN
Po pisanju londonskega skrbnik kraljeve hiše v času časopisa Times naj bi bila ta- njenih obiskov v škotski rezi-ko stroga kraljica Viktorija denci Balmoral. Natančni le-kot mladi Winston Churchill karnar je vpisoval vsa naroči-narkomana, uživala naj bi la in tako se je izvedelo, da je kokain. To^se-odkrili med kraljici Viktoriji dobavljal ko-pregledovanjem neke zapra- kainske bonbone z okusom šene knjige, ki jo je vodil far- mentola, leta 1912 pa je iz macevt A. R. Clark, uradni Balmorala prišlo tudi naroči-
lo VVinstona Churchilla, ki je bil tedaj notranji minister, za sirup s kokainom.
Med naročniki pripravkov z drogami je bilo tudi precej članov kraljevske družine in najmanj polovica visokega škotskega plemstva, tudi člani slavne bankirske družine Rothschild so bili med svojim bivanjem na Škotskem stalne lekarnarjeve stranke. Stalno so naročali heroin, kokain in opij. Znano je, da se kokainu ni odrekal niti Sigmund Freud.
Ta odkritja so na otoku dvignila precej prahu, vedeti pa je treba, da niti prodaja niti uživanje mamil do leta 1920 nista bila prepovedana. Jemali so jih kot zdravila za blaženje bolečin ali drugih zdravstvenih težav. Opij je bilo na primer mogoče kupiti v trgovini in je bil cenejši od alkohola. Heroina niso imeli za nevarnega in niso vedeli, da se nanj navadiš. Podobno je veljalo za morfij in kokain, ki so ju zobozdravniki pogosto uporabljali kot anestetika.
MOŠKA
LJUBEZEN
V živalskem vrtu v Rotterdamu se je dogodilo nekaj domala nepojmljivega. Dva samca flaminga, ptic, ki so znane po dolgih, tankih nogah, elegantnem vratu in rdečkastem perju, sta osnovala družino. Gaya, ki že dlje časa živita skupaj, pa sta sedaj dobilacelo podmladek. Seveda ne svoj. Čuvaji v živalskem vrtu, začudenepriče moške živalske ljubezni, so jima dali oplojeno jajce nekega drugega normalnega para, ki so ga hranili v inkubatorju. Oba ptiča sta izmenično sedela na jajčecu in dočakala rojstvo malega flaminga, ki sta ga objela kot svojega. Značilno in zanimivo je, da se je to dogodilo na Nizozemskem, kjer so zakoni med istospolniki normalna stvar.
NOVA 190BA


KAM PLUJEMO (PLJUVAMO)!
Kam plujemo (?) se vprašuje marsikateri državljan naše lepe in »prijazne« države. Po novicah iz časopisov in s televizije se mi vse bolj zdi, da pluje naša barka, po imenu Slovenija, proti nevarnim čerem, ki pretijo, da bodo ogrozile projekt bogate in srečne države ter nas pripeljala v kaos in anarhijo.
In kdo so ti nerazumni krmarji s pokvarjenim kompasom? So to tako imenovani »ostanki starih struktur« ali je to novopečena »jara gospoda«, ki v nebrzdani želji po oblasti proizvaja afero za afero, pljuva v lastno skledo in kriči na ves glas: »Primite tatu!«, da bi odvrnila pogled od svojih nečednosti? Mnenje o tem si bodo ustvarili ljudje sami.
Vprašujem se, ali si je to obubožano, do skrajnosti ponižano in vedno manj veselo ljudstvo zaslužilo, da jim v imenu demokratičnosti, pamet solijo gospodje v preširokih suknjičih, kričavi koleriki, tihotapci lestencev, bradači, ki bi sklenili pakt s samim hudičem, samo da bi obdržali oblast, postarani gospodje v preozkih srajcah, ki s poblaznelim pogledom predlagajo zakone o pravilnem dojemanju zgodovine, razni grosisti in negrosisti, črički in murni, ljudje, ki pljuvajo po vsem in vsakomur in vztrajno trdijo, da je bilo v preteklosti, ki je bila takšna, kakršna je pač bila, vse slabo?
Začelo se je z obljubami o boljšem življenju in vsi smo jim verjeli, jih podpirali pri projektu osamosvajanja v trdnem prepričanju, da bodo našo domovino Slovenijo znali organizirati v državo, ki bo svojim državljanom omogočila srečno in zadovoljno življenje. Bili smo srečni, da smo se relativno poceni otresli Jugoslavije in z njo njenih balkanskih navad, da smo svoji na svojem, da imamo svojo državo. Pričakovali smo, da bo glavna naloga »ta novih« ureditev gospodarstva, da bodo ljudje imeli delo, da bo mladi rod videl neko perspektivo, da bodo ljudje z veseljem čakali starost. Marsikateri liter smo, v skladu z državno himno, takrat še veseli Štajerci, popili za uresničitev teh želja.
In kaj smo dočakali? Izkopavanje kosti, zanikanje vrednot NOB, priznanih tudi od demokratičnega sveta, opravičevanje kolaboracije z okupatorjem, proslavljanje bitke s Turki, brezposelnost, metanje delavcev na cesto, kriminal in afere, afere in še enkrat afere! Slovin, Elan, Hit, prisluškovalno afero, afero orožje, vrnitev državnih odlikovanj (sicer z zamudo), sodniško afero, in sedaj še afero predaje orožja TO bivši JLA, da naštejem samo nekatere. Kaj si svet misli o nas (če sploh kaj mislil), to teh gospodov, ki so si mehko postlali, ne zanima.
Nastajajo spori med ministri v vladi, ki jih neodločni predsednik, kateremu moramo priznati, da se tudi za ožir vitev gospodarstva, ne zna presekati in narediti konec
neproduktivnemu pričkanju in obtoževanju. Namesto, da bi pustili organom, ki so zadolženi za odkrivanje nepravilnosti, naj opravijo svoj posel, se nekateri ministri gredo preiskovalce, tožilce in sodnike hkrati.
Bivši komunist, najsvetlejša zvezda v predoru, minister g. Janša, si namesto zaslišanja na sodišču, z družino v gostilni privošči kosilo in nekaj steklenic arhivca, vse skupaj pa, ubogi materialno obubožani revček, plača z naročilnico, Ministrstva za obrambo, kot piše Mladina. S katero naročilnico pa naj plačajo tisti reveži, ki so že na tem, da pasejo travo ? Pa dober tek in na zdravje!
Kot je razbrati iz časopisja, je glavni in edini namen teh afer, umazati in diskreditirati demokratično izvoljenega predsednika. Zanima me, kje na tem svetu se imenovani (neizvoljeni) obrambni minister prička z legalno izvoljenim predsednikom države in vrhovnim poveljnikom? Mogoče se to dogaja v kakšni »banana republiki«. Nasploh je demokracija za nekatere hudo hecna stvar. Zaklinjali so se na demokratične volitve kot na eno od legitimacij legalne in legitimne države, in ko so se te tudi zgodile, so nezadovoljni z narodom, ki se je drznil voliti tako, kot je, in bi ga, če bi bilo možno, najraje zamenjali.
Slovenija je bila in bo moja domovina, vendar postaja, z destruktivnim delovanjem nekaterih njenih oblastnikov, tudi vse manj moja država.
Da dol padeš!
IVAN KOLARIČ,
Maribor
JAVNO PISMO VLADI
Liga za Slovenijo zahteva od Vlade Republike Slovenije takojšen odgovor na vprašanje, kateri so njeni ukrepi za preprečitev sedanjega razraščanja brezsramnih divjih privatizacij - kraj našega skupnega slovenskega narodovega bogastva. Ali Vlada republike Slovenije misli, da je sedanja politika zaposlovanja uspešna in si kot uspeh šteje:
-	150.000 brezposelnih,
-	veliko število preplašenih maltretiranih delavcev,
-	diferencirane pokojnine - -na eni strani nezasluž-no visoke in na drugi strani že skoraj miloščine (zoževa-nje že pridobljenih pravic),
-	popolna nezavarovanost in vsakršna brezpravnost državljanov, - mladino brez kakršnekoli perspektive, — vedno večjo socialno bedo in lakoto, - zatajevanje slovenstva, - podcenjevanje kulture in izobraževanja.
Ali ni nemoralno, da so isti ljudje, ki so nekoč preferirali eno resnico, danes vneti zagovorniki druge, konkretno nekdanji komunisti, so danes najbolj goreči zagovorniki kapitalizma? Zakaj vlada po hitrem postopku ne sprejema zakonov, ki bi lahko preprečili omogočanje popolnega brezpravja v naši državi? So mar premalo plačani, da bi z zaščitnimi zakoni obvarovali mlado slovensko demokracijo?
Morda pa je v interesu vlade, da je ne bi zavarovali?
Ali je inštitut poslanske imunitete, ki v pravih demokracijah pomeni istočasno najvišjo odgovornost, v slovenskih razmerah le prazno sredstvo bežanja pred odgovornostjo do lastnega naroda?
V to nas prepričujejo absurdni izidi utemeljenih interpelacij.
Glede na dosedanje »re-
zultate« vlade si upamo trditi, da ta en bo naredila popolnoma nič, kar bi bilo v interesu lastnega naroda.
V primeru, da so naša predvidevanja točna, zahtevamo odgovornost vlade za zavestno uničevanje slovenske ekonomije in gospodarsko zasužnjenje Slovencev. Sočasno predlagamo razpis vseslovenskega referenduma, na katerem se bomo odločili:
1.	Ali naj 611 komunističnih družin, nezadržno pokrade naše premoženje;
2.	ali pa se naj ponovno ovrednoti vseslovensko premoženje na dan osamosvojitve, vključno z vsem prene-šenim kapitalom v tujino ter se pošteno razdeli med Slovence.
Žalostno je, da se je Slovenija, ki je prednjačila med socialističnimi deželami, znašla na repu in to seveda ne po naključju. V nekaterih socialističnih državah, so komuniste za najmanj 5 let odstranili z oblasti, ker so pravočasno doumeli, da z isto komunistično garnituro ne morejo napredovati na nobenem področju. Liga za Slovenijo pa zahteva, da se tudi z vodilnih pozicij v gospodarstvu odstrani »izučene« komunistično samoupravno socialistične gospodarstvenike s temelji marksizma.
Slovenci, predramite se! Liga za Slovenijo
PROTESTIH
OPOZORILO
Ponoči 21. avgusta so v Zagradcu ob Krki neznani zlikovci razbili spominske plošče 144 žrtvam komunizma in s tem nerazumljivim dejanjem sprožili nevarno prelomnico v odnosih nas vseh do spomenikov širom po Sloveniji.
Skoraj pol stoletja smo Slovenci mirno gledali in prenašali številne partizanske in komunistične spomenike ter spominske plošče, ki niso bili vedno namenjeni mrtvim, temveč komunistični ideologiji in samopoveliče-vanju, pa smo jih pustili lepo pri miru. Primeren odnos do spomenikov in do naših mrtvih odraža po naši oceni kulturo naroda. Če pa se bodo podobna nestrpna dejanja ponavljala, preti nevarnost, da bo to sprožilo plaz povračilnih ukrepov, ki ne vodijo nikamor in si jih razumni Slovenci tudi ne želimo. Slovenski krščanski demokrati in Narodni demokrati smo zato proti takemu početju in javno protestiramo ter zahtevamo, da se kaj takega ne ponovi nikoli več.
Vsi Slovenci moramo spoštovati vse mrtve, jih pustiti v miru počivati in ne skruniti njihovih spomenikov. Samo tako bomo vsi pripomogli k narodni spravi, ki nam spet in spet kar nekako polzi iz rok, brez katere pa tako majhen in tako ogrožen narod, kot je naš, ne more preživeti.
Občinski odbor Slovenskih krščanskih demokratov Celje, podpredsednik ALOJZ OSET
Občinski odbor narodnih demokratov Celje
NEODVISNOST
SODSTVA!
Združenje za odpravo krivičnih sodb sodišč in Neodvisni sindikati Slovenije se strinjamo, da je pravosodni sistem neodvisen, vendar imamo pri delovanju te ustanove marsikateri pomislek.
V preteklosti si je sodstvo ustvarilo sloves političnih inkvizicijskih sodišč in so-
dišč, ki so delala po naročilu (Dachavski in brezštevilni drugi montirani procesi politične in civilne narave). Najprej se mora pravosodni sistem (sodniki in tožilci) slovenskemu narodu javno opravičiti za vse nepravilnosti in krivice iz preteklosti, ki mu jih je storil. Kot drugo dejanje, naj pravosodni sistem prizna in dokumentira vse pritiske iz preteklosti, ki so sodstvo kompromitirali in od kod so bili izvajani. Tretje dejanje, ki ga mora sodstvo izvršiti, je upokojitev vseh uslužbencev, ki so še danes v delovnem razmerju, in ki so v preteklosti sodelovali v teh procesih. V nasprotnem primeru bomo menili, da sodstvu ni do vzpostavitve zaupanja do naroda in neodvisnosti sodstva.
Zelo nas preseneča, da so v današnjih časih mnogi sodni primeri prenešeni iz matičnih sodišč na sodišča v druge kraje, kjer se šele lahko rešijo, kar še povečuje nezaupanje v domači pravosodni sistem.
Posedujemo podatke, da posamezni sodniki mnogokrat niso upoštevali vseh argumentov ali so sodili po lažnih dokazih in podobno (za kar jim ne verjamemo, da niso vedeli, kajti sodnik je tisti, ki ugotavlja resničnost) in kar je pripeljalo do krivično izrečenih sodb. takšne sodne procese imenujemo montirani sodni procesi (politična in osebna ozadja oblastnikov). Ti procesi so se v večini primerov dogajali malim ljudem, ki se tega sploh niso zavedali in so bili zaradi svojega drugačnega mišljenja žrtve podtalnih dejavnosti, katerih vrh je bilo sodno ožigosanje in kaznovanje za kar niso nikoli bili krivi. Sodišča so tako kriminalna dejanja napram žrtvam uzakonila in tako zlorabila zakonodajo. V tem je vso bistvo.
Ti montirani procesi po udbovskih metodah so bili samo del delovanja mogočnega aparata, ki je marsikoga onemogočal v vsakdanjem življenju ali pa ga celo uničil. Evidentirano imamo večje število montiranih sodnih procesov iz današnjih dni. Koliko je v resnici takšnih procesov v Sloveniji, verjetno nihče ne ve. Ugotoviti bi se mogoče dalo samo z raziskavo neodvisne skupine. Pri vsem tem pa sodstvo na ves glas vpije, da je neodvisno.
Zelo nas preseneča izjava vlade, ki podpira neodvisnost sodstva in bo le tega branila pred pritiski od zunaj, ne pa tudi od zlorabe od znotraj in morebitnih ohranjenih vezeh in navadah iz preteklosti.
Vsekakor smo za resnično neodvisnost sodstva in bomo to neodvisnost zmeraj podpirali, vendar zahtevamo, da se omenjene zadeve uredijo v najkrajšem času. Sodstvo si bo na osnovi teh potez pričelo pridobivati ugled in spoštovanje. Šele takrat bomo Slovenci lahko pred svetom in samim seboj rekli, da imamo neodvisno sodstvo, in ki bo ob enem tudi naš ponos. Zakaj bi mnogi nekorumpirani sodniki in tožilci morali danes in v prihodnosti nositi breme, ki so jim ga povzročili »kolegi« zaradi »stanovske kolegijalno-sti«. Ali so le ti bili »stanovsko kolegijalni« do drugih sodnikov, tožilcev, sodstva kot ustanove in slovenskega naroda, ko so sodelovali v montiranih procesih. Vsekakor naj bo sodstvo prvo, ki bo branilo svojo neodvisnost in integriteto.
Enako opravičilo in postopke zahtevamo od vseh preostalih državnih ustanov,
kot je policija, varnostna služba in vse druge, ki so bile ustanovljene pred osamosvojitvijo Slovenije. Ne zatiskajmo si oči pred resnico, da se to nam ni dogajalo. Slovenski narod čaka nov začetek šele takrat, ko bodo vse nepravilnosti pojasnjene in urejene. Dokler pa tega ne bo, nas čaka samo pot navzdol.
VASJA MAJHEN, Združenje za odpravo krivičnih sodb sodišč
RASTKO PLOHL, predsednik Predsedstva NSSS
SPOROČILO ZA JAVNOSTIH ČLANOM ZVEZE ČASTNIKOV SLOVENIJE
Predsedstvo Konference Zveze častnikov Slovenije je 2. septembra 1993 obravnavalo gradivo o pripravah na sejo Konference ZČS, ki bo 12. septembra 1993 v Ljubljani. Njeni člani bodo razpravljali in sklepali o delu v preteklem obdobju in pobudah za vsebinske, organizacijske in kadrovske spremembe ZČS. Predsedstvo ponovno vabi člane in organizacije ZČS ter druge, da se ustvarjalno vključijo v priprave na konferenco in sodelujejo pri oblikovanju predlogov in uvajanju sprememb, ki jih zahtevajo sedanji čas ter nove usmeritve in zakoni na področju obrambe in varnosti.
Poleg tega je predsedstvo sklenilo, da se dolžnosti podpredsednika in sekretarja ZČS deprofesionalizirata. Tako se število poklicno zaposlenih funkcionarjev v Konferenci ZČS zmanjša za več kot 60 odstotkov.
JAKOB ČERNE, sekretar ZČS, Ljubljana
OORAČON Z DELAVCI
Glavni odbor Slovenske gospodarske stranke Novo mesto je na svoji seji oblikoval tudi stališče do obračunavanja s stavkajočimi delavci prodajalne Novotehna kamniškega trgovskega podjetja Kočna.
y primeru klasične stavke bi bilo razmere potrebno urediti v sklopu pogajanj med stavkajočimi, sindikati in lastniki. Ker zakonitih lastnikov v Kočni v času tega spora še ni, razen seveda države, ki je lastnik družbenega premoženja, bi morala le ta s svojimi predstavniki (ne pa s samozvanimi direktorji) zagotoviti zakonitost postopkov, kar pa ni opravila. To pa daje sporu povsem drugo podobo.
Varuhi pravnega reda, ki imajo sicer polna usta pravne države, so dopustili obračun s stavkajočimi v obliki sinteze postopkov zgodnje-
ga, brutalnega kapitalizma (namesto žandarjev so bili pač varnostniki) z znano socialistično prakso »samoorganiziranja«. delavcev, ko »ozaveščeni« delavci zatrejo s fizičnim nasiljem nasprotnike »najboljšega sistema« (spomnimo se le takšnega »samoorganiziranja« delavcev grosupeljskega Agrokombinata, ki so šli v gledališče razsajat na uprizoritev Rožačeve igre).
Omenjeni primer v Kočni ocenjujemo kot poskusni balonček nomenklture nekdanjega socialističnega režima, da na relativno majhnem vzorcu preizkusi možen način obračunavanja z, v brezpraven in ponižujoč položaj potisnjenimi delavci. Pri tem spretno izkorišča Zvezo svobodnih sindikatov, ki je vajena biti iz minulih 45 let transmisija socialističnega režima, njegove nomenklature in direktorjev, da nudi podporo vodilnim in »samoorganizi-ranim« delavcem, obenem pa še nastopi proti članom konkurenčnega sindikata, v imenu članov ZSSS.
Predvčerajšnji partijsko--državni oblastniki, včerajšnji »samoupravni« direktorji in današnji »managerji«, ki se pripravljajo, da bodo lastniki firm, pač preizkušajo možen način obračuna z delavci, ko bodo ti spoznali, kako so jih njihovi »managerji« prevarali in si prisvojili državno oziroma družbeno lastnino za katero so taisti ljudje že pred tremi leti trdili, da je last vseh. Zato je kamniški primer le mogoča napoved možnih dogodkov v prihodnje, če se bodo delavci upirali divjemu lastninjenju.
Ob takšnem poskusnem balončku pa dobijo razmisleki o na mariborskem letališču najdenem orožju, ki naj bi po teh razmislekih delili »pravim, ozaveščenim, našim« delavcem v primeru socialnega upora) izzvanega umetno v primeru, da socialistična nomenklatura prejšnjega režima izgubi dejansko oblast, ki jo kljub volitvam še vedno poseduje v gospodarstvu in drugje), zelo otipljiv pomen in je tudi razviden scenarij.
Zaradi tega podpiramo stavkajoče delavce in KNSS »Neodvisnost« (in njihove upravičene zahteve). Od državnih organov pa pričakujemo ukrepe proti nosilcem »samoorganiziranja« delavcev, ki se je odrazilo z razbijanjem in nasiljem nad stavkajočimi.
JOŽE RANGUS, predsednik GO SGS Novo mesto
Stališča GO SGS Novo mesto je obravnaval tudi koordi-nativni odbor Slovenske gospodarske stranke Dolenjske, Posavja in Kočevske (občine Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica in Trebnje) in jih v celoti in v enakem besedilu podprl. MILAN DIMITRIČ, koordinator KO SGS Dolenjake, Posavja, Kočevske
NOVA W DOBA
isce
AKVIZITERJE
Interesenti naj se oglasijo v uredništvo Nove dobe v Aškerčevi 15 v Celju

S polletno naročnino imate že plačan komercialni oglas velikosti 5 cm v stolpcu.
S plačano naročnino za pol leta ali celo leto pa povrh tega postanete kandidat za pol kilograma čistega zlata.
Spoštovani naročniki!
Časi so takšni, da smo se žal prisiljeni marsičemu odpovedati. Le enemu samemu se ne smemo - informacijam. Časopis Nova doba pa skrbi za pravočasno in resnično informiranje.
Kaj še daje Nova doba?
ENAKO CENO ČASOPISA ZA NAROČNIKE ČEZ VSE LETO Mali oglas zastonj Zanimivosti iz sveta glasbe in svetovne mondene družbe Televizijski program in napovedi za prireditve
Z izpolnjeno in poslano naročilnico postanete član velike družine časopisa Nova doba. Naročnino nakažite na žiro račun Nove dobe pri celjski SDK št. 50700 - 603 - 31455.
NOV^IOBA	NAROČILNICA
Ime..................priimek.................
naslov.......................................
naročam časopis-tednik Novo dobo na naslov
Na gornji naslov mi pošljite.izvodov.
(število)
Obvezujem se. da bom redno plačeval naročnino.
podpis naročnika
Pol
kilograma čistega zlata
za stare
in nove naročnike tednika Nova doba
NAGRADA ZA ZVESTOBO
Začetek nove velike nagradne igre
Nova doba obvešča, osvešča in nagrajuje
Edini pogoj: plačana naročnina

PARCELO, 10-arsko, zazidalno, komunalno urejeno z gradbeno dokumentacijo v Krogu pri Murski Soboti prodam. Tel.: 061/ 667-080 GRADITEUI - LADO NIVO, letnik 1986, z dvoosno prikolico nosilnosti do 1800 kg, prodam ali menjam za manjši avto. Tel.: 063/ 28-057, po 19. uri
KONČNO STOPNJO - SCS 2600 A 350 w/ 8 obms, 600 w/ 4 obms, 1200 w/ 9 obms mo-no, prodam. Tel.:	069/
26-420
ZASTAVO 750, neregistrirano, potrebno manjšega po-
pravila, prodam. Tel.: 063/ 28-057
BILIJARD iSedmicol po ugodni ceni prodam. Tel.: 069/ 40-141
TRAKTOR STEVR 18, obnovljen, prodam. Tel.:	062/
721-715
VIKEND na čudoviti sončni legi blizu Atomskih Toplic prodam. Primerno tudi za dve družini. V račun vzamem tudi stanovanje v Celju. Tel.: 063/ 33-333
BMW 316, bel, štiri vrata, star 6 let, prodram. Tel.: 063/ 38-354
MALI OGLAS ZASTONJ kupon
MOJ NASLOV:
VISOKOPRITLIČNA STANOVANJSKA HIŠA, stara 10 let, 8,5 a zemljišča, v centru Bel-tinec v Panonski ulici naprodaj za kupnino 160.000 DEM. Vse informacije dobite v odvetniški pisarni odvetnika Horvata v Lendavi, vsak delavnik od 8. do 12.ure. Tel.: 069/75-671
KVALITETNO BELO VINO (laški rizling, beli burgundec, srebrno priznanje na ocenjevanju vin na Ptuju) prodam. Cena 150 SIT. Tel.: 062/ 774-979
LEPO OHRANJENO DNEVNO SOBO za 150.000 SIT in spalnico za 60.000 SIT, v Velenju, prodam. Tel.: 063/ 853-683
RAČUNALNIK ATARI, igrice Atari in manjši sintisajzer, prodam. Tel.: 062/778- 241 VINO, 200 I, mešano, in zatemnjena stekla za hodnike ter grozdje (šipon, rizling, burgundec), prodam. Tel.: 069/ 65-638
SUZUKI SVVIFT 1,3 GS, letnik avgust 91, črne metal barve z dodatno opremo, prodam. Cena po dogovoru. Tel.: 062/ 764-115
STANOVANJSKO HIŠO, primerno za vikend, 65 m2, v Loškem potoku -Travnik, prodam. Cena po dogovoru. Tel.: 061/852-377, od 11. do 15. ure
STROJ za krivljenje tanko-stenskih cevi fi 60 prodamo tel.: 068/ 2-979
Kupon in čitljivo besedilo malega oglasa pošljite na naslov Nova doba, Aškerčeva 15, Celje, s pripisom »Za male oglase« in svojim polnim naslovom. Oglasov pod šifro in oglasov za podjetja in obrtnike ne objavljamo brezplačno.
NOVA GENERACIJA FUTURISTIČNIH PODMORNIC
SKRIVNOSTI NAJGLOBLJIH OCEANOV
V projektu, katerega drznost, dramatičnost in neu-strašnost bi lahko primerjali s fantazijskimi podvigi Jule-sa Verna, se namerava skupina strokovnjakov spustiti v temne skrivnostne globine najglobljega rhorja na Zemlji na mestu, ki se imenuje Globoki izziv (Challenger Deep).
Preverili bodo tehnologijo, domišljijo, živce. Ekspedicija, najprej roboti v začetku prihodnjega leta in zatem leta 1996 ljudje, se bo potopila enajst kilometrov globoko pod Pacifik na dno Marijanske brazde, najglobljega morskega kanjona na svetu.
Z edinstvenimi podvodnimi plovili, novo generacijo futurističnih podmornic, se želijo Američani kosati z Japonci, ki so tiR pred potopitvijo v neznane globine.
To je zelo ambiciozen poskus, da brez vladne podpore prehitijo Japonce, ki so sedaj vodilna velesila v raziskovanju morskih razsežnosti, trdi znani kalifornijski inženir Graham Hawkes, vodja ekipe, o kateri so pred kratkim mediji na dolgo in široko poročali, saj je odkrila pet »avenger« letal, za katere so
bili dolgo prepričani, da so pripadali »Izgubljeni eskadri-li« Bermudskega trikotnika.
»Nič nimamo proti Japoncem, ki zaslužijo vso pohvalo, vendar mislimo, da Američani ne bi smeli držati križem rok, medtem ko Japonci raziskujejo zadnje meje zemeljske oble,« pravi Hawkes.
Konec tega meseca naj bi Japonci lansirali Kaiko, robota vrednega okoli petdeset milijonov dolarjev. V njem je pet televizijskih kamer in po dve ročici dolžine dva metra. Spustili ga bodo v globino 10.000 metrov in z njim dopolnili raziskovanje ladje Shinkia, vredne šestdeset milijonov dolarjev, ki kot edino plovilo na svetu lahko svojo posadko popelje 6.500 metrov globoko.
Z večmilijonskim vladnim japonskim programom se lahko Američani kosajo le z iznajdljivostjo in drznostjo. Spričo ameriških vodilnih dosežkov v razvoju posebnih keramičnih materialov in fi-beroptičnih kablov bo ameriški ekipi uspelo stroške za izgradnjo plovila ohraniti v mejah okoli sto tisoč dolarjev. V majhni homogeni ekipi imajo to srečo, da so jim dostopne nove tehnologije, ki
jih je razvila ameriška mornarica in danes po prenehanju hladne vojne niso več nobena skrivnost.
Namesto nekaj silno izpopolnjenih in dragih vozil si Havvkes zamišlja poceni floto z zelo funkcionalnimi podvodnimi plovili, ki bi križarila po širokih morskih prostranstvih in odkrivala morske skrivnosti. Mnogo ljudi ne ve, pojasnjuje Havvkes, da je kljub velikemu napredku raziskanih manj kot deset odstotkov oceanov in da so predeli pod 6.500 metri pravzaprav nedostopni človeku.
Na voljo imajo torej prostranstva najmanj takšnih razsežnosti, kot je ozemlje Združenih držav Amerike.
Prihodnje leto na pomlad bo Havvkesov objekt brez posadke, na daljinsko upravljanje, imenovan »Jules Verne Raziskovalec«, v živo prenašal video posnetke geologije in življenja iz globine 11.000 metrov. «Naš cilj je raziskati svetovna morja s pomočjo malih, lahkih podvodnih plovil, ki jih bodo lahko upravljali številni raziskovalci,« je v enem od intervjujev dejal Havvkes.
GOSPODARSKA ZBORNICA SLOVENIJE
GOSPODARSKA ZBORNICA SLOVENIJE
Iz mednarodnega poslovno informacijskega sistema BORZA ponudb, povpraševanj in informacij za vse oblike poslovnega sodelovanja smo izbrali nekaj ponudb in povpraševanj domačih in tujih podjetij, ki iščejo poslovne partnerje (celotna baza je na razpolago v Informacijski pisarni Centra za informacijski sistem GZS in na vseh območnih zbornicah GZS.
1.
SL003-01323
PONUDBA:
»MIDI« RAČUNALNIŠKA MIZA JE KOMPAKTNA DELOVNA ENOTA, KI LAHKO VSEBUJE VSO RAČUNALNIŠKO OPREMO NA NAJMANJŠEM MOŽNEM PROSTORU TER JO JE MOŽNO PREPEUATI BREZ NAPORA NA KATEROKOLI MESTO. »MIDI« IMA VRTUIVO PLOŠČO ZA TIPKOVNICO Z REGULACIJO VIŠINE, PRI ODVODU IN DOVODU PAPIRJA PA JE PRAV TAKO MOŽNA REGULACIJA GLOBINE IN VIŠINE. VELIKOST »MIDI« RAČU- NAL-NIŠKE MIZE OMOGOČA POSTAVITEV VSAKEGA TISKALNIKA A3 IN A4 FORMATA TER RAČUNALNIK V KATEREM KOLI OHIŠJU NE GLEDE NA DIMENZIJO. MIZA JE IZDELANA IZ AL PRO-FILOV 80 X 26, POHIŠTVENIH CEVI DIMENZIJE 40X20 IN 40X30 TER IVERALNIH PLOŠČ. VSE MIZE SO ELEK-TROSTATSKO LAKIRA- NE Z EFEKTOM IN ŽGANE V PEČI. OSNOVNA BARVA JE SIVA, OSTALO PO NAROČILU. Naziv ORODJARSTVO MENCIN MIRKO Kraj : GROSUPLJE Pošta : 61290
Naslov : POD GOZDOM 65/ 14
Telefon : 061/772-094 Kontakt: MIRKO MENCIN
2.
SL003-01326
PONUDBA:
IZSEKOVANJE, GLOBOKI VLEK, STISKANJE, MOČ OD 320 - 800 KN ŠIRINA PLOČEVINE DO 200 MM, DEBELINA PLOČEVINE OD 0,16 DO 2,00 MM, TLAČNI LIV ZINKOVIH LEGUR Z 410, Z 400, TEŽA LITEGA IZDELKA DO 0,5 KP BRUTO, GALVANSKE OBDELAVE, LAKIRANJE.
Naziv : KOT, TOVARNA KOVINSKEGA OKOVJA, P.O. Kraj: LJUBLJANA - ŠMARTNO
Pošta : 61211
Naslov : KAJAKAŠKA 40 84 Telefon : 061/59-164 Telefaks : 061/195-020 Kontakt: ELICA ZUPANČIČ
3.
SL003-01328
PONUDBA:
GASILSKE ARMATURE IN NAPRAVE ZA PROTIPOŽARNO ZAŠČITO PO SISTEMIH SPA- JANJA STORŽ, GOST,
UNI /SPOJKE, ROČNIKI, Hl-DRANTNE OMARICE IN HIDRANTI OPREMA ZA GAŠENJE S PENO, OSTALE GASILSKE NAPRAVE/.
Naziv : POHORJE MIRNA Kraj : MIRNA Pošta : 68233
Naslov : SLOVENSKA VAS 14
Telefon : 068/45-644 Telefaks : 068/47-114 Teleks : 35-707 Kontakt: DUŠAN MOČNIK
4.
SL003-01331
PONUDBA:
TLAČNO LITJE, KOKILNO LITJE, PEŠČENO LITJE IN KOVANJE BARVNIH KOVIN, STROJNA OBDELAVA, IZDELAVA ORODIJ.
Naziv : POHORJE MIRNA Kraj : MIRNA Pošta : 68233
Naslov : SLOVENSKA VAS 14
Telefon : 068/45-644 Telefaks : 068/47-114 Teleks : 35-707 Kontakt: DUŠAN MOČNIK
5.
SL003-01337
PONUDBA:
MONTAŽA, VZDRŽEVANJE IN PERIODIČNI PREGLEDI NAPRAV IN ELEKTROINSTA-LA- CIJE V POŽARNO IN EKSPLOZIJSKO OGROŽENIH PROSTORIH.
Naziv : MEGRAS Kraj ; RUŠE Pošta : 62342 Naslov : TOVARNIŠKA 51 Telefon : 062/661-108 Telefaks : 062/661 -040 Teleks : 33-112 DUŠIK Kontakt: JOSIP AJD
6.
SL003-01368 NUDIMO ORODJA. PROIZVODNJA PLASTIČNIH PLOŠČ.
Naziv : ORODJARSTVO BOGATAJ Kraj : ŽIRI Pošta : 64226
Naslov : GREGORČIČEVA 1 Telefon : 064/691-216 Telefaks : 064/691 -771 Kontakt: MILAN BOGATAJ
7.
SL003-01370
NUDIMO:
-	STROJE ZA PROIZVODNJO
-	ORODJA ZA OBLIKOVANJE PLASTIKE, ALUMINIJA IN GUME.
Naziv : ORODJARSTVO BOGATAJ Kraj : ŽIRI Pošta : 64226
Naslov : GREGORČIČEVA 1 Telefon : 064/691-216 Telefaks : 064/691 -771 Kontakt: MILAN BOGATAJ
8.
SL003-01373
PONUDBA:
STROJI ZA PREHRAMBENO INDUSTRIJO /POLNILCI, STROJI ZA PAKIRANJE../ ZA POLNJENJE V PVC ALI STEKLENO EMBALAŽO /SOKO-
VI, SIRUPI, ALKOHOL/. KOMPLETEN TEHNIČNI IN TEHNOLOŠKI INŽENIRING.
Naziv : FERIT, D.O.O.
Kraj : AJDOVŠČINA Pošta : 65270 Naslov : GORIŠKA 58 Telefon : 065/61-112 Telefaks : 065/62-044 Kontakt: BOJAN VRTOVEC
9.
SL003-01376
FRANCOSKO PODJETJE POVPRAŠUJE PO VSEH VRSTAH PISARNIŠKIH MATERIALOV.
Naziv : ETS DEGEN & CIE Država : FRANCIJA Kraj : ANNEMASSE Pošta : 74100
Naslov : 13 RUE DU DOCTE-
UR COOUAND
Telefon : 33/50-38-37-59
Telefaks : 33/50-38-51 -23
Kontakt:	CHARLES J.
DEGEN
10.
SL003-01384
PONUDBA:
VZMETNO NADOMESTILO ZA NOGE IN OGRODJA POHIŠTVA TER LEŽIŠČ, MODELNO	ZAŠČITENO
M 9250106 DOMA IN V TUJINI. PRAKSA JE POKAZALA, DA SE DINAMIČNE SILE, KI SE POJAVLJAJO PRI SEDENJU IN LEŽANJU PRENAŠAJO NA TOGO OGRODJE IN NOGE TER SKRAJŠUJEJO ŽIVUE- NSKO DOBO POHIŠTVA. ZATO JE BIL NAMEN OBLIKOVANJA TEGA NOVEGA DODATKA SEDEŽNEGA POHIŠTVA IN LEŽIŠČ, KI BO DUŠILO VIBRACIJE IN DINAMIČNE SILE KI SE POJAV-UAJO V OGRODJU. OMENJENO VZMETNO NADOMESTILO JE ŽE VGRAJENO V SEDEŽNO GARNITURO. OGLED JE MOŽEN NA NASLOVU PONUDNIKA.
Naziv : MIRKO ŽIBERT Kraj : LJUBLJANA Pošta : 61000
Naslov : NEUBERGERJEVA ULICA 22
Telefon : 061/318-706 Kontakt: MIRKO ŽIBERT
SL003-01426 POVPRAŠEVANJE:
CEVI - ŠIVNE, HLADNO VALJANE Fl 50X1,5 MM.
Naziv : ZALOKER & ZALO-KER, D.O.O.
Kraj : MENGEŠ Pošta : 61234
Naslov : IOC TRZIN, ŠPRUHE 1
Telefon 061/712-738; 712-759
Telefaks :	061/712-738;
712-759
Kontakt:	FRANC GRDA-
DOLNIK
12.
SL003-01428 POVPRAŠEVANJE: ALUMINIJ - PALICE, KVALITETA D - 50 Fl 25,4 MM
Fl 22 MM.
Naziv : ZALOKER & ZALOKER, D.O.O.
Kraj : MENGEŠ Pošta : 61234
Naslov : IOC TRZIN, ŠPRUHE 1
Telefon	061/712-738;
712-759
Telefaks	061/712-738;
712-759
Kontakt:	FRANC GRDA-
DOLNIK
13.
SL003-01430
POVPRAŠEVANJE:
CEVI BREZŠIVNE, PRECIZNE, ST IZVEDBA, HLADNO VAUANE Č 1212 /DIN 2391/ Fl 28 X 1,5 Fl 24 X 1. 84 Naziv : ZALOKER & ZALOKER, D.O.O.
Kraj : MENGEŠ Pošta : 61234
Naslov : IOC TRZIN, ŠPRUHE 1
Telefon 061/712-738; 712-759
Telefaks :	061/712-738;
712-759
Kontakt:	FRANC GRDA-
DOLNIK
14.
SL003-01432
PONUDBA:
VRTUIVA OS - RAZLIČNIH DIMENZIJ ZA VRTUIVE STOLE, KLUBSKE MIZICE ITD
Naziv : ZALOKER & ZALOKER, D.O.O.
Kraj : MENGEŠ Pošta : 61234
Naslov : IOC TRZIN, ŠPRUHE 1
Telefon 061/712 -738; 712-759
Telefaks 061/712-738; 712-759
Kontakt:	FRANC GRDA-
DOLNIK
15.
SL003-01434
PONUDBA:
PLINSKA VZMET /LIFTO-MAT/ - STANDARDNI TIPI ZA VGRADNJO V VRTUIVE Pl- SARNIŠKE STOLE Z NA-STAVUIVO VIŠINO SEDEŽA, NASLONA ITD.
Naziv : ZALOKER & ZALOKER, D.O.O.
Kraj : MENGEŠ Pošta : 61234
Naslov : IOC TRZIN, ŠPRUHE 1
Telefon	061/712-738;
712-759
Telefaks :	061/712-738;
712-759
Kontakt:	FRANC GRDA-
DOLNIK
16.
SL003—01436 PONUDBA:
PLINSKA VZMET /LIFTO-MAT/ ZA NASTAVUANJE POLOŽAJA SEDEŽA V AVTOBUSIH.
Naziv : ZALOKER & ZALOKER, D.O.O.
Kraj : MENGEŠ
Pošta : 61234
Naslov : IOC TRZIN, ŠPRUHE 1
Telefon 061/712-738; 712-759
Telefaks :	061/712-738;
712-759
Kontakt:	FRANC GRDA-
DOLNIK 17.
SL003-01438
NUDIMO SERVISIRANJE PISARNIŠKIH VRTUIVIH STOLOV /POPRAVILO IN ZAMENJAVA MEHANSKIH DELOV TER ZAMENJAVA BLAGA/. 84
Naziv : ZALOKER & ZALOKER, D.O.O.
Kraj : MENGEŠ Pošta : 61234
Naslov : IOC TRZIN, ŠPRUHE 1
Telefon	061/712-738;
712-759
Telefaks	061/712-738;
712-759
Kontakt:	FRANC GRDA-
DOLNIK
18.
SL003-01458
PONUDBA ŽENSKIH KRIL, USNJENE GALANTERIJE /ŽENSKE TORBICE PASOVI/, NARODNA SLOVENSKA UMETNOST /KLEKUANE ČIPKE ZA PRTE, ZAVESE, PRTIČKE/ IN REZBARJENO POHIŠTVO IZ MACESNOVEGA LESA V MANJŠIH OBLIKAH.
Naziv : CIS GZS
Kraj : UUBUANA
Pošta : 61000
Naslov : SLOVENSKA 41
Telefon : 061/150-122
Telefaks : 061/219-536
Teleks : 31-138 GZ SL
Kontakt:	INFORMACIJSKA
PISARNA CIS GZS
19.
SL003-01459
PONUJAMO:	IZDELAVO
TRAČNO - BRUSILNIH STROJEV ZA OBDELAVO KOVIN IZDELAVO CENTRIFUG ZA RAZOUEVANJE OSTRUŽKOV, MIKROCEN-TRIFUG ZA PREČIŠČEVANJE REZALNO HLADILNIH SREDSTEV, DROBILCE ZA DROBUENJE OSTRUŽKOV, IZDELAVO INDUSTRIJSKIH STROJEV ZA BRUŠENJE LEČ.
Naziv : IS IZDELAVA STROJEV, IVAN SLOKAR Kraj : MARIBOR Pošta : 62000
Naslov : RADVANJSKA C. 103
Telefon : 062/35-880 Kontakt: IVAN SLOKAR
20.
SL003-01480
NEMŠKA FIRMA NUDI PO UGODNI CENI JAPONSKE BARVNE KOPIRNE STROJE BROTHERCOLOR 5500, S PODSTAVKOM. ZA VEČJE KOLIČINE NUDIMO POSEBEN POPUST. CENA BREZ POPUSTA JE 4.500 DEM.
Naziv : CRYLIX GMBH Država : NEMČIJA Kraj : LEVERKUSEN 3 Pošta : 5090
Naslov	ATZLENBAC-
HERSTR. 1
Telefon	02171/
33021-33181 Telefaks : 02171/33725 Kontakt: KLAUS - PETER BASLER
21.
SL003-01481
NEMŠKA FIRMA NUDI ORIGINAL AMERIŠKI MAVIN JE-ANS HLAČE, 56000 KOSOV VELIKOST 28-36, T1 KVALITETE. CENA 5,55 USj BARVA ČRNA.
Naziv : CRYLIX GMBH Država : NEMČIJA Kraj : LEVERKUSEN 3 Pošta : 5090
Naslov	ATZLENBAC-
HERSTR. 1
Telefon	02171/
33021-33181 Telefaks : 02171/33725 Kontakt: KLAUS - PETER BASLER
22.
SL003—01482
NEMŠKA FIRMA NUDI PO UGODNIH POGOJIH SLEDEČE AVTOMOBILE MAZDA 323 1,6 LTR. 84 PS, 5 PRESTAV, 3 VRATA - 9.350 US Č MITSUBISHI MIRAGE 1,5 92 PS, 3 VRATA - 8.990 US Č MITSUBISHI COLT 1,5 92 PS, 5 PRESTAV, 3 VRATA
-	8.950 US Č ESCORT 1,9 88 PS TRI VRATA - 9.700 US Č PESTIVA MAZDA 121 1,4 LTR. 63PS, 3 VRATA - 8.300 US Č GOLF GL 2 LTR. 115 PS SERVO, 5 PRESTAV, 3 VRATA 11.590 US Č HONDA CIVIC 16 V 1,5 102 PS, 3 VRATA - 9.950 US 4 POIN-TATIAC LEMAN /OPEL KA-DETT/ 1,6 74 PS, 3 VRATA
-	9.350 US Č PREVZEMNO MESTO BREMERHAFEN
-	ZRN.
Naziv : CRYLIX GMBH Država : NEMČIJA Kraj : LEVERKUSEN 3 Pošta : 5090
Naslov	ATZLENBAC-
HERSTR. 1
Telefon	02171/
33021 -33181 Telefaks : 02171/33725 Kontakt: KLAUS PETER BASLER
23.
SL003—01483
ŽELIMO ZASTOPATI TRGOVSKE, PROIZVODNE IN PREDELOVALNE DELOVNE ORGANI- ZACIJE V DOMAČEM IN ZUNANJEM TRGOVINSKEM PROMETU.
Naziv : CASTORDI, D.O.O. Kraj : UUBUANA Pošta : 61111
Naslov : CESTA V GORICE 36
Telefon : 061/262-570 Telefaks : 061/262-487 Kontakt: KRAPEŽ RANE IN TASIČ ZORAN
GOSPODARSKA ZBORNICA SLOVENIJE
GOSPODARSKA ZBORNICA SLOVENIJE
l

GOSPODARSKA ZBORNICA SLOVENIJE
GOSPODARSKA ZBORNICA SLOVENIJE
Iz mednarodnega poslovno informacijskega sistema BORZA ponudb, povpraševanj in informacij za vse oblike poslovnega sodelovanja smo izbrali nekaj ponudb in povpraševanj domačih in tujih podjetij, ki iščejo poslovne partnerje (celotna baza je na razpolago v Informacijski pisarni Centra za informacijski sistem GZS in na vseh območnih zbornicah GZS.
1.
SL003-01608
IZDELUJEMO POLIZDELKE IN IZDELKE IZ MASIVNEGA LESA /SMREKA, BUKEV/.
-	POLNILA ZA VRATA, PODSTAVKE ZA KLOPI, RAZNE POHIŠTVENE ELEMENTE
IN PODOBNO.
Naziv : MIZARSTVO MIRKO TERAŽ
Kraj : MOJSTRANA Pošta : 64281
Naslov : TRIGLAVSKA C. 67 Telefon : 064/891 -832 Kontakt: MIRKO TERAŽ
2.
SL003-01611
ITALIJANSKO PODJETJE NUDI KOOPERACIJO ELEKTRIČNIH POSTROJENJ
-	ŽELI KONTAKT S PODJETJI ELEKTRO, ELEKTRONSKEGA IN GRADBENEGA SEKTORJA ZA IZVEDBENA DELA IN KOOPERACIJO.
Naziv : D.N.C.F.
Država : ITALIJA Kraj : ORTONA Pošta : 66020
Naslov : VILLA GRANDE 84 Telefon : 3985-9199374 Kontakt: DELLA NEBBIA CO-LOMBO
3.
SL003-01612
FRANCOSKO PODJETJE NUDI:
-	PRODAJO SLOVENSKIH PROIZVODOV NA FRANCOSKI TRG IN TRGE ČLANIC ES
-	PARTNERSTVO ALI JOINT
-	VENTURE.
Naziv : CABINET VOJNOVIČ / CONSEIL EN MANAGEMENT & ORGANISATION Država : FRANCIJA Kraj : CHATENAV - MALA-BRV
Pošta : 92290
Naslov : 8 ALLEE PAUL ELU-ARD
Telefon : 331 4660-3450 Telefaks : 331 4660-3450 Kontakt: VOJNOVIČ
4.
SL003-01615
PONUJAMO V NAJEM POSLOVNE IN PROIZVODNE PROSTORE.
Naziv : IP ALPREM KAMNIK Kraj : KAMNIK Pošta : 61240 Naslov : USNJARSKA C. 9 Telefon : 061/811-511 Telefaks : 061/813-501 Teleks : 31636 YU ALPREM Kontakt: VILJEM URH
5.
SL003-01616
PONUJAMO PROSTE KAPACITETE NA SLEDEČIH STROJIH: ŠTANCE DO 250 T PRITISKA, STRUŽNICAH, REZKARJIH, ŽAGAH IN TOČKOVNIH VARILNIH APARATIH.
Naziv : IP ALPREM KAMNIK Kraj : KAMNIK Pošta : 61240 Naslov : USNJARSKA C. 9 Telefon : 061/811-511 Telefaks : 061/813-501 Teleks : 31636 YU ALPREM Kontakt: VILJEM URH
6.
SL003—01619
NUDIMO DELO NA DOMU: ŠIVANJE, SESTAVLJANJE, PAKIRANJE, ITD.
Kraj : LJUBLJANA Pošta : 61000 Naslov : SMRTNIKOVA 4 Telefon : 061/198-107 Kontakt: MARIJA SITAR
7.
SL003-01625
NUDIMO TRANSPORTNA DVIGALA. DIESEL IN ELEKTRONSKI SISTEMI SKLADIŠČENJA ZA INDUSTRIJO
-	SKLADIŠČNA LOGISTIKA. PROSPEKTI SO NA VOLJO V INFORMACIJSKI PISARNI. 84 Naziv : SERVIZI INDU-STRIALI INTEGRATI Država : ITALIJA
Kraj : REANA DEL ROJALE Pošta : 33010
Naslov : VIA DEL SANTU-ARI0 8
Telefon : 0432/857-432 Telefaks : 0432/857-754 Kontakt: COLAONI ENNIO
8.
SL003-01632
PONUDBA:
MONTAŽA TF CENTRAL /VKLJUČITEV, INŠTALACIJE/, SEKRETARSKIH GARNITUR, TELEFONOV, INTEf?-FONOV Z VIDEOM, FAKSOM, PEAGING SISTEM
-	ZA BREZŽIČNO KLICANJE OSEB/.
Naziv : INTELEKT D.O.O.
Kraj : LJUBLJANA
Pošta : 61000
Naslov : LESKOŠKOVA 4
Telefon : 061/445-234
Telefaks : 061/104-215
Kontakt: SVETLANA PRI-
KRATKI
9.
SL003-01633
NUDIMO PROJEKTIRANJE TK SISTEMOV, SVETOVANJE.
Naziv : INTELEKT D.O.O.
Kraj : LJUBLJANA
Pošta : 61000
Naslov : LESKOŠKOVA 4
Telefon : 061/445-234
Telefaks : 061/104-215
Kontakt:	SVETLANA PRI-
KRATKI
10.
SL003-01634
PONUDBA:
OUATRO/CALL - SW - PAKET ZA DETAUNI PRIKAZ TELEFONSKIH POGOVOROV. POVEZAVA TF - CENTRALA Sl 2000 - PC RAČUNALNIK /DO 30 % ZMANJŠANI
STROŠKI POGOVOROV/.
Naziv : INTELEKT D.O.O.
Kraj : LJUBLJANA
Pošta : 61000
Naslov : LESKOŠKOVA 4
Telefon : 061/445-234
Telefaks : 061/104-215
Kontakt:	SVETLANA PRI-
KRATKI
11.
SL003-01636
PONUDBA STORITEV NA PODROČJU OBLIKOVANJA:
-	GRAFIČNEGA
-	INDUSTRIJSKEGA
-	SEJMI IN INTERIERI
-	KONCEPTI PROMOCIJ IN PODOBNO.
Naziv : BRANKO MRAK Kraj : LJUBLJANA Pošta : 61000 Naslov : RUNKOVA 10 Telefon : 061/554-540 Kontakt: BRANKO MRAK
12.
SL003—01675
NIZOZEMSKO PODJETJE NUDI POMOČ SLOVENSKIM PODJETJEM PRI OBLIKOVANJU PROPAGANDNEGA MATERIALA /PROSPEKTI, BROŠURE, OGLASI.../ TER PRI STIKIH Z JAVNOSTJO NA ZAHODNO EVROPSKEM TRŽIŠČU.
Naziv : TRANSPARANT
Država : NIZOZEMSKA
Kraj : ROTTERDAM
Pošta : 3063 KL
Naslov : HOGE FILTERVVEG
582
Telefon : +31/010/2120-914 Telefaks	+31/010/
2120-914
Kontakt: ALEKANDER VAN NEK
13.
SL003—01680
PODJETJE IŠČE ZASTOPSTVO ZA AUDIO IN VIDEO TEHNIKO.
Naziv : IIMAGEl, D.O.O.
Kraj : NOVO MESTO Pošta : 68000 Naslov : ADAMIČEVA 2 Telefon : 068/22-802 Telefaks : 068/29-059 Kontakt: ZORAN ABAZOVIČ
14.
SL003-01682
PONUDBA: INTELEKTUALNE STORITVE:
-	IZOBRAŽEVANJE
-	ANALIZIRANJE IN PLANIRANJE
-	INVESTIRANJE
-	ORGANIZIRANJE
-	INTEGRACIJSKI PROCESI
- POSL. TEHN. POVEZOVANJE.
PROSPEKTI SO NA VOUO
V	INFORMACIJSKI PISARNI. Naziv : IMAGE JB, D.O.O.
Kraj : LJUBLJANA
Pošta : 61109
Naslov : PRERADOVIČEVA 36
Telefon : 061/322-331 Kontakt: JANEZ BREZOVEC
15.
SL003—01687
EURO AMERICAN INTERNATIONAL, KI EKSKLUZIVNO PREDSTAVLJA USPEŠNA PODJETJA, KI DAJEJO FRANŠIZE, ŽELI PRODRETI NA TUJA TRŽIŠČA. SPECIALIZIRANI SO NA PODROČJU: AVTOMOBILSKE STORITVE, RENT A CAR, RENT A CAR, FAST FOOD IN RESTAVRACIJE. UKVARJAJO SE TUDI S PRODAJO RAČUNALNIKOV IN TELEMOMU-NIKACIJSKIH SISTEMOV, KI DOVOLJUJEJO PODJETJEM KI JEMLJEJO FRANŠIZE IN DRUGIM UPORABNIKO, KI DAJEJO IN PRENAŠAJO NAROČILA ZA NAKUP IN UPORABO SAMO IN NAVODILA ZA UPORABO. TA SISTEM BO NADZOROVAL PLAČILO PROVIZIJE DAJDAM FRANŠIZE.
Naziv : EURO - AMERICAN INTERNATIONAL, INC.
Država : ZDA
Kraj : TUCSON, ARIZONA
Pošta : 85746
Naslov : 3020B W. VALENCIA RD. 270
Telefon : 1 602 8836-422 Telefaks : 1 602 8836-513 Kontakt: NANCY GHANEM
16.
SL003-01692
PREDSTAVLJA SE Z NOVO BLAGOVNO ZNAMKO ŠPORTNE KONFEKCIJE
V	TRGOVINAH AGILITAS LJUBLJANA /VVOLFOVA 1/
J & M ŠPORT POSTOJNA MVM ŠPORT MARIBOR ŠPORT - MIST KOČEVJE ASPERA LJUBLJANA - BEŽIGRAD
JONATHAN IZOLA PINK ŠPORT CELJE OMNIA KRANJ OMNIA LJUBLJANA - J. SKLADIŠČA - HALA A ŠPORT AS LJUBLJANA ŠIŠKA
L. ŠPORT LJUBLJANA ŠIŠKA
Naziv : OPTIMIZEM, D.O.O.
Kraj : POSTOJNA
Pošta : 66230
Naslov : VOLARIČEVA 5
Telefon : 067/22-158; 061/
117-086
Telefaks : 067/23-302; 061/ 152-061
Kontakt: TANJA AMBROŽIČ
17.
SL003-01700
PONUDBA:
LESENI, GLOBINSKO ZAŠ-
ČITENI PROIZVODI ZA ZUNANJE UREDITVE VRTOV, TERAS IN BAZENOV, IGRALA PRIMERNA ZA UREDITVE PARKOV, TURISTIČNIH OBJEKTOV, DROGI ZA PTT IN ELEKTRO VODE.
Naziv : IMONT INDUSTRIJA
KEMIČNE OBDELAVE LESA
DRAVOGRAD
Kraj : ŠENTJANŽ
Pošta : 62373
Naslov : OTOŠKI VRH 156
Telefon : 0602/85-307
Telefaks : 0602/85-498
Kontakt: MIRA JUHART
18.
SL003-01707	'
ŠVEDSKO PODJETJE EK-MAN LIEBIG IŠČE V SLOVENIJI IZKUŠENO TRGOVSKO POD- JETJE, KI BI PREVZELO ZASTOPNIŠKE POSLE ZA PODROČJE CELULOZE IN PAPIRJA. ZAINTERESIRANA PODJETJA NAJ POSREDUJEJO SVOJE PONUDBE DIREKTNO NA NASLOV PODJETJA.
Naziv : EKMAN LIEBIG AB Država : ŠVEDSKA Kraj : PULP DIVISION Naslov : KAMPEGATAN 3, GOTHENBURG Telefon : 46 31 635 500 Telefaks : 46 31 635 685 Kontakt: MR. LEIF BENGT-SON
19.
SL003-01708
AVSTRIJSKO PODJETJE IŠČE V SLOVENIJI MIZARSKO DELAVNICO,KI BI SPREJELA LOHN POSEL ZA IZDELAVO KMEČKEGA POHIŠTVA.
Naziv: ARTE URŠULA JORG Država : AVSTRIJA Kraj : GRAZ Pošta : 8010
Naslov: STEVRERGASSE 49
Telefon : 0316/843 075 Telefaks : 0316/822 422
20.
SL003—01709
ŠPANSKA FIRMA POVPRAŠUJE . PO NOGAVICAH IN SPODNJEM	PERILU,
OVRATNE RUTE FINEM DAMSKEM PERILU, KOPALKAH IN SRAJCAH.
Naziv : OUEROL MUELLER S.A.
Država : ŠPANIJA Kraj : MADRID 84 Pošta :28012
Naslov : C/COLEGIATA.6 Telefon : 9934 1 3691 -786 Telefaks : 9934 1 3692-417 Kontakt:	D. JOAOUIN
OUEROL
1.
SL003-01710
ŠPANSKA FIRMA POVPRAŠUJE PO LASULJAH IN UMETNIH NOHTIH.
Naziv : M.L. WIGS S.L. Država : ŠPANIJA
Kraj : MADRID Pošta : 28016
Naslov : C/ COSTA RIGA 14 - BJ
Telefon : 9934 1 3451 -437 Telefaks : 9934 1 3597-827 Kontakt: D. JOLIO FUENTES 22.
SL003—01711
ŠPANSKA FIRMA POVPRAŠUJE PO IZDELKIH IZ SREBRA.
Naziv : ISANGELFELI Država : ŠPANIJA Kraj : PALENCIA Pošta : 34120
Naslov : ČRTA. N-120 KM 198, CARRION DE LOS CON-DRES
Telefon : 9934 988 880 348 Telefaks : 9934 988 880 567 Kontakt: D. ANGEL ANDRES GARCIA
23.
SL003-01712
ŠPANSKA FIRMA POVPRAŠUJE PO IZDELKIH IN MATERIALIH ZA OGREVALNE INŠTALACIJE, JEKLENIH CEVI, BAKRENE CEVI IN DODATKE.
Naziv : TUVAIN S.A.
Država : ŠPANIJA Kraj : MADRID Pošta : 28025
Naslov : AV. PLAZA DE TO-ROS 8
Telefon : 9934 1 466 1900 Telefaks : 9934 1 465 3314 Kontakt: D. PEDRO GONZALES
24.
SL003-01713
ŠPANSKA FIRMA POVPRAŠUJE PO STROJIH ZA BRIZGANJE PLASTIKE IN STROJIH ZA PLASTIFICIRANJE. Naziv : ISOTERM - IBERICA S.A.
Država : ŠPANIJA
Kraj : MADRID
Pošta : 28006
Naslov : C/MONTESA 43
Telefon : 9934 1 4023-012
Telefaks : 9934 1 4012-649
Kontakt:	MR. W. HEN-
DRICKS
25.
SL003-01714
ŠPANSKA FIRMA POVPRAŠUJE PO MATERIALU ZA UPORABO NA VETERINARSKIH KLINIKAH.
Naziv : EURO FOMENTO Država : ŠPANIJA Kraj : MADRID Pošta : 28020
Naslov : C/ TERUEL 11 LO-CAL 13
Telefon : 9934 1 5721-781 Telefaks : 9934 1 5721 -822 Kontakt: D. ANGEL L. FER-NANDEZ
DODATNE INFORMACIJE O DELOVANJU BORZE LAHKO DOBITE VSAK DAN V INFORMACIJSKI PISARNI CIS GZS, SLOVENSKA 41, LJUBLJANA, TEL: 061/150-122, FAX: 061/219-536 IN NA OBMOČNIH ZBORNICAH GZS.
GOSPODARSKA ZBORNICA SLOVENIJE
GOSPODARSKA ZBORNICA SLOVENIJE
Miklošičeva, ulica bankirjev v Ljubljani, je odslej obogatena še z Ljudsko banko iz Celja.	t
Štajerci so svoj prihod v Ljubljano napovedali z veličastno otvoritvijo. V kulturnem programu so ob Ljubljanskih mažuretkah, ansambla Slovenija, In Maroltovclh nastopili še člani tirolske godbe na pihala.
Otvoritve so se poleg slovenskih bankirjev udeležili še bankirji iz Italije, Avstrije In Franclje, strankarski ter drugi veljaki, banko pa je odprl gospod Mitja Gaspari, finančni minister Republike Slovenije.