VII / ŠTEV. 14 KRANJ, 3. APRILA 1M4 tJRETA UREDNIŠKI ODBOR / ODGOVORNI UREDNIK SLAVKO BEZNIK / UREDNIŠTVO IN UPRAVA: KRANJ, SAVSKI BREG 2; TELEFON 475; TEK. MAC. MU lfB KRANJ-OKOLICA ST. 624-»T«127 / IZHAJA VSAKO SOBOTO / LETNA NAROČNINA 400 DIN, POLLETNA 200 DIN, ČETRTLETNA 10« DIN, MESEČNA 35 DIN / POSAMKZJfA ŠTEVILKA STANE lt DIN 0 BOVOFlIl D delati, da se ti cilji ostvarijo Preteklo soboto je bila v zgornji dvorani Sindikalnega doma v Kranju VII. redna konferenca Zveze komunistov kranjskega okraja. 137 delegatov je najprej poslušalo poročilo o delu Okrajnega komiteja ZKS med VI. in VII. konferenco, ki ga je podal tov. Franc Popit. Po poročilu se je razvila živahna razprava, ob koncu konference pa je bil izvoljen nov Okrajni komite in delegati za republiški kongres Zveze komunistov. Konferenci sta kot gosta prisostvovala tudi član CK ZKj in zvezni ljudski poslanec za kranjski okraj tov. Boris Zihcrl in član CK ZKS tov. Tomo Brejc. V poročilu je tov. sekretar dal i*sno sliko družbenih odnosov v kranjskem okraju. S podatki je ilustriral, kako je nastajal de-Iftvski razred in kakšni elemen-^ imajo še danes v njem svoj vPliv in svojo vlogo. Ugotovil Je, da je delavski razred ne salto v Kranju, marveč tudi v drugih okrajnih industrijskih centrih močno narasel in daje Celotnemu družbenemu življenju Svoj napreden pečat. S tem v zvezi je bilo v porodu tudi kritično ocenjeno delo snovnih organizacij ZK po podjetjih, na vasi in v mestnih čestih. Ugotovljeno je bilo, da Nekatere organizacije še ne znajo zasnovati konkretnih političnih akcij, ker manjka članom ^Snovno znanje nekaterih teorc-postavk zgodovinskega >teri alizma. »Seveda bi bili j^ivični. je rečeno v poročilu, e ne bi istočasno poudarili u-sPehov, ki so jih organizacije dosegle. Ti uspehi so toliko večji, ker so bili doseženi z zelo 8amostojnim delom nekaterih °bčinskih komitejev."Naša prak-s*, da nismo smatrali občinskih komitejev za podaljšano roko skrajnega komiteja in da se nismo neposredno vtikali v njihovo politiko, je razvila njihovo samostojnost, jih aktivizirala in usposabljala za politična vodstva.« Komunist ne bo ga ne bo V razpravo je posegel tudi tovariš Boris Ziherl. Govoril je o osebni vlogi komunista v družbenem življenju in med drugim dejal: Komunisti se dostikrat ne zavedamo, kaj pomeni stavek, da so komunisti avantgarda delavskega razreda in delovnega ljudstva sploh. VI. kongres Zveze komunistov je ta pojem skušal natančneje opredeliti. Pojem avantgarde se je zlasti takrat, ko je Komunistična partija postala vladajoča partija, po zmagi naSe revolucije, razvodenel. Ce je nekdo postal komunist iz najrazličnejših razlogov, ne da bi pri tem karkoli tvegal, ampak je pričakoval le določene privilegije, se je dostikrat primerilo, da je avantgardizem obstojal le v tem, da je tak ko- Nato poročilo razčlenjuje delo komunistov v organih oblasti in političnih ter družbenih organizacijah. Posebno je bila naglašena važna vloga sindikalnih organizacij, ki pa jih nekateri člani ZK še podcenjujejo. Sindikalna organizacija v podjetju mora skupno z organizacijo ZK dvigati pri delavcih zavest delavskega upravljanja in jim pomagati doumeti naš gospodarski sistem in približati probleme poslovanja podjetja. Med poročilom tovariša sekretarja je prišla v dvorano partizanska patrulja iz Zabnice. Konferenci je prinesla pozdrave vseh ■ občanov, ki so prav ta dan praznovali svoj občinski praznik. imel ugleda, če si ustvaril sam . munist imel izkaznico in nič drugega. Zato je VI. kongres pravilno določil, da ne smemo mi) avantgarda. Danes imamo dosti primerov, da se komunist znajde na sestanku SZDL, pa nima kaj povedati. Zato se dostikrat zgodi, da komunisti neradi gredo na množične sestanke, ker se boje, da bi jih kak navaden član SZ DL v poznavanju aktualne problematike ne prekosil. Vendar se je treba boriti, da se komunisti kot celota in posamezni člani uveljavimo kot avantgarda. Vsak komunist mora, kot mu to predpisuje tudi statut, ki ga je sprejel VI. kongres, skrbeti, da bo obvladal vse probleme našega družbenega razvoja in jih pojasnjeval preprosto in razumljivo vsem ljudem. Od komunista se zahteva, da neprestano poglablja svoje znanje. Ne mislim seveda, da bi od vsakejra zahtevali, da začne študirati Marksov Kapital. Spremljati pa mora vsa naša politična gledanja in vse, kar pojasnjuje naše osnovne družb, probleme. Skuša naj doumeti, zakaj pravzaprav gre. Bral pa bi lahko tudi Mark-sovc, Engelsove ali Leninove spise, seveda težkih ne, marveč tiste, bolj poljudne, Jut se danes dostikrat zgodi, da komunist ne razume pojmov, vendar bi jih moral razumeli. Komunisti 7« KSS&V. Franc Popit morajo poznati predvsem našo dnevno problematiko, zlasti pa morajo dodobra proučiti vse prelomne stvari, o katerih govo-(Nadaljevanje na 2. atrj DEJSTVA O PERNETOVEM SODELOVANJU Z GESTAPOM LJUBAVNI VOZEL Obrazi in pojavi Graščina na Savi Radovljiški okraj je dobil Zvezo kulturno prosvetnih društev Zabavna stran Četrti plenum m ZK| V Beogradu je bil 29. in 30. marca IV. plenum Centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije. Na plenumu je tovariš Aleksander Rankovič poročal o aktualnih organizacijskih vprašanjih ZK. Po izčrpni razpravi, ki je trajala dva dni, je plenum zaključil svoje delo. Zaključn« besedo je imel tov. Tito. V svo-iem govoru je poudaril veliko vlogo, ki jo ima Zveza komunistov. Poudaril je, da se je treba z vso resnostjo boriti proti raznim malomeščanskim in a-narhičnim tendencam, ki jih posamezniki poskušajo vnesti v Zvezo. Naglasil je tudi, da j« treba okrepiti delavski socialni sestav Zveze. Priprave za sprejem družbenega plana Vet poudarka delavskim sredjttem r5 rT)ir)tit po tdeforjti- Razgovor s tov. Jožem Legatom Dvakrat sem poklical predsednika Obč. ljud. odbora v Begunjah, tov. Jožeta Legata, pa je bil odsoten. Šele drugi dan sem imel srečo in kar hitro sva se pomenila kako gre delo v tej občini. Občinski odbor ima svoje redne mesečne seje, na katerih obravnava splošne gospodarske in kulturne probleme v občini, delo pa teče v treh ■vetih, v svetu za gospodarstvo, za socialno politiko in Edravstvo ter v svetu za kulturo in prosveio. Samo zad-Oji svet ne dela tako kot bi moral in ga bo treba »prebuditi«. Prav tako ima odbor razne komisije, ki so stalne Mi pa samo začasne, kot to Pač pokaže potreba. Zbore Volivcev sklicuje občina po navadi na tri mesece enkrat In v zadnjem času državljani Belo živahno sodelujejo, zla->ti v razpravah. Na zadnjem 'boru so obravnavali ureditev katastra, oziroma vskla-ditev z dejanskim stanjem na terenu. To bo vplivalo tudi Ba obdavčitev v tem in verjetno tudi v prihodnjem letu. V preteklem letu je ObLO Investiral 1,700.000 dinarjev. Denar so v glavnem izdali za brivnlco, ureditev občinskih Potov in stan. zgradb in za ustanovitev uslužnostnega podjetja »Predilnica«. Adaptacija šole je stala okoli pol •bilijona dinarjev, vendar je bila nujno potrebna, saj je *ola čakala na popravilo 20 'et. Tudi javno razsvetljavo 8o v občini uredili. Glavni problem v Begunjah 'e zgraditev kulturnega do-ma. Na vseh sestankih in zborovanjih obravnavajo po- trebo doma. Lani so že imeli *> milijonov kredita, pa jim je zapadel, ker niso imeli načrtov, zemljišče pa so jim vzeli in ga dali bolnici za duševno bolne, češ da ga nujno potrebuje. Občina smatra, da to ni bilo potrebno, ker bi bolnica zemljišče lahko dobila drugje. V tekočem 'etu bo občina morala vnesti v proračun predvsem regulacijski načrt za občino Begunje in določiti zemljišče ea zazidavo. Zaradi hitrega razvoja industrije v tem predelu je vedno večja stiska za stanovanja. Razvoj turizma je drugo važno vprašanje, ki ga mora občina rešiti. Treba bo iznr.i-zniti zgradbe, ki so nekoč služile turizmu, za stanovalce pa zgraditi druga stanovanja. Tovarna »Elan« bo pričela graditi nove obrate, ker sedanji ne odgovarjajo več >otrebam in sanitarnim predpisom. Prav tako bo tudi tovarna sukna v Zapužah (koncentrirala svoje obrate in na ta način povečala proizvodnjo za 200 odstotkov. Namesto dosedanjih 60 delavcev, bo lahko zaposlila 150 ljudi, predvsem ženske. Občinski odbor bo moral v tem letu popraviti in razširiti mostove na svojem področju, pa tudi občinska pota bodo potrebna temeljitega popravila, zlasti pot na /goli, ki ne ustreza več potrebam prometa. Pretekli torek, 30. III. dopoldne je bilo v veliki dvorani uLC i* l Ali* 4*09 V (..JD.ilije lil i iU- tcljcv in predsednikov delavskih svetov tovarn in podjetij našega okraja v zvezi s pripravami za sestav družbenega plana okraja Kranj. Posvetovanje, katerega sta vodila predsednik OLO tov. Miran Košmelj in predsednik Gospodarskega sveta tov. Dušan Hor-jak, je imelo namen dati poudarek zadnjim pripravam družbenega plana. Značaj letošnjega planiranja je nekoliko drugačen in ker bi radi na principih lanskoletnih izkušenj odpravili vse nepravilnosti, je temu vprašanju treba posvetiti vso skrb. Da se ne bo dogodilo več proglaševati, da smo kakor lani, ko so podjetja sku-mi avantgarda, ampak da se mo- šala prikriti rezerve oziroma ramo vsi skupaj boriti, da bo- višje dohodke, kar se je poseb- Boris Ziherl no pri tekstilni industriji močno odražalo. Ze nekaj mesecev po .spi e je iju ok.ajubjja uružbenega plana je bilo razvidno, da bo tekstilna industrija kljub vsem zadolžitvam ustvarila nad 400 milijonov dinarjev viškov itd. Ker dosedanji osnutki in izračuni temeljijo na podatkih podjetij, bodo morali le-te še temeljito preveriti in odkriti možne skrite rezerve, ki se kažejo ali v materialnih stroških ali plačnem fondu. Če tega v okraju ne bomo redno rešili, nastaja vprašanje, kako bomo izpolnili naše obveznosti — povečali proizvodnost, izvoz, zaposlili novo delovno silo itd., kakor to določata zvezni in republiški družbeni plan. Tovariš Košmelj je govoril tudi o tendencah dviganja cen industrijskim izdelkom. Za pri- Objekti, M bodo imeli prednost Na Jesenicah bedo v tem Ivin posebno skrbeli za povečanje stanovanjskega fonda, ureditev kanalizacije in vodovoda na Blejski Dobravi V nevezanem razgovoru s predsednikom Ljudskega odbora mestne občine Jesenice tov. Dolinarjem je naš sodelavec zvedel nekaj zanimivih podatkov o najaktualnejših komunalnih problemih občine, ki bodo verjetno zanimali naše bralce, predvsem jeseniške. Preden se sprejme družbeni plan, je seveda težko reči, kaj vse bo letos na Jesenicah napravljenega. Vendar meni tov. Dolinar, da bo slej ko prej treba graditvi stanovanj — kar je na Jesenicah najbolj pereč problem — prispevati kar največ sredstev. Da bi vsaj delno rešili hudo stanovanjsko stisko, rabijo na Jesenicah nič manj kot 1000 novih stanovanj. Prošenj za stanovanja pa je vsaj še enkrat toliko. Urbanistični program je za prostor med Plavžem in Cankarjevim trgom že narejen, za druga področja občine pa se še dela. Po tem programu bodo na Plavžu, kjer je ravnina in bo morala biti gostota prebivalstva največja, zrasli novi stanovanjski bloki. Drugod (zlasti ob Je-seniščici) bodo zidali dvojčke in četvorčke, za progo pa je rezerviran prostor za gradnjo individualnih stanovanjskih hišic. Prva sredstva, ki bodo na razpola- go ljudskemu odboru, bo odbor porabil, da uredi ob progi ceste in kanalizacijo, kar bo omogočilo pospešeno gradnjo teh hišic. Predvidevajo, da bodo za ta dela porabili približno 80 milijonov dinarjev. Mnogo se je govorilo, da so stanovanja v blokih predraga in se zato blokov ne izplača graditi. Vendar nam točna analiza pokaže drugačno sliko. Enostano-vanjska (ali skromna dvostano-vanjska hišica stane danes 2,5 milijona dinarjev. Ce pa prida-mo k temu še stroške za cesto, kanalizacijo, vodovod in električno napeljavo, za kar mora skrbeti mestni odbor, se stroški zvečajo na približno 5 milijonov in izenačijo s ceno stanovanja v blokih. Prioritetna komunalna dela v letošnjem letu bodo tudi kanalizacija Gosposvetske c, gradnja novega vodovoda na BV-'-1-' Dobravi in ureditev novega pokopališča. Ce ne bodo takoj ka- nalizirali Gosposvetske c. poslopje Narodne banke sploh ne bo moglo služiti svojemu namenu. Razen tega so ob tej cesti predvidene druge večje javne zgradbe in trgovske hiše, med njimi tudi poslopje za ljudski odbor. Na Blejski Dobravi \se vodovod gradi že več let. Letos bo treba z deli pohiteti, ker prebivalci tega predela res nimajo prave pitne vode. Stroški za gradnjo bodo znesli približno 15 milijonov dinarjev. Pokopališče nameravajo urediti pa^J Koroško Belo ob Savi, ker je staro preveč v cp«+rit mesta in neurejeno, tako da se praktično ne ve, kje so še grobišča, kje pa so že zazidalne površine. V letošnjem letu bodo nadaljevali tudi z urejanjem hudournikov. Predvsem se bodo trudili, da umirijo Mirco, ki je zaradi bombnih napadov še dokaj nemirna. Zato so tudi lani postavili oporni zid ob Gosposvet-ski cesti, ki je hkrati tudi okras mestu. Mnogi niso razumeli pravega namena te gradnje in so zato neupravičeno godrnjali, da se razsipa denar. mer je navajal tekstilno industrijo, ki ni v celoti dosegla lanskoletno piedviuciio znižanj* cen tekstila. V zvezi z delitvijo dohodka — oziroma dobička, ki ostane v okraju za potrebe komune, pa je tov. Košmelj govoril, da bodo morali razpravljati o vseh investicijah z enotnega vidika splošnih potreb in nujnosti posameznih investicij in v takih okvirih določiti odstotke, po katerih h)do pri dobičku soudeleženi ljudski odbori mestnih občin in podjetja. Karakteristika, ki se bo odražala v letošnjem planu investicij, so investicije za podeželje, ker bodo le-te spričo majhnih sredstev omejene, več poudarka pa bo treba dati delavskim središčem, predvsem Kranju. Na podeželju bodo letos v glavnem investicije za kmetijstvo in gozdarstvo. Za te investicije predvidevajo okoli 60 do 70 milijonov dinarjev iz gozdarskega sklada in nekaj manj i* vodno gospodarskega sklada. Tudi te investicije bodo moral« občine smatrati za javne. V zvezi z novim družbenim planom je pereče tudi vprašanj« popolne odgovornosti okrajn« komune za socialno zavarovanje. Tov. predsednik je pozval navzoče naj posvetijo temu vprašanju vso skrb in naj tudi kolektivi več sodelujejo, posebn« kar se tiče bolezenskih izostankov, higiensko tehnične zaščit« v podjetijh itd. Pri tem je navedel, da predvideva letošnji proračun okrainega zavoda za socialno zavarovanje nad 33 milijonov dinarjev primanjkljaja, katerega pa so z revizijo že znižali na 21 milijonov. Po izvajanjih predsednika se je razvila razprava, v kateri fl« sodelovalo nekaj ravnateljev in predsednikov delavskih svetov tovarn in podjetij. Razpravljali so o nekaterih vprašanjih, ki so v podjetjih še nejasna. Predvsem o nekaterih inštrumentih za planiranje, o vprašanjih deviznega poslovanja, o obratnih kreditih in konkurenci na tržišču. Za tem je predsednik Gospodarskega sveta tov. Horjak obrazložil, da bodo podjetja obiskale komisije, ki bodo skunno s kolektivi pregledale ooedine predloge driv.benih plnnnv in vskladil« razne pomanjkljivosti. To nalogo bodo komisije opravile do lt. aprila, do konca meseca pn h« že okrajni ljudski odbor spre}«! družbeni plan za okraj Kranj. 2297 TE t) KN DNI PO SVETU ■KSPLOZIJA VODIKOVE BOMBE Londonski tisk posveča •ksploziji vodikove bomLe veliko pozornost. Vsi časnikarji so mnenja, da bodo aadaljnji poskusi nepotrebni in se sprašujejo ali ni napočil čas, da bi ponovno aačeli obravnavati Churchil-lbv predlog o kontroli atomske bombe. — Indijski predsednik vlade pa je dejal, da imamo že opravka s tako silo v vodikovih bombah, ki človek ne obvlada več. »SUVERENA« DRŽAVA Sovjetska vlada je objavila deklaracijo, v kateri sporoča, da je v Vzhodni Nemčiji ukinila okupacijski status in stopila z njo v iste •dnose, kakor z vsemi suverenimi državami. Ruske čete bodo ostale v Vzhodni Nemčiji samo zaradi »zagotovitve« varnosti. NEMIRI V EGIPTU Velike skupine demonstrantov v Kairu protestirajo proti rehabilitaciji bivših političnih strank in izražajo svojo pripadnost revolucionarnemu svetu. — V Kairu demonstrirajo delavci, v Alekstndriji pa študentje. Revolucionarni svet je sklenil, da bo ostal na oblasti do januarja 1956. Do tedaj v Egiptu ne bo parlamentarnega življenja. VELIK POŽAR Požar, ki je izbruhnil v nekem hotelu v Crukesto-■u v Minnesoti (ZDA), je »ahteval pet mrtvih in šest ranjenih. MALENKOVO POVABILO Predsednik sovjetske vlade Malenkov je povabil skupino ameriških novinarjev, ki se sedaj mude v Londonu in kateri so dopisniki manjših listov, da obiščejo tudi Sovjetsko zvezo. Novinarji so se temu povabilu •dzvali in bodo v kratkem •dpotovali v Moskvo. PET MILIJONOV BREZPOSELNIH Član predstavniškega doma Franklin Roosevelt, sin bivšega predsednika ZDA, je zahteval od Eisenhower-ja, da ukrene vse potrebno aa omilitev brezposelnosti. V nekaj tednih bo pu statistiki v Ameriki okoli 5 milijonov ljudi brez dela. OBISK BURMANSKEGA MINISTRA Pred nekaj dnevi je prišel v Jugoslavijo na obisk burmanski zunanji minister Sao Kun Hkio. Med svojim bivanjem pri nas bo navezal •sebne stike z najvišjimi jugoslovanskimi voditelji. Izjavil je, _,da je zelo zadovoljen s svojim obiskom, ker je prišel v državo, ki goji prijateljstvo do njegove domovine. Dejstva, ki jih s klevetami ne moremo ovreči VF prejšnji številki našega lista smo že pisali |o zločinih Alojza Perneta in o funkcijah, ki jih je imel v gorenjskem belogardističnem gibanju. Tokrat objavljamo dva faksimila nemških uradnih dokumentov, ki naše trditve v prejšnjem članku samo potrjujeta. Iz prvega (večjega) dokumenta je razvidno, da je bil Alojz Perne postavljen od E. Dichtela, šefa gestapa v Kranju in vodje gorenjskih belogardistov, na najvišji položaj v belogardističnem propagandnem aparatu. Kako je potem Perne opravljal svojo »propagandno« misijo, je razvidno iz prvega članka. Dokument govori tudi o vlogi belogardistov, ki so, kot je rečeno, »pripravljeni skupno z nami (Nemci) boriti se proti komunizmu . . . Naša dolžnost je, nadaljuje dokument, da na Gorenjskem ustvarimo red in mir ln da uničimo tolovaje . ..« 2e dejstvo, da so bili na čelu domobranskega gibanja najvišji predstavniki gestapa na Gorenjskem (Persterer, Dichtel), dovolj zgovorno kaže, komu se je vdi-njal Perne in vsi njemu podobni. Brez »posebnih 7.aslug>< Perne tudi ne bi bil postavljen na tako odgovoren položaj. Kakšne pa so bile te »posebne zasluge«? Umori, požigi, ropi in mučenje zavednih Gorenjcev! V času Pernetovega »kraljevanja« po Gorenjskem, je bilo ubitih 222 partizanov, 212 pa ujetih. Razen tega so belogardisti z ropi in požigi prizadejali gorenjskemu ljudstvu ogromno materialno škodo. ^•>--f Kc.nmandcur » cler i.po u. d. SD VVc'c idite__ krninburg.den 4.12.44. An die Stapo-A-Jinenot.llen in L a a k, St.Va i %, ■; « ie bil iz en,e jah nepretirane si- ji je 'že samo bivanje odrasle ga.kosa vlit' s krepkimi reah vani čut za držal v mej hčere neprijeten opomin in hu-Po igralski plati je predstava da napota. Cigojeva je v vlogi uspela in so nasploh vsi liki Angele zelo topla in zelo pri- bit in mošnje redkih velikih petnih in cerkvenih fevdalcev, sudstvo je živelo v času naj-Vefje politične moči Španije pra* tako revno kot prej, pridružila se mu je še množica *°ubožanih plemičev, ki donki-*°tsko iščejo »junaških dejanj«. stičnimi potezami v pomešca njeno sanchovsko postavo oblikovan lik. Oba komična snubca sta neizogibni rekvizit Lopejeve dramaturgije. Bogati paralitični povratnik iz Amerike Don Ota-vio (Mirko Cegnar) in njegov infantilno omejeni tekmec Este-ban (Jože Kovačič) sta bila prijetno kontrastirani komični figuri. Njuni gibali sta Don Alon-so (Franc Trefalt) in sluga Marin (Lado Štiglic). Prvi je dal očetovskega mentorja nebog-ljenčku, dočim je Štiglic vodil svojega Marina prav po robu akcijskega kroga, ki ga je igralcem zarisal režiser. Živahno in temperamentno so- ajbržo ima le malokatera je zadovoljiti branja željne de- »Svoboda« tako lepo ure- lavce jeseniške železarne. Teh pa jeno čitalnico, kakor [je- je vedno več in med njimi so seniška. Ko je bila pred dobrim delavci iz vseh predelov našo letom in pol ustanovljena, so ie države. Ko sem opazoval bralce, redki zahajali vanjo in nekateri sem z veseljem opazil, da je so bili mnenja, da bi prostor, med njimi skoro polovico Bo- namenjen čitalnici, izkoristili sancev in Črnogorcev. Z nekim kako drugače. Drugi pa so bili sem pričel pogovor in s pono- prepričani. da bo začelo vanjo som mi je pravil, da \se je na- zahajati vedno več bralcev, in učil brati šele v vojski in da se- so zato vztrajali, da je treba či- daj prebere vse. kar dobi v ro- talnici kot kulturno-vzgojnemu ke. Prav zaradi delavcev iz odseku »Svobode« posvetiti vso bratskih republik zaslužita sindi- pozornost Njihov trud ni bil za- kat Železarne in vodstvo Svo- man. bode vso pohvalo, da je poskr- Ko sem pred nedavnim po belo tudi za srbsko in hrvaško daljšem času obiskal čitalnico, čtivo. je bila polna mladih ljudi. Mi- Pohvala, ki velja za bogato iz- slil sem, da imajo kak sestanek biro časopisov, ne velja za iz- in sem se že hotel opravičiti, da biro revij. Razen Tovariša, ame- sem jih zmotil.tedaj pa sem pa- riškega »Lifa« in še neke nem- gledal, da so tu mladi ljudje ške ilustrirane revije, nisem prišli v čitalnico brat časopise, opazil nobene druge. Vsekakor To me je veselo presemetilo. bi v čitalnici »Svobode« moral« Opazil sem tovariša Kobentarja, biti revije Socialistična misel, Konec 8. slike vozel je razvozlan pe dokazal, da se uspešno znaj de tudi v vlogah, ki ne spadajo v njegov žanr. Metod Mayr je v Donu Prudenciu zaigral namišljeno pravniško veličino, ven- %Svajanj in plena v armadi ali komedije, ne glede na pripom- srčna, prezrla pa je, da polje v dar tokrat vloge ni tako minu- 86 Inetejo okoli dvora, čakajoč be, ki jih mislim napisati, pra- Angeli južnjaška kri, ki vidno oiozno izdelal, kot je sicer pri 113 miloščino iz kraljevih rok. 1 vilno zastavljeni in ubrani v do- buri dekliško radovednost. Laci Mavru običajno. Vojaka Pache- j To je Španija ob zahodu »Zla- kaj harmonično celoto. Hrupni Cigoj je preveč izrazit, karak- co in Riano (Bogdan Fajon in T. fega veka« in tako slika Lope de in robati, a le navidez popadlji- terni igralec, da bi mogel poose- Dolinar) sta bila prej mlada re- ^eEa, ta najosupljivejša oseb- vi kapitan Fajardo je v Jožetu biti v praporščaku Leonardu vso kruta, kot veterana iz flamske »ost svetovne literature, v svo- Pristovu našel najboljšega in- blestečo praznoto, zgovorno im- vojne. ^ neštetih komedijah. Ne sa- terpreta. Njegova sestra Barba- pertinenco, bahavo samozavest Scenski osnutek je izdelal S. t5r*čno in družbeno kritično, ra in nečakinja Angela sta bili in (faunsko) uživaštvo mladega Jovanovič. Posrečeno razgiban Angelca Hlebcetova in Anka Ci- španskega plemiča, katerega tloris in ponesrečena izvedba. Imitiranje modernih železnih temveč naivno, bahavo, presev-**. malce površno, toda zmeraj JPretno, dovtipno in duhovito er z izrednim pesniškim darom. *m je otrok sreče in taki so logovi junaki. Mladi, {junaški, ,ahkomiselni in blesteči osvajati flamskih bojišč in madrid-f^h lepotic. Tak je praporščak Letni jeseniške *acun Svobode" barico Lucio je oblikovala Kho \ predvojnega svobodaša,. ki Obzornik, Naša sodobnost, Be- Maverjeva z diskretno komiko. , nadzoruje red v čitalnici, in ga seda, Nova obzorja, Borec, Na- Marijan Dolinar je kotjlugaLo- I yprašaL če je vsak večer čital_ ša žena in druge Potrebne bi niča tako polna. Z zadovoljstom bile tudi kulturne revije iz dru-je potrdil. gih republik, saj bi segali po Prostora skoro nisem mogel njih delavci iz južnih predelov najti. Vsa omizja so bila zase- naše države, ki so zaposleni na dena. Ko je nekdo vstal in od- Jesenicah. Sredstva, ki bi jih šel, sem sedel na njegovo me- žrtvovala »Svoboda« v ta na-sto. Prebral sem »Borbo in na- men, bi ne bila vržena v nič, to segel po 'drugih časopisih, da saj bi se 'tudi mi lahko sezna-bi vsaj bežno prelistal in pre- njali 8 kulturno in umetniško bral. kar me je zanimalo. Ko Ustarjalnostjo bratskih narodov, sem pregledoval časopisne ma- Zadostovalo bi kakih dvajset tipe, je bilo moje presenečenje soč dinarjev letno in čitalnica še večje, saj sem razen sloven- jjeseniške »Svobode« bi lahkjo skih časopisov Borbe - Ljudske nudila svojim obiskovalcem vse pravice, Delavske enotnosti, Po- slovenske in jugoslovanske re-ročevalca, Dnevnika, Glasu Gorenjske, Poleta, TT in Pavliha našel tudi hrvaške in srbske časopise od Rada. Politike itd. do Kerempuha. Razen tega pa sem našel tu še nekaj tujih ča- nosilnih konstrukcij v klasični sceni in raba indiskretne rdeče zavese.v tako diskretni režiji je vso poezijo scene zamorila. Tehnično predstava ni bila dovolj skrbno pripravljena. Nerodnosti, j ki so se dogajale na premieri, Jeseniška »Svoboda«, ki je ena variši, med katerimi je bil tudi bi zameril vsakemu boljšemu di-iateli Beltran tak naJvečJih. oz- najvidnejših v Slo- tov. Regent, ki se je v glavnem ietantskemu gledališču, »itan Fajardo ' celo venii[> Je imela minul° soboto dotaknil nalog »Svobod«. Dejal Lepe kostume je 'zei II. redni občni zbor. ki se ga je, da je delo jeseniške »Svobo- j^jja jarčeva, scensko gk je udeležilo nad 200 jeseniških de« priznano, ni pa odlično, ker je napjsaj Viktor Fabiani svobodašev in kot gost tudi ima le 360 članov. Jesenice kot predsednik Zveze »Svobod« tov. industrijski kraj bi morale ime-v ziatu. Ivan Regent s soprogo. Uvodo- ti vsaj tisoč članov. Dolžnost IlH^^A^!1^™^^ ma j0 zapel. moški pevski zbor "ove uprave in društva f^onardi iz »Ljubavnega vozla« !n Njegov prij jj robati kap ^"tešni Don Otavio je sicer manj rabri, a nič manj uspešni narednik konkvistadorjev, saj je *oplje asnovala Mija Jarčeva, scensko glasbo pa iktor Fabiani. France Bratkovič vije. Prepričan sem, da bo jeseniško »Svoboda« poskrbela tudi za to in naročila za svojo čitalnico vse revije. Prav pa bi bilo, da bi ji pri tem pomagale tudi ge-sopisov, med njimi avstrijsko seniške sindikalne organizacije, socialistično glasilo »Arbeiter- saj se vsi prav dobro zavedamo, Zeitung« in ameriško revijo da z uspehom ustvarjajo socia-»Life«. lizem le kulturno razgledani Vsega tega človek v enem ve- ljudje in da le ti lahko obraču-čeru ne more prebrati. To tudi naj o v sebi z vsemi nezdravimi ni namen čitalnice. Njen namen usedlinami preteklosti. J1«čna ljubezenska izpoved, kot internacionalo, kar je dalo obč- biti čimprej podvojiti i zbrisana norica«, s katero se nemu zboru 'izredno slovesno ^S^rSK^ « naše občinstvo seznanilo pred „uolnx,Q poirojm svoje ciansivo. mora e že ne ,—„~---------- ----------- pred obeležje. v^ti, temveč prešerna odrska ša-\1 je po svojem zapletu in ePko risanih značajih še zme-' dovolj trdoživa, da v skrb-0 Pripravljeni uprizoritvi uspe. E>ino Radojevič je našel za 'asično komedijo današnjemu j\Usu in občutju adekvaten odr-izraz, v katerem je malo ba-°*a in težkega španskega cere- J}°nijala, toda dovolj življenja, bora in 'Je tudi že Pretežna ve Član »Svobode« je lahko vsak- Obširno in v resnici izčrpno do, ki je pripravljen sprejemati poročilo o delovanju društva v vzgojo v smislu socializma. Svo- minuli dobi je podal predsednik bode niso kulturna društva le za jeseniške »Svobode«, L. Zaje. člane ZK, temveč za ves delav- Imenovani je opisal priznano ski razred, katerega last mora delovanje nekaterih odsekov, biti vsa kulturno-prosvetna de Graščina na Sani ki reHva iz prizora v prizor. tNa °sto jo pretkal dogajanje z re-Iskimi domisleki, ki naj stop- Polo jejo dinamiko zlasti v prvi lin imesecih kaj delaven tjr. se kaže, da se muzejska mu skromni prostori v Puštal- leta 1800. Prvotnemu renesan- dejavnost po osvoboditvi skem gradu ne dopuščajo, da bi čno-baročnemu jedru so na za- ni nikjer v toliki meri jih v celoti razstavil. Še mnogo hodni strani prizidali novo kri- Javno je pohvalil godbo na pi- javnost. Širjenje in poglabljanje izživela kot prav na Gorenj- na slabšem sta muzeja v Kranju lo, nato pa obe telesi z umno hala, ki je v zadnjih mesecih spi0šnega znanja med delav- skem' V kratkem obdobju je iz in Tržiču. Vendar vse kaže, da preureditvijo fasade združili v uredila odnos do upravnega od- stvom, bodi osnovna naloga na- Doij ali man^ Pripravljenih tal se tudi gorenjskim muzejem v učinkovito celoto. Največja pri- vzklilo kar sedem muzejev, teh- bližnji bodočnosti obetajo boljši vlačnost jeseniške graščine j« niški muzej v Kropi, Tržiču, v časi. Kranjski muzej bo n. pr. prav njeno pročelje, s katerim Železnikih in na Jesenicah, kul- našel svoj »življenjski prostor« se po svojj estetski in stilni doturao zgodovinski na Bledu in v gradu Kieselstein, radovljiški gnanosti v tem delu Gorenjske kompleksna muzeja v Škofji v nekdanji Thurnovi graščini, lahko meri samo še baročno Loki in Kranju. Snuje se tudi blejski na Blejskem gradu, jese- pročelje radovljiške graščine Z okrajni muzej v Radovljici, s niški v Ruardovi graščini na že nekoč predlagano porušitvijo g tu*?**** T' SaV1 ltd' Nekater\teh ob3eklOV tega objekta bi izgubila Gorenj zejev nekako zaključen, v ko- so pravi biseri v slovenski arhi- ska d naikvalitetnejših spo se v živahnem ritmu pestro čina godbenikov včlanjenih v »Svobode«. Dalje je pohvalil de javnost pevskih zborov. Tudi plesni orkester je bil v minu- sih »Svobod«, je dejal tov. Regent. Med razpravo, ki je bila zelo bogata, so podarili jeseniški kompieklna" svobodaši predsedniku Zveze »Svobod« Ivanu Regentu za 70- vici igre, kjer se ohlapnost Poročilo predsednika so med letnico v dar njegov portret, iz- amske gradnje močneje ob- razpravo dopolnili še ostali to- delan na bakreno pločevino. OBRAZI I M POJAVI komerciala ali stal? okus? Zakaj pravzaprav pišem te vrstice? Zato, ker mi ni vseeno, da je stanje takšno, kakršno je. Tudi mnogim drugim ljudem, kot slišim, ni vseeno. Razburjajo se in sprašujejo, če ires ni nikogar, ki bi razumel, za kaj gre, ki bi znal najti razmerje *fi-ed dobrim in slabim in ki bi končno Poznal okus delovnega človeka. Zakaj torej gre? Niti ne za tako veliko ftvar, bi lahko marsikdo dejal. Vendar lrna ta „stvar" lahko neprijetne posledice, Slasti še, če bo ostalo tako kot je sedaj. J mislih imam namreč repertoar v kranjskem kinematografskem podjetju „Stor-Zlč" (in menda ne samo v tem), oziroma repertoarno politiko, kot se temu reče. Kar pri imenih naj začnem, ki sicer ne bodo lepo po vrsti, pa bodo vendarle Marsikaj povedala. „Samotna zvezda", »»Skrivnost jezera obsojencev", „Macao", "Poštna postaja", »Skrivnostna cesta",' •'Sled v luki", „Skrivno (!) življenje W. toittvja", »Rdečelaska in kavboj", „Ve-v mene" (!) itd. Kriminalke, kavboj-te» limonade, to je program v tem kine- trebam gledalcev. Krivičen pa bi bil seveda, če bi prezrl tistih nekaj dobrih filmov, ki so bili na programu, vendar je to le kaplja v morje. Kino podjetja prepuščamo, da gredo svojo pot in popolnoma razumljivo je, da ta gledajo v prvi vrsti na finančni uspeh filma. Davki na vstopnice in drugi stroški morajo biti poravnani, pa če je film obiskan ali ne. Tu bi bilo treba nekoliko spremeniti odnos do kino podjetij, kajti kino ni proizvodna panoga in ima njegovo delo drugačen namen: vzgojo človeka. Seveda pa bo nujno moralo tudi kino podjetje spremeniti svoj odnos do filmov, ki jih kupuje. Podjetja za nabavljanje filmov prav gotovo kupijo tudi dobre filme in jih zato tudi kinematografi lahko predvajajo. Samo nabaviti jih je treba in pri tem ločiti zrno od plevela. Kino podjetja se morajo zavedati, da je popolnoma odveč prepričevati „merodajne forume" o svoji vzgojni misiji, če v praksi pokažejo, da jim ne gre za nič drugega kot za polno blagajno. Zdi se mi, da na sestankih Socialistične zveze še nikdar nismo obravnavali fil- ^atografu fin te filme morajo gledati mov, njih dobre in slabe lastnosli. A ven- /^anjčani. Seveda jih nihče ne sili. Pa }Q že tako, da si po delu zaželiš razvedrila !n greš v gledališče ali v kino. Tako si e nekako „prisiljen", da gledaš, kar ti Ovirajo. Komu je poverjena izbira filmov ne Vern, vendar se mi zdi, da ta človek ne ^a prisluhniti željam, predvsem pa po- dar bi jih morali že zato, ker je najštevilnejši obiskovalec kino predstav naša mladina, ki se pri gledanju slabih filmov Tahko nauči samo kaj slabega. Nekoč je dejal nek velik mož, da je film lahko močno mobilizacijsko in vzgojno sredstvo. Vprašanje pa je, v kakšno smer bo šla vzgoja v našem primeru? ABC enega najkvalitetnejših spomenikov klasicistične stavbar-ske kulture, kar jih poznamo pri nas. Kamnoseško bogato obdelan glavni portal, ki veže v svojih oblikah še močne baročne remi-niscence, nas pripeljejo v prostorno vežo, ob kateri se desn» in levo v strogem simetričnem redu razvrščajo posamezni stanovanjski prostori. Klasicistično skromno dvojno stopnišče vodi v prvo nadstropje, kjer se tlorisni sestav pritličja Se enkrat ponovi. Arhitektonsko manj učinkovito je drugo nadstropje, pač zaradi tega, ker je nastalo iz izrazito utilitarističnih potreb, iz gole težnje po razširitvi stanovanjskega prostora. Za ureditev železarske zbirke je bilo Tehničnemu muzeju na Jesenicah / dodeljeno pritličj« desnega graščinskega trakta, ki Posebej bi to želeli poudariti ga bo v kratkem restavrirali. za jeseniško graščino, ker je Skronjni prostori bodo prekma-najmanj poznana, čeprav sodi lu postali pretesni za bogat ma-med najlepše primere te vrste terial, ki bo domačinom in tujcem ponazoroval stoletni razvoj četki (njenega stavbnega razvo- fužinarstva v tem delu Gorenj-ja segajo v 16. stol. V tem času ske. Ze takoj bo treba misliti na nitelj pri kulturno prosvetni je — fcot poročajo viri — teda- adaptacijo celotne stavbe za mu-vzgoji naroda in obenem nepo- nji lastnih jeseniških fužin Buc- zejske namene. V prid temu grešljiv pospeševalec turizma — cellini sezidal na Savi grad. stremljenju govorijo med dru-se lahko z uspehom borimo pro- okrog njega pa s cesarjevim do- ghn predvsem spomeniško-var-ti pomisleku, če so ham vsi ti voljenjem postavil plavže. Po- stveni razlogi, Železarna na Je-muzeji potrebni ali ne. slopje je kasneje večkrat me- senicah pa si bo ž ureditvij« Čeprav je sleherni med go- njalo lastnike in z njimi tudi muzeja postavila lep spomenik renjskimi muzeji pri svojem obliko. Omembe vredna je pre- saj bo muzejska razstava obe-razvoju vezan na različne ma- zidava konec 17. stol., pri kateri nem tudi odsev njenih delovnik terialne pogoje, se vendar pri so prvotni 'renesančni koncept prizadevanj v preteklosti in se-večini od njih pojavlja isti pro- zamenjali novi baročni vzori. Iz danjosti. Ruardova graščina v Valvazorjcvih časih likor ga ne bo kot naslednik tekturi. znanega Sadnikarjevega muzeja dopolnil tudi kamniški muzej. Oprti na izkušnje mnogih evropskih i držav. n. pr. Švice, Švedske, Nemčije itd, kjer po- stavbarstva na Gorenjskem. Zastaja gosto posejana mreža muzejev vedno bolj odločujoč či- blem: kje najti ustrezen prostor te dobe so se ohranili nekateri za razstavitev številnih predme- prostori v pritličju desnega gra- tov, ki leže danes mrtvi po raz- ščinskega trakta in obokana nih, pogosto vlažnih skladiščih, klet, v kateri najdemo v omet Celo najrazvitejši med gorenj- vrezano letnico 1678 in grb ta- skmi muzeji — škofjeloški, hra- kratnih gospodarjev Današnjo ni velik del zbirk v depojih, ker podobo je stavba dobila okrog, Cene Auguštin v vsrctifc« hUm GLAS GORENJSKE 3 Iz Kamnika Izletniški avtobus, ki je bil od jeseni v popravilu, je spet usposobljen za vožnje od kolodvora do Kamniške Bistrice, česar bodo gotovo veseli izletniki, ki so morali zdaj peš napraviti pot do podnožja planin. Gimnazijski pevski zbor bo imel svoj letošnji pevski koncert v soboto, 3. aprila v veliki dvorani kulturnega doma. Te- Prestari smo, da bi se zanimali za mladino O od no*»ih med mladino in ..Partizanom" ▼ Kado vidici naša anketa Aktiv ljudske mladine v Radovljici že dalj časa prosi upravo TDV »Partizana«, da bi jim enkrat na teden odstopila dvorano, ker bi radi ustanovili češ kaj |se bomo potegovali za mladino, ko pa smo v odboru jami starejši ljudje. Sploh so odborniki plesno šolo dovolili le pod pogojem, da Prispevek k reševanju urbanističnega problema mesta Kranja den dni kasneje pa bo koncert Plesno šolo. Mladinci menijo, da jim bo nekaj prinesla, menda »Lire«, ki bo nastopila skupaj s »Partizanom« iz Jarš izmenoma v Kamniku in Jaršah. Mlad moški pevski zbor »Svobode« v Žirovnici, ki je pod vodstvom pevovodje Mejača na-študiral lep koncertni program, je že pričel z gostovanji. Minulo nedeljo je priredil popoldanski pevski koncert v Ribnem pri Bledu in večernega v Begunjah. Oba nastopa sta bila dobro obiskana in sta tudi lepo uspela. Gostovanje pevskega zbora ži-rovniške »Svobode« po krajih radovljiškega okraja so lep primer razgibanosti manjših društev. To je tudi eden največjih uspehov tekmovanja /kulturno -prosvetnih društev radovljiškega okraja. ima plesna šola lahko izredno pozitivne uspehe, potrebno Jje le, da je vodstvo v pravih rokah. V plesni šoli se mladina najlažje nauči poleg plesa dostojnega vedenja in kulturnega obnašanja sploh, ki ga pri mladini čestokrat pogrešamo. Končno se je upravni odbor »Partizana« sredi marca sestal in razpravljal o tej prošnji. Na seji so bili tudi predstavniki mladine, ker teh v odboru ni. Odbor je določil, da odstopi mladini dvorano le v soboto zvečer ali pa v nedeljo popoldne. Ravno ta dva dneva pa uporablja dvorano SKUD za svo prireditve in bi tako plesne vaje velikokrat odpadle. Zato so predstavniki mladine zaprosili, naj bi jim društvo odstopilo dvorano kak drug dan. Ta prošnja pa je bila odklonjena, „GRLICE GLAS" Sedma premiera v Prešernovem gledališču Vzporedno z »Ljubavnim vozlom« je režiser Dino Radojevič pripravil idilično komedijo modernega angl. pisatelja Johna van Drutena: Grlice glas. Premiera bo že prihodnji teden, 7. aprila. , John van Druten je po cčetu, sicer uhajajo izpred oči v tempu vsakodnevnih pogojev življenja. Povede nas v lično stanovanje prikupne igralke Sally, v idilično zatišje za vojaka Bil-la, ki mu srečno naključje podaljša nekaj dni dopusta v medene tedne. Čeprav že vse od zato, da bi se mladina naučila, kako težko je nekaj organizirati. Zahtevali so celo, da se mesečni prispevek za uporabo dvorane plačuje vnaprej in sicer od 1.000 do 1.500 din za enkratne vaje. Odnos vodstva »Partizana« do mladinske organizacije ni ravno najbolj vzpodbuden in je mladino v Radovljici ogorčil. Plesno šolo bodo sicer ravnotako ustanovili, vendar v manj primernem prostoru. Tudi glede načina telovadbe se mladina ne strinja z odborniki, ki uvajajo togo in strogo disciplinsko telovadbo, o športu pa niti slišati nočejo. Odborniki najbolj pazijo na blagajno, iz katere potem plačujejo razne usluge in honorarje. Pri poizkusu združitve »Partizana« s SKUD, do katere pa ni prišlo, so prav tako obravnavali največ finančna vprašanja. ' Svoj odnos do mladine bodo morali odborniki temeljito spremeniti. Če pa so mnenja, da se zaradi starosti ne morejo vživeti v življenje mladine, potem naj pa svoja mesta prepuste mlajšim močem. Aktiv LMS Radovljica Šport: Bodoči športni center naj bi bil ob kopališču, ker je v izdelavo igrišča vloženih že 8 let dela Tudi prostor je zelo primeren, ker je sončen in leži neposredno ob kopališču. Poudarim naj le potrebno spremembo situacije igrišča (z oz. na strani neba). V območju samega kopališča pa lahko zgradimo zimski bazen. Saj so kopališki kotli in stroji vso mrtvo sezono neizkoriščeni. Za zgoraj omenjeni športni center sem zaradi tega, ker naj šport gojimo v neokrnjeni naravi, ne pa v predelu, kjer je industrija. Projektirana manjša igrišča med stanovanjskimi predeli so zelo dobra zamisel projektantov, ker nudijo delovnemu človeku v neposredni bližini doma (športno udejstvovanje Konkreten primer potrebe po takih igriščih so pokazali stanovalci novih blokov tovarne »Iskra« na Planini, ki so si sami brez sugestij uredili stezi za balinanje in prostor za odbojko. | Računajoč z izgraditvijo zimskega plavalnega bazena (kopališča) predlagam tudi športni dom na zgoraj omenjenem področju. Oddaljenost športnih naprav ,od prometa je zaželena, med športniki pa vlada mnenje, da je prostor primeren. Stanovanja: Mnenja sem, da Življenje v Medvodah Čas občnih zborov in plenu- kakor ga že ime izdaja, Holan- početka vemo, kakšen bo happy mov je minil in vse organizacije dec, sicer pa ga danes po svetu štejejo bolj za Amerikanca. 1944. leta se je namreč za stalno naselil v Los Angelesu. Rodil se je v Londonu in zaradi matere, ki je Angležinja, se verjetno Amerika ne bo mogla čisto ponašati 7, njegovo slavo. Študiral je pravo, preden pa se je docela posvetil pisateljevanju, je bil lektor na waleški univerzi. Ponaj-več piše komedije, med katerimi je žela največ uspeha prav »Grlice glas« (The Voice of the Tur-tle), saj so jo igrali v Ne\V Yor-ku cele tri sezone (1943). Kakor je naš avtor nasploh zelo ekonomičen v zasedbi, tako je tudi v [tej komediji postavil na oder le tri osebe. Z njimi se tudi ne spusti v kakšne globoke filozofske probleme, ne razstre pred nami sveta v luči neizprosnega kritika. Ukvarja se le z ljudmi, z njihovimi drobnimi navadami in lastnostmi, ki nam Postani član Prešernove družbe end. se vendar ves čas veselimo, da je tako in da ne more biti drugače. Sallyna prijateljica Olive, prav tako igralka, le bolj izkušena, se dom mi s Sal-ly, da ji bc pripeljala na dom prijatelja Pilla, ker ima sama na žalost prav ta dan zmenek z nekim drugim. Na žalost pa je Eillu Sal.y mnogo bolj všeč. In ker je Olivina nezvestoba na dlani, se Billov dop.i.t na lepem prav siečno izte'te v Sally-nem objemu. Mod vojne je zaradi priljubljene aktualne teme: nepošten odnos de \cjaka na dopustu in kaznovan: krivci, »nedomolju-bi— reevomno tudi van Druten posegel v vojno. Danes pa je za nas — in tudi. za avtorja •— mnogo važnejše nravstveno jedro igre: resnično, nepokvarjeno čustvo ljubezni, ki zveni v današnjem svetu že skero idilično odmaknjeno; in prav zato tako blizu vsem ljudem, ki so žejni neodmaknjene lepote popolne ljubezni. J. Z. so spet z novimi močmi pričele izvajati svoj program. To se opaža tudi v medvoški kotlini. Zlasti je precej razgibano kulturno delo, saj so v lobčini kar trije odri, na katerih od časa do časa uprizarjajo igre in razne koncerte. Največ prireditev ima brez dvoma KUD »Pirniče«. Tudi KUD »Sora« je v zadnjem času oživelo, četudi ima skromen oder. Najmanj še zadovoljuje DPD »Svoboda« Medvode, ker sekcije, ki so vključene v to društvo, ne delajo tako kot bi morale. Vzrokov je več 'in eden glavnih je, da to društvo nima ugodnih prostorov za svoje sekcije. ■ V zadnjem času je to uvidela tudi ljudska oblast. Na seji upravnega odbora »Svobode« je bilo sklenjeno, da je treba povečati oder in vse pomožne prostore v Zadružnem domu. Upamo, da bodo tudi člani KZ Medvode, ki so lastniki doma, uvideli to potrebo in podprli upravni odbor »Svobode«. Seveda bo tudi to le začasna rešitev za kulturno življenje v Medvodah, ker bo treba prej ali slej misliti na samostojni dom, ki ne bo vezan na najemne pogodbe in se mu ne bo treba ozirati na kino predstave. Dramska sekcija »Svobode« pa je v tej sezoni nastopila z dobro naštudiranim »Zlatorogom«. Pripravljeno pa ima še Pugetovo komedijo »Dnevi naše sreče«. Premiera bo V soboto 3. aprila. Končane so tudi priprave za Klabundov »Krog s kredo«. Za občinski praznik, ki bo v avgu-tu, bodo uprizorili igro na prostem. Svoje nastope bodo imeli tudi godbeni odsek, glasbena Šola, oba pevska zbora in pionirska dramska sekcija. stanovanjske soseske grafično omejevati ni smiselno, razrastejo naj se tako, kot že organsko nastopajo. Zeleni pasovi pa naj bodo tam, kjer so potrebni. Presoja za situiaranje zelenja naj ne bo ista kot v velemestih, kjer se trudijo urbanisti dati ljudem zeleno površino za počitek po obhodu sivih ulic, temveč je treba upoštevati, da ima Kranj prelepo panoramo gorskih vrhov na eni in zeleno Šmarjetno na drugi strani, katero zadene veduta iz neštetih točk mesta. Zeleni pasovi okrog tovarn pa so ugodno rešeni. Stanovanjske soseske naj bi torej ne bile deljene v celoti z zelenimi pasovi, ampak z estetskimi in z ljubeznijo gojenimi manjšimi otoki zelenja. Lep primer take ureditve že imamo pred avtobusno postajo. Stanovanjske bloke naj bi gradili le v območju, kjer že obstojajo, medtem ko prosta področja predlagam za zazidavo z malimi hišicami. Prostor, določen za novo ljudsko šolo pa se mi zdi vsekakor bolj primeren za zazidavo individualnih hišic, medtem ko bi ljudsko šolo pustil v sedanjih prostorih. S tem pa že obravnavam Javne zgradbe: Obstoječa ljudska šola v moderni zgradbi ob Gregorčičevi .ulici ima tu najboljše pogoje, saj je bila zgrajena v ta namen, poleg tega pa je v ta kompleks vključeno arhitektonsko dovršeno otroško igrišče. Koncept šole odgovarja predvsem ljudsko šolski mladini. Tako bi potemtakem ostala osnovna šola tam kjer je danes, poslopje za novo gimnazijo pa bi situiral na prostori nasproti »Prešernove tovarne« nad spomenikom tov. Stošiča. To po-solpja pa bi bilo seveda zidano po današnjih principih za gimnazije. Tukaj bi imela gimnazija tudi v neposredni bližini že zgrajen sodoben internat za dijake in lepa stanovanja za pedagoge. Premestitev tekstilne šole na Primskovo pa bo sprostila gornji objekt. Situiranje gimnazile na tem prostorv je ugodno tudr z ozirom na krajšo pot do železniške postaje, preko novega mostu čez otok. Misli" pri tem na precejšnje števil' dijakov, ki se vozijo. Na otok' pa je primeren prostor za indu* strijske - obrtne šole s pripada* jočimi igrišči — objekti. Dob** je namestitev upravnih organo* Mestni muzej pa predlagam * edini lepi baročni kranjski stav bi nasproti Prešernovega gleda" lišča (bivše župnišče). Na Huja* bi bila nujna ureditev letnejj* kina. To mislim na drugi str** ni novega projektiranega ni** stu Industrijske zgradbe: Tovarn' »Sava« ne sodi v Stražišče, k** se bodo čez leta tamošnji prebi* bivalci zopet belili glavo kam r prestaviti, tako kot danes in " več let nazaj mislijo o tem pr*" blemu Kranjčani. Menim, da &* tovarna »Sava« našla svoje stak no mesto v novem industrijske** bazenu na prostorih za tovarD' »Planiko«, kjer bi imela tu** ugodne prometne zveze (ind** strijski tir). rromet: Odlična se mi zdi *•* misel obhoda centra z no** mestno magistralo. Tudi rešite* gornjega dela Jelenovega kla"** ca je zelo ugodna. Saj pri i** hodu iz predora pridobimo 1** prostor za namestitev Putniko"*** turistične službe ter poleg teg* tudi prostor za parkiranje. T"** di zamisel nadhodov preko pr'*" metnih žil je dobra in izvcdlj** va z majhnimi stroški žara* ugodne konfiguracije terena, ** pr. na področju med »Prešern** vo tovarno« in novo nižjo gir*** nazijo nad Blejsko cesto. Mo** na koncu Pungerta se mi ne dober prvič iz praktičnega, dri** gič z estetskega gledišča. PU"r gert naj obdrži smisel svoje *3g rodne lege kot 'naravni zakljU' ček starega Kranja. Prostor I premajhen, da bi tu dovoli' ta prehod, ker je grlo, ki pr*' met dopušča, zelo ozko. Pol*» tega moramo upoštevati, da P* promet zaradi mostu narašČ** in bo kapaciteta grla postala ** povečano frekvenco preozk* Projektirana cesta proti Pred* dvoru mimo kopališča — bodj* čega šnortnesja centra, naj ** bo za težji tovorni promet. Tom a c Brank* Okni Miriti je Mi! Zvezo kulturna i Sok • IdesM • Spod Mmsm&fa® prvenstvo Gorenjske Mladinci: uri 'Mladost : Ločan, službujoči Ločan 5 5 0 0 15:2 10 Perne. Jesenice 5 3 1 1 27:4 7 V Naklem ob 15.30 uri Na- Korotan 5 3 1 1 18:10 7 klo : Tržič, službujoči Smole. Mladost 5 2 0 3 9:11 4 V Železnikih ob 15: uri Že- Tržič 5 1 0 4 8:11 2 lezniki : Bled, službujoči Ko- Bled 5 0 0 5 1:40 0 bler. Pionirji Mladost 4 3 0 Jesenice 4 2 2 Tržič 4 1 5:2 0 10:4 Korotan Prešeren 1 1 4 112 5:3 4:5 4 0 0 4 2:12 0 SPORED NOGOMET. TEKEM ZA NEDELJO, 11. IV. 1954 Na Hrušici ob 115.15 Hrušica : Korotan B, službujoči Palčič. Na Jesenicah ob 10. uri Jesenice : Ločan mlad., službujoči Vari; ob 13.30 Jesenice A : Prešeren - pionirji, službujoči Bogataj; ob 14.30 Jesenice B : Tržič - pionirji, islužbujoči Bogataj. V Lescah ob 15. uri Prešeren : Jesenice B, službujoči IVovk. Na Bledu ob 15. uri Bled : Tržič, mlad., službujoči Gradin-ski. V Kranju igrišče Korotana ob 13. uri Mladost : Korotan, pionirji, službujoči Bradaška: ob 14. uri Mladost : Korotan mlad., službujoči Bradaška; ob 15.30 Začetek sezone Korotan : Kladivar 2 : 2 (0 : 1) Kranjčani so kaj težko pričakali prvo prvenstveno tekmo v Kranju. Zato so se za začetek v kar lepem številu zbrali na igrišču in bili priča precej povprečnemu nogometu. Rezultat igre odgovarja močem 'na igrišču, vendar moramo pripomniti, da so Celjani izenačili iz off-side pozicije. Obema moštvoma se je poznalo, da je to njun prvi prvenstveni nastop ter se je nervozi pridružila še neokret-nost. Celjani so imeli najboljši del moštva v -ožji obrambi in v obeh izredno hitrih krilih, ki sta s svojimi nevarnimi pobegi ustvarili vrsto nevarnih situacij pred golom Korotana. V približno 30 minuti prvega polčasa je bil težje poškodovan branilec domačih Majce, ki je nato odšel na desno krilo ln v drugi minuti drugega polčasa na ve- liko veselje publike izenačil rezultat. Sploh bi mladi igralci Korotana lahko vzeli tega igralca za vzgled, kajti le s skrajno požrtvovalnostjo se je boril za vsako žogo in pri tem dosegel še lep uspeh za svoj klub. V sredini drugega polčasa je bil izključen prednji napadalec Kladivarja, Marinček, kar so Kranjčani lepo izrabili in v 80. minuti dosegli po Mihelčiču vodstvo. Trenutna ^nepazljivost dve minuti pozneje pa jih je stala celo točko. Do konca tekme so imeli Kranjčani še eno lepo priliko, da si zagotovijo zmago, vendar se, zaradi Mihel-Čičevega »kiksa« rezultat ni spremenil. Sa,h Simultanka v Kamniku. Mednarodni mojster ing. Milan Vidmar je v nedeljo odigral v Kamniku simultanko proti 40 šahistom iz Kamnika, Duplice, Podgorja, Komende, Črne in Go-diča. Po petih »urah napete borbe je 32 partij odločil v svojo korist. 5 izgubil in 3 remiziral. Proti mojstru so zmagali kapetan Nedeljko Sladic. Emil Trbi-žan in Franc Koncilja iz Kamnika ter Anton Žižek in Mav-ricij Kotnik iz Duplice; remizi-rali pa so Vilko Plešnar iz Kamnika, Miha Jezeršek in Lojze Bremšak iz Komende. V dvorani LOMO Radovljica se je zbralo minulo nedeljo okrog 100 vidnejših prosvetnih delavcev kulturno - prosvetnih društev radovljiškega okraja, ki so prišli kot delegati na okrajno skupščino Ljudske prosvete. Skupščina je bila sklicana na pobudo okrajnega odbora SZDL ker zadnji dve leti okrajni odbor ljudske prosvete v Radovljici sploh ni deloval. Polog delegatov so prisostvovali skupščini tudi gostje, med njimi org. sekretar okraj, odbora. 'SZDL tov. Ivan Korošec, načelnik oddelka za notranjo upravo Branko Urbančič, zastopnik Izvršnega odbora LPS tov. 'Emil Sma-sek in drugi. Okrajni odbor SZDL bo kot politična organizacija vsega delovnega ljudstva skušal zagotoviti pomoč tistim društvom, ki bodo izvedla največ prireditev ter največ doprinesla za pravilen razvoj duhovnega življenja komune. V proračunu SZDL je predvideno nagrajevanje društev za gostovanje od pet do trideset tisoč dinarjev. Višina nagrade bo seveda odvisna od vsebine, kvalitete in oddaljenosti kraja, kjer društvo gostuje. Dalje bo dal okrajni odbor SZDL še posebne nagrade društvom na podlagi predloga okrajnega sindikalnega sveta ter okrajnega odbora Ljudske prosvete ob zaključku sezone, ki bo v juniju na Završnici pod Stolom. Prav tako bo okrajni odbor SZDL razmišljal o poživitvi politično-ideološko vzgojnega dela, ki naj bi ga ljudske univerze. Nabavil bo dve ali tri ozkotračne kinoana-rature. ki bodo omogočale boljše delovanje naših ljudskih univerz. V bodoče mora biti okrajni odbor ljudske prosvete političen voditelj, ki bo skrbel za vsebinsko delo naših društev. ,-; *y> skrbel za materialno in finančno stanje naših društev in bo skratka obravnaval in reševal vse probleme. V radovljiškem okraju je najbolj razvita gledališka umetnost. Vsako društvo ima dramsko sekcijo, ki je letošnje leto svojo dejavnost znat-pojačala. Druga najbolj delavna veja prosvete so pevski zbori. Med najbolj agilne spadajo: Pevski zbori Jesenic, Boh. Bistrice in Podnarta. Dobro se razvijajo tudi glasbene sekcije in druge, ki pa bi delo lahko izboljšale. Za dvig gledališke dejavnosti je bil organiziran dramski tečaj. Enak tečaj predvidevajo tudi za pevovodje. Pereča je v radovljiškem okraju tudi uporaba domov, ki so last telesno vzgojnih društev »Partizan«, za prosvetno delo (na Bledu, v Radovljici. Žirovnici in Podnartu). Tam so kulturna društva le gostje, ki plačujejo najemnino za dvorano. Izjema je le Podnartu, kjer sta 'se telovadno in prosvetno društvo združila v eno društvo. Poleg finančne pomoči pa so društva potrebna tudi moralne pomoči. Dolžnost naših ljudi je, da obiskujejo vse prireditve v čim Večjem številu in dajejo s tem moralno priznanje posameznim društvom. Da bi bilo delo skupščine plodnejše, se je ta po zaključni razpravi o uvodnem 'referatu razdelila v štiri komisije. Prva je obravnavala delo pevskih zborov, druga delo godb, tretja delo gledaliških družin in četrta splošno izobraževalno delo društev (ljudske univerze, knjižnice, ideološki tečaji) ter politično in organizacijsko delo sploh. Komisije so izdelale več predlogov za čim boljše delovanje društev v posameznih panogah kulturno prosvetne dejavnosti, ki jih je skupščina ob zaključku sprejela. Komisija za gledališke družine je na primer predlagala, da se že obstoječi dramski tečaj podaljša za dve leti. dalje se organizira pri Mestnem gledališču na Jesenicah izposojevalnica kulis in drugih rekvizitov. Komisija za pevske' zbore je predlagala obnovitev zborov, ki trenutno ne delujejo, organiziranje rednih pevovodskih sestankov, organiziranje vsakolet- ne okrajne pevske revije ustanovitev dvoletnega pev**' vodskega tečaja v okviru jes** niške glasbene šole. Komisija ** godbe je predlagala podob*** predloge za izboljšanje delov*' nja naših godb, komisija ** splošno delo pa je izdelala vrst* predlogov, katerih izvajanje b' v največji meri povzdigni** ideološko vzgojno in organi'"*' cijsko delo naših kulturno-pr*' svetnih društev. Zelo zanimivo je bilo tudi P*' ročilo zastopnika Okraj ne!* sindikalnega sveta, ki je poroČ8» delegatom o poteku tekmovanj* kulturno prosvetnih društev, ** ga je razpisal OSS. Brez poseb' nih finančnih izdatkov je uspe*' OSS poživiti dejavnost večin* prosvetnih društev v okraj"** Ugotovili so, da že nekaj let *** bilo v domačih dvoranah tolik' prireditev kot v letošnjem letu-Poleg organiziranja kulturni* prireditev pa je uspelo OSS tU' di pripraviti predavanja z ra*' nimi, danes aktualnimi temam1' Redna predavanja ima LjudsK* univerza na Jesenicah, v Krop'' v Lescah, v Boh. Bistrici, pa tU' di na Javorniku in v Zirovnic*' Opaža se, da so se zadnje ČaS' vse bolj razgibala društva * večjih krajih, medtem ko * manjših krajih zaostajajo. Dol*' nost Ljudske prosvete bo, prav v takih naseljih, ki so * pretežni večini še leglo versfc' zakrknjenosti in mračnjaštv** ignoranstva ter politične nera*' gledanosti, poživi kulturno-p**' svetno dejavnost Poleg izvolitve novega odbor' Ljudske prosvete je spreje1' skupščina predlog, da se Okr*/ ni odbor ljudske prosvete imenuje v Zvezo ljudsko V* svetnih društev radovljiške« okraja. Ustanovna skupŠČiu' omenjene Zveze je jasno Pr9 črtala, da morajo biti naša drU^ štva šola upravnih in stroko*' nih kadrov. Tu gre predvse' za razvijanje vse boljših sov med izobraženci in dela*^ gre torej za pravo in tovariško sodelovanje. 4 <*u* &«HmmnE A09B 66 NESLIŠNI VOZOVI Po dolgo časa trajajočih poskusih je uprava pariškega Metroja sklenila, da bo na vagonih začela uporabljati gumijasta kolesa podzemne železnice. Z gumijastimi kolesi bodo dosegli večjo brzino, zavore primejo veliko bolj sigurno, porabijo manj električnega toka in kar je najvažnejše, Po tračnicah pelje vlak brez običajnega ropota. PREDZGODOVINSKA ODKRITJA V bližini Dijona v Franciji so pred nedavnim odkrili ostanke prazgodovinskih živali, stare 80.000 do 125.000 let. Našli so dobro ohranjene kosti in zobe ogromnih prazgodovinskih nosorogov, medveda, skalnih hijen in jelenov. Pričeti mislijo kopati še bolj globoke podzemeljske hodnike, Ker strokovnjaki upajo da bodo našli ne samo živalske kosti cemveč tudi ostanke pračloveka iz mlajše paleoliske dobe. i' 2E 14 LET GORI Največji požar na svetu traja že 14 let. Izbruhnil Je v nekem rudniku premoga v Pensilvaniji (ZDA). Kljub vsem poskusom, ki so stali že več milijonov dolarjev, požara še niso pogasili. V bližnjem mestu je bilo zaradi plinov, ki nastajajo ob gorenju, zastrupljenih več oseb, dve pa sta umrli, Požar nameravajo preprečiti z eksplozijami. PUH ATOMSKE BOMBE Dandanes poznamo razne učinke atomske bombe. Zadnje čase so ugotovili, da je puh atomske bombe občuten 75 km i visoko, na zemlji pa njene posledice občutimo v polmeru do 1000 km od mesta eksplozije. Te učinke so (študirali v puščavah Nevade. Med tem, ko se omenjeni valovi dvigajo, lahko v višini 300 do 600 metrov naletijo na plasti toplega zraka. Le del teh valov se prebije skozi, drugi del pa se odbije proti zemlji in jo zadene na različnih mestih. Podobno se zgodi, če zadenejo valovi v višini 10 km na troposfero, med 40 in 60 km na ozonosfero in zonosfero pri 75 kilometrih višine. Zato je polmer učinka tako velik. TELEFONSKI KABEL MED AMERIKO IN EVROPO Pred kratkim so začeli polagati v morje prvi telefonski kabel, ki bo vezal Ameriko z Evropo. Kabel je dolg 3.600 kilometrov in teče iz New Fundlanda ob vzhodni obali Kanade do mesta Soban na Škotskem. Spuščanje kabla bo Predvidoma končano 1956. leta in bo dopolnil sedanjih 14 kratkovalovnih telefonskih linij, ki so danes v uporabi. Prvi telegrafski kabel pa so položili v morje 1865. leta. ZDA — DRŽAVA VDOV Združene države Amerike so dežela, kjer je povprečno največ vdov. Francoski list »Franc Tireur« prinaša o tem točne podatke in pravi med drugim: V začetku 1954. leta je bilo v ZDA sedem in pol milijona žena, ki so ostale brez mož. To število pa se vsako leto poveča za 100.000. DIŠEČI ČASOPIS Te dni je lokalni list v Braunschvveigu v Zapadni Nemčiji, »Braunschweiger Zeitung« natisnil na prvi strani razcvetel šopek cvetja. Da bi bil vtis močnejši, je časopis dišal kot španski bezeg. To so dosegli na ta način, da so tiskarski barvi primešali precejšnjo količino parfuma. IZVOZ KOBALTOVIH »BOMB« Iz Anglije bodo te dni poslali na Nizozemsko dve ko-Jsaltovi »bombi«, ki tehtata iskupa j dve toni. Bombi vsebu-Ma največji izvir radioaktivnosti, ki je bil dosedaj izdelan V Angliji v medicinske namene. Teža (te pošiljke je tako Velika zaradi svinčenega ovoja. Izžarevanje, ki ga proizvajata ti dve »bombi«, odgovarja izžarevanju 250 do 300 gramov čistega radija. Ta količina radija bi stala okoli dva milijona ,funtov, kobaltove »bombe« pa samo 500 do 600 untov. Ti dve »bombi« bosta prejeli bolnici v Haagu in Tilburgu in jih uporabili za zdravljenje internega raka. B orinkven, San Juan de Ba-tista, Portorico — kar tri imena za najvzhodnejši in najmanjši otok v Velikih Anti-lih. Borikven so ga imenovali Indijanci, prvi prebivalci otoka do prihoda Špancev. San Juan de Batista je imenoval otok Co-lumb, ki je na svojem velikem potovanju 1493. leta prvi zagledal ta planinski otok. Španski osvajalci, ki so kmalu za njim prihrumeli v ta predel sveta, pa so otok imenovali Portorico — bogata luka. Z novim imenom so prinesli s seboj tudi suženjstvo, mrzlico za zlatom in »sveto inkvizicijo«. Zgodovina Portorica je zelo slična zgodovini vseh španskih posestev v Ameriki. Za- usluge, ki jih je Juan Ponse de Leon napravil španskemu dvoru, je le-ta dobil 1508. leta dovoljenje, da novoodkriti otok razišče in najde ležišča zlata, o katerih je med španskimi mornarji krožilo polno najbolj fantastičnih zgodb. Gvajabana, indijanski poglavar otoka, je sprejel Špance z velikim prijateljstvom. Niti leto dni ni preteklo in v Španijo je prispela prva ladja, polna zlata. Španski, odgovor na to je bil imenovanje Ponseja za otoškega guvernerja. Istočasno pa je španski kralj Ferdinand podelil sinu velikega mornarja Diegu Columbu vse očetove pravice. Med temi je bil tudi naslov admirala in polnomočje za Haitske otoke in Portorico. Novi admiral je takoj odstavil Ponseja in na njegovo imesto postavil ne- Hekai podatkov, o otoku s 6 imeni kega svojega prijatelja. Borba med dvema upravnikoma je trajala dve leti. Ti dve leti pa sta pomenili začetek iztrebljanja prvotnih rdečepoltih prebivalcev. Svojim vdanim prijateljem je Diego pričel poklanjati velika posestva skupaj z domačini, ki so živeli na tej, zemlji. Na ta način so domačini postali sužnji. Na težko prisilno delo so Španci gonili Indijance z naj- popolnega iztrebljenja praprebi-valcev tokrat še ni prišlo samo zaradi tega, ker so Španci rabili delovno silo. Kar pa ni uničil španski meč, je uničilo prisilno delo na plantažah, temu pa so botrovali številni uragani in nalezljive bolezni. Sredi 16. stoletja na Portoricu ni bilo več Indijancev. Da bi nadomestili izumrle domačine, so Španci pričeli dova- bolj surovimi sredstvi in čaša trpljenja je bila kmalu polna. Leta 1511. so se otočani Špancem prvič uprli, vendar je bil upor v krvi zadušen in osvajalci so si med seboj razdelili še preostalih 4.000 Indijancev. Do žati na Portorico črne sužnje iz Afrike. Kmalu je bilo na otoku 1.500 črncev. Mnogi med njimi so umrli že na poti ali kmalu po naselitvi, vendar so ladje s črnim tovorom prihajale tako pogosto, da Španci teh izgub sploh Zlato seme je vz Mil Pred davnimi leti je živel ded s tremi majhnimi vnuki. Lepo jih je vzgajal, ker so starši dečkom že zgodaj umrli. Nekoč je prinesel domov drobno, svetlikajoče se zrno in ga vsadil na vrt. »To je vaše seme«, jim je dejal. »Iz čistega zlata je in dobro ga boste morali čuvati, dokler ne bo iz njega pognalo mogočno drevo in obrodilo najslajše plodove. Mnogo Jčasa bo preteklo do tedaj. Najmlajšemu sinu je ded za- Zdravstveni svetovalec ESPEČNOST Vzrok nespečnosti so pogosto bolečine, astma, arterioskleroza, živčnost in Posledice nalezljivih bolezni. V mnogih primerih poneha po ozdravljenju bolezni tudi ne-sPečnost. Vsakdo, ki yga muči Nespečnost, naj se izogiba močnega ruskega čaja, črne kave, °bilnih večerij in napornega duševnega dela zvečer. Tudi branje v postelji ne vpliva dobro, živčni ljudje pred spanjem milijo na najbolj razburljive dogodke, zato se tudi ponoči često zbudijo. V takih primerih je Najbolje, da z močno voljo pre-Senemo vsako misel, ki nas vznemirja. Kadar se nespečnost ponavlja Vsak večer ali ob določeni nočni si skušajmo pomagati s to-filo kopeljo nog pred spanjem, •^obro je zaviti noge od kolen do stopal v krpe, namočene v alkoholu. Drugim zopet pomaga Kopel vsega telesa v topli vodi. Takoj nato je treba leči v ogrelo posteljo. Pred nočnim počitkom je priporočljivo popiti ko-2arec mleka ali sladke vode, čaj *z pomarančnih cvetov in listov ali baldrijanov čaj. Včasih polaga tudi kozarec (ne več!) Mrzlega črnega piva. Razna močna sredstva proti Nespečnosti smemo jemati le po ^ravnikovem navodilu, ker ne vPlivajo na vsakega človeka enako. Druga slaba stvar pa je, ^a nam preide to v navado in *ato z njimi ne dosežemo več 2aželenega učinka. Redno upo- .. čevlji iz laka bodo dolgo osta- 1 tepi, če jih boš vselej, ko se ^zujež, dala na kopito in jih ^mazala z navadno vazelino, jo odstraniš šele tedaj, ko jih Pet hočeš obuti. Ce so lakasti ^vlji izgubili sijaj, jih odrgni s e°ulo, nato jih pa zgladi z ^•hko. volneno krpo. rabljanje narkotičnih sredstev pa škodi tudi živcem. Nespečnost pogosto ozdravimo, če menjamo kraj bivališča. Pri tem pa je dobro vedeti, da redek zrak v višinskih predelih (800 do 1000 m nadmorske višine) lahko povzroči nespečnost. Zato gorski kraji niso priporočljivi. Kadar perem obleko Mnoga volnena, svilena in pletena oblačila, rokavice, puloverje, šale ipd. lahko gospodinje tudi doma lepo operejo. Samo poznati morajo nekatera navodila, da pri pranju česa ne pokvarijo. Važno je, da pred tem odpa-ramo z obleke vse boljše in občutljive gumbe. Globoke gube, ki se težko likajo, pa označimo s šivom. Tudi madeže, ki se na mokrem blagu slabo vidijo, zaznamujemo z velikim križnim vbodom iz drugobarvne niti. Sedaj pride na vrsto priprava vode. Najbolje je, da ji dodamo milne luske, ki jih lahko kupimo v vsaki trgovini. Milnico moremo skuhati tudi same. (Milo zelo tanko razrežemo). Obleko peremo v mlačni vodi in jo samo narahlo ožamemo. Ce je zelo zamazana, milnico par-krat premenjamo. Obleko obesimo na obešalnik in jo lepo naravnamo. Ko je primerno suha, jo zlikamo z leve strani. Dobro je. da visi v omari še dva ali 3 dni, preden jo oblečemo. Pri svilenih oblekah je najbolj važno to, da ne obledijo barve. Po potrebi dodamo milnici kis ali pa nekoliko soli. Pri izpiranju moramo paziti, da bo voda popolnoma čista. Model enostavne in praktične bluze za pomladansko sezono Praktični nasveti Smolo, ki jo dobiš na smrekovih deskah ali trskah, spraviš z rok na sledeči način: umij si roke v gorki vodi ter jih dobro namili. Potem vzemi še pol kavne žličke trde masti in jo razmazi med pene milnice po rokah. Ko roke izplaknemo, smola popolnoma izgine. Vonj po zatohlem odpraviš iz sobe, če položiš na tla krožnik z narezano čebulo. Čebulo čez šest ur zamenjaj s sveže narezano. bve leti imam Dveletni otrok je že prav zabavno bitje in za matere je njegov drugi rojstni dan velika sreča. Marsikatera od njih se obenem tudi vpraša, če je sinček za svojo starost telesno in duševno dovolj razvit. V naslednjih vrsticah lahko (najde odgovor. Opisane so najbolj tipične lastnosti dveletnega otroka. V višino meri tak otrok okoli 80 cm, tehta pa nekako 11 do 12 kilogramov. Tudi 16 zob mu je že zraslo. Posteljo ponoči še vedno rad zmoči. Od svojega 2. rojstnega dneva dalje se otrok vedno hitreje razvija. Tak otrok zelo (obožuje svojo mamico. Neprestano se je drži za krilo in ji sledi na vsakem koraku. Včasih zajoka brez vsakega razloga, samo, da obrne nase njeno pozornost. Tudi svojega mlajšega bratca ali sestrico ima rad. Objema ga, pa tudi udari ali ugrizne ga mimogrede, brez vsakega vzroka. Tudi znaki trme se pri njem radi pojavljajo. Na ukaz najraje odgovori »Ne«. Novih ljudi in novega okolja prav nič ne mara. Rad se igra v bližini drugih otrok, a ne skupaj z njimi. Ce le more, vzame tuje igrače, na svoje pa je zelo ljubosumen. Ko se zjutraj prebudi, se rad igra sam približno pol ure. Popoldne se upira spanju, ko pa ga prebudite, se jezi in joka. Naj bo deček ali deklica, obožuje vse vrste igrač, avtomobile, vlake, žoge in punčke. Njegova hoja je postala iže stabilna. Tak otrok že izraža svoje misli v stavkih, o sebi pa govori še v 3. osebi. Ljubi slikanice in je ves srečen, če pozna v njih znane predmete ali živali. Navdušuje se za glasbo, poje pesmi, a popolnoma nepravilno. Jesti poskuša sam in če le more, se loti vseh hišnih del. Hipnotizer: Zdaj boste zaspali upal, da to seme ne bo klilo in se razvijalo od toplote sončnih žarkov, ampak bo dobivalo moč za svojo rast od dobrote njihovih src. Le, če se boste vsi trije med seboj ljubili in drug drugemu pomagali, ,bo zrastlo iz semena lepo drevo s čudovitimi plodovi. Ako pa se kdaj raz-idete zaradi nesloge in bo usahnila (vaša dobrota, tedaj bo tudi drevo usahnilo, in nikjer ne boste imeli uspeha. Od tedaj je preteklo še mnogo let. Stari ded je umrl, vnuki pa so se razvili v lepe, močne in marljive mlade fante. Daleč naokrog so jih poznali in hvalili njihovo pridnost, poštenje in bratovsko ljubezen. Iz zlatega semena pa je na vrtu vzklilo lepo, košato drevo. Njegove plodove so bratje prodajali in z njimi toliko zaslužili, da jim ni ničesar manjkalo. Toda vseskozi njihovo življenje ni bilo tako zadovoljno. Bratje so se sprli, in starejša dva sta odšla po svetu. Drevo na vrtu pa je hiralo in najmlajši brat mu je zastonj zalival s solzami. Ker brata v svetu nista našla sreče, ju je nenadoma zapekla vest in vrnila sta se domov. Vsi trije so spet postali prijatelji. Pričeli so pridno delati in njihovo življenje je postalo spet zadovoljno in srečno. Drevo na vrtu si je hitro opomoglo in obrodilo tako bogato, kot še nikoli dotlej. Pomlad prihaja Zima se je umaknila in pomlad stopa v deželo. Sneg se je ohranil le še v zakotnih, toplim žarkom nepristopnih soteskah in po visokih gorah. Pa tudi tam se (ne bo več dolgo držal, ker sonce* vse bolj greje. Po travnikih in gozdovih so vzklili zvončki, pa tudi trate že zelenijo. Ptice pevke že »oživljajo log in gozd in selilke se bodo vrnile iz daljne, vroče Afrike. Toplo pomladansko sonce je prebudilo zemljo iz dolgega zimskega sna. Marljivi kmetje že orjejo prve brazde v spočito zemljo. Dela na polju bo vedno več in več. Pa tudi v šoli ne bo časa za lenarjenje. Konec šolskega leta ni več daleč in marsikdo ima še slabe ocene. Treba bo res čvrsto poprijeti za delo. i Vladislav Čebula niso občutili. Trgovina s sužnji je na Portoricu cvetela vse do 1820. leta. Neki zgodovinar je dejal: »Od dneva prihoda prvih belcev pa skozi celo poznejšo zgodovino, na Portoricu ni bilo nikdar nobenega napredka, niti blagostanja.« Pet let po prihodu vojnih osvajalcev so prišli nič manj bojeviti in prav tako surovi duhovniki. Ze 1513. leta je otok dobil prvega škofa, ki je kasneje prevzel tudi vlogo glavnega inkvizitorja. Kot da vse to še ni bilo dovolj, so otok napadali tudi angleški, francoski in nizozemski gusarji in pobijali vse, kar je odneslo glavo španskim mečem. Despotsko vladarstvo Ferdinanda VII. so občutili tudi na Portoricu. Med leti 181" "•- 1820 je bilo več uporov, ki pa so "h Spanci zadušili. V času kratkotrajne republikanske vlade je otok dobil pravice province, vendar je vrnitev monarhije v Španiji pomenila absolutizem ne samo v Španiji, temveč tudi v vseh njenih kolonijah. V špansko -ameriški vojni 1898. 1. so Američani zavzeli otok brez boja. Z mirovno pogodbo v Parizu je Portorico pripadel ZDA. Vojna uprava je trajala do leta ior,'i tega leta pa je dobil civilnega guvernerja. Zelo razširjeno gi~ banje za neodvisnost je prisililo tedanjega predsednika ZDA Wil-sona, da je 1917. leta podelil prebivalcem ameriško državljanstvo, vendar je otok obdržal a-meriškega guvernerja. Šele leta 1946. je to mesto zasedel domačin. Čeprav je otok imel že tri imena, ga nekateri imenujejo tudi ^— Otok saldkorja. To pa še ni zadnje ime, ki ga je otok dobil. Nazivajo ga tudi »Otok uragana« ali »Otok prenaseljenosti«. Nad Portoricom besne namreč grozni uragani, ki v nekaj urah uničijo ves pridelek. Tako je bilo že od nekdaj. Čeprav so domačini navajeni na taka neurja, pa vendar ne morejo pozabiti strašnega besnenja uragana leta 1899., ko je ciklon otok popolnoma razdejal. Pri tem je izgubilo življenje 3.500 prebivalcev, materialne škode pa sploh niso mogli oceniti. Vendar ni težko oceniti uničenja žetve na otoku, ki predstavlja najgo-steje naseljeni kotiček na zemlji, in kjer živi na enem kvadratnem kilometru 278,8 ljudi. Prebivalci Portorica se bavijo največ s poljedelstvom. Ker je otok zelo gorat, lahko obdelajo samo četrtino površine. Zelo dobro uspeva sladkorni trs, kava in tobak. Ker pa je neki uragan docela uničil plantaže kave, jo danes gojijo zelo malo. Največjo pažnjo so posvetili sladkornemu trsu, njihovo življenje je navezano na sladkor, pa kljub temu ni prav nič sladko. I Montgomery Clift AVA GARDN-ER ŽRTEV BRODOLOMA Ob priliki snemanja novega filma »Bosonoga grofica«, v katerem nastopa tudi Ava Gardner, je prav imalo manjkalo, da ni popularna igralka s še dvema igralcema izgubila življenje. Med snemanjem prizorov na neki razbiti ladji, je nastala huda nevihta z viharjem, ki je ladjo zavlekel na neko pečino. Zaradi velikih valov niso mogli takoj za njimi. Šele čez deset ur so jih našli, ko so se z zadnjimi silami držali za razbitine ladje. Kljub temu so igralci takoj nadaljevali s snemanjem. S sodišča Peter Crv iz Zg, Kokre ima posinovljenega 8 let starega otroka Danijela. Dne 19. 2. 1954 okoli 6. ure zvečer je otrok iz šole grede malo zakasnil. Zaradi tega ga je začel Peter Crv doma pretepati s pasom, ki je imel na koncu železno sponko. Pretepel ga je tako, da je imel otrok po glavi in vratu ter zadnjem delu telesa vidne udarnine, ter mu je med pretepanjem padel celo v nezavest. Za tako grdo ravnanje se je moral zago- varjati pred sodiščem. Tam je navedel, da je otroka pretepel zaradi tega, ker je precej lažniv. Zaslišane priče pa so povedale, da je otrok priden, marljiv, resnicoljuben in precej nadarjen. Povedale so tudi, da je otrok naslednji dan po tem dogodku, ko so ga opazovali in ko je bil ves v potplutbah in rdečih odnosno temnomodrih lisah po telesu iz strahu tajil, da bi ga oče pretepel, ter je šele na lepo prigovarjanje vzgojiteljev priznal resnico in povedal, zakaj in kako je bil pretepen. Sodišče je pri odmeri kazni upoštevalo obdolženčevo surovost, ki ni poznala meja, da je na tako (zverinski način pretepel 8-letnega posvojenega otroka, kateri ima po podatkih šole v glavnem samo dobre vrline, ter Iz Medvod TEŽKA PROMETNA NESREČA 29. marca ob dveh popoldne, se je pripetila v Sori pri Medvodah težja prometna nesreča, pri. kateri je dobil 2-letni otrok Anton Plešec težje telesne poškodbe. Otrok se je igral na cesti, ko pa je privozil mimo s konji posestnik Valentin Križaj Gibanje prebivalstv Na Jesenicah / Rojenih je bilo od 22. do 29. marca 18 otrok. ' Umrli so: Pavla Potočar, roj. 18. VII. 1952, Radovan Podgor-nik, roj. 29. VI. 1953, Martin iz Zg. Senice, je deček zaradi Ozebek, rojen 11. IX. 1882, Ana neprevidnosti prišel pod voz. Rozman, roj. Razinger, roj. 24. Se en primer, ki kaže, kako 10. 8. 1953 v Kranju, stan. ' Cirčah 25, umrl 24. 3. 1. 19S! Uršula Kuralt, rojena iRihtarŠ« roj. 21. 10. 1886 v Virmašah, sti nujoča v Kranju, Cirče 1*1 umrla dne 21. 3. 1954. / V Radovljici Rojstva: Marija Bohinc iz ga je za tako ravnanje obsodilo neprevidno ravnajo starši puščajo otroke same na promet nih cestah. i na 2 meseca zapora. Radio Ljubljana J. G. iz Ljubljane je dne 20. 6. 1953 okoli 20. ure vozil osebni avtomobil v smeri Duplje-Tržič. Vozil pa je tako hitro in ne- Iz Mošenj Pretekli četrtek dne 25. marca 1954 je bil v Mošnjah občni zbor mladine. Na njem sta bila za- 1871, Marija Konic, rojena k0 Praprotnik, roj. 11. XI.'1874 Ma- deklico, Ivanka Grm iz Rado** rija Jamar, roj. Tomaževec, ro- Ijice deklico, Francka GolmaJet jena 20. IV. 1875 in Marija Ce- iz Radovljice deklico, Ana Z"' rovšek, rojena Beden, roj. 17. pan iz Lesc deklico, Ivanka S'* III. 1901. previdno, da v trenutku, ko je stopana dva aktiva, in sicer ak- ^»uja, ^ ,a,^a iU JC ,uuu« v Dupljah zagledal pred seboj tiv LMS Brezje in aktiv LMS dečka, Vida Plut iz Kranja, Be£unJ in Ana Langus, Usiu V Kranju Rojstva: Frančiška Tronkar iz Kranja, Planina 18 je rodila vic iz Studenčic dečka, Ivank3 Ažman iz Zg. Lipnice in Ang«la Zbogar iz Radovljice deklico. Poročili so se: Jože Legat 'z Poročila poslušajte ob 5.35, 6., 7., 13., 17., 19. in 22. uri. V nedeljo, 4. aprila: 8.00 O športu in športnikih, Janko Bla-želj: Alpinizem po svetu. 8.15 Domače pesmi za prijetno nedeljsko jutro. 9.00 Pol ure za našo vas. 10.00 Dopoldanski sin-fonični koncert. 11.00 Po naši lepi deželi. 13.15 Zabavna glasba, vmes reklame. 13.30 Pogovor s poslušalci. 14.00 Otroška predstava. 14.30 V pesmi in plesu po Jugoslaviji. 15.45 Radijska igra: Ivan Tavčar, »Cvetje v jeseni«. 17.00 Družinski pogovori. 17.10 Želeli ste — poslušajte! 19.30 Zabavna glasba. 20.00 L. van Beethoven: Fidelio, opera v 2 dejanjih. 22.15 Popevke in ritmi iz raznih dežel. V ponedeljek, 5. aprila: 7.20 Za gospodinje. 12.20 Nekaj za ribiče. 13.45 Za mlade pevce in godce. 14.05 Pisan spored priljubljenih slovenskih zborov in samospevov. 14.45 Harmoniko igra Jože Kambič v veselem triu. 15.30 Šolska ura za nižjo stopnjo: Ivo Zor: Na prometni cesti. 16.00 Operni koncert. 17.45 Zunanje-politični feljton. 18.30 Zdravstveni nasveti. Ob 18.40 Umetne in narodne pesmi poje slovenski oktet. 20.00 Radijska univerza — prof. Bogo Grafe-nauer: Nemška kmečka vojna. 20.15 Simfonični koncert Radia Ljubljana. 22.15 V plesnem ritmu. V torek, 6. aprila: 11.00 Šolska ura za nižjo stopnjo. 11.30 Šolska Ura za višjo stopnjo. 12.00 20 minut z Veselimi godci. 12.20 Kmetijski nasveti. 12.30 Opoldanski koncert. 13.45 Nove knjige. 13.55 Za prijetno razvedrilo. 17.15 Pisan spored slovenskih narodnih pesmi. 18.00 Športni tednik. 18.30 Igrajo zabavni orkestri. 20.00 Tedenski notranje- politični pregled. 21.00 Dorothv Parker (literarna oddaja). V sredo, 7. aprila: 7.20 Za gospodinje. 12.20 Nasveti za dom. 13.45 Za pionirje. 15.30 Šolska ura za višjo stopnjo. 16.00 Koncert po željah. 20.00 Radijska igra: Josip Jurčič, Deseti brat. 21.00 Večerni orkestralni spored. 22.35 »Moderni plesni orkestri«. V četrtek, 8. aprila: 7.20 Za gospodinje. 12.15 Cicibanom — dober dan! 13.45 Iz znanosti in tehnike. 14.45 Stare in nove melodije na klavirju. 16.00 Radijska univerza — Ing. Albert Nu-čič: Razvoj živilske industrije v svetu. 17.15 Zabavne melodije. 18.30 Družinski pogovori. 20.00 Kulturni pregled. 20.15 Za prijeten večer vam bodo peli in igrali Fantje na Vasi, instrumentalni jkvartet, »Gorenjski fantje«, Avgust Stanko in solisti. V petek, 9. aprila: 12.00 )Igra godba na pihala. 12.20 Kmetijski nasveti. 12.30 Opoldanski koncert. Ob 13.45 Za pionirje. 15.30 Umetne in narodne pesmi poje moški zbor »Grafika« p. v. Slavka Mihelčiča. 15.50 Modni kotiček. 16.00 Želeli ste 1— poslušajte! 17.15 Popoldanski koncert. 18.00 V veselem ritmu. 18.40 Koncert baritonista Vladimir j a Ruždjaka . 20.00 Tedenski zunanje-politični pregled. 21.00 Iz sodobne književnosti: Aleksander Vučo — Sanje v štirici. 21.20 Naši ansambli v plesnem ritmu. V soboto, 10. aprila: 7.20 Za gospodinje. 12.00 Valčki Johanna Straussa. 12.15 Cicibanom — dober dan! 12.30 Opoldanski koncert. 13.45 Za pionirje. 14.05 Skladbe za violino. 14.20 Hrvatska narodna glasba. 15.30 Iz naših tovarn in obratov. 16.00 Kulturni pregled. 17.30 Okno v svet. 18.20 Ljudsko prosvetni obzornik. 20.00 Pisan sobotni Večer. čez cesto spuščene zapornice, ni Mošnje. Udeležba je bila prav Cankarjeva 3 je rodila deklico, mogel več ustaviti avtomobila, dobra, tako da je bil potek zbo- Zofija Hafnar, Stražišče 157 je ker mu tudi zavore niso prijele, ra zelo zadovoljiv. rodila deklico, ter se je zaletel najprej v prvo Izvolili so nov 7-članski ob- Umrli so: Anton Petek, rojen nato pa še v drugo železniško činski komite LMS. Pri izbiri 23. 9. 1903 v Osluševci, stan. v zapornico in obe zlomil. Na za- kandidatov iso bili zelo kritični. Kranju, Stražišče Novi blok' — pornicah je povzročil za približ- izvolili so najboljše mladince, umri 26. 3. 1954. Alojz Mubi roj. no 6.000 din škode, poleg tega med kateremi je tudi nekaj pa je spravil v veliko nevarnost mladih komunistov, ljudi, katere je imel v avtomo- Sprejeli so nekaj težkih in po- bilu, ker je prav takrat po pro- trebnih nalog. Med drugim tudi gi prihajal vlak. Sodišče ga je to, da bodo organizirali pomoč spoznalo za krivega, ker je vo- srednjedobravski mladini pri zil proti cestnim predpisom ter gradnji tamkajšnjega zadružne benka iz Slatne; Dušan Muller' slaščičar iz Radovljice in Mi Čuden, navijalka iz Radovljice; Anton Volčanšek, ind. tehnik *D Vida Bralina, šivilja iz ZapuŽ. Umrl je: Adolf Fornbacher »z Radovljice, star 80 let Kino sporedi Kino »Storžič«, Kranj: od 1. dvojni program. 5. in 6. april8 do 4. aprila ameriški film »Pr- italijanski film »Obtožba«. 7. I** zapora. ga obsodilo na mesec in 15 dni ga doma, katerega bodo letos va dama Amerike«. Matineji v ameriški film »Steklena mena' nedeljo ob 8.30 in 10. uri. 4. IV. žerija«. | j ob 14. uri italijanski film »Ob- Kino »Zadružnik«, PrimskoV1 tožba«. 3. in 4. aprila ob 20. uri 4. aprila ameriški barvni tiW »Kapitan Horatio«. — Predstav* pričeli --— Obenem J. K., F. B. in S. K. iz Jame obnovili pri Kranju so se zagovarjali pred sodiščem zaradi pretepa vso vnemo graditi, so sklenili, da bodo smučarsko skakalnico na Brezjah, v Mošnjah pa zgradili novo. Naštudirali bodo pri- Dne 4. 10. 1953 so v nočnih urah merno igro, s katero bodo šli v vasi Jami napadli s koli ne- gostovat po nekatrih partizan- katere fante iz vasi Mavčiče, ko skih vaseh našega okraja, so se vračali proti domu. Spu stili so se z njimi v pretep. Pri tem je Jože Drešar dobil po glavi udarec s kolom, ki mu je povzročil hudo telesno poškodbo — pretres možganov. Vsi obdol-ženi pretepači so zanikali, da bi Tako je mladina občine Črnivec zaključila svoj redni letni občni zbor Z Jesenic Z nastopom pomladi je pristopila Komunala mesta Jese- Jožetu Drešarju povzročili to nice tudi k ureditvi jeseniškega poškodbo in se na vse načine izgovarjali, da so bili izzvani in da so se le branili. Sodišče njihovemu zagovoru ni verjelo teir je vse štiri pretepače obsodilo, vsakega na 2 meseca zapora. Oglašajte t „Glasu Gorenjske« trga. Tržni prostor so posuli belim peskom in Oskrbeli zadostno število stojnic za bra-njevke, ki jih bo na trgu z vsakim dnem več. S primerno urejenim prostorom je vprašanje jeseniškega trga vsaj delno rešeno. Želeti je tudi redno kontrolo nad blagom in cenami, ki so pri branjevkah kaj nestalne. Prizor iz filma »Prva dama Amerike« objave • oglasi ob 15., 17. in 19. uri; ob 19. U*1 dvojni program »Kapitan Hora' tio« in »Poročil sem čarovnico*' Kino »Svoboda«, Stražišče: * aprila italijanski film » Obtožba«. Predstavi ob 18. in 20. M ob 20. uri dvojni program »O^ tožba« in »Prva dama Amefl' ke«. Matineja v nedeljo, 4. fl ob 10. uri. Kino »Triglav«, Cerklje: & aprila dvojni program od 17. ■ italijanski film »Volk z gore Sila«, ob 19. uri »Zapeljivka 11 New Orleansa«. Kino »Radio«, Jesenice: od *' do 5. aprila amer. barvni fil"1 »Divji sever«. Od 6. do 8. april8 ameriški film »Prva dama A' merike«. 4. aprila matineja vM lijanski film »Srce«. Predsta*e vsak dan ob 18. in 20. uri, v nedeljo ob 16., 18. in J20. ur*-Vsako nedeljo dopoldne je m3' tineja ob 10. uri. Cena za od' rasle 20, za otroke 10 din. GLEDALIŠČE Prešernovo gledališče Kranj Sreda, 7. aprila ob 20. uri: Kranj, Zobno ordinacijo je odprl dipl. Opozarjamo obiskovalce, da ** kliču. Bled, Grad 10. Zemljišče za vrt naprodaj v John Van Druten »Grlice glas«. Kokriškem predrnestju. Naslov Prodam hišo z vrtom Klane 42. Poizve se pri M. 'So- dentist Ivo Bajželj, Kranj. Prodam nov šiv Stražišče, GASILSKI KOTIČEK Vsem prostovoljnim Igasilskim društvom okraja Kranj! Sporočamo vsem PGD, da v svojem območju obveste prebivalstvo o sledečem: V slučaju požara kliče pomoč le poveljnik društva, v katerem območju se nahaja požar ali vodja požarne akcije in to sosednja društva v svojem sektorju Ako poveljujoči vidi, da bi bilo možno, da se požar razširi naj pozove pravočasno društva iz drugih sektorjev in to prvenstveno tista, ki imajo avtomobilsko prevozno sredstvo,' z njim v sporazumu kliče notra- nji odsek in LM. Vsak drugi, ki bi neodgovorno klical društva iz sosednjih sektorjev in eventu-elno ustvarjal paniko, plača stroške prevoza pozvanih prostovoljnih gasilskih društev. PGD naj se odzovejo le na poziv poveljujočega na požarišču sporazumno z notranjim odsekom in Ljudsko milico. Na pomoč! Sekretar: Rotar Metod Predsednik: Tvrdy Maks Premiera. >— Jugoslovanska pro-lzvedba. Igra v treh dejanjih (šestih slikah). Petek, 9. aprila ob 20. uri: John Van Druten, »Grlice glas«. Izven, i— Igra v treh dejanjih (šestih slikah). Nedelja, 11. aprila ob 16. uri: Lope de Vega, »Ljubavni vozel«. Izven in £a podeželje. Igra v treh dejanjih (osmih slikah). MALI OGLASI Prodam 1.500 kg korenja — Trelc, Ilovka 5, p. Kranj. Prodam čez 50 kv. m strehe Ia Etermit, Dolenc, Kranj, Prešernova 9. 10.000 dinarjev in predmet v isti vrednosti dam tistemu, ki v Upravi. Veternik Franc iz Podreče obžalujem žaljivke v Pavlihi št. 7 (»Iz Pavlihove popotne torbe«), stroj, znamke »Veritas«. Informacije gostilna Zg. Bela. Delovni kolektiv LIP Jelovica pripeljejo otrok k večer"''*1 predstavam in k tistim, ki s° mladini prepovedane. Kino »Plavž«, Jesenice: od £ do 3. aprila ameriški zabavi*1 film »Hotel Sahara«. Od 4. d° 6. italijanski vzgojni film »J1*' tri bo prepozno«. Predstave vs$ s kateremi je bil žaljen Alojz sporoča žalostno vest, da je ne- dan ob 18- uri- v sredah in so' Lotrič, gostilničar iz Podreče. Proda se več mizarskega in tesarskega orodja. Kuralt Anton, Godešič 49, Škof j a Loka. Strešno opeko vagonske pošiljke dobavlja itakoj »Angro-gradnja«, Ljubljana, Sv. Petra cesta 18. nadoma umrl tov. botah ob 18- in 20- uri- v nede' FRANC ERBEZNIK 4, aprilf .°b ™- U* ™tinfjl jugoslovanski film »Deček M1 Zvestega tovariša in marljive- ta<<> Cena 2a odrasle dir> 20 Z3 ga delavca bomo ohranili v traj- otroke 10 din Opozarjamo obi' skovalce, da ne pripeljejo otrol* nem spominu Skofja Loka, 27. marca 1954 OBVESTILO Poveljnik brigad: Šiling Joško V smislu 107. čl. Uredbe o ustanavljanju podjetij in obrti (Ur. list FLRJ 51/53) je s 23. III. 1954 prevzelo Okrožno sodišče v Ljubljani za območje okraja Kranj vodstvo registra gospodarskih organizacij. Gospodarske organizacije s področja okraja Kranj se poziva-mi odda sobo ali enodružinsko jo, da se v vseh zadevah, ki so v zvezi z registracijo, ne obra-stanovanje v Kranju ali bližnji čajo več na okrajni ljudski odbor v Kranju, ampak izključno na okolici. Naslov v upravi lista. Okrožno sodišče v Ljubljani. k večernim predstavam in k m stim, ki so ^mladini prepoveda' ne. Kino Kor. Bela - JavornH*: od 2. do 4. ^aprila mehiška lj11' bavna drama »La Malquerida«' Predstave v petek, soboto in ne deljo ob 18. in 20. uri, V nedelj0 ' dopoldne ob 10. uri matineja, m Opozarjamo obiskovalce, da ofl pripeljejo otrok k večerni!" predstavam in k tistim, ki $° mladini prepovedane. Ariel Kassak: n Ana Potter vas je prevarila. Ko se je dodobra vživela v vlogo bogate dedinje, ste ji postali nadležni. Vedela je, da je ne morete ovaditi. Morda je odkrila tudi to, da ste bili v . presneti stiski. Doktor Gassmann, vem, da vam je oče zapustil lepo premoženje. Vem tudi, da ga že zdavnaj več ni. Vse ste pognali z ženskami in s svojo aristokratsko soprogo. Končno ste segli po tuji lastnini. Vaši ugledni pisarni so ljudje zaupali premoženja. Stalno ste jemali enim, da bi krili primanjkljaje pri drugih. Milijonarjeva oporoka vam je nudila možnost, da spet splavate na površje. Ana Potter je bržkone uganila vso zvezo, zato ste bili brez moči. Edina vaša rešitev je bila, da jo spravite s poti. S tem bi se rešili nevarnosti in se dokopali do IVilliamsovih milijonov. Da jo sovražite, ji seveda niste izdali. Nasprotno! Pomagali ste ji celo pri poizkusih, da bi se iz-nebila gospodične Wernerjeve. Večen strah vas je gonil v njeno bližino. Zasledovali ste Anine korake in ji sledili sem v hotel, kjer ste jo končno ustrelili. S tem ste se maščevali za njeno prevaro, preprečili ste ji, da bi vas izdala, rešili ste se je za vselej in obenem obremenili Liliano Werner. Tako bi izginili obe dedinji in vi sami bi imeli absolutno pravico upravljanja pokojnikovih milijonov. Jasno, da bi de Huen-tasa pridobili za svoje načrte. Morda sem se v kaki malenkosti zmotil, toda v bistvu je bilo tako, kajne? Gassmann je odvrnil uporno: — To so samo besede. Toda kaj je v tistem vašem famoznem dokazu, o katerem že ves čas čvekate? Bert ga odločno vpraša: »Zanikate, da bi bili pregovorili Ano Potter naj igra vlogo Marge Bolle?" — Seveda zanikam. Nikdar prej nisem srečal tiste ženske, dokler je nisem videl na parniku Normandik. Vse nas je enako prevarila. Bil sem prepričan, da je resnična Marga Bolle. ! — Glej, glej, se je nasmehnil Bert. — Kdo bi si mislil! Res ste verjeli, da Je Marga Bolle? Ali s\e slišali, gospod sodnik? Takoj bom dokazal, da Gassmann laže. — Tale dokument je dokaz vaše laži. Prosim! Bert je podal list okrajnemu sodniku. — Na ta dokaz sem čakal vse-jutro. Ta vas tudi najbolj obremenjuje. Naj nekoliko pojasnim: Ko je leta 1925. Margina mati v Franciji umrla, je njena hči prišla v Združene države. Živela je v pomanjkanju, vendar ni iskala svojega strica. Končno je bila natakarica v neki restavraciji v Los Angele-su . . . Tam se je spoznala z vami, gospod Gassmann, ker ste tedaj v tistem mestu študirali na univerzi. Bili ste stari petindvajset let. Nekega večera ste se upi-janili in .. . poročili z Margo Bolle. Niti svojemu očetu tega niste povedali. Vse je ostalo tajno. Vaša žena, prava Marga Bolle, je kmalu umrla. Natiho ste jo pokopali, si oddahnili in jo pozabili. Glejte, tu je fotografija dveh važnih de kumentov: mrtvaškega lista Marge Bolle Gassmann in njenega poročnega lista >*; leta 1926. Obe fotografiji sta bili oddani s pomočjo televizije. Ker se je Ana Potter izkazala z orig*' nalnimi dokumenti, sem kmalu uganil, da jih je lahko prejela samo od Margineg3 moža. Harry Bik je nocoj dosegel, da lahko dokažemo, kdo je morilec. Kaj pravic k temu, gospod Gassmann? Ne, gospod Gassmann ni mogel ničesa1* več pripomniti. Sesedel se je na stol i" si s tresočimi rokami zakril obraz. Po končanem procesu proti notarju 1>°" rencu Gasmannu sta se Harry Bik 111 Lilian Werner poročila. Tokrat je bila *° prava z resničnim duhovnikom, z resničn1' mi pričami in ob prisotnosti cele vojsl*e novinarjev, ki so hoteli slikati od vse*1 strani nevesto, ki se ji iz ljubezni odp0' vedala milijonom. Inšpektor King, ki je imel slabo vest, f nevesti poslal krasno darilo. Tudi iz Ho*' lywooda jih je prej-ela, le Bert se ni sport1' nil. Harry je bil užaljen. — Morda je bolan? — Kaj, če je res? Ze več dni ga niše111 videl...