f t«v. 323 V Trsi«, v ponedeljek dne SI. decembra 1914. Letnik XXXIX Izhaja vsak dan, tudi ob nedeljah tn praznikih, ob 5 zjutraj, ob ponedeljkih ob 8 dopoldne. Utedmštvo: Ulica Sv. Frančiška AsiSkega št 20, I. nadstr. — Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu lista. Ntfrankirana pisma se ne sprejemajc In rokopisi se ne vraCajo. Vdajfcitlj in odgovorni urednik Štefan Godina. Lastnik konsordj IKta „Edinosti". — Tisk tiskarne .Edinosti", vpisane zadruge z omejenim poroStvom v Trstu, ulica Sv. Frančiška Asiškega Št. 20l Telefon uredništva tn uprave štev. 11-57. Naročnina znala: Za celo leto.......K 24 — tš pol leta............... . • 12*— £tri mesece................. nedeljsko iadajo za cek> leto........ 5*30 Za pol leta..............«.«* Posamezne Številke .Edinosti" se prodajajo po 6 vinarjev zastarele številke po 10 vinarjev. Oglasi se računajo na milimetre v žlrokosti ene kolone Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov.....mm po 10 vin. Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ...............mm po 20 vin. Oglasi v tekstu lista do pet vrst.........K 5 — vsaka nadaljna vrsta............. 2*— Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev. Oglase sprejema inseratni oddelek .Edinosti*. Naročnina In reklamacije se pošiljajo upravi Usta. Plačuje se izključno le upravi .Edinosti*. — Plača in toži se v Trstu. Uprava In Inseratni oddelek se nahajata v ulici Sv. Frančiška Asiškega št 20. — PoštnohranilniČnl račun št. 841.652. Ha Pollskem se poskušalo ruske armade vzdržati ob Ravki In tlldl. 0 latorSKem ozemlju sprednje ruske tete pregnane. Ob spodnjem DunaJcn se boli nadaljujejo. - Ifa Južnem Poljskem prispele naše tete do tilde Z vzhodne In zapadno-praske mele ničesar novega. Z avstrilsKo-rusbegn Milita. DUNAJ 20. (Kor.) Uradno se objavlja: 20. decembra, opoldne. V K rpatlh so bile včeraj pregnane sprednje sovražne Čete v dolini reke La- toreze. Severov zhodno od prelaza Lupkow se razvijajo večji boji. Naši napadi iz fronte Krosno - Zakll-czyn so pridobili povsod na prostoru. V dolini Biale so prodrle naše čete do Tuchowa. Boji ob dolnjem Dunajcu se nadaljujejo. Rusi so se torej postavili v Galiciji zopet z moćnim! četami v bran. Na južnem Poljskem smo dospeli do Nide. Namestnik šefa generalnega štaba, pl. Hoier, generalmajor. — Položaj o Karpatih. Poročevalec budimpeštanskega »Az Esta* poroča 19. t. m. iz Munkača, da se Rusi, ki stoje v marmarski županiji neposredno ob meji pri Tornyji in severno od tam, neprestano umikajo. Ne morejo se več povrniti, kajti čim dalje bi prodrli na Ogrsko, v tem nevarnejši položaj bi zašli zaradi našega prodiranja v Galiciji. Moč Rum)v, ki so vdrli v bereško in marmaro-ško županijo, se ceni na 12.000 mož. Poročevalec poroča nadalje: Na oni strani Vezertalacsa in Obonicsa so se včeraj vršili majhni spopadi. Na obeh krajih smo prisilili sovražne čete v beg. Večjidel Rusov, ki je pobegnil izpred Obonicsa, je zapustil ozadje županije. Ruske čete. ki so se nahajale ob mejah unške županije, so se priključile onim bežečim četam. Zadnje poročilo iz Munkača 19. t. m. pa pravi, kakor poroča isti »Az Est«: Na podlagi na pristojnem mestu dobljenih informacij se javlja, da smo predvčerajšnjim in včeraj napredovali na vsej karpatski črti v vseh severnih ogrskih županijah. Naše čete morajo v Karpatskem lesu vkljub velikemu mrazu izvrševati velike pohvale in prenašajo mraz izborno. Naše smučarske čete se obnašajo imenitno in uspešno vrše poizvedovalno nalogo ter tako olajšujejo zmagovito prodiranje naših čet. _ Z Mšbo-raskesa bojišča. BERLIN 20. (Kot.) Veliki glavni stan, 20. decembra, dopoldne. Z vzhodne- in zapadno - pruske meje ničesar no\ega. Na Poljskem se poskušajo ruske armade vzdržati v novi pripravljeni poziciji na Rawki in ISidi. Bili so napadeni povsod. Vrhovno armadno vodstvo. KARLSRUHE 19. (Kor.) Velika vojvo-dinja Luiza je prejela od cesarja Viljema sledečo brzojavko: »Hindenburg poroča ravnokar, da se pričenja ruska armada med srditimi boji umikati pred našo fronto in da jo naša armada zasleduje na vsej fronti.« Položaj na severnem bojišta. Vojaški sotrudnik dunajske «Tagespo-stea piše o položaju na severnem bojišču: Umikanje poražene ruske armade se še nadaljuje. Močne sovražne zadnje čete se v Galiciji in na Poljskem še močno upirajo. Naše čete so prekoračile Pilico pri Pio-trkovem in Przedborzu, dočim pa prodirajo nemške čete proti Tomaszovemu. Prodiranje med Piotrkovim in Przedbor-zem proti vzhodu se vrši ob bojih z ruskimi zadnjimi četami. Na južnem Poljskem je včeraj (18. dec.) naša konjica dospela do reke Nide. kjer se je na njenem vzhod, bregu zavzel sovražnik očividno svoje pozicije z močnimi silami. Južno od Visle se ruske zadnje čete upirajo na vzhodnem bregu dolnjega Du-najca kakor tudi južno od železnice Tar-now-Reszow. Ne more se še spoznati, ali naj se tolmači ta odpor edino le kot utni-čni boj ali pa, če naj krije in zakriva pre-grupacijo ruske glavne moči in zasnutek novih operacij. Zasledovanje po zavezniških armadah se torej vrši zelo previdno. Na severnem in srednjem Poljskem se zdi, d? se pripravljajo večji dogodki. »Oazeta Krakovska« je 17. t. m. poročala: Sovražnika zasledujejo dan in noč naše in nemške čete. Naše čete so včeraj zasedle Jaslo. Na potu med Krosnim in Jasienico se boj vrši že od včeraj. Prav tako se vrši boj pri Mrzyglom v sanoškem okraju. Rusi so imeli velike izgube. Danes so pripeljali večje število ujetnikov iz Czulic v Krakov. Ujetniki, skoraj izključno Poljaki, pripadajo 70. ruskemu pešpolku. V Petrogradu je bilo izdano 17. t. m. sledeče uradno sporočilo: V okolici Mlawe se nadaljuje naša akcija z uspehom. Na levem bregu Visle se nadaljuje koncentracija nemških čet. Iz okolice pri llowem se javlja, da se nahaja tamkaj veliko novih nemških čet. 14. decembra zjutraj so se med Lowiczem, Visio in levim bregom Bzure vršili trdovratni boji z menjajočo se ofenzivo in defenzivo. Naše čete so se končno le morale nekoliko umekniti, vendar pa so ti boji pripomogli Rusom, da so napredovali v drugih krajih. Na ostali fronti so bili boji manj ljuti. Londonski »Daily Cronicle« je 18. t. m. poročal iz Petrograda: Bitka med Lo-wiczem in Lodžem še traja; toda Rusi so zopet nekoliko napredovali in načrt Nemcev, da bi po obeh straneh Visle prodrli proti Varšavi, je uničen. Južno od fronte Czenstochowa so nemške in avstro-ogr-ske pozicije utrjene tako močno, da so se odločili Rusi, da ne izvrše frontalnega napada. Nemško-avstriiske čete so pomnožene z ogrskimi četami. bKušajo sedaj napasti Ruse v bok in prerezati njihove zveze z ozadjem ter jih tako prisiliti, da bi se umaknili izpred Krakovega. Iz Ženeve poročajo 19. t. m. Ruski generalni štab priznava danes poraz na Poljskem, ko je včeraj objavil še zelo nejasno poročilo. V poročilu se pravi, da je na levem bregu Visle skoraj na vsej fronti več dni trajajočim, skrajno ljutim nemškim napadom sledil precejšen mir. V soglasju s kretanjem dela čet proti reki Bzuri in z ozirom na vedno naraščajoča avstrijska ojačenja v Karpatih da je bil generalni štab prisiljen, svoje pozicije iz-premeniti, da odgovarjajo razdružitvi nekaterih svojih armad. Sovražno ofenzivo v zapadni Galiciji da je včeraj mogel zadržati. »Daily MaiU poročajo iz Petrograda: Armada, ki prihaja iz Karpatov, da porine nazaj levo rusko krilo, šteje kakih 750 tisoč mož. Na drugi strani fronte, med Visio in Bzuro, narašča nemška armada vedno bolj in bolj. Cemu naj bi rabila ta koncentracija tako blizu Visle, je uganka tukajšnjim vojaškim strokovnjakom. Morda se dogaja to, da bi se nadaljevalo tudi na oni strani reke zasledovanje pri Prza-sznyszu premaganih moči, morda pa tudi v nadi, da bi se kolikor mogoče hitro prodrlo po dolini, porinilo nazaj rusko krilo južno od Sochaczewega in zavzelo potem forte med Bzuro, da bi se tako odprla pot v Varšavo. V tem pa postajajo operacije okrog Varšave vedno skrivnostnejše, severno od trdnjave prav tako kakor južno. Mesto je pripravljeno na oblego. Z nemšKo-francoskega bojišča. BERLIN 20. (Kor.) Wo*tfov urad poroča: Veliki glavni stan, 20. decembra, dopoldne. Na zapadu je nasprotnik včeraj ustavil svoje brezuspešne napade pri Nieuportu in Bizschotu. Napadi v La Bassee, ki so jih izvršili tako Angleži kakor Francozi, so bili odbiti z velikimi izgubami za sovražnika. Vjeli smo 200 mož (drugobarvnih in Angležev). Pred našo fronto leži okoli 600 mrtvita Angležev. Pri Notre Dame de Lorette, Jugovzhodno od Bethuna, je zavzel sovražnik neki 60 m dolgi nemški strelski jarek. Naše izgube so neznatne. V Argon i h smo neka] napredovali in uplenili tri strojne puške. Vrhovno armadno vodstvo. Z lužnejo bojišta. m vrti nlkin v SrbOL Kakor poroča »Pester Lloyd«, priobču-je sofijski list »Kambana® sledeče poročilo iz Niša o bojih, ki so se vršili pred umikom naših čet iz Srbije: Boji so trajali od 3. do 8. decembra, šest dni in pet noči. Srbi so koncentrirali vse svoje moči in so pritegnili tudi še svoje čete z bolgarske meje. Boji so bili izredno hudi in srbske izgube so dosegle zelo visoko število. Ceste so se nahajale v tako strahovitem stanju, da artiljeriji in municijskemu trenu avstro-ogrskih čet nikakor ni bilo mogoče dospeti na lice mesta v taki moči, kakor bi jo bil zahteval ljuti, obupni boj Srbov. To je edini vzrok, da je armadno poveljništvo odredilo umikanje avstro-ogrskim četam. Nikakor pa ni bilo to umikanje prouzročeno morda po kakem posebnem srbskem hrabrem nastopanju ali pa morda, da bi dale povod za umikanje avstro-ogrske čete same. Ko so videle avstro-ogrske čete, da po breztal-nih, popolnoma zmehčanih cestah ni mogoče več spraviti naprej njihovih težkih topov in trenskih vozil, so bile prisiljene umekniti se, da se na ugodnejšem ozemlju izvede nova grupacija in da tamkaj počakajo povelja za nove operacije. Srbi so najprej napadli iz dveh divizij obstoječe čete podmaršala Krausa, ki je s težko artiljerijo im obstreljevala prednje utrdbe kragujevške. Ta skupina je zadajala Srbom krvave izgube in je krepko odbijala vse napade. Tudi od Belgrada proti jugu prodirajoče avstro-ogrske Čete so zavračale srbske napade, toda tudi te čete so se morale umekniti, ker se je strategični položaj izpremenil tako, in tako je prišlo, da je stala tretji avstro-ogrskl armadi nasproti srbska masa v veliki premoči. Ta tretja armada je stala na črti Rud-nik-Gornji Milanovac. Trdo je prijemala Srbe in je zlasti takoimenovani akademi-čni gardi, ki sestoja iz samih inteligentnih Srbov, zadala velike izgube. Vendar se je morala umekniti Napad srbskega levega Krila in središča je zadrževal severno fronto avstro-ogrskih čet in je tako kril umikanje. Vsi sofijski listi poudarjajo, da srbska vojska ne bo mogla dolgo uživati svoje zmage, dasiravno so Srbi sedaj zopet zavzeli svoje prejšnje pozicije in so se avstro-ogrske čete umeknile po junaških dejanjih, kajti nova avsiro-ogrska ofenziva gotovo korenito izpremeni položaj. Tudi Srbi sami ne smatrajo izida teh bojev za odločitev, da, niti najmanje ne zakrivajo, da se prava vojna začenja šele sedaj. Vojni poročevalec graške »Tagesro-ste«, pišoč iz vojnega tiskovnega stana o položaju na severnem bojišču pa pravi: »Ta velika zmaga (na severu) deluje povsod osvežujoče na čete in prebivalstvo, in dasiravno pada v čašo kaplja grenkobe iz Srbije, ve vendar vsakdo, da so naše čete na jugu le polovico tako močne, kakor bi morale biti z ozirom na težavnosti ozemlja in moč obupno se borečega sovražnika, ki se ga v ostalem nikakor ne sme podcenjevati, in pa da še ni izprego-vorjena zadnja beseda. Rovi nsld poslanik v Srbili. NIŠ 18. (Kor.) Srbski tiskovni urad poroča: Novi ruski poslanik, knez Tru-beekoj, je izročil danes v Kragujevcu prestoonasledniku - regentu Aleksandru v navzočnosti ministrskega predsednika Pa-šiča svoje poverilno pismo. UOjM s TuriUo. V Perziji. CARIGRAD 19. (Kor.) Iz glavnega stana se poroča: Naše zmagovite, proti Koturu prodirajoče čete so zasedle nekaj gričev, ki obvladujejo to mesto. Turki zadovoljni z dosedanjimi uspehi. CARIGRAD 19. (Kor.) Na predlog nekaterih poslancev je zbornica sklenila, da se pošlje podgeneralissimu armade brzojavno poročilo o zadovoljstvu nad uspehi na suhem in na morju. Tiru zsmflH poluotok Slad. LONDON 20. (Kor.) Reuterjev urad poroča iz Kaira: Turške čete so pred 14 dnevi zapustile Sinajski poluotok in se niso več vrnile. Sueški prekop se nahaja od Port Saida do Sueza v obrambnem stanju. M coipfnski sultan. LONDON 20. (Kor.) Tiskovni urad poroča: Vsled postopanja prejšnjega egipčanskega kediva, ki se je pridružil sovražnikom kralja, je bila vlada prisiljena, da mu odvzame kedivat. Visoko dostojanstvo je bilo z naslovom »Sultan egipčanski« podeljeno knezu Husein Kemalu, ki je ponudbo tudi sprejel. Kralj je imenoval novega sultana za častnega viteza velikega križa Bathovega reda, predsednika ministrskega sveta Husein Raštija pa za častnega viteza velikega križca redov sv. Mihaela in sv. Jurija. LONDON 20. (Kor.) Kakor poroča Reuterjev urad iz Kaira, je mesto povodom vladarskega nastopa novega sultana vse v zastavah. Ves Egipt pozna novega sultana kot prijatelja felahov. Njegov vladarski nastop vzbuja radi tega splošno veselje. Volno v kolonijah. Barsko vstala. LONDON 20. (Kor.) Reuterjev urad poroča iz Pretorije, da se je pričela tamkaj pred vojnim sodiščem razprava proti burskemu voditelju Turie in njegovemu bratu, BOlov v Rimu. RIM 20. (Kor.) Knez Biilow je predložil danes kralju Viktorju Emanuelu svoje poverilno pismo. Knez Biilow in uradniki nemškega poslaništva so se odpeljali iz vile Malte v dvornem vozu. Na trgu Quirinal se je zbrala precejšnja množica ljudstva, ki je poslanika spoštljivo pozdravila. Kralj je sprejel kneza v prestolni dvorani. Po italijanskem dvornem ceremoni-jelu se ne vrše nobeni nagovori. Novi rasld dreadnougbti. BAZEL 20. (Kor.) Kakor poročajo »Ba-seler Nachrichten« iz Pariza, bodo v najkrajšem času končani štirje ruski dreadnoughti tipa »Gangut«. Sestanek aortilskft kraljev. MALMOE 19. (Kor.) Ob M>11 dopoldne se je vršila konferenca zunanjih ministrov z njihovimi uradniki. Ob Vš2 so imeli konferenco kraiji in ministri, nakar so konfe-rirali kralji posamezno z zunanjimi ministri. Končno se je zopet vršila konferenca med kralji in ministri. MALMOE 20. (Kor.) Včeraj zvečer, ko sta danski in norveški kralj zapustila Mal-moe, je bil objavljen sledeči razglas: Sestanek je otvoril v petek 18. t. m. kralj Gustav z nagovorom. V tem nagovoru je kralj naglašal enoglasno in skupno voljo nordijskih kraljestev za nevtralnost ter povdarjal, kako bi bilo želeti, da ta kraljestva postopajo tudi vnaprej skupno v obrambo skupnosti interesov. Kralj je dalje izjavil, da bi si nadeli veliko odgovornost sedanjosti in prihodnjo-sti, ako bi opustili kaj, kar bi bilo lahko v korist trojnega naroda in to ravno da ga je pripravilo k temu, da je povabil danskega in norveškega: vladarja na po-| svetovanje. Na govor kralja Gustava sta odgovorila kralj Hakon in kralj Kristjan. Oba sta izražala svoje veliko veselje nad tem, da je kralj Gustav pričel s to inicijativo ter izrekla nado, da porodi sestanek za njihove narode dobre in blagoslova polne sadove. Sestanek je končal dne 19. t. m. popoldne. Razpravljanja med kralji in njihovimi ministri za zunanje zadeve niso samo oja-čila držav, temveč so se ugotovila tudi edinstva glede posameznih vprašanj, katere je eden ali drugi stavil med razpravo. Končno so se sporazumeli v tem, da se nadaljuje skupno zapričeto delo in da se odrede, vselej kedar bi to zahtevali odno-šaji, sestanki zastopnikov treh kraljestev. Švedski kralj je odpotoval skupaj s kraljico, ki je bila prišla ravno preko Sass-nitza, ob poludvanajstih v Stockholm. Naredba finančnega ministrstva glede terminskih kupčij s kavo na tržaški borzi. DUNAJ 20. (Kor.) »Wiener Zeitung« razglaša naredbo finančnega ministrstva sporazumno s trgovinskim in pravosodnim ministrstvom z dne 19. decembra 1914 glede razvitka tekočih terminskih kupčij s kavo na tržaški borzi. Na podlagi cesarske naredbe z dne 10. oktobra 1914 se odreja, kakor sledi: § 1. Glede onih na tržaški borzi pred 1. avgustom 1914 za december 1914, marec in maj 1915 sklenjenih terminskih kupčij s kavo, ki še niso izpolnjene ali obračunane, zahteva kupec lahko efektivno dobavo, vendar ne prej, kot po preteku treh mesecev, računaje od onega časa, ko se zopet odpre redna vožnja (plovba) med Brazilijo in Trstom, ali pa tudi lahko zahteva po obstoječih določilih obračun. Cas, kedaj gori omenjene plovbe zopet pričnejo, mora razglasiti c. kr. namestni-štvo v Trstu v listu »Osservatore Trie-stino«. § 2. Borzno ravnateljstvo v Trstu ima z odobrenjem c. kr. namestništva v Trstu določiti najkasneje tekom treh dni po razglasitvi te naredbe one cene, na podstavi katerih naj se na zahtevo kupca v smislu § 1 napravi obračun. § 3. Ako hoče kupec v smislu § 1 zahtevati efektivno dobavo, mora podati najkasneje na prvi delavni dan, ki sledi one-, mu dnevu, ko so oue cene za ooracun razglašene v listu »Osservatore Triestino« in to do 12. ure opoldne pismeno izjavo likvidacijski blagajni za terminske kupčije s kavo na tržaški borzi. Ako kak kupec opusti podati v določenem roku tako izjavo, se med njim in likvidacijsko blagajno obračuna na podlagi cen, ki so objavljene v smislu te naredbe. Likvidacijska blagajna mora najkasneje do 12. ure opoldne onega drugega delavnega dne, ki sledi dnevu, ko so bile objavljene cene za obračun, prodajalce obvestiti odnosno vprašati potom pismene izjave, ako zahtevajo efektivno dobavo ali obračun. Izenačba diferenc, ki izhajajo iz obračuna, se ima izvršiti za 30. december 1914 porabivši smiselno »specijelne uzance za terminske kupčije s kavo na tržaški borzi«. § 4. Ta naredba stopi v veljavo z dnem razglasitve. Poziv zemplinskega višjega sodnika. BUDIMPEŠTA 20. (Kor.) Kakor se poroča iz Homone, je izdal tamkajšnji višji sodnik dr. Ladislav Goergey na prebivalstvo poziv, naj se z ozirom na to, da je iz imenovanega okraja sovražnik že popolnoma pregnan, v lastnem interesu zopet vrne v svoja domovja. BAGDAD 19. (Kor.) Ker je reka Tigris močno narastla, je velik del mesta poplavljen. Škoda je zelo velika. Porušenih je nad 2000 hiš. Avstrijski konzul je razdelil med najbolj prizadete 200 funtov, okoli 4500 kron. Prebivalstvo je sprejelo to pomoč z velikim zadovoljstvom na znanje. Cesar Viljem zopet na bojišču. BERLIN 20. (Kor.) Veliki glavni stan: Cesar Viljem, ki je popolnoma okreval, je zopet odšel na fronto. Vrhovno armadno vodstvo. Car v Voronešu. VORONEŠ 20. (Kor.) Car je prispel včeraj semkaj. Tudi carica je prispela semkaj s svojimi hčerkami. Car je posetil bolnišnice. Ob 6 zvečer je carska rodbina odpotovala iz mesta. Podaljšanje moratorija v Italiji. RIM 20. (Kor.) Novi dekret podaljšuje moratorij do 31. marca 1915, a v milejši obliki. Moratorij preneha dne 1. aprila 1915. Grške usluge Angležem in Francozom. CARIGRAD 20. (Kor.) »Terdžumani i Hakikat« poroča, da je privolila Grška v ustanovitev brezžičnih brzojavnih postaj na malem otoku Fanan pri Alitilene in v pristanišču Mudrosu na Leninu, kar je Angležem in Francozom v veliko korist. Angleško brodovje se poslužuje pristanišča Sygra na otoku Mitilene kot skladišče za živež. List naglasa, da pomeni to kršenje nev-tralitete. Vožnja med Hullom in Newcastlom ustavljena. ROTTERDAM 20. (Kor.) »Nieuve Rot-terdamsehe Courant« poroča, da je vožnja ob angleškem obrežju med Hullom in Ne\vcastlom ustavljena. List »Kambana« o pomenu poraza ruske armade. SOFIJA 20. (Kor.) Razpravljaje o velikem ruskem porazu piše list »Kambana«: Samo možnost ruske zmage je vzbujala pri vseh nevtralnih državah od severa do iuga strah. K sreči je jedro ruske armade že premagano. S tem je odstranjena tudi nevarnost, ki je plavala nad Balkanom. Posebno mi Bolgari se veselimo ruskega poraza, ker se je tudi Rusija veselila bolgarske nesreče. Veselimo se je pa posebno še radi tega, ker je sedaj odstranjena največja zapreka, da se uresničijo ideali bolgarskega naroda. Poraz ruske armade ni samo zmaga celega kulturnega sveta, ista pomeni tudi osvobojenje ruskega naroda izpod knute carizma. Kemiki socilalistiini poslanec - prostovoljec v francoski armadi. PARIZ 20. (Kor.) Državnozborski poslanec mesta Metza, dr. Weill, je dne 5. avgusta stopil kot prostovoljec v francosko armado. Izjavlja, da je prepričan, da je s tem izvršil svojo dolžnost kot soci-jalistični alzaško-lotarinški poslanec. Sestanek treh nordijskih kraljev. Dne 18. in 19. t. m. se je vršil v Mal-inoe (v Švedski) na povabilo Švedskega kralja sestanek treh Skandinavskih kraljev. Sestali so se kralji: danski, švedski in norve&i, Adolf, Kristijan in Hakoo. U-radni švedski komnnike o tem sestanka se giasli »Sestanek je izraz dobrih odnošajev med severnimi državami in popolnega sporazuma, obstoječega med njimi, da se ohrani dosedanja politika nevtralnosti. Posvetovali se bodo tudi o sredstvih, ki bi mogla priti v vprašanje, da se omeje in preprečijo gospodarske težkoče, ki jih do-naša vojno stanje tem trem državam. No. ne uvede se ne nova politika, ne nova politična zveza.« Poleg kraljev so bili navzoči na sestanku tudi njihovi ministri za zunanje stvari. Vse skandinavsko novinstvo se bavi s tem sestankom. Naglasa absolutno mirovni karakter tega sestanka. Njega politični pomen izhaja jasno iz navzočnosti voditeljev vnanje politike teh treh kraljev. Po več nego pet stoletij je to prvikrat, da se sestajajo severni kralji na oficijelni politični sestanek rodbinskih prilik, kakor na primer na pogrebu kralja Friderika VIII. v Roskilde niso bili kralji skandinavskih držav po sestanku leta 1353. v Kodanju o-ficijelno zbrani. In tudi tedaj je bilo to bolj rodbinska stvar, namreč ženitev no-voizvolienega 221etnega norveškega kralja Hakona VI., sina švedskega kralja Magnusa Smeka, z desetletno hčerko Val-demara Alterdaga Danskega. Od časa sklepanja Kalmarske unije leta 1387. pa do razpada švedsko-norveške unije leta 1905, je bil tak sestanek izključen, ker je Norveška v vsem tem času izgubila svojo vnanjo samostalnost, pak je imela deloma z Dansko, deloma s Švedsko skupne kralje. j-Berlinske Tidende« v Kodanju je pisala: »Vest, da je med severnimi kralji dogovorjen sestanek, je bila na vsem severu sprejeta z zadovoljstvom. Smatrati se mora za gotovo, da se ne bodo na tem sestanku sklepale nikake pogodbe, da se celo ne bodo razgovarjali o nikakih vprašanjih dalekosežne važnosti velikopolitič-ne naravi. Niti ni smeti misliti, da bi ta sestanek pomenjal začetek ustvarjanja nordijskega sporazuma.« V istem smislu je pisala tudi kodanjska *Politiken«, ki je izrecno rekla: »Politični položaj teh treh držav ostane po sestanku povsem isti. kakor je bil poprej. V istem smislu pišejo tudi stokholmski listi. Tako »Svenska Dagbladet«, ki stoji blizu vladi. »Stokholmes Tidninger« ie menil: ;>Ta v zgodovini treh skandinavskih narodov edini slučaj inora v današnjem času potisniti v ozadje vse. kar veže našo pozornost. Tu gre za politično delo.« V »Socijaldemokratenn« piše vodja soci-jalistične stranke Hjalmar Banting: »Ta vest prihaja kakor najlepši božični dar za švedski narod. Politično vodstvo, ki je dalo inicijativo za ta sestanek v utrditev miru in nevtralnosti, se ie napravilo zaslužno za vse narode severa.« Sličice z salKklh boJttt Naš uredniški tovariš Fran Prešeren nam pošilja sledeče sličice z galiških bojišč. ki bodo gotovo zanimale naše čitatelje, ker najdejo v njih lep kos onega mučnega, trudapolnega, a tupatam vendar zopet veselega življenja, ki ga preživljajo na bojišču naši slovenski vojaki. Slovenec je trden, žilav in ne podlega rad niti telesnim niti duševnim udarcem. Če ni drugega, pa pomaga preko bridkosti in težav krepko osoljen dovtip, ki se »ovije kakor mokra cunja človeku okoli glave«, ali kaj podobnega; a vendar je zopet mehak, da bi zaplakal nad tujo bolestjo. Taki smo pač in tako se pač tudi živi tam gori med krogljami, šrapneli in granatami od dneva do noči. od noči do dneva. Torej nekai takega življenja. Evo ga; Sladke koreninice .... -Pogasite ogenj! Kadi se že nad gozdom in v kratkem bomo imeli tu granate in šrapnele. Vsak dim nas izda in v spodnjem koncu gozda je padla granata naravnost v ogenj. Ti vragi nam pošiljajo kroglje kot na vrvici. Biti moramo previdni. Sicer smo v globokem jarku, toda kroglje lete tako nizko, da se skoro bi rekel priplazijo k nam.-; In ubogali so možje, stisnjeni okrog malih ognjičev, pri katerih so si greli konser-ve, mladega glasnika našega polkovnega poveljstva. Pokrili so s prstjo žrjavico in jedli napol pogrete konserve. V koncu jarka, v globoki kotlini, pa je gorelo naprej. Tam smo čepeli trije in ku- hali na treh plamenih. Pristopil je glasnik k nam in se nasantok km ie vtiči mšr o-genj. V napol stiMoaJtovaM M zataknjene tri debele voiiene sveče* kakršne vidimo le v cerkrafcpri velilah oltarjih in to ob velikih prasnikitv ali pa ob mrtvaškem odru kakega, bogatina, katere-mu gori noč in dan p* šest aM več takih debelih »funtnih« svet * Prijatelj,« — mu pravim, — »mi ne u-gasnemo ognja. Pri nas bo gorelo naprej. Glej, sveče nam gore kot na praznik ali pa živim mrličem. Mrliči še nismo, kot vidiš; kaj nas čaka, pa ne vemo. Praznik pa imamo danes in zato so nam sveče potrebne. Ce malo počakaš, boš pil sladek čaj.« Nasmehnil se mi je prijatelj in je prise-del k našemu ognju. »Voda že vre. Vrzite v krop čaj; nimam mnogo časa.« Potegnil sem iz zamazane in strgane torbe majhno vrečico in stresel iz nje pe-rišče čaja v krop. Tovariš je odstavil Skodelico od ognja in pričel deliti gorko pijačo. Pili smo sladki čaj. Mladi prijatelj me je gledal po strani, ko je pil in se mi posmehoval. Ko je odložil škodelico, mi je rekel: »Veš kaj, bilo je dobro. Zalnralim se ti za to izredno pokrepčilo, obenem pa ti rečem kljub vsemu temu, da si hinavec. Več dni smo pili čaj brez vsega, ti si pa sladkor skril in si se skrivaj sladkal. Mi smo pokazali in daii vse, kar smo ime«.« Pripravljen sem bil na to odkrito izjavo, ker sem ga dobro poznal, in mu odvrnil: »Prijatelj, počakaj, ne sodi prehitro svojega tovariša. Tudi jaz sem dal vse, kar sem imel. Poglej v kotiiček in videl boš, da govorim resnico. Poslušaj! Ko sem hodil še kot mlad dečko po naših planinah, ko sem iskal kot fantalin po Ilovici maline, jagode in gobe, in ko sem pozneje zasledoval divjačino, utrgal sem večkrat izpod gnilega štora dolgo sadko šentjanževo koreninico. Ko sem šel zjutraj po tem gozdu, sem se zamislil v prejšnje življenje in premišljeval, kaj delajo moji in če bom še katerikrat z njimi v Ilovici. V tem sem zagledal med mahom list, znan list sladke koreninice. Vidiš prijatelj, odtod izvira moja hinavščina.« Stisnil mi je prijatelj roko in odšel, ne da bi mi kaj odgovoril. Gledal sem za njim in za ovinkom si je otrl solze. — Pila sva nato še večkrat sladek čaj in se raz-govarjala o naših planinah in goščavah, o našincih in o sladkih koreninicah iz naše Ilovice. Zaplakala je vas... Tiho, skoro brez najmanjšega ropota in šuma smo prišli zvečer v majhno gališko vas. Utrujeni vsled celodnevne h- je, smo posedli ob cesti po kamnih in ob ograjah in po dvoriščih malih galiških koč. Ljudje so se zaprti v svoje koče in le malokdo si je upal prestopiti vežni prag. Prosili smo za vodo, mleko, kruh, sadje in drugo, toda povsod smo čuli le glasove: „Nema hleba, nema nic, sve zabrata vojska, nema nic !" Posedli smo zopet In čakali daljnih povelj. Izvedeli smo, da smo blizu sovražnika in da so zapustili vas ruski Kozaki šele pred nekaj urami. Po deseti uri so se približali častniki gručam vojakov in jim tiho govorili Vojaki so vstajali, oprtali se in zbirali v vrste. Začulo se je tiho povelje: „Naprej!M In premeknHe so se vrste, tiho, brez šuma in šle liki divji lovci, skrivnostni zalezovala po cesti skozi vas. Takrat so se posvetile luči na oknih. Leščerbe, petrolejke in sveče so razsvetlile okna, metale medle žarke na cesto in osvetljevale prodirajoče čete. Obenem so se odprla okna in zaškripala vežna vrata. Ženske, žene in dekleta z otroki ob strani so se prikazale in nam nudile vodo, mleko in kruh. In zaplakale so ženske druga za drugo, jok se je razširil po dvoriščih in hišah in v kratkem je plakala vsa vas Stekale so ženske proti nam roke in nam nudile jokaje krepčila. Pomikale so se vrste naprej in čuli so se žalostni glasovi: „Vi greste, prišli ste in greste in ne bo vas več nazaj. Mnogo, mnogo vas bo ostalo, kroglje ne prizanašajo. Oh, in padali boste naši in vaši l* Počasi smo zapustili vas, ugasnile so luči, gosta tema jo je zakrila v zagonete,n teman plašč in iznad vasi pa smo čuli plač in jok in obupne glasove: „Mnogo vas bo pailo, naših in vaših čegav Je ta grob? pnfc razliti mfe. koles In h^p holma^ d** padla podlih kMorij. _ grebci za silo napravljene strelske jarke na- ših prednjih vrst, ki so se pomaknile prejšnji dan naprej In umerili poglobitev po truplih. Končali so delo, otrti to si znoj z obra France* sije naš. Jaaez je, — pravi eden pagrebcev, ko - „pagk* ! Ederteb še mlad faat* prav čeden v bodoče na dotičnih pristojnih ležale nm Iz rutfnss ujetalitr« se je javff gospod Mirko ŠiŠkovJC, def. učitelj v So-vinjaku pri Buzetu, sht g; Štefana Siftkovtča* ir Herpeljah; o: katerem je kroŽBa em bojišču. Šolska predstava na korist botttnice, ki se je vršila včeraj popoldne v Narodnem domu je krasno uspela. Dvorana je btta natlačeno polna in mnogo ljudi je mor oddah- ralo oditi, ker. je nedostajalo prostora. Zato se na občno željo ponovi predstava v isti namen v sredo, 23. decembra ob 5 pop. Spored in cene iste. I Vojnopomožni križec. Vojnopomožni je ... dečko". urad notranjega ministrstva izdaja/nekaj časa Res je*, — mu odgovori ogovorjeni, pre- sem v prjd oficijalni vojni oskrbi križec, ki PODLISTEK motrivši našitke pod vratom. — „Kranjcu je podoben po vsem, tudi se mi skoro zdi nekoliko znan, toda ne spomnim se ga. Morda sva bila z revežem celo že skupaj, toda preveč sem jih že videt in zagrebe! in spomin mi je že skoro otopel. Spoznal bi komaj brata, katerega že delj časa nisem videl. V Srbiji je in tam jim gotovo ne gre tako slabo. Vsaj tako sem stttat danes govoriti naše oficirje*. „Shoda za fanta, škoda", — pravi njegov sosed in. stopi k mrliču. „Hitro je prestal* — pristavi drugi. „Primimo ga!" —je dejal trelji, in par hipov na tj ležal mladi faat v poglobljenem strelskem jarku v zlokobni, tuji gatiiki grudi. Poleg njega so položili mladega Poljaki in za-grebli so trupli. Naredili smo dva groba in postavili dva križa Slovenec leži poleg Poljaka. Oba sta padla kot žrtvi velike naloge velike domovine. Zadnji žarki solnca so posijali na dve gomili na dva- iz količkov zbila križa, katera so postavili pogrebci svojemu domačinu in bratu. Zadeti so pogrebci na ramo lopate in krampe in s« napoti* naprej. V trenutku, ko so prekoračili vrlr holma, je zašumelo v bližnjem gozdu. Razgrnilo se je nizko, gosto grmičevje in plaho je pogledalo iz odprtine mlado poljsko dekle. Gledala je delj časa mlada Poljakinja na sveža grobova na katerih so slonele sence lesenih križev, zagrnila je vejevje in zopet izginila kot bajna prikazen. Ob luninem svitu je obiskala samotna grobova zopet neznana Poljakinja Plaho je pogledala iz gozda, in ko se je prepričala, da je sama, je skočila h grobu. Vrgla se je na grob in žalostno plakanje se je začulo v tihi noči. Njen obupni jok je spremljalo edino votlo grmenje topov, ki je odmevalo od daleč preko ravnin in gričev. Nato je odvilo dekle majhen zavoj, katerega je imelo pod predpasnikom. Iz zavoja je vzela majhno podobico, prilepljeno na dveh srcih, velikih, izrezanih iz rdečega, tankega papirja. Pritrdila je ta okrasek na križ in ga ovila z raznobarvnimi trakovi. Nato je preprečila ves grob z verižicami, napravljenimi iz papirnatih obročkov bele, modre in rdeče barve. Pomolila je še na grobu in že je hotela oditi. Kar je ugledala sosedni grob. Tiho je govorila: „Ta revež, ki je od daleč, spi poleg mojega ljubljenca. Edini tovariš mu je bil v zadnji uri in večno bo počival poleg njega. Tam doli, kjer je doma, je morda tudi dekle, ki ga ljubi in nestrpno čaka. Revica je ona z mano vred". In odprla je zopet zavoj in vzela iz njega ostanek papirnatega okrasja. Ovila je s trakovi križ in grobišče in pomolila je tudi za revnega tujca, tovariša svojega ljubimca. Bil je to na dan pred Vsemi sveti. In na ta praznik, ko so se zbirali našinci pri svojih grobovih, se spominjali umrlih svojcev in tudi bojevnikov, ki so morda počivali v daljnih deželah, na ta žalostni dan je bil po zaslugi te vrle Poljakinje okrašen grob mladega neznanega Slovenca v daljni Galiciji, na pusti, prazni planoti pod divje razstrelje-nim in razoranim gozdom. Čegav je ta grob? ga sposa un italian! ?* (Orda ščava f zakaj si; se uuiefJla z Italijanom!) Včeraj pre* poldne-je zopet- prišlo do piiniiii|i> med mačeho in pastorko, in ta> poslednja je dala duška svoji mržnji s tem, da je nesrečno žensko do krvi opraskala po obrazu in po rokah. Nesrečna žena je morala na; zdravniško postajo. Domnfe vesti. je, izdelan posebno skrbno, v obliki podoben marijanskemu križcu in se sedaj — namerava izdati v vseh deželnih barvah — izdaja črnožolto in rdečebelo emajliran. Sredi križca se nahaja avstrijski grb v starem srebru. Ta križec se je označil za „vojnopomožni križec", je umetniški okrašen za dame in gospode, pristoja za vsako priliko in k vsaki toaleti, je bil povsod zelo všeč in se prodaja v največjih množinah. Pripraven je zlasti za božično darilo. Prodaja se z zaponko po 3 K, kot o vratni obesek z baržunastim trakom; oficijeino za dame, pa po K 3*20. Naiočitve naj se pošiljajo tehnični obratni centrali vojnopomož-nega urada, Dunaj. U Hoher Marki 5. Najvišje cene za krompir „Wiener Zeitung" je objavila ministerijalno naredbo o določitvi najviših cen za krompir. Po tej naredbi se gibljejo najvišje cene v veletrgovini v posamičnih kronovinah med 9 in 12 kron za metersktstot krompirja za hrano, med 6 in 7 kronami za meterski stot krompirja za industrijo in krmo v deželah Goriška, Trst in-1 stra. V mali trgovini določijo cene — z ozirom na najvišje cene, določene za veletrgovino — politične deželne oblasti. Naredba se ne nanaša na krompir iz carinskega inozemstva ter stopi v veljavo z dnem 23. decembra 1914. „Sokol" pri Sv. Jakobu vabi člane, članice, gojenke, obrtni naraščaj in učenke, da se udeležujejo društvene telovadbe. Telovadne ure je društveni odbor na prošnjo telovadcev v zadnji seji zopet pomnožil in se vrše: Članov v nedeljo od 9—12 dop. in v četrtek od 8—10 zvečer, skupno z obrtnim naraščajem; članic in gojenk v ponedeljek od 5—7 zvečer in v četrtek ob istem času; dekliškega naraščaja v sredo in soboto od 2—4 pop. Deški naraščaj začasno ne more telovaditi, ker vsled dogodkov primanjkuje voditeljev. — „Krepimo seje geslo Sokolstva ; ne pozabimo posebno letos tega gesla in Širimo je med nove člane in članice. Na zdarl — Odbor. Božična knjiga na korist uradu za vojno preskrbovanje. Znanega, v zvezkih izhajajočega dela „lllustrirte Kriegskronik 1914M (Založba: Dunaj, I. Franzensring 22) je izšel ravnokar prvi skupni zvezek v elegantni opremi. Obseza 325 strani in vsebuje 130 slik in več kart. Ta kronika, ki daja opis dogodkov v besedi in sliki, polaga posebno važnost v opisovanje slavnih bojev naših avstrijskih in ogrskih čet, tako, da publikacija zaslužuje ime „domovinsko-patrijotična". Zato je jako primerna kot božično darilo za našo dozorevajočo mle-dino. Cena broširanemu zvezku je 4 K, vezanemu K 5-40, od katerih pripada 10 odstotkov uradu za vojno preskrbovanje. Za vojake na bojišču in za vdove in sirote padlih je došlo vojnemu ministrstvu (uradu za vojno preskrbovanje) v času od 30. novembra do 5. decembra 572.002 kroni. O ranjenih, odnosno bolnih vojakih. V pomožno bolnišnico v prostorih nemškega telovadnega društva „Eintracht" je bil včeraj sprejet Peter Kmet od 20. lovskega bataljona. Odpuščena sta pa bila iz te pomožne bolnišnice črnovojnik Ivan Spiess in Amedej Orbanič ( d 5. domobranskega peš-polka; ta poslednji je pa le premeščen iz te v pomožno bolnišnico v zavodu „Avstro-amerikane". Maščevanje upravičena ljubosumne žene. Že.dolgo si. je 45letna.Antonija Tra-gerjeva- belila glavo z vprašanjem, zakaj da nje mož večkrat tako pozno pride domov. „Kani hodi?" -- to je biia tista velika zagonetka, ki je ni mogla rešiti. Šele po dolgem času je izvedela, da nje mož hodi v obiske 421etni perici Katarini Magričićevi, ki stanuje v ulici della Tesa št. 10. Seveda Jo je to zadelo, kalvor strele z jasnega neba. Prve dni je bila preveč razburjena, da bi bila kaj storila v tem oziru. Predvčerajšnjim je pa sklenila, da gre sama k Magri-čičevi in jo z lepa opozori, da je Trager že oženjen in da je ona njegova soproga. Mislila je namreč, da Magričičeva tega ne ve. In šla je res k Magričićevi in jej rekla: Čujte, jaz se čudim, da vas Trager, ki Je moj zakonski mož, obiskuje! Magričičeva jej je pa nato porogljivo odvrnila: — Ni se treba nič čuditi, draga moja! Kako nai bi oče ne obiskoval svojega otroka? Poglejte tamle njegovega in obenem mojega sina I — In pri tem je pokazala na dveletnega dečka, ki se je v nekem kotu igral z neko staro copato. No, to je bUo za Tragerjevo pa. že preveč: skočila je kakor razjarjena levinja na Magričtćevo in jo začela nabijati po glavi in po obrazu: sploh, kamor je priletelo. Seveda pa ni niti Magričičeva držala rok križem, temveč je energično nastopila, in sicer najprej defenzivno, a potem je prešla celo v ofenzivo. — Konec vsemu je bil ta, da sta morali obe na zdravniško postajo, kjer je zdravnik konstatiral, da ima Magričičeva več bunk na glavi in par prask po rokah, a Tragerjeva precejšnjo rano na čelu in eno na nosu. Desinfekciral in obvezal jima je rane ter ju odslovil. Užagal se je. 16htni Peter Orel, ki stanuje v Skednju hšt. 1, je sicer brez dela ir brez zaslužka, vendar pa skuša biti na kak način koristen doma. Tako je včeraj žagal drva, a pri tem mu je žaga spodletela in užagal se je v levo roko in si prizadejal jako globoko rano. Moral je na zdravniško postajo, kjer mu je zdravnik izpral rano in mu obvezal roko. Slovensko siednlišce u Trstu. V soboto, 26. t. m., ob 7 in pol zvečer se uprizori burka s petjem v 3 dejanjih (G slikah) „BREZ DENARJU". (Spisala L. Krenn in K. Lin dati ) Glasba je od L. Kuhna. Režijo vodi g. Daneš-tiradi š Vstopnice po nizkih cenah bodo ves teden v predprodaji pri g. Bičkovi, vratarici „Narodnega doma". Cepljene vipavske trte podlagi Rip. Tort:, vrsta ; Grganga, Klarnea itd. Prodajalo se bo po najnižjih cenah v te.lcljo 27. decembra v Roeolu na senenem trgu. - Priporoča se cenjenim odjemalcem — Lastnik. 1235 ČEŠKO - BUDJEVIŠKA RESTAVRACIJA (Bosakova uzorna češka gostilna v Trstu) se nahaja ulici delle Poste štev. 14, vhod v ulici Giorgio Galatti, zraven glavne pošte. Slovenska postrežba in slovenski jedilni listi. 10 7o čistega dobička daje Ciril-Metoaovi družbi knjigarna GORENJEC & Co., ulica Caserma štv. 16 (zraven kavarne Commercio). Madame Bovary Rcf ait. - Spisal Gustav« Flmbart Vzlic svojim prenapetim maniram — kakor so dejale vonvillske gospe — Ema ni bila nikoli vesela. Okoli njenih ustnic je bilo nekaj bolestnega, kakor večkrat opazimo to pri starifi devicah ali pa pri zelo častihlepnih ženskah, ki so doživele ie mnogo razočaranj. Bila je vedno zelo bleda. da. bela kot sneg, in njene oči so bile zbegane. Odkar je bila našla v svojih laseh tri bele niti je večkrat govorila o svoji starosti. Pogosto so jo prijemali slabostni napadi. Nekega dne je pljunila celo nekoliko krvi, tako, da se je Karel prestrašil, ne da bi bil prikrival svojo bojazen. Toda ona mu je vselej odgovarjala: »Oh, saj ni nič!« Sel je v svojo sobo in ie dolgo plakal, glavo naslonjeno ob roke. Pisal je takoj svoji materi, da bi prišla čimpreje k njim; ko je dospela, se ie dolgo pogovarjal ž njo o Eminem stanju. Iz poštne službe. V zmislu odloka trgovinskega ministrstva z dne 9. decembra 1914 št. 48472/P ex 1914 se z 31. decembrom opustijo poštne nabiralnice Begliano pošta Pieris, Brda pošta Monjan, Crauglio pošta Ajello, Počekaj pošta Buzet, S. Vito al Torre pošta Visco in Ždrenj pošta Oprtalj. Poštne pošiljatve, naslovljene v gori omenjene kraje, Kaj naj bi bil počel ž njo, ki ni hotela ničesar čuti o kakem zdravilu? »Veš kaj potrebuje tvoja soproga?« je menila stara gospa Bovary. »Naporno delo, telesno gibanje. Ko bi morala, kot mnogo drugih žensk, skrbeti za svoj obstanek, bi ne bila tako muhasta, kar je le posledica njenih zmešanih nazorov in njenega brezdelja.« »Toda saj se vendar peča z raznimi o-pravili!« jo je zagovarjal Karel. *Da, ona ima opravila! Toda kakšna? Prebira romane, slabe knjige, ki pišejo proti veri in v katerih se napadajo duhovniki ter citira Voltaire. Vse to ne more imeti dobrih posledic, moj ljubi sin; človek brez vere zabrede vselej na slaba pota.« No, sklenila sta, da Ema odslej ne sme več čitati romanov. Toda to ni bilo tako lahko. Dobra starka se je sama hotela lotiti te stvari; na svojem povratku je nameravala obiskati v Rouenu izposojevalca knjig in mu reči, da je Ema odpovedala naročnino. V najhujšem slučaju se je hotela obrniti celo na policijo, ko bi ne hotel knji-gotržec prenehati z zastrupljevanjem duš. Slovo med taščo in snaho je bilo zelo hladno. Tekom štirih tednov, ko sta bivali i skupaj, sta izprcgovorili med seboj ko- maj par besed, izvzemši običajne fraze in komplimente pri mizi ali pa predno sta šli spat. Stara gospa Bovary je odpotovala neke srede iz YonviIla. Bil je ravno semenj. Trg je bil že od zgodnjega jutra poln praznih voz, katerih ojnice so smelo štrlele v višino. Na drugi strani so bili postavili šotore iz platna, v katerih so bile na prodaj volnene nogavice, odeje, trakovi in druge stvari. Na tleh je bila razpoložena lončena posoda, jerba-si jajc in sira, iz katerih so visele slamnate bilke. Poleg mlatilnic so kokodakali piščanci v nizkih kletkah in so iztezali svoje vratove skozi paličice. Pred lekarno se je nabrala tako velika množica ljudi, da bi se bila vsled gnječe kmalu vdrla okna. Ob sredah je bilo tu vedno polno ljudstva; od vseh strani so prihajali ljudje, ne morda po zdravila, temveč po nasvete k gospodu Homais, ki je slovel po vsej okolici. Njegova samozavest je močno vplivala na kmete, ki so ga cenili bolj nego najučenej-šega zdravnika. Ema je sedela pri oknu (sedela je zelo pogostoma, kajti na deželi mora nadomeščati okno promenado in gledališče) in se .venomer oc je kratkočasila s tem, da je opazovala izčisti kri.« kmete. Naenkrat Je »pazila med množico1 Nesrečna ženska. Pred par leti se je 39-letna Roza, kateri ne vemo kako je bilo prej rodbinsko ime, omožila z vdovcem. Roza je rodom Slovenka, a Lorenzoni je Italijan ter ima 171etno hčer, ki kar ne more trpeti, kar ie slovenskega in vsled tega sovraži iz dna srca svojo mačeho. Pri vsaki piiliki psuje to nesrečnico z „Brutta s'ciava! perche te Dr. PETSCHNKiG TRST, VIA S. CflTERIM te. 1. Zdravnik za notranje (splošne) boiezni 8 — 9 in 2 — 3 In Specijalist za kožne in vodne (spolne) bolezni: 11 M>—l »n 7—lVmaga. Nato je dejal kmetu, ki je bil ze bled ko stena: »Ni se vam treba bati, dobri moz!« »Oh, saj se ne bojim,« je odvrnil, >kar začnite.« . ^ . In bahajoče je iztegnil proti njemu svojo tolsto roko. Ko ga je zdravnik zbodel z lanceto, je brizgnil iz rane debel krvni curek, ki je umazal ogledalo na steni. »Drži bližje skledo!« je vzkliknil Karel. »Vraga!« je dejal kmet, »to teče kakor studenec! Kako rdečo kri imam! To je dobro znamenje, kajneda?« »Včasih,« je odvrnil zdravnik, »ni cuim v začetku ničesar, dokler naenkrat r:e pride omotica; to se zelo pogostoma dogaja pri ljudeh, ki so močne rast! kakor V1Y tem hipu je kmet spustil iz rok klobuk, da je padel na tla, in se je nezavesten' zgrudil na stolico, ki je močno zaškripala. . . . »Zdelo se mi je, da bo tako,« je dejal Bovary in je tiščal prst na odprti žili. Nato se je jela tresti tudi skleda v stinovih rokah; njegova kolena so se šibila. v obrazu je bil bled ko smit. »Žena, žena, pridi takoj sem!« i I vpil Karel. , (Nadallui Ju- za- ie za-