Glas zaveznikov Leto i - št. 55 Informacijski nova v vsem svetu bistvena ne le za zopetno dosego splošne blaginje, marveč tudi za samo nadaljevanje miru* «Daly Mails. opisuje kot dobro novico dejstvo, da «gmo s popolno odobritvijo vseh pripravljeni po-novno zasesti našo posest na Vzhodu*. Kakor Churchill, tako tudi Bevin ni prevzel novega ministrstva, izjavlja «Daiiy Mali*, da bi predsedoval likvidaciji angleškega imperija, »Times* izjavlja, da se vsi eno-dušno strinjajo z Bevinovim potrdilom potsdamskih, izjav o Španiji. Medtem ko bodo Združeni narodi trdno vztrajali pri odklanjanju priznanja sedanje španske vlade kot svoj* zaveznice, pa bo rešitev ostala v rokah Španije same OGLASI: Cena za milimeter višine (širina ena kolona): trgovski L 7, mrtvaški L IS (osmrtnice L. 36), objave L 9, finančni ln pravni oglasi L 12. V vsebini lista (tekstni oglasi) L. 12. Davek ni vštet Plačljivo vnaprej. Oglase sprejema Union* Pubblicita. Italiana S. A, Trst, via Silvio Pellico št. 4, tel. 94044. Cena posamezne številke L. 2 (zaostale L. 4). 'okoplsov ne vračamo. PREDAJA \ pričakovanju izkrcanja na japonskih plohih Nezadostne čete za popolno zasedbo Japonske • Upor japonskih čet v Mandžuriji - Sovjetske čete se bližajo Port Arthurju „Washington Post" o demokratizaciji Bolgarske TVashington, 23. avgusta «Washington Post* piše, da Je stališče, ki ga je zavzel minister Byrnes k razvoju političnih prilik v Bolgariji, «jasno ln energično*. »V srcih večjega dela ameriškega naroda živi prepričanje, da Bolgara ne bo mogla, biti deležna našega prijateljstva in naklonjenosti, če bo postala totalitarna.* »Združene države bi želele priznati v Sofiji vlado, ki bi predstavljala bolgarski narod ter z njo skleniti mirovno pogodbo. Toda take vlade do Zidaj ni*. »Izjava ministra Byrnesa jasno Pravi, da ee Združene države n* bo<1° Pogajale z Georgijevo vlado *er nimajo zaupanja v volitve 26. avgusta, ki naj bi izrazile voljo bolgarskega naroda*. »Verjetno bodo Združene države vztrajale na izpolnitvi potsdamskega dogovora, ki predvideva resnično demokratično vlado v Bolgariji. Svobodnemu narodu je mučno gledati diktatorske režime v deželah, ki so bile osvobojene Hitlerje-MoraJ° »e odlo SS.r*’ ““ •» - «Od kar smo žrtvovali ameriška življenja za osvoboditev vas Evrope, nimamo nikakih pomislekov, da ne bi uporabili svojega vpliva, da preprečimo ponovno pojav ustrahovanja in trinoštva, ki ga hočejo uvesti druge totalitarne, ki so se •ame proglasile za narodno vod-«tv0». »Novi zunanji minister Velike rltanijg Ernest Bšvln je istotako ° tožil sedanje režime v Bolgariji, juniji in Madžarski v svojem ?Tvoru* Bevinov govor je sledil £5“"« ■*»*, Ki g. * P«i.i _ tedent o novih diktaturah na Balkanu. dki 8mo **■ dobili ob razvoju ;2 kOV - j« «*msklh razlska-moirel izkr>6| bl tako nobe» narod rfvoii ^8tlU atom8k* bombe bo dodatekT^130' T<1 Zaht9Va JS!^31 minister Be-v n v britanskem parlamentu. Dostavek k Bevinoyemu pr€dlo bo glasil: »Poleg Lga izra^m" mnenje, da tu omenj*ne varnostne ukrepe'imamo za neprimerne spričo iznajdbe atomske bombe. Vlada mora storiti potrebne ukrepe, da predoči Združenim narodom potrebo, da se ustanovi mednarodni zavod za atomska raziakavanja, ki bo prejemal mednarodno podporo In bo nadziral delo vseh znanstvenikov in strokovnjakov ter izkoriščal preučevanja ln raziskavanja v zvezi z atomskem vprašanjem. Pokazati*je treba tudi na potrebo, da sprejmejo vsi narodi načrt o mednarodnem nadzorstvu nad delavci in proizvajalnimi načrti posameznih narodov, da bi tako preprečili uporabo atomske sile za cilje posameznih narodov.* Dodatek je med člani zbornice vzbudil veliko zanimanje Jugoslavlja-žlan odbora ustanove UNRRA Beograd, 22. avgusta Ta»jug poroča, da je bila Ju. goslavija imenovana za člani odbora pri ustanovi UNRRA. London, 23. avgusta Vojaški poročevalec Združenih držav, ki je govoril v Washlngtonu, je sinoči prvič dal nekatere po-drobnoeti o zavezniških silah, ki pridejo v poštev v začetni dobi japonske zasedbe. Na Filipinskih otokih (n v Oklnawi je 14 do 17 divizij pripravljenih, da gredo . na Japonsko, toda potrebne so še druge sile, da dopolnijo zasedbo. Rdeča armada zaseda danes v Mandžuriji vse strateške točke in v kratkem času bodo sovjetske sile prispele do Port Arthurja. To mesto so odstopili Japonski po rusko-japonskl vojni. V Sahalinu napredujejo sovjetske sile po načrtu proti Jugu na japonskem delu otoka. % Sinoči je poročala moskovska radijska postaja, da se predaja v Mandžuriji 5. japonska armada v popolnem redu z orožjem, opremo, zemljepisnimi kartami ln vojaškimi dokumenti. Poročilo jg dodalo, da je večji del vojakov zadovoljen, da je konec vojne. Holandska radijska postaja je sinoči javila, da so zavezniki vrgli na otok Javo letake, v* katerih opozarjajo ljudstvo, naj gleda na to, da javna podjetja ter obrati nadaljujejo z delom. V teh letakih omenjajo poleg tega, da 1» še nekaj časa trajalo, preden se bodo mogle zavezniške sile izkrcati in poloviti Japonce. Poročilo dalje pravi, da jg holandska vlada obvestila ustanovo UNRRA, naj nudi prizadetim holandskim krajem na Daljnem Vzhodu pomoč. Radijska postaja v Habarovsku je včeraj zvečer naznanila, da se je peta kvan-tunska armada v celoti predala in se močne edinice te armade zbirajo v sovjetskih taboriščih, potem ko so se uprle in pobile častnike. Poročevalna agencija je naznanila, da go Kitajske čete vstopile v francosko Indokino in zasedbe Cao-fc ang, ki leži približno 160 km severno od prestolnice Hanci. Čete napredujejo proti glavnemu mestu. Kitajsko vojno poveljstvo je danes naznanilo, da so kitajske sile prišle v Taiyuan, prestolnico pokrajine Sansi. Radijska postaja v Singapurju je naznanila, da japonske sile na tem področju še niso dobile ukaza, da prenehajo sovražnosti. Vsako zavezniško približanje po morju, zraku in kopnem bi lahko izzvalo spopade. Čeprav so v Simgapuru uradno objavili cesarski ukaz za predajo, so v tgj radijski oddaji izjavili, da niso prejeli niti navodila niti ukaz za prenehanje sovražnosti. Problemi zavezniike zasedbe «New Tork Herald Tribune* pi*» v avojem uvodniku, da je Mac-Arthur s svojimi četami popolnoma pripravljen rešiti vsak problem, ki je v zvezi z zasedbo japonskega otočja, tudi v primeru, če bi «« Japonci nepričakovano upirali zavezniškem Izkrcanju. Uvodnik pravi med drugim: »P° japonskih poročilih bodo prve ameriške zasedbene čete prišle po zračni poti v nedeljo, dočim se bodo one čete, ki jih bodo prepeljali ladjami, začele izkrcev&ti v začetku prihodnjega tedna. Brez dvoma bo to izkrcanje ljudi pripravljenih na boj, kajti previdna Mac-Arthurjeva taktika ni prezrla neob-hodno potrebnih varnostnih ukrepov. Istočasno pa ni razlogov, da japonske oblasti ne bi storile' odkrito, kar je v njihovi moči, In bi na miren način izvedle predajo. Ves narod bo drhtel od vznemirjenosti, ki bo še tem večja, ker so japonske oblasti, podobno kakor ngmški glavni stan leta 1918, ljudstvu popolnoma prikrivale težavnost položaja, ki Je dovedel do poraza. Foleg tega napovedujejo tudi silno socialno revolucijo. Skoraj vso moderno japonsko zgodovino jg vodila njena armada. S sprejemom potsdamskih pogojev se Je Japonska obvezala, da bo uničila na le vlado vojske, marveč vojsko samo, Ta vojska ja še v glavnem nedotaknjena, oborožena in je ne bo lahko uničiti. (V preteklosti Jg obdržala svojo moč v državi s strahovlado • in z umori ln bi se tudi zdaj utegnila posluiltl enakih metod. Vojna je gotovo že mimo in odgovorni J** ponči so se popolnoma sprijaznili z dovršenim dejstvom, toda sile Mac-Arthurja se vsekakor pripravljajo na svojstven zmeden in nevaren položaj. Naša vojska mora biti pripravljena na presgncčenja. Manilar-23. avgusta V posebnem poročila, ki ga je izdalo danes vrhovno poveljstvo sil generala MacArthurja, javljajo, da bo listina o japonski vdaji podpisana v okolici Tokia dne 31. t. m. Neka poročevalska agencija pravi, da bodo listino podpisali v tokijskem zalivu na krovu ameriške oklepnice «Missouri». ,7 . . , Hongkong, 23. avgusta Uradno poročilo danes javlja, da bodo kitajske čete verjetno poslane po zračni poti v Nanking, šanhaj, Peiping in Tiencin, da prevzamejo oblast v teh m«atih Iz Slovenije DEMOKRATSKE BESEDE « Vojaško sodišče v Ljubljani je obeodllo 4 Člane »Kulturbunda* v Ljubljani na 6^ mesecev odvzema prostosti, Izgubo državljanstva in zaplembo celotne imovine. Pred vojno je bilo v Sloveniji med 50 in 55.(^0 konj. UNRRA bo poslala Jugoslaviji 106.000 konj. Od teh jih bo Slovenija dobila 5.000, kar je celih 4.7%, Zdaj računajo, da bo v Sloveniji okoli 40.000 Konj. Kobilarna Lipica je največja' pridobitev slovenske konjereje. Ustanovljena je bila že pred 350 leti ter je ustvarila slovenskega konja, lipicanca, ki je znan po vsem svetu.. J^jmei so okoli 200 konj lz žrebčarne odpeljali na Češko. Mariborska mestna skupščina je imela prvo zasedanje. Za predsednika je bil izvoljen Karol Reberšek, za podpredsednika Jože Gričar in za tajnika Fran Hlupič. Vsi bi se redi vrnili domov Ameriška armada je dovolila trem tisočem rudarjev, kmetov in drugim potrebnim delavcem povratek domov v saarsko področje. Na postaji pa so se zbrali v upanju, da se jim bodo lahko pridružili, tudi drugi civilisti. Pot v suženjstvo Odgoditev zasedanja sveta zunanjih ministrov Washington, 23. avgusta Ameriški znnanji minister Byrnes je izjavil na tiskovni konferenci, da je bil sestanek zunanjih ministrov odgoden do 10. septembra. Dejal je, da je vzrok za odgoditev sestanka nepričakovano hiter zlom Japonske bi nepredvidene stvari, ki so se pojavile po potsdamskem sestanku trefi velesil. Izročitev velikega muftlja v Jeruzalemu Beograd, 23. avgusta Osrednja komisija za ugotavljanje vojnih zločincev javlja, de Je jugo-slovanska vlada zahtevala od za-veznikov izročitev Haj Amin El Husseina, bivšega velikega muftija v Jeruzalemu, ki ga označuje za vojnega zločinca. Zatrjujejo, da Je za časa zasedbe ob svojem obisku v ' Bosni Imel mnogo posvetov z voditelji bosanskih Muslimanov ter ustanovil muslimansko divizijo SS. To skupino bosanskih Muslimanov obtožujejo, da Je razen zločinov, ki’jih je izvršila nad domačini v Bosni in Dalmaciji, izročila in nacifašlstom mnogo skupin britanskih in ameriških letalcev, ki so bili prisiljeni zasilno prestati v bosanskih gozdovih. Hrvaikl poglavnlk Pavelič \ bo Izročen Jugoslaviji Dunaj, 23. avgusta Ante Pavelič, voditelj hrvaških ustašev, ki je postal po nasedbi Jugoslavije z italijansko in nacistično podporo poglavnlk N. D. Hrvatske, bo po sklepu zavezniških oblasti v Avstriji izročen kot vojni zločinec Jugoslaviji, Kjer ga čaka zasluženi kazen za izdajstvo ln za pokolj sto-tlsočev Srbov, Hrvatov lin vencev. Slo- Mezdni sporazum jugoslovanskih mornarjev Zagreb, 23. avgusta Mornariška uprava v Splitu in sindikalna zveza pristaniških delavcev sta sklenili sporazum o plačevanju mezd mornarjem za dolgo plovbo. Da bi se mornariškim delavcem porr.oglo, so se dogovorili, da bodo 50% celotne plače se nadalje odtegovali za rodbinske člane ali kake druge osebe, ki jih bo pooblastil mornar sam; ostanek bodo izplačali mornarju v valuti tiste države, kjer bo ladja v času izplačila zasidrana. Ladijski poveljnik bo plačal 50% na- račun mornariške agencije v Londonu, Zaloge po zakonu o “posoji in zakupu,, , Washington, 23. avgusta Bela hiša Javlja, da znaša vrednost materiala v Združenih drža* vah, ki M ga morali poslati preko morja na podlagi zakona o »posoji in zakupu*, pol milijarde funtov. Ameriški material, ki je v prekomorskih skladiščih in ga še niso, predali zavezniškim vojaškim upra! vam, venijo na 250-375 milijonov funtov. Odstop vlade v Siriji Beirut, 23. avgusta Iz Damaska Je prispela vest, da Je ministrski predsednik sirijske vlade Phareo Eleckhoury predložil predsedniku Kawatlyu odstop ce. lotne vlade. Eleckhoury Je bil pooblaščen da vodi vladne posle do sestave nove vlade. Blvia grika ministra umrla Atene, 23. avgusta V kratkem presledku sta umrla dva bivša grška ministra. Oba sta bila v vladah po osvoboditvi Grčije ria važnih mestih. Preminula ml. nistra sta Pericles Rallis in Petros. Rallis, ki nista bila v nikakršnem sorodstvu, čeprav nosita isti priimek. Prvi Je bil notranji minister v Pla-stirasovi vladi, ki je podpisala dogovor, s katerim so se zaključili grški neredi preteklega decembra. Bil je eden izmed največjih grških pravnikov. Petros Rallis Je bil mi. nlster za promet v vladi Papan-dreuja ln eden izmed voditeljev ljudske stranke. RAZPRAVA PROTI QUISL1NGU Zanimiv zagovor Oslo, 23. avgusta V nabito polni dvorani se je začel QuisJingov zagovor. Zagotavljal je sodišče da je bil on tisti, ki je rešil Norveško in Švedsko pred uničenjem, ki bi zadelo ti dve deželi, ako bi s* spremenili v bojišče. Državni tožilec je zahteval zanj smrtno kazen, ker je sodeloval z okupatorjem; Quisling, ki je govoril a svojimi branitelji, je izpodbijal verodostojnost dokumentov Rosenbergovega tajnega arhiva. Quisling je ponovno zanikal, da bi pošiljal vojačke skrivnosti Nemcem. Izjavil je, da je Anglija v letu 1940 napadla Norveško ln je tako zaplčtla deželo v vojno, on pa da Je hotel na vsak način ohraniti norveško neodvisnost. Veliko mrmranje se je vzdignilo, ko je Quisllng izjavil, da je veliko prispeval za rešitev norveških interesov. Dejal je, da je navezal z Nemci tako dobre stike samo v prid norveškega prebivalstva. Ponovno je zanikoval, da bi se razgovarjal z nacističnimi poveljniki o zasedbi Norveške že pred aprilom 1940 ih je dejal, da so dokumenti, ki jih ima državni tožilec, ponarejeni. Ko so ga vprašali, je li imel pred • aprilom 1940 stike z Nemci, je po krajšem obotavljanju dejal: »Da, Imel, ali ne v smislu obtožnice*. Omeail je tudi svoje pogovore s Hitlerjem ln Ribbentropom ih dejal, da je srečal Hitlerja prvikrat leta 1939 in sicer na nekem pogovoru, kjer s« je »razpravljalo o miru. »Po tem razgovoru o miru, je dejal Qulsling, sem telegraflral Ne-villen Chamberlainu, naj se podviza s podpisom pogodbe z Nemčijo. Zanikoval je tudi, da bi bil on tisti, ki je podpihoval Hitlerja, da je leta 1940 zmešetaril mir med Finsko in Sovjetsko zvezo. Razen tega je njegova zasluga, da je oviral, da bi se razvnela vojna po Skandinaviji, On naj bi tudi odstranil nevarnost, da bi se zavezniki izkrcali na Norveškem ter zasedli nekatere švedske rudnike, Quisling je opravičeval svoje prijateljstvo z Nemčijo ln dejal, da je mislil, da bo Nemčija^ postala evropska velesila. Zaradi tega Je vztrajal na prijateljskih stikih z Nemčijo. Državni tožilec Annus ^chjodt je izjavil, da je hotel Quis-ling narediti iz Norveške nemško kolonijo, katere najvišji predstavnik, oz. nekak predsednik naj bi bil Hitler, zunanjo politiko naj bi diktiral Berlin, Quisling sam pa je imel * načrtu usmrtite* 1000 Judov. -", Socialisti, ne pa fašisti so bili tu-di prvi, ki so nameravali organizirati šport, igrev nogomet, Izlete in družabne klube, kjer se člani ne bi okužili z nazori drugih. Socialisti so tudi prvi vztrajali na tem, da bi se pristaši njihove stranke od drugih razlikovali po načinu pozdravljanja in ogovarjanja Z organizacijo celic in načrtov za trajno nadzorstvo nad zasebnim življenjem so ustvarili pralik totalitarne stranke. V času, ko Je prišel na oblast Hitler, je bil liberalizem v Nemčiji že mrtev. Ubil ga je socializem. Mnogim, ki so opazovali prehod iz socializma v fašizem, Je postala tesna zveza med tema sistemoma vedno bolj Jasna, toda v demokracijah večina ljudi Se vedno veruje, da je mogoče združiti socializem in svobodo. Ne uvidijo, da je demokratični socializem, velika uto. pija zadnjih dveh rodov, 'ne samo nedosegljiv, marveč da prinaša navdttševanje zanj celo nekaj popolnoma nasprotnega — uničenje svobode same. Točen Je namreč stavek, ki pravi: »Da Je na svetu država postala pekel, šo bili krivi ljudje, ki so Jo hoteli narediti za nebesa.* Človeka vznemirja, ko vidi danes v Angliji in Združenih državah isto zbiranje sil in skoro enako mržnjo do vsega, kar je liberalno v starem smislu. »Zastareli liberalizem* je bilo geslo, s katerim Je veliko število pisateljev pripravljalo ozračje, v katerem je uspel narddnl sociali-zem. »Zastareli liberalizem* Je tudi zdaj med nami prevladujoče izrazoslovje. »Načrtnost* je popularna v glavnem zaradi tega ker si vsakdo razumljivo želi, da bi upravljali naše skupne probleme s čim večjo dale. kovidnostjo. Nesoglasje med pristaši moderne načrtnosti m liberalci ni v tem, ali naj pri načrtih za naše pbsle uporabimo sistematično mišljenje. Nesoglasje je v tem, katera pot je najboljša. Vprašanje Je v tem, ali naj ustvarimo pogoje, pod katerimi daje znanje ln iniciativa posameznikov najboljše rezultate, tako da lahko oni postavljajo najboljše načrte; ali pa naj vodimo ln organiziramo vso gospodarsko delavnost v smislu »osnovnega načrta*, to se pra,vl »zavestno vodimo družabne sposobnosti in Jih vskladimo s posebnimi pogledi tistih, ki sestavljajo načrt in odločajo, kaj naj bi kdo počel.* Važno je, da ne zamenjamo nasprotja proti zadnji vrsti načrtnosti z dogmatičnim stališčem laissez jaire. Liberalni dokas ne zastopa stališča, da bi bilo treba pustiti vse, kakor je; daje pa prednost možnosti najboljše uporabe konkurenčnih sil kot sredstva za vskladenje človečanskih naporov. Temelji na prepričanju, da Je tam,, kjer je mogoče ustvariti kdristno tekmovanje, to od vseh najboljši način za usmerjanje naporov posameznika. Pov-darja, da je za koristno konkurenčno delo potrebno skrbno premišljeno pravno ogrodje in da niti pretekli’niti sedanji pravni predpisi niso brez velikih napak. Liberalizem se seveda protivl proti tisti nasilni konkurenci, ki se za vodstvo gospodarske delavnosti poslužuje nizkih sredstev. Liberalizem ima tekmovanje za vzvišeno ne samo zaradi tega, ker je v večini slučajev najkoristnejši poznani način, marveč ker je edini način, ki ne zahtevi prisilne ali posredovalne intervencije oblasti. Ne vsebuje potrebe po «zavestnem družabnem nadzorstvu* in daje poedincu možnost, da sam odloči, ali so izgledi pri določeni zaposlitvi zadostni, da nadomestijo škodo, ki je z njo združena. Uspešna uporaba konkurence ne izključuje nekaterih vrst vladnega posredovanja. Omejitev delovnega časa, zahteva po določenih zdravstvenih ukrepih, skrb za obsežen sistem socialnih ukrepov Je n. pr. popolnoma združljivo z ohranitvijo konkurence. So pa seveda tudi področja, kjer konkurenčnega sistema ni mogoče Izvajati. Škodljive posledice popolnega poseka gozdov ali požigi tovarn lastniku ne morejo biti prosto dovoljeni. Toda dejstvo, da se moramo tam, kjer se ne dajo ustvariti pogoji za samostojno kan. kurenco, zateči k neposredni oblastveni ureditvi, še se ne pomeni, da moramo uničiti konkurenco tam, kjer se lahko izvaja. Ustvaritev po. gojev, pod katerimi bi bila konkurenca koristna in mogoča, prepre-čenje prevar in zlorah, zlomljenje monopolov — vse to nudi državni delavnosti dovolj široko in nespor. no poprišče.' Vendar to ne pomeni, da Je mogoče najti neko »srednjo pot* med tekmovanjem in osrednjim vodstvom, d asi izgleda to na prvi pogled zelo sprejemljivo in vabljivo tudi razumnim ljudem. Zdravi člo-vcškl rajuah pa dekanije, da je to nemogoče. ’ ’ JK M JETIJTS T VO Gospodarska važnost čebelarstva Vprašanje je, kako naj čebelarji razvijejo svoj napredem posamezno ali združeni v moiai'organizaciji. Vsakdo va, ja mod v slogi; zato ae bo odloJšt ca drugi način. Slovenski čebelarji v Jugoslaviji so bili doslej-enganUlranl v Slovenskem čebelarskem društvu v Lju,-. bi Jani. Kot Člani so prejemali strokovno mesečno glasilo »Slovenski čebelar*, prodajali med, nabavljaii potrebščine, predelovali satmice ln bili deležni strokovnega pouka. Ravnokar se zbirajo po veej Sloveniji tar v Slovenskem Primorju statistični podatki o čebelarstvu. Čebelarji m shajajo po okrajih na sestanke, kjer ianaCaJo predloga o bodoči ureditvi Čebelarske organizacije; prijavljajo vojno škoda tar pretresajo razna druga aktualna vprašanja. Mnogi čebelarji s« boje, da bodo zaradi večje proizvodnje zašli v prodajno krizo, kot se je to zgodilo pred vojno, ko ao morali od leta 193* do 1938 prodajati med po sramotno niški ceni 10*12 Din, odn. po 8-4 lira xa kg- Takšno stanje, ki j* marsikomu vzšlo veselja do čebelarjenja sploh, sa v bodoče ne sme več pojaviti. Za sboljtemje oan madu govora mnogi razlogi; predvsem ta, da je zaradi vojna bolnih mnogo ljudi, katerim bo med predpisan kot sdravik). Resnica je, da je sladkorna industrija v zadnjih trideset letih izbila ceno medu n« osno sladkorja in de nitje. Bridka resnica Je, da eo mnogo manjvrednih farmaoevetkih proiaodov z veliko reklamo prodajali v primeri z medom mnogo predrago. Čebelarji ao morali braz vsake reklame med naravnost vsiljevati potrošnikom. 8U smo oelo tako daleč, da je bila prodaja medu večja umetnost kot pa pridelovanj«. Velika napaka je Mia v tem, da čebelarji v pogledu trgovine a medom niso bili organizacijsko povezani. Vsak at je pomagal kot ja vedel ln znal. v bodoče naj ae čebelar uveljavlja pretežno kot prldelovaleo madu M rojev. V pogledu trgovina ■ medom ln njegovimi proizvodi naj ga pa razbremeni osreduj* aadrufeio podjetje. To naj ga proti dami samem tudi oskrbuje a novimi standardnimi A. Z. panji ln drugimi potrebščinami. Vprašanje je, če n« bomo v bodoče zašli z ‘veliko proizvodnjo v prodajno krizo* Verjetno je, ^ ^ IftOIlKO Jfi nemci 0 SlniS Kolesarska dirka vojnajaJ!novj_red“ TU mr Zavezniški lastniki so našli v stanovanju nemškega generala Reineolteja, šefa propagande v Riilcpjfvi vojfki,.;,, uradne listina, k¥'navajdjo nemško uradna izgube od zn-bodo lahko pomagali uo četka vojne do 30. novembra 10U- 7 Ustali ni ramam, zime. ostale številke pa so naslednje: ubitih 1,911.300; izginulih ali internimnih 1,435.853; vojnih tjštnikov 278.201; vsega skupaj 3,5.25 J.5.4; Aeserterjev, ki jih niso ujeli 732; vseh izgub 4,064-438. A A NK' ^ A 1 lAr uAta. jap jpuy^ pogrešanih, mornarica: 5i,7i44 mrtvih in 32.205 pogrešanih! Ha zahodni fronti je bilo prcdzfizkrcanjem v Normandiji 66.000 mrtvih (c. 3.000 ujštnikov te* pogfešanih. V Afriki so Nemci izgubili 12.00 mrtvih in OollOO pogrešanih, v ItaUji 48.000 mrt.vih in 97)000?fiagt6.Wiih, na Balkanu 24.OOO mrtvih in' 12Mo pog%šanih. Zaradi zrpčnih napadov, nad Nemfhjo K kHo. MMfh M ljudi ubitih,, 1.000 pa pogrešanih. Sovjetske fronte so stale Nemce pa njihovih računih 1,419.000 Mtvfk in 907.000 pogrešanih. -------------- Zaradi različnih, razlogom so obsodili na smrt 9.523 nemških vojakov. V avgustu 1944 je nemška\voj«ka izgubila največ, vojakov: 63,000 ubitih in' 102.000 pogrešanih. Od J-dr«n.kBaj^do C,«.,. V nedeljo 26. avgusti ee bo začela kolesarska dirke, ki bo brez dvoma ena Izmed največjlli dirk zadnjega Ičasa, Začela se t>o v Trstu in končala v Varni, Proga je dolga 1594B nin \1 • >t • LJhbljana, Zagreb, VlrovltiCa, Med ljubi.tel.il kolesarskega športa vlada za to manje. dirko izredno zarli- Sraianjc v nogometu mod Britanci in Nomci Berlin, 23. avgueta V Oldenburgu Je bile prva nogometna tekma med britanskim moštvdm, ki Je bilo eeatavjnno iz delavcev vojaških delšvnic in ol-denburškim nogomctrilm moštvom. NenlOt sd Igro dobili 4:2, kljub temu, da Je tudi britansko moštvo bilo Skoraj enakovreden partner ln Je pokazalo p-av lopo igro. To Je prvo srečanje med zaveznlš. klm Jn nemškim športom v predel«; st so ga zasedle britanske čete. mm GORIC Komisija za čiščenje Predsedstvo Komisije za čiščenje Bffrstu sklfcuje vse £lane na sejo, ki So bo vršilk, v soboto, ,28. avgusta ob 11. m i. Člani bodo dobili važna sporočila. NOVO ZNANSTVENO ODKRITJE , aiš—, —f.s— ... ■ .n-■>,? !'!"-■■* r--<*f»-j* ■■■--* - ? Zrastli nam bodo novi udje in novi organi ms Brezposelni se javljajo na delovnem uradu Iskanje nadzorovalnih prvin, ki oblikujejo naše telo v običajno odraslo obliko, je privedlo do odkritja kemične tvarine, ki povzroča raet kosti. Snov, ki je doslej le niso opredelili, spreminja hrustanec v koet in povzroča, da se koetne ocliae eams od sebe razvijajo v mišičnem tkivu, kar bi lahko imelo slabe posledice, /e bi bila tvarina slučajno motena v nepravem delu telesa. Novi uspehi, ki jih je dosegel dr, Gustav Levander, prvi zdravnik bolnice v Koplitigu na Švedskem, postavlja na glavo vse sedanje teorije, ki pravijo, da »e tkivo, ki se je razvilo v visoko specializirano obliko kot n. pr. kosti, mlšioe, zroe, molgani ali koša, Ve moro spremeniti v druge1 oblike: 4* koke v kosti, iz miši00 V molgane itd. Najugodnejši zukljiički, ki jih lahko zaradi novega odkritja predvidevamo so, da. bodo znanstveniki v doglednem, času sposobni povzročiti rast novih erganov, norih udov zn drugih telesnih dolov na ta naAn, da bodo v tkivo vbrizgali kemično tvarimo, ki jo bodo dobili lz prvotnega organa. Takšna predvidevanja niso nirci Glrolamp, Fertz Raffacle, Fornarelld Liilgi, Fortuna Marino, Frpnna Antonino, Goli« Giuseppe, Grftfft Leonardo, Lange Roberta, Mariplch Luca, Marzilll Adele ved. PlzZarclll, Maralo Pictro, Maurl Mario, Patri zlo Domenlco, Pa »c o Stovftnhj, Polese Seraflni Marta, Polonlo Glovapnl, Puntaferro Adol-fo, Qyamntotto Gamblnl Pler Antonio, Ravalico Carbhna ved. 8or-< ge, Rlnaldl Glovannl, Rlzzardi Enima, RIzzo Lulgi, Sathbp Edgardo, Sauil Rodolfo, Scabar Renato, Stoccp Glovannl, Bulch Antonio, Tallerl Gustave, Tomisl Antonletta, Torpalch Giuliana, Zacchlgna Giuseppe, Zorzet Aldo, Zuccolln Renato, Zugna Antonio, Caporall Renato. Ta razglas se objavlja v smislu XIII oddelka splošnega razglasa št. 7 z datumom 11. julija 1948 Zavezniška vojaške uprave. , v' Vsak, ki bi imel proti tej prošnji za zopetni »prejem v službo kakšen ugovor, mora vložiti »voje opombe plameno to čitljivo podpisane na Urad komisij«, Trst, Via N Izza bt d«,, (Juatiči^a palača), „ v . sedmih dneh po objavi toga obvestila. Fazglas Zvena primorskih partlennev javlja, da dbsedaj le ni bil nihče pooblaščen kakor koli ln od kogar koli pobirati za padle to ranjene prirttzan«. ■' v Novo xdrufen|o gorilklh rokodelcev Ker so bile vse prejšnje rokodel. ske sindikalne organizacije razpu-Ičone. Je nastala potreba po ustanovitvi novega združenja goriških rokodelcev, ki naj branijo interese rokodelskih Stonov. 13. avgusta je skupina naprednih rokodelcev ustanovila novo organizacijo idrutenjft rokodelcev goriške pokrajine. Or-ganlzadja je ivobodna. neodvisni, nepolitična in prostovoljna, to se ftravi, da se ji lahko pridruž prostovoljno ttidT vsi trgovci drobno in manjši podjetniki. Oi-ganitocija je izključno nepd-ktičnega znatiaja in spoštuje vsa stremljenja, in nerodnosti. Namen ima braniti, simo interese vseh stanOV, za katere" so 70 ustanovili in pospeševati- tehnični in gospo-darski razvoj; nadalje »astopatl ie stanovi pred kakršno koli upravo In oblastjo in določevat) svoje predstavnike v podjetjih ln družbeh, ki namerevajo ustanoviti ali zahtevajo določitev tega predstavništva. Razen tega zastopati vse stanove ln poeamezna podjetja na gospodarskem, pravnem ln *ooialnem polju. Prijave sprejema sedež v Gorici, ulica Rlsmondo 3/1. Pri vpisif mora vsak član prispevati enkratni znesek 100 lir. Hoteli, ki ao im razpolago v Tr- >am, so naslednji: st.u civilnim oseba Gospodarski položaj osvobojenih detel na vzhodu Kapitulacija Japonske zastavlja ) šteto vprašanj bodoče obitove vseh tistih dežel,' ki Jih je‘Imela ta dtulej zasedene In Jih je v dobi zlssdb« temeljito Izmozga vala. Zno važno j« predvsem vprašanje go* •podartk« obnove teh dežel. Skupine zavezniških izvedencev za obnovo, ki spremljajo zasedben« čet« v Burmi, Maleziji, Nizozemeki Vzhodni Indiji, Kitajski, Francoski Indoklnl to Siamu, bodo Imel« precej teža,vno delo. Njihova na* loga ne bo samo v tem, da film hitreje z živili poskrbe za najnujnejše nedoetatke v prehrani ln • ,tepj olajšaj^ trpljenje stotine milijonov ijjUdi, ki ao v vojnem Č^au trpeli strahovito pomanjkanje, marveč bodo morali skrbeti Se za nečtet<4Jidrugih Sjprašanj. Me^^S 'toajvnto vSev^TmTZo morah akrboti, da a« Čimprej popravijo pHatanidča,, vzpoatavljc prometne Zveze ln preuredijo dežele tako, da se bo lahko obnovila, proizvodnja. Xzv«d*tiol bodo obte kali petrolejska predel«, nasad« gumijevca, sladkornega trsa ter rudnike, de sl bodo na ta način lahko uetva* rili sliko O škodi, ki eo jo povaro* čili Japonci* »vojo zasedbo ln vojna vihra, ki Ji divjala de* vaa t* dežele. V vze predele nameravajo poslati precejšne število etrojev, ki jih imajo v ta namen še pripravljene. Balo velika bo škoda, ki eo jo povzročili Japonci, predvsem v nasadih ln v nasadih sladkornega trsa. Japonci so oboje namreč popolnoma zanemarjali. Potrebno bo prscej naporov, preden bodo na-eadi doaegll spet predvojno stopnjo proizvodnje. Izvedenci, so mnenja, da v bistvu nasadi sicer niso preveč trpeli,.da sl *o zelo zanemarjeni. Manjio količino proizvodnje bodo dosegli zaradi tega morda te v kratkem času. Domnevajo, da bo letos na razpolago že okoli iOO.OOO ton gumijevca. S končanjem vojne prtjtl Japonski se na Daljnem Vzhodu zpet odpirajo nbye gospodarska možnosti,’ Korenita ln hitra obnova teh dežel bo lahko mnogo prispevala tudi k čim hitrejšemu izboljšanju položaja v Evropi in drugod. Svetovni židovski kongres London, 21. avgusta Po poročilih lopclopske radijske postaj« ao otvorili pod predsedstvom ameriškega rabina prvi et stanelt svetovnega zidovskega kongresa po vojni, Kongres bo trajal štiri dni, ter bo razpravljal o ukrepih, ki naj Jih podvzam«jo za pomoč preganjanim Zidom v Evropi. Kongresa s« bodo udeležili delegati 1 z vseh driav. Italijanski delegati, ki 10 prispeli la Rima, so odvetnik Karlo Alberto Viterbo, ravnatelj židovskega tednika Can-tonl, podkomisar italijanske, židovske občina in ing, Sergio Te-deechi, zastopnik židovske občine v Mllsnu. Dobav« živil Evropi Buenos Ayrea, 23. ivguita Poročajo, da je argentinska vlada pristala na prošnjo Združenih narodov sa pošiljanje živil najpotrebnejšim evropskim narodom. Cene in plačilne pogoje ao is določili. Od 13. do 20. avgueta so ge morali v smislu odredbe DeTOvricga urada Zavezniške vojaške uprave javifi, vsi ttnfalkl brezposelni,. ki jih bo urad po moinoeti zaposlil pri delih, kit jih ifna v načrtu Zavezniška vojaška uprava. Slika kale vrsto brezposelnih, ki stoje zaradi prijave pred palačo ministrstva ea javna dela. S'->ts£ ZPJR A V ST V «1» TRI VRSTE nervoznih ljudi Osel!«., iti išče Zdravniškega nasveta; kšrM počuti oslabelo ln utrujeno, Želi V veiim prrtierov le to, da bi ji zdravnik prlpčroftl ' čfebro krspeilho »rcdstvo^hil' vitaminski preparat. divatd« j Toda v 3A0 primerih slabosti 'ih Utrujerioati so ugotovili, d« je bilo pomanjkanje vitamihm) ali Žtejihe 0,3 do 1.8. ’ ZebsiežUI nišo «fa enega, prttnera slabosti, ki bi ga-blle povaroclVe ledvične težave; štaba defekaoija aU nizki krvni prltlskA?'’ -ni-J Duševne motnje So bile vzrok pritožbam v 20 odstotkih. Najbolj eplošna »o bila kfonlfihS. zeattmp-Ijcnja, sladkorna bolezen, srčne bolezni močna alabnkrvnoet, vnetje ledvic in živčna ra*vernost. Mod 289 primeri Jb Ml en bolnik msd petimi nevrotičen. Majhno število (skUp/nO :B)‘ Je' trpelo zaradi duševne depresije. Večine Je trpel« zaredi »lahke nervoznosti*. »[ zb M. išjloii ,^-rnor 11 j Nevroznoet Jz vedno 'znak 'notranjih motenj. Družinska zgodovina živčnega ali duševnega zloma je obČajnZ" Zaradi.-toga sd ljudje čefto pritožujejo. Začetek; Je nedoločen -- običajno traja io od- mladoeti. , Jb pa drtigi strani }s »lahka nervoznost* večinoma posledica zui nartJlM okOlnoetl. Povprečen človek postane nervozen- zaradi Izršd nth naporov ali pretresov. NjefovS pritožbe «0 časovno dmejebe: vedno lahko oanačl začetek. ’ Oseba z »lahko nervoznostjo* Jo vesela, če ji poveste, da pregled ne ugotavlja nikaklh duševnih motenj; nevrotična oseba Je razočarana. (>sr?ba z »lahko nervozo* je pc. dobna ladji, ki *e je zaČqia no-tapljatl naradl viharja ali pa je; n«eedl^, ker je bila preobtežena. Sprememba vetra ali izložitev dela tovora jo spet usposobi, da nadaljuje pot. fb 20.30 bo napovedan rfMicert pwd vodstvom dirigenta Francesca Mo- njr-;;lijri..i ■«Ttkg«r--riTj-nrT- RADIJSKI SPORED Četrtek, 38. avgusta 17 melodije; 17.80 simfonični kpn-cu.t; 18.15 carUlnn; 18.30 glasim po žejjehi 19 poroClla B. B C.; 19.18 obvestila svojeeni; 19.30 ženska ura "V slovenščini; 20 porodUa v italijanščini; 20,18 poročila v. slovenščini; 20.30, eimfoničnl koncert pod vodstvom dirigenta Mollnari prsdslli s sodelovanjem violinista Fellce Clllarlo; 21,80 srnina igra; 23 vesti v italijanščini; 23,10 veat.t v slovenščini; 23.30 plesna glasba; Petek, 24. avgusta 8,68 otvOritev; 7 .glasb* z* dobro jutro; 7.10 čiUnje sporeda v slovenščini; 7.15 poročila v slovenščini 7.30 pomočila v Italijanščini; 7.4B koledar; 8’ poročila B. S. c.; 3.10 glasbA za vsa okuse; 8.90 zaključek; 9.58 Otvoritev; 10 glasbeni intanmezzo; 11 orkester pod vodstvom dirigenta Jmmy Wolburja; 11,30 razno iz Vidma; 12 glasba na harmonju; 12,30 poro/ija v zloven-ačini; 12.45 glasba po željah; 13 pomočila B. B, C,; 13,10 poročila » duševno doprealjo je podobn*. ladji, ki je: zimrznlla v ledu. Ostala bo tam, dokler a« ne bo na pomlad led otejal ali pa dokler jo ne bodo, oprostili z dinamitom (električni udarci terapije ali kak ngnavaden peiholbškl poizkus). Pslhnuevrotlčna oseh« je pa podobna ladji, ki se Je potopila zaradi tega, kar ao odpovedali stroji; vceto aU ker ee je zaradi slab* grada, 1« pokvaril kak drug mehanizem. Le strokovnjaki (psihiatri) jo apet lahko popravijo. Razprava pred vojaškim sodlšCam Pri manifestacijah, ki ao bile na korzu Verdi v Gorici dne 17. avgusta, Je morala vmes poseči tudi zavezniška policija to razgnati množico m*nll|«stantov. Ker' so se nekateri mamfeetanti upirali ukazom policije in se niso hoteli raziti, je policija aretirala 19 oseb, ki so se morale včeraj zjutraj zagovarjati pred okrajnim aodličem Zavezniške vojaške uprave. Obtoženci ao: Albin Kucler lz Gorice, Angolo Voltollna lz Benetk, začasno bivajoč v Gorici, Angela Knezova iz Brskega, Alojz Strehar Iz Sv. Martina, Karel Kne* lz Sv. Martina, Božidar Pešk,ulin iz Sv. Andreja pri Gorici, Joalp Lenardo lz Gorice, Alojz Liven Jz Černič pri Gorici, Franc St e k ar lz Ste-verjana, Zdravko Mozetič lz Bukovice pri Gorici, Danila Vendraminov* lz Kojskega,' joelpln* Topli-karjeva lz Dorhbečfck, Bruna Vovkova lz Renč, Ivana Kozova i* Gorice, Otlllja Mučičeva lz Vv. Petra pri Gorici, Bojana Knezova ,-iz Brekega-Bv. Florijana, ^Danica Ter-čončvaj i* BekOvliH prt OdrtCl, Sandrina Zaletelova lz Gorice in NWeg Musinov« Iz Kormonea. Vel obtoženci so se morali lagovarjati zaradi prekršltve določb proglaea št. X Zaveoniike vojaške uprave Ol. 8 I 88. Mozetič, Vendramlnova, St*' kar, Konova, Mučičeva, Troonova, Kucler, Voltollna, obe Knezovi to Knez, Paškuiin ln Ličen ao se upirali policiji in jo tako ovirali prt izvrševanju njenih dolžnosti. * Ko Je sodnik poročnik L. O. Becker pričel s zasliševanjem, je bila dvorana nabito polna ljudi. Državni tožilec Je bil stotnik Robert-ton. Vsakega obtoženca za privedli V- aodno dvorano poaebej ln. mn prečltall njegovo obtožnico. Razen Lenarda ln Voltollna ni Imel noben obtoženec zagovornika. Iajavlit *o, da ne morejo kriti stroškov obrambe. Da si vsak obtoženec oskrbi tvojega zagovornika, odnosno da mu . določijo uradnega, j* sodišče preložilo raspravo na petek ob 9.30. Obvestilo Urad za gospodareko-kmetlJeKo statistiko v okrožju Gorica poziv* vse poljedelce, da v smislu a. S, splošne odredbe It. 8 Zavtemišk« vojaške uprava z dne 10.. Julij* t- 1., prijavijo na pristojne občinske urade , do 81. avgueta mnoito« pše-kice ln žito* , Zamudniki »o vabljeni, da pr*' vočaanp,.. lapnjnJk- prtJeve ln se 8 tem lzogntjo posledicam, kt 1° predpisane. Objava. Vsi tisti, ki so v posedi računov izstavljenih na Odtoke Jugoalovanske krtoade .in niso š* bili poravnani, se tem1 potom *' vajo da jih predložijo pri Okrožnem NOO za Goriško do 27. t. Po tem roku zapadejo val, računi' DIREKTOR potočnlk ALFRED L. GRIGIS .fk a^tttkuvjtfijtttniit. Trst Gtovni Urednik: PRIMOŽ B, BRDNIK ■ m »m. ^ WILUAM DAROVAN 3. Granatne jablane v. , , J : jr. ‘ U i :t : '>0/faJ/ilb od R ’ š' mojega strica Ji .flLai — »Sflor, je dejal, oprostite, zakaj sekamo kaktuse? — Kor hočem obdelovati to pokrajino,, je odgovoril «tric, Ofltaif.lflehi-kanel so lspratavsii Dleg«, kij mu J« odgovoril "stric. Diego Jim je povedal odgovor. Mehikanci, čeprav so vedeli, niso povedali stricu, da Je to nepotre. bno delo. Nadaljevali eo o tekanjem kaktusov. Kaktusi so izginili le zz malo časa. Na površini, ki eo Jo pravkar Očistili, eo ae ae množili novi kaktusi in no* sirek, stric Je opazoval stvar s presenečenjem. i < • i 1 — Treba bo globoke) e orati, da iotrebimo kaktuse. Treba Jih bo izruvati. Stric Je govoril * Ryanom, prodajalcem kmetijskega orodja. Ryan Je odsvetoval konj*. •viu «Bdino, kar mu Je priporočal je bil dober traktor znamke «Deere». BU Je kiasen. Ryanov mehanlKar Je podučil Diega ■ kako ga mora uporabljati. Ko sta rraeledni dan s stricem prišla n« poeeatvo, eva videla traktor te na dolu, daleč ’ v pusti pokrajini ter slišala njegov ropot v »trahovltt praznini puščave. Namfc Je napraviL čuden vU3-Stricu »e Ja zdel krasen, n — To Je napredek, Ja" rekel. To Je nova dobs/Pi«d tisoč leti-,bi po. trebovaU IDO delavcev, ki bi delali teden dnd, da bi, opravili delo, ki ga Je napravit dane* traktor. „ — prod tisoč lotil sem vprašal. Misliš včeraj? c-t ic.-a; — V vsakem prlmeam, je dejal moj strlo, ni ni« boljtega, kakbb moderna'udobnost, na cz‘' k--, r- AU traktor ni udoben?* — Ne. Ali ne sedi kdor ga vozi? — Da, v traktorju ne more’ stati,1 — Ze samo dejstvo, da lahko sedi, je že udobnost, ^naš žv&gati? iočeš *»»%^ o« --■r:'::::::-:; slišati.napevov. Požvižgaj Mehikap- rsi _ da vidi da sva tukaj ter da sva za ddvdljha E njegovim delom. Glej K«ko veliki kos zemljica J« žc rsžoran. ~ Da, stric. ’'*■ '■ ,|l9vi : Vtaknil sem v usta kszaiec in sredinec obeh rok to.žviligm z vso močjo. Bil Je lep, močan šviig. Kljub temu me Diego ni sllial. Bil J* pred z le/, ruc.h . •*' — zalvlšgajiše enkrat -d Je rekel. Ponovil sem žvižg; a Diego »e ni Slišal. - rii.-u ."t! m Močneje — Je zahteval atric. Zažvižgal som na v»o mgft, tako da si Je moral stric zamašiti ušesa. s--;—: našo smsr. Zirtel si, da pride semT a>* «em vpraioL : fhnsr- ' / : ■ — Je v,?e eno. V manj kakor poldrugi minuti Je dospel Mehikanec s traktorjem. enor — Je ^kil — Jo je ■. Trsrši, lr - da w4 poialnisluti. šal Mehikanec. stpo m m 9w*»yy«i- jDji -WSl m «• Vstopi, Odpravi manjhen obrtft. Diego Je stopil na traktor ter mi pomagal vstopltii sedel J# na kovIHMt sede«; staj sem za njim ter ee ga oprtjomal, Traktor Je po začetnem, sunitu odpeljal. Premikal »e Je naglo in z velikim ropotom. Traktor Je naplavil velik obrat ter, se vrnil k stricu. Bkočil sem na tla. Dohro — Je rekel stric Mehikancu. Nadaljuj » tvojim delom. »trte Melik «« Je dolgo trudil da bi dobil vodo. Ukazal J« postaviti povsod vrelce; a iz nobenega vrel* off se ni pojavila niti kapljica vodo. Uporabil je tudi parne erpaljke, a v«« ni nič pomagalo. Iz Teksasa so polclioBli izvedenca imenovanega Rctv, z dvom* mlajšima bratoma. Lotili so se raziskovanja. Zagoto. vili so stricu da bodo našli vodo. Po treh mesecih *o vendar našli vodo, a bilo Jo je malo ln ie ta je bila blatna. Roy Je zagotovil stricu, & ie bo voda pomnožila ter se vrnil1 Teksas, Polovico posestva Je zdaj očiščenega in razoranego, V>‘ di voda M je prikazala. Prišel drage. Naeedift Smo Jih pribil sedem sto. Ja* sam sem J to nasj' dil skoraj eto. Tudi »trio jih precej nasadil. Tako' Je nastal na' sad granatnih Jablan, ki j« o'32*-gal 8 hektarjev, osamljen v najv«' vJi. puščavi. Bfla Jc to najlep»a ‘0 ganljiva brezunyo*t, ki ti Jo n*? re kdor koli mialiti. Edina kar^nu je kalilo veseli^ je bilo to, da mu Je začelo prim*1"”, kovati denarja, Namesto da p, spremenil vseji dvesto oeemd®*^, hektarjev v sadni vrt,. Je posvrt ves svoj čas, energijo to denar * granatne Jablane. —• Samo agčasho, — je rekel. ler, ne bomo začeli prodajati trgu granatna Jabolka in si s 1 nabavili nekaj denarja. — Da, stric, sem rekel. _ Prepričan nisem bil, a pred**' ljzl sem si, da od drevesc V**J dve, tri leta, ne bomo pobril* r esbOiga pridelki. -tNidiJJivanJi prihod