PoiamttEft StevQke» Navadne Dan —‘75, ob nedeljah Din 1*50* »TABOR* izhaja vaalc tla«, razveš nedelje in praznikov, ob 18, urf s datum o ai naslednjega dne ter stane mesečno po posti D 10*—, za ino-»emstvo D 18'—, dostavljen na dom D 11*50» na izkaznice D10 —* in s er a ti po dogovoru. Naroča no pri upravi .TABORA*, MARIBOR, Jurčičeva ulica atov« 4 PbSShTfl^w9Sa?ana~ v^lilttdvInU Leto: !V. Maribor, sobota 3. marca 1923. Posamezne StevUket Navadne Din —*7Sf ob nedeljah Din 1*50l UREDNIŠTVO n « v M«t+ boru, Jurčičev* ul. it, 4» h o«d-itrop*«. Tel e/a n Intarurb* H. 27fl. UPRAVA s« nahaja r Jurčičevi olid it i pritličje, desno. Tele* *oo It 24, — SHS poHnoSekeiml raftu stav, 1U87. Ha naročila brc* denarja m m *xua» «■* Rokopui *a a« vračalo* Številka: 50 Vse v boj proti domačinom! (Dopis iz Ormoža.) Priženil sem se iz ljutomerskega v ormoški okraj in ponudili so mi takoj, da ^6 potegujem za županstvo v veliki ob-c\ni ormoškega okraja, Moj prijatelj ^ je to odločno odsvetoval, rekoč: Naj-Prej delaj, da bodo ljudje spoznali Tvoje Zanimanje za občino, ne vsiljuj se! Irt nisem pogrešil, ko sem ubogal. Gotovo bi kili moji soobeani videli v tem nedostoj-kost, če bi bil hotel takoj prvo zaupno Olesto v občini, kamor sem šele prišel. Zato so mi čudimo visoko kulturnim |judem, ki najvišje zaupno mesto dajejo človeku, ki ga še nikdar nismo videli, ki še nikdar ni bil v mariborskem volilnem okrožju in nas šele te dni v balonskem vozu prvikrat in menda zadnjikrat obišče, ministra Stojadiuoviču. Vem, da bode preklinjal, če ga ne Izmolimo za, poslanca, in bodo nas preklinjal znabiti, da smo protidržavui elementi in nehvaležueži, rla nimamo srnica za njegove dinarje. Toda vsi vidimo, je ta kandidatura našemu okrožju Naravnost skozi dimnik vsiljena in vtihotapljena. Petovar, Rebek, Cvetko, Kocbek, Eoš, Puklavec, Mravljak, Petelin-“®k, Kukovec, Kami domačini, ec ne tu r°jeni. pa vsaj desetletja javni delavci v ločinah, okrajih, deželnem, zboru, društvih in zadrugah. In saj je baš to hotel Zakonodajalec, da bodi narodna skupina slika države, njenih okrajev, po ?3ih značaju in potrebah! In oni, ki se *®nejo najnedostojnejše proti domačinom, Grasselli, Pfeifer, Hribar, prišli so «a prve uradniške položaje pri nas, zdaj 3ifa pa brez skrupulov zlorabljajo proti ^oniačmom, kakor če bi domači element ®°teli z državno močjo iztrebiti. Vse jim •}® dobro došlo, komunist, nemčur. Široka -1® naša domovina, tudi naši kraji so od-vsem rojakom velike naše domovine, ^pak prišlec ima navadno čut dostojnosti in obzirnosti proti domačinu. Go-'Podje, preveč protinaravno je Vaše de-°> da hi moglo uspeh imeti. Inf da Vi zlorabljate državno pravd-®$tvo, državne avtomobile in salonske *5®ove, banke in urade proti domačemu >^lju, te sramote ne bodemo prenesli. •9® gospod Hribar odklanja insinuacije, a bi njemu »zaslužnemu možu« sodila prodna društva v Celju, Mariboru in ftttiu, ali misli, . da je kdo tako zaslu-?etl> da bi zanj ne veljal »ljudski glas — z3i glas«! potem še lažrijivost! Da ise je hotel J^ljati nemški kura in da bomo mi to ®ali zmiraj odločno odbiti, o tem ne raz-favljajmo več! »Zaslužnim« možem' te-^ pozabimo. Gospod Stojadinovič! er Prihajate v taki družbi in s takimi dniij^mi ljudmi, zato Ham niste dohro-jr®** žal nam je, da Vam mi demokrati, te ®m° ®^i:ni iskreni prijatelji srbstva v j.,1® °kraju, moramo kot Srbu to poveda- Voiilni proglas radikalne stranke. Vll.Ra^alfla Branka je kofičfio ob'ja-kala vo^^ni Proglas. Dolgo je ča- ai o- 0111 °£° 80 ga rešetali, dokler lja-‘ 1*i°la Paišid z energičnim zamali-otn-*11 ?®resa napravil konca čakanju in njegov'1'1 j' ^>r^as 3e Po stilu in po duhu o delo in nosi tudi njegov podpis. človek prečita, si misli: No — Krami tj *?a ^ slabo. Da, idealen pro-^imn - po1 *ma pa eno napako — dejaji^J8 v-®no! be8ede nasprotujejo trebTf , ne P°magajo lepe besede, ‘ 36 orefe Streti, pa ^ pokaže, da nag Mussolini spletkari proti izpraznitvi Sušaka. [Vprašanje Saša«* in — italijanska politika na BaltaSn. — »TeKfiičfie* ovire. — Kronski svet v Beogradu. Sušak, 2. marca. (Izv.) član paritet- goslaviji, brez katere ne more živeti. Op. 'ne komisije, g. Gentiglie jo izjavil na- ured.) pram novinarjem, da polaga Mussolini Sušak, 2. marca. (Izv.) Pri pogaja-posebno važnost na sestanek paritetne njih med obema delegacijama v Opatiji komisije. Na tem sestanku naj bi so od- se je izrazila s strani Italijanov želja, stranili vsi nesporazumi in ustvarilo no- naj bi sc vzpostavil promet z Peko še vo obzorje za italijansko politiko ha Bal- pred evakuacijo. Nasa delegacija stoji kanu. G. Mussolini nam je naročil, naj na stališču, da sc to ne more izvršiti posvetimo vse naše delovanje interesu Irt pred izpraznitvijo in' predajo Delte in koristi Italije. On sam bo naše delovanje baroške luke. Dozdevno rešitev tega V-skrbno zasledoval. Rešiti moramo pred- prašanja ne Ko tako lahka in bo polre-vsem tri vprašanja: 1. Vprašanje luke. bovala več dni. Tudi radi drugih o?ir da se zasigura Reki prinieren promet tehnične narave sc bo evakuacija zavlo-kar bo koristilo tako italijanskemu, ka- k|a za nekaj dn". Kljub temu pa sc p?i-kor jugoslovanskemu prebivalstvu. 2. prave za svečani sprejem naših oblasti Vprašan je. rešitve gospodarsko-finančnib na. Sušalni z vso vnemo nadaljuj-jo. Na Jelačičevem ‘tgu je postavljenih že več slavolokov. Sprejem bo nad vse svečan. Beograd, 2. ni ar c n. (Izv.) Včeraj zvečer Se je vc?il Ha dvoru kronski svet pod predsedstvom Nj. Vol. kralja Aleksandra, Seje s o se ^dciežili Paš'č, Ljuba Jovanovič, S loj ad.i ti o-’ j d in Vujiči’;, Razpravljalo se i-i o noiranjem političnem položaju. vprašanj in 3. vprašanje Baroša. Po re šitvi teh treh glavnih vprašanj so na-daljna pogajanja zelo olajšana. Zasigu-rati moramo torej predvsem neoviran promet Reke z zaledjem’. (Z zaledjem o-značuje Geriviglo oči vidno jugcBlov^n^ko ozemlje. Ali bi torej ne bilo pametnejše, če bi se bila Reka že prej prisodila Jn- Ostrefše odredbe na mejah proti Madžarski. Beograd, 2. marca Včeraj Sia Se Madžarski. Določila Tžia prih nasproti be, katere mor^‘i i pn r liti pristojna ministrstva. Našima pos^Hiiiku v Budimpešti se izdajo Havodila da pošredu- Voli!ni shodi nemške stranke. Novi S a'd, ?. marca. V Rimal in’ v nekaterih drugih krajih je nemška stranka priredila 'sv.ijc* volilno shode. Na teh' shodih so njsai govorniki odločno zavračali vesti, češ, da nemška stranka paktira z raiiiralci Iz Rume nadalje pot ročajo, da se je vjdja 'nemške stranke dr. Kraft sestal n deleča tun Radičeve stranke. Vodstvo nemške stranko pa czifačuje Anarhistični gibanj« v Bolpariji. Sofija, 2. 'n/irea. Policija je zas!e< d 5 la skupino n n na:st'.v ravno v trenutku, ko je imela svoj tajni sestanek. Med njo in zasačenimi auarliisti se je vnel o-isior boj. Dva an-ivhlsta 'štn bila uSIrebrna, ostali pa So ybr,/aii in pii begu vrgli več bomb. M.,niS.'rski predsednik Siam-bolijskij je iziai stroge odredbe, da zatre naraščajočo anarbističHOnf glbnilj«, V nekaterih h'<3tb je policija izvršila hišne preiskave. .Tugoslov.-bolgarska pogajanja. N i š, 2. marca. Včeraj je bila otvorje-rfa konferenca mešane komisije za ureditev obmejnih zadev med Jugoslavijo in Bolgarijo. Konferenco je otvoril pooblaščeni minister Ljuba Nešks Potek razprav ostane tajen. Prva oficielna seja se vrši danes. Pašič gre 10. marca agitirat v Slovenijo. Beograd, 2. marca. Radikalni ministri so včeraj pod predsedstvom Nikole Pašic® sklepali o potovanju g. Pašiča v Slovenijo. Določeno je bilo, da Pašič odpotuje dne 10. t. m. iz Beograda v Ljubljano, cvent. tudi v druga slovenska mesta, da agitira za radikalno stranko. Diplomatski izpiti v Beogradu. Beograd. 2. marca. Ministrstvo za zunanjo politiko pripravlja ukaz o premeščen j u nekaterih diplomatskih uradnikov. Danes se končajo diplomatski izpiti pred komisijo, ki jo je določilo ministrstvo za zunanjo politiko. K izpitom sc ie prijavilo 12 kandidatov, j to vest. kot neresnično. (Glede pnkfira-nja z radikalci op'ji:ar.iamj na našo včerajšnjo vest, s kat3ro smo ugotovil;, kaj je o teh pogaji >Slovcnskemu gospodarju«, v katerega [Uredništvu najbrž rastejo članki proti 'obrtništvu. Dotični »Gospodarjev obrt-!nik« naj primerja kandidatne liste vseh Strank iri videl bo, na katerih listah je Obrtnik. »Napredna kmečko-obrtna zveza« se je pridružila demokratski stranki, ker je ta stranka edina postavila kan-ididata obrtniškega stanu na mesto, kjer Itaora biti izvoljen. Dokazov imamo do-!volj, da klerikalci za obrtnike niso ni-SSesar storili, čeravno so bili po preobra-itu prvi v vladi. Ker sedaj g. Rebeku ne morejo ničesar slabega očitati, vrgli so Se na nosilca liste in preobračajo vse, ikar je dobrega storil, njemu v škodo. Trdijo, da je dr. Kukovec zakrivil vi-Soke takse za dosego ohrtnih pravic, ni jjim pa znano, da visokost članarin dolo-fca vsaka zadruga sama ter da obrtnik plačuje razeri tega samo tri dinarje za ikolek k prošnji na pristojno politično (oblast. I Vsemi tovarišem1 obrtnikom kličemo zadnji uri: Zavedajte še odkritosrčnosti, zavedajte se svojega stanu, zavedajte 8e, da samo tovariš more zastopati interese tovariša! Dne 18. marca boste »sramotili samo sebe, ako volite drugače S« ne vržete krogljico V prvo skrinjico. Kdor hoče uničiti naš stan in’ si kopati Samemu sebi jamo, ta bo šel na limanice klerikalni Stranki, trezni, zavedni obrt-ihiki, ki jim’ jc lasten1 stari nad vse, tega fcie bodo in’ ne morejo storiti. I Naša skrinjica v mariborskem okrožjn 8e prva. Obrtnik z dežele. I / Nachtigallove farbarije. G. bivši ko-Snunist, sod a j radikalski kandidat Nach-fHgall je izdal letak, v katerem so je [hvalil, da je dosegel za delavce v delavnicah juž. železnice v Mariboru s svojo Sole.51 (Blue-jays.) *) ftrigleški napisal Mark Twairi. Pošlo- i venil K, P. F Živali fee seveda pomenkujejo; o tem Sni moči dvomiti. Ali dejal bi, da je le Snalo ljudi, ki bi pojmili njih govorico. iLe enega moža sem doslej izteknil, ki jc Umel vse hostne pomenke. Tudi zanj bi [ne bil izvedel, da mi ni tega sam pove-Sdal. Bil je postaren dobrodušen rudar, ki je prebil precej let v krajih, kjer ima kos mlade: sredi pustih kalifornijskih gozdov in gor. V osami je motril šege in [navade zverin in ptic, svoje edine druži-Ine, dokler ni bil uverjeri, da pozna in pojmi sleherni glas goščave in gol j a ve. Ime mu je bilo Jim Baker. Kakor mi je Stvar obrazložil Jim Baker, so neke živali bore malo naobražene in govore le nekoliko preprostih besed; le vsake kvatre 'jim uide kaka prispodoba ali ukrasni pridevek, dočim stoji drugim zverem iz-Sraaov na voljo, da jim teče jeziček kakor Snilimsiko kolo in sc pomenkujejo prav la-ftodno in zložno. Take jezičnice jezikuje-ijo seveda ves božji dan; hudo rade čebljajo in čelustajo, ker so si v sve-Sti svojo umetelnosti in jim močno go-idi, če se morejo z njo rebritl in šopiriti. iBaker je dejal: »Po dolgem in vztrajnem intervencijo, da 'se jim doplača plača za 9 dni stavke v lanskem letu. Izkazalo pa se je, da jo ta trditev laž in s. Nach-tigall sam je danes moral napram nekemu našemu zaupniku priznati, da na stvari nič ni res. Eto vara, delavci, radi-kalsko-komu nistične f arh ar i je! Pod imenom »Naša vas« so pričeli radikalci v socialistični tiskarni v Mariboru izdajati tednik. Tudi ta jim ne bo prinesel mandata vkljub temu, da je glavna moč pri listu neki bivši komunist. Eadikalska smola! Radikalcem se je v virovitiškem okrožju zgodila smola, da imajo na svoji kandidatni listi nekega frankovca Solarifia, ki istočasno kandidira v istem okrožju na — Radičevi listi. Volilno gibanje v okraju Mozirje. Naša kandidata gg. Kocbek in Lipold sla pridno na dolu. Neprestano prirejata sestanke in shode. G. Lipold je imel v nedeljo zaupna sestanka v Ljub ju in Lokah ter javni shod v Mozirja, na katerem je bilo kronr 80 volilcev. V nedeljo ima sestanko v Šmihelu in v Lepinživi. Na nedeljskih shodili so bile sprejete resolucije, katere objavljamo na drugem mestu. Shod SKS v Ljutomeru dne 22. febr. je bil zelo slabo obiskan; med 25 ljudmi je bila več ko polovica pripadnikov drugih strank. Posl. Mermolja je v svojem govoru pozabil na obrtnike, na kar ga je eden izmed navzočih opozoril. Obrtniki uvidevajo vedno bolj, da je njihova stranka Napredna kmečko-obrtna zveza. Iz radikalske stranke so izključeni Protič iri vsi oni, ki kandidirajo na Pro-tičevih listah proti oficijelnim radikal-skim kandidatom. Tudi vsi drugi neofi-cjelni kandidati (prof. Ivaniševič itd.) so izključeni. »Samouprava« jih navaja imenoma. Zahteve gornjegrajskega okrafa sprelete na shodih ..Napredno - kmečke obrtne zveze" v gornjegrajskem okraju. I. Za meščansko in kmetijsko šolo. Zbrani volilci iz okraja Mozirje zahtevajo, da bo delala »Napredna kmečko-obrtna zveza« po svojih dne 18. marca voljenih zastopnikih na to, da se ustanovi za ta okraj meščanska in kmetijska šola. Za kmetijsko šolo bi so dobili prostori škofijskega posestva pri Mozirju iri tudi za meščansko šolo bi se dobili primerni prostori. Kor je stvar zelo važna, potrebna jc tehtnega razmotrivanja. II. Proti podržavljeriju južne železnice. Kakor znano, namerava država odkupiti južno železnico in je tozadevno že v razgovorih z ravnateljstvom te železnice. Ker se denar, katerega bi porabila država v to svrho, lahko za kako drugo in potrebnejšo Stvar uporabi, zahtevamo, da naj ostane južna železnica v prvotnem •) Iz knjige »Seljctioai from American trninour«, - — - ~ s opazovanju Sem1 ugotovil, da so šoje najboljše klepetulje, kar jih bosta zmore.« In nato mi jc pravil: »Šoja je pametnejša od vsako druge živali. Bolj segava je, več soli ima v betici, več občutljajev v srcu ko vsaka druga ptica; iri lejte, karkoli Soja misli in čuti, vse ti zna izbrbljati z besedami. In' no menda v preprosti vsakdanji govori ci, marveč modro in smiselno v gladkem knjižnem jeziku, v katerem mrgoli metafor. Iri kako ga obvladuje! Ali ste žc videli šojo, ki bi ji bila sila za kak izraz? Ni ga na svetu, ki bi mogel kaj takega U-diti. Besede ji kar vrejo iz kljuna. In še nekaj: marsikaj sem videl v bosti, ali povem Vam, da je ni ne ptice ne kravo ne druge stvari, ki bi prekašala Sojo v slovnici. Rekli boste, da govori mačka točno po slovnici. Ne bom se prerekat, mačka se res izrazu je nekam izborno; a naj se le malo razjezi — naj so »primeta ponoči dve mački na strehi in čuli bodete slovnico, da se Vam bodo ježili lasje. Neuki ljudje mislijo, da je le šunder tako neprijeten, ki ga povzroča mačji dvoboj, pa so motijo; slovniški pogreški nam žalijo uho in trgajo živce. Redkokedaj bodete slišali, da bi šoja nepravilno govorila. Če se ji vendar kdaj pripeti, se sramuje ko človek; kakor bi trenil, prhne z drevesa in se skrije. Rekli bodete, da je šoja ptica. Kaj bi tajil, do neke meje bo res tako, kakor Vi trdite — menda ker ima perje in ne pripada nobeni verski ločini; inače jc prav obratu, ker ista posluje točneje in ku-lantneje, kakor državna železnica. III. Za naše vojake. Zbrani volilci okraja Mozirje nujno zahtevajo, da se vojaško razmere po možnosti zboljšajo in da vojaška poveljni-štva ne bodo pošiljala slovenskih vojakov v daljno Srbijo. Nadalje zahtevajo, da se da našim vojakom dobra in tečna hrana in snažna obleka, in da se vzdržujejo v snažnih vojašnicah, da ne bodo polni raznih golazni. Da se to uresniči, jo potreba energičnih korakov in vztrajnega dela od naše stranke. IV. Za splavarje. Volilci okraja Mozirje odločno zahtevajo, da se preosnujc naredba, ki za-hieva od splavarjev, da morajo dobiti uveronje za vožnjo splavov iz Beograda. Vsak splavar mora prošnjo za uverenje pred vožnjo flosa vložiti v Beogradu, kar jo združeno z velikimi stroški in ši-kanami. Ako že mora biti to uverenje, katero se pa doslej ni potrebovalo, naj bi se dobilo pri okr. glavarstvu v Celju, ali pa pri ekspozituri v Mozirju. V. Za invalide. \ Zbrani volilci odločno zahtevajo, da se podpore popolnoma delanezmožnim invalidom kolikor mogoče izboljšajo, kajti pri sedanjih malenkostnih podporah ne morejo izhajati. Veliko je invalidov, ki nimajo nikakih sredstev, na morajo preživeti več glav družine. VI. Za zboljšanje valute. Volilci okraja Mozirje odločno zahtevajo, da se najde modus, ki bode našo tako padlo valuto dvignil, kajti vlada mora vendar gledati na to, da bodejo enkrat naša denarna sredstva vsaj v priličnem razmerju z valutami drugih držav, VII. Za primerno izterjanje davkov od vozil. Davkoplačevalci okraja Mozirje odločno zahtevamo, da se davek na vozila pravočasno od davčne oblasti po položnicah ali na kak drugi riačiri iztirja od imetnikov vozil; kajti vsak imetnik vozil ima več ali manj drugih skrbi in ne more misliti samo na pravočasno plačilo teh davkov. Naj bi se vršila izter.jatva teh davkov na ta način, kakor za druge davke. VIII. Za železniško zvezo Rečica-Kamnik Volilci okraja Mozirje nujno zahtevajo, da se prej ko slej zgradi železniška zveza med Rečico na Paki do Kamnika, ker bi ista bila za naš okraj velikega gospodarskega pomena. Ker je v našem okraju velika lesna trgovina in bi Se lahko izvažali tudi drugi rudniški in poljski pridelki, bi se ta proga gotovo reri tirala. tako razumno bitje, kakršno ste Vi. In povem Vam tudi, kaj me je napotilo, da tako sodim. Šoja je tako prebrisana, tako nadarjena, tako rahločutna in dovzetna, da ji ni para. Šoja je baš tako malo značajna kakor kak verižnik. Šoja laže, šoja krade, soja vara, šoja te bo izdala, če bo le mogla; v petih slučajih bo prelomila vsaj štirikrat tudi najbolj slovesno obljubo. Da jo dana beseda sveta, tega lahkoživki za nobeno cono ne vtepeš v glavo. Povrh vsega tega naj Vam povem še to: v rudnikih ga ni preklirijalca, da bi ga neugodnica ne prekosila. Va,m se zdi, da zna mačka preklinjati. No, mačka res privezuje, da je veselje; a le razdražite šojo tako, da začne prav od srca hu dičtfvati — kje je Vaša mačka! Meni rie boste natvezli ničesar — stvar mi jo predobro znana. In še nekaj bom omenil, če rie bo zamere: kar se tiče graje in zmer janja —- šoja Vas ošteje in openje, da Vas je samega sebe sram. Da, gospod, karkoli umejo ljudje, to zna tudi šoja. Šoja so joče, šoja se smeje, šoja se sramuje, šoja se prereka in snuje nakane, šoja razpravlja, šoja rada obira iri obrekuje, šoja ljubi Salo, Soja ve, kdaj je zagrešila neumnost prav tako dobro, kakor vesti Vi, kdaj ste bili m agar ec nemara še boljo. Da ni baš milosrčna in prizanesljiva, je le zato, ker vc, kaj ji je v korist in kaj v škodo. Dovolite, da Vam povem o šojah resnično dogodbico; pripetila se je baš tedaj, ko sem začel nekako pojmiti šojšoino. IX. Za izenačenje obrtnega davka. Ker v našem okraju mali obrtniki ^ primeru z velikimi obrtniki plačujejo dosti prevelik obrtni davek, zahtevajo navzoči volilci, da se ta davek izenači *' 1 in predpiše obrtni davek davkoplačevalcem po istinitem položaju njih obril* Ljudstvo, posebno obrtniki, je radi nerodnosti pri predpisu davkov zelo o* gorčeno, ter pričakuje nujne odporno«* X. Za ureditev davkov. Volilci okraja Mozirje odločno zalit®' vamo, da se neznosni davki posestni. na' jemni kakor tudi obrtni do skrajno goče meje znižajo in naj se vrši iztiri®' vanje istih ne kakor sedaj polletno, suri' pak četrtletno, ker bode s tem dana P1'*' ložnost davkoplačevalcem- brez zamude plačati obroke. Posehno malim kmetom in obrtnikom. Dnevna kronika. — Smrtna kosa. V Celju je umrl 1* f' xri. g. Edvard Rudolf, faktor Zvezne ti' skarne. Lani ga je zagrabila sušica in 31 ni mogel odoleti. Bil je vos čas bivanja v Celju priden naroden delavec v vseft mogočih društvih, iskren narodnjak ^ naprednjak. Blag mu spomin, njegovi težko prizadeti rodbini iskreno sožalje! — Za upravno sodišče v Celju je in16' novan predsednikom dvorni svetnik Ivan Vertačnik, za člana sodišča Pa fin. svetnik Ljud. Brencc in vlad. sveM^ Henrik Steska. — Kot prvi doktor medicino na grebški univerzi je promoviral 28. ? ' g. Zlatko Sremec. — Draginjske doklade iri Stan***® državnim uradnikom. Gospod finaf1*’]. minister Stojadinovič je izdal delega^1 ministrstva financ v Ljubljani ukaZ) °a naj izvede z veljavnostjo od 1. t. m. mudoma določbe o draginjskih doklad3’ in stanarini. — Proga Murska Sobota-Ormož sej® začela graditi, samo slabo vreme zadnJ1 te0nov zadržuje delo pri nasipih. Polj6‘f železnica od kolodvora Ljutomer spodnjega konca trga je že skoraj tova; zdaj se ojačujejo mostovi. ^sa ( dan prihaja gradbeni materijal. Z 1°^ Sim vremenom bo delo gotovo oživelo. — Društvo poštnih uradnikov in radriie v Ljubljani ima svoj redni letn/ občni zbor v nedeljo dne 4. marca 1923 o 1430 v pismonoški dvorani glavne Pos v Mariboru, rie pa v Narodnem do® ^ kot je bilo prvotno pomotoma objflV' ljerio. . — Dr. Kukovec iff dr. Žerjal zoPe ^ kršenje osebne svobode Rusov. lTOe®^ vana gospoda kot ministra na razp®1^ ženju sta se brzojavno obrnila na DJin Stra notranjih zadev Vujičiča z zaht^ naj ustavi odlok okrajnega glava*1 Lajnšiča, ki je vsled predloga radi^3 ^ skega priganjača Pfeifera po ukazu mestnika Hribara izgnal iz Gornje Pred sedmimi leti je ostavil zadnji sed ta kraj; ostal sem sam. Tamle j« ^ gova hiša — še danes je prazna; je, z deskami krita. Le eno samo sobo ima in nič drugega. Še stropa niflJ ničesar ni med streho in podom. Neke nedelje sem sedel s svojo ri>8 . pred hišico in se grel v jutarnjem' 80 j cu. Gledal sem sinje gore in 'PnS^,j11. dolgočasni šelest listja; misli so mi jale v domovino, tam daleč proti o kateri žc štirinajst let nisem sliŠfl* sedice. Kar ti prileti šoja in se usede ^ krov zapu§čene hiše. Tiščala je kljunu; mahoma je zahreščala: se mi, da sem' nokaj izteknila!« ^e"vxl. vorenjem se ji je izmeknil želod M na in se je seveda strkljal po str0"1 ., padel v travo. A šoja se ni zmenila 7‘il vsa je bila za ver jena v Stvar, ki -1° svrŽ bila našla. Izluščila se je bila ri«koc_ ^ in deske, nastala je majbna rupa? 10 ^ mpice se je zdaj prijelo Sojino Ptica je nagnila glavico, zatisnil® z drugim očesom pa je gledala v ^ kakor žejna lisica, ki škili v globok ^ njak. Ko se je sklonila pokonci, s° Svetilo oči. Mahnila je dvakrat s kr^ veste, to pomeni, da je zadovoljuj ^ reče: »Zdi se mi, da je rupa; vs° je rupa; naj me sova vzame, ca ver jena, da je to res rupa!« nisein P*'* i (Konec pri” Marioor, 3 msm 1923, »T A' TJ n Ha" »kave v redni zasebni službi nastavljenega Rusa Ivana Ivanoviča Polanskega '°t nepotrebnega in javnemu redu nevarnega, ker je branil svojo gospodinjo Prod namerami kneza VVindiscligratza, da pobaše njeno posestvo kot slabotne starke. Tega Rusa, akademika, je pravosodni minister sam poprej nastavil kot Attemsovega sekvestra. Gospod Lojnšič, 1 delajte po svoji glavi in’ po zakonu in «0 zapravljajte si ugleda, kakor če bi slepo orodje! Koncert v Slovenski Bistrici priredi v soboto 3. marca pevski zbor Zveze ju-*<>slovenskih železničarjev iz Ljubljane. je vspored zelo pestro izbran, se pričakuje obile udeležbe glazbeželjnega ^einstva. Začetek ob pol 20. uri zvečer. — Javna odborova seja društva hišnih ®'Jenmlkov za Maribor in okolico se bo . ®iarca naprej vršila vsako prvo in retjo nedeljo vsakega meseca v mali finski dvorani. Začetek ob 9.30 uri. ruŠtveniki se vabijo k obilni vdeležbi imajo pristop le proti društveni izkaz-j®i. Na nedeljski javni seji se bo skle-’1° tudi o predlogih za konferenco vseh ruštev hišnih najemnikov v Sloveniji, 1 se vrši prihodnje dni v Celju. . ~~ Banque Serbo-Suisse (srbsko-švicar-banka) v Beogradu pošilja Sloven-Cem nemško dopise. Vedno bolj nas pret-^a5a duh narodne sramote! ~ Hotelski sejem v Pragi. Kakor nam Poročajo; sc v Pragi vrši v dneh 7-, 8-j*1 9. marca hotelski sejem, na katerem razstavljeni vsi najnovejši tehniški zumi jZ hotelske obrti. Na sejmu samem 00 Postavljenih 10 vzornih kuhinj. Dalje bo pokazovalo manipulacije z šam* P^njskini vinom, pečenje jancev na raž-,w po raznih narodnih običajih, osobito ^Soslovanskem, po zboljšanih metodah, -veza hotelirjev republike Češkoslovaš-® s sedežem v Pragi vabi potom Osredij® organizacije vse gostil niča rstvo Slo-L^jije na obisk tega strokovnega sejma. ’ oiskalo se bo pri tej priložnosti tudi vetovno znane Plzenske in Budjoviške ^vovarnc in eventualno posetilo tudi ^arlovc Vare. Če bi se kdo neimovitejših ' e.l udeležiti tega izleta, so bratje Cehi Popravljeni posredovati, da bo to dose-* z zelo malimi stroški. Iz Beograda pe je javilo že večje število tovarišev. ..Oglase *n nadaljnje informacije daje g Dopisi. Sv. Lenart v Slov. gor. Odkar so začeli klerikalci in radikalci s tekmo za nemške Klasove, se tudi tukajšnji nemškutarji zopet začenjajo čutiti gospodarje situacije. Če kak narodnjak samo zine kako besedo proti Nemcem, že začenjajo s progoni — colo s pomočjo orož-ništva! — kakor so tega bili vajeni v Avstriji. Naj pa ne mislijo, da se bomo Slovenci dali pahniti nazaj v I. 1914, ki še nad našimi nemškutarji ni maščevano Or jun a dviga glavo — in bo prišla tudi k nam. Ma- i-ik a’ restavrater Grajske kleti v °TU in v Ljubljani Narodni dom. ~~ Novo narodno himno je predlagal Posvetnemu ministru jugoslovenski e-^skopat. Sedaj imamo tri himne, ki pa no ujemajo s cerkvenimi predpisi in ^°vzročajo mnogokrat nesporazumljenja, hte°. 3"° episkoPat Predlagal, naj bi se Pisal natečaj za novo narodno himno, na.i bo za celo državo enaka. Tudi gle-w ra^°beSanja zastav o priliki državnih ^az^^°*V prcdinsal, naj sc ha cerkvah ^ Samo državno zastave, ba pa se ,ahko P°lcg državnih obesijo tudi narodne zastave. z Hrastnika nam pišejo: Da oživo-^ °ri?° ®voje delovanje na polju narodne fop °’Ie kulture, so na inicijativo stav-odseka »Sokola« v Hrastniku, Post -a-P° ve^ini vsa narodna društva, ^ aviti si svoj lastni dom; v ta namen 6 ustanovil »konzorcij« za zgradbo bo doma v Hrastniku«. Doslej *^ili pristop: »Sokol«, »Glasbeno jn- **. »Narodna čitalnica«, »Moška *oda • ka Pod^žnica irt-. Cirila in Me-Se, 1 ,n »Strelski klub«; pričakovati pa J^0n a Pristopijo tudi še ostala društva. ^ tak°.i Poslovati. Zem- *a. bodoči Narodni dom je podarila kij ^J&rČeva, nadalje je kupil konzor-t>a 8^are Podrte šole; primo- žijo * prižeti v kratkem z nabiralno 3avw ter apeliramo na vso napredno „rla podpira to akcijo, katere *°nČni -i- lo HKC1JO, katere širiti * ^e’ potom Prosvetnega dela ^bo-n^ar0dno zavest- tor »‘reti moč po-^ ®nega rimskega klerikalizma. bo doslp™ ~V P0Štni urad- Pred par dnevi Po§tnj 80 neznani tatovi vlomili v hesU 2=»^ v.Rurai v Slavoniji ter od- vreč- ‘ Pri begu pa 80 i2«ubili ^ > i ,lco* katera Se je potom našla ate^ ^e je nahajalo 100.000 Din. t*om v Ljubljani je zbi ti6lc^~dntvr mesecev v Zagrebu darove 5,s. V* *er Z nabranimi darovi u-^ ** ^ioiia končno h* ie naik - ni 3e pa moKla aretirati, U *®r jo • rZ° 2aa^utila, da je razKrinka-Je Peznanokarn odkurila. Mariborske vesti. Miribor 2. raarca 1923, m Dr. Turner težko bolan. Kakor izvemo, je starosta mariborskih Slovoncevg, di-. Pavel Turner težko bolan. Dr. Turner je star 83 let. m Blagoslovljeni lažnlki. »Kdor vedo-ma govori resnico, ta laže!« stoji zapisa no v katekizmu, torej so blagoslovljeni gospodje pri »Straži«, ki vodoma govore neresnico — lažniki. Zadnja »Straža« je poročala, da je bil financar Strič v Splitu, ki je bil radi atentata obsojen na 12-lelno ječo, orjunaš. To je podla laž, Suič ni, kakor poročajo vsi listi v naši državi, imel z Orjuno nobenih stikov, ni bil njen član in je dejanje storil iz docela privatnih nagibov. m Nemški račun na slovenski tiskovini. Prijatelj našega lista nam je izročil račun, katerega jo prejel od dimni karskega mojstra Josipa Raceka. Tiskovina je slovenska, pisani dostavki pa so nemški. Ker je to nesramno izzivanje, opozarjamo gospoda, naj s tem preneha, ker nismo več v Avstriji, kjer bi se iz nas lahko delalo norca, ampak v Jugoslaviji. m Dramatični večer Zofije Borštnik-Zvonarjeve odgoden! Vsled prevelikega števila prireditev, ki sc vrše danes v petek zvečer, je ga. Zofija Borštnik-Zvo-narjeva odgodila svoj dramatični večer v Narodnem domu na poznejši čas. Kdaj se bo večer vršil, bomo pravočasno javili. m LJUDSKA UNIVERZA. Danes zvečer ob pol 8. uri nadaljuje g. profesor Majcen' svoje predavanje o napakah v slovenščini. Opozarjamo občinstvo na to zanimivo predavanje In pričakujemo, da bo obisk obilnejši kot je bil doslej. m Sestanek kulturne (prosvetne) sekcije Orjune se vrši v pondeljek dne 5. tm ob 20. nri v kmečki sobi Narodnega doma. Upravni odbor Orjutle odreja, da se mora tega 'sostanka udeležiti vsak član in članica, ki je vpisan v to sekcijo. Oni, ki bodo manjkali, se bodo zabeležili. Na sporedu jo konstituiranje in razdelitev v odseke. Upravni odbor. m Naraščaj Rdečega križa. To poseb no v sedanjih časih prepotrebno društvo se je začelo na tukajšnjih osnovnih, meščanskih in srednjih šolah kaj lepo razvijati. Po smernicah, ki jih je podal za osnovne in meščanske šole pri 'svojem predavanju dne 23. febr. t. 1. nadz. Fr. Fink, nabira učiteljstvo z vso vnemo po svojih razredih člane za NaRk; srednje šole jo organiziral v tem pogledu ravn. dr. Tominšek. Na osnovnih in' meščan' skih Šolah prične najbrž žo prihodnjega pondeljka zdravstvena igra: Tekma za zdravje, katera bo z zdravstvenega iri -■i-ivin >(ra stališča za našo šolsko mladino velikega pomena. Vsi starši, ki imajo deco v tuk. šolah, naj sc v interesu zdravja lit sreče svojih' otrok zanimajo za to igro in’ naj tudi podpirajo po svojih močeh' vsa druga stremljena novega društva. Podrobna navodila, osobito kar se tiče igre, dobe otroci v šoli; pa tudi za starše bi bilo želeti, da se tozalevno poučijo ali pri dotičnih razrednikih' ali tudi naravnost pri predsedniku društva NaRk nadz. Fink-u ter pri članih društvenega komiteja. m Društvo prijateljev angleškega jezika in prosvete v Maribora naznanja, da otvorl pričenši s ponrlcljkom’ 5. t. m. arigležki konverzacijski točaj in' sicer redno vsak pondeljek in četrtek od pol 19. do pol 20. ure v državni realki razr. III. a pritličje desno. Vodstvo tečaja prevzame g. Charles Parmonter, rodom Anglež, ki ima zelo točno in jasno izgovarjavo. Društvo vabi vse ljubitelje atf-gležkega jezika k čim več j i Jn rodni u-deležbi tečaja, Članarina znaša 2 I);n., pčshia 25 TH.it. mesečno. Prijave spoje- ma društveni tajnik, ki je pri točajih redno navzoč. m Dar. V Toplicah pri Novem mestu je g. Ambrožič nabral v gostilni g. Fran. Zupanca 100 Din. za zaprte nacijonali-ste in njihove družine v Mariboru. — Srčna hvala. Posnemajte! m Star. zveza »Triglava« v Mariboru se tem potom zahvaljuje vsem darovalcem najiskrenejše za darila v naravi in gotovini, zlasti sotrudnicam pri prireditvi — damam in vsem onim, ki so na kakoršenkoli način pripomogli k sijajnemu moralnemu in gmotnemu uspehu prireditve. Ker, je dobrolnikov preveliko, osebna zalivala ni mogoča. — Odbor. m II. Hotelirski sejem v Pragi. Vsi, ki se ga udeležijo, odpotujejo skupno v pondeljek 5. marca s praškim brzovla-kom, ki odhaja iz Maribora ob 15. in pol uri ponoldan. m Muzejsko društvo v Mariboru je slavilo v nedeljo dne 25. t. m. 20]etnico svojega obstoja. Občni zbor, ki se je vršil ob 10. ur! v kazinski dvorani, je bil slabo obiskan. Društvo bi zaslužilo več zanimanja! Po izčrpnem poročilu predsednika in ostalih funkoijonarjev je bil izvoljen dosedanji odbor za nadaljno funkcijsko dobo. O Muzojskem društvu prinesemo prihodnje dni obširnejše poročilo. m Hišni posestniki in najemniki. Prejeli smo: Ljubljanski listi so pred nekaj dnevi prinesli približno sledečo notico: Da dosežemo naslove onih človekoljubnih posestnikov, ki niso skoro nič ali pa zmerno povišali najemnino za stanovanje in lokale, prosimo vse najemnike, da nam sporeče njih naslove. Hočemo jih z združenim! močmi podpirati v njihovem obrtu in te podatke porabiti pri razsodiščih za vzgled in važen dokaz za primernost najemnin. To bi bilo tudi za Maribor umestno in je posnemanja vredno. Prosimo toraj, da se pošljejo naslovi društvu najemnikov za Maribor in okolico, Rotovški trg 1. m Občni zbor Društva za stavbo porodnišnice. V nedeljo, dne 4. t. in. ob 10. uri dop. so vrši v magistratni dvorani I. redni občni zbor Društva za stavbo porodnišnice v Mariboru. Dnevni red: poročilo odbora in slučajnosti. Člani in pri jatelji društva še vabijo k udeležbi. m Mestno elektriško podjetja nas naproša, da objavimo: Našim cenjenim odjemalcem toka sporočamo, da ostane v nedeljo dne 4. marca t. 1. celo omrežje mesta radi čiščenja po&taj od 7. ure zjutraj do 12. ure dopoldan odklopljeno. m Občni zbor Slov. trgovskega društva v Mariboru, ki bi se imel vršiti dne 3. t. m., jc z ozirom na proslavo skladatelja Parme preložen na soboto dne 10. marca. m Glasbeni Matici v Mariboru je darovala ga. Marija Kaučič 100 D v spomin' umrlega soproga polkovnika Fridolina Kaučič, za kar se ji odbor Matice iskreno zahvaljuje. m Mariborska podružnica SPD javlja, da se vrši njen redni občni zbor v torek dne 33. tm. ob pol 20. uri zvečer v restavraciji Narodnega doma v Mariboru s sledečim dnevnim redom: 1. poročilo načelnika, 2. poročilo tajnika, 3. poročilo blagajnika, 4. poročilo računskih preglednikov, 5. poročilo demarkacijskega odseka, 6. volitev odbornikovega namestnika, 7. slučajnosti. Poživlja sc vse planince, da. se polnoštevilno udeležijo tega zbora. Odbor. m Nepošten gospodar. Pri tvrdki Biihl je naročila neka župnija več zvonov za svojo cerkev. Župnik je obljubil livarju sodček vina, ki mu ga je res poslal, toda vino je prevzel lastnik g. Biihl in ga spravil v pisarni. Pozval je livarja, naj se župniku zahvali in mu predložil v podpis že pripravljeno dopisnico. Livar je podpisal, toda, ko jo poslal delavce po vino, mn ga Biihl ni hotel izročiti. So le po odločnem nastopu livarja je Biihl per par dneh izročil sodček, ki jc vseboval kakih 40 litrov. Toda sodček je bil že do polovice prazen, ostala vsebina pa je bila tako vodena, da jc sploh nikdo ni mogel piti in so jo morali izliti. Župnik v svoji kleti gotovo ni tako krstil svoje kapljice in je poslal za livarja nedvomno vino. Kdo je potem prilil vodo? — Mnenja smo, da bi si inž. Biihl, ki služi pri zvonovih ogromne svoto. že lahko sam kupil vino, svojim misiuvljcii-cent pa dal, kar je njihovega. m V soboto 3. t. m. koncert v Grajski. Marodrso gSedalfš^e. Repertoire: Petek, 2. marca. Zaprto. Sobota, 3. marca. Urh. grof celjski, izv. Proslava skladatelja Viktorja Parme. Nedelja, 4. marca ob 15, Pogumni Tonček, izv. Znižane cene. — Ob 19. in pol Urli, grof celjski, izv. Originalni predmeti iz Teharja, s katerimi je počastil Urh, celjski grof, Te-harčane so razstavljeni pri tvrdki Zlata Brišnik, Aleksandrova cesta. 1. Originalna diploma, s katero so bili Teliarji povzdignjeni v plemski stan, dalje zastava .teliarskih plemičev (dve zvezdi rta modrem polju ni'J dvorna rdet-cma jpcl,i< m a značljo: Grof celjski poklanja od treh' zvezd, ki jih ima na svojem grbu, dve Teharčanom. V operi se glasi to mesto: »Dve zvezdi vam poklonil bom, od svojih treh, a vi pazite, ! da nikdar jih ne zatemnite...« Kot tretji originalni predmet je pas, ki ga je poklonil celjski grof Marjetici, ki je tedaj slovelo za najlepše dekle. Jubilej skladatelja Viktorja Parme. Za jubilej skladatelja Viktorja Parme, ki so vrši v soboto 3. marca fco se javilo žo razne korporacije oz. društva, ki sel bodo po svojih zastopnikih udeležili svečanega častitanja in' izročitve reda sv. Save, ki ga je podelilo slavljencu Njegovo Veličanstvo kralj Aleksander. — Izročitev reda in svečano časti tanje se bo vršilo na odprti sceni pred začetkom! predstave. Odposlanci in’ zastopniki ifl-štitucij, ki se žele udeležiti proslave bo-bisi z izročitvijo vencev, bodisi z drugi-« mi častnimi darili, naj blagovolijo pravočasno javiti ravnatelju opere g. An-dru Mitroviču v gledališki pisarni (vsaki dan' od 12. do 13. ure). »Urh grof celjski«. Ker so vstopnice za Parmovo proslavo, ki se vrši v Soboto 3. marca že skoro vse prodane, še ponovi »Urh, grof celjski« takoj v nedeljo 4. marca. Tudi za nedeljo je že nekaj vstopnic rezerviranih, zato naj si blagovoli cen j. občinstvo čimpr-tje oskrbeti vstopnice. — Iz prijaznosti napram 'skladate-t lju. bo pel partijo Ivana pri predstavi g. Jež, ravnatelj vojaškega oddelka na magistratu. G. Jož je znan’ kot jako doliefl tenorist iz koncertov Glasbene Matic« :vf Mariboru. Spored častitanja pri proslavi skladatelja Parme. iTapio-ia jo se zastopniki iif odposlanci driSiev in institucij, kateri se bodo udehžili previšnjega odlikovanja in svečanega častitanja pri Parmovi' proslavi, da blagovolijo priti v Sobote S. marca ob sedni/ ud zvečer na oder Narodnega gledališča v svečani črni obleki, po mogočnosti v fraku. Tam jih’ bo pričakoval ravnatelj opere g. Mitrovič iri določil red čaStičania. Gg. odposlarei naj; prinesejo vence Istočasni) seboj. Kultura in umetnost x Hopergeriev poslovilni večer. V torek 27. t. m- je prirodi! tirolski slikar Joliannes Hoperger za odbor kluba »Grobar« v hotelu pri Zamorcu zahvalni! večer za gostoljuben sprejem v MariboTH ter za razstavo, ki je bil obenem tud! njegov poslovilni večer. Hoperger se vrne v kratkem nazaj v svojo domovino. x Razstava ljubljanskih umetnikov v Mariboru. Klub »Grohar« je pozval mlade ljubljanske umetnike, naj bi razstavili’ svoja dela enkrat tudi v Mariboru ter seznanili s svojo umetnostjo našo publiko, ki večinoma ni v stanju, voziti se na razstave v Ljubljano. Ljubljančani so povabilo sprejeli in tako sc bo vršila prva razstava ljubljanskih slikarjev in kiparjev v Mariboru meseca maja v veliki kazinski dvorani. Klub »Grohar« sam priredi tekom letošnjega leta svojo običajno razstavo v poletju, z Ljubljančani in drugimi našimi umetniki pa sc vdeležl skupno tudi razstave v Zagrebu ter v Hodo-vinu na Oeškoslovaškem. Izpred sodišča. Maribor, 27. februarja. Lop prijatelj. Devetindvajsetletni posestnikov sin Pongrac Solina v Bukovcih, okraj Ptuj, kleti polnoštevilne želez, godbe »Drava?.! ki je že 12krat predkaznovnn, medtem .Vatopiufla 2 D. Začetek ob p_ol 20, uri. ,\»ikrat taty_ia.e, jc dne 23. decembra »" 1 1 '.inrii«nm»ra>F>iwn 1 1. zvečer povabil Andreja Forstriariča,' ki se je vračal z dela domov, v hlev svojih starišev. Ker je v hlevu postalo Forstnariču slabo, ga je Solina spravil v svojo posteljo. Med sipanjem pa mu je ukradel denarnico z 380 Din. gotovine.: Solina je bil obsojen radi hudodelstva ; tatvine na 6 mesecev težke ječe. J sli). Posebno zanimivi so bili poskusi iz j da bi se inozemski konkurenčni trgovini j Obenem zahtevamo, da, se izplača d sugestije. S ve rigali je sugeriral pnsamez- 1 in industriji dovoljevale na škodo našega priliki kolekovanja kronskih novcam« Junak z nožem. Posestnikov sin Janez Bauman v > Apačah, okraj Ptuj, je dne 19. novembra1 1. 1. tekom nekega prepira zabodel z no-: žem Simona Klepa in Franca Lendera v; prsa, Martina Turka pa vrezal na des- -nem licu. Klep je dobil vbodno rano na j levi prsni strani pod ključnico, ki je sa--j ma na sebi teška telesna poškodba, ker j je nož prodrl prsno duplino. Kavno tak- ! eno poškodbo je dobil Lendera pod no-j tranjim sklepom leve ključnice, dočim '!■ je Turk samo lahko telesno poškodovan. Sodišče je obsodilo Baumana na 8 mese-i o jv teške ječe | Prijatelj jermenov. Štiriintridesetletni kovač Jurij Rebernik, ki je .že 7krat predkazuovau, je bil od meseca aprila 1921 do približno meseca maja 1. 1. uslužben pri elektrarni na Fali kot strojnik. Meseca aprila L 1. je ukradel v družbi z Alojzijem Brože, ki je bil istotako nastavljen pri elektrarni na Fali, na škodo svoje službodajalke dva gonilna jermena, od katerih je bil prvi 9 m, drugi pa 12 ra dolg. Ukradena jermena je s pomočjo Brožeta in kovača Avgusta Marzela v Gerečji vasi prodal posestnikovemu sinu Antonu Sternaduv Slemenu za 1380 K. Tatvino jermenov je izvršil Brože, dočim je Rebernik stal na istraži. Po izvršeni tatvini jo Rebernik pobegnil v Avstrijo. Pred okrožnim sodiščem je bil obsojen na 4 mesece teške ječe, dočim sta bila Brože in Marzel ža lansko leto obsojena in sicer: prvi na 4, drugi pa na 1 mesec ječe. nim medijem najrazličnejše nastope; ta-' gospodarstva in naših državnih financ ko je bil eden volilni kandidat, drugi de-, tarifne olajšave v transitnem prometu tektiv itd- in vsak je — ne vede za same-. preko Slovenije. ga sebe —• izborno odigral svojo nalogo., 3, Protestiramo proti temu, da so se $ Ve.ika poletim veselica -z ljudsko ;2Cja|| ZSLkcmi 0 socijalnem zavarovanju in tombolo požarne hrambe na Pobrežju se uredilo premije ter nevarnostni razredi vrši dne 1. julija 1923 na Pobrežju, usti krez vsa,jtega zaslišanja gospodarskih krogov in zahtevamo, da sc ti zakoni takoj po sklicanju parlamenta podvržejo temeljiti reviziji. Posebno pa protestiramo proti uvedbi nezgodnega zavarovanja za trgovske obrate in proti ukinjeniu dobiček za avto-sklad. § Mestni kino. V petek, soboto, nede-' deljo in pondeljek se predvaja I. epoha velikega senzacijskega filma »Carstvo Džungle« in sicer: »Ukvaderiu princesa« v 7 činih. Gospodarstvo. samostojne bolniške blagajne za trgovske pripadnike. Istotako protestiramo najodločneje proti nameravanemu povišanju že itak previsokih premij za pokojninsko RESOLUCIJE, zavarovanje. sprejete na zborovanju trgovcev, obrtni- d. Protestiramo najodločneje proti Pajkov in industrijcev v Mariboru dne 27.J ve6kfat malenkostnemu šikaniranju, tr-_ . govstva pri označbi cen z zakonom o po- februarja 1> 23* j bijanju draginje ter zahtevamo, da se 1. Gospodarski krogi v marib- oblasti? ta zakon v vseh pokrajinah države ena-najenergkSnejše protestirajo proti dejstvu,1, ko izvršuje. da se rešujejo najvažnejši gospodarsko- _ _ u , , y politični problemi, kakor trg- pogodba z\ Predlagamo^ da se v zadružništvu Italijo in konvencije z Avstrijo, pri kate- rridrfijo dosedanje davčne olajšave ki rili gre za gospodarski obstoj in razvoj; Prav delijo m favonznajo v dav-Slovenije, v brezparlamentarni dobi sre-l oz»™ zadruge po njih gospodarski di volilnega boja in brez vsakršne priteg-! važnosti in protestiramo proti pavšalne- nrtve interesiranih gospodarskih korpo- mu oprošcenju vseh zadrug od uajglav-racjj liejsih vrst davkov. 2. Vprašanje definitivne preureditve g. Z ozirom na nastalo pomanjkanje južne železnice, ki je najvažnejše pro- - gotovine predlagamo, da se favorizira Obme, § Svengalijev večer v Gotzovi dvora-; ni je imel popolen uspeh. Dvorana je bila napolnjena. Telepat je spretno izvršil par j težkih nalog iz telepatije (prenašanja mi-. metno ogrodje Slovenije, je za nas eminentno važno gospodarsko vprašanje, od katerega je odvisna celokupna trgovina in pretežni del industrije v Sloveniji. Z ozirom na našo sedanjo finančno situacijo smatramo sedanji čas za skrajno neugoden za prevzetje južne železnice v državni najem in izražamo upravičeno bojazen, da bi tako prevzetje pomenilo za pašo državo težka finančna bremena. Protestiramo tudi proti predlagani novi delitvi voznega parka južne železnice, s katero bi se prometna situacija pri nas znatno poslabšala. Vsled tega smatramo za najprimernejšo rešitev, da se pusti omrežje južne železnice še nadalje v privatnem obratu- Najodločneje protestiramo proti av-skrijsko-italjanskcmu načrtu in zahtevi, brezdenaren obračun in se vpelje za pla čevanje carine, davkov in' drugih javnih dajatev čekovni promet. odtegnjenih 2052 gotovine, kar znaša V Sloveniji okoli 145 milijonov kron s čemur bi bila s tem situacija zelo olajšana. Zveza kulturnih društev. Čitalnica v Dol. Lendavi. Dramatični odsek čitalnice v Dol. Lendavi je poka' zal v minulem letu nad vse živahno de* lovanje, dasi se je imel boriti z najrazličnejšimi težkočami. Ponosni smo t’a malo peščico kulturnih in nacionalnih delavcev, na kojih ramah je slonelo ifl sloni vse prosvetno delo v tem tako o" groženem okraju našo lepe domovine. Ponosni smo nanje in hvaležni smo jim' ker so ti naši pijonirji večinoma slabo plačani državni uslužbenci, ki kljub veli4 kanski mizeriji še niso izgubili veselja do dela in nade na boljše čase. Naše posebno priznanje pa gre pred vsemi g. učite4 Iju Josipu Birsi, ki je požrtvovalno oskrboval knjižnico ZKD in ki se je pobrigat tudi za dramatične predstave. oonncjocoocoo o a aoaancraxo3J Ljudska knjižnica Narodni dom, I. nadstr. posluje ob nedeljah od V* 10.—V811. ur« in ob četrtkih od 18.—7S20. DT* mladin. oddelek obsobotah od 18.—19. or« iXiDixncjnDoaa □ a ncra33onnaaaa Mala oznanila. Mlada inteligentna gospa-dična iS6e služb« kot kon-t*>ristinja t kakšni priratni pisarni ali podj«tjn Zmožna j« strajtpitja ter »leven«k«ga, nemškega in »rbilcaga jezika Gre tudi t kakšno holjSo trgovino kot blagajniiark*. Našlo« r upravi. 432 2-1 Sprejmem na hrane dra do tri goapede. Samostanska ni. št. IM. 435 URE, žepue in elenak«, pe- Srarlja najsoUdnejo tvrdka R. i 11 a k urar, it. 16, Maribor. Gosposka ni 433 15-1 Lepa njiva ob okrajni cesti ▼ Spodnji Kungoti se takoj proda. Natlor pore uprava .Tabora1'. 430 2-1 Pisemske znamke, jugoslovanske, rabljene, kapi vsako množino Žolgar, Taltenbach-ova ulica 18 III. 429 3—2 Priporoča se: Rajko Zotter krojač za gospode In dočM MARIBOR Pristan štev. 6, I. nadstropje (pri Dravi). 4lt Mihel Zevaco: [Markiza Pompadour. t- Zgodovinski roman. — Poslovenila Rosandra. (Dalje.) (41) Hitro je vstopil v Sobo, — videl Ivano j v postelji, se nevidno nasmehnil pa pri-fklonil. — i »Draga Ivana,« — ji je rekel, — »mo-. ja prevelika ljubezen me je zapeljala, da sem morda... zlorabljal pravice ženina. Oprostite mi Ivana, — iri od danes j (naprej ste lahko zagotovljeni, ne bom j več vstopil v to spalnico, ako se vam ne -bo dopadlo poklicati me! — Kar se tiče t moje ljubezni, bodem od danes naprej trpel molče!« — »Zlorabil,« — je mrmrala Ivana neslišno, — ko je ostala sama. — »Zlorabiti on, svoje pravice ženina1?! — Kaj je veri-| id ar hotel reči s temi besedami 1 — Kaj l je hotel omeniti, pošast!« — fr XIV. [: Bastilja- Osem dni je preteklo od dogodkov, katere smo opisali. — Dan je bil krasen, feolnčnat, — lepa jesenska nedelja. —■ Ceste in ulice v Parizu so bile vse polhe praznično oblečenega ljudstva. Veliko mesto se je odelo v ono radost in veselje, ki ga vsebuje lep dan, ko že sobice feamo prepravlja naravo s svojim čistim isvitom, z veselimi žarki. — V ulici sv. Antona je bila še posebna gneča, kajti to je bila glavna ulica, ki jc vodila do kraljevega trga. — In’ na kraljevem trgu, — ki je dandanes le kamenit spomenik nekdanje slave, — kraljev trg, — kjer se sedaj podijo le paglavci, (pariški vrabci) — in vrabci (paglavčki narave), — se je zbirala naj-. elegantnejša gospoda, mladi markizi v vezenih oblekah, ki so z orokavičeno roko držali opentljane palice, — mlada gospoda s triogelnikom pod pazduho in sabljo ob strani, dvorjan! in plemiči, — ple- menitaŠiuje in pa koketke — vse je va- ni upal vzdigniti glasu, lovilo in žvrgolelo z ljubeznjivostjo te-; drdrala. — skupine in si govorili z laskavostjo tedanje mode, — a vsi so imeli le jeden predmet razgovora, in sicer veliko slavnostno veselico, katero je mestna gospoda namenila kralju. — Največje veselje te pestrobojne množice je bilo, da so si ob pozdravu lahko zagotavljali: »Da, i jaz bom prišel na veselico, dobil sem povabilo.« — »Kako, draga markiza, vi ne pridete!« »Ah, govori se, da bo čarobno okrašena!« — »Tudi o plesu se govori, pri katerem! bo sodeloval sam kralj, zdi se, da se zove: »Ples goljave pri Komitoriju«. — Nastopali bodo lovci, Diane-lovke, — vile!« — »Nekateri pravijo, da še bode pleš zval: »Vila iz goljave« oziroma »Pomilo-ščen’ jelen!« — V ulici sv. Antona Seveda, kjer je bilo priprostejšega ljudstva, se je sukal govor le o vsakdanjostih, da se je kruh zopet podražil, — da so se davki zopet povišali, kakor je bilo naznanjeno z bobnom. — V ti ulici je bilo pač le pripro-, sto ljudstvo, ki se je veselilo nedeljskega: solnca, — tega dobrotnega pokrovitelja narave, — ki razveseljuje, oživlja boga-' te in revne s svojimi žarki. — danjega časa. ^ | Mnogo ljudi je Spoznalo onega, ki še V ti pestri množici, vsa v cveticah in! je tako malo brigal za varnost drugih, lepotičju, —• obleke iz rožaste svile, — j »To vam je hudoben, brezobziren, o-klobuki s cveticami in traki, napudranih; ponašalec, — plagijator kralja!« — las, — so se pozdravljali znanci, se pri-1 »Grof du Barry!« — klanjali z ono vljudnostjo in dražestjo, J »Pojdi k hudiču, ti umazani grof!« 1— ki jo poznamo v menuetih, se zbirali v ; je vzkliknil poredni paglavec. — In jeza, gnev se je zapel pojavljati, oni gnev, ki je rastel, dokler ni čez kakih petdeset let izbruhnil, — se je tistega dne po porednem vzkliku paglavcem za hip potolažil itt spremenil v ironično razposajenost. — »Ohej, — kam veudar tabo hiti?« — je vprašal jede«. — »Gre v Bastiljo!« — »No, — naj bi kar tani ostal!« *-* Seveda je bila kočija že izginila, ko še je ljudstvo izražalo v svojih željah. — Grof du Barry je res šel v Bastiljo, pred njim je sedel mož v preprosti obleki, — tako nekako kakor kak priprost meščan, ki ne želi, da se ga opazi. — Glavo je držal sklonjeno, — komolce ob životu, — noge sključene, kot da se hoče storiti nevidljivega, medtem ko je du Barry ošabno gledal okoli Sebe kot da hoče vsakega posameznega opazovati: »Tu sem jaz gospodar, gorje, kdor se mi stavi na pot!« — Kočija se je vstavila, ne da bi pov-zročila večje nesreče, kot kak padec o-nih, ki so se hoteli prehitro umakniti pred vratmi sv. Antona. — Oba moža iz kočije sta stopila na tla in potem bo so spustili most, sta vstopila jv temno, grozno utrdbo, — ki je gro-In solnce je bilo tistega dne talco jas- zc^e stala nad Parizom, skoro približno Kočija je od-j Du Barry je pritrdil z glavo ter sledil ! častniku. no in čisto, da so se potolažile i ljudske razburjenosti, njegov nemir. — Mahoma pu so kriki vznemirili množico šetalcev. — Neka kočija se jo bli-, žala, — drdrala . proti Bastilji, — dva j sPoZnal dvorjana, iskra konja sta dirjala, in kdor se ni umaknil z riajvečjo hitrico, je prišel v nevarnost, da ga konji poteptajo. — Umikali so se. — pritajeno godrnjanje se je slišalo iz množice, alt nikdo si tako grozeče, kakor du Barry po cesti, ko se je peljal med ponižnim ljudstvom. Častnik, ki je bil ravn'o na 'straži, se je približal s klobukom v roki, ker je »Povedite me k gubernerju!« — »Cast mi bode, spremiti vas,« — je odvrnil Častnik z ono posebno ljubez-njivo uljudnostjo omikanih oseb tiste dobe. — Njegov tihi, skromni tovariš je šei i* njima. — Ali medtem ko grof žri opazoval vss* ga, kar je bilo okoli njega, ni njegov to* variš mogel zatajiti groze, ki ga je pr e4 vzela, ko sta stopila na majhno temno dvorišče brez ?raka in luči, — in ko j® Slišal, da so ee za njima zaprla težka že4 lezna vrata. — i Če bi bilo dano grofu du Barry, rid čita misli tihega, tovariša, evo, — zvedel bi bil sledeče: »Šentauo vendar, — to je pa grob’, re4 pravi grob! — I« če pomislim, — ako bi se vedelo! — Če bi du Barry izpregovoril le malo besedico! — Kar pretresa me, Če mislim, — biti tu zaprt za vedno, — ako že ne kaka vrv za vrat!« — Prekinil je svoje premišljevanje. -* Notranjost Bastilje je bila res grozno« Čutil se je mrliški zrak. — Visoki zidovi, na katerih je rastel mah, — z ozkimi li' «ami, katere so še prepregale debele že' lezne palice, — to vse je bila nepremagljiva meja med svetom in oninn nesreč' neži, ki so tičali po malih celicah. — Enakomerni korak straž, — ropotanj® ključev, — ukazi desetnika, ki je nadziral ječarje in straže, — to je bilo vse! -1 častnik je šel skozi mala vrata, P®4 tem po stopnjicah v zorenje nadstropje« Stopnjice so bile okrogle, in' že vse iZ' rabljene od tisoč id tisoč stopinj, mogoče od tisoč in tisoč solz. — Ob steni sc je Svetil v kristalih soliter. —• V prvem Hadstropju se je vstavil častnik, — rekel dnevno geslo straži pred vratim, — potrkal, — govoril par besed d slugo, ki je odprl vrata.in' ki je odšel, rekši, da naj častnik počaka, — Čez malo časa sta bija du Barry njegov spremljevalec v gubernerjevi sobi. — Okoli in okoli po zidu so bile po* lice predeljene, kjer je bilo nebroj spt' sov, — a na vsakem, predelu je bila številka. — Bil je to res urad glavnega ječarja, r* (Dalje prib.) 'Lastnik in izdajatelj; Konzorcij »Tabor«, ^ OdSftKPJAi HTJtAfiik; BsdoJI O ti m, « Tiika: Mariborska tiskarna i. 4