novi tednik
številka 43 • leto KLI • cena 350 din
Celje, 29. oktobra 1987
^OVI TEDNIK JE GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CEUE, LAŠKO, MOZIRJE, SLOVENSKE KONJICE, ŠENTJUR, ŠMARJE PRI JELŠAH IN ŽALEC
Z ilosle] Oblikovanim in
znanim programom ni
nibče zadovollen
Mnenja o novem protiinflacijskem
programu. Stran 2.
Cenovne ponuilbe po vzoru tuiih
smučišč
Na Golteh, Rogli in Kopah se pripravljajo na novo sezono.
Stran 9.
Dan za spomine
Poti na vaškem pokopališču je med
letom prerasla trava. Pridne roke zd^
hitijo urejati steze, gredice, spomeni-
ke, da bo pred 1. novembrom vse po-
spravljeno in urejeno. Tako kot v Jur-
kloštru, kjer je nastal zgornji posne-
tek, je na vseh drugih pokopališčih.
Dan mrtvih je čas za cvetje in svečke
na grobovih pa tudi čas za spomine, za
to, da se v naglici življenja za hip usta-
vimo, se spogledamo s preteklostjo, ki
je minila, a je nočemo pozabiti. Ljudje,
ki jih ni več, so še z nami. Z lepo
mislijo nanje je naše življenje boga-
tejše. N. K. Foto: E. MASNEC
Čut za solidarnost
še ni povsem zamrl
Velika solidarnostna akcija
Rdečega križa Jugoslavije, ki
so jo v Sloveniji poimenovali
»Človek človeku« je v obči-
nah na Celjskem uspela pone-
kod zelo dobro, drugje pa ma-
lo slabše. Zbirali so predvsem
denarne prispevke in star pa-
pir in v ta namen pripravili
bone po 50, 100, 500 in 1000
dinarjev.
V nekaterih občinah so se v
akcijo vključili tako šolarji kot
kr^ani, drugod pa je ostala
omejena na ožji krog. Sicer pa
povsod akcija še ni končana in
končnih rezultatov še ni, po
dosedanjih oceneih pa so z
uspehom akcije večinoma za-
dovoljni. Še zlasti je presenetil
velik odziv v šmarski občini,
kjer so zbrai več kot 2 milijona
dinarjev, kar je precej več, kot
so načrtovali. Akcija je pokaza-
la, da med ljudmi čut za soli-
dcirnostno pomoč še ni pov-
sem izginil in da so tudi aktivi-
sti Rdečega križa na terenu
izredno prizadevni ter da se
znajo hitro in uspešno organi-
zirati.
(Več na 6. strani)
Bencina bo
dovolj
če so se uresničile napo-
vedi Roberta Cer^a, vodje
Petrolove poslovne enote
Prodna na debelo v Celju,
težav z oskrbo bencina ta
čas ne bi smelo več biti.
Petrol, ki je od rafinerij v
Reki in Sisku dobil manj
goriva kot so načrtovah, se
je ob pomanjkanju odločil
za interventni uvoz deset ti-
soč ton bencina z Madžar-
ske. Za celjsko in koroško
območje naj bi ta teden pri-
spelo nekaj manj kot mi-
Ijon in pol litrov bencina,
kar je dobra četrtina količi-
ne, ki jo potrebujejo za nor-
malno oskrbo tega območ-
ja v mesecu dni. Intervent-
ni uvoz naj bi premostil za-
časen zastoj v predelavi
nafte v naših rafinerijah, ki
je nastal zaradi remontov
in nezadostnih kohčin uvo-
žene surove nafte. Kljub te-
niu pri Petrolu menijo, da
Večjih težav v prihodnje ne
bo, ker so se tudi z reško
rafinerijo že dogovorili o
novih pošiljkah goriva.
__________. . N,K...
Praznujemo jubilel
Vsako leto se Celje ob
Tednu domačega fllma
praznično odene. Letos še
posebej, ko se bo domača
filmska ustvarjalnost že
petnajstič zapored predsta-
vila občinstvu. Praznujemo
torej majhen jubilej.
Trditi smemo, da je celjski
TDF mnogo pripomogel k
ponovnemu širšemu zani-
manju za domači film. Orga-
nizatorji , Tedna domačega
filma ne želijo le preprosto
predstaviti film, temveč
vzpostaviti most dialoga
med občinstvom in filmski-
mi ustvarjalci. Pri tem imajo,
pri iskanju obUk in vsebin,
zdaj že bogate izkušnje. Te-
den spremljajo posveti, po-
govori gledalcev z ustvarjal-
ci, razstave . . . TDF se je ta-
ko oblikoval v živo, vsebin-
sko bogato-manifestacijo do-
mačega filma.
Letos bomo na TDF že lah-
ko videli lepo, kar rekordno
število novih domačih fil-
mov. V zaostrenih gospodar-
skih in družbenih razmerah
v katerih živimo, smo ven-
darle uspeli zadržati obseg
filmske proizvodnje.
Mnogokrat je že bilo izre-
čeno spoznanje, da zahteva
kulturna ustvarjalnost sta-
bilne finančne pogoje, da si
ni mogoče privoščiti sunko-
vitih in globokih nihanj, da
gre to vedno na račun kako-
vosti. V negotovi prihodno-
sti za kulturo, ko smo jo,
vsem spoznanjem navkljub,
ponovno potisniti med »po-
rabo«, ki jo bo možno realizi-
rati, »če bo kaj ostalo«, se
moramo resno bati tudi za
domačo filmsko ustvarjal-
nost, ki je morda v tem po-
gledu med najobčutljivej-
šimi.
Ne bi smeli dopustiti, da bi
ponovno prišla sušna leta za
naš film. Ta zahteva tudi ši-
rok in živahen odziv občin-
stva, ki se manifestira tudi
na TDF.
Ne bojimo pa se, da bi za-
mrl Teden domačega filma.
Že od vsega začetka je zaži-
vel s pomočjo delovnih orga-
nizacij celjskega območja in
s tem kaže morda na prema-
lo uhojeno pot v slovenski
kulturi. Njihovo pokrovitelj-
stvo nad posameznimi deU
programa je že utečena prak-
sa, letos se jim je pridružilo
še Gorenje kot generalni po-
krovitelj.
Prepričani smo, da bo
TDF tudi za naprej najširša
predstavitev domačega fil-
ma, da bo predstavljal
predvsem najžlahtnejšo vez
med ustvarjalci in občin-
stvom in s tem vzpodbujal
ustvarjalnost na področju
filmske umetnosti.
ANKA AŠKERC
Magistraia bo končana pred rolcom
Celjani že nestrpno priča-
kujejo otvoritev zadnjega
odseka magistrale med Čo-
povo in Vrunčevo ulico, ki
bo povezal že zgrajena dela
ceste proti Teharjam in na
drugi strani do Medloga.
Če ne bo prišlo do nepred-
videnih zapletov, bo cesta
res odprta kmalu, verjetno
še pred uradnim rokom, 25.
novembrom. Delavci celj-
skega Cestnega podjetja so
namreč že končali z asfaltira-
njem zdaj pa čakajo, da Elek-
trosignal priključi cestno
razsvetljavo. Nato bodo po-
ložili asfalt še na pločinke in
uredili zelenice med vozni-
ma pasovoma in ob straneh
ceste ter postavili prometno
signalizacijo.
BRANE PIANO
Foto: EDO EISNPILER
Izhod iz krize je v drobnem gospodarstvu
•*rejšnji teden je bila v Celju prva
pcijska konferenca Zveze komunistov
^Soslavije o idejno političnih nalogah
^ hitrejši razvoj drobnega gospodar-
jeva. Že pred njo smo poznali položaj in
^'obieme drobnega gospodarstva. O nu-
" hitrejšega razvoja piše v dolgoroč-
>ti programu ekonomske stabilizacije
j) v resoluciji 13. kongresa Zveze komu-
'?tov Jugoslavije. Slovenski komuni-
?[so temu vprašanju pomladi namenili
?Jsebno sejo in prav tako sprejeli vrsto
J^Podbudnih stališč. Obrtniki in zapo-
'*ni v družbenem delu drobnega go-
Podarstva pa govorijo o svojem neena-
''pravnem položaju že leta.
L^kcijska konferenca je s svojim stro-
pripravljenim gradivom in vsebin-
^'^ bogato razpravo le potrdila velik raz-
^^^k med idejno političnimi opredeli-
fj.^iii in prakso. Vzroki so prav tako sta-
dij ^eliki odpori uveljavljanju zakonitosti
*govne proizvodnje, administrativne
metode urejanja ekonomskih pogojev,
pomanjkanje poslovnežev, predvsem pa
močne idejne prepreke. Pri nas še vedno
prevladuje razmišljanje, da lahko z razvo-
jem velikih sistemov zagotovimo hitrejši
razvoj, pa če tudi se nam ti podirajo:
bojimo se, da bo osebno delo ogrozilo
socialistični način proizvodnje.
Stališča akcijske konference se loteva-
jo vseh teh in še številnih drugih vpra-
šanj. Zahtevajo dosledno uresničevanje
že sprejetih dokumentov o razvoju drob-
nega gospodarstva, zahtevajo enakopra-
ne in stabilne pogoje poslovanja za vse,
vključujejo znanstveno in raziskovalno
delo, poudarjajo podjetništvo in inven-
tivnost kot bistvena pogoja za razvoj. A
tudi to nismo slišali prvič.
Kljub temu ni pomen konference nič
manjši. Pomembna je, ker so se v njeno
pripravo vključili strokovnjaki številnih
področij, ker so v njej sodelovali obrtniki
in tisti, ki neposredno vplivajo na obliko-
vanje pogojev za razvoj drobnega gospo-
darstva. Predvsem pa je pomembno, da
so dogmatska gledanja in vse druge ne-
pravilnosti obsodili in predlagali pot na-
prej na tako visoki ravni.
To d^e upanje, da bodo spoznanja
končno prodrla tudi v glave komunistov
v občinah in v združenem delu ter vseh
drugih, ki sicer deklerativno izjavljajo,
da je razvoj drobnega gospodarstva po-
treben, ravnajo pa drugače. Po dogajanju
na akcijski konferenci lahko rečemo, da
so udeleženci mislili, kar so govorili, da
ne gre še za eno družbeno kampanjo,
temveč zares. Sicer pa nas o tem lahko
prepričajo tudi sedanje gospodarske te-
žave. Upanje za izhod iz krize je v drob-
nem gospodarstvu. A če pomislimo na
številne pomisleke o predvidenih ukre-
pih Zveznega izvršnega sveta za zmanjše-
vanje inflacije, očitno ne bo šlo čez noč.
MILENA B. POKLIC
2. STRAN - NOVI TEDNIK
29. OKTOBER 1987
Z doslej oblikovanim in znanim
programom ni nihče zadovoljen
Bomo stopili Inflaciji na ptste?
Vsak dan hitreje rastočo inflacijo je treba zaustaviti in
vzpodbuditi proizvodnjo. Cilj je jasen, pot do njega pa
vedno manj. Zvezni izvršni svet se je lotil priprave
»novega« programa ukrepov. S tistim, kar je doslej pred-
stavil, pa ni naletel na zaupanje in podporo, vsaj v Slove-
niji ne. Tudi Predsedstvo Centralnega komiteja Zveze
komunistov Jugoslavije je ocenilo, da program ni celovit,
da je treba preveriti njegovo realnost in ga ovrednotiti
(član Predsedstva Dušan Čkrebič na akcijski konferenci
komunistov o razvoju drobnega gospodarstva v Celju). O
programu bodo v republiški zvezni skupščini razpravljali
novembra (6. in 12.), o doslej znanih predvidevanjih pa
tehtajo povsod. Pravzaprav bi pravilneje rekli - ugibajo.
Zbrali smo troje mnenj:
Marjan Osole, glavni di-
rektor  DO   Unior  Zreče:
»Antiinflacijski ukrepi pre-
malo poudarjajo svetovna tr-
žišča in kakovostno delo, to
pa je osnova vsega gospodar-
skega življenja v vsaki drža-
vi, vse ostalo je le posledica
tega. Ti dkrepi pa ne zago-
tavljajo z nobenim svojim
predlogom, da bomo do tega
prišli. Zakaj pri nas takšen
nered, pa so spet drugi vzro-
ki: predvsem morala in od-
nos do dela_, disciplina, česar
pri nas ni. Ce bo ta antiinfla-
cijski program to speljal, se
lahko nadejamo izhoda iz te-
žav, sicer ne. Sam sem po
tem, kako je ta program za-
mišljen in sestavljen, skep-
tik. Tudi zavoljo tako male
produktivnosti, ki jo imajo v
podjetjih, slabe kakovosti
proizvodov, (vendar moram
reči, da smo pri tem v Unior-
ju vendarle izjema) ne bo no-
ben antiinflacijski program
dobro uspel.
Zaradi nove obdavčitve
bomo imeli tudi v Uniorju
velike težave. Kar pa tiče fi-
nančno disciplino, smo lah-
ko mirni. Qfi bo pritisk na
produktivnost in red kaj pri-
nesel, pa je to lahko spod-
budno.«
Vlado Kuštrin, predsed-
nik komiteja za družbene
dejavnosti pri celjskem iz-
vršnem svetu: »Težko je
karkoli predvideti. Počakati
moramo na konkretizacijo
ukrepov. Za vsakega so
opredeljeni nosilci v zveznih
ali republiških upravnih or-
ganih z roki. Iz teh, rekli bi
jim programov, bo odvisno,
kako se bodo ukrepi uresni-
čevali, v kakšni vsebini in
obliki.
Družbene dejavnosti so za-
jete v glavnem v poglavju
Obhkovanje in usmerjanje
proizvodnje, nekje od 21. do
25. ukrepa, nato še v 36. in
40. ukrepu. Med drugim
ukrepi določajo, naj bi se
splošna in skupna poraba
zmanjšala v četrtem trome-
sečju za enak delež kot so se
zmanjšala sredstva pri spre-
jemu rebalansa zveznega
proračuna. Predvideno je tu-
di zmanjšanje sredstev za
prihodnje leto v vseh institu-
cijah v družbenopolitični
skupnosti, ki se financirajo
iz bruto osebnega dohodka
in dohodka delovnih organi-
zacij. Hkrati naj bi ugotovili
upravičenost obstoja teh in-
stitucij. Možno bi bilo, da bi
nekatere ukinili, drugim
zmanjšaU obseg dejavnosti,
poiskali druge oblike finan-
ciranja in podobno. Enako
naj bi proučili mrežo interes-
nih skupnosti pa tudi dopol-
nili zakon pokojninskega in
invalidskega zavarovanja. S
temi ukrepi bi predvidoma
zmanjšali za 5 odstotkov re-
alen obseg skupne in sploš-
ne porabe v primerjavi z re-
solucijskimi okviri za leto
1987.
Za negospodarske in ne-
proizvodne naložbe je napri-
mer predvideno, da se po-
daljša veljavnost intervent-
nega zakona za vse prihod-
nje leto m bi se predpisal še
polog obveznega depozita.
Ta naj bi bil blokiran še eno
leto po tem, ko bi zaključili
investicijo.
V Sloveniji smo že z dose-
danjimi stabilizacijskimi
ukrepi z veliko težavo uskla-
jevali izvajanje teh dejavno-
sti z inflacijo. Težko bi preso-
dili, kaj nam bo vse to prine-
slo; ugotavljamo pa na sploš-
no, da je kakšna tretjina
ukrepov sprejemljivih, tretji-
no bi bilo treba dopolniti,
tretjina pa je vprašljiva z vi-
dika ustavnosti. Več kon-
kretnih odgovorov bo mogo-
če dati šele po sejah republi-
ške in zvezne skupščine.«
Franc Ambrož, član izvr-
šilnega odbora Zveze obrt-
nih združenj Slovenije in
delegat Slovenije v zvez-
nem zboru skupščine SFRJ:
»Delegati o programu proti-
inflacijskih ukrepov še ne
smemo' razpravljati. Zadnjih
nekaj dni pred zasedanjem
zvezne skupščine ne bo več
časa za pogovore v bazi. To
pomeni, da bom moral biti
jaz sam za ali proti. Lahko se
bom samo vzdržal. Nisem
poslanec, sem delegat, ki
predstavlja svojo bazo. Res
se bomo na skupščini Slove-
nije o tem pogovarjali in us-
klajevali svoja stališča, a de-
legat zveznega zbora nastopa
samostojno.
Pri predvidenih ukrepih
me najbolj moti, ker pri nji-
hovi pripravi nisem zasledil
izstopajočih imen naših eko-
nomskih kapacitet. Za njimi
je torej zvezna administraci-
ja. Kdo nam jamči, da so
ukrepi dobri in da jih bodo
tudi izvedli? Skeptičen sem
do celotnega programa. V
razgovoru z drugimi delegati
sem videl, da nobeden ni trd-
no prepričan v te ukrepe. Jaz
nisem, tudi moji kolegi ne,
najmanj pa moji volilci. Ni-
česar več ne verjamejo.
Sto let celjske bolnišnice
v ponedeljek so v Celju,
obudili spomin na sto prete-
klih let bolnišnice - od 27.
oktobra 1887, ko so v Celju
odprli prvo deželno bolniš-
nico, imenovano »Gizelina
bolnica«. Osrednja priredi-
tev je bila pod pokrovitelj-
stvom Skupščine občine Ce-
lje v Narodnem domu.
Poleg zdravstvenih delav-
cev so bili na njej predstav-
niki republiških organov, za-
dolženih za zdravstvo, dru-
gih zdravstvenih delovnih
organizacij, zdravstvenih
skupnosti ter družbenopoli-
tičnih in organizacij združe-
nega dela s celjskega območ-
ja. Zbrane je pozdravil pred-
sednik kolektivnega poslo-
vodnega organa Zdravstve-
nega centra Celje Alojz Žun-
tar, ki je tudi predstavil da-
nes drugo največjo regijsko
bolnišnico v Sloveniji.
Slavnostni govornik je bil
član Predsedstva Centralne-
ga komiteja Zveze komuni-
stov Jugoslavije Štefan Ko-
rošec. Med drugim je dejal,
daje poklic zdravstvenih de-
lavcev naporen, uspešen le z
znanjem in občutkom za člo-
veka, pogosto družbeno pre-
malo cenjen, pa vendar naj-
lepši poklic. Ko je govoril o
celjski bolnišnici, je poudaril
pravilnost odločitve delav-
cev in občanov celjskega ob-
močja, da sami zbirajo denar
za nujno posodabljanje. Go-
voril je o težavah današnjega
časa: »Kljub številnim druž-
benim opredelitvam življe-
nje teče po starem. Iluzorno
je pričakovati rešitve preko
noči, s sprejemom novih za-
konskih rešitev.«
Za družbene dejavnosti in
s tem tudi za zdravstvo časi
niso lahki, saj se trdoživo
ohranjajo napačne opredeli-
tve, da so družbene dejavno-
sti poraba. »Vloga in pomen
družbenih dejavnosti pri ak-
tiviranju lastnih moči v naši
družbi sta odvisna od tega,
kolikšen je njihov neposred-
ni ali posredni prispevek k
povečanju uspešnosti gospo-
darjenja in življenjskega
standarda delavcev ter k vse-
stranskem razvoju kakovosti
življenja ljudi.« Ravno skrb
za človeka in višja stopnja
zdravstvenega varstva pa sta
bistveni sestavini višje kako-
vosti življenja.«
Na slovesnosti je o preho-
jeni, 100 let dolgi poti izčrp-
no   spregovoril   prim.   dr.
Franc Fazarinc, ki je v kolek
tivnem poslovodnem odbo-
ru Zdravstvenega centra Ce-
lje zadolžen za bolnišnično
in specialistično dejavnost.
Zdravstvenim delavcev je v
imenu občinske skupščine
ter družbenopolitičnih orga-
nizacij občine Celje čestital
predsednik skupščine Tone
Zimšek, ki je ob tem pouda-
ril prispevek zdravstvenih
delavcev h kulturi Celja. Slo-
vesnost so popestrili še pev-
ci Moškega komornega zbo-
ra Celje z dirigentom Vidom
Marcenom, violinist Marko
Zupan in pianistka Brina
Zupančič.
Ob 100-letnici so na sloves-
nosti seji delavskega sveta
Zdravstvenega centra Celje
podelili preko 100 plaket in
priznanj za zasluge pri razvo-
ju bolnišnice, izdali pa so tu-
di brošuro z osnovnimi po-
datki o dosedanjem razvoju
bolnišnice.
MILENA B. POKLIC
Foto: EDI MASNEC
Obudili spomin na slavno bitko
Na Čreti na Dobrovl^ah so v soboto obudili spomin na
prvo frontalno bitko I. Štajerskega bataljona z Nemci, ki je
bila 26. oktobra leta 1941 in je bila sploh prva takšna bitka v
Sloveniji. Nemci so imeli okrog petdeset mrtvih in veliko
ranjenih, padel pa ni niti en partizan. Proslavo na Čreti sO;
organizirali borci iz mozirske in žalske občine, slavnostni
govornik pa je bil Zdravko Novak, predsednik OK SZDL
Mozirje. V kulturnem sporedu so sodelovali učenci osnovne
šole z Vranskega in godba na pihala iz Prebolda. Na Čreti se
je v soboto zbralo več kot tisoč mladih, borcev in delovnih
ljudi ter občanov iz obeh občin. Planmsko društvo Vransko
pa je ob tej priložnosti pripravilo petnajsto orientacijsko
tekmovanje Creta 87. Pri pionirjih je prvo mesto osvojila
druga ekipa osnovne šole Vransko, pri mladincih pa drug^
ekipa Jamarskega kluba Črni galeb iz Prebolda.
Foto: TONE TAVČAR
Prevozi na Dan mrtvih
Tudi letos so ob Dnevu mrtvih organizirali v Celju pose-
ben avtobusni prevoz izpred lokalne postaje na mestno
pokopališče. Avtobus bo v soboto, 31. oktobra vozil od l2-
do 17. ure. v nedeljo, 1. novembra pa od 7. do 17. ur. VtenJ
času bodo uslužbenci Postaje milice Celje in člani ZŠA^'
Celje usmerjali promet v okolici pokopališča, pa tudi parki'
ranje bo posebej urejeno. Enosmerno parkiranje ^o urejen^
na Teharski cesti od Piska do križišča Popovičeve ulice^
vzdolž Popovičeve in pri transformatorski postaji do naselji
Podgorje. Na pokopališče pa bodo lahko vozili le avtobus''
taxi služba in invalidi z ustreznimi nalepkami.
Zlvi mrtvim v spomin
žalne slovesnosti in komemoracije
za Dan mrtvih organizirajo na Celj-
skem občinski odbori zveze združenj
borcev, socialistična zveza, pa tudi
mladina, ki je ponekod poskrbela za
urejeno okolje okoli spomenikov,
grobov padlim in spominskih obele-
žij. Tako se živi vsako leto spominja-
jo mrtvih, še posebej padlih med
NOB. Večina spominskih slovesnosti
v krajih na Celjskem bo jutri, 30. ok-
tobra.
Celje
žalna slovesnost bo jutri, ob 11. uri v
Starem piskru, ob 11.30 in 16. uri pa
pri grobnici borcev na Golovcu. V kra-
jevni skupnosti Pod gradom bo kome-
moracija ob 12. uri pri spominski ploš-
či na osnovni šoli Franca Kranjca.
Pred spomenikom padlih borcev v
Dobrni bo koraemoracija ob 15. uri, ob
18. uri pa pred spomenikom na letnem
telovadišču na Mariborski cesti 42.
Laško
Večina žalnih slovesnosti bo jutri.
Tako tudi pri spomeniku pri domu
Dušana Poženela, in sicer ob 16. uri,
pri spomeniku padlih na Nenini ob 15.
uri, pri plošči padlih borcev pri kultur-
nem domu v Marijagradcu in pri spo-
minski plošči padlega borca v Oleščah
bo komemoracija ob 15. uri. Pri spo-
meniku padlih borcev v Brezah bo žal-
na slovesnost ob 10.30, pri spomeniku
padlih na pokopališču v Šmarjeti pri
Rimskih Tophcah ob 12.30. ob 11. uri
pa pri spomeniku narodnega heroja
Ilije Badovinca v Gračnici. Ob 13. uri
bodo položili venec k spomeniku pad-
lih borcev v Zidanem mostu in na po-
kopališču Širje.
V soboto, 31. oktobra bo komemora-
cija ob 16. uri pri spomeniku v Svib-
nem. na Brunku in Vrhovem ter v Se-
dražu.
Na Vrhu bo žalna slovesnost v nede-
ljo. 1. novembra ob 8. uri pri spomerti-
ku padlih borcev.
Slovenske Konjice
Osrednja žalna slovesnost bo v ko-
njiški občini, kot vsako leto. pri grobo-
vih 100 talcev na Stranicah pri Franko-
lovem in sicer jutri. 30. oktobra ob 15.
uri. Žalne slovesnosti pa bodo še pri
spomeniku padlih v Zrečah ob 12. uri,
v Slovenskih Konjicah pa pri spomin-
skem obeležju na pokopališču ob 12.
uri.
Titovo Velenje
Od danes pa do nedelje bo v velenj-
ski občini več žalnih slovesnosti pri
spomenikih NOB. Jutri, v petek 30.
oktobra, pa bodo štiri komemoracije.
Prva bo ob 16. uri v Podkraju, druga
ob 16.30. uri pri spomeniku talcem na
Partizanski cesti v starem Velenju,
tretja bo ob 17. uri na pokopališču v
Šmartnem pri Velenju, zaključna ko-
memoracija pa bo 17.30. uro na velenj-
skem Titovem trgu. Povsod bodo spo-
min na mrtve počastili s kulturnim
programom, ki ga pripravljajo učenci
in dijaki srednjih in osnovnih šol.
Šentjur
Osrednjo žalno komemoracijo ob
Dnevu mrtvih pripravlja šentjurska
krajevna skupnost Center jutri, v pe-
tek ob 11. uri pred spomenikom padlih
ob osnovni šoli Franja Malgaja, kjer bo
zbranim spregovoril predstavnik ob-
činskega sindikalnega sveta, kulturni
program pa pripravljajo šentjurski os-
novnošolci.
Delegacije pionirjev, mladincev in
borcev bodo ponesle vence pred spo-
minska obeležja Franju Malgaju in Le-
onu Dobrotinšku ter spomenik Cvetki
Jerinovi in Dušanu Lahu na Resevno,
šentjurski osnovnošolci pa so te dni
očistili in uredili okolico spomenika
na Resevni. Več manjših žalnih sloves-
nosti se bo zvrstilo tudi v ostalih kra-
jevnih skupnostih šentjurske občine.
Žalec
v krajevnih skupnostih žalske obči-
ne se bodo komemoracije zvrstile v
petek, soboto in nedeljo. V Žalcu bo
osrednja komemoracija pri spomeni-
ku Petru Šprajcu pred osnovno šolo v
petek ob 11. uri. v Preboldu pa pred
Slandrovim spomenikom v nedeljo ob
10, uri.
Mozirje
v Mozirju bo osrednja komemoraci-
ja v petek ob 16. uri. v soboto ob 10. uri
pa bodo na pokopališču v Šmihelu od-
krili spomenik neznanim padlim bor-
cem, ki so pokopani na tamkašnjem
pokopališču. Skrbnik tega spomenika
bo delovna organizacija Elkroj.
Šmarje
Osrednje komemoracije v občini
Šmarje pri Jelšah ne bo, kljub temu pa
spomeniki in spominska obeležja ne
bodo samevala. Obiskovali jih bodo
osnovnošolci, priložnostne svečanosti
pa so pripravili v posameznih krajev-
nih skupnostih.
JKTOBER 1987
NOVI TEDNIK - STRAN 3
i Ulj kot zaostajanje tehnologije je nevarno zaostajanje zavesti
5 prve akcijske konference komunistov o laejnopolltlčnlh nalogah za hitrejši razvoj Urohnega gospodarstva v Celju
prvS akcijska konferenca zveze komunistov o idejnopo-
litičnih nalogah za hitrejši razvoj drobnega gospodarstva
je bila 22. in 23. oktobra v Celju. Ne po naključju - Celje
predstavlja z obrtnim sejmom pomembne center drob-
nega gospodarstva v Jugoslaviji, sodi pa tudi med tiste
občine, ki so same pri razvoju tega dela gospodarstva že
veliko dosegle. Akcijsko konferenco je sklicalo Predsed-
stvo Centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije
skupaj s Predsedstvom Sveta Zveze sindikatov Jugosla-
vije in Gospodarsko zbornico Jugoslavije. Razlog je bil
preprost: drobno gospodarstvo je izredno pomemben
sestavni del gospodarstva, z razvojem katerega lahko
zagotovimo neobhodne strukturalne spremembe gospo-
darstva in odpremo pot k hitrejšemu reševanju obstoječih
družbenoekonomskih problemov (iz uvodnih besed Šte-
fana Korošca, člana predsedstva CK ZKJ in predsednika
organizacijskega odbora za pripravo konference).
Drobno gospodarstvo v
Jugoslaviji ni razvito glede
na potrebe gospodarstva in
prebivalstva. Štefan Korošec
je na akcijski konferenci
opozoril celo na paradoks:
kolikor bolj so v dokumen-
tih zveze komunistov po-
udarjali široko družbeno ak-
cijo za razvoj drobnega go-
spodarstva, toliko bolj so se
krepili odpori nosilcev dog-
matskih in birokratskih mo-
či. Idejno politične opredeli-
tve 13. kongresa Zveze ko-
munistov Jugoslavije in dol-
goročni program ekonom-
ske stabilizacije sta ostala
brez učinka. To velja tudi za
spomladi sprejete sklepe slo-
venskega centralnega komi-
teja. Po mnenju predsednika
slovenske gospodarske zbor-
nice Marka Bulca zato, ker
pomembnih sprememb ni
mogoče doseči samo v eni
republiki. S to akcijsko kon-
ferenco se obseg predvide-
nih sprememb širi na vse re-
publike in pokrajine, edina
bojazen pa lahko ostane ta,
da bodo idejnopolitične pro-
bleme presegU samo v poU-
tičnih vrhovih. Od tega drob-
no gospodarstvo ne bi imelo
velikih koristi, saj je dejan-
sko pospeševanje tega dela
gospodarstva odvisno ne le
od sistemskih (zlasti eko-
nomskih) rešitev, temveč tu-
di od tistih vsakdanjih po
občinah. Ravno v njih in v
velikih sistemih združenega
dela se bo moralo največ
spremeniti.
Tu še prevladuje slepo ve-
rovanje v velike gospodar-
ske sisteme, tu je strah pred
bogatenjem posameznikov
najmočnejši. Član sveta fe-
deracije Kiro Gligorov je na
konferenci ugotavljal, da so
idejni napadi na drobno go-
spodarstvo usahnili, a to pro-
blema razvoja drobnega go-
spodarstva ne rešuje, saj
strukturno gospodarstvo v
svoji samozadostnosti in ne-
ekonomičnem poslovanju še
ne čuti potrebe po drobnem
gospodarstvu. Tudi Srečko
Kirn iz ljubljanskega Mikro-
hita je poudaril, daje celotno
drobno gospodarstvo v ro-
kah velikih sistemov. Če v
njem ne bo sprememb, po-
tem je vse ostalo le kozmeti-
ka. Te spremembe pa so
prav tako pogojene s spre-
membo miselnosti.
Spremembo miselnosti pa
je mogoče tudi nekoliko pre-
hiteti. Štefan Korošec se je
zavzel, da bi v občinah anali-
zirali preštevilne predpise in
postavili roke za rešitev po-
sameznih vprašanj. Predvi-
deti in uveljaviti bi na pri-
mer morali sankcije proti
vsem odgovornim, ki ne iz-
dajo dovoljenj za odpiranje
obratovalnic v določenem
času. Če bi prosilec v tem
času ne dobil odgovora, bi
imel pravico avtomatsko od-
preti obratovalnico. Tudi
Štefan Korošec je poudaril
odvisnost drobnega gospo-
darstva od velikih tehnolo-
ških sistemov in organizacij,
ki bi morali ostati iniciatorji
razvoja novih zmogljivosti
drobnega gospodarstva. V
razpravi je bilo slišati tudi
mnenja, da bi k nastanku no-
vih enot lahko precej prispe-
vali tudi postopki likvidacije
in sanacije večjih gospodar-
skih organizacij, pa tudi
predloge, da bi denar, name-
njen nerazvitim, vlagali prav
v drobno gospodarstvo. Rav-
no na nerazvitih dehh države
je namreč tudi drobno go-
spodarstvo najmanj razvito,
a najbolj primerno, saj zanj
ni potrebna visoka akumula-
cija. Potreba po njegovem
razvoju na teh območjih je še
posebej utemeljena z veliki-
mi možnostmi reševanja pe-
rečega problema zaposlo-
vanja.
Sistemske
spremembe so
potrebne, a ne
zadostne
Veliko besed je bilo na
konferenci izrečenih o nuji
sprememb sistemskih zako-
nov. Ustave in Zakona o
Združenem delu. O tistih
spremembah, ki jih že pri-
pravlja ali jih bo v kratkem
Zvezni izvršni svet je sprego-
vorila njegova članica Franc-
ka Herga. Nekaj je kar obeta-
jočih, saj bi naj prinesli več-
krat zahtevane spremembe
pogojev za vlaganje sredstev
občanov (to je predvideno v
ustavnih spremembah). V
postopku pa so že tudi spre-
membe obračunskega siste-
ma, s čimer bo razrešen pro-
blem valorizacije sredstev v
zadrugah. Zakon o deviznem
poslovanju bo omogočil
vključevanje drobnega go-
spodarstva v izvoz, predlaga-
jo odpravo omejitev v vred-
nosti uvoza in večje olajšave
za uvoz sodobnih strojev,
oblikovali so delovno skupi-
no, ki bo proučila celotno za-
konodajo s ciljem njene po-
enostavitve.
Te in številne druge po-
trebne spremembe je akcij-
ska konferenca vključila tu-
di v svoje zaključke, v kate-
rih je poudarjeno zahtevala
enakopravne in stabilne po-
goje poslovanja za vse ob do-
sledni politiki tržnega go-
spodarjenja. Zanjo se morajo
komunisti dosledno zavzeti,
tako da bodo postali gospo-
darski subjekti resnično sa-
mostojni in odločah o vseh
življenskih vprašanjih go-
spodarjenja in razvoja. Da pa
bi se vse to tudi uresničilo,
mora zveza komunistov zao-
striti odgovornost vseh za
razvoj drobnega gospodar-
stva - tudi to je eden izmed
elementov za diferenciacijo
med komunisti. Sprejeta sta-
lišča akcijske konference bi
naj potrdil Centralni komite
ZKJ, s tem pa bodo postala
obvezna za vse komuniste.
MILENA B. POKLIC
Foto: EDI MASNEC
Slovenija v federaciii
Konec prejšnjega tedna je
bilo v Ljubljani dvodnevno
tradicionalno srečanje
družboslovcev »Ziherlovi
dnevi«, katerega so se ude-
ležili tudi predstavniki celj-
skega društva sociologov in
politologov.
V tradiciji vsakoletnih sre-
čanj je, da se na tem skupu
družboslovci lotevajo teore-
tično aktualnih in družbeno
žgočih tem. Zato so tudi le-
tošnjo temo opredelili s na-
slovom »Slovenija v jugoslo-
vanski federaciji«. Poleg
uvodnega nastopa, ki ga je
imel pesnik Ciril Zlobec,
podpredsednik RK SZDL, je
nastopilo več priznanih slo-
venskih in jugoslovanskih
družboslovcev, ki so raz-
pravljali o naslovni temi v
treh skupinah ter poizkušali
to trenutno aktualno vpraša-
nje artikulirati z sociološko
kulturološkega, ekonomske-
ga in politološkega vidika.
Razpravljati o vlogi Slove-
nije v federaciji je prav goto-
vo izjemno aktualna tema v
sedanjem času, ko se pri-
pravlja sprememba ustave in
ko se vsakodnevno prisotni
zaskrbljujoči odnosi med ju-
goslovanskimi narodi in na-
rodnostm. Tej potrebi je sle-
dil organizator srečanja
FSPN, da tudi družboslovci
znanstveno objektivno raz-
mišljajo o svojem narodu in
njegovem institucionalnem
ustroju, neobremenjeni z
dnevno politiko ali dvomlji-
vimi klici, »Slovenija, moja
dežela«!
Ker nam danes v družbeni
krizi vedno ne uspe uiti ner-
voznemu obravnavanju po-
ložaja nekega naroda, saj še
nismo popolnoma razbreme-
njeni stereotipnega razmi-
šljanja je prav, da se z druž-
boslovno analizo pomaga
umiriti ozračje nacionalne
naelektrenosti. Temu name-
nu so sledilitudi mnogi refe-
rati, ki so prispevaU svoj de-
lež k boljšemu razumevaju
vloge Slovenije in odnosov v
federaciji ter nakazali nekaj
možnih rešitev (nekatere
lahko nalete tudi na različne
odmeve) za nadaljnje kritič-
no razmišljanje.
VIKI KRANC
Avtobusni prevozi spet dražji
V začetku tega tedna so se spet podražili prevozi na
Izletnikovih avtobusih. V Izletniku sicer zatrjujejo, da
bi se morali prevozi podražiti za 32 odstotkov, da bi
poslovno leto lahko zaključili brez izgub, vendar so cene
zvišali manj.
Vožnja z avtobusi v mestnem prometu bo tako potnike
stala namesto dosedanjih 250 dinarjev zdaj 350 dinarjev;
gre torej za 20 odstotno zvišanje cen, v primestnem pro-
metu pa je Izletnik vožnjo podražil za slabih 17 oziroma 22
odstotkov, pač odvisno od dolžine avtobusne proge. Pre-
vozi nad 20 kilometrov so se podražili za dobrih 25 odstot-
kov, prevozi nad 40 km pa največ, za skoraj 28 odstotkov.
Tako bodo s podražitvijo najmanj prizadeti prav tisti, ki se
največ vozijo, delavci in šolarji, ki uporabljajo avtobuse za
pot na delo ali v šolo.
Podražitev opravičujejo v Izletniku s tem, da so se spet
precej dvignile cene vzdrževanja vozil, poleg tega pa
morajo po posebnem sporazumu plačevati Petrolu gorivo,
ki je dražje od tistega na črpalkah, saj jim Petrol zaraču-
nava svoje dejanske stroške nakupa, predelave in prodaje
goriv.
BRANE PIANO
IZJAVE, MNENJA...
Ciril Zlobec, podpredsednik RK SZDL, o
Slovencih v federaciji, na Ziherlovih dnevih:
-Tvegam drzno misel, kiji še ne vidim dna, a ga. se mi
zdi. že slutim - občutek imam. kot da se Slovenci od vseh
narodov v Jugoslaviji najbolj zavedamo tega nezadržnega
drobljenja še pred nedavnim bolj ali manj monolitne
družbe. Pa ne. ker bi bili jasnovidnejši od drugih, ampak
ker zaradi zgodovinskin. civilizacijskih in drugih razlogov,
pa tudi in v nemajhni meri zaradi svoje človeške narave,
manj usodno občutimo svojo individualno pripadnost in
odvisnost od skupnosti, v enotnosti, ki ni globlje uteme-
ljena, ki ne upošteva tradicije in hkrati možnosti razvoja
modernega sveta, ne vidimo svoje edine socialne trdnosti,
svoje edine politične varnosti, skratka: to drobljenje
družbe, ki smo mu priča, se nam ne zdi niti tragično niti
incidentalno. ampak neizbežnost na naši skupni poti v
fazvitejše čase.
Tu. na tej ravni, nastaja eden glavnih konfliktov, iz
katerega izvirajo mnogi drugi - velikanska večina seda-
njega slovenskega samospraševanja o narodu in sleher-
nemu posamezniku v njem izhaja iz prepričanja, da je
neka doba resnično že za nami. novo pa moramo šele
oblikovati. Obnavljanje stare ni več mogoče . . .«
POGLED V SVET
Ponovitev črnega četrtka?
Piše Slobodan Vujanovič
Skoraj kakor parafraza biblijskega -
■ prah si bil in v prah se povrneš« - so
zveneli komentarji najbolj stoičnih ob
»črnem torku« na svetovnih borzah. Ob
padcu vrednosti delnic za 20 in več od-
stotkov, o katerem so v prvih reakcijah
govorili kot o razsulu na borzah in pono-
vitvi znanega črnega četrtka v letu 1929
(sledila je štiriletna gospodarska recesi-
ja), je, na primer, ameriški multimilijo-
nar Sam Walton dejal: - Začelo se je s
papirjem in končalo s papirjem. <
Morda je tudi za številne druge, če-
prav manj filozofsko misleče lastnike
delnic dogodek ostal v podobnih ok virih
- navsezadnje je ostala vrednost večine
njihovih papirjev« še zmeraj večja kot
tedaj, ko so jih kupili. A za gospodar-
stvenike, finančne strokovnjake in tudi
vlade ZDA, Japonske, ZRN in drugih
najrazvitejših držav, na katerih so se
zamajale borze, je bilo to znamenje za
preplah. Sloje, bolje rečeno, pravzaprav
za -preplah pred preplahom«, kajti prav
nadaljnja in vedno večja panika na bor-
zah bi lahko povzročila verižno reakcijo
pustošenja v mednarodnem finančno-
kapitalnem sistemu.
Plaz drsenja delnic, ki se je začel na
newyorškem Wall Sireetu, je najprej
razgalil ahilovo peto svetovnega gospo- j
darskega velikana ZVA, to je ranljivost
njihove politike dopuščanja velikan-
skih trgovinskih (200 milijard dolarjev)
in proračunskih primanjkljajev ob niz-
kih davkih in obrestnih merah, kar naj
bi kompenzirale z visokimi tujimi nalož-
bami. Tovrstna -reaganomika-, kot jo
imenujejo, je latentno tveganje tudi za
ostali svet, kakor se je pokazalo tudi ob
■paniki pred paniko«. Padec vrednosti
delnic spremlja tudi padec valute, odliv
kapitala in posledica je gospodarska re-
cesija, ki bi se iz ZDA nujno razširila na
ostali svet.
Po drugi strani je bila posledica ne-
uravnoteženosti »reaganomike« tudi
sam preplah na borzi, čeprav so bili ne-
posredni povod zanj dogodki v Zalivu in
pa izjava ameriškega finančnega mini-
stra Jamesa Bakerja, da bodo ZDA do-
pustile nov padec dolarja, če ZRN ne bo
znižala obrestnih mer. Razumljivo je, da j
mora v sistemu, ob katerem so ZDA
hkrati najbogatejša, najbolj zadolžena,
in največja država upnica v svetu, slej
ko prej zaškripati.
Wasbington sicer vztraja, da sta glav-
na krivca za nevarnost Tokio in Bonn,
oziroma velikanski japonski trgovinski
presežek in pa zviševanje obrestnih mer
v ZRN, vendar pa se finančni funkci-
onarji gospodarskih velikanov Zahoda
niso utegnili preveč zamujati z vpraša-
njem o -krivdi«. Finančna ministra
ZDA in ZRN sta že dva dni po zmešnjavi
na Wall Streetu sporočila, da bodo v
skladu z lanskim sporazumom zahodne
sedmerice v Louvru storjeni vsi ukrepi
za stabilnost valut.
A kljub tem in drugim pomirljivim
izjavam in nekaterim ukrepom bank se
■ doslej tečaji in trgi delnic še niso stabili-
zirali. Padec vrednosti delnic je pogolt-
nil že več kot 2000 milijard dolarjev,
toda ali je Washington pripravljen po-
goltniti po mnenju ekonomistov edino
učinkovito pilulo - višje davke in višje
obrestne mere, s tem pa poseči v temelje
-reaganomike«? Vendar vsa reč ni eno-
stavna, kajti tudi -reaganomika« je nav-
sezadnje del svetovne gospodarske ure-
ditve, v tej pa ponavadi ob krizah krajši
konec potegnejo - revnejši.
4. STRAN - NOVI TEDNIK
29. OKTOBER 1987
Gorenle s časom in pred niim
ŠtM tisoč poslovnih partnerlev na hišnem seimu
Jutri se bodo zaprla vrata
velenjske Rdeče dvorane, v
kateri je od devetnajstega
oktobra gostoval dvanajsti
Gorenjev hišni sejem. Na
njem so predstavili tisoč iz-
delkov iz že znanega pro-
grama in več kot tisoč pov-
sem novih, ki so že priprav-
ljeni za proizvodnjo ali pa
jih bodo pričeli izdelovati
še pred iztekom letošnjega
leta. Tudi tokratni Gore-
njev sejem je bil namenjen
prikazu proizvodnje njiho-
vim poslovnim partnerjem,
trgovcem in dobaviteljem,
saj Gorenjevci ugotavljajo,
da domača industrija vse
prepočasi spremlja njihove
zahteve po sodobnih mate-
rialih; po drugi strani pa so
dnevi hišnega sejma name-
njeni tudi sklepanju po-
godb.
Zato je Gorenje na svoj se-
jem povabilo tudi štiri tisoč
poslovnih partnerjev, med
njimi kar petsto iz tujine,
kjer se je Gorenje s pomočjo
svojih predstavništev toliko
uveljavilo, da veliko izdel-
kov že prodajo s svojim zaš-
čitnim znakom. Med sedem-
najstimi Gorenjevimi tovar-
nami z dvaindvajset tisoč za-
poslenimi se je tako najbolj
uveljavila velenjska delovna
organizacija Gospodinjski
aparati, ki izvozi več kot po-
lovico svoje proizvodnje.
Vodilo letošnjega sejma, S
časom in pred njim«, ni bilo
izbrano naključno. Izraža te-
melje, ki so jih v Gorenju za
hitrejši in kakovostnejši raz-
voj že postavili, saj moderni- ■
zacija proizvodnje in inova-
cija Gorenjevih programov
že dobivata svoje prve stvar-
ne oblike. Poleg tega so v
Gorenju, da bi bili v prihod-
nje še bolj sposobni kljubo-
vati vsem preizkušnjam, le-
tos uspešno izpeljali zasnovo
neodvisne   decentralizacije
poslovnega sistema, v kate-
rem je vsako okolje pred-
vsem odgovorno za lasten
obstoj in razvoj, pri tem mo-
ra dosledno spoštovati skup-
ne cilje in pravila obnašanja.
O tem je ob otvoritvi hiš-
nega sejma govoril tudi Jure
Toplak, podpredsednik
marketinga sozda Gorenje,
ki je med drugim dejal:
»Gorenje je znano kot zelo
odprt poslovni sistem in vsa-
kodnevne izkušnje na števil-
nih svetovnih tržiščih so sa-
Gorenje so v času hišnega
sejma obiskali tudi trije
člani sveta federacije.
Prejšnji četrtek so Gore-
njevci razkazali proizvod-
njo pralnih strojev in sejem
Kiri Gligorovu, v soboto pa
so sprejeli Lidijo Šentjurc
in Sergeja Kraigherja. Sled-
nja sta si ogledala posodob-
ljeno izdelovanje keramič-
nih ploščic, obiskala delav-
ce v delovni organizaciji
Gorenje Mali gospodinjski
aparati v Nazarjah in si na-
to ogledala razstavo dosež-
kov in razvojnih hotenj te-
ga poslovnega sistema.
movšečnost in samozadost-
nost že davno pregnale iz na-
šega okolja. Kako ujeti ko-
rak z zelo naglim razvojem v
svetu, kako postati s tehnič-
no-tehnološkimi izboljšava-
mi in tržnim pristopom kon-
kurenčnejši, kako preko raz-
voj no-raziskovalnega dela in
z inovacijami v izdelke vgra-
jevati več znanja, kako izde-
lek oblikovati na estetsko
višji ravni, kako z vsemi obli-
kami izobraževanja vse za-
poslene pripraviti na nove
zahteve poslovanja so naše
naloge, ki nimajo omejenega
horizonta, česar se v Gorenju
dobro zavedamo.«
Čeprav smo na Gorenje-
vem hišnem sejmu lahko vi-
deli tudi že povsem oprijem-
ljive rezultate njihove nad-
povprečno razvite inventiv-
ne dejavnosti, na primer
vgradno pečico z manjšo po-
rabo električnega toka in
pralni stroj, ki porabi dosti
manj pralnega praška, pa
Gorenjeve razvojne moči ne
gre ocenjevati zgolj po posa-
meznih izdelkih. Njegova
dejanska moč se kaže v celo-
vitem razvoju posameznih
programov, kot bi rekli eko-
nomisti: v integralnih strate-
ških sistemih. Dom, Komu-
nikacijska in računalniška
oprema, Procesna oprema in
Zeleni so programi, ki dajejo
Gorenju poleg možnosti hi-
trejšega prilagajanja potre-
bam trga tudi možnost
ustvarjanja novih potreb.
BRANE PIANO
Minulo soboto in nedeljo je bil tri tisoč štiristo kvadratnih metrov obsegajoč razstavni
prostor Gorenjevega 12. hišnega sejttia odprt tudi za širšo javnost.
inovacije iiot Jei poslovnega sistema
Razstava Inovacij v Štorah z naslovom "Naprej od doseženega«
Do konca tedna bo v kulturnem do-
mu v Štorah še na ogled razstava ino-
vacij z naslovom »Naprej od doseže-
nega«, ki jo je že petič pripravilo dru-
štvo inovatorjev in avtorjev tehnič-
nih izboljšav Železarne Store. V za-
četku je bila razstava prikaz dela
štorskih inovatorjev, kasneje pa je
postala širšega pomena. Letos se na
njej predstavljajo tudi inovatorji iz
jeseniške Železarne, iz Aera, Cinkar-
ne, Ema, Libele, občinskih razisko-
valnih skupnosti Celje, Laško in
Šmarje, iz osnovnih in srednjih šol
ter iz Zveze DIATI Slovenije.
Pred uradno otvoritvijo razstave so v
Štorah pripravili novinarsko konfe-
renco, na kateri so predstavili cilje in
pomen takšne razstave. Gotovo ni
naključje, da so se organizacije takšne
razstave lotili prav v Železarni, kjer
dosegajo že vrsto let pomembne uspe-
he na tem področju. Tako so imeli v
preteklih letih vedno več kot 180 ino-
vacij, medtem ko jih je letos za polovi-
co manj. Vendar pa so te kakovostno
boljše, s^ niso več plod aktivističnega
delovanja pri razvoju inovacijske de-
javnosti, pač pa so del poslovnega si-
stema. V Železarni se namreč zaveda-
jo, da so lahko inovacije pomemben
del pri poslovni uspešnosti in nujne za
doseganje ciljev, ki so si jih zastavili -
to je čim bolj kakovostna proizvodnja
s čim manjšo porabo energije in obre-
menitvijo okolja. Zato je razstava ino-
vacij v času, ko v borbi za zagotavlja-
nje poslovanja kolektivi pozabljajo na
vse dejavnosti, ki lahko prispevajo k
boljšim rezultatom, še kako pomemb-
na. V Železarni so na primer samo le-
tos ugotovili, da so jim inovacije prine-
sle več kot milijardo dinarjev dohod-
ka, inovatorjem pa so plačali 25 milijo-
nov dinarjev ali nekaj več kot 2 odstot-
ka od prihrankov. Sicer pa že pd letoš-
V času razstave inovacij v Štorah
so pripravili tudi nekaj spremljeval-
nih prireditev. V torek se je sestal
republiški odbor za inovacije pri
Zvezi sindikatov Slovenije, v sredo
pa so razpravljali člani izvršilnega
odbora Zveze DIATI Slovenije, ki da-
nes združuje že 26 društev. Danes, v
četrtek, 29. oktobra pa so se na regij-
skem posvetu zbrali tist, ki delajo z
mladimi pri spodbujanju njihove ra-
ziskovalne dejavnosti.
njega aprila izvajajo projektno nalogo
o vključitvi inovacijske dejavnosti v
strateško vodenje delovne organizaci-
je in prihodnje leto nameravajo vso
dejavnost voditi nekoliko drugače. V
Železarni pa bodo prihodnje leto pose-
bej označili kot leto inovacij in jim
tako dali še večji pomen in veljavo.
T. CVIRN
Pridobivanje izicušenj v učilnici in ne več na dragi tehnologiji
Računalniško vodenje proizvodnje na celjski tehniški šoli. V projekt se Je že vključilo 34 gospodarskih organizacij^
Na Srednji tehniški šoli
maršala Tita v Celju so za-
čeli z izobraževanjem in
usposabljanjem delavcev z
NC in CNC tehnologijo v
učilnici, ki je sodobno
opremljena in sodi v sam
vrh tovrstnih učilnic po
svetu. Nekaj manj kot 90
milijonov dinarjev so za
ureditev učilnice zbrali v
delovnih organizacijah, ob-
činskih raziskovalnih skup-
nostih in obrtnih obratoval-
nicah celjskega območja.
Ideja za ureditev učilnice,
kjer bi usposabljali delavce
za računalniško vodeno prp-
izvodnjo, se je na Srednji
tehniški šoli maršala Tita po-
rodila konec leta 1985, že ta-
koj na začetku pa sojo vklju-
čili v projekt P in ji dali ob-
močni značaj. Njen osnovni
namen je bil izobraževanje
in usposabljanje delavcev, ki
delajo z računalniško vode-
no proizvodnjo, saj so se do-
slej le-ti učili na dragi, zveči-
ne uvoženi tehnologiji. Do-
bavitelji te opreme so sicer
pripravljali posebne semi-
narje, vendar so bili veliko
dražji in ne tako kakovostni,
da bi delavci resnično obvla-
dali vse prednosti računalni-
škega vodenja strojev.
Poleg osnovnega namena
pa so v učilnici na tehniški
šoli že začeli tudi z dodatnim
izobraževanjem svojih učen-
cev. Le-ti lahko v okviru do-
datnega pouka obiskujejo
učilnico in v njej pridobivajo
računalniška znanja, ki jih
doslej niso mogli. Gre pred-
vsem za to, da so naše sred-
nje, višje in visoke šole veli-
ko slabše opremljene kot
združeno delo in učenci, tudi
tisti najboljši, na šolah nika-
kor ne morejo dobiti potreb-
nega znanja za delo v proiz-
vodnji.
Projekt za izobraževanje in
usposabljanje delavcev za
NC in CNC tehnologijo so v
Celju razvijali vzporedno in
v okviru projekta prestruk-
turiranja gospodarstva, do-
slej pa se je vanj vključilo 34
gospodarskih organizacij.
Glede na potrebe v proizvod-
nji so v projektnem svetu tu-
di dopolnili izobraževalne
programe in organizacijo ra-
čunalniško vodene proiz-
vodnje, programiranju in
operaterskim delom dodali
še informativni program za
delavce, ki ne delajo nepo-
sredno z računalniško vode-
nimi stroji. Zanimanje za izo-
braževanje in usposabljanje
v računalniški učilnici je ze-
lo veliko, saj imajo na tehni-
ški šoli učne programe zase-
dene že za leto in pol vna-
prej. Delavce, ki bodo prido-
bivali novo znanje v računal-
niški učilnici, so razdelili v
skupine po šest oziroma dva-
najst slušateljev, ki jih vodi-
ta po dva strokovnjaka, učne
programe pa so zastavili na
konkretnih problemih iz
proizvodnje. Vsi računalniki
in stroji v učilnici so poveza-
ni preko monitorjev, učilni-
ca pa je opremljena z dodat-
no video opremo, tako da
lahko vsi slušatelji istočasno
rešujejo isto nalogo.
V računalniški učilnici je
tretjina opreme domače, vse
ostalo pa je uvoženo, kar da-
je tudi možnosti za kasnejši
prehod na robotizacijo. Sicer
pa obstoječa oprema tudi po
svetovnih merilih vsaj pet let
še ne bo zastarela. Na tehni-
ški šoli, kjer so razvijali pro-
jekt za izobraževanje in
usposabljanje delavcev za
NC in CNC tehnologijo, so
sestavili poseben projektni
svet, v katerega so vključe-
vali tudi zunanje strokovnja-
ke. Le-ti so spremljali tudi
razvoj računalniško vodene
proizvodnje izven Slovenije
in konkretne izkušnje sproti
vključevali v razvoj celjske
računalniške učilnice. V to,
da bo učilnica za NC in CNC
tehnologijo resnično sledila
potrebam združenega dela.
pa so se vključili tudi učenci
tehniške šole. Prav zdaj v ok-
viru nagradnega razpisa ob-
činske raziskovalne skupno-
sti »Mladi za napredek Ce-
lja« pripravljajo dve razisko-
valni nalogi o izboru obstoje-
če strokovne literature ter
količini in izkoriščenosti NC
in CNC tehnologije v organi-
zacijah združenega dela na
našem območju.
IVANA FIDLER
Foto: EDI MASNEC
Vrzel med znanjem, pridobljenim v šoli in tistim, ki ga zahteva računalniško vodenje
proizvodnje, bodo učenci Srednje tehniške šole maršala Tita zapolnili z dodatnim
poukom v računalniški učilnici. Zanimanje za dodatno izobraževanje je med učenci zelo
veliko, tako da je učilnica za NC in CNC tehnologijo ves čas zasedena.
,Q. OKTOBER 1987
NOVI TEDNIK - STRAN 5
Bivši delavci LIK Savinje še
oaprei Iščejo svoje pravice
Sodišče združenega dela v
Celju je zavrnilo zahtevek
odškodnino 29 delavcev
(ozda Energetika in vzdrže-
vanje delovne organizacije
l\K Savinje, ki je v stečaju
l^er so s prehodom v odprto
brezposelnost   prikrajšani
osebni dohodek, regres in
l^oriščenje letnega dopusta.
yse delavce, ki so prešli v
odprto brezposelnost na nji-
Ijovo željo, zastopa v tem
primeru celjski sindikalni
svet.
V obrazložitvi je med dru-
gim navedena vsebina dru-
gega m tretjega odstavka
228. člena zakona o sanaciji,
ki izrecno določa, da so prav-
no priznane terjatve delav-
cev lahko le zahtevki iz na-
slova neizplačanega osebne-
ga dohodka do uvedbe steča-
ja, oziroma postopka redne
likvidacije in sicer samo do
višine zajamčenih osebnih
dohodkov ter terjatev iz na-
slova odškodnine za škodo,
ki jo je delavec utrpel zaradi
nesreče pri delu v delovni or-
ganizaciji pred uvedbo ste-
čajnega postopka.
Celjski sindikat je zahte-
vek poslal na drugo stopenj-
sko sodišče združenega dela,
ker sodi. da delavci, ki so
brez lastne krivde ostali brez
dela, morajo uveljaviti ome-
njene zahteve. Ob tem pa vsi
vemo. primer LIK Savinje
pa je to potrdil, da je zakon o
sanaciji izredno pomankljiv
(v teku je postopek za njego-
vo spremembo) in prav v ni-
čemer ne ščiti delavcev, am-
pak so vse pravno formalne
pravice na strani stečajnega
upravitelja.
Sindikat je stečajnemu se-
natu predložil tudi zahtevek
za odpravnino za delavce, ki'
so se upokojili potem, ko jim
je že prenehalo delovno raz-
merje zaradi stečaja. Stečaj-
ni senat, ki je dal zahtevek v
obravnavo sodišču združe-
nega dela, je od teh izločil
pet. češ da ti niso upravičeni
do odpravnine zaradi tega,
ker so bili v času stečaja na
bolniški in so avtomatično
prešli na družbeno pomoč za
primer brezposelnosti. Tu se
nam upravičeno poraja vpra-
šanje ali delavec na bolniški
ni v času bolniške član ko-
lektiva?
Po stečaju se je upokojilo
še 16 delavcev. Večina teh
prejema le akontacijo, ki
znaša okoli 120 tisoč dinar-
jev. Alojz Oblak, ki se je 30.
junija upokojil s 36 leti de-
lovne dobe, pa do danes ni
dobil ničesar. Na celjski eno-
ti SPIZ so dejali, da pred
marcem ne morejo pričako-
vati pokojnin zaradi dolgo-
trajnega postopka za odmero
pokojnin.
Sindikat v Celju sije moral
krepko prizadevati tudi za
to, da je stečajni senat odo-
bril delavcem, ki delajo za
stečajnega upravitelja, re-
gres in letni dopust. Do sedaj
so tem delavcem, okoli 80 jih
še dela, povišali tudi osebne
dohodke za 30 odstotkov.
O vsem tem so bili novi-
narji seznanjeni na kratki
novinarski konferenci, ki jo
je sklicala občinska konfe-
renca SZDL v Celju. Stro-
kovne službe občinskih
skupnosti za zaposlovanje v
Celju pa so podale poročilo o
prezaposlovanju delavcev, iz
katerega je razvidno, da je v
odprti brezposelnosti še 185
ljudi. Od 106 štipendistov
LIK Savinje pa jih je 24 že
zaključilo izobraževanje, ve-
čina pa je dobila kadrovsko
štipendijo v drugih celjskih
kolektivih, tako da je za šti-
pendijo iz združenih sred-
stev zaprosilo le 17 štipendi-
stov.
VVE
V žalski občini išče
zaposlitev 299 ljudi
V žalski občini išče zaposlitev 299 ljudi oziroma 78
več kot v enakem lanskem obdobju. Sem je seveda
všteto 96 delavcev, ki jim je prenehalo delo v LIK
Savinja, 21 pa je iskalcev prve zaposlitve. Med
iskalci zaposlitev je največ lesarskih tehnikov, gim-
nazijskih maturantov, varuhinj, mizarjev, ključavni-
čarjev, finomehanikov in vrtnarjev.
Na novo seje za zaposlitev prijavilo 209 ljudi ali 90 več
kot lani, med njimi pa je bilo šest pripravnikov vseh
stopenj strokovne izobrazbe. Med prijavljenimi iskalci
zaposlitve je 96 žensk in 125 teže zaposljivih invalidnih
oseb. Pri zaposlovanju pa so v žalski občini vendarle
imeli nekaj uspehov; iz vrst prijavljenih iskalcev zapo-
slitve so zaposlili 110 ljudi, od tega 48 za določen čas,
zaposlilo se je 14 iskalcev prve zaposlitve, od tega
osem pripravnikov, od zaposlenih pripravnikov pa se
jih je pet zaposlilo na delih in nalogah, za katere oprav-
ljajo pripravništvo, ostali pa so se zaposlili na neustrez-
nih delovnih mestih. Zaposlitev so našli tudi za devet-
najst teže zaposljivih in invalidnih oseb. Nadaljnjih 361
ljudi seje zaposlilo s posrednim načinom - posredova-
njem dela preko javnega objavljanja potreb po de-
lavcih.
V prvem polletju so se pri strokovni službi prijavili
tudi štirje delavci, ki so se vrnili z začasnega dela v
tujini. Zaposlili so se trije delavci, dva pa še čakata na
ustrezno zaposlitev.
JANEZ VEDENIK
."o nadstropje - ena kopalnica. Vrstam pred vrati se ni
^^Koče izogniti, prav tatio ne upati na nemotenost.
Laboratorijsko steklovino pomivajo ročno v utesnjenem prostoru, zato je nevarnost
okužbe nenehna. Foto: EDI MASNEC
Nenehna nevarnost okužbe
Prostorska stiska transfuzijskega oddelka
Med oddelki celjske bolnišnice, ki imajo vrsto težav zaradi
prostorske stiske, je tudi oddelek za transfuzijo krvi. Dejav-
nost opravljajo že približno 40 let v istih prostorih, čeprav je
prišlo v tem času do številnih sprememb tako v številu krvo-
dajalcev kot pri kadrih in opremi. V zadnjem letu so sicer
nekoliko na boljšem zaradi prostorov v montažni stavbi pri
vhodu v bolnišnico, kjer opravljajo na 50 kvadratnih metrih
odvzeme krvi, vendar pa takšna rešitev ni dolgoročna, pač pa
le trenutna pomoč v prostorski stiski.
»Na oddelku, kjer smo vča-
sih sprejemali krvod^alce, so
bili pogoji še slabši,« ugotavlja
predstojnica Transfuzijskega
oddelka dr. Marija Major Šu-
njevarič. »Ni bilo čakalnice in
laboratorija, zato smo trenutno
s sedaiximi prostori v montažni
stavbi kar zadovoljni, vendar
pa imamo tudi tu težave. Krvo-
d^alce sprejemamo dvakrat
tedensko, čakalnica pa je tako
tesna, daje lahko v njej n^več
10 ljudi. K nam pa včasih pride
tudi 40 krvod^alcev naenkrat,
še zlasti, kadar jih posebej ob-
vestimo.«
Tako morajo čakati kar zu-
naj pred vhodom, pa tudi pro-
stora, da bi se lahko v miru
pripravili, ni. Zdravnik bi mo-
ral imeti za svoje delo poseben
prostor, že zato, da se lahko
pogovori s krvodajalcem, izve
več o njegovih morebitnih bo-
leznih in zdravstvenem stanju.
Tudi laboratorija ni kam posta-
viti in vse to povzroča slabo
voljo, krvod^alcem pa ne
omogoča udobja in občutka
varnosti. To pa je zaradi vse
večjih potreb po krvi še kako
pomembno. Kljub temu v Ce-
lju ugotavljajo, da težav s krvo-
d^alci ni, saj jih je letos že
1000 več kot jih je bilo lani v
tem času in da so pridobili ve-
liko novih krvod^alcev iz ti-
stih delovnih organizacij, ki
doslej niso sodelovale.
Na oddelku jim še n^več
skrbi povzroča pomivanje ste-
klovine, ki jo potrebujejo za
vse krvne preiskave in odvzem
krvi. Opravlj^o ga namreč še
na povsem preprost način; roč-
no, brez potrebnih aparatov
kot sta pomivalni in sušilni
stroj, saj zanje tudi ni prostora.
V tesnem prostoru dela pet de-
lavk, ki so pri tem ves čas ogro-
žene, saj je nevarnost okužbe
veUka. Do rye še ni prišlo, za
kar pa morajo ves čas še pose-
bej paziti.
Transfuzijski oddelek pa ne
skrbi le za odvzem krvi krvo-
d^alcem, pač pa morajo kri tu-
di ustrezno shraryevati in jo
obdelati. Vsak vzorec zahteva
posebne laboratorijske pre-
iskave, teh pa je iz leta v leto
več, še zlasti sed^, ko opravlja-
jo tudi teste za AIDS. Pred iz-
d^o krvi na oddelke mor^o
opraviti še navzkrižne preiska-
ve in poskrbeti za vse krvne
teste nosečnic. Vse to opravijo
v utesnjenih prostorih, ki so-
dobnim zahtevam ne ustrezajo
več. Pozabiti pa ne gre tudi nji-
hovega terenskega dela, ki
zahteva še dodatni čas in na-
por za zbiranje krvi v krajev-
nih skupnostih in delovnih or-
ganizacijah.
Dr. Marija Major Šunjevarič
ob tem pravi: »Ko sem začela
delati v transfuzijskem oddel-
ku, sem ugotovila, daje takšno
delo zelo zanimivo, pa tudi te-
žavno. Po teh letih pa sem kar
malo razočarana, ko vidim, da
se ni k^ dosti premaknilo.«
Vendar pa volje za delo niso
izgubih, saj se zavedajo, da je
transfuzijska služba potrebna
vsem.
T. CVIRN
Odločil bo investitor
Akcija Rogla Je uspela, nadaljna usoda
pa Je odvisna od zreškega Uniorja
V dveh delovnih izmenah
republiške mladinske delov-
ne akcije Rogla 87 je 216 bri-
gadirjev opravilo dela v vred-
nosti 35 milijonov 725 tisoč
dinarjev, akcija pa je stala
približno 30 milijonov dinar-
jev. Sicer pa sodi akcija Ro-
gla med najuspešnejše v Slo-
veniji, saj organizatorji niso
imeli težav z udeležbo briga-
dirjev, na skupščini akcije, ki
je bila prejšnji teden, pa so
pohvalili tudi sodelovanje z
investitorjem del, zreškim
Uniorjem, in občino Sloven-
ske Konjice.
Brigadirji so poleti na Rogli
urejali dvosedežnico Planja,
vlečnice na smučišču Ostrušči-
ca, Jurgovo, polagah drenažne
cevi, postavljali snegobrane,
urejali brežine na cesti Rogla-
-Pesek ter čistih in urejali oko-
lico Rekreacijsko turističnega
centra Rogla. Načrtovano de-
lovno normo so v povprečju
presegali   za   36   odstotkov.
opravili pa so vsa za letos načr-
tovana dela. Prav zaradi tega
se v konjiški občini še niso do-
govorih, kako bo z cikcijo pri-
hodnje leto. Na skupščini so se
odločiU, da zadnjo besedo po-
vedo v zreškem Uniorju, kJer
morajo izdelati tudi okvirne
delovne programe in zagotovi-
ti potreben delež denarja
Sicer pa je akcija Rogla v
primerjavi z drugimi v Slo-
veniji ena najbolje organizi-
ranih mladinskih delovnih
akcij. Programe načrtovanih
del sestavijo investitor in ob-
čina - organizatorica akcije,
vanje pa vključijo resnično
tista dela, ki jih potrebujejo
in jih brigadirji tudi lahko
opravijo. Zaradi tega se pri
opravljanju del ni zatikalo ne
lani ne letos, Konjičani pa se
bodo za akcijo leta 1988 odlo-
čili le, če bodo sestavili do-
bre delovne programe.
I. FIDLER
Velika šahovnica infekcijskega oddelka
Sanitarni pogoji se v osmitt desetletjih niso histveno Izboljšali
Velik strah pred nalezljivimi bolez-
nimi je že leta 1905 botroval izgradnji
bolnišnice za infekcijske bolezni,
znani kot izolirnica. Mišljenje, da je
za takšno bolnišnico dovolj streha
nad posteljami, kot da je ostalo živo
do danes. Čeprav so stavbo pogosto
popravljali, imajo še danes velike,
prenatrpane sobe in v vsakem nad-
stopju le po eno kopalnico in dve
stranišči. To pa pomeni nenehne te-
žave pri razmeščanju bolnikov po bo-
lezni, spolu in starosti in veliko ne-
varnost navzkrižnih okužb. Ob pre-
magovanju vsakdanjih težav pa je
delavcem infekcijskega oddelka še
ostalo volje za resno znanstveno razi-
skovalno delo.
Na celjskem infekcijskem oddelku
se letno zdravi povprečno 1500 bolni-
kov. Zanje imajo 48 bolniških postelj v
samo osemnajstih sobah. Le štiri sobe
so enoposteljne, večina pa jih ima po
tri, štiri ali celo pet. Eni postelji pripa-
da vsega skupaj skromnih sedem kva-
dratnih metrov. Oddelek tako spomi-
nja na veliko šahovnico, razvrščanje
bolnikov pa na igro, pri kateri ne sme
priti do napake. Vsaka napaka bi lah-
ko povzročila prenos katerekoli že na-
lezljive bolezni. Ker je sob premalo.
različnih bolezni pa preveč, tudi otrok
ne zdravijo ločeno od odraslih (letno je
na oddelku med bolniki kar 60 odstot-
kov otrok). Dojenčki in otroci ležijo v
istih sobah kot odrasli, mlajše od leta
dni pa morajo pošiljati v Ljubljano na
Infekcijsko kliniko. Staršem takšna
rešitev že ne ugaja, pa še izredno draga
je. Bolnike na oddelku pa še bolj kot
velike sobe moti pomanjkanje kopal-
nic in stranišč. Brez vrst kar ne gre,
zdravstveni delavci pa lahko držijo fi-
ge, da ne bi prišlo še do česa bolj ne-
varnega.
Pomanjkljivosti oddelka se zavedajo
že dolgo - že leta 1955 so pripravili
načrt za izgradnjo prizidka, ki so ga
kasneje večkrat dopolnili. Z gradnjo
pa ni bilo nič. Preuredili so le kletne
prostore, da so pridobili ambulante,
lekarno in laboratorij, nazadnje pa so
pred sedmimi leti naredili še prizidek
za dvigalo. Vse drugo je ostalo po
starem.
V zadnjih petnajstih letih je bil celj-
ski infekcijski oddelek sedež prouče-
vanj virusnega hepatitisa v Sloveniji
in je pripravil tudi deset strokovnih
srečanj o njem. Pomemben je tudi nji-
hov prispevek k reševanju urgentnih
stanj v infektologiji in prispevek k
Kljub nenehnim težavam, ki jih
povzročajo neustrezni prostori, na-
menjajo veliko skrb strokovnemu in
raziskovalnemu delu. Infekcijski od-
delek predstavlja že vrsto let center
raziskovalne dejavnosti v Zdravstve-
nem centru Celje. Kot nam je povedal
predstojnik oddelka dr.Gorazd Leš-
ničar, je veliko prispeval kliniki, epi-
demiologiji in zdravljenju bolezni z
infekcijami osrednjega živčevja, še
zlasti klopnega meningoencefalitisa
in poliomelitisa, bolnikov z leptospi-
rozo, trebušnim tifusom in paratifu-
som B.
zdravljenju nekaterih redkih infekcij-
skih bolezni. Obsežna raziskovalna de-
javnost je razvidna tudi v Bibliografiji
zdravstvenih delavcev, ki jo je letos že
drugič izdal Zdravstveni center Celje.
Še posebej velik je delež prof. dr. Jan-
ka Lešničarja. Celjski infektologi pa so
doma in v svetu znani tudi po svojih
prispevkih na kongresih in strokovnih
srečanjih in, kar je še pomembnejše,
po uvajanju sodobnih preiskav in na-
činov zdravljenja na oddelku.
MILENA B. POKLIC
FOTO: EDI MASNEC
6. STRAN - NOVI TEDNIK
29. OKTOBER I9a?
Uudle so pripravUeni pomagati
Humanitarna akcila Rdečega križa večinoma uspela
(Nadaljevanje s 1. strani)
Zbrano blago in denar v
akciji »človek človeku« bo-
do dobile občinske oziroma
krajevne organizacije Rde-
čega križa za neposredno
pomoč ogroženim prebival-
cem, in za pomoč ob narav-
nih nesrečah ter drugih
izrednih razmerah. Pet od-
stotkov od čistega dohodka
zbranih sredstev pa bodo
namenili v sklad solidarno-
sti Rdečega križa Jugosla-
vije.
V celjski občini bo akcija
tekla še do konca tedna, saj
je v nekaterih krajevnih
skupnostih doslej niso uspe-
li v celoti opraviti. Po podat-
kih pa so do petka zbrali več
kot 3 milijone 700 tisoč di-
narjev. V akcijo so se vklju-
čile vse osnovne šole, kjer so
šolarji kupovali predvsem
bone po 50 dinarjev, srednje-
šolci pa tiste za 100 dinarjev.
Bone večjih vrednosti pa so
ponudili krajanom v vseh
celjskih krajevnih skupno-
stih. Zbirali so predvsem de-
nar, vendar niso odklonili
ponujenega pohištva ali
oblačil. Tako so zbrali 16 ko-
sov pohištva in 350 kilogra-
mov oblačil. V posameznih
krajevnih skupnostih pa so
krajani želeli darovati tudi za
postaje Rdečega križa in ta
denar so združevali posebej.
Ugotavljajo, daje akcija v ce-
loti dobro uspela in da so se
tudi aktivisti izkazali, saj ni
bilo krajevne skupnosti, kjer
bi sodelovalo manj kot 10 ak-
tivistov, v Novi vasi pa jih je
bilo na terenu kar 26.
Zelo zadovoljni so tudi v
Šmarju pri Jelšah. Akcija je
namreč v tej manj razviti ob-
čini uspela nad pričakovanji,
saj so zbrali več kot 2 milijo-
na dinarjev, štiri tone papirja
ter nekaj oblačil, predvsem v
krajevni skupnosti Rogatec.
Nekoliko je presenetil slabši
odziv v Mestinju in Kozjem,
iz krajevnih skupnosti Pri-
stava, Buče, Polje ob Sotli,
Bistrica ob Sotli, Donačka
gora in Vinski vrh pa še ni
podatkov, ker so akcijo prev-
zele krajevne konference
SZDL in bodo podatki zbra-
ni v naslednjih dneh.
V konjiški občini je v akci-
ji sodelovalo 11 krajevnih or-
ganizacij in približno 50 akti-
vistov. Ocenjujejo, da je ak-
cija uspela, saj je bil odziv
med krajani dober, izkazale
pa so se tudi šole. Učenci so
zbirali predvsem papir, sku-
paj pa so ga v občini zbrali
več kot 13 ton, medtem ko je
denarnih prispevkov za 850
tisoč dinarjev.
V občini Velenje so z zbi-
ranjem sredstev za Rdeči
križ v akciji Človek človeku
pričeli že 11., končali pa sojo
22. oktobra. V prodajo de-
narnih bonov so se vključile
vse krajevne organizacije in
sindikati, po ocenah pa so
zbrali približno 2 milijona di-
narjev.
Republiška humanitarna
akcija pa v šentjurski občini
ni obrodila takšnih sadov,
kot so bili vajeni v preteklih
letih. Šentjur namreč sodi
med občine, ki jih je prizade-
lo letošnje neurje in bo za
oškodovane krajane prejela
približno 4 milijone dinarjev
pomoči. Sicer pa so v akciji
zbrali 200 tisoč dinarjev, kar
je sicer malo, vendar je ta
znesek določil republiški od-
bor Rdečega križa. Za dodat-
no zbiranje se niso odločili,
osnovnošolci pa so zbrali
precej starega papirja.
V žalski občini se z odzi-
vom na akcijo ne morejo
pohvaliti saj so doslej zbrali
350 tisoč dinarjev, odzvalo
pa se je polovico osnovnih
šol in krajevnik skupnosti,
od 120 osnovnih organizacij
sindikatov pa le devet. Raču-
najo, da bodo nekaj denarja
zbrali še do konca meseca,
predvidena vsota pa znaša
800 tisoč dinarjev.
Seminar za
aranžerje
Aranžerji celjskega ob-
močja, združeni v sekciji,
ki deluje pri Društvu eko-
nomskih propagandistov
Celje, so v drugi polovici
oktobra organizirali stro-
kovni seminar, na kate-
rem so o pristopu ureja-
nja izložb, razstav in večji
uspešnosti aranžiranja
predavali priznani stro-
kovnjaki na tem področju
iz Ljubljane in Maribora.
Dvodnevnega seminar-
skega dopolnilnega izo-
braževanja se je udeležilo
32 aranžerjev, torej skoraj
vsi s celjskega območja in
še nekateri iz Ljubljane.
Seminar je vsebinsko
uspel in ga kaže, kot obli-
ko izobraževanja ter spoz-
navanja sodobnih prije-
mov aranžerstva, obdrža-
ti in dopolnjevati. Dober
namen organizatorjev pa
je nekoliko skazila ne-
udeležba poslovodnih tr-
govskih delavcev, ki so
bili vabljeni na seminar.
Kot da jih pospeševanje
trženja ne zanima.
A. K.
Konjičani nalcionjeni
samoprispevicu
v konjiški občini so zbori v
vseh dvaindvajsetih krajev-
nih skupnostih pokazali, da je
večina krajanov naklonjenih
uvedbi petega samoprispev-
ka, o katerem se bodo izrekali
na referendumu 15. no-
vembra.
Referendumski programi so
pripravljeni po krajevnih
skupnostih, iz njih pa je videti,
da bodo občani konjiške obči-
ne tudi v prihodnje n^več de-
narja namenjali urejcinju cest,
gradnji PTT omrežja, vodovo-
dov, kanalizacije in elektrifika-
ciji.
Tako kot doslej bodo zbrani
denar združevali po treh refe-
rendumskih območjih: korxJi-
ško-loškem, zreškem in vitarvj-
skem. Prispevali bi 2 odstotka
od neto osebnega dohodka,
upajo pa tudi na izdatno po-
moč in razumevanje združene-
ga dela, ki je v veliki meri, ali
kar polovico, prispevalo tudi
za uresničitev programov iz če-
trtega samoprispevka. Na tak
način so v občini zbrali kar
šestkrat več denarja kot bi ga
samo s samoprispevkom in
uresničili še številne druge
ložbe.
V minulem obdobju so ^
sredstvi iz samoprispevka in s
pomočjo združenega dela veli.
ko naredili tudi na lošketn
koncu, a še vedno ostajajo po.
dročja kot so Suhadol, Kloko,
čovnik in del Lipoglava, kjer
imajo težave pri oskrbi s pitno
vodo, pa kmetijska podrčja, do
katerih ni mogoče priti z avto.
mobilom, in ki nimajo nobene
možnosti za povezavo s hitro
cesto. Med prednostne naložbe
za peti samoprispevek so zato
krajani postavili vodovod Lo-
če-Suhadol-Klokočovnik, as-
faltiranje krajevnih cest Loče-
-Lipoglav, Koble-Podob-Ko-
ble, Kolačno-Loče-Penoje-Li.
poglav. Zgradili naj bi tudi
bencinski servis, izgradr\ja
PTT centrale Loče bo skupna
akcija petih krajevnih skupno-
sti, vzdrževali družbene objek-
te, postavili bodo tudi tri trafo
postaje, zgradili avtobusno po. j
stajališče, športno rekreacijske
objekte in še kaJ.
MATEJA PODJED
Friderik Kralj Peter Einfalt Miro Radič Srečko Dujmič Stane Tihle
15. TEDEN DOMAČEGA FILMA
CELJE, od 3. do 10. novembra
sentiursKe Dančne delavce
že pred več kot letom in pol so v šent-
jurski ekspozituri Ljubljanske banke.
Splošne banke Celje začeli razmišljati o
dodatnih prostorih, da bi tako vsaj delno
razbremenili gnečo v prostorih na Tito-
vem trgu. V ponedeljek, 2. novembra bo-
do nove prostore v poslovnih prostorih
stanovanjskega bloka v ulici Valentina
Orožna tudi slovesno odprli.
V novo bančno agencijo se bo preselilo
pet delavcev posojilnega oddelka, odprli
pa bodo tudi likvidaturo za dinarsko in
devizno poslovanje. V šentjurski ekspozi-
turi predvidevajo, da se bodo za bančno
poslovanje v novih prostorih odločali
predvsem obrtniki, ki bodo imeli v bančni
agenciji v ulici Valentina Orožna na voljo
vse potrebne bančne usluge, s tem pa se
bodo močno skrajšale tudi vrste čakajočih
v starih prostorih.
V novih prostorih v ulici Valentina Orož-
na bodo v prihodnje bačno poslovanje lah-
ko še razširili, saj predvidevajo v agenciji
še mesto za dodatno likvidaturo, vendar
tudi to ne bo dolgoročno rešilo potreb po
večjih prostorih. Vrste čakajočih so na-
mreč še posebej ob konicah, torej v času
izplačil osebnih dohodkov, pokojnin in šti-
pendij, v šentjurski ekspozituri že tako dol-
ge, da so v breme strank in zaposlenih.
Menijo sicer, da bodo prostori, ki jih bodo
v Šentjurju slovesno odprli v ponedeljek. 2.
novembra bančno poslovanje olajšali vsaj
za nekaj časa, vendar vsekakor ne več kot
za pet let.
Ko vojašita suicnja ni nadioga
šest priletnih dni v taboru teritorlalcev
Del pripadnikov celjske
teritorialne obrambe je pre-
živelo šest dni v taboru v
Lokrovcu, vsi pa so menili,
da je bilo usposabljanje si-
cer naporno, vendar, zaradi
dobre organizacije in veli-
kega tovarištva, tudi prijet-
no. V tem času so dodobra
spoznali svoje orožje in ne-
katere vojaške veščine, ob
koncu pa so pri streljanju
dosegli tudi odlične rezul-
tate.
V Lokrovcu so tokrat tabo-
rili vojaki dveh posebnih
enot teritorialne obrambe,
diverzantske in enote za
podporo, ki morajo obnav-
ljati svoje znanje sicer sproti,
vsakih pet let pa preživeti
skupaj tudi nekaj več časa.
Poveljniki enot oziroma re-
zervni oficirji so prišli v Lo-
krovec že teden dni pred
svojimi vojaki in pripravili
vse usposabljanje zanje kar
sami. Tako so vse znanje, ki
so ga morali prenesti voja-
kom, najprej sami dodobra
predelali. To se je konec
koncev pokazalo tudi v zado-
voljstvu vojakov nad učin-
kovitostjo usposabljanja, saj
niso imeli občutka, da izgub-
ljajo čas. Naučili so se tiste-
ga, kar jim bo morda jutri še
kako prišlo prav. AU pa jim
tega znanja sploh ne bo po-
trebno nikoli uporabiti prav
zaradi tega, ker svoje orožje
in vojaške naloge tako dobro
obvladajo.
Friderik Kralj: »V času
usposabljanja smo imeh v na-
šem taboru tudi nekaj gostov.
Tovariš Žuntar iz celjskega
Zdravstvenega centra nam je
govoril o samoprispevku, voja-
ki pa so o tem kar nekaj časa
razpravljah. Po usposabljanju
bodo šli spet v svoje krajevne
skupnosti in prepričan sem, da
zdaj stvari zelo dobro poznigo.
Dan zatem smo medse povabi-
li tudi Staneta Meleta, sekre-
tarja občinskega komiteja
ZKS, ki nas je seznanil z var-
nostnopolitičnimi razmerami
v Celju in sedanjimi družbeno-
političnimi težavami v domo-
vini.«
Peter Einfalt: »Mislim, da je
poleg tega, da so naši vojaki
pridobili na tem usposabljanju
veliko novega znanja in utrdili
staro, najbolj pomembno, da
so res razvili svoje vojaške ko-
lektive, tovarištvo in medse-
bojno pomoč, zaživelo pa je tu-
di družabno življenje. Fantje
ene izmed enot so se na primer
dogovorili, da se povsem za-
sebno dobijo še pred novim
letom.«
Miro Radič: »Za pomoč eno-
tam teritorialne obrambe meje
določilo poveljstvo celjske gar-
nizije. Ker imam dosti izkušenj
z vojaki, lahko zatrdim, da so
vse naloge, ki so jih teritorialci
na tem usposabljanju dobili,
opravili uspešno in kakovost-
no, ob tem pa je najbolj razve-
seljivo dejstvo, da so spoštova-
li tudi vse varnostne predpise
pri delu z eksplozivi in pri stre-
ljanju, tako da ni prišlo do no-
bene poškodbe.«
Srečko Dujmič: »Na tem uspo-
sabljanju smo dodobra spoz-
nali svoje orožje, tako da smo
na strelišču dosegli odlične re-
zultate. Posebej bi rad pouda;
ril, da smo vse naloge opravili
tako dobro predvsem zahva-
ljujoč medsebojni pomoči in
zavesti, da so takšna usposab-
ljanja namenjena temu, da
smo kar najbolje pripravljeni
na obrambo domovine.«
Stane Tihle: »Najbolj smo
veseli, da so bili vojaki zado-
voljni z našo kuho. Čeprav
smo bili po petnajst ur na no-
gah, smo tako mi kot verjetno
vsi vojaki najbolj zadovoljni z
odlično organizacijo življenja v
taboru in tudi usposabljanja,
saj je bil tempo precej dobro
prilagojen našim sposobno-
stim in znanju.«
BRANE PIANO
Večer pred zaključkom usposabljanja je bilo v Lokro^'^
živahno. Med pripadniki enote je bil tudi Viki Ašič, ki je s'
dvema teritorialcema pripravil tovarišem zabaven večer o
domačih zvokih, kuharji pa so posebej za to priložnost skuh^
pasulj in spekli potico. ^.t
Foto: EDO EISPIEI^^
29. OKTOBER 1987
NOVI TEDNIK - STRAN 7
Odlok hi bil protizakonit
izvršni svet o težavali stanovanjske In komunalne
skupnosti
Zaradi težav pri zbiranju sredstev za
j2gradnjo solidarnostnih stanovanj in
0 vzdrževanje komunalnih objektov v
celjski občini je skupnost za gospodar-
jenje s temi objekti predlagala sprejem
začasnih ukrepov za dodatno financira-
nje. Po njihovem predlogu naj bi spreje-
li poseben odlok, s katerim bi zvišali
prispevne stopnje za solidarnostno sta-
novanjsko gradnjo in za skupno cestno
ter komunalno vzdrževanje. O predlogu
je na zadnji seji razpravljal celjski iz-
vršni svet, vendar ga je zavrnil.
V obrazložitvi, ki so jo izdelali na stano-
vanjski in komunalni skupnosti, ugotav-
ljajo, da jih je prizadela nova obračunska
zakonodaja. To velja zlasti za stanovanj-
sko gradnjo, saj jo večinoma financirajo
iz čistega dohodka, ki bo po ocenah pre-
cej manjši. Poleg tega sredstva zagotav-
ljajo šele po zaključnem računu. Skoraj v
celoti so izpadli tudi nekateri drugi fi-
nančni viri kot so na primer lastna sred-
stva občanov. Na osnovi tega ugotavljajo,
da bodo lahko uresničiU le 58 odstotkov
načrta gradnje novih stanovanj. To po-
meni, da bi se tudi solidarnostna lista
praznila počasneje, na njej pa je po za-
dnjem razpisu več kot 300 prosilcev. Po
sedanjem načinu zbiranja sredstev bi ča-
kali na stanovanje 7 do 8 let.
Posebno velja za vzdrževanje cest in
komunalnih objektov, kjer ugotavlj^o,
da se obseg dela vsako leto povečuje,
temu pa ne sledi ustrezna rast sredstev.
Predlagali so, da bi se prispevna stopnja
za komunalne potrebe povečala od seda-
njih 1,28 na 2,20 odstotkov iz dohodka na
osnovi bruto osebnega dohodka, prispe-
vek za solidarnostno gradnjo stanovanj
pa od 1,27 na 2 odstotka.
Člani izvršnega sveta so v razpravi me-
nili, daje položaj težaven na vseh področ-
jih in da ga z odloki, sprejetimi po hitrem
postopku, ne gre reševati. Še zlasti pa je
člane motilo, da bi prispevne stopnje
spreminjali z odlokom, če za to obstajajo
samoupravne poti v skupščinah interes-
nih skupnosti. Zakon namreč dopušča
sprejem odloka le v primeru, če sporazu-
mevanje v celoti ne uspe.
Poleg tega so menili, da bi morali v
stanovanjski in komunalni skupnosti iz-
delati analizo stanja že prej. saj novi
ukrepi in nov obračunski sistem ne velja-
jo od včeraj, čeprav so v omenjenih skup-
nostih resne težave začutili šele v za-
dnjem času. Izvršni svet je zato predla-
gal, da morajo v skupnostih pripraviti
temeljitejšo analizo razmer, vzrokov in
ukrepov. Pri tem naj bi opredelili, katere
naloge so nujne za življenje in delo ljudi,
katere pa lahko počakajo, s čimer bi
Izvršni svet je na seji podprl pobudo
za razpis referenduma o uvedbi četrte-
ga samoprispevka v celjski občini. Čla-
ne je le zanimalo, kako bo na končno
odločitev vplivala javna razprava, ki še
vedno teče. Ko bo končana, bodo ugoto-
vitve posredovali delegatom občinske
skupščine, ki se bodo na osnovi vseh
zbranih stališč odločali o razpisu, je po-
jasnil predsednik OK SZDL Drago
Medved.
opravili izbor znotraj interesnih skup-
nosti ter prispevali k razbremenjevanju
gospodarstva. Predloge za rešitev razmer
naj bi izdelali v več variantah, da bi bila
odločitev lažja, vsekakor pa morajo prej
o tem razpravljati samoupravni organi
interesnih skupnosti.
T. CVIRN
mnisn praznik v Marija Gradcu
v spomin na partizansko
oskrbovalno akcijo 25. okto-
bra 1944 v Marija gradcu
istoimenska krajevna skup-
nost praznuje svoj krajevni
praznik. Nedeljska priredi-
tev v kraju je bila skromnej-
ša tudi ob prikupnem nasto-
pu mlajših iz domačega dru-
štva, kajti niso bile izpolnje-
ne želje, da bi praznovali ob
dokončanju del asfaltiranja
ceste v vas Stopce. Na sreča-
nju je govoril predsednik ob-
činske skupščine Jože Kra-
šovec.
Enako odmevno je izzve-
nel prvi večer v okviru praz-
nika, ko so v knjižnici v La-
škem priredili večer Antona
Tanca, pesnika in pisatelja
ob njegovi lOG-letnici rojstva
in 40-letnici smrti. Tanc je bil
Marija graški rojak in po
njem domače društvo nosi
ime. O življenju in delu pes-
nika je govorila prof. ped.
akademije z Maribora Alen-
ka Glazarjeva, vendar zelo
skromnemu krogu poslušal-
cev, pa se ob tem ponuja mi-
sel na Prešernovo pesem >>0
pevcu«, ki mu moj Krajec
osle kaže, saj je namreč An-
ton Tanc ob Aškercu gotovo
največje literarno ime, ki se
veže na Laško in njegov oko-
Uš. Kaj hočemo. j k.
Lovski rog za
iubilej
Na Anskem vrhu so priza-
devni člani lovske družine
Hum odprli obnovljen lovski
dom in z njim proslavili 40-
letnico obstoja in 30-letnico
delovanja družine. Praznova-
ti bi morali že lani, vendar so
počakali na čas, da so dom
popolnoma dokončali in v
njem v posebnem prostoru, ki
bo tudi kasneje namenjen raz-
nim kulturnim prireditvam
pripravili razstavo svojih
trofej.
Lovska družina ima dve lov-
ski koči in sicer eno v predelu
revirja Hum in drugo na An-
skem vrhu. V skrbi za divjad
letno nabavijo po 4 do 5 ton
koruze, 2 do 4 tone sadnih tro-
pin, pesne rezance, seno in ka-
meno sol. Imajo pet velikih kr-
mišč za muflone (teh je trenut-
no okoh 80), 18 za srnjad, 17 za
fazane, 110 solnic, 47 visokih
prež, 29 km lovskih stez in eno
Ijrmno njivo. »Vsak član letno
opravi po 30 udarniških ur v
našem lovišču,« pove predsed-
nik LD Hum Tone Jureš in do-
ila, da so pri novem domu
opravili 5400 udarniških ur.
Ob obletnici so podelili tudi
priznanja, najvišja, plaketo LD
Hum pa so_ prejeli Simon To-
niut. Rudi Žugelj, Jože Sedov-
nik in Tone Župančič. Prizna-
nji sta dobili tudi sosednji dru-
^vi Žalec in Dobrna.
T. VRABL
Celjani v Grevenbroichu
Prijateljski Grevenbroich je Celjane tudi tokrat
sprejel z iskreno gostoljubnostjo, ki je znova potr-
dila, da je sodelovanje med obema mestoma na trd-
nih temeljih.
V pobrateno zahodnonemško mesto so poleg uradne
delegacije potovali še športniki in glasbeniki. Športne
barve so zastopali člani teniškega kluba Zlatarne
Celje: Boštjan Doberšek, Andrej Travner, Boštjan
Dimitrijevič, Urška Travner in vodja ekipe Vlado Trav-
ner ter kolesarji KK Merx: vodja Anton Pere, Sandi
Šmerc, Jure Vodeb, Špela Kmecl in Iztok Melanšek.
Tenisači so v prijateljski tekmi z vrstniki iz tamkajš-
njega kluba zabeležili vseh pet posameznih zmag,
kolesarji pa so se zaradi slabega vremena odpovedali
dirki, pač pa so se s prijatelji pomerili v kegljanju.
Akord, tamburaško simfonični orkester iz Celja, ki
ga vodi Srečko Cizelj, je imel dva zelo odmevna kon-
certa in v Grevenbroichu so izrazili željo, da bi se še
kdaj srečali.
Predstavniki celjske in grevenbroiške občine so se
tudi dogovorih o nadaljnjem sodelovanju med obema
občinama. Med drugim so dneve od 2. do 5. junija
prihodnje leto določili za teden mesta Grevenbroich v
Celju. NADA KUMER
Dan gasilca ho v Lokrovcu
Mesec požarne varnosti
oktober se počasi končuje, s
tem pa tudi številne prire-
ditve, ki naj bi še bolj kot
ostale mesece opozarjale
ljudi na potrebno preven-
tivno znanje, da ne bi prišlo
do požara oz. če pride, kako
s strokovnostjo preprečiti
večjo škodo.
Številnim prireditvam v
celjski občini se bo pridruži-
la še ena izmed zadnjih v tem
mesecu. Dan gasilca, ki gaje
Občinska gasilska zveza Ce-
lje letos zaupala gasilskemu
društvu Lokrovec-Dobrova,
ki slavi 40-letnico obstoja.
Zanimivo je, da v Lokrovcu
in Dobrovi na robu Celja ni
hiše, kjer ne bi bil vsaj en
član družine tudi gasilec. Da
oba zaselka živita z gasil-
stvom je dokaz tudi obnova
doma. Z delom so začeli
pred dobrimi šestimi leti, v
petek, ko bo osrednja prosla-
va, pa ga bodo slovesno pre-
dali namenu. Po besedah po-
veljnika društva Lokrovec-
Dobrova Janka Turnška so
krajani pri obnovi opravili
več kot deset tisoč prosto-
voljnih ur. da ne govorimo še
o drugih prispevkih.
Na dan slavja, v petek, 30.
oktobra, bodo pripravili ob
15.30 uri vajo gasilskih enot,
ob 16. uri pa bo postrojitev
vseh z gasilsko opremo. Po
kulturnem programu bo o
akciji, ki je pomembna za
širšo okolico, govoril pred-
sednik GD Lokrovec-Dobro-
Vsako leto ob dnevu gasil-
ca pripravi predsednik
skupščine občine Celje, to-
krat Tone Zimšek, v poroč-
ni dvorani sprejem za tiste
člane gasilske organizacije,
ki so pri tem prostovoljnem
delu vložili veliko pomemb-
nega dela. Letošnji sprejem
bo v petek, 30. oktobra ob
13. uri, povabljena pa sta
tudi trenutno najstarejša
gasilca v celjski občini
Franc Švajger iz GD Vojnik
in Franc Koželj iz GD Ga-
berje.
va Marjan Lipovšek, najzve-
stejšim gasilcem bodo pode-
lili zaslužena priznanja.
.     -____________T^¥BAJBL
Han ni dovolj, morali bi imeti leta
Ustanovno listino Organizacije
•druženih narodov so pred 42 leti
Mpisali v San Franciscu z željo, da
•»i države-članice vložile kar največ
jfuda za boljši, lepši in mirnejši svet.
■^i nas pa smo letos, 24. oktobra slo-
vesno obeležili tudi 30-letnico delo-
vanja klubov OZN, ki v svojih vrstah
* Sloveniji združujejo več kot 15 ti-
>č mladih.
I, Osrednja prireditev ob Dnevu OZN
^bila v soboto v Ljubljani, poleg slo-
'^snosti v Cankarjevem domu pa so
'ani repubUškega centra klubov OZN
spravili še razstavo o svojem delu in
^menu Organizacije združenih naro-
''^v ter podelili plakete za prizadevno
elo. Celjani so Dan OZN obeležiU ne-
koliko skromneje kot prejšnja leta, za-
^'rnivo pa je, da so v akcijo vključili
jjav najmlajše. Presunljive, z otro-
•^im razmišljanjemdojemanjem
sveta nabite risbice, so pritegnile Ce-
ljane in marsikdo se je ob pogledu na-
nje zamislil. Kako živeti boljše življe-
nje, kako odpraviti ali vsaj zmanjšati
strah, se sprašujejo že najmlajši.
Sicer pa je v celjski občinski center
klubov OZN vključenih 27 klubov iz
osnovnih in srednjih šol ter delovne
organizacije Aero, ki poskušajo z drob-
nimi, a opaznimi akcijami vzbuditi za-
nimanje za svoje delo. Spomnimo se
samo občasnih stojničnih predstavi-
tev, nazadnje so se celjski OZN-jevci
predstavili v času Mladinskega festi-
vala, kjer poskušajo s številnimi pubh-
kacijami in slikovnim materialom
vzpodbuditi ljudi k razmišljanju. De-
klaracije, resolucije in številni doku-
menti, kijih sprejemajo v sami Organi-
zaciji združenih narodov ali v posa-
meznih državah-članicah, namreč sa-
mi po sebi ne bodo prinesli v naše
življenje humanosti. Potrebna so deja-
nja in spremenjeno razmišljanje posa-
meznika, to pa je tudi osrednja naloga
v delu klubov OZN.
Na Celjskem se posamezni klubi
OZN ukvarjajo s konkretno problema-
tiko, mladi člani se veliko pogovarjajo
in ob tem tudi drugače razmišljajo. Žal
pa je dejavnost klubov OZN še vedno
živa le v osnovnih šolah, med srednje-
šolci pa se zanimanje počasi razgubi.
Kljub temu, da republiški center klu-
bov OZN pripravlja mentorske semi-
narje, predavanja in številna srečanja,
je v delu klubov včasih premalo sveži-
ne in ustvarjalne sproščenosti, da bi to
mlade pritegnilo.
In prav zato se ne bi smeli zadovolji-
ti le z dnevom OZN, vsi bi morali do-
dati k temu vsaj drobno željo za boljši
jutri in Dan OZN raztegniti v leta. Pa
ob tem ne bi bilo potrebnega manife-
stativnega obeleževanja, dovolj bi bila
le trdna odločenost. IVANA FIDLER
V vodi ni več nafte
Otistaja sum storitve kaznivih dejanj
Dvanajst dni je bila voda
v krajevni skupnosti Velika
Pirešica, kjer jo poleg go-
spodinjstev uporabljajo tu-
di v krajevnem vrtcu in do-
mu ostarelih občanov, ones-
nažena s fenoli, natančneje
povedano, z nafto in njeni-
mi derivati. Od ponedeljka
je voda spet pitna, kakšnih
posebnih zdravstvenih te-
žav pa prebivalci tega ob-
močja niso imeli, saj je bilo
nafto v vodi mogoče zavo-
hati, zato so jo nehali upo-
rabljati še pred uradnimi
opozorili, ki so sicer močno
kasnila. Dosti huje pa bi
lahko bilo, če bi se v vodo
pomešala kakšna manj
opazna in nevarnejša ke-
mična snov.
Do poškodbe vodovoda je
prišlo štirinajstega oktobra
popoldne, ko so delavci
Cestnega podjetja na asfaltni
bazi pripravljali podlago za
asfaltiranje dvorišča. Ob tem
so odstranili toliko zemlje,
da je prvo vozilo, ki je zape-
ljalo čez, vodovodno cev iz
salonita tudi zdrobilo. Ker so
prebivalci nižje ležeče Veli-
ke Pirešice, ne vedoč za po-
škodbo, vodo še kar uporab-
ljali, je na mestu poškodbe
potegnilo v napeljavo zemljo
z bitumnom in nafto. Delav-
ci žalske Komunale tega niso
predvideli in so zaprli ventil
dosti preblizu počene cevi.
Ob tem posegu tudi niso pra-
vočasno obvestili ustreznih
organov in javnosti, tako da
so občani za onesnaženje vo-
de zvedeli s pomočjo žalske
mihce in občinskega inšpek-
torata šele naslednji dan po-
poldne.
Vodo so nato dovažali v
krajevno skupnost s cister-
nami, minuli ponedeljek pa
so ugotovih, da je voda spet
čista. Dogodek je med dru-
gim tudi pospešil pripravo
posebnega poročila o proble-
matiki pitne vode v občini
Žalec, saj že nekaj časa ugo-
Postaja milice v Žalcu je
ob nezgodi v Veliki Pirešici
in onesnaženju vode razi-
skala, kako je do tega pri-
šlo. Ugotovili so, da obstaja
utemeljen sum kaznivega
dejanja poškodovanja jav-
nih naprav iz malomarnosti
in onesnaženja pitne vode,
prav tako iz malomarnosti.
Zato bodo proti odgovor-
nim delavcem Cestnega
podjetja in delovne organi-
zacije Komunala Žalec vlo-
žili kazenske prijave.
tavljajo, da je njihova voda
onesnažena tudi z nekateri-
mi kemikalijami, ki se upo-
rabljajo v kmetijstvu. Poro-
čilo naj bi žalska skupščina
obravnavala že prihodnji
mesec.
BRANE PIANO
Vodovod Frankolovo je pripravljen
Minuli teden so vodovodarji končno prevzeli novi vodo-
vod s Frankolovega od izvajalcev del, celjskega Ingrada in
Komunalinega tozda Ceste kanalizacije. Dobili so tudi nove
izvide izdelane v Celju in Mariboru, ki opredeljujejo vodo
kot zelo kakovostno. Vendar pa Vodovod Celje novih petde-
set litrov vode na sekundo s Frankolovega še ne pošilja v
celjsko omrežje, saj je trenutno dovolj vode iz ostahh virov,
iz Vitanja in Medloga.
Medtem pa so v Medlogu že postavili preizkusno napravo
za čiščenje vode iz Savinje in napeljali vodovod iz Savinje
do medloške vodne postaje. Zdaj se pripravljajo na vključi-
tev te naprave, s katero žele iz Savinje črpati vodo, jo čistiti
in mešati z medloško podtalnico. Preizkus pa bo moral
trajati kar celo leto, dabodo dobili podatke tako za sušna
kot deževna obdobja. Če bo sicer dobra zamisel dala tudi
zadovoljive rezultate, pa naj bi v prihodnje medloško pod-
talnico mešah z vodo iz Savinje v takšnem razmerju, da bo
vsebnost nitratov v mešanici pod dovoljeno mejo.
BRANE PIANO
Ne samo kuhalnica, ampak tudi
gasilstvo
Letošnjo 40-letnico gasilskega društva Lokrovec-Dobrova
(proslava bo v petek, 30. oktobra) so kronale s tekmovalnim
uspehom članice, ki so na pravkar končanem republiškem tek-
movanju med osemnajstimi enotami osvojile odlično tretje
mesto. Tako so v že tako bogato založene vitrine v novem
gasilskem domu dodale še eno pomembno priznanje, ki govori o
dobrem delu na gasilskem področju v tem kr^u. Za zmagoval-
kami so zaostale samo 1,40 točke, ki so jih izgubile po čisti
ženski neumnosti - nepotrebnem komentiranju s sodnikovo
odločitvijo in nabralo se je tohko kazenskih točk, da so domov
namesto zlata prinesle bron. Vendar je tudi to vseeno lep uspeh,
katerega so bili vsi v Lokrovcu in Dobravi veseli, nič manj pa ne
tudi v Občinski gasilski zvezi Celje. Vehko tekmujejo, vračajo se
s priznanji, vendar je to doslej njihov največji uspeh.
Na posnetku od leve Emil Žlender, Zinka Veternik, Marinka
Turnšek, Nataša Jug, Simona Hempt, Tanja Žerjav, Emilija Fric,
Ivica Stermecki in Anja Čemažar.
T. VRABL
8. STRAN - NOVI TEDNIK
29. OKTOBER 198?
»Stari časi« v SLG Celje
Jutri, v petek, 30. oktobra,
bo v celjskem gledališču
premiera drame Harolda
Pinterja »Stari časi«, ki je
bila prvič uprizorjena v
Londonu pred 16 leti in od
takrat je na vznemirljiv na-
čin obšla domala vse odre
sveta (tista leta smo pri nas
v Celju uprizarjali Pinterje-
vega »Hišnika« z imenitnim
Sandijem Krošlom v na-
slovni vlogi).
Tokrat režira Pinterja Du-
šan Mlakar, igrali pa bodo
Peter Boštjančič, Milada Ka-
lezič in gostja iz Trsta Maja
Blagovič. Za kaj gre v »Sta-
rih časih«? Že priUčno dolgo
poročenima zakoncema se v
teku večera pridruži ženina
prijateljica iz nekdanjih mla-
dostnih dni, s katero je ne-
mara nekoč imela lezbično
razmerje. Z nenavadnimi
obrati in zamenjavami, ki so
po tako dolgem časovnem
razdobju pogoste, trojica
obuja spomine na prete-
klost, hkrati pa se med mo-
žem in prijateljico odvija
prefmjen dvoboj. To bi bil
vsekakor »banalen« povze-
tek vsebine. V resnici gre za
mnogokaj več.
Z značilno pinterjansko
»študijo«, v rahlo nostalgič-
nem vzdušju, razvija avtor
svojevrstno, ugledališčeno
temo: neka stvar ni nujno ali
resnična ali lažna; lahko je
oboje, resnična in lažna. Me-
ja med spomini tega ali one-
ga se polagoma briše in na-
zadnje ne veš, komu se je kaj
zgodilo. Spominjanje posta-
ja vse bolj sredstvo za polaš-
čanje. Skoraj vseeno je, kdo
govori resnico o kom. Verjet-
no nihče. Fascinira nas
vzdušje. Prisotnost »stare«
prijateljice, ki je ves čas po-
govora med možem in ženo
razločno prisotna v zatem-
njenem ozadju - kot da bi
bila tam zmeraj, stalna psi-
hološka prisotnost v zakonu,
celo preden stopi naprej in
postane, ko se prižgejo luči,
tudi fizično navzoča.
»Tukaj je običajno precej
tiho«, pravi ena od oseb. Igra
se začne in konča s tišino, ki
hkrati predstavlja poraz be-
sed in tišino neskončnih pro-
stranstev. Med tema dvema
tišinama se dva človeka bori-
ta za oblast nad tretjo osebo,
ki pa je sama utelešenje prin-
cipa tišine. Zmaga ne pripa-
da nikomur. Ljudi se ne da
priigrati kot na športnem
igrišču. Oni pripadajo sami
sebi.
Prefinjena, duhovita igra,
subtilna in vznemirljiva v
svoji odrski postavitvi po-
meni za celjsko gledališče
nov preizkus v iskanju so-
dobnega gledališkega izraza,
za pubhko zanimiv vpogled
v snovanje velikega angle-
škega dramatika, hkrati pa
seveda, če bo neobremenje-
no sledila igralcem, skupno,
enkratno veselje do gleda-
lišča.' J. Z.
Teden
mladinskega
filma
Spet seje leto obrnilo in na
sporedu DPD Svobode Pol-
zela je že 12 teden mladin-
skega filma. Tudi tokrat je
prireditev v okviru Tedna
domačega filma, ki je v Ce-
lju, pokrovitelji pa so Kul-
turna skupnost Žalec, Kino
podjetje Celje in organizacij-
ski odbor TDF. Predstave
bodo od 3. do 10. novembra
vsak dan ob 15. uri. Na pro-
gramu bodo filmi Medved
Bojan, Svet, ki izginja, Polet-
je v^školjki, Sončni krik, Ka-
la. Čudežni gost. Ti loviš in
Kekec. Kot vsako leto bodo
tudi letos šolarji lahko kupili
abonmajske karte, že sedaj
pa vlada med njimi za prire-
ditev veliko zanimanje.
T. TAVČAR
Anton Herman v Razvojnem centru
v soboto bodo zaprli raz-
stavo kiparskih in slikarskih
del akademskega slikarja
Antona Hermana, ki se to-
krat predstavlja z najnovejši-
mi deli v prostorih Razvojne-
ga centra v Celju. Gre za nov
raziskovalni poskus tega ne-
mirnega likovnega ustvarjal-
ca, ki z vsako novo razstavo
opozori, da ne miruje in da
ne ostsoa na isti poti, ampak
išče nove možnosti tudi
stranskih, morda še boljših
poti in smeri. Tokrat je pre-
senetil z malo plastiko v žga-
ni glini ter z obmorskimi mo-
tivi v olju in akvarelu. Mirno
lahko zapišemo, da gre za
nov in obetajoč likovni do-
sežek.
TV
Celje Večeru -
Večer Celju
Pod naslovom Celje Veče-
ru - Večer Celju bo nocoj (v
četrtek) v Narodnem domu
slovesnost ob 35-letnici
uredništva Večera v Celju.
Slavnostni govornik bo
predsednik medobčinskega
sveta SZDL Celje Filip Be-
škovnik, delo celjskega do-
pisništva Večera in vlogo te-
ga slovenskega dnevnika v
celjskem prostoru pa bo ori-
sal glavni urednik Večera
Drago Simončič.
Na slovesnosti, na kateri
bo nastopil Mešani pevski
zbor France Prešeren iz Ce-
lja, bodo podehh priznanje -
zlati grb mesta Celja novi-
narju Janku Volfu in celjske-
mu uredništvu Večera.
Ob jubileju celjskega ured-
ništva so že prejšnji teden
odprh razstavo v Muzeju re-
volucije, na kateri so pred-
stavljene fotografije in origi-
nali zapisov o Celju od pet-
desetih let do danes. Pisno
gradivo dopolnjujejo foto-
grafije o prelomnih dogod-
kih in zanimivostih, ki jih je
v minulih 35 letih zabeležil ta
časopis ter ostali dokumenti
o delu in pomenu celjskega
dopisništva. Zanimivi so tu-
di razstavljeni primerki
Vestnika iz leta 1945 in prvih
izvodov Večera iz leta 1952.
Razstava bo odprta še da-
nes in jutri.
N. K.
PRIREDITVE
Slovensko ljudsko gledališče Celje: V petek, 30.
oktobra bo v Slovenskem ljudskem gledališču premi-
era dela Harolda Pinterja Stari časi. Predstava bo ob
19.30 uri za abonma Premiera.
Igra Stari časi je delo najuspešnejšega angleškega
dramatika novejše dobe, na celjskem odru pa bodo
zaigrali: Peter Boštjančič, Maja Blagovič kot gostja in
Milada Kalezič.
Likovni salon Celje: V Likovnem salonu si lahko do
3. novembra ogledate razstavo likovnih del Jelke Flis.
Likovni salon Vojnik: V vojniškem Likovnem
salonu bo do 8. novembra odprta razstava izbranih
slikarskih del s petega delovnega srečanja slikarjev
amaterjev Vojnik 87.
Knjižnica Edvarda Kardelja v Celju: V oddelku za
študij Knjižnice Edvarda Kardelja je odprta razstava
ovitkov knjig - novitet s polic študijskega oddelka, na
ogled pa je tudi razstava ob 200-letnici rojstva Vuka
Karadžiča. Obe razstavi si lahko ogledate do 14. no-
vembra.
Avla hotela Dobrna: V avli hotela Dobrna je na
ogled razstava likovnih del, ki so nastala na letošnjem
Ex Tempore Dobrna 87. Razstava bo odprta do 2.
novembra.
Klub kulturnih delavcev Ivan Cankar Celje: Danes
ob 18. bo v Klubu kulturnih delavcev Ivan Cankar
predstavitev načrtov obnove Starega gradu v Celju. O
obnovi celjskega gradu bosta spregovorila dr. Ivan
Stopar in Dušan Kramberger.
Dom kulture Titovo Velenje: V Domu kulture v
Titovem Velenju in v avli hotela Vesna v Topolšici je
na ogled razstava fotografij z naslovom Foto treh dežel.
Razstava bo odprta do sobote, 31. oktobra.
Galerija kulturnega centra Ivan Napotnik Titovo
Velenje: V galeriji Kulturnega centra si lahko še do
konca oktobra ogledate razstavo risb Gorana Horvata.
Deset let sodelovanja
v soboto so se v Šmihelu na avstrijskem Koroškem srečali predstavniki šmihelskega in
braslovškega kulturnega društva. Sodeloval je tudi predstavnik ZKPO Žalec Ivan Centrih.
Ob tej priložnosti so se dogovorili, kako bi kar najlepše obeležili desetletnico sodelovanja
teh društev; praznovali jo bodo februarja prihodnje leto. Do takrat imajo dovolj časa. da
pripravijo kulturni program. Praznovanje bo še toliko slovesnejše, ker bo v Braslovčah,
kjer praznujejo 100-letnico organiziranega kulturnega delovanja. Na sliki od leve proti
desni Anica Brišnik, režiserka KD Braslovče, Micika Oplotnik režiserka KD Šmihel. Ivan
Centrih, Karel Gril, predsednik KD Šmihel in Lenčka Budin. tajnica KD Šmihel.
T. TAVČAR
Načrti za muzej v Juricioštru
stolp v Jurkloštru (poleg
cerkve edini ostanek nek-*
daj mogočnega samostana)
odkar ga je zapustila (in
razdejala) njegova zadnja
prebivalka, Svetlana Maka-
rovič, sameva. Dvorišče
med cerkvijo in pokopali-
škim zidom preraščata vi-
soka trava in plevel, dež in
veter imata skozi odprte
okenske line prost vstop v
notranjost stolpa. Le beli
oplesk znotraj priča, da je
bilo še pred kratkim tukaj
udobno bivališče.
Morda ne bo dolgo več ta-
ko; v Laškem že imajo pri-
pravljene načrte, kako bi
med zapuščeno zidovje vrni-
li življenje: okolico nekdanje
kartuzije naj bi spemenih v
svojevrsten muzej na pro-
stem.
Po besedah Jureta Jana z
občinske Zveze kulturnih
organizacij ureditev takšne-
ga muzeja ne bi zahtevala ve-
hko denarja, pač pa mnogo
dobre volje, zavzetosti in tu-
di prostovoljnega dela. Kra-
jani so že pokazali priprav-
ljenost, da bi prispevali naj-
različnejše predmete in oro-
dja, ki so jih pri delu uporab-
ljali njihovi predniki, zdaj pa
neuporabni ležijo na po^
strešjih in kozolcih. Našli i
celo že dve izvirni kozjansl
hiši, ki bi ju, lahko prestavi
v dolino in z njima zaokroži
podobo muzeja na prostenr
Z ustrezno gostinsko p
nudbo in primerno predst
vitvijo, bi lahko Jurklošte
ki ima za seboj bogato pret
klost, postal zanimiv za mn
ge turiste. S tem pa bi tu
kraju, kjer mladi še vedno r
najdejo obstanka (vsako le
se izseli približno 50 prel
valcev), zagotovili živahnej
utrip.
N.]
OKTOBER 1987
NOVI TEDNIK - STRAN 9
tC>enovne ponudbe po vzoru tujih smučišč
fša Golteh, Rogll In Kopah so že pripravljeni na novo sezono _
Obe večji smučišči na Celjskem - JMim
Rogla in Golte - ter Kope, ki jih
upravlja celjski Merx, so že priprav-
ljena na prvi sneg. Nekoliko več dela
imajo le na Rogli, kjer dograjujejo
športno in večnamensko dvorano.
Glede na to, da so smučarske karte za
povprečen žep že kar drage, žičničar-
ji ponujajo tudi precej popustov - po
vzoru cenovnih ponudb na tujih smu-
čiščih.
Na Rogli ne bo gneče
Rekreacijsko turistični center Umor
Bogla je te dni še vedno veliko grad-
bišče, investitorji pa zagotavljajo, da
bo tako večnamenska kot športna hala
nared do nove zimske sezone. Smučar-
je pa bodo pričakala tudi novo urejena
smučišča. Z novo vlečnico bo razbre-
menjena predvsem Mašinžaga. Gneče
se na Rogli. ki lahko sprejme 5 do 6
tisoč ljudi, ni bati.
Na Rogli torej veliko novega na sto
hektarih smučišč, ki so speljana na
nadmorski višini 1500 metrov. Smu-
čarje bosta vozili na smučišča 2 sedež-
nici in 11 vlečnic, ki bodo lahko prepe-
ljale 12 tisoč smučarjev na uro. Novost
je predvsem nova sedežnica. ki vodi
od hotela Planja na Jurgovo in je dolga
1400 metrov, smučišče pod njo pa oko-
li 1800 metrov. Smučarji se bodo goto-
vo razveselili tudi povezave proge od
Mašinžage do Peska. Štirje kilometri
novih prog bodo ponujali smučarjem
veliko možnosti za rekreacijo, športni-
kom pa za treninge in tekmovanja. Na
Rogli bodo po snežinah dodatno spe-
ljali še tekaške proge, po katerih se bo
lahko vozilo 1000 do 12.000 smučarjev-
'tekačev na uro.
Za smučišča na Rogli bodo Uniorje-
ivi turistični delavci poskrbeli tudi s
pomočjo dveh snežnih topov; eden bo
premični, drugi pa bo »skrbel« za sneg
na progi Jurgovi. Letos so kupili še en
teptalec, ki bo gladil smučišča skupaj
J še tremi.
Na zimsko sezono se torej pri RTC
-Inior Rogla skrbno pripravljajo. Pri-
jpravili so tudi cenik smučarskih vo-
zovnic. Letne karte so v predprodaji
do 10. novembra na voljo po 40 tisoč
dinarjev in na obročno odplačevanje,
kasneje bodo po 45 tisoč dinarjev.
I Dnevna karta za Roglo bo veljala v
iprvem zimskem obdobju do 11. janu-
arja 6000 dinarjev, nato pa 7500 dinar-
jev, za otroke pa 5000 oziroma 6000
inarjev. Smučarjem pa bodo na voljo
e različni aranžmaji za nakup kart.
'ako na primer bo veljala dopoldan-
ka karta za odrasle v predsezoni 3000
inarjev, v sezoni 4000 dinarjev, popol-
anska 4500 ali 6000 dinarjev, 5-dnev-
na karta v predsezoni 26.000, v sezoni
pa 32.000 dinarjev, tedenska 32.000 ozi-
roma 43.000 dinarjev. Za 10.500 oziro-
ma 13.500 dinarjev bo smučarjev na
voljo tudi 2-dnevna karta (a ne za pe-
tek, soboto in soboto, nedeljo).
Izbor je resnično pester, otroci imajo
pri nakupu kart popust.
Na Kopah vrsta popustov
Na smučiščih slovenjegraškega Po-
horja, Gostinsko turističnega centra
Kope so za letošnjo smučarsko sezono
pripravili res pestro izbiro kart, popu-
stov in različnih možnosti, tako da se
bodo smučarji kar težko odločili, kakš-
no karto bi kupili. Gotovo pa bo vred-
no dobro proučiti cenike, saj bodo lah-
ko privarčevali marsikakšen dinar.
Vse do 20. decembra ponujajo Kope
sezonsko karto po 50 tisoč dinarjev,
mladina do petnajstega leta pa mora
zanjo odšteti 35 tisoč dinarjev. Odloči-
te se lahko tudi za nakup družinske
karte za najmanj tri osebe, ki za razliko
od ostalih sezonskih kart vključuje tu-
di sobotno nočno smuko in je dvajset
odstotkov cenejša. Po 20. decembru
bo sezonska karta stala 60 oziroma 45
tisoč dinarjev. Dnevna smučarska kar-
ta na Kopah bo stala 5 tisoč dinarjev,
člani Smučarske zveze in skupine nad
deset oseb bodo imeli 10 odstotkov
popusta, vaditelji smučanja 20. učite-
lji, trenerji in člani Gorske reševalne
službe pa 30 odstotkov popusta. Toli-
ko ceneje se bodo smučali tudi katego-
rizirani tekmovalci v organiziranih
skupinah. Poldnevne karte na Kopah
bodo stale 3 oziroma 2 tisoč dinarjev,
sobotna nočna smuka med 17. in 20.
uro pa 3 tisoč dinarjev. Tedenska karta
bo stala 25 tisoč, za otroke 17 tisoč
dinarjev, tridnevna pa 12 oziroma 7
dinarjev. Poleg tega bodo učiteljem
smučanja s skupinami z več kot dese-
timi smučarji dajali zastonjsko karto,
ob nakupu več kot petsto kart, kar je
zanimivo še posebej za organizacije
združenega dela, pa priznavajo še 20
odstotkov popusta.
Na Golteh so pripravljeni
Na Mozirski planini, kjer ima smu-
čišča razpredena Rekreacijsko - turi-
stični center Golte, letos niso urejali
novih terenov ali vlečnic, so pa uredili
obstoječa in dodobra popravili teptal-
ce snega, tako da naj bi bili tereni v
prihajajoči smučarski sezoni dobro
zglajeni.
Že od srede septembra ponujajo v
predprodaji letno vozovnico, ki stane
80 tisoč dinarjev, pa tudi sezonsko vo-
zovnico za Golte in Kope, saj oba cen-
tra upravlja celjski Merx, ki velja 100
tisoč dinarjev. Za mladino do petnaj-
stega leta sta obe karti seveda cenejši;
prva stane 50 tisoč dinarjev, druga pa
70 tisoč. Poleg tega so v prodaji do
srede oktobra dajah še trideset odstot-
kov popusta, zdaj pa so karte vse od
15. novembra v predprodaji cenejše za
25 odstotkov, nato pa do srede decem-
bra za dvajset odstotkov. V predproda-
ji ponujajo tudi dnevne karte, po 8
oziroma 6 tisoč dinarjev; tudi zanje pa
v navedenih terminih veljajo gornji
popusti. Na Golteh dopuščajo, da se
bodo karte kasneje podražile.
MATEJA PODJED
BRANE PIANO
Izobraževanje gostinskih In
turističnih delavcev
v Zrečah so vzporedno z izgradnjo novih turističnih
objektov oskrbeli tudi za izobraževanje gostinskih in
turističnih delavcev. Na dvodnevnem tečaju, ki so se ga
udeležili vsi gostinski in turistični delavci DO Unior, ki
jih je okoli 200, so pripravili kvalitetna predavanja, ki
so jim udeleženci pozorno sledili.
Generalni direktor inž. Marjan Osole je predstavil turi-
stično dejavnost DO Unior s posebnim ozirom na Roglo.
Prof. Zoran Vudler je temo Turizem smo ljudje združil s
prikazom razvoja in pomena gostinstva, direktor račun-
skega sektorja Janez Spes je govoril o pomembni poslovni
temi Obvladovanje stroškov - pogoj za uspešno poslova-
nje in razvoj, vodja RTC Unior Rogla Edvard Fenko pa je
prikazal posebne uzance v gostinstvu in njihov pomen za
praktično delo gostinskih in turističnih delavcev.
Tečaj je bil vsestransko uspešen ter velja izreči kadrov-
ski službi DO Unior vse priznanje za skrbne priprave in
odhčno organizacijo. Napovedujejo, da bodo pripravili še
tečaj angleščine in tečaj za praktično delo gostinskih de-
lavcev. ZORAN VUDLER
EMAJLIRNICA, METALNA
INDUSTRIJA, ORODJARNA,
n. sol. o.
CELJE
KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA
TOZD TOVARNA ORODIJ
OBJAVLJA
naslednja prosta dela in naloge:
1. Vodenje tehnološke priprave
proizvodnje
1 delavec
POGOJ:
- VII. ali VI. zahtevnostna stopnja strojne usmeritve,
dipl. ing. strojništva za tehnologijo, ing. strojništva
za tehnologijo
- VII. - 3 leta delovnih izkušenj
- VI. - 5 let delovnih izkušenj
- Rok za prijavo 15 dni po objavi
2. Vodenje termične obdelave
1 delavec
POGOJ:
- VI. ali V. zahtevnostna stopnja metalurške usmeri-
tve, inženir metalurgije, metalurški tehnik
- VI. - 2 leti delovnih izkušenj
- V, - 4 leta delovnih izkušenj
- Rok za prijavo 15 dni po objavi.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev navedenih
v objavi sprejema kadrovsko-socialna služba EMO
CELJE v roku 15 dni po objavi.
Vlog brez priloženih dokazil o izpolnjevanju pogojev
komisija ne bo obravnavala.
Bol! bo popestril ponudbo in prinašal devize
iibetavna naložba Zdravilišča Rogaška Slatina. Igrišče bo financirala organizacija Igralcev golfa Iz ZRN
Prve vesti, da bo Zdravi-
išče iz Rogaške Slatine v
»marju pri Jelšah zgradilo
»ravo, veliko golf igrišče, so
r tem kraju dokaj vznemiri-
e duhove. Eni so navduše-
d, drugi nezaupljivi, manj-
ina pa meni, da gre za pre-
relike apetite investitorja,
t)a bi na številna vprašanja
lobili odgovore iz »prve ro-
ke«, smo za razgovor prosili
barka Bizjaka, direktorja
zdravilišča iz Rogaške Sla-
tine.
I Koliko je sploh res, da bo
Kdravilišče pričelo v Šmar-
u graditi igrišče za golf?
Bizjak: Resnično smo se v
zdravilišču odločili da v
Imarju zgradimo golf igrišče
ti to v okoUci Jelšingrada, ki
&, po oceni strokovnjakov,
udovito za tovrstne objekte.
*rojekte je že izdelal švicar-
ki arhitekt, naložbo pa bo
inancirala organizacija
jralcev golfa iz Zahodne
lemčije. Akcija je resna;
ired kratkim smo si skupaj s
redstavniki krajevnih
kupnosti Šmarje, Rogaška
latina in občine ogledali na
lledu in v Avstriji dvoje golf
igrišč, da bi ljudi navdušili
za ta projekt.
Za golf igrišče je potreb-
no veliko prostora. Ali ni
pomislekov, da bi bilo to
zemljišče nemara primerne-
je izkoristiti za kmetijske
namene?
Bizjak: Okoli 40 hektarov
je potrebnih za takšen pro-
jekt, vendar pa moram pove-
dati, daje dohodek po hekta-
ru zemljišča bistveno večji
od golf igrišča kot od kmetij-
ske proizvodnje, poleg tega
pa je igrišče samo po sebi
čudovit park s prekrasno tra-
vo in zelenjem, zato bi se to
zemljišče delno lahko upo-
rabljaljalo tudi v kmetijske
namene. Pričakujemo težave
pri pridobivanju zemljišča.
Večina zemlje je sicer kom-
binatove. nekaj pa je v pri-
vatni lasti. Ti ljudje pa so od
zemlje odvisni in tu bo zlasti
z naše strani potrebno veliko
posluha pri skupnem iska-
nju zadovoljivih rešitev.
Za kakšno obliko združe-
vanja domačega in tujega
kapitala gre pri tem projek-
tu, saj je jasno, da je za
Zdravilišče samo to le pre-
velik finančni zalogaj?
Bizjak: Gre za obhko tuje-
ga vlaganja, ki se imenuje ča-
sovni zakup, po katerem bi,
konkretno, igralci golfa iz
Zahodne Nemčije najeli v
Rogaški Slatini sobe za tri-
deset let in bi nam to najem-
nino plačali vnaprej, s tem
denarjem pa bi mi zgradili
golf igrišče. Učinek bi bil
dvojen: imeli bi denar za na-
ložbo, za trideset let pa bi
imeU prodane sobe, kar je se-
veda tudi naš cilj. Glavni naš
namen pa je popestriti turi-
stično ponudbo;,ne le Roga-
ške Slatine in Šmarja, am-
pak celotnega območja, tudi
Obsotelja z Atomskimi topli-
cami in ne nazadnje tudi ce-
lotnega celjskega območja.
V jugoslovanskem turiz-
mu venomer ponavljamo,
da veliko premalo iztržimo
od izvenpenzionske ponud-
be, zlasti od tujcev, ki pri
nas premalo zapravljajo.
Naložba je torej zlasti de-
vizno obetavna?
Bizjak: V Jugoslaviji ima-
jo le eno golf igrišče in to na
Bledu. Avstrijci jih imajo
več kot trideset, Nemci čez
sto, Kanadčani pa preko ti-
soč. Se pravi, da je golf tisti
šport, ki je v svetu na poho-
du, ima močno športno orga-
nizacijo, to je tudi šport lju-
di, ki imajo veliko denarja,
poslovnežev, ki na golf igriš-
ču obnavljajo svoje moči,
tam sklepno poslovne dogo-
vore. Moramo stopiti s praga
poprečja turističnih krajev,
zato v Zdravilišču Rogaška
Slatina menimo, da je ta na-
ložba povsem utemeljena.
Okolica Jelšingrada z zna-
menito graščino je kot na-
lašč za te vrste športnih
projektov. Je graščina tudi
vključena v to naložbo?
Bizjak: Ena velikih pred-
nosti tega območja je prav
Jelšingrad, ki je sedaj zapuš-
čen in slabega izgleda, je pa
izjemno lep kulturnozgodo-
vinski objekt in v gradbe-
nem smislu dobro ohranjen.
Namen imamo, da bi v prvi
fazi, ob izgradnji igrišča, ure-
dili tudi nujne gostinske pro-
store v graščini, v drugi fazi
pa bi obnovili celotno grašči-
no, ki bi postal hotel visoke
kategorije za tiste, ki bodo
hoteli na golf igrišču tudi bi-
vati.
Bomo s pridobivanjem
najrazličnejših papirjev za
gradnjo veliko težav?
Bizjak: Časovni zakup je
oblika tujih naložb, ki je pri
nas že verificirana in je po-
stopek razmeroma enosta-
ven. Dobili smo že soglasje
slovenskega in zveznega iz-
vršnega sveta. Tu moram še
povedati, da je soudeleženec
pri tej naložbi tudi Hmeza-
dov Kmetijski kombinat, ki
bo zagotovil zemljišče, mi pa
investicijska sredstva. Na-
slednje leto bi z deli začeli,
spomladi leta 1990 pa priča-
kujemo prve privržence
golfa.
MARJELA AGREŽ
10. STRAN - NOVI TEDNIK
29. OKTOBER 1987
Meiiorirana zemljišča
že dajejo večji pridelek
Težave z vzdrževanjem, zato pripravljajo občinske odloke o načinu zbiranja
denarja
Izboljšati in povečati
kmetijsko pridelavo, pred-
vsem pa izkoristiti tudi ti-
ste površine, ki niso dajale
pridelkov, je bil pred leti
glavni namen melioracij.
Kmetijci so po izsuševanju
zemljišč nadaljevali še s ko-
masacijami, saj je zloženost
kmetijskih zemljišč predpo-
goj za intenzivnejšo in več-
jo kmetijsko pridelavo. Do-
bršen del zemljišč na našem
območju je zdaj že izsušen
in na njem je tudi letni pri-
delek večji, v vseh občinah
pa načrtujejo melioracije
tudi za v prihodnje.
Sicer pa se v posameznih
občinah kmetijci srečujejo z
razhčnimi težavami ob pri-
pravi mehoracijskih načrtov.
Pred časom je bila struktura
denarja, namenjenega za me-
lioracije, zelo neugodna, saj
so naložbe z nepovratnimi
sredstvi pokrivali le nek^j
več kot polovično. Zdaj ima-
jo v občinah, kjer so izsuše-
vali kmetijska zemljišča pod
tako neugodnimi pogoji, ve-
like težave z odplačevanjem
posojil in visokih obresti.
Kar precejšen zalogaj bo vsaj
za večino občin tudi ureditev
vzdrževanja melioriranih
zemljišč, saj tam, kjer naj bi
jih vzdrževali koristniki, v
večini primerov zemljišč ni-
so urejena. Zato zdaj pri-
pravljajo občinske odloke o
združevanju in načinu zbira-
nja denarja za vzdrževanje
melioriranih zemljišč. Po-
membno pa je to, da se na
izsušenih zemljiščih zelo po-
veča hektarski donos, ki naj
bi ob pravilnem vzdrževanju
in izvajanju vseh potrebnih
ukrepov, presegal poprečne
hektarske donose tudi za več
kot polovico.
Celje
v zadnjih štirih letih so v
celjski občini izsušili in ure-
dili 484 hektarov zemljišč, za
katere ugotavljajo, da dajejo
do 40 odstotkov večji pride-
lek kot prej. Lani so uredili
zemljišča v Zadobrovi, Tr-
novljah in na Ljubečni, dela-
li pa so dve leti.
Letos so začeU in tudi kon-
čah urejanje 200 hektarov
zemljišč na Ostrožnem, v
Medlogu in na Babnem, ča-
ka pa jih še komasacija lani
urejenih zemljišč, ki še ni
končana, saj im^o veliko te-
žav z nasprotovanji kmetov.
Drugače pa nim^o težav z
obdelanostjo teh zemljišč, pa
tudi vzdrževanje so doslej
krile iz lastnih sredstev
Kmetijska zadruga in Kme-
tijska zemljiška skupnost. V
prihodnje bodo vzdrževanje
sofinemcirah tudi lastniki
meUoriranih zemljišč.
Prav zdaj pa pridobivajo
tehnično dokumentacijo za
urejanje zemljišč v Galiciji in
v Šmartnem v Rožni dolini,
kjer naj bi z melioracijskimi
deli na 200 hektarih zemljišč
začeli leta 1989.
Laiko
v laški občini nimajo do-
volj možnosti za mehoracij-
ska dela, leta 1984 pa so za-
ključili z izsušitvijo 60 hekta-
rov površin na Marofu.
Zdaj se v Laškem priprav-
ljajo na melioracijo 100 heka-
trov zemljišč na Vrhovem,
ostajajo pa še manjši posegi
v izboljšanje kakovosti zem-
ljišč. Gre predvsem za agro
in hidromelioracije na manj-
ših površinah v Slivnem in
Polju.
Slovenske Konjice
Melioracije in komasacije
so se na Konjiškem, v Dra-
vinjski dolini obrestovale;
letos so meliorirali 53 hekta-
rov zemlje, v zadnjih letih pa
skupaj 650 hektarov.
V družbenem sektorju so
na izsušena zemljišča poseja-
li v glavnem pšenico, oljno
repico in koruzo, v zaseb-
nem pa tudi koruzo, nekaj
drugih poljščin, ah pa so
zemljišča zatravili. V Kmetij-
ski zadrugi Slovenske Konji-
ce, kjer izvajajo melioracije
in ziožbe, so z opravljenim
delom v Dravinjski dolini za-
dovoljni, prav tako pa tudi
kmetovalci, saj je bil letošnji
pridelek še posebno bogat in
je lanskega presegel kar za
60 odstotkov. Meiiorirana
polja se v Dravinjski doUni
raztezajo po Konjiški vasi,
Tepanju, Grušovju in Draži
vasi.
Šentjur
v Šentjurju kot kmetijski
občini so v zadnjih letih izsu-
šili kar precej zemljišč. Pred
leti so se odločili za meliora-
cije na kmetijsko neizkoriš-
čenih površinah, zdaj pa
prav ta zemljišča dajejo že za
pribhžno tretjino boljše pri-
delke kot ostala.
Sicer pa so v šentjurski ob-
čini melioracijo drameljske
doline zaključili leta 1985.
Nekaj več kot 180 hektarov
kmetijsko neizkoriščenih
površin so izsuševali v dveh
delih, z začetkom del pa so
imeli zaradi pomanjkanja
denarja kar precej težav.
Prav v tem času sprejemajo
v Šentjurju občinski odlok o
vzdrževanju melioriranih
zemljišč, denar za vzdrževa-
nje pa nco bi po predlogu
Kmetijsko zemljiške skup-
nosti zbiraU uporabniki. La-
ni so v šentjurski občini izsu-
šili tudi 170 hektarov zem-
ljišč v Novi vasi, Grobelnem
in Črnolici, pravkar pa kon-
čujejo z izsuševalnimi deli
na nekaj več kot 100 hekta-
rih zemljišč v Vodružu in Ja-
kobu. Za vnaprej bodo mo-
rali Šentjurčani najprej ure-
diti odvodnjavanje Voglajne
od Opoke od Šentjurja ter v
Slivnici in ob Slomščici pro-
ti Grobelnemu, do zaključka
tega srednjeročnega obdobja
pa naj bi izsušili še približno
500 hektarov površin.
Precej težav so imeli Šent-
jurčani z zbiranjem in vrača-
njem denarja za melioracij-
ska dela, saj so imeli za izsu-
ševanje drameljske doline le
60   odstotkov   nepovratnih
sredstev. Za kasnejše meU-
oriranje v Novi vasi, Črnolici
in na Grobelnem je bil delež
večji za 20 odstotkov, za izsu-
ševalna dela v Vodružu in
Jakobu pa so najeli posojila
le za desetino vrednosti
opravljenih del.
Šmarje pri Jelšah
Na Šmarskem so bile edi-
ne večje ravne travniške po-
vršine še pred nekaj leti tudi
do 95-odstotno zamočvirje-
ne, zato so v občini izdelali
hidromelioracijske načrte, s
katerimi naj bi nedonosne
travniške površine spreme-
nili v njivske in na njih kolo-
barno posejali koruzo, pšeni-
co in oljno ogrščico.
S tem naj bi posredno po-
večali pridelavo mesa in
mleka, saj je kmetijstvo v ob-
čini Šmarje pri Jelšah
usmerjeno predvsem v živi-
norejo. Hidromelioracije so
doslej izvedh na treh večjih
kompleksih v Šentvidu, kjer
so izsušili 120 hektarov zem-
ljišč, v Imenem so izsušili
205 hektarov zemlje in v Pri-
stavi še dodatnih 270 hekta-
rov zemljišč. Zaradi nekate-
rih nepravilnosti pri hidro-
melioracijskih ukrepih so se
v Imenem ih Šentvidu lotili
popravil, da bi s tem v pri-
hodnje povečali pridelavo.
Pred zaključkom so meli-
oracijska dela na 300 hekta-
rih Kunšperškega polja v
vrednosti 480 milijonov di-
narjev, v načrtu pa sta še iz-
sušitvi 138 hektarov Olim-
skega polja in 330 hektarov
Bučko-Sedlarjevškega polja.
Velenje
v velenjski občini imajo v
krajevnih skupnostih Šentilj
in Gorenje približno 190 hek-
tarov melioriranih površin,
ta čas pa izsušujejo še 30
hektarov zemljišč v Bevčah.
Lastniki melioriranih po-
vršin v velenjski občini ne
vzdržujejo odvodnih jarkov,
ki so iz leta v leto bolj zaraš-
čeni, v njih se nabira mulj,
zaraščeni pa so tudi izlivi
drenažnih cevi. Ker so v
prejšnjih letih v občini za
melioracijska dela porabili
veliko denarja, bodo zd^ ob-
činski skupščini ponudili v
sprejem odlok o zagotavlja-
nju denarja za vzdrževalna
dela na meUoriranih območ-
jih. Kmetijsko zemljiška
skupnost naj bi prispevala
do 60 odstotkov denarja,
ostalo pa bi združevali upo-
rabniki melioriranih zem-
ljišč. Predvidevajo, da bo ce-
na za vzdrževanje enega hek-
tara meliorirane površine
pribhžno 20 tisoč dinarjev,
denar pa bo pobirala velenj-
ska davčna uprava.
Žalec
v žalski občini so v zad-
njih letih meliorirali približ-
no 1000 hektarov površin,
kjer je zdaj že mogoča inten-
zivna kmetijska pridelava.
Letos bodo izsušili še 197
hektarov zemljišč v Pirešici
ter med Gomilskim in Šma-
tevžem.
Komasacije izvajajo na ob-
močju Ojstriške vasi do
Vranskega in Konjščici, kjer
bodo zložiU 229 hektarov
zemljišč. V žalski občini bo-
do namakanje uredili na 352
hektarih zemljišč na Bregu,
medtem ko je Inštitut za
hmeljarstvo uredil namakal-
ne sisteme na 30 hektarih
zemljišč. Poleg tega bodo iz-
sušili v občini še 43 hektarov
zemljišč, male agromeliora-
cije pa bodo izvedli še na do-
datnih 115 hektarih zemljišč.
V Hramšah in Lopatniku
bodo letos uredili še 54 hek-
tarov pašnikov, doslej pa so
500 hektarov pašnikov ure-
dili že v Marija Reki, na Čr-
nem vrhu in na Čreti.
DO HMEZAD Agrina Žalec
Komisija za delovna razmerja Hmezad Agrina Žalec
delovna skupnost skupnih služb objavlja prosta
dela in naloge
bilanciranje blagovnih tokov
Pogoji: ekonomski tehnik, 2 leti delovnih izkušenj pri
knjigovodskih delih, poskusno delo 2 meseca, kan-
didat bo sklenil delovno razmerje za določen čas za
nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu.
Kandidat naj vloge z dokazili o izpolnjevanju pogo-
jev v roku 8 dni od objave pošlje na naslov: Hniezad
Agrina Žalec, Kadrovska služba. Celjska c. 7, Žalec
Na podlagi sklepa seje sveta
Zavoda za delovno
usposabljanje Miha Pinter
Dobrna
razpisujemo
1 prosto delovno mesto
ekonoma-hišnika
za nedoločen čas s polnim delovnim časom
Pogoj:
KV elektrikar ali KV mizar ali KV instalater vodovod-
nih ali centralnih naprav, izpit iz varstva pri delu,
izpit za kurjača visokotlačnih kotlov, šoferski izpit B
kategorije, opravljen higienski minimum, stanovanje
v bližini delovnega mesta.
Pričetek dela: 1. 12. 1987. Rok prijave je 15 dni po
objavi. Prošnjo z dokazili pošljite na gornji naslov.
Stanovanja ni.
Titova 38, LJUBLJANA
Komisija za delovna razmerja delovne skupnosti
objavlja dela
za EKSPOZITURO CELJE:
1. Opravljanje dinarsko-deviznih
poslov za občane in dinarsko-
deviznih blagajniških poslov
(3 izvajalci)
Pogoji:
- srednja izobrazba ekonomske ali družboslovne
smeri - V. stopnja po Ul
- 1 leto delovnih izkušenj pri podobnih delih in
nalogah
- trimesečno poskusno delo
- izmensko delo
2. Usklajevanje dinarskih in
deviznih knjigovodskih računov
občanov
(2 izvajalca)
Pogoji:
- srednja izobrazba ekonomske ali družboslovne
smeri - V. stopnja po Ul
- 2 leti delovnih izkušenj pri podobnih delih in na-
logah
- trimesečno poskusno delo
- izmensko delo
3. Opravljanje tajniško-
administrativnih del
(1 izvajalec)
Pogoji:
- srednja izobrazba ekonomske ali družboslovne
smeri - V. stopnja po Ul
- 1 leto delovnih izkušenj pri podobnih delih in
nalogah
- znanje strojepisja - nad 350 udarcev/minuto
- trimesečno poskusno delo
4. Čiščenje poslovnih prostorov
(1 izvajalec s skrajšanim delovnim časom - 4 ure na
dan)
Pogoji:
- osnovna šola
- 1 mesec delovnih izkušenj pri podobnih delih in
nalogah
- poskusno delo 1 mesec
za POSLOVNO ENOTO ŽALEC:
1. Opravljanje dinarsko-deviznih
blagajniških poslov
(1 izvajalec)
Pogoji:
- srednja izobrazba ekonomske ali družboslovne
smeri - V. stopnja po Ul
- 1 leto delovnih izkušenj pri podobnih delih in
nalogah
- trimesečno poskusno delo
- izmensko delo
Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s
polnim delovnim časom, razen pod točko 4.
Kandidati naj pošljejo svoje prijave z dokazili o izpol-
njevanju pogojev v osmih dneh po objavi na naslov:
BEOGRADSKA BANKA - TEMELJNA BANKA LJUB-
LJANA Titova 38, Ljubljana.
Nepopolnih prijav ne bomo upoštevali.
12. STRAN - NOVI TEDNIK

Praznik slovenske kinematograf i|e
If premlemem programu 15. Tedna domačega filma bo kar šesf slovenskih celovečercev
Le smola z Desovilo in z
izrabljeno tehniko sta krivi,
da letošnji Teden domačega
nima v svojem premiernem
sporedu ne bo v celoti slog
venski. Če bi ob šestih po$|
netih filmih uspeli >spelja|
ti« tudi Desovilo in če zara'i^
di zadreg s tehniko ne bi za
nekaj tednov zamujal Čisto
pravi gusar, bi lahko slo-
venska filmska proizvodnja
dosegla letos svoj absolutni
proizvodni rekord - osem
igranih fllmov.
Ne glede na to pa je tudi šest
Igranih filmov rekord v slo-
venski filmski proizvodnji,
ki napoveduje svetlejše av-
torske, produkcijske in ka-
kovostne čase slovenskega
filma. Pet igranih filmov je
proizvedla Ljubljanska Vi-
ba, kar štirje mod njimi bodo
svojo krstno uprizoritev
pred občinstvom dočakali
na 15. Tednu domačega fil-
ma. Šesti film je s svojimi
koproducenti prispeval ljub-
ljanski ŠKUC, kot neodvisni
producent. In kaj bomo slo-
venskega videli na TDF?
Manifestacijo bo 3. novem-
bra odprl film scenaristko
Diane Martine in režiserja
Borisa Jurjaševiča Ljubezni
Blanke Kolak. Gre za živ-
ljenjsko zgodbo ženske, ki
išče srečo v ljubezni in se iz-
polnjuje s svojim hobijem in
poklicem fotografinje. V
glavni vlogi je imenitna Mira
Furlan, igrajo pa še Mustafa
Nadarevič, Radko Polič, Pe-
ter Boštjančič, Bogdan Di-
klič, Majda Potokar, Boris
Kralj in drugi.
TDF bo 4. novembra nada-
ljeval film scenarista in reži-
serja Francija Slaka, ki je po
romanu Marjana Rožanca
posnel Hudodelce. Gre za za-
nimivo in politično angažira-
no zgodbo o usodi sloven-
skega zamejca v burnern letu
1948. Zaigrali so Mario Šelih,
Anja Rupel, Bata Živojino-
vič, Rade Šerbedžija in
drugi.
ŠKUC bo svoj film Usodni
telefon predstavil na dveh
projekcijah (v Unionu in Ma-
lem Unionu) 5. novembra.
Film je posnel scenarist in
režiser Damjan Kozole in ta-
ko dokazal, da se da tudi v
neodvisni produkciji, z malo
denarja a z veliko ustvarjal-
ne volje in želje v Sloveniji
posneti zanimivo delo, ki se
gaje že oprijel pridevnik »al-
ternativen«. V tem filmu, ki
bo posebej všeč študentom
in srednješolcem sla zaigrala
Mira Šušteršič, in Vinci Vo-
gue Anžlovar.
Zadnji trije dnevi 15. TDF
bodo v celoti v znamenju slo-
venskih novitet. V nedeljo, 8.
novembra bo Matjaž Klopčič
predstavil svoje filmsko vi-
denje odrske uspešnice Moj
ata socialistični kulak, po
scenariju Toneta Partljiča. V
tej duhoviti komediji so zai-
grali Polde Bibič, Milena Zu-
pančič, Urška Hlebec, Mat-
jaž Partlič, Ivo Ban, Anica
Kumer in drugi.
V ponedeljek, 9. novembra
bo krstno uprizoritev doživel
film scenarista in režiserja
Jožeta Galeta, ki je tri Tav-
čarjeve novele stkal v film z
naslovom Ljubezen nam je
vsem v pogubo. V tem filmu
kjer lovci pripovedujejo
zgodbe o nesrečnih ljubez-
nih, so zaigrali Bernarda
Oman, Aleš Valič, Gojmir
Lešnjak, Silva Čušin, Brane
Grubar, Maja Sever, Jožica
Avbelj, Peter Ternovšek in
drugi.
Teden domačega filma bo
v torek, 10. novembra skleni-
la premiera komedije Živela
svoboda, ki jo je po knjigi
Miloša Mikelna posnel sce-
narist in režiser Rajko Ranfi.
V tem delu, polnem smeš-
nih, a v tej smešnosti zelo
resnih dogodkov so zaigrali
Boris Juh, Zvone Hribar,
Brane Ivane, Brane Grubar,
Maja Sever in drugi.
Program šestih slovenskih
novitet bodo na 15. TDF do-
polnili tudi trije neslovenski
filmi. V dveh predstavah bo
5. novembra ta del programa
načel srbski film Angel va-
ruh, ki gaje scenarist in reži-
ser Goran Paskaljevič uspeš-
no predstavil že doma in v
tujini. V tej pretresljivi pri-
povedi o izkoriščanju in pro-
dajah romskih otrok v tujino
so ob naturščikih, med kate-
rimi še zlasti izstopa mali Ja-
kup Amzič, zaigrali Ljubiša
Samardžič, Neda Arnerič in
drugi.
V petek, 6. novembra, bo
celjsko občinstvo videlo z
zlato areno za režijo nagrajen
hrvaški film scenarista in re-
žiserja Dejana Šoraka Oficir
z vrtnico. Ta klasična melo-
drama o brezupni ljubezni
oficirja NOV in meščanke, se
ponaša z odličnimi dialogi,
kamero in igralskimi dosež-
ki. Zaigrali so Žarko Lauše-
vič (Zlata arena za najboljšo
moško vlogo), Ksenija Pajič,
Vicko Ruič, Dragana Mrkič
(zlata arena za stransko vlo-
go) in drugi.
Podobo najboljših filmov
iz letošnje jugoslovanske
proizvodnje bo v soboto, 7.
novembra zaokrožil srbski
film Že videno, zmagovalec
letošnjega Pulja, ki ga je po
lastnem scenariju posnel re-
žiser Goran Markovič. Z Mu-
stafo Nadarevičem, ki je v
tem filmu bržkone odigral
svojo življenjsko vlogo, Ani-
co Dobro (Zlata arena za žen-
sko vlogo) in drugimi je to
sodobna grozljivka, ki se uk-
varja s pojavi že videnega
(Deja vu).
Naslovi devetih filmov, ki
jih bomo videh letos na TDF
obetajo gledalcem zelo raz-
nolik program, ki sega od
komedij do melodrame, dra-
me, sodobnega političnega
filma in alternative. Torej ra-
zlog več, da bodo tudi letos
celjski kini med TDF polni.
Mira Furlan je v filmu Ljubezd
Na sporedu vse naih
¥ kinih l^letropol In Dom bo občinstvo vld^
letošnje Jugoslovanske filme
šele ogled najboljših letošnjih ju-
goslovanskih filmov, ki bodo med
TDF na sporedu v kinih Metropol in
Dom bo dokončno zaokrožil podobo o
letošnji žetvi jugoslovanskega fllma
in še zlasti o tem, kje je v kakovost-
nih, žanrovskih in avtorskih primer-
javah slovenski film v primerjavi z
najboljšimi deli iz drugih jugoslo-
vanskih republik.
V kinu Metropol bo občinstvo vide-
lo hrvaška filma Obsojeni (režija Zo-
ran Tadič) in Kraljeva končnica (režija
Živorad Tomič) - oba sta kriminalki.
Bosansko-hercegovsko proizvodnjo
bo predstavil film Strategija srake, ki
ga je režiral Zlatko Lavanič. Iz srbske
proizvodnje sta še drama Na poti za
Katango (režija Živojin Pavlovič) in
komedija Vedno pripravljene ženske
(režija Branko Baletiči
nu Metropol pa bodo
prize filmov iz premi
kina Union in sicer
Blanke Kolak, Angel
deno.
V Kinu Dom pa bo«
filmi Vedno pripravi
poti za Katango, Obs(
Strategija srake, Onci
ata socialistični kulak
okrožil še makedonsk
je režira. Vladimir Bli
Letos organizatorji
Vnovič priviačni icratici meter
Teden domačega filma bo
tudi letos občinstvu na
ogled in žirijam v presojo
ponudil domala popoln iz-
bor vsega, kar je bilo na
filmski trak na organiziran
način posnetega v Sloveniji
v zadnjem letu.
Program bo v Malem Uni-
onu načela dvodnevna pred-
stavitev vseh slovenskih
kratkih filmov. Viba film bo
predstavila svojih osem no-
vih kratkih filmov, tri film-
ske portrete (Bojana Adami-
ča, Vilka Ukmarja in Vladi-
mirja Stovička) in eksperi-
mentalni film Play off. Svoje
filme pa bodo predstavili še
ŠKUC, Skupnost izobraže-
valnih centrov Slovenije, ki
bo predstavila ekološki film.
Bo ta svet še človekov dom,
in ljubljanski Unikal studio.
Organizatorji upamo in želi-
mo, da bo ta spored, ki je
izjemno zanimiv in kakovo-
sten, naletel na ustrezen od-
ziv celjskega občinstva. To
seje zadnja leta preskromno
odzivalo na to vrsto kulturne
filmske ponudbe.
Večeri v Malem Unionu
bodo ponudili tudi dve re-
prizi celovečernega igrane-
ga filma Usodni telefon, ki
bo v tej dvorani in v intimi,
ki jo ta omogoča, še bolje
zaživel z občinstvom.
Program kratkih slovenskih
filmov bo zaokrožil letni pre-
gled  ljubiteljskih  filmov.
Kljub težavam slovenski
filmski amaterji še vedno
zagnano delajo. V Celju bo-
do predstavili vse svoje le-
tošnje filme, žirija pa bo med
njimi pomagala izbrati tiste,
ki naj bi sodelovali na jugo-
slovanskem in na mednarod-
nih festivalih. Vsekakor se
nam obeta v ponedeljek, 9.
novembra zelo privlačen
spored.
V Malem Unionu pa bo ob-
činstvo doživelo tudi ekolo-
ški opomin in spomin. 5. in
10. novembra bodo namreč
na programu najbolje oce-
njeni ekološki filmi s kranj-
skega mednarodnega festi-
vala ekoloških in etnoloških
filmov. Organizatorji na ta
spored še posebej opozarjajo
vse tiste, ki jim skrb za na-
ravno in zdravo človeško
okolje ni tuja, torej člane
Društva za varstvo okolja,
predstavnike delovnih orga-
nizacij in skupnosti, lovce,
ribiče, mladino...
Podobo letošnjih dosež-
kov na področju kratkome-
tražnega filma bosta zaokro-
žila še dva večera v celjskem
KLjUBu. ki se tako že drugo
leto zapored tvorno vključu-
je v izvedbo TDF. V ponede-
ljek, 9. novembra bo svojo
najnovejšo videoprodukci-
jo, ki obsega predvsem glas-
bene spote slovenskih alter
skupin predstavil ljubljanski
ŠKUC._
Pomembno za občinstvo v
teh težkih časih je, da je ce-
loten program kratkih fil-
mov in video večer v KLjU-
Bu mogoče videti brezplač-
no. Priložnost velja izkori-
stiti.
V ponedeljek, 10. novem-
bra pa bodo svoje letošnje
filme, sedem jih je po števi-
lu, predstavili še študenti
ljubljanske Akademije za
gledališče, radio, film in te-
levizijo. Videli bomo tri do-
kumentarne in štiri kratke
igrane filme.
Vabilo na razstave
Organizatorji 15. TDF vabimo obiskovalce, da si tudi
letos ogledajo razstave, ki smo jih pripravili v
okviru TDF.
V Likovnem salonu bo na ogled izjemno zanimiva
razstava z naslovom Življenje in delo Metoda Badjure.
Razstava bo zelo plastično prikazala opremo, s katero
je delal ta pionir slovenskega filma, z besedo in sliko
bo spregovorila o njegovem delu in življenju, na njej
pa bo mogoče videti tudi Badjurove filme. Otvoritve
razstave, ki bo v ponedeljek, 2. novembra ob 18. uri se
bo udeležila tudi Milka Badjura. življenjska sopotnica
in ustvarjalna sodelavka pri vseh Badjurovih filmih.
V Domu JLA bo v torek, 3. novembra otvoritev raz-
stave likovnih del celjskih osnovnošolcev, ki so upo-
dobili svoje vtise ob filmu Svet, ki izginja in srednje-
šolcev, ki so risali vtise po ogledu filma Ljubezni
Blanke Kolak.
V Muzeju revolucije pa si med TDF lahko ogledate
fotografsko razstavo z naslovom Kako so nastajale
Ljubezni Blanke Kolak. Razstavo o tem filmu, kate-
rega pretežni del so posneli v Celju, pripravlja Edi
Masnec, ki je k sodelovanju pritegnil tudi druge foto-
grafe, ki so spremljali nastajanje tega odličnega slo-
venskega filma.
Omogočale
Tedna domačega filma že davno«
bilo več v Celju, če se nanj ne bi
nančno, organizacijsko ali drugačni
močjo s tolikšnim razumevanjem i
vali v združenem delu širšega celjst
območja.
To omogoča resnično široko pro?
sko zasnovo Tedna domačega filn
ne ostaja le pri filmskih predstavah
pak s svojim spremnim delom spi
širi tipalke poglabljanja razumevan;
dobnega slovenskega in jugoslova:
ga filma, njegovih težav, k razrešei
katerih hoče pomagati, in drugih i
kulturnega delovanja, ki je tako ali
gače povezano s filmom. Vse to se
izredno veliko stane, zato je pomoči
ženega dela še toliko bolj dragocen
najsi gre za finančno pomoč, poiT.
uslugami, materialom ali drugače.
Omeniti je treba Kovinotehno, kije«
zela pokroviteljstvo nad filmskim s|
dom 15. TDF. Ta celjski kolektiv pot
TDF že od njegovih začetkov napre]
Konjiški Konus je prevzel pokrov
stvo nad spremnim delom sporeda i
ko omogočil kakovostno izvedbo
Zanimivo za mlade
y kinu Dom bo tudi letos tekel spored
mladinskih fllmov
Organizatorji TDF smo tudi
letos pripravili poseben spo-
red filmov za mlade, ki se bo
odvrtel v celjskem kinu Dom.
Čeprav je zlasti temu sporedu
težko zagotoviti potrebno
svežino, saj filmov za mlade v
Jugoslaviji bistveno primanj-
kuje, bo program letos pester
in zanimiv.
Mladi bodo lahko ponovno
ali prvič videli nekaj filmov, ki
veljajo za klasiko slovenskega
mladinskega filma. Gre za fil-
me Kekec, Ti loviš, Kala in Po-
letje v školjki (1. del). Ta del
sporeda bo dopolnil še zaba-
ven film Sončni krik. Od novo-
sti pa bo TDF mladim ponudil
imeniten dokumentarni film
Svet. ki izginja, ki je v bistvu
nadaljevanje Zadnje oaze, ven-
dar narejen kot igran film, saj
ima čudovito zgodbo o prija-
teljstvu srnice in divjega pra-
šička, ki skupaj kljubujeta vsa-
kodnevnim nevarnostim v na-
ravi. Nob bo tudi splet risank z
medvedkom Bojanom, tem
prijaznim bitjem, ki s svojim
čopičem ustvarja povsem svoj-
ski domišljijski svet. Otroci pa
bodo še posebej Veseli prve ju-
goslovanske celovečerne ri-
sanke Čudežni gozd. ki navdu-
šuje s svojo humano zgodbo o
slikarju Petru, ki prebivalcem
gozda pomaga v boju proti
krutemu vladarju Trnocarju in
z romantizirano, čudovito ani-
mirano risbo.
Tudi mladim torej med 15.
TDF v Celju ne bo dolgčas in
pričakujemo, da bo zanimanje
za te filme veliko tudi med red-
nimi in ne le med posebnimi
projekcijami, kijih bo za šole v
dneh TDF res veliko.
Občinsl vo ze težko pričakuje filmsko upodobitev odrske uspešnice Moj ata
sociadističuLkuliik,_______________.................

TDF pript
Gregorcei
Janez Greg«
vidnejših slov
nistov, v zad«
uspešno ukvaj
poniranjem t'
Priznanje za o(
no delo pri '
Blanke KolaK
svojo glasbo v
letos Gregorc
jen z Zlato an
V celjski gia-
maga pripravi
Gregorcem se
občinstvo v p'
vembra ob 17.
komponistom
glasbami. Gre
medialno pre^
bo Gregorc n
glede na film^'
stavil svoj nač
svoje   naju s p'
11987
NOVI TEDNIK - STRAN 13
fiolak odigrala sijajno vlogo.
Film Hudodelci po romanu Marjana Rožanca je režiral Franci Slak.
JI v ki-
ižile re-
poreda
jabezni
Že vi-
)gramu
ke, Na
lodelci,
lin Moj
ibo za-
5, ki ga
onudili
posebnih žanrovskih sporedov, doma-
la vsi filmi pa bodo imeli med TDF v
Celju več rednih predstav. Torej bodo
Celjani, ljubitelji filma in drugi, lahko
bolje kot prejšnja leta spremljali tudi
filme izven premiernega sporeda, saj
bodo vsi filmi »kolobariU« po večih
dvoranah.
V kinu Metropol bodo zavrteli tudi
prvi jugoslovanski povojni film Sla-
vica, ki ga je pred 40 leti posnel reži-
ser Vjekoslav Afrič. Na ta način bo
TDF obeležil visoki jubilej jugoslo-
vanske povojne kinematografije.
Izbrani spored je izjemno kakovo-
sten, da bo občinstvo videlo vse naj-
boljše in najbolj zanimive letošnje ju-
goslovanske filme in da spored filmov
v kinih Metropol in Dom nikakor ne bi
smel iti mimo občinstva.
Simpatični medvedek Bo-
jan bo tudi na TDF razvese-
ljeval najmlajše.
Domači fiimi
tudi izven Celja
s po enim premiernim fil-
mom (premier se bodo udele-
žili tudi avtorji filmov) bodo
letošnji Teden domačega fil-
ma doživeli tudi v številnih
krajih izven Celja. Tako bo
TDF najboljše filme približal
tudi občinstvu, ki težje
spremlja filme v Celju zaradi
oddaljenosti bivanja.
Ta del programa bo 4. no-
vembra načel film Ljubezni
Blanke Kolak, ki ga bodo gle-
dali v Slovenj Gradcu. Hudo-
delce bodo 5. novembra videh
gledalci v Rogaški Slatini.
Film Angel varuh bo TDF pr-
vič prinesel tudi v Vitanje. Na
Dobrni bodo gledali film Ofi-
cir z vrtnico 7. novembra, film
Že videno pa v Nazarjah 8. no-
vembra. Laščani se bodo spro-
stili 9. novembra ob filmu Moj
ata socialistični kulak, ki ga
bodo istega dne gledali v Tito-
vem Velenju tudi delavci Go-
renja. 10. novembra pa bodo
Šentjurčani uživali ob filmu
Ljubezen nam je vsem v pogu-
bo, Žalčani pa ob filmu Živela
svoboda.
Program predstav filmov 15.
TDF izven Celja s tem še ni
izčrpan. Na Ljubečni bomo za
delavce Ljubečne in za krajane
namreč 4. novembra zavrteli
film Ljubezni Blanke Kolak, v
Vojniku pa 10. novembra film
Ljubezen nam je vsem v po-
gubo.
Vseh naštetih predstav fil-
mov se bodo udeležile tudi eki-
pe njihovih avtoijev in igral-
cev, kar bo ob nesporni kako-
visti filmov tudi dodaten mag-
net za občinstvo. Po koncu
vsake od omenjenih premier
bo z ustvarjalci tudi kratek po-
govor o filmu.
Letošnje zunanje premiere
potrjujejo, da TDF tudi dejan-
sko ne ostaja le prireditev za
ozek krog filmskih ljubiteljev
v Celju. Tudi v manjših krajih
ponuja hiter in svež stik z novi-
mi filmi, na kulturnih večerih,
ki ostajajo v spominu.
lili domačega filma
ibinsko nadvse pomembnega in v kul-
ni politiki že nepogrešljivega dela spo-
la TDF.
»prevzemom posameznih pokrovitelj-
V pa so TDF tudi letos pomagah v
vilnih delovnih organizacijah. Med
ni so Ingrad, Zavarovalna skupnost
i prevzemom generalnega pokrov i-
istva je letos organizatorjem najbolj
siagaio velenjsko Gorenje. S tem ple-
oitim dejanjem je Gorenje izpričalo
>j veliki posluh za kulturo in postalo
S kot zgolj mecen Tednu domačega
na. Sami pravijo, da s tem ljudem na
Ijskem »vračajo dolg« za pomoč v
kih letih sanacije tega kolektiva.
glav, območna skupnost Celje, Glob-
ir, Gradiš, Ljubljanska banka, splošna
ika Celje, Razvojni center Celje, STC
»na skladišča Celje, Tkanina Celje,
ikarna Celje, Lesna Slovenj Gradec,
'Joj Mozirje, Ljubečna Celje. Merx Ce-
Izletnik Celje, EMO Celje, Zdravihšča
bma, Rogaška Slatina in Laško, kul-
turni skupnosti Šentjur in Žalec, Zlatar-
ne Celje in številne druge organizacije,
med katerimi velja posebej omeniti
Hmezadovo Mlekarno Arja vas, ki je
omogočila delo tiskovnemu središču 15.
TDF.
Nosilec vseh priprav na 15. TDF je
uredništvo Novega tednika in Radia Ce-
lje, soorganizatorji 15. TDF pa so: Kino-
podjetje Celje, Viba film Ljubljana, Dru-
štvo slovenskih filmskih delavcev. Za-
vod za šolstvo SRS, Zavod za kulturne
prireditve Celje in revija Stop.
15. TDF so pomembno podprli Izvršni
svet skupščine občine Celje, republiška
in celjska kulturna skupnost, ČGP Delo
iz Ljubljane in Aero iz Celja.
V izvedbo programa 15. TDF se je vno-
vič pomembno vključil celjski Dom JLA,
kjer bo tudi letos festivalsko središče in
kjer se bo odvil pomemben del progra-
ma. Garniziji Celje gre za pomoč vsa zah-
vala organizatorjev.
Za izvedbo priprav in programa skrbi
24 članski organizacijski odbor, ki ga vo-
di Boris Rosina. vodja programskih pri-
prav pa je Branko Stamejčič.
Olepšano Celje
Celje bo svoj in slovenski filmski praznik, kar TDF
nedvomno je, znova pričakalo olepšano. Letos je organi-
zatorjem uspelo zagotoviti sredstva, ki so omogočila
prenovljeno likovno in zunanjo podobo osrednje sloven-
ske filmske manifestacije
Novo likovno podobo je pripravil celjski oblikovalec Jože
Domjan, kije že uveljavljeni znak manifestacije - filmski
trak - umestil v stilizirano filmsko klapo, pri vsem pa je
izhajal iz celjskih barv - rumene in modre.
Zunanjo podobo Celja je zasnoval Sinjo Jezernik v svoji
agenciji EPA, ki bo središče Celja »oblekla« v stilizirane
filmske trakove z napisi. Podobo bodo dopolnili še tran-
sparenti in reklamni stolpi, ki bodo opozarjah Celjane in
obiskovalce Celja na TDF in na posamezne filme.
V priprave TDF so se tudi letos tvorno vključili celjski
aranžerji, ki bodo s svojo domiselno roko vnovič uredili
večje število izložb v mestu Celju. V akcijo celjskih aran-
žerjev pa se letos prvič s svojimi izdelki vključujejo tudi
mariborski aranžerji. Društvo ekonomskih propagandi-
stov Celje, ki bdi nad akcijo, bo tudi letos avtorje najbolj-
ših in najbolj domiselnih izložb nagradilo.
I dO filma
96anle z Janezom
Med njimi moramo omeniti
glasbe za filme Ko pride lev.
Ubij me nežno. Rdeči boogie.
To so gadi, Ljubezni Blanke
Kolak, pa vrsto uspešnih glasb
za risanke.
Seveda občinstvo te glasbe
ne bo le poslušalo. S pomočjo
filma in filmskih projekcij ter s
pomočjo videa bo tudi videlo
najbolj uspele prizore iz našte-
tih filmov, torej se nam obeta
res zanimiv večer. Njegova
krona bo še nastop priljublje-
nega »Krpana« Vlada Kresli-
na, ki bo na tem srečanju zapel
skladbo Gledal tvoje sem oči
sanjave. Ta pesem je prav v
tem času znova slovenski hit,
nmogi pa še ne vedo. da je iz
filma Ljubezni Blanke Kolak.
Pomembno je zapisati še, da
vstopnine za to srečanje ne bo.
Ljubezen nam je vsem v pogubo je naslov filma, v katerem je režisei
Jože Gale prepletel tri Tavčarjeve novele.
Delavnica v
Gorenju
TDF bo tudi letos nadalje-
val z že utečeno filmsko de-
lavnico. Njen namen je šir-
jenje filmske kulture in
spoznavanje z osnovami vi-
deo in filmske tehnike. V
delo letošnje delavnice se je
tvorno vključil velenjski
Klub 16, pomaga pa tudi ve-
lenjsko Gorenje.
Vsi zainteresirani za letoš-
njo filmsko delavnico bodo
5., 6. in 7. novembra v velenj-
skem Gorenju spoznavali
skrivnosti nastajanja filma
in posneli tudi film po scena-
riju, ki ga bodo sami izdelali.
Ali bo ta predstavil delovni
utrip Gorenja, ali nastajanje
enega od številnih izdelkov,
ali morda delovni dan delav-
ca Gorenja še ni znano. Vse-
kakor pa bodo udeleženci
delavnice posneli film, ki ga
bodo po TDF tudi zmontirali
in tako pripravili za prikazo-
vanje.
TDF Ho Odprl Ciril Zlobec
15. TDF bo v torek, 3. novembra
s svojim nagovorom ob 20. uri od-
prl podpredsednik republiške
konference SZDL Ciril Zlobec.
Badjurove nagrade
Teden domačega filma vsako le-
to izkoristi Društvo slovenskih
filmskih delavcev za dodelitev
društvenih nagrad, ki se imenuje-
jo po pionirju slovenskega filma -
Metodu Badjuri. O nagradah bo
letos razsojala žirija, ki ji predse-
duje Tone Frelih, člani pa so An-
drej Stojan, Belica Škerlak, Na-
ško Križnar in Branko Gradišnik.
Del filmov si bo žirija ogledala v
Ljubljani, vse pa še enkrat, skupaj
z občinstvom na predstavah v
Celju.
Nagrade Igralcem
žirija Novega tednika, Radia Ce-
lje in revije Stop bo tudi letos od-
ločila o treh nagradah za najbolj-
še igralske dosežke v slovenskih
filmih. Podelila bo naslove »igra-
lec leta«, »igralka leta« in »»debu-
tant leta« ter grafike, ki jih je or-
ganizatorjem darovala slovenska
umetnica Jana Vizjak. O nagradah
bo odločila tričlanska žirija, ki ji
predseduje MiSa Kačičeva, člana
pa sta še Štefan ŽvižeJ in Jelka
Sežun.
Komu vitez?
Tudi letos bo celjsko občinstvo
izbiralo »svoj« film. Z glasova-
njem se bo občinstvo izjasnilo, ka-
teri od šestih slovenskih filmov je
po mnenju celjskega občinstva
najboljši. Prvega Celjskega viteza
je pred dvemi leti dobil Andrej
Mlakar za svoj film Christopho-
ros, drugega pa lani Tugo Štiglic
za film Poletje v školjki. Celjske-
ga viteza je izdelal Ljubo Mli-
naric.
Vstopnice že v prodali
že od 20. oktobra teče pri blagaj-
ni kina Union predprodaja vstop-
nic za vse filme 15. TDF. V prodaji
so tudi abonmaji. Za ogled osmih
premiernih filmov bo treba odšte-
ti 7000 din, cena vstopnic za posa-
mezne filme v premiernem spore-
du pa je 1000 din. Nove jugoslo-
vanske filme v kinih Metropol in
Dom si boste lahko ogledali za 700
din, cena vstopnic za ogled mla-
dinskih filmov v kinu Dom pa je
500 din. Spored kratkih filmov v
Malem Unionu in KLjUBu si boste
lahko ogledali brez vstopnine.
Vodič po TDF
Izšel je katalog 15. TDF, ki ga
lahko vsi zainteresirani brezplač-
no dobijo pri organizatorjih - v
uredništvu Novega tednika in Ra-
dia Celje ali pri blagajnah celj-
skih kinematografov. V katalogu
so kratki orisi vsebin vseh filmov
15. TDF.
Na razpolago so tudi program-
ski letaki, programski plakati,
plakati TDF in drugo informativ-
no gradivo.
Dnevni bilten
Tudi letos bo med TDF vsak dan
izhajal bilten, v katerem bodo ob-
javljeni prispevki o vseh dogod-
kih, vezanih na TDF. Bilten bo
mogoče dobiti med TDF vsak dan
pri blagajnah kinematografov.
Letos je tisk biltena prevzel celj-
ski obrtnik Marjan Venek, ki se je
v celjskem prostoru in širše že
močno uveljavil s svojimi kako-
vostnimi storitvami razmnoževa-
nja, fotokopiranja, prepisovanja
tekstov, tiskanjem brošur in po-
dobno.
14. STRAN - NOVI TEDNIK
29. OKTOBER 1987
Tokrat objavljamo v naši rubriki eno samo vpraša-
nje, ki pa je zelo pogosto in ki se dotika dveh najbolj
občutljivih točk srečanj bolnikov z zdravstvenimi
delavci. Na vprašanje odgovarjajo: predsednik kolek-
tivnega poslovodnega organa Zdravstvenega centra
Celje Alojz Žuntar ter člana kolektivnega poslovod-
nega organa - za bolnišnično in specialistično ambu-
lantno dejavnost primarij dr. Franc Fazarinc, za
osnovno in preventivno zdravstveno dejavnost mag.
Marjan Hrušovar.
Z odnosom zdravstvenih delavcev do pacientov ne
moremo biti vedno zadovoljni. Prav tako moteče so
dolge čakalne dobe. Ali tega ni mogoče izboljšati?
Na vseh oddelkih m službah imamo v Zdravstvenem
centru Celje uvedeno pritožno knjigo, ki jo lahko paci-
enti v primeru, ko niso zadovoljni z zdravstvenimi
storitvami ali odnosom in če smatrajo, da niso bili
ustrezno obravnavani, zahtevajo in v to knjigo tudi
vpišejo konkreten primer ali pa pošljejo pisno pritožbo
na Zdravstveni center Celje, kjer vsak konkreten pri-
mer oz. pritožbo uporabnika obravnavamo in ustrezno
ukrepamo.
Glede na normativ in na velik pritisk na zdravstvene
delavce je dnevno v posamezni ambulanti obdelano
30-60 pacientov. Razumljivo je, da bo od teh 60 pacien-
tov eden prvi, vsak nadaljnji pa mora čakati. To pa
pomeni, da dolgega čakalnega časa ne bomo mogli v
celoti odpraviti, čeprav se trudimo, da bi z urnim naro-
čanjem in sočasno pridobitvijo prostorov ter strokov-
nega kadra čas čakanja zmanjšali oz. omilili.
Želimo poudariti, da so zdravstveni delavci tudi
samo ljudje s svojimi problemi in ki svojo notranjo
stisko večkrat izražajo navzven, v nepravem trenutku
in na neustrezen način. Vodstvo Zdravstvenega centra
Celje in vodstva njegovih temeljnih organizacij si bo še
naprej prizadevalo, da bo takšnih in podobnih spodr-
sljajev čim manj, v kolikor pa bo ponekod še prišlo do
nesporazumov, predlagamo, da se konkretni primeri,
ko pacient ni zadovoljen napišejo in z njimi obvesti
Zdravstveni center ali pa da se pacienti v takih prime-
rih poslužujejo kot že omenjeno pritožnih knjig, na
oddelkih oz. službah.
Na koncu bi želeli naglasiti, da je vendarle večina
pacientov z našim delom zadovoljna.
Kitijo se z
uspehi
iiortilcuiturcev
Vsaka ideja je kot drevo ali
kateri koli del žive narave:
porodi se, raste, se oplodi in
rodi piškav ali lep, obilen in
celo okusen sad, nad kate-
rim ima tisti, čigar je, in bliž-
nja okolica veselje.
Pred leti je bilo iz potrebe
in želje po lepšem in ureje-
nem okolju ustanovljeno
hortikulturno društvo na
Polzeli. Peščica zanesenja-
kov pod pametnim in stro-
kovnim vodstvom Cveta Pa-
vlinca in neumornih sode-
lavcev Ivana Pencla, Marin-
ke Ribič, Rika Prislana, Fer-
da Glavnika in drugih je z
vidnimi prvimi uspehi pri-
tegnila k sodelovanju ne sa-
mo Polzelane, ampak tudi
okoličane.
Polzela je hitro sprerninja-
la videz: očiščen je bil Šene-
ški park, posute poti, posaje-
no 88 dreves Titu v čast, ure-
jena smetišča, zasajena oko-
lica planinskega doma na
Gori Oljki, vzdolž ceste na
Polzeli zasajene rdeče vrtni-
ce, urejene zelenice in okoli-
ca spomenika... Z izobraže-
vanjem in tekmovanjem za
najlepšo ohišnico in vas je
Polzela z okoliškimi vasmi,
Andražem in Parižljami po-
stala še lepša. Naravni lepoti
našega kraja smo dodali še
premišljeno.
Višek močnega hortikul-
turnega društva je bila odlič-
no pripravljena republiška
razstava »Hortikultura '84«
na Polzeli.
Kot Polzelanu mi ni vse-
eno, da je delo hortikultur-
cev skoraj zamrlo. Ni mi
všeč početje Osnovne šole
Polzela, ki si lasti vse dose-
danje delo in uspehe horti-
kulturcev. Vlegla se je na
njim namenjene lovorike in
si na njihov račun prisvojila
celo turistični nagelj ter še
kar naprej na račun lažne
propagande prejema razna
priznanja.
Hortikulturci in njihovi
protagonisti so zagrenjeni in
pričakujejo od KS primerne
ukrepe.
VILI VVBIHAL
Neupravičene
zamudne obresti
Letos smo v Šentjurju za-
čeli nakazovati stanarino s
položnicami vsakega petega
v mesecu. Stanarino vedno
redno plačujem, včasih že
pred rokom. Za mesec av-
gust sem nakazala točno pe-
tega, pa so mi vseeno zaraču-
nali zamudne obresti - 347
dinarjev.
Odšla sem po pojasnilo na
stanovanjsko skupnost: po-
kazala sem položnico, pa me
je tovarišica, ki tam dela,
vprašala, zakaj sem vplačala
na pošti, ki je bolj počasna,
ne pa na SDK. Stanovanjska
je tako denar dobila šele dva
dni kasneje.
Sprašujem se, če sem jaz
kriva za njihovo poslovanje;
stanarino sem nakazala do
roka in se ne čutim dolžna
poravnati obresti. Sicer pa je
še več drugih stanovalcev v
podobnem položaju, čeprav
so nakazali stanarine še prej.
Ker nisem hotela plačati
zamudnih obresti, je hišni
svet dobil seznam neplačni-
kov in ga obesil na oglasno
desko. Kar precej nas je na
seznamu.
Kljub temu nisem plačala,
zato sem 20. oktobra dobila
še opomin vreden 400 dinar-
jev, tako da je zdaj moj dolg
747 dinarjev. Od mene tega
denarja ne bodo niti sodno
izterjali, sprašujem pa se, kaj
ti ljudje na stanovanjski
skupnosti res nimajo dovolj
dela z reševanjem težjih pro-
blemov, ne pa da pišejo na
desetine opominov in uniču-
jejo pisma, ki niso poceni.
Sprašujem se tudi, Icdo bo
meni povrnil denar za plača-
no RTV naročnino, ko pa
dva meseca nisem mogla
gledati televizije, ker je bila
pokvarjena skupna antena.
Kljub temu, da sem invalid-
ka z berglami, sem hodila
vsak teden prosit za popravi-
lo. Obljubili so, da bo prišel
tovariš, s katerim imajo po-
godbo. Pred kratkim je res-
prišel in zamenjal vtičnico,
tako da smo lahko štirinajst
dni gledali ljubljanska pro-
grama, potem pa spet bolj
slabo, ker je antena dotraja-
na. Ko sem približno petič
spet prosila za popravilo an-
tene, me je tovariš na stano-
vanjski prav osorno zavrnil.
Je še kup drugih stvari, ki
bi jih morali urediti, ne pa,
da od nas neupravičeno zah-
tevajo denar. Morda bo kdo
rekel, da se vse skupaj ne
splača samo za teh 347 oziro-
ma sedaj za 747 dinarjev. To-
da nisem edina; drugi imajo
še več. Tarnajo, nergajo, a si
ne upajo glasno, kajti pravijo
mi, da nič ne dosežeš, ker na
stanovanjski delajo kar ho-
čejo.
VERA POLŠAK,
Šentjur
Priletni izieti
Društvo upokojencev
Šentjur priredi vsako leto
več izletov za svoje člane in
njihove svojce. Tudi letos je
bilo več prijetnih in dobro
organiziranih izletov. Največ
zaslug za to imata tajnik dru-
štva Norbert Kincl, nekdanji
dolgoletni tajnik občine
Šentjur in vodič inž. Ivan
Veber, nekdanji dolgoletni
učitelj na vrtnarski šoli v Ce-
lju. Slednji zasluži še poseb-
no pohvalo, saj seje zelo tru-
dil in bil izredno pozoren do
vsakega potnika. Vseskozi je
razlagal zanimivosti o krajih,
skozi katere smo se vozili.
Pohvala velja tudi vozniku,
zasebniku Petru Coceju iz
Šentjurja, saj nas je s previd-
no vožnjo vedno srečno pri-
peljal na cilj.
Prvi letošnji izlet je bil na
Dolenjsko. Najprej smo se
ustavili v Ljubljani, kjer smo
si ogledali Cankarjev dom. V
Rašici smo videli domačijo
Primoža Trubarja. Peljali
smo se skozi Kočevje, se
ustavili v Bazi 20, kjer smo
videli partizansko bolnišni-
co. Nato smo se odpeljali na
Muljavo, kjer smo si ogledali
rojstno hišo Josipa Jurčiča.
Julija smo se odpeljali na
Gorenjsko. Ustavili so se na
Brniku, kjer smo videli na
letališču pristanek letala.
Nato smo se skozi Tržič od-
peljali v Kropo, kjer je bil
zanimiv kovaški muzej. V
Vrbi smo si ogledali rojstno
hišo Franceta Prešerna in
cerkev Sv. Marka. Peljali
smo se še na Bled, kjer smo
se popeljali okoli jezera.
Tretji izlet je bil v Gornjo
Savinjsko dolino. V Mozirju
smo si ogledali Savinjski gaj.
Nato smo se ustavili v Rad-
mirju, kjer smo si ogledah
zakladnico masnih plaščev.
V Gornjem gradu smo videh
sedež bivše škofije. Odpeljali
smo se še v Logarsko dolino
do vznožja izvira Savinje.
Prijetni dnevi, ki smo jih
preživeh skupaj nam bodo
ostaU v lepem spominu.
HILDA LOKOVŠEK,
Šentjur
Zdravo prijateiji!
Naš mladi dopisnik Mitja nima preveč rad dežja, kot
lahko preberete v njegovem prispevku. Najbrž tudi
večina drugih misli tako kot on. In vendar je tudi dež
čisto prijetna, predvsem pa koristna zadeva, če ga Ic ni
preveč. Jesen je bila dolgo sončna, zdaj se nam. kot
kaže, obeta deževje. Bo pa zato laže sedeti pri knjigi, ko
vas veselo sonce ne bo več zvabljalo na plan. kajne?
Tudi zato so deževni dnevi včasih dobrodošli. In
morda boste vmes našli še čas za kakšno pisemce
Otroškemu vrtiljaku. Čakam nanj!
Vaša Nadja
Dan mrtvih
Ob dnevu mrtvih se zberemo
pri stari mami, kjer imamo dru-
žinski grob. Tam so pokopani
stric Leon, teta Marija, stari oče
Milan in stric Stanko.
Zjutraj, na dan mrtvih, se zgo-
daj zbudimo in pohitimo k babi-
ci, da ne zamudimo svečanosti
na pokopališču. Pred grobom
vedno pomislim na dedkovo
smrt. Zgodilo se je, da sem bila
na morju in pričakovala očka. Ko
pa je ta prišel, mi je s solzami v
očeh povedal, da je umrl dedek.
Ne morem si misliti, da nisem
bila na njegovem pogrebu. Zato
pa se ga na dan mrtvih še bolj
spomnim. Takrat se ga spominja
cela družina, ne le jaz.
Tako je na dan mrtvih pri moji
babici.
MAŠA OSTRUH, 5. b
COŠ FRAN ROŠ
CELJE
Oktober
Oktober, mesec, ko se dnevi
vidno krajš^o. Meglena jutra, pi-
sano listje na drevesih. To je ok-
tober. Tudi slika na koledarju je
oktober. Opazujem jo. Rumeno
Ustje na drevesih, ki stojijo ob
poti. Vedno manjša je ta pot. Na-
zadnje je le še pikica v daljavi.
Visoke gore, sive, zavite v meglo,
se razprostirajo v daljavi. Na tra-
vi ob potki se še dobro vidi jutra-
nja rosa. Pogledam skozi okno in
vidim oktober. Pri stari mami se
ta mesec razUkuje od drugih. Ta-
krat se slišijo klopotci v vinogra-
dih, kjer je ravno sedenj trgatev.
»Dobra letina,« pravi stara
mama.
Mnogim je ta mesec vešeč, am-
pak meni ni. Raje imam poletne
mesece, najbrž zaradi počitnic.
NADJA KUNTARIČ, 7. c
I. osnovna šola
CELJE
Nesreča
Iz delavnice se zaslišijo glaso-
vi: »Milena, hitro pridi dol!« Brez
premisleka stečem po stopnicah.
Pri stroju zagledam ata z okrvav-
ljeno roko. Na hitro mi pove, da
si je poškodoval prst. Vsa pre-
strašena pokličem mamo. Prine-
sem ji sterilno gazo, da mu bo
ovila rano. Vendar krvavitev ni
prenehala. Treba je bilo iti k
zdravniku. Z mamo sta se odpra-
vila. Doma sem vsa žalostna pri-
čakovala, kdaj se bosta vrnila.
Šele čez nekaj ur se je pred gara-
žo ustavil avtomobil. Bila je ma-
ma. Hitro sem začela spraševati:
»Kje je ata? Ali se je zelo poško-
doval?«
»Ni bilo hudo. vendar nekaj
dni bo moral ostati v bolnišnici.«
Ko sem zaslišala besedo bol-
nišnica, so mi pritekle solze.
Mama me je potolažila, ko je
dejala, da bo ata ostal v bolnišni-
ci samo nekaj dni.
Ti dnevi so bili zelo dolgi. Se-
daj je ata že doma in smo spet vsi
srečni.
MILENA POLUTNIK, 7. r.
OŠ Tončke Čeč
„i!esično
Vsem ni tako
Mnogi otroci srečnega otroštva
nepoznajo. Nimajo hrane, obla-
čil, marsičesa. Vsem otrokom po
svetu želim mir, kot ga imam jaz.
MONIKA KEROVEC
Zelo sem srečen, ker živim v
svobodni domovini. Imamo šole,
trgovine, tovarne, bloke, svoje
hiše. Svobodno se gibljemo, to
pa mi pomeni največ.
MATEJ ČERNEC, 4. b
Sreča je zame mirno življenje.
Vsem želim mir!
BORIS JAKOPIČ, 4 b
Vsi učenci
OŠ Edvard Kardelj
SLOVENSKE KONJICE
Prižgal sem svečko padlim partizanom.
L ROS HREN. OŠ Stranice
Snidenje starejših
starejši občani naše krajevne
skupnosti množično prihajajo,
nekateri opiraje se na palico, dru-
gi, ki jih bolezen še ni načela pa
prav vedro, v našo, šolsko jedil-
nico. Posedajo za skrbno pogr-
njene mize. Nekateri se pomen-
kujejo in obujajo spomine, drugi
molčijo.
Predsednica krajevne skupno-
sti jih z nekaj besedami pozdravi
in se zahvali za polnoštevilno
udeležbo. Sledi program osnov-
nošolcev: recitacije, pesmi rriia-
dinskega zobra, prizorček, ples-
na točka. Tudi predstavnik KS
Štore ima govor.
Vedri izrazi na obrazih pričajo,
da jim je program všeč.
Nato prideta na oder dve žen-
ski. Ena igra na citre, druga poje
narodne pesmi. Pritegne ji nekaj
najbolj smelih in nazadnje vsi za-
pojejo. Zares jih je lepo slišati, ko
ob kapljici dobrega vina in ob
pesmi pozabijo na vse težave in
bolezni, ki jih pestijo.
Na koncu programa izvrstno
zapoje še kompolski oktet. Pro-
grama je konec. Nastopajoči odi-
demo, povabljence pa pogostijo z
večerjo. Na večer vsi zapojejo, se
vesele, pomenkujejo, iz marsika-
terega očesa se utrne solza hva-
ležnosti. In prav je tako, saj se
bodo naslednjič zbrali šele čez
leto dni.
SAŠA CENTRIH, 8. c
OŠ Štorskih železarjev
ŠTORE
Obiranje Jabolk
v ponedeljek smo obirali ja-
bolka. Nabrali smo pet zabojev.
Mamica je bila na lestvi, jaz pa na
drevesu. Ko sem hotela z dreve-
sa, mi je spodrsnilo in sem padla.
Mamica seje prestrašila. Ko smo
to delo opravili, smo šli h kosilu.
Tega dogodka ne bom nikoli po-
zabila.
MAJA KROPEJ, 4. b
OŠ Edvard Kardelj
SLOVENSKE KONJICE
Atifina zanlia
Atka je že razrešila čudno enačbo. Kaj pa ti?
Rešitev napiši na dopisnico in jo do torka. 3. novem-
bra 1987 pošlji na^NOVI TEDNIK. Trg V. kongresa 3 a.
63000 CELJE. Morda boš prav ti izžreban za lepo
nagrdo AERO.
V prejšnji številki ste tudi reševali enačbo, vendar
nekoliko drugačno. Pravilna rešitev je 11. pismo
pomeni število 3. krožeč pa število 8. Nagrado dobi:
Vanja SLAPNIK. Vrpolje 46, 63332 RECICA OB SA-
VINJI.
OKTOBER 1987
NOVI TEDNIK - STRAN 15
KOČNE
CVETKE
• Hudo strah je postalo
^ntona V., ko je ugotovil, da
IV njegovi kleti nekdo preno-
Ifuje. Ker si ni upal sam opra-
viti z nepovabljenim gostom,
je poklical miličnike, ti pa so
;igotovili, da seje v klet nase-
lila Antonova žena, s katero
seje pred tem spri. Baje ji je
Anton potem dovolil spati v
stanovanju.
I • Branko B. je v svojem
stanovanju v Ulici 8. črnogor-
ske brigade 8 tako hudo pre-
tepel Marijo R., da soji odpo-
vedali živci in sojo potem, ko
sojo odrešili miličniki, mora-
li odpeljati v bolnišnico. Z
nasilnim Brankom bo v krat-
kem obračunal sodnik.
• V sredo se je v hotelu
Merx šopiril vinjeni Dušan V.
s Kovinarske ceste. Izzval je
pretep in še potem, ko so pri-
šli miličniki, ga pesti niso ne-
hale srbeti. Prespal je v pro-
storih za treznjenje, na obisk
pa ga bo povabil tudi sodnik
za prekrške.
• V torek popoldne sta
pred bifejem na Teharski ce-
sti Pavle B. iz Podgorja in
Franc M. iz Slovenskih Ko-
njic pretepla Ratka Dj. Prete-
pača so miličniki pridržali,
ker pa Pavleta že dobro poz-
najo po njegovih izgredih, ga
bodo ovadili sodniku. Franca
pa bo zaenkrat obdelal le sod-
nik za prekrške.
• V Ingradovem bifeju na
Ljubljanski niso pokazali no-
benega razumevanja za žejo
Draga R. iz Kompol. Resnici
na ljubo Drago pravice do že-
je niti ni imel, ker je že preveč
popil. Za konec so ga okarali
še miličniki in Drago se je
pobral domov.
N. K.
Steklina se Je ponovno pojavila
v teh dneh, ko se otroci
ali pa kar cele družine od-
pravljajo v gozd po kostanj,
je postalo ponovno aktual-
no vprašanje stekline. In-
špektorji ugotavljajo, da se
je pred meseci ponovno po-
javila na našem območju,
da pa večje nevarosti ni in
torej tudi ne razloga za pre-
plah.
Zadnji večji val stekline so
na našem območju zabeležili
pred tremi leti, ko so ugotav-
ljali, da so jo živali prinesle s
severnih delov območja - s
Paškega Kozjaka. Takratna
akcija zatiranja je bila dobro
organizirana, saj so lovci z
odstrelom zmanjšali število
lisic, s tem pa omejili ste-
klino.
V začetku julija pa so našli
poginulo mlado lisico v vino-
gradu v Laški vasi nad Što-
rami. Kasneje novih podat-
kov o steklini niso dobili,
domnevajo pa, da je morebi-
ti obolelih živali še več. Ven-
dar pa trdnih dokazov ni, saj
lovci lisice večkrat streljajo
na črno, s tem pa tudi in-
špektorji nimajo pravega
pregleda nad dejanskim sta-
njem. Vsako ustreljeno lisico
bi morali lovci poslati na
pregled v Ljubljano, kjer bi
ugotovili ali je bila stekla ali
ne in v skladu s to ugotovi-
tvijo bi nato ravnali s kožo.
Vendar pa sedaj tega večkrat
ne naredijo, saj je postopek
dolgotrajen in drag, lovci pa
so proti steklini cepljeni. To
ne velja za ostale, ki im^o
kasneje opravka s kožo, ven-
dar pa prepariranje uniči vi-
rus stekline.
Tudi cepljenje, ki ga
opravljajo na zavodu za soci-
alno medicino in higieno v
Celju je drago, zato lahko pri
zatiranju bolezni največ na-
redijo prav lovci, k čemur jih
zavezujejo tudi zakoni. Ugo-
tavljajo namreč, da ena lisica
na kvadratni kilometer povr-
šin ne predstavlja več nevar-
nosti, zato je treba skrbeti,
da se njihovo število ne po-
veča preveč.
Ugotavlj^o. da se je, razen
v celjski občini, steklina po-
novno pojavila v žalski in
mozirski, vendar ni večje ne-
varnosti. Če pa bi do ugriza
lisice vendarle prišlo, je naj-
bolje čimprej poiskati zdrav-
niško pomoč. Enako velja za
ugrize psov, ki so ponekod
še vedno na prostosti.
T. CVIRN
V prometnili nesrečah v Celju
Je udeleženih vse več otrok
PomanIkUlva prometna urejenost. Odpraviti '»črno parkiranje-^
tovornjakov
V prvih devetih mesecih
je bilo na cestah celjske ob-
čine 448 prometnih nesreč,
kar je za 14 odstotkov več
kot v enakem lanskem ob-
dobju. V nesrečah je umrlo
12 ljudi, več kot 170 pa je
bilo telesno poškodovanih.
Zaskrbljuje, ker je med mr-
tvimi in poškodovanimi vse
več otrok. Zato so o tej pro-
blematiki spregovorili na
zadnji seji celjskega izvrš-
nega sveta, poročilo o cest-
no-prometni varnosti pa je
pripravil svet za preventi-
vo in vzgojo v cestnem pro-
metu.
Svet je opozoril, da pri
obravnavanju prometnih ne-
sreč ponavadi govorimo o
udeležencih in njihovem
ravnanju, pozabljamo pa na
urejenost prometnih povr-
šin, signalizacijo in splošno
urejenost prometa, čeprav
ima vse to pomembno vlogo
pri prometni varnosti. Ugo-
tavljajo, da v občini ni vse
tako, kot bi moralo biti.
Vzdrževalci premalo upošte-
vajo določila zakonov, ki jih
nalagajo trajno skrb za ceste.
Vse več je primerov, ko ne-
načrtno in neusklajeno pre-
kopavajo ceste in s tem pov-
zročajo motnje, po končanih
delih pa jih ne uredijo v skla-
du s prvotnim stanjem.
Takšne pomanjkljivosti pa
so lahko za udeležence v pro-
metu zelo nevarne.
Svet ugotavlja, da je pre-
malo urejenih kolesarskih
stez, ki v križiščih niso
ustrezno zaključene. Pose-
ben problem predstavlja
parkiranje, saj je parkirnih
prostorov v mestu vse manj,
vozniki pa omejitev ne upo-
števajo. Kjer je parkiranje
časovno omejeno, tega nihče
ne nadzira, čeprav je bila ob-
činska straža pred leti usta-
novljena tudi s tem name-
nom. Svet za preventivo pa
hkrati meni, da bi morala mi-
lica v večji meri sodelovati
pri reševanju problema. Po-
novno pa bi morali na neka-
terih površinah uvesti pobi-
ranje parkiranine in rešiti
»črno parkiranje« tovornih
avtomobilov po vsem mestu,
medtem ko je urejeno parki-
rišče na Čretu prazno.
V Celju so vse večje tudi
težave z vzdrževanjem talnih
obeležb in z odpravljanjem
okvar na semaforjih izven
rednega delovnega časa, kar
ni sistemsko rešeno. Vse te
probleme naj bi v občini čim
prej urediti, zato je izvršni
svet sprejel vrsto sklepov, da
bi vsaj del težav rešili še pred
zimo, ko bodo postale še bolj
izrazite.
TC
Pozor, tatovi so na delu!
Na celjskem je bilo v zadnjih dneh več kraj in vlo-
mov. Tako je neznanec vlomil v stanovanjsko hišo v
Medlogu pri Celju. Iz spalnice je odnesel denar in
nakit, ter tako oškodoval družino za približno 800 tisoč
dinarjev. Vlomilec se je tudi preoblekel in preobul.
Delavci UNZ so takoj ugotovili, da gre za pobeglega
zapornika, saj zaporniška obleka, ki jo je tat vrgel v peč
za centralno kurjavo ni zgorela.
Nenavadna tatvina pa se je zgodila na Imenskem
polju, kjer je neznanec z njive F. A. odpeljal 600 kg
posebne sortne koruze, ukradel pa je tudi moško kolo.
Bržkone pa je za prevoz ukradene koruze uporabil
kakšno štirikolesno prevozno sredstvo.
Trčil v avtobus
v Kidričevi ulici v Tito-
vem Velenju je zaradi prehi-
tre vožnje začelo zanašati av-
tomobil, ki ga je vozil 27-let-
ni Vlado Lesjak s Prelskega
pri Vinski gori. Fička je za-
neslo v desni robnik, od tam
pa ga je odbilo v levo, kjer je
trčil v bok Izletnikovega av-
tobusa. Voznik avtobusa,
Vaso Popovič iz Šaleka je za-
peljal na pločnik, vendar ne-
sreče ni mogel preprečiti. Tr-
čenje je bilo tako silovito, da
je Lesjak na kraju nesreče
podlegel poškodbam.
Kolesar v avtomobil
Na Zdraviliški cesti v La-
škem je 12-letni kolesar
V. K. neprevidno zavil v le-
vo. Trčil je v avtomobil, ki ga
je vozil 45-letni Ivan Pintar iz
Rečice. Mladi kolesar je bil
hudo "anjen.
Čelno trčenje
Na regionalni cesti med
Dobrno in Vojnikom sta v
ponedeljek popoldne trčila
dva osebna avtomobila. An-
ton Trunkelj, star 58 let, iz
Šentjurja, je v Vinski gorci
prehitro pripeljal v ovinek.
Zaneslo ga je v levo, kjer je
trčil v avtomobil, ki ga je,na-
sproti pripeljal Viktor Čre-
pinšek iz Vinske gorce. Voz-
nik Trunkelj je bil hudo ra-
njen, škode pa je '.a 2 in pol
milijona dinarjev.
MERCATORJEVA NOVOST
KLUB MERCATOR tudi «bci-au
Od 14. septembra letos lahko vsi občani v posebej določeniti trgovinah,
prodajalnah, gostinskih objektih, ki sodijo v eno od temeljnih ali delov-
nih organizacij sozda MERCATOR, kupujejo Mercatorjeve kupone.
Vrednost kuponov je 20, 50 in 100 tisoč dinarjev. Z nakupom kupona
dobijo tudi člansko kartico »Kluba Mercator«.
Prednost nakupa kupona: nakup kupo-
na je oblika varčevanja, ki kupcu kupona
prinaša 70-odstotne obresti, če kupon
vnovči ali kako drugače porabi pred izte-
kom enega leta od njegovega nakupa. Če
pa kupon vnovči po enem letu od nakupa,
mu prinaša 135-odstotne obresti (obresto-
vana vezana vloga). Kupljen kupon lahko
kupec kadarkoli zamenja za gotovino v tisti
prodajalni oziroma poslovni enoti Merca-
torja, v kateri je kupon kupil in prejel klub-
sko kartico. Lahko pa z njim plačuje vse
vrste blaga in storitev, ki jih nudi več kot
1600 prodajaln in drugih (gostinskih, turi-
stičnih, storitvenih) obratov Mercatorjeve
mreže po vsej Sloveniji, pa tudi v Beogradu
in v nekaterih krajih sosednje republike
Hrvaške. Vsak občan naj si sam izračuna
koristnost, ki mu jo nudi geslo: denar v
žepu, obresti pa tečejo. In to poštene
obresti.
Namen ustanovitve »Kluba Mercator«:
vse ostrejši pogoji gospodarjenja, visoke
obresti in vedno manjša kupna moč prebi-
valstva narekujejo gospodarstvu, da poiš-
če vire za svojo reprodukcijo. Oblika, ki
vam jo ponuja SOZD Mercator-KIT, je ena
od možnih. Pri tem pa velja načelo, da
morata oba v poslu, občan in gospodarska
organizacija, svoj interes opredeliti na os-
novi medsebojnega zaupanja in poštenja.
Zato za izplačilo in vnovčljivost kupljenih
kuponov jamči sestavljena organizacija
Mercator-KIT, njenih 19.500 delavcev in
20.000 združenih kmetov.
Podrobne informacije: vse informacije
in obvestila v zvezi s »Klubom Mercator«
lahko občani dobijo v najbližji Mercatorjevi
poslovni enoti. Informirate se lahko o rav-
nanju s klubsko kartico, nakupu kupona,
načinu plačila s kuponom, o obrestovanju
kupljenih kuponov (hranilnih vlog) in o va-
lorizaciji obrestnih mer, času obračuna
obresti in še o vrsti drugih podatkov, ki jih
bo občan zahteval.
Obenem vabimo vse občane, ki so nale-
teli na kakršnokoli težave pri včlanjevanju
v »Klub Mercator«, izplačilu kuponov ozi-
roma plačilu s kuponom, da nas o svojih
težavah obvestijo s pismom ali pa po tele-
fonu (061) 215-173. Veseli pa bomo, če se
boste oglasili tudi s svojimi pohvalami.
Pooblaščena poslovalnica Merca--
tor za Izdajo kartic Klub Mercator
in prodajo Mercator kuponov je v
Centru osnovne preskrbe v CE-
LJU - SAMOIZBIRNA TRGO-
VINA.
Vse potrebne informacije pa vam
bodo posredovali tudi delavci sa-
mopostrežne trgovine in Gostilne
pri Hrastu - MERCATOR SPOD-
NJA HUDINJA.
Vsi delavci Mercatorja vas vabimo:
POSTANITE TUDI VI ČLAN KLUBA MERCATOR
PROMETNE NESREČE
Zadel dekleti na
pločniku
v sredo je po Teharski ce-
sti v Celju z osebnim avto-
mobilom vozil 24-letni Vladi-
mir Smolek. Med vožnjo ga
je na mokri cesti zaneslo na
pločnik, kjer je zadel 17-letni
Slavko Ž. in Biserko P. Obe
so hudo ranjeni odpeljali v
celjsko bolnišnico. Avtomo-
bil se je potem prevrnil na
streho in podrl ograjo stano-
vanjske hiše št. 29. Voznik je
vozil brez vozniškega dovo-
ljenja.
Prehitro po mokri
cesti
Zaradi prehitre vožnje se
je v sredo zvečer pripetila
nesreča na Kidričevi cesti v
Rogaški Slatini. Zdravko
Žvikart, star 27 let, iz Sloven-
skih Konjic je z osebnim av-
tomobilom znamke BMW
pripeljal iz Podplata. Na mo-
kri cesti je vozilo začelo za-
našati in je zadelo cestni rob
potem pa še pešca, 58-letne-
ga Josipa Novaka iz Rogaške
Slatine. Pešca so hudo ranje-
nega odpeljaU v celjsko bol-
nišnico.
Nož je zaključil
prepir
v ponedeljek se je v
stanovanju Rozalije Š. v
Zagati 4 v Celju vnel pre-
pir. Med njim je 55-letni
Vladislav M. iz Obrežja
pri Zidanem mostu zagra-
bil nož in ga vrgel proti
37-letnemu Zlatku P. z
Mariborske ceste v Celju.
Zadel gaje v vrat, tako da
so ga hudo ranjenega od-
peljali v celjsko bolniš-
nico.
16. STRAN - NOVI TEDNIK
29. OKTOBER i;,^
Ponovno vrhunski atleti
na Skokovem memorialu
v Bratislavi je bil kongres evropske-
ga atletskega združenja (EAA), katerega
sta se udeležila tudi predstavnika AD
Kovinotehna Kladivar Peter Drofenik
in Štefan Jug. Ta kongres je pomemben
zato, ker so na njem določili organiza-
torje najpomembnejših atletskih tek-
movanj prihodnje leto v Evropi.
Štefan Jug je bil po povratku zadovo-
ljen, prav tako pa Peter Drofenik. »Celje
bo ponovno prizorišče vrhunske atletske
prireditve,« je ves navdušen Štefan Jug.
»Po novem so mednarodni mitingi razde-
ljeni na tri dele. Svetovnega, evropskega
in navadne mednarodne mitinge. Za or-
ganizacijo evropskih mitmgov je bilo 60
kandidatov, od tega trije iz Jugoslavije -
Beograd, Zagreb in Celje. Vse tri dni smo
imeli veliko stikov s tistimi, ki so že bili
pri nas, da bi nam pomagali. Zadovoljen
poročam, da se nas odhčno spominjajo
tako po organizaciji evropskega polfmala
in Balkanskih iger, Kubanci odličnih pri-
prav pred olimpijskimi igrami Moskvi,
ko so bili pri nas, NDR tudi po pripraah
in pri nas doseženem svetovnem rekordu
metalke krogle Slupianykove. Sporočilo
je bilo izvrstno: dobili smo organizacijo
evropskega mitinga, prav tako tudi Za-
greb, medtem ko je Beograd odpadel.«
Kakšne so prednosti tega mitinga?
»Pričakujemo nastop desetih do pet-
n^stih držav z vseh koncev sveta. To
niso »navadni« atleti, ampak takšni, kot
jih lahko vidimo samo na televiziji ah o
njih beremo; NDR, Poljska, Bolgarija so
obljubili udeležbo najboljših. Prišli bosta
tudi močni zastopstvi Kube in Mehike,
naš sponzor Kovinotehna pa bo poskušal
zagotoviti dva ali tri nc^boljše iz Kenije.
To je samo nekcO iz široke palete nastopa-
jočih, lahko pa že zdaj zatrdimo, da bomo
16. junija 1988 znova priča resnično kvali-
tetnemu mednarodnemu atletskemu mi-
tingu Skokovem memorialu.«
Zakaj ponovno v takšen miting?
»Preprosto zaradi dvojega: stadion
smo s prispevki združenega dela moder-
nizirali, imamo skupino mladih perspek-
tivnih atletov in za vse to je treba ljudem
nek£y lepega in dobrega vrniti.«
TONE VRABL
Dragoceni točki
rokometašev Aera
Okoli tisoč gledalcev v dvo-
rani Golovec je trepetalo do
zadnje minute ali bo celjskim
rokometašem Aera uspelo v 5.
kolu n. zvezne lige doma pre-
magati neugodno ekipo Istra-
turist iz Umaga.
Tekma je bila večji del izena-
čena pa čeprav so polčas dobili
Celjani iz golom razlike ter ta-
koj v začetku drugega polčasa
celo povedh 16:12. Tudi to ni
strlo gostov, tako da so se mo-
rali mladi igralci Aera, ki so
tokrat nastopih brez Anderlu-
ha, pošteno potruditi, da sh
točki ostah doma. Končni rs
zultat 21:20. Aero: Kapitig,
Razgor 6, Doberšek 2, Topiai,
1, Selčan 2, Kleč 2, Šeško £
bida 2, Jeršič 2, Kovačič, Cat«,
4 in Anžič. Celjani so s šestituj
točkami na 6. mestu.
Trener ekipe Slavko Ivezi^.
»Točki sta ostali doma in toj^
dobro. V prihodnih dneh
treba več delati na obramb^
s^ so igralci v napadu še kaj
uspešni. So pa vse tekme zat(
mlade igralce velika preizkuj
nja in zaupati jim je treba, sa
bodo z delom prišli tudi rezu]'
tati. V soboto gremo k novinc,
Slobodi v Tuzlo, ki igra izvrs"
no in tekme dobiva z visokiir
rezultati. Igrah bomo tako, k[
se za športnike spodobi - n;
zmago! upam, da ne bo kakj
nih poškodb.«
Velenjčanke ob
točko
V 5. kolu so mlade Velenj.
čanke, ki jih vodi trener Mir«
Požun, izgubile točko, ko st
igrale 24:24 doma z Aki
demcem.
V drugem polčasu so vodilf
trikrat s tremi goli razlike p;
vendar te prednosti niso znali
obdržati. Tokrat je dala najv«
golov Zidarjeva 6. Na lestvic
so osme, v 6. kolu pa igrajt
znova doma s Podravko, kijf
sedma.
Šoštanj na drugem
mestu
Zaradi zasedenosti Rdeči
dvorane so rokometaši Šoštt
nja (tako tudi Velenjčankt
odigrali srečanje republiški
lige v Slovenj gradcu in p»
magali Sevnico 25:22.
Krejan je dal 7 golov. Šoštar,
je po 7. kohh na drugem mest;
s točko zaostanka za STT Ri
dar (Trbovlje), v 8. kolu pa h
gostoval v Bakovcih.
V ženski republiški ligi si
mlade rokometašice ER
Šmartno doma izgubile z mli
do ekipo Olimpije iz Ljubljar;
21:27, na lestvici so z dver.:
točkama predzadnje, v naslec
njem kolu pa gostujejo v K:
vem mestu. Na zadnjem sreč;
nju je dala n^več golov Trot
na 8.
Jožica Šešico
tretja v državi
štiri članice kegljaške-
ga kluba EMO Celje so
dosegle nov lep uspeh.
Na državnem prvenstvu
za posameznike v Osije-
ku, kjer je nastopilo 40
najboljših jugoslovan-
skih kegljavk, so se kar
štiri uvrstile med prvo de-
seterico, kar ni upelo no-
benemu drugemu keglja-
škemu klubu.
Deseto mesto je dose-
gla Gobčeva, deveto Mik-
čeva in peto Nagy, piko
na i pa je dodala s tretjim
mestom in bronasto me-
daljo J. Šeško. Slednja je
imela tudi nekaj smole,
saj je za zmagovalko za-
stala samo za en kegelj,
podrla pa toliko kot dru-
gouvrščena. Tako napete-
ga tekmovanja v keglja-
nju že dolgo ni bilo. Vese-
li pa smo, da so celjske
kegljavke še enkrat potr-
dile, da so resnično v sa-
mem vrhu tega zanimive-
ga športa.
TV
Tretja zmaga
namiznoteniških
igralcev Ingrada
Igralci namiznega tenisa
pri ŠD Ingrad Celje so bili
že tretjič uspešni, kar nasto-
pajo v novi sezoni v repu-
bliški B ligi vzhod. V II. ko
lu so doma premagali ekipo
Tempa iz Titovega Velenja
7:2. Vse igre sta dobila Seba-
stijan Leber in Krešimir Ma-
ras, igral pa je še Toni Štrlič.,
Vse manj sredstev za telesno kulturo
Bil je lep jesenski dan z
vsemi barvami odpadajoče-
ga listja na velenjskem atlet-
skem stadionu, kjer so pri-
pravili kros pod pokrovitelj-
stvom časopisnega podjetja
Delo. Pred startom je bil ve-
lik vrvež, sam pa sem nekaj
trenutkov posedel z Vladom
Vidmarjem, strokovnim so-
delavcem pri ZTKO Velenje
v prijaznem stanovanju hiš-
nika stadiona. Drugje na-
mreč ni bilo prostora za mi-
ren pogovor o položaju, sta-
nju in načrtih telesne kultu-
re v velenjski občini.
Kakšni so trenutni pogoji
za nadaljni razvoj telesne
kulture v velenjski občini s
posebnim povdarkom na
vse tanjši finančni rezini?
V. Vidmar: »Žal so pogoji
vedno težji. V občini imamo
35 klubov v 28 različnih
športnih panogah, vse to pa
vsaj za normalno delo zahte-
va veliko denarja. Finance,
ki jih dobivamo od prispev-
ne stopnje za delovanje na
telesnokulturnem področju
so takšne, da lahko z njimi
pokrijemo manj kot 50 od-
stotkov tistih osnovnih sred-
stev, ki jih potrebujejo za
redne osnovne programe
društev.«
Katere panoge so v občini
v prednosti?
V. Vidmar: »Precej razvite
so vse zvrsti smučanja (sko-
ki, alpsko, manj teki), atleti-
ka in rokomet, omeniti pa
moramo še strelce, ki so dr-
žavni prvaki. Uspešni so tudi
drugi, vendar se štiri ali pet
panog uvršča tudi bolj v ju-
goslovanski kvalitetni vrh.«
Kakšen recept imate pri
vas za nagrajevanje ali fi-
nanciranje posameznih
panog?
V. Vidmar: »Prvi recept se
je in ni obnesel, ker enostav-
no ni takšnega zakona, da bi
vsakega zadovoljil. Zdaj pri-
pravljamo novo različico, o
kateri bi bilo težko govoriti,
ker je preobsežna, bo pa,
upamo, boljša od prve.«
Če ni skrivnost, prosimo
za kakšno podrobnost?
V. Vidmar: »Tako bo kot v
združenem delu: kdor bo bo-
lje delal in imel boljše delov-
ne in organizacijske rezulta-
te, bo dobil več denarja. Se-
veda pa tudi to ne bo dovolj
in bo treba poskrbeti bolj
kot doslej za konkretne stike
z združenim delom, ki naj bi
se direktno vključevalo v fi-
nanciranje posameznih klu-
bov in društev.«
In kakšna je trenutna po-
moč delovnih organizacij?
V. Vidmar: »Imamo dva
gospodarska giganta REK in
Gorenje, ki veliko sredstev
vlagata tudi v področje teles-
ne kulture. Manjše delovne
organizacije so prisotne pri
enkratnih akcijah, kar je do-
bro. Ne smemo pa pozabiti
Modnega salona, ki sicer iz-
jemno dobro prodira v svet,
ne pozabi pa nikoli na oko-
lje kjer stoji.«
Šolski šport?
V. VIDMAR: »Razvejan, za
kar smo dobili že vrsto priz-
nanj. Vsako leto se v mali
šoli nauči plavati 600 otrok,
imamo osnovne selekcije v
smučanju in še bi lahko na-
števal.
Objekti, vzdrževanje,
kadri...
V. Vidmar: »Z objekti so
težave, kajti zahtevajo vehko
sredstev za vzdrževanje pa
tudi premalo jih je, objektov
namreč in sredstev tudi. Ta-
ko je atletski stadion na le-
pem prostoru, vendar za da-
našnje sodobne potrebe neu-
strezen. Potrebovali bi okoli
sto starih milijard za posodo-
bitev, teh pa trenutno v obči-
ni žal ne zmoremo. Pri ka-
drih situacija ni bistveno
drugačna kot drugje, kajti
tudi nam jih primanjkuje. Mi
za njih dajemo sredstva, žal
pa zanimanja ni, ker ni kas-
nejšega stimuliranja, zraven
je še izguba časa in tako na-
prej.« TONE VRABL
Začeteic slovenske karate lige
v Celju je bilo prvo, drugo in tretje kolo slovenske karate
lige, kjer s celjskega območja nastopata ekipi Celja in Žalca.
Karateisti Celja so dosegh dve zmagi; premagali so KK
Šiška iz Ljubljane 4:1 in KK A. Besednjak iz Maribora 2:3,
Žalec pa je zmagal proti KK A. Besednjak 3:2 in izgubil s KK
Partizan Limbuš 3:2.
Na sliki odlični tekmovalec KK Žalec Boris Golič (levo) v
borbi proti nasprotniku KK A. Besednjak iz Maribora.
Foto: ZLATKO BOBINAC
Tek ob 100-letnici celjske bolnišnice
Društvo Triatlet iz Celja je med drugimi prireditvami ob 100-letnici celjske bolnišnice
pripravilo tudi »zdravniški tek«. Ta je bil prvič organiziran v Celju, prej je bil v Ljubljani.
Zal se je prireditve udeležilo malo tekmovalcev, vendar ni za obupati, saj je vsak začetek
težak. Tekh so vsi, od najmlajših (te vidimo na sliki, preteči pa so morali 1000 m okoh
celjske bolnišnice) pa do veteranov in tudi aktivnih atletovter rekreativcev. Najvztrajnejši
so se podali celo na 42 kilometrov dolgo progo iz Celja do Šmartinskega jezera in nazaj do
celjske bolnišnice. Tekmovalci so progo ocenili za zelo dobro, čeprav je bila na nekaterih
mestih tudi težka, vendar telesno dobro pripravljeni tekmovalci so zmogli tudi to. Če bo
prišlo do prihodnje prireditve, bo verjetno tudi več tekmovalcev, ljubiteljev teka v naravi.
ČGP DELO
TOZD PRODAJA
Podružnica Dela Celje
Komisija za delovna razmerja
objavlja prosta dela in naloge
odpremljanje časopisov ter prevoz
in dostava
v podružnici Dela Celje
Pogoji:
- končana šola za poklicne voznike
- vozniški izpit B in C kategorije
- enoletne delovne izkušnje pri skladiščni admini-
straciji in razvažanju blaga
- dvomesečno poskusno delo
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema
kadrovska služba ČGP DELO. Titova 35. Ljubljana. 8
dni po objavi.
REKLI SO;
Ernest Marguč, vodja
oddelka prireditev v RSC
Golovec:
»S poslabšcinjem vremena
smo v prostorih RŠC Golo-
vec pripravih zanimiv pro-
gram za športno in rekre-
ativno dejavnost. Tako bo
bazen odprt vsak dan od 8.
do 20. ure, ob sobotah in
nedeljah pa od 10.-19. ure.
Možno bo tudi kegljati in to
ob delavnikih od 12,30.-22.
ter sobotah in nedeljah od
10.-19. ure. Savna bo odpr-
ta ob delavnikih od 13.-20.
in sobotah ter nedeljah
13.-19. ure. Razne aktivno-
sti bodo možne tudi v dvo-
rani vsak dan od 8.-22. ure
S I. decembrom pa pri-
pravljamo še posebnost, ko
bomo v hali C odprli dve s
tapisonom pokriti teniški
igrišči. Tenis bo možno
igrati vsak dan od 8.-22.
ure, saj je zanj vedno večje
zanimanje in bi potrebovali
vsaj še dve pokriti teniški
igrišči.
RŠC Golovec ima razen
dveh pokritih teniških
igrišč trenutno skoraj vse,
morda bi bilo potrebno
urediti še kakšne pomanjk-
ljivosti. Ko pošiljamo na-
okoli ponudbe, pa se pojav-
lja eden izmed morda naj;
večjih problemov, da bi
takšen center moral irPit ti
tudi manjši, vsaj petdeset
posteljni hotel. Zamislite
si, kaj bi se dalo s takšr.n.
objektom pri najrazliči;
šib prireditvah pri nas ; •
rediti.«
29. OKTOBER 1987
NOVI TEDNIK - STRAN 17
20GA JE OKROGLA
Republiška liga 10. kolo: resnično prijetno preseneče-
nje so tokrat pripravili nogometaši Ingrad Kladivarja, ki
so doma na Skalni kleti gladko s 3:0 odpravili lanskega
tlana II. zvezne lige Maribor. Jože Kuzma poroča, da so
domačini pokazali mnogo več kot gostje in je zmaga tako
povsem upravičena. Ko bi le še bilo več takšnih lepih
trenutkov. Strelci so bili Žilnik, Podgoršek in S. Bevc.
Velenjsko-mozirski derbi v Titovem Velenju med Rudar-
jem in Elkrojem se je končal 0:0, medtem ko je četrto
točko osvojil novinec v ligi Steklar, ko je v Rogaški igral
2:2 z Domžalami. Zanimivo je, da so gostje povedli že z 0:2,
nato pa so domačini z goloma Petraka in Valeka le rešili
točko. Na lestvici je velenjski Rudar šesti, Ingrad Kladivar
deveti, Elkroj deseti in Steklar zadnji, štirinajsti. 11. kolo
31. oktobra: derbi v Mozirju med Elkrojem in Ingrad Kla-
divarjem. Rudar (TV) gostuje pri Rudarju v Trbovljah,
Steklar pa gre na gostovanje k Mariboru.
Vzhodna republiška območna liga 9. kolo: končno so se
razigrali tudi nogometaši Partizana Žalec, ki so doma na
mokrem igrišču s kar 7:2 premagali sicer solidno ekipo
Dravinje. Srečanje med ERO Šmartno in Nafto se je kon-
čalo neodločeno 1:1. Položaj na lestvici je izredno izena-
čen, saj ima kar pet ekip od tretjega do sedmega mesta po
10 točk. Tretji je Partizan Žalec zaradi boljše razlike v
golih, ERA Šmartno je šesta, Dravinja pa deseta.
Medobčinska nogometna zveza Celje člani 7. kolo: Svo-
boda Brežice - Orlica 7:3, Rudar Senovo - Celulozar 2:2,
Papirničar - Kovinar 2:1 in Steklar Hrastnik - Šmarje 9:0,
medtem ko bo tekma Opekar - Odred v soboto 31. okto-
bra. Lestvica: 1. Kovinar Štore 11, 2. Celulozar Krško, 3.
Papirničar Radeče oba po 10, 4. Opekar Ljubečna 8 (tekma
manj), 5. Steklar Hrastnik 8,6. Svoboda Brežice 7,7. Odred
Kozje 5 (tekma manj), 8. Rudar Senovo 5, 9. Šmarje 2 in 10.
Orlica brez točk. 8. kolo 7. novembra: Orlica - Odred,
Šmarje - Opekar, Kovinar - Steklar, Celulozar Papirničar
in Svoboda - Rudar.
V A ligi mali nogomet v šentjurski občini so odigrali 6.
kolo. Rezultati: Veterani - Blagovna 1:0, Panterji -
Ponikva 1:0, Generacija - Jakob 3:1, Aero Loka - Dramlje
A 2:2 in Primož - ŠD Cevarna 2:9. Vodi Aero Loka 9,
sledijo Panterji 9, Dramlje A, Veterani, Jakob, Ponikva,
Generacija in Primož vsi po 6 ter Blagovna 4 in ŠD
Cevarna 1.
V B ligi 6. kolo: Stopče - Maratonik 1:5, Vrbno - Eregas
3:7, Začetniki - Cosmos 2:7 in Tratna - Gorica 5:2.
Lestvica: Cosmos 12, Gorica 8, Maratonik 7, Tratna 6,
Začetniki 6, Stopče 3, Vrbno 3 in Eregas 1.
TV
Košarkarlem Merxa ne gre
1. B ZKL: celjski Merx je
doživel peti zaporedni poraz,
tokrat v Tuzli z lanskim prvo-
ligašem Slobodo Dito 119:105
(57:47). Tekmeca sta bila bolj
izenačena kot govori rezultat
in dopisniki.
Nekajkrat je bil rezultat po-
ravnan, pri 97:94 za domače pa
Celjani niso znali izkoristiti
priložnosti. Strelci za Merx:
Govc 16 (3), Gole 34 (2), Sušin
4, Urbanya 8, Pipan 32 (6),
Medved 9 in Bursič 2. Košar-
karji Merxa so skupaj z Novim
Zagrebom brez zmage na dnu
lestvice. Sledijo tri ekipe s po
eno zmago, med katerimi je tu-
di zagrebški Monting, ki so ga
Celjani gostili že v torek. V so-
boto pa Merx gostuje pri Igma-
nu na Ilidži.
Merx : Monting
78:79 (50:45)
Celjski košarkarji so v torek
2večer na domačem igrišču do-
živeli nov poraz s povprečno
ekipo Montinga iz Zagreba.
Igralci Merxa so vodili skor^
celo srečanje, v prvem polčasu že
za 11 točk (43:32), na polovici
drugega pa za 8 točk (69:61), so
proti koncu popustili in izgubili
srečanje. Možnost, da dosežejo
prvo zmago, je imel Pipan 2 se-
kundi pred koncem, ko je zgrešil
prosti met.
Strelci za Merx: Gole 25, Govc
15, Pipan 13, Urbnanija 12, Med-
ved 11 in Sušin 2.
n. ZKL: košarkarice Korsa
iz Rogaške Slatine so v Splitu
proti Jugoplastiki visoko izgu-
bile 115:67 (59:31). Lanske pr-
voligašice so svoje prednosti,
predvsem višino, dodobra iz-
koristile, medtem ko so se Sla-
tinčanke lahko le srčno borile.
Tudi tokrat je bila najboljša pri
Korsu Mojca Ciglar, ki je dose-
gla 28 košev. Kors je na četr-
tem mestu, v soboto pa gosti
omiški Galeb.
SKL moški: košarkarji Ro-
gaške po treh kolih vodijo. V
soboto so doma premagali eki-
po kranjskega Triglava 97:75
(48:39). Domači so kmalu nad-
grali goste; predvsem po troj-
kah Trobiša in Sarajlije ter od-
lični igri Kidriča. V ekipo se je
dobro vživel tudi Volarič,
okrepitev iz Mostaija. Strelci:
Trobiš 16, Sarajlija 18, Kidrič
23, Kadiš 8, Unferdorben 10 in
Volarič 22.
Comet iz Slovenskih Konjic
nadaljuje z dobro igro, čeprav
je dvakrat izgubil, tokrat v Po-
stojni 101:94 (54:48). Kor\jičani
so se, podobno kot Štorani
pred tednom dni, močno upi-
rali Postojnčanom, v zadnjih
minutah pa popustili. Stojan
Šmid je dosegel kar 47 točk,
polovico svoje ekipe, ob osmih
trojkah. Ostali: Ritonja 6, Per-
kič 6, Rozman 20, Dubrovski 8
in Železnikar 7.
Košcirkarji Železarja iz Štor
so gostovali v Ljubljani pri eki-
pi Ilirije in izgubih 110:95. Zelo
sta bila razpoložena Kramper-
šek 37 in Turk 29.
V naslednjem kolu bo Co-
met doma gostil ekipo Novole-
sa, v Celju pa bo lokalni derbi
med na lestvici predzadnjim
Železaijem in vodečo Ro-
gaško.
SKL ženske: košarkarice
Metke so dosegle v Celju po-
membno zmago nad ekipo Ci-
mosa iz Senožeč 68:66 (30:32).
Do prvega para točk so Celjan-
ke prišle z borbeno igro in
zbranim zaključkom, ko so
vodstvo gostij 59:64 z osmimi
zaporednimi točkami pretopi-
le v tesno zmago. Pri Metki sta
igro lepo vodili in tudi zadevali
Juršetova in Obrovnikova, iz-
kazala pa seje tudi Cenceljeva.
Strelke: Jurše 21, Obrovnik 16,
Turnšek 7, Hajdinjak 10, Cen-
celj 13 in Jurjik 1.
Konjičanke so v Žireh pri
Kladivaiju ob polčasu vodile s
sedmimi točkami naskoka, na
koncu pa v zadnjih sekundah
tekme nesrečno izgubile s
60:59. Strelke za Comet: Hren
8, Šmid 6, Klančnik 12, Baraga
16, Šporar 5 in Zdovc 12.
Comet je deveti, v prihod-
rxjem kolu igra doma z novo-
meškim Labodom, deseta Met-
ka pa gostuje pri Kladivaiju v
Žireh.
Z SKL moški: V 2. skupini
Uge je po treh kolih še edina
neporažena ekipa Šentjurja, ki
je v Slovenski Bistrici uspela
poraziti Bistrico 98:93 (51:53).
Največ košev za Šentjur sta da-
la Polutnik in Prezelj 25.
Na Polzeli sta se pomerili
ekipi domačinov in šoštanjske
Elektre. Derbi v pravem pome-
nu besede je minil v vroči at-
mosferi prepolne telovadnice
in stalnega izmenjavanja v
vodstvu. Domači so vodili za 9
točk, vendar so jih Šoštanjčani
kmalu ujeli. Končni rezultat je
83:82. Za Polzelo so največ ko-
šev dosegU Turnšek M. 34 (5),
Juteršnik 18 (4) in Poteko 11,
za Elektro pa Leskovšek 24 (2),
Tomic 16 in Kugonič 12.
Derbi začelja v Preboldu,
kjer je gostovala ekipa Mute,
se je končcd s prvo zmago do-
mačinov, sicer novincev v ligi
86:69 (39:39). Tekmo, na kateri
so pri domačih izstopali Širše,
Zupane in Kuder, si je ogleda-
lo približno 200 gledalcev.
V 4. kolu Elektra gostuje pri
ekipi Koroške, Prebold pri
Slovenj Gradcu, derbi pa bo v
Šentjurju, kjer gostuje Polzela.
Kadeti Polzele so na doma-
čem igrišču izgubili s Smelt
Olimpijo 78:91.
DEAN ŠUSTER
Hokejske
novice
Zvezna liga: v 12. kolu
so hokejisti Cinkarne
igrah doma in izgubili z
0:9 s Kompas Olimpijo, ki
je igrala odlično in prika-
zala moderen hokej. S hi-
trimi kombinacijami so
povsem zmedli celjske
igralce in domala v tre-
nutku dosegli pet golov.
Cinkarnarji so se po
uvodnem šoku popravili,
vendar niso mogU zadeti
mreže. Prvi del zadnje
tretjine je bil nekoliko
grob, ker pa je bilo vse
odločeno, se je tudi vse
dobro končalo. Pred kar
1200 gledalci so sodih Ša-
ravanja iz Subotice ter
domača sodnika Zorko in
Pinter. Znova pa bo v
Mestnem parku vroče v
soboto, ko se bodo ob 18.
uri pomerili z Jesenicami.
Te igrcuo po uvodnem de-
lu zdaj slabše, vendar so
še vedno premočni, da bi
jih Celjani presenetih.
Mladinci so odigrali
dve tekmi; prijateljsko z
Grofijo in izgubih 11:8, v
1. kolu mladinske lige pa
jih je doma visoko 21:1
premagala ekipa Kompas
Olimpija iz Ljubljane.
Gol je dal Ločnikar.
MARJAN SORŠAK
Bosna : Cinkarna 1:3
(0:1, 1:2, 0:0)
v prvi in drugi tretjini so bili
Celjani veliko boljši, imeh so
terensko premoč, v tretji treti-
ni pa so zaigrali bolj obramb-
no, a taktično zelo zrelo.
Strelci za Cinkarno: Grabler,
Kuczynski in Žolek.
Tatjana Dremelj je štiri-
najst dni prepevala v
Miinchnu, še vedno pa
pripravlja svojo veliko
ploščo • Danes bo v
LJubljani v dvorani Štu-
dentskega naselja nasto-
pil danski ansambel
Hunk Az' • v okviru TDF
bo v ponedeljek popold-
ne v dvorani glasbene šo-
le svojo filmsko glasbo
predstavil skladatelj Ja-
nez Gregorc. Na priredi-
tvi pa bo sodeloval tudi
Vlado Kreslin • Ali baba
gostuje v Ali babi bi lah-
ko rekli za nastop te sku-
pine (bivši Amadeus), ki
bo 14. novembra gostova-
la v diskoteki Hotela Pre-
bold • Nobeden izmed
ansamblov naše regije se
ni po redni poti uvrstil na
zaključno prireditev Loj-
trca domačih, zato pa bo-
do nekateri nastopili kot
gostje. Omenjajo CIK, Sa-
vinjskih 7 in verjetno še
kateri •
Šanson Rogaška privabila vse
več avtorjev in izvajalcev
Dva večera nalboll žlahtnih pesmi
Je prireditev Jugoslovan-
ski šanson Rogaška že tradi-
cionalna?
»Smo na resni poti k temu.
Ta festival namreč edini v
Jugoslaviji nudi resna pribe-
žališča skladateljem in izva-
jalcem šansonov. Število pri-
spevkov (glasbenih) se me-
nja, raste kakovost in zato
pevci žeUjo sodelovati, skla-
datelji pa se resno potrudijo
in kritično odbirajo besedila,
pa tudi radio in televizija ka-
žeta nekaj več zanimanja,« je
ob četrtem »šansonu«, ki se
je odvijal v petek in v soboto
v kristalni dvorani Zdraviliš-
ča Rogaška Slatina, dejal Bo-
jan Adamič, ki si skupaj z
Zvonkom Špišičem in delav-
ci Zdravihšča vse od začetka
prizadeva oživiti to glasbeno
zvrst, ki smo jo pri nas po
krivici dolgo časa zapostav-
ljali.
Jugoslovanski šanson Ro-
gaška v vseh pogledih iz leta
v leto raste in privablja av-
torje in izv2yalce iz vse več
delov naše širše domovine.
Na petkovi novinarski
konferenci je skladatelj in
pevec Mario Mihaljevič de-
jal, da je to največji festival,
kar jih do zdaj pozna, teksto-
pisec in glasbenik Milan
Lentič pa je pripomnil, da od
družbe, v kateri so vrednote
devalvirane, ne moremo pri-
čakovati, da bi se odnos do
te in podobriih zvrsti v glasbi
in nasploh umetnosti naen-
krat spremenil. K temu pa je
mojster Adamič pripomnil,
da Rogaška Slatina postrga
kraj, kjer dobiva šanson svo-
je pravo mesto, ne da bi mo-
ral poklekniti prek komerci-
alnimi elementi.
Letos smo slišah šestm-
v^set novih šansonov od pe-
tinsedemdesetih, koUkor jih
je prispelo na natečso. Pesmi
so bile v svojih besedilih kri-
tične, protestne, otožne, pi-
kro-nag£uive, po besedah di-
rektorja Zdravilišča Darka
Bizjaka »odraz časa in občut-
ja avtoijev in interpretov,
novi trzOni zapis doživetij ne-
kega časa.«
In občinstvo? Tudi po
njem bi lahko sodih, da ima
jugoslovanski šanson svoje
pravo mesto v tem kraju. In
ker se vsi udeleženci v Roga-
ški vsako leto dobro počutijo
in odh^^o z najboljšimi vti-
si, je pričakovati, da bo v pri-
hodnjih letih zanimanje za
sodelovanje na tem festiva-
lu, ki ni tekmovalnega zna-
Mario Mihaljevič: »Jugoslo-
vanski šanson Rogaška je
največji festival, kar jih
poznam.*:
čaja, še večje. V Rogaško
Slatino ne prihjuajo po na-
grade. Vse, kar so odnesli s
seboj, so bili prijetni in lepi
občutki in vtisi ter spomin-
ska darila, ki so jih izdelah v
Steklarni Boris Kidrič.
MARJELA AGREŽ
Foto: EDI MASNEC
15. TEDEN DOMAČEGA FILMA
CEUE, od 3. do 10. novembra
^femo pred nastopom lahko prežene tudi klepet: šanso-
"ov »podmladekDušan Uršič in Vita Mavric.
FRAN SALESKI-FINŽGAR
42
II. del
Pod svobodnim soncem
Rado je bledel ob povesti, ustnice je stiskal, da je
bežala slednja kaplja krvi iz njih, prsti so se krivih in se
stiskah v pest, na rokah so se podrhtavajoč gibale
močne, vzbokle mišice.
»Kaj bi storili vi, ki me obsojate, kaj?«
»Za njim!« je rignil s sklanim glasom Rado.
»Za njim, za njim! Ti bi šel za Hunom, vrtoglavi mla-
dec, verjamem. Toda šel bi bil v pogubo. Kje je konj, ki
bi dosegel Tunjuša? Kje imaš tovarišev, kakor jih je
imel on? AU bi copotnil z nogo ob tla, da bi prilezU iz
zemlje kakor ose iz luknje, če potrkaš nanjo? Oj, mla-
diči, ljubezni lačni, krvi polni, kratka je vaša modrost in
ne seže daleč preko rumene kite lepega deklica. Tudi
Radovan bi bil jezdil za njim, ko bi žarela le kaka iskrica
upanja, kakor jo da slab kremen, če udariš z jeklom
nanj. Ali ni je bilo. Zato sem ostal in jokal s tiho in
grenko žalostjo in mislil v svoji stari modrosti na
koristne ukane. Na bogove, da sem nedolžen! A za
nedolžnost taki pogledi od vas, tako plačilo!«
»Ne žaluj, Radovane! Govori o ukanah! Prej pa
izprazni roženico, ki ti jo nudi tvoj sin.« \
Iztok je dotočil do roba in podal godcu. ']
»Ne bi! Na bogove, da bi rajši od želje pivkal kakor j
ptica, ko pa omočil ustnice sredi krivih sodnikov ob \
pijači. Na tvojo besedo pa verjamem, da so me varali
vaši pogledi!«
Izpilje naglo, v lice mu je zaplulo nekaj krvi. Nato se
je dvignil s ploha, vzravnal staro telo in izrekel svečano,
s pojočim glasom:
»Ni tvoja stvar moja ukana. Zato je ne zve nihče,
dokler se ne zgodi. Povem vam pa, da sem prisegel vsak
dan trikrat in vsako noč po trikrat sveto prisego Sveto-
vitu vsevidečemu, Perunu vsemogočnemu in Vesni in
Devani: Radovan otme Ljubinico ali pade v naročje
Morani ob cesti na sovražni zemlji. Tako sem prisegel,
tako se zgodi!«
V starcu je zakipelo čudovito življenje, oči so se mu
bliskale, iz dvignjenih prsi je kipela moč, iz stisnjenih
pesti je kričala odločnost in iz hropečih dihov je žarela
hrabrost in navdušerye. Vsi so se zavzeli, po vseh licih
se je raztočilo od godca nekaj veselega, z upanjem
napolnjenega, celo Svarun je dvignil težko glavo, s čela
mu je izginil temni oblak, iztegnil je proti Radovanu
desnico kakor v blagoslov.
Godec je obstal za trenutek sredi njih, ponovil s seka-
jočim poudarkom: »Tako naj se zgodi, tako sem prisegel\
-« se hipoma obrnil ter odšel skozi vrata na temno
dvorišče.
V jutro so obsijali prvi žarki še spečo vojsko. Krog in
krog gradišča so črneli ožgani vrtinci zemlje, kjer so
goreli na večer ognji. Ob njih je spah vojska vse navz-
križ kakor od viharja posekan gozd. Čudna omotica od
veselja in pijače, od krika in plesa je prevzela ude bojev-
nikom, da so omahnili, odreveneli in zaspali v sen, tako
trden, da ga ni zdramila zarja.
Na okopih se je že zbrala gruča veljakov in starešin v
posvet. Ugovora ni bilo med njimi. Ena misel je vladala.
Preden so sklepali, je bil sklep dozorel:
»Nad Hune!«
Večina je želela, da se odpočije vojska en dan in
potem udari vsa čez Donavo nad Tunjuša.
Temu je ugovarjal Iztok. Vojak skoz in skoz, ki je
poznal red palatincev, seje zgražal, kadar je pogledal v
dolino.
»To je drhal,« je pomislil, »ne vojaki.«
Zato je ugovarjal in prepričeval tako dolgo, da se je
vdal zbor in pritegnil njegovemu nasvetu. Poverili so
mu oblast, da si izbere le najboljše ljudi, drugi naj se
vrnejo na svoje domove.
Ko je bil sklep dognan in posvetovanje zaključeno, se
pojavi med njimi na suhem hunskem konju, kakor so
jih nekaj ugrabili v bitki, star Hun.
Vse je spreletel gnev in jad. Sprejeli so ga mrki
pogledi, namrščene obrvi, zgrbančena čela.
»Kakor sem prisegel, tako se zgodi!«
Jezdec je izpregovoril. Po vseh licih se je prikazala j
osuplost, iz vseh ust hkrati je zadonel vzklik začudenja. \
Jezdec pa je okrenil konja: zamahnil je čop rdečih las j
ob glavi, stresle so se kocine kozlovskih hlač in - Hun se ]
je zadrevil po brdu iz gradišča. \
Zborovalci so mu dvignili roke v pozdrav, glasni klici j
so ga spremenili in mu voščili srečo bogov na pot. i
Jezdec, Radovan, se ni ozrl. Zamahnil je s plunko po i
zraku, se sklonil konju za vrat in pognal v skok po
dolini.
»Oj ukane! Oj ukane,« je šlo od ust do ust med zboro-
vale!, ki so zrli za godcem. »Kdo ga prepozna? Bogovi z
njim! Čuvaj ga Svetovit!«
Sredi dopoldneva se je razgibalo mravljišče krog
tabora. Kakor luči so švigali med umazano rjavo in sivo
tolpo šlemi Iztoka in Slovenov iz Bizanca. Krog pol-
dneva se je že ločilo in razkrojilo valovje ljudstva. Po j
zraku je kipelo od bojevitih vzklikov: »Nad Hune! Nad
Hune!«
Šestnajsto poglavje |
Zaradi zmage željna krvi je vojska hotela še tisti
večer odriniti skozi sotesko od gradišča proti Donavi.
Iztok je imel dosti truda, da je zabranil razbrzdanemu
hudourniku divji pohod. Dasije izbral najboljše bojev-
nike, bi se ne bili uklonili, da niso posegli vmes stare-
šine in veleli ljudem, naj bodo strogo pokorni Iztoku -
poveljniku. Polagoma seje vojska umirila. Starešine so
se poslavljali in se vračali na svoja selišča. Drhal je
vzklikc(joč in plešoč ginila v lesovih. Proti večeru je
stalo v dolini krog tisoč vojščakov. Vodila jih je železna
roka posameznih Slovenov, ki so dolgo vrsto let kora-
kali za bizantinskimi prapori. Iztok je velel porazdeliti
mednje vse hunske in antske konje. Karkoli je bilo
oklepov in šlemov, vse so si nadeli. Tako je imel okrog
dvesto težko oboroženih jezdecev. Njegov jermen pod
brado je bil tesno zapet, ob vrstah je jahal s čudovito
samozavestjo. V prsih je začutil hipoma slast, kakršne
še ni bil okusil. Tako jasno kakor nikdar mu je stopil
pred oči daljni cilj. Zamislil seje kakor v lepe sanje.
Dolina pred njim se je širila, prostrana ravan se je
polnila z vojščaki. Vse seje svetilo in migotalo od bruše-
nega orožja. Nič več tolpe, nič drhali. Stotnije, prave,
urejene stotnije vro iz vseh slovenskih gozdov in se
razlivajo na raven. In sedaj prijezdi on, zamahne z
mečem, vojska se zgane, pod udarci kopit zagrmi zem-
lja: dvigne se prah, čuti se zamolkel žvenket jekla,
trume se vale proti jugu - on jezdi na čelu. Oko ima
uprto proti polnoči, proti cilju. »Nad Bizanc!« grmi krog
njega. »Maščevanje!« kriči srce. »Svoboda!« koprni
duša.
24. STRAN - NOVI TEDNIK
29. OKTOBER igg^
Metuljčki vadijo
Stranska dvorana hale Golo-
vec se vsak dan spremeni v
plesno šolo. ki je zasedena od
druge ure popoldne pa do poz-
nih večernih ur. Zanimanje za
plesno dejavnost je v Celju
očitno izredno veliko, kar do-
kazujejo tudi metuljčki, naj-
mlajši plesalci, ki jih je letos
kar 120 v štirih skupinah. Kar
zamislite si, kakšen živ žav na-
stane, ko se skupina tridesetih,
ki končuje uro, pomeša v gar-
derobi s skupino, ki uro priče-
nja. Če prištejemo še starše, ki
otroke pripeljejo, je zmeda kar
precejšnja, vendar so plesni
pedagogi zadovoljni z gosto-
ljubnostjo hale, ki jim gre očit-
no edina v Celju na roko s pro-
storom. Sicer pa vadi tu še 80
plesalcev skupine Packa, 70
skupine Igen, 30 plesalcev
Plesnega gledališča in Uganke
in 20 Plesne rekreacije.
EDI MASNEC
Gobarji se radi pohvalijo s svojo srečo in če so njihove trofeje redite, potem se včasih oglasijo tudi na naše uredništvo,
da jih zabeležimo in pokažemo tudi drugim. Franc Ožir iz Podloga pri Šempetru je tako prinesel redek primerek
(dvojček) ajdovke, težke skoraj kilogram. Zvonko Kupec iz Prebolda pa je našel na pobočju Mrzlice več kot kilogram
težko kostanjevko, klobuk pa je meril v premeru 23 centimetrov. Istega dne je Zvonko našel še brezov goban, 26
centimetrov visok in 75 dekagramov težak. In še en redek primer narave smo v teh dneh zabeležili. Krmilna pesa,
kakršno vidimo ob deklici, ki drži dvojček ajdovke Franca Ožirja, tehta 7 kilogramov. Zrasla pa je na njivi Betke
Glušič v Podlogu. EDI MASNEC, LJUBO KORBER
S kozo Pikico do gostilne
Pred gostiščem v Veliki Pirešici je bila privezana simpa-
tična koza, lastnika pa nikjer. Ko seje Edi pripravil, dajo bo
fotografiral, jo je z bližnjega gostišča ves nasmejan primahal
Karel Dravec iz Železne 41 v Veliki Pirešici.
Hitel je pripovedovati, da ima doma štiri koze in ženo,
vendar da ima Pikico (na sliki) najraje, saj ga stalno spremlja
od doma v dolino po opravkih in se z njim vrača domov.
Potem se na široko zasmeji (na sliki je zaradi fotografiranja
resen) in pove, da je najbolje imeti takšno prijateljico, s
katero greš lahko na sprehod na dva deci in široki, odmevni
>>ha-ha-ha« ter trepet po vratu njegove ljubljenke. Tudi to je
del simpatičnega življenja.
TV - Foto: EDI MASNEC
Partizanske domačije
Piše Milenko Strašek
In so pekli kruh za bolnico
nad Ložcami pri Zupanče-
vem Tinetu. Obveščevalno
so imeli in Marica je nosila
pošto po bregeh in kolota-
čah, ne da bi se menila za
pokanje v dolini. Pisanje ji je
bilo neznanka, velika skriv-
nost, ki je morala potovati,
kdove zakaj, po Bohorju. Ni
sitnarila, ne vpraševala, le
nosila je. Od vasi do vasi. Iz
globač na strmine.
Dekleta in mati so prale
perilo, vsako soboto je od ne-
kod priromal kovček, nabit
in težak: iz bolnišnice, s ku-
rirskih postaj, iz tiskarne,
prinašali so ga borci...
Zgodilo seje, da so partiza-
ni in Nemci tako pogosto
obiskovali domačijo, da do-
mači kar po dva dni niso
imeli kaj za pod zob, tako so
osušili domovje. Prihajali pa
so tudi drugi gostje, nemške
izvidnice iz Senovega, Bre-
stanice, vsakršni patroni, bi
dejal človek.
Iz bohorskih gozdov so se
kot tanek curek stekali v to-
ploto samotne jazbine parti-
zani Kozjanskega odreda,
obveščevalci, fantje iz Sro-
melj. Pisec, Štirinajsta divi-
zija je dobila, kar se je dobiti
dalo - Krajnčevi so postrgali
lonec do dna.
Za Marico in sestro seje po
skritih bohorskih poteh spu-
stil še brat Janez: dolgo leto
dni je vandral po kurirskih
poteh. Za kaj malega so oče
uporabili tudi mlajše, drob-
Ijad. Ni bilo kaj prida, a bili
so »zraven«.
Skromne dinarje dobi Ma-
_ rica za svoja popotovanja po
" bohorskih hostah.
Marica Klavžar Marija Klavžar
»Vse boste dobili plačano,
to je naša skrb, le iz host je
treba priti. Na piano, v svo-
bodo,« so rekli fantje, ki so
kot mraz nenadoma butnili v
hišo. In res. kima Marica, dr-
žali so besedo.
Prislužen denar, vendar
niso delali zanj, bognedaj to
reči. Nihče od njih. Kdo ven-,
darle bi takrat, ko je s premr-
limi rokami na potoku pral
perilo, čestokrat krvavo,
sploh mislil na kakšen de-
nar. Ni vrag, da svoji ne bi
držali s svojimi!
Plašno, čisto na tiho, se od-
pro vrata, tista zadnja, Klav-
žarjeva Marija z osemdeseti-
mi križi prišvedra in z debe-
lima palicama podprta se
ustavi med podboji in mizo,
se opogumi in me prijazno,
hudomušno nekako, odrine
po klopi. Marici se že mudi,
k sestri na Oslico, debelo uro
hoda gre pulit rdečo peso. Je
dobro obrodila.
Tudi ona bi rada nekaj po-
vedala. Da so jih požgali, vse
tri kajže naokoli so gorele,
tudi njihove, jih odpeljali v
taborišče pri Ptuju, jim po-
brali živino... mnogokaj hu-
dega storili, ker so pomagali.
Spomni se ženica Marjana
Jerina (»Kod le hodi, vi kaj
veste?«), korenjaškega. na
dobro voljo napravljenega
Janoša, na fante pač. na nji-
hove fante, kdo bi jih po-
zabil.
»Jedli so pri nas, spali, tu-
di dvesto jih je bilo, vsa vas
je dajala, je bajala o nekda-
njih časih Marija, ko je Mari-
ca že zdavnaj zaprla za seboj
vrata. Vse smo dali, mleko,
kruh. pijačo, kar smo stakni-
h po kastah in lesah,« zgo-
vorno meče iz sebe starka,
odsvit zgodovine. Zdaj je kar
nekam sirotna, sama zase be-
ga z gorjačama in se zapleta
v spomine, preutrujena, da
bi bila vesela, odkar je izroči-
la grunt sosedu. Zdaj...
»Slišite, kako bi se dalo to
narediti, da bi se bolj zmenili
zame, da ne bi umrla zapuš-
čena od ljudi.« zadre pogled
vame.
Kostanja bo še dala, še re-
če ženica in zatopota z gorja-
čama skozi vrata, Marija
spregovori o strahu.
»Čevljarja, partizanskega,
smo imeli pri nas, in nekoč
mi je obljubil škornje. Odveč
bi bilo govoriti, da je bila to
tisti čas velika dragocenost.
Od nas se je preselil na Bo-
hor. nekam više, v Zdajsele.
Obljuba mi ni dala miru. pa
sem se lepega dne odpravila
tjakaj, k partizanski mamici
Mariji Zupane, kjer je imel
svoj kvartir Ivan Kralj, parti-
zanski Šuštar.
Na poti je nekaj zašumelo,
iz gozda so se kot mravlje
vsuli ljudje, naši vedevejev-
ci. Kam, zakaj, kako, tisoč
vprašanj, bila sem na moč
zbegana. Potem so odšli k
Zupančevim. strah me je bi-
lo, da le kaj. partizanska
mamka pa je vse lepo pojas-
nila, naj me pustijo pri miru.
Smeh je tolažnica ran: sme-
jali so se in rekli: previdnost
je mati modrosti, ne cmeri
se. Tistikrat je bil Bohor za-
res obljuden.«
In tako pretakajo ljudje
svoje življenjske sokove sko-
zi čas, ki ga neusmiljeno se-
kajo dogodki. Dobri in slabi.
Klavžarjevim je to 15. de-
cember 1944, ko so jim nem-
ške in ustaške horde zažgale
hišo, takrat je gorelo pol Ve-
trnika, dvignil se je plamen
iz partizanskih domačij. Lju-
di seveda ni bilo moč odvrni-
ti od poti, po kateri so začeli
hoditi prvo leto vojne.
Tukaj, sredi bohorskih
gozdov, tičijo spomini na
vsakem koraku, v slehernem
človeku. Ni težko si pred-
stavljati utrujeno topotanje
nog borcev Štirinajste udar-
ne divizije po kolovoznih z,
globokimi kolesnicami. v ka-
terih še dandanašnji stoji vo-
da, samotna pota Kozjanske-
ga odreda mimo Jelše, prek
Javornika na kozjansko
stran, med senovške knape,
kamor še danes sodijo možje
z Bohorja. ki se dan za dnem,
sredi noči takorekoč ip snež-
nega plazovja, spuščajo v do-
lino. Ne more biti težko, kajti
življenje ta čas se tukaj ni kaj
dosti spremenilo.
S Klavžarjevo imava isto
pot, odpeljeva se tja proti
Lisci, zamudila se je nekje v
hlevu, ko sva midva z Marijo
klepetala, spodaj pod doma-
čo hišo nama maha Marija,
oprta na bergli, na ves glas
nekaj dopoveduje z brezzo;
bimi usti. Ustavim, kaže mi
kostanj, imamo ga dovolj,
pravi, vzemite ga, ponuja, pa
postorite kaj, zame in za vse
tod okoli, da me bodo m naS
bodo radi imeli. Grunt sem
dala. na hitro brblja in tišči
predme vrečico z debelimi
plodovi. Pisana beseda veli-
ko pomeni in jaz ji verja-
mem. Tako. kot sem verjela
medvojnemu SlovenskemiJ
poročevalcu, navrže
slovo.
Klavžarjevo na Vetrniku.