PoStninn plačana » sroiovjnt	[.eto l.XTl	V Ljubljani, v nedeljo 2. septembra 1934	Šlev. 199 a	Cena 2 Din
Nnročninn mesečno 23 Din, za inuzein-atvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za Inozemstvo 120 Din
Urednittvo je » Kopitarjevi «1.6/111
VENEC
Ček. račun: Ltofc Ijana it 10.650 la 10.344 ca inserate; Sarajevo itv. 7563 Zagreb «».39.011, Praga-Ou naj 24.79?
Uprava: Kopitarjeva 6, telefon 2993
Telefoni arednlštvas dnevna rfoiba 3*f — nočna 299«, 2994 bi 2*50
fihaja T*ak dan zjutraj, razen ponedeljka hi dneva po praznika
Brezposelni se bore za kruh
V Ameriki: milijonska stavka
ker delodajalci nočejo nastaviti več delavcev, čeravno to predpisuje zahon o obnovi
Newyork, 1. sept. E. Nocoj ob 11.30 bo nastopila ogromna stavka v vseh ameriških predilnicah za volno in vsej industriji volnenih tkanin. Strokovna organizacija tekstilnih (tkaninskih) delavcev volnene stroke znaša približno pol milijona. Danes opoldne je izjavila tudi strokovna organizacija svilene industrije, ki šteje okrog 100.000 delavcev, da se pridruži stavki. Do preloma je prišlo v noči od srede na četrtek, ko so se delodajalci uprli, češ, da pod silo pritiska nočejo voditi nobenih pogajanj več. Nevarnost obstoja tudi, da zapustijo delo delavci v industriji bombaža (pavole), tako da bo število stavkujočih nocoj daleč preseglo en milijon. Vlada je ves dau delala napore, da stavko, ki bi ameriško gospodarstvo pretresla v globine, v zadnji uri prepreči. Do opoldne so bila vsa prizadevanja zaman.
Delavstvo je postavilo sledeče zahteve:
1.	Takojšnja uvedba 34 urnega delovnega tedna (pet nr dnevno, v sobotah 4 ure, v nedeljah prosto) brez znižanja dnevnih prejemkov.
2.	Takojšen sprejem ua delo vseh delaveev, ki so bili zadnje čase zato, ker so bili člani strokovnih organizacij, odpuščeni (v Ameriki delodajalci še vedno lahko na ta način ovirajo svobodno organiziranje strokovnih združenj delavstva, op. ured.).
3.	Takojšnje priznanje »Združenja tekstilnega delavstva« kot edinega zastopnika delojemalcev v tekstilni industriji.
4.	Ustanovitev posebnega delavskega razsodišča za poravnavo vseh sporov med delojemalci in delodajalci.
Danes dopoldne je govoril v radiu predsednik vseameriške delavske zveze Green, ki je poudarjal, da se strinja s stališčem tekstilnega delavstva in s i stavko, ki bo vrgla v boj sicer nad en milijon delavstva, a je zadnje sredstvo, ki ga ima delavstvo, da si pribori svoje pravice. Kajti ameriški kapitalist ni niti dvignil delavčevih plač niti ni zvišal števila brezposelnih, čeravno to nalagajo predpisi K'x>-seveltove obnove.
Stavka je pričeta!
Wasliington, 1. sept. b. Ker je pričelo stavkati le 600.000 tekstilnih delavcev, so strokovne organi-
r
la
zaclje pozvale še ostalih 200.000, da sc tudi pridružijo stavkajočim. Delavci so se odzvali in so jričeli že danes stavkati. Zaenkrat dela 650.000 de-avcev iz svilene industrije, ki pa lahko tudi vsak trenutek stopijo na stran svojih tovarišev. Stavkovni fond znaša 1 milijon dolarjev, kar bi bilo dovolj za teden dni. Stavkovne organizacije upajo, da bo stavka omogočena in da bo država dala na razpolago denar za stavkujoče iz fonda za brezposelne. Medtem pa je upravitelj blagajne za pomoč brezposelnim delavcem Hopkins izjavil, da bo izplačeval delavcem, ki stavkajo, iz fonda za brezposelne le tedaj, če bo ministrstvo dela proglasilo stavko za zakonito.
V Nemčijt: Mladina pod 25 letom
mora napraviti mesto starejšim delavcem
Berlin, 1. sept. b. Predsednik državnega posredovalnega urada za delo je na podlagi diktatorskih ..polnoinorij izdal zakonsko uredbo, ki predpisuje, da se morajo delavci pod 25 letom umakniti starejšemu delavstvu iz vseli obratov. Zakon dovoljuje nekaj izjem. Izvzeti so poljedelski delavci, gozdni -delavci in poslužno osebje v zasebnih družinah, nadalje uslužbenci v hrodarstvu in pri letalski službi. Nadalje so izvzeti tudi pod 25 let stari delavci, ki imajo (lrnšine ali za katere je dokazano, da vzdr-
žujejo družine ali da so m- nahajali vsaj eno teto v znanih »delavskih taboriščih«: ali pa ie pred 30. januarjem 1933 služili v SA, SS ali pri jeklenih čeladah. Izvzeti so tudi vsi člani narodno socialistične stranke, ki imajo številke pod 500.000. Vsi ostali manj kot 25 let stari delavci morajo zapustiti obrate, da nupruvijo mesto za starejše ljudi. Odslej smejo obrati nastavljati pod 25 let stare ljudi le z izrecnim pismenim dovoljenjem državnega delavskega nrada.
Francoho stališče glede Avstrije :
JVe pAnschlussa' ne Habsburzanov!
Pariz, 1. sept. b. »Excelsior« poroča, da je na včerajšnji seji vlade francoski zunanji minister Barthou obširno obrazložil svojo politiko in poudaril, da je Francija proti priključitvi Avstrije k Nemčiji. Prav tako je proti povratku monarhije. Francija je za solidarno jamstvo popolne neodvisnosti Avstrije, ki naj se zagotovi po Angliji, Italiji in Franciji.
Francija je pripravljena dati skupaj z interesiranimi vli,<v<m. Avstriji potrebno pomoč na gospodarskem in finančnem polju na temelju pogajanj, ki so se ; začela v Stresi in ki so se nato nadaljevala v Ženevi in Rimu. Najboljša rešitev bi bila podonavska antanta, ki naj bi temeljila na dvostranskih pogodbah.
Po njih sadovih jih boste spoznati
3 mesece bolgarske diktature
Izvirno poročilo „Stovenčevega" posebnega dopisnika
Evharistija - vir obnove
(Ob škofijskem evh, kongresu v Mariboru.)
V	dravski prestolici lepe lavantinske škofije se vrši 7. in 8. septembra dvodnevni škofijski evha-ristični kongres. Široke množice lavantincev bodo prispele na ta kongres, ljudstvo in izobraženci, kmet in delavec, da počastijo Kristusa-Kralja in se obnovijo v duhu načel Njega, ki je danes, jutri in na večno. Poseben pripravljalni odbor pripravlja kongres pod vrhovnim vodstvom prevzvišenega nad pastirja in se trudi, da duševno in gmotno tako usmeri kongres, da bo služil svojemu namenu.
V	Mariboru so se vršile že večkrat velike manifestacije, ki so izražale duhovno čilost severnih Slovencev. Omenimo samo mladinske dneve, kmetske in delavske dneve, ki so pred nekaj leti začrtali obširen prosvetni program našemu delu. Sedaj se vrši evharistični kongres, ki ima izrecen verski značaj. Ne gre tu za socialen ali prosveten načrt, temveč za versko obnovo, za prenovitev v Kristusovem duhu in Kristusovi milosti. Zavedamo se, da je vsako zunanje-reformno delo, ki ne temelji na verski osnovi, prazno. Zato se vrši čisto verski shod, ki ima v svojem delovnem načrtu le ideale, ki naj izključno služijo poveličanju Boga in obnovi duš.
Temu nadnaravnemu namenu primerno je tudi sestavljen kongresov program. Osrednja točka in žarišče vsega kongresa je 8. septembra, češčenje Kristusa v presv. Evharistiji v vseh mariborskih cerkvah (prejem sv. zakramentov) in evharistična procesija. V nadnaravni obnovi, molitvi in prejemanju zakramentov hočemo stopiti v duhovni stik s Tistim, ki je luč sveta, božija mana in neizčrpljiv studenec nadnaravnih moči. Saj prav v današnjih razrvanih časih, ko se tako košatijo zastave bogu-odtujenega materializma in poganskega nacionalizma, je še posebno potrebno, da poudarimo božji primat in kristocentričnost vsega sveta. Moderni antropocentrični človek, ki v svoji napuhnjeni domišljavosti, sam sebe obožuje kot malika, mora uvideti, da je zašel na mrtve in nerodovitne steze, ko je hotel detronizirati Boga in sebe napraviti za merilo vsega. Pogrešnost tega njegovega življenjskega nazora dokazujejo danes neštete gospodarske, socialne, prosvetne in vzgojne krize, ki niso drugega nego duhovne krize človeka. Moderni človek je zapustil Boga, zato žanje sedaj plodove svojih zmot. Obupni položaj Evrope je kriza evropskega duha bolj nego kriza napačne družabne ureditve, Na škofijskem evharističnem kongresu v • Mariboru bomo zato poudarili versko obnovo duš, preusmeritev vsega našega žitja in bitja v Kristusovem t. j. božjem duhu, S tem bomo sekiro nastavili na korenino vsega zla, — bogoodtujenost človeških duš.
Temu glavnemu namenu bodo služili tudi stanovski govori na preddan, t. j. 7. septembra. Takrat se bodo zbrali na posebnih zborih izobraženci in dijaki, naše kmetske orenine — možje iz ljudstva ter žene, naš ponos in up, kmetski fantje in mladenke, da se razgovarjajo o svojem delovnem programu.
Iz dveh tehtnih razlogov je dal pripravl)alni odbor na spored evharističnega kongresa tudi stanovske govore. Prvi razlog je verska izobrazba slehernega katoličana. Globoke verske obnove ni brez temeljite verske izobrazbe. Ni še zadosti, da katoličan molt in prejema zakramente, katoličan mora znati verska načela praktično naobračati na zasebno in javno življenje, njegova vera ne sme biti slepa, ampak zavestna. Tako je hotel naš Go-epod, ko je naročil apostolom: »Pojdite in učit« ▼se narode...«, tako hoče tudi sv, oč.e, ki v današnjih umstvenih zmedah in blodnjah neprenehoma pošilja okrožnice in poučava katoličane o njihovih nalogah. Okrožnice papeževe niso drugega nego svetli žarometi, ki svetijo katoličanom v moderni temi, se glasen memento najvišjega pastirja na zemlji, da se bomo katoličani uveljavili v modernem svetu le takrat, ako se bomo versko pre-rodili in se naučili praktično naobračati na življenje katoliška prosvetna, družabna in gospodarska načela. Katoličani v Mehiki se navzlic nešle-tim žrtvam niso mogli uveljaviti. Vzrok neuspeha Je bil predvsem pomanjkanje katoliške izobrazbe. Pobožni Indijanec ni bil zadosti poučen in izobražen, zato ni znal in ni mogel zastopati odrešilna katoliška načela svoje Cerkve proti zvitim nasprotnikom, kakor bi bilo treba. Torej je nujna tudi katoliška izobrazba poleg notranje verske poglobitve.
Drugi razlog, zakaj se prireja ta poučni preddan, pa je ta, da se zavedamo dejstva, da se mora verska izobrazba vršiti po stanovih. Morda je bil precejšen razlog, če ni doslej navzlic žrtvam tako uspelo naše versko in cerkveno delo, kakor bi Želeli, da smo premalo upoštevali v dušnopastiT-ekem deln stanovsko misel. Cerkveni govornik in ljudski vzgojitelj se morata zavedati, da je treba drugače govoriti kmetu, drugače obrtniku-meščanu in drugače industrijskemu delavcu. Isti verski zaklad, ki smo ga prejeli od Kristusa, moramo vsakemu tolmačiti s stališča njegovega stanu. Saj je danes od vse moderne psihologije in pedagogike priznano dejstvo, da je bila rak-rana pri vzgoji, da se ni dovolj upošteval stanovski element in so se vzgajali vsi sloji po istem splošno-človečanskem kopitu. Neki sloviti nemški pedagog pravi: »Stan je ,kot', iz katerega opazuje vsak človek svet.« To velja za svetno vzgojo, pa tudi nič manj za versko. Če boš verniku tolmačil pomen verskih vrednot tudi za njegov poklic, boš s tem najbolj pridobil njegovo dušo. Zato je treba svojstveno razlagati verske resnice kmetu, ki dela na grudi in živi vsak dan od božjega blagoslova, svojstveno obrtniku-meščanu, ki živi v delavnici, in svojstveno industrijskemu delavcu, ki dela med stroji v tovarni. Upoštevajoč to dejstvo, je pripravljalni odbor določil posebne stanovske govore za može, žene, fante, dekleta in izobražence. Na njih bo predvsem našemu kmetskemu ljudstvu in kmetski inteligenci dal navodila za življenje in udejstvovanje.
To je kratka vsebina evharističnega kongresa v Mariboru. Dve nalogi hoče doseči: prvič pripeljati udeležence k božjim vrelcem in drugič jih poglobiti v katoliški verski izobrazbi in sicer na stanovski podlagi. Posebej je kongres namenjen la-vantincem, zelo dobrodošli pa bodo tudi drugi slovanski.in jugoslovanski katoličani, če ga posetijo. Skupno delo in skupni trud nas bo združil in utrdil v istih skupnih idealih ter nas usposobil, da se bomo na znotraj v katoliški veri utrdili in še nadalje vztrajali navzlic nasprojovaniu v njenih večnih naukih in načelih.
Sofija, 31. avgusta. >
Pristaši sedanjega režima v Bolgariji, ki je dne 19. avgusta ravnokar dovršil tri mesece vladanja, ga smatrajo za revolucionarnega in vlado g. Kimona Georgijeva za revolucionarno. Prevrat z dne 19. majnika je v eni točki različen od prevrata dne 9. junija 1923, ki ga je istotako izvršila vojska, in sicer proti stranki Aleksandra Stambolijskega, in sicer v tein, da revolucionarci Kimona Georgijeva obljubujejo ustvaritev nove bolgarske države v duhu novega časa.
Kaj bi rad Georgijev dosegel?
Nova bolgarska država naj postane avtoritarna, tako nam razlagajo ideologi današnje vlade, in njen socialni temelj naj bo bolgarski kmet, ki šteje 80 odstotkov vsega prebivalstva. Vlada g. Georgijeva hoče ustvariti sploh novega prenovljenega državljana s tem, da ga bo vzgajala v duhu bolgarskega lacionulizma. S pomočjo novega državljana hoče potem doseči popolno duhovno edinstvo bolgarskega
Nikoli odprti Pristen samo v modrem ovitku.
naroda. V gospodarskem delu svojega programa odklanja režim g. Georgijeva tako liberalizem kakor marksizem. Pač pa se hoče »previdno vmešavati« v vse gospodarske odnošaje ter s tem odpraviti razredne boje in stanovska nesoglasja. Iz tega naj se rodi potem popolna socialna harmonija. V kolikor tiče zunanje politike, sledi predsednik g. Georgijev smernicam g. Mušanova: dobri orinošaji z vsemi državami, predvsem s sosedami in predvsem še r Jugoslavijo.
Toda najbolj točno označbo dajejo novemu režimu njegova dozdanja dela. Kaj je vlada g. Kimona Georgijeva napravila v treh prošlih mesecih?
Uničil je stranke
Na prvem mestu je uuičila vse stranke, ki jih je proglasila za največje zfo na zemlji. Edina stranka, ki sedaj še obstoja v Bolgariji — na nezakoniti način, se razume — je komunistična, ki je bila tudi pred prevratom nezakonita in je med vsemi najbolj disciplinirana. Vsak poskus, da bi se stranke vrnile nazaj v narodno življenje, se bo kaznoval po izjavi predsednika vlade, kot največji zločin nad bodočnostjo naroda, nič manjši zločin, kot prelivanje človeške krvi, kakor sc je izrazil policijski ravnatelj v Sofiji major Popzlatev. Eden od liberalnih voditeljev g. Bogdan Smilov je že interniran, ker je kritiziral ukrepe vlade. Na splošno se lahko reče, da ni bilo nikjer nobene reakcije zaradi razpustitve stranke.
Avstrija zapira meje - Zakaj?
In Macedonci?
Po razpustitvi strank je brez dvoma najbolj radikalno dejanje uove vlade razgon Vnulranje Makedonske Revolucionarne Organizacije (VMRO), ki je imela svoje opirališče v petričkem okraju v Bolgariji. To je brez dvoma največji dokaz, ki ga lahko bolgarska vlada nudi, da iskreno želi zblišu-nja z .lugotdavijo. Nekoliko desetin vrhovnih voditeljev VMRO iz petričkegu okraja je interniranih nekje v notranjosti Bolgarije. Zaprt je tudi člau osrednjega odbora VMRO Vladimir Kurtev. Zaprti so predstavniki VMRO kot Jordan Čkatrov, ki je bil neke vrste zunanji minister Ivana Mihajlora, ter Mihail Monev. Poleg teh pa še tudi nekdanji poslanci makedonske skupine Vasil Vasilev in Peter Marmev. Zadnje dni so zaprli še pet članov makedonskega nacionalnega odbora (ves odbor jih šteje sedem), ki je vrhovna oblast vseh po zakonu dovoljenih organizacij, tako imenovanih »bratstev«. Po uradnem obvestilu policije so bili aretirani vslert tega, ker so vzdrževali zve»e z razpuščenimi protizakonitimi organizacijami.
Toda...
Zgoraj imenovana makedonska »bratetvac, ki ■so zakonita združenja, pa ostanejo nadalje. Volila bodo nov nacionalni odbor, ki bo smel seveda delati le po predpisih zakonov bolgarske države. Ministrski predsednik Georgijev je nedavno izjavil tukajšnjemu dopisniku »Volkischer Beobachter«, da spadajo Makedonci med najboljše Bolgare in da želi nova vlada, da hi Makedonci imeli svojo kulturno avtonomijo. Med najvplivnejšimi sotrudniki sedanje revolucionarne vlade je več Makedoncev. Ideolog sedanjega režima Ivan Hrizanov je Makedonec. Glavni uredniki vladnih listov »Ija Bulgarie« in »Novi dni«, so Makedonci. To sta Trajko Popov in Gorgi Kulišev, ki je obenem tudi šef tiskovnega oddelka v ravnateljstvu za socialno obnovo — ki spominja na nemško propagandno ministrstvo. Najboljši in najbolj aktivni diplomat Nikola Antonov, ki ga novi režim pošilja sedaj v Ženevo, je tudi Makedonec.
Gornja dejstva najboljše osvetljujejo odnošaje sedanjega bolgarskega režima z VMRO in splošno do vseh Makedoncev, ki jih je v Bolgariji ena desetina vsega prebivalstva.
S tem, da je vzpostavila nova vlada redne odnošaje s sovjetsko Kusijo, je odstavila z dnevnega reda eno najvažnejših vprašanj. To dejanje vlade je navdušeno pozdravil ves narod, ki mu njegovega elementarnega rusofilstva ni mogla vzeti niti svetovna vojna, v kateri ee je Bolgarija borila prnti Rusiji.	Z.
Potegnili bodo bodeče žice od Mure do Koroške, da zaustavijo beg hitlerjevcev
Maribor, 1. septembra. Dotok beguncev iz Avstrije traja kar naprej. Vsak dan prihajajo čez meje, največ pri Dravo-adu in čez Kozjak ter se zbirajo v Mariboru, unci v Mariboru so že nekaj čisto vsakdanjega,
prav tako njihovi vsakdanji transporti v Varaždtn. Danes pa so vendar vzbudili posebno pozornost trije begunci, ki so jih njihovi pristaši v Avstriji iz bolnišnice dobesedno ukradli. Vsi trije so bili ranjeni ob priliki vstaje: eden itna prestreljeno čeljust, drugi roko. tretji pa hrbet. Bili so v bolnišnici, po ozdravitvi pa bi morali priti pred sodišče.
Nemogoč bi bil tako številen dotok beguncev, če bi ne imeli na avstrijski strani izvrstno organiziranega aparata, pri katerem morajo sodelovati poleg civilistov tudi uradni organi in ki spravlja ogrožene ljudi čez mejo. Radi tega je (udi razumljiva strogost, ki jo kažejo avstrijske oblasti na meji. Tako so bili podvrženi naši izletniki, ki so se vozili z avtobusom tukajšnjo Tujskoprometne zveze v Marijino Celje, na meji najstrožjemu teles-
j uetnu pregledu. Graški izletniki, ki so prišli preteklo nedeljo v Maribor z avtobusom ter jih je ves ! čas vožnje spremljal kriminalni uradnik, pa so se i baje pri povratku morali pri pregledu sleči.
V zvezi z naraščajočim številom begunov je i začela Avstrija inejo proti naši državi hermetično i zapirati. Ob meji bodo potegnili žične ovire ter I napeljali vojaške telefone. V Špilju so pričeli te dni izkladati z vagonov ogromne količine bodeče žice, ki jo bodo razpeljali ob meji od Mure do Koroške. Izvršila se je na nekaterih krajih tudi že iztnena nezanesljivega obmejnega stražnega osebja. Uvedla se je tudi pisemska cenzura za vsa pisma, ki prihajajo iz Maribora in Varaždtna.
Zaradi pisanja avstrijskega časopisja so naše oblasti odredile celotno preselitev vseh emigrantov iz Maribora v Varaždin. Danes se jc preselila že njihova centralna pisarna »Emigrantenfilrsorgeamt«. ki se jc nahajala v Mariboru od poloma julijske revolucije ter jc imela nalogo nuditi materialno pomoč beguncem ob prihodu v Maribor.
Mladim ljudem na po! v ž*vl$enje

Vrata našili sol so se zopet odprla in zn staršu se ie /.učeiu no.vu doba skrbi, žrtev pa upov, od katerih se mnogi ne bodo izpolnili. Čus, ko je oče, kadar je dni sina v šolo, i)il gotov, du bo sin takoj," ko bo imej v žepii izpri-če va I o zrelosti nti vse državne izpite in diplome. pri k r iilru in, zasi&uran do smrti,, .so minuli. Nahajamo se ' \ dobi uiijneizprOshejSc borbe zn obstoj in nikogar ni. ki bi mogel komu zajamčiiti, ilu l>o meni nič tebi nič preskrbljen in zaščiten pred vsemi menami tvsodc. ako bo dopolnil toliko in toliko let in zudostd tem in tem predpisanim pogojem. Službe danes ljudi ne čuka jo več, četudi bi bili ti še tako za svojo stroko vsposobljen.i. Dokončati šolo ne pomeni danes več i)iti že go.spo<l. Prave skrbi /a izšolanega človeka se danes šele začenjajo, ko se zadnja šolska vrata za njim zapro, ko mladi človek meni, du mu je zdaj ves svet na-steza j odprt in komaj čaka, kdaj i>o on s svojo učenostjo in-spodobnostjo posegel v kolesje življenja za sigurno plačo in pokojnino...
Spričo takih razmer, ki sta jili prinesla s seboj gospodarska stiska in soeijnlni nov«! po vojni in ki ne bodo tako hitro prenehale, kakor so se pojavile, je trebu, da se človek primemo preusmeri, zakaj Cudežnegu preobrata ni pričakovati, človek pa mora živeti in se boriti tudi v najtežavnejših okoJiščinuh. Lu Četudi bi se kakemu državniku ali genijalneniu človeku posrečilo, da si izmisli nujvzornejši novi družabni ved iu ga uveljavi — preden bo novo kolesje kolikortoliko gladko steklo, bo treba še grenke.fšiih izkušenj in hujših borb, nego so sedanje. Rusko ljudstvo že šestnajsto leto trpi in si nalaga oziroma mora nositi največje žrtve za dosego kolikortoliko dostojnega življenjskega nivoju, dnsi so g» njegovi komunistični voditelji prepričali, dn je sovjetska država ustvarila »najklealnejši« gospodarski in socialni red vseh čuso\ ... Borba za boljši prostor nu solncu ne bo ponehala, ampak bo postala po vsej priliki le še trša. Človeku se je treba temu prilagoditi in gledati. kako bo boj prestal, preden napočijo lepši časi. zn katere moramo |>ogoje ustvariti sami.
Moramo se torej nanovo učili, kaj je življenje in kaj danes od lins zahteva. V tejn o/i-ru je treba reči resno besedo mladini sami. Mladimi mora danes vedeti, da današnji čas le malokomu dovoljuje, da bi si izbral poklic zgolj le po svoji mili volji, ki jc časih čisto navadna kaprica ali muha. kakor slovenski izraz pravi. Ne, za kaprice danes ni čas. Železiia dolin. v kateri živimo, /e od čisto mladega človeka zahteva velikega moralnega čuta odgovornosti, <lu od staršev oziroma od družbe ne zahteva, da mu do možnost take karijcrc, kakor si jo on želi. ako tega ne dovoljujejo sred-
stva iu razmere. Idealno je, če more kdo slediti svojemu nagnjenju, kbcu svoje duše, temu, /a kar se čuti najbolj sposobnega ali kar napolnjuje kol cilj življeujskegii udejstvovanja njegovo domišljijo — toda, če k tcunu pravijo svoj ne — neizpremenljive razmere, ce pametni ljudje sodijo, da teli žrlev starši ne bodo ih<Vgli prinesti; dh sc utcjjito končati vse z rui-110111 in <hi bo rezultat tudi za mladega človeka bridko razočaranje, potem se jc treba udati in svojega življenja čoln obrniti drugam.
Ni je danes v dobi tako čudovito ruzvite in vedno bol j razvijajoče se tehnike stroke v življenju, naj se zdi komu še tako »*,izka«, ki bi ne bilo vredna truda najbolj nadarjenega človek«, ki ne bi klicala največje inteligence in nnjgeuiialnejšega duha, da se v njej uveljavi in kaj koristnega, ali cel.0 novega stori. Nc, ni treba, du bi bil vsak akademsko ali humanistično v običajnem pomenu te besede izobražen ali liupollzobraŽcn. Doživeli bomo, ko bo človek z doktorsko diplomo vesel, če bo mogel svojo znanost in še nekaj čez uporabiti na malem torišču svoje. »Ii tuje zeialjij, da iz nje izvleče čini več koristi in izpopolnjuje ter olep-šiije lice črne matere grude. Pojem, kdo je i 11 -teiigeni in kdo nr, bo kmalu dobil čisto drugačno vsebino, nego jo je imel in jo še ima v dobi, kole umiranje vidimo, in merilo vrednosti za človeku im njegovo znanje bo postalo čisto drugačno. Znaki tega so že tu. Zato — mladi človek, ne sili več za vsako ceno v učeno man-darinstvo. ampak sc oiglei ]>o praktičnih področjih. življenja, ki ne izključujejo res ničli e humanistične izobrazbe plemenitega duha in srca, ampak jo nujno potrebujejo in zahtevajo. sa.f humanizem ni za to, da bi ga oaprl v pisarno ali zakopal v akte ter ga ubil v birokrati/mu samo zato, da na mcsec prinetfe gotovo plačol Oglej si življenje, na polju, v {Svarili. nu cesti, kamorkoli pogledaš, povsod rabi največjega naponn intelekta. visokiii moralnih pojmov in kulture! Brez borbe seveda si tudi v gospodarstvu, pri strojih in v prometu svojega prostora ne boš izvojeval.
Treba bi bilo k temu šc veliko jiovedati, toda zu to bo še prilika. Za danes nu j opozorimo samo še na to, da je napaku, ker se velik del naših otrok, še bolj pa starši sam-i. kapricirajo na to, da mora njihov sin ali hčer služiti na \snk način doma. najrajši v na jbližji bližini materino!'" krilu samega, in dn se nekateri naravno«'	'i boje svetu, ki jc tudi v mejah naše i -en in še vedno nudi polje udejstvo-van j . .isteno eksistenco, povrh pu še dragocenih izkušenj, razširjenje obzorja in pa dragoceno možnost uveljavljanja sloveuskegn dtilui in pridnosti. Tudi tu je treba nekoliko preori-entaeije.
Balkanske igre v Zagrebu
Zagreb, 1. sept.
Danes je bil v Zagrebu drugi dan balkanskih iger, katerih se .ie udeležilo 12.(100 gledalcev. Odlikovali so se zlasti Jugoslovani. ki so dosegli vseskozi prav lepe uspehe, ('e bo šlo jutri v tem tempu naprej, nam je zmaga zagotovljena. Pred začektoni tekem je pozdravi 1 navzoč ne gosp. Vclko Ugrinič, predsednik .fugoslov. lahkoatletske zveze.
Izidi
V predtek ili na 200111 no dosegli v prvi skupini i. Sakelariu. Grčija, 23.(i: 11. KovačiČ, .iugo-slavija, 23.7: III. Kovai-zi. Romunija, 23.S; v drugi skupini: 1. Fraingudis, Grčija, 23.8; II. Bauer, Jugoslavija, 23.9; III. Novakov, Bolgarska, 24.1.
100 in 7. zaprekami, dva predteka. Prvi predtek: L Maiitilkats, Grčija 1,00.0; 11. Ivanovi^ Jugoslavija, 1,01.2; 111. Pujlalo, Romunija, 1,02.7. — Druga skupina: I. Stiafias, Grčija, 59.2; II. Stevanovič, Jugoslavija, 5!).7; 111. Gogo, Albanija, 1,00.3.
5000 m: I. Krovs. Jugoslavija, 10.02.4; II. Ki-riakklis, Chrčija, 16.02.4: lil. Bručan, Jugoslavija, 16.06.4; IV. Arvnntis, Grčija, 16.1B.2; V. Teohari-dis, Turčija; VI. Konianescu, Romunija.
Skok v daljavo: 1. Inž. Kallav. Jugoslavija, 0.85; II. Travlos, Grčija, (i.77; lil. Buratovič, Ju-
Pri Kranju je Sava naplavita truplo sinka g. Hartmana 7
Orožniškn postaja v šmartnem pri Kranju javlja, ila so našli ua bregu Save Irupelce malega fantka, kakšnih 10 let starega, ki je moralo že dalje časa ležati v vodi. Ker je pred nedavnim časom spoštovana družina Al. Hartmana, rotacijskega strojnika v Ljubljani, 1111 dozdaj še nepojasnjen način izgubila svojega sinčka, ko je bivnl pri svoji materi v Grafičnem domu pri Radovljici, in ker tudi popis najdenčkn odgovarja popisu izgubljenega fantka g. Hartmana, je verjetno, da sta najdeni utopljenec in pogrešani deček identična. G. Harlman. ki 11111 jc orožniška postaja javila žalostno najdbo, sc bo odpeljal v Kranj, dn ugotovi, če je najdeno 11-11 -pio fantka identično / njegovim sinom. Javil bo jutri po časopisju, že se bo i/.knznlo, da je slutnja resnična, kedaj bo pogreb njegovega malega Slnvkota v Ljubljani.
Finančni minister prepovedal vsake intervencije
liclgrud. 1. sepl. AA. I'o odloku finančnega ministru se osebam, o katerih se doiene, da ne prihajajo po informacije zaradi- svojih lastnih zadev, ne bodo v ministrstvu dajala nikaka |»jaanila, proti osebam pa, ki bi se ponovno prijavile in so j:Ui »i enkrat zavrnili, ker niso bile pooblaščene priti po informacije, se bodo izvajalo kazenske sankcije iz člana 07 zakona o splošnem upravnem postopku. Zato finančno ministrstvo opozarja občinstvo, dn se sinejo po lem odloku prijavljati k aprejemn v svrho dobi jen ja pojasnil o poteku |>o-atopka v posameznih sivareli samo liste (»sobo, za katerih slvar ure. oziroma njihovi pooblaščenci ali zakoniti zastopniki. Vw druge osebe jia ne IkkIj) prijavljene in ludi ne sprejete v ministrstvu. Takšnim osi?ba»» ip mudenie v ministrstvu prepove-
RADIJSKE APARATE „RADIONEu, „EUNIG", »MINERVA". »ORION". AUTO-APARATE, OJAČEVALCE. ZVOČNI KINO, ORJAŠKE ZVOČNIKE itd. razstavlja ob paviljonih
M in N na Velesejmu Radio r.i.io.i.vLiubl ani Miklošičeva cesta štev. 7

Kdo je
v smisla c
i*****

ii
zaščiti kmetov?
Sijajne jugoslovanske zmage
Grki vodijo s 94 točkami, Jugoslovani tesno za njimi z 90
gostov!jn. 0.71; IV. Paperjlltis, Grčija, 0.66:j- ViMo-nescu, Romunija, 6.64; VI. Šinit, Romunija, 6.44.
Mel krogle: I. Kovačevič, Jugoslavija, 14.22; II. Narančič, Jugoslavija, 13.65: III. Irfari, Turčija, 13.08; IV. Frlte, Romunija, 13.08; V. Vejsi, Turčija, 13.03; VI. Silas, Grčija.
Finale 200 m: I. Kovačič, Jugoslavija, 23.2; U. Sakelaridis, Grčija, 23.3; III. Frangudis, Grčija, 23.3; IV. Kovaczi, Romunija; V. Bauer, Jugoslavija; VI. Novakov, Bolgarska.
Finale JIM) m z zaprekami: I. Maiftiikas, Grčija, .»5.7; II. Skiadas, Grčija, 57.5; III. Stevanovič, Jugoslavija, 57.6; IV. Jovanovič, Jugoslavija, 57.8; V. Gogo, Albanija; VI. Puhalo, Romunija.
V štafeti 800 in 400 in 200 in 100 in je zmagala Grčija v 3.33.8 (nov balkanski rekord), druga je Jugoslavija v 3.30, tretja Romunija v 3.31. na četrtem mestu je Bolgarija in za njo Turčija in Albanija.
Stanje točk po j>rvem 111 drugem dnevu balkanskih iger je naslednje: 1. Grčija 94; 2. Jugoslavija 90; 3. Romunija 38; 4. Turčija 21; .">. Bolgarija 27; 6. Albanija 6 točk.
Zaradi današnjih uspehov jugoslovanskih lalikoatletov vlada v Zagrebu silno veselje in gledalci so za vsako zmago burno pozdravili zmagovalce. Vneti športniki komaj čakajo jutrišnjega dne. ki bo eden najzanimivejših v V. balkanskih igrali. Tekmam jc prisostvovalo 12.000 ljudi.
Še ena severna zveza
Oslo. 1. sept. A A. Na povabilo švedske vlade se sesta.nejo C. in 7. eepteunlbra v Stookholmu zu-Ljubljanu, I. septembra, j rmaj| mjniatri Norveške, Danske, Finske in švedske. Razjurnvljeli bodo o gospodarskem sodelovanju severnih držav.
Tartarescu v Belgradu
Belgrad, 1, sept. p. Prihodnji teden pri-spe v Belgrad romunski ministrski pred-sednik Tnlarescu in ostane v prestolnici več dni. Imel bo posvetovanja z raznimi ministri ter sc bo govorilo mnogo tudi o gospodarskih vprašanjih, ki interesirajo obe državi. Dne 6. sepl. se udeleži velike revije čet nn Banicl, ki bo prirejena v prosInVo obletnice rojstva prestolonasldonikn Petra.
Cerkveni vestnih
tf. vpniijn Mar. kiHiririffnrijri l'i'l Htinilhikali v Ljuhljani inui danes popoldne i/.lei iu božjo pot 1111 Skarilčno ia« v liojmje. Kbirnllšfe »b 1-' prnil nunsko cerkvijo. Pridite vsot Aku bi deževalo, bo shod domu HO nnviuli. — Voditelj.
Bralnvštivn sv. IleSnjca« Tvlrsu " Ljubljani Im Imelh svojo meseftno indinžnost v fetrlnk, d. seiiteiubru v urSuliimkl eerkvi. Ob 5 lxi prva sv. lnafiB, ali :>.:ill pridiga in IV) prldliri »v. mnSn r, blaKoslovoni Sive iti r.-vine ud« binlovšiMne. Vnbiino vse (Vitrtilei- sv. liešnje-Telesa, dn so udeleže ovhiiristiCne pnbožnosti v ar-šulin^kl cerkvi,
iVo«1«« raslirri IkmIo molili v ljubljiiii.ski stulniei v nnc'1 ua 11. sepletaber (iirvl petek). Molila se Im iz knjltre Vei^nn luoliiev II. ura: l'ri)šnjn zn dllliovnlkr. 1'riJotnk eeloiiočneRn feščenln ob 'JI, »akljilCnk ob Novodošli tnslivcl si telicro poljubno liofcito uro.
Duhovne vaje t« iene In dekleta se bmlo « sep-Innibroin zopet prifelo v Domu llrezniiidežne v Muli I,oki. Od 7. do lt Septembrn bodo nnllire.i dulioviie vaje zn li ne. Tn i^n« Jc /,ii itpapotlllije posebno prikladen radi tenn, ker sin viiipn dva pinviiiena dneva. tnkn. | da i/triibo kar nnjninn.i flelovneirn ensn. Za dck-leln bodo pa duhovne vnje od -»'J. do 2«. -teplembra. Toletna vroiMnn lio Je zn nnini, /rttn se v takem f-nsn lollko 1 Inž.in preiniSIJuje iu moli. Priglasite sn knr im loois-I aiei na naslov : Dom Brevnadcinc, Mala Loka liri llin I	.. . . r. , ,v..l„. ...	,-„„ ,„ni„ um mn.
Dne 26. avgusta 1934 je »Slovenec, prinesel besedilo nove Uredbe o zasčili kiueiov, V ^Im-nem j je nova uredba vsebinsko enaka prejšnji uredbi o zaščiti kmelov, yendar so spremembe, na katere je treba ojx>zoriti. Po členu 1. Uredbe o zaščiti kmetov bodo ktnelje svoje dolgove, ki so jih napravili pred 20. aprilom, plačevali po Uredbi o zaščiti kmetov, ako so bili v času zadolžitve kmetje. Zahteva se tedaj za zaščito, da je bil dolg napravljen pred 20. aprilom 1032 in da jc bil dolžnik v smislu uredbe o zaščiti kmelov kinet v času zadolžitve.
Manj kot 75 ha obdeHane zemlje
Pogoji, pod katerimi se smatra dolžnik za kmeta, so v novi uredbi navedeni in sicer so nastopni:
L predpogoj za kmeta v smislu Uredbe je. da nima več kakor 75 ha obdelane zemlje. (Za rodbinske zadruge pa določa uredba, da sme imeti največ 200 ha obdelane zemlje. V Sloveniji to določilo ne prihaja v poštev, ker ne obstojajo rodbinske zadruge.
Po prejšnji uredbi se je v pogledu zemlje zahtevalo, da mora imeli kmet orno zemljo, to je zemljo, sposobno za obdelovanje. Sedanja uredba l>a določa; da mora biti zemlja obdelana. Postavlja se torej sedanja uredba na stališče, da je moral dolžnik imeti v času zadolžitve zemljo, ki je morala biti dejansko obdelana, -ne |>a sailio. s|x>sobna za obdelovanje in v pogledu obsega določa, da je zaščiten samo listi, ki nima več kakor samo 75 ha lake zemlje. Krog oseb; ki uživajo zaščito v smislu Uredbe o zaščiti kmetov, je jx> novi uredbi manjši, kakor je bil po stari uredbi, ravno vsled tega^ ker se po novi uredbi zahteva, da mora biti zemlja obdelana, dočim je po prejšnji uredbi zadostovalo, da je bila zemlja sjiosobna za obdelovanje.
Pri presoji vprašanja, da-li ima dolžnik več kakor 75 ha obdelane zemlje, pa ne prihaja v pošlev samo ona zemlja, ki jo ima dolžnikova žena in njegovi otroci, če živijo z njim v skupnem gospodinjstvu. To določilo je povsem novo. Vsled tega določila je krog oseb. ki so zaščitene v smislu nove uredbe o zaščit i kmetov, ožji, kakOr po prejšnji uredbi, ker se ne presoja zgolj po ime: ju dolžnika, temveč (Udi po imetju žene in olrok, ki živijo z dolžnikom v hišni skupnosti. Ako imajo torej dolžnik, njegova žena in otroci skupaj več, kakor 75 ha obelane zemlje, ni dolžnik v smislu uredbe o Zaščiti kmetov zaščilen.
Dolžnik obdeluje zemljo sam
2.	Nadaljnji pogoj zaščite je, da dolžnik obdeluje zemljo sam ali s člani svoje rodbine. Načelo je torej, da ne uživa zaščite dolžnik, ki iina največ 75 ha zemlje, a je ne obdeluje sam ali s člani svoje družine,
Od lega načelnega stališča pa dela uredba izjeme. Uredba določa, da uživajo zaščito tudi nekatere osebe, dasi zemlje ne obdelujejo sami ali pa s člani svoje rodbine. Take osebe so:
a)	osebe, ki zaradi bolezni obdelujejo svojo zemljo s pomočjo drugih oseb,
b)	osebe, ki zaradi pomahjkanja svojih delovnih sil in zaradi jx>manjkanja delovnih sil svoje rodbine obdelujejo zemljo s pomočjo drugih oseb,
c)	osebe, ki zaradi drugih nepremagljivih zaprek obdelujejo svojo zemljo s pomočjo drugih oseb,
č) mladoletni otroci do izpolnjenega 21. leta, ki obdelujejo svojo zemljo s jiomočjo drugih oseb.
Samo dohodki iz poljedelstva
3.	Tretji pogoj, da je dolžnik v smislu uredbe zaščiten, jc, da dolžnik ne plačuje drugega davka, kakor davek od dohodkov, ki izvirajo iz jioljedeistva (kakor vinogradništva, sadjarstva, vrtnarstva in živinoreje itd ). Dolžnik, ki plačuje razen zemljarine še drug davek, dasi ima samo 75 lia obdelane zemlje. praviloma ue uživa zaščite. Od tega načelnega stališča pa dela uredba zojjet izjemo, ko določa, da uživa zasčiio ludi
a)	dolžnik, ki se kot starešina rodbine ozir. zadruge bavi z drugimi stranskimi gospodarskimi posli, kakor s preprodajo, hišno industrijo, ribo-lovslvom. prevozništvom, prodajanjem itd., da bi svoji družini, ki je ohranila svoj kmetski značaj, pridobil več zaslužka. Tak dolžnik je zaščiten, če
. tudi plačuje od takih poslov drugačen davek, n. pr. I pridobuino itd
b)	Pri oceni obdavčevanja dohodkov pa sc ne i jemlje v račun davek, ki ga plača dolžnik na hiso,
v kateri stanuje in ki se nahaja v rajonu mesta ali trga, če letni čisti dobiček, ki slliži zr davčno osnovo, za (o hišo ne presega 10.0(10 Din. Po novi uredbi je tedaj zaščilen dolžnik kljub temu. d S plačuje davek od zgradbe (zgradarino) na hišo, v kateri dolžnik stanuje, če letni čisti dohodek, ki služi za davčno osnovo, ne presega 10.00(1 iJin od take hiše, ki se nahaja v rajonu mesta ali trga. V tem izjemnem primeru je dolžnik zaščiten, dasi plačuje jk>-leg zemljarine ludi zgradnrino.
Dunajska vremenska napoved: Spremenljivo, večinoma hladno, od fflsa do ?a--a de/, posebno v iužnih Alpah ter nn vzhodnem rolni Alp.
Kdo je zaščilen
Razen dolžnika samega pa so zaščitene v smislu uove uredbe tudi nastopne osebe:
1.	omožena ženska, ki živi skupaj s svojim možem, pod pogojem, če ima v smislu uredbe o zaščiti kmetov zaščito mož m j>od nadaljnjim pogojem, če izvira obdavčenje doliodkov obeli, lo je moža in žene jneležno iz |>oljedelslva. V 1em primeru se uredba postavlja na stališče, da zadostuje, da izvira skupno obdavčenje dohodkov pretežno iz poljedelstva, ne torej izključno iz poljedelstva. Poročena ženska, ki živi s kmetom dolžnikom skupaj, bo tudi za svoje dolgove zaščitena, ako so jiodani navedeni pogoji.
2.	V smislu uredbe o zaščiti kmelov so zaščiteni jtoleg dolžnika kmeta tudi člani rodbine, ki živijo v hišni skupnosli z dolžnikom in se bavijo z drugimi gosjiodarskimi posli, kakor s preprodajo, hišno industrijo, ribolovstvom, prevozhištvom, prodajanjem, z namenom, da bi pridobili več zaslužka družim, ki je ohranila svoj kmetski značaj. Ako ima torej dolžnikova družina kmetski značaj, bodo ludi člani družine, ki živijo z dolžnikom kmetom v hišni skupnosli, zaščiteni za svoje terjatve, če se
i bavijo s stranskimi gospodarskimi posli z namenom, da bi pridobili družini več zaslužka.
3.	Prav islo zaščilo, kot jo uživa dolžnik:kmet, j jo uživa ludi porok ali solidarni dolžuik, četudi
osebno nista krnela, za liste terjatve,'za katere sta | porok ozir. solidarni dolžnik.
Kakor že navedeno, mora biti dolžnik kmet v smislu uredbe že takral, ko se je zadolžil. V praksi se česlo pojavlja vprašanje, da-li je deležen zaščite ludi dolžnikov naslednik, u. pr. dedič ali pa prevzemnik dolga Prejšnja uredba je izrecno določala, da uživa zaščito tudi zapuščina za kmetijo do-| kler se ne preda naslednikom. Čim se je zapuščina I naslednikom predala, ni bil naslednik več zaščiten.
Tejja določila nova uredba več nima in vsled I tega velja, da dedič in prevzemnik dolga nista za-. ščitena, razen v primeru, ako je naslednik v mo-; menlu, ko se je kmet zadolžil, sam osebno v smislu zgorai obrazloženega užival zaščilo v smislu ured. te o zaščiti kmelov. Dedič, ki prevzema dolgove po zapustniku, sin, hči ali druge osebe, ki prevzemajo od dolžnika dolg, praviloma zaščite niso deležni zgolj iz razloga, ker je bil dolžnik, katerem so j dolg prevzeli, deležen zaščite v smislu uredbe o zaščiti kmetov.
I Važna ratelika med sedanjo in prejšnjo uredbo j o zaščiti kmetov je v tem, da po novi uredbi niso j zaščiteni zakupniki. Prejšnja uredba je izrecno do-; ločala, da so zaščiteni tudi dolžniki, ki obdelujejo | sami, ali jia s člani svoje rodbine tujo zemljo, če jim je kmetijstvo glavni poklic in ne plačujejo nobenega drugega davka, razen uslužbenskega davka, i Nova uredba tega določila nima in vsled tega niso | jx) novi uredbi zaščiteni dolžniki, ki obdelujejc tujo zemljo, n. pr. zakupniki.
Pravica do zaščite ugasne
| Nova uredba predvideva primere, v katerih zgubi kmet zaščito v smislu uredbe o zaščiti kmeta:
1.	Dolžnik krnel, ki odtuji (n. pr. proda) ali pa obremeni svoje posestvo (n. pr. vknjiži zastavno pravico) z namenom, da bi oškodoval svojega Upnika. S lako osebo se |>ostopa, kakor da ne bi bil kmet Razen tega se taka dejanja, s katerimi je svoje posestvo odtujil ali obremenil, lahko izpodbijajo. Dolžnik kmet, ki je napravil lako dejanje, se kaznuje tudi j>o določilih § 300 kaz. zakonika z zaporom do 1 leta, ali pa v denarju do 10.000 Din.
2.	Oseba, ki je osebno sicer kmet in zaščiten v smislu uredbe, izgubi zaščito, ako dolžniku kmetu, ki odtuji ali pa obremeni svoje jioseslvo z namenom, da bi oškodoval svojega upnika, pri odtujitvi ali obremenitvi jiomaga ali pa ga k takim dejanjem zapelje. Pomagač in zapcljivec izgubita zaščilo, ki jima gre po Uredbi o 2aščiti kmetov, ako sta dolžniku kmetu pri odtujiivi ozir. obremenitvi posestva pomagala ozir. ga zapeljala.	Dr. Korče.
Naznanjam cenjenemu občinstvu, da Imam v zalogi vzorce original angleškega in drugega štofa. Za cenjena naročila se vljudno priporočam
RATAJ HINKO, krojaški mojster
CELJE, CESTA NA GRAD 2 (čez voglajniški most v bivši Jutigerjevi hiši) Prvovrstno delo — nizke cene!
' Jabolka m hruške
za prešanje kakor tudi slive za žganje-kuho — kupujem. Plačam najvišje cene.
Al"*ALBERT GUSEL — MARIBOR I	Aleksandrova cesta štev. 39.
Stev. ]{&.
»SLOVENEC«, dne 2. septembra 1»<H.
Stran X
Vesele iz vinogradov
Slovenski štajerski vinogradi v septembru
Štajerski vinograd pri Mariboru
Sv. Mohor in Foriunai
Rajni g. profesor dr. Anton Medved je bil doma iz Dobove pri Brežicah. Mašniško posvečenje je prejel kot bogoslovec tretjega leta. Na Marijin praznik 8. septembra je imel pozno sv. opravilo pri rajhenburški podružnici Sv. Mohorja in Fortu-nata.
Že med pridigo je prihrumela silna nevihta s točo, a je prenehala ob začetku pete sv. maše. : Po odpetem predglasju se je nenadoma ponovno ' vsula toča, da je zbijala streho s hrama božjega in grozila s popolnim uničenjem vinogradov v Po- i savju. Silovit udar toče je toliko zmedel organista, da je pred povzdigovanjem zapel v nabito polni cerkvi ob spremljevanju orgelj iz polnega grla do j tedaj neznano:	!
»Sv. Mohor in Fortunat, udarta šc na kranjsko plat« . .
Primicijant Medved je vprašal po sv. maši organista, kaj za božjo volio ga jc pičilo, da je s kora zakričal proti nebu po tako hudo šibo, kakor je toča, za kranjsko plat.
Organist se je odrezal: »Najhujši udarec je za vinogTad toča v septembru, ko je grozdje mehko in večkrat celo zrelo. Vsako zrno toče opravi pre-šanje, a ne v Sod, ampak po grabi. Poleg od toče zabitih vinogradnikov sem najhujše prizadet še jaz, ker imam vinsko zbiroo, katero je pobrala toča. Hladil ei bom letos žejo z vodo in zakaj bi pil moi {ovariš na kranjski strani vodo. Misel na razliko med menoj po toči in med kranjskim organistom z morebitno zbirco me je tako prešinila ter prevzela, da sem zaprosil sv. Mohorja in Fortunata, naj udarita še na kranjsko plat.«
Bogznaj, kolikokrat je povedal blagopokojni g. profesor zapisani doživljaj, če je nanesel pogovor na točo v septembru po vinorodnih kraiih. '"f!' Še celi september je štajerski vinogradnik pri (ftofavih oblakov v strahu in trepetu, da bi ne opravila tolikanj veselega prešanja neusmiljeno kruta toča.
Udar toče v septembru, ko je grozdje že vse mehko in sladko, je najhujše zlo, ki more doleteti vinogradnika. Toča v septembru je sicer bolj redka prikazen, pa kadar prihrumi nad z grozdjem položene vinograde je — prebridko gorie!
Ktopoici
Slovenske' in Ljutomerske gorice so opevana od klopotcev, vendar od daleč ne tako na gosto kakor Haloze.
Po razsežnih haloških gričih ter holmcih ti opominja uho na mehčanje grozdja iz vsake gorice udarjanje klopotcev. Viničarji po Halozah tekmujejo med seboj, kateri bo postavil v gorico večji ter bolj mojstersko ubrani klopotec. Navadno se ravna velikost oznanjevalda bližajoče se trgatve po velikosti vinograda. Čim razsežnejša je gorica, tem daljše veternice ima klopotec, več batov, daljšo desko, košatejši rep in višji podstavek.
Klopotec vkoplje viničar ob rob vinograda ali kam na sredino, ko se začne mehčati grozdje. Pri prvem pojavu je klopotec skrbno popravljen, treba ga je vsaditi globoko v zemljo, podpreti s podporami in podstavni drog ima rogovile, po katerih lahko prideš do veternic, batov, deske in repa, ako vihar kaj pokvari.
Haloška gorica oživi s klopotcem, ki poje svojo veselo pesem ob vsakem pišu noč in dan, dokler vinograd ne zaspi po končani trgatvi. Z gorico za-dremlje tudi klopotec.
Nekaj pristno haloškega so brezbrojni klo-potci, ki bi naj odganjali v septembru in v začetku oktobra roje škorcev iz goric.
Domačini se ne zavedajo, koliko res slovenskega je v klopotčevem oznanilu. Tujci iz Avstrije, ki imajo po Halozah vinograde, se ne morejo dovolj načuditi klopotčevim udarcem in sami prizna vajo, da Nemec ne zna ubrati klopotca.
Ose in sršeni
Dolga desetletja je bil g. Albin Sršen šolski upravitelj pri Sv, Barbari v Slov. goricah. Ko so ga poslali v pokoj, se je preselil z odraslo družino na svojo majno posest v Kicarju pri Ptuju. Lep domek na griču je krasil še z najbolj žlahtnimi trtami zasajeni vinograd, katerega je stari šolnik negoval ter čuval kakor punčico v svojem očesu. Rad se je ponašal pred sosednimi vinogradniki z izredno sladkim grozdjem. Veliko škode so povzročile v septembru na sladkem Sršenovem grozdju številne ose in sršeni.
G. upravitelj je preganjal ter uničeval nevarno zalego, kjerkoli je zadel na kako luknjo ali štor, v katerem so se naselile ose ali sršeni.
Vse zatiranje ni pomagalo veliko in to zaradi tega ne ker je imel g. Albin najbolj sladko grozdie daleč na okrog in so tiščali vanj radi obilnega sladkorja celi roji os in sršenov,
G. Sršen je bil vinogradnik, kos poljedelca in čebelarja. Gojil je le dva zelo starffkopilna panja čebel, ki so mu dajale dovolj medu za domače potrebe.
Ko so ga nekega septemberskega dne najbolj jezile ose, ki so se zaganjale v njegov vinograd, je zapazil, da leta ta zlodejev mrčes iz panja, v katerem so bile čebele. Po temeljitem pregledu je ugotovil, da so ose pobile ali pregnale iz panja čebele, se naselile vanj in nimajo niti streljaj do grozdja.
G. Seršen je bil dobra duša, pri pogledu na ose v panju ga je pa le zagrabila upravičena j«za In ie prisegel kruto maščevanje.
Zvečer, ko so bile v6e ose v panju, je skrbno zataknil spodnji obod panja. Sklical je sosede in jim razlagal, kak škodljivec je osa za vinograde. Njemu ne uničujejo samo grozdja, da, čebele so mu pregnale in sedaj na noč jih bo sežgal na grmadi s panjem vred.
Zbranim možem in fantom je naročil, naj zberejo dračja ter ga zanetijo, on sam bo prinesel panj, ki jc najbrž poln vražjih os.
Družba je nanosila grmado, stari gospod je nesel kar za ramo panj. Ni še bil pri plamtečem kresu, je med krhko kletvico zakričal, pognal panj na trda tla in jo pobral, otepaje se, proti hiši.. .
Panj se je razletel, ose so se razdraženo razletele in neusmiljeno opikale g. upravitelja in sosede krog goreče grmade.
Predno je g. Albin toliko otekel, da mu je zabranila oteklina vid in glas, je še zaupal ženi, da so mu ose na nepojasnjen način pri snemanju panja iz čebelnjaka zašle v »razklofotanc štifletne«. Ugriznilo ga je kar več naenkrat v stopalo in radi j tega je zagnal po tleh iznenaden in prestrašen panj ter pahnil v nesrečo še sosede.
G. Albinu so po dnevih uplahnile številne otekline. Os in sršenov ni več preganjal, če bi mu bila peklenska zalega izpila tudi slednjo jagodo v vinogradu.
Da, da, ose in sršeni so huda in občutna nad- } loga za dozorevajoče vinograde v septembru, pa | se znajo tudi braniti in radi tega je vinogradnik brez prave moči in obrambe proti tem vsiljivim požrešnežem.
Poriugizec
Vsak prvi sad ima veljavo in ceno tako je tudi z ranim grozdjem. Prvi in tolikokrat res izborni vinski mošt, da rdečkasto grozdje, kateremu pravimo portugalka. Če je portugizec sladek ter vrezen, ima dobro ceno in ga prodajajo vinogradniki brez ponujanja, ker je pač prvina, za katero se pehajo kupci in pivci.
t !/■

V	vinorodnem večjem kraju v savskem kotu <ta bila prijatelja g. kaplan ter mežnar, ki je bil obenem organist.
V	vinorodni fari ima kaplan dva vinograda in eden se ponaša celo z lepim nasadom portugalke.
Kaplan in mežnar sta začetkom septembra pre-šala in že komaj čakala, da hosta polovnjaka portugalke vrezna ter godna za poskušnjo in prodajo.
G. kaplan je prav dobro prodal zgodnji mošt domačemu krčmarju pod pogojem, da si ga bosta po tečnem prigrizku pred točenjem privoščila za likof po vsej mili volji z mežnarjem.
Že bolj v hladu sta kresala oba možakarja v vinograd da poskusita, kar sta pridelala in na kar sta težko čakala cele mesece.
Kaplja je na svinjino izborno in zapeljivo teknila. Cerkovnik je odbijal čep na polovnjaku in na-takal kar po domače brez pipe ali natege.
Močna tema je objela klet. Kaplan je prižgal konec sveče, mežnar je zopet odmajal čep in na-točil. Takole pri brleči luči in pri vreznem moštu mineva čas, kakor bi ga podil.
Sveča je dogorevala ter pojemala, drugega konca ni bilo v pivnici. Cerkovnik 6e je sklonil še enkrat k polovnjaku in bil resnega mnenja, da bo zadnji polič-šentjanževec zunaj pred vrati.
Prehitro je izmaknil čep, curek mošta mu ga je izbil iz roke, da se je zakotalil bogznaj kam po na pol temni kleti.
Mežnar ni bil prav nič v zadregi radi nezagre-šene ter nepredvidene nezgode. Mesto čepa ie vtaknil v luknjo palec, ki je tudi držal ter prosi! kaplana, naj stopi po kolec in obreze čep.
V	trenotku, ko je kaplan skočil, da bi poiskal čep, je dogorela sveča !er ugasnila s komaj slišnim — črk!
Cerkovnik je tiščal palec v čepno odprtino polovnjaka, g. kaplan se je dotipal v popolni temi do izhoda iz kleti. Je čakal uboga mežnarska para dobre pol ure potrpežljivo s palcem v polovnjaku v trdni veri, da sedaj bi že bil čas za napravo novega čepa. Poklical je tovariša s kraja na lahno, drugič glasneje in tretjič iz žc obupnega polnega
ZOBNI KAMEN
je treba odpraviti, preden je prepozno -
SVETUJE STROKOVNJAK
Prepozno je, kadar pokaže žobnT kamen svoj najhujši učinek: kadar začnejo zdravi zobje izpadati. Kdor pa malo pomisli,doseže velik uspeh: če si redno čisti zobe s Sargovim Kalodonlom, se ubrani zobnega kamna. Zakaj Sargov Kalodont je edina kremo pri nas, ki ima v sebi znanstveno priznani sul-foricinov oleat po d™ Braunlichu, ki odpravi nevarni zobni kamen in ki prepreči, da se ne naredi drug. Kdor porabi vsafe dan nekaj minut za nego zob -ima vse svoje dni idrove iobol
V&jfl D ONT
Proti zobnemu kamnu
Kako se kmetu g odi!
Cerklje ob Krki, t. sept.
Kadar bo spet vojna (nihče je ne želi), bodo zopet mestni ljudje z zavistjo gledali na kmeta, češ nikomur pa ne gre tako dobro kot kmetu. Cesar potrebuje, ima doma (živež in obleka držita človeka) in še denar si lahko napravi!
Tako so in bodo najbrže še govorili, a kar nič pa sedaj te vrste ljudje ne poznajo težav kmetovih, ki jih je včasih kar preveč. Še krompir, ki je vsakdanja »pečenka«, se izneveri. V našem kraju lanski krompir ni pognal klic in tako je letos spomladi hiša za hišo morala kupovati semenski krompir. Kupili ga niso, ker ni bilo dinarja. Pa so zopet tepeni. Ko sedaj krompir že izkopavajo, se kaže, da so oni, ki so mogli kupiti krompir za seme, pogodili (iinajo namreč kolikor toliko lep pridelek), a tisti, ki ni mogel kupiti semena, ima prav slab in malenkosten pridelek. Ko ga že sedaj izkopavajo in vozijo na trg v Zagreb ali Samobor, dobi za 1 kg 30 par. Z vožnjo v Zagreb (2X50 km) zamudi dva dni in ima strošek. Pelje ga kvečjemu 400 kg ter dobi celih 120 Din. Za ta izkupiček kupi (po odbitih stroških poti) en klobuk, pa je zopet tam, kjer je bil. Te dni mi je pravil oče sedmerih otrok: »V Samobor. sem peljal nekaj krompirja. Dobil sem zanj 4 kovače. Dobil me je na cesti varnostni organ ter me zapisal, češ da preveč po levi vozim in plačal sem 7 kovačev kazni. Koliko mi jc torej ostalo od izkupička za krompir, s katerim sem naredil (z vozom) blizu 50 km poti?!«
Ali pa seno?! Predlanskim, ko je bila suša, so ga kmetje kupovali in plačevali kilogram po t Din in čez. Letos ie prirastlo (sedaj že tretjič kose na boljših parcelah), pa ga naložiš in pelješ ter prodaš po 20 par kilogram. Ce je voz visok in širok, da zagrne državno cesto, dobi zam kakih 1S0 do 200 Din. Kam naj dene?!	(človeka ob-
ide groza, ko se spomni, ko so lansko poletje šle krave za ceno telet in rejena svinja za ceno purana itd. Psi, ki si jih kupujejo bogati za luksus, so dražji ko na kmetih krave fn konji, ali za obleko in
obuvalo, ali za delavce, ali za plačilo rokodelcem, ali za kaj?! Tisti, ki določajo m odločajo o tem, pač večinoma ne vedo. kako se kmetu »dobro« godi. Premalo jc upoštevan, pa je konec besedij!
Križi koroškega kmeta
Preval,K% konec avgusta.
Med vsemi stanovi je najbolj udanjen kmet. Kar proda, da napol zastonj; kar pa kirpi, je pa drago, še bi kmet dandanes za silo shajal, ko bi vremenskih nesreč ne bilo. Na spomlad so bile po-voduji, ki so v nižinah uničile vse; v poletju toča i,n vedno deževje, tako, da prave poletne vročine sploh ni bilo. ln sedaj, ko fie laiku z naglimi koraki bliža jesen, pa kakor vidimo, bo menda le več dežja, kakor pa solnca. Ho treba pač hitro spraviti pridelke, kolikor jih je, pod streho, da jih ne bo, kakor pravijo, poprej pokrila snežna odeja. Le kur še letos dobro kaže, bo dovolj živinske krme, ita vsaj živiina ne bo stradala. Samo da bi jo le mogli posušiti! Krompir kaže hudo slabo, večinoma gnije, ker je prepogoe tokrat dež, nekaj ga je pa tudi objedenega od miši. Zelje prav lako slabo kaže, pokvarila ga je toča. Češpelj, sliv i» drugega sadja pa sploii ni videti, še listja ni
Kar se pa žita tiče, povemo, da so kuietje dobili le seme nazaj, kar je povzročila toča. Pri nekaterih posestnikih je uničila za 80% ter imajo kmetje zaradi tega ogromno šikodo. Najslabše je letos s čebelami, kajti noben čebelar ni videl letos niti kapljice modu ter je treba čebele venomer krmiti, da ne poginejo. Kje bo danes že itak siromašni kmet vzel denar za davek? Kakor vse kaže, bo treba pač kupovati živež. Ampak denarja ni!
Kriza? — Seveda je, kjer je. Ampak vsi je ne poznajo! Tako nu večer imaš na Preval jah na izbiro pred seboj modernih ženskih toalet in modernih moških oblek. Ali Iu ni krize? Pni teh je še vedno bogato obložena miza. Skozi okna go-spoakih hiš se pa »dere« radio
Tudi hrvaški kmet je revež
Zagreb, 31. avgusta.
Kar zaspal je menda ta »Slovencev« popotnik tam nekje — za mizo ali kako? Ali pa se mu je morda primerilo, da je padel v »Slovenčev« koš — kdo ve? Marsikaj pade tjakaj in zaspi v spanje, iz katerega se ne zbudi morda nikdar več. Pa je ta »Slovenčevc popotnik vendarle malo poromal v Kamniške planine, saj je taiko letos moda zagrebških turistov, malo gori čez Grintavec. Le poglejte malo po planinskih knjigah, da se prepričate, da je vsaj polovica v*Hi turistov po kamniških kočah in vrhovih Zagrebčanov. Pa sem jo zatorej potegnil za nekaj dni tja gori tudi ja?. — za Franckom, ki ga poznajo v»i planinci, ke.r zna prav po tirolsko »zajodladk, pa tudi vsi Zagrebčani ga jioznajo — manj kot slikarja, bolj kot umetnika za iodla-nje in planinsko mukanje ter beketanie... Tja gori sem malo pogledal, ali ee je pomilovanji Til-da ponesrečila samo po nesreči, ali morda tudi po nerodnr«ti. Pa sem videl, da tudi na modro glavo lahko pade trda skala. No, pa je menda prav to
Zagrebčanom dalo povod, da so se pričeli poganjati v Kamniške planine.
No, pa sem se srečno vrnil — nekaj opeklin je seveda solnce dalo v planinah za spomin. Toda človek naj ne hodi praznega posla. Zato je rekel stric — pravkar je prišel iz vinograda z ugotovitvijo, da bi že bilo za kupčijo — pa je menil, če ne bi veljalo poskusiti z grozdjem v Zagreb na trg. Sedivi pa vem stricu in botru in tudi kumu in še komu v odgovor, da zagrebški vrabci grozdje zastonj zobljejo, stisnjenci f>o tri dinarje kilo na j štantu kupujejo — gospoda ga pa tudi dobi vsak j čas najboljšega grozdja po pet dinarjev na izbiro. : Da, tako je. Vesel je seljak, da denar vidi, srečen bi bil, če bi ga tudi dobil, pa ostane le pri veselju, ! sreče ne doživi, ker za veliko posodo grozdja <1e-i narja komaj »a oči dobi! Še to bi koga zanimalo. J kakšno je to grozdje. Gotovo prinese vsak na trg najboljše, a še med tem najboljšim se dobi marsikaj. Pozna se tudi na grozdju, da so imeli po-' nekod trgače ob toči.
grla. Klici so se porazgubljali z odmevi po kleti ter v temno jesensko noč... Gospoda kaplana od nikoder .
Mežnar je še čakal pol ure, nato se ga je oprijela resna nevolja, da je robantil in menil na glas, da bo izmaknil palcc iz soda in naj steče dobro blago po tleh. saj ni njegovo!
Od prvotnega sklepa izmika palca ga je odvračal čut hvaležnosti do kaplana, ki ga je že tolikokrat in radevolje gostil.
S prosto roko in z nogami je začel previdno iskati po tleh, da bi.zadel na kaj čepu podobnega ali *saj na cunjo, ker žepni robec je tičal nekje v suknti, ki je visela na stolu, do katerega nikakor ni mogel. Nad eno uro trajajoče tipanje ter iskanje je bilo zastonj I Sedel je ves izmučen pod polov-
njak. tiščal palec v čepno odprtino, postajal je žejen pri polnem in odprtem 6odu , ..
Rinilo ter sililo mu je v ospredje od onemoglosti čepenja moteno prepričanje, da se je moralo g. kaplanu nekaj pripetiti in mu ie najbrž še hurše, kakor njemu samemu ter od žeje bičanemu pod polnim polovnjakom portugalke.
' Spustil se je v naročje potrpežljivosti in prosil sv. Urbana, naj mu pusti v telesu toliko moči, da bo izdržal s palcem v sodu do zore, ko se bo v temi zamotani položaj pojasnil na to ali ono stran.
Kaplana jc zbudil krog sedmih zjutraj g. župnik z glasnim bobnenjem po vratih. Zahteval je od niega odgovor, kaj je z mežnarjem, da ni zvoni! mtranjice in tudi ne vabi za oznanjeno poročno mašo.
Komaj in komaj je « silo vzbujeni razumel, kaj in koga išče dobri g. župnik Pri besedi mežnar se mu ie zvrlelo na pravo, skočil ie v hlače in jo ,.(•">■1 brez umivanja proti kaplanski kleti ki ni bila daleč.
Odrešil je Jobovo potrpežljivega in nad vse dobrotnega cerkovnika izpod j>olovnjaka in mu obljubil poln sod najboljšega mošta, če mu odpueti,
kar je zagrešil brez najmanj-šc zavesti slabega namena.
Prijatelja sla se pobotala kar v kleti. Me-žnar je verjel, da je kaplana nekaj zunaj premotilo zmešalo in z neznano silo odgnalo proti dom« in v posteljo mesto s čepom nazaj v klet.
Celo noč z nadčloveškim potrpljenjem s palcem zastraženi sod portugalke je ostal mežnarju in kaplanu v spominu do smrti. Še danes kroži doživljaj s pomočjo vestnega listnega izročila po spodnjih krajih in šepeče ljubiteljem portugizca, da je tudi v najbolj zgodnjem moštu moč, najbolj resnega človeka zavrne v napačno smer!
Letošnje portugalke je po slov.-štajerskih vinogradih bolj malo, a )e lepo dozorela, mošt jc iskan ter ga dobro plačujejo.
V obče gre po naših goricah glas, da bo letos bolj pičel vinski pridelek zato pa pri lepem, mirnem in toplem vremenu iskana kapljica.
O moštnih cenah ugibati bi bilo prerano, ker jc ukletena samo portugalka, z ostalo trgatvijo bodo naši umni vinogradniki čakali, doklej bo dopuščalo vreme, — Januš Goleč,
Ljubljanske vesti:
Jesenski velesejm odprt
Ljubljana, 1. septembra.
Na zelo slovesen način in ob prisotnosti številnih odličnih gostov je bil danes otvorjen jesenski velesejem. Otvoritev se je vršila letos izjemno v lepo in okusno dekorirani dvorani paviljona »1«, ki bo namenjena koncertom Ln kjer je sedaj tudi glasbena rastava.
Med odličnimi gosti naj navajamo le: Nj. Vel. kralja je zastopal polkovnik R a d o v i č , vlado minister za socialno politiko dr. Fran Novak, prometno ministrstvo direktor Cugmus, prosvetno ministrstvo šef prosvetnega oddelka Jos. Breznik, ministra za šume in rude ing. Anton Šivic, ministra za notranje zadeve načelnik dr. V o n č i n a , dalje so bili prisotni škof dr. Gre-gorij Rozman, mestni župan dr. Dinko P u o , divizijski general Vladimir C u k a v a c , rektor ljubljanske univerze dr. M. S' 1 a v i č , predsednik ljubljanske borze dr. Ivan Slokar, podpredsednik apelacijskega sodišča dr. Gradnik, predsednik Zveze jugoslov. hranilnic Franc P r e t n a r, predsednik Narodne galerije dr. Fran W i n d i-scher, predsednik Kmetijske družbe Oton Dete 1 a , frančiškansko župnijo, v katere območju je velesejem, župnik dr, p. Angelik T o m i n e c , Zbornico za TOI je zastopal glavni tainik Ivan Mohor ič, Združenje trgovcev v Ljubljani Alb. S m r k o 1 j , Zvezo združenj gostiln, obrti predsednik Ciril Majcen. Uredništvo »Slovenca« je zastopal glavni urednik dr. Ivan Ah čin. Mesto Maribor je zastopal župan dr. Lipo ld. Zastopani pa 60 bili tudi vsi tukajšnji konzulati po konzulih samih ali po zastopnikih. Prisoten je bil tudi dr. ATtur M a r i č , generalni konzul kraljevine Albanije. Pismene in brzojavne čestitke pa so poslali: češkoslovaško, švicarsko, belgijsko, francosko in letonsko poslaništvo, dalje mednarodni velesejmi v Pragi, Solunu, Gradcu, na Dunaju, v Poznanju, v Baslu in Lipskem. Dalje vladni komisar v Celovcu in župan v Gradcu. Iz naše drža-' ■> ve pa so poslali čestitke: minister za trgovino in industrijo, župan mesta Zagreba, župan mesta Sušaka, Združenje industrijccv v Zagrebu, zagreb-" ški velesejem, Jadranska plovitba na Sušaku in trgovsko-industrijska zbornica v Sarajevu.
Pred odlično zbrano gospodo je spregovoril predsednik velesejma
Ivan Bonač,
ki je pozdravil vse zbrane goste, nato pa med drugim poudaril:
Naša letošnja jesenska razstava se vam predstavlja v znamenju složnega sodelovanja naših go-skodarjev z našimi kulturnimi delavci.
V	nizu letošnjih kulturnih razstav prednjači velika Glasbena razstava. V javnosti ni bilo še nikdaT združenih toliko dokazil naše glasbene kulture, kakor na tej razstavi. Umetnostna razstava >Slovenska pokrajina« nam prikazuje, kako gleda umetnik našo domovino. Razstava je zelo pestra in zanimiva ter bo gotovo ugajala.
Po daljšem presledku imamo letos zopet Higi-jensko razstavo pod devizo »Mati in dete«. Higi-jenski zavod v Ljubljani je s to razstavo primerno podčrtal skrb za čuvanje nad zdravjem naših najdražjih.
Zaključek kulturnega dela jesenske prireditve tvori izseljenska razstava. Gospod Rudoll Selič iz Holandskc nam s spretno roko orisiljc jugoslov. emigracijo v zapadni Evropi, kjer se trudi naš rod za košček kruha.
V	okviru gospodarskega dela letošnje prireditve naj omenim na prvem mestu Ribarsko razstavo, ki jo je organizirala Zveza ribarskih društev Dravske banovine.
Po zaslugi društva »Živalca« imamo lepo razstavo perutnine, golobov, kuncev in od 3. septembra naprej tudi ovac in koz. Jugoslov. kinološka zveza v Ljubljani pa priredi dvodnevno mednarodno razstavo psov vseh pasem.
Posebnost je Arhitektonska razstava, ki jo prireja klub arhitektov Združenja jugosl. inženjer-jev in arhitektov v Ljubljani.
Ko je pred 3 leti prišlo v Jugoslaviji do splošnega dviganja vlog iz vseh vrst denarnih zavodov, se je pokazalo, kako malo se pri nas uvažuje pomen denarnih zavodov za napredek gospodarstva. Da se o tem pouči na nazoren način naša javnost, je organizirala Zveza jugosl. hranilnic poučno Hranilniško razstavo.
Tudi naša obrt in industrija je častno zastopana na tej prireditvi, zlasti s pohištveno stroko.
Posebno pozornost zasluži obrtniška razstava Zbornice za TOI.
V	okvirju našega jesenskega velesejma je še mnogo prireditev, ki bodo razgibale našo belo Ljubljano, Prednjači festival »Slovanskih plesov«, ki ga prireja Mestna občina v zvezi z našo uprnvo. V paviljonu »I« je prirejena mala koncertna dvorana, kjer bodo dnevno koncerti in občinstvu brezplačno dostopni. Narodno gledališče prireja svoje izbrane prireditve pod milim nebom in v svoji hši. Končno naj omenim še običajno tekmo-
Za bližajočo jesen
3l nabavite novodoSle knmgarne za obleke, iz-gotovljene hubertuse in trenehoute v veliki izbiri in po konkurenčnih cenah pri
J. OLUP, Ljubljana. Stari trg 2
vanje jugoslovanskih harmonikarjev, ki bo 8. septembra.
Ob tej priliki izrekam v imenu uprave iskreno zahvalo za podporo in pomoč vsem oblastem in korporacijam, vsem sodelujočim strokovnjakom in posebej še našemu vrlemu novinarstvu.
Tudi predstoječi velesejemskl prireditvi je pokrovitelj naš vladar Nj. Vel. kralj Aleksander. Pozivam vas, dragi gostje, da zakličemo našemu ljubljenemu kralju trikratni »Živijo«! (Buren odziv.)
Gospod minister! Prosim vas, da otvorite našo jesensko kulturno in gospodarsko razstavo.
Godba je nato zaigrala državno himno, nato pa je spregovoril
minister dr. Fran Novak.
V svojem govoru je izrazil veselje, da ima čast otvoriti v imenu vlade jesensko prireditev ljubljanskega velesejma. Gospodarska razstava jc pomembna zaradi tega, ker ponovno dokazuje naš nezlomljiv optimizem in našo vero v bodočnost, pa tudi našo žilavo vztrajnost, s katero hočemo in moramo prebroditi današnje gospodarske nepri-like. Občudovanja vredni so n. pr. napori naše srednje in male obrti, ki uspešno kljubuje vsem težkočam, občudovanja vredna je požrtvovalnost našega kmetskega stanu, za katerega moramo iskati in najti sredstva, da dobi za svoje pridelke pravično protivrednost. Poleg vsakdanjih brig in skrbi pa išče naš človek utehe v negovanju duhovnih vrednot v svoji izobrazbi in kulturi. Nas vseh je prva in najsvetejša dolžnost služiti skupnemu blagru, naši domovini po vzoru in intencijah našega prvega vladarja Nj. Vel. kralja. Minister je Zagotovil vso naklonjenost vlade, nakar je otvoril velesejem.
Gostje so si pod vodstvom predsednika Bona-ča in ravnatelja dr. Dularja ogledali velesejem ter povsod izražali svoje občudovanie. Knezoškof dr. Gregorij Rožman se je izrecno zanimal za obrtniško razstavo Zbornice za TOI, kjer so v slikah, tabelah in grafikonih razkazani statistični podatki o gibanju našega obrtništva. Knezoškof se je v tej kakor tudi drugih razstavah dolgo zadržal.
Jesenske novosti
pravkar dospele. Oglejte si zalogo
pri ,vrdki Drago Schwab
Ljubljana, Aleksandrova cesta št. 7
Strela ubila dva konja
Danes dopoldne so se nenadno privalili nad Ljubljano od juga temni oblaki in Liubljančani so okrog pol 10 postali pozorni, ko je nenadoma nekje blizu močno treščilo. Niso pa seveda mogli vedeti, da je 6trela napravila veliko škodo. V istem času se je namreč nahajal z vozom in parom konj na svoji njivi za remizo v Šiški posestnik iz Zg. Šiške 12 g. Jernej Klemene. Na vozu so bili hlapec, dekla, sestra njegove žene in njegov 7 letni sinček. Strela je udarila v konie in jih takoj ubila, kakor tudi psa, ki je bil poleg. Hlapca, deklo in sestro gospodinje pa je omamila, tako da so jih morali z rešilnim avtom prepeljati v bolnišnico, vendar njihovo življenje ni v nevarnosti. Gospodar in njegov sinček pa sta ostala nepoškodovana. 'im'	1 m 1 »p 1 »» "i^iiii m
Slaščičarna Pclicon
nudi prvovrstni sladoled, najfinejše čajno pecivo, torte, deserle in Jjonbone
Wolfovo ulica 14
Podružnica: NongrCSIli Ifg 19
© Razstava cerkvenih puramentov. Bratovščina sv. Rešnjega Telesa bo tudi letos priredila razstavo cerkvene obleke, ki se bo potem razdelila med ubožuejše cerkve ljubljanske škofije. Razstava bo v
II. nadstropju škofijske palače od četrtka 0. septembru do ponedeljka 10. septembra. Olvorjona bo vsak dan od 8—12 in od pol 8—(i popoldne. Izmed predmetov, ki bodo n« razstavi, omenjamo mašne plašče, pluvijale, dnlmatike, albe, rokete, velume, obleke za cerkvene strežnike, pluščke za ciborije, pridigarske stole, pregrinjala zu oltarne pulte, kor-porale, purifikatorije, cingule itd. Delo ni navadno tovarniško, ampak vsi predmeti so skrbno in veslilo izvršeni in se odlikujejo po ličnosti in lepoti. Obisk razstave vsein, ki se zunimajo za cerkveno umetnost, toplo priporočamo.
0 Popravni učiteljski diplomski izpiti na drž. učiteljski šoli v Ljubljani so bili v dneh 20. do HI. avgustu I. I. Z uspehom no napravili tn izpit sledeči kandidntje in kandidatke: Benedičič Valentin, Brus Boris, Demšar Krunc, K veder Pavel, Lebez Miroslav, Pipp Anton, Stojkovifl Hajko, štrukelj Stanislav, Kelvišar Marija, Kofalt Frančiška, Lajovic Maksimilijana, Mikuž Marija, Mrak Hroni-slava, Nepužlan Henriku, Petročnik Vlada, Race .losipinn. Sever Andrejami, Vazzjr/. Helena, Sosič Anton (kontrakt. učitelj) in Berlok Dušanu (kon-trakt. učiteljica). — V celoti sta letos na tem zavodu polagali učiteljski diplomski izpit 102 osebi. Od teh je napravilo z uspehom ta izpit 31 kandidatov iu 59 kandidatk. Zu ono loto pa je bilo repro-
METODE VIDMARJEVE
šola moderne plesne umetnosti
za laike, za poklicne. Za dame, gospode in otroke. Vpisovanje vsak dan od 11—12 uro.
Gajeva ulica 9, visoko pritličje.
biranih 9 kandidnlov in 3 kandidatke. — Ravnateljstvo drž. učiteljske šole.
0 Znižana voznimi na tramvaju. — Uprava Splošne maloželeziliške družbe v Ljubljani je dovolila znižno voznimo po cestni železnici udeležencem Ljubljanskega velesejma za čas od 30. avgustu do 12. septembra t. 1. na podlagi permanentne sejemske legitimacije ali pa na podlagi rumene železniške izkaznice, ki pa mora biti potrjena od upravo velesejma o obisku prireditve. Direktne vožnje 1 Din, Prestopne vožnje 1.50 Din. Ljubljana—St. Vid ali obratno brez oziru nn prestop 2 Din.
Obiščite
zoološko razstavo
v Ljubljani
na vrtu hiše Šelenburgova ulica 6
© V Ljubljani umrli od 25. do 31. avgusta t. 1.
V navedeni dobi je umrl v tnestu samo Kosirnik Pavel, 2 meseca, sin ključavn. mojstra, Celovška cesta 88/1. — V ljubljanski bolnišnici so pa umrli: Rozman Janez, 27 let, sin posestnika, Hraše št. 18, obč. Smlednik, Kozamernik Franc, 41 let, delavec. Vaše 17 pri Medvodah, Kopitar Doroteja, 50 let, Vižmarje 74, Kovačič Anton, 38 let, podpreglednik fin. kontrole, Radeče 163, Ameršek Martin, 51 let, rudar, Sevnica, okraj Brežice, Režek Mihael, 50 let, dninar, Zg. Bernik 52, obč. Cerklje, okraj Kranj, Poti Milan, 20 let, dijak, Salendrova 6, Trontclj Alojzij, 43 let, posestnik, Ponova 38, obč. Št. Jurij pri Ljubljani. Cepin Alojzija, 20 let, hči delavca, Hauptmanca 84.
modnI atelJe
„VERA"
Nebotičnik, VI. nadstropje — telefon 24-63 zopet redno dola
© Karainbol na Karlovški cesti. Z ozirom na včerajšnje poročilo o karanibolu na Karlovški cesti sta se zglasila v našem uredništvu gg. Jožef Seli-
S
alon .Modc
atelje za žensko garderobo, Pražakova ul. iS/l
zopet redno posluje.
Šolske vesti
ajda vozi na desno in je zavozil na cesto pol na desno nekaj hipov prej, preden je privozil tramvaj. V tistem hipu je stal avto že na tračnicah tira. Ko bi šofer ne bil pri sebi, bi bil avlo poškodovan spredaj. Tako pa je šofer naglo zavil na desno in sunil naprej, vsled česar je bij avto zadet le ob stran.
,j>4Ci0H' pcaicU pcanfr ic xUmal, Aot$L m* tenefii
O Važno za harmonikarje. Na Ljubljanskem velesejmu (od 1. do 10. septembra) razstavlja vse modele harmonik svetovnaznana tvrdka Meinel in Herold, ki donnša popolnoma nove modele navadnih in kromatičnih harmonik, po izredno nizkih cenah. Znižane cene veljajo samo za čas velesejma. Harmonike vzbujajo radi izredno lepe izdelave, prvovrstne kakovosti ter nizke cene s strani obiskovalcev velesejma splčšno pozornost.
0 Vstopnice za prireditev festivala slovanske glasbe in slovanskih plesov v Ljubljani bodo od jutri 2. septembra dalje v prcclprodaji
na razpolago. Prodajale se bodo v paviljonu pred kavarno Emoiui na Tyrševi ccsti dueVno od 8 do. 12 in od 14 do 19 po sledečih cenah: Sedeži po 25, 20, 15 in 12 Din, stojišča pa Din 6, permanentno stojišče za vse tri izvedbe slovanskih plesov Din 12. Za operne predstave veljajo znižane operne cene, predprodaja v opornem gledališču. Vstopnice za stojišča se morajo vidno nositi. V slučaju slabega vremena se izvajajo (slovanski plesi v IJnioiuski dvorani.
© Dr. S. Loben in Marija Leben zopet poučujeta francoščino, italijanščino in nemščino. Zrinj-skega 17.
© Dr. S. Leben poučuje letos francoščino in italijanščino tudi v tečajih za začetnike iu naprednejše, Najvišje število obiskovalcev točaja 10. Pojasnila in prijave pismeno ali ustmeno: Zrinjskega cesta 17.
© Katera dama želi najmodernejšo obliko filc klobuka, najnižje cene kakor žalni klobuk in paj-čolan, naj obišče 6alon »Anita«, Ljubljana, Krekov trg 10.
SANAT0MUM
EMONA
Predstojnlitvo urSulimkega samostana naznanja, da Ihi vpisovanje ta tamkajšnji otroški vrtec B. in 7. septembra ml S do 12 in od 14 do trt. Sprejemajo so dečki in deklice. 1'ouli bo v prihodnjem šolskem letu <xl !) do ll.:w m od 14 do 1«. Za oddaljene otroke bo na razpolago kosilo. Vsa druga pojasnila pri vpisovanju.
Ablturlentski tečaj Zbornice TOI na dri. trgovski akademiji v Ljubljani. 1*0 večletnem presledku se jo ustanovil v novem poslopju državne trgovsko akademije v Ljubljani nbiturtontekl tečaj pod okriljem Zbornico za U-ko vino, obrt iu industrijo v Ljubljani. Abituriontski tečaj jo nam en J on prcdv«om visokošol-eom-juristom in tehnikom, da si rnzftlrljo in izpopolnijo trgovsko-gospodarsko znanje, ki postaja ■/. dneva v dan potrebno žo vsakemu posnmesnlku, kuj šele ln-. dustrijou tu obrtniku. 8 pridom sc bodo mogli ude« ložiti ahlturlentskoga točaja tudi al)solvcntt(-iujo) učiteljišč in učitelji, ker jim ta tečaj nudi vso izobrazijo, ki jim jo potrebna za pončovanjo na trgovskih nnda-, lj ovalnih šolali ter raznih trgovskih 1n zadružnih usta-, liovah na deželi. Absolvontom Hrodujlh Sol, ki so stra-i Sijo dolgotrajnega in dragega študija lia univerzi, nudi ubiturientiski tečaj priliko prilagoditi svojo teoretično srednješolsko znanje ueposreduo v praktično smer, ker si morejo pri vostnem onoletnem Študiju pridobiti dovolj znanja za izvrševanje raznih pridobitnih poklicev v praktičnem življenju. Bo pa tndi koristen vsakomur, kt sc žc udejstvuje samostojno ali kot nameščenec v gospodarskem življenju. Ablturlent^kl tečaj bo v prostorih nove zgradbe trgovske akademije. Predavanje se prične 1. oktobra. Vse informaoljo in prospekte do. bijo lutereeenti(-tnje) brezplačno pri ravnateljstvu trg. akademije v Ljubljani. Za pismeno informacijo naj so prilože znamke za odgovor.
Trgovci! Obrtniki!
iiiiniiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiH........................................
Naši velesejmi so revije vaše pridnosti in podjetnosti. V dneh, ko mednarodni javnosti z razstavami govorite o svoji volji za napredek in razvoj, ne pozabljajte, da je gospodarski pro-speh nujno združen z zavarovalstvom.
Požari in vloinske tatvine so prepogosto grobokopi cvetočih trgovin in obrti. Zakoniti dolžnosti jamstva 6e noben
podjetnik ne more odtegniti. Prezgodnja smrt ne ubije upov le cele družine, temveč skoro vedno po-menja smrt pokojnikovega podjetja. Pomnite pa zlasti, da Vam more vse vrste zavarovanj pod najkulantnej-šimi pogoji urediti
naša domača
Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani
Preden sklenete katerokoli zavarovanje, vprašajte za svet in navodila Vzajemno zavarovalnico odnosno njene potnike in poverjenike.
Ljubljana Komenskega ul. 4 Zdravnik: Talef. 3623
Dr. Franc Dercanc, kirurg. Šef-prlmarlj v p.
Rentgenolog primarlj
Dr. HEBEIN
(Sanatorij »Loonižče) zopet redno ordinira
Zobozdravnik-specljallst
dr. Mirko Kambič
zopet redno ordinira.
Primarij dr. L. Ješe
zopet redno ordinira.
Dr. Igor Tavčar
specijalist za notranje bolezni, Breg št. 8 ne ordinira do 24 t. m.
Razpis gledališkega abonementa
Uprava Narodnega gledališča v Ljubljani razpl* suje za sezono 1931-35, ki so otvori v soboto, 22. septembru 1934, gledališki abonma.
Razpisanih jc pot abonmajev: stalnu abonmaja Sreda in Četrtek, ki imata predstave redno ob sredah in četrtkih v operi In drami, ter abonmaji A, B tn C, ki imajo predstave v vseh dneh razen nedelj ta proz-, nikov. Abonma velja za 3S predstav: 20 dramskih iu 18 opernih, odnosno operetnih.
Itepertoar Vratne temelji na delih domače književnosti in na delih znnnienilejših predstavnikov slovanskih in drugih literatur. Slovenska dela so: Kreft: Kreature (komedija), Vonlberger: Zlato tole (veseloigra). Šorli: Divji ognji (igrokaz). Oolia: novo delo (naslov šc ni določen). Poleg imenovanih novitet pristopi Drama k pripravam zn eelot.nl ciklus Cankarjevih del, v tekoči sezoni sc vprizore Hlapci. Drugi »ciklus, katerega prične realiziruti Drama v tej s ozon 1, nosi naslov dftovija slovenske dramatiko od prvih po-četkov do danes-, v tem okviru sc v prizori Linhartov: Veseli dan ali Matiček so ženi, in eno izmed del Antona Medveda. Srbohrvaška dela: Krleža: V taborišča (drama). Mosarič: ... tudi v našem mestu (komedija). Nikolajev: Na mnoga leta (drama). NtiŠič: Uničena rodbina nll Mister Dolar (komedija). Svoji deli sta nam predložila tudi Feldman (Profesor Zlo) In Milošovič (Solnce, morje in ženske). Češka dola: bchcinpflugova: GtigalniCa (veseloigra). Poljska igra: Ttnort: \Vaterloo (satirična komedija), ttuskn tlela: F.Tolstoj: Car Fe-, dor (historična drama). (Jogolj: Revizor (komedija). Klasiki: Bophokles-Hoffniannstlial: Oedipu« (tragedli Ja). (Vprizori se ua letnem gledališču v Tivoliju.) Shakespeare: Rlhard TIT. (tragedija) ali BetieSkl IrgOVeo (veseloigra), Goldoni: Sluga dveh gospodov (komedija). Dola iz ostalih literatur: Rostaud: Orlič (zgodovinska igra). Aohard: Migo, dekle z Montiparnasn (ko^ medija). Besier: Sovražnik ljubezni (kortifcdljft). Gals-\vorthy: Rodbinski oče (komedija). •SlrltidbeVg: Vfcllka noč (drama). San Georgos: Junak dneva (komedija). Zwcig: Siroma,kovo jagnje (komedija). Zuckinnyer: Cirkus (drama. Vprizori se na letnem gledališču v Tivoliju). Nestroy: Žveplo, Olje In Olkorijn (veseloigra). Longyc1: Antonijo (veseloigra). Poleg navedenih se bodo vprizarjaln tudi dela za mladino in zabavna deln, ki ne bodo uvrščena med redne predstave. V umetniškom ansamblu ni sprememb. Kot gOst-režiscr bo sodeloval dr. Tlranko Guvclla, srodl sezone pa so vrno predvidoma Zvonlmir Rogoz.
Itepertoar Opere. Opora bo črpala svoj ropeftnar v novi sezoni izmed naslednjih slovanskih del: Hir-scliler: Dve renesančni noči. Odak: Dorica pleše. Kol-czalsky: Zemrut. Čajkovski: Cerevički. Musorgski: IIo-vanščinn. Daljo bodo v repertoarju: Mozart: Drtll Juan. Bizet: Djamileh. OITenbncli! HOfrmanhovc pripovedke. Ln Falla: Kratko življenje (Vita breve). Donizzotti: Lucla di Lammcrmoor. Puceinl: Mndntne ®Utterfly. Rosslni: Angelina. Wolf-Fcrrari: Štirje grobjoni. Zan-donni: Francesca dn Riinini. Opereta bo izvajala: Be-nefi: Svotl Anton, vseli zaljubljenih ptttron. MillUkOT-Bnuekner: Oj la grad. Stolz: Izgubljeni valček. Stran*«: Danes bomo tiči. Strnnss: Netopir. Snppee: Boecaeelo. V umetniškem ansamblu nastopijo nanovo: gdčna Zvonimira Znpove, Ivan Franci in Tone Petrovčič, ravnatelj Julij Bototto bo stalni gost opore. Ojačcn j« moški zbor. skrbljcno pn Je tudi z« odlične goste, ki bodo nastopali v teku sezone.
Cene abonmaja: Abonma se plačuje v desetih zaporednih mesečnih obrokih, prvi obrok takoj pri vpisu, nad ali nI obroki v naslednjih mesecih vsaj d« II). v mesecu. Ceno so napram lanskim znižano in veljajo: loža v parterju I—(t polno vplačani abonm« obrok Din 316 (uradniški abonma obrok Din 2flft); loža v I. redu 1—5 Din Siti (2(10); loža I. red (i—9 Din 370 (320); par-terni sedeži: T. vrsta Din 92 (7f>), It.—ITT. vrsta Din s:i ((iS), IV,—VI. vrsta Din 7(i (03). Vit,—IX. vrsta Din 70 (58). X. in XI. vrsta Din tn (53); balkonski sedtSi: 1. vrsta Din (i.", (54), IT vrsta Din 55 (42), III, vrsta Din 43 (35); galerijski sedeži: I. vrsta Din itR («), ti. in ITT. vrsla Din 32 (2.1). tV. iu V. vrsta Dii: 25 (20). Cene stalnih libnnmnjev Srodn In Četrtek so »n 10 Od* stoikov vlEJo.
Prijave za abonma sc sprejemajo od ]>oiicdoljkn, 3. septembra do sobote, 15, septembra v veži dramskega gledališča dnevno od 10 do 12 ln od 15 do 17. Abonen-loin lanske sezono so rezervirani njihovi sodnžl do petka, 7. septembra poi>oldne. Od ponedeljka, in. soptembra dalje so vsa razpoložljiva mesta na razpolago novim interesentom. Cene nbonmajn so leto« znižano povprečno za višino enegn mesečnega obroka. V razmerju z dnevnimi cenami uživa nbouent približno nn odstotkov popustn, uradniški abonent. pa dosega 40 In več odstotkov.
K 'Mlnemti podpisu abonmaja vobi
"Drava Narodneua aledaliiča v Ljubljani.
Vseslovanski čebelarski kongres v Belgradu
Slovenski čebelarji so dosegli
na čebelarsM razstavi velik uspeh
Odbo- Vzničarske čebelarske zadruge iz Ljubljane. Sredi predsednik gospod Škof
iz Ljubljane
Belgrad, koncem avgusta. Belgrajskim ulicam so dali ta teden posebno
derno in napredno čebelarjenje. Železničarji so razstavili tudi stare panje, da pokažejo napredek v
UC1610|„„„„ .........__ .... __	.	, našem čebelarstvu. Žel. čebelarski zadrugi v Ljub-
peslrost mnogptevilni udeleženci vseslovanskega ; ijan; predseduje Anton Sluga, kontrolor v gradbe-čebelarskega kongresa, od katerih cj bila večina v i nem oddelku, tajnik pa je oficial Franc Cvetko, narodnih- nošah, Udeležba na kongresu je bila prvi I Druge države, kakor Poljska, Češkoslovaška in dan izredno velika. Prostrana dvorana KolaVčeve j Bolgarija podpirajo s ceneno železniško prevoZnino ljudske univerze — edina n:oderna koncertna dvo- i čebelarstvo ter bi bilo tudi pri nas samo želeti da rana v Belgradu — je bila zasedena do zadnjega j Se tudi od strani naših merodajnih činiteljev mesta Posebno veliko je bilo srbskih kmetov m i poklanjala čebelarstvu še večja pozornost. Železni-
'	...	1 1|"	1 _ 1______. 1	»11 1	J____J. ..	Imn .OrtHul
Osebne vesli
— Duhovniške izpremembe v lavantinski škofiji. Na novo so nastavljeni za kaplane afg. novomašniki: Kač Frane v Stari trg, Berden Jožef v Dolnjo Lendavo, Koren Ivan v Malo nedeljo, Merkač Franc v Želec, Mlakar Jožef v Prevalje, Pepelujak Kari v Ruše, šoštarec Franc k Sv. Trojici v flal.; v Prihovo pride za kup ln -na g. Paluc Ignac. Prestavljeni so gg. kaplani: Lusbacher Franc iz Vojnika v Kammico, Orel Ivan iz Prevalj v Vojnik, dr. Maks Deržečnik iz Ribnice v Celje, Adamič Adolf iz Črne k Mariji Snežni, Rojlvt Ivan iz Marije Snežne v Črno, Ivan ČernOiga iz Ruš v Dravograd; Mak Ivan, kaplan iz Dravograda, odide /a župnika k Sv. Petru na Kronski gori! za spirituala v kn. šk. diiaškem semenišču v Mariboru je postavljen dr. Anton Trstenjak, doslej kaplan \ 'Mamnici. Bolezenski dopust je dovoljen g. Ha lazu Danijelu v Dol. Lendavi.
= Poročil se je včeraj v šentpetersloi cerkvi v Ljubljani g. Franc K o r bar iz Ljubljane z gdčno Pavlo Š u š t e r š i č e v o z Rakeka, številni prijatelji želijo svojemu »šurlmi« in njegovi družici obilo sreče 1

kmetic, pa tudi kmečke mladine, dokaz, da se za čebelarstvo v Srbiji zelo zanimalo najširši narodni sloji. Kongres je trajal dva dni ter je bil splosno zelo slabo organiziran. Kje ste pa še imeli kongres, na katerem bi se bilo dva dni — dopoldne in popoldne — samo predavalo? Veliko predavanj je pa bilo tudi za kmete preučenih. Na kongresu so pre-
čarska čebelarska zadruga v Ljubljani iipa sedaj 250 članov, ki imajo okoli 3000 različnih panjev.
Lepo so bili tudi razstavljeni predmeti Ambro-žičevi iz Mojstrane, ki razpošilja kranjske gorske čebele na vse slrani. To podjetje je dosedaj prejelo za svoje čebele okoli 187 raznih odlikovanj. Sloves kranjskih čebel je pa še bolj raznesel po
davali razni čebelarski strokovnjaki iz raznih slo- j vsem sv-etu drugi razstavljalec iz Slovenije, Jan vanskih držav, vsak v svojem materinem jeziku. Od | Strgar iz Bitenj, ki je razstavil v glavnem žive ce-Slovencev sta govorila prof. Rajič iz Ljubljane o j bele. Za te čebele, ki so svetovno znane, je vla-delovanju slovitega slovenskega čebelarja Antona dalo veliko zanimanje ter je tvrdka žela vsestran-Janše in ravnatelj veterinarsko-bak!eriološkega za- £ko priznanje. Te čebele, ki so bile razstavljene v voda v Ljubljani g. dr. Leo Hribar. Ta je imel za- parku pred univerzo, so pa pokozale tudi, da so še nimiv referat v kužnih boleznih čebei, njihovem marijivejše od drugih čebel. Medtem ko so druge spoznavanju, zdravljenju in za!iranju.	j zjutraj malo dlje »počivale«, so te čebele že pri-
Obenem je bila odprta tudi čebelarska razstava j čele nabirati med in letati naokoli, ko se ie pri-na novem vseučilišču, ki pa ni bila prav nič boljše i čelo zjutraj malo svitat-i ter so delale, in letale na pripravljena. Razstava bi bila čisto dobra za kako l paš0 vse ^o mraka.
pokrajinsko mesto. Ni dovolj pokazati samo raznih j Kaj oremore češkoslovaško čebelarstvo, je po-vrst medu. kompolov in voska, lemveč je treba . kaza| njihov oddelek na razstavi. Čehi so poslali pokazati \se, kar premore naše čebelarstvo, ves j na razr.tavo res najboljši in samo izbrani materijal.
' '" J-'- n- — 1 Xo so bili najmodernejši panji, vse priprave, ki |ih mora imeti naoreden in mo;ieren čebelar. Na prvi pogled ilobi človek vtis o silni organizaciji češkoslovaških čebelarjev,
Poljaki so razstavili v glavnem samo literaturo o čebelah in nekaj fotografskih posnetkov modernejših čebelnjakov.
Malo boljša jc bila razstava bolgarskih čebelarjev,'ki pa na razstavi niso pokazali niti del tega, kar premorejo,
Vtis, ki so ga zapustili slovenski čebelarji v 1 np*i oreslolici, je zelo dober ler o lahko na uspeh ponosni. O tem pričajo tudi podeljene nagrade.
Kr.
efščenfe krvi
in proti slabi prebavi zahtevajte v lekarnah izrecno:
razvoj in nakazati smcrnice za bodoče delo. Da so si nekateri razstavljalci tako zamišljali razstavo, je dokaz to, da so Slovenci, tudi deloma Hrvati,
Pri vsaki mineralni vodi je poglavitno, koliko ima raznih
zdravilnih sestavin: dim več lih ima, tem več velja.
DarSc&nc^a i»h ima preko 20 in še rcauenaaa teške mineraie, ki so bili
ugotovljeni preteklo leto in ki se od
vseli mineralnih vod Jugoslavije nahajajo
edino v Radenski.
Ostale vesli
. — Birmovanje v zaostalem delu kranjske dekanije bo v naslednjem redu: Kranj v nedeljo. dne 16. septembru; Sv. Jo«t nad Kranjem v torek, dne 18. septembra; Kovor pri Tržiču v nedeljo, dne 2i. septembra in Besnita v nedeljo, dne 21. oktobra 1934._
Lepe moderne spomenike ima razstavljene in jih po nizki ceni odprodaja
Kunovar Franjo
kamnoseško kiparsko podjetje
Ljub Mana, pokopališče Sv. Kril
TELEFON štev. 27-87
—	»Slovenčeva« ekspozitura na Veleseimu sprejema vsa naročila na naš list, enako tudi oglase. Ondi se dobi vsak dan takoj ob otvoritvi sejmišča najnovejša izdaja lisla.
—	Cenjene inserente opozarjamo, da bo naš lisi izhajal vse dni velesejma v povečani nakladi in so torej poleg nedeljskih izdaj tudi delavniške številke tekom velesejma zelo priporočljive za velesejmsko reklamo.
Ogieite si Jamske plašče
naj'iove.;ših kiojev za jesen in zimo
pr Fran Lukič
Ljubljana - Stritarjeva ulica
Simbolizirana lokomotiva
od drugih Slovanov pa posebno Čehoslovaki. spravili na razstavo vse, kar so smatrali, da mora pokazati naše čebelarstvo slovanskim bratom. Vseh razstavljalcev je bilo 623. Slovenijo sta v glavnem zastopala Čebelarsko društvo za Slovenijo in želcz-ničarska čebelarska zadruga iz Ljubljane. Poleg teli dveh je še razstavila nekaj stvari Podružnica čebelarskega društva za Ljubljano in okolico, precej žel. uradnikov in nekaj privatnikov iz Ljubljane, Žive naše gorske čebele so razstavili Ambrožič nasl. G .Dernič iz Mojstrane, Jan Slrgar iz Bitenj in Vladimir Noč iz Škofje Loke.
Drugo dvorano v prvem nadstropju sta v glavnem zasedli Čebelarsko društvo za Slovenijo m železničarji,, med njimi Žel. čebelarska zadruga iz Ljubljane. Oba sta si dodeljene prostore okusno uredila. Visoko nad razstavljenimi predmeti Čebel.
društva za Slovenijo je visela slika pionirja našega	..	.....
čebelarstva Antona Janše. Čebelarsko društvo ^ tetina, da ne bo oviro pri dostavljanju lista, med drugim razstavilo modele plemenilne postaje, j Po priloženi položnici pa naj se poravna mode! starega in modernega kranjskega čebelnjaka, j	«» »I	J,n„„ Slnvnnr«,.
aparate za dobivanje medu iz satovja, razne gra- '
iične izdelke o stanju čebelarstva v Sloveniji, več ■ opominov v zaostanku, oziroma se ni p Žnidaršičevih panjev, razne druge čebelarske na- za naprej.	_	...
prave več posod medu. vosek in umetniško izde-	Pri tej priliki ponovno opozarjamo, da lina-
lane medene kruhke, ki se izdelujejo v okolici : jo pravico do "MovcmVve« smrtno-nezgodiic Škofje Loke Za"\-se razstavljene predmete je vla- ! podpore samo. oni p. n. naročniki. ki so imeli jc. Srbski kmetje in vsi .gostje ; ob času nesreče naročnino plačano vsaj zn tisti
čaj
Bafiovee
v plombiranih paketih z varstveno znamko in imenom proizvajalca:
APOTEKA M1BAHOVEC
Ljubljana Reg. br. 7B od r,. n. 1932.
Položnice
dobe v današnji izdaji Slovenca« vsi p. 11. naročniki — tudi oni nedeljske izdaje. <Ui se z njo polavnu naročnina za čas orl I. septembra dalje in morebitni zaostanki i/, prejšnje dobe. Prosimo vljudno vse prizadele, da se položnice poslužijo čim največ mogoče že tekom tega
dalo veliko zanimanje, so se zelo zanimali za Žnidaršičeve panje ter jim je moral g. Dermelj znova in znova vse lepo razlagati. Čehinjam so posebno utfajali škofjeloški medeni kruhki, ki so bili tudi lepši od češkoslovaških. Ti kruhki so sploh vzbujali splošno pozornost. Pred razstavljenimi predmeti Čebelarskega društva je bila skoro vedno gneča, kakoru sploh v tej sobi, ki se je nekako lahko smatrala tudi za sobo želez-ničar je v-čebelarjev. Svoj oddelek so si žclezničarii izredno okusno uredili. Od lokomotive se tudi tu niso mogli ločiti ter so si jo napravili iz priprav, ki jih potrebuje čebelar. Čisto sredi razstavljenih predmetov se jc dvigal lepo izdelan kip Nj. Vel. kralja iz. voska, delo premikalnega vodje z ljubljanskega glavnega kolodvora F. Dolinska. Čebelarsko društvo za Slovenijo in Žel. čebelarska zadruga sla poleg nekaterih šc drugih čebelarskih društev razstavila vse priprave, da na ta način pokažeta mo-
Podaljšajte si svoje živijerrje in zavarujte se pred prezgodnjim postaranem!
R gaška Slatina,
zdravilišče želodca, jeler, ledic, srca, črev! žolčnega kamna itu. Vam ustvari solidno podlago za novo pomlajeno življenje
Od 1. septembra do 31. oktobra velja popolna 20dnevna oskrba za državne uradnike od Din 1000-- dalje; za ostale goste pa od Din 1200 — dalje. Prosoektl in cenik' Zuraviiišče i ji .,PutniUa.
mesec, v katerem se je pripetila smrtna nezgoda.
Oni p. 11. naročniki, ki bi položnice trenutno ne potrebovali, naj jo shranijo za prihodnje plačilo ali pridobe /■ njo novega naročnika.
Celoletni obrat	Centralna kurjava
Itmliotarmftlno Hopailšfe
itfcjpfic Toplice
seri Novem mestu
Sloviti zdravilni uspehi o-oiiito pri revmatUmu išinsu. g>htu. živčnih 111 ženskih boleznih. Tekoča topla in mrzla vo la v sobah.
Zdravilišče
Radio Thcrma Laško
Od 1. septembra dalje znižane cene!
Pavšalna oskrba za 10 dni Din 600'--. za 20 dni Din 1.10U'—. V pavšalni ceni je vračunana. soba. štirikrat dnevno hrana, dnevno po ena kopel, ena do dve zdravniški preiskavi in vse takse.
Zahtevajte prospekte od uprave zdravilišča!
KARITAS
je izplačala cele zavarovane vsote med drugimi tudi po smrti sledečih članov:
Šijanoc Franc, Dragotinci
Hrabu Dragotin. župnik. Ormož
Kopše Marija, tlotinju vas
Primožič Janez, Bistrica
Kurent Frančiška, Prevoje
Lah Ivan. župuik, Sv. Peter pod Sv. Gor.
Albreht Irana, Kamnik
Prek Franc, Ljubljana — i. t. d.
KARITAS L]U BL] ANA
PALAČA VZAJEMNE ZAVAROVALNICE
Popolnoma varno naložile svoj denar, če zava" rujete sebe in svoje domače pri KARITAS
« doto, .starostno preskrbo aii posmrtnino!
šinstvu v Ljubljani, Miklošičeva cesta 5, za 40 Din (ozir. po pošli 45 Din).
—	Opozorilo: Pisarna »Unitas«, zavod za po-kromanje se je preselila v tovarno na Celovški cesti št. 90 a, Šiška (poleg mitnice), tel. 2119.
—	Zobna praksa Paul Vrankar zopet redno ordinira od 8—12 in od 14—18 na željo tudi izven navedenih ur.
—	Zdravniki, lekarnarji ne bodo priporočali inozemske, am|5ak samo domačo, naravno JORDAN grenčico pri bolezni prebavnih organov.
nmms
Zahtevajte prospekte.
enoletni trnovski lečaj Slovenskega trgovskega društva v MARIBORU, Zrinjskeua t.rur 1 vpisuje dnevno.
Zahtevajte prospekte.
— Obiskovalci velesejma imajo iiO% popusla na železnicah. Za izrabo lega popusta je izdala že-ezniška uprava posebne železniške izkaznice, ki jih izdajajo blagajne vseh železniških i>oslaj po 5 Diu za komad. Vsak posetnik kupi na odhodni postaj tako železniško izkaznico za i3 Din in celo vozno karto do Ljubljane. Številko vozne karle vpiše jioslajiiii blagajna v železniško izkaznico in isto žigosa. Uprava velesejma potrdi obiskovalcu v železniško izkaznico obisk velesejma. Na povratku j žigosa železniško izkaznico še blagajna ljubljanske postaje, nakar velja vozna karta za brezplačen povratek po isli ali krajši poli. Železniška izkaznica brez potrdila o obisku velesejma za brezplačen jiovralek ni veljavna. Popust velja za dopolovanje v Ljubljano od 1. do I). septembra zaključno, za povratek pa od 2. do JO. septembra I. 1. zaključno. Z razstavljaice velja jiopust pri dopotovanju od 28. avgusta do 1. septembra, pri po\ ratku pa oil 10. do 14. septembra. Permanentna velesejmska legitimacija stane z.a izvenljubljanske obiskovalce 20 Din. Kdor je namenjen v času velesejma večkrat. polovati v Ljubljano, si samo enkrat nabavi sejmsko permanentno legitimacijo, polovično voz-nino pa izrablja lahko v času od 1. do 9. septembra t. 1. neomejeno. Treba je le vsakokrat kupiti na odhodni postajni blagajni železniško izkaznico za 5 Din. Na podlagi sejmske legitimacije mu uprava velesejma vsakokrat brezplačno potrdi v železniško izkaznico obisk velesejma. Ako v Vašem krfcju sejmskih permanentnih legitimcij ne bi bilo na
satovja, razne gra- ! v kolikor je ista v smislu ravnokar razposlanih j razpolago, zamorete lo legitimacijo nabaviti ludi lične' izdelke "o stanju čebelarstva v Sloveniji, več ■ opomino\ v zaostanku, oziroma še ni poravnana pri blagajni ob vhodu na velesejem.
Koledar
>a ne-
Nedelja. 2. septembra: (15. pol), i
delja.) Štefan, kralj; Maka ima, niučcnica.	„..............— .......... ,
Ponedeljek, 3. septembra: Efemija, Doroteja	štirimi knjigami rednih iz.danj bo stara sloven in tov., device tnučenice.
— »Ljudskega odra« zadnja (dvojna, 9.—10.) številka l>o izšla do 15. septembra. Zadnja (četrta) redna letošnja knjiga (Kurct, »Pruvi ljudski oder, kot I. zvezek Priročnikov za ljudske odre«) je v tisku in jo dobe naročniki po zadn ji številki »Ljudskega odra«. — Novo poslovno leto »Založbe ljudskih iger« se zač,ne 1. oktobra. »Ljudski oder« bo \ novem letniku postal res reprezentančna revija naših ljudskih odrov (prva številka izide že prve dni oktobra). Med
• i. ! . • .. •	________: .... I >« i I* « r d \ u II I l«A cinru C I/
Novi grobovi
-j- (Ja. Alojzija Zrimšek. V Ljubljani je umrla v slino li 7:i let gospa Alojzija Zrimšek. Pogreb hlnge pokojnjce bo v ponedeljek ob 3 i/. Soške | ulice. Naj počiva v miru — preostalim pa naše j globoko sožalje.
— Pri boleznih «rta in poapnenju žil nagnjenosti h krvavitvam in napadih kapi «isigura j >Fr:in? .Ir.jefnvaj gretičlea lahko izpiazjijenje čre-
' ve^-i bre? vsakemu nauora.
, sku koroška Draiiasnjakova »Božična-trikra-[ Ijevsk« igra« in še enu slovenska izvirnu igra. | — ;./,uložba ljudskih iger« začenja še eno novo ' zbirko, namenjeno izključno našim proslavam. Kot I. zvezek Proslav izide - Adventna prosla-vik. — Vse informucije in naročila sprejema Založba ljudskih iger« v Kranju ali njena ekspozitura \ Ljubljani, Miklošičeva 7-1.
— Izbira poklica. Ofiozarjatno vse. zlasti abi-turiente, ki si žele nasvetov glede študij, za zbiro poklica, informacij o razmerah v raznih stanovih itd., na dr. Stišnikove »Akademske poklice«, ki dajejo v teh ozirih najboljše podatke. Knjiga (ca. 400 strani) se dobi v knjigarnah ozir. pn SKA stare-
—	Potovanja parnika »Kraljica Marija« v jeseni. Prvo poiovanje od 5. do 18. septembra. V
teh 13 dneh se nudj potnikom prilika, da si ogledajo 10 najzanimivejših pristanišč in mest naše obale, kakor tudi Sredozemskega morja: Sušak, Kotor, Cetinje, Messina-Taormina, Palerino, Bi-zerle-Tunis, Girgcnti, Malta. Krf, Dubrovnik, Split. Cene od 2800 Din dalje. Radi udeležbe mnogoštevilne internacionalne publike je samo še nekaj kabin na razjjolago. Od 21. septembra do 12. oktobra se vrši Veliko potovanje po Orientu. To potovanje, kakor tudi gornje jjotovanje se začne in konča na Sušaku. Ladja pasira Grčijo, Sirijo, Palestino, Egipt in Dalmacijo ter se bo ustavljala v najzanimivejših pristaniščih teh pokrajin, kakor v Phaleron-Ateni, Rodosu, Beyrouthu (za izlete v Baalbeck in Damask) Haili (za tridnevno ekskurzijo: Tel-Aviv Jeruzalem. Betlehem, Nazaret), Porl-Saidu (za tridnevno ekskurzijo v Kairo) Aleksan-driji in konča v naših pristaniščih Dubrovniku in Trogiru. Cena za to 22 dnevno potovanje je od Din 5000 dalje. Kabine se rezervirajo, ter dobijo prospekti in informacije pri Jugoslov. Lloydu. a. d. Zagreb, Gunduličeva 3, tel. 32-51, kakor tudi pri potovalni pisarni »Putnik«.
Dr. Ivan Mubad
zobozdravnik v Škof ji Loki ne ordinira od 3. do 22. septembra
—	»Le Zlatorog milo da belo perilo!«
pravi ljudski glas. Naše vrle gospodinje, ki dobro vedo, kako silno čistilno moč ima Zlatorog-ovo milo in kako izdatno je obenem, ga ne hvalijo zaman. Z Zlatorog-ovim milom o j) rano perilo je lepo kot novo. Poskusite ■/. njim prati tudi Vi iu ne boste se kosali! Zlatorog-ovo milo je domač izdelek. Prijx>-rooanio gn naj topleje!__________
—	Pri tolščici, protinu in sladkoseč-nosti izboljša naravna »Franz-Josel« gren-
čica delovanje želodca in črev in vztrajno pospešuje prebavo. Raziskovalci na polju zdravilstva o prebavilih zagotavljajo, da so dosegli s »Franz-Josei« vodo sijajne uspehe.
—	Redno vpisovanje v Dopisno trgovsko šolo V Ljubljani se vrši do 10. septembra 19^4 vsak delavnik od 'J—12 in od 16 18, v nedeljo in na praznik od II). II dopoldne osebno j>ri ravnateljstvu DTš na Kongresnem Irgu 2-11, ali pa z vpišnico, katero lahko vsakdo s prospektom prejme. V tem času veljajo izjemne ugodnosti.
DTŠ poučuje trgovske predmete, kakor knjigovodstvo, korespondenco, stenografijo, strojepisje itd., moderne jezike, kakor nemščino, francoščino, italijanščino, angleščino. — DTŠ pripravlja učence tudi za privatni izpit na drž. trgovskih šolah. — Ker so s tekočim šolskim letom vsi prispevki znatno znižani, je omogočen uspešen strokovni študij pri tem zavodu vsakomur. Podrobna, brezplačna pojasnila in prospekti se dobe pri ravnateljstvu. — Šola uživa zavoljo svojega vestnega in resnega tlela najboljši glas, vsled česar se lahko vsakomur kar najbolj toplo priporoča.
—	Opozarjamo cenjene čitatclje na prvovrstno Radensko mineralno vodo ter smo prepričani, da je nikdo ne bo več zamenjal s kako drugo, kdor jc je enkrat poskusil.
■dtonah tnib, Ua iefto &do perilo
—	Permanentne legitimacije jesenskega Ljubljanskega velesejma od 1. do 10. septembra. Ujira-va Ljubljanskega velesejma opozarja tem |x>lom imejitelje permanentnih legitimacij, cla veljajo iste samo za osebo, na katere itne se glasi in da so ne-prenosne.
—	Našim kadilcem. Monopolska uprava je sklenila izdati za jesenski Ljubljanski velesejem od 1. do 10. septembra posebno vrslo »Vardar« in »Drina« cigaret, ki se bodo prodajale polec vseh naših špecijalilcl v sejtnski trafiki za obiskovalce velesejma v škatljicah po 20 komadov po ceni. ki velja za navadne »Vardar« oziroma Drina« cigarete.
—	Zabavišče na vinskem oddelku velesejma ob letošnji »Ljubljana v jeseni« od 1. do 10. septembra bo tudi onim, ki so željni zabave, nudilo dovolj pestrega razvedrila. Za to bodo skrbele razne de-centne komedije in atrakcije, ki bodo vsakogar spravile v dobro voljo. Velesejmski mali prater bo večer za večerom ljubko razsvetljen s stotino pisanih žarnic. Plesaželjni bodo mogli ob zvokih poskočnih melodij zarajati na plesnih odrih, postavljenih na prostem. V tem ljubljanskem pratru bodo gurmanom na razpolago vsakovrstne špecijalitele, h katerim se bo kozarec pristne domače kapljice izvrstno prilegel.
—	Pri motnjah prebave, želodčnih bolečinah, igagi, slabosti, glavobolu, migljanfu oči, razdraženih živcih, oespanju, oslabelosti, nevolji do dela povzroči naravna »Franz Josefov«« grenčic« odprto telo ia olajša krvni obtok.
JAVNOSTI!
Naša konkurenca protestira proti našim nizkim cenam. Na te proteste so odjemalci vedno odgovarjali z navalom na naše prodajalnice, mi pa z dobrim
blagom jn še nižjimi cenami.	. _	„ , ■ ,„ . .
Ni jim prav, ker prodajamo poceni, Zato nas opravljajo. Naša velika konkurenca na insceniranih zborovanjih malih ljudi, kriCi na ves glas, da smo na davkih plačali vsega 163.000 dinarjev. Ta številka je izmišljena, da bi škodovala našemu
dobremu imenu.
RESNICA JE
Država ie od nas na račun davkov preiela samo za preteklo leto 12,210.421 dvanaist milijonov dvestodeset tisoč štiristodvaiseten dinar.	.
Razen teh milijonov je država dobila še okoli 7,000.000 dinariev na račun uslužbenskega davka od naših nameščencev, katerim smo za delo v preteklem letu izplačali na dnevnicah, plačah in provizijah 37,786.301 tridesetsedem mililonov sedemstoosemdesetšest tisoč tristoen dinar.
Hočemo postati največji davkoplačevalec.
Hočemo poceni obuti Jugoslovanskega odjemalca.
Odločili smo se, da se vedno prej sporaiumemo z odjemalcem kakor s konkurenco.
šM^MMzm
Direktor: Toma MaksimovR
Mariborske vesti:
ff
Med najodličnejiimi svetovnimi kompozicijami je Handlov oratorij >Mesija«. V svoji vsebinski konstrukciji nam slika življenje, trpljenje in pove-tičanje našega Odrešenika. V svoji glasbeni sestavi zahteva sodelovanje solistov, velikega zbora in velikega orkestra.
Na predvečer velikega praznika, ko se bo vsa lavantinska škofija poklanjala živemu Mesiji, kakor tudi na praznik sam, se bo ta oratonij v Mariboru, ksfoor tudi na Slovenskem sploh, prvič izvajal. Pe-vovodja »Maribora« g. Gaaparič »i je nadel težko nalogo, da je ta koncert organizirat, posebno se, ako pomislimo, da sodelujejo pri koncertu razen »Maribora« tudi zunanji zbori, in eiicer iz Celje, i Ptuja ter Št. Lenarta. Kot soliste bomo imeli pri- j liko slišati: gospo Lovšetovo iz Ljubljane, gospo
Evharistični kongres
Skupina jezdecev na evharističneni kongresu odpade radi nepredvidenih ovir. Zato pripravljalni odbor tudi ne bo preskrbe) krme za konje.
Ne verjemite raznim govoricam, ki so naperjene proti udeležbi.
Prenočišč od 7. do 8. septembra bo le malo, zato pridite v jutranjih urah 8. septembra.
Vsaka župnija noj prinese s seboj vsaj eno zastavo, po možnosti pa čimveč (Marijine družbe in razne bratovščine).
Soecialist za ženske bolezni in porodništvo
dr. Fran Toplak
zopet redno ordinira
Glavni trg št 18 od 9 do 11 in od 15 do 16
□	Župnim uradom! Knezoškofijski ordinariat ▼ Mariboru je pod št. 9158 od 38. avgusta odobril, da je zaradi letošnjega evharistlčnega kongresa v Maribora dovoljena 8. In 9. septembra binacija po-v»ad, kjer je to potrebno.
□	Za fante KA. Dne 7. septembra ob 15 bo v Karli novi dvorani škofijski zbor fantovske KA. Na dnevnem redu so poročila članov škofijskega vodstva, volitve novega vodstva, predlogi in slučajnosti. Vse delovne skupine FKA naj pošljejo na ibot »vaje »astopnike.
□	Ginlpra slovesnost. Mala Nadica Lorber-jeva živi pri avotffc starših v Srbiji. Hodi že več let v šolo, ker pa ni v bližini njenega kraja katoliškega duhovnika, ie priila letos v Slovenijo s svojo mamico, da bi prejela prve «v. zakramente.
V petek se ji je izpolnila vroča srčna želja ter se ie gmtjiva slovesnost izvršila v Frančiškov! ka-peli v baziliki Matere Milosti.
□	Ameriški časnikarji ▼ Maribor«. V petek so obiskali Maribor trije ameriški česniksr.i, dopisniki AsaociaiUd Prsesc Cotnpanie, ki so sc vračali ic Bleda m Bohinja ter »o včeraj nadaljevali ftAtnuMUf v arnjSrantalcn taborišče v Vartčdinu,
Mesija44!
Golobovo iz Ljubljane, gospoda Dariana iz Gradca in gospoda Neraliča iz Maribora. Razen g. Dariana so ae vsi znani in nadvse priljubljeni naši solisti. G. I)arl«n iz Gradca jc Slovenec, naš ožji rojak, doma iz 6t. Petra pod Svetimi gorami, ki je že nastopal Sirom sveta kot operni pevec, v Mariboru samem, kjer je študiral, pa še ni nastopil. Zato se posebno njegovega nastopa zelo veselimo. Mariborski civilni godbeniki se bodo pridružili vojaškemu orkestru in tako nam je >Maribor< pripravil zopet velik glasbeni dogodek.
Koncert oratorija »Mesiia« ni koncert zabave, to je koncert molitve in počastitve našega Odrešenima. Zato bodi udeležba Maribora na koncertu prava manifestacija!
GLASBENA SOLA »DRAVE«
Vpisovanje se vrši 3. in 4. septembra v šolskih prostorih v Komenskega ulici (kolonija) in 5. in 6. septembra v Narodnem domu (I IL nadstr.), vsakokrat od 3 do 6 popoldne. Na obeh šolah se poučuje splošna glasbena teorija, harmonija, mladinsko petje, klavir, violina, čelo, contrabas, solopetje ter v oddelku za domačo glasbo kitara in mandolina. — Vse podrobneje je razvidno na lepakih. Redni pouk ie prične 15. septembra._
□	Opozorilo I Vsem priporočamo, da si Čimprej nabavijo vstopnice za koncert »Mesije« 7. septembra v predprodaji: Aleksandrova cesta 8.
□	Sprejem otrok ▼ mestno dnevno zavetišče. Tiskovine za prošnje v svrho spre^ma decc v dnevno zavetišče sc dobe pri mestnem socii'nem političnem uradu na Rotovškem trgu ali pri upravi Mestnega mladinskega doma v Koroščevi ulici. Izpolnjene prošnje, potrjene od šolskega upraviteljeva in mladinskega predstojnika ne morajo oddati pri upravi zavoda 5, ali 7. t. m.
— Pri pokvarjenem želodcu, vrenju v črevesju, slabem okusu, glavobolu, mrzlici, zaprtju, bruhanju in driski učinkuje že en kozarec naravne »Franz-Josef« grenčice zanesljivo, hitro in ugodno Znameniti zdravniki za želodčne bolezni izpričujejo, da se »Franz*Jo*ef« voda za z jedjo in pijačo preobložena prebavila izkaže kot prava dobrota._
□ Pri današnji novi maši p. Janeza Kr. Ko-lednika v frančiškanski baziliki ne bo pridigoval bog. prof. dr, Josip Jeraj radi obolelosti, ampak novomaSnikov brat Ferdinand Kolednik, župnik z otok* 2irjc pri Šibeniku.
O Novo vodetro Glasbene Matice. V petek zvečer se je vriil v društvenih prostorih izredni občni zbor Glasbene Matice v Mariboru. Do izredne skupičine ie prišlo, ker ie doaedanii pred-
sednik dr, Josip Tominšek, ki je vodil društvo | celih 12 let, odstopil in prav tako je odstopil tudi f podpredsednik in načelnik pevskega zbora Janko Arnuš. Radi tega je vodil občni zbor II- podpredsednik ing. Saša Dev, ki je uvodoma raztolraačil, zakaj je prišlo do sklicanja skupščine ter prečital nato poslovilno pismo predsednika dr. Tomin-ška. Sledile so volitve, ki so bile glede osebnosti novega predsednika soglasne. Z vsemi glasovi je bil izvoljen za novega predsednika prosv. inšpektor v p. dr. Leopold Poljane«, Bolj dramatično so f>otekle volitve ostalega vodstva. Predloženi sta bili dve listi. Po štetju gjasov je dobila večino — 42 glasov U. lista, dočim je oltala prva v manjšini s 33 glasovi. Na podlagi izida volitev so sedaj v vodstvu Glasbene Matice: Za pevski zbor: Malenšek Jože, dr, Crnek Franjo, Rozman Marija, Faganelj Tone; za starše: Petrič Leopold, Škofič N., Lah' Jakob; t a orkester: Go-riup Ciril, Rane Bogomir, ing. Dev Saša; preglednika: Sever Josip, Štor Franjo. Namestniki: Planiniec Jože, Karba Jurij in Spžkovič Viktor.
MESIJA
veličasten oratorij izvijajo 7. septembra ob 8 zv. v Unlonu. Sodelujejo kot solisti gospa Lovšetova, gospa Golobova, obe iz Ljubljane, gosp. Darian iz Gradca in gosp. Neralič iz Maribora; zbori: Celje, St. Lenart, Ptuj in »Maribor«. Predprodaja vstopnic: Aleksandrova cesta 6.
□	Ene odpuščajo, da drugi več delajo. Iz tovarne >JugoteXta« so ae priili pritočevst odpuščeni delavci. Pravijo, da je tovarna reducirala večje število delavcev, med njimi mnogo družinskih očetov, ostali pa imajo sedaj toliko del«, da delajo kar dvojni čas — 16 ur. Ali ne bi bilo bolje vSe delavce obdržati?
□	Dijaško hrano, kosilo in večerjo, 7 Din, |e upeljala Javna kuhinja v Mariboru na Slomškovem trgu 6.
□	Znižanje iotnins. Vsled poostrene krize )e Legatova šola v Mariboru znatno znižala šolnino. Zahtevajte programi Sloveneka ulica 7. Začetek 9. septembra.
□	V Glasbeni Matici Maribor se vrši vpisovanje ca 16. šolsko lat« 1934 35 vsak dan od 10 do 12 in od 16 do 16 od 1, septembra dalje v društvenih prostorih (Union 3. nadstropje). Poučevalo se bo vse predmete kot doslej in to pod istimi pogoji kakor prejšnja leta. Natančnejše podatke dobe starši v ravnateljstvu šole.
□	Obiščite Grajsko starinarno. Tam dobite staro in sedaj tudi novo, dobro blago res cenejše kot drugod. Prepričajte sel
□	Dr. Marinič ordinira zopet redno od 9—11 in od 14—16, Trubarjeva 11.
Ptul
Pomanjkanje proMora ▼ ptajsfci bolnišniet". Zaradi pomanjkanja prostora se v ptujrid bOlnlinici naenkrat ne sprejemajo porodnice, raeSO v sluBiJih, ko je potrebna nujna zdravniška portoč.
Pevske vaje Glasbene matic«. Redne pevske vaje pevskega zbora Glnsbene matice se prično v ponedeljek 8. septemhra t. 1. ob 20 v dvorani GIm-bene matice
Celje
jSt Osebna vest t gimnazije. Profesor g Frane Rojšfek je premeščen t drž. realne gimnazije v No-vem mestu nt dii. realno gimnazijo v Celju.
& Sprememba posesti. G. Kraniaršič Alojzij, župnik v Galiciji pri Celju je kupil od g. Fodettna-jerja, fotografa v Petrovčah njegovo posestvo.
es Veeji tujski promet. V mesecu avgustu je obiskalo Celje 1466 tujcev. V mesecu juliju samo 1152, meseca avgusta lanskega leta pa 126o, tako da imamo zaznamovati vedno več tujcev, ki obiskujejo Celje. Velik obisk tujcev v mesecu avgustu imamo pripisati lepemu vremenu v prvi polovici meseca.
& Mauj brezposelnih, število brezposelnih, prijavljenih pri celjski ekspozituri borze dela je od zadnjega izkaza padlo od 392 na 257.
er Umrljivost v mesecu avgustu. V mesecu avgustu je umrlo v Celju 25 oseD, in sicer 20 v bolnišnici in 5 v mestu. V okolici je umrlo v istetr času 8 oseb.
& Sprememba uradnih ur pri celjskih sodiščih. S 1. septembrom so stopile v veljavo nove uradne ure. Ob dejavnikih od 8—12 in od 15-18, ob sobotah pa od 7.30—13.30.
& šolske knjige in vse šolske potrebščin« kupujte v Mohorjevi knjigami.
& Odvetniška pisarna dr. Lainika v Celju se nahaja od L septembra t. i. dalje v Cankarjevi ulici 7 v pritličju._______
PROTI PREOBILNI DEBELOSTI
uporablia/te samo neškodljive Slatinske tablete
za hujšanje.
ki i<h proizvaja apoteka Mr. Babovec * Ljubljani iz naravnih mineralnih soli in zeliščnih ekstraktov.
Zahtevajte v Vaši lekarni sam« prave, neškodljive Slatinske tablete Bahevee.
Mala doia (100 tablet) Din 44'—, velika do m (200 tablet) Din 74'— r<g.br. 288, u. t. imi
Dolenjski izletniški vlak ukinjen
— Ukinjena potniška vlaka št. 9219 b b 9226 na progi Novo mesto—Metlika in nazaj. Ker sta slabo zasedena se ukineta, priž«mši od 3. septembra dalje na progi Novo mesto—Metlika potniški vlaik, ki odhaja iz Novega mesta ob 21.43, in v nasprotni smeri jiotniški vlak., k i odhaja iz Metlike ob 23.05.
Stev. 189. _»SLOVENEC«, dne 2. septembra 1834._ ______ _ _ Stran Z.
V službi strašnih strojev proti ljudskim množicam
Od leta 1924. neprestano oboroževanje — V bodoči vojni bo odločal stroj?
Kdor ee hoče seznaniti z današnjim napredkom \«ojne tehnike, naj vzame v roke sovjetsko literaturo, ki je v tem pogledu prav bogata. Sovjetske knjige so poleg tega brezobzirne in z vso trdoto razgaljajo strahoto neprestanega oboroževanja.
F. Ogordnikov je v zadnji številki revije »Voj-na in ervolucija« sestavil jasen pregled oboroženih sil največjih držav na svetu. Sovjetski avtorji eo eoveda bolj zgovorni, ko gre za inozemske vojske in za inozemski vojni material, bolj previdni pa, ko gre za sovjetsko rusko vojsko. — Prvo poglavje Ogorodnikovega članka nosi naslov:
Današnji razvoj vojnih zračnih sil
Po vojn: se letalstvo , do leta 1924 ni posebno razvilo. To nam kaže naslednja razpredelnica:
			uaraslek od
1923/4	1927/8	19S12/38	1927 v %
400	814	1600	96
1500	1286	1969	54
250	577	1093	89
500	1063	1935	82
500	500	1597	219
Drža/va
Anglija Francija Italija
Združ. države laponska
Toda leta 1934 eo se te številke zelo izpreme-nile. Z naraščanjem števila letal raste tudi hitrost in kakovost. V Nemčiji uporabljajo danes motorje na nafto, tako zvane reaktivne, raketne. To lahko izzove pravo revolucijo. Velikega pomena je tudi k-onetrukcija; saj se aluminij polagoma zamenjuje z jeklom, posebno ko gre za velika letala, ki ne bodo imela več lastnih hangarjev in bodo izpostavljena slabemu vremenu.
Letalo nese 8 ton bomb
Bombna letala so bila ob koncu svetovne vojne še v povoju. Njihova hitrost je bila mnogo manjša kakor hitrost lovskih letal. Da se je bombno letalo dvignilo 5000 m visoko, je potrebovalo 50 do 60 minut. Danes imajo lahka bombna letala že hitrost lovskih letal in se dvignejo lahko 7500 m visoko. Narasla je tudi teža bomb, ki jih lahko vzamejo s seboj. Ob zaključku svetovne vojne so lahko naložili na letalo 1.5 tone, danes nese lahko osem ton. Spremenilo ee je tudi razmerje med posameznimi tipi letal. V letu 1927/8 eo znašala bombna letala 20—45% skupnega števila letal. Lansko leto je to razmerje poskočilo na 25—54%. To zadeva v prvi vrsti težka bombna letala. Od leta 1926 do 1931 se je število bombnih letal dvignilo na Angleškem od 50 na 130, v Italiji od 70 na 100, v Franciji od 120 na 170. Ena »salva«, to je teža bomb, ki jih lahko letalstvo ene države naenkrat vrže, je narasla v teku zadnjih deset let takole:
llržava Anglija Emicija Italija
Združene države Japonska
Težnja za povečanje bomb do dveh ton je posebno vidna pri pomorskih državah, kalkor so predvsem ameriške Združene dTŽave; te računajo, da bodo takšne bombe rabile proti velikim vojnim ladjam. Ker potrebujejo bombe samo za ofenzivo ali obrambo na suhem, zadostujejo bombe, težke od 50 do 100 kg.
Vse kaže, da v zadnjem času pozabljajo na protiletalsko obrambo pri računanju z bombardiranjem; vsaj med laiki je tako. Tudi obrambna sredstva eo se izpopolnjevala vzporedno z napredkom letalstva. Protiletalsko topništvo strelja danes hitreje in mnogo bolj natančno ter ee lahko hitreje giblje. Sestavljeni so bili zelo popolni aparati, ki ugotavljajo položaj, oddaljenost letala in omogočajo avtomatično merjenje. Vedno bolj ee proti letalskim napadom uporabljajo marfce, vedno bolj 6e tudi izpopolnjuje akcija za pobijanje požarov, za-strupljbiija in panike, ki nastanejo ob letalskem napad u.
Bombe z višine 12.000 metrov
V zadnjem času se je pojavil še drug problem: stratosferna lelala bi se lahko porabila v izrednih višinah (12.000 m). To bi omogočilo izredno povečanje brzine, in sicer od 500 do 7500 km. Letala bi ušla območju današnjega protiletalskega topništva. Letala se v višini 12 do 15 km ne vidijo z zemlje in motorji se ne slišijo. Letala bi se v resnici pojavila nenadno, popolnoma varno bi prispela nad cilj. Tedaj bi odpadel strah pred lovskimi letali, ki bi se nikdar ne mogla tako visoko dvigniti. Potrebna bi bila posebna lovska letala. Današnji lovci se ne morejo spustiti v borbo s stratosfern.inii letali. Dvignejo se samo 8 km vi6oiko. Bombardiranje predmetov na zemlji in na morju iz stratosfere bi ne bilo tako uspešno, ker je pač težko pogoditi izbrani cilj iz take višine. Ogorodnikov meni, da stratosferna letala za bombardiranje niso samo še fantazija. Vse države z razvitim letalstvom imajo ie dobre tipe teh letal. Uporabljanje stratosfernih
bombnih letal bo izzvalo pravo revolucijo v današnji letalski taktiki in v splošnih operacijskih načelih.
Danes ni mogoče govoriti o uspešnem boju v zraku ,na razdalji od 1500 do 2000 km od letalskega oporišča. Stratosferna letala omogočijo takšen boj. Posebno uspešne bodo stratosferne ekepedicije proti velikim ciljem, kakor so na pr. mesta in pristanišča. To bo zahtevalo iskanje novega načina obrambe velikih kulturnih središč. To je zaenkrat muzika bodočnosti, ki je eicer razmeroma blizu. Danes je že ja6no, da 6lremi letalska tehnika za gradnjo težkih bombnih letal in velikih bojnih ptic.
Napad brez vojne napovedi
Kot revolucionar si je Ogorodnikov moral seveda poiskati razlago za to težnjo vojne tehnike. Po njegovem mnenju je to težnja za majhno, toda močno vojsko izvedencev, ki bi bili v službi strašnih strojev, ki bi lahko obvladali velike delavske množice. To bi morda veljalo, ko bi šlo za obrambo notranjega miru, toda za to zadostuje vendar policija. Glavni razlog narastka močnega bombnega letalstva je gotovo drugi, ki ga tudi Ogorodnikov navaja. Zračne vojne sile ee namreč laže in bolj poceni ustvarjajo, kakor vojne sile na morju in na suhem. Tudi drug razlog govori za razlago težnje po močnem bombnem letalstvu, to je teorija vojnega napada brez napovedi in brez mobilizacije. Letalstvo mora nasprotniku onemogočiti mobilizacijo ljudskih, kakor tudi materialnih, industrijskih
sil. Poleg tega mora kriti mobilizacijo lastne vojske. Kdor bo nadvlada! v zraku, bo lahko mirno mobiliziral svoje divizije in svoje bvomice. Kdor ne bo imel tu premoči in ee bo dal iznenaditi, ta ne bo mobiliziral ne enega ne drugega... Premoč v »raku je pogoj za organizirano vojno. Kdor izgubi premoč v zraku, ta 6e bo bojeval raztepeno in z uničenimi eredstvi. Ta ne bo mogel misliti niti na to, da bi eovražnika kaznoval z napadom. Niti njegova obramba ne bo kaj vredna, ker ne bo mogel zbrati ne ljudi ne materiala.
Odločitev v zraku ?
Kakor se je gospostvo nad morjem in nad kolonijami v preteklih stoletjih odločilo v nekaj pomorskih bitkah, in sicer v prid Anglije, tako ee bo vprašanje vladanja v zraku odločilo z nekaj bitkami v zraku za dolgo let. Zaradi tega je predvsem zgrešeno nazirainje, da bo mogoče izdelati to. kar potrebujemo za vojno, ko nastopi vojna nape tost. Kdor bo liotel iznenaditi nasprotnika, ta bo gledat, tla te napetosti ne izzove in kdor bo napadel iu si osvojil premoč v zraku, bo onemogočil nasprotniku, da proizvaja v času vojne. Kdor si ne bo mogel zagotoviti premoči v zraku, mora računati s tem, da bo njegova vojna industrija po zračnem napadu delala lahko samo z desetino navadne i mobilizacijske sile. Zaradi tega morajo tisti, ki re-; šujejo vprašanje obrambe države, delati po vodilu, j da tega, kar ni bilo pripravljeno za časa miru, ne ! bo mogoče [pripraviti za časa
1922	1933	narastek v %
90	316	216
301	856	180
38	270	610
280	380	65
21	212	910
Na stroj za varjenje, ki je pravo čudo moderne tehnike, nadzirajo izvedenci. Stroj topi z elektriko kose železa, ki jih mora zvariti do površinskega nresega 2500 kvadratnih
milimetrov.
Izlet na podmornici pred 300 leti
Podmornica
star izum — Analizo skrivnostne tekočine je nesel seboj v grob
Ta obletnica se bo zdela čudna, kar se zdijo podmornice široki javnosti razmeroma nov izum. Malokdo ve, da ee je spustila prva podmornica 4 m globoko pod morsko gladino točno pred 300 leti, avgusta leta 1634.
PRVI IZUMITELJ
Graditelj prve podmornice je bil Nizozemec Coruelius van Draebbel, zanimiv in mnogostranski mož. Zanimal se je za alkimijo, fiziko in medicino, sestavit baje prvi toplomer z živim srebrom in naposled postal okoli leta 1620 ladijski inženjer pri Angležih. Leta 1620 je predložil angleškemu kralju Jakobu I. načrt čolna, »ki se lahko potaplja in dolgo plava pod vodo-. Izutm je zanimal kralja, ki je takoj naklonili potrebna sredstva. Toda gradnja ee je zavlekla. Vzroki nam niso znani, a visoke osebe so bile v starih časih potrpežljive kakor naši povprečni sodobniki. Draebbel je šele leta 163-1 povabil kralja na prvi, kake tri km dolg izlet [Xi Temzi od Londona do Greenwicha.
PODVODNI VESLAČI
Van Draebbelnova podmornica je imela sedanjo vretenčasto obliko in nepredirne zaklopnice. A poganjala so jo navadna vesla, ki so giledala iz cevi. vodi nedostopnih. Moštvo je štelo 12 ve-slačev in 3 častnike. Angleški viri zatrjujejo, da sta bila pri tem prvem in tudi zadnjem podvodnem izletu med častniki sam kralj Jakob I. in izumitelj.
IZGUBLJEN IZUM
N»jvaržnejše tehnično vprašanje pri pormor-nicah pomeni redno zračenje, ki ga omogočijo se-
Največja ladja na svetu
ladjedelnici Clyde-• •lnk na Angleškem bo najkrajšem času do-ajen največji par-. ik na svetu, ki je last Cunard Line«. S pulil i ga dobo v morje 6. septembra. Ladja i obsegala 73.000 ton.
V Oberammergauu se je poročila igralka Klara Mayr, znana pod imenom Magdalena ln ki pogosto nastopa v pasijonskih igrah.
Ponarejen umor
V Newyorku so zaprli 12 člansko raelbojniSko tolpo, ki je ponairejala umore, da bi prišla do denarja. Razkrinkal jo je italijanski trgovec Zerbo-nio, ki je pred enim mesecem poslal žrtev napadalcev. Dva neznanca sta prišla v njegovo trgovino in zahtevala več sto dolarjem na račun »zavarovalnine« jjred razbojniki, ki bi sicer oplenili zalogo. Zerbonio je pričel barantati in naposled odšel na stanovanje vodje tolpe, da bi se »menil za odkupnino. Notri se je pričel med razbojniki prepir. Eden izmed dvojice je nenadno ustrelil glavarja, ki je zavpil, si zagtrl obran in se zgrudil na tla. Strel je takoj privabil dva detektiva, ki sta izjavila, da sta prežala na sumljivo hišo. Poika-zala sta svoje izkaznice, ugotovila umor in prijela trgovca, ki sta ga označila oba navzoča razbojnika za morilca. Zerbonio je zaman prosil, da bi ga preiskali, ker ni imel nobenega orožja. Detektiva sta mu namignila, da bo šel na električni stol in ga naposled pomiloetila, ko jima je izplačal 3000 dolarjev. Pioaneje je moral trgovec plačati še 500 dolarja pogrebnemu zavodu, ki je pokopal »njegovo žrtev«. Kljub izdatkom je bil Zerbonio vesel, da je ušel smrtni obsodbi. A nekoliko dni pozneje je slučajno srečal v podzemski železnici ustreljenega glavarja, ki je bil živ in zdrav, šele zdaj je razumel Zerbonio vso zgodbo in jo naznanil policiji. Slednja je srečno ujela vso tolpo, vštevši dve ženski, in ugotovila bistvo tega poprej nezmanega »poslovnega iziuma«.
danje duhovite električne naprave. Zato je posebno zanimivo, kako je obnavljal Draebbeln v 17. stoletja pokvarjen zrak. Zalibog nima zgodovina točnega odgovora na to vprašanje. V ohranjenem izvirnem zapisniku stoji samo, da je imel Nizozemec sodček neke »kemične tekočine«, ki je ostala njegova skrivnost in tudi tvorila bistvo izuma (dočim ni bilo ničesar posebnega na motorju), če je poetajal zralk zatohel, je razlili Nizozemec po tleh nekaj tekočine, potem so veslači zopet »lahko dihali«. Draebbeln je izdal skrivnost samo svojemu učitelju, znanemu fiziku Robertu Bovleu, in ta jo je odnesel v grob. Na vsak način je moral rabiti izumitelj zmes, ki je požirala dušik ter oddajala nekaj nevezanega kisika. Kakor rečeno, je naredila ta podmornica samo en izlet, ker so jo čuvali za posebne izjemne naloge. Potem je bila dolgo zasidran« v londonski ladjedelnici, kjer je naposled poslala žrtev velikega požara.
PRVI PODVODNI NAPAD
Podmornica v oblilki leče, izum ameriškega strojnika Buslinela, se je prvič udeležila morske bitke šele 150 let pozneje. Leta 1776 med vojno za neodvisnost Zedinjenih držav je napadla an gleško poveljniško ladjo in jo znatno poškodovali!.
NAPOLEON IN PODMORNICA
Robert Fulton, graditelj prvega parmifca, je izjboljšal Bushnelovo podmornico iti jo leita 1800 predvajal Napoleonu. A Napoleon jo je smatral za brezpomembno igračo, kakor tudi Fultonov parnik in zavrnil izumitelja. Morebiti je zapečatil s tem lastno usodo v boju z Anglijo. Nasprotno eo Angleži takoj kupili Fultonov izum. Tako je postala Angli ja prva lastnica strojnih podmornic. A usoda je še enkrat posegla e podmornico v Napoleonovo življenje. To ee je zgodilo že na Sv. Heleni. AmeriSka tihotapec Johnson je bil pripravljen odpeljati ujetega cesarja na lastni, za takratne razmere iaredno brzi podmornici. Napoleonovi čestilci so že ztorali potreben denar, a cesarjeva smrt je preprečila pripravljen beg.
PRVA RUSKA PODMORNICA
Rusija je sledila Angliji kot dmiga država v Evropi. Prvo rusko podmornico je zgradil leta 1835 inženjer Schildter, ki je izdelal lastne načrte. Njegova podmornica je nosila širok podvoden top (možnar) in je bila opremljena s parnimi stroji.
FILMSKI REŽISER SE VRAČA V GL1JDALI8CE.
Znani sovjetski filmski režiser S. Eisenetein, ki se je proslavil s filmom Potjemkin, se vrne v nastopni sezoni k gledališču. Moskovsko gledališče je pozvalo S. Eieensteina, naj bi vodil sovjetsko komedijo. Eisenstein piše zdaj književno delo o I kinomatourafu.
Na Švedskem so zdaj zgradili kolonijo stanovanjskih hiš, ki so opravljene z najmodernejšimi pripravami Tako n. pr. obstoji prostor, v katerem lahko čistite preproge, ne da hi v sobi nastal prah. V ozadju je namreč ventilator, ki vsrkava prah.

MLADI SLOVENEC
Zdravko Ocvirln
Na materinem grobu
Na grob sem rože materi prinesel, ki zapuščena epi v globoki jami, gomilo vso z zelenjem sem potrese!, nalahno delal sem, da se ne vzdrami.
Kot moje jo srce je res ljubilo, ob križu svečo dal sem ji prižgati. Življenje težko jo je utrudilo — počivaj sladko, moja dobra mati!
W
Intervju" s harmoni-kar jem Gregcem
Ne vem, če ga poznate, malega harmonikarja Gregca iz Šiške. Komaj ee ima osem let, pa je kljub temu že kar zastaven maj: hen možakar. Nosi dolge hlače, ki jim ni drugega očitati, kakor da so nekam čudno široke. No, pa saj Gregec rad pove, da jih je podedoval po svojim starejšem bratu Ln mami se jih res ni izplačalo zožiti, kajti Gregec namerava v kratkem toliko zrasti, da mu bodo stale, kakor bi bile njemu samemu umerjene. Na glavi ima Gregec klobuk, pravi klobuk, ki je bil gosposki, ko je bil nov. Nič ne de, da mu največkrat zileze na nos, gosposki je pa le.
V deželi Narobesvet
Ko so biriči odšli za kraljem Prismodavzem, da ga zgrabijo in privedejo pred njegovega namestnika Tončka, so se z velikim truščem odprla vrata kraljevske dvorane in vanjo se je prigugal dvorni norček Ihaha. Prešerno se je postavil pred Tončkom na glavo in pomigal z drobnimi nožicami v pozdrav.
»Kdo pa si ti, ki te še nisem videl tu?« se je začudil Tonček.
»Jaz sem dvorni norček Ihaha in sem bil nekaj časa na dopustu — v luknji, ki ji nekateri pravijo tudi ječa. Ravno zdajle mi je dopust potekel.«
»Torej zaprt si bil?«
»Kaj zaprt! Gosposko se temu reče: Na dopustu sem bil. Zapomni si to.«
»Aha! Že razumem!« se je veselo zasmejal Tonček. »Ti si mi ptiček!«
»Ce bi bil ptiček, bi te kavsnil v jeziček!« je udaril na pesniško žilico dvorni norček Ihaha.
»Pa zakaj?« ga je nedolžno pogledal Tonček.
»Zato, ker si prikupen možiček,« se je zarežal na vsa usta dvorni norček. »Vedeti moraš namreč: kogar ima dvorni norček Ihaha rad, temu se ne hlini, kogar pa nima rad, teinu se noč in dan klanja in mu našteva vrline, ki jih bedak nima.«
»Kateremu bedaku si se pa nazadnje klanjal in se hlinil?« ga je radovedno pogledal Tonček.
»Še vprašaš!?« se je namrdnil dvorni norček Ihaha. »Tistemu vendar, ki je največji bedak v deželi Narobesvet.«
»Aha, zdaj pa že vem!« je pokimal Tonček in obraz se mu je do kraja razvedril. »Sem se že resno bal, da si tudi ti takšne sorte tič, kot so dvorjani kralja Prismodavza in on sam.«
»Ce bi bi' me kralj Prismodavz ne bi poslal na dopust.«
(Nadaljevanje)
»To je res,« je pritrdil Tonček. »Kakšno si mu pa zagodel, da te je tako kaznoval?«
»Kaj kaznoval! Gosposko se temu reče, da me je nagradil in ne kaznoval. Kakšno sem mu zagodel? Nisem hotel sprejeti medalje, ki mi jo je ponujal za zasluge na polju narodnega smeha in burk. To se pravi, medaljo sem sprejel, ampak ne zase. Svečano sem jo pripel sorodniku kralja Prismodavza okoli vratu, rekoč: »Visoki moj vladar! Sem skromen človek, zato dovoli, da izročim svojo medaljo osličku, ki je tudi jako zaslužen mož za milo domovino. On jo je bolj vreden ko jaz.«
»Potlej seveda nič čudnega ni, da je bil užaljen in te je poslal v luknjo!« se je na vse grlo zasmejal Tonček. »Že vidim, da si v dvoru kralja Prismodavza najmodrejši in najpametnejši možic, čeprav si samo dvorni norček.«
Dvorni norček Ihaha se je ponosno vzravnal in dejal:
»Se mi zdi, da ti teh reči ne razumeš prav dobro, ko praviš »samo« dvorni norček. Za vladanje po vzorcu kralja Prismodavza ni treba nobenih posebnih sposobnosti; dvorni norček pa ne more biti vsak. Samo pomisli, kaj bi bilo, 6e bi s kraljem Prismodavzem menjala! Takšnih dovtipov, ki jih zna stresati kralj Prismodavz, še mačka ne bi prenesla in bi poginila, kakor hitro bi katerega požrla.
»Torej bi si upal tudi ti vladati?« ga je pobaral Tonček.
»Tako kot kralj Prismodavz, že!« je samozavestno dejal dvorni norček Ihaha. Vladati modro in pravično — je umetnost, ki je ne zna vsak, vladati nespametno in krivično pa bi tudi osliček znal.«
»To je res,« je pokimal Tonček, ki se mu je dvorni norček Ihaha na vso moč prikupil.
(Dalje prih. nedeljo.)
Zadnjič sem ga videl na našem dvorišču. Stal je tam široko razkoračen, z veliko harmoniko v rokah. Harmonika je bila neznansko velika, tako da se je neki porednež spozabil do tele nadvse žaljive opazke:
»Harmonika, kaj pa boš z Gregcem?« ' Grogec je kljub temu dvignil glavo po koncu, raztegnil harmoniko^ in po dvorišču je zalireščala poskočna koračnica: Didl, didl, didl di!. Zraven pa je povzdignil še svoj drobni glasek, tako da je vse skupaj kar ubrano zvenelo. Vsakdo mora priznati, da to niso maokine solze, če vam osemletni dečko zna privabiti iz harmonike ubraaie gla-jsove. In Gregec zna privabiti iz svojih harmonik vsake vrste pesmi, vesele in žalostne, kakršno je pač takrat Gregčevo čuvstvo.JTisti dan, ko sem ga opazil na našem dvorišču, je igral same poskočne, tako da sem koj sklenil stopiti k njemu in ga pobarati, kako in kaj je z njim. (Učeni ljudje, ki pišejo v časopise, pravijo takemu povpraševanju in radovednosti »intervju«, po domače bi se pa temu reklo razgovor.)
»No, Gregec, kje pa si dobil to harmoniko in kako je to, da hodiš z njo' po dvo-
1S°Bistro me je pogledal, kakor da hoče ogeniti, ali se mislim norčevati iz njega ali kaj. Pa je moral dobiti dobro mnenje o meni, kajti zaupno mi je začeli! pripovedovati:
»Veste, mnogi ljudje se norčujejo iz mene. Majhen sem res še, ampak harmoniko pa le znam igrati,« se je samozavestno pohvalil. »Ta. harmonika je bratova in od njega sem se tudi naučil igrati. Lani pa je brat odšel od doma in mi pustil harmoniko. Mama premalo zasluži s pospravljanjem m tako moram jaz s harmoniko po dvoriščih. Dopoldne v šolo, popoldne pa za dinarčki. Naloge moram pisati zvečer.«
»Kaj tudi v šolo hodiš?« sem se mu nehote začudil, zakaj kar čudno se mi je zdelo da bi tale brihtni fantič še hodil v šote. »Pa kaj dosti zaslužiš z igranjem?«
»0, seveda. Včasih se mi nabere precej dinarčkov, ki jih dam potlej mamL Nekaj mi mama pusti, da imam za zvezke in drugo reči. Zadnjič pa mi je kupila tole žogo.« In privlekel je iz žepa drobno rdečo zogo. »Kadar je pa dež, ostanem kajpada doma in takrat nič ne zaslužim. Nekateri ljudje me Imajo radi in mi dajo dinarček in še kruha zraven. Nekateri pa ne dajo nič. Ce dobim več dinarčkov, zapojem vse še enkrat od kraja- Zdaj pa moram iti dalje. Mama je bolna in nič ne zasluži, zato moram jaz bolj poprijeti.«
Stisnil sem mn nekaj drobiža v prst in gledal za njim, kako si je moško oprtal harmoniko na ramo in odkoracal s trebuhom za kruhom. Ubogi Gregec!
Potovali bomo
Igrica
Prvi otrok reče: »Potovali bomo iz Ljubljane.«
Drugii pristavi: »Iz Ljubljane v Celje.«
Tretji: »Iz Ljubljane v Celje, iz Celja v Maribor.«
Četrti: »Iz Ljubljane v Celje, iz Celja v Maribor, Iz Maribora v Zagreb.«
Četrtemu sledi peli, petemu šesti itd., kolikor ]e pač otrok, ki se igrajo. Vsak mora ponoviti V6e prejšnje postaje in jim dodati novo postajo. Čim' daljše je to »potovanje«, tem težje si je zapomniti vsa imena mest. Kdor katero izpusti, mora zapustiti grišče. Tako nazadnje ostane samo tisti, ki zna po vrsti našteti vse izrečene postaje. On je zmagovalec in začne novo igro.
Da se vsak čas lahko ugotovil, če igralci res pravilno po vrsti naštevajo VBe postaje, naj eden izmed otroik, ki pa sam ne igra, napiše vsako novo Imenovano postajo na papir. Poskusite, boste videli, kako zabavna je ta igrica! Namesto mest, si lahko izberete za svoje »potovanje« tudi'*vasi. ki ležiio v bližini vašega rojstnega kraja-
Kako je pri nas?
Čevljar obleke šiva, krojač pa vleče dreto, mizar lase nam striže, a brivec suče dleto.
•
Naš muc kot krava muka in konj kot muc mijavka, stric slon po eni nogi vrti se kot vrtavka.
Učitelja učenci učijo abecedo in bogatin vse leto bori se s strašno bedo.
Naš očka žgance kuha, a s puško v roki mama po gozdu zajce strelja vse dni junaško sama.
Tako je vse narobe pri nas v deželi slavni, ki tam nekje na gori leži kot steklo ravni.
Nehaj o čudnih narodih
Naj vam danes povoni nekaj o prečudnih narodih in plemenih, ki žive po širnem svetu in o katerih najbrž še niste ničesar slišali.
Gotovo ste že brali zanimivo knjigo »Gulli-verjeva potovanja«, kjer doživi junak pravljice nezaslišane dogodovščine med ogromnimi velikani v deželi Brobdignag in med pritlikavci v Liliputanski deželi. Najbrž ste se tedaj vpraševali, ali res živijo še dandanes takšni ljudje na svetu. Tisti, ki ste v mestih doma, site gotovo videli v kakšnem cirkusu ljudi pravljične velikosti, zraven njih pa pritlikavce, ki so zabavali občinstvo. Zu stran prvih so učenjaki mnenja, da so pred davnimi .davnimi časi res živeli na zemlji po 5 do 4 inetre visoki ljudje, vendar oni, ki jih danes kažejo po cirkusih, nimajo z njimi prav nič opraviti. Tudi pritlikavci, ki jih vidite po cirkusih, niso potomci nobenega plemena, anipak so ljudje, ki jim je iz kakršnihkoli vzrokov zastala rast.
Pleanen velikanov danes ni več, pač pa živi na zemlji še danes več ljudstev, katerih sinovi in hčere komaj zrastejo do enega metra v višino. To so predvsem takozvami Pigmejci, ki žive v Afriki med rekama Nil in Koingo in katere so odkrili šele pred dobrimi 60 leti. Visoki so 1.10 do 1.20 m. Neki angleški učenjak pripoveduje, da zel« radi plešejo in da se obna. šajo kakor otroci. Ko je prišel mednje, si je hotel najprej pridobiti njihovo naklonjenost in jim je ponudil veliko skledo kuhanega riža. Zraven je pomolil njihovemu poglavarju še lonec soli in lonec sladkorja. Poglavar je stro-kovnjaško tehtal v rokah vse tri posode in je naposled sladkor in sol stresel v riž. Nato pa je vso to mešanico z največjim tekom pojedek Gotovo se boste temu smejali, toda pomislite, kako bi se vam smejali Pigmejci, če bi vas videli, da jeste kranjsko klobaso s kislim zeljem. Različni ljudje, različen okus!
Povem vam še nekaj drugega, čemur se boste najbrž tudi smejali: v Ameriki, v Afriki in Aziji živijo ponekod še plemena, pri katerih imajo glavno besedo ženske in ne možje. Torej ravno narobe, kakor je dandanes pri nas. Tam vladajo ženske v državi in družini, sklepajo kupčije in napovedujejo vojske. Skratka, možje nimajo prav nobene besede in so lahko veseli, da jim ženske dajejo kaj za jesti in da jim sploh puste živeti. Vendar danes ta navada izumira že vsepovsod, kjer je ostala v rabi. Veliki učenjaki na.m pa celo zatrjujejo, da je človeštvo v pradavnih časih sploh živelo pod vlado žena. Možje so doma kuhali, skrbeli za obleko im itHzili na otroke. Ženske Da so hodile, na
Spretni klovn
Potegnite s svinčnikom črto od pike, ki je označena s številko 1, do pike, ki je označena s številko 2 in tako dalje po vrsti od pike do pike, dokler ne pridete do zadnje številke 28. Doživeli boste veliko presenečenje! Pokazala se vam bo žival, ki jo je spretni klovn naučil skakati skozi obroč.
ZABISTRE GLAVE
Izpolnjevalka: „ MRTVI MAMI"
Oj, zvonovi, le zvonite! Svet naj bridko vest izve: moji zlati, dobri mami ne utripa več--
V	rakev so jo položili, s cvetjem okrasili jo, sveče ji v spomin prižgali, s solzami----
V	zemljo je grobar izkopal tiho, hladno jamioo, vanjo r.ioj zaklad najdražji so zagrebli,---
Vse dni je trpelo zame to izmučeno telo, zdaj do kraja odpo.ilo v miru bo se pod--
Na mestih, kjer ležijo črtice, postavite zraven spadajoče besede (rime). Vsaka črtica pomeni en zlog.
Ena izmed pravilnih rešitev bo izžrebana za nagrado.
Rešitve pošljite najkasneje do četrtka, 6. septembra t. 1. na naslov: Kotičkov striček, uredništvo »Slovenca« v Ljubljani.
STR IC KOV KOTIČEK
689. Dragi Kotičkov striček! — Veš, striček,
tako sem bila bolana, da bi bila kmalu umrla. Pa sem še v bolezni mislila na Tebe in si želela, da bi me vsaj obiskal, ko že nisi hotel priti na žgance. Gotovo imaš tudi Ti počitnice, kakor jih Imam zdaj jaz. Sajj jib pa tudi zaslužiš, ko nam talko pridno odgovarjaš.
Zadnjič si me prosil, naij Ti kakšno pesemeo povem. Prav rada Ti ustrežem. Poslušaj! Najboljše sladko vince za deco belo je: izvira izpod skale, prelepo sveti se. Tam v logu tiho teče, živiniioo poji
in ptičkom brez denarja brž žejo ugasi. Od tega vinca glava bolela te ne bo, telo bo tvoje zdravo in spanje prav sladko!
SrSno Te pozdravlja Tvoja mala Goreirfka Majda Dobovišek, učenka II. razr. na Hru-aici pri Jesenicah.
Draga Majda! — Sem bil že kar močno v skrbeh zaradi Tebe. Moje prvo vprašanje vsako jutro, ko sem pokukal izpod pernice in pregledal poslano pošto, je bilo: »Križana gora, le kaj je z mojo Majdico Dobovišek, da nobenega glasu ni več od nje? Joh, prejoh, gotovo jo je kakšna kratkovidna muca zamenjala z miško, ko je tako grozno majhna in jo je pohrustala za južino — brrr! Oh, prejoh, kaj bom zdaj, revček, brez Majdice počel!?« Tako sem otožno stokal in tarnal vsako jutro, ko sem prebiral pisma, ki mi jih je prinesel stric pismo-noša in ni bilo Tvojega vmes. In niieeni bil samo v skrbeh zaradi Tebe, nego sem bil že kar bridkemu obupu in grenkemu joku blizu. No, pa si ee zdaj, hvala Bogu, vendarle oglasila. Tako divje vesel sem bil Tvojega srčkanega pisemca, da sem se začel kar na glavo postavljati in vriskati iz dna svoje duše: »Juhuhu, pisemce moje Majde je spet tu!« Vidiš,, tako rad Te imam, miška moja maila! In tudi Ti, bi dejal, moraš mene jako, če ne celo prejako, rada imeti, ko še med boleznijo misliš name. Saj pravim, si deklica, da malo takih, ali pa nič!
Pohvalil sem Te za prvo silo kar dovolj. Zdaj Te moram pa še malo, ampak zares samo malo okregati. Praviš, da si bila bolana. Pribijam na vse grlo: To nikakor ne drži, pa bodi še tako huda name I Bolana nisi bili in nisi bila, kajti bolana sploh nobena deklica ne mori biti, nego k večjem bolna. To je tisto, vidiš! Kakor ne moreš reči, da je šiba drobana, ampak drobna (droben —-drobna), tako tudi ne moreš reči, da si bolana, (kajti je ta beseda na vso moč skregana s slovnico. To grdo spakedranko »bolana« ve ženske sploh od sile rade uporabljate. Ko bi vedele, kako strašno neprijetno nam, moškim, zadoni na ušesa, ja gotovo nikoli več ne bi uporabljale. Kadar Te bo torej spet kakšen zobek bolel ali kaj takšnega, nikar ne toži, da si bolana, nego reči lepo in pravilno: »Bolna sem, ojojmene!« Bolan je deček, deklica je pa bolna (kadar ni zdrava, seveda!). To si dobro zapomni Ti in vse druge deklice, pa bomo prijatelji.
Bog Te živi! — Kotičkov striček
640.	Dragi Kotičkov striček! — Veš, jaz sem že naročila aeroplan. Je najlepši med vsemi letali na ljubljanskem aerodromu. Ima spalnico;'^Jedilnico in jedilno shrambo. V shrambi so že vtiS 'je-dila, ka si si jih zaželel: zvrhana košara iklobas, jajc, pišfc, pečenke, 6alame, krofov, ocvirkov, medu, potic in tort. Zdaj nama torej nI treba drugega, kakor stopiti v letalo. Pridi k meni, da skupaj odideva na Ljubljansko polje. Juhej, ali bodo Po-žgančev oča veseli, ko bodo zagledali zraven sebe predragega jim Katočkovega strička in kotičkarioo.
Na svidenje! — Marica Verbek, u0enka IV. razr. v Mostah.
Draga Marica! — Aeroplan je torej pripravljen za polet, Ti si pripravljena in jaz takisto — zdaj ni nobene zapreke več. Vsak hip lahko odfr-čiva. Samo nekaj malega si še pozabila naročiti1 na letališču: da bi me aeroplan prišel čakat na hišni prag. Me je namreč ravno te dni ljutii gospod revmatizem spet obiskal in kadar je on pri meni, si lahko misliš, da se ne morem ganiti delj Iko do praga. Uredi torej še to malenkost, potem pa — frrr!
Lepo Te pozdravlja Kotičkov striček.
641.	Dragi Kotičkov striček! — Danes se prvič oglašam. Ime mi je Milan in doma sem iz Sad i nje vasi. Naša vas stoji daleč od prometa in se zalo v njej še dobijo častitljivi slovenski dedi, ki se včasih modro pogovarjajo pod vaški lipo o starih časih.
Maj bomo kmalu meli proso. Ce te proso v» seli, se požuri, da ne zamudiš tega prelepega slovenskega obreda. Pa tudi Požgančev oča naj pride s Tabo, da bo z našim starim očetom malo po-kramljal. Torej na svidenje!
Prav lepo Te pozdravlja Milan Čeme, učenec VI. razreda v Žužemberku.
Dragi Milan! — Pomanjkanje slovenskih dedov je zadnji čas postalo že kar občutno in sem se že jaz resno zbal, da jih kmalu nikjer več ne bo. Saj veš, kako je s to rečjo: dandanes je moderno, če se slovenski ded potrka na prsi in če vrlo njegovo grlo svečano oznani strmečemu svetu, da nI slovenski ded, nego to in to. In postavi pred »slovenski« še štiri druge črke in je potem tak in tak ded — živeli in koklja ga brcnila! Zdaj ee pa za slovenske dede nič več ne bojim. Kakor vidim, slovenskih dedov brez štirih črk odspred ni tako malo, kakor sem mislil. Jih je v vaši vasi se mnogo in drugod jih bo najbrž tudi še nekaj. Slovenski dedi so pač trdožive korenine in me to jako veseli, kajti se imamo vsi samo slovenskim dedom (brez tistih štirih črk odspred) zahvaliti, da sploh smo. Slovenske dede s štirimi črkami odspred bo tudi prej ali slej pamet srečala, če si rojen tič, paS ne moreš biti miš!
Če me proso veseli? 0 tej zamotani stvari pa doslej še kar nisem dosti razmišljal. Potrpi, da temeljito preudarim in presodim, ali me veseli ali ne! Glede drugih stvari, ki me veselijo na temi svetu, sem si že zdavnaj na jasnem, glede prosa pa še ne — v mojo sramoto bodi povedano! Pa upam, da me bo tudi proso še jako veselilo, čeprav zaenkrat niti ne vem, kako proso prav za prav človeka veseli.
Pozdravljen! — Kotičteov stričel*
Tudi muca hoče piti..
polje, v gozd im se bojevale na bojišču. Ne verjamem, če je tedaj kakšen deček zasmehoval kakšno deklico samo zato, ker je bila deklica. Pošteno bi jo bil skupil za takšno predrznosti
Vprašanja in odgovori
»Tonček, kaj pa je Tvoj očka?«
»Moj očita je bolan!«
»Ne mislim tako. Kaj dela, bi rad vedel«
»Kašilja!«
»Ne bodi tako neumen 1 Kaj pa dela, kadar
je zdrav?«
->Potem ne kašlja!«
»Ali si mi trde glave! Povej mi, kaj ie toj očka, če ni bolan in Se ne kašlja?« »Potem ie pa zdravi«
DELAVSKI VESTNIK
ggMgHMHHIMHH^^	' ■ "lil mmmmm^mmmrnmmmmmmmm^mmmmmmmmmmmmmm^^m
Starostno zavarovanje
V naSi državi so za starost zavarovani samo zasebni nameščenci v Sloveniji in Dalmaciji. Na-mpSSenci (raeen državnih nameščencev) v ostalih pokrajinah naše države :n delavstvo cele države pa nima starostnega zavarovanja, to je nima pokojnine v letih, ko radi starosti ni sposobno več delati. Sicer se pri nas že nad 15 let dela na tem, da ee uvede to zavarovanje, toda do danes je ostalo vse 6amo pri načrtih.
Pred seboj imamo dva najnovejša načrta, in sicer načrt Osrednjega urada za zavarovanje delavcev in načrt belgrajske Delavske zbornice. Ker sta ta dva načrta narejena po nalogu ministra za socialno politiko in bosta torej prišla v pretres pri morebitni rešitvi vprašanja o ureditvi starostnega zavarovanja, ne bo odveč, če si jih nekoliko ogledamo in ob tej prilik: povemo svoje mnenje.
Osrednji urad za zavarovanje delavcev predlaga, da naj se najprej izvede splošno zavarovanje delavcev za onemoglost, starost in smrt po odredbah zakona o zavarovanju delavcev z dne 14. maja 1022, in nato šele pokojninsko zavarovanje nameščencev. Ta predlog utemeljuje Osrednji urad takole: Ce bi se obvezno pokojninsko zavarovanje zasebnih nameščencev razširilo na vso državo, tedaj bi se število'zasebnih nameščencev povečalo za petkrat, to je od sedanjih 9663 ljudi (povprečje v letih 1939—1932) na okroglo 48.000 ljudi, in prispevki za to zavarovanje bi se dvignili od sedanjih 25,515.137.70 Din (povprečje v letih 1929 do 1932), ki jih plačujeta Slovenija in Dalmacija, na okroglo Din 135,000.000.
Ta obremenitev narodnega gospodarstva se ®dd Osrednjemu uradu prevelika, posebno, Ee se primerja z bremenom, ki bi nastalo, če bi_ se uvedlo splošno zavarovanje delavcev in nameščencev za primer onemoglosti, starosti in smrti. Kajti prispevki za to zavarovanje bi po zakonu o zava-
bo izvedlo splošno starostno in onemoglostno zavarovanje, ki je pa tudi nujno potrebno. Belgrajska Delavska zbornica utemeljuje svoj predlog s tem, da mora veljati enakost za vse dele naše države, da ne sme biti gospodarstvo ene pokrajine bolj obremenjeno od gospodarstva v drugih pokrajinah ene in iste države in da nameščenci ene pokrajine ne bi smeli imeti ne več in ne manj pravic od nameščencev v ostalih pokrajinah.
Razširjenje nameščenskega pokojninskega zavarovanja ne pomenja za gospodarstvo nobenega posebnega bremena, ker denar, vložen v zavode, ki to zavarovanje izvajajo, n: mrtev denar, ampak aktiven kapital, ki more nuditi narodnemu gospodarstvu velike koristi v obliki cenenih kreditov.
Je pa belgrajska Delavska zbornica mnenja, da je istočasno z razširjenjem zavarovanja za celo državo nujno potrebno tudi razširi t; krog zavarovancev, in sicer naj bi spadali pod obvezno pokojninsko zavarovanje za nameščence tudi trgovsko osebje, trerr.---«ki sotrudniki, prodajalci, poslovodje v hotelski in kavarniški obrti in podobni poklici. S tem bi se krog zavarovancev v vsej državi povečal za 15.000 ljudi.
To zavarovanje naj bi tvorilo začetek splošnega starostnega zavarovanja, ki naj bi se uredilo po predlogu Osrednjega urada.
Po predlogu belgrajske Delavske zbornice naj bi bil nosilec celokupnega obveznega pokojninskega zavarovanja za nameščence Pokojninski zavod v Ljubljani. Seveda mora biti to zavarovanje avtonomno urejeno. Pokojninski zavod v Ljubljani naj bi bil le revizijska in strokovna ustanova za celokupno zavarovanje. Avtonomne edinice bi bile v Belgradu, Zagrebu, Ljubljani in Sarajevu.
Taka je torej vsebina teh dveh predlogov. Naše mnenje v tej stvari pa je sledeče:
Slovensko delovno ljudstvo je s slovenskimi gospodarstveniki vred trdno prepričano, da je
ŽENA IJV DOM
Božji spomeniki
Veliko se trudi in prizadeva današnje ženstvo, rla bi se uveljavilo v svetu, pri tem pa večinoma pozablja na tisto, v čemer more biti največje in kar rnu nihče vzeti ne more: da postavlja v prostoru in času večne božje spomenike.
Vsi narodi, vsa ljudstva sveta so postavljali in še postavljajo Najvišjemu bitju kamenite ali vsaj lesene spomenike, v katere polagajo najboljše zmožnosti, najmogočnejše zamisli svojih stvariteljnih genijev. Kjerkoli je kdaj »bivnl ali biva človek, po-vsodi najdemo priče tega njegovega prizadevanja, da bi se poklonil in oddolžil Najvišjemu v vidnih spomenikih in se v svoji zamisli o Njem ovekovečil tudi sam. Ogromno svojih duševnih in telesnih sil ter gmotnih zakladov je položil in še polaga v te spomenike, vidi se, da se mu zdi najboljše komaj dovolj dobro zanje. Pa vendar so ti spomeniki minljivi in samo časne vrednosti. Ob pogledu nanjo ali njih razvaline nam le redkokdaj vznikne v duši tiha, sveta misel o Bogu, o njegovi modrosti, mogočnosti, dobroti in lepoti. Namesto tega občudujemo človeški um in človeške roke, ki so zgradile te spomenike, in dostikrat tudi zmajujemo z glavo nad njimi — spomnimo se poganskih dežela...
Vse drugačne spomenike je dano ženi staviti Bogu. To so živi, nesmrtni spomeniki, ki pričajo, o Bogu močneje, prepricevalneje; nego morejo kamen, kovina in les, pa naj bodo njih tvorbe še tako mogočne in umetne. To so otroci, ustvarjeni po božji podobi, noseči v svoji duši odsvit večne božje luči, božjega, neumrljivega življenja, pravi božji otroci. Ob pogledu v nedolžne otroške oči je
človeku, kakor cla bi se mu odprlo nebo, da celo obraz poganskega otročiča še nosi tisti skrivnostni, nepopisni mik nedolžnosti, ki se nam ob njem slisne srce v nezavestnem spominu na izgubljeni raj. To so božje priče, božji spomeniki, ki si jih je hotel na zemlji postaviti Bog sam. Dal pa je ženi, ila jih oživotvarja: ustvaril .io ,ie mater.
Zdaj pa pomislimo, za čem vsem se danes žene ženstvo: za športne rekorde, ki so moška iznajdba in umerjeni zanje, zastavlja svoje življenje, s svojo vnanjosljo uganja najnedostojnejše burke, kakor jih .ii predpi; suje po židovstvu izprijeni moški, za vsemi ničevostmi sc lovi. ki jih vidi pri moškem, samo materinstva ji ni mar. samo materinstva sc brani. Ker se je izpačila, ker je oglu-šil v rije.i tisti materinski čut, ki jo z neznanim začudenjem iu s prečudno radostjo prevzel prvo mater ob rojstvu prvega človeka, du je vzkliknila pred Božjim obličjem: »Glej, rodila sem človeka!«
Ni ph glavno telesna služba, ki jo nožna tudi žival, ampak duševna: ljubiti i t., oblikovati otroka z nadnaravno ljubeznijo, ga vzgojiti v človeka, ki bo testi imena vsikdar vreden, ki ho vreden božje podobe v sebi, ki ho v vsem svojem dejanju in nehanju tudi brez besed glasno pričal za Boga, ki bo vreden božji spomenik na zemlji. Pred takim človekom izgine vsaka druga veličina in slava in zasluga kakor prazna pena. To so pravični. to so sveti, ki kličejo božji blagoslov na zemljo in zadržujejo božjo jezo. Oni upra-vičujejo obstanek človeškega rodu. Roditi, vzgajati take ljudi — katera naloga bi se mogla primerjati s to?
Gospodinje! Pristopajte kot 8. delavskemu loniismrcemu
Članice Sn Odšemaike k našemu ki ima v Uubljani in okolici na vseh važnih točkah svoje orodaialne.
rovanju delavcev, ki ima to zavarovanje že urejeno — le njegova izvedba se odlaga vsako leto s finančnim zakonom — znašali 3% zavarovane mezde, dočim znaša prispevek pri Pokojninskem zavodu 12%. Celokupna vsota prispevkov za splošno starostno in onemoglostno zavarovanje po zakonu o zavarovanju delavcev bi znašala okoli dinarjev 110,800.000 in tega zavarovanja b: bilo deležnih nad 520.000 v enem letu zavarovanih članov. Ker emo zgoraj ugotovili, da bi znašala obremenitev narodnega gospodarstva z zgolj nameščenskim zavarovanjem 135 milijonov, obremenitev s splošnim zavarovanjem pa le 110 milijonov, bi znašal torej prihranek za narodno gospodarstvo 25 milijonov, pri čemer je pomisliti, da bi bilo namesto ,48jQOO- zavarovanih 520.000 ljudi in da je v splošnem zavarovanju za onemoglost, starost in smrt še vključeno tudi pokojninsko zavarovanje nameščencev. Seveda je pa to zavarovanje neprimerno slabše, to je starostne rente so neprimerno manjše od onih, ki jih daje Pokojninski zavod.
Za svoje stališče navaja Osrednji urad še en razlog, namreč ta, da bi splošno zavarovanje enakomerno zadelo vse naše gospodarstvo, dočim b: zadelo nameščensko pokojninsko zavarovanje le ona posamezna podjetja, ki imajo v službi name-Š^6QC6>
Nasprotno pa predlaga belgrajska Delavska zbornica, da naj se takoj izvede nameščensko pokojninsko zavarovanje, neglede na to, kdaj se
•-•krajni čas, da se urede za vse socialno šibke sloje starostno, oziroma onemoglostno zavarovanje. In še o tem smo vsi prepričani, da so tega zavarovanja potrebni delavci in nameščenci. Ker imajo nameščenci že svoj Pokojninski zavod, naj se izvede nameščensko pokojninsko zavarovanje pri tem zavodu in naj se ob tej priliki razširi krog zavarovancev po predlogu belgrajske Delavske zbornice. Tehnična izvedba tega zavarovanja ne bi bila težka.
Istočasno pa naj se tudi uvede splošno zavarovanje za onemoglost, starost in smrt po predlo-du Osrednjega urada. Kaiti delavci so prav tako kot nameščenci in nameščenci prav tako kot delavci potrebni starostne preskrbe.
. Moramo pa ob tej priliki še to naglasiti. Sedanje ugodno imovinsko stanje Pokojninskega zavoda v Ljubljani je uspeh solidnosti in poštenosti samo slovenskega namieščenstva in relativno brez-primerno visoko stoječe poslovne morale samo slovenskih gospodarskih krogov. Ta imovina mora ostati tam, kjer je, in mora b:ti stalna garancija za naše neokrnjene pokojninske pravice.
Prav tako morajo ostati tudi prispevki za splo šno zavarovanje doma in biti na razpolago našemu narodnemu gospodarstvu. To je uaše neomajno stališče.
Če se bo vse to zgodilo, potem lahko z zaupanjem zremo na uvedbo prepotrebnega starostnega zavarovanja za naše delovno ljudstvo.
Delavska katoliška mladina v Belgiji
Delavskemu gibanju, ki hoče doseči uspehe, je treba spretnih, udarnih, šolanih in globoko prepričanih ljudi. Bodočnost organizacije in njen razvoj pa je odvisen od vzgoje mladega naraščaja, k: se v nji šola, ki hoče v organizaciji najti duška in sproščenja svojim zdravim umskim in telesnim silam.
Gotovo ni na svetu delavske katoliške mladinske organizacije, ki bi se mogla ponašati s takimi uspehi, s kakršnimi se more ponašati organizacija katoliške delavske mladine v Belgiji.
Ti vrli fantje >žosistk so znali prodreti med svoje najhujše nasprotnike, zlast: med komuniste, in so iz zagrizenih nasprotnikov vzgojili navdušene katoliške strokovničarje. Med najbolj navdušenimi katoliškimi delavskimi agitatorji so ravno bivši komunisti.
V	prvih povojnih letih je nastala in se razvila organizacija katoliške delavske mladine (Jeunesse Ouvriere Catholique — po začetnicah JOC imenovani >žosi6tk).
Začetek je bil zelo težak zaradi izrednega političnega položaja. Politična stranka katoliških Belgijcev je bila socialističnim delavskim množicam trn v peti. Radi tega so tudi delavsko katoliško mladinsko gibanje smatrali za naročeno od stranke in organizacijo pa za podružnico politične stranke. Razumljivo je tedaj, da v prvib letih ni bilo uspehov.
Toda nastopil je dr. Hoyois, ki je začel delati na tem, da ee politika loči od vere in Cerkve. Belgijska mladina se je v svojem delu otresla političnih strankarskih vez; ter je šla med delavske množice s čistim, zgolj kulturnim in socialnim programom. Pokazali so 6e kmalu izredni uspehi. Po par letih je katoliška delavska . mladina sklicala ivoj veličastni kongres v mestu Šarleroa, kjer se je zbralo 50.000 delavske mlad,ine. Dve leti zatem se je zbralo že 80.000 belgijskih mladih delavcev. To je rekordna udeležba, s katero se doslej ne more ponašati še nobena druga organizacija, ne svobodomiselna, niti marksistična.
Toda ne smejo nas zavajati zunanji čari organizacije. Za nas je predvsem važen duh organizacije in apostolski žar njenih članov.
V	drugem členu pravilnika žosistov je označena njegova svrha: »Svrha JOC je katoliška akcija delavske mladine.« Vsa udejstvovanja tega društva, pa tudi drugih, prevladuje težnja, da bi Izoblikovali svoje življenje po Kristusovih načelih, da bi v luči Kristusove vere gledali na svet in na vse pojave v njem, da se v vsem in povsod uveljavijo kot polnokrvni kristjani. Kajti katoliška akcija je prav v tem, da stavimo vero zn temelj vsemu svojemu življenju ter da ne dopustimo, da bi se še kaj storilo, izgovorilo ali napisalo, kakor da Kristus ni priSel na svet, kakor da nam ni prinesel luci in kakor da ni umrl za na«. — Jasno pa Je, da ta formacija pristnega kristjana predpostav-
lja, prekvasuje in venča njegovo fizično, intelektualno in socialno vzgojo.
Gibalna sila vsega delovanja je gioboko evha-ristično življenje članov. Med njimi je zelo razširjeno pogostno prejemanje sv. obhajila. Posebno se v tem odlikujejo Flamci, med katerimi je delal duhovnik dr. BdvaM Poppe, ki je umrl v sluhu svetosti star komaj 34 let. Prizadeval si je, da zlasti med fanli uvede pogosto prejemanje sv. obhajila. Sicer pa so na tem Belgijci delali že od leta 1905 in prav tu je vzrok, da so mladinske vzgojne in strokovne organizacije tako zgledno izpeljane.
Mladi katoliški delavski agitatorji pa so razvili veliko delavnost tudi med tovariši v obratih-Njihovo delo je seglo globoko v zemljo, v rove med rudarje, zajelo je ogromne dvorane modernih tovarn. Kjerkoli so mogli, so razvili neustrašeno ofenzivo proti materializmu in marksizmu. Med delom in v času počitka bi se med delavci razvili živahni in ostri prepiri o delavskem stanu in njegovi mizeriji, o marksizmu, veri in Cerkvi.
Žosisti' bi morali poslušati ostre napade na svoje prepričanje, na vero in Cerkev. Toda fantje so bili pripravljeni in izvrstno šolani v vseh teh perečih vprašanjih. Stvarno in odločno 60 branili resnico. In ravno ta njihov idealizem in neustrašen značaj je nasprotnikom imponiral. Osvajali so stanovske tovariše, ki so se ogrel: in se oklenili njihovih načel, prijeli so za delo v njihovih vrstah.
Žosisti so izborno šolani. Toda njihovi tečaji ne trajajo teden ali štirinajst dni. Izobražujejo se po eno, dve, da, tudi tri leta. O njihovi šoli bomo še pisali, ker se moramo tudi v tem mi od njih mnogo učiti. Saj smo v tem delu vse preveč površni!
Belgijska katoliška delavska mladina je še vedno borbena, neprestano napadalna. Posebno po zadnjih marksističnih polomih v Belgiji in po svetu sploh, je njihova udarnost še večja kot kdaj prej.
Francozi so se šli učit k Belgijcem in so isti tip organizacije prevzeli od njih. tudi oni imajo svoje žosiste in njihovo delo že občudujemo.
Pri nas podobno organizacijo močno pogrešamo. Imamo Jakobince, ki se ob vsaki priliki zaganjajo ob Cerkev in katoliške kapitaliste. Naj bi kmalu vstali tudi »žosisti« in prinosli v naše delavske množice zdravega duha, katerih namen naj bo katoliška akcija delavske mladine. Pomedejo naj z marksistično demagogijo in njeno prolifar-ško gonjo.
Poljska je sestavila velikopotezen načrt za javna d.eln. Po tem načrtu se bo brezposelnost zmanjšala za polovico, t. j. orl 400.009 na 200.009 oseb. Država je dala za javna dela na razpolago 320 milijonov zlotov. S tem denarjem bodo popravili in na novo napravili mnogo cest, železnic, pristanišč, elektrifikacij in stanovanjskih poslopij.
Krivično ocenjevanje
Žensko pridobitno delo se v kapitalističnem gospodarskem redu ves čas skrajno krivično ocenjuje: ženske plače so verlno nesorazmerno nižje od moških. Kapitalizem je ženo vedno v podvojeni meri izkoriščal ji dajal mezde, ob katerih je morala lakote umirati ali pa iskati »postranskega« zaslužka. Da je ženska kljub tem vnebovpijo-eim razmeram verlno in vedno znova silila na trg s svojo delovno močjo, je pač najboljši dokaz, da je bila k temu po neizprosnih razmerah prisiljena, ker sploh drugega izhoda našla ni,, ako je. hotela živet i.
V skupnem boju z moškimi tovariši, v katerem jo je krepko podprlo žensko gibanje, je ženska delavka polagoma dosegla splošne delavske pravice. Le tena velika krivica je še vedno ostala: neenako ocenjevanje ženskega dela, znatno nižje ženske plače. V tem pogledu je moški tovariš podlegel sebičnosti in podprl kapitalista, tu stoji delavec še danes z ramo ob rami s kapitalistom — proti ženi delavki. Le tako si moremo razlagati predlog ljubljanske delavske zbornice o najnižjih delavskih plačah, po katerem naj bi bile ženske mezde deloma za tretjino in več nižje kakor moške. Po predlogu naj bi se določile najnižje mezde po teh-le smernicah:
Nekvalificirani sezonski delavci v starosti 14—17 let dnevno 10—15 Din za moške, za ženske tudi 10—15 Din. V starosti 18—29 let za moške 15—20 Din, za ženske 15—22 Din. V starosti 20—24 let za moške 26—33 Din, za ženske 22—25 Din. V starosti 20—30 let za moške 33—40 Din, za ženske 25—27 Dim V starosti nad 30 let za moške 40 Din, za ženske 27 Din.
Samo 14—17 letno dekle sme torej toliko zaslužiti kakor fant enake starosti, potem pa se njena plača krči, čim bolj prihaja v leta, tako da zasluži s 40 leti 8 do 13 dinarjev manj na dan kakor moški enake starosti. To je pač skrajna krivica. Sa.i mora ženska opraviti polno delo kakor moški, m če je njeno delo včasih fizično lažje, pa zahteva zato večje pazljivosti in natančnosti. Kako je mogoč tako krivičen predlog od strani delavskega zastopa?
Pretežna večina ravno starejših delavk mora skrbeti ali za družino ali za posamezne svojce, dočim je med neporočenimi moškimi le malo takih, ki bi podpirali svojce. Očetom po vsej pravici gre doklada za družino, a enako bi morali zahtevati za ženske, ki vzdržujejo družino. Namesto tega se predlaga, rla na.j bodo ženske plačo sploh in brez izjeme nižje nego moške. Včasih so tako zahtevo utemeljevali s tem, rla moški potrebuje več za tobak in alkohol, to se pravi za grdo in zdravju škodljivo razvado. Tudi do-
MOD ME NOVOSTI
Za jesen
lavki hi se prilegel kak priboljšek. tudi delavka je potrebna razvedrila, izob; človeka dostojnega stanovanja, česar vsega si s tako nizko plačo, kakor ji jo določa zgornji predlog, vse življenje nc bi mogla oskrbeti. Take krivične razlike v moških iu ženskih plačali bijejo v obraz vsem socialnim načelom. A. V.
Lakasto čevlje moramo hraniti na zmerno toplem mestu; po vsaki uporabi jih moramo takoj skrbno očistiti. Nato jih odrgnemo 6 surovim beljakom ali presnim mlekom ali pa z rezino surove čebule, in slednjič poliramo z mehko krpo. Z oljem ali kako drugo maščobo jih ne smemo mazali. nei izgube blesk.
„SLOVENCEV" SVETOVALEC
Kmetijski nasveti
Kmeiovalčeva opravila v septembru
Poljedelstvo. Mokrotno vreme avgusta in primerna toplota sta povzročila bohotno rast ne samo koruze, ampak tudi ajde, repe, korenja, zelja in buč; istočasno pa tndi plevela, ki ga je treba leto« toliko bolj zatirati, da ne napravi semena Tega dela ni zanemariti, če hočemo imeti prihodnje leto čiste njive. Z letošnjim vremenom so več ali manj zadovoljni lastniki plitve, peščene zemlje, manj pa kmetje na težkih tleh in na barju, kjer ponekod že plavajo. Slabše zori fižol, ki neprestano raste in ga rja napada Tudi za krompir se je bati, da bo gnil že v zemlji. Sedaj ga bo začeti izkopavati,- toda ne prej, dokler se zemlja ni dovolj osušila in krom-pirjevka prenehala zeleneti. Nedozorelo gomolje kaj rado gnije tudi v kleti ali pod-sipnicah. Letos ga bo treba dodobra osušiti, predno ga spravimo čez zimo. Skrbno bo od-brati vse nagnilo, objedeno in dobro gomolje, da ne bo kvarilo zdravega. Nadalje bo kazalo potrositi posamezne plasti z žganim ap-nenim prahom, ki preprečuje razširjenja gnilobe in drugih bolezni. Repo in korenje še enkrat preredčimo. če ,je setev pregosta. — v Proti koncu tega meseca bomo ponekod začeli že s setvijo ozimine. V la namen moramo pravočasno pripraviti seme pšenice, rži in ječmena, ga trierirati in razkužiti s tilontinom, modro galico ali s kakim drugim razkuževalnim sredstvom. Tudi orodje za setev, pluge, brane, sejalne stroje preglejmo, da bo ob času vse pripravljeno. Naročimo pravočasno tudi potrebna umetna gnojila, kajti brez njih je težko doseči bogate pridelke.
Travništvo. Košnja otave bo ob lepem vremenu letos mnogo vrgla. Upanje je, da bo (a mesec bolj snh in topel nego prejšni, da bo vsaj to krmo mogoče dobro spraviti. Če bo pa sušenje nemogoče, tedaj je travo okisati v betonskih jam«h ali silosih. Danes imamo takih priprav pri nas precej, toda še mnogo več bi jih lahko Imeli, da bi dobro spravili vso drugo košnjo. Kar pa ne bo za pod koso, bo za jesensko pašo živini, ki bo hvaležno poplačala to krmljenje in gibanje na prostem.
Živinoreja: September je zadnji mesec poletne dobe. Bliža se čas, ko bo živina več v hlevu nego na prostem. Zato je treba pripraviti hleve, svinjake in kurnike za zimsko bivanje živali. V vseh teh bivališčih domačih živali očisti temeljito in pobeli vse stene in strop. Razkuži temeljito z apnenim mlekom ležišča, hodnike, pregraje, jasli, korita, gre-delj itd. Poskrbi, da bo tudi pozimi prihajalo v hlev, svinjak, kurnik dovolj svetlobe in zrmka. zavaruj jih proti mrazu, vlagi in prepihu. Živina naj redno hodi na jesensko travniško pašo, kadaT ni premokro. Za živino, ki je sicer čez poletje v hlevu, je jesensko pa-senje veliko vredno. Varuj pa živali pred slano na pašL Slana škoduje prebavilom, zato goni živino na pašo šele. ko slana izgine. Živine ne napajaj takoj po paši. zlasti ne, če se je pasla po deteljišču ali bnjno rastoči paši, da se izogneš nevarnemu napenjanju. Ko vidiš, da se bliža zeleno krmljenje in paša konen, začni privajati vse živali na suho krmo. Če polagoma izvršiš prehod od zelene k suhi krmi, ne bo živina zgubila ne na teži no na mleku. Napravi si načrt za zimsko krmljenje. Če ni dovolj krmil za dobro pTekrmljenje živine čez zimo, odprodaj eno ali več glav živine brez odlaganja in ne šele o Božiču ali Svečnici, kakor hitro ne moreš dokupiti primanjkujoče Krme. Le dobro krmljenje živine je lahko iobičkanosno, slabo nezadostno krmljenje pa je neizogibna zguba,. Bolje je, da krmiš celo zimo dve živali dobro kakor pa tri slabo. Če imaš breje krave, naj se pridno pasejo in sploh gibljejo, da ne boš imel težkih porodov. Zelo breje krave nehaj molsti vsaj 4—6 tednov pred porodom. Kakor govedo naj gredo tudi prašiči na pašo. Te pasi zlasti po deteljišču. Za pleme
uporabljaj le svinje dobrega pokolenja; ne pripuščaj jih prezgodaj. Za plemenitev so mlade svinje godne, ko so okrog eno leto stare. Kokoši se v tem mesecu največ misajo; krmi jih dobro, zlasti naj jim ne manjka v krmi rudninskih snovi (klajnega apna) in beljakovin. Odberi za rejo mlade peteline in jarčke, vse druge spitaj in prodaj.
Čebelne panje je treba včasih že med ajdovo pašo ob popoldnevih pripreti, vedno pa po končani paši, da se ne razpase ropanje, ki se po ajdi redno pojavlja Iz tega razloga zelo svarimo čebelarje, naj-ne točijo prehitro (če bo kaj!). Treba je kakih 10—14 dni po končani paši počakati, da se žival docela umiri. Tudi ni dobro tik po ajdi odpirati panjev. Vsaj nekaj dni naj se počaka, potem še-le naj se pa končno uredijo gnezda za zimo, zlasti kar zadeva zalogo hrane. Vsakemu panju velike mere mora ostati okrog 12 kg medu, kranjiču pa vsaj 8 kg. Kolikor bi ga bilo v plodiščih A-Ž panjev več, se naj odvzame, kolikor pa manj, ga je treba dodati v satju, ali pa dokrmiti. Kdor ni uredil še satja v gnezdih, je skrajni čas, da to po končani paši stori. Vsak pa naj družine še enkrat pregleda zaradi matic in preceni naj moč družin. Če bi katera v ajdi morda zgubila matico, je treba dodati novo ali pa združiti, oslabele družine pa ali združiti ali pa, ee bi jih bilo škoda, ojačiti s »suhimi« čebelami, če jih .je mogoče dobiti. Pri morebitnem točenju je treba skrajne pazljivosti, da se ne povzroči ropanje in pa da čebele točenja sploh ne onemogočijo. Iztočeno satje se ne pušča zunaj, da bi ga čebele »sušile«. Bodo potem »osušile« še kak panj povrh! Iztočeno satje ali takoj spravi v omaro, ali ga pa pusti nekaj časa še v tnediščih. Pobral ga boš, preden boš panje zapazil.
Sadjarstvo. Letos bo v septembru preizkusilo tudi naše sadjarstvo težke preizkušnje. Trgovina s sadjem je in ostane vprašanje, ki še zdavnaj ni rešeno v prid slovenskega sadjarstva tako, da bi pridelovalec bil tisti srečni človek, ki bi vrednost sadja spravil tudi v svoj žep. Vendar pa je storiti prav vse za dosego višjih cen.
Spravljanje sadja je predpogoj za dosego dobrih cen. Nikar sadja ne klatite ali otresajte, če ga nameravate prodati kot namizno sadje. Nikar ga tudi pri obiranju samem ne mečite vsega v en sam koš! Obirajte sadje skrajno previdno, da se pri obiranju samem sadje ne skvari, sortirajte sadje že na drevju po velikosti in posebno pazite, da ne pomešate zdravega sadja z bolnim ali čr-vivim. Sadje naj bo tedaj že pri spravljanju sortirano po debelosti in po zdravstvenem stanju. Pazite tudi, da ne pomešate med seboj raznih sort. Nikar ne obirajte sadja prezgodaj!
Vlaganje sadja v zaboje .je nujna, zahteva sedanje sadne trgovine. Domenite se pravočasno s solidnimi nakupovalci glede števila in velikosti potrebnih zabojev, da ne bo treba ž njiini zadnji trenutek preveč hiteti.
Sadjarji imajo glede sadne trgovine prav letos priliko, da spoznajo pomen stanovske povezanosti v lastnih zadrugah. Ali nas_ bo ta jesen poučila, da brez lastnega zadružništva in lastnih trgovinskih sposobnosti ni za nas rešitve, če nočemo, da nas še tudi v sadjarstvu spravijo v popolno odvisnost? Seveda mnra.io biti zadruge v pravih rokah.
V sadovnjaku pazimo, da pri spravljanju po nepotrebnem ne polomimo vej in razčeh-nemo vrhov. Tudi po drevju ne hodimo z ostro podkovanimi čevlji, da z žeblji ne, ranimo vej. Vse odpadlo sadje pobirajmo sproti, da odstranimo iz sadovnjakov obenem čim več škodljivcev. Odpadlo sadje porabimo čim preje bodisi za. krmo, sušenje ali druge sadne izdelke. Če še nismo dovolj podprli dobro obloženega drevja, nikar ne odlašajmo z oporami. Saj z njimi ne rešimo samo vej za letos pred pokvaro, ampak jih obdržimo v naravni legi še tudi za bodoča leta.
Sadne shrambe, sušilnice, posode in stroje 1 je treba takoj pregledati in odstraniti vse
nevšečnosti, da nam bo šel posel naglo izpod rok. To je važno, da kasneje delo dobro opravimo pri vsej naglici, ker se nam bo itak mudilo še z drugimi deli.
Drevesnica mora v septembru izgledati kot pušeljc. Saj v tem časp dobri gospodarji že izbirajo med drevesnicami, kje bi drevje naročili. Posebno pozornost je posvečati enoletnim okulantom in pa drevescam, namenjenim letos za oddajo. Ta drevesca morajo še letos zaceliti vse rane in imeti le vrh oziroma potrebno število stranskih vej. Ker je za oddajo sposobno le popolnoma zdravo drevje, je pregledati vse za oddajo namenjeno drevje in na njem pokončati zlasti morebitno krvavo uš.
Novi sadovnjaki bodo le tedaj prvovrstni, oe so napravljeni po dobro premišljenem načrtu. Če takega načrta sadjar še sedaj nima, naj ga s pomočjo dobrih sadjarskih prijateljev čim preje napravi in si zagotovi tudi pravočasno sadno drevje, da ne bo dobil zbirka.
Vinogradništvo. Škropljenje in žveplanje trt je prenehalo, potrebno pa je trte vršič-kati, da pride grozdje na jasno in na sonce, da bo bolje zorelo. Ker je minolo deževje
zasulo odvodne jarke, jih je očistiti, da nam poznejša voda zemlje ne odnese.
Kletarstvo. V kleti je sedaj več dela. Stare zaloge vina pretočimo in postavimo polne sode na mesta, kjer nam ob trgatvi ne bodo v nadlego. Kleti moramo osnažiti in pripraviti vse prostore za trgatev, kajti letos obeta ta biti bolj zgodnja kot navadno. Pregledati, popraviti in namočiti moramo vso posodo in priprave, potrebne ob trgatvi, prevozu in stiskanju grozdja.
Vrtnarstvo. Tudi ta mesec je še čas za presajanje endivije in zimske solate; pa tudi pozni ohrovt in karfijol lahko še posadimo, seveda le v toplejših legah. Sedaj posejemo tudi špinačo in motovileč, enako radič. Ne pozabimo tudi pleti, da uničimo plevel, kajti s tem si za prihodnje leto prihranimo mnogo dela. Lepotično drevje in meje obrezujemo že sedaj, da les bolje zori. Ob lepem suhem vremenu spravljamo čebule in razna semena, ki jih dobro osušimo in shranimo v žaklje-vino, da nam ne plesnijo in jih miši alli pod gane pozimi ne uničijo.
Koliko sena lahko pridelam na dobro
zagnojenem travniku? A. K. L. — V odgovoru na gornje vprašanje v ned. »Slovencu« z dne 26. avgusta 1934 naj se glasi prvi stavek: Na dobro zagnojenem travniku lahko pridelate pri trikratni košnji na enem hektaru okrog 80 stotov sena ali pa 400 stotov zelene krme.
Pravni nasveti
»Vzajemna pomoč.« F. K. V konkurzu »Vzajemne pomoči« so Vam priznali določen znesek. Radi bi vedeli, če Vam bodo znesek povrnili in kdaj. — Očividno spadate med konkurzne upnike III. razreda. Zato ne smete upati, da boste dobili cel priznani znesek. Potem, ko bodo pokriti stroški konkurznega postopanja, terjatve upnikov konkurzne mase ter konkurznih upnikov L in II. 'reda, pridejo na vrsto upniki III. razreda. Med il se bo razdelil ostanek in to sorazmerno z njihovimi terjatvami. Kdaj se bo to zgodilo, ne moremo povedati, ker nam ni na razpolago konkurzni spis in ne vemo, v katerem stadiju se sedaj nahaja kon-kurzno postopanje.
Kuluk. J. K. R. Občina terja sorodnico, ki ima mesečno plačo, za kuluk. Ali je dolžna plačati? — Ker gotovo plačuje uslužbenski davek, je dolžna plačati tudi kuluk.
Finančna kazen. M. F. Finančno ravnateljstvo Vas je kaznovalo, češ, da ste točili vino tujega pridelka brez točilne pravice in brez plačila točilne takse. To pa ni bilo res, ampak je vino pripeljal lastniik sam v Vaš kraj ter se vas je več dogovorilo, da ste vino kupili in pod Vašim imenom plačali občinsko trošarino. Vprašate, kaj storiti. — Vsekakor pravočasno vložite pritožbo in v njej točno razložite, kako je bila cela stvar. Če je bilo tako, kakor pišete in boste to dokazali, Vas bodo po našem mnenju oprostili kazni. Po pravo-močnosti obsodbe se plačilu ne boste mogli upirati. V tem primeru prosite za odplačevanje kazni v obrokih.
Potrdilo o odmeri davka. I. M. Razumemo Vaše razburjenje, ko morate izdajati denar za kolke na razna potrdila, sami pa ne prejmete pravočasno, kar Vam pripada. Ne poznamo razlogov, iz katerih Vam je davčna uprava odklonila za vse davke eno potrdilo. P<J našem mnenju bi mogli dobiti takšno potrdilo. Obrnite ee še enkrat na davčno upravo in to na šefa, ki naj Vam da potrebno pojasnilo, kar je njegova dolžnost.
Likvidacija. M. J. M. Ni nam znano stanje do-tičnega društva, zato Vam ne moremo svetovati, če kaže sprejeti ponudbo likvidatorjev. Obrnite ee na likvidatorje, ali na zadTužno centralo, pri kateri je dotiono društvo včlanjeno. Morda je njej poverjena izvenstečajna likvidacija. V nobenem primeru Vam ne svetujemo, da bi »pod roko« sklepali kakšne posle z likvidatorjem. Ako bi člani uprave ali likvidatorji s pomočjo »dvojnega« knjigovodstva kaj prikrili na škodo upnikov, bi odgovarjali materialno in kazensko. Na govorice pa ne dajte dosti, ampak se vselej prepričajte, v koliko so iste resnične.
Izplačevanje vlog pri zaščitenem denarnem zavodu. J. G. L. Hranilnica, ki je pod zaščito, Vam izplačuje po lestvici vsak mesec nekaj. Zahtevali ste, da Vam izplača za davke in zavarovalnino, kar je pa odklonila. Ali upravičeno? — Le one zneske Vam je dolžna izplačati, ki jih določa po ministrstvu odobreni odplačilni načrt. Kaj več ne morete zahtevati, čeprav rabite denar za davke in zavarovalnino.
L R. Ni predpisa, da bi bil davek znižan, Se se žival ponesreči in se doma zakolje ter meso razproda.
Odpovedana služba. M. J. Ker ne želite, da bi obširneje pisali — pismeno pa ne odgovarjamo — hočemo biti čisto kratki. Ker ste bili od strani oblastva, na katero ste se obrniti, pravilno poučeni, se ima Vaše službeno razmerje presojati po določilih občega državljanskega zakona in je za rešitev spora pristojno sodišče. Spor se more rešiti edino le na podlagi tožbe, ki bi jo morali vložiti proti službodajaleu. Pogodba res povsem ne odgovarja pravilnim določbam zakona. Če je nastopil odpovedni razlog, bo presodilo sodišče in Vam ne more nihče v naprej reči, kako se bo glasila končna sodba. Ako nimate zadostne imovine za plačanje taks, si preskrbite od občine potrdilo o imovinskem stanju ter pri sodišču zaprosit« za siromašno pravico za pravdo.
G. B. R. Za podporo Vaši družini za čas, ko ste bili na orožni vaji, prosite pri občini.
Oporoka skrbnega očeta. F. D. Vaše žene oče ima posestvo, vredno 50.000 Din. Vsakemu izmed odraslih otrok je izplačal delež, vendar otroci nočejo očetu izročiti pobotnice, da so izplačani. Oče bi rad napravil oporoko in premoženje iaročil najmlajši hčeri, ki mu gospodinji in ni še dobila nikakega deleža. Vprašate, kako naj napravi oporoko, da bi bila po smrti veljavna in da ne bi prišlo do kakih sporov, ker bi v slučaju, da ostali bratje in sestre še enkrat zahtevajo svoje deleže, bila najmlajša hči uničena — Oporoka mora biti napravljena tako, da bo vsak otrok prejel vsaj dolžni delež od vrednosti čiste Zapuščine v času očetove smrti. V ta dolžni delež se smejo vračunati tudi daritve, ki so jih dobili otroci za življenja očeta Na pr. oče je za življenja izplačal štirim otrokom vsakemu po 10.000 Din, potem pa je namenil zapustiti posestvo. Posestvo je sedaj vredno 50.000 Din, po odbitku dolgov pa le 25.000 Din. Čista zapuščina znaša 25.000 Din, h kateri se prišteva radi preračun jen j a dolžnega deleža še 40.000 Din, ki so bili izplačani za življenja zapustnika. Od zneska 65.000 Din znaša, dolžni delež za vsakega otroka eno desetino, t. j. 6500 Din. Ker so pa štirje otroci že za življenja očeta dobili vsak po 10.000 Din, torej več kot po zakonu določeni dolžni delež, lahko oče vso domačijo v vrednosti 25.00 Din zapusti petemu otroku. Če hi ostali otroci po smrti očeta ipak zahtevali kaj od zapuščine, potem bo moral dedič v tožbi dokazati, da so ostali otroci res že za življenja očeta dobili po 10.000 Din. Oporoka je pač tako važna stvar, da je bolje, da se z ozirom na vaše posebne razmere posvetujete z notarjem, ki vam bo za dobro in veljavno sestavljeno oporoko računal le zmeren honorar po tarifi.
Dalje na 12. strani.
Ant. Adamič:
Požiga lec
(Nadaljevanje.)
»Erjavec je naš valpet. Mu že pokažem, ne boj ee!« ga je stresal Miha za rame. »Koliko je že samo meni prizadejal hudega zastran noge, in še mi bo. Ne boj ee, bom že še terjal od njega račun,« je 6igal a ee takoj plašno ozrl po prazni sobi. Dvignil se je in šel po prstih k oknu tea- ga zaprl. Ko je zopet sedel za mizo, je iznova povzel:
»Ne samo jaz, temveč vsa občina ga mrzi. Ta satan bi najrajši nagnal vso občino v kosamo. Ali ei že slišal? Pravijo, da bodo morali prav vsi v vojsko, tudi petdesetletniiki. Seveda, Erjavec bo že tako zasukal, da bo vsaj on ostal doma, kajpak, za seme. Ti, uboga para, pa ei brez moči in zaščite; na milost in nemilost si prepuščen mogočnežem. Kaplja na veji si. Koliko časa bomo še prenašali te martre?«
»Sam si moraš pomagati!« je zarezal vanj Skale.
»Res, sam si moraš pomagati in Bog ti bo v pomoč. Prav si povedal.«
»Kaj si ubijava glavo, rajši pijval«
Pila sta. Dolgo sta ee še pomenkovala. Kakor nalašč ni bilo danes nobenega gosta. Tudi Metka je bila odšla k Rovanovim. Pozno v noči sta si segla svaka v roke in se poslovila.
Drugo jutro je Skale ves temen in srdit odšel v trg in na postajo. Vlak ga je odpeljal na daljnje bojne poljane.
Prezebal je v Karpatih, marširal je po Galiciji, vedno je zrl smrti v oči. Usoda mu ni bila neprijazna. Od doma je redkokdaj dobil sporočilo; zvedel je samo, da sta mati in sinček zdrava. Spomladi je prosil, da bi smel domov, četudi samo za 12 ur. Pisal je ženi, naj ee poniža ter prosi župana, da bi mu pomagal. Odgovorila mu je, da je župan ni hotel niti poslušati. In da ne dobiva nobene podpore za otroka. »Kam se naj obrnem, da popravijo to krivico?« ga je vprašala.
Kam? Klel je in stiskal pesti. Torej še nedolžnega otroka mn preganjajo in mu ne dajo, kar mu gre po postavil 'Kje je' pravica? Ako je Bog, bo udaril sovražnika ter ga etri. Ako bi mogel pohi-
teti domov, ne bi niti čakal božjega posredovanja. Kar sam bi si napravil pravico...
Čez nekaj tednov mu je sporočila, da so tudi njej vzeli podporo, češ, da lahko živi od gostilne. »To je prav Erjavčevo delo!« ee je zgrozil. Več dni je naskakoval svojega poveljnika in ga rotil; moledoval je, naj mu dovoli, da bi smel vsaj za nekaj lir domov. Ni mu dovolil. V nemem besu je zasadil v steno barake bajonet do ročaja. Za kazen je moral v prvo vrsto pod topove in na naskok. In zopet ga je milostno prezrl ogenj, smrt je šla mimo njega. Živel je v jarkih med podganami, ves ušiv in poln stenic, bolan na duši in na srcu. Čas je mineval v bedi, v grozi in trpljenju.
Bližal se je čas žetve. Prošnje, da bi smeli kmetje domov, so romale od županstva k okrajnemu glavarju, od tam k vojaškemu poveljstvu, k žan-darmeriji, zdaj sem, zdaj tja. Dolga so bila ta pota, prošnjam 6e ni nikamor mudilo. Med srečnimi, ki so segli v roke svojim ljudem in ki 60 prišli, da bodo grebli s prsti po topli in rahli domači grudi, med temi izvoljenci ni bilo Skaleta. Metka ni tarnala, nego je delala od zore do mraka in veliko je molila. Z Rezo sta-garali ko črna živina. Sicer je hil v hiši tudi Miha; toda ves nadložen in nebogljen ni mnogo zalegel, saj je bil celo sam sebi v napotje. Pomagali so si, kakor so si mogli in znali. Žetev je že minila, bližala se je jesen.
Nepričakovano je dobila Metka od moža rdečo dopisnico z bojnih poljan. Sporočil ji je, da pride v kratkem domov. »Kmalu bi me bilo ubilo,« je pisal. Zdaj je že boljše. Napotili so ga za nekaj časa domov, da se popolnoma pozdravi. Metka je pokazala pisanje najprej svojemu otroku v zibelki. »Tvoj atek pride! Ni te še videl, joj, kako bo vesel! Kdaj neki pride?« V6e se ji je smejalo; odbrzela je k Rovanovim, da jim pove veselo novico.
Čakala ga je in čakala, toda njega ni bilo od nikoder. Naposled — še eno pisanje: Pojutrnjem zjutraj! In prav gotovo pride. Snoči že bi moral priti... Škoda, da ni bil prišel, bi vsaj videl, kako je njemu v pozdrav in čast gorel pri županovih strašen kres ...
*
Drugi dan je bila sobota in prvega oktobra. Že na vse zgodaj so prihajale v trg žene, matere in
očetje starci. Vse se je zgrinjalo okoli davkarije, ki je sipala denarja. Država je odkupovala kri.
Glej žene in gospodinje! Kako so grabile denar in ga hinavsko zavijaje oči tlačile v nedrije! Na videz so vzdihovale in tarnale. — Gorje — ali bo trajala ta strašna vojska večno? — In mož? Ali ga res ne bo nikdar več nazaj? Stiskala je denar in ga mečkala v pesti. Kaj naj z njim? Ali naj ga nese v hranilnico? Prihodnji mesec ga bo pa res nesla in ga shranila; zdaj pa ga nese v trgovino, da si nakupi svile in lepih rut. Zdaj vsaj lahko, ko ni skopega dedca doma... Vedno je vsak sold sam požrl! Hvalabogu, časi so se obrnili na boljše...
Matere so pobožno sklepale roke. »Bom po- i slala sinu tobaka in za sveto mašo bom dala, da bi se srečno vrnil. Moj dobri sin Matija, takega sina nima nobena... Bog vedi, ali še živi ali je že mrtev... Nobenega pisanja ni od njega. Aj, kako je zdaj hudo na svetu!« Solze so jo polile.
Starci so molčali; mrkih obrazov so spravljali denar —■ »Judeževe groše« — kakor so dejali. Globoko upognjeni in zamišljeni so odhajali.
Tudi Miha je prišel z ženo. Ker je bil invalid in ni bil za nobeno delo, je dobivala žena podporo. Ko je odšla žena v davkarijo, je zavil v trško krčmo »Pri sodčku«. Od prečute noči bled v lice in kakor razoran je sedel 6am zase za mizo. Že dokaj jih je bilo ondi. Moški so pili žganje, ženske pa so drobile kruh in se nestrpno ozirale na zakajeno uro na steni. Kako počasi se je pomikal kazalec do zaželjene osme ure ...
»Gorelo je pri vas? Je veliko škode?« je pobaral Miho stari kovač iz Breznice. Ženske eo napele ušesa.
Miha je prisedel k družbi in ei natočil kozarček iz zelenke na mizi.
»Gorelo je in še hudo. Hišo smo obvarovali, vse drugo pa je šlo županu po zlu.«
»Ali so otroci?« je vprašal nekdo.
»Ob devetih otroci in babe že epe. Župan ee priduša in pravi, da mu je nekdo nalašč pognal rdečega petelina na streho.« Miha ei je iznova natočil.
»Morda mu je res.- Ženske eo jele kimati; nagibajoč se druga proti drugi so šepetajo zatego-vale usta	!
»Morda je pa kako drugače?« Miha je visoko zažvižgal ter zatisnil eno oko. »Ej, z v6emi mazili je namazan naš Erjavec.«
»Kaj praviš?« je kovač široko odprl usta.
»Ali sem kaj rekel?« Miha ee je okrenil proti ženskam pri sosednji mizi:
»Ali ste že izkopale krompir?«
»Je premokro. Kadar bo suho vreme, sicer pa je drugega dela dovolj.«
»Kopali ga bomo, kopali, a ne za nas, temveč za gosposko. Pravijo, da bo moral vsak kmet oddati polovico pridelka,« je povzdignil glas kovač.
»Najprej ga bodo popisali in tudi eeno pa slamo. Župan mi je povedal.« Kmet, ki je hrešče izgovoril te besede, je vsekal po mizi, da so odsko čili kozarci.
»Pri nas so že vse popisali!« je zavpil Miha.
Nastal je vrišč. Vsem je sršeio sovraštvo iz oči. Ženske 60 krčile prste; dvigale so se izza mize in greble so z nohti kakor s kremplji po zraku. — Oči bodo izpraskale roparjem! Najprej so pobrali može, zdaj hočejo še živež. Tudi prešiče bodo po kradli.
»Naj le pridejo! Z vilami jih naženemo!«
Novi gostje so prihajali. Vsakdo je jel najprvo govoriti o ognju v Hudem logu. Novica ee je bila razširila ko blisk po veej okolici. Vedno eo ee vseh oči obračale v Miho. — Zakaj ga tako ogledujejo? Potuhnil se je in ni izgovoril nobene več. Kmalu je plačal in šel, da počaka ženo na cesti. Po njegovem odhodu je v krčmi kar završalo.
»Soseska se z Erjavcem ne more. Veliko in hudih sovražnikov ima,« je pomenljivo del kovač.
»Miha mu ni najboljši prijatelj,« je nanj zlohotno ciknil etari Hudolin, ki se je z Rovanovim! že pravda] zastran nekega omejka.
»Ne, ni mu, pa tega ne veš samo ti, Hudolin. Nič ne rečem, tudi jaz bi najprej zagrabil njega. Čaj, ti bom še nekaj povedal na uho.« Kovač se je nagnil k Hudolinu in mu je skrivaj nekaj dopovedoval; s kazalcem na desnici je eekal po zraku.
Stari gostje eo odhajali, v eobo eo ee gnetli novi. Ženske eo erebale krompirjevo juho in prt-grizovale koruzni kruh, ki so ga zavitega v rute prinesle s eeboj. Moški eo pili ali vsak evoj štam-■ peri žganja ali pa so kar tako 6edeli in ee ozirali i na uro.
i	(Nadaljevanje prihodnjo nedeljo)
J
Slovenski lantje
vrhu Kajmakčalana
na
BAtoljčani smo, -vsaj nekateri »turistično nastrojeni« in nismo si dali miru, dokler se končno nismo odločili, da se popnemo na Kaj-makčalan.Tu je bila najhujša fronta iin velja enkrat te kraje pogledati, ko ima že človek
Sriliko in to prav zdaj, ko praznujemo, oziroma o obujamo spomine, kako je bilo pred dvajsetimi leti, ko so se začele te ogabne grozovi-tosti bratomorstva. In še tretja zanimivost Kaj-makčalana: Grška meja. Stopili bomo torej na grška tla. In še ena: Petrov dan na Kajmakčalanu. To je po naše nekako »žegnanje«, vsako leto namreč priredi naša in grška vojska slavnost na vrhu Kajmakčalana v čast onim, ki so za svobodo pustili življenje po Kajmak-čalanskih brdih in jarkih.
Kajmakčalan od daleč.
Sreda je bila, vrofie macedonsko solnce je Jgalo na kameaite, razbeljene bitoljske ceste, naša družba je stopala proti positaji.
• V vlaku nismo nič sedeli, stoje smo peli tfcrto »Na pdanincah luštno biti« in gledali smo sikoz okno proti mogočnemu grebenu Kajni ak-čalana. Vozimo 6e po polju, sama pšenična polja, veliki kupi snopov, ki se suše in čakajo mlatičev, oziroma konjičev, — tu namreč ne mlaitijo, ne poznajo cepcev, ampak vse omanejo s konji.
Po 20-minutni vožnji je ustavimo. »Kre-menice, groka granica!«, vpije sprevodnik. Torej smo na skrajni južni točki. Izstopimo. De-belo nae gledajo ljudje.
»Kam?«
»Na Kajmaikčalan!«
»Peš?«
»Vse peš!«
Graničar otrne z glavo in se nasmehne:
»Saj ne boste prišli na vrhi«
»če sem na Triglav prišel ne enkrat, bom pa menda tudi na Kajmakčalan, saj tu ni klinov, ampak avtomobilska cesta do vrha, ne mo-?em zaiti in ne telebniti v prepad.
70 kilometrov tja
v »Pa veste, da je od tu do vrha po cesti samo 70 km?«
»Naj bo. Samo pot nam pokažite, kje pridemo najprej na glavino cesto.«
Popeljal nas je s postaje stari hodža iz vasi, ki je cisto blizu postaje iin blizu ceste. Kenali. Čisto muslimanska vas. Že od daleč smrdi. Hvala Bogu, nam ni treba hoditi skoz vas, obide,mo jo po suhih razpokanih mejah, ob njivah koruze. Dve štorklji, leno zakrilita nad nami in se spustita čez vas. Tla 60 vsa jamasta, da mora človek gledati, da se ne spotakne in si ne stolče nosu. Kaj pomenijo te luknje? To je vse iz vojske.
Na cesti smo. Torej 70 kilometrov ceste, pa smo na Kajmakčalanu. Trdo in na gosto udarjajo naši čevlji ob tla, s strani nas pozdravljajo macedonski kmetje v svojih belih oblekah. Žito spravljajo. Nik jer drevesa, sama ravnina nazaj do Bitolja in Peristerja^ in naprej tja do gričastega podnožja Kajmakčalana.
»Kje bodo dobili osle?« vpraša Slavko in se ustavi na malem mostiču.
Saj res, menili smo se, da bomo nekje najeli osle in jih jahali. Po macedonsko. Mace-donec ne bo nikoli šel peš, vedno na »čuksu«.
V bližnjem selu smo vprašali za osle. Nimajo. Samo vode smo dobili, pogasili žejo in napolnili svoje čutare.
Čez kake pol ure smo prišli v vas Džermi-jam. Že ime pove, da tod pol je muslimanska kri, a oslov tu nimajo. Najprej. Solnce pritiska, vsi smo potni in žejni, žejni. Čutare so seveda že
E razne. Šele v Baču bomo pili vodo in to bo že ez eno uro.
V Baču smo najprej obiskali »Kraljevo se-lo«. Mal dvorec, lična hišica poleg šole. Tu je bila za časa fronte rezidenca glavnega štaba in regenta Aleksandra. Vse je še ohranjeno, kakor je bilo takrat. Posebno lepa je delovna soba regenta Aleksandra, kjer je tudi spominska knjiga, v katero se podpisujejo obiskovalci »Kraljevega sela«. Razumljivo, da smo se tudi mi podpisali in pripisali svoje pripombe. Prelistal sem knjigo, če ni morda v njej kaj slovenskega, pa nisem ničesar našel. Torej bomo mi prvi Slovenci v tej knjigi. Ob koncu smo naredili še skupno pripombo: Slovenski fantje ob »zavojščenjuc Kajmakčalana. — Druga soba je nekaka zborna dvorana s precejšnjo mizo, na kateri sta le dva albuma slik iz solunske fronte. Poleg »Kraljevega sela« je »Narodna šola«. Mala je, a čedna. Obiskali smo tudi učitelja, m Makedonec ampak dobrodušen dečko iz Srema.
Spet smo natočili vode in' se poslovili od prijaznega Bača. Ne daleč od vasi smo pogledali na tablo ob cesti: Kajma.kčalan 40 km 460 ni. Samo popraskali smo se za ušesi in jo mahnili naprej proti Črni reki. Solnce se je nagnilo, vročina je malo ponehala. Vedno večji in ogromnejši stoji pred nami Kajma.kčalan, vrh se je že skril za golo predgričevje. Srečamo velikansko tropo ovac in ogovorimo pastirja. — V strašni vročini nosi volneni kožuh, da se komaj malo vidi iz njega, pa pravi, da mu ni nič vroče. No, si mislimo, pač srečen človek...
Črna reka! Tu so bili hudi boji baš za Črto reko. Srbi, Francozi, Nemci, Bolgari, vsi so tod pustili nešteto žrtev. Zdaj Črna reka teče mirno in počasi proti Vardarju, njeno ime je kar opravičeno, voda je čisto črna, ne vem od česa more biti toliko umazana. Naša cesta se vije tik ob reki precej dolgo, do Skočivira, ki je zadnja vas pod strmino in še naprej.
Mlad Makedonec prijaha za nami. Na oslu sedi in med potjo si neprestano svira na svoje lesene piščali. Tri ali štiri piščali ima, enkrat poskusi eno, enkrat drguo, še govoriti nima časa.
»Kam ,druže?«
»Na Kajmakčalan.«
»Po cesti?«
»Jok po cesti! Po bližnjici. V štirih urah smo gori. Po cesti še nihče ni šel na Kajmakčalan.«
Spet je vzel drugo piščalko in začel drobiti macedonsko melodijo. Neugnano naprej in naprej isti motiv — kolo. Na Kajmakčalanu bo naroda, je pravil potem, da ne bo kam položiti svojih kosti. Vsega bo dovolj, jedače, pijače in kolo bodo plesali do onemoglosti.
Osel — zadnje upanje
»Ti greš po bližnjici? Mi pojdemo s teboj. Pa vso pot ne boš jezdil bogega čuksa?«
»Joj, vso pot! Potem- bomo naložili nanj vaše tovore, pa bomo šli počasi v breg.«
Sijajno, smo si mislili, najkasneje ob dveh bomo že na vrhu! In ta ljubeznivi pobič nas bo zabaval vso pot, da sami ne bomo vedeli, kdaj bomo gori.
Skočivir — zadnja vas. Črna reka. na eni strani naša cesta, na drugi revna macedonska vasica, vmes dokaj moderen most čez Črno reko. Tu se moramo malo odpočiti. Mrak je legel v globoko dolino Črne reke. Mladi čiča na oslu je zavil Čez most proti vasi.
»He, stoj! Samo malo se odpočijemo, pa gremo takoj- naprej!«
»Jok! Jaz imam v Skočiviru druga, pri njem bom prespal, zjutraj pa naprej.«
Zdaj pa imamo, bomo pa radi šli po cesti, če hočemo naprej! Kajpak, njemu je lahko, mi pa nimamo časa. Saj si on niti misliti ni mogel, da bomo mi tudi ponoči nadaljevali svojo pot. Nič si ni dal dopovedati. Z njim so šle vse njegove in naše bližnjice. Z osli ni torej nič, edini, ki smo ga takorekoč imeli, se nam je izneveril. Zdaj bo pač moral biti vsak svoj osel...
Dolina se oži, Črna reka šumi v večerni mrak, prve zvezde zasijejo nad nami. V hitrem »gosjem maršu« puščamo za seboj ovinke, zdi sc mi, da gremo iz Tržiča proti Puterhofu, le »Hudičevega mostu« ni nikjer. Zdaj se neha naša pot po ravnini, v mogočnih serpentinah se vzpenjamo po bregu višje in višje. Oglaša se utrujenost. Ne zmenimo se še zanjo. Eno noč brez hrane Ln en dan brez spanja — stara šala — to
se že prestane! Višje in višje sc vzpenjamo, zdi se nam, da že strašno dolgo hodimo. Žejni smo. Počivamo. Spomnimo sc, da nam je učitelj v Baču pravil, da sta lansko leto dva slovenska turista šla isto p>ot, pa nista zmogla, vrnila sta se. Kaj, če se tudi nam kuj takega primeri? Bog obvaruj, brž naprej!
Že se nain zdi, da bomo kmalu na vrhu. Zaspani smo. Noge nam postajajo trde, vedno bolj redkobesedni postajamo. Nad nami noč, črna tema. škoda, da lune ni. Globoko pod nami tam na zahodu je nekaj svetlega, odsev številnih luči — Bitolj. Daleč smo že. Nič ne de, še par ur. Voda! Gosta je, a mrzla in jo pijemo vsi po vrsti. Spet naprej, serpentina se zvija po mo-
fočnem hribu. Spet tabla, posvetimo z žveplen-o: »Kajmakčalan 26 km.« V tem trenotku me spreleti mraz, trikrat bolj utrujen sem, oči se mi lepijo, kakor da imam na zgornji veki obešeno težko utež. Koliko je ura? Polnoči ie proč. Še najmanj šest ur! Kako, Bože moj, ko smo pa že tako utrujeni, saj že hodimo 10 ur. Zdaj smo vsi utrujeni. Za gozdičem malega hrastovjo se položimo po travi. Za zglavje imamo nekaj
Kapelica na vrhn.
hrastovih vej, pa se mi zdi bolj mehko, kot ne vem kaka pernata blazina. Spimo, nad nami čuje noč in mogočni Kajmakčalan.
Komaj smo spali eno samo urico, pa smo spet pokonci. Večinoma tožimo, da nam je mraz. Brž naprej, da se ogrejemo. Spočili smo se, noge se spet premikajo kakor naviti avtomati. A temno je, bolj kot je bilo preje. Nobene zvezde, vse oblačno. To bi bilo še najlepše, da bi nas po vrhu še dež prav pošteno napral... Hitimo, naprej, naprej ... Koliko je že pisalo? 26 km! Nastavim roko in se zdrznem. Kaplja... Počasi rosi. Vsi smo obmolknil in kakor, aa smo spet postali vsi trudni. Kaj zdaj? Dokler moremo — naprej! Skala, velika pečina visi tik ob cesti. Ne kaže drugega, kakor da poiščemo zavetja.
Naše govorjenje je zadušilo bučanje in hro-penje težkega avtomobila, ki je lezel izza ovinka proti našemu bivaku. Vsi naenkrat smo planili ven in avto je moral obstati. Nabito poln ie. Posveti nam naprej, dež je redkejši in spet tiho in sklonjeno stopamo. Oblaki ko se polagoma razvlekli in pričelo se je daniti. Vrh Kajmakčalana nam je še zakrivala gosta megla.
Prvi solnčni žarki so poljubili zvite grebene visokega gričevja, pred nami so se zasvetile v solncu pastirske kočice — cela vas. »Kolibe« Pravili so nam že prej, da je to cincarska nasel-
bina pastirjev. Pravi Cincari, katerih rod tu ž.ivi že leta in leta. Dobri pustirji so, postrežljivi, tako so nam pravili v dolini, a vendar smo z največjo težavo tako rekoč izsilili, da so nam dali malo mleka. Gazda je odšel v Bitolj in edini trdovratni izgovor je bil, da jc gazda prepovedal prodajati mleko. Vendar smo se po niu-kepolni noči okrepčali in končno prišli toliko »k sebi«, da so se num razvezali jeziki, celo rezek slovenski vrisk se je ruzlegnil v dolino. Skoro smo na vrhu, žc lezemo v meglo, mrzel veter vleče z naše strani proti grški. Zavijemo se dobro in pospešimo korak, da se tako branimo mraza. Cesta je ruhlo napeta in potegnjenu tik pod grebenom.
Srečujemo ljudi. Kmetje v svojih pisanih narodnih nošah in s svojimi osliči se vračajo. Še par ovinkov in zaslišuli smo skoz divje buča-nj. vetra močne udarce na boben. Nekje plešejo kolo. Megla leti čez greben, kakor bi jo metal z vevnico. Torej smo vendarle na vrhu. Greben se malo razširi, pot zaokrene uazuj, še kratek vzpon in že je pred nami tropa osedlanih oslov in konj, avtomobilov, celo voz z visokimi, vega-stimi kolesi. Najprej gremo seveda na točiko, ki je stvarno najvišja.
Kajmakčalan je premagan!
Večkrat med potjo sem se spomnil tistih starih modrih »kovačev«, na katerin je bila slika Kajmakčalana. Kakor se spominjam, ni bilo nn tisti sliki ničesar drugega kot kup kamenja pod oblaki nekje. Zdaj sem iskal tisto mesto, a ga nisem mogel nikjer dobiti. In bi ga tudi ne dobil, ker na tistem mestu danes stoji lična kapelica, ki predstavlja skupni grob iu skupni na-crobni spomenik vsem onim tisočem in tisočem, ki so padli na teh brdih v boju za svobodo in domovino. Petrov dan je pa obenem praznik spomina, praznik prijateljstva naše države in Grške. Tu so danes Jugoslovani in Grki, naši Ln grški oficirji se družijo in se rokujejo, prijazno »razgovarajo«, kot da so skupaj že leta in leta.
Iz radovednosti sem tudi jaz vstopil v kapelico. Sami venci so, nekaj podob, čiča prodaja sveče in ljudje jih kupujejo. Vsepovsod gore male lučke, da človek nima kam stopiti, venci in mrtvaške sveče narede vtis mrtvaške sobe.
»Grčke cigareteee!« vpijejo mladi čičri. Razumljivo, da smo kupili vsajc par zavojčkov teh svojevrstnih »odpustkov«, da bomo lahko dokazali, da smo res bili na Grškem, če pa tega ne, pa vsaj to, da smo bili na Kajmakčalanu. Teh prodajavcev cigaret je bilo sila dosti.
Mraz me trese. Stisnem se k zidu in opazn-jem ta pisani svet. Kakor mal sejem. Vse je glasno, vse giblje, vse hiti, tam za oglom boben in dva klarineta in mladi svet poje in pleše kolo, pleše, pleše in brez prestanka poje. Tem ljudem pač ni mraz.
Tam prodajajo breskve, prve slive in zelene hruške. Kupim pol kile hrušk, samo zato, da lahko rečemo, da smo lia vrhu Kajmakčalana kupili hruške. Baš najbolje seveda niso bile, pa vendar, človek je žejen in po vrhu še lačen in tako se še tista radovednost in kaprica mora umakniti in navsezadnje smo jih prav z užitkom pojedli. V dolini so nam pravili, da bomo gori dobili, kar se nam bo zahotelo. Šlo nam je seveda največ za mleko in kruh, pa ni ne enega in ne drugega. Premraz je, prav je povedal!' oni čiča, premraz je. Tudi nam bo postalo premsraz, zato je kaj kmalu bil sprožen predlog, da bi čim prej odšli, megla je in razgleda ne bo nikakega.
Poslovili smo se še od trojice »kriplnov«, ki so sklicali zbor in se posvetovali s finančnim ministrom, da bi šli nazaj z avtomobilom in ne peš. Finančni minister nekaj časa o trudnosti, izmučenosti in o š-tevilnih žuljih ni hotel nič slišati, a slednjič se je pod težo tehtnih razlogov vendar le vdal in tako nas je ostalo samo še sedem. Je že križ z veliko družbo po gorah hoditi! Naj že bo kakor hoče, sedem nas je še in gremo peš nazaj.
Razume se, da nismo nazaj tolkli po cesti, marveč smo vzeli najkrajšo smer, ves čas ob grški meji po grebenu. Pot nas vodi tik ob grški meji. Vidimo naše in grške graničarje, s precejšnje višine se nam odpira dokaj globok pogled na grško zemljo. Samo gorovje, dokler se žejo oči.
Slovenca srečaš povsod
Pri prvi karavli (obmejni postaji graničar-jev) se ustavimo. Graničarji, to so vam »lafovi« bi rekli po macedonsko. Povabili so nas na kavo, potem nam pa napravili celo kosilo. Slovencu smo med njimi dobili — kje ga ne dobiš? — in vesel je bil, da je mogel v tem gorovju spet enkrat govoriti s svojimi ljudmi. Mi smo bili pa veseli, aa smo se spet enkrat ipošteno najedli in se napili grške vode, — graničarji namreč hodijo po vodo na grška tla, kjer je izvrsten stu-
Jontes Geflč:
V zastavljalnici
Sirena tuli eno.
V veži mestne zastavljalnice že sedi na pragu pred zaklenjenimi vrati ženska; čaka, zakaj ob treh bo dražba. Vsedla se je h kraju in dremlje; glavo ima naslonjeno na podboje vrat in, da ne zija vsakdo s ceste noter, je z nogo porinila eno krilo širokih vežnih vrat. Tako. Zdaj ji ničesar ne brani več nekoliko zadremati. Je to stara mamica, ki ima med drugimi prazniki v mesecu še evoj poseben praznik: dan dražbe v mestni zastavljalnica. S seboj v usnjati torbici ima prihranjene denarje, za vsak slučaj, če se ji ponudi dobra prilika, da kupi kako staro šerpo, ali kake že preprane rjuhe; nove so seveda predrage za njo, staro »vdolo« brez otrok. Dremlje; ampak ne prav dolgo, zakaj vsaki čas jo zbndi ropotajoč voz, ki gre mimo po cesti, ali pa ljudje, ki lazijo naprej v vežo. Naenkrat se zgane; pomakne se •bolj v sredo, da bi ne bila preveč potisnjena h krajn, zakaj dobila .je sosedo, debelo žensko, ki sopilia, ko se slednjič le srečno posadi poleg na prag. — Ali ste že dolgo tukaj?
_ zahrope debeluharica, branjevka mati
Klinarica. — Ne! — pravi vdova, — pravkar sem se vsedla! — Zastoče: — oh! — in se, staTa kot je, težko premakne.
— Uf, nf! — stoka debela in se s kratkima zalitima ročicama briše pot z luna: stega obraza. Naenkrat je zasopla. — Zdaj pa gre sem tudi naš sosed, stari nor Tratnik. Povem vam, to vam je požeruh; stoji na pragu svoje starine, veste, saj to je samo luknja, ne trgovina, in ves ljubi dan lovi kupce in ustavi vsakega Bosanca, ki gre mimo, da ga obere. Boste videli, zdaj bo |ei zadaj noter. da bo notri po omarah vse
prebrskal, kar je kaj vrednega, da bo potem pokupil, potem pa dela debele kupčije! Mi drugi pa naj pobiramo ostanke, če hočemo kaj kupiti. Jaz se bom prav gotovo pritožila na magistratu zoper krivico. Veste, že dolgo gledam to in večno trdim, da bom šla, ampak veste, človek je predober, pravim! Ampak enkrat pa le storim, kar samo obetam večno! Veste, da se mi hoče žolč razliti vsa-kikrat! — Umolknila je, zakaj v vežo je že stopil majčken, suh možakar. — Dober dan mati Klinarjeva!
Dober dan, dober dan gospod Tratnik, vroče je, vroče kaj! — je zahropla njegova soseda in hišna gospodinja, branjevka in gostilničarka v Krakovski ulici, gospa Klinarica
Ja, vam debeluharjem! Mati Klinarica, ki so jo radi klicali v njenem predmestju tako, je gledala za njim s stdsnjinimi, pikčastimi črnimi očki in čakala, da je zginil; nagnila se je brž k vdovi in privzdignila kazalec. — Tile ljudje, starim«'ji, morajo tudi delati kupčije, kaj pravite!
A, kaj pravite! — Starka gleda široko, prestrašeno. Pozabila je zapreti usta in je kazala grde, rjave škrbi ne. Klinarica se je obrnila proč in si zagotovila: ob prvi dobri kupčiji si dam populit škrbine in vdevat na njihovo mesto zlate zobe! Vstopilo je več ljudi; prihlačal je ogromen črn cigan.
Ta požeruh ciganski gre tudi zadaj! — sopilia branjevka s pikčastimi, jeznimi očmi. Poznala ga je kot ošabnega skopuha, ki jo hodil s starinarji v njeno gostilno na dan dražbe, in kot gostilničarka je imela nanj svoj žolč.	i
Cigan »Dušan Silni« je bil poznan med ljudmi iz zastavljalnice kot požiralec zlat-
111 Ta žre zlatnino, veste! Boste videli, tale stariaar Tratnik in tale cigan si bosta danes
še v laseh zaradi briljantih uhanov, ki so menda na prodaj. Oba jih bosta hotela kupiti, seveda zastonj in potem narediti kupčijo z njimi, boste videli, če nimam prav!
Jfi, ft 3, 'F
Naenkrat se razjari branjevka gospa Klinar, silno vroče ji postaja, da ji žarijo tolsta lica: — Ampak, to je že od sile, ta gre tudi naprej! —.se dere za človekom, ki se plaho ozira nazaj.
Puh, če gredo vsi zadaj, grem pa še jaz!
—	hrešči. Upira se s komolci ob vrata in hrope in se pripravlja, da bi se vzdignila Napol se že vzdigne, ampak stokajoče se sesede nazaj; — Uf, uf! — Obsedela je in samo z zavidljivimi očesci gledala po vezi in hreščala: — Ampak res, to se mora .nehati! — Takoj jutri se pritožim ! — Od jeze ji je ie bolj vroče in se široko razpenja in stoče: — Uf, uf! — Umolknila je trpeče, toda ne za dolgo, kajti naenkrat se je spet razjarila in postajala zaripla v obraz, da se je zdelo, da jo zadene kap. — Pa čez sosednjo vežo hodijo tudi in potem zadaj noter!
Kje?
I skozi sosednjo bajto in čez _ dvor išče ... ja, to se mora nehati! — S stisnjenimi očmi je gledala za elegantno damo. — Da, da seveda, to je sram, da bi kdo videl, da gre v zastavljalnico, in zato seveda okrog in zadaj! Ja kajpak, saj sem vedela, saj sem vedela!
—	Umolknila je, zakaj v vezo je prisel uradnik; ozrl se je mimo grede na nje, zakasljal, in pljunil dobro debelo skoraj pred nje.
Prasec!
To je uradnik! — ja zašepetala spoštljivo starka
Naj bo, kaj pa je zato!
Me spustite noter, gospod? — prosi sladko afektirana dama ki je čakala pod stopnjicami in ki je bila prišla skozi sosednjo vežo. — Rada bi si oglodala tiste bril iant«. ki bodo danes na dražbi!
Izvolite, samo izvolite!
Gospod, gospod! — je javkala stara ženica v ruti, ki je lezla za damo. Gospod se je obrnil: — Kam pa kam pa ležete vi! Marš ven, zunaj v vezi počakajte! 2enska je s široko odprtimi ustmi obstala pred zaklenjenimi vratmi in gledala za njima. Pod stopnjicami je počakala, da spet kdo odpre; zlezla je le v kuhinjo; — Ali so gospod Pav-linček doma, prosim? O dober dan, saj ste vi to! Gospod, rešite mi moje rjuhe, jutri vam prinesem d<yuu\ gospod, prosim!
Ne morem, mamica res ne, če bi imeli denar, potem že!
Zadnje rjuhe so gospod... Zenskica je zajokala.
Naj bo, ampak jutri jih zopet zastavim, da veste!
Kako, kako prosim, gospod ... veste, gluha sem malo!
Danes vam jih rešim, da ne bodo prodane, ampak jutri pa jih zopot zastavim!
Ja ja o ja prosim, gospod! 0 tisočkrat vam hvala gospod.
Je že dobro mamica! Z Bogom!
Z Bogom, z Bogom!
Dobro zamazana ženska je prisopla in je sklepala roko; —■ Pavlinček, reši mi moje rjuhe, ga bova že zato stisnila pol kile, samo reši mi rjuhe, za božjo kriščevo voljo te prosim!
Dajte ml sem listek ln denar, bom že!
Nimam zdaj, jutri dobim denar...
Ja babe, ste vse ponorele!
No, tak moj Bog, moje zadnje tri rjuhe
so!
Kar kolni nas! — ženska se jo zasmejal« in tekla v bližnji vinotoč, da ga 1« veseljn brž uduši četrt letošnjega
Potrkalo je; vstopila je elegantna dama resna in silno dostojanstvena vsa v črni šumeči svili in v zlatnini; stopila je tik k slugi in mu zašepetala nekaj.
C
Neška ma tud beseda
A m verjamete, de take smole, koker sm ja mela te dni enkat, še nisem mela udkai ain zagledala luč tega že čist pufr-derbanga sveta. Pa kar usa smola na en dan. Naereča za nesrečo, kokr de b blu zacu-pran. Pa nkar na mislte, de je blu tu ta trinajstga, ke Ide prau-ja, da je trinajsta nu-mara ena ta nar bi nasrečneh numar. Tud petek ni biu, ke ga Ide tud nč kej na ubraj-taja, razun srumaku, ke u petek žihar pu MSah fehtaja. Prou čist en navaden, in še prav lep dan je biu, ke jh letaš pr nas nismo navajen. Koker se spuminam, tist dan ni šou dež ne toča, tud grmel ni ne treskal. Tud če b bla kašna navihta in toča kmetem kašna škoda nardila, nam, kar nas u Iblan brunda touče, na more dost škode nardit. Tu tud na iblanskem rotuie dobr veja.
No, de se pa Iblančanem glih predobr ne gudi m de se preveč na scrklaja, sa s pa na rotuie mislel: če kmetem puvoden škoda dela, za kua b ja pa še iblanskim purgarjem voda škode na delala? Sej Iblančani sa glih tku ld«, ket kmeti Pa so m puslal tist juter že na teše iz »mestne bla-gajnice« ena rajtenga, ke sm se ja tku ustrašla, de b ktnal znak padla.
Kene, če trta dobr ubrudi, je vin pucen. Ce kašne druge rči velik prdelaja, je prec cnej. Naša »mestna blagajnica« dela pa glih narobe: več ke je ene rti, draži nam jo zarajta.
Nubeden na more trdet, de nam letaš vode prmankuje. Pousod ja je kar preveč za putreba. Jest sm prou gvižn mislela, de bo »mestna blagajnica« tud vodarina kej znižala. Pa mislte, de ia je. Še douh ne. Glih narobe je nardila.
Čakte vam bom puvedala, kuku je ta reč.
Tist vam je mende tku znan, de mava iz mojimi možam ena bajta, žalibog u Iblan. Ud te bajte m je »mestna blagajnica« leta 1926, ke je bla taka suša, da sa še naš murostari mulil za dež, ke se ga punavad tku bujeja, ke<t tat briča, zarajtala vodarine sam 40 diin. Tekat sm bla jest kar tih in nisem nč rekla. Lansk let, ke je blu vode zadost, ca m ja pa zarajtal kar 336 din. Zdej pa recte, če ni tu prenaumen. Ampak jest sm bla useglih tih. Mal čuden se m je pa le zdel, za kua sa voda pudraiil, ke ja je zadost.
Čakte, pa tu še ni use. Leta«, ke gTe dež nuč in dan kar naprej in naprej in je že tulk vode, de ja še zastojn nubeden več na mara, sa m jo pa zarajtal kar 464 din.
Gespudi, ke pu »mesten blagajnic« brklate, dejte no še pu vašeh buklah mal pubrklat, pa
denec. Slovenec — tam od Ježice nekje je doma — praiv, da se tu dobro počuti. Sploh pravi, da je na grški meji povsod lepo življenje.
Težko smo se poslovili od prijaznih grani-čarjev, Vriski so odmevali gori do vrha Kajmak-čalana. Še dve, tri karavle smo dobili med potjo, povsod so nas prijazno sprejeli in nam postregli, tako, da smo se nazadnje že morali braniti kakor kmečke neveste. Seveda smo se skoraj pri vsaki karavli tudi slikali, to se tako razume.
Zahotelo se nam je v vasi Sovič spet mleka, a nismo ga dobili. Mlekarno imajo v vasi in oddajajo mleko v Bitolj. Za božjo voljo, le kam spravlja Bitolj toliko mleka?
Še pičlo uro ob izsušenii reki po romantični dolini in spet smo na robu širne ravnine, bitolj-skega polja. Spet smo trudni in zaspani, pa nič ne de, tri ure bo še treba tolči po ravnmi do K remenice.
Znočilo se je, zvezde spet mežikajo nad nami.
Parkrat smo legli na vroča tla, veter posu-meva po suhi travi. Z vsakim korakom smo bliže cilju, z vsakim korakom smo bolj trudni in zaspani. Saj je že druga noč brez spanja, hodimo že več ko trideset ur. A pot se vleče, vleče v neskončnost. Počivamo vedno pogosteje, trudni smo in sključeno se porivamo s silo naprej in aaprej .
Spal bi, spal, samo spal...
Kdaj bomo tam, kjer so Kremenice?
Vendar enkrat!
S poslednjimi močmi, do skrajnosti izmučeni in zaspani smo se sladnjič privlekli do postaje.
Ura je dve.
Gluha temna noč okrog in okrog.
Za nami je torej okoli 130 km peš-poti!
Drug za drugim počepamo v travo in spimo. Da, spimo.
Šah
ute videl, da ste se zmutil. Tu je ja nemugoče. Letaš je ja za voda dobra letna. Astn, za kua pol ena reč dražit, ke ja je zadost. A mislte, če že kmetem voda use prdelke udnese, de more pol tud ! nam iblanskem purgarjem priftošlne udnest in var- ! žete izprat? Nkar ga tku na lomte. Tu je že res, ! de se je bencin za autumubile pudražu, zatu pa še • ni treba, de b se tud voda pudražila. Kene, bencin , je luksus, ke ga sam bugatini nucaja, voda je pa tud ta narvečem srumakem putrebna. de s ž no | žeja ga6ejo, pa za srajce prat,
A ni tu res/ Se) »mestna blagajnica« mende ja tud J mejčken na čednast drži.	i
Če ute tku delal, vas bom jest pr našmu ge- I spude predsednke hišneh pusostnku zatužila. Ta vam bo že ura naviu, kar prpraute se. Sej ma on tud neki za guvort pr takeh rčeh. Scer se je zadne čase mal unesu, de ni več tku hud. Mende se mu je kri uhladila, ke je čezdali bi u leteh. Ampak, če mu bom jest puvedala, kuku grdu ste začel iz nam delat, mu bo pa že spet kri zavrela, £e ni kainga druzga uržaha umes.
Tku, zdej sm vam puvedala, kašna smola sm mela tist dan že prec zjutri na teše. Ta rajtnga, ke m ja je puslala »mestna blagajnica«, me je tku konfuzno nardila, de se ja može še pukazat nism upala, kar pud fertah sm ja skrila, de b še nega konfuznga na nardila in ja pol še on u soj kancelari pr numarah kej na pulomu, kokr sa ja pr »mesten blagajnic«.
Tu je bla ta prva smola, ke se me ie tist juter prjela. Ampak tu še ni use, kar vam mam za puvedat. Sam zdela nimam več časa. Morm hiter letet na plac.	K. N.
Maria Olga:
V pričakovanja
Stari Vrhovšek je štel 90 let. Toda kljub svoji visoki starosti je bil še precej zdrav in krepak. Le zadnjič, ko je izza visokih gora pripihal oster veter, se je nekoliko nahladil. Kašljal je že par dni. Kuhala ga je huda vročica. Toda potajdl ee je in ni legel. Saj danes ima priti iz tujine njegov sin Ivan. Kaj bi rekel, če bi ga našel v postelji? Kakšno bi bilo svidenje? Ta misel ga je držala pokonci, da ni legel. Sedel je na peč in pogledal na uro — priti bi moral z večernim vlakom.
Stari Vrhovšek se je zamislil... Kje so časi, ko je odšel njegov ein kot šestnajstletni mladenič v tujino? V mislih je videl svojo rajnko ženo Lucijo, kako se je oklenila svojega ljubljenega sina edine a in ga s solzami v očeh prosila: »Ivan, ostat-m doma! Dobro ee ti bo godilo. Grunt je velik, lahko ga čez leta prevzameš. Usmili ee svoje matere, ki itak ne bo več dolgo! Usmili se očeta! Olajšaj mu delo, da se ne bo prehitro zdelal!« Toda vise prošnje, vse molitve materine, vse je bilo zaman, Želja po tujini je nadkriljevala ljubezen do rodne domačije. Ivan je ostal trmast. Videl je pred 6eboj od dela izčrpano, jokajočo mater, videl očeta, ki so ee mu zasolzdle ofii: »Sin moj. greh je, kar delaš. Spametuj se! Z leti boš govoril drugače. Saj ni mogoče, da nas boš zapustil.« Toda za vse te besede se Ivan ni dosta zmenil. Njegov glas je prihajal kakor iz groba, ko je rekel: »Oprostite mi; toda tu ostati jaz ne morem. Zdi ee mi, kot bi me živega zakopavali. V svetu pa čaka name sreča, slišite? Kliče me že toliko let in naposled sem se odločil, da se odzovem njenemu klicu.« Ko je to izpregovoril, eo njegove oči zažarele v vročičnem blesku in padel je pred materjo na kolena. Mati je stala brez moči pred njim. Zazrla se je v križ nad vrati, kot bi od njega pričakovala pomoči. Naposled pa je počasi poloaita svojo roko na sinovo glavo, rekoč: »Zgodii ee božja volja!« Stari Vrhovšek pa je molče pogoltnil slino, da bi zadiušil solze, ki eo mu silile v oči. Ivan je pomirjen vstal, se poslovil in šel. Od takrat pa do danes niso vedeli, kam je odšel...
Danes pa je prišel mimo okna poštar, ee omrl v sobo in porinil skozi mrežasto okno belo pismo. Vrhovšek ga je s tresočo roko odprl in prečita!. Bilo je Ivanovo pisanje. Kdo bi ei mislil po tolikih letih! Veselje ee je zbudilo v Vrhovšku in hlastno je preči tal Ivanovo pdemo. Naznanjal^ mu je, da se bo danes vrnil in sicer e polno mošnjo, čeprav ne ravno krepkega zdravja. Pri strojih da si je nekoliko pokvaril zdravje. Denarja si je že lahko prislužil, ali zdravja mu etroji le niso mogld vrniti. Vendar pa se veseli ob misli, da bo lahko zopet dihal sveži zrak na svoji domačiji in upa, da mu bo gorski zrak vrnil zdravje.
Pri teh mislih se je zdrznil Vrhovšek. Ali niso zunaj zaškripala vrata? Veselje ga je vrglo po-1 konci. Vzdignil se je, da bi pogledal, kdo je stopil v vežo. Toda v glavi ee mu je čudno vrtelo in noge so mu bile težke kot svinec in vsak čas 90 6e mu zapletale. Odprl je vrata in ni videl nikogar.
Zunaj se je ie napravil mrak. Silna žalost se ga je polastila. Hipoma se je domislil križa, kii
Na letošnjem amaterskem turnirju v Belgradu je postal novi šahovski mojster Mirko Schreiber, ki je že več let znan kot dober igralec in je bilo pričakovati, da bo skoraj dosegel mojstrski naslov. Schreiber je bil mojsterskemu naslovu že čisto blizu, toda slednjič ga je le moral prepustiti tedaj bolj izkušenemu belgrajskemu mojstru g. Totu. Novi jugoslovanski šahovski mojster se odlikuje po izvrstnem poznanju otvoritev in dobrem obvladanju končnic. Ni izključeno, da bo iz njega postal nas novi internacionalni mojster.
V Mariboru je uspelo našemu velemojstru Pircu, da se je revanžiral Spielmanuu, ki je Pirca dosedaj še na vseh turnirjih premagal, čeprav parkrat s precej sreče. Pire ■rs igral v Mariboru partijo s Spielmannom izvrstno in s silo, ki spominja na Aljehina, uničil vsak nasprotnikov odpor. Špielmann takega poraza gotovo ni pričakoval.
V. Pire—R. Špielmann.
1. d2—d4, Sg8—f6; 2. Sgl—f3, d7-d5; 3. c2—c4, d5Xc4 (sprejeti damski gambit je prišel v zadnjih letih v veliko modo, posebno ker ga je večkrat igral tudi Aljehin v matehu z Bogoljubovim.); 4. e2—e3. c7—c5; 5. LflXc4, e7—e6; 6. 0—0, Sb8— c6; 7. Ddl—e2, a7—a6 (v sprejetem daniskem gambitu vzame črni pešca sicer iz centra, toda zato pride z lahkoto do izvedbe poteze c5 in s tempom razvije svojega damskega lovca, podobno kot v meranski obrambi.) 8. a2—a3! (beli hoče razviti svojega damskega lovca na isti način kot črni in poleg tega omogočiti manever Lc4—a2—bi, znan iz ortodoksne obrambe damskega gambita. Cilj je pritisk ua točko h7. Pire ima izvrsten čut za finese v. otvoritvah.) b7—b5; 9. Lc4—a2, Lc8—b7; 10. d4Xc5, Lf8Xc5; 11. b2—b4, Lc5—b6; (Špielmann pričakuje, da bo beli nadaljeval pozneje napad z e3 c4 c5, s čimer bi se lovcu na b6 otvo-. rila diagonala. Toda Pire ima drug načrt in ; črni lovec ostane vso igro deplasiran. Bolje bi bilo umakniti lovca na el, kjer je pravo i mesto za obrambo. V oči pade sedaj posebno : slabost točke d6.) 12. Ld—b2, 0—0; 13. Tfl—dl, i Dd8-e7; 14. Sbl—d2, Tf8—d8; 15. Tal—cl, Td8—d7; 16. La2-bl, Ta8—d8; 17. Sd2—b3,
(beli preti, zasesti točko c5, kar prisili črnega, da menja stolpe.) Td7Xdl+ 18. TclAdl, Td8Xdl+ 19. De2Xdl, e6-e5; (črni proti Dc2 že nima boljšega, kot da zapira lovcu b2 polje f6.) 20. Ddl—c2, g7—g6 (s to slabitvijo bi črni lahko še počakal.) 21. Dc2—c«l. De7— —d6; 22. Lbl—c2, Sf6-d7; 23. Sb3—d2. t'7 l'6; (črni ima silno težavno obrambo. Pozicija njegovega kralja je popolnoma omajana.) 24. Sd2—e4. Dd6—e7; 25. Dc3—d3! (preti DX<17) Kg8—g7; 26. Se4—d6 (beli konj je vdrl v črno igro, ki je sedaj ni več mogoče dolgo držati.) Lb7—a8: 27. Sf3—h4! (Pire vodi napad zelo precizno. Sedaj grozi SXg6 in Sf5+.) Kg7— —f8: 28. Lc2—b3! (zopetna zasedba te diagonale sedaj odloči takoj.) Sc6—a7; 29. Sh4X Xg6+. h7Xg6; 30. Dc2Xg6 in črni se je vdal. ker je mat uebranljiv.
Problem št. 32.
F. Bara)jay.
Črni: Kal, Da3, Tg7, Lf8, P: b4, f4. ?6 (7 fig.)
a b c d e f
* * _•
1	■		■				nj
		B		ji		H	|
	H		H	Ž	is®	i	1
JU		H		H		H	
	jjjj		B		hhp		
H		ipp^					
	H	&	■	s			
mm Žhm							W\
Beli: Kcl, Dhl. Ta8, e2, Le6, h8, P: b2, c2, e3 (9 fig.)
Mat v treh potezah.
Pravni nasveti
Dovoz na njivo. J. J. S. Vaša mati ima njivo, ki ima najboljši dovoz s poti preko koščka sosedovega travnika- Vaš pokojni oče se je pred pax leti dogovoril s sosedom, da mu bo šel vsako leto en dan kosit v senožet in zato delo lahko po mili volji razpolaga s tisto travo, ki tam zraste. Pred | dobrim letom je izročil lastnik te zemlje posestvu sinu in je ob tej priliki vaša mati rekla mlademu, da je en dan košnje za da-: našnje razmere preveč plačano in da bi najraje videla, da to zemljo njej proda- Mladi sosed je odgovoril, da delo ni samo za travo, ampak za uporabo zemlje. Šli ste pogledat v katastralni urad, tam pa ste videli, da je ta sporni košček zemlje v katastru prepisan na ime matere in da ona od tega plačuje davek. Mnenja ste, da ste že priposestvovali
stoji v bližini njegove hiše, da bi stopil do njega in pogledal, če že prihaja Ivan. Od križa je namreč lep razgled po vBej vasi in po oeeti, po kateri bo prišel njegov Ivan. Zbral je vse svoje moča in
izpremeniil, le njegova zdrava rdeča lica so do-! bila zdaj bolj belo barvo. In tudd nekoliko bolj ! upadel je bil. Ves blažen nvu je stiskal roko. V | duhu je videl tudii svojo rajnko Lucijo, ki je vsa 1 srečna padla svojemu sinu okoli vratu. Ves ginjen i je opazoval ta prizor. Le prekmalu mu je izginil j izpred oči. Kakor da je legel na njegove veke I svinec, so se mu oči zaprle in objel ga je eladeik sen.
Tisti čas, ko je v vaškem zvoniku odibilo polnoč, se je nekdo s težavo vzipenjal v breg. V6ak čas je počival. Končno se je povzpel na hrib. Videlo se mu je, da mu je pot dobro znana. Zavil je mimo križa, toda tukaj se je spodtalcnil ob nečem trdem. Padel je z obrazom naprej. Ko se jc zavedel, je spoznal, da leži na mrtvem človeku. Zona ga je spreletela in oči eo ee mu izbulile — bil je njegov oče. Stresel se je in ni se več ganil. Zadela ga je kap.
Zjutraj so ju našli mrtva s srečnima smehljajema na ustnicah.
pravico vožnje preko te zemlje, a delo, da je bilo le odškodnina ža pokošeno travo. — Z vašim mnenjem se ne strinjamo. Služnostno pravico vožnje ste mogli priposestvovati le tedaj, če ste te vožnje izvrševali le kot svojo pravico, a ne z dovoljenjem nasprotnika. Če je torej vaš oče imel pravico voziti preko te zemlje, zakaj neki je obljubil po en dan dela za odškodnino za poteptano travo? Če je torej oče imel pravico vožnje, ni bil. dolžan dati nikake odškodnine. Iz tega zaključujemo, da vaš oče ni imel pravice vožnje, ampak je vožnje izvrševal le s privoljenjem nasprotnika. Ker oče voženj ni izvrševal k9t svojo pravico, se hi moglo priposestvovanje služnostne pravice sploh začeti! Ker 5maj sosed pravico, da vam nadaljnje vožnje sploh prepove, vam svetujemo, da se mirno dogovorite, ker s tožbo ne bi uspeli. — Lahko zahtevate ureditev katastrskega stanja, ki ga mora urediti uradni geometer, ko bo v vaši občini uredoval. Mati lahko zahteva od soseda povračilo v zadnjih 30 letih od spornega sveta plačanega davka, ker je sosed za vrednost tega davka brezrazložno obogatel.
Fotograf. M. P. Dali ste slikati fotografu svojo trgovino z razstavljenim blagom in plačali ste nato več slik. Sedaj bi radi dobili od fotografa ploščo, ki jo rabite v svrho naprave klišeja za koledar. Fotograf vam plošče noče izročiti. Vprašate, če lahko zahtevate ploščo, ki ste jo po svojem mnenju že plačali s takrat kupljenimi slikami. — Če se niste pri slikanju izrecno dogovorili, da vam bo fotograf za določeno ceno dal slike in ploščo, ne morete sedaj fotografa prisiliti, da vam ploščo da. Saj tudi od čevljarja ne zahtevate, da vam poleg čevljev za isto ceno da — tudi kopito. Fotograf ima pravico, da hrani vašo ploščo za morebitna vaša naročila. ali jo pa lahko proda kot steklo. Dajte fotografu primerno odškodnino za ploščo, v bodoče pa se izrecno pogodite za slike in ploščo.
(NSERIRAJTE V »SLOVEINCL«!
Ne morem, milostiva, rešiti briljantov, kje naj vzamem denar?
Sposodite si ga! Razumete vendar, da prinesem denar že jutri!
Nemogoče milostiva, nihče mi ne bo posodil toliko denarja!
Jezus, moji briljanti ne smejo biti prodani! — Dama si je s svilenim robcem pokrila oči.
Ampak slišite milostiva, lahko pa uredim, da pridejo briljanti spet nazaj v vašo last!
Kako, govorite prosim, človek božji!
Jaz poznam kupca, ki se poteguje zanje; potegovalo se jih bo sicer še par interesentov, toda, če želite, naročim prav temu človeku, naj jih on na vsak način skliče in kupi in — in potem jih nese vam, milostiva nazaj prodat, sicer gotovo v vašo majhno zgubo...	.
Nič, nič ne de, privoščim mu tisti dobiček, to bodo takorekoč obresti za posojeni kapital. O hvala, hvala vam, uvedite, prosim, ne bo zastonj. Nate, tole imate za par cigaret... (stisnila mu je tri dinarje.)
Prirežala se je mlada elegantna dama ln brbljala v tržaškem narečju: — Gospod Pavlinček, bi lahko počakala pri vas in bi »la z vami dol; rada bi kupila tisti kožuh, veste, ki je naprodaj!
Na hodniku bi se sluga kmalu zaletel v damo, soprogo enega od uradnikov; pozdravil je, ni mu odzdravila. Široko, košato je premetavala silne boke z leve na desno. Prišla je pogledat, kako bo z briljanti ali pa ■ kožuhom.	,
Zaprite vendar brž! — zapove slugu zaboj, za damo že lezejo raztrganci, iz veze so prilezli za njo. Preseneteno so obstali pred zaprtimi vrati in strmijo zdaj s širokimi očmi skozi šipe. Na njihovih obrazih se kr-z{jo mišice; oprnejo se in godrnjajoč s stis-
njenimi pestmi štorkljajo nazaj v vežo; le kdaj se še kdo ozre in strupen pogled se zapiči v steklo na vratih.
TVi bo. Sluga Pavlinček hiti odpirat. Oni, ki so se zmuzali pri zadnjem vhodu, stoje že vsi za medeno ograjo; stiskajo se h klicarjevi mizi.
Končno.
Vsujejo se; kot reka derejo skozi vrata. Vdova, ki je čepela že od ene ure na pragu, se napol mrtvouda upira z obema rokama za podboje vrat, da bi nc padla naprej. Branjevka Klinarica sopiha poleg in sc_ bori za prvo mesto s čokatimi komolci. Sliši se lomastenje, kot da podirajo vrata. Za medeno ograjo se prerivajo; okoli klicar jeve mize je gnječa: starinarji, starinarlce, najeti postreščki; debel neobrit u.rar, s sivimi skodra-nimi ščetinami porasel, se tišči mlade dame in zdi se, da se poti. Elegantne dame, ki so se prismukale pri zadnjih vratih, se tišce I>o vinu in potu dišečih postreščkov; čakajo le, zakaj zvedele so, da so danes rta dražbi krasni briljantni uhani in uekl kožuh. Tišče h klicarju, ki pa je danes posebno dostojanstven. z napihnjenimi lici, kot da bi igral flavto; kriči: — Briljantni uhani, veliki kot lešniki, 8000 Din! — Oči vseh so dvignjene v briljante, ki so dvignjeni visoko, da_ jih vidi tudi oni čisto zadaj, in ki se nič nc poti, in vidi vse in sliši vse. Dame. najeti postreščki, zlatarji, urarji in branjevke in starinarji, vsi kličejo drug čez drugega: 8500; 8800 : 9000; 9800; 10 tisoč; 11 tisoč; 15 tisoč; — se dvigne silen glas ogromnega cigana; — 20.000! — zakliče starinar Tratnik. Utihne. V prostoru je tišina. In klicar ponovi: 20.000 Din. Starinar Trtnik odhaja z dragocenostjo. Za njim hlača potuljeno ogromni mračni cigan Dušan Silni.
V zastavljalnici se derejo rlrug čez drugega: 300 ; 350 ; 420; 480 ; 600! Na vrsti je zlata
zapestnica. Potihnejo; vsi čakajo: — 600; — ponavlja klicar. — 600 — ena — dva — in tri. 600 Din! — Dama, ki je zaklicala zadnja, je v zmedi. Postrešček in urar se sujeta s komolci: — 600! — Ona sta navita! Hej! Kaj pa se gre takole revše bosti z njima! Ljudje se muzajo: 600 Din takale zapestnica! Saj je tanka kot las! Dama vse rdeča odide s škatlico. — Ta se je ureza la! — govore smeje se vsivprek. Moški glas jih zmoti: Zlata i moška ura 400 Din! Ena, dva 450 Din — ena 500; 550; ena 580; 650; — 700! — udari močan glas; ura.r in starinar se dajeta. Pametna sta oba' in glas utehne pri 700; — 700 — ponavlja monotono klicar... itd.
— Zlatnine k«nec! —
Na vrsto pridejo efekti, cule rjuh, moške obleke, dežniki, knjige, gosli, gitara, zaloga novih klekljanih čipk; staro, preprano, ubogo. Za to se trgajo ženske. Zlatarji, urarji in postreščki zginejo, Dame ostanejo; mika jib perilo in to ]>ot so zavohale kožuh, ki je čakal na polici. Najprej pride seveda ta na vrsto, in klicar kliče: — Fini damski kožuh! 300 Din! — Dame postajajo nervozne; pre-stopicajo se, zakaj kožuh se svileno sveti v klicarjevih rokah, ki kliče: — 300 ; 350; 400; 450; 500; — Samo dame javkajo nežno; debela šminkana dama se poti, da se ji dela mavrica na obrazu; njej nasproti se dere kakor I pegatka majhna ženskica, žena nekega kra-! marja; obema interesentkama nasprotna je trgovka, ki hoče -za vsako ceno kupiti, lepi kožuh. Zdi se, da je obsedena, zakaj _ pri vsakem klicarjevem glasu visoko privzdigne glas in zviša številko za par kovačev. Zdi se, da bo prav ta dosegla svoj cilj: njen glas prekriči vse druge, toliko odločnosti in ženske bojevitosti je v njem. Je pa še nekdo, ki ji pridno pomaga, višati ceno: hrip.iv glas je te, ki pišči vmes. — 600 Din! — zavili dama. — 800! — zahripa mulec z zavihanimi
ustnicami 'in mačjim nosom; hipoma na utihne in se prestrašeno zmuzne k vratom; pol prestrašeno, pol navito čaka tam, kaj bo. — 1000! — zakliče dama; mulec se oddahne; tiho so tudi ostale tri dame. — 1000; 1000; ena, dve — in — tri: 1000 Din! — ponavlja z vpadlim glasom klicar. Vsi čakajo, šepetajo in se zdaj muzajo; mulec z rokami v hlačnih žepih se hihita. Dama odšteje deuar in dobi kožuh: razgrne ga in ga brž zgane; zakaj, na vratu je lepi kožuh ves preluknjan in objeden od molov in je tak, ko da so ga razgrizle miši. — O, jej! — zastoka dama nehote in pod šminko zardi. Dame poleg s« muzajo; zadovoljne so; pohrkavanje; mulec z zavihanim nosom steguje dolgi vrat in se reži. Dama s kožuhom brž zgine; in klicar že tudi kliče. Zrak je vedno bolj gost in nek' ženski je slabo.
Police se praznijo.
— Konec! —
Prodano je skoraj vse; ostala je vijolina z listkom na notranji strani: »Stradivarius«. čakala bo Ovsamela na štelaži nove dražbe.
Klepetajo vsevprek in derejo ven, in spet lomastenje vrat; končno utihne vse. Le zdaj in zdaj zaloputne težka vrata zakasnelec.
V veži zastavljalnice je še vedno nekaj ljudi; razvijajo zavoje in ogledujejo, kar nakupili. Gruče stoje in kritizirajo. Ob gruči koncem veže je največ ljudi: mož stoji tam in na kamnu ima razgrnjen velik, rjav papir, v roki pa cunjo. Ljudje okrog se kroho-čejo, možakar pa se čudi in Ima kiselkast obraz: — Kako — mislil sem, da sem kupil moško obleko, pa je — babja! — Na koncu pa se še sam zasmeji smešni zmoti. — No sicer res ni bila bogve kako draga, šest kovačev — ampak vseeno! No, jo bo pa stara nosila namesto mene!
In veža pred zastavljalnico je ostala prazna.
Stav. m
»SLOVffN-gC«. dne, 2, septembra. 193f
Stran 1?.
■oj. ii SflPEt ■■■■ .....
Gradjanski t Primorje
Predtekma: Mars:Svoboda ob 18.80, Primorje:
Dobrna (Trbovlje) ob 15
.'Negotovost in brezkončno zavlačevanje bo da-jjets pri kraju. Danes nastopi Gradjanski tz Zagreba proti Primorju v Ljubljani- Situacija Je spričo znanih razmer v našem- nogometnem športu akrajno resna-'Mi Slovenci se lahko opremo samo n* svoje sposobnosti in na svoje uspehe. Nihče nam ničesar, ne daruje in nam ne obeta položajev, Iti bi si jih ne priborili. Današnja tekma bo zaradi tega tudi s te strani , velika preizkušnja našega znanja in naše inoči.
Tekma obeta najlepši spori. Gradjanski prispe e syojo najboljšo in od svojega škotskega trenerja vigrano enajstorico. Klub zagrebških purgarjev je še vedno brez točke. Ta okolnost je za Primorje skrajno resen liandicap, ki mu lahko ogroža zrna* go. Seve Že dolgo ui rečeno, da bo Pritrnorje zmagalo. Žoga je okrogla, Gradjanski pa bo to pot reševal čast zagrebškega športa. Kako bo ta rešitev izpadla, Je težko prerokovati. Danes bo ra-&»wanje tega problema motrila več tiaoftglava množica- Da ee bo »drukanje« zagrebških prijateljev, ki obiščejo pri tej priliki Ljubljano v rekordnem štovilu, lepo ujemalo in se zaokrožilo v riivno harmonijo z bodrenjem tihega domačega občinstva, jo n« dlani. Športna stran 'e tekme se bo to pot obogstik z momenti prireditve, kakršna je pri nas fedka. Prizori, napolnjenih igrišč niso vsakdanji.
Juniorski pokal, Danes se nadaljujejo na Stiujto-
ua Primorju in nu Mladiki tekmo za juniorskl pokal Ilirije. Prošlo nedeljo je izpadlo šest moštev, in zaradi tega igrajo danes zmagovalci prvo kolo po toč-kal)- Istočasno pa se srečajo premaganci tijdi v borbi za točke. ob! igrajo zn ritegno. darilo. Tokine prjčno ob Ofl, in sacer igrajo na Stadionu: Ljubljana—prejn«--
!i*»ec tekme Roku—Hermes, ob 10 pa Ilirija—zmagova-ep iste tekme. Ob istem času nastopijo ua Primorju: Svoboda—zmagovalec tekme Mladika—Jadran in , ob 10 Primorje—Slavija. Na igrišču Mladike igra ob 8.30: Istra j,—Istra II-. "b 10 pa Panonija—p.repjiiganec tefc-me Jadran—Mladika. Najzanimivejše bo vsekakor srečanje Primorje—Slavija in Ilirija—Hermes ali Reka. Ker so tekme brez vstopnine, vabimo občinstvo, ki je i.lJno lepih iger, da se jih udeleži.
SK Grafika. Dane« ob 8 morajo biti ua igrišča Reke (Tržaška casla) sledeči igralci: Gašperlč, Jeršek, M«artovi6, Bežan JI, Stujpicu 1, Veber, Verbek, Freliih, Bone, Bončar, Ploh, Burič. — Ob 14 pa: Oažparič, Ka-tavič, MeMna. Potrato, Žagar, Useuik, Trobevšek. Vili, Bežvn I, Stopica I in II, Roue. Gospodar prinese opre-njo na igrišče.
SR Korotan, Ljubljana (nogometna, sekcija). Da gas ob 115.30 igra SK Istra drugo poskusno tekmo za »fclanjenje v LNP s SK Korotanom na Korotanovem tgrijMu. — Upravni odbor: Jutri ob 30.30 redna seja upravnega odbora.
Derby meeting v Maribora
?a dne 8. iu 9. .septembra razpisane Jesenske kfljvl-cke dirke združene z Derby-Meetipgom, ki se bodo vršile ua Toznu pri M ar I boru. Je Prispelo nad 5(1 pri.i »v posebno izvrstnega konjskega materiala iz Ljubljane. Šoštanja, Ljutomeru. Ptuja, Zagreba iu Maribora. 2o dolgo sem ni bilo Pri nobenem Meetingu. toliko konj navzočih, kakor .sedaj, Posebno Je' pozdraviti dejstvo, da so »o zopet prijavili vsi mffriborski hlevi s »vo.iim prvovrstnim konjskim materialom. Vsled velikega števila konj pri t.rn Meetingu, bo v vsaki dirki polje Medeno z večjim številom. toukargiUoivkar .^n uov.pd vzpapimj ajočlrii ln napStiiti TTOncBliiS "TOrbam'. Nntvee-vzpodbude pa "nudi z L'0'.000' Din kotiran Jugošlovaimko-kasaški derby, katerega se bo letos udeležilo rekordno število desetih konkurentov. Oba dneva se vršijo tudi galop6ke dirke. Bosobnu pažnja so bo posvetila tokrat totalizatoj-ju, da se bo igre voljnim obiskovalcem dirk omogočilo čim prijetuejše bivanje na dirkališču. Oba dneva, se bo vršil avtobusni promet med Glavnim trgom in Tezponi.
Današnji nogomet. Danes gostujeta v Mariboru SK Svoboda iz Varnidina iu SK Celje; oba nastopita v prijateljski tekmi proti moštvom SK Železničarja. Tekmi bosta ob 15 in ob 17.
Juiliorski teniški turnir bo danes med juniorjl SK Maribora in SK Rapida. Srečanje je revanža za prvenstveni turnir, ki so ga dobili juniorji SK Maribora z 10:1.
Veslaške tekme na Dravi. Pri naknadni dopolnilni tektni na progi Mariborski otok—klubska čolnarna sta bila prva g. Alfred Broznik iu g. Karel Fišer. Dosegla sla doslej najboljši čas — 7.40 ter sta za 10 sekund ižboljšuJa rekord vozačev. Frasa iu Huberja, ki sta bila dosedaj 1'avorila na omenjeni progi.
Celjski šport
S K Olimp, Cclje-Gaberjc, praznuje danes svoj VI. športni {lan r. niCsledujiui sporedom: Ob 9 la.hkoat.let-sko tekmovanje ua Glaziji: met kroglje, tek na 100 m, skok v višino, uiet diska, tek 400 m. met kopja, skok v daljino, balkanska štafeta 800, 400, 200 in 100 m; ob 14 l>rftdtekma mladinskih moštev, ob 15 predtekma rezervnih moštev, ob 10.30 tek na 200 m !n glavna tekma: SK Rapid. Maribor—SK Olimp, Celje; v polčasu štafeta Štirikrat 100 m, — Vodstvo SK Olimpa je izdalo za športni dan ličen športu! znak, ki se bo prodajal na T»eb prireditvah. — Prijatelji kluba in s-porta toplo vabljeni!
Teikoattetska sekcija SK Olimpa sklicuje v ponedeljek, 3. septembra ob 20 v gostilni Jugoslovan v Gaberju obvezen sestanek članov težkoatletov. Vabljeni sp tudi nečlani, ki. so zanimajo za to panogo športa. Na sestanku bo pogovor o razdelitvi treningov in o Javnem nastopu v Celju s sodelovanjem gostov iz Zagreba, LJubljane !u Maribora.
Kolesar ka podzveza »Ljubljana«
Po nalogu Kolesarsko zvezo objavljamo sledeče
PROPOZICIJE ZA DIRKALIŠČNO DRŽAVNO , PRVENSTVO
1H se vrši v Ljubljani dne 9. septembra 1934 ua dirkališču ZSK Hermosa:
1.	DrJ.rvno prvenstvo na 1000 m za glavno skupino tu ločeno za JunlorJe. Najpuvo se vrše prodvožuje po dva vozača, od katerih vsaki pride v semifinale. Enako sc vozi semifinale v skupinah po dva vozača ter sc vsak prvi plasira v finale. Kvalificirajo se v finalu prvi, drugi ifl tretji za državno prvenstvo na 1000 metrov ua dirkališču.
2.	Vožnja mestnih reprezentanc, onih mest, ki so prijavijo in postavijo moštva po 4 vozače. Vozi se na S kin z dvema startoma in dvema ciljema .točno na vsaki polovici dirkališča. Ce se prijavi več moštov, ie vrše najprej predvožnje.
3.	Prvenstvo mesta Ljubljane na j. km s pred-vožn.iaml po 1 vozači na. Iri kroge, medtem ko vozijo finale ! najboljše plasirani vozači na. 5 km..
4.	Vožnja, parov s prostim menjavanjem ua dolo-leneni delu proge na 10 km.
3. Handieap /Mrka na 12 krogov.
0. Tolažil-na ;dirka za one dirkače, ki se ta, dan te hodo plasirali, uit 5 krogov.
7. Dirka z motornim vodstvom za. državno prven-»tvo ua 25 km. ki se vrši le, če se prijavijo vsaj trije vozači.
Savez bo nagradil prve tri plasirane iz točk, ki •e vodijo za državno prvenstvo, pri ostalih točkah pa prva dva. — Protesti so sprejemajo tako! po končani točki, fl reševali se bodo vsi naenkrat koncem dirke. — Dirke se vrše po predpisih pravil in pravilnikov Kolesarske zveze.

NAŠ PROGRAM ZA 1934/35.
1)	Philips gradi najboljše prejemnike.
2)	Phiiips ima največje in najbolje ure«
lene laboratorije.
3)	Philips z nakupom velikih množin
pocenjuje svojo produkcijo.
4)	Philips prejemnik katerekoli cene
nadkriljuje ceno oo kvaliteti.
5)	Philips radio ie največja radio in-
dustrija sveta.
6)	Phiiips garantira za vsak svoj pre-
jemnik in daje service.
Ugodni plačilni pogoji.
638 DIN 6250.-
81% DIN 3750.- 736 m
HBSSSBC9EB
Naše dijaštvo
Duhovne raje 2a ahltUfl.jeiifk.ti srednjih Ani. »o bile preloiore in bodo v dneh 12., 13. in 14. septembra v ursnllnekem zavodu v Ljubljani. Začetek v torek. 11. septembra ob 18. Hrana in stanovanje za ves čas 80 Din. Prijaviti se je vsaj do 8. septembru.
Izšel jc Dijaški kongregacijski koledarček. Dobi Be po Knjigarnah.
J. .1 K. društvo Danica v Zagrebu naznanja vsem članom, ki so nn počitnicah izven Zagreba, rta *e .IAK društvo Danica nahaja v novih prostorih, in (o \iko-ličova ulica 10. T. nadstropje.
Naznanila
Spominska cerkvena slovesnost ob ■ 10 letnici sve-! tov ne vojne t> Crngrobu pri Skofji Loki. — Vabilo. Loška dekauija priredi v svetovni Vojni padlim rojakom spominsko cerkveno slavnost v Crngrobu. dne 8. septembra 1934, na Malt Šmaren. Spored: Ob pol 10 sv. maša z Reši me:: za padle tovariše. Ob 10 slo-. vesno upravilo z zahvalno pesmijo. (Pridigar g. kurat »Frailc Bonač.l Ob pol 2 litanije z blagoslovom. Pri cerkvenem opravilu bo Igrala škofjeloška god-ba. Za mal prigrizek bo preskrbljeno. Tovariši, pridite V obilnem številu! Na svidenje!
Šestmesečni gospodinjski tečaj v Repnjah se prične 1. oktobra in traja, do 31. marca. Natančnejša na-■ vodila daje vodstvo kmet. gosp. šole v Repnjah na , Gorenjskem.
Ljubljana
1 Pevske In tamburaSke Vaje n Rokodelskem domu. V«e. ki imajo veselje za petje iu 'tarnburahie. vatimo, da pristopijo k pevskemu in Uulburaškertu zboru v Rokodelske^ domu, Krtmonske.ga 12. Vaja tamhuraike ga zbora bo v ponedeljek, 3. septembra, vaja pevskem zboni v torek, 4. septembra, obakrat, točno ,.!) 20. I	1 Velesejmski program :a nedeljo, :!. septembra:
Ob 11.30 je v koucertni dvorani■ paviljona .1, koncert radijskega orkestra — ob, 15.30 nabavno gledališče ob-10.00 koncert reprndueirftne glasbe v' paviljonu .f i — ob 17.30 Je v koncertni dvorani paviljona >J- vokal-j ni koncert, bežigrajskega pevskega zboru — ob 2».00 pred paviljonom K zabavno gledališče - ob 22.00 za,-j bava nn. veseličnem prostoru.
1 Kin n Kodeljevo prične zopet obratov-ati prihod-! nji potnk, 7. septembra.
1 Privatni učni tc/lnji n Delavski ibarntei Pouk I nemščine: za odrasle /.večer, zn »troke In šolsko mladi ; no dopoldne ali popoldne. Začetniški, nadaljevalni in ■ koUverzacijskj tečaji. Vpisovanje do 7. septembra vsak j večer od 18.30 do 20.30 v Delavski zbornici, glavni vbod. desno.
1 IVo/Snrt'slitUbo imajo lekarne: danes: .mr. Leustek. I ReSljeva cesta 1; mr. Bohince ded.. Rimska cesta 21: 1 dr. Kmet, Tvršova eesla 41; jutri: Dr. Piocoli, Ty:še*» eesta (i; mr. Bakarčič, Sv, Jnkoiin trg I.
| f . -v,'. ' :.-,•..' <- \
' Maribor
m finbrnieOtitno društvo n Krervln'. Danes od 14 do 15 bo v društveni dvorani plačevanje članarine " oogrnhnino. Pridite vsi, ki ste zac-stsli s piaJcvaajss.
Celie
c Boj Pctrovčc vpriiori danes ob T j večer na vrtu tovariša Teržanri igro Strah0aiir><. Prijatelji po-krotu vabljeni.
LJUBLJANSKO GLEDALIŠČE
DRAMA (Začetek ob 20)
Nedelja. 2. septembra ob Ifi iu 18.30: 'iSlelidlnikt pred Marijino cerkvijo v Celju. — V primeru neugodnega vremena bodo vse tri predstave v celjskem Mostnem gledališču.
OPERA (Začetek ob 20)
Nedelja, 3. septembra: Ples i? Savoju«. Izven. Zuižaue
cene od 30 Dlu navzdol. Ponedeljek, 3. septembra: Zaprto. Torek, 4. septembra: Zaprto.
Breda, S. septembra.: Simfonični koncert nperMgn orkestra v filharmonični dvorani. Četrtek, 0. septembra: Češka vaška svatba. Izvaja Narodopisna společnost iz Plzna. Izven. Znii&ne cene. Potek, 7. septembra: tJenufat. Izven. Znižane cene. Sobota, 3. septotfibrs. «Sveti Anton, vseh tal juhi jenih
patra n«, Onereto. premiera. Izven. Nedelja, 9. septembra ob 15: tPrndana nevesta,. Sodeluje Narodopisna společnost iz Plzna. Na letnem gledališču v Tivoliju. Izven. Znižane cene.
■ -'v,	,' • . * , 1
Radio
■NACIONALNA URA V RADIJP Radijske, postaje v Ljubljani. Zagrebu .n Belgradu so sklenile ua iniciativo Centralnega, proshiroja uve sti tako zvmVr "ficiMutne ure. V teli nacionalnih urah
bi se ptedavalo o najvažnejših panogah našega nacionalnega življenja. Ta predavanj, hono tudi zvezana s spomini nn dogodke, o katerih se bo predavalo. Prva
taka nacionalna ura bo v ponedeljek, 3. septembra, v kuteri bo govoril sani šef Centralnega presblroja, kaj naj ho nacionalno ura in kaj v.e ln> obsegala.
Programi Radio Ljubljanm
Nedelja, 2. septembra: 7..10 Plošče 7. 45 Telovadba (PustiSek fvkot H.15 Poročila 8.25 Orgelski koncert, (plo-šče)_8.55 Versko predavanje 9.15 Prenos cerkvene »Ushe
cilvS k ITalvutt;
Kongres Društva jug. obrtnikov 10.40 Prenos Iz hotela Miklič: Kousros Zveze jug. obrtnikov 11.20 Slovenske narodne, izvaja Radijski orkester (prenos z velesejma) 12.00 Cas, plošče. 1(1.00 Kmetijska posvetovalnica (Ing. Sadar Vinko) 16.80 Ljudska igra: Kozlovskn sodba v Višnji gori 17.30 Bežigrajski pevski zbor (prenos z velesejma) 30.00 Vokalni koncert Toneta Potrovčiča, vmes Radijski orkester 21.31) Prenos z velesejma, vmes čas ln poročila 23.00 Zimska sezona pri na« — angleško predavanjo (ga. Copeland).
Ponedeljek, .(. septembra: 12.15 Plošče 12.50 Poročila 13.00 Cas 13.05 Predavanje ZTOl: Propagandni obrtni teden 13.20 Plošče 17.30 Solistični koncert: Verfiičeva-Drmota-Petrovič (prenos z velesejma) 18.30 Radijski orkester 19.10 O vclesojmu (Zdravko Gosak) 10.30 Zdravniška ura (dr. Bogomir Magajna) 19.50 Cas, Jedilni list 20.00 Prenos iz Belgrada: Sef Oentr. Presblroja-ciljili nacionalne vzgoje 20.30 Prenos opere iz Belgrada: Cnrobna plSčn.l (Mozart)! v odmoru čas in poročil«.
Torek, 4. septembra: 12.15 Ploščo 12.45 Poročila 13.00 cas. ploščo 17.30 Cerkveni koncert: Frančiškanski pevski zbor (preno« z velesejma) 18.no Plošče za otrok« 19.00 Otroška ura (Cirila Medvedova) 19.25 JuriJ Stro« mayer In jugoslovanskn, ideja 19.50 "Ca«, ledilni n* 20.00 Ductni citraški koncert: gg. Mczgolits in SkniK-iz Belgradu 20.45 Radijski orkester 22.10 Cas, poročila 22.30 Angleške plošče.
DrugI programi t
NIjDMjJA, 2. septembra: Belgrad: 19.15 Flavti-stični koncert in netjc 20.30 Viol. kone. 21.20 Rad. ork.
—	inflr«b: 20.15 Solistični konc. 20.45 Igra 21.15 Soli stični konc. — Dunaj: 17.05 Silil f. konc. 19.20 Ruske skladbe zn dva klavirja 20.05 Koncert dunajskih slinfo Ilikov na prostem 23.211 Jaz/. — Budimpešta: 10.35 Ir Lcharjovih operet 20.10 Recitacija 21.30 Viol. gl. 22.15 cig. gl. 23.20 Sni. gl. - Mllan-Trst-ltim Bari: 20.45 Godlia ua pihalo, — Praga: 19.20 Slovanski plesi 20.00 Iz Pariza v Betngno 21.00 Trdoglnvec, komična opera. Dvorak 22.30 Sni. gl. Bratislava: 19.05 Slovaški in češki šlagerji — Varšava: 19.15 Lahka gl. 20.15 Ork. in voOt kono. 21.15 Pestra ura — Monakovo: 30.00 Wftgnerjev konc. —Frnnkfurt: 20.ini Iz nemških oper — Berlin.'-20.00 Huinperrtinckovo .kompoziciji' 31.1« Tlesui večer -vrallslavit: sn.o« Veselo i« nemških oper.
PONEDELJEK, 3. s.ptombr.: Btfarad: 20.110 Prenos iz opere — Zagreb: 20.30: Preno« Vz Belgrada — Dunaj: 17.40 Tlošče 19.00 Oper« Aida«,-Verdi 22.50 Jas/
—	Budimpešta: 20.10 Zbor JI.15 Operni Orkester 2J.45 Ciganska, glasba — Milan-Trst: 20.45 Koncert ]>o željah poslušalcev 22.1*1 Komorna glasba — Kini-Bat): "0 4." Konenrt po feljtih poslušalcev 2?.oo Pestro ura — Pro
fi(i: 1».M Jazz 211.15 Vijolic., veseloigra z glasb, sprsni-livo 22.15 Plošče — rartuvat t».50 Lahka glasba ln pe. »m! 21.15 Orkestralni in violinski koncert — A'einčlja: il.Ou leliove igre (iz Svioe),
Stran 1&
SLOVENEC«, dno 2. septembra 1«34.
Štev. 199.
Gospodarstvo
Nar. banka o gospodarskem položaju
Narodna banka je pravkar izdala svoje poslovno poročilo za drugo četrtletje 1934, iz katerega posnemamo najprej sploSne podatke o gospodarskem položaju, katerega ocenjuje banka takole:
V skoraj vseh državah se za to dobo opaža izboljšanje, kar se vidi v velikem zmanjšanju števila nezaposlenih, povečanju industrijske produkcijo itd. V nekaterih državah se je gospodarska delavnost povzdignila na stopnjo iz leta 1928. Toda vpoštevati je treba, da je to izboljšanje nastopilo predvsem v mejah posameznih držav in da v mednarodni trgovini še ni nobenih znakov izboljšanja.
Končno pravi poročilo, da je naše narodno gospodarstvo napravilo v drugem četrtletju letos tako velik korak naprej, kakor ga še ni bilo od začetka gospodarske krize sem. Med ugodnimi znaki se navaja: povečanje prometa na rekah, na morju, najma»j na železnicah, povečanje rudarske proizvodni*, »»širjenje zunanje trgovine, dvig uvoza produtari^rtrih sredstev, cene imajo čvrsto tendenco, iKJsetmo pa se pozna izboljšanje v državnih dohodkih.
Naš kreditni trg
Nepotreben boj
Narodna banka sicer pravi, da se jioložaj na denarnem trgu vedno bolj normalizira, toda lo je trditev, o kateri je naš poslovni svet drugačnega mnenja. Statistika hranilnih vlog za 1. junij kaže v primeri z majem zmanjšanje od 99t>5 na 9837 milijonov IHn. Pri leni so se ta mesec vloge pri DHB nekoliko zmanjšale, pri Poštni hranilnici pa povečale, tako, da so v obeh zavodih per saldo vloge narasle za 7.3 milij. Din in so tako vloge v zasebnih denarnih zavodih padle ta mesec torej za 128 milij. Din. Od tega zmanjšanja odpade na 20 največjih zasebnih bank v državi 28 milij. Diin, tako, da preostane zmanjšanje okolii 100 milij. Din pri ostalih bankah in regulativnih hranilnicah. Iz teh številk bi se ne dalo sklepati baš o normali-zaoiji denarnega trga, ko vendar vse še čaka na nadaljno usodo zaščitenih zavodov.
Pojasnili smo, da ločene zbornice životarijo. Poudarili smo tudi. da je pri nas v Sloveniji boj glede sistema zh"-uic nepotreben. Z ozirom na to, da se sklicuje zborovanje, na katerem se bo, kakor slišimo, ponovno skušalo začeti z bojem za ločeno zbornico, pa moramo ugotoviti sledeče: Na takem zborovanju bi bilo potrebno in edino koristno za obrtništvo, ako bi se razpravljala na njem samo in izključno pereča stvarna vprašanja obrtniškega stanu, zlasti vprašanje davčne politike ter v zvezi s tem vprašanje odmere pravilne višine pridob-nine, vprašanje cenenih obrtnih kreditov itd. Ker slišimo, da bodo na to zborovanje prišli tudi zastopniki obrtnikov iz Belgrada in Zagreba, bi bilo dobro, ako bi se temeljito pojasnilo vprašanje obdavčenja obrtnikov, zlasti pa trditve belgrajske obrtne zbornice, ki trdi. da najmanjši letni čisti donos obrtnika znaša 30.000 Din, na kar se poziva v svoji knjigi »Narodna privreda« sam g. lin. minister, ki pravi, da je dobil te podatke od belgrajske obrtne zbornice. Gotovo je, da vsaj slovenski obrtniki s tako trditvijo ne morejo bili zadovoljni, zlasti, ako je davčna praksa pri nas bolj ostra, kakor pa kje drugje. Privilegirana obrtna banka daje posojila po 11%, kar je za našega obrtnika zdaleka preveč. Cel niz vprašanj bi lahko našteli, s katerimi bi se moralo zborovanje res temeljito pečati, če se bo pa pela na zborovanju predvsem pesem o ločeni zbornici, ki naj zakrije pomanjkanje stvarnega dela, katerega naše obrtništvo najbolj potrebuje, potem so tudi obrtniški zastopniki iz Belgrada in Zagreba za to odgovorni, saj je ta boj bii zanesen od njih k nam. Ako bo zborovanje v takem pravcu poteklo, potem pa pozivamo Ljubljansko zbornico, da vpraša te gospode, ali so prišli v resnici na konferenco obrtniških zbornic in obrtnih odsekov skupnih zbornic, ali na agitacijo, in dalje, ali je prav, da se zastopniki, ki pridejo na konferenco, (d jo sporazumno ž njimi prireja in sklicuje ljubljanska zbornica, istočasno hočejo udeležiti zborovanja, ki ima namen skušati predvsem razbiti skupno zbornico. Vsi naj si zapomnijo, da se je slovensko obrtništvo že svoječasno v ogromni večini izreklo za skupno zbornico in tega nobeno zborovanje, pa tudi, če je pojačeno iz juga, ne bo moglo spremeniti in naj si za|x>mnijo. da bo slovensko obrtništvo pozdravilo vsako priliko, ki mu bo nudila f>of>o!no svobodo izraza in se bo ob taki priliki vedno in odločno izrazilo za skupno slov. zbornico in za skupno našo gospodarsko fronto.
— Konferenca obrtnih zbornic in obrtnih odsekov skupnih zbornic bo 3. in 4. .sept. Dnevni red je: 1. Novelizacija zakona o obr-tih. (Referat zagrebške zbornice.) 2. Postopanje pri odmeri pridobnine in davčna praksa. (Referat ljubljanske zbornice.) ,3. Zaščita domače delavnosti in zaposlitev tujih delavcev. (Referat sarajevske zbornice.) 4. Sistematična organizacija pospeševanja obrta. (Referat podgoriške zbornice.) 5. Uredba o strokovnih nadaljevalnih šolah. (Referat. osiješke zbornice.) fi. Predlogi posameznih zbornic.
Zanimivo je, da 60 se pri 20 velikih zasebnih bankah, med katerimi jih je 6icer mnogo pod zaščito, nekaj |>a jih posluje normalno, |x>sojila v tekočem računu in razni dolž<nikti povečali, prva za 3, druga za 18 milij., istočasno pa je blagajna z žii-romi padla za 17 milij. v mesecu juniju. Vse prejšnje mesece so posojila izkazovala stalno zmanjševanje. To povečanje posojil je pripisovati povečanju vlog v juniju: na knjižice za 3, na tekoči račun pa za 50 milij. Din. To se da razlagati s tem, da je odtok v sedanjem popolnoma nejasnem položaju pri zaščitenih zavodih izredno majhen, da skoraj ne pride do izraza. Med temi 20 največjimi zavodi pa se nahajajo zavodi, zlasti oni s podporo inozemskega kapitala, ki za ves čas krize niso čutili tolikega odtoka vlog in beležijo sedaj povečanje vlog.
Povečanje prometa
V prvi |>olovici 1934 je znašalo število nato-vorjenih vagonov na naših državnih železnicah 631.184, dočim jih je bilo v istem času lani samo 599.669. V naša pristanišča je prišlo ladij s tonažo 8,258.000 ton v prvi polovici letos, kar pomeni v primeri s i>rvo polovico lani povečanega za 552.000 ton. Državna rečna plovba izkazuje 299.9 milij. tonskih kilopietrov letos, torej povečanje za 84.1 niilrij. v primeri z lanskim letom.
Rudarska produkcija
V prvi polovici je znašala lelos naša rudarska produkcija (vse v tisoč tonah, v oklepajih jx>datki ia prvo polovico 1933): rjavi premog 1582 (1542), lignit 417 (437), železna ruda 62 (21), bakrena ruda 319 (274). železni kršeč 10 (9), bavksit 27 (25), svinčena in cinkova ruda 358 (321), kroniova ruda 19 (13), kamena sol 18 (25). TopibniHka proizvodnja pa je bila naslednja: surovo železo 18.4*6 (lani v prvi polovici leta 15.905) ton, baker 21.429 (20.619), svinec 5843 (3378) in cink 2385 (1408) ton.
OBRTNIŠKO ZBORUv,."ME V LJUBLJANI
V nedeljo, dne 2. sejstembra 1934 ob 10 dopoldne bo v veliki dvorani hotela »Miklič«, Miklošičeva cesta (nasproti glavnega kolodvora
zborovanje »ZVEZE OBRTNIH DRUŠTEV«
Referati: 1. Splošni gospodarski položaj in naše obrtništvo. - 2. Davčna preobremenitev in eksistenca obrtniškega stanu. - 3. Nujna potreba stanovske zaščite obrtnega stanu. - 4. Povzdiga in propaganda domačega dela.
ZAČKTEK LETOŠNJE VINSKE TRGATVI
Banska uprava razglaša: Po čl. 8 zakumi
0	vinu in čl. '26 pravilnika k temu zakonu, j dovoljeno, dn se sme grozdje za zobanje trga; kadar je kaka sorta dozorela.
Obča trgatev grozdja za pripravljanje vina se ne sme vršiti pred rokom, ki ga določijo zu vsako občino občinska ob last v a sporazumno r okr. kmet. referentom. Občinske uprave pn lahko dovoljujejo trgatev ranili grozdnih sort tudi pred rokom za splošno trgatev. Prav tako podbiranje bolnega grozdja poznih sort in sicer sporazumno r. vinogradniki. — Vse občinske uprave nuj določijo čim |>o/.nejši rok za priče-tek trgatve v njihovem okolišu, ki naj ne bo za trgatev ranih „'ro»dnih .sort pred K), septembrom, za občo trgak-v pa ne pred 24. septem-brom. Po službeni dolžnosti naj prijavijo vsak slučaj predčasne trgatve pristojnemu okr. na-čclstvu.
Borza
Dne 1. septembra.
Denar
Ta teden je znašal devizni promet na ljubljanski borzi 4.t)jO milj. Din, kar je prav znatno. Največ prometa je bilo v ponedeljek z 2.167 milj. Din in v |->etek z 1.730 milj. Din v devizah Curih, London in New York.
Curih. Pariz 20 205, London 15.06, Nevv York 301.75, Bruselj 71.875, Milan 26.25, Madrid 41.875, Amsterdam 207.40, Berlin 120.10. Dunaj 72.72 (57), Stockholm 77.65, Oslo 75.65, Kopenhagen 67 25, Praga 12.72, Varšava 57.90, Atene 2.91, Carigrad 2.48, Bukarešta 3.05, Buenos-Aires 0.8225.
Živina
Mariborski sejem 31. avgusta: Na sviniski sejem je bilo pri|:>eljanih 270 svinj; cene so bile sledeče: Mladi prašiči 5-6 tednov stari komad 60 do 80 Din. 7—9 tednov stari 100 do 125 Din. 3—4 mesece stari 180 do 250 Din, 5—7 mesecev stari .300-350 Din, 8—10 mesecev stari 400-480 Din,
1	leto stari 550 do 600 Din. I kg žive teže 5—6 Din, 1 kg mrtve leže 8.50—9.50 Din. Prodanih je bilo 107 svinj.
Prašičji sejem v Ptuju v sredo, dne 29. t. m. je bil dobro založen in tudi kupčija je bila še precej živahna. Prignali so 155 svinj in 156 prašičev, skupaj 311. Prodali na so jih 103. Cene za 1 kg žive teže so bile sledeče: debele svinje 6—7 Din, prolenki 5—6 Min, mrtve teže 9 Din; prašički, stari 6 8 tednov so se prodajali po kakovosti, in sicer 60—100 Din za komad. Prihodnji sejem za prašiče bo 5. septembra t 1
KLAVIRJI
in pianini prvovrstnih svetovnih tvrdk, novi kakor tudi preigrani, jk> zelo zmernih cenah stalno v zalogi! Oddajam tudi na ugodna mesečna odplačila. — Vsa popravila in uglaševanje strokovnjaško.
JM. ROPAŠ - CELJE
Uprava delavskega doma v Ljubljani
RAZPISUJE D0B&V0 250 ton PREMOGA K0CK0VCA.
Koh kovane ponudbe ie poslati upravi delavskega doma v Ljubljani na,ikasnejedo5/9.1934.
Služba organila in cserhveniha
v Planini pri Rakeku se razpisuje. — Prošnje s potrebnimi dokumenti do 10. septembra župnemu uradu v Planini pri Rakeku. Nastop službe lahko takoj.
Dražba terjatev
Iz konkurzne mase Kmetijske eksportne zadruge r. z. z o. z. v Mariboru se bodo prodale najboljšemu ponudniku na prostovoljni dražbi dne 14. septembra 1934 ob 17 v pisarni podpisanega, Maribor, Aleksandrova cesta 28/1, vse terjatve zadruge en bloc, od teh kontokorentna terjatev napram »Prvi hrvatski štedionici« v Mariboru ne pod 25%, vse druge ne pori 10% nominalne vrednosti.
Seznam teh terjatev in informacije pri podpisanem konkurznem upravitelju.
Dr. Makso Šnuderl, advokat v Mariboru kot konkurzni upravitelj Kmetijske eksportne zadruge r. z. z o. z. v Mariboru.
Ollan faktuiist-injai
/
Novo, vsem v korist!
ABC prvi in edini licitacijski zavod
Ljubljana, Medvedova c.8 (poleg gor. kolodvora)
Telefon 24-44
Predpogoj za uspeSno prodajo je velik promet, kateri pa se doseže le potom javnih dražb pri našem zavodu. Zato poverite Vaše predmete edino tvrdki ABC. Prodamo: motorje, kolesa, otroške vozičke, kopalne opreme, Štedilnike, kotle za žganjekuho, preše za sadje, vseh vrst pohištvo itd.

Prvovrstni trapistovski stepni sir,
eitlamSko salamo ln vedno sveže čajno maslo najbolje kupite pr
Mlekarski zadrugi "» v Slovenjgradcu'
Pokusite naS sir na sirarskem oddelku velesejma.
Katero sredstvo najuspešneje n in zastonj pobija brezposelnost f
Nova posojila domačih denarnih zavodov, ki bodo dala kruha in zaslužka trgovini, obrtu, industriji, delavcem in kmetovalcem.
Zato nalagajte Vaš denar t
Mestno hranilnico ljubljansko, 32T3:
inserirajte v »Slovencu"!
ki i« naj velja jugoslovanska samoupravna hranilnica, Ima vi o s Din 420,000.000, Vam nudi
pooolno varnost
usodno obrestovanle ter izoiatuie
nove vloge, vloiene po 1.1 1933 vedno v vtakem obiegu
M aH oglasi
OSIJEK
Hotel Central
Ožanič V.iekoslav
.inia in restavracija na Glavnem trgu, ni -ajska postaja, bencinska postaja, 32 . avto-garaža, kopeli, penzion, trgovski potniki uživajo znatne popuste.
■ • • «».............................................................................................................(Mit ,!•••(, (««•••••••■•#•
Kakor znano je Logarska dolina v jeseni naj-lepša. Poleg naravnih krasot vam nudi
„HOTEL PLESNIH"
od 1. septembra dalje prvovrsten penzijon za 35 do 40 Din dnevno. — Izpred hotela je prekrasen razgled na Savinjske Alpe, vznožju katerih se nahaja hotel ter je radi tega tudi najprikladnejša točka za izlete in alpske ture. — Dne 8. in 9. septembra priredi hotel v lastnem lovišču, obsegajo-čem 20.000 ha, velik lov na gamse in srnjake. — Vsi ljubitelji lova vabljeni! — Informacije daje:
MARIJA BRIŠNIK - »HOTEL PLESNIK«
»n prvovr-tnn «annsto;n» nro-I9<LC» St dnina moč v nidnufakiuri. modni kratki in konfekci'ski široki, vešča samostojnega lepega uran -: ranja izložb. V po-uu lni :e navesti dosedan.e s užbovanje od učne 'looe do danes iu je pogoj kavcije zmo. zna zh 40.000 Din. ki pa n potrebna v gotovini-Po ulbe poslati nn upravo Slovenca-' v Ljubljani pod Mesto v Dravski banovini; štv. 9869
AKO ŽELITE, DA BO VAS OTROK ZDRAV IN VESEL,
mu dajte »Energin« za krepitev krvi. živcev in teka »Energin« krepi kri, iači živce, dela apetit, pospešuje razvoj otroka Otrokom trikrat na dan po malo žličko okusnega »Ener-gina«.
»Energin« se dobi v vseh lekarnah v pollitrskih steklenicah. Steklenica 35 Din.
Reg. S. br 4787/32.
Kislo zelje, repo,
sarmo, prvovrstno, po brezkonkurenčni ceni dobavlja vsako množino Homan, Ljubljana, Sv. Petra c. 83, telefon 27-66.
PERJE
sivo, Oeha-no leg
Din aS'-Pol puli bel kg Din 95'-Pub Bivi II. kg D 100--Puh sivi I. kg D 126'-Puh bel. nalfinejši kg D 220 -
Vse
kemično očiščeno
Ehsportfna hiša .luna' Maribor
Trgovska hiša
s pol orala zemlje, na zelo prometni cesti v Bukovcih, 8 km od Ptuja, se takoj proda. Ponudbe na Urban Fran, mesar in prekajevalec v Ptuju. (1)
Fotoaparat Voigtlander, Bergheil He-liar 4.5 Compur samopro-žilo 6.5X9 s pritiklinami, skoro novo, poceni prodam. Ogled: Miklošičeva c. 4._(1)
Kočije
na pol krite, lahke, eno-vprežne, nizka cena — proda Wisjan, Kolodvorska 25, Ljubljana. (I)
Dva šivalna stroja
»Singer«, poceni prodam. Strossmayerjeva 4. (1)
Železna peč
velika (Dauerbrandofen) skoraj nova, naprodaj. — Wester, Hradeckega c. 10.
Šolske predpasnike
dekliške in otroške, in telovadne hlačke dobite pri tvrdki Ign. Zargi — Ljubljana, Sv. Petra cesta 11.	(1)
Jabolka
kisla za prešo, vagonske dobave, razpošilja najceneje Franc Renier, Podčetrtek.	(1)
Solidna mestna
gostilna
izvrstno idoča, na najpro-metnejši zagrebški točki, križišče 4 ulic in tik dvo-tirne tramvajske postaje, nasproti velikih drž. poslopij, je naprodaj zaradi bolezni dosedanjega lastnika. Visoka frekvenca, popolnoma urejen kompl. inventar, 4 gostilniške sobe, velika pivnica in letni vrt. Velik vinski, pivski in kuhinjski promet. Prvovrstna eksistenca za-sigurana. Pojasnila: Poslovalnica Pavlekovič, Zagreb, Ilica 144, prizemno.
Naprodaj
je partija plehinštrumen-tov, kompl. za 14 ljudi, v popolnoma dobrem stanju, za ceno 5000 Din. N. Bolčič, Zagreb, Zaj-čeva 34.	(1)
Krojaški šivalni stroj
nov, vreden 4800 Din, se proda proti gotovini za cca 3000 Din. Arh, Jesenice, Kralja Petra c. 12.
Lovsko psico
prodam. K. Štrukelj, Rašica, p. Vel. Lašče. (j)
Ivan Kacin, Domžale
dobavlja harmonije od Din 2000, pianine, nove, od 10.000 Din. Oglejte si naše izdelke na Velesejmu, paviljon Glasbene Matice »J«._(1)
Žage, pile, sekire itd.
poceni, priporoča železni-na Koutny, Ljubljana (Šiška), Medvedova cesta 28.
% različnih
še dobro ohranjenih šivalnih strojev, koles,
otroških vozičkov
športnih in gospodinjskih potrebščin, glasbil, kompletnih oprem, posameznih delov pohištva in še mnogo drugih predmetov v veliki izberi, poceni naprodaj pri
»PROMET«
nasproti križevniške cerkve. — Sprejemamo vsakovrstne predmete v prodajo proti malenkostnim procentom.
Opeko
vseh vrst kupite po nizki ceni v opekarni Jerko — Črnuče._
Tri šivalne stroje
dva ženska in en krojaški z dolgim čolničkom, pjKidam. Cena 700, 550 in 450 Din. Tržaška c. 23, Glince.	(1)
Kopalne kadi
za sedeče kopeli po 130 Din proda klepar Avgust Čokert, Ljubljana, Vidovdanska cesta 1,	(1)
Šivalni stroj
dobro ohranjen, poceni naprodaj. Zabjak 10. (1)
Cvetlične čebulice
vse najboljše vrste, za v lončke in za vrtove, kakor: hijacinte, tulipane, narcise, krokuse, anemone itd., priporoča Josip Urbanič, Ljubljana, Miklošičeva cesta 8. Cenik na razpolago.	(1)
Denar dobite
takoj izplačan pri vnov-čenju Vaših predmetov. Ustmene informacije brezplačno, za pismene priložite znamko.
Ne zamudite
kupiti jesenske in zimske pristne angleške štole, namesto 380 samo 196 D, kompletni salon (19 kom.) nov 21.000 sedaj 9500 D, klubska garnitura, usnje, 4 kom., nova 10.500, sedaj 3600 Din; spalnica -javor, nova, namesto 5400 samo 2500; novi otroški vozički od 200 Din naprej in še mnogo drugih predmetov za vsakega. Zapomnite si, da je v Ljubljani komisijska tv.
PRILIKA
samo Kersnikova ulica 7,
tel. 22-66, poleg Slaniiča, v bližini Figovca ali v sredini mesta.
11'TTani
.i
Nagrobne slike
spominske, na porcelan vžgane, po vsaki fotograf-fiii vseh velikosti in oblik. Naročajte: Kune Frane, fotograf, Ljubljana, Wol-fova ulica. — Zahtevajte cenik!	(t)
Posteljne mreže
izdeluje in popravlja najceneje Alojz Andlovic — Komenskega 34.	(t)
Elektro-instalacije
za pogon in razsvetljavo izvršujem po zmernih cenah. Lastna delavnica za previjanje elektromotorjev in dinam. Elektromotorji in diname, novi in rabljeni, vse napetosti vedno v zalogi. Franjo Perčinlič, elektro-podjetje Ljubljana, Gosposvetska c. 16, telefon 23-71. (t)
Modroce
posteline mreže, železne zložljive postelie, otoma-ne. divane in tapetniške izdelke n u d f najceneje
RUDOLF RADOVAN tapetnik. Mestni trg 13. Ugodni nakup morske trave. žime. cvilha za modroce in blaga ta prevleke pohištva.
Damske klobuke
modernih fazon, izdeluje in preoblikuje poceni Modistarija«, Gosposka ulica št. 5.	(t)
Pred nakupom
nagrobnega
spomenika
si oglejte bogato zalogo pri tvrdki
FELIKS TOMAN
LJUBLJANA
Resljeva cesla 30, kjer bodete solidno in ceno postreženi
CENENI DNEVI
Qom
d. s o. j.
,yDO 10. SEPTEMBRA 19341
Dajemo Vam izjemne POPUSTE
na naša KVALITETNA KOLESA I
Torpedo Adier Dirk Age
Tyr$eva cesta 1 ♦ poleg nebotičnike { o.ieite si naše blago!
tiospoda s srednješolsko izobrazbo v starosti 25 do 35 let, a gilneg a
Izurjenega prodajalca
ki je že obiskaval stranke. išče svetovna renotnirana tvrdka za prodajo povsod dobro vpeljanega predmeta. V poštev pride samo prvovrstna moč, ki se hoče posvetiti samo tej predaji. Hrvatsko nemške ponudbe s sliko (ki se vrne) je poslati na »Propagando« d. d. Zagreb, Jelačičev trg 5 pod »Siguren dohodek«
;.. .OfšKOSSOSS^
LJUDSKA POSOJILNICA V LJUBLJANI
registrovana zadr. z neomejeno zavezo
Miklošičeva cesto stev. 6
(t lastni palači)
obrestuje hranilne vloge po najugodnejši obrestni meri.
Ra?.ne uradne preiskave potrlu-tejo, d» ne mor« k popolno goto vostje uporabiti FtTONIN« pri
vseli
RANAH. SSftSŽJaf; HRASTAH, LISA3IH. TURIH,
ranah ori letanja
STARIH ZUaRUNlH RAHAH
na nopuh, ftkrofuloznlll ranah, inlprtih liemeroldih.
proprefujo in-fekoljo, ustavlja krvavitev. nt dovoljuje rani. <1h se iltnirdi, in jo zelo liitrn coli. Steklenica st«m- 2«.- Din v v lekarnah.
,	8 poftto sc moreta noslatl samo
dve sluklouici po povzotlu za Din 50' . Poučno kniico St. 18 poHllja zastonj< „f1t<>n il.io. t., Zacrvb I-rt. Rog. Sp. br. IM! od VII. 1M.V
..flTOHIH"
Prodam'
valjčni
mlin
ki jo v polnem obratu. Vodna sila na turbine. Trije najnovejši stroji. Lastna električna razsvetljava. Tedenski obrat do tri vagone. K mlinu spada žaga, garaža in dobro ohranjen tovorni avto. — Ponudbe na upravo »Slovonca« pod zn. »Mlin in žaga«.
Veletrgovina
z vinom in žganjem
Braca Periš
Ljubljana, Celovška c. 43
prodaja proti takojšnjemu plačilu najfinejša dalmatinska vina, specialno samo • e Visa, po najnižji ceni 4.50 Din.
Matere!
Zdravje in spanje Vašega deteta ogrožajo muhe,
Podpisani, lastnik tvrdke
Ant.RrIsper CoSoniale, Ljubljana
Tyrševa (preje Dunajska) cesta Si
Bavarski dvor
najvljudneje naznanjam cenjenemu občinstvu, da sem otvoril v lastni
hiši na gornjem naslovu
V zalogi bom imel vedno vse špecerijsko in kolonijalno blago priznanih prvovrstnih dobaviteljev ter dnevno sveže praženo kavo iz lastne naj-
moderneje urejene pražarne. Cenjeno občinstvo bom mogel postreči tudi z najfinejšimi tu- in inozemskimi likerji ter z desertnim vinom in delikatesami vseh vrst. Potrudil se bom, nuditi svojim cenjenim odjemalcem vse blago ne samo v prvovrstni kakovosti ampak tudi po najnižjih cenah. Za naklonjenost in obilen obisk se priporočam ter beležim
z vsem spoštovanjem
Verlic Jos p.
Ljubljana, dne 1. septembra 1934.
toda muhe zanesljivo uniči „FLIT"
Jako nevarna je Valemu detetu muha I Tiius, škrlatinko in tudi tuberkulozo prenašajo muhe — čeprav nekateri mislijo, da muhe niso nevarne. »FLIT« je najboljše sredstvo proti tej nevarnosti. Zahtevajte izrecno »FLIT«, ne zadovoi|ite se s cenejšimi imitacijami. »FLIT« ne škoduje dihalnim organom, ne maže obleke, niti posteljnine otroške postelje. Zahte> vajte rumeno ročko s črnim robom in s
sliko vojaka. »FLIT« je originalen samo v zaprtih ročkah. (Za izlete in potovanja vzemite potno kombinacijo: malo ročko z malo brizgalno)
Pazi: „FLIT" sedaj prijetneje diši!
%5>sy i .'o	' ■

Prepričajte se in zadovoljni boste!
Kakor nova bo Vaša stara obleka ali plašč za malo denarja. To Vam nudi naša sprejemnica za barvanje in snaženje v kro-jačnici Prezelj, VoSnjakova ul. 4 (prejšnja cesta na Gor. kol.), ki prevzema za tovarno Wtigner Iz Radovljice Vsa obli Vam elegantno zlikajo in skrbno pošijejo. — Cene z
Vsa oblačila se zmerne I
Zapustila nas je za vedno, v visoki starosti 73 let, naša zlata, nad Vse ljubljena mamica, slara mamica, tašča in teta, gospa
Alojzija Zrimšeh roj. Kenk
Blagopokoinico spremimo k večnemu počitku v ponedeljek, dne 3. septembra ob 3 iz hiše žalosti Soška ulica 13 na pokopališče k Sv. Križu.
Sveta maša zadušnlca se bo darovala v župni cerkvi v Trnovem,
Ljubljana, dne 1. septembra 1934.
Globoko žalujoči rodbini ZRIMŠEK in SOJER.
Alja Rahinanova:	IS
Zakoni v rdečem viharju
Dnevnik ruske Jene
»Ampak, to se pravi resnico posla viti na glavo, sem ugovarjala.
»Kako ste naivni, Aleksandra Lvovna! Dogodki se morajo statistiki prilagoditi, ne pa statistika dogodkom. Uspehi pridejo v časnike, morda celo v inozemstvo in Nemci — predvsem — ki jih bero, bodo dobili vtis, da vse ljudstvo gori navdušenja. Na koncu bodo celo obiskovavke razstave prepričano, da so se vsi zanimali samo za komunistične propagandno lepake, ln nazadnje se bodo celo tisti, ki so brali samo »Fizijologijo žena«, rotili, da eo ee nasrkali propagandnega čtiva. Sploh pa je glavni vzrok, da moramo številke zamenjati, tale: Kakršna je statistika zdaj, ne pride niti do Moskve, ampak samo do nadrejene oblasti in mene in morda tudi vas bodo pognali iz knjižnice zaradi nesposobnosti. Popravljena statistika nam pa gotovo pridobi nagrado. Kaj Vam je torej ljubše'?«
11. marca 1021.
Zbudila sem se kol navadno zelo zgodaj, toda danes še bolj zgodaj kol sicer. Kar me je tako rano zbudilo, me jc globoko zbodlo v srce. Slišala sem očeta v sanjah jokali. To ni bilo prvič. Nikdar ne pove, kaj sc mu sanja, toda česlo nas vse splaši iz spanja, celo Irino, ki bi jo topovski strel komaj zbudil. Moj oče je imel vedno oblast nad seboj, da eo ga drugi marsikdaj občudovnli zaradi njegovega poguma — in ta človek joka v sanjah I Živfli eo mu popolnoma pretreseni. Beg, rdeči leror sto ga potrla in izgon v Vjerne ga je docela zlomil...
Poslušam te tožeče glasove in obide me bridka
žalost, ne nad nami, no samo tiad ubogimi ljudmi, ki v strahu životarijo v škatlah za vžigalice, imenovanih vagoni. Žalostim se nad vsemi ljudmi —> nad njihovimi življenjem... To je izreden občutek! visim v prostranem prostoru življenja, v središču tisočernega meteza In kot ostre ^ivanke me od vseh strani abadajo bolečine vseh teh bitij, in dasi si ne znam razložiti, čutim natančno, da niso le bolečine, ki jih trpe ti, alnpaik tudi bolečine, ki so bile ih ki bodo... In vendar ni bila ogromna množina vsega tega gorja, ki me je navdajala s tolik im brezupom, ampak ena lftiael, ki je v meni zaživela in učlovečena lebdi pred ulenoj! gotovost, da bo vedno, na večne čase tako, da živa bitja In pl'od vsemi ljudje ne bodo nikdar nehali drug drugega trpinčiti do smrti...
Dojela sem, da ludi. ne more biti drugače. .Samo misel na brezkončno globino smrti bi mogla privesti človeka clo resnične ljubezni, pa človek se nikoli nc bo maral naučili, da bi znal gledali smrt.
Zopet joče oče, joče kakor dete. Strašno Je, to ihlenje moža, ki je desetletja vsak dali gledal smrti ' v oči in ki brez pomoči obupuje, ker ne prenese več, da bi gledal brefcdaniji, satanski zlobnosti ljudi v oči...
Za dne molči, ponoči joče. Duša mu je strta, uničena. Takih ljudi jo zdaj na stotine, tisoče.,.
12. marca 1021.
Prvo predavanje je Imel na razstavi lektor, ki ga je poslal Ženotdjel, o tenii: Nove življenjske razmere. Lektor je bil zelo mlad in zelo zmešan. Oblečen Je bil v vojaško uniformo iu plašč je imel nenavadno dolg; značilno je bilo, ila ga ni stekel, ampak ga je neprestano zapenjal in odpenjal.
Občinstvo eo tvorile po večini delavke, bilo pa je vmes tudi ndknj strojepisk in gospodinj. Vso
so pazljivo poslušale, pa vse so se, kot je bilo videti, prav tako sramovale kot lektor, če ne še bolj.
»Tovarišice žene!« je pričel in obtičal. Ko se je zopet »bral, Je nadaljeval:
»Tovarišice žene I Saj vidite kakopak, da jaz nfeem žena, ampak možic Nekatere delavke v sprednjih vrstah se niso mogle zdržati ln 60 slišno h ih i kale. To je predavatelja še bolj zmedlo; rdečica ga jo obllla iti precej časa je poteklo, da je mogel 'nadaljevati.
»Tovarišice Žene! Poslali so me k vam, da Vam dopovem, da ste žene!-
»To nam je že znallOk vzklikne neikdo, »To ee pravi, povedali hočem, da so pod kapitalistično hidro samo btifžujke pritiskale na vse-tliSUlšde! Toda zdaj lahko vsaka proletarka, pa naj so ji prsa od dela Upadla, dospe na univerzo in postane profesor! Ve, tovarišice, moralo novo življenje ustvariti e pomočjo moških in novo državo morate z njimi skupno graditi!
Od vseh internacionalnih političnih vprašanj sedanjosti je najvažnejše, kakšni nn|j bodo zakonski odnosi tovarišev različnega spola, skratka, kako se je vam, tovarišicam, vesli do tovarišev kot zakonskih mož ift družinskih očetov.
Vsa skrivn<«sl je v tem, da najdemo gonilno silo našegn Časa, in vain, tovarišice, ni prikrito, tla je ta sil« žena nove dobe, kOinunistka, ki se meni za tovariša moža in otroka In domače piskre in gospodinjstvo kol za lanski sneg in gradi novo življenje vobče.
Tovarišice žene! Vse se spreminja v času našega socialističnega sonca. Ne verujte, da je tovariš mož vedno zatiral tovarlilCo ženo. Za vas, lovarisioe žene, je koristno vedeti, da je v matriar-hatu tovarišica žena zatirala tovariša moža, in sicer k velikim uspehom I In pri čebelah na primer
igra ravno tovarišica matica glavo vlogo, včasih še celo pokonča tovariše može in jih pomeče vun! To jc dialektika, tovarišice žene I To je razvojna metoda, ki jo uporabljajo miši voditelji! To ne pomeni, da naj zdaj tovarišice žene poiiiečejo vtui tovariše može. ampak to menim splošno, zakaj dialektika, lo je znanost, ki vam l-azloži, zakaj moramo zdaj zgraditi novo državo.
Prej, pori kapitalističnim' sistemom, sle morale delati od zore, do tnraka in tovarnar in mož sla Vas odirala In tovariš mož vas je vrh tega še pretepal in vas izžemal do kaplje. Stale sle ob pralnem koritu, on pa vas je pijail še s polenom po glavi!«
Nekatere ženske so začele jokati in to predavatelja še bolj razvnelo. S povzdignjenini glasom je nadaljeval.
»^rtioler zakona je z našega komunističnega stališča fiziološka zadovoljitev. Pri elaretn sistemu
Nekatere ženske so začelo jokati in to je pfeda-čunjeno ali pa ste slabo živele, ker ste bile pri kapitalističnem sistemu uiboirte, tn zalo je prišlo nevoljnišlvo v zakon!
In tovariš mož ei je uvedel dvojno moralo: On lahko defla( kar hoče, tovarišica žena pa se mora zadovoljiti samo s svojim možem. V novem življenju živi tovarišica žena prav lako kakor tovariš mož; Ce ji mož več ne ugaja, gre k GubZAOZU, se lnčl in si poišče drugega tovariš« to od tega so r.opel lahko loči in hkrati gradi novo državo! (Irdo-bijn fnedsebojiiili odnosov obeh splov je bila samo v slarem sistemu, v komunistični družbi tegn sploh ni. Če tovariš mož ni pravi, k vragu z njim, vzemi si drugega! Tovarišice žene, nobeh& stvar ve? ne veže! Neločljivosl zakona je izmišljotina popov in kapitalistov, <ln laže uspavajo ljudstvo z opijem! In, da je mož glav« družine, jo enako iznajdba kapitalistično hidre, da luže brada ju žene!
Stran 16.
»SLOVENEC , dne 2. septembra 1934.
S ter. 199.
oglasi
V malih oglasih velja vsaka beseda Din 1*—; ženitovanjski oglasi Din 2*—. Najmanjši znesek za maU oglas Din 10*—. Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilo. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokolonska, 5 mm visoka petltna vrstica po Din 2*50. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložiti znamko«
DANSKE PLAŠČE ZA JESEN
športne cd Din 180 —, tenčkoate v raznih fazonhhod Din 450"—, damske jesenske oble e volnene od Din 175"—, športna in motna krila, bluze, jutranje baije pisarniške halje nudi
r. I. GOR1CAR Ljubljana Sv. Petra cesta 29
Oglejte si velik« zalogo v nnSem konlekc. oddelku
I!
Prireditve
Halo! Halo!
V nedeljo vsi na žegna-nje v Črnuče k Pečanu, zadnja postaja avtobusa Magistra, na dobro šunko in izvrstno vino. Se pn-
llužbodobe
poročamo.
U)
Na žegnanje vabimo
danes in jutri na bobe in dobro postrežbo! Gostilna pri Zimovc-Tornic, Sp. Kašelj, postala Zalog. IhJ
Trgovski pomočnik
mlad, podjeten in zanes-mv, išče službo v trgovini barv ali pa v trgovin. z mešanim blagom kot praktikant. Albin Župančič, Račje selo 7, p. Treb-
nje.	__
Mlinarski pomočnik vojaščine prost, zmožen vsega dela v mlinu, išče shižbo. Naslov v uprav.
»Slov-« pod št. 9858. (a)
Prodajalka
mlajša, prosi zaposlitve,
vajena vseh hišnih del. — Ponudbe pod »Hvaležna« na upravo »Slovenca« št
9931.___
Trgovska pomočnica
z dežele^ žeU^službo ^ v
j^rMju.S ronulbe na upr.
»Slovenca št. 10025
pod
.Vestna«
(a)
Diplom, učiteljica
išče mesto vzgojiteljice Šoloobveznih otrok p"
krščanski družini, Poma dala bi tudi pri gospodinjstvu. Gre tudi na deželo. Ponudbe pod »Vzgojiteljica« št. 10.133 na upravo »Slovenca«.__'a|
17 letno dekle
jgče službo za vsa hišna dela v Ljubljani. - Milka Hočevar, Erjavčeva cesta
št. 26.__la|
Prodajalka pridna, poštena in zdrava, zeli premeniti mesto. — Cenjene dopise na upravo »Slov.« pod »Dobra moc« 6t. 10004.
Poslovodkinjo
sprejme Kmetijsko društvo v Dobrničah v svojo prodajalno. Nastop takoj.
Izurjena pletilja
dobi stalno zaposlitev s popolno oskrbo v hiši. -Dopise na M. Vrhunc, industrija pletenin, Bled.
Jelonoše
Pletilja za rokavice
se takoj sprejme. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 10047.	(b)
Kuharico
spretno in pošteno, »prejme Klemene, Vič. (b)
Manuiakturist
zmožen prodajalec in izložbeni aranžer, popolnoma verziran v stroki, se sprejme takoj v večjo manufakturno trgovino v Ljubljani. Za dobro in resno moč dobra plača in stalna služba. Ponudbe poslati pod šifro »Do 30 let« upravi »Sloven-ca« št. 10063._(b)
Zdravo dekle
močno, vajeno vsega gospodinjstva, iščem. Zgla-jelonošinje in blagajničar- siti se osebno pri J. Fili-ke sprejme hotel »Orel«,|pič, Zg. Šiška, Špančeva Maribor.	(b) | 210, v opoldanskih urah.
Dve vprečni kolesi
Železni, za mline ali žage, ugodno prodam. Po-nudbe pod »Trpežnost« podružnici Slovenca« v Celju.	(1)
Fant
v 15 letu, močan in zdrav, poštenih staršev, se želi izučiti za ključavničarja ali mehanika kjer bi imel hrano in stanovanje v hiši. Naslov v podružnici »Slov.«, Celje.	(v)
Pekovskega vajenca
išče pekarna Ropan, Šoštanj.	(v)
Posojila
na vložne knjižice daje Slovenska banka, Ljubljana, Krekov trg 10. (d)
Za vloge (knjižice)
Kmetske posojilnice ljubljanske prodam parcele ob Ižanski cesti v Ljubljani in v občini Moste pri Ljubljani. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 10080.	(D)
Knjižico
Banovinske hranilnice v Mariboru, ca 80.000 Din prodam. Ponudbe pod šifro »Proti gotovini« štev. 10093 upravi »Slovenca
/einitbe
EF-KO PLETENINE E F - K O
P A
V I L J O N
» » H « c E F ♦ K O PLETENINE
m o d n p l e t 1
e novosti v učinkovitih l n i h vzorcih in skladnih barvnih desenih
T R I C O T
najfinejše interlok perilo iz m a c c o in volnenega prediva f. n o b o s mm—mammm—mm—^m* * n d e t a i i-PLETILNA INDUSTRIJA MODNA KONFEKCIJA PLETENIN
NA 1 N D KONFEKCIJA
F ♦ KOS ♦ ŽIDOVSKA ULICA 5
EF-KO T R i C O T E F - K O
_Ja)
Manuiakturist
t 8 letno prakso, pošten, dober prodajalec, star M let, želi primerno mesto pfoti skromni plači, ro-nudbe upravi »Slovenca« pod »Vajen mesta, dežele« št. 10106-__<?>
Šivilja
za novo in staro — gre šivat na dom po nizki ceni. — Naslov v upravi »Slovenca« št. 10027. (a)
Mladenič
trgovski sluga, zanesljiv, vojaščine prost, z dobrimi referencami, išče kakršnokoli zaposlenje. Naslov pove uprava »Slo-venca« pod št. 10028. (a)
1000 Din
dam onemu, ki mi preskrbi službo trgov, sluge, inkasanta ali kaj sličnega. Ponudbe upravi »Slovenca« pod šifro »Mizar« št. 10078._M
Dobra kuharica
pridna, čista, vajena vseh hišnih del, z dobrimi spričevali, želi premeniti službo k boljši, manjši družini. _ Naslov v upravi »Slovenca« pod 10.137. a
Starejša ženska
ki zna tudi kuhati, gre za gospodinjo. Naslov pove uprava »Slovenca« Maribor pod št. 849.	(a)
Zaslužek
Velik zaslužek
brez lastnega kapitala nudimo vsakomur, posebno na deželi. Dopise z znamko za odgovor nasloviti na: Perrson, Ljubljana, poštni predal 307.
Samostojno kuharico
sprejmemo za večji pen-zijonat na severnem Jadranu. Nastop službe 1. novembra 1934. Reflekti-ramo samo na dobro iz-vežbane osebe, ki so bile že zaposlene v hotelih, odnosno večjih penzijona-tih. Prednost imajo one, ki imajo osebno pravico za vodstvo penzijonata, odnosno vse po obrtnem zakonu predpisane pogoje. - Ponudbe s točnim opisom dosedanje zaposlitve, kakor tudi z navedbo minimalnih zahtevkov za delo v času sezone in delo po sezoni, naj se pošljejo na upravo »Slovenca« pod »Jadran« št. 9842,_(b)
Žensko
srednjih let, zanesljivo in varčno kuharico, vajeno vseh gospodinjskih del — sprejme majhna družina. Samo pismene ponudbe z navedbo zahtevane plače poslati na; Potočnik Katarina, Frančiškanska ul., Maribor	(b)
pridno in pošteno, sprejme Alojz Kregar, Štepa-nja vas 1. pri Ljubljani.
Fanta
zdravega, krepkega, snažnega, 14 let starega, za postavljanje kegljev in druga lažja hišna dela, sprejme takoj z vso oskrbo gostilna »Pri Petrčku«, Kranj.	(b)
Dekle
Kuharica
zmožna popolnoma samostojne meščanske kuhe, snažna in pridna, starejša, zanesljiva moč, «e sprejme v trgovsko hišo na deželi. Ponudbe je poslati na šifro »Trgovski dom 300« na upr. »Slov.« št. 9810.	(b)
Mehanika
kot sodelavca za ponikla-nje koles sprejmem. Pismene ponudbe na Achtig Alojz, Gotovlje, Žalec, (b)
Ženska
samska, od 35 let naprej, poštena, za vsa gospodinjska, ne kuhinjska dela, se takoj sprejme za stalno. Vprašati: Maribor, Dravska 15, v pisarni, (b)
Prodajalko
mešane stroke, priprosto, pošteno, ki bi rada pomagala tudi v gospodinjstvu, iščem. Prednost z dežele. Nekaj kavcije ali garancija potrebna. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Delavna« 10051. (b)
Poštena postrežnica
se sprejme. Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 10104.	(b)
Izurjene pletilje
sprejmem. M. Lazar, Rimska cesta 21a.	(b)
Klobučar, pomočnika
veščega izdelovanja filc-plošč, sprejme takoj Fr. Bernik, klobučar, Ljub-ljana-Šiška.	(b)
Dobra rodbina
išče pošteno, marljivo dekle, ki dobro kuha in zna šivati. Ponudbe pod »Zdrava« s točno navedbo sposobnosti in mesečne plače na upravo »Slovenca« Maribor.	(b)
Posredujem
denar oa
hranilne knjižice
velikih denarnih zavodov Rudolf Zore, Ljubljana, Gledališka ulica 12. (d)
Ureditev dolgov,
sodne in izvensodne
poravnave, konkurzne zadeve,
vpeljavo, vodstvo, revizife in stalno nadzorstvo knjigovodstva, sestavo bilanc, izdelavo proračunov ter kalkulacij, nabavo kredi' tov, likvidacijo kmečkih dolgov in uvedbo
kmečke zaščite,
vse trgovsko - obrtne Informacije in druge neurejene poslovne zadeve poverite zaupno koncesijo nirani komerciialni pisar ni Lojze Zaje, sodni zadr. revizor in zapriseženi knjigovodski strokovnjak — Ljubljana. Gledališka ulica št. 7/1	(d)
Vdovec
srednjih let, jiosestnik, želi v svrho ženitve znanja s pošteno mladenko od 30—35 let, s primerno vsoto. Le resne ponudbe na upr. »Slovenca« |x>d »Jesen« št. 10019. (ž)
Gospodinja
z gotovino, želi znanja z gospodom 40—50 let, državnim uslužbencem ali obrtnikom. Tajnost strogo zajamčena. — Ponudbe s sliko na upr. »Slov.« pod »Srečna jesen« št. 10013.
Gospod
star 32 let, lepe postave, ki ima hišo in nekaj gotovine, želi poročiti samostojno gospodično šiviljo aH pletiljo z nekaj denarja, staro 20—35 let. Resne ponudbe upravi »Slovenca« pod »Srečni zakon« št. 10024. (ž)
E2E3J
Dva dijaka
sprejmem na stanovanje z dobro oskrbo in skrbnim nadzorstvom. Nižje-šolcem pomoč pri učenju. Naslov« v upravi »Slov.« pod št. 9853.	(D)
Nižješolca
sprejmem na stanovanje poleg I. realne gimnazije. Prav dobra oskrba in nizka cena. Naslov v upravi »Slovenca« št. 10072. (D)
Boljša vdova
s sinom pravnikom sprejme dva dijaka nižje gimnazije, boljših staršev, v pošteno, vestno stanovanje. — Pouk francoščine, nemščine in latinščine doma. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 10074. (D)
Mlajšega dijaka
sprejmem poceni kot sostanovalca. Gosposvetska 14, Potočar.	(D)
Dijake — dijakinje
boljših družin sprejme z vso oskrbo Nebotičnik — V. nadstr.	(D)
Učitelj, abiturienta
sprejmem k otroku osnovne šole. Hrana in stanovanje v hiši. — Ponudbe upravi »Slovenca« pod šifro »Domači učitelj« štev. 10101.	(D)
Gimnazijka
iz dobre hiše se sprejme na hrano in stanovanje k sošolki. Na razpolago je tudi glasovir. . Naslov v podružnici »Slovenca« v Celju.	((D)
Dijaka srednješolca
sprejmem na stanovanje. Streliška ulica 4. (D)
Dva dijaka(-inji)
se sprejmeta na dobro preskrbo v Mariboru v Vildenrejnerjevi ul. 17-1. in III. nadstropje. Klavir na razpolago, pomoč pri učenju._(D)
Dva dijaka
sprejmem v čisto, solnčno sobico. Parket, elektrika. — Staretova 23.-I. (D)
Delavska pekarno ■ Llumiana
Zakupnik CORTILA MIH KO Priporoča: mlečno pecivo, slaščice. vinske proste, buli domači kruh. polbeli domači kruh, $pecial rzeni kruh ! !
Knjižico Mestne hranilnice Kamnik, okrog 100.000 Din, kupim proti takojšnji gotovini. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod znač. »Kamnik« št. 10.099. (d)
Dva dijaka
se sprejmeta na stanovanje v veliko zračno sobo v bližini obrtne šole. — Naslov v upravi »Slov.« pod št. 10.129.	(D)
Dijakinjo
srednje šole sprejmem v vso oskrbo, Lepo ravnanje, zmerna cena. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Glasovir« 10.131. (D
Dijaka-nižješolca
sprejme v popolno oskrbo ugledna krščanska družina. Pomoč pri učenju! Strogo nadzorstvo! Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 10029.	(D)
Dva dijaka (-nji)
nižješolca, boljše družine, sprejmem v sredini mesta v vso oskrbo. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 10030.	(D)
Dijake
sprejmem v lepo solnčno sobo s souporabo kopalnice in v dobro oskrbo. Gledališka 12/1, vrata 5.
(D)
Trisobno stanovanje
s pritiklinami se odda. -Korytkova 28.	(č)
Prazno sobo
veliko, solnčno, oddamc na Cojzovi cesti 9/II. (č)
150.000 Din
Zadružne Gospod, banke d. d. Ljubljana oddam kot posojilo na dobro hipoteko po 4% letno. Rudolf Zore, Ljubljana, Gledališka ulica 12.	(d)
Knjižico
Kmetske posojilnice na Vrhniki, okrog 25.000 Din, kupim za gotovino. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Vrhnika« 10.100. (d)
Dvosobno stanovanje
kuhinjo, pritikline, oddam s 1. oktobrom. Posestnik, Predovičeva št. 19, Selo-Moste pri Ljubljani, (č)
IVAN ROZINA (preje „Orlent")
trgovina barv in lakov, LJUBLJANA
Velika izbira kemičnih in oljnatih barv, šolskih, študijskih in umetniških barv. Firneži, laki, steklarski in mizarski klej, šelak, špirit denat. lužila „Arti", tuši, pastele ter sploh vse slikarske in pleskarske potrebščine. Velika zaloga vseh vrst vedno svežega mavca. Najnižje cene in najboljša postrežba.
Prodajalna Tyrševa (Dunajska) cesta 14
poles trgovine Schneider'* Verovšek
I
Vajenci
Učenec
II
Trgovski pomočnik
dober manufakturist, pr vovrstna moč, prost vo-
taščine se sprejme takoj, »onudbe na upravo »Slovenca« pod »Prvovrstna moč« št. 10005.	(b)
Izurjene pletilje
sprejme Th. Rozman, Gosposka ulica 4/1. (b)
Štiri pletilje dobro Izurjene v izdelavi nogavic, tskoj sprejme v stalno službo Štefan Ko-vačec, Borovnica. (b)
Prodajalko
starejšo — dobro vajeno špecerije, kavcije zmožno, prijazno z odjemalci, sprejmem. Ponudbe pod »Samostojna« it. 10052. b
poštenih kmečkih staršev, ki ima veselje do trgovine in je dovršil z dobrim uspehom vsaj dva razreda srednje ali meščanske šole — se takoj sprejme v trgovino z mešanim blagom. Ponudbe s prepisi spričeval na tv.: Z. Kopitar, Planina pri Rakeku.	(v)
Kovaški vajene«*
se sprejme. Hrana in stanovanje v hiši. Ponudbe na upr. "Slov.«, Celje pod -Kovaški vajenec«. (v)
Kot trgovskega učenca bi dali starši v trgovino z mešanim blagom in popolno oskrbo v hiši, pridnega fanta s 3 razredi meščanske šole. Naslov se izve v podružnici »Slov.« v Celju.	(v)
Mesarski vajenec
se takoj sprejme. Naslov v upravi »Slovenca« nod št. 10056.	(v)
Posojila
dajemo na hranilne knjižice velikih denarnih zavodov proti 9% obrestim letno. Ravno tako iste kupujemo in prodaiamo. Hitro in točno poslovanie.
Pučka štediona Zagreb
Naš zastopnik za dravsko banovino ie: Zore Rudolf,
Liubliana, Gledališka ull-
-
10.01)0 Din posojila
iščem na večje jx>sestvo na deželi. Naslov v upr. »Slov.« pod št. 9825. (d)
Hranilna knjižica
Zadružne gospodar, banke 50.000 Din se zamenja za knjiižico Kreditne banke ali se proda. Naslov v upravi »Slovenca« pod
št. 10110.	(D)
BANČNO KOM. KOMERC. ZAVOD
Maribor, Aleksandrova 40
prodaja in kupuje
hranilne knjižice
in ostale vrednostne papirje proti takojšnji gotovini.
Družabnike
išče za veletrgovine in industrije.
Inkaso
menic, čekov in faktur izvršuje promptno in solidno.
Zveze
finanerjske in trgovske za tu- in inozemstvo preskrbuje. Za odgovor priložiti za 3 Din rnamk.
Odličen učenec
II. razr. meščanske šole išče poceni stanovanje in hrano; bi poučeval. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 9857.	(D)
Nižješolca
sprejmem k svojemu sinu odličnjaku radi družbe v popolno oskrbo v centru mesta, kopalnica, nadzorstvo pri učenju, najemnina nizka. Naslov v upr. »Slovenca« pod 9897. (D)
Dijake
sprejmem na dobro hrano in oskrbo. Dobra vzgoja zajamčena. Julijana Golob, Maribor, Jugoslovan-ski trg 3/1._(D)
2—3 dijake (-inje)
sprejmem na stanovanje z ali brez oskrbe. Lepa soba, radio. Zakotnik Ladislav, Podrožnik, c. VII št. 31, pod streliščem. (D)
Višješolec
instruira nižješolca v zameno za hrano. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 10023.	(D)
Dva dijaka (-inji)
sprejmem na stanovanje. Rožna ulica 35, Ljubljana.
Instruiram
za nizek honorar ali tudi za stanovanje in hrano. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Akademik« št. 10032.	(D)
Dva dijaka >
se sprejmeta na stanovanje in hrano. Cena Din 350 mesečno — in pouk nižješolcem. — Naslov v upravi »Slovenca« pod it. 10070-	(D1
Dijake	j Tri dijake
vzamem v oskrbo. Me- -„„:_„_ „„ „.___ .
sečno Din. 400, deloma	^Ts^E
Cvedlei"2 Marija, ^Spodnje «*»*	A
Rad vanje 1. pri Mariboru.
Več stanovanj
za november odda Tribuč
—	Glince, Tržaška cesta št. 6, telefon 2605. (č)
	—--j_U
Enosobno stanovanje
se takoj odda. Šmartin-ska cesta 6.	(č)
Sobo in kuhinjo
elektrika, vodovod, takoj poceni oddam. Bučar, Zg Šiška 241 (pod hribom), č
Stanovanja
s popolno oskrbo za mla. deniče, so na razpolago v Rokodelskem domu, Ko-menskega ulica 12. '-(»)
Prazno sobico
odda takoj Leskovic, Ci-glarjeva 16, Moste. (č)
Sobo ~~
zračno, s posebnim vhodom, oddam. Naslov na upravo »Slov.« pod štev. 9958._(s)
Malo sobico
se odda takoj gospodu. Holzapflova 19.	(s)
Majhna sobica
se odda. Sv. Petra cesta
št. 82/1.	(s)
Dva dijaka (-inji)
sprejmem, s hrano ali brez. Plačljivo v denarju ali v živežu. — Kastelic, Rimska c. 2-III. (D)
Tri dijake
se sprejme na stanovanje. Sv. Petra c. 43 (pritličje).
Dve dijakinji
k hčerki gimnazijalki — sprejme dobra družina v vso oskrbo. Naslov na upr. »Slovenca- pod štev. 10.000.	(D)
Dva dijaka(-inji)
sprejmem v vso oskrbo blizu II. drž. Naslov na upr. »Slovenca- pod štev. 9956.	(D)
Stanovanja
IŠČEJO:
Dvosobno stanovanje
s koj>alnico, v mestni hiši na Poljanah, zamenjam za enosobno kjerkoli. — Ponudbe na upr. »Slov.« pod >33». '	(c)
Dijaka
sprejmem na domačo hrano, v svetlo, zračno stanovanje. Cena zmerna. — Naslov na upr. »Slov.« pod št. 9957.	(D)
5000 dinarjev
posojila iščem na polletno odplačilo, obresti plačam 10% pod dobrim jamstvom. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 9991. (d)
Dijaka
sprejmem na stanovanje z vso oskrbo po nizki ceni. Pomoč pri učenju. -Bolgarska 21._(D)
Za 400 Din
sprejmem mlajšo dijakinjo v dobro oskrbo. (Plačljivo tudi v živilih.) Cojzova cesta 9/L	IDI
Mirna zakonca
iščeta čisto in solnčno stanovanje sobe in kuhinje. Ponudbe pod -Dober plačnik« upravi »Slovenca« št. 10045.	(c)
ODDAJO:
Dvosobno stanovanje s kabinetom, čisto — v Ljubljani — išče za 1. november 1934, z zmerno najemnino, vpokojeni u-radnik. Naslov v upravi »Slov.« št. 9876. (c)
I Enosobno stanovanje 1 prizemlje, oddam takoj. | Podmilščakova 37a, Be-! žigrad. _(č)
Trisobno stanovanje
komfortno, balkon, kopal-jnica in z vsemi prittkli-j nami, oddam z novem-| brom. Korytkova ul. 23-1.
i Pritlično stanovanje
sobo in kuhinjo, takoj oddam. Velika Čolnarska ulica 10.	(č)
Soba, kuhinja
in pritikline, parket, se odda. Društvena ulica 28, Novi Vodmat, Moste, (č)
Solnčno sobo
opremljeno, v centru, takoj oddam eni ali dvema osebama. Naslov v upravi »Slovenca« pod štev. 10057.	(č)
Sobo
s posebnim vhodom takoj oddam. — Moste, Zvezna ulica 1.	(e)
Lepo sobo
oddam blizu Tabora. Fiig-nerjeva 13, vrata 16. (č)
Opremljena soba
čista in zračna, tik glavne pošte, se odda boljši, stalni osebi. Ogled od 2 do 4 popoldne. Beethovnova ulica 15/111, vrala 14 (desno stopnišče), (č)
0H523i
Muzika
zaloga klavirjev in piani-nov, preie! Sv Petra cesta 40 — sedai Knafljeva ulica 4 — se priporoča za ceni. naročila.
Klavir
se radi selitve po ugodni ceni proda. Naslov v upr -Slov.« pod št. 10018. (g)
I
Automofot*
»Harley Davidson«
dobro ohranjeno motorno kolo s plačanim davkom za celo leto, prodam za 4500 Din. Kamniška 25. f
Tovorni avto
»Ford« malo rabljen, za ugodno ceno proda. Naslov v upr. SI
ribor št. 823.
Objave
Pohištvo
Živali
Stran 17,
Obiskovalci velesejma
poselile novo oivorjeno kuhinjo
Ljubljana, Aleksandrova c. 5, I. nadstropje
Ne zamudite prilike
In oglejte si
na ljubljanskem velesejmu razstavo slovitih trajno lcurljlvih peči z drvmi
izdelek tovarne peči
„ZepHir" d. d. Subotica
Sambprodaja za Ljubljano in okolico Venceslav Breznik, LJubljana
Stritarjeva ulica štev. 7
Poleg lega bogata izbera drugih izdelkov Iste tovarne ..ELITE- in „EVA" štedilnikov, „HEROS" trajno kurljivih peči itd.
Zahtevajte brezplačne prospekte
IŠČEJO: Gostilno
vzamem na račun. Zmožen 10.000 Din kavcije. Ponudbe pod »Kavcija« na upravo »Slovenca« v Mariboru.	(m)
ODDAJO;
Lokal
/a\ mesarsko obrt, s pre-kajevalnico, na zelo ugodnem kraju blizu mesta, se odda. Ponudbe na upr Slov.« pod »Lokal« št. 0017._(n)
Lepo stanovanje 3 sob
kuhinje, voda v hiši ter krasen vrt tik kolodvora na Laverci — oddam z oktobrom ali po dogovoru po nizki ceni. Vprašati: Alojzij Sitnčič. (n)
Restavracija
pri kolodvoru Vrhnika, se odda v najem. Informa-;ije tam.
Železna pečin mali železni štedilnik, se kupi. Ponudbe na upr. »Slov. pod »Takoj« štev. 9034._(k)
Otroško posteljico kupimo. Unitas:, Ljub-
Gospa želi sopotnico
za potovanej v Lurd na Francosko meseca septembra. Izvzeta ni boleh-na oseba. Javiti se je do 10. septembra v župnišču frančiškanske cerkve v Ljubljani.	(r
pristen,_ naraven, s čistim sladkorjem vkuhan - se dobi na malo in veliko %
lekarni dr. G. PICCOLft Ljubljana, Dnnajska c. fr
Stružnico (Hobelbank) že rabljeno kupim. - Studenec št. 0, p. Dev. Mar. v Polju, (ki
Gabrove deske, drva
večjo množino — iščem. T. Šimenc, Šelcnburgova ulica 1.	(ki
Iščem za takoj
motor na sesalni plin
(Sauggas), 50—60 KS, z generatorjem za kurjenje z drvmi, v brezhibnem stanju. Nagle ponudbe naj se pošljejo na Ernst Ha-cker, Novi Sad, Sremska ulica 4.	(k
PREMOG drva Telefon 3934 SLOVSA
Kolezijska 19
V NOVO ŠOLSKO LETO V NOVIH
Kdor primerja kvaliteto in ceno
Gostilno
na Vrhniki oddam v najem. Naslov pove uprava »Slovenca« št- 10040- (n l
Boljšo gostilno
na izlebni točki in križišču na periferiji Ljubljane, ne daleč od tramvaja, se odda proti jamstvu v najem. Ponudbe upravi Slovenca« pod .Dobro idoča« 10041. (n)
Gostilno
dobro idočo, z inventarjem in tujskimi sobami, na prometnem kraju ob Krki oddam v najem pod ugodnimi pogoji. Josipina W in t ar, Straža-Toplice. n
' Dvodružinska hiša
it vrtom se odda v najem. (»Naslov v upravi »Slov.« pod št. 10.119._W
Lep trgovski lokal
oddam na Tyrševi cesti St. 36.	(n)
zakaj bi
ura nos, s«.^
uje 7 — Z aparatom ..Orthodor" zanesljivo popravite zakrivljen, debel, Širok, dolu, sedlast, top, eomoljast nos itd. in daste obrazu tako lop in plemenit iaras. »Orthodor« so da proclzno prilagoditi vsaki obliki In velikosti nosu damo, gospoda in otrok. Din 90'—. Itdefiioo nosu in obrazu odpravite danes tako enostavno tnsanesljivo sspecijalno kremo za pobledeuje „A" Din 50'-Originale Schroder-Selienke raspošitja „0innia", oddelek J/G. Zagreb. Gnndulieevu 8/1. Poštnina pri plačilu v naprej llin 7'-, po povzetju Din 11-. Zahtevajte brezplačno ilustriram cenik!
kupite sumo pri
S. Rebolj & drug
Ljubljana, Gospoivotska 13. Kolesa, Šivalni stroji, otroški In iorainl vozički, trioiklji itd.
Vsakovrstno
Usniale sukmiče
od Din «0- - do ISO.—
po najvišjih cenah CERNE, luvelir, Ljubliana Wolfova ulica št. 3,
Prošnja
Večletni ubogi jetični bol-nik, brez imetja in zaslužka, prosi dobra srca, sočutne gospode za kakršnekoli prispevke, s katerimi bi si pomagal v preživljanju. Prispevki naj se pošiljajo: Jožef Kokolj, Sp. Hajdina štev. 02 pri Ptuju.	(r)
Okusen in trpežen otroški čeveljček črnega m rjavega usnja št. 18—27 Din 35' ii laka št. 18—22 Din 50'—
Kislo zelje, repa
novo, prvovrstno in cele glave za sarmo, v sodčkih, dobavlja po brez-konkurenčni ceni G. Er-klavec, Ljubljana, Kode-ljevo !0, telefon 25-91. 1
Hrastova drva
2 vagona, suha, zimska sečnja, 80 cm dolga, proda: Josip Rotovnik, Le-gen Slovenjgradec. (1)
Mandljeve mekinje
RAVE
omogočajo z malimi sredstvi idealno nego Vašega obraza. Splošno je znano, da mandljeve mekinje čistijo kožo raznih nečistoč, mozoljev, ogrcev ter od-stranjajo maščobo, posebno velik uspeh pa dose-žete z mandljevimi meki-njami Rave, ker so kemijsko očiščene ter specijcl-no preparirane za nego obraza. Pločevinasta ška-tljica 6 Din v lekarnah in parfumerijah.
Šolske torbice,
aktovke, nahrbtnike itd. priporoča v veliki izberi ter po nizkih cenah Ivan Kravos, Maribor, Aleksandrova cesta 13. (1)
Higijeničen, močan športni čevelj za de klice in dečke iz rjavega boksa s prvovrstnimi podplati.
št.26—27 Din 65-— št 31-35 Din 95-št. 28—30 Din 85 — št. 36-39 Din 125--
Za Dubrovnik
z osebnim avtom sprejmem še dva potnika. Odhod iz Ljubljane 5. in 6. sept. Cena kot vlak. Prijave sprejema A. Goreč, d. z o. z., Ljubljana, Tyr-ševa cesta 1.	(r)
M šolarje
Javna dražba
Jiajdenih predmetov bo 6. septembra ob 9 na glav. kolodvoru v Ljubljani_ <°)
Dvignite sledeča
pisma:
Agilen, Center, Dom, Dosmrtna oskrba, Delovna, Dobra, Dobra žena. Gospodinja, Harmonij, Hrana ln stanovanje, Lep kraj, Mehanik, Medičarna, Ne daleč od centra, Platno, Priporočam ga, Poštena 20, Poštena, Redka prilika, Samica, Sigurnost, Sončno in čisto, Tajnost, Ugodno, Ugodna cena, Vknjižba, Vstopim takoj, Zanesljiva 3, Zamena, »100«, »100«, Sigurnost, Tako<.
nahrbtnike
od Din 12-— dalje,
peresuike od Din 3— dalje,
usnjeno mape od Din 40"— dalje, šolske tablico in druge šolske potrebščine "o nuj' nižjih cenah, šolske majice od Din 24-— dalje,
otroške nogavice od Din 3 50 naprej, vse pletenine po zelo znižanih cenah pri Kksportni hiši
„l(JN/t" P1ARIROR
Aleksandrova cesta 19.
Priljubljen dekliški čevelj iz črnega in rjavega boksa v okusnih kombinaciiah ir. Inka št. 28—30 Din 75 — iz laka št. 31—35 Din 85 —
Proti prehladu: visok dekliški in fantovski čevelj za slabo vreme, Črn ali rjav beks št 25-30 l)tn 75 — št. 31—35 Din 95 — št 36-39 Din 125 -
Srebrne krone
itaro zlato in srebro kupuje RAFINERIJA DRA-GIB KOVIN Llnbljana, Ilirska ulica 36. vhod s Vidovdanske ceste pri gostilni Možina.
Trpežni in udobni čevlji, predpisan za telovadb. št. 28—30 Din 28-št. 31-35 Din 32 — št 36-41 Din 38 —
60 KS — v brezhibnem obratnem stanju, kupim. Ponudbe upravi »Slovenca« pod Lokomobila les« št. 9570.	(k)
Premog, drva, koks
prodala Vinko Podobnik, Tržaška cesta »tev. 16. Telefon 33-13
Dobro in poceni
se oblečete pri Preskariu, Sv Petra cesta 14.
Žago
venecijalko na električni pogon v Laškem, proda, event. da v najem. |os. Osolin, Laško.	n)
Kdor želi svojemu otroku zdravje, kupuje zdravo usnjeno obutev! PEKO Čevlji so izdelani IzhliuCno iz prvovrstnega usnja.
Direktna prodaja konzumentom naravnost iz tvornice v lastnih tvorniških skladiščih v vseh večjih krajih države.
Spalnice
moderne, iz orehove korenine, pleskane in kuhinjske oprave ter drugo pohištvo dobite najceneje pri Andlovic, Komenske-ga ulica 34._U)
Spalnice
vsakovrstne, izdeluje najceneje Zupan, mizarstvo, Ribno-BIed. — Zahtevajte ponudbe.	(t)
Moderno pohištvo
skoraj novo, prodam za polovično ceno. Ogleda
se, Predovičeva ulica 34, Moste.	(š)
Razno pohištvo
poceni naprodaj, Naslov ▼ upravi »Slovenca« pod It. 10.120.	(š)
piarin po najvišjih
dnevnih cenah Mariborska AHiicrija
zlata. Orožnova ul. 8.
pristno in poceni dobi te pri
Centralni vinarni v Ljubljani
ŠOFERSKA ŠOLA
L Gaberščik. bivši komisar za šoferske izpite, Slomškova ulica.
Garaža Stupica.
Francoščina in klavir
Pričnem zopet z rednim privatnim poukom. Prijave sprejemam dnevno od 10—4. A, Potočnik, drž. izprašana, Wolfova ulica 10, II. stopnišče, II. nadstropie.	(u)
Nemščina
za deco in šolsko mladino dopoldne ali popoldne, za odrasle zvečer. Začetni in višji tečaji. Vpisovanje od lA 19 do .'ž 21 v Delavski zbornici, glavni vhod, desno.	(u)
Srednje posestvo
v Sv. Petru v Savinjski dolini naprodaj. Poizve se pri Ivan Skafer, Gotovlje,
Izred. ugodna prilika
za upokojence! Hišo, no-
vozidano, tri .sobe, kuhinja, shramba, klet, voda, elektrika, velik ograjen vrt, blizu kolodvora v Polju (eno postajo od Ljubljane) — poceni prodam. Naslov pove uprava »Slovenca« št. 10033, (p)
Enodružinska hiša
dve sobi in klet — naprodaj. Sv. Križ, Jarška cesta 33, p. Moste. (p|
HBa
v Ljubljani po tjizki ceni naprodaj. Karlovška cesta 5. __(p)
Več stavbnih parcel
naprodaj blizu Mirja in cerkve. Poizve se: Kolezijska 19, Trnovo. (p)
AirH«? »Slovenca«!
otroški
dekliški
fantovsdi
ženski
moški
Snežni (evlji
Din 24-_ otroškilndekliški Din 30'—,34'—,38" ženski
TOVSK1 • 00»
Gorshi čevlji
od Din 14.V— daljo
Zalilevajle veliki ilustrirani cenik katerega dobite zastonj.
Kar ne odgovarja, se zamenja ali vrne d enaa.
TOVACflA-PflMA >11 • OBLEK
GRITZNER
POKROPIAN/I KOLESA
.ADLER' in »GRITZNER'
po izredno nizhiti cenah
samo pri tvrdki
josip PEIEUNC - lidbijana
blizn 1'reSernovega spomenika, za vodo.
Večletna garancija 1 Pouk
brezplačen I
■ umetnem vezenju Telefon 9tev. 2913.
DOBRO IN PRIJETNO SREDSTVO ZA ZDRAVLJENJE ŽELODCA IN ČREVESJA
za otroke in odrasle ie prašek »Magna« purga, ker čisti brez bolečin, je prijetnega okusa, a obenem osvežuje in desinficira želodec in črevesje ter preprečuje s tem težka obolenja. Ako zaužijete redno po vsaki jedi na konici noža v pol čašici vode prašek »Magna«, pospešuje to prebavo, odpravi odvišno želodčno kislino, zoprn dih iz ust, draženje h kolcanju, vzpaho-vanje in zgago. Pomaga tudi pri katarju želodca in črevesja, bolezni jeter, želodčnih krčih, hemoroidih in turib v želodca. »Magna« prašek se dobi v vseh lekarnah. Zavojček 4 Din.
(Reg. S. br. 1178/32)
I1 strojno litino
t kosih, ki se dajo lahko razbiti, takoj kupimo. Ponudbe z navedbo količine na
Strojne tovarne in livarne d. d., Ljubljana
9lise za volane v različnih gubah
<5pecielni entel obiek, voian, šaiov itd.
fl$Uriranje - predllskanje.
Vezenje monogramov, zaves, perila. Nindn lin entel vložkov in čipk. — Hitro, lino in poceni!
Matek <5 Mikeš, Ljubliana (poteg hotel« simkeij)
Pred naknpom al oglejte veliko ras* stavo otroških ln igračnih vozičkov, stolie, holenderjev, malih dvokoles, tricikljev, Šivalnih strojev, motorjev in dvokoles v prostorih domače
tovarne ..TRIBUNA" F. Batjel, Ljubljana, Karlovlka e.4
Najntije cenet — Cenik franko.
DANKA BARUCH
15. RUB LAFAVETTB PARIŠ
Telet.: Trinitd 81-74 — Telef.: Trinitž 81-75 Naslov brzojavkam: Jugobarucb Pariš 22
Banka Jugoslovanskih izseljencev v Belgiji, Franciji, Holandiji in Luksenburgu. Odpremlja denar v Jugoslavijo najhitreje in po najboljšem dnevnem kurzu. Vrši vse bančne posle najkulantneje.
Poštni uradi v Belgiji, Franciji, Holandiji in Luksenburgu sprejemajo plačila na naše čekovne račune:
BELGIJA: No. 3064-64 Briuceles, FRANCIJA: No. 1117-94 Pariš, HOLANDIJA: No. 1458-65 Ned. Dienst, LUKSENBURG: No. 5967 Luxembourg. Ha zahtevo pošljemo brezplačno naše čekovne nakaznice.
--- Oskrbite si	Poslužite se
za Vaše leposlovne,	za vezavo revij:
znanstvene	Dom in Svet,
in druge knjige	Mladika,
primerne	Ilustracija,
preproste ali fine	Zena in Dom
trpežne vezave	originalnih platnic
katere	Vam nudi
Knjigoveznica Jugoslovanske tiskarne t, z, z o« z*	
Ljubljana, Kopitarjeva ulica 6/H.	
Vrsta 45301-03
ni platnena obi lepem vremenu. St. 27-34 Din. 19.-, 35-42 25-
Lahka in poceni platnena obutev za šolo po
©
Vrsta 3222-02
Pol-čevelj z gumijastim podplatom, skozi leta priznan kot zelo dober in praktičen za otroke. št. 34-38 Din. 69.-
Vrsta 5651-28
Pol-čeveljček za otroke do 4 leta, črne iz loka rujave iz boksa. St. 27-33 Din. 69.-
Vrsta 6622-09 Močan čevelj z usnjenim podplatom najbolj pripraven za iolarčke. Isti za dijake od št. 34-38 Din. 89.-
NOGAVICE ZA ŠOLO!
Dolge nogavice iz sukanca zelo močne, v črni, rujavi in drap barvi po Din 8.—, 10.— in 12.—.
Drobnarija k čevljem: krpa 2.—, žlica za obuvanje 3.—, kljukica 1.—, krema v vseh barvah 4.—, kopita moška in ženska 5.—, lufa vložki otroški 3.—, ter ženski in moški 5.— dinarjev.
Vrsta 5460-00
Za Vaše otročičke udoben in lahek čeveljček, v katerem se bo nogica pravilno razvijala. Št. 24-26 Din 49.-
Vrsta 45612-27 Zelo pripravna obutev za nemirne otroke Iz močnega platna z gumijastim podplatom. Št. 35-38 Din 29.-, moške 39.-
Vrsta 3162-00
Močan čevelj iz kravjega usnja s trpežnim gumijastim podplatom, zelo pripraven za šolarčke. Št. 34-38 Din 59,-
M za žimnice in drugo mehko opremo mora biti m I	obdelana s specijalnimi stroji. Tako obdelana
JuMl Inl žima odgovarja vsem higijenskim zahtevam, ni mastna, ker je dobro prekuhana, je brez duha ter onemogoča molje in drugo golazen. Največjo izbiro tovrstne žime Vam nudi po najnižjih cenah samo tvrdka
I HNinc rs StrališCe pri Kranju
Na velesejmu paviljon
Šolski zve0!


I


Vse vrste šolskih zvezkov iz najfinejšega papirja Vam še vedno dobavi najceneje ter vsako poljubno količino
A. JANEŽIČ
papirna Industrija
Ljubljana, Florjanska ulica 14. Tel. 32-20.
Dalje izdelujemo in im°™ ve no v zalogi vsakovrstne trgovske knji«e, odj- 'ne knji :e, kopirne bloke, foto-albume, spomins' km ...tpe, risalnike, itd., itd.
Istotam trgovina s »ui&Kinii in pisarniškimi potrebščinami na drobno in na debelo.
I
za odrasle po 29 Din dobite __________samo v Trpinovem bazarju, Maribor, Vetrinjska ul. 15
ZEMPERJI
Telefon 23-51.
Ustanovljeno 1869.


M. Berdajs
Preselitev !
Slavnemu občinstyu vljudno naznanjam, da sem svojo trgovino z mešanim blagom in semeni 1. septembra v celoti preselil v nove prostore
Vetrinjska ul. 30, Maribor
Potrudil se bom Vsem upravičenim željam svojih cenj. odjemalcev z najboljšim blagom in semeni prve vrste in kaljivosti ustreči, zato jih prosim, naj mi tudi za naprej ostanejo zvesti.
Z odličnim spoštovanjem
M. BERDAJS.
CELJE POZOR! CELJE
ANTON PETEK :: CELJE
MANUFAKTURNA IN MODNA TRGOVINA PREŠERNOVA ULICA :: :: DEČKOV TRG
OTVORITEV
V PONEDELJEK, DNE 3. SEPTEMBRA 1934
NOVA TRGOVINA!	NOVO BLAGO!
NOVE, NIZKE CENE i
Konrad Gologranc
MESTNI STA VBKN1K V CELJU, Mariborska 30
prevzema in izvršuje vsakovrstne privatne, iavne in industrijske zgradbe solidno in poceni. Sodnijsko zapriseženi cenilec. Daje tehnične nasvete in pojasnila
Ljudsko posojilnico
V Celju
registrovana zadruga z neomejeno zavezo v novi lastni palači
sprefema hranilne vloge in jih obrestuje najbolje.
Denar je pri njej naložen popolnoma varno, ker jamči zanj poleg rezerv in hiš nad 5000 članov-po-sestnikov z vsem svojim premoženjem.
Za »Jugoslovansko tiskarno« v Liubiiani; Karei Ceč.
Izdajatelj; Ivan Eakcvea
TTrArlnjk: LoIia Golobi*.