r\, p. ,fTT^Liounwri iUHnoun» Eingelangt ¡mi s - JUL. 1917 x mit Bffllac® ^«J xrillr« ¿nt"" 4 - Maribor, due 5. julija 1017. 51. letnik*/* List ljudstvu v pouk in zabavo. m t**o* M »to., iti *u mrt ■Ts',, mrs&bo, kaeraxs ts 1 fc**&«tHŠ ceaüwsjte jKsarte« atastf. ti tis 2* —_— , i»e fes pesl&s»» b «m. — fc»wi«8 se tgwcjttwaiio te mb «fk&see. — Nemška nadvladm. Časi nemške nadvlade v Avstriji se bližajo svojemu koncu Strašno vojsko so hotele nemške stranke izrabiti, da svojo nadvlado zasigurajo za večne čase, toda prišlo je drugače, Naš pravični vladar ni pustil, da bi se kateremu koli njegovih narodov delala krivica, za to tudi ni privolil, da bi se z nasilnimi odredbami uvedla nemška nadvlada. Nasprotno sklical je državni zbor, da .pridejo vsi narodi države do svobodne besede in da tamkaj skupno uredijo svojo bodočnost v monarhiji. V državnem zboru so prišli narodi do svobodne besede, katera jim prej ni bila dovoljena. In tukaj se je pokazalo, da so se vsi nenemški narodi t aveličali nemškega jerobstva v Avstriji, in že pri glasovanju o zabeleže vanju govorov v brzopisni zapisnik so vstali kakor en mož za svoje narodne pravice. Vsaka reč ima svoj konec. Če se lok preveč napne, poči. Tako je bilo tudi z nemškim jerobstvom. Nemci so hoteli spraviti vse pod svoj klobuk, sedaj nimajo nikogar več pod tem klobukom. Tudi sanje, da bi kedaj inoglo postati drugače, so jim izginile. Nemški in nemškutarski listi besnijo ter nas po starem zlobnem načinu zopet obrekujejo za veleizdajalce in srbofile. Toda mi se ne bojimo njihovih klevet. Pri nas nihče niti ne misli na veleizdajstvo, ravnotako malo na našo bodočnost pod Srbijo. Mi taka obrekovanja odločno odklanjamo. Mi liočemo ostati v državi, a tukaj si hočemo urediti svoje bivanje prijetno, na ti rej da se združimo vsi Jugoslovani, ki spaiamo skupaj.. Mi hočemo ostati pod žezlom Ha sbur- LISTEK. / -~--- Vojmi spomini fJanuš Goleč.) (Dalje.) Naš stražar krčme je pestil z levico puklasto-«.pakedranega Zideka, z desnico pa razbijal po tleh s puškinim kopitom, poživljajoč na prepovedanem potu ugrabljeno stvarco k redu in ukazom primernemu vedenju. V umazani, pokablani kaitan oblečeno židle pa je vikalo, sikalo z jezikom v stražarja in cepetalo z nogami po tleh v jezi in togi. Do tedaj še nisem zrl na lastne oči, da bi bil naš vojak aretiral avstroljubega Zida. Po najinem prihodu je izpustil stražar žrtev in pokorno javil, da nam pripelje tega Judeka na obračun, ker je njemu kot straži, ki mu je .postavno branila vhod v gostilno, prismolil zaušnico. Po zaslišani izpovedi je adjuiant namrdnil obraz na jezno plat ter okrcnil osorno vojaka: „Zakaj niste prebodli predrzneža na mestu?" Stražar se je vzravnal v drugič kot sveča in pripomnil prezirljivo: „Gospod, pri moji duši, bi se sramoval na veke potipati na smrt tako slabo večno puklastega da. Pripeljal sem ga k Vam, če se Vam zdi za vre-Rno, kaznovati to predrzno spako." Ko je končal vojak, se je na tlelf čepedi Zidek zadri na vse grlo, da ni res, kar brboče stražar, ki je lažnik in lopov pred samim Bogom. Pri besedah „lažnik in lopov" je brcnil adju- žanov, a nikdar in nikjer pod nemško nadvlado. To je vendar dovolj jasno govorjeno! Pametni Nemci nam že pritrjujejo, da imamo prav. Le hujskači še ne dajo miru. Trezni Nemci so z nami vred prepričani, da bo Avstrija postala še mnogo-mogočnejša, ako se bodo narodi v svojih mejah lahko svobodno razvijali in sami odločevali o svoji gospodarski, posvetni in narodni bodočnosti. Jerobov nenemški narodi ne rabijo več, posebno takih ne, ki se sami vsiljujejo. Mi ne sovražimo Nemcev, ampak bivati hočemo poleg njili kot enakopraven narod. Narod zraven naroda, ne narod nad narodom! Kdo more reči, da nimamo prav, posebno po preizkušnjah, ki smo jih doživeli začetkoma in tekom cele sedanje vojske. Ne maramo več narodnih hujskanj, ampak narod se naj mirno razvija poleg naroda. Vse slovenske ljudstvo kličemo, da se v sedanjih časih oprime z vso gorkoto in odločnostjo ; h misli. Jugolovanski narod, kolikor ga ž'vi v monarhiji, spada skupaj. Po večini je to .:tski narod, za to bomo tudi lahko skrbeli za kmeta vse drugače kot sedaj. A tudi industriji ne bomo nasprotni, kajti imela bo dovolj dela za Balkan in za izvoz po Adriji. Velika in srečna bodočnost se nam odpira in Avstrija bo z zadovoljstvom gledala na svoje svobodno in uspešno se razvijajoče stražarje ob Adriji in Balkanu. Sedaj se ne ustrašimo nasprotnih klevet, sedaj glavo po koncu in naprej! Pet do mitu* Gosposka zbornica je razpravljala o začas-| nem proračunu dne 28., 29. in 30. junija. V irnt predrzneža z nogo, češ, naj govori o vojaštvu dostojne je. Para spakedrana je odgovoril na to zasluženo brco z glasnim pljunkom pred gospoda adjutanta in pripomnil, da je tudi on trikrat lopov,, katerega naj pobijejo vsi šlagi iz nebes in zemlje. Teda.isem pač menil, da je prekucnil Zid samo-kolnico svojega, življenja v prepad smrti. Ne! Tudi adjutant je požrl jezo po stražnikovera zgledu. Sunil je samo z nogo še vedno na vso sapo vikajočega kri-čača. Tej brci je sledila obsodba vojaškega, trdega vzorca: „Na podstrešje z njim! Privežite ga eno uro ra tram, da bo visel prosto med nebom in zemljo!" Več kot 15 vojaško-krepkih pesti je < ograbilo še vedno v peneči jezi psovajočega obsojenca. Priti-rali so ga v menda ne preveč nežnem objemu na podstrešje. Tukaj pa roke na hrbet in z vrvjo tako .•a visoko, da je lahko ometal prosto z nogami po l odstrešnem zraku. Kazen privezovanja z na kvišku zvezanimi rokami je bila do pred kratkim v vojni nekaj običajnega. Vojaka, ki je le količaj zablodi! preko motvoza predpisov, je lahiro zapovedal vsak predstojnik za 1 ali 2 uri pripeti za na hrbtu zvezane roke v toliko na drevo, da se je dotikal samo s konci nožnih pr-stov trdih tal. Navadno je vsak. če je Visel po predpisih, omedlel po preteku pol ure. V omedlevico padlega je straža odvezala, da si je opomogel do polne zavesti; nato so ga zopet pripeli do druge omedle-vice, dokler ni odvisel odkazane mu kazni. Kazen privezovanja je bila za lopovščine nekaj zdravilnega, pa kljub zdravilni moči nekaj nečloveškega, in za vojaka sramotnega. V tej vojni se je veliko zlorabljala, posebno pa Še- od strani mladih, neizkušenih častnikov. Nekaj res v nebo vpijočega je bilo, kar tej zbornici sedijo večinoma stari mirni gospodje, ki se le malokedaj vznemirijo. Toda tokrat je bilo živahno tudi v gosposki zbornici. Govorili so o vojski in miru. Najboljši govor, ki je visoko nadkriljeval vse druge, je bil govor nemškega profesorja dr. Lamaša, priznanega znanstvenika v kazenskem in mednarodnem pravu, moža, s katerim se o važnih zadevah posvetuje tudi presvitli cesar. Za to je Lamašev govor vzbudil še tem večjo pozornost. Govornik je izjavil: Kar nam je v inozemstvu največ škodovalo, je bilo naziranje, da Avstrija zatira svoje narode, vsled česar mora propasti. Ti predsodki so bili tudi med vzroki vojske. Kdor te predsodke podpira, škoduje Avstriji, zavlačuje vojsko. Vse moramo storiti, da bo parlament delal. Nastopiti moramo proti vsem tistim, ki na tihem ribarijo za oktroaje (nasilne naredbe.) Najsi bi bili oktroaji po vsebini še tako upravičeni, kot oktroaji so škodljivi na zunaj in '/ notraj. Ena najvažnejših določb vsake mirovne pogodbe je pomiloščenje, ki s pajčolanom pozab-ljenja zagrne preteklost. Tako pomiloščenje ni potrebno le za mednarodni, marveč tudi za narodni mir. Po dolgem času takozvanega ex lex (iz-venzakonitega) stanja moramo zahtevati, da se zopet uveljavi ustava in zakon. V teku treh let moraličnega stradanja, smo šele spoznali vrednost ustave. Zato ne moremo odobravati nasveta, ki ga je dala vlada cesarju, naj ne priseže na ustavo. Ustava je sicer potrebna sprememba, a ta je v zvezi z mirovnim vpra- sem videl neštetokrat na lastne oči, in sicer, da so privezovali ubogo vojaštvo na drogove žičnih ovir pred, strelskimi jarki, tako, da je lahko ustrelil tako žrtev vsak sovražnik, če bi bil le hotel!! Vsa čast našemu mlademu vladarju, ki je to krutost navezovanja vendar enkrat prepovedal ter odpravil. Vendar, da ne pozabimo, oni Zid v Felzövizköz je bil po pravici pritrjen za roke med nebom in zemljo. Za nameček so ga še okoli stoječi vojaki bili s pestmi v obraz in po hribovitem hrbtu. Ker je siromak vsled bolesti preveč kričal ter se drl, so mu zamašili usta tako na desno odmerjeno, da je moral molče trpeti. Po kosili so se naši gospodle od štaba porazgubili po mestu; le jaz sem ostal doma ter skušal zaspati. Oberst mi je še zabičal, naj po preteku dobre ure zapovem: Zida odvezati in izpustiti. Bog zna, ali me je gugal tokrat v sladko spanje sam angel ali kdo drugi„ spal sem pač nad 2 in pol ure. Saperment sem se ustrašil, ko sem si po tako na dolgo zategnjenem počitku omencal oči ter se äomislil na. podstrešju visečega Zida. Prisegel bi bil, da je odfrčal vsled groznih muk in bolečin očaku Abrahamu v naročje. Srce mi je močno nabijalo, ko sem brzel po stopnicah v očitanju: tvoje vesti se bo sedaj oklepala po tvoji nemarnosti iz tega sveta prepodena židovska duša. Kar iz prepadov srčnih očitanj sem se oddahnil, ker me je že poučil koj prvi pogled na visečo žrtev, da je še njena duša dodobra zaplankana z bistrim pogledom in gostim dihanjem. Grbasfi možicelj je visel nad 254 ure prosto v zraku, ift da bi se bil količkaj dotikal tal, pa še niti omedlel ni. Mene je na grdo pogledoval, še psoval bi me bil, da mu ni zapiral psovk zamašek iz cunj. (Dalje prihodnji«.) šanjem. Avstrija je država več narodov. Temu stališču odgovarja pred vsem svoboda, samouprava in samoodločba narodov. Narodnostna ideja (misel) je ideja svobodnega pokreta. Stari Rim je zveznim narodom — to niso bili podvrženi — pustil mnogo njihovih posebnosti, da celo pravic, le vojni in denarni davek so morali plačevati. In v novejšem času je država, ki se seveda na njo le neradi sklicujemo za vzgled, ki pa je šla vsem drugim državam z dobrim vzgledom naprej: Anglija. Kje je njena moč? V naselbinah, v Kanadi, južni Afriki, Avstraliji, kjer je osrednja sila najšibkejša. In kje je Anglija najšibkejša? Tam, kjer je nadvlada najhujša: Na Irskem in v Indiji. Marija Terezija, največja vseh avstrijskih vladarjev, je Avstrijo bolje poznala ko njen duhoviti ali premalo praktični sin Jožef. V nadaljnem govoru se peča z vprašanjem, kako zagotoviti trajni mir: Osvojitve niso več prava politika v času, ko so se narodi zbudili. Mir brez osvojitev pa ne izključuje stra-tegičnih mejnih poprav ter izmenjav ozemelj po obojestranskem dogovoru in s privoljenjem dotičnih narodov. Dalje je proti politiki oboroževanja. Treba je sklepati pogodbe, ki vežejo države, da se oboroževanje zmanjša in mednarodni spori mirno poravnajo. Na tem imajo interes vsi narodi sveta. In to bi bil morda edini dobiček te grozepolne vojske, vojni dobiček, ki bi se ga ne držala kri narodov in prokletsvo človeštva, marveč zmaga krščanstva, ki sicer vsi o njem govore, a malo njih se po njem ravna, zmaga krščanstva v smislu prizadevanj papeža Benedikta XV. Ko bi velesila, katere moč se je ravno v tej vojski izkazala, prostovoljno, jasno in nedvomno ter brez pridržkov postavila program: Mir brez osvojitev, omejitev oboroževanja, enakopravnost narodov, mirna poravnava bodočih mednarodnih sporov, bi sjtem storila najboljši korak v dosego častnega in trajnega miru. Če bi se vlade drugih držav obotavljale, ljudstvo bi jih prisililo v to. Državi, ki razvije prapor miru v tem smislu, bodo sledili narodi te in one strani. Le Avstrija more biti ta velesila. Naš veliki zaveznik je preveč izpostavljen nezaupanju, ljubosumju in sovražnemu javnemu mnenju inozemstva. Zakaj pa je lord Cecil ravno te dni izjavil, da si Anglija rešitve avstrijskega vprašanja ne misli nujno v razbitju Astrije — možna je z angleškega stališča še druga ugodna rešitev. Zaupam v modrost in človekoljubnost cesarjevo, da bo Avstriji dano, doseči to mo-ralično zmago. Bog obvaruj našega državljanskega cesarja, in kmalu kakor upamo, našega mirovnega cesarja!" Iz nemških ust — čudovite besede in edino zdravilo našega časa. miru. Zelja po miru je splošna. Tisti, ki odločajo o vojski in miru, naj v tej izstradalni vojski ne preslišijo milih prošenj mater in otrok. Knez miru pa naj nakloni, da se bo mir zopet naselil v naši domovini, v nesrečni Evropi in na vsem svetu. Enako navdušeno je utemeljeval svoj predlog poslanec dr. Hruban. Povdarjal je, kako se sv. Oče Benedikt XV. neprestano in resno trudi, da bi spravil vse narode in da bi zopet krščanska ljubezen zavladala med narodi. Zeljo po miru je že opetovano izrazil tudi naš mladi cesar. Naj tudi vlada ne presliši glasu ljudstva, da ne bo prepozno. Poslanec Dašinski pa je v svojem govoru zahteval od vlade, naj pove, kateri so naši vojni cilji in kakšne so mirovne zahteve in kakšni mirovni pogoji, ki jih bo naša država stavila pri mirovnih pogajanjih. ' Ministrski predsednik dr. vitez Seidler je odgovoril na vprašanja poslancev glede miru. Njegov odgovor pa je bil prav nesrečno sestavljen in ni zadovoljil zbornice. Ministrski predsednik je izjavil, češ, da se krivo sodi, ako se misli, da je vlada pravico samoodločitve posameznih narodov sprejela kot temeljno točko za bodoči trajni mir. Skoro vsa zbornica, zlasti pa slovanski poslanci, so bili zavoljo nerodne izjave ministrskega predsednika ozlovoljeni. Vse je namreč upalo, da bo vitez Seidler dal bolj jasen odgovor in bo bolj krepko označil naše vojne, oziroma mirovne cilje. Mirovna razprava se je še naslednji dan dne 28. junija nadaljevala. Med drugimi je govoril tudi vodja tržaških Slovencev dr. Rybar. Povdarjal je, da Jugoslovani z vladno izjavo- nismo zadovoljni in da si ne bomo dali odvzeti pravice, da si sami odločujemo svojo usodo. Poljak Londzin in krščanska socialca Hauser in dr. Mataja so posebno povdarjali, da je katoliška vera tista vez, ki spaja posamezne narode. Sv. Oče se je že ob začetku vojske in pa ves čas do danes trudi, da bi se končala krvava morija. Naj bi vsi vladarji tako storili. * * * V seji dne 26. junija se je sklenilo, da se veljavnost poslanske pravice (mandatov) podaljša do 31. decembra 1918. Državni zbor za mir, V seji dne 27. junija sta katoliško - narodna češka poslanca iz Moravskega Stojan in dr. Hruban in gališki socialni demokrat Dašinski stavili na vlado vprašanje, kako je kaj s pripravami za mirovna pogajanja. Predlog poslanca Stojana, ki ga je vložil v imenu zveze katoliških duhovnikov v zbornici, se glasi: »Kot zastopniki krščanske vere ljubezni in miru smatramo za svojo dolžnost, ustrezajoč namenom sv. Očeta Benedikta XV. in Nj. Veličanstva cesarja Karla I., staviti sledeči predlog: Vi-Gka zbornica naj sklene: C. kr. vlada se nujno poziva, da stori vse potrebne korake za skorajšnji sklep častngga miru.« Poslanec Stojan je svoj predlog utemeljeval t( r jo v navdušenem govoru pozival vlado, naj ne zamudi nobene prilike, da čim prej pomaga do Naši pciikiei za kmeta. Zaradi rekviriranja živine je bil poslanec Roškar z Brenčičem in z drugimi poslanci dne 27. jun. pri vodju poljedeljskega ministrstva dr. Ertlu in pri ministru za ljudsko prehrano generalu Hoferju v skupni avdijenci. Obrazložili so prav natančno ves položaj, zahtevali zaščite za poljedelce južnih dežel; predvsem, da se preneha z rekviriranjem mlade živine, dojnih in brejih krav in za vprego neobhodno potrebnih volov. Posamezni člani odposlanstva so razlagali podrobne razmere svojih pokrajin. S posebno vnemo in točnostjo je obrazložil poslanec Roškar razmere na Slov. Štajerskem in zahteval primerno ureditev. Ravno tako poslanec Bren-čič. Poslanci so opozarjali ob enem, da je dosedanji način rekviriranja krivičen, ker se pri nas nekaterim posestnikom vse do zadnjega repa odvzame, graščakom in meščanom pa vse pusti. Naglašalo se je, da se na Štajerskem, ki je med drugimi kronovinami, razun izpraznjenih pokrajin, najhuje prizadeta, merodajni činitelji niti razdelilnega kjuča ne držijo, ker se je na Srednjem, pesebno pa na Slovenskem Štajerskem posestnikom odvzelo na tisoče živine preko določenega števila,, Zahtevala se je tudi izravnava cen za vse dežele in da se naj cene za živino zvišajo, nikakor pa ne znižajo, Vlada naj skrbi, da bodo tudi naši kmetje dobili za svojo živino tisto ceno kot ogrski kmetje. Istotako se naj na Ogrskem žina rekvirira v tisti množini kot v naših krajih. Vsem jednaka bremena in jednake pravice! Vodja poljedelskega ministrstva je sprejel naše zahteve v uvaževanje, ter obljubil kmalu potrebne odpomoči. Izjavil je, da bo s svoje strani vse storil, kar je v njegovi moči, da se krivice in neenakosti odpravijo. Dne 3. julija t. 1. se snidejo na Dunaju zastopniki vseh dežel, da se v tej zadevi posvetujejo in pri t«' ' pojasnilo. Povdarjal je, je žalibog vsled vojske z nem ključu razdeli na vs živinskega stanja, v deže„ •tulili pa je porazdelitev stvar dotičnih posebnih komisij, ki poslujejo pri namestništvih. Posamezne slučaje nasilnega odvzetja živine preko naravne meje in mere se pa naj njemu doslovno naznani, da jih bo mogel takoj zasledovati in krivce primerno kaznovati. V enakem smislu se je izrazil tudi minister za prehrano, generalmajor Hofer, s pri-stavkom, da se je vlada že kmalu lotila rešitve vprašanja o enakomernih in času primernih cenah za živino in poljske pridelke. Pri tej priliki so poslanci povdarjali tudi z vso odločnostjo, kako neutemeljeno se postopa pri rekviziciji žita, krompirja in sploh poljskih pridelkov. Kmetu se ni niti tega pustilo, kar neobhodno potrebuje v lastni hiši, in čestokrat se je celo vzelo seme! Tako postopanje je ne-čuveno, ker uničuje kmetijsko pridelovanje, od katere edino zavisi prehrana ljudstva. Naši poslanci vrlo branijo na Dunaju naše verske, narodne in gospodarske pravice in težnje našega ljudstva. Uporaba salojidina proti grozdni plesnobL Od mnogih strani se čujejo vprašanja, ali se sme salojidin rabiti proti plesnobi na grozdju samo v zvezi z galico, oziroma ali se sme rabiti tudi sam za-se. Na ta vprašanja je sledeče odgovoriti: Salojidin učinkuje samo proti plesnobi (oidiju), galica pa samo proti peronospori (paležu). Eno sredstvo tedaj ne more nadomestiti drugega, rabi se pa lahko vsako za-se, ali pa radi enostavnosti obe skupaj. Ker eno in drugo sredstvo v čisti vodni raztopini trto o-pali, moramo vselej primešati apna. Galica, ki je hudo kisla, rabi seveda veliko več apna, kot solajidin. Z galico škropimo trte proti peronospori ali paležu navadno trikrat na leto in sicer prvič koncem majnika ali začetkom junija, drugič sredi junija in tretjič v prvi polovici meseca julija. Da pa učinkuje škropilna zmes ob enem tudi proti plesnobi, raztopimo v njej pri vsakem škrop» ljenju, takoj za apnom, kojega moramo v tem sluča» ju vzeti nekaj malega več kot sicer, še pol kilograma salojidina na vsakih sto litrov že pripravljene galično-apnene škropilne zmesi. Vendar pa lahko nastane potreba, da škropimo s salojidinom tudi Še pozneje, kajti od srede julija naprej se navadno ples-noba prične še le na grozdju razvijati. V krajih ali legah, kjer oidij posebno rad grozdje natpada, se bo nemara izkazalo, da samo trikratno škropljenje s salojidinom (med galico) ni zadostovalo in v tem slučaju bo treba, da poškropimo grozdje še enkrat ali po potrebi tudi večkrat s salojidinom samim in sicer v-selej takrat, kakor hitro zapazimo, da se tu pa tam plesnoba na grozdju prikaže. Ako hočomo škropiti trte s salojidinom samim, t. j., n& v zvezi z galico, potem si pripravimo škropilno tekočino ako-le: Na sto litrov čiste vode si odtehtamo pol kilograma salojidina in četrt kilograma dobrega, mastnega, ugašenega apna. Pripravljeno vodo razdelimo na dlva dela; v enem delu raztopimo salojidin, v drugem pa razmešamo apno na redek a-pnov belež. Ko se je salojidin raztopil, vlijemo ap-nen belež v njegovo raztopino, premešamo in — radi previdnosti — še preskusimo z belim (ienolitalei-novim) preskusilnim papirjem. Ce ta papir, v zmes pomočen, pordeči, je zmes pravilno pripravljena, pa gremo lahko škropiti. Drugače bi bilo treba še nekaj apna dodati. Ker pa preveč apna škoduje, je najbolje, da obe snovi natančno odtehtamo. Ce je apna dobro, ga je četrt kilograma na pol kilograma salojidina zadosti. Škropimo seveda samo po grozdju in to kar se da temeljito. B. Skalioky. Naše žrtve za domovlio. Pretresljivo novico je prejela ,dne 18. junija o« bče čislana in priljubljena mati-vdova Marija Zel v. / Obratu, župnije Sv. Benedikt v Slov. g., namreč da je zatisnil dan poprej v bolnišnici Rdečega križa v Budjevicah na Češkem svoje trudne oči njen najmlajši sin Karel v mladenijški dobi 22 let. Rajni je bil izredno blagega značaja, priljubljen ¡povsod in iskreno ljubljen od vseh, ki so ga poznali. Kljub slabotni naravi je moral v vrstah 47. pešpol-ka trikrat na bojišče; dvakrat je okreval od težkih bolezni, ki si jih je nakopal v bojih za srčno ljubljeno domovino, tretjikrat pa so bolezni zmagale i Vi figa. Sedaj je rešen vsega trpljenja in se veseli večnega plačila v nebesih. To naj tolaži žalujočo mater, brate, sestro in vse, ki se v globoki ž&ilosti ne morejo ubraniti solz vsled te bridke izgubo). Na svidenje nad zvezdami! Došlo je uradno poročilo Vičarjevi družini v Sakušaku pri Sv. Lovrencu v Slov. g., da je sin Josip Vičar daroval svoje mlado življenje za domovino v daljni Galiciji. Bil je priden mladenič. Napravil je izpit na triletni vinarski šoli v Ma,-liboru. Nastavil je gostilno v Kapeli pri iRadencih. V Galiciji mu je dne 10. septembra 1914 pretrgala sovražna krogla njegovo mlado življenje. Njegov mlajši brat Anton je vojak pri 87. pešpolku. zdaj zaposlen v Skoda delavnicah na Češkem. Iz S t. Lenarta n a d Laški m : Dne 8. junija je padel na italijanskem bojišču Valentin Deželak, pameten in pošten fant naše župnije. Pokopan je bil na vojaškem pokopališču na Monte Zebio, Se po smrti je bil odlikovan s srebrno hrabrostno svetinjo II. razreda. Kako priljubljen je bil pri vojakih, priča pismo, katero je poslal polkovnik staršem. Polkovnik piše: »Prosim Vas, da sprejmete v imenu častnikov in v imenu častnikov in v imenu moštva izraz našega najprisrčnejšega sočutja; bodite prepričani, da bo cela baterija ohranila vrlega in hrabrega tovariša v častnem spominu.« In spet nam je padel vrl mož! Hajnše-kovega Tončeka ni več meJ živimi. Dne 20. junija t. 1. je izdihnil svojo dušo vsled dobljenih ran na italijanskem bojišču. Doma je bil eno uro od trga Rogatec, v Št." J u r j u pod D o-načko goro. Kdor ga je poznal, žaluje za njim. Njegov zvon, kateremu je bil pred šestimi leti za botra, je iz visoke line zapel zadnji pozdrav slovenskemu junaku, ki je padel za domovino na polju slave. Vojska kosi najboljše med najboljšimi. Rajnega Tončeka je vse rado imelo. Saj bil si ves čas, goreč kristjan, Iskren Slovenec daleč znan; Dokler Tvoj zvon bo pel, Ro vedno Tvoj spomin živel! Že drugokrat v tej svetovni vojski je morala družina Goričan iz Hotinje Vasi pri Slivnici darovati nadebudnega sina za blagor domovine. Lansko leto majnika je padel si o Janez in sedaj, dne 1. junija je umrl v mariborski bolnišnici 201etni sin Matija, ki se je nahajal 11 mesecev na tirolski fronti. Cesar pomilostii poli. tica© kaznjence. Naš cesar je dne 2. julija izdal lastnoročno pismo, v katerem se pravi med drugim: Moja neoniahljiva volja je, da pravice in dolžnosti, katere mi je izročila in poverila božja previdnost, izvršujem na način, da ustvarim temelje za vspešen in blagonosen razvoj vseh mojih narodov. Politiko sovraštva in povračila, katero so podvžigale nejasne razmere in ki je povzročila svetovno vojsko, bo treba po končani vojski na vsak način in povsod nadomestiti s politiko sprave. Ta duh mora vladati tudi v notranjosti države. Gre za to, da se s pogum-nostjo in razsodnostjo ter v medsebojnem spo-razumljenju zadosti željam narodov. V tem znamenju sprave hočem z mogočno božjo pomočjo izvrševati svojo vladarsko dolžnost in hočem kot prvi, nastopajoč pot mile priza-nesljivosti, zakriti v pozabljenost vse tiste obžalovanja vredne politične zmote, ki so se pripetile pred vojsko in za časa vojske in ki so dale povod za kazensko zasledovanje. Osebam, ki so bile kot civilne osebe od kakega nevojaškega ali vojaškega sodišča kaznovane zaradi veleizdaje, razžaljenja Veličanstva, razžaljenja članov vladarske rodovine, motenja javnega miru, upora, in nasilnega postopanja zoper od vlade za razpravo o javnih zadevah sklicano zborovanje, zoper sodišče ali kako drugo javno oblast. Ako pa kako kazensko postopanje šc ni postalo pravomočno, se ustavi vsako na-daljno postopanje, če je upeljano samo zavoljo enega prej omenjenih kaznivih dejanj. Izvzete od tega pomiloščenja so osebe, ki so zbežale v inozemstvo, ali zbežale k sovražniku, ali pa osebe, ki se ob izbruhu vojske niso vrnile v svojo domovino. Istočasno so s kaznijo vred spregledane tudi vse posledice obsodbe, namreč nezmožnost, doseči gotove pravice in mesta, nadalje izguba volilne pravice in pravice, biti izvoljen v javne zastope. Kot dan za splošno pomiloščenje si izvolim današnji dan, ko obhaja svoj imendan moj is-krenoijubljeni, od Boga mi podarjeni najstarejši sin. Ta velikodušni čin našega cesarja je bil v državni zbornici, kakor tudi pri vseh avstrijskih narodih sprejet z velikim veseljem in iskreno hvaležnostjo. Naš cesar nam kaže pot do notranjega miru, in ta pot je: sporazum-ljerije in sprava. AZIL» politife® vmi., V torkovi seji državne zbornice 'se je vršila razprava o predlogi, da se za nevojaško prebivalstvo odpravijo izjemna sodišča in da se zopet uvedejo redna sodišča. Poročevalec poslanec dr. Ofner je povdarjal, da je vlada grofa Stiirgkha za Časa vojske ponovila trikrat svoje naredbe, da se za časa vojske ustavi delovanje porotnih sodišč, vsled česar je trikrat zakrivila prelom in kršenje ustave. Predlaga torej, da zbornica ne prizna imenovanih navedb. Vodja pravosodnega ministrstva je izjavil, da bi ne kazalo takoj odpraviti izjemnih sodišč in takoj uvesti porotna sodišča, ker je sestava porotnih seznamov zelo otežkočena, v nekaterih krajih celo nemogoča. Govoril je med drugimi poslanci tudi dr. Benkovič. Ob koncu torkove seje so stavili slovenski poslanci več vprašanj, predlogov in interpelacij. Poslanec dr. Korošec je stavil predlog, da se za Bosno in Hercegovino zopet upostavijo ustavne pravice ter da se skličo bosanski sabor. Poslanec dr. Benkovič je pozival vlado, da takoj izda nove disciplinarne predpise za justične častnike domobranstva, nadalje da se odpravijo v Bosni in Hercegovini vojaška sodišča za nevojaško prebivalstvo; poslanec dr. Verstovšek pa je stavil interpelacijo zaradi zapiranja in preganjanja nedolžnih Slovencev na Štajerskem zčl č3/s3, vojske ter da se dotičnim povrne povzročena škoda. Med slovanskimi poslanci in narodi je vzbudilo pomiloščenje političnih obsojencev veliko veselje. Veliko — na stotine — preganjanih, zaprtih in obsojenih Slovanov, med njimi večje število poslancev, bo po cesarjevi milosti zopet u-živalo svojo svobodo. Med temi je tudi koroški slovenski poslanec Franc Grafenauer, ki je bil obsojen radi motenja javnega miru. O obsojenih n zaprtih čeških in rusinskih poslancih se še ne ve popolnoma gotovo, ali bodo vsi takoj izpuščeni na svobodo ali ne. Gotovo baje je, da bodo izpuščeni iz zaporov češki poslanci C.hoc, Burival, Netolicky in Vojna. O Čehih Kramarju, Bašinu in o Businih Markovu in Kuriloviču, ki so bili obsojeni radi veleizdaje in zaradi hudodelstva proti voi-ni sili države, pa se še ne ve, ali bodo takoj izpuščeni. Nekatere vesti pravijo, da bo pri teh osebah še- treba posebnega pomiloščenja, da bodo izpuščeni; ni pa nobenega dvoma, da se bo to zgodilo. Poslanec Klofač, ki je v preiskovalnem zaporu in še ni obsojen, bo menda izpuščen. Pomiloš-čeni dobijo nazaj svoje državljanske pravice, le njih poslanski mandati so ugasli in bo treba novih volitev. — Bazne nemškoliberalne in nacionalne stranke so radi tega pomiloščenja zelo razburjene. Iz pisarjenja nemških listov, n. pr. torkove »Mar-burger Zeitung«, je razvidno, kakšna zagrizena in besna jeza vlada v teh krogih zoper Slovane. Da je tudi veliko, prav veliko število Nemcev bilo obsojenih od vojaških sodiščev in tla bodo tudi ti dosegli svojo prostost, to vsenemškemu hujskaču nič ni mar, on vidi samo onih deset slovanskih poslancev, ki so bili obsojeni. Bodo pač morali ti nemški zagrizenci izpiliati še veliko jeze, pred no se bodo privadili na politiko pravice, sporazuma in sprave, ki jo je napovedalo cesarsko pismo o poiniloščenju političnih obsojencev. Za bana na Hrvaškem je imenovan slavonski poslanec Anton pl. MihajloviČ, član hrvat-sko-srbske saborske večine. Novi ban je bil svoj čas pristaš madžaronske stranke in je prijatelj zveze z Madžari. Hrvatski sabor je začel danes, dne 5. julija zopet zborovati. Opozicija pripravlja predlog za uvedbo splošne, enake in tajne volilne pravice za saborske in občinske volitve. Poljaki so bili do nedavno deloma javni, deloma tajni prijatelji in zavezniki Nemcev. To se je sedaj spremenilo. Med Poljaki je dobila moč struja, ki bolj krepko povdarja načelo slovanske vzajemnosti in odpora proti nemški nadvladi. Ta misel se posebno sedaj pojavlja vsak dan bolj krepko, ko Nemci svoje nekdanje zaveznike Poljake s sumničenjem in z napadi odbijajo od sebe. Tako e n. pr. general Danki v gosposki zbornici trdil, da je bilo med Poljaki zelo malo navdušenosti ?.a brambo domovine ter da celo politični uradniki niso storili svojo dolžnost do vojaške oblasti,- Danki je dobil od Poljakov in treznih Nemcev odločen odgovor. — Za gališkega cesarskega namestnika bo baje imenovan Poljak knez Ljubomirski. — Med Poljaki v varšavski in lublinski oblastniji se opaža velika mržnja proti Nemčiji, ker nemški uradniki in vojaštvo s Poljaki predrzno postopajo. Na Ogrskem, zlasti v Budimpešti so izbruhnili dne 27. junija veliki nemiri. Na večer je nad 20 000 delavcev razbijalo pred hišo Tisove stranke. Na čelu sprevoda so nosili črno rakev z napisom: »V tej krsti leži Tisova volilna preosnova!« Bivši ministrski predsednik in neprijatelj Slovanov, grof Tisa je namreč nasprotnik razširjene volilne pravice. Ljudstvo je razbilo mnogo šip, poškodovali so nad 200 trgovin in 80 kavarn. Škoda znaša nad 1 milijon K. — Ogrska ljudska stranka se bo baje preobrazila v izrazito krščanskosocialno stranko. Do leta 1912 je bilo Kitajsko cesarstvo, kateremu je vladala cesarska rodovina Mudža. Imenovanega leta je bil takratni cesar prisiljen,, da je moral odstopiti in Kitajska je postala ljudovlada, kateri je dokaj spretno do lanskega leta načeloval znani prijatelj kristjanov, predsednik Juanšikai. Po njegovi smrti so nastale v tej državi velike homa-tije Dne 1. julija 1.1. pa je kitajski general Tšangšun, načelnik in vodja vojaške stranke, prisilil sedanjega predsednika ljudovlade, da je moral odstopiti, nakar je Tšangšun proglasil Kitajsko za cesarstvo. Novi kitajski cesar se imenuje Hsun-Tung. Sprememba ustave in notranje homatije bodo dale Japonski, ki preži na Kitajsko, kakor mačka na miš, dober povod, da se bo začela vtikaviti v kitajske razmere in si zopet osvojila kose države. % Na približno 100 km dolgi fronti v vzhodni Galiciji so pričeli Busi zadnje dni junija z velikimi pripravami za ofenzivo. Od Lučka v Voliniji do Stanislava so utrdili Busi svoje postojanke izredno močno, nagromadili na stotine japonskih, angleških, francoskih in ameriških topov ter postavili -na to črto nad 20 divizij najboljšega, svežega vojaštva. Artilerija je že dne 28. junija pričela hudo obstreljevati naše postojanke, glavni infanterijski naval pa se je začel dne 1. julija. Nad 200.000 mož se je na kakih 50 km dolgi črti med trgom Konjuhi in reko Dnjester navalilo na Avstrijce. Središče napadov je prostor med Konjuhih in mestom Brzezany ob Zioti Lipi (jugovzhodno od Lvova). Infanterijski boj je besnel ta dan s skrajno silo in ljutostjo. Trg Kocjuhi je padel Busom v roke. Drugi dan (2. julija) se je sovražna napadalna sila raztegnila dalje proti severovzhodu do mesteca Zborov ob Strypi. Naši so se tu morali pred rusko silo umakniti v zadaj ležeče postojanke, ker je ruska artilerija naše prednje jarke popolnoma razstrelila. Pri Konjuhih In Brzezanvh so dne 2. julija naši v protinapadih svoj položaj zbolj-šali in črto izravnali.- Cilj ruskih navalov je gališko glav o mesto Lvov, do katerega je od Konjuhov še dobrih 70 km. Rusi so v dosedanjih j bojih imeli velike izgube, ker so ruski častniki — Stran 4. SLOVENSKI GOSPODA R.. 5. julija 1917. tirali cele ruske polke brezobzirno v naš zatvorni in bobneči ogenj. Tudi v Voliniji ob Stohodu in dalje proti severu med Pripjet-jezerom in Severnim , morjem so pričeli Rusi napadati z ojačeno silo. Na drugih bojiščih. Na italijanski fronti le manjši spopadi pri Vrtojbi, Kostanjevici in na obmejnem tirolskem gorovju. Splošen položaj se ni nič spremenil. Ojunačeni po zopetni ruski ofenzivi so se pričeli tudi Rumu ni živahneje gibati in se baje, kako- naglašajo švicarska poročila, pripravljajo na ofenzivo. Na francoskem bojišču hudi artilerijski boji v Flandriji in manjši spopadi na črti Lens-St. Quentin. Ob reki Mozi so pa Francozi brezuspešno napadali nemške postojanke. Na ostalem delu fronte razen manjših prask nobenih večjih vojnih dogodkov. Na macedonskem bojišču razven artilerijskega ognja ob reki Strumi nobenih važnejših dejanj. Ker je nova grška vlada odredila splošno mobilizacijo grške armade, je v doglednem času pričakovati pred Solunom važnih sprememb. Na turških bojiščih večji spopadi med Turki in Rusi ob turško-perzijski meji na črti Kermanšah-Hamadan, kjer se je Turkom posrečilo Ruse nekoliko potisniti nazaj. — Na egiptovskem bojišču živahne angleške priprave za novo ofenzivo v južni Palestini. Angleški zrakoplovci so vrgli : 0 bomb na Oljsko goro in 70 bomb na mesto Jeruzalem, ki pa niso povzročile večje škode. Kaj bo z mirom? Mirovno gibanje ne more nič prav naprej. Stokholmska socialistična posvetovanja o mira so se izjalovila, ker ne angleški, ne francoski in ne ruski socialisti nočejo na zborovanje. Angleški ministrski predsednik George je imel na Petrovo v mestu Glasgov na Angleškem govor, v katerem je z vso gotovostjo povdarjal, da bo ko-nečna zmaga na strani Angležev, Francozov in njih zaveznikov. George je zaklical s povzdignjenim glasom: »Mi bomo zmagali tako gotovo, kakor vsako jutro solnce izhaja.« Zatrjeval je, da je nadaljevanja vojske kriva edinole Nemčija, ki bi rada gospodovala nad celim svetom. Dokler ne bo zlomljena praska vojaška sila (militarizem), ne bo miru. Tako samozavestno govorijo Angleži, ki tudi zavedno izjavljajo, da nemški P-čolni niti blizu ne dosezajo zaželjenega namena, da bi izstradali naše sovražnike. V nedeljo, dne 1. julija se je vršilo v Bernu v Švici zborovanje zastopnikov švicarskih krščan-sko-socialnih društev. Sv. Očetu so odposlali spomenico, v kateri slavijo sv. Očeta kot velikega glasnika miru in izražajo vročo željo, da bi se katoličani bojujočih držav po posredovanju katoličanov drugih dežel sporazumeli in delovali nato, da se neha krvava vojska. Zborovanje tudi izraža u-panje, da bo sv. Cerkev kot vzgojiteljica človeštva rešila vprašanje, kako priti čimprej do zaželjenega mira. Ruski vojni minister in socialist Kerenskij je izdal oklic na rusko armado in rusko ljudstvo, v katerem poziva vse Ruse na veliko ofenzivo proti Nemčiji in Avstriji. V tem oklicu pravi, da sta Nemčija in Avstrija sicer ponudili Rusiji poseben mir, a da ta ponudba ni bila resno mišljena in jo je Rusija morala odkloniti. Grčija. Že zadnjič smo poročali, da je četverospora-zum prisilil grškega kralja Konstantina, da se je moral v prid svojemu sinu Aleksandru odpovedati prestolu in zapustiti deželo. Sedanji kralj Aleksander je kralj samo po imenu, pravi vladar Grčije je pravzaprav prijatelj četverosporazuma, Ve-nizelos, ki je postal ministrski predsednik in vojni minister in si je že sestavil novo ministrstvo, katerega člani so sami njegovi pristaši. Prvi korak, katerega je storil Venizelos in njegova vlada, je bil, kakor se je pričakovalo, da je Grčija dne 29. junija ukinila diplomatične zveze z Avstrijo, Nem- čijo, Bolgarijo in Turčijo in odpoklicala svoje poslanike iz Dunaja, Berolina, Sofije in Carigrada. Temu koraku bo najbrž kmalu sledil še drugi korak: Grčija bo v doglednem času, kakor hitro bo namreč mobilizirala svojo armado, napovedala Turčiji in Bolgariji vojsko. Nova grška vlada je že poklicala pod orožje vse novince letnikov 1916 in 1917. Za vrhovnega poveljnika grške armade je imenovan Venizelosov pristaš, general Daiglis. Pred Solun namerava nova grška vlada poslati 400.000 ; mož na p moč Sarrailovi armadi, kar utegne ves | položaj pred Solunom bistveno spremeniti. Tedenske novice. Duhovniške spremembe. Č. g. Viktor Lunder je nastavljen kot kapelan (II.) pri Sv. Mihaelu pri Šoštanju. Novonastavljeni so sledeči čč. gg. bo-goslovski duhovniki: Martin Avšič kot kaplan (II.) pri Sv. Križu pri Slatini, Franc Grobler v Solčavi, Jožef Krošl kot mestni kaplan (III.) v Celju, Franc Molan v Šmarju pri Jelšah (II.), Franc Tovornik v Slivnici pri Mariboru in Franc Urleb v Rajhen-burgu (II.) Za kaplana v Središču je nastavljen duhovnik neipškega vitežkega reda č. g. o. Remi-gij Jereb. Odlikovanje. Naš rojak g. major J. Zwirn je bil odlikovan z redom železne krone III. vrste z vojnim okraskom in meči. Srčno čestitamo! •j" Alojzij Exler. Z italijanskega bojišča prihaja žalostna vest, da je dne 25. junija laška mina zadela »Gospodarjevega« strojnega stavca Alojzija Exlerja. Kakor poroča njegov prijatelj Anton Čop, je bil, Exler takoj mrtev. Padli junak je bil več let zaposlen v naši tiskarni pri stavnem stroju. Zadnji letniki »Slov. Gospodarja«, »Glasnika«, »Našega Doma« in deloma tudi »Straže« so bili stavljeni od Exlerja. Bil je priden in vesten delavec, zaveden Slovenec in prijeten družabnik. Rajnega Lojze-ka je zavoljo njegovega prikupljivega značaja vse rado imelo. Te vrstice v »Slov. Gospodarju« naj so majhen spominek našemu junaku. Bodi mu žemljica, kjer počiva njegovo junaško truplo, lahka! Slovenski starši, otmite svojo deco! V krajih, kj'W )e""več ljudskih šol, se nemški učitelji že silno trudijo, da bi pridobili za svoje zavode čimveč slovenskih otrok. Namen je očividen. Slovenski starši, ne dajte se zapeljati ! Ne prodajajte svojih otrok tujcu ! Slovenski otrok v slovenske šole, da se naj-prvo naobrazi v materinskem jeziku. Časa za pri-učenje kakega tujega jezika še bo imel pozneje dovolj. Ne mučite nedolžno deco že v rani mladosti z učenjem tujih jezikov. V materinščini se naj slovenski otrok uči veronauka, čitanja, pisanja in dragih nujopotrebnih predmetov, j Slovenske šole za Slovence v mestih in trgih! Neflici Tmajo v Ljubljani, Trstu, Zagrebu, v Pulju in po dragih jugoslovanskih mestih svoje šole, kjer se njih deca podučuje v nemškem jeziku. Lahom, ki so pribežali iz Primorja, so dali laške šole v Ljubljani, Celju, Mariboru, Gradcu, Celovcu, na Dunaju in dragih mestih. Ker smo Slovenci v teh triletnih težkih časih storili državi gotovo več uslug in več žrtvovali na življenju in premoženju kot Lahi, zahtevamo, da se dajo Slovencem v Maribora, v Celovcu, v Gradcu, v Radgoni, v Cmureku, v Bruku, v Ljubnu, v Donavicu, na Dunaju in povsod. kjer je toliko slovenskih otrok, kolikor jih je za ustanovitev šole potrebno, slovenske šole. To je naša opravičena in pravična zahteva! j Naša kmetska bodočnost. Kmetski stan si je v na^r^ašTfT revež. Kdor tega ne verjame, naj samo pogleda na kmete. Ne bo dolgo, ko si bo moral kmet na hrbtu donašati najpotrebnejše k hiši: drva, steljo, moko, cement in enako robo. Gnoj bo spravljal na njive, na travnike in v vinograde z eno-kolnicami in samotežnimi vozički. Predno bo zima, ne bo v naših krajih ne repa vprežne živine. Kmet pridela žito, da bi ž njim preredil skozi celo leto sebe, svoje otroke, posle in delavce. A oddati ga mora za meščane in drage. Sam pa sedaj nima betvice moke več. V uradih uradniki s kmetom ne postopajo dokaj prijazno, tudi tedaj ne, če prinese davčni denar; še bolj pa se zadirajo nad njim, če prosi, naj se mu ne rekvirira krvavo potrebnih volov, naj se mu ne odvzame preveč žita; zadira se nad njim, če nagovori uradnika slovensko. Vse to se godi zato, ker v uradih, posebno na stolcih glavarjev, davčnih in sodnijskih predstojnikov sedijo osebe, ki so prepojene protikmetskega duha, ki ne umejo in mnogokrat nočejo umeti našega težkega položaja. Če pa hočemo vsemu temu priti do dna, vidimo, da je glavna krivda našim nezdravim razmeram v tem, da imajo v javnih zastopih, n. pr. v državnem zbora, v deželnem zbora, v o-krajnem zastopu in odboru, v okrajnem šolskem svetu in drugih vsakojakih odborih večino meščani, tovarnarji, veletržci, uradniki in grofje. Umetno je volilni red povsod tako prikrojen, da kmetsko in delavsko ljudstvo ne pride do veljave. Vse drugače bo, ako se bomo Jugoslovani od Mure in Drave do Adrije in Donave združili v eno veliko samoupravno državno skupino pod mogočnim žez-lom Habsburžanov. V tej državi, ki bi bil pravi biser Avstrije, bi prevladoval kmetski živel. Jugoslavija bo prava kmetska država. Na Slovenskem, na Hrvatskem, v Dalmaciji, v Bosni in Hercegovini je nad 80% kmetskega prebivalstva. Gojimo upanje, da do uresničenja naše srčne želje ni več daleč. Živela naša kmetska bodočnost na našem slovanskem jugu ! i Stari lažnjivec. »Štajerc« laže, da dr. Koro-šec v svojem govoru v državnem zboru za naše vojake in oficirje na fronti ni imel besedice pohvale. To je laž! Dr. Korošec se je dne 12. junija v svojem govoru v državnem zboru, kateri je tako razburil skisane nemškutarsko-šnopsarske možgane, že uvodoma spominjal naših junakov-vojakov na bojišču in vrlih mož v zaledju. Rekel je med drugim: Občudujemo in slavimo junaštvo in vstrajnost naših bratov junakov, ki branijo domovino in prelivajo svojo srčno kri za dom in za cesarja. Mi obžalujemo žrtve. Naše srce nam nareka vročo željo, da potoki krvi, ki so jo prelili naši hrabri vojaki, niso tekli zastonj, temveč da nam vzklije iz njih boljša bodočnost svobode in združenja.... Tako je slavil dr. Korošec naše junaške vojake. »Štajerc« pa po svoji Jažnjivi navadi psuje in laže kakor šnopsar . . . V molitvi iščemo pomoči . . . Suša je grozila z lakoto, kateri bi sledila še draga gorja. Cela dva meseca smo bili brez dežja. Vročina in suša sta bili vedno hujši. Pomoči ni bilo od nikoder. Zbirali so se sicer od časa do časa oblaki na nebesnem svodu, a dežja ni bilo. In naše verno slovensko kmetsko ljudstvo je-spoznalo veliko nevarnost, ki nam preti ter se je obrnilo z vročimi prošnjami k Bogi.'.. Zadnji čas so se vršile po vseh župnijah dan za dnevom številne pobožnosti. Ljudstvo je goreče molilo in prosilo za dež. Procesije za procesijo so romale k Marijinim svetiš- ■ čem, pri vojaških kapelicah in križevih znamenjih i so se zbirale cela dva meseca po lepi stari slo-| venski navadi cele občine in so prosile Boga za j dež. In Vsemogočni se je usmilil nedolžnih otrok ■ in nam je poslal dež. Slovensko ljudstvo, išči • tudi v bodoče pri Bogu pomoči! Cesar in cesarica sta pri c. kr. avstr. vdovskem in sirotinskem skladu podpisala večjo svoto kot zavarovanje vojnega posojila. Zavarovana svo-ta pripade skrbstvu za vojne sirote. Zgled našega cesarja in cesarice, naj navduši vse, ki morejo, da podpišejo tako zavarovanje. (Glej naš inserat na 8. strani). V Mariboru se sprejemajo' prijave za zavarovanje na okrajnem glavarstvu, II. nadstropje, soba št. 26. Izid 6. vojnega posojila. Kakor nam poroča namestništvo, znaša podpisanje 6. vojnega posojila na Štajerskem po dosedanji ugotovitvi 2^5 milijonov kron. Na tem izvrstnem vspehu so udeležene hranilnice in njih vložniki z nad 100 milijoni kron. Za vojake. Za vojaško berivo so poslali čč. gg. župnika Jurko iz Pameč 20 K in Ogrizek iz Dramelj 20 K (že tretjikrat) ter neimenovani 10 kron. Čč. vojnima kuratoma Žagarju in Lendov-šeku in drugim ter mnogim vojakom se naznanja, da so na vse njih želje naročeni mariborski časniki. Če jih ne bi dobili, naj naznanijo! Knjig pa na vojna pošto ne moremo več pošiljati, ker nam leseni zabojčki pridejo predrago. V zalogi jih imamo itak že malo. Kar jih še imamo, pošiljamo bolnišnicam brez vojne pošte. — Dr. M. Slavič v Mariboru. Poslanec dr. Verstovšek je stavil v seji državnega zbora dne 28. junija za živinorejce jako važen predlog. Poslanec dokazuje v njem, da kmetje izgubljajo vsled vedno večjega rekviriranja živine na svojem premoženju. Zato zahteva, da se izrecno določi živina kot premoženjski predmet in se skupiček za živino ne sme vračunati v dohodninski davek. V tej zadevi je g. poslanec vložil tudi interpelacijo na vlado, katera se poziva, da ukaže davčnim oblastim, da ne vračunajo skupička v osebno dohodnino. Poslanec R o š k a r in nekateri drugi poslanci so bili dne 27. junija pri novem deželnobrambovs-kem ministru podmaršalu pl. Czappu. Opozorili so ga, da je nujno potrebno, naj se prošnje za oprošče-nje in dopuste kmetskih črnovojnikov, ki so pri s-pravljanju žetve nujno potrebni, hitreje rešujejo; pri novih prošnjah naj se dovoli, da dotifiniki ostanejo doma, dokler se prošnje ne rešijo. Minister je poslance zelo prijazno sprejel in je obljubil, da bo te kmečke želje dalekosežno vpošteval. Prošnje za dopust so koleka proste. Mnogi niso na jasnem, ali so prošnje za dopust, ki jih vlagajo svojci črnovojnikov ali aktivnega moštva, koleka proste ali ne. Naše uredništvo se je informiralo pri c. k. okrajnem žetvenem komisarju g. Petrovanu v Mariboru, ki gre glede na take prošnje kmetom zelo na roko, da so prošnje za dopust koleka proste. To potrjuje tudi ukaz šta-erske cesarske namestnije z dne 2. marca 1917 št. 7 656/166 Mob. Dobro je, ako se. na glavo prošnje zapiše: »V zadevi žet\enih dopustov koleka prosto. Ces. nam. 2. marca 1917, št. 7 656/ 166 Mob.« Mnoga vojaška oddelna poveljstva namreč prošnje za dopust, ki niso kolekovane, krat-komalo zavržejo. Kolekovati, in sicer z 2 Iv, se morajo edino prošnje za oproščenja. „Špange" odpravljene. Naš cesar je odredil, da je odslej naprej v naši armadi odpravljena vojaška kazen »špange«. Zopet znak izredne Ijudo-milosti našega mladega vladarja! Slava mu! Muzicirajo in plešejo . . . Kmet iz ljutomerskega okraja nam piše: V četrtek pred Petrovim sem zvečer dospel v Maribor, da ponesem mojemu zetu, ki odhaja na fronto, nekaj grižljajev kruha in mesa. Ko tako zvečer proti 11. uri greva z zetom mimo neke velike hiše tam blizu novega mosta, se kar začudim, ko vidim, da je celo prvo nadstropje žarko razsvetljeno, gospoda pa je ob vreščeči muziki prepevala, rajala in plesala, še tudi čez polnoč . . . Mislil sem si: Ni čuda, da nas Bog tepe s šibo vojske in suše, ko pa se gospoda še niti sedaj ni poboljšala. Lakota nam stoji pred durmi, a mestni ljudje muzicirajo in rajajo . . Na kmetih še za najpotrebnejše gospodarske potrebe ne dobimo petroleja, v mestu pa ima gospoda pri nepotrebni zabavi celo nadstropje razsvetljeno. Ubogi ljudje na kmetih in delavske družine v tovarnah in rudokopih ne dobijo kave, a za kavarne je je dovolj! Vse to da mnogo misliti ... J. M. Gospodarska novice. Blagodejni dež. Zadnje dni je prijeten in rahel dež namočil suho zemljo. Skoro po vsem Slov. Štajerju in tudi po drugih deželah že od 1. maja naprej ni bilo izdatnega deža. Suša je bila že zelo huda. Bati se je bilo, da se bodo poljski pridelki popolnoma izsušili. A Bog je uslišal prošnje ljudstva, posebno pa otrok, ki prosijo kruha, in je poslal blagodejnega dežja. Vojaški delavci in konji za žetvena dela. Vojaška oblast je odredila, da smejo odslej tudi posamezna nadomestna vojaška poveljstva za žetvena dela oddajati delavske oddelke in konje za 21 dni. Prošnje lahko vložijo občine ali posamezniki pri vojaških nadomestnih poveljstvih. Za Maribor c. k. domobransko nadomestno poveljstvo št. 26 ali inf. nadom. poveljstvo št. 47. Sladkor za vino iz vrtnega grozdja. Kdor hoče delati iz vrtnega grozdičja (ribizla) vino, naj se oglasi pri občinskem uradu in naj zahteva sladkorja v to svrho. Občine so dobile naročilo, naj zbirajo take prijave in naj jih takoj vpošljejo, da se more sladkor pravočasno nakazati. Koliko živine se je že na Štajerskem rekviri-ralo? Od 1. maja 1816 do 31. maja 1917 se je na Štajerskem v klavne namene rekviriralo 189.094 glav velike goveje živine in čez 20.000 telet v vrednosti četrt milijarde kron. Na mesec se sedaj rabi za potrebe civilnega prebivalstva 3300—^6000 glav, za vojaštvo na Štajerskem 2500 do 4500 glav. Za skupne državne potrebe je dala Štajerska aprila 4091, maja celo 4391 glav. Število klavne živine se je zmanjšalo za 32°/0, število vse živine pa za 13%. Kam bomo prišli? NaJnoveJSa poroiila, Ifajnovejio avstrijsko uradno porodilo. Dunaj, 4. julija. Rusko bojišče. Pri Brzezanv so biii hudi napadi močnih sovražnih sil krvavo odbiti. Na ozemlju južno-za-hodno od Zborovega Rusi niso napadali. italijansko bojišče. Malenkostno vojno delovanje. Ifajnovejše nemško nra«hm* Berolin, 4. julija. Francosko bojišče. Vsled meglenega vremena je bilo artilerijsko delovanje do večera malenkostno. Nato je oživelo na posameznih odsekih, dokler se ni stemnilo. Ponoči je prišlo do prask poizvedovalnih čet, v katerih smo vjeli nekaj sovražnikov in napravili plen. Vzhodno od Cerny in Chemin des Dames so Francozi ponoči napadli jarke, katere smo zavzeli. Naši hrabri vestfalski bataljoni so' porinili sovražnika nazaj, so svoje postojanke potisnili naprej in vjeli veliko število sovražnikov. Tudi zahodno od Cernv in Craonne so bila podvzetja naših napadalnih čet vspešna. v Železničarji in ženske zahtevajo več kruha. Včeraj v sredo, dne 4. julija zjut-aj so delavci v železniških delavnicah in kurilnici ob mariborskem koroškem kolodvoru ustavili delo, ker se njih zahteve glede povečanja krušnih deležev in moke niso izpolnile. Začela so se pogajanja z predstoj-ništvom delavnice. Železničarji zahtevajo tudi boljšo plačo in druge ugodnosti. Delavstvo je bilo mirno. Ko so se pogajanja ob 12. uri končala, so šli delavci zopet na delo. Ako se njih zahteve do jutri (petka) opoldne ne izpolnijo, bodo zopet ustavili delo. Predstojništva delavnic, kurilnice in železniških skladišč so obljubila, da bodo priporočala delavske zahteve ugodni rešitvi. — Tudi na Teznu so železničarji ustavili delo, ker so bili nekateri železničarji osumljeni tatvin na kolodvoru in so se vršile pri nj h hišne preiskave. Vsled stavke je pronift na železnici močne zaostal. Popoldne pa so železničarji na Teznu šli /.opet na delo. Zaprt ni bil nihče. Včeraj dopoldne je prišlo iz Radvanja in Nove vasi do 200 žensk pred okrajno glavarstvo, kjer so se pri okrajnem glavarju pritožile rade premale množine moke in kruha. Ker se je oblast bala ženskih nemirov, je bilo na glavarstvu večje število žandarjev in policije. Glavar je ženskam priporočal, naj se obrnejo s pritožbami na prehranjevalni urad na Dunaju. Od glavarja so šle ženske k vodju okrajnega prehranjevalnega urada g. dr. Lajnšica, kjer so zahtevale, naj se jim da več masti in petroleja. Mirovna konferenca četverosporazu* movih držav? London, 3. julija. Angleški minister Robert Cecil je v spodnji zbornici izjavil, da je ruska vlada podlagala konferenco četverosporazumovih držav, ki bi naj razpravljala o mirovnem vprašanju. Angleška vlada je radi rešitve tega vprašanja stopila v pogajanja z zavezniki. Kuske ženske na fronti, Petrograd, 3. julija. Petrograjska ženska zveza organizira ženske vojaške oddelke, kateri so položili prisego, da se bodo udeležili ofenzive v prvih rojnih črtah. Na čelu te ruske ženske armade stoji kmetica Bočka-rova, ki se je že udeležila več bitk in je že bila šestkrat težko ranjena. Prva stotnija njenih čet bo odšla te dni na fronto. Tečaj za vnovčenje zelenjave, jagod in sadja se bo vršil dne 23. in 24. julija na deželni sadjarski in vinarski šoli v Mariboru. Prijave do 16. julija. Hmelj. Na hmeljskem trgu v Zatcu je bilo v pretekli dobi popraševanje po tujem hmelju malenkostno in cene so zopet nekoliko padle. Uporabite pirnico! Cesarska namestnija nam piše, naj pojasnimo ljudstvu, da se naj pirnica na njivah in v vinogradih ne sežge, ampak se naj dobro posuši, očisti prsti in uporabi za živinsko krmo. Pirnica ima približno isto krmilno vrednost kot oves. Razne novice. Vroča in suha leta. Stari zapisniki pripovedujejo o tem sledeče: Leta 738. po Kristovem rojstvu je bila v Evropi, posebno pa na Francoskem, taka vročina, da so se skoro vsi vrelci posušili in da je mnogo ljudi in živine poginilo od žeje. — Leta 879. so žanjice in kosci padali po poljih. — Leta 990. je uničila vročina vse pridelke. Radi bede, ki je nastala vsled tega, je pomrlo mnogo ljudi od lakote. .— Leta 1000. so se vsi bali, da se svet pogubi in k temu so se še posušile v Nemčiji vse reke in izvirki. Ribe so segnile in povzročile strahovite kužne bolezni. Mislili so, da ta- ogenj uniči svet. — Leta 1102. so se posušile reke in izvirki. Korito reke Rene je postalo suha peščena tla. — VI. 1462 je bil pesek tako vroč, da so se mogle v njem skuhati jajca v kratkem času. — L. 1303. so ljudje mogli peš preko velikih rek Seine, Love, Rene in Donave. — L. 1393. so se vse rastline posušile, a živali so padale vsled vročine. — L. 1538. do 1. 1541. je trajala suša neprestano. Mnogo rek je kar izpinilo. — V letu 1646. je 58 dni zaporedoma vladala neznosna vročina. — Leta 1710. ni padlo od aprila do oktobra niti kaplje dežja. Po vrtovih, kjer so mogli zalivati, je to leto dvakrat rodilo. — Leta 1818. je bilo že v maju 38 stopinj Reaumura. — Leta 1830. so v Memčili in na Francoskem v mescu juniju in juliju imeli 35 stop. Celzija vročine. — Zadnje hudo vroče leto je bilo leta 1911. — Letos je suša in vročina najhujše pritisnila v Dalmaciji in Istri, kjer so se ponekod rastline na polju popolnoma posušile. Saj je bila suša cela mesca maj in junij tudi v naših krajih izvanredno huda. Ljudje so ponekod morali po več ur daleč po vodo. Zadnji čas je dež zopet poživil vso naravo. Ure. Opozarjamo čitatelje na inserat tvrdke I-¡ran Konrad. Dopisi» Maribor. Okrajno glavarstvo je, kakor smo izvedeli, začelo te dni razpošiljati sladkorne karte in sladkor za mesec julij. Sladkorja je toliko, da ga mora vsakdo dobiti za vse karte. Glavarstvo je dobilo tudi 1 vagon dobre kavine mešanice, katero se bo dobilo pri trgovcih na deželi za 1/8 karte l/4 kg. Cirkovce pri Pragarskem. V soboto, dne 30. junija je vdarila strela v Sagadinovo, p. d. Treb-čevo hišo v Drgonji vasi. Ogenj se je razširil tudi na hišo soseda Krajnca, p. d. Fureka ter se je le hitremu nastopu šentlovrenške požarne brambe, oziroma gornjepleterskih požarnikov zahvaliti, da se je ogenj omejil. Vrlim pleterskim požarnikom gre vsa hvala! Sv Marko niže Ptuja. Dne 30. junija je utonil v Dravi pri prevažanju krme 14 let stari Alojzij Verlak iz Bukovec. Oče je umrl dne ff. nov. 1916 kot vojak v vojaški bolnišnici v Bruku. Truplo vtopljenca še dosedaj ni bilo najdeno. Trbovlje. Odbor telovadnega odseka »Orel« vljudno vabi na VII. redni občni zbor, ki se vrši v nedeljo, dne 8. julija ob 4. uri popoldan v dvorani »Društvenega Doma«. Govori preč. g. profesor dr. Josip Hohnjec iz Maribora. Brežice. Po potresu poškodovana poslopja se sicer pridno popravljajo; celo delo pa gre vse prepočasi naprej, ker ni gradiva, niti delavcev. — Grozna suša je grozila vse uničiti, a dež v zadnjih dneh bo še rešil, kar se rešiti da. — Vino je drago, piva malo, čuje se, da se okr. glavarstvo, krepko poteguje za abstinenco, tako da so nekateri gostilničarji v Dobovi, Št. Petru in v Kozjem začeli baje točiti protialkolne pijače, če je res. — Naš mlinski nadzornik gosp. Jantschar je poln vljudnosti in prijaznosti do ubogih kmetov, ki mu tega gotovo ne bodo nikdar pozabili. Ravnotako tudi ostane v najlepšem spominu g. Druschkowitsch. Stran 6. 8LOVJMSKI GOSPODAR. 5. julija 11j17. Ustnica uredniitve* Rudarji v Skrjančah: Pišit» skapiai Jugoslovanske stro-koTiie zveze v Trbovljah. — Rsjhenbarg: Ni n&vada, da bi pri-občetali t»kih zahv»l ker gg. sami te^m ne želijo. — Vojakom n» bojiščih, ki bo naa poslali obilno pozdravov, iste iračamo in jim želimo skorajšnje vrnitve. Priobčevati pa teh pozdravov te moremo, ter kimamo ne stavcev, ne prcBor». Poidravljeni jncakil — M. P. Šmarje pri Jelšah: Pišite pomožnemu urada za družine vpoklicanih pri ceasrski ntmeBtniji v Gndou. — „Kavine karte": Pri-t. žise se ia glavarstva. — Maribor 7.a .Štajerca" te sedaj n!hie \ eč ne zmeni. Vsak poštea človek b studom pogleda na prostor, kjer leii tak nizkotni list. Na njegovo pieočito liž odgovarjamo med „Tedenskimi nonesmi", sicer pa se 8 tako grdobo na maram« baviti. — Gotovlje. Seznamov dvignjenih trečk ne iruremj priobčiti. — J. M. v r j n a pošta 608: Prositi mora Vaš go»poiar. Prošnja za e-) rostitev, tadi delno (ve !m»sečno) se taslovi na domobransko mint-ktr^tvo ter se vloži pri občinskem urado. Prošn;e »e kolkujejo za 2 K. — Raznim dopisnikom: Več dopisov in poročil imo morali odložiti, ker aimao. o dovolj stavcev ia premal» proco a. Ako se razmere ne iboljiajo, bo prihodnji „Slov. Gcspodar" izšel ssmo na 4 straneh. Loterijske Številke. Trst, dne 27. junija 1917. 82 22 54 S4 66 Dunaj, dne 30 junija 1917. 43 15 18 10 65 U na naKnaifiiia Trgovski pomočnik z dobrimi spričevali slovenskega in nemškega jezika zmož n, išče službe v trgo vini z mfšan.m blagom. Naslov: S man Friderik, t. č. Sv. Lenart ▼ Slov. gor. 538 Kupi se mali hiša z dvema soba- \ ma, majhnim gospodarskim poslopjem, studencem, vrtom msjhno njivo in sadonesnikom blizu železniške postaje. Cena ne čez 4500 kron. Ponudbe p id naslovom: Franc Wailaod v Poberžu, Frau-(taudaerstrasse št. 26. pri Miri bora. 546 Lepo posestvo, hiša s sedem sob, 8 kuhinje in 2 in pol oralov zemlje, vrt iu studenec pri hramu Be t roda. Naslov: A.nton Kneztr, 8». Jako» v Slov gor. 585 "gospodinja, vešča vseh kmetsko gospodarskih opravil se sprejme na neko p> sestvo na deželi na Slov Štajerja. Ponudbe pod „Gospodisja št. 540" na upravo „Si-jv. Gospodarja". Izgubilo se je dne 23. p. m. od Slivnice do Žič na glavni cesti K 200'—. Pošteni najditelj se prosi, naj vrne denar, proti nagradi. Jožef Kalšai, Žiče, pošta Loče. 539 Na prodaj dobrodojna koza. Zr kovci pri Mariboru št. 78. 586 Malo posestvo, obstoječe iz njive, travnika se proda zavoljo starosti. Vse v d brem stanu. Crešajevec, občina Lsskovec št. 71, p. Slov. BiBtrica. 15 minut od cerkve in šole. 537 «4 IZJAVA. Podpisani Franc Artnak, posestnik v Javorju pri Slivnici pri Celju obžalujem, da sem r;zža'il gosp. Alojzija Drofenika ia aprovizacij-ski odbor v Št. Jurju ob juž žel. i svojo popolnoma neutemeljeno vlogo na okrajno sodišče'V Celju ter prosim o puščanja in se zahvaljujem, da sta o stopila od tožbe Slivnica, dne 25. «. 19 7. 5t0_ Franc Artna* 1. r." Dobro lovsuo puško dvocevsko (Lan aster 16) kuji tventaelno tadi z lovsko torbo vred. Nas.ov pove upravuištvo Slov. Gospodarja pod „Love», Tegethofova ulica Maribor". 536 Učensc, 14 let star, zmožen slo venskega in nemškega jezika, želi priti v kako trgovino. Naslov: Medvešek, Puholdgasse 6, Mari bor. 548 Dne 23. in 24 julija se bo na našem zavodu vršil tečaj za vncvčanjs Zbkr jave, zgori j< ga sadja in jagod. Na tem tečaju se bo podučevalo vse potrebno v teoretičnem, in praktičnem oziru^ število udeležencev je določeno t$jg 30 Preda- vanja, oziroma praktičen poduk, se bo vršil od 9-—12. in od 2.—4. ure. Učnina se ne bo pobirala. Podučuje se v nemčini. Prijave do 16. julija na podpisano ravnateljstvo. Ravnateljstvo deželne sadjarske- in vinarske šole v MARIBORU. Posestvo s kavarno v Mariboru. Prvovrstna postojanka za vsako industrijsko podjetje ali za založbo kake pivovarne izborno, ledenica in obširna založniška klet 2 minuti od koroškega tovornega in osebnega kolodvora v neposredni bližini novega državnega mosta, se pod zelo ugodnimi plačilnimi pogodi proda za ceno M urad za krmila za fieM za seno ia slame. OKROŽNICA. Deželni urad za krmila za Štajersko, oddelek za seno in slamo, naznanja, da je preložil z dne 27. junijem 1917 svoje pisarne v Egg-e§i I»e r% pri Cwrm fl e u* Eggenbergerallee št. 26. Naslovi za pisma se glasijo: „Deželni urad za krmila z« Štajer k , oddelek za seno in sl&ma, E<šgertber$ prt Gradcu E$$enber$era?lee št 26." Brzojavni naslov: »Rauhfutterstelle, Gradec.« » Telefonska zveza: »3358 in 3558.« Vsa pisma, brzojavi ali telefonski pogovori se torej naj odslej naslovijo na te naslove. 541 ZAHVALA. V globoki žalosti nad smrtjo moje Posestvo meri približno 2075 m2, hranilnice je 26.000 K. Vpraša se pri posestniku Pavlu Ru-pnik, Maribor, Franc Jožefova cesta št. 15. 541 blage žene Kje si gaj tip foMii imlitii ? Vsled vojske tudi molitvenikov ni dobiti, ker knjigovezi nimajo platna in drngih potrebščin. Mo litvenikov v krasnih, dragocenih vezavah sploh d več. Zdaj pa se bližajo birme in botri bodo iskal molitvenihe za svo*e birmance Kje si jih naj na točijo? Priporočamo, da se naj naši čitateli rad' mclitv< nikov vedno obrnejo na TiskHITitCi Stf. Cirila V H&flboru, te se ima na razpolago bledeče moliivenike v raznih vezavah, vse z zlato obrezo ¡n S pClitfliil^ Vr®€i P@ «H- ifevpnih cenah: A. Za otroke: 1. Otroška poboznost po K u.oj. 2. Sv. Angel varih po K 1*—; 3. Jezus, pn jatelj oirok po K P—; 4. Ceščena Marija pc K 110; 1 60; 1*70: 5. V nebesa hočem po K 1—; 1-10; 6. Rajski glasovi po K 170 1-80; 2-50; 2-80; 2-90; 7. Pridi sv Duh pc K .170. B. Za odrasle: 1. Marija varhmja nedolžnosti po K 170; 2-30; 2 40; 2 80; 2. Marija Kraljica po K 2-60; 2-80; 2.90; 3 20; 3. Pobožn Kristjan po K 170; 1-90. O. Za odrasle z velikimi črkami: 1. Sv nra po K 1*70; 190; 2. Tolažba nebeška po K 2 90; 3 — ; 3 30; 3 60; 3. Skrbi za du?e po K 1*70; 1-90; 4. Gospod usliši mojo mo litev po K 180; 250; 280; 5. Maii duhovti zaklad po K 2'- ; 2 20; 2 60; 2 80. OBČINSKIM URADOM se naznanja, da ima tiskarna sv. Cirila v Mariboru zopet na razpolago Pročnje ir Po*rdfVa. rz klanje telet in rrlade živi; O. št. U 123/17-5 V imenu Njegovega Veličanstva Cessrja! C. kr. okrajno sodišče Ljutomer je na obtožbo državnega pravdništva opravitelja Ignaca Koiler zoper obtožecko Franči-ko Fereuc, 42 let staro, kat. vere, omoženo posest nieo v Veržeju, nekaznovano zarzdi prestopka po §20ies. ukaza z dne 24. III. 19J.7 drž zak. št. 131 razsodilo tako : Frančiška Fsrenc je kriva, daje koncem aprla 1917 v Veržejo izrabljajo izredne razmere, povzročene z vojnim stanjem, zahtevala za 1 tra mleka o Sito čezmerno ceno po 30 v; storila je s tem prestopek draženja po § 20 cpči. ukaza z d se 24 III 1917 št. 131 drž zak. in se obsoja po § 20 navedenega ces. ukaza s uporabo §§ 266, 261 kaz. zak. na globo 70 Ks v slučaju neizterljivosti na 7 dni zapora, ter po § 389 k. p. r. v povrn tsv btroškov kadetskega postopanja. V sm;slu § 45 štev. 2 navedenega ukaza je razsodba na stroške obsojene v otčici Veižej javno nabiti ter objaviti v časniku Slovenski Gospodar. Ljutomer, dne 24. maja 1917. ,544 Kryl. Meditz. „- i UZEJ Slov. zgodovinskega društva, Maribor, Koroška cesta 10. Darujte s&iij vse zgodoianeko važne predmete, osobito vojne spomine. i/rekam vsem, ki so rajno obiskovali in tolažili v bolezni ter jo spremili k zadnjemu počitku, najsrčnejšo zahvalo. P sebej se preiskreno zahvaljujem preč. gg.: domačemu župniku Fr. Zmazek za cerkveno opravilo in vodstvo sprevoda na pokopališče, gvardijanu < . Nikolaju za udeležbo in vodstvo pogreba od hiše žalosti do cerkve, kakor tudi za cerkveno opravilo pri Sv. Trojici, kaplanu M. Erhatič za podelitev sv. zakramentov, za zadnjo tolažbo in spremstvo na zadnji poti, islotako tudi o. Joa-himu, ki so rajno obiskali v bolezni in prihiteli k pogrebu na čelu III. reda sv. Frančiška, ki se je istega udeležil z zastavo, nadalje g. organistu in cerkvenemu pevskemu zboru benediškemu za ginljivi žalostinki pri hiši žalosti in na pokopališču, vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki so v tolikem številu izkazati zadnjo čast nepozabni ranjki. Spominajte se je tudi v bodoče v svojih molitvah in ohranite jo v blagem spominu! Obrat, dne 26. junija 1917. 5»5 Alojz Kos, pos-stnik. Tiskarna si, Cirila in uredništvi „S!oy. Gospodarja" In „Straže" naznanjajo tužno vest, da je gospod Ji sni jI ¿PC ® ^HH $ naš dolgoletni strojni črkostavec, četovodja nekega pešpolka, dne 25. junija 1917, zadet od laške mine, padel junaške smrti za domovino. Vrlemu slovenskemu junaku svetila večna luč! Maribor, dne 4. julija 1917. 5. julija 1917. SEOTCESSIH GosponasL Stran 7* ALU NAZNAifiLA. I um S vinarje'', ^etitrarta 18 risu Mrtvaška oraanila la petitvrrta 2i v, jjgaTe in Poslano 86 vinarjev. Za ve5-icstsa popasi. Isserati sr. sprejemajo le proti predpls-Injl ¿as sa sprejemanje ins» ra tov torek opoldne. starejša ženska se „„mostojna gospodinja h družini brez otrok na deželo. Dopisi se pošiljajo na upravnico 81. Gosp. 621 Kupim malo, čedno posestvo v bližini Maribora. Vprašanja na uprav- oištvo tega lista pod štev. B. 517 Želim službe za gospodinjo, naj bo voliko ali malo posestvo. Vstop 1. ali 16. julija. Sv. Trojica v Slov. gor. Gornji Porčič št. 68. 518 lepo posestvo, okoli 2. orala samo zemlje, z lepim hišnim in gospodarskim psslopjem v lepem trgu na Štajerskem, blizu žel. postaje, ee radi rodbinskih razmer takoj po ceni proda. Naslov v uredništvu proti znamki za odgovor pod na-oiovom: „Hiša v trgu št. 509." Učenec se Bprejme 8 celo oskrbo pri slikarskem mojstru g. Franc Eolar v Pobrežja pri Mariboru. CfcSta na Cirkovce št. 82. 516 Gospodična, katera je že poldrugo leto v trgovski pisarni zna slovensko in nemško in dobro pisati ca pisalni stroj, prosi za primerno službo v kaki trgovini, v kateri bi imela hrano in stanovanje, zaa tadi vsa hišna dela in je prav pr dna. Dobrohotni dopisi se naj poiljejo na uredništvo Slov. Gospodarja pod „Vida Zora 20 v Mariboru št. 523" í3iíem gospodinjo, ki bi za svoje posestvo rabila dobrega delavca in gospodarja. Imán 6005 K de-aarja. Star sem 45 let. Razumem «e na gospodarstvo. Edor rabi gospodarja, naj piše pod naslovom: „Dober goBpodar" na upravništvo „Slov. Gospodarja" in naj priloži zaamko za odgovor. 524 Hiša z vrtom in svinjskimi hlevi, se po 6% obreBtuje, bila v njej prej trgovina in vinotoč, blizu koroškega kolodvora, se proda. Vpraša se pri g. Selinlek, Luter-gasse 9. Maribor. 527 Malo posestvo na prodaj. Okoli 3 orale zemlje, večje število sadnega drevja, zraven lepo poslopje v dobrem stanu. Vse se izve pri Pavlu Vohorčiču pri Sv. Andražu p. Velenje, Štajersko. 529 Lepa plemeiika kobila, 4 leta stara, ? breja, 15 pesti visoka, pridna, da ; vaak otrok lahko težko in lahko delo žnjo opravlja tudi na planinah dobro vozi. Se od ničesar ne plaši. Proda se tudi 7 tednov staro lepo žrebe. Prodajalka: Marija Eolnig, v Studencih pri Mariboru, Okrajna cesta 6. 625 Elegantni, zelo lahki drovprežni voz, polkrit se proda. Poraben tudi za enovprežnega. Vpraša se pri Jakob Schifio, Maribor, Po-bersshstr. 7. 682 Sostilna z velikim lepim vrtom v mariborski okolici pri farni cerkvi, pripravna tudi za vsako trgovino se pod ugodnimi plačili proda. G. Selinšek, Maribor, Lutergasse št. 9. 631 Armadne ure zapestnice natanSno regulirane in repaairane. Nikel ali jeklo K 26—, 30—, 35'—; z radium svetlobno ploščo K 30-—, 85 — 40 — ; ure z vlačno zapestnico K 60"—, 60-—; ) 4 kar. zlate ure z vlačno zapestnico K 130'—, 160-—. 3 letno pismeno jamstvo. Pošilja se po povzetju. Zamenjava dovoljena, ali pa denar nazaj. Prva tovarna ur Ivan Konrad, c. in kr. dvorni dobavitelj v MOSTU št. 1491 (Brüx), Češko. Glavni cenik zastonj in poštnino prosto. HHa i JURIJ JUTERSCMG Brandisgasse št. 3 Lepo mlado težko kobilo pine- j gavske pasme, 16 pesti in 2 črti visoko se za 6000 K proda. Naslov prodajalca pove upravništvo „Slov. Gospodarja pod št. 585" KUPIM hrastove, orehove, črešnjeve, jese-nove, lipove in druge vrste hlode ali plohe in sicer v vsaki množini. Ponudbe na Janez Deučman, Selnica ob Muri, pošta Sv. Ilj v SI. goricah. PRODAM 2 konja, 1 koleseij7~l mizarski voz. — KUPUJEM hrastove, bukove in borove prage (švelerje). Frano Drobnič, Laški trg, Sp. Štaj. 508 Strd (med), debeloi vosek, vinski kamen, kupim vsako množino po najvišji dnevni ceni. Ponudbe naj se po-š Ijajo na J08. jjCREC, trgovec, Maribor, Tegethdf-ova nI. 67. 498 EN PAR KONJ za težko vprego knpi, Matija Obran, Maribor, Fischergasse št. 9. ; z lepim vrtom je v Studencih pri i Sv. Jožefu pri Mariboru na pro- | daj, Feldstrasse št. 10. 498 . Lepe kmetske kolese in oprava ■ za 2 konja se po ceni proda. Na- | slov: Roškar, Foberž, Frauštau- j dnerstr. 52, Maribor. B&bnt aHhetr in pieahar v MA.MSÍM OSt W7 se priporoča slavnemu občinstvu, da mi poveri vsa dela moje stroke. Izvršujem jih v vseh slogih, slikam sobe, trgovine, dvorane, fasade itd. po nizki ceni. 268 Nab i ra jTe^zeFiSčaT Kupujejo in se dobro plaSsjo raznovrstna zseBtSča, dobro posušena v genet in ne na solncu. Vprašanja in ponudbe sprejema: Rudolf Starovašnlk, eksport gob v Konjicah Štajersko. 882 HISa na Teznu pri Mariboru, no- ' vozidana b štirimi stanovanji, ve- j lika klet, studenec in lep vrt. Cena 9000 K. Jožef Nekrep, Maribor, Mozartova ulica 59. 248 Enonadstropna hISa z dvojnim stanovanjem v sredini mesta se takoj proda. Vpraša se: g. Strajnšak, Schmidplatz 6 Maribor. 446 500 K Vam pl*-čam, ako moj zatiralec korenin „Ria-Balsam" Vaša kurja očesa, bradarice in trdo kožo v treh dneh brez bolečin ne odstrani. Cena 1 lončka z jamstvom vred K 1'76, 8 lončki K 4 50, 6 lončkov K 7 60. Na stotine zahvalnih piBem. Ee-meny, Košice (Kassa) 1, PoBtfach 12/889. (Ogrski.'). (Br. 1) GOBE lepo posnšene kupim tudi letos v vsaki množini. V prvi vrsti x1k« htne Klob»nJe s»U krav* le, pot*m leaičlite i. t. ti. Prosim sušiti in ponuditi samo take vrste pravih gob, ki jih poznate kot užitne. — Rudolf Starovašnlk, eksport gob v Konji-oah Štajersko. S81 Na prodaj novo zidane eno in dvo nadstropne hiše v mestu, davka in občinskih doklad proste, z velikimi in majhnimi stanovanji proti solnou obrnjene, obrestujejo se do 7 °/0, se prodajo pod lahkimi pogoji. Vpraša se pri Jožetu Nekrep v Mariboru Mozartstrasse št. 29. 484 30 K plačam tistemu, ki meni preskrbi natančne podatke, kdo je ukradel mojih II kokoši v noči od 16—16 junija na mojem posestvu v St. Ilju v Slov. gor. št. 35. Jos. Du-fek, Maribor, ViktringhofgaBse. Vseh vrst lesa za karjavo tudi na štoru takoj kupi K. Wesiak, Maribor, Tegethofova ulica štev. 19. 494 Aytomatična mišnisa aa pedgaac 5 K v„ ts miši 4 K, i Y eni aoii s« na-lovi po 40 miši. Nobeno vreme ne vpliva in se same uredijo. Lovilnica za kuhinjske žuželke „Rapld" polovi na tisoče žuželk v eni noči, K 5'70. Lovilec muh „Nova" K 280 kom. Povsod ijboljši uspehi. Mnogo pohvalnih pisem. Se pošilja proti povzetju. itnina 80 vin. R&zpošiljalnica Tininer, Dunaj III./72. Neuling-gasa* it. 28 (1 Las*16). Konjak. Pri slabostih vsled starosti in težavah v želodcu je konjak očiščen (destiliran) iz starega vina že več Bioletij znan kot najboljše sredstvo za dolgo življenje in ojačenje. Pošiljajo se steklenice, ki vsebujejo 4 pollitre 121et starega konjaka frank o za 40 kron. Sletnega konjaka, čudnodobro uspevajoče sredstvo za vdrgnjenje pri trganju v členkih 4 pol-jitrske steklenice 32 E. Prodaje »s tudi vino od 66 litrov naprej. Bsli rizling in rdeči burgandec liter po 8 E 60 v. Benedikt Hertl, veleposestnik, grad Golič pri Eo-njicah, Štajersko. (1 Eienr.) ' iiiMiiiiiiimiii iMiiii i iiiiiimiiii h mi g močnimi lesenimi podplati pošilja v vseh velikostih : 25—26—27 ae—29—30 31—32—33 34—35—36 37—38—39 40-41—42 43—44—45 K 5.95 K 6.55 K 7.30 K 8.70 K 9.70 K 10.45 K 11.50 iz Dunaja po povzetju čevljarska hiša i Dunaj XIV., Sechsbauserstr. 34/14. \ Ceniki o vojnih čevljih zastonj. | Pristne lasne lite ? Exp. tri delne, kratke vrvi'e, i 60 cm dolge komad po E 8°£0 i 60 „ „ „ „ „ 15--I 70 „ „ „ „ „ 24'-8 komade lasne mreže K 2'tO Vzorec lui zadostuje. Primerne poštne p šiljatve: Emil Mares, Maribor o D. Zamenjava dovoljena ali de :ar nazaj 495 Cena I steklenice Je K 120 O cbsrosa ačtaksg ?anjn teh kapljic imam mn3>§o priroalaih ia psi 'srninih piseaa. F, Pfulig mastna fek&raa s$pi kg. ogla" Maribor, Glava I trg ši iS, ..•. ■ ■ ->■■ ~ *Z a h v a 1 a. . VS3I8? 1 Najprvo bo Vam lepo zahvalim za to visokoc«njeno Fzdravilo proti rdečici. Odkar rabim to zdravilo, še niBem ime nobene škode pri svinjah. Iz drugih krajev slišim pritožbe: Meni so vse svinje proč! Mnogi raje veliko trpijo, kakor da bi žrtvovali neka] »ron za zdramila. Priporočam vsem svinjerejcem, naj bi rabili to otnjc o zdravilo. Še enkrat se Vam lepo zahvaJim in prosim, pošljite mi s e 12 steklenie. VeleBpoštoTanj em Ivan Škorjans, p. d. Temel, Srednja vas, p. Ho '.a, Eoroško. ipistwli^/i^s So Stare cape in cunje 614 kupnje po visokih cenah vsako množino JANKO ARTMAN» St. Jnr. ob jnž. žel XKXXXIXXXXK GOSTILNIČARJI! GOSPODINJE! Dokler bo kaj »aloge, dam od «voje pretitale zaloge POSREBRNIH . i» Ideal"-Zlftc (to so dobro posrebrnjene žlice iz dobre kovine) in najfineje ponikljane jeklene jedilne oprave za čudno ^nizke cene:____609 12 kosov posrebrnjenlh „Idear-jeklenlhlllc K I8'50 -kavlnlh K 10 — 12 partv najfineie ponlkljanih Jedilnih oprav (nož In vilice, dvoje do K 2 —) »J^g! K 241— Poillja se pr*ti povzetju »11 pa denarJnapreJ.JPoštnina 90 v. EIPORTNA HIŠA TINTNER, Dnnaj, UI/72 M\\W. 26. - II «I «—III »II I ..... m..............................— IHIIIIT II mil» IInožino kUš&l A. OSET P- G&lltSIti Koroško. Na željo pridem tudi sam poskusiti in k točenju. , KMPim tudi prazne St©kliS niC© od kisle vode. 457 Inioštna esenca! Z eno steklenico moštne esence za 11 K lahko pripravite 150 litrov izborne domače pijače. Za pripravo te izvrstne in neškodljive domače pijače se je dobilo aradno iovoljenje. Dobiva sesamo v medioiiialni drožeriji Haks Wol-fram, Maribor, Gosposka ulica 83. 883 KUPIM i po najviSJi dnevni oeni vsako množino bo-rovnio (ornio), rdečih malin in črnih malin, (robidnio, ostrožnio). Prosim, da se mi takoj sporočijo kraji, kjer bi nabiralci večjo množino tega blaga skupaj spravili. Rudolf StSPO* ^liftlk» eksport gob in dež. pridelkov, Konjice, Štajersko. POZORi POZOR I GOSPODARJI m košnje Je tu! Pišite takoj po »Gorenjsko koso«, katera je zelo priljubljena vsakemu gospodarju! Izdelana je iz srebrno-jeklene kovine, tako, da lahko kosi z njo vsaka ženska. Dobi se samo: v „Prvi Gorenjski razpošiljalni" Ivan Savnik, Kranj. Cenik t 1000 slikami zaatonj i Dolgosti in cene »Gorenjske kose so: cm 50 55 60 65 70 75 pcsti_ 5— 5V2, 6— 6y2, 7— 7% K" 3.50, 3.70, 3 90, 4.10, 4.30.4.6®, cm 80 85 90 95 pesti 8— 81/a 9— 9Va K 4.70, 4.90, 520, 5.50. Dobe se tudi dobri brusni kamni, kom. v» |1 K, boljši K 1.50. tu Pri večjem naročilu se dobi popust! 0O0OOOOOOO luKBBHilMP Stran g, M R! H S T CJ V L E DEBELI prodaja Kmetijska zadruga NA CVENU PRI LJUTOMERU 49« P^simrn* Nabiranje vojnega posojila e. kr. avstr. voj a škega-vdovskega m sirotinskega sklada. Zavarovanja vojnega posojila e. kr. avstr. vojaškega vdovskega- in sirotinskega sklada je po dosedaj došlih poročilih doseglo sijajen uspeh. Od tega odpade znaten del na vojno ftavarovanje pri vojaško vdovskem- in ^irotiiiskeui sklada in sicer pod ugodnimi pogoji sklenjeno pri c. kr. priv. življenski zavarovalnici Avstrijski Feniks na Dunaju. Priglašene številke vdovskega- in sirotin-skega sklada, ki so zaznamovati tem višje, ker se sestavljajo iz dosedanjih prijav na več kot 60.000 posameznih podpisov, bodo dosegle še večji uspeh, ker še želo veliko število pr>j v ni končan h in k»-;- bo obr&enn mnogih nabiralnic — posebno vojaških podpisoval ni h mest na bojišču in v zaledju — prišel na svoje meto še le tekom prihodnjih tednov. Za izvanredno priljubljenost vojnega m varovanja, ki ga priporoča vicvski- in sirotinski sklad je bila že od prvega treutst h« «¡»je itejša premij«, odpoved p« m-ga obr«>t> ega dobička na korist zavaro anov in nezapadiost vplača-čanih premij že od prvega trenotka zavarovanja. Odgovarjajoč dovoljenju, ki je zapopadeno v uradnem razglasu z dne 22. junija 1917 glede pod-pisanja zavarovanja vojnega posojila, bo drožba Feniks tadi - oslej vse prijave, ki še dospejo na c. kr. avstr. vojaški- vdovski sklad ali pri njej sami < f ; ti v no podpisali popolno nominalno vredn st zavarovanega vojnega posojila, tako da bodo tudi ti i od p: si s celim zneskcm povišali krasni skupni uspeh VI vojnega posojila. kupi vsako ts-mtmo po nnivišiih cen?-h i altéis Vreike, . fitóriber, Cwetiična ulica S. ES« ■ ti m lesenimi podplati, najboljše kakovosti, okovani, znotraj ebložec? kožohovino. Št. 26—28 K 14-— * 29—34 K 17 — „ 35—38 K 20 — „ 89—41 K 23—. „ 42—46 K 26-—. Pošiljanje po pošti Pavzeije. Zamenjava dsvtlj«!**. Poštnina in stroški pošiljanja do 5 kg 1 K 40 v M. Sciiram. Maribor ob D, GOSPOSKA ULICA. Umetna gnojila pr daje Kftdru^ti v Raéall» 646 ! J S! Nedeljski I«i praz iški evangeliji Z RAZLAGO IN OPOMIN; Našim hrabrim vojakom posvetil dr. M. Si&vič, prof- bogoslovja. Založba kn. šk. lav. or-dinariata. V tiskarni Sv. Cirila v Mariboru, 1917. Ta knjižica, katere založbo in plačilo je prevzel kn. šk. lavantinski Ordinariat, je ravnokar izšla. Knjižica ima evangelije vseh nedelj in praznikov cerkvenega leta. Za evangeliji je kratka razlaga s primernimi opomini za pravo versko življenje. Dodan je še knjižici kratek molitvenik, ki ima nava-j dne in najpotrebniše molitve, zlasti za vojake. e Knjižica obsega v mali osmerki 159 strani ter stane ; 50 ViM?i{«, naroča se pa pri prečast. ¿k,. Uva^fin#ktm ordln riafu v Maršbčru ali pa i v iiakiffii sw. Čiri?« « Mariboru. V T^IIP --^g^.r-'vr^fqy. wo.'?ScuTi «s* - /iskarsUt» stroko spadaiofis dela kakor: 'issrslbv knjige. broinre» stenska ta druge koledarje. "iS* Ti Sap »tj lit» «rw5t spti»«4ne io aiaijoiuk« lutk» i črnim. rdedim aH g nsKk* a flatisom ¿en Str nas «au&Oa: aajfee | ik-- 'krni ebčinske, šoisk: fa ¿rtijre nrade aradn« aaritk«, oananila, s» )/lm Mgiu«, plačilo* pradpiea. prejemat potrdila itd. Ž« obrtnike is | tef-r« pisna, »aritke, nkroiuic«, ?aiaa«, epoi&i»a. menitm, senike, j |wci*e itMlemic*, letake io lepak» s imun is arngefeamsias tate«», ¡j U s>s»4jilni«e, sacrnge ha dnattra: pTarila. lapumilre, pneitifnis*. aa sjrs-j j«Krri»s, letua poroSiU. natatik« »akljačke, dnJtr«D* «».»>», niS» 'tei. Trgovina tiskarne sv. Cirila MARIBOR, v iushtf. h!§! KoroSka cesta äiev. S priyoroäa »toJo vaiiko »tiofb ¡¡«sirja, perescikov, psi« sa tawsaüc». «rtaén'k rT, r*áirk. fcMaenžior, tablie, črnil, «a?Kkfl* ršj in belih, v TeliktMtih), xtgoroksk ksjig, notico?, pww.aueív papčrjs i ia SkMfjak, ««sfleísie, itd, — ¿T«t« fočcbc (a«k, »» like Sa «tanaks); raatsk nak ifeSik*«, sohnaniki, bsoSíW te^mfaji «s ura4« 1« it. — Paatreiba teta* to »oáé*» «üIst^OYSsna aradlrug i x si©©®»» mMi firaiilfie riog? $ friega, i* iít ñm* u člancfc na vknjižbo, na poroštvo in zastave Za nalaganje denarja po pofiti so aa raspob popo Pod ze!«s ugodnimi pogoji. Vknjižb© in dru-ložnice e. kr. poStne Lranilnice na Dcnajo št 92.465 o zemijekejižne • izpeljave iz\T5uje posojil vsak delavnik od 9. is 12. urs dopoldne itentni davek plačuje E&dmp. rlc*samabres#i«rio; Stranka plača le kolek«. 16 Hotel Bali w i6fi < r 5s J lOw lfill®inal cnsta št. Izdajatelj In založnik: K«lol'ško ti«?kov:,<) druStv« Tisk tiskarne sv. Cirila v Mariboru.