Leto V., štev. 2©7 Izhaja ob 4 zjutraj Stane mesečno 20-— Din n inozemstvo 30*— a neobvezno Oglasi po tarifa Uredništvo: Miklošičeva cesta št 16/L Telefon St 72. LfuMfana, torek, 2. septembra 1924 Poštnina pavšartrana Dnevnik za gospodarstvo prosveto in politiko Cena 2 Din Upravništvo t Ljubljana, Prešernov« al. it 54. Telet, št Podružnici t Maribor, Barvarska al. t Celje. Aleksandrova c- Radon pri poštn. čekov, zavodu štev. 11.842. T LJubljana, 1. septembra. Gop. Voja Marinkovič se je po lepo uspelih konferencah v Ljubljani odpeljal v Ženevo. Seboj je vzel zastopnike vladnega tiska, da poročajo o tehtnih nastopih naše delegacije na zasedanju Lige narodov. Gosp. Marinkovič je govoril ob svojem nastopu o zapadnih demokracijah, ki bi se nanje rad ožje naslanjal, vladna glasila pa še posebej poudarjajo, da zastopa gosp. Marinkovič politiko, ki jo odobrava velika večina Narodne skupščine. Glavni faktor te režimske večine, gosp. Radič je včeraj poslal za Marin-kovičean svoj blagoslov. Desavuiral je službenega predstavnika kraljevske vlade na celi črti in to na tako javen in ostentativen način. da. bo vzbudilo senzacijo po vsej Evropi. Pod pretvezo, da je bil sicer tudi on povabljen v Ženevo (kar je seveda gladka izmišljotina), a da je ostal doma. ker noče priti v konflikt z dr jem. Marinfcovi-oem. je Radič porabil priliko, da tak konflikt ararjžira iz Zagreba ven in mu da s tem še mučnejše obiležje. Predsednik HRSS je mimogrede obsodil politiko prijateljstva z ostalimi državami Male antante. Odkar je šel med mirotvome separatiste, je Radič hud sovražnik Češkoslovaške. Ni čuda, da te mu tudi ljubljanski sestanki ne do-padejo in da z naravnost mfernalno zlobnostjo denuncira konference gg. Marinko vida. Beneša in Duce kot nekako zaroto proti pacifističnim tendencam Lige narodov. Potem, ko je na ta način zabodel fvojo ost v osnovne temelje naše celokupne zunanje politike ter se potrudil, da kompromitira Jugoslavijo pred vso miroljubno Evropo in podkrepi obre-tovalno kampanjo naših neprijateljev, ki vedno trdijo, da je Jugoslavija element nemira v Evropi, se je pravi šef današnjega režima spravil na to, da direktno podere pozicijo, ki si jo je pripravila Davidovičeva vlada za svoj Nastop pri rozoravi o predmetu letošnjega zasedanja Lige narodov: o razoroževanju in o garancijskem paktu. Radič predvsem zanika, da bi kraljevski minister zunanjih del države Jugoslavije imel pra.vo zastopati tudi Hrvate. Kot predstavnik « suverenega hrvatskega naroda,* zahteva članstvo v Ligi narodov. Njegova argumentacija je preprosta: ker imajo Hrvati »pacifistično zastopstvo*, to se pravi. Radičevo stranko, imajo pravico biti Sani Lige narodov in če jim vlada tega ne "dopusti, bi jo bilo smatrati za napadalko. proti kateri zahteva predsednik HRSS mednarodno mobilizacijo! Misel gosp. Radiča. razpletena na vse strani, vodi v čudovite posledice. V praksi bi značila. da bi poleg gosp. Marinko vi <5a sedela v Ligi narodov še Cela vrsta enakopravnih ^narodnih delegatov*. katerih vsak bi seveda imel pravo, da zastopa svojo politiko! G. Radič je nekoliko surovo, a vendar točno povedal, da bi naj v federalistični državi vsak del federacije imel svojo zunanjo politiko. To znači tudi lastno diplomacijo: Srbi svojo, Hrvati svojo. Slovenci svojo, pa tudi Nemci ir. Arnavti, ker tudi ti so po Radičevi teoriji »narodni* v mednarodnem okvira SKS. Na ta način je osporil Radič legitimacijo gosp. Marinkoviča. Vzel pa mu je tudi stvarno podlago, da zastopa sta-lisce Davidovi čeve vlade gledo razorožitve. Radič in ž njim celokupna HRSS to stališče z vsem poudarkom odklanja. Ko. bo zunanji minister naše države zagovarjal odklonilno stališče svoje vlade, mu bodo neprijatelji Jugoslavije odgovarjali, da to stališče nima avtoritete narodnega zastopstva za seboj. Res je. da bi po nedeljskem Radičevem govoru v parlamentu glasovalo za stališč vlade le. še 24 klerikalcev, 18 muslimanov in 32 davido-vieevcev. Nam je prav, ako se vedno znova do-!y?e. i!>rno večino. .< Izjave g. Radiča niso le mednarodni, one so tudi notranjepolitični škandal prvega reda. Vlada, ki si daje dopasti, da njena glasna opora v kardinalnem Vprašanju zunanie politike, da službeni Nove težkoče režima VLADA IN RADIČEV GOVOR- - POMEN KRALJEVEGA SESTANKA S PAŠICEM- - RAZPRAVE V MIN- SVETU- Beograd, 1. septembra, p. Kraljev po vratek v Beograd je zopet odložen. Kralj in kraljica, ki sta bila včeraj v Nišu, ostaneta še nekaj dni v Topoli in se vrneta najbrž v četrtek v Beograd. Vedno bolj se utrjuje mnenje, da je pričakovati prihodnje dni važnih politič* nih dogodkov. Včerajšnji Radičev go* vor je vplival silno mučno. Radičeve iz* jave ogrožajo mednarodno avtoriteto vlade, dokazujejo pa tudi znova nepo* mirljivost HRSS z edinstveno državo. Dopoldne so se posvetovali Davidovič, Petrovič in Markovič o položaju. Pravcato konstcrnacijo v režimskih krogih je izzvala vest, da se je v Nišu vršil sestanek med kraljem in Pašičem, ki je včeraj potoval k pogrebu svoje sestre v Zaječar. Govori se, da ta se* stanek ni bil slučajen in se osobito ko* mentira, da je trajal zelo dolgo. V po* litičnih krogih se Pašičevi avdijenci pri« pisuje poseben pomen in zvečer so mno< gi novinarji poskušali dobiti bližnjih in* formacij od Pašiča, ki se je vrnil iz Za* ječara. Pašič pa odklanja vsako izjavo. Razširjena je govorica, da bo kralj po svojem povratku poklical na posvetovat j nje šefe opozicije. | Značilno je, da se danes že ves dan Otvoritev V. zasedanja Zveze narodov ŠVICARSKI ZVEZNI PREDSEDNIK MOTTA IZVOLJEN ZA PREDSEDNIKA- Ženeva, 1. septembra, s. Sedanje za* I Skupščina je nato izvolila 8*člansko raznaša iz vladinih krogov nova kombi* no obljubil, da bo se po možnost, na ro-nacija, češ da se jutri vrača predsednik ; ko. Deputacija hišnih posestnikov o parlamenta Jovanovič in da je računati države je protestira a « z novim poskusom za sestavo končen* vanjski zakon podaljšal dosedanjo obre-tracijske vlade. Kakor pa doznava Vaš menitev hišnih lastnikov Deputacrja za-dop nik ostane g. Jovanovič še naj* grebških invalidov je zahtevala ^jucno S teden dni v Dalmaciji. I Pravo za kolportažo v Zagrebu. Med dru- Popoldne od 17. do 20. se je vršila ! gim je min. predsednik sprejel velite de- seja min. sveta, na kateri so obširno raz* pravljali o političnem položaju. Vlada je poslala ministru Marinkoviču poroči* lo o Radičevem včerajšnjem govoru. Mi* nistri po seji niso hoteli priznati, da se jc razpravljalo o politični situaciji ter so zatrjevali, da se je sklepalo le o teko* čih zadevah. Odobren je kredit 2 in pol milijona Din za ojačenje proračunskih pozicij generalne direkcije carin. Izena* čene so dnevnice davčnih eksekutorjev v Sloveniji z dnevnicami nižjih uradni* kov. Nadaljevala se je razprava o vpra* šanju ukazov, vendar ni prišlo do nobe* nega sklepa. Minister Vcsenjak je težko obolel na pljučnici. Govorice, da bo parlament sklican že 10. ali 15. septembra, so se danes ponov* no pojavile, toda se ne potrjujejo. MINISTRSKI POMOČNIKI. Beograd, 1. septembra, r. Za pomočnika ministrstva prosvete je imenovan bivši poslanec prof. Vidakovič (davidoviče-vec), za pomočnika ministra financ bo putacijo vseh slojev iz Velikega Bečeja, ki se je prišla pritožit proti ministru prosvete Korošcu, ki je na zahtevo poslanca Kraita odredil, da se v Bečeju ukine srbska gimnazija in mesto nje instalira Vstopnice za občinstvo "so že zdavnaj i Ob 4. popoldne se je vršila volitev razdeljene in prijavljenih je okoli 280 predsednika. Za predsednika je bil iz* novinarjev iz vseh držav sveta. Franco* j voljen s 45 od 47 glasov švicarski zvez. skega ministrskega predsednika Herriota ni svetnik Motta. Izid je bil sprejet z ki je prispel v nedeljo zvečer, je priča* . velikim odobravanjem. Mo.ta se je za. kovala na kolodvoru velika množica Ijud j hvalil za izvolitev s kratk.m govorom, v stva ki mu je priredila viharne ovacije. katerem je omenil londonski dogovor, Macdonald dospe šele v četrtek, sicer i kjer je že prišla do veljave ideja glede pa so posamezne delegacije že zbrane i razsodišča. Prisotnost toliko uglednih polnoštevilno. Včeraj dopoldne je bila j državnikov, je končal Motta svoj govor, v katedrah svečana služba božja, ki jo ] daje z ene strani Zvezi narodov velik je celebriral ženevski škof in kateri so pomen, z druge strani pa dokazuje, da v Sarajevu. VZPOSTAVA PROSVETNIH ODDELKOV. Beograd, 1. septembra, r. V parlamentarnih krogih se govori, da namerava minister prosvete zopet vzpostaviti prejšnje oddelke za prosveto v Ljubljani, v Zagrebu in v Sarajevu. ZOPET SO ODLOŽILI IZPLAČILO ZA URADNIKE IN PENZIONISTE- Beograd, 1. septembra, e. Danes se je vaš dopisnik obrnil na finančnega ministra dr. Spaha radi izplačila zaostalih plač za uradnike ter ureditve pokojnin. Finančni minister je izjavil, da je pokritje za te izdatke predvideno v rednem proračunu v katero svrho je določena vsota 500 milijonov dinarjev. Kcdaj bodo gorenja nakazila za uradnike in upokojence izvršena minister Spaho ni povedal. DEPUTACI.IE PRI MIN-PREDSEDNIKU. Beograd, 1. septembra, p. Danes je ministrski predsednik Davidovič sprejema razne deputacije. Vsem je kot običaj- prisotstvovali tudi nekatoliški člani Zve ze narodov. Danes dopoldne se je vršila slovesna otvoritev V. zasedanja Zveze narodov. Čeprav je bila seja samo formalnega zna čaja, je bil naval občinstva izredno ve* lik. Sejo je otvoril belgijski zunanji mi* nister Hymans z daljšim govorom, v ka* I \j lllv.if « - —jj— ------ x si je Zveza narodov znala pridobiti tako veliko spoštovanje tudi pri onih naro* dih, ki so bili dosedaj najmanj pristopni ideji Zveze narodov. PRIHOD JUGOSLOVENSKE DELE« GACIJE. Ženeva, 1. septembra, r. Včeraj je pri* .....— ------ * " . . . „ + \ spela semkaj jugoslovenska delegacija torem se je uvodoma spominjal na tre- ; i ^ zunanjega mjnistra dr. nutek pred stinmi leti, ko je bd na pr- V rinkovi6a> Na kolodvoru sta jo spre, vem zasedanju izvoljen za predsednika. lovenski posianik v Bernu, Mi* Nato je branil bruseljsko finančno kon ; JJogvanQvič in £Ian tajnik Zveze na* ferenco k, so jo svojecasno toliko na j istim vIakom je došla tudi ru* padali in naglašal da se v Zvez, naro- , dclegacija z ministrom Ducom dov od takrat vedno bolj razširja atmo* ® bolgarska pod vodstvom zu* sfera zlate paritete in mirnega razvoja j £ ? J Kalfova. Jugosloven* držav. Eno največjih dosedanjih del Zve ze narodov je ustanovitev mednarodne* ga razsodišča. Obnova Avstrije in fi* nančna stabilizacija Madžarske, ki sta bila dosežena po stabilizaciji gospodar* skih in političnih razmer v Srednji Ev* ropi, je v prvi vrsti zasluga Zveze na* rodov. Londonska konferenca je sedaj se močno približala rešiti tudi težke in vznemirljive probleme reparacij, ki so težili Zvezo narodov že dve leti in bili zapreka za obnovitev politične in gospo* nemška ° To ie bil eden od pogojev za darske harmonije v Evropi. Nato se je podporo Ncmcev vladi. V Vel. Bečeju vla- Hymans z iskrenimi besedami priznanja da ogromno ogorčenje. spominjal prizadevanj lorda Roberta Ce* nDiTovnF nRPTNTKTkV cila in de Jouvenela za načrt za splos* PRITO/.BE OBRTNIKOV. ^ razorožitev> ki je cna glavnih naiog Beograd, 1. septembra, r. Delegacija :narodov Materialna razorožitev zagrebške trgovinske zbornice je danes , zahteya najprej moralično razoroži* posedla finančnega ministra in mu obraz- , ^ moease doseči le v atmos* ložila težko stanje obrtnikov v vsej dr- ; • zauDanja Francoska in angleška vla* žavi, posebno radi neverjetnega obdavcc-; ^ y ^ smishj pred kratkim na, nja tega sloja. Delegacija je potem Pose-i tan£no darjala svetost pogodb. Zeli, tila tudi prometnega ministra ter mu | se mu zasedanju Zveze naro- predložila pritožbe obrtnikov v promet- • - nih vprašanjih. DEŽURNI RADIČEV KONTROLOR V BEOGRADU. Beograd, 1. septembra, p. Danes je dospel v Beograd dežurni radičevec dr. Lorkovič, da kontrolira vlado in jo informira o včerajšnjem Radičevem govoru in o sklepih HRSS. Radičev parlament proti zunanji politiki PREDSEDNIK HRSS DESAVUIRA POLITIKO SVOJE LASTNE.VLA-DE. _ RADIČEV NASTOP ZA SPREMEMBO POLOGA O RAZOROŽITVI - HRSS NAJ POSTANE ČLANICA ZVEZE NARODOV! - RADIČ DENUNCIRA MALO ANTANTO RADI SESTANKA V LJUBLJANI Zagreb, 1. septembra. VčeTaj se je vršila v Zagrebu seja Hrvatskaga narodnega zastopstva, na kateri je govoril Radič o notranje in zunanjepolitičnih vprašanjih ter se zlasti pečal s ' predlogom glede razorožitve, ki je sedaj na dnevnem redu razprav Zveze narodov v Ženevi. Po tem predlogu naj bi se vsako napadalno vojno smatralo za mednarodni zločin. Radič je dokazoval članice Male antante pred sejo Zveze narodov sporazumele, kako bi se mogle po skupnem načrtu upreti predlogu o razorožitvi. Govoreč o politiki na Balkanu je Radič silno divje napadel bolgarske emigrante, zemljoradnike, zlasti Obova in Kosto Todora, katerim je očital, da sta dobivala v Beogradu švicarske franke in da sta se hotela s pomočjo oboroženih da je ta predlog pogrešen, ker govori, bolgarskih beguncev polastiti premogov-le o državah in o vladah, ne pa tudi o j nika Pernika na Bolgarskem^naša vojska narodih. Po njegovem predlogu bi bilo treba ameriški pacifiški predlog dopolniti takole: 1.) Ako se v kakem parlamentu stvori pacifistična večina, a v dotični državi vojaški in dvorski krogi dosežejo, da se ta večina zruši, se m re. taka država preglasiti za napadalca na celokupno Zvezo narodov. 2.) Ako je v enem državnem sklopu več narodov, pa kak narod izvoli vse poslance pacifiste, tedaj je treba, da pozove Zveza narodov ta narod za svojega člana. Ako vlada v tem sklopu napada ta pacifistični narod, potem je ona napadalec celokupne Zveze narodov. V nadaljnjem govoru je Radič silno ostro napadel zunanjega ministra Marinkoviča radi sestanka Male antante v Ljubljani, Dejal je, da je silno nesrečna misel in največja stranpot zunanjega ministra. Tudi je zatrjeval, da je bil sestanek samo radi tega, da so se pa da bi zasedla Sofijo. Radič je dejal, da bi v tem slučaju boljševiki zasedli Beograd in Sofijo. Koncem svojega govora se je Radič spravil s klevetami tudi še na Pašiča in Pribičeviča. Pašiču je podtikal, da je organiziral umor v Sarajevu leta 1914. in da je eden izmed povzročiteljev svetovne vojne, na naslov Pribičeviča pa je pripovedoval, da so požigalci hiš iz njegovih krajev. Tam, da je ljudem zažgali hišo, kakor reči jim: rovnega gospodarstva. Na angleški stra. ni se pripisuje temu načrtu velik pomen. Zmešnjave na Kitajskem INTERVENCIJA VELESIL V PEKINGU - AMERIKA BOJNE LADJE V ŠANGAJ- ODPOSLALA Washington, 1. septembra, s. Poslaniki velesil so včeraj v Pekingu izročili noto, v kateri se naznanja, da so velesile odločene intervenirati, da preprečijo državljansko vojno na Kitajskem. Nota tudi naglaša, da bo Kitajska odgovorna za vso škodo. Ameriški kabinet se .je danes sestal pod predsedstvom predsednika Coolidgea, da prouči položaj, ki je nastal po meščanski vojni v Shanghaiu. Državni pod-tajnik za zunanje stvari smatra položaj za zelo resen. Zadnja poročila pravijo, da so amerikanski državljani ogroženi. Nevv Ycrk, 1. septembra, j. Z ozlnm na nevarnost izbruha meščanske v "jt c na Kitajskem je >lada Zedinjenih držav sklenila odposlati tri rušilce v Shanghai io eno torpedovko v Amoy. Angleški general, ki poveljuje patruljnim čolnom na reki Yangtse je bil imenovan za poveljnika vseh tujih ladii v Shanghaiu. Skušal bo na vsak način varovati v coni Sha-rghaia tujo lastnino. Protiboljševiška vstaja v Georgiji Moskva, 1. septembra, s. Ruska brzojavna agentura objavlja sledeče uradno poročilo vrhovnega ljudskega kom if ari jata: »Dne 29. avgusta zjutraj je bil na mesto Czietortv v Georgiji izvršen napad s protirevolucionarr.imi cilji, in sicer pod vodstvom bivših častnikov, knezov in vektrgovcev. Napad je bil kmalu udu-šen. Oblastvim se jo posrečile aretirati vse vodje upora. Napad e bil organiziran od pomožnega komiteja menjševi-kov ter od takozvanega paritetičnega komiteja, čigar predsednik je knez An-^ronikos, ki je že večkrat podal izjave, da se nikoli več ne bo udeležil sovjetom sovražnih akcij. Tudi v drugih krajih so menjševiki skušali organizirati upore, ki so jih pa udušili prebivalci sami. 1. septembra: CURIH: Beograd 6.725, New-Yort 531.75, London 23.87, Pariz 28.72, Milan 23.55, Praga 15.95, Budimpešta 0.0070. Bukarešta 2.60, Sofija 3.87, Dunaj 0.0075. TRST: Beograd 28.60 do 28.80, Duna. 0.0315 do 0.0325, Budimpešta 0.028 dc 0.032, Praga 67.50 do 67.90, Bukarešta 10.75 do 11.25, Pariz 121.75 do 122.25 Lindon 101.40 do 101.60. New-York 22.5C do 22.65, Curih 424 do 426, dinar 28.6C do 28.90, aK 0.0315 do 0.0325, dolar 22.43 do 22.60, 20 zlatih frankov 87.50 do 88.50 uradni tečaj zlate Ure. 434.34. DUNAJ: Beop I 903 do 907. Berlin M.860 do 16460, Budimpešta 91.25 dc 93.25, Bukarešta 344 do 346, Londor 318.500 do 319.500. Milan 3134 do 3146 New-York 70.950 do 71.185, Pariz 384S do 385S. Praga 2127 do 2137, Varšava 13.570 do 13.670. Sofija 517 do 521, Cu- I U Aauiucvcui v.- J —........j narodno zastopstvo sprejelo naslednja j N(>VI \ICEKONZUL V CELOVCU-,-------- - ■ .. ^ , ,, i 1.) Hrvatsko narodno zastopstvo usva-; Zula v Celovcu je imenovan dosedan i ^ =,0' ifi7m funti politiki tako sovražno izjavo, taka vlada pač ne more računati na ugled, ko se zna, da jo Radič samo trpi. dokler mu nje-isrova politika, ne prinese onega, kar je ' HRSS zopet slovesno zahtevala v Z".gre- "7 . .......... , i ia v celoti načela omenjenega ameriške- bil ta sestanek predioga ter ba z vsemi silami deloval na to, da to stori tudi vsa parlamentarna večina kateri r^pada. odnosno 'u-di današnja parlamentarna vlada, ki jo podpira. 2.) HrTafsko narodno zastopstvo in tudi ve hrvatski narod bo delal še naprej s pojarano sr.a^o svojo parilistično člove čansko politiko, ki zasleduje praktično in realno ravnopravnosi vseh narodov i bu: mednarodno priznanje in samostojnost | vsih rcr^aifc manj?in v državi, Hrvatske države, ali z drugimi besedami j tudi vsili stanov m pokhcov v narodu. .e države, aii z arugam rečeno razbitie Jurroslaviie. pomočnik šefa presbiroja min. tajnik dr. Erhatič. NOVA KONFERENCA NASLEDSTVE-NIH DRŽAV. Dunaj, 1 septembra, s. *Neues Wiener Tagblatt« doznava, da .ie za jesen nameravana konferenca nasledstvenih držav v Rimu, n.i kateri se bo razpravljalo n šc nerešenih vprašan ih rimske konference letu 1922. Toiadevna povabila se bodo podala vsem nasledstvenim državam biv-v -ivstro ogrske u-oiarhije že prihod- London .niednL ^8.85 do 512, marke 16.590 do 16.710, funti 3: 1.700 do 318.700. francoski franki 3825 do 3855. lire 3130 do 3150. zlati 13520 do 13.660, leji 340 do 344. šv. franki 13.310 do 13.300, češke krone 2114 do 2130, medž. krone 88.75 do 91.75. PRAGA: Beograd 43, Dunaj 4.7125. : Berlin 8.01875. Rim 150.50, Budimpešta •».225. Pariz 151.30, Nevv-York 33.95, Cu-| rih 638. 50. BERLIN: Beogrr 1 5.35. Dunaj 5.915. i Milan 18.55. Praga 12.585, Pariz 22.66. 18.815. New-York 4.19. Curih Kako klerikalci delavce za nos vlečejo krogov nižjih uradnikov.) M Se minulo dvoje mesecev, odkar so klerikalci nosili polna usta obljub za delavce, kaj vse da bi orni zanje naredili, če K bili na; vladi. Skoro več so obetali nego komunisti, s katerimi so katoliški boljše viki postavili skupen programe S silo vse preobrniti in razbiti, kar pa ostane, naj bo pod državo ali pod sekvestrom. Vse tiste, ki so rekli, da podjetja ni kar tako nalali-ko vzeti, da imajo težke preizkušnje in čase, krize in «suha leta» in da treba v okviru današinjega položaja s pametno strokovno organizacijo delavstvu priboriti in zagotoviti njegovi ulogi v gospodarstvu in v državi primerno ulogo, vse te so s komunisti vred proglašali za izdajice, kmmirje, Orjunce itd. Medtem je vsak pameten delavec videl, da je v vseh podjetjih nejaven "obrat počasen, da mu manjafc denarja 5n podjetnosti. Videl je tudi, da so delavci v zasebnih premogovnikih bolje plačani nego v državnih. Sposobnejši med delavci so tudi videli, da samo ostro narodno gibanje more domačinom zagotoviti veljavo na domačih tleh- In najbolj izobraženi med njimi so morali tudi videti, da je politika carinskega varstva industrije, ki jo je začela in vodila vlada gg. Pribiceviča in Pašiča, bila potrebna,, da se več delavstva zaposli, da pride zaslužek in denar v deželo, da ne bo toliko brezposelnih in se ne bo delavcev odslav laJo iz služb. Klerikalna vlada v stvari pomeni hud udarec za delavtvo. Dala mu ta vlada ni nič ker jo vodijo kapitalisti in milijonarji. Dr. Brejc in glavni vodja, klerikalne stranke Bogumil Remec^in njegov brat inženjer Remec so milijonarji. Biti mora že prav hudo žalostno neumen, kdor je mislil, da bodo ti milijonarji kaj storili v onem smislu, kar so njihovi priganjači obetali delavcem. Obenem pa. je nova vlada zadržala carinsko tarifo, ki je bila se- stavljena v korist industriji i j. njenemu procvitu in zaslužka delavcev. Vlada se izgovarja, da stvar «študi-ra». a to študiranje gre iz žepa industrije in seveda, koga najbolj bodi? Delavca, ki brezposeln ne more živeti ne umreti, pač pa eden drugemu dela | konkurenco povsod. Začudeni se sprašujejo delavci, čemu so klerikalce podpirali in se zanje celo streljali. Skrbno so v avgustu kupovali njih zaupniki »Slovenca®, pričakuje le eno najmanjšo odredbo v korist delavstva. A zaman. Našli so v »Slovencu*. da sc ministri vozijo po vsej državi s salonskimi vozovi. Minister Sušnik tu, minister ta. in ta tam, povsod salonski vozovi, fraki in govo-rance. bele deklice, a za tisto žuljave roke. ki so ministrom na stol i f k o pomagale. prav nič, niti prijazne besede, o dejanjih pa ne duha ne sluha. Kaj nas brigajo patrijarhi, nova oboroževanja in veliki župani, od tega ne more nihče živeti. Najbolj je zanimivo gledati, kako zfe klerikalci zapravljajo državni denar na pojedinah. Banketi so vsak dan. in «Šloveneo» poroča z veliko slastjo, kako so gg. škof in katoliški ministri dobro jedli in pili na deželni vladi. Farovški novinarji nas ne poznajo več, ampak sc državnim denarjem vozarijo v Švico. Z eno besedo: delavci so pozabljeni in gospoda se gosti. Zato pa delavci « studom mečejo proč «Slovenca». Dolgočasnih zabav- sklepih, o katerih' še spregovorimo, se jo poudarjala zlasti potreba, da se oddajo otroci z nalezljivimi boleznimi in teh bolezni osumljeni brezpogojno v bolnico, da pa s0 morajo za vse te slučaje ustvariti od sanitetne oblasti tudi potrebni predpogoji v bolnicah, kakor zadostno opremljeno izolirntee in dr. Želeti bi bilo, da bi se slični zdravniški sestanki vršili v bodočo tudi glede drugih važnih lokalno zdravstvenik vprašani, ker bi so *e na ta način gojila v sporazumu s kompetentnimi obiast- mmmz ml e + Občinske volitve na Jesenicah. V nedeljo so se vršile na Jesenicah občinske volitve, pri katerih jc dobila JDS 199 glasov in 7 odbornikov, SLS 442 glasov in 15 odbornikov, NSS 85 glasov in 3 odbornike, socialdemokrati 88 glasov in 3 odbornike, komunisti 128 glasov in 4 odbornike, radikali 43 glasov in enega odbornika. Zadnje občinske volitve so se vršile ua Jesenicah meseca februarja, ko se je klerikalcem posrečilo z goljufivo ovadbo tik pred volitvami razveljaviti socialistično listo. Nato so se volitev udeležile le tri stranke: JDS, za katero je glasovalo 245 volilcev; SLS, ki je dobila 378 glasov ter NRS s 31 kroglicami. Klerikalci so z ozirom nato dobili odločilno večino v občini in so že mislili, da imajo župana in vse občinske svetovalce zagotovljene za najmanj tri leta. Vlada na-i rodne koalicije pa je uloženi pritožbi zo-! per te volitve ugodila ter s tem obsodila goljufijo, ki so jo klerikalci uprizorili pri , * • ■ ~ r.„i./i-. ! zadnjih volitvah proti delavstvu. Nedelj- Ske volitve so na nedvoumen način po- d delom sit. Železničarji nam pripovedujejo, ua , da Jes£nice ^ klerikalne jn no_ je edino dr. Žerjav s svojim njim preskrbe! izplačilo predujmov za nazaj, ki so jih že vsi smatrali za izgubljene, in da jim jc preskrbe! izplačilo diference, oziroma novih plač. Bilo jo malo besed pa zelo izdatno dejanje. Čas je, da delavstvo končno uvidi, da mu je klerikalstvo vedno lagalo in ga farbalo. Dogodki zadnjega časa so poln dokaz za to! Manifestacija trpinov iz svetovne vojne na -iPovodom desetletnice krvave svetovne voine, ki je zahtevala hekatombe človeških žrtev in prinesla človeštvu toliko zla in goria, se je vršil v nedeljo pod milim nebom na Brezjah sestanek nekdanjih vojakov iz svetovne vojne. Kakšne namene so imeli sklicatelji, o tem si sodbe niso edine; dejstvo je, da se je sestanek po številu udeležencev in po duhu, ki je na njem zavladal, spremenil v lepo mar nifestacijo medsebojne ljubezni in bratstva. Na Brezje so prihitele velike množice fantov in mož — nekdanjih vojakov _ iz vseh krajev Slovenije. Bilo jih je gotovo 10 do 12.000 in vse, brez razlike stanu in političnega mišljenja, je vezala v spomin na prestane težke dneve trpljenja in grozot rsnična bratska ljubav. Po ■desetih letih so si mnogi tovariši z veseljem zopet segli v roke in se poljubljavaU mladeniči in možje, sotrpini na krvavih poljanah in v zaledju, vzbujali so se veseli in žalostni spomini — vso, prav vse pa je tlačila težka bol v srcu, spomin na one, ki si jih je izbrala usoda kot žrtve in M počivajo večni sen raztreseni Sirom sveta, ali pa še nosijo vidne znake prestanili vojnih grozot, aH pa še ječe pot tujim jarmom. Sestanka, sta se med drugimi udeležila tudi priljubljeni bivši major, g. Martin Colaric in' judenburški župan g. Klein-ilienst, ki se je v slovenskem in nemškem jeziku s toplimi besedami spominjal poštenih slovenskih vojakov med vojno v .Tudenburgu. Sodelovala je tudi izvrstna vojaška godba naše Dravske divizije. Pred romarsko cerkvijo je bil postavljen ličen oltar. Vonji kurat g. Bonač je imel pred službo božjo krasen spominski trovor za padlimi žrtvami svetovne vojne, ki je napravil na vse navzoče globok utis, kakor visoka pesem tolažbe so za-doneli mogočni akordi naše drž. himne. Bože pravde! Oči so se zaiskrile. Ne, trpljenje ni bilo zamanj! Bog pravde je poplačal narodu strahoto z velikim darom osvobojena in ujedinjenja. In ko so pevci zapeli častitljivo nagrobnico »Blagor mu«, kateri je sledila tragično - gibljiva ?-Oj Doberdob, ti slovenskih fantov grob«, jo porosilo oko tisočerim, toda solze niso bile le grenke, ker se počutimo na grudih novo velike prave svoje domovine ... Ob asistenci številnih duhovnikov se je nato vršil slovesen rekvijem za vse padle slovenske vojake, znane in neznane. Saj ga ni bojišča na svetu, kjer bi ne trohnele tudi kosti slovenskega vojaka. Po končanih ceremonijah se je pričelo zborovanje, ki ga je otvoril v imenu sklicateljev bivši vojni kurat g. Hafner. Nastopilo je več govornikov. Avtor znane knjige »Na krvavih j»ljanah< g. Matičič se" je v poetično zasnovanem govoru spominjal številnih grobov slovenskih sinov in trpinov. Visoka pesem ljubezni in bratstva je bil tudi govor bivšega jugoslovenskega dobrovoljea v Dobrudži." sedaj patra Stanka Alianciča, ki ie izrazil obenem trdno prepričanje v vstajenje Slovanstva. Majorju Colariču so množice priredile iskrene ovacije. V jedrnatem govoru se .je spominjal težkega trpljenja slovenskih fantov po raznih bojiščih in izrazil svojo bol, da nam jc zemlje lačni tujec ugrabil lepe delo naše domovine, ki čakajo.šo odrešenja v naši ljubljeni domovini Jugoslaviji. G. Ignacij Mihevc je klical klical po miru in pravici. Govorili so še gozdarski uradnik g. Ham, rac. svetnik g. Pire in trgovec g. šturm, ki se je zahvalil prirediteljem za lepo usj>elo manifestacijo. Na zborovanju je bil na predlog kaplana g. Hafnerja izvoljen odbor, obstoječ iz majorja Martina Colariea, vikarja Bonača, kaplana Hafnerja in gg. Matičiča, Mihev-ca, Wagnerja in Šlurma, ki ima nalogo, da propagira oziroma skrbi za postavitev spomenikov in spominskih plošč z imeni padlih vojakov, za ponavljanje podobnih sestankov in ustanovitev zveze vojakov iz svetovne vojne. Vsi zborovalci so se tudi obvezali, da bodo v svojih krajih delovali v korist invalidov in posebno slepcev. Za predsednika odbora je bil na splošno željo izvoljen g. major Colarič. Na popoldanskem sestanku je bilo sklenjeno, da se pošlje vladi energičen poziv, da pospeši izvedbo invalidskega zakona. Manifestacija je potekla v najlepšem mir« in harmoniji. pokr. uprave v Zagrebu le prvi korak h , ja se je v mmulem letu prav pndno ,konečnemu sporazumu« (s seperatistič- udejstvovala na političnem polju, po* nimi načrti liadiča in klerikalcev). Se-i skrbela je pa tudi za kulturna predava, daj zopet, ie pričela vlada braniti svoje nja, ki jih jc prirejala Z. K. D. z veh; postopanje "s tem, da prejšnja vlada ni kim uspehom. V program za bodočnost spoštovala ustave in ni, kakor je po j se je sprejela podrobna poutiena orga« u-tavi predpisano, vprašala pokr. na- nizacija okolice in nadaljevanje ku tur--meatnikov za predloge glede likvidacije, nih predavanj v jesenskem in zimskem -Politika- povsem pravilno vprašuje: Ce času. Po občnem zboru je podal poli« ;e to ,.es< laka.j ste pa poprejc nekaj dru- tični referat g. ravnatelj Jug iz Ljubijo trdili? Ce -me današnja vlada gre- ne. Z zanimanjem so poslušali zboroval. Siti proti ustavi z nedokazano trditvijo, ci izvajanja, odobrili taktiko vodstva in da le popravlja pogreške prejšnje vlade, izrekli soglasno zaupnico oblastnemu - ■ ■ - 'predsedniku JDS za ljubljansko oblast g. min. n. r. dr. Žerjavu. čejo biti klerikalne. Od 985 kroglic jih jc SLS dobila le 442, torej veliko manj kot polovico. Od zadnjih skupščinskih vo-litev je SLS nazadovala za 78 glasov, do- i je zagrebške pokrajinske uprave nemož- poten -me jutri nova vlada razpravljati z enakim pozivom. Zato sc, zaključuje ^Politika.% baš s stališča politike »sporazum;^ nc sme smatrati veljavna ustava za kos papirja, ki nima »moralične obveznosti-', kakor je izjavil »Slovenec«, ker bi tako razumevanje se moglo jutri maščevati tudi g. Korošcu in Radiču. Danes komandirajo v vladi hrvatski politiki, toda - naši državi sc nahajajo tudi Srbi. -1- «Slovenec» o politični morali klerikalnih ministrov. »Slovenec« piše: «Slovcnci smo politično suveren narod, ki svobodno sodelujemo z drugimi jugo-slovenskimi narodi v eni državi. Naša dejanska suverenost je bila z ustavnim ialzifikatom samo prekinjena, ali o njeni veljavnosti ni dvomil noben Slovenec, če izvzamemo morda tisto peščico inteligence*... Na «ustavni falzifikat« so prisegli tudi vsi klerikalni poslanci, še posebej pa prisegli klerikalni ministri dr. Korošec, dr. Kulovec, Sušnik in Vesenjak. »Slove-ncc» nedvomno prišteva tudi to štiripe-resno ministrsko deteljico med one Slovence, ki niso dvomili, da je ustava kot «ustavni falzifikat* »neveljavna«. Ce so torej klerikalni ministri, katerih organ je «SIovenec», prisegli na »ustavni falzifi-kat». ki je neveljaven, kakšna morala je to? Odgovor je enostaven: klerikalna! + Kdo laže? Končno je «Demokract-ja» dala službeno sa »nadležnog mesta« izjavo, da je bilo nadaljevanje likvidaci- čim jc JDS napredovala za 86 glasov. Tudi socialdemokrati in narodni socialisti za kakih 40 glasov, radikali pa za 12 glasov, dočim je število komunistov padio od 263 na 128. Volilna udeležba ni bila posebno velika in ss 477 volilcev volitve ni udeležilo. Ako bi hotela SLS, ki je dobila od 33 odbornikov le 15, imeti v Jesenicah svojega župana, bi bila primorana zato napraviti kompromis z drugimi strankami. Nadvse značilno in zanimivo je za klerikalno stranko, da je pri nedeljskih volitvah dobila komaj dobro četrtino glasov od števila volilnih upravičencev. + Klerikalna korupcija nad učitclj-stvom na pohodu. Pišejo nam: Kako krščansko hoče novi prosvetni minister delovati za učiteljstvo, kaže drastičen slučaj zadnjih imenovanj v Hočah pri Mariboru. Čeprav jc bilo tam razpisano mesto učitelja in je bilo zato tudi kom« petentov, so klerikalci imenovali na to mesto žensko moč in sicer ženo nekega Slomškarja iz Posavja, ki pride potem no, ker se »v zakonu ni vse, kar je potrebno učinilo«; n. pr. ni bilo ne oblastnih odborov nc skupščin. Zato se je nabralo mnogo nerešenih aktov. Suspen-zija likvidacije ima le namen, da vse pripravi, kar je treba in se ta likvidacija izvrši čim prej in čim bolje.» Izgovor na zakon je prazen. Zakon je prav dober. Kako pa iunkcijonira uprava centralizirana zdaj v Zagrebu, če ni še oblastnih skupščin? »Slovenec® in »Hrvat* pišeta, da je suspenzija likvidacije prvi korak k reviziji ustave. Kako se to strinja z izjavo vlade v »Demokraciji«? Stvar je pač ta: Vlada igra dvojno igro. Eno za Srbe, drugo pa Hrvate. Laže se pa na obe strani, vsled česar bo prišlo razočaranje v Beogradu kakor v Zagrebu. -j- Federalizem nemogoč- »Slovenca« razburja naša ugotovitev, da jc federalizem že zategadelj nemogoč, ker ni možno nikjer potegniti meje med pravoslavnimi in katoliki in je naivno misliti, da bi šli Srem, Lika, Dalmacija pod zagrebški centralizem. Napram temu upra- Novi tečaji za strojepisje, steno, grafik) in knjigovodstvo (posamezni pouk) začnejo na Ant Rud. Legat o vi šoli v Mariboru dne 1. oktobra in trajajo štiri mesece. Pojasnila in vpisovanja v trgovini s pisalnimi stroji Ant Rud Legat, Maribor, Slovenska ulica 7, telefon 100. Požar zletne tribune v Zagrebu Včeraj, ob pol 1. zjutraj je postala zletna tribuna zagrebške sokolske župe aKralj Petar Svačič» na igrišču Viktorji je žrtev silnega požara. Tribuna je bila 135 m dolga in 10 m visoka in vredna preko pol milijona Din. Kako je nastal požar, še ni dognano, vedno boij pa se pojavljajo glasovi da je ogenj zanetila zla roka. Že za časa sokolskega zleta je bila namreč pri trii buni radi neprestanih pretenj od strani blokašev nameščena stalna straža. Ko pa se je pred kratkim zaznalo, da name* rava zagrebška sokolska župa kupiti zle* tišče in urediti tamkaj veliko letno vež* bališče, so se pretnje zopet ponovile. Značilno je tudi, da je baš včeraj straž* nik tribune zapustil svoje mesto, češ da; se je na stražnici govorilo o nalogu, da sc straža ukine. Razen tribune je zgo* relo tudi gradbeniku Popoviču raznega lesa v vrednosti 50.000 Din. Ker je bila tribuna Ie za gotov čas zavarovana, tr* pi zagrebška sokolska župa ogromno škodo. Značilno je tudi, s kakim vese* ljem in škodoželjnostjo so gotovi ljucfc je opazovali uničevanje tolike vrednosti Prave jjosledicc hujskanja «Hrvata» in «Hrvatskega prava!« Zdravniška konferenca v Celfu Celje, 31. avgnsta-Na Mcijativo celjskega občinskega sveta in po naredbi mariborskega velikega župana se je danes vršila v ma-gistratni dvorani v Celju konferenca zdravnikov mesta Celja in srezkega poglavarstva celjskega. Namen sestamka je b3o posvetovanje v ožjem krogu zdravnikov, da se določijo najprimernejše in najizdatnej-še smeri in sredstva za pobijanje nalezljivih bolezni, v prvi vrsti v sedanjem času najbolj nevarne otroške bolezni škrlatice, ki se je tako globoko uikoreninila in zajedla v naših krajih ter tudi v Celju m v srezkem poglavarstvu celjskemu ravno letos zahtevala v vrstah nežne mladine mnogo svojih žrtev. Zborovanja se je udeležilo v splošnem zadovoljivo število uradnih in okrajnih zdravnikov, celjska javna bolnica pa je bila zastopana celo kor-porativno. Tem bolj je treba obžalovati, da se jc udeležil iz Celja konference kljub pismenemu povabilu 3n objavi po časopisih le en sam zasebni zdravnik. Urade in mesto so zastopali delegat mariborske oblasti sanitetni referent dr. Jurečko, župan dr. Juro Hrašovec, srezki poglavar celjski vladni svetnik dr. Leopold Žužek in ma,gistratni svetnik Ivo Šubic,. Po kratkih oficijelnih pozdravih posameznih zastopnikov, ki so poudarjali važnost te konference in veliko pripravljenost za vsestransko podporo pri pobijanju nalezljivih bolezni, sta refe-rirala o predmetu, ki je bil na dnevnem redu. mestni fizik dr. Mano De-reani in sanitetni referent srezkega poglavarstva celjskega dr. Anton Sehwab. V živahni debati, v katero so posegli domala vsi navzoči zdravniki, so se načela vsa, važna vprašanja in bili stavljeni i>o ponovnih stvarnih pojasnilih. ki iih je nodal oblastni zdravstveni referent, končno predlogi in ukreni, k o jih izvršitev bo gotovo v izdatni meri pripomogla do zaželjenesa uspeha na polju zatiranja opidemičnih bolezni, kar bi bilo v eminentnem ir,-tere&u vsega pn-hivalslva.. .V. končam tja kot nadučitelj. Poročajo nam tudi o , guje »Slovcnec«, kako naj gredo Hrvatje imenovanju mladih učiteljic Slomškaric nr,H Ri-nirraii nnčeio Srhi na mesta, za katera so prosile večkrat starejše ncslomškarice, sicer pa prvo v rs t« no kvalificirano napredne moči. + Proti narodnemu šolstvu nastopajo ostro hrvatski separatisti. Odločno odklanjajo, da bi se na osnovnih in sred« njih šolah vodil pouk v duhu narodnega edinstva, kakor to predpisuje ustava. Radičevski «Hrvat> pravi: Mi ne more« mo trpeti, da naši in naših otrok so vraž. niki (profesorji nacionalnega mišljenja) vzgajajo naš naraščaj. Glavna rak«rana leži v tem, da na naših srednjih šolah poučujejo uajbolj občutljive predmete: hrvatski jezik in zgodovino profesorji lažni demokrati. Dosti je vprašanj v na« šem šolstvu, ki bi se morala rešiti čim prej, ali zdi se, da je to najvažnejše, ki ga je treba z eno potezo peresa urediti Na delo g. minister prosvete! + Prepovedano razvitje zastave Orjune v Makarski- Od sestave nove vlade nima separatistični tisk drugega dela, kot da denuncira državotvorne, na« cionalne prireditve in posameznike. Po« sebno v Dalmaciji se odlikuje v tem ozi« ru splitska «Hrvatska Riječ«, ki jo ure« juje znani fanatik Kerubin Šegvič. Ta list je že dolgo napadel makarsko Orju« no, ki je hotela v nedeljo razviti svoj prapor, češ da je to «provokavija hrvat« skega naroda«. Na brzo roko so radičev« ci sklicali v Makarsko svoj shod tudi za nedeljo in tako je dobila vlada povod da je ustregla želji separatistov. Mini« ster notranjih zadev Nastas Petrovič je brzojavno prepovedal radičevski shod (ki sploh ni bil resno mišljen) ter slav« nost razvitja praporja Orjune. Morda je to dobro. Med Orjunaši v Dalmaciji je dosti Davidovičevih pristašev, ki bo* do sedaj videli, da pod vlado g. Davido* viča ni nobene Jugoslavije. + Kos papirja. Pod tem naslovom objavlja beograjska »Politika« uvodnik, v katerem na zelo oster način kritizira vlado .a&i njenega postopanja pri obnovi pokrajinske uprave v Zagrebu. »Politika« opozarja, kako opasno je, da sedanja vlada uveljavlja svojo politiko mimo in proti ti ustavi. Isto pravico bi se mogla aro-girati tudi vsaka druga vlada in tako bi se zgodilo, da bi sprememba režima vedno značila tudi državni potres. Posebno pa podčrtava »Politika« neiskrenost, s katero brani vlada svoje postopanje in pa razdvojenost v vladi sami glede značaja obnove zagrebškega pokr. namestništva. Vlada vsak hip drugače utemeljuje svoj usodepolni ukrep. V počet in Slovenci pod Beograd, čc nočejo Srbi pod Zagreb. Primera je povsem zgrešena. Kakor bodo Ličani v karlovški oblasti in preko nje organizirani v državi, tako bodo Zagrebčani v svoji samoupravni oblasti. V Beogradu odloča skupna narodna skupščina v katero volijo vsi državljani sorazmerno. Vsakokratna večina, v kateri morejo biti ravnotako Srbi, kakor Hrvati in Slovenci, jc na vladi. Ako Hrvatje in klerikalci opuste svoje državnopravne ekstravagance, bodo vedno arbitri med srbijanskimi strankami. Delajte aktivno pozitivno državno politiko in zapustite svoje federalizme in druge jalove -izme, pa bo enakomernost v vladni sestavi in odločilnem vplivu sama od sebe nastopila. V Jugoslaviji more priti do samosrbskih režimov le, če separatisti s protidržavno politiko sebe izključujejo ali pa tako vlado sami podpro (n. pr. Markovega protokola). Vse kaj drugega pa je zahteva, da se Jugoslavija razdeli v več držav, kojih ena bi bila Hrvatska. Res naivno je misliti, da bi Srbi pristali, da ogromne krajine v Banovini, kjer kompaktno žive, pridejo pod Zagreb. Državna granica med Srbi in Hrvati brez večnega nezadovoljstva in bojev ni možna, možna je le združitev vsega naroda v višjem telesu in to je Jugoslavija. Kdor tega ne razume, mu seveda ni pomočL Iz demokratske stranke JDS sestanki v mariborski oblasti. V soboto dne 30. avgusta se je vršil pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah dobro obiskan sestanek krajevne organizacije JDS, na katerem sta poročala o politič« nem položaju predsednik organizacije dr. Gorišek in oblastni tajnik Spindler. Zborovalci so soglasno odobrili postopa« nje strankinega vodstva iz zadnjega ča« sa in zlasti tudi sklepe načelstva na seji v Rogaški Slatini dne 23. in 24. avgusta. Naslednji dan se je vršil prvi demokrat« ski sestanek pri Sv. Benediktu v Slovcn« skih goricah, ki velja kot eden najtem« nejših kotov iz črnih Slovenskih goric. Vabilu so se odzvali vsi vabljeni in se je osnovala krajevna organizacija, ki bo tudi v tem kotu širila demokratsko ide« jo. V kratkem se bo vršil podoben se« stanek v sosednji fari pri Sv. Ani na Krempergu. • VRHNIKA. Občni zbor k. o. JDS sc je vršil v nedeljo ob 10. uri dopoldne v prostorih «Mantove» ob navzočnosti ku je rekla, da je sklep od 23. avgusta j okoli 50 članov organizacije. Po običaj« storjen zgolj iz napredno- tehničnih raz- nih poročilih funkcionarjev je bil izvo« nov odbor z živinozdravnikom g. logov, njeni organi v Sloveniji iu na Ur-. ljen nov odbor z .vatskeni.oa so raisdaiitL. iLi ia obnova Itpavcem kot predsednikom. Orilanizaci« Iz Primorja * Smrt na polju. Koncem prošlega tedna je šel delat na njivo 61 letni kmet Josip Vovk s Kolonkovca pri Trstu. Odšei je zjutraj z doma zdrav, ko mu je pa žena prinesla zajtrk na njivo, ga je našla mrtvega. Zadel ga je mrtvoud. * Dvajstlctnica godbenega društva na Proseka. 7. L m. obhaja godbeno društvo na Proseku dvajsetletnico svojega obstoja. Ob tej priliki bo slavnost, na kateri bo sodelovala cela vrsta sosednjih pev-i skih in prosvetnih društev. Poleg društva samega in njegovega predsednika bo obhajalo 201etnico zvestega članstva več članov. Godbeno društvo vodi danetf kapelnik g. Ferdo Majcen. * Otvoritev dramske sezone v Citatm-ci pri Sv. Jakobu v Trstu. V nedeljo T. L m. otvori Čitalnica pri Sv. Jakobu v. Trstu svojo letošnjo dramsko sezono, in uprizori ob tej priliki dramo «Nižava», Čitalnica je zbrala v svoj krog lepo število nadarjenih diletantov, s pomočjo katerih bo gotovo uspešno delovala na dramatičnem polju. * Patrono je pogoltnil. 41etni otrok Mo-dugno iz Trsta. Našel ie naboj na ulici ter ga ter ga vtaknil v usta, pri tem pa se mu je zaletelo in patrona je romala v želodec. Mati ki je prinesla otroka na rešilno postajo, se je morala udati tolažbi, da ne bo nič hudega, kar pa se ba videlo šele naknadno. * Smrtna kosa. Umrl je v Avberu pri Sežani 721etni posestnik Mihael Grmek, oče fašistovskega župana v tej občini. Avgusta Grmeka. * Zgodnji sneg v tolminskih hribih. Prošli četrtek zjutraj jc pobelil tolminske hribe prvi sneg. Ta dogodek je tako nenavaden, da prorokujejo vsled njega stari ljudje letos zgodnjo in hudo zimo. * Premestitev fašistovskega priganja-, ča. Poročnik fašistovske milice Kalin, doma s Proseka pri Trstu, je premeščen v Senožeče, kjer bo vršil svoio službo na meji. * Početje občinskega komisarja v Sežani. Sežansko občinsko upravo ima že približno dve leti v rokah notar dr. Ru-mer, ki ie sedaj odmeril v občini 284 tisoč lir družinskega davka. Od kod se bo ta denar vzel, komisar nc vpraša. Kar je pa najzanimivejše, je gospod dr. Rumer naznanil sebi samo 15 tisoč lir letnih' dohodkov. Zato pa je pritisnil revne kmetice, ki nimajo v žepu niti beliča, da nal plačajo zanj «družinski» davek. Da ga ni sram, tega kraškega tajnega bankirja! Med vozom in zidom. V tržškfem starem mestu se je zgodila te dni težka nesreča. Komaj 181etni voznik Ivan Svab, doma z Vrdele je hotel prepeljati dobro naložen voz skozi tesno ulico Sporcavil-la. Par metrov je šlo srečno, potem pa je voz s konji zavozil v stran ln revež voznik je prišel med voz in zid. Ker je zadobil resne notranje poškodbe, so ga prepeljali v bolnišnico na zdravljenje. * Tržaška trgovska visoka šola *Re-voltella» je te dni dobila ime kraljevega vseučilišča za gospodarske in trgovinske študije. V zvezi s tem je tržaški župan izročil rektorju tega zavoda ves fond, ki je bil nabran že pred svetovno vojno za italijansko vseučilišče v Trstu. Dosedanji ravnatelj zavoda prof. Alberto Asquini jc potrjen za rektorja te inštitu-ciie za dobo nadalinih Jieh ki. V noči od nedelje na pondeljek je omrl v Ljubljani šolski ravnatelj v p., gosp. Jakob Dimnik. Na povratku iz Rogaške Slatine v Ljubljano, ga je zadela v Zidanem mostu kap. Prepeljali so ga še v Ljubljano, kjer je poli oči izdihnil. Dovolj povoda imamo, da se spominjamo moža. ki je posvetil vse svoje življenske sile dolgoletnemu delovanju v raznih panogah javnega življenja in neumorno deloval na šolskem in obče prosvetnem polju v blagor ljubljen-domovine. Saj je ž njim preminula ena najmarkantnejših osebnosti slovanskega učiteljstva. Šele letos na Vidov dan ee je po svojem nad vse zaslužnem dolgoletnem prosvetnem delovanju poslovil od svojega šolskega poklicnega dela in stopil v pokoj. Še duševno čil in čvrst pa je sklenil, da bo kljub temu z vso agilnostjo deloval še na drugih poljih naprej. Toda neizprosna Parka mu je nenadoma pretrgala zadnjo mt življenja in ravnatelj Dimnik je odšel s svojim običajnim tihim korakom med hladne sence, odkoder ni vrnitve. Jakob Dimnik se je rodil leta 1856. v Jaršah pri Ljubljani in se je Šolal na gimnaziji in učiteljišču v Ljubljani. Deloval je polnih 45 let po raznih šolah v Sloveniji, med drugimi v Tu-njicah pri Kamniku, v Šmarju in na Igu pri Ljubljani, v Trnovem na Notranjskem, v Postojni in Ljubljani Tu je bil na prvi mestni osnovni šoli na Ledini 22 let šolski voditelj, poleg te šole pa je vodil še obrtno nadaljevalno šolo za mehanično tehnično obrt in trgovsko gremijalno šolo. Dolga, skoro nepregledna je vrsta njegovih javnih funkcij, kajti izven ozkih spon in meja šolske sobe je posvečal vsako minuto prostega časa javnemu delu. Vzgoja mladine mu je bila pri stcu tudi zunaj šole, zato ga vidimo med prvimi sotrudniki »Zvončka« in Gabrškove «Knjižnice za mladino«. Že 1. 1895. je spisal za starše in vzgojitelje knjigo «Domača vzgoja«, I. 1907. pa je ustanovil mesečnik «Domače ognjišče«, M mu je bil tudi urednik. V svrho izboljšanja domače vzgoje je prevedel Trankovo delo «Staršeni šolske mladine*. Spisal je nadalje Domoznanstvo v ljudski šoli, Slavoj in Ljudmila, Mali šolski besednjak, Kralj Peter I. Osvoboditelj in Kralj Aleksander. Pridno je sodeloval pri Popotniku in Naši Bodočnosti. Skozi deset let je bil urednik naprednega stanovskega učiteljskega lista »Učiteljski Tovariš«, a njegov stalni so-tnidnik od začetka svojega učiteljeva-nja pa do svoje smrti. Njegova zasluga je, da se je list iz nekdanjih ozkih mej povspel na odločno stališče neustrašenega boril oa in branilca na- rodnih in naprednih teženj in pravic slovenskega učiteljstva. Na ta način je tako vplival posredno in neposredno na razvoj našega narodnega šolstva. Njegovo pedagoško in stanovsko delovanje je bilo splošno znano in kot redek primer dosledne vztrajnosti in izredne marljivosti visoko cenjeno ne le v mejah ožje domovine, temveč tudi zunaj nje. Častno priznanje mu je dala bivša Zaveza jugoslovenskih učiteljskih društev, ko ga je imenovala svojim častnim članom, Hrvatski pedagoški književni zbor v Zagrebu« ga jc imenoval za svojega pravega, Zemsky Ustredni Spolek Jednot Učiteljskih v Kral. Češkem pa za dopisu jočega člana. Zlasti moramo poudariti njegovo neutrudno, marljivo delovanje v učiteljski organizaciji. Dolga leta je bil upravni odbornik Zaveze jugosloven-j skiili učiteljskih društev. Redno se je | udeleževal "vseh učiteljskih zborovanj; i menda je ni bilo skupščine, ki bi se js I ne udeležil. Z velikim zanimanjem je sledil vsak en1 u pokretn. Bil pa je tudi osebno izredno dobra duša: marsikateri tovariš sr l»o spominjal njegovih potov ter in'"rvp.ncij: največje zadoščenje mu je bilo. ako je mcgel komu pomagrti. Njegovo stanovsko delovanje je bilo tudi r.cer mnogostransko. Bil je dolgoletni blaga;pik in soustanovitelj Učiteljskega konvikta, predsednik'Ljubljanskega učiteljskega društva, funkcijraar Vdovskega društva, Narodne šole, upravni svetnik Učiteljske Tiskarne in njen sou stanovnik, odbornik Učiteljske hranilnice in posojilnice ter jako agiien odbornik Slo-| ven ske Šolske Matice. I Pokojni Dimnik je bil mož, ki si je pridobil s svojim širokim obzorjem in veliko marljivostjo neomejen ugled tudi v širši javnosti. Leta 1896. je bil izvoljen kot pristaš takratne narodno-napredne stranke v ljubljanski občinski svet. kjer je deloval nad 25 let kot občinski odbornik, načelnik šolskega odseka in referent v raznih komunalnih vprašanjih. Enako dolgo dobo je bil član kuratorija višje dekliške šole in mestnega dekliškega liceia. Kot upravni odbornik Mestne hranilnice je deloval nad 16 let Bil je tudi podpredsednik bivšega šolskega sveta. Zanimal se je ,»oleg svojega stanovskega šolstva tudi za strokovno šolstvo. Bil je vodja obrtne nadaljevalne in trgov- potu svojega izmučenega obraza in odšel tja daleč v neznano večnost, za seboj pa zapustil same najlepše spomine. Počivaj v miru. blaga duša, težko prizadeti rodbini pa naše iskreno sožalje! ,.'■,, Pogrebne svečanosti pod Triglavom Krasno nedeljsko jutro, sveže, z lahno meglico v dolini, z jasnimi bleščečimi vrhovi. Številni slovenski planinci so prihiteli v rosna Vrata, da se udeleže nenavadnega pogreba, Proslula stena je takoj za svojim najopasnejšim zmagal -cem Klementom Jugom stresla s sebe še drugega mladeniča, Vladiniirja To- či anu JNA društvo < Jadran> in ljubljanska podružnica Ferijalnega saveza. Ploščo so po svečanostih tovariši pri vstopu v severno triglavsko steno ji s sedežem v Mariboru* je pristopil K društvu Franc Založnik, mizar in gostil« ničar v Konjicah. Ta vzor » narodnjak je bil pod prejšnjim režimom županov pn vstopu v severno irigia,\&a.u srau — r-- «- -•-- , - k™-»"^SftKLJE vorih so tovariši zapeli še pretresujo-5o »Vigred se povrne«, nakar je župnik Aljaž v imenu vseh prisotnih izrekel starišem in sorodnikom pokojnega Topolovca iskreno sožalje. Pogrebnih svečanosti se je udeležil osrednji odbor SPD po treh odbornikih, dalje zastopniki Skale, Jadrana. Triglava, Ferijalnega saveza. Preporoda in espe-rantistov-planincev. Stena je gledala na zbrano gručo. Kdo je na vrsti? Hej. drobiž, ali še kipiš k meni, na moj vrh? Kdo je na vrsti? Dopisi silec liste slovenske ljudske stranke! Se bolj so pa klerikavzarji pametni. Pod županom Golograncem se je n. pr. mo< rala ena občinska seja preložiti, ker slu« čajno k isti ni bilo demokratskega «doh« ta rja* in »notarja* in si 10 brihtnih gla« vic klerikalne večine ni znalo pomagati. Demokratom priporočamo, da v zamo« tanih zadevah se obračajo za svet do novopečenega občinskega odbornika Še« liha. Ta bo že kaj pravo pogruntaL S tem gospodom bodo morali tudi vzdr« zevati prijateljske odnošaje, ker je ne« varen nasprotnik! V «Stražu> jim je že grozil: »Na svidenje v občinski dvora« ni!» Torej pozor demokratje, drugače ste — fučikatil SLAVINA PRI POSTOJNI. Prosto* voljno gasilno društvo je uprizorilo v nedeljo dne 31. avgusta ljudsko igro se urugfga lunucm«, . _— «Deseti brat». Nismo pričakovali tako polovca, njega je pa obenem obdržala , povojnega uspeha, zlasti, ker so igrali nAstalo in-j>hnira. 7a alninista- ___Z a^olr« tnnf ia in Afblrtz Zla* in mu postala grobnica. Za alpinista-idealista pravzaprav idealen grob. Če bi po katastrofi še kai čutil, čo bi tudi pozneje še mogel uživati, potem bi tudi sebi želel takšen grob in nesrečnega Vladimir ja bi zavidal zanj. V steni leži, v proslulero »Črnem grabnu >. — ime je naše. — pod in nad previsno črno steno. Z vseh strani strme, navidez gladke, več sto metrov visoke navpične stene. Le vešče oko plezalca ve. kako zelo so te stene razčlenjene, koliko je v njih žlebovja. polic, last, turncev, balkonov, žlebov, kaminov, nosov, prijemov, jarkov, grebenčkov. povečini kmetski fantje in dekleta. Zla» sti pa je hvalevredno to, da se peča to društvo tako marljivo z uprizarjanjem iger. LAŠKO. Dne 30. avgusta zvečer je nenadoma vsled srčne kapi umrl tuk. sodni kanclist g. Hinko Kopač, star šele 42 let. Vest je vzbudila splošno sočutje, kajti, kdor je pokojnika poznal, ga je vzljubil radi njegovega prikupljivega in veselega značaja, ki nam je naklonil marsikatero prijetno uro neprisiljene za« bave. Kopač, izvrsten muzik, je bil vod* ja sokolskega salonskega orkestra, ki zgubi z njim najpožrtvovalnejšega čla« Kraetske konjske dirke v St. Jerneju Krško, 31. avgusta. Danes, v nedeljo so se vršile v Št, Jerneju pri Krškem običajne dirke za. konje domače reje. Že nad 30 let se vw še te za našo domačo konjerejo velev&ž« ne prireditve. Opažali smo krasne ko* nje, ki pričajo o visoki stopnji dolenja ske konjereje. Zasluga in pohvala gre tamkajšnjemu »Dirkalnemu in jahalnemu društvu®, ki je s svojimi dirkami pav« zdignilo to velevažno gospodarsko pano« go na jako visoko stopnjo. Kmetom in drugim dirkačem pa čestitamo nad le« pimi doseglimi rezultati in jim kličemo: Le tako naprej po začrtani poti do po« polnosti! Dirka se je otvorila ob 14.30 ob zve* kih pridne kostanjeviške gasilske godbe. _______ r--„- „ „ . . ___z , hrbtišč, prodišč in drugih možnosti, ki ! na Kavno tako težko ga bodo pa po« se ti nudiio. Toda to sedaj ni bistveno, j grešali v svojih vrstah tudi tovariši lov« ^ _________ Okrog pokojnika se boči amfiteater ' ci Pokojnik, ki zapušča vdovo s tremi Tekmam ~je prisostvovalo"nad 3500 glM njegovih sten. Stenar in Cmir mu stra I nepreskrbljenimi otroci, je bil zvest naš da[cev> kar je vsekakor za Št Jernej rw žo strežeta. kipeči Triglav pa je vzel ! somišljenik, zanesljiv demokratski voli« kordna številka, pokojnika v svoje naročje. Tam po- ieC) ki se ni nikdar strašil pokazati jav« Izidi SQ nastopni: sluša utrip prirode prav ob njenem no SVojega prepričanja. Ohranimo vrle* srcu. Sam je pred Velikim Molkom. ; mU) prerano odišlemu možu najlepši nred to največjo sferično harmonijo, in ; Spomin. lahno žnborenje slabotnega slapa, j KONJICE. Poraz pri občinskih volit* curljajočega izpod ledenika, se spaja s j vah je našim klerikalcem zmešal možga« to harmonijo in jo dela manj grozno, 1 ne Da si 0hiade jezo> so si privoščili v bolj domačo. Planinec je našel gy°bni- ; „straži» demokrate ter jim predbaciva* co."kakršne mu ne more dati največje j j0 pajdaštvo s nemškutarji, ki so jim bogastvo. _ _ _ baje pripomogli k zmagi. Pisec »Straži* Mi majhni, ki še mrgolimo in se dvi- ■ nega„ članka namenoma potvarja dej« gamo na gore iz vsakdan josti, smo v j stva Demokrati so klerikalcem ponudi« ie vooua umiub unioijocmiv nu ......... - »- . , ,__ ske gremiialne šole. Deloval je tudilbu padlih Orjunasev sem videl tako kot mnogoletni član odbora Slovenski. Matice. Njegovo pedagoško stanovsko kakor tudi splošno javno delovanje ni moglo ostati neopaženo, temveč je bilo odlikovano tudi na najvišjem mestu. Jakob Dimnik je bil stara kranjska grča, poštenjak od nog do glave, jako ljubeznjiv in prijeten družabnik delaven kakor mravlja, mož. ki je malo govoril, kadar pa je, je bila vsaka njegova beseda kakor izklesana. Starina, ki ne prekipeva, temveč s svojo _ umerjen ost jo blagodejno in vešče vpliva na svojo okolico. Mož, kakršnih bi bilo baš v sedanji razrovani dobi treba še mnogo. Žal, padajo list za listom. Koliko desetletij še poteče, da jim pridejo vsaj nekoliko podobni nasledniki? Za njim plače njegova zvesta družica, soproga Josipina iz znane Kraigherjeve narodne postojnske obitelji, troje sinov, Slavoj, Ivan ln Stanko, prva dva ugledna učiteljska prosvet na delavca, Stanko inženjer in hčerka Radi ca. Pokojnega Dimnika bodo težko pogrešali, predvsem njegova rodbina, pa tudi Mska mladina njegovi stanovski tovariši in širša javnost Naj bi bila njegova izredna delavnost in marljivost vzpodbujajoča pobuda mlajši generaciji, svetel vzor naraščajoči mladini, da bo sejala novo seme za oračem, ki je zarezal široke brazde v nedeljo pohiteli, da se poklonimo mla- ; ]j vezanje list, ker je bila nevarnost, da demu tovarišu, ki je brez ovinkov na- dobijo nemškutarji večino mandatov. A šol svojo Nirvano. Svečanost je bila yerjkalci so ponudbo odklonili, češ da v svoji skromnosti tako velika in glo- jim vezanjc list škodovalo pri volit« boka. kakor morda nobena onih, pri vaj1 p0 izjavo so podali v času, ko so kateri sodeluje množica. Le pri pogre- že pridno paktirali v Založnikovi gostil« '"" ni z nemškutarji o skupnem nastopu proti demokratom. Toda prišlo je dru* gače. Nemškutarska lista je bila zaradi ponarejenega podpisa namestnika Konca razveljavljena.. Nemškutarji so klerikav globoko in iskreno ganjene brate, ki sc poslavljajo od brata. I tu je bilo sliouo, globoko, iskreno, samo veli-častneje. Tu ni bilo strasti. Tu je bila samo ena velika, tiha, globoka molitev k Priredi. Bilo je, kakor prastara poganska svečanost iz dobe, _ ko sta človek in priroda bila eno in isto. Ob:eda je opravil naš »planinski župnik», gosp. duhovni svetnik Jakob Aljaž. Ze v soboto se je zbralo v Vratih precej planincev, v nedeljo zjutraj pa jih je vlak pripeljal nad 200, večinoma pokojnikovih prijateljev. Podali so se naravnost s pcstaje proti cilju, v tihem, zares pogrebnem sprevodu. Vse drugače stopa to moštvo druge krate! Ob 12. je bilo že zbranih v Vratih nad 300 turistov, ki so pol ure kasneje z župnikom Aljažem na čelu krenlH po poti, ki vodi na Luknjo, do skalovja, kjer je gosp. Aljaž opravil pogrebne molitve za mlado žrtvijo našega planinskega očaka. Bil je pretresljiv prizor, ki bo gotovo vsem ostal v trajnem spominu. Po končanem pogrebnem ceremonijalu so pokojnikovi prijatelji zapeli pesem - žalostinko »Blagor mu. ki se spočije*. Nato se je vrstilo nekaj govorov, ki pa niso mogli objeti vsega kar je bilo v dušah teh idealistov. Po končanih govorih je bila odkrita spominska plošča katero sta postavila svojemu tovarišu in L 3« do 4«letni konji, 1680 m eno« vprežno: 1.) Banič M. na «Riči» 3 L 4:42; 2.) Luzar F. na «Furioso» 3 L 4 :42; 3.) Babič j. na »Gavran« 3 L 4:44, II. 5 in večlet. konji, 2520 m, eno« vprežni: 1.) Bon V., Krško 5 :43 na , ki obiluje na satiričnih do-mislekih in j'o odlikuje bogat jezik in pristen, tekoč slog. — Pesmi so prispevali trije: Cvetko Golar cčebelar Boštjani, Stano Kosovel »Mojzes na gori> in Li-Tai-Pe-Karlin cJesenski dan». Med književnimi poročili beremo referate o drugem natisu Milan Pugljevih «Zakoncev> ter o prevodu Goncourtove-ga romana «Renee Mauperin*. Antem. Funtek zaključuje svojo kritiko Keller-mann-Kobalovega romana . — Cvetko Golar ocenjuje Šorlijevo delo za otroke , Miran Jarc ugodno kritizira Ribičičev cKokošji rod» in L. M. Š. recenzira dve knjigi o B. Smetani. — Kronika se spominja s kratkim zapiskom umrlega zgodovinarja dr. Fr. Kosa. Rubriko zaključuje Kuzmova izhaja mesečno v Ljubljani. Tiska ga Delniška tiskarna, zalaga pa v Župančičevem prevodu uprizore v soboto 6. septembra v dramskem gleda- lišču. člani stolne dijaške kongregacije v režiji akademika Ivana Pengova. Vstopnice za to uprizoritev se dobivajo od 3. dalje pri dnevni blagajni v opernem gledališču. ZagrebSka drama. Zagrebška drama je uprizorila v ponedeljek zvečer Vojno-vičevo delo z gostom gdč. Deso Dugaličevo iz Beograda. V sredo pa je na sporedu Moličrova komedija »Žlahtni meščan*. Zagrebško gledališče. V torek se bo izvajala v zagrebški operi Delibesova «Lakme> z gospo Wesel-Pollo v naslovni vlogi. V partiji Geralda gostuje g. Rija-vec. V nedeljo 7. septembra zvečer pa se bo pela velika Borodinova opera . «Lnria> na »agrebškem odra. V soboto zvečer so uprizorili v zagrebški operi Charpentierovo opero . Naslovno vlogo je pela gospa Zikova, njen partner je bil tenorist g. Rijavec. basistovska vloga pa je bila v rokah g. Josipa Križa-ja. Orkester je vodil ravnatelj-namestnik g. Milan Sachs. Redukcija skladatelja Stoleerja-Sla-venskega na glasbeni akademiji ▼ Zagrebu. Ponovno smo že pisali o usodni redukciji učnih sil na zagrebški glasbeni akademiji, kjer so bili odpuščeni vsi profesorji in učitelji, izvzemši rektorja Lhotko in profesorski svet sedmorice. Naknadno se poroča, da ss nahaja med reduciranimi u:itelji tudi komponist Jo- sip Stolcer-Slavenski, ki je dosegel s svojim kvartetom na letošnjih glasbenih svečanostih v Donaueschingenu soglasno priznanje tujih strogih kritikov. Skladatelj Stolcer je sedaj odšel v Beograd, kjer ima mesto na tamošnji glasbeni šoli. Zagreb izgubi z odhodom Štolcerja enega svojih najmarkantnejših mladih tvornih glasbenikov. Slovenec — dirigent pevskega društva t Osijeku. Mladi slovenski rojak gospod Srečko Koporc je angažiran za dirigenta pevskega društva v Osijeku. . Pevsko druitvo < Zvonim i r> v Splitu bo praznovalo letos v polovici meseca oktobra 40 letnico svojega obstoja. Ta jubilej se proslavi na posebno slovesen način s koncertom, n* katerem se bodo izvajale skladbe izkljufr no jugoslovenskih glasbenikov. Varaždinsko Narodno gledališče, ti katerem smo pred kratkim objavili re« pertoar za novo sezono, bo vodil letoi gospod Branko Tepavae, upravljal pa g« bo g. Stanko Tomašič. G. Tepavae je pcxt-vzel vse reforme v skladu z denarnimi viri, kateri so gledališču na razpolago, Poleg državne subvencije bo podpiral* gledališče tudl mestna občina varaždiai ska, ki bo skrbela za razsvetljavo, kuri javo ter vzdrževanj« gledaliških pro» štorov. Načrti sarajevskega gledališča. Uprava Narodnega gledališča v Sarajevu, U s nahaja sedaj pod vodstvom igralca gospoda A. V. Beka, objavlja program zai novo gledališko sezono v Sarajevu. Uprizori se predvsem Shakespearjev nato Ibsenova , Mol-narjev ter Sil-Varova komedija, tigra z ljubeznijo>. Pozneje pride na spore' tudi Gogoljev , Vukadinovičev »Neverjetni ci« linder> itd. Režijo bo vodil gospod Bek, ki je pritegnil v ansambel več igralcev. Goethejeva »Higenija na Tavridi> pri Reinhardtu na Dunaju. Dunajski režiser Maks Reinhardt pripravlja za konec me-seca septembra v proslavo 175 obletnice smrti Goetheja njegovo »Ifigenijo ns Tavridi>. Ifigenijo bo igrala Helena Thi-mig. Orkestra ija Aleksander MoissL « Za eksperta pri razmejitvi z Italijo jo imenovan dr. C. Žižek, šei odseka za tujski promet pri ministrstvu trgovine.^ _ * Izpremembo v srednješolski službi. Imenovani so: Za profesorja na stalno teistemiziranem mestu na državni realni gimnaziji v Ptuju Henrik Vodnik, dosedaj suplent na istem zavodu; za stalno vrtnarico na državnem ženskem učiteljišču v Ljubljani Slavica Vencajz, namestila vrtnariea na istem zavodu; za stalno vadniško učiteljico na državnem ženskem učiteljišču v Ljubljani Olga Knez, namestila vadniška učiteljica na istem zavodu; bivši učitelj na realki v Idriji Flori jan Ščuka za kontraktualnega učitelja na državni realki v Murski Soboti; suplent na državni realni gimnaziji v Novem mestu Vladislav Eustja za učitelja telovadbe na istem zavodu. Andrej Ančik, suplent na drž. realni gimnaziji v Murski Soboti, je v isti lastnosti premeščen na IIT. drž. realno gimnazijo v Ljubljani. * Pašičeva sestra umrla. V Zaječaru je nmrla sestra bivšega ministrskega predsednika Nikole Pašiča, gospa Hristosija Jonovič-Jovanovič, mati našega poslanika v Bernu dr. Milutina Jovanoviča. Ko se je Pašič v nedeljo vozil na pogreb, ga je v Nišu opazil kralj, ki mu je izrazil svoje vsožalje ter ga povabil na političen razgovor, ki je trajal eno uro. * Poroka. Danes se poroči gdč. Aniuška O igo jeva, načelniea Sokola I., župe Ljubljana I. in načelniea JSS, z gosp. 'Jugom, trgovcem v Zagrebu. Povodom r]ene preselitve v Zagreb je priredil večja j zvečer Sokol I. svoji velezaslužni sestri v restavraciji glavnega kolodvora poslovilni večer, ki se ga je udeležilo tudi odposlanstvo Saveza in župe in: so bile izrečene nevesti na pot krasne na-pitnice. * Načrt novega civilnega zakona. Minister pravde je za 15. september sklical sejo sekcije zakonodajnega odbora, kateri jo poverjena naloga, da izdela načrt novega civilnega zakona za celo državo. CIani sekcije so: profesor juridične fakultete v Ljubljani dr. Gojmir Krek, zagrebški univerzitetni profesor dr. Ivan Mavrovič, beograjski univerzitetni profesor dr. Dragoljub Arangjelovič in odvetnik dr. Gjorgie Nestorovič. Na sestanku se bo razpravljala zlasti partija o obligacijah. * Odličen poljski gost r Zagrebu. V Zagreb je prispel Roman Zdziechotvski, profesor v Vilni, ki je spisal več samostojnih del o jugoslovenski literaturi. * Pomorske tbje naše vojne mornarice, /'retekli teden so se vršile redne letne vojno vaje naše mornarice, nakar je šolska eskadra, sestoječa iz minonoscev iz Mojstrane. * Filatelisti in nabiralci razglednic itd. vpišite se v domači krožek «Koiektor> v Kranju. Tu- in inozemske člane, časopis, nagrade, krožne pošiljke, prospekt. * Poprava mostu v Ljutomeru. Gradbeni minister je odobril kredit v znesku 300.000 Din za popravo mostu v Ljutomeru. * Zgradba cKriške kočo ra Krvavcu lepo napreduje. Zidovje stoji do vrha. Strešni stol je v delu. Na nedeljo 14. tega meseca je določen slovesni . Takrat bo zgradba v surovem že pod streho. Z njo se otvori velik del doslej razmeroma osamljenega pogorja širšemu občinstvu. — Zadnji «Domoljub> je porabil tudi to priliko in udrihnil po zgradbi te koče, češ ene vemo, čemu je potrebna, ko vendar ne rabiš za Krvavec več ko en dan za tja in nazaj !> Budalo, ki je to napisalo, se še vsaja nad društvom in gradbenim podjetjem, da delavci v nedeljo ne hodijo z vrha v dolino k maši. Gradba je namreč nujna, vreme zadržuje, in če bi se ne porabil vsak dan, pride vse skupaj v nevarnost, da bi nedokončana zgradba morala prezimiti. Te opasnost i sedaj več ni, zato so pa delali brez oddiha. Tisti pa, ki ve, da je poti tja in nazaj jedva za dan, se ni potrudil, da bi on napravil lahki sprehod in vsaj enkrat prišel mašo brat vrh gore. Janezu se se- Moderno preoblikuje izgotavlja damske klobuke iz svilenih kril iu bluz takoj modni salon Stnchly - Maske Ljubljana, Židovska ulica. i89o» Pralnica Hamann Mestni trg 8 (na dvorišču) lika vsakovrstno perilo v 2 do 5 dneh. 4266 a pere in ALEKSANDER KNEZ 1 pooblaščeni senzal Ljubljanske borze se pri poroča za izvrševanje 42 vseh borznih naročil posebno za posle v efektih, vseh vrstah žita in moke, jajc, sena, slame, fižola, vina itd. itd. Telefon 80 Brzojavi: Knez Ljubtiana PREMOG, K0E.S in DEVA dobavlja najceneje 4603/a JOSIP S^TETIC LJU2LJAHA, Resljeva cesta 3. šld =o proračunjeni na 90 milijonov dinarjev. Nova palača bo stala nasproti vojni akademiji v Beogradu. To bo največje poslopje naše prestolice. * Za sirote ponesrečenih rudarjev. — Vsled rudniških nesreč v ameriških Ze-dinjeniii drža', ah jc v zadnjih šestih letih 4C53 otrok izgubilo svoje očete. Odškodnina, ki se izplačuje materam, teče 300 tednov, za otroke pa se izplačuje do dovršenega 16. leta, a presega v redkih slučaj ili 2 dolarja na teden. To pač najbolj ilustrira, s koliko krvi in življenj naši izseljenci služijo dolarje* za svoje rodbine. * Po deselih letih se jc vrnil iz ruskega ujetništva Dalmatinec Mate Škelj. Na petu iz Tobolska v Sibiriji proti domu je sporočil iz Avstrije svojemu župniku, da prihaja iz ujetništva. V pismu navaja Skelj, da je v Tobolsku Se vedno več tisoč ujetnikov Hrvatov, Slovencev in Bosancev. Naj vlada čim prej stori svojo dolžnost in omogoči vrnitev naših ljudi v domovino. * Smrt vsled stekline. Pri sv. Jurju, občina Pregrada v hrvatskem Zagorju, je nedavno stekli pes posestnika Deliča ogrizel štiriletno deklico Ančico Kopriv-njak. Otrok je bil 2S. avgusta prepeljan v zagrebško bolnico, kjer je že naslednjega dne v težkih mukah umrl vsled stekline. * Tri težke nesreče na železnici. V soboto zjutraj sta na postaji Dubica na Hrvatskem trčila dva tovorna vlaka. Sunek je bil tako močan, da sta tenderja obeh lokomotiv skočila s tira; službena vagona sta bila razbita, istotako tudi trije vagoni, od katerih je bil eden natovorjen vajen ™ . .. t V ne« i P° - - - , , t . . f.; ' HrU£ri s premogom tretji pa z Iatl- zato raJC Prosjai" po ™T, žave protestna zborovanja v dostojni, a želeS. Sa zn^ & Din. Clo- deljo zvečer pa je imel smol^kajfa zalo. | ^.P ^ ^ katerih se bo pozvala veških žrtev ni bilo. — V soboto popoldne je na zagrebškem glavnem kolodvoru neki tovorni vlak zavozil s polno paro na lokomotivo za razvrščavanje z osobno garnituro. Službeni vagon je bil razbit, cn prazen vagon prevrujen. Mate-rijalna škoda je znatna. — Na kolodvoru v Ogulinu je bila v nedeljo povožena po-seslnikova žena Boja Kosanovič iz Kore-nice. Prišla je pod kolesa, ki so ji odrezala levo roko to noge. Žagreba.~Repenčil se je v nedeljo okrog * Tatvine v litijskem okraju. \ noči od »ju P barom fa ge prepiraJ z 27. na 28. avgusta so neznani tatovi od- ^ OT^ko družbo. Ker je postajal jo, ki sc vrši dne 4. t. m. v šentjakobski šoli. Istotako se vabijo novi pevci, ki imajo veselje vstopiti v naš zbor. u— Umrli v Ljubljani. Zadnja dva dneva so bili prijavljeni sledeči smrtni slučaji: Ivana Zoran, livarjeva vdova, 81 ;ct. _ Ana Zupan, zasebnica, 69 let. — Umbcrto de Comclli = Stuckenfcld, kr. italijanski konzularni delegat, 36 let. — Ivan Zrimšek, želez, uradnik, 22 let. — Vntonija Avsec, delavčeva žena, 43 let. — Jakob Briški, delavec, 22 let. — Ma« rija Klančnik, mestna uboga, 74 let. — Julijana Sare, žena želez, nadsprevodm« ka, 48 let. „ ,. . u_ Kavarna «Central», Vsaki dan damski konccrt. Se priporoča Štefan Miholič. , , 1969 u— Policijske prijave. Od nedelje na pondcijek so bili prijavljeni policiji sle« deči slučaji: 3 tatvine, 4 kaljenja noc« nega miru, 10 prestopkov ccstnega poli« cijskega reda, 4 prestopki prekoračenja policijsko ure, 1 godba brez dovoljenja, 2 prestopka pasjega kontumaca, 1 po« škodba tuje lastnine, 1 prestopek nedostojnega vedenja. Aretacije so se izvr« šile štiri in siccr: 1 radi postopanja, 1 radi prestopka pijanosti, 1 radi izziva« nja in 1 radi kaljenja nočnega miru. u— Samo o tem ni hotel slišati. 59» je cvetlični dan v prid šolski družbi. Ob 9. uri dopoldne sc vrši v mali dvorani celjskega Narodnega doma zaupni zbor podružničnih delegatov, ob pol 11. uri pa je glavna skupščina, ki je pristopna vsakemu narodnjaku. Po skupščini se vrši v restavraciji Narodnega doma sku; pen obed. Kdor se ga hoče udeležiti, se mora ob prihodu zglasiti v restavraciji Narodnega doma. Ob 16. pop. je v prid družbe narodna slavnost v vseh zgornjih prostorih Narodnega doma. e— Kavarna »Central« v Celju. Vsak večer izvrstni ciganski koncerti. e— Savinjske kopeli, ki so svetovno znane in splošno priljubljene, beležijo v letošnji sezoni rekord, ki ga nc pomnijo niti najstarejši Celjani. Ves čas od kon« ca meseca maja pa do konca avgusta so preprečili neprestani nalivi, velika vo« da, nizka temperatura in druge neprijeti nosti, da bi bili domačini in letoviščarji uživali dalje časa prijetne kopeli. Kon« cem avgusta, ko so bile kopeli sicer ze« lo ugodne pri temperaturi 15 do 16 sto* pinj R., meri voda v jutranjih in dopol« danskih urah le 9 do 10 stop. R. Uprava kopališč ima letos občutno gmotno iz« gubo. Kakor izvemo, bo večina kopališč dne 1. t. m. zaprla obrat V celi kopalni sezoni jc bilo letos komaj 10 lepih in toplih dni z ugodno vodno temperaturo. c— Protestno zborovanje invalidov v Celju. Že šest let bo kmalu poteklo, od* kar počiva morilno orožje svetovne vojne, a najbednejše vojne žrtve«invali« di še vodno čakajo v naši državi, da bi se jim zakonito za jamčila najprimitiv* letni Franc Flcrc iz Gor. Grada jc na* , ^ eksistenčna možnost. Kakor se nam komodno življenje. JNoce_ de« , pripravljajo invalidi širom dr« j -----* * . ., „ . .. _ „„„,4 oaiueni uuii».i, ua r—■— til ga jc pri tem stražnik. Pripeljan pred ^ ^^ ^ sprav- invalidski zaJ zasliševalnega uradnika, m hotel o Km« kot ega pred narodno skupšči di ničesar slišati. »Kolikokrat ste ze kaz« ----=.,.. ttj„. novani?« ga je vprašal uradnik. «Oh ta« ko mc želodcc boli,« je tožil vsiljivi bc« rač. «Devetintridesetkrat!» je odgovoril mesto bolnega berača uradnik sam in France Flcre je odšel v zapor, da počaka štiridesetkratne obsodbe. u— Radičevski evangelij jc prišel pri« digat v Ljubljano šofer Ivan Novak iz ka ministra pravde se bodo za upravnikej dai smeje vsakdo, ki izve, kako ga je ------1 imenitno polomil v glasilu ovčic in Sušni ka ministra. * Izgredi zagrebških komunistov. Za nedeljo so sklicali zagrebški komunisti shod, ki pa ga je policija prepovedala. Ker so se kljub temu pričeli zbirati na severni strani Pejačevičevega trga. je bil poslan oddelek policije, da jih razžene. Komunisti so sprejeli policijo s kričanjem in vižganjem ter kamnanjem. Ker je bil na trgu v tem času dnevni sejem, je nastala splošna panika in so kmetje pobegnili. zapustivši svoje pridelke. Končno je policija z naskokom razgnala demonstrante. Okoli 16. popoldne je policija zvedela, da imajo komunisti tajno zborovanje v gozdu Kraljevcu. Ker pa so imeli zborovalci previdno razpostavljene straže izvidnice, so se takoj razšli, čim so zaznali, da prihaja policija, ki jih je potem zasledovala po gozdih in vinogradnikih. Aretirani so bili štirje mladeniči, med njimi nekateri, ki so dopoldne metali kamenje. * Ustanovitev poliklinike v Osiiekn. V Osijeku se v najkrajšem času ustanovi poliklinika in ambulatorij za spolne bo kaznilnic nameščale samo osebe, ki so napravile sodni izpit. * Higijenska razstava. Na letošnji prri fiigijenski razstavi, ki jo je priredil dr. Katičič, inšpektor ministrstva narodnega zdravja v Ljubljani, je šo vedno velik naval občinstva osobito za paviljonom M. Posebno zanimanje vzbuja na levi strani pri vhodu higijenski bakterijološki oddelek, ki je urejen pod vodstvom zdravstvenega nadzornika g. dr. I. Pirea, Skoda, da so poleg podaljšane higijenske razstavo ne vrš-e tudi kinoniatografske predstave s kratkim opisom slik. V nedeljo jc razstavo posetilo preko 3000 ljudi. * Razvitje prapora Orjuue v Domžalah. Nad 300 Orjunašev v kroju in več sto v civilni obleki z znakom je pohitelo v nedeljo z 11 prapori v Domžale, kjer se je vršilo slavnostno razvitje novega prapora. Bataljon akcione iz Ljubljane je prišel v Domžale peš s fanfarami. Tudi ženska sekcija je bila udeležena polno-številno. Pred pošto v Domžalah je bil postavljen slavolok. Orjunaško armado, ki se je odlikovala po izborni disciplini, nesli krojaču Francu Flisku iz Šmartno pri Liliji nekaj obleke in blaga v vrednosti čez 1800 Din. — 27. avgusta so v jutranjih urah okradli še nepoznani uz-m.rviči trgovca Hina Humerja iz Sv. Križa pri Litiji, ki so mu odnesli za preko 25.000 Din raznega blaga. V hiši, kjer je Humerjeva prodajalna, so nastanjeni celo orožniki. — V noči od 10. na 11. avgusta je bila ukradena Karhu Vidrihu, posestniku pri Sv. Križu, iz hleva krava. Kljub marljivemu sodelovanju je vse izsledova-nje zaman. — V zadnjem času je bila okradena tudi ueka trafikantinja v Litiji, kateri so odnesli precejšnjo množino tobaka. Tatovi so poskušali svojo obrt na ■reč drugih krajih, kakor tudi na pošti v Smartnem, kar se jim pa ni posrečilo. Naravno je, da so ljudje radi tega precej zbegani. Potrebno je, da stopijo oblasti temnim elementom, ki 69 klatijo po litijskem okraju, energično na prste. * Pozabila se je v vlaku due 18. p. m. na progi postaja Bled do Jesenic, oziroma do Ljubljane letna damska obleka, široko črtana, zavita v rjavem papirju. 'Pošten najditelj naj jo blagovoli oddati v upravi lista proti nagradi. • Velika tatvina v Subotici. V noči od sobote na nedeljo je bilo vlomljeno v mestno blagajno v Subotici. Vlomilec je odnesel vso gotovino v znesku 280.000 dinarjev. Iz pisma, ki ga je pustil, je razvidno, da je denar odnesel blagajniški kontrolor Stevaa Pata, ki je pobegnil na Madžarsko. Iz Ljubi?ane u_ Pogreb Jakoba Dimnika. Vsi čla« ni šentpeterskega in šentjakobskega dru« štva sc pozivajo, da sc polnoštevilno udeleže današnjega pogreba vnetega čla« na, ravnatelja g. Jakoba Dimnika. u— Gremij trgovcev v Ljubljani po« živa vse svoje člane, da se poInoStevil« no udeleže pogreba blagopokojncga vod« je gremijalne šole, velezaslužnega gospo« da Jakoba Dimnika, ki se vrši danes ob 17. uri iz hiše žalosti, Komcnskega uli« ca 14 na pokopališče k Sv. Križu. Pred« v svojem «apostolstvu» preveč goreč in se je hotel nekaterih lotiti tudi dejanski, ga je naposled stražnik aretiral. u— Tudi zabava. Neznani razposa« jenci so pokvarili v nedeljo zvečer na Masarikovi cesti obcestno železniško ograjo. Polomili so več kolccv pri ogra« ji ter jih razmetali po cesti. Trije so bili pri »delu« opaženi ter aretirani. Vest včerajšnjega «Nar. Dnevnika«, da so bi« li med to družbo zapleteni tudi meha« nik Alojz Dolinar, akademik Slavko Je« sih in uradnik drž. železnice Vinko Je« glič, je izmišljena. Imenovani gospodje so šli takrat samo slučajno mimo in ni« so imeli z vandalizmom nobenega oprav« ka. — u_ Poljska tatvina. Z njive na Pru« lah, last sluge gradbene dirckcijc Josi« pa Šimenca, je bilo v noči na 30. t. m. ukradenega okrog 10 kg stročjega fižo« la. Ker so poljske tatvine v zadnjem ča« su ravno po njivah na Prulah iu Mirju zelo pogoste, bo odslej naprej straža budno pazila, da zasači elemente, ki se hočejo pasti tamkaj na tuj račun. u_ Zlikovstvo. V nedeljo ponoči so neznani veseljaki razgrajali po poti v no in ga uveljavi v smislu zahtev Udru« ženja vojnih invalidov. Tako protestno zborovanje se vrši tudi v Celju dne 1-1. septembra. Skličejo ga podružnice UV.I za Celje, Braslovče, Št. Peter v Sav. do« lini in v Šmarju. Vsak vojni invalid naj smatra za svojo dolžnost, da sc udeleži protestnega zborovanja. Natančen spo« red se bo še objavil. e— Trgovske zadeve v Celju. Trgov: sko društvo v Celju priredi dne 8. sep« tembra poučno ekskurzijo v tovarno emajliranc posode A. \Vcsten v Gaber« jc pri Celju. Vabljeni so vsi trgovci, ki se zanimajo za naprave tega velikega industrijskega podjetja. Začetkom ok< tobra se prične knjigovodstveni tečaj, ako se bo oglasilo dovolj interesentov. — Za pripravljalno delo bodočega trgovskega plesa v letošnji zimski seziji sc vrši skupni sestanek v četrtek dne 4. septembra ob 20. uri v rdeči sobi cel j« skega Narodnega doma. Iz Maribora a— Prihod Čehov, Poljakov in Bolga. rov v Maribor. V četrtek dne 4. t rn. se pripeljejo z brzoviakom ob 13-54 v Maribor češki agrarni omladinci pod vod-stvom ministra dr. Hodže ter nekaj Po« ljakov z ministrom Dornarovriczem in Bolgarov z bivšim ministrom Obovom. Mariborčani jim pripravljajo sprejem z vojaško godbo. Goste bodo pozdravili tudi predsednik JC Lige dr. Pivko, veli. ki župan in župan mesta Maribora. a— Subvencija Narodnega gledališča šc ni rešena kot so poročali nekateri li> sti. Kakor izvemo, se je radi teh vesti obrnila uprava gledališča brzojavno na Rožno dolino in podrli pri tej priliki pet prosvetno ministrstvo za pojasnilo in stebričev obpotne ograje, last mestne dobila včeraj od načelnikov Odaviča br-občinc. Metali so količe tudi v zrak in zojavni odgovor, da mariborskemu gle; na električne žice, tako, da so s tem dališču doslej še ni nakazana nikak.i ugasnili za nekaj časa več električnih subvencija. Zaprosilo pa je gledališče za svetiljk. Konec surovemu veselju je na« 800.000 Din kot najmanjši znesek, s ka--pravil stražnik, pred katerim se je druž« terim bi bilo sploh mogoče nadaljevat; " " . s- —7 delom, četudi v skromnih razmerah. Prihodnji teden je že javljen začetek skušenj v gledališču, ki je brez denarja. a— Zopet neurje nad Mariborom. Včc raj popoldne so se nad Mariborom zo« pet zgrnili temni oblaki, iz katerih jc ba pogumno — skrila v temo in nato zbežala. Iz Celila e— Gremij trgovcev v Celju naznanja da sc vrši v četrtek dne 4. septembra ob 16. uri v prostorih Trgovske in obrtne I potem cc!o popoldnc neprestano lilo, zbornico v Ljubljani ponovna anketa j biiskai0 in strahovito grmelo, da so žven ketalc šipe po oknih. Nekaj časa sc jc podil nad Mariborom tak močan vihar, da jc med nalivom trgal listje, lomil ve« ie uri prihodu v trg pozdravil imenom iv to svrho j« ministrstvo za narod-aaprednih občanov g. Andrej Slokar, na- j no zdravje dovolilo kredit v znesku 600 kar se je ob pol 11. dopoldne pred So- tisoč dinarjev, doc,m mora občina pre-kolskuu domom vršilo razvitje domzal-1 skrbeti potrebno poslopje. Ureditev poli- , T. _„„„,-f,r;v. Tirp-ls-nlnikn i klinike prevzame država, vzdrzevanje skega prapora. Po nagovorih predsedmka | ^ ^^ ^^ oWinski zbornicc v Ljubljani ponov glede vprašanja zasiguranja skladiščnih prostorov na Sušaku za interesente iz Slovenije. Kdor reflektira na skladiščni prostor, naj javi to gremiju najkasneje do 2. sept. ali naravnost zbornici do sre« dc 3. sept. ali najkasneje pri anketi dne i 4. sent. Na poznejše prijave sc ne bo sednik: Franc Stupica. u— Starše mladine I. mestne deške ; več oziraio. osnovne šole na Ledini obvešča vodstvo, da se otroci zbirajo ob pol 5. uri po« poldne pred šolskim poslopjem. , . . u- Sokol L Bratsko članstvo ohve« , Metoda v Ljubljani. Celjani se zc mar« jevje in odnašal opeke s streh. Vendar to pot ni napravil hujše škode. Boli jc bila oškodovana okolica, kjer je vihar potrgal nezrelo sadje z drevja, v vino« gradih pometal z grozdjem obložene tr« Ciril in Metodov dan v Celju. V sc v b!atn;1 t[a Nešteto posestnikom jc nedeljo dne 7. t. m. sc vrši v Celju red« dež zmočii polusuho otavo, ki jo že več velika skupščina družbe sv. Cirila in dež zmoči! polusuho dni brezuspešno suše. domžalske Orjune g. Srgjana Krmpotiča in predsednika oblastne Orjune inženjerja Kranjca je zastavonoša Alojzij Maček prisegel, da bo čuval in branil svoj bojni prapor do zadnjega vzdiha, kumi-ca ga. Zorka Korenjakova pa je pripela trn tiratar trak. Sledila Je zaklelev liub- je ponudbo ministrstva za narodno zdravje soglasno sprejel. * Največje poslopjo v Beogradu. Gradbeno ministrstvo je odobrilo načrte za gradnjo palače kmetijskega ministrstva te." ministrstva za šuma iu rudnike. Tro- da je preminul naš dolgoletni do« I Ijivo pripravljajo, da sc bo ta dan ko« brotnik, član od ustanovitve, brat Jakob | likor mogoče svečanostno cnhajaL Pn Dimnik. Zbog lepih zaslug, ki jih ima j jutranjih vlakih iz Maribora in Ljub.ja« pokojnik za naše društvo, nas veže dolž« ne se vrši na kolodvoru sprejem in po« .... . t i____"T"_ . Vrvi ln ir> ta vcp pplls nost, da dostojno počastimo njegovo poslednjo pot. Vabimo br. člane, mo« ški naraščaj in moško dcco, da se ude« leži pogreba v kroju, ženstvo pa v ci« viiu z društvenimi odznaki. Zbirališče ob pol 5. na Taboru. — Odbor Sokola I. u— Šentjakobski pevski zbor v Ljub« ------ . liani vabi svoie člauc na nivo redno vjl> v narodne iu državne zastave. Donoldnc zdrav skupščinarjev. Sodelujejo vse celj« ske narodne in kulturne organizacije. Z ozirom na važno nacionalno delo, ki ga vrši šolska družba žc 35 let z veliko po« žrtvovalnostjo med slovenskim narodom in z ozirom na to, da zboruje prvič v Celju, sc pričakuje, da bo mesto zavito ifiT^imf?'! itv^Vmii 11 uit«rnTiMTiimttTnmiirim u!; I •;; u !1 Predno daš delati obleko, si oglci najnovešje inodne liste, ki so v veliki izberi na razpolago v knjigarni Tiskovne zadrege, Ljubljana, Prešernova ulica 54, nasprot« glavne pošte. Američani poleti Za Evropejca izgleda stanovanje Amerikanca poteli kakor puščava Salara. Tla in zidovje so goli, vse preproge in zasto-ri so odstranjeni. Pohištvo, tudi ogledala in stenske ure, so zavite v platno. V mestu je namreč grozen prah, ki ga dvigajo mimo leteči vlaki vsakih 5 minut. Serdnja rodbina nima nikdar služkinje in si torej krajša gospodinja delo kakor le more. Stanovanja so draga in tesna. V spalnici z dvema posteljama skoro ni prostora da bi se obrnil. Zraven so luknje za umivanje in kopanje. Tam se ljudje tudi oblačijo. Shramba "'majhna. Zvite preproge ležijo poleti pod posteljo, zimska obleka pa leži v stenski omari in torej ne vzame niti centimeter prostora. Ameriška kuhinja je zelo enolična. V tem je podobna angleški kuhinji. Pri zajtrku stoji na mizi ovsena juha, vioženo ali novo sadje, meso, prekajena slanina, trdo kuhana jajca. Glavni del obeta tvori rostbeaf menda 365 krat na leto. Ameriške omake so zelo komplicirane in pogosto škodljive za želodec vsled preobilne gorčice in popra. Kakor rečeno služkinje največkrat ni v družini. Gospodinja streže sama. Vsaka jed pride na mizo v termas-kozici in to je zelo pripravno. Po kosilu se postavi rabljena posoda v omarico kuhinjske vzpenjače. Spodaj jo umije deček-zamorec, ki opravlja ta posel za celo hišo. Pondeljek je dan perila. Perica ga prešteje ob 8. uri zjutraj v navzočnosti gospodinje. Ob 6. uri zvečer pa je že vse gotovo: perilo je opra no s strojem, na strehi presušeno in zlikano. To je res idealna naprava. Zvečer vse sedi ali spi na strehi oz. na poseo-nem balkonu, ki je zakrit z mrežico tadi moskitov. V restavraciji ni deležna Američanka nobene prostosti Ce si skuša prižgati cigareto, jo prosi natakar naj takoj zapusti lokal. Čudno je tudi, da si ne sme nihče sam izbrati mize. To je tudi stvar natakarja, ki preceni obleko gosta in mu takoj nakaže prostor, k:er do-šlec ne bo kvaril celotne slike dvorane. Ameriški srednji sloji se odškodujejo ga vse te neprlike z življenjem v šotoru. Ta se navadno postavi nekje blizu reke in se odda v najem po tednih. V šotoru se živi samo ob deževju. V njem ie vse zelo priprosto. Zato so letoviščar-1 ji na zraku podnevi in ponoči: sami si i kuhajo, perejo, likajo itd. V ta šotor se j tudi navadno povabijo prijatelji na čaj ali pa na obisk od pondeljka do petka, oz. od četrtka do pondeljka. Obiski se vrstijo in vsak gost se mora držati strogega reda, ker čaka pri odhodu na njegovo mesto že nov gost. Na ta način ne zameri Amerikanec nobenemu izmed bolj ših prijateljev. Na šotoru pa visi napis: How du You like to finde the room, ple-ase Jou leit so... Sovjetsko kopališče Poročevalec angleškega lista «Daily Mail» se je ravnokar povrnil iz Moskve in pripoveduje o svojih vtisih v rdeči prestolici to-le: »Slučajno sem prišel vročega julijskega dneva na nabrežje reke Moskve. Presenetila me je neverjetna slika. Na bregu je stalo ali sedelo do dva tisoč popolnoma golih mož in žensk, med katerimi so se igrali otroci. Obleka je ležala poleg njih. Golo občinstvo se je pogovarjalo o vsakdanjih rečeh. Večina sodobnih Ev in Adamov je imela mirno kri. Nekateri pa so le težko prikrivali razburjenost in to je bila najbolj zoper-na slika, ki sem jo kdaj videl. Spomnil sem se opic, v kletkah v Londonu, ko se bliža čas ženitovanja. Prav živinsko so se obnašale tudi tolpe toldorasležev. 12 do 151etni dečki so pazno motrili gole ženske in izuščali glasne cinične opazke ua starih ali slabo raščenih ženskah. Treba je omeniti, da se nihče med odraslimi ni brigal za te naraščajnike. Ljudje so ostali v skupinah, kadili, govorili in se smejali. V vodi je mrgolelo na stotine moških in ženskih teles. Na mojevpra sanje mi je pojasnil prileten človek sledeče: »Tako življenje je pričelo pred 2 — 3 let i. Tako je bolj enostavno. Ni treba obleke, pa je tudi bolj zanimivo.* Mož se je slekel in z naslado čohal. Ženska poleg njega je skočila iz srajce, veselo zacvilila in se potopila v vodo. Dva straž nika sta dvorila popolnoma nagim deklicam od 17 — 19 let. Eden od njih mi je rekel: «Saj to ni na ulici. Seveda, če bi se prikazala gospodična kakor jo ie rodila mati v mestu ali na promenadi, moral bi jo prijeti. Kopalna obleka pa je le buržoazen predsodek.* — Dekleti, ki sta videli, da me je sram njune nagote, sta začeli koketirati tudi z menoj. Videl sem, da se jima zdim zelo smešen. Zbrala se je nato cela množica, ki me ie ugledala ter se mi začela bližati. Nekdo me je nagovoril: «Le k nam, le k nam! Počakajte, tudi pri vas v Evropi bo ravno tako. Treba se je le navaditi, potem bo tudi vam dišalo!» Pobegnil sem, a pozneje sem se pre-oričal, da se isto godi tudi drugod. V kopališču Sestrorek pri Petrogradu sem videl na tisoče golih ljudi, ki so ležali, brcali žogo in se zabavali. To rajsko življenje je seveda posledica pomanjkanja in draginje obleke, toda istočasno je to dokaz razuzdanosti, katera se jc razpasla tekom boljševiške vlade v ruski deželi. in svi ali a ua Milanski listi objavljajo naslednjo ljubko dogodbico, vredno najboljšega operetnega libretista: V torek, 26. avgusta ponoči, je imel na policijskem komisarijutu pri San Fe-dcle v Milanu službo komisar dr. Tacchi- X Bciioči London. Aston Ycbbs jc pred časom izdal knjigo o Londonu v bodočnosti. Glavna londonska skrb so sedaj kolosalne količine dima, ki ga vrše-jo dnevno v zrak številne tovarne in šest posledicah pika takoj umrla. Deklica pa je dobila vsled strahu težek živčni napad in so jo morali poslati na zdravljenje v bolnišnico. X Živi šeh- cKrasnaja Oazeta» poroča: Do sedem tisoč liudi so jc zbralo ne-; ko nedeljo v Petrogradu k redki predstavi šaha, ki so ga igrali na trgu Uri-; skega pred Zimsko palačo rdeči vojaki ---------- -------------proti mornarici. Vroče solnce se je od- sietisoč stanovanjskih Ins. London požira. bjja,0 na bajonetjll kmetov-rdeCili pcšccv 349 tisoč ton žvepla in 70 tisoč ton saj! : , .- uC«= V maemu ... ... , (ena tona vsebuje 1016 kg te nesnage.) lei. Kar se odpro vrata njegove službene j V boju s tcin glavnim sovražnikom hocc I -s lei. Kar se oapro vrata iijckuvc »iu^ovi«. ; > uv,u o .............. sobe in vanjo stopi mlad, lep dečko, za londonski magistrat nasaditi števil,ic na ........... T' • . .. _j .. • A: T o P fin »n LirnVin njim pa dva policijska agenta. Komisar začudeno pogleda fantiča, a spozna takoj, da ima pred seboj srčkano dekletce, oblečeno v moško obleko. Športna čepica j sade in obdati London s 500-m širokim in oči so rezale bele srajcc mornarjev. Olasno so donela povelja, ki so jih dajali poveljniki v megafon. Pn velikanskih poljih so skakali konji, grmeli topovi in , ... ! korakali praporščaki, obkoljeni s častno, obročem gozdov. 17 loiidonsKin z-'"™0 | stra/o, ki sc nadomeščali buržoaznc kra- ji ni mogla popolnoma zakriti pravih ko- polnoma, drov in obline, ki so se dvigaie pod nekoliko preozko obleko, so jasno izdajale nežni spol. Agenta sta poročala komisarju, da sla naletela na preoblečenko -1 ulici Vitruvio, kjer se ni vedela kam Jati, in jo pripeljala na komisajijat. Na komisarjevo vprašanje, kaj in kako, je dekletce povedalo, da .ic ciganka, da ji je ime Tatjana, da je stara dvaindvajset let in je tisti dan prišla v Milan po dvamesečnem potovan.u. Pripovedovala jc, da sc je ciganska kateri je pripadala, nahajala in nebroj avtomobilov se bode moralo umakniti po novi postavi — če ne po-vsai v izdatni mer: — razšir- jeni podzemski železnici. Zrak mora biti čistejši — to je gc;:lo bodečega Londona. X Najdba iz ledene dobe- V bližini Waldegga pri Lincu so kopali ilovico za epeko. Pri tem so naleteli kopači na čudno zobovje. Takoj so obvestili linški muzej, ki je poslal strokovnjaka na lice mesta in spravil stvar na varno. Dognalo se je, da gre za zobovje takozvar.ega divjega konja (equus hemionus Pall) iz ledene dobe, ki sc jc v ilovici prav dobro ohranilo. Lastnica opekarne je podarila ornjeavstrijskemu odpadlo in pokrajina jc sežgma ter na-pravlja vtis pozne jeseni. Tudi v ostalih krajih Španije vlada velika suša, katera je uničila letošnjo žetev. Kmetje se radi tega selijo z dežele v mesta, kjer iščejo zaslužka v industrijskih podjetjih. X Kača v pastelji- Na posestvu ameriškega multimilijonarja Edvarda Martina se je pripetilo sledeče: Ponoči je prebudilo njegovo loletno vnukinjo Julijo iz spanja čudno otepanje. Deklica jc planila pokoncu in uzrla pred sabo kačo, ki je ležala zvita v klopčč ter jezno sikala proti nji. Od strahu je kriknila in nato omedlela. K sreči so na njen krik groze prihiteli na pomoč služabniki in služabnice, ki so najprej previdno odnesli prestrašeno deklico iz sobe, nato pa začeli borbo s 160 cm dolgo strupeno kačo, ki je hotela oklati vse navzoče. Naposled je le vgriznila dekličino vzgojiteljico, ki je na družba, h » J"!!'"«-"'! -------------. v bližini Reke, na jugoslovenskem ozem- j dragoceno najdbo lju. Odtam se ji je posrečilo pobegniti, j muzeju v Lincu. Družba je štela okoli petdeset oseb in je | X Sto dni brez dežja- Sredi meseca izhajala iz Črne gore, kjer vsem cig-»n- j avgusta je poteklo sto dni, odkar je Ma-skim rodovom načeluje glavar, ki je pra- i drid brez dežja. Zadnji dc;- jc padal 6. voslaven pop. Moški so se bavili s kot- j maja. Odtlej pripeka neprestano zgoce larenjem, ženske so pa prorokovale sre- j solnce. Posledice tega so seveda nepn-čo. O svojih stariših Tatjana satna ni ve- • jetne. Drevje v parkih je golo, listje jc dela ničesar. Drugi so ji povedali, da so jo cigani leta 1902. našli ali ukradli, ko je bila še v plenicah, na Sušaku. S cigansko družbo ie prepotovala Španijo, Angleško, Francijo in Nemčijo. Potem je bila na ruski meji, v Turčiji, celo tudi v Italiji, na Beneškem, v Rimu, Napolju, na Siciliji. Sedaj, ko je dovršila dvaindvajseto leto, so hoteli, da se poroči s članom družbe, ciganom Oskarjem. Da bi se ji ne bilo treba poročiti, je ponoči pobegnila v svoji razceiedrani ciganski obleki. Imela je nekaj denarja, ki ga je skrivaj zaslužila s prorokovanjem iz kart. Na potu, kje, sama ne ve, ji je neka dobra ženska, ki ji je hotela pomagati, pa ni imela primerne ženske obleke, dala moško obleko. V Vidmu si je hotela dati ostriči lase, pa ni imela poguma, da bi stopila v brivnico. Nerodno ji je seveda bilo, ker jo je bilo lahko spoznati, da ni moški. Zato ni hodila po veliki cesti in se je izogibala mest. Hodila je po vaseh, jedla samo polento ali kruh ter pila vodo. Tako so ji njeni mali priiiranki zadostovali za dva meseca. Zadnje dni pa se ji je godilo slabo. Denar je ves porabila, dva dni že ni jedla nič in lakota jo je prignala v mesto. Dr. Tacchilei je z iskrenim pomilovanjem poslušal dekličino pripovest. Ker je bila očividno lačna, ji je dal prinesti kruha in salame. Tatjana pa je želela le kruha in vode, toda končno je pojedla vse. Ko se je tako okrepčala, jo je bilo samo življenje. Jeziček ji je tekel, kakor mlinček na vodi, in pripovedovala je na dolgo in široko, govoreč sedaj italijanski, sedaj francoski, svoje doživljaje. Molila je pravoslavne molitve, pela pesmi ža-lostnice, pripovedovala, kako ljubi svobodo, zlato polje, zeleno šumo. — Ali če ne poveste čisto točno, kdo ste, vas bomo morali zapreti in obdržati v zaporu, dokler ne poizvemo, kako in kaj, — ji je dejal komisar. — Pa bom umrla! — je vzdihnila Tatjana in začela pripovedovati, kako je neka njena tovarišica, ki se je poročila z nekim, ki ni bil cigari in jo je popeljal v lepo hišo, kmalu potem umrla od žalosti. Komisar je sklenil, da pošlje Tatjano v samostan sv. Sofije, kjer naj bi ostala, dokler se ne ugotovi, kaj je pravzaprav ž njo. Tekom noči pa jo je vendar še povprašal tc in ono, in dekletce se je začelo zapletati. Ker je komisar le še izpraše-val, je Tatjana končno z jokom in stokom priznala, da ni Tatjana, da ni ciganka, da ni stara 22 let, da ni pobegnila tain nekje od Reke, temveč da je Olga Leoni, stara 16 let, iz Šesto San Giovanni (7 km od Milana), da ima njen oče tamkaj majhuo tovarno, ona pa da je bila v Sestu v službi, da je doma oblekla bratovo obleko in tisti večer pobegnila z doma ter prišla v Milan. Ci-tala je cele kupe romantičnih povesti, pa je tudi njo prijela volja, da bi šla po svetu. In jokala jc, dasiravno je bila v hlačah. No, pa tudi jok ni trajal dolgo. Kmalu se je zopet smejala in jeziček ji je zopet tekel, kakor namazan. Obžalovala je le, da si ni izmislila lepše storije, da ja hči zadnjega ruskega carja. Komisar ie poslal še ponoči v Šesto dva policijska agenta, in preden se ie naredil dan, je že prišel brat z žensko obleko po — ciganko Tatjano. Ko se je preoblekla, je veselo pozdravila komisarja in agente in se odpeljala domov, kjer so jo sprejeli gotovo zelo — ljubeznivo. Ves Milan in okolica sta se pa en dan smejala na račun ciganke Tatjane. 1 je. Igra je pet ur in je končala remis. X D"l s *?r!fii!-"! V T, k::i sc jc otvo-: riia velika umetniška razstava. Med dr"- i gimi umetninami, ki jih jc posodila za to j razstavo franctisk:; ak idemija umetnosti, i se jc nahajal tudi zrnu! bronasti kip Ro-dina »Poljub«. Japon.ka policija pa jc , prepovedala lazstaviti ta kip. Na vpra-j šanje začudenega francoskega poslanika, i je policija odgovorila dobesedno: «Pc- j ljub je umazanost. Nočemo, da bi se ta j zoperna navada razširila tudi na Japonskem in okužila naš zdravi narod.» X Šola rdečih profesorjev v sov-"eiski Rusiji. Centralni komite ruske komunistične stranke je sklenil otvoriti v šolskem letu 1924/25 novo šolo za rdeče profesorje s tremi fakultetami- splošno, pravniško in naravoslovsko. Zgodovina tehnike in naravoslovska znainst sc morata po njihovi sodbi razvijati v marksističnem duhu. Vsied tega jc treba ustvariti komunističen visokošolski naraščaj, ki bo ustavil škodljivo delovanje profesorjev stare šole. Srečna Rusija! X Mož ali žena? V libanonskem pogorju živi kmet Khalil-Buhari, ki je zanimiv spolni izrodek. Izmenoma je namreč mož in žena — točno po koledarju. Prvih pet dni v mesecu je mož, potem pet dni žena, dalje štiri dni zopet mož, štiri dni žena, tri dni mož in tri dni žena in slednjič dva dni mož in dva dni žena^ Poslednji in predposlednji dan v mesccu je ali žena ali pa mož, kakor je pač na vrsti spol. Spoštovanje izražaš vsakomur, ako mu pišeš na finem pisemskem papirju, katerega kupiš po izredno nizki ceni pri tvrdki M. Tičar, Ljubljana, Šelenburgova ulica. desetletnici velikih vopiii dogodkov SPOPADI EVROPSKIH ARMAD NA SEVERU, ZAPADU IN JUGOVZHODU. Vsled preobilice gradiva smo bili pri, I Maršal Frcnch se je poskušal dne 24. morani začasno prekiniti naše spominske avgusta upreti pri Bcaumontu in Givetu beležke na velike dogodke svetovne voj, ! 25. avgusta pri La Chaveauju in Cam, ne. Spopadi evropskih armad so tekom j braiju, a obakrat brezuspešno: nemški avgusta dozoreli v odločilne bitke, o ka, ! naval je bil presilen. Angleži so se usta, terih podajemo spodaj glavni pregled. j vili šele 26. avgusta na črti St. Quentin, Od sedaj bomo zopet redno nadaljeva, j Ribemont. Ii preglede vojnih dogodkov, ustrezajoč * tako mnogim čitateljem, ki so nam ust, ' Da bi razbremenili zaveznike, so Bel, no in pismeno sporočili velik interes, ki gijci 24. avgusta izvršili napad iz An, ga kaže javnost za velike dogodke sve tovne vojne. Zapadno bojišče. Po padcu Liegea (Liitticha) so nem, ške prve armade, ki sta jih tvorila veči, noma konjenica in lahka artiljerija, z vso silo prodirale proti zapadu in jugo, zapadu. Bile pa so 11. avgusta odbite na belgijski obrambni črti ob Getti in 14. avgusta na belgijsko , francoski ob Meu, si. Umaknile so se in počakale na ogrom, no glavno nemško silo, ki se je bila zbra, la med Metzom in Liegeom. Ker zavez, niki niso bili računali s tako cinično kr, šitvijo belgijske nevtralnosti, so bili or= ganizirali Francozi svoj glavni odpor ob francosko , nemški meji, kjer so dosegli tudi več lepih uspehov in zavzeli že lep del Alzacije in Lorene. Ko je postajala opasnost s severa vedno večja, so od, redili Francozi sicer pregrupacijo svojih armad, bi!o pa je že prepozno, da bi se dalo Belgijo rešiti. 17. avgusta je začel pohod glavnih nemških armad, 20. avgusta zvečer je padel Bruselj, v obeh naslednjih dneh verze in prodrli blizu Bruslja in Lou, wainea. Nemci so jih 26. avgusta sicer potisnili nazaj v trdnjavo, Belgijci pa so vendar dosegli, da so morali Nemci svo, je sile cepiti. 25. avgusta zvečer je na, padlo v pričakovanju bližajoče ss belgijske armade louvvainsko prebival, stvo nemško posadko. Nemci so se ma, ščevali z nečloveškim činom, da so brez obzirnosti in brez usmiljenja bombardi, rali in razrušili celo staroslavno mesto. Bil je to eden najgrših nemških činov, ki je osovražil nemško ime po vsem kul, turnem svetu. Boji med 22. in 25. avgustom pomeni, jo prvo etapo nemško , francoske vojne. Prinesli so Nemcem Belgijo ter jim od, prli pot v Francijo. Rezultati teh bitk pa so bili dragocen nauk za zaveznike, ker so razbili nemški bojni načrt: vreči vso silo svojih armad skozi Belgijo in od severa udariti na Pariz. Zato je dal francoski generalisimus Joffre 25. avgu, sta povelje, da se umakne 7. armndni zbor iz Alzacije k Amicnsu, kjer naj tvori kader za novo armado, ki naj pre. le slabo in nemoderno utrjeni Namour. prcči nadaljno nemško obkoljevalno ak Z uprav nemškim barbarstvom so zlo» | cjj0 zavezniškega levega krila, hkrati pa mili Nemci junaški odpor belgijskega sama preide v ofenzivo proti nemškemu domačega prebivalstva, ki je po odhodu desnemu krilu. To jc bil oni znameniti belgijskih čet do zadnjega dihljaja bra, ; Joffreov načrt, ki je v začetku septem, nilo vsako hišo, vsak plot, vsak gozdič, bra omogočil slovito, za nadaljni potek Belgijski dvor in vlada sta se 19. avgusta i vojne tako pomembno francosko zma, umaknila iz Bruslja v Anverzo. j g0 na Mami. Na resnejši odpor so naleteli Nemci ' (Sledijo dogodki na fi-ancosko,nemškcm šele dne 22. avgusta na črti Ath , Mons, j bojišču 27. — 31. 8. 1914.) Dinant , Neufchatcau , Long\vy, kjer j ____ so bile zbrane poleg belgijskih tudi frani R"5™ bo."SCe. coske in angleške čete. Zavezniki pa Se ; Ruska mobilizacija jc bila sredi avgu, vedno niso "računali, da imajo pred sc sta že v toliko dovršena, da so mogle boj glavno nemško silo in tako se jc ruske armade pričeti z ofenzivo v Vzhod omajalo najprej pred nemško premočjo ri Prusiji. To je splošno presenetilo. Zla levo angleško krilo, naslednji dan pa je , sti Nemci so računali, da bodo mogli že začel splošen zavezniški umik proti ju= do dobra obračunati s Francijo, predno gozapadu. S skrajnim junaštvom so bel, j bo Rusija zmožna za resno akcijo. Ru, gijske in francoske zadnje čete zadržc, ski vrhovni poveljnik Nikolaj Nikola, vale nemški naval in tako omogočile jevič pa je že 14. avgusta začel prodi, glavnim zavezniškim armadam urejen 1 rati in sicer z dvema armadama v za, umik brez znatnejših izgub. Le s trdnja, padni smeri od Kovna, z eno pa v sevc, vo Maubeuge je prišlo v nemško ujetni, rozapadni od \ aršavc. štvo kakih"2O.OOO Francozov, ki jih jc j 17. avgusta so sc poskušali Nemci upre pustilo francosko poveljstvo tam, da čim ti generalu Rennenkampfu, ki jc prodi* i dalje ovirajo nemško prodiranje. ; ral iz Kovna, a so bili poraženi in Rusi — —-----------------V srednjem in južnem delu zapadne so nadaljevali z zmagovitim prodira, ,. , . ... . . 1 frnntc se ic nri tem pokazal blagodejni njem. Šele 19. avgusta, ko so dobili oja, b bolILTife^j,:1 ri'tdkr j v^liv moderndi utrdb^Vcrduna i* nL | čenja.so se Nemci uprli in pričeli s __ m.iirnnui * cvja. Z njuno pomočjo so se Francozi protiofcnzivo v \ zhodm PnBiji. lako DPEO BWf]p LJO^LMIPJv tem delu uprli nemški ofenzivi in jo je prišlo do znane bitke pri Gumbmnc-UISHOSi UUSSBBHU, JJI.«JU-BUr..|2t ta u;taviU. Scvcrozapadni del nu, ki jc trajala do večera 20 avgusta. .fronte pa se jc. umikal vedo® dajie. J Pokazalo sc jc. da so Nemci daleč pod. ccnjevali rusko armado, zlasti njene artiljerijo. Zato jc bitka končala s po< polnim porazom nemške armade, ki jt zbežala na ceii fronti nazaj. V tem je prodirala že tudi druga ruska armada od Varšave proti severu in ogrožala vz> hodno , prusko armado iz zaledja. Da reši, kar se rešiti da, so Nemci vrgli iz Belgije celo armado na vzhod in obe, nem 21. avgusta imenovali za vrhovne, •4a poveljnika vzhodnih čet žc vpokoje« nega generala Hindcnburga, kateremu je bil" kot gcncralštabni šef prideljen ge» ncralni major Ludendorff. 23. avgusta sta dospela nova komandanta v Marien, burg, kjer ic bila vzhodna komanda. Rusi so bili v tem dospeli že v bližina utrjenega Konifsberga, varšavska arma, da pod poveljstvom generala Satnsono, va pa do črte Gilgenburg , Allcnstein * Tannenberg, k',er se jc na večer 25. av, gusta razvila bitka že z reorganizirano nemško armado. Hindcnburg in Lu, dendorff sta zbrala na teh točkah po* leg armade, ki je prišla iz Belgije, tudi vse čete, ki so se borile proti Rcnnen, kampfu in prav vse rezerve ter pričela 26. avgusta z ofenzivo, ki jima je v pol, ni meri uspela. Sledijo dogodki na nemško , ruski frorw ti 27. — 31. 8. 1914.) V Galiciji je avstroogrsko vojno vodstvo dolgo oklevalo, ali naj se pred nepričakovano hitro zbranimi ruskimi armadam umakne ali pa naj vztraja na prvotnem vojnem načrtu in začne 7. ofenzivo. 18. avgusta sta llotzendorf in nad-, vojvoda Friderik sklenila vztrajati in žs-naslednji dan je pričel general Daaki prodirati ob Visli na Rusko Poljsko, dočim so od vzhoda sem začele iztočas-no prodirati preko državne meje rusko armade. 22. avgusta je odredil Hotzen-dorf splošno ofenzivo vseh avstrijskih armad proti Rusom. Pri Krasnilcu jo naletel Danki 23. avgusta na rusko armado generala Ebertha in jo med strašnimi boji potisnil nekoliko nazaj, istočasno pa je prodiral general Auffenberg desno od Dankla. 25. avgusta je Danki z velikimi izgubami osvojil Krasnik in Rusi so se umaknili na Lublin. Avstrijska in nemška poročila so ta uspeh silno poveličevala in raztrobila pa vsem svetu. Bil je pa le podrejenega značaja, kajti glavne ruske sile so bile zbrane c centrumu in na levem krilu, kjer so udarile 23. avgusta med Kainion-ko Strumilovo in Dnjestrom na prodirajoče avstrijske čete. Ze takoj v prvih spopadih so imeli Avstrijci silne izgube, ki jim jih je povročila zlasti sijajna ruska artiljerija. General Brudermann, po veljnik 3. avstrijske armade, je pošiljal Y boj in s tem v smrt divizijo za divizijo, vse do zadnje rezerve. (Sledijo dogodki 27,—31. 8. v Galiciji). Ponesrečena avstrijska ekspetfidja v Srbijo- AvstroogTSka vojna napoved je našla Srbijo zares nepripravljeno nasrbskem vojnem vodstvu je ležala velika odgovornost v strateškem oziru, ker se vsled izredno dolge meje med Srbijo in monarhijo ni dalo zlahka dognati, kje snuje sovražnik glavni napad. Vojno vodstvo je zato pustilo na meji le manjše, starejše čete, operativno vojsko, sestoječo iz petih armad, pa je zbiralo bolj v notranjosti države. Tako so naletele avstroogTske čete le na razmeroma mal odpor, ko so pričele 12. avgusta prodirati proti Šabcu preko Save in pri Lešnici in Lcznici preko Drine. Zavzele so Mačvo in Cer in prispele v gornji Jadar: cilj koncentrične ofenzive je bilo za enkrat Valjevo. še le 15. avgusta so naleteli Avstrijci na močnejše srbske čete, ki so prišle v forsiranih pohodih od Lazarevca in Ad rand'elovca. 16. avgust jo potekel med boji predstraž. 17. na «0 začele srbske čete s proti ofenzivo. S sijajnim elanom in bajnim srbskim junaštvom _so na vsej črti navalile na avstrijsko fronto. Bitka trajala ves dan in vso naslednjo noč. Višek je do-egla 18. avgusta: v strašnem boju, mož proti možu je junaška srbcka vojska pod poveljstvom generala Stepanoviča prebila sredino avstrijske fronte in zavzela pl.iniro Cer, kjor so se bili Avstrijci utrdili. S tem je bila dobljena slavna bitka na Ceru. Naslednji dan, 19. avgusta, so vr^li Srbi Avstrijce nazaj tudi ob gornjem Jadru in že v prihodnji noči so bile avstrijska čete na vsej črti na umiku. Njihovo izcrulie rti vojakih in materijalu so bile ogromne, vsled izvrstne avstrijske tehnične opreme, pa žal tudi srbske zelo krvave. Avstrijci so poskušali sieer še parkrat upreti, a brez uspeha. L'!, avgusta so zadnji njihovi oddelki z ogromnimi izgubami zbežati nazaj preko Save in Drine. Prr.i. avstroogTSka rkspedioija v Srbijo je t?ko ':onča';t v 12 dneh s popolnim neuspehom. Odslej so se omejili Avstrijci proti Srbiji zr.časno 1? na d fenzivo, ker ■o n' ili vse razpoložljive ?ile proti Rusom. Drugi dogedkf. 12. avgusta sta Francija in Anglija tudi formalno napovedali vojno Avstro- ogrski. 17. avgusta je japonski zastopnik v Berlinu baron Funakoshi izročil nemški vladi ultimativno zahtevo, da o«?okliče : voic brodovje .iz japonskih in kitajskih vod in da izroče Japonski ozemlje Kiau čon. Rok za ultiM* r M stavljen do 2:?. avgusta. Tega dno js Nemčija mesto 0'lcrovora izročila Funakoshiju njegove j,;ne in odpoklicala svojega veleposla-: nika iz Tokija. Naslednji dan ie storila listo tudi Avstroozrska. Kongres trgovskih in obrtniških zbornic p„„„,.„,»n,^. I številno stanje živine pokazuje 1. ja- Bcograd, 31. avgusta. I Številno stanje Včeraj dopoldne je bil po predsedniku J goved^sv.j, trgovske zbornice v Beogradu Gjorgju more ragunati na večji k kvalitetno boljši izvoz. Radojloviču otvorjen II. kongres trgovskih in obrtniških zbornic ter izvozniških jidruženj v naši državi. Prisotni so bili »delegati vseh zbornic kakor tudi zastopniki izvozniških udruženj ter industrijskih korporacij. Dalje sta prisostvovala zborovanju delegat vlade in nam. ministra trg. in industr. min. za pošte in brzo-ijav P. Markovič ter finanč. min. dr. Meh-pied Spaho. Ljubljansko Trgovsko in obrtniško zbornico so zastopali tajnika 'dr. Fran Windischer in Ivan Mohorič ter ikonzulent Fran Žagar. Po izvolitvi predsedstva — za predsednika je bil izvoljen Gjorgje Radojlo-,vič — in po odobravajočem sprejemu udanostne izjave Nj. Vel. kralju se je prešlo takoj na dnevni red ter so posamezni strokovnjaki podali svoja izčrpna poročila. Prvi je dobil besedo podpredsednik Trgovske zbornice v Beogradu Milutin "Stanojevič, ki je omenjal, da jo na I. "kongresu bilo preračunano, koliko se bo izvozilo in koliko se bo dvignila vrednost dinarja. Na I. kongresu je bilo cenjeno, da se bo izvozio za 7„700,861.000 Din, a 5zvoz je znašal 8„04S,861.000 Din, torej •višek za 348 milijonov Din. V prvi polovici t. 1. se je izvozilo za 4.,175,900.000 •dinarjev. Verjetno je, da se bo v drugi polovici izvozilo za enako vsoto, če ne Več, tako da bo letošnji izvoz znašal vrednost 8,,341 milijonov 800.000 Din. 'Prva prognoza na L kongresu torej m pretiravala in je bila točna. Tudi druga kalkulacija, da se bo dinar popravil za 15 odst., se je uresničila. Dne 1. septembra 1923. je dinar notiral v Curihu 5.80, a dne 29. avgusta t. 1. 6.70. Od prošlega leta se je dinar stalno popravljal, dokler ni marca t. 1. došla ministrska kriza. Z izvozom se je dinar začel dvigati toda politična kriza mu je škodovala. Ravno tako škodujejo izjave po-litičarjev, ki se dajo brez globljega pomisleka v javnost. Mi na borzi, izjavlja govornik, se bojimo eventuelnih izjav po-litičarjev. Bivši in sedanji finančni minister sta podala dve koristni izjavi, ki sta imel i povoljen uspeh: da se ne bo povečal obtok novčanic ter obveznic vojne odškodnine. Glede nadavka (ažija) v svrho podpiranja industrije pa je treba previdno postopati. Trgovcu je to vseeno. Ako se poveča nadavek, bodo zrasle cene, a plačal bo to konziiment. Gospodarski kongres, izvaja govornik dalje, bi mogel biti šola našim političar-jem. Na kongresu se je doslej javno manifestiralo edinstvo vseh privrednikov iz cele države, kar je najboljši odgovor vsem onim, ki govore o nekem separa-lizmu v naši državi. Zanimiva je izjava finančnega ministra dr. Meh meda Spaha, ki je dejal, da je vlada proti vsakemu povišanju obtoka novčanic, ker bi se s tem zmanjšala vrednost dinarja. O carinski tarifi vlada še ni storila sklepov. V vprašanju povišanja nadavka je treba postopati polagoma. Povišanje nadavka bo nedvomno uplivalo na široke sloje prebivalstva. Ker ima vlada pred očmi interese industrijcev in širokih slojev, se bo nadavek višal polagoma. Načelnik ministrstva poljedelstva in vod dr. Stoikovič je podal referat o poljedelstvu, živinoreji in sadjereji. Iz poročila povzemamo: Pšenica je letos nekoliko slabša. Dočim je bilo leta 1923. zasejano 1,623.982 ha, je letos 1,688.337 hektarov. Po kakovosti in količini ie žetev pše-nice slabša nego preteklo leto, ki je bilo za pšenico eno najugodnejših. Prvotni statistični podatki iz meseca junija računajo celokupni pridelek pšenice na 19,265.644 metrskih stotov, kar se pa mora radi elementarnih katastrof zmanjšati za 25. odst. Celokupna letošnja žetev bo znašala na podlagi teh računov okrog 14,500.000 metrskih stotov napram 10,620.147 metrskim stolom v lanskem letu. Po kritju domačih po reb-ščin ostane za izvoz 15.000 vagonov pšenice. Rži se bo pridelalo okoli 1,400.000 me- j trških stotov. Za izvoz ostane rži 14.900 Kongres je dalje na sobotni plenarni seji sprejel še poročila o obrtnih in drugih strokovnih šolah. V državi je 292 obrtnih šol z 39.220 učenci. Slovenija šteje 42 obrtnih šol s 4000 učenci. Dalje je sledilo poročilo o naši konzularni službi v inozemstvu in končno poročilo o našem javnem prometu. Načelnik prometnega ministrstva Panič je kratko izjavil, da se promet izboljšuje. Letos je mnogo boljši kakor lansko leto. To velja tako za tovorne kakor tudi za osebne vlake. Poudarja, da je neupravičena kritika o previsokih železniških tarifah. Mnogo se kriči, toda železniške tarife pri nas niso tako visoke kakor v drugih državah. Po govoru Ljube Srečkoviča, predsednika Izvozniškega udruženja, o izvozniških kreditih je predsednik kongresa zaključil sobotno sejo ob 13. Kongres je izvolil 6 sekcij, ki so obravnavale posa-mezna trgovinska, obrtna in izvozna vprašanja. Sekcije so delalo v soboto pozno v noč. Danes je bil kongres slovesno zaključen. Stavil ni kongres nikakih resolucij, temveč le sprejel razne spomenice in nasvete glede naše trgovine in izvoza. Tajnik zagrebške Trgovske in obrtne zbornico Čuvaj je predlagal, naj se naše trgovinske ager.ture ukinejo, ker niso pokazale nikakih koristnih in pozitivnih rezultatov. Ta predlog je bil z odobravanjem sprejet. Kongres je nato skiciral razna vprašanja in želje posameznih trgo »"skih in obrtnih zbornic. Te želje se nanašajo pred vsem na pričetek izvozne kampa nje, ki je že v teku. Kongres je sklenil, da se vse spomenice in želje predložo ministrstvu trgovine in industrije. Predsednik kongresa Radojlovič jo predlagal, da Se naj ukine zakon o prisilni poravnavi izven konkurza (stečaja), ker take poravnave slabo vplivajo na javno moralo, na ugled trgovstva in države. Predlog je bil z odobravanjem sprejet Nadalje je bilo prečitano strokovno mnenje Udruženja izvozničarjev o izvozu za leto 1924. V tem letu kaže račun, da bo izvoženo za 814.5 milijona Din pšenice, za 750 milijonov turščice, za 110 milijonov fižola, za 1228 milijonov žive živine, za 600 milijonov mesa in mesnih izdelkov, za 800 milijonov jajc, za 900 milijonov gradbenega lesa, za 300 milijonov, sirovega bakra za 400 milijonov konoplje, za 425 milijonov lanskega duhana, za 100 milijonov kalcijevega karbida, za 180 milijonov azbesta in škriljevca, za 60 milijonov dest. drv, za 59 milijonov železa, za 60 milijonov izdelanih kož, za 18 milijonov bombaževega blaga, za 30 milijonov celuloze in še več milijonov ostalih predmetov. Celokupni izvoz bo letos po mišljenju izvoznikov znašal 10 milijard 400 milijonov dinarjev, Zagrebški delegat C a r n e 1 u 11 i je poročal o nevzdržljivem položaju našega malega obrtnika. 10 odst. obrtnikov je bilo letos primoranih, da so opustili svojo obrt, ker ne morejo več zmagovati težkih davčnih in drugih bremen. Glavni vzrok, da mala obrt peša, tiči tudi v tem kar je kredit zelo drag. Obrtniki ne morejo zmagovati tako visokih bančnih obresti. Obrestna mera, ki znaša pri nekaterih kreditih do 34 odst., se mora za obrtnika zmanjšati. Država mora podpirati malega obrtnika in malega kmeta, ker sta to dva konservativna elementa, ki tvorita krepak temelj države. Poroči-I lo Carnaluttiievo razpošlje kongres na vse obrtne zadruge in organizacije in se obenem predloži ministrstvu trgovine in industrije. Tajnik Trgovske in obrtniške zbornice Ljubljani Ivan Mohorič ie poročal o stanju industrije in ovirah v prometnem, tarimem, carinskem in drugih pogledih. Kongres je bil splošno mnenja, da bo letošnji izvoz znatr.o nadkriljeval lanskega. Prihodnji gospodarski kongres se bo vršil v Sarajevu. Nato jo bil kongres zaključen. Zvečer i >e bil svečan banket, katerega sta se s Tržišče kave. Cene kavi na svetovnem tržišču so se ponovno učvrstile. Podoba je, da so zaloge male. Cene so čvrste tudi pri nas, dasi se je dinar popra-viL V Zagrebu stane na debelo: Rio 45 do 45.5, Santos superior, čisti 48, Porto-rico, najfinejša 75, Salvador 66 Din. = Anketa o poljedelskih kreditih. Dne 13. in 14. sepfembra se bo vršila v ministrstvu poljeprmede anketa o zakonskem predlogu glede poljedelskih kreditov. Na anketo so predvsem povabljeni delegati zadružnih zvez. = Konferenca hrvatskih in slavonskih gospodarskih krogov se bo vršila v sredi septembra v Osijeku. Udeležbo je obljubil tudi minister trgovine in industrije dr. Sumerikovič. — Dunajska lombardna m eskomptna banka. Na poravnalnem sestanku Lom* bardne in eskomptne banke na Dunaju va 1475 do 1480. London 349 do 350, Milan 347 do 347.25, New-York 77.78 do 77.98, Pariz 428 do 430, Praga 234.75 do 235, Sofija 56 do 58; valute: levi (sred. teč.) 57, mK 0 do 0.105, fran. fran. (sred. teč.) 430.5; elekti: 7 odst. posojilo 67 do že poročali. Tudi v nedeljo je FTC premagal Gradjanskega in sicer s 3 : 2 (1 : 0). Ferenczvarosi Torna klub je s svojo temperamentno igro v pravem pomenu besede osvojil zagrebško publiko. — Admira : Hašk 1 : 0 (0 : 0). Prvi dan v 67.5, agrarne 25 do 27, Vojna škoda 122 soboto je Admira čeprav, s preveliko do 122.5; termini: Milan za sept. in okt. goldifercnco, zmagala zasluženo, dočim 348, Ženeva za 30. t. m. 1480 do 1482.' se po njeni nedeljski tekmi ravno ne mo- Dunaj za 15. okt. 0.11, Praga za 15. t. m. 235, New-York za sept. 78.25, " in jo sem in tja celo prekoračijo. — Insol venca trgovinske d. d. »Terra« na Dunaju. Dunajsko trgovinsko sodišče je otvorilo poravnalno postopanje o trgovinski d. d. »Terra? na Dunaju I. Šport LAHKOATLETSKA TEKMOVANJA ZA PRVENSTVO JUGOSLAVIJE. Prvak Jugoslavije Hašk. V nedeljo so se nadaljevala na igrišču Ilirije ob številni udeležbi lahkoatletska tekmovanja za prvenstvo Jugoslavije. Po drobnosti o teh tekmah ne moremo priobčiti, ker se je našemu poročevalcu onemogočilo vršenje poročevalske službe. To da o tem pozneje. V nastopnem priobči-! jc večina sprejela predlog, po katerem j mo nedeljske rezultate: dobe upniki 30 odst., mali upniki pod1 100 m finale: 1. Valtrič (Prim.) 11.4, 5 milijoni pa bodo polno izplačani. ! 2. Perpar (Prim.), 3. Matz (Macevalač-= Ovirano obiranje hmelja v Žatcu ki). Cas ni baš najboljši, vendar pa se zaradi slabega vremena. Iz poročila Ža» ; mora upoštevati, da je bril precejšen teške hmeljarske zveze je povzeti, da j protiveter. 200 m finale: 1. Valtrič 23.6, letos vreme močno nagaja pri obiranju i 2. Perpar, 3. Plehaty (Hašk). Met diska ki se mora vedno zopet prekiniti. Radi i (13 tekm.): 1. Zoraja (Policijski S. K. Za-tega bo tudi barva hmelja trpela. Re* 1 greb) 35.40, 2. Bratulič (Policijski S. K.) zultati obiranja dosegajo cenitve letine ?4.25, 3. Gašpar (Hašk) 33.90 Skok v daljavo (7 tekm.): 1. Telesko (Zelezn. S. K. Bečkerek) 6.13, 2. Zgaga (Marathon) 6.11, 3. Leandrov (Hašk) 6.03. Skok ob palici (5 tekm.): 1. Kovačič (Hašk) 3.00, _______„„...„____.. 2. Strekelj (Ilirija) 2.90, 3. Telesko (2e- Veleseiem v Na polju. Posetnikom lczn. S. K.) 2.80. Tek na 5000 m (6 tekm.) 1. PercI (Marathon) 17:12.6 (nov jugo-slov. rekord), 2. Deržaj (Ilirija), 3. Kristan (Jadran). Met kopja (7 tekm.): 1. Gašpar (Hašk) 50.88 (nov jugoslov. rekord), 2. Orehek (Ilirija) 42.10, 3. Valen-tekovič (Gradjanski, Zagreb), 41.90. Tek na 800 m (7 tekm.): 1. Rosenkranz (H.) 2.09, 2. Vidmajer, 3. Persche (oba Ilirija). Štafeta 4 X 100 m: 1. Primorje (Valtrič, Slamič, Koch, Perpar) 46.1 (nov slor venski rekord), 2. Hašk (Leandrov, Jam-nicky, Krajačič, Plehaty), 3. Sumadija, Beograd (Jorgovič, Ugričic, Popovič in Gavrilovič.) Tek na 400 m: 1. Valtrič Pr. 53:6, 2. Krajačič (Hašk), 3. Popovič (Sumadija). Skupna klasifikacija je nastopna: 1. Hašk, 2. Primorje, 3. Marathon. Odločno pa moramo protestirati proti postopanju rediteljev napram našemu poročevalcu, ki je hotel prisostvovati tekmam v to svrho, da izpolni svojo novinarsko dolžnost. Izvrševanje novinarske dolžnosti nikakor ne sme biti odvisno od nerazumevanja, nesposobnosti ali zlobe rediteljev. Od kod bi mogel dobiti vrhovni reditelj navodila, da odkaže novinarju, kateremu je dolžnost, da poda javnosti pravo sliko te naše najvažnejše lahkoatlctske prireditve prostor, kjer nikakor ne bi mogel imeti potrebnega pregleda, nam je docela neznano in bi bilo tudi nepojmljivo. Merodajni faktorji naj se zavedajo važnosti našega novinstva za razvoj športa. Ako bi se taki incidenti, kot je bil nedeljski z našim poročevalcem, ponovili, bi bili primorani zavzeti docela drugo stališče. velesejma v Napolj". ki se bo vršil od 15. Io 30. septembra t. 1. dovolijo italijanski konzulati pri izdaji vizumov 50 odst. popust. Tudi ie posetnikom dovoljen 30 odstotni popust pri vožnjah na italijanskih železnicah. Točnejše informacije je dobiti v pisarni Trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani med urodnimi urami. = Zabrana žitnega izvoza iz Poljske. Poljsko časopisje poroča, da je poljska vlada sklenila zabrano žitnega izvoza. vagonov i fitr"ni v!ade udeležila ministra dr. Spaho t - • -j , , , „ 'in Markovič. Ječmena se je pridelalo okrog 3 mili- ' jon-5 metrskih stotov in se ga bo lahko izvozilo 166 vagonov. Ovsa je bilo letos posejanega več nego i lansko leto. Predviden je pridelek 12 milijonov 832.378 metrskih stotov. Za izvoz ostane ovsa 7000 va;ot:ov. Po zbranih podatkih je letošnja žetev iurščice izborna. S turščico je z;>s?janc 1,800.000 ha zemlje. Dosežena bo r,;'jboij- Tršiaa poročila Novcsadska blagovna berza (1. t. m.) Pšenic;): baška, nova. 9 vagonov 355: za september 370. Turščica: 5 vagonov 285. Fižol: beli, baški. 10 vagonov 1-0—450. Tendenca nestanovitna. S tržišča hmelja. Nii. ubere (Nemči-•"•'». fl.vgu.-t;>. povoženo :'00 bal iz ša letina. Računajo, da bo znašal prMelek j "kolibe, l"«t !>:•' po :>,':" zlatih mark za obrodila dvakrat toliko kot lanske leto. !•"'>'kg. (Po knrzu 1P.62 znesek goni* Pridelalo se ie no 8,800.000 metrskih sin-, ne v nas: valuti 48-« in 67—93 Din tov. Sladkorja 'se bo pridelalo 921.000 g ';- f^-.g-avgusta, metrskih stotov. Ker znaša potreba slad-, so v,,, Iv ro. Pnh:iXno polovica korja v naši državi 72C0 vagonov, ostane ; Z**"'''-™- <*no ™e 1. septembra: LJUBLJANA. Notirajo: na blagovnem tržišču: hrastovi plohi, neobrobljeni, monte, od 2 m dolžine naprej, od 30 mm deb., franko meja 0 do 1400; hlodi bukovi, I., II., od 2 m dolž. j napr. in od 30 cm debl., franko naklad. [ postaja 230 do 0; t-arri, monte, franko 1 meia 0 do 430: deske, od 16 mm naprej j 20," 25, 30, I., II., III. franko meja 0 do i 685; pragovi železniški, hrast., za komad I franko nakl. postaja 20 do 0; oglje, vila-| no, I. a, franko meja 122.5 do 0; drva ' suha bukova, do 10 odst. okroglic, franko meja 0 do 33; pšenica: domača, par. Ljubljana 385 do C, hrvatska, par. Ljubljana 0 do 400, baška, baška postaja 0 do 365; turščica: baška, par. Ljubljana 0 do 350, defektna, franko Ljubljana 0 do 325; krompir, franko naklad, postaja, 3 vagoni 94 do 96 (94); suhe gobe po kakovosti 48 do 53 do 0; ječmen, pivo-varski, 65 do 66 kg, par. Ljubljana, 1 vagon 460 do 465 (465); laneno seme, prov. Osijek, par. Ljubljana, 1 vagon (695); jabolka prehrana, I. a, franko meja 200 do 225; seno, I. a, sladko, prešano, franko Ljubljana 70 do 0; vino, belo, dolenjsko, štajersko, hrvatsko, po vzorcu, franko nakl. postaja 625 do O; na vrednotnem tržišču: Vojna škoda 119 do 0, Celjska posojilnica 200 do 0, Ljubljanska kreditna banka 220 do 0, Merkantilna 118 do 122, Praštediona 916, Slavenska 0 do 105, Strojne 0 do 165, Trbovlje 480 do 505, Vevče 123 do 130, zadoižnice Kranjske deželne banke 0 do 93. ZAGREB. V efektih tendenca nespremenjena. — V devizah je bila tendenca zelo slaba in se nadaljuje baisse. Tečaji vseh deviz so padli. Blaga je bilo dovolj, a povpraševanje neznatno. Trgovalo se je največ v devizah na London, Italijo in Švico. Notirajo devize: Amsterdam 3037.5 do 3067.5, Dunaj 0.109D do 0.1119, Bruselj 407.5 do 412.5, Budimpešta 0 do 0.1035, Bukarešta 0 do 39. Italija izplačilo 346.25 do 349.25, ček 344.5 do 347.5, Kopenhagen O do 1260, Londou izplačilo 349.8 do 352.8, ček 347.5 do 350.5. New-Yori: 77.57 do 78.57, Pariz 431.9 do 436.9. Praga 235.5 do 238.5, Sofija 0 do 5S.5, Švica 1478 do 14SS. ček 1475 do 1485; valute: dolar 76.5 do 77.5. aK 0.1101 do 0.1121, Kč O do 235, m K 0 do 0.105, lire 342 do 0; efekti: bančni: Trgo 33 do 34, Eskomptna 120 do 122, Kreditna 122 do j , , , 125, Hipo 62 do 64, Jugo 112 do 114,! v Iliriji Zupančič II, ki je moral absolvi-Ljubljanska kreditna 225 do 235. Pra-^ati kot centerhalt kolosaino količino de-štediona 915 do 917, Slavenska 105 do I 'a ter goltnan Mikiavčič. dočim so ostal. 106; industrijski: Eksploatacija 110 do!«™!' Požrtvovalno in z voljo, toda ne 112, Gufmann 1180 do 1190, Slavonija 88, '»nogo vec. do 90, Strojne 15» do O, Trbovlje 480 do! Zagreb: FTC. : Gradjanski 3 : 2 (1 : 503, Vevče 123 do 140; državni: 7 odst. i ">• 0 sobotni tekmi FTC v Zagrebu smo posojilo 63 do 65. Vojna škoda 109 do 111 . BEOGRAD. Tečaji vseh deviz nazado-1 | vali. Poslovanje na curiški pariteti 6.75.; | Tendenca nestanovitna. Notirajo deviic: j 1 Dunaj 0.1107 do 0.1109, Budimpešta 0.104 ZADNJI NOGOMET. Maribor: Ilirija : Rapid (Maribor) 2 : 2. Ilirija je gostovala v nedeljo v Mariboru proti Rapidu, ki je imel v moštvu kakor Ilirija dve rezervi. Neodločen rezultat približno odgovarja poteku igre. Malo premoč, ki jo je imela Ilirija tekom prvega polčasa vsled večje tehnike in pri-zemne igre, se je posrečilo Rapidu v drugem polčasu docela izravnati ter nekaj časa celo trajno napadati. Sodnik Nemec, ki ni bil vedno kos svoji nalogi, je diktiral proti Iliriji nič manj kot tri enajstmetrovke in par opasnih kazenskih strelov tik na meji kazenskega prostora, eno pa proti Rapidu. Rapidovo moštvo se nahaja v jako dobri iormi. Najboljšega moža ima v Barloviču, ki utegne biti mo-mentano najboljši desni branilec v Sloveniji; njegovi osvobodilni streli imajo izredno dolžino. Moštvo jc igralo proti Iliri i naravno s posebno ambicijo ter poka- re tega trditi, ker je imel Hašk več od igre. Marsonija (Brod) : Cakovački Š. K. 2 : 0. Finale tekma za prvenstvo provin-cije ZNP. Nadaljne zagrebške tekme: Železničar : Croatia 2 : 0, Atena : Grafika 1 : 0, Sokol : Unitas 3 : 0, Atena : Rapid I : 0, Olimpija : Južne železnice 2 : 0. Osijek: BSK. : Slavija 1 : 1, BSK. : Hajduk 3 : 0. Sisek: Concordia (Zagreb) : Železničar 5 : 2. Beograd: Beograd ; Novi Sad 5 : 1 (4 : 2). Praga: DFC. : R. C. S. Sebastiann II : 1 (1). Senzacijonalni poraz Špancev. Češkoslovaška : Rumunija 4 : 1 (2 : 0). Dunaj: Sportklub : Slovan 3 : 1, Rapid : Amateure 2 : 2, Hakoah : WAC. 1:1, VVAF : Slovan 3:1, Simmering -Ostmark 6 : 2. Budimpešta: Madžarska : Poljski 4 : 0. _ KOLESARSKA DIRKA ZA PRVENSTVO SLOVENIJE Prvak g- Kosmatin (S- K Primorje! se je vršila v nedeljo na 136 km dolgi progi Ljubljana-Celje-Maribor. Prijavili so se najboljši dirkači klubov včlanjenih v kolesarskem podsavezu Slovenije. Rezultati so sledeči: 1. Kosmatin Ivan S. K. Primorje 4:3:16, 2. Bračič Maks «Edc!-weis 1900» Maribor 5:0:59, 3. Prah Viljem Ilirija Ljubljana 5:3:40, 4. Nabergoj Fran Perun Maribor 5:24:30, 5. Pečnik Gusta, Danica Jezica 5:24:33, 6. Marte-rer Franc Ilirija Ljubljana 5:33:41, 7. Fr-kanec Vinko Perun Maribor 5:39. Vreme je bilo za dirko jako ugodno, proga mestoma slaba. Z ozirom na viiin-ske razlike so doseženi časi zelo ugodni Kot prvak Slovenije, si je g. Kosmatin priboril častno prvenstveno plaketo Ilirije. Pokal preide po dveh zaporednih zmagah v končno posest zmagovalca. Organizacija kontrol je bila ob progi izborna. posebno je bila glavna kontrola v Celju po Celjskem kolesarskem klubu pod vodstvom predsednika Drago Bernardija kar najtočneje izvršena. V Konjicah je prisostvovalo dirki na stotine občinstva, ter se je prehod izvršil po zaslugi tamošnje-ga orožniškega postajevodstva in za kolesarski šport vnetega občinstva kar naj-točnejše. Predsednik kolesarske Ilirije g. J. Ogrin je v Mariboru v Narodnem domu razdelil nagrade tekmovalcem. Dirka je potekla brez vsake nezgode. Službene objave LNP. Poslovni odbor je izžrebal 29. septembra termine za prvenstvene tekme jesenske polovice sezone 1924/25. Upošteval se ie pri tem že enoten I. razred v zmislu sklepa glavne skupščine in rezultata ankete podsa-veznih klubov z dne 19. t. m. Prvi izžrebani termini: 8. septembra Celje : Jadran v Celju, Slovan : Korotan (Kranj) v Ljubljani. Drugi razred tekmuje po istem sistemu kot dosedaj I. razred, to je naprej ločeno v okrožjih Ljubljana, Celje in Maribor, nato pa prvaki okrožij po cup sistemu za prvenstvo II. razreda. Prvak napreduje koncem sezone v I. razred, zadnji v I. razredu izpade v II. razred. V I. razred spadajo klubi Ilirija, Hermes, Jadran, Primorje (Ljubljana). Celje, Maribor iu Rapid. Vsi ostali klubi pripadajo II. razredu. S. K. Primorje, nosom, sekcija. Danes ob 18. sestanek ua igrišču. Važno za juniorje radi nedeljske finalne tekme. Pc sestanku tehnični trening. Jutri ob 18. trening I. moštva proti Hermes I., v petek rezerva : Jadran rez. Načelnik. S. K. liiriia. Trening I. nogometnega moštva v torek, sredo in četrtek od 18 ure dalje ob vsakem vremenu, rezervnega moštva in juniorjev v sredo in petek. — Načelnik. Klub kolesarjev ir. motociklistov Ilirija vabi vse dirkače in člane k obveznemu sestanku, ki se vrši v torek dne 2. t. m. ob 7. zvečer v klubskih prostorih re- . ! stavracije Nov. svet. Kolesarski podsavez Slovenije. Seja Ji zalo pri tem tudi tako lepo tehnično zna. nje, da jc rezultat popolnoma zaslužilo. I ,. Ilirija jc nekoliko razočarala. Nc da bi upravnega oaoora v sredo dne 3. t m. ravno slabo igrala, toda imela je nekaj Uvečer ob 7. ur, v klubskih prostorih II-slabili točk. Zelo opažala se jc odsotnost! nJe- Lada, katerega ni niti približno nadome- ] sekcije nogometnih sodnikov. Od- 14. uri na igrišču S. K. Ilirije. Rek za prijave se podaljša do petka dne 5. t. m. Načelnik. Lastnik ia izdajatelj Konzorcij a.iiiiiiiii imiiwi»iwii*iftii .............■asa——mm »i .......... Resnini kupcem vil, stanovanjskih, trgovskih, gostilniških in obrtnih hiš in posestev, kmetskili posestev, graščin, mlinov, žag ali stavbnih parcel, nudi največjo izbero Realltetna pisarna II 1887 «Posest», d. z o. z. v Ljubljani, Sv. Petra c. 24. NJIQE Strcj za gumbe prodam. — Naslov v upravi „Jutra". 17860 Dvoje parcel se proda po zelo ueodnl ceni v Zeleni Jami, eno vogelno. | drugo pa za njivo. Vogelno i parcelo pokaže lahko gosp. Glavan v Zeleni jami št. 218 pri novih hišah. Naslov v upravi „Jutra". 1791S Omara za obleko lUOtlUC, UOJO UI/1M.1JH.U . — _ Dapešnl metodi. Naslov pove 1 podružnico »prava ..Jutra". 18012 boru. Absolveniinja dvorazredne trgovske šole v Ljubljani, odličnjakinja, Išče primerne službe. Naslov ^v upravi „Jutra". 17838 _____...-—-----: umivalnik in miza Trgovec-uradnik vešč vseh pisarniških del, išče službo proti nizki plači, event. kot skladiščnik. Ponudbe pod ..Pridnost" na Jutra" v Mari-17773 j i nizki ceni proda na Dunajski j cesti 10/1, K. B. 18001 (dobe> Kontoristinja prodajalka, z večletno prakso v trgovini in pisarni, ki Ima dar finega in ljubeznji-vega občevanja s strankami, vešča strojepisja in dopisovanja v slovenskem in nemškem jeziku, Be sprejme s 1. ali 15. oktobrom v stalno Blužbo. Ponudbe s sliko ln dokazili o dosedanji zaposlenosti ln spričevali, ki se takoj vrnejo, je poslati na upravo „Jutra" pod šifro ..Vljudnost in vestnost". 17734 Strojni ključavničar starejša moč. se sprejme. .Vojnovič 4 Co., Vič. 17870 Knjigo vod ja-bilancist ki je velika trgovska podjetja že samostojno vodil, išče službe. — Ponudbe pod ..Knjigovodja 3092" na upr. ..Jutra". 17940 Starinska skrinja z vdelanimi ornamenti. dve dekorativni palmi in 2 kubl. naprodaj. Naslov v upravi „Jutra". 17949 se po Trgovski lekal na prometnem kraju se išče, event. se kupi vpeljana pa-: pirna ali galanterijska trgo-| vina. Ponudbe pod „Takoj" ua upravo. 17876 Natakarica 3obl mesto v prometni go-ptllnl na račun, ali dve zanesljivi osebi skupno za kuhinjo ln gostilno. Naslov v upravi ..Jutra". 17829 Zlatarski vaienec fe takoj sprejme, cerne, Ljubljana, ulica 3. — Lud. Wolfova 17817 Sposoben lesni strugar neporočen, jugoslov. državljan. ki je dobro izurjen v vseh delih, delal v večjih •delavnicah in ki zna tudi polirati, se išče za takojšnji nastop. Ponudbe na upravo ..Jutra" pod „Stalno mesto" 17756 Zdravo dekle ta vsa hišna dela. se sprej-rne k mali drnžlni v Ljubljani. Je lahko tudi začetnica. Ponudbe pod ..Prldna ln poštena 9110" na upravo kJutra". 17981 Kontoristinja vešča nemščine in slovenščine. išče primerno službo. — Ponudbe na upravo ,,Jutra" pod „Takoj 9113". 179S0 Mesta gospodinje pri samostoj. gospodu, želi boljša gospa, vešča kuhanja ia gospodinjstva. — Ponudbe | na upravo ..Jutra" pod šifro „Solidna gospa". 17996 Knjigovodkinja z večletno prakso, želi mesta Cenjene ponudbe na upravo .Jutra' pod ..Kranjsko 9106" 17990 Gospodična z maturo išče mesta domače učiteljice kjer bi imela na razpolago klavir, v Bvrho nadaljnjih študij na konservatori ju. — Dopise se prosi na upravo „Jutra" pod „PomoS 9119". 1S002 Boljše dekle išče službe kot samostojna gospodinja alt za pomoč gospodinji. Naslov pove upr. ..Jutra". 17937 Proda se: miza. nočna omarica, 2 po-stejli z gornjimi žimnicami ln železna otroška posteljca. Več r.a Starem trgu št. 17/1, desno. 17964 Žimnice, kuh. kredonca in različne druge stvari, so poceni naprodaj na Resljevi cesti 31/111. 17986 Elektromotor za ljubljansko napetost. 300 voltov. 1540 obratov. 14 ln pol HP, se proda vsled preureditve obrata. Vpraša se: Ljubljana, Linhartova ulica št. 25. 17954 Šivalni stroj skoraj popolnoma nov, se zaradi odpotovanja proda po zelo ugodni ceni. Naslov pove uprava „Jutra". 17963 Pisalna miza dobro ohranjen pisarn, pnlt in pisalni pult (Stehsehrelb-tlseh), se kupi. Ponudbe na upravo „Jutra" pod značko ,,Dobro ohranjena oprema". 17735 Vinska trgovina in gostilna, se odda v prometnem trgu ua Gorenjskem v najem. Potreben obratni kapital 200.000 Din. Naslov v upravi „Jutra". 17814 Stanovanje obstoječe iz 2—4 sob in kuhinje, v stari ali novi hiši, se išče za takoj ali pozneje, i Plača se tudi najemnina naprej. — Ponudbe na upravo I ..Jutra" pod „Jesen 8913". f 17577 &HJ!Q/IKN/? TISKOVNE ZdDRUQE Y LJUBUdM!, FRE5ERNOY/l ULICA ŠT. 54 O O O O <3 NdSPROTI QLdVNE POSTE ODOOD Separirano so'io 'SlS:! || | gesFsararas^rsaasEsra^ l^reTBTn —fiagaBjjgMragjB? I C- r" :• Zamenjam lepo šolnino stanovanje sobe kuhinja la pritikline, elektr. razsvetljava) v sredini mesta Maribor, za Isto- tako v Ljubljani. Ponudbe ■ sest tednov stari, čistokrvni na upr. ..Jutra" pod šifro Krasno stanovanjo— takoj 90S5". 17916 Jazbečarji (mati preinirana na razstavi, rodovnik) ee prodajo. — Ponudbe na upravo ..Jutra" pod oglasno štev. 17652. išče miren gospod. Ponudbe ; stanovanje v Mariboru pod značko „Ultlmo avgust" y Breaini mesta, i nadstr., na upravo „Jutra . 1744S | . sob lQ prUikline, se zamenja takoj s Btanovanjem Šivilja perila se priporoča na dom. Gre Pločevinast dimnik 31 cm premera, 10 m, krož- Malo solnčno stanovanje v sredi Maribora, ae zamenja z enakim ali prostornejšim v Ljubljani. Ponudbe pod ..Snažno In svetlo" na upravo „Jutra" v LJubljani. * 17275 Dve sobi eno vporabno za pisarno, drugo za stanovanje, v Ljubljani, ako mogoče bolj v sredini mesta, iščem za takoj. Plačam dobro. Ponudbe pod šifro ..Ugodna oddaja" na upravo ..Jutra". 17905 cesti 10. no ležišče 100 mm premera, 2 kolesa zaganjača 70 mm, j drva, ceno polje, okolica le- Starovanje 150—200 Din mesečno, na deželi, blizu postaje, suho, zračno, prosta elektr. luč, j ^aglOv! Ljubljani. — Ponudbe na upravo „Jutra" pod značko Zelena Štajerska, Din 200" 17747 oslovooiu fraži «Društvo za prodaju Singer Sivačih ma£ina> u Ljubljani. — 03 istoga sahtje-va se trgovačka naobrazba, praksa i dobre referente. Usmene ponude primaju se u dučanu Šelenburgova ulica br. 3.. 4644— e ■BSSraSSaSlIBSSBBi ! Kdor hoče kaj prodati i Kdor boše kaj kupiti 8 Kdor igče slu2be Iti ! oaj i&serlra i Jutru" i Obvestilo. . Slavnemu občinstvu in cenjenim gostom naznanjam, da sem svojo gostilno do sobote zaprl. Jožko Jelačin 4634/» na Dolenjski cesti. MODNE LISTE najnovejše, za jesen in zimo 1924-1925 ima v veliki izberi v zalogi knjigarna TISKOVNE ZADRUGE v LJubljani, Prešernova ulica št. 54 (nasproti glavne pošte) HinninmLiumiini.TxiH; Čedno opremljena soba s posebnim vhodom, se takoj upravo ..Jutra", odda solidni gospodični ali eospodu. Vojvode Mlšiča c. (prej Kuhnova) št. 21. pri tilčje desno. V knjigovodstvu ln korespondenci dobro izurjena uradnica, želi zaposlenosti izven oblč. pisarn, ur. Dopise na upravo ,.Jutra" , pod ..Vestna 9101". 17965 j RcdOvltnO posestvo poleg farne cerkve, 1 uro od Maribora. 3 orali vinograda, ™ ,mr Zf «•» » - «• - s ? 6 oralov sadonosnika. 5 njiv, i veliki travniki, redi se lah- Pojasnila Mariboru, 17641 Hrastov les ko 12 ] ugodno naprodaj. . daje Sonenvald Naprodaj je več vagonov ob Grajski trg 2. žagi ležečega prlma hrasto- ; vega lesa. kl se lahko takoj j po želji in po naročilu raz-žaga. Vprašanja je nasloviti i na upravo .,Jutra" pod šifro ..Komisijski les". 17694 Meyer's Konv.-T.exikon 17 knjig, prav dobro ohra- I njene, prodam zelo ugodno. _ _______________Ogleda so lahko od 6. do 7. ja Feller. Zacreb. Jurjevska : zvečer v Krakovski ulici 3. 31-A. 17935 i 17623 Žago al; mlin se takoj kupi. Naslov pore podružnica ..Jutra" v Mariboru pod ..Plačam takoj". 17548 Opremljeno sobo s hrano ali brez nje. Iščeta dve gospodični. Ponudbe na Lucijo Cvlren, Rožna ul. 39. 17926 Sobo event. s hrano. Išče gospod za takoj. Ponudbe na upr. j ,,Jutra" pod „Stalno 9094". 17938 Jllad fin. uradnik Išče sobo za takoj, ako mogoče s posebnim vhodom. — Naslov pove uprava ,,Jutra" 17962 Seznaniti se želita 17915 dve simpatični gospodični — vsled pomanjkanja znanstva, z dvema Inteligentnima gospodoma. 2enltev nI Izključena. Dopise na upravništvo ..Jutra" pod „Vera ln Nada 9075". 17947 Parcela naprodaj pod Rožnikom. Vprašati ja pri mesarju Kastrevc v Rožni dolini 136, 17440 i Opremljeno sobo a posebnim vhodom, 1 9 C e miren cospod pri boljši družini, če mogoče v srcdlul mesta. Ponudbe na upravo „Jutra" rod ..Soliden 907S" fjff^VVili ,1A rti fl rffff Vdova srednjih let kl roseda 100.000 Din, žeU poročiti izključno višjega železniškega uradnika, ne pod 45 let. Ponudbe na upravo ..Jutra" v Mariboru pod šifro ..Mars". 18014 Samostojen obrtnik j star 30 let, simpatične zunanjosti, želi znanja v avrho : ženitve z gospodično staro do 24 let, kl hI Imela veselje do gospodinjstva in primerno premoženje. — Lu resne ponudbe s sliko na | upravo „Jutra" pod značko 1794S i »Tajnost 3UJ'\. 17933 1 Zahvala Vsem soroduikom, prijateljem in znancem, ki so nam ob priliki prebridke izgube nažega iskreno ljubljenega očeta in soproga itd., gospoda Valentina Turka stali ob strani s tolažilno besedo in sočutjem in ga v tako obilnem številu spremili k cadnjemu počitku, izrekamo tem potom najprisrčuejšo zahvalo, že posebej pa vsem darovalcem vencev in prečastiti duhovščini za ukazano zadnjo čast. Novi Kot, dne 27. avgusta 1324. Žalujoča žena z otrooi mm »53 Teridicus gs^g^s^g^s^ia^s^s^s^gfass* Roman po usfnifi, pisanih in tiskanih virih s^ss* ;«Zate bolje. A čital je vse hudobije tvoj boter, bivši trgovec Jernej Križaj,> je dejal Grčar. cSilno ogorčen je prišel k meni. Razložil sem mu vse po resnici. Mož te jc imel rad. Razburjen je odšeL Cez nekaj dni pa je prišel zopet v zavarovalnico in mi izročil v zapečatenem pismu oporoko z zavarovalno polico na 25.000 goldinarjev. Enako oporoko je založil pri sodišču s pooblastilom, da sem izvršilec njegovih poslednjih želja. Prikupil sem se mu, kar sem se prijateljski potegnil zaie. Bil je brez otrok, žena mu je že stara. Veren mož je bil, v cerkev je zahajal vsako dopoldne in na «Slovenca> je bil naročen trideset let. Po napadu nate pa ga je pustil in naročil napredni list. A čital ga je le tri mesece. Arterioskleroza ga je pokosila. Napisal sem mu kratek nekrolog in omenil tudi, da je ostavil svoje premoženje vdovi in tebi, ker je kot najboljši katoličan obsojal krivico, ki so ti jo prizadejali v škofiji. Nato sem oporoko dogovorno s sodiščem izvršil: vdova je dobila dvonadstropno hišo, velik vrt, nekaj njiv in travnikov ter nekaj bančnih papirjev, ti pa 25X00 goldinarjev. Ko sem plačal pristojbine, sem naložil čistih 20.000, a ostalo vsotico ti izročam.» «Bog pravičnika ne zapusti!s> je vzdihnil Svetlin. cMolil bom zanj.. «Obresti se ti izplačajo vsako leto, kakor želiš... Zdaj si, če hočeš, rešen in svoboden: vrzi to črno uniformo s sebe in poišči si drug poklicb je dejal Grčar in polagal bankovce na mizo. . «Nikdar! Duhovnik ostanem in umrem. Zdaj bova z Miciko tudi tu lahko živela. Pokorščino sem prisegel in ne prelomim je! Apostat nočem biti. Morda se me pa le usmili g. knezoškof in me pošlje drugam. Dotlej si nabaviva par koz, nakupiva živeža i in dava spomladi obdelati cerkveno polje. Tudi tole poslopje dam prenoviti... ah, živela bova z Miciko v tem kraškem j pogorskem mira še srečneje, nego moji tovariši doli med valo- j vanjem politične mržnje in strankarskih razburjanj.* «Morda.. .> je dejal Grčar. cMorda tudi ne. Zdi se mi pa, da se veter zaie že obrača: evo ! Tudi — glej!— poroča o smrti Jerneja Križaja. In naposled piše — čuj in sirmi! —: «Blagi pokojnik je volil prav lepo vsoto svojemu birmancu, č. g. Janku Svetlimi, ki z vzorno samopožrtvovalnostjo vrši dušnopastirsko službo na Krvavi peči in je kot idealen, kakor njegov boter blag mož med ondotnim ljudstvom izredno priljubljen:* cTako piše cSloveneo o meni?! Kaj to pomenja?> je planil Svetlin in čital ponovno dotične vrstice. «Haha, to pomenja, da maček voha — pečenko!> se je smejal Grčar. «Zdaj si pač naenkrat idealen, vzoren, blag duhovnik: 20.000 goldinarjev imaš, prijatelj! Kaj staviš, da postaneš zdaj kaj kmalu v najlenši dolini župni upravitelj in potem župnik?* ' Šele okoli enajstih sta legla spat. Na tleh je postlala Micika veselemu gostu, ki je takoj zaspal, kakor bi ležal na samih pernicah. Burja pa je tulila okoli oglov, zavijala kakor volkovi, žvižgala kakor bi se podila po zraku satanska družba pobesnelih čarovnic, se zaletavala v poslopje in rožljala, butala, trgala... Svetlin ni mogel dolgo zadremati. <-Mar se jezite, duše nesrečnih tovarišev, ker sem zopet srečen? Mar veste, da resnično ne ostanem več dolgo med vami? Ne jokajte, ne ječite! Urediti vam dam grobove, zasaditi s cvetjem, molil bom za vas, da najdete končno svoj mir in pokoj!> — Razmišljal je, ugibal, snoval načrte, a misel se mu je vračala vedno k Bogu: cPravičen si! Veš, da nisem godrnjal nad Tvojo voljo in ponižno sprejemam zdaj Tvoj prijazni usmev.. .> In proti jutru že je usnul s sklepom: «Ako me premeste, mi bo prvo, da vzamem k sebi očeta. A zgodi se božja volja!* . • 2. Ko so zasejali ljuljko. Grčar je napovedal istino: niti mesec dni po njegovem posetu na Krvavi peči je bil Janko Svetlin zopet v dolini. Kar naenkrat je prejel dopis knezoškofijskega ordinarijata, da je premeščen kot naslednik umrlega provizorja na Lanovo. Končno pa je stala pripomba, da je po ugodnih poročilih o njegovem vedenju na Krvavi peči utemeljena nada, da bo vršil tudi na Lanovem svoje dolžnosti z vso vzglednostjo. Skoraj vse leto je ostal Svetlin na mali, a dobri župniji. Očeta je nemudoma vzel k sebi. Starček je imel velikansko radost, da je smel v sinovem imenu gospodariti. Izprehajal se je torej po hlevu, kjer so stali krava s teletom in dva vprežna vola, po polju, kjer se je sejalo in sadilo, po travnikih, kjer se je kosilo, in po gumnu, kjer se je mlatilo in melo. Nekdanji revni kočar in drvar se je čutil naenkrat imenitnega gospodarja. In za to nepričakovano srečo je bil svojemu sinu nepopisno hvaležen. Čisto okrepil in razživel se je starček, drobencljal je okoli, vpraševal, odrejal, se jezil in repenčil ter si domišljal, da je za Jankom v župnišču najvažnejša oseba. Otroški starček ni niti slutil, da se vrši vse vendarle tako, kakor ukazuje Bezlajeva Micika. Izvrstno sta se razumela in cesto je rekel sinu: -.-Pametna, pripravna ženska je. Res. Z njo se da delati. Kar ugane, kako in kaj hočem, da se zgodi... Samo enkrat rečem, pa je že storjeno, da ni mogoče bolje.. .* Tako se je vsem trem tistega leta prav dobro živelo: dosti dela, dosti ubadanja je bilo, a tudi dosti jela in uspeha. A naenkrat je bil Svetlin premeščen znova in nato po par mesecih še četrtič. Medtem je Svetlin položil konkurz z odličnim uspehom in bil usposobljen za župnika. Tudi prosil je za stalno župniško mesto, toda ni ga dobil in je ostal le župni upravitelj. Najslabše mesto je bilo baš četrto: tisoč devet sto duš, vse razkropljene po strmih hribih, po tri, štiri ure narazen, in za vse on sam: Prelovo mu je dajalo mnogo in težkega dela. Svetlin pa ni godrnjal. Bil je vendarle sam svoj gospod, ljudje so ga imeli radi, oče in Micika sta mu vzdrževala v slogi in miru popoln red in z obrestmi botrove dediščine so živeli brez posebnih brig. Tisto zimo je pritisnil v Prelovem izredno hud mraz. Ljudje so mnogo bolehali in umirali; Svetlin je imel dan na dan opravkov po hribih in grapah, cesto je tekel celo po dvakrat previdet, se razgret prehajal, le za silo okreval in znova begal za bolniki in umirajočimi. O pustu pa je hipoma omagal. Vrnil se je s hribov drgetajoč' legel je v postelj; a ni ostal več. Kuhala ga je vročina, fantaziral je, in belolasi oče je jokal kakor dete ob njem. Popolnoma varno naložite denar v ausMo posojilnico, p. z. z o. s. ki posluje v novopreurejenih prostorih Mestni trg št. 6 v Ljubljani testni trg št. 6 Hranilne vloge in vloge na tekoči račun obrestuje po pr* »% «*m ter jih Izplačuje takoj brez odpovedi. Večje vloge z odpovednim rokom obrestuje tudi više po dogovoru. Posojila daje le proti popolni varnosti proti vknjižbi na hiše in posestva ter proti poroštvu. Daje tudi trgovske kredite ter sprejema cesije in inkaso faktur. 1115/a Ob- prebridki izgubi našega ljubljenega soproga, očeta itd., gospoda posestnika in trgovca izrekamo prisrčno zahvalo za vse dokaze iskrenega sočutja. Posebno se zahvaljujejo ravnateljstvu kopališča Rogaške Slatine, gospodu dr. Koltercrju, sanatoriju *Leonišče», gg. dr. Slajmerju, dr. Krajcu, dr. Hansn za trud za časa bolezni. Dalje se najpnsrčneje zahvaljujemo g.dr. Treotu, sestri usmiljenki, g. V. Bizjaku, g. Schrejn v Rogaški Slatini, srezkemu poglavarstvu Šmarje pri Jelšah, duhovščini Sv. Križa, železnici, pošti za naklonjenost in pomoč, da se je prevoz vršil kolikor mogoče hitro. Končno se zahvaljujemo tukajšnji družini g. postajenačelnika Kopača, kakor tudi struškemu župniku g. Orehku in g. kaplanu Strahu, ter vsem znancem in prijateljem od blizu in daleč, ki so pokojnika spremili na njegovi zadnji poti. Videm-Dobre polje, dne 30. avgusta 1924. Trboveljski premog in drva dobavlja Družba ILIRIJA, Ljubljana. Kralja Petra trg 8. Telefon 220. Plačilo tudi na obreke. BREZOVA VODA Čuva kosu protiv ispa- JU danja, jača porast kose, spriječava pr-huti, oživljuje živce. LJUBLJANA, Mestni trg 15 izdelovatelj dežnikov. | Na drobno! Na debelo I Zaloga sprehajalnih palic. Stari deZnlkl te nanovo preobleiejo Ažurira in entSa volno v vseh barvah 1903a Toni dager Černe Ljubljana, Dvorni trg št. i. 4629/a Rodbini Špolar-Potokar. m&mmmmrn ing. R. ROESSER, Ljubljana, Gledališka ul. 4/Sil Lokomobili Polnojarmeniki Dvigala R. Wolf A. G. Magdeburg-Buckau Pini & Kay F.Wertheim & Co. A. G. V/ien » Wien prejme se za jamski obrat «30 a rNaročajte, čitajte in razširjajte | PT* dnevnik „JUTRO"! -mJ z rudarsko šolo ter vsaj z dveletno prakso na premogu. Oferte z zahtevami na: PremoooKop ul. ]!!!, KreieSj (DbIihMi). Brez posebnega obvestila. Tužnega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da jo naš iskrenoljubljeni soprog, oče, brat, svak in dobri dedek, gospod šolski ravnatelj, odlikovan z redom Sv. Save danes ob pol 2. uri v jutru, v starosti 68 let, boguvdano nenadoma zatisnil svoje skrbne oči. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v torek dne 2. septembra 1921 ob 5. uri popoldne iz hiše žalosti, Komenskega ulica št. 14, na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 1. septembra 1921. 4633/a Josipina. roj. Kraigher, soproga. — Slavo j, Ivan, Stanko, sinovi. — Badlca, hčerka. — Mihael, Janez, brata. — 'ffia-rija, sestra. — Vida, roj. Kersnik. Karta, roi. Elaier, Edit, roj. Scaria, snahe. — Bnšan, Desanka, Peter, vnuki. Mestni pogrebni zavod v Ljobljani. UJU povorjenlštvo LJubljana javlja, da je večletni upravni odbornik bivše Zaveze jugoslovanskih učite'jskih društev in dolgoletni urednik Učiteljskega Tovariša, gospod imnik šolski ravnatelj, odlikovan z red sv. Save danes ob pol 2. uri v jutru, v starosti 65 let, boguvdano nenadoma zatisnil svoje sltibne oči. Pcreb nepozabnega pokojnika bo v torek, dne 2 septembra 1924 ob 5. popol-ne iz hiše žalosti, Komenskega ul. 14, na pokopališče k Sv. Križa. Bodi mu časten spomin ! V Ljubljani, dne 1. septembra 1924. eksportira vsako množino 4&69-S, Franjo Eesnik Maribor - Srčevina ki hočejo dobro kavo piti, priporočamo izvrstno našo pravo j domačo i84s-a Kolinsko cikorijo. vseh. vrst in vsako množino, v čisto opranem stanju nudi, za takojšnjo dobavo Prodajni nrad šer.ijanš&cg2 premogcunilia AND. J S.KIL __ Ljubljana. Krtkov trg iO 1018a S Centrala za SHS: i s® na naiboljši Sš?šO@r šivalni stre-li« Icurns S Vork 709/» Predala na obroke Zagreb Maruličeva ui. 5 Zastopstva v yseli mestih